REŠETO, 28. november 2014, letnik XVIII

GLASILO OBČINE RIBNICA
28. november 2014 / XViiI
november 2014
KOJEKOVA DRUŽINA ŽIVI S
ČEBELAMI IN ZA ČEBELE
RAČUNOVODSKI SERVIS
DAFIN JE NAJBOLJŠI V
DRŽAVI
RUBINASTI NONET VITRA
15 LET DRUŠTVA
PODEŽELSKIH ŽENA
RIBNICA
PAZLJIVO V KURILNO
SEZONO
RIBNIŠKI ŠTUDENSTKI
KLUB IMA NOVO VODSTVO
RAZSTAVA
MUZEJA RIBNICA V
POKRAJINSKEM MUZEJU
KOČEVJE
jesen v naših gozdovih
Foto: Marko Češarek
www.ribnica.si
RUBINASTE VITRE
Na koncu štejeta zvestoba in vztrajnost
Natanko dan prej so se uradno A so vitrce posebnost v tem prostoru, ker za ženske sestave nikakor ni značilno, da obstajajo toliko
ustanovile, le da je od takrat časa, saj se ženske podvržejo materinstvu in družini,in bi pevkam Vitre zlahka zmanjkalo volje za
dodatne napore. Nekaj pevk se je dejansko zamenjalo, a njihova imena še pomnimo. Na primer
preteklo 40 let. 22. novem- Mirjam Klemenc, zdaj Trček, ki je povezovala sobotno prireditev v TVD Partizan, in Marjano Benčina,
bra so nas vitrce spomnile na sopranistko, ki je nekdaj tako izstopala s svojim čistim in bogatim glasom. Povedali sta, da Vitra ni
le pevska skupina;
ta dan, ko je
v njej sta se razviiz mladinskega
jali kot osebnosti in
zbora vzniknil
Bernarda Kogovšek
jima pomeni prinonet,
katjateljico, vodiljo in
erega moč ne
zaupnico. Ženske so
jenja. Zvestoba
rasle z Vitro in zato
in vztrajnost,
se ne čuditi, da so
zmogle toliko jubileto jih dela tako
jev. 470 nastopov.
zelo pripadne,
Za obisk so jim
da so nekatostali le še trije kraji
ere pevke tu
na črke abecede Č,
E in F. Vsepovsod
prav vsa štiri
drugje so že bile.
desetletja, tako
Izdale so štiri zvočne
kot umetniška
zapise, najnovejšo
zgoščenko z naslovodja Bernarda
vom Ptice, pojte z
Kogovšek.
mano smo lahko
Želeli bi si, da
prejeli v roke prav na
prejmejo
še NONET VITRA S TENORISTOM MARJANOM TRČKOM
njihovprazničnidan.
Vse pesmi so delo
kako priznanSlavka
in
Vilka
Avsenika,
in
zadnja
leta
jih
Vitra
redno
vključuje
v
svoj
program.
Skladbe
pa tako dodaje, a letos je šla mimo prijajo programu večjo igrivost in so za nekatere poslušalce tudi bolj poslušljive. Tehnično natančno
lika za kako občinsko, čeprav izveden program in moder izbor pesmi namreč ne prepriča tistih, ki jim to ni najpomembnejše, z
so ob 10-obletnici že dobile novim CD pa Vitrice širijo svojo poslušljivost. So tudi taki, ki ne morejo brez hudomušnih Gosk, kot
Urbanovo nagrado. JSKD na primer mož ene izmed pevk, Vojko Štanfelj, ki je na koncu osvojil poslušalce s svojim šaljivim
Ribnica je tudi že podelil vse avtorskim prispevkom o Vitri in vsaki članici posebej. Zahvalna vrsta je bila dolga. Prihajali so
zborovodje drugih zboadute, ostanejo le še priznan- rov in skupin, domači in
ja na državni ravni, za katere predstavniki institucij,
čestitali jubilantkam in
se poteguje cela Slovenija.
vsi izrazili željo, da Vitra
vztraja še mnogo let.
Tradicijo povezanosti
in razumevanja gojijo
tudi na osebni ravni
z družinskimi pikniki
in
obeleževanjem
življenjskih dogodkov.
Vitra je torej življenje,
ne suha, upogljiva veja,
in prenese marsikakšen
upogib. Ne, ne bi se
mogla imenovati ožaga,
kot se je nekoč pošalil Janez Debeljak, njihov najbolj zvest občudovalec, ki je njihovo petje poslušal
z zaprtimi očmi. Polna dvorana je bila dokaz, da je takih ljubiteljev še veliko. Nonetke so se obiskovalcem oddolžile z dobro pripravljenim koncertom. Uvodoma smo se sprehodili skozi filmski in
fotoarhiv, nato spoznavali njihov ustaljeni in nato še najnovejši repertoar. Osrednja gosta sta bila
slovenski tenorist in posvojeni Ribničan, kot bi lahko rekli Marjanu Trčku, zetu družine Klemenc.
Nenehno je povezan z Vitro, zdaj pa se mu je pridružila še hči Manca, ki je kot pianistka spremljala
očeta pri samospevih Rada Simonitija, katerega sto let rojstva praznujemo letos.
Včasih se komu zdi, da že preveč ponavljamo obeleževanje obletnic, saj se je, recimo, do Vitrinih
40 let že mnogo tega izreklo ali zapisalo. Včasih se tudi malo pohiti, ker človek nikoli ne ve, kako
dolgo bo kaka kulturna skupina zdržala. Ves napor vendarle sloni na prostovoljstvu in ljubiteljstvu,
h kateremu člane vodi le njihov osebni zanos. V Vitro nekako nikoli nismo podvomili. Bernarda
Kogovšek se zdi neutrudljiva in pevke ji v tem neumorno sledijo. Tako vseprisotne so, da tu in z
nami preprosto morajo biti.
Zdajšnja Vitra:
Bernarda Kogovšek (ustanoviteljica
in umetniška vodja), Martina Zbašnik
Senegačnik in Mojca Šipka Levstek so
vitrce od vsega začetka, torej 40 let.
Eda Štanfelj je med njimi leto manj,
torej 39, Viktorija Petrovič 33, Ksenija
Ambramović Grom 24, Metka Lesar 23,
Renata Lesar Hržič 19, Mateja Kožar
Bolha 18 in Andreja Oblak 14 let.
Vse so si prislužile za dolgoletno pevsko
dejavnost že zlato Gallusovo značko, v
okolju pa spoštljivo in cenjeno mesto v Alenka Pahulje
Foto: Tone Lovšin
kategoriji kulturno zaslužnih.
KOLEDAR DOGODKOV v občini Ribnica
v DECEMbru 2014
4. 12. ob 18. uri
KONCERT UČITELJEV OB DNEVU ŠOLE
Dvorana Glasbene šole Ribnica
17. 12. ob 17. 30
ZIMSKA PRAVLJICA
hribček novega Vrtca Ribnica
6. 12. ob 15. uri
MIKLAVŽEVANJE
Cerkev na Velikih Poljanah
18. 12. ob 19. uri
ODPRTJE RAZSTAVE IZ MUZEJSKIH ZBIRK
Rokodelski center Ribnica
6. 12. ob 18. uri MIKLAVŽEV KONCERT KUD RIBNIŠKI
PIHALNI ORKESTER Z GOSTI
Dvorana TVD Partizan Ribnica
19. 12. ODPRTJE RAZSTAVE IZ ZBIRKE
ob 19. uri RIKO – VIKTOR BERNIK
Galerija Miklova hiša
6. 12. ob 19. uri PRAZNOVANJE 15-LETNICE DELOVANJA
OTROŠKE FOLKLORNE SKUPINE OFS LONČKI
Dvorana DC-16 v Dolenji vasi
20. 12. ob 18. uri
6. 12. ob 19. uri Rokometna tekma
RD RIBNICA RIKO HIŠE : RK JERUZALEM ORMOŽ
Športni center Ribnica
6. 12. ob 20. uri
PARALITERARNI VEČER z društvom I.D.I.O.T.
Škrabčeva domačija
11. 12. ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE – ARHITEKT
MILAN MIHELIČ: MODRA ARHITEKTURA
Rokodelski center Ribnica
12. 12., 10.–19. ure BOŽIČNO-NOVOLETNI ROKODELSKI SEJEM in
DECEMBRSKI PRAVLJIČNI SVET
Dvorišče Rokodelskega centra Ribnica
12. 12. ob 20. uri
PROJEKCIJA DOKUMENTARNEGA FILMA BOJ ZA
Škrabčeva domačija
13. 12. ob 17. uri
PRIŽIG LUČK
Park Dolenja vas
13. 12. ob 19. uri Rokometna tekma
RD RIBNICA RIKO HIŠE : RD ISTRABENZ PLINI IZOLA
Športni center Ribnica
SPREJEM LUČI MIRU IZ BETLEHEMA
Ribniška cerkev
20. 12. TRADICIONALNA
ob 18. uri MAŽORETNO - PLESNA BOŽIČNA PREDSTAVA
Športni center Ribnica
23. 12. BOŽIČNO - NOVOLETNA PRIREDITEV
ob 18. uri
»OTROCI ZA OTROKE«
Športni center Ribnica
24. 12. od 21. ure dalje
10. PREDBOŽIČNO RAJANJE
Igrišče v Dolenji vasi
25. 12. ob 18.30
15. BOŽIČNI POHOD Z BAKLAMI NA GRMADO
OŠ Velike Poljane, prijave ob 18. uri
26. 12. ob 9.30
TRADICIONALNI BLAGOSLOV KONJ
Pred cerkvijo na Velikih Poljanah
26. 12. 27. TRADICIONALNI
ob 18. uri BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT
Športni center Ribnica
31. 12. SILVESTROVANJE Z ŽIVO GLASBO
od 21. ure dalje (skupina FORTISSIMO)
Igrišče v Dolenji vasi (pod šotorom)
Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, [email protected].
UREDNIKOV
KOMENTAR
Edino mi vemo, kaj nas čaka na teh straneh. Listopad je prinesel
veliko lepih zgodb, pozitivnih dogodkov in mnenj, 'rumeni tisk' je
zgolj na naslovnici, pa še to na lepi jesenski fotografiji.
Pozdravljeni, bralke in bralci.
Za nami je klavrno poletje, vlažna jesen
in obeta se menda huda zima. Kdo ve,
tudi napovedi vremenoslovcev niso
več to, kot so bile, ko smo prelistavali
stare pratike in se ravnali na podlagi njihovih napovedi, in ko so starejši za nekaj
mesecev naprej vedeli, kakšno vreme bo.
Ja, vse je postalo nepredvidljivo, nezanesljivo, kljub izjemnemu
tehnološkemu napredku, ko bi moralo biti obratno. Nezanesljivost
pa veje tudi z vseh področij družbenega življenja. Vse je nekako
v zraku, nihče si ne upa več prevzeti odgovornosti, se izpostaviti,
povedati na glas, kje ga čevelj žuli, če si stavek sposodim po istoimenski oddaji na nacionalnem radiu.
R
E
Š
E
T
O
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor:
Marko Modrej - odgovorni urednik
Polona Klajič - članica
Domen Marinč - član
Programski svet:
Sabina Vučemilović, Neva Šilc Vidmar, Simona Lovšin,
Aleš Češarek, Uršula Jaklič Žagar, Nevenka Turk,
Matjaž Nosan, Miha Klun
Lektura: Tanja Debeljak
Trženje oglasnega prostora:
GSM: 041-536-889, 051 641 021
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.300 izvodov
Skratka, prijetno branje želim, za mesec, ki je pred nami, pa vam
polagam na dušo in srce, da boste morali, če se želite brati v zadnji
letošnji številki, zelo pohiteti. Zaradi praznikov in v želji, da objavimo čim več lepih prazničnih želja, bomo z redakcijo zaključili čez
štirinajst dni.
Pa naj bo prvi dobri mož, ki je že na pohodu, radodaren … Ne
mislim zgolj na materialne dobrine.
Marko Modrej
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica
Tel.: 051 641 021 / 8369 765
E-pošta: [email protected]
Izid naslednje številke:
23. decembra 2014
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št.
89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se
obračunava DDV po stopnji 8,5%.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
pridržujemo pravico do avtorskega honorarja.
Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska
tiskarskega škrata v našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko
oddajte do 12. decembra 2014.
Anonimnih pisem ne objavljamo.
Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi
mnenj in stališč uredništva.
Članki v časopisu niso uradno
mnenje Občine Ribnica.
3
IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA
Izpod županovega peresa
Spoštovane, spoštovani,
zadnjič, bila je nedelja, me je gospod Ciril
Andoljšek povabil na rokometni turnir
desetletnih osnovnošolcev iz več občin v
Športnem centru Ribnica. Ker sem si želel
ogledati nekaj tekem še pred podelitvijo
nagrad in priznanj, sem šel na tribuno in z
zanimanjem spremljal finalne tekme. Vse
lepo in prav, dokler
me ni zmotilo navijanje, bolje rečeno
zelo
agresivno
komentiranje mlade
mamice enega od
igralcev z imenom,
verjetno njenega
sina. Res je, da sem
pred časom tudi sam
živel in delal v sredini, katere besedni zaklad zaradi narave
dela ni vseboval samo lepih besed, vendar sem bil presenečen nad napadalnostjo in brezkompromisnim egoizmom
mlade mame za svojega sina. Očitno je,
da moralne norme, ki jih je bila deležna
naša generacija, ne veljajo več. Zdaj, ali
je to dobro ali slabo, mnenje prepuščam
bralcem in tudi sledeče razmišljanje.
Nasilje in strah sta nenehno spremljali človeka skozi njegov razvoj. Tudi
dandanašnji, ko stojimo pred vrati
nove dobe miru in sozvočja, že bežen
pogled v dnevne novice pokaže, da z
agresivnostjo še nismo opravili. Recimo,
da je to dediščina, ki smo jo podedovali
od praprednikov, in kaže, da je v nas
še veliko nekdanje prvinskosti. Strah je
naraven odziv na pretečo nevarnost,
ki jo še najlepše lahko ponazori srna,
ko beži pred volkom. A človek je razvil strah, ki dobesedno paralizira in dela
človeka nemočnega v rokah tistega, ki
je agresivnejši. Torej strah ni stvar preteklosti in zgolj fizične borbe. Z njim se
soočamo vsak dan. Vsak zase ve, da se
soočam s prvinskim strahom, ki se skriva
v nas, kadar koli je pred nami kakšen
izziv ali morda nova pomembna naloga.
Tudi ko želimo vzpostaviti stike z novimi ljudmi, je največkrat prav strah pred
razočaranjem in notranjo bolečino vzrok,
da ne moremo do soljudi vzpostaviti
pristnih in harmoničnih odnosov. Morda
bi lahko celo rekli, da damo priložnost
srcu, ko premagamo strah.
Kljub temu, da je strah čustvo, in bi bilo
smiselno iskati njegov izvor v človekovi
4
duševnosti, pa se v resnici pravi ključ
do strahu skriva v človekovem razumu,
oziroma v načinu, kako preko razuma
doživljamo svet okoli sebe. Razum služi
kot nekakšen posrednik med objektivnostjo sveta in subjektivnostjo človeka.
Vse predmete okoli sebe zaznavamo s
čutili, a jih dejansko vidimo v
razumu. Ta jih
po analizi primerja s podobnimi
slikami iz preteklosti in poskuša
predvideti potek
dogodkov
v
prihodnosti.
Posledica tega je,
da je naš razum v
stanju nekakšne
neprestane ujetosti med množico naših
preteklih izkušenj, ki jih zajemamo iz
svoje bogate zbirke nekje v podzavesti na
eni strani in množico verjetnih razpletov,
ki jih znamo velikokrat naslikati z neugodnim razpletom za nas na drugi strani.
Prav ta ujetost razuma med preteklostjo
in prihodnostjo pa je temelj strahu, ki nas
paralizira. Ti rezultati našega čustvenega
sveta se pojavljajo tudi v našem telesu.
Tako se pojavijo znani občutki cmoka
v grlu in tiščanja v trebuhu, vse do tiste
meje, ko se prestrašeni človek ne more
premakniti z mesta ali spregovoriti ene
besede.
Kljub temu, da je v sodobni družbi
posameznik bolj redko izpostavljen
fizičnemu nasilju, pa je sodobna družba
močno tekmovalna in agresivna. Celotno
sodobno delovanje trga temelji na
načelu, da obstane in preživi najmočnejši
in najspretnejši. Lahko bi rekli, da je
agresivnost človeka našla le mehkejši
izraz, vendar nič manj neusmiljen. Mi vsi
pa smo vpeti v ta sodobni način življenja,
če to želimo ali ne. Zato je za današnji čas
še vedno pomembno, da se zna človek
soočati z agresijo in strahom na pravilen
način. Morda bomo čez čas spoznali sami
pri sebi, da smo na agresijo reagirali čisto
spontano, brez razmišljanja, kot bi se
vse zaključilo samo, brez našega napora.
Takrat bomo v sebi začutili poseben mir
in občutek svobode. Vedeli bomo, da
smo na široko razklenili objem, v katerega
nas oklepa naš notranji strah.
Župan Jože Levstek
Občinska uprava
november 2014
Vprašanje ribniškemu županu in občinskim
svetnikom
Ali je parkiranje oz. promet pred ribniškim
novim vrtcem, šolami in Športnim centrom res
strokovno urejen in je zadosti varen za otroke,
spremljevalce in voznike, ko se že sedaj, ko ni
snega, mnogi vozniki in spremljevalci z otroki
zagozdimo v gneči, ki je ob konicah nihče ne
ureja?
Kot dedek in babica, ki voziva vnukinji v vrtec in
šolo, imava skoraj vsak dan problem; zelo težko
ali celo ne moreva se pripeljati ali odpeljati na
parkirišče pred novim vrtcem, ko se tam vozila
srečujejo. Ob izhodu tudi ni prehoda za pešce,
pa še pločnik ob vrtcu ni urejen.
Meniva, da obstaja dovolj resen problem prometa okoli šol in vrtca še nezadostno rešen .
Prosiva za javen odgovor: Kakšno je stališče
občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ribnica?
Marija Mihič, prof. pedagogike
Franc Mihič, univ. dipl. inž.
Prometna varnost v okolici novega vrtca
Franc in Marija Mihič sta v prejšnji številki Rešeta
opozorila na prometno varnost v okolici novega vrtca v Ribnici. Podajamo oceno strokovnih
služb in aktivnosti, ki so bile doslej izvedene pri
projektiranju in gradnji. Komisija za cestni promet bo zadevo obravnavala na eni izmed sej, ko
bo konstituirana v novem mandatu.
Že v najzgodnejši fazi načrtovanja investicije
smo planirali tudi promet in parkirna mesta.
Tako je v investicijskem projektu zapisano, da
bo zunanja ureditev razdeljena na parkirne oz.
dovozne površine, pešpoti oz. dostope ter parkovni del z igrišči. Vsi dostopi in parkirišča bodo
skoncentrirani na severni strani. Uvoz na gospodarsko igrišče bo ločen od uvoza za starše in
zaposlene. Parkirišča bodo organizirana vzdolž
stavbe na severni strani v dveh sklopih. Ločevala
jih bo avtobusna postaja, ki se zajeda v parcelo s
ceste Ob železnici. Zagotovljenih bo 65 parkirnih
mest (od tega 4 za invalide). Krožišče na vzhodni
strani parkirnih površin bo zagotavljalo dobro
pretočnost prometa.
V nadaljevanju so projektanti izdelali gradbeno
dokumentacijo, na osnovi katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Vzporedno s pripravo projektne dokumentacije
smo izdelali tudi OPPN. Na območju novega
vrtca velja Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za novi severni del Center
mesta Ribnica (Ur. l., RS št. 31/2010). V postopku priprave in sprejema je bila izpostavljena
tudi prometna problematika. V nadaljevanju
je predstavljena pripomba in odgovor. Kot je
razvidno iz odgovora in priložene karte, je med
novim in starim vrtcem predvidena povezovalna
cesta, tako da kar zadeva prostorsko ureditvene
pogoje, je cesta umeščena v OPPN. Za izvedbo
je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
V okviru izdelave smo zbirali tudi pripombe in
predloge javnosti. Za omenjeno področje je
prišla ena pobuda, ki je predstavljena v nadaljevanju.
STALIŠČA DO PREDLOGOV IN PRIPOMB,
PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE V
Strokovno mnenje
Pripomba/ se delno upošteva
Izvedena Cesta ob železnici je rekonstruirana kot
zbirna in tranzitna cesta. Na severovzhodnem
delu območja OPPN-ja je izvedeno avtobusno
postajališče, kar ne dovoljuje novih direktnih
priključkov na cesto Ob železnici za potrebe
vrtca.
V dopolnjenem osnutku (v razgrnitvi) je
načrtovana nova povezovalna cesta, ki pomeni
podaljšek Ulice Jožeta Petka, oziroma obstoječi
dovoz do starega vrtca. Ta povezovalna cesta se
nadaljuje do Krošnjarske poti. S tem se zagotovi
boljša pretočnost prometa iz Majnikove ulice na
Krošnjarsko pot.
Arhitekturno funkcionalna zasnova novega
vrtca omogoča izvedbo dodatnih dostopov iz
jugozahodne strani pri obeh fazah.
Za potrebe normalnih dostopov se izvede povezovalna cesta kot dvosmerna, z enostranskim
vzdolžnim parkiranjem na daljšem odseku. Ob
parkiriščih se izvede hodnik za pešce in ozek pas
zelenice, ki se konča z ograjo novega vrtca.
Na ta način se dostopi in s tem tudi dovozi
za starše z otoki delijo na dve komunikacijski
cesti. Na severovzhodnem delu ostane dovoz za
zaposlene in del staršev. Na jugozahodnem delu
povezovalna cesta omogoča dostop staršem. Ta
rešitev podpira obe fazi izvedbe.
Predlagana rešitev občana v smislu urbanizma
dodatno deli območje še manjše enote, kjer
je vsak objekt od vseh strani obdan z dovozno
cesto. Enosmerna cesta ima en uvoz in en izvoz,
kar v času povečane koncentracije lahko tudi
povzroča zastoje.
S preoblikovanjem načrtovane povezovalne
ceste (z vzdolžnim parkiranjem) se v prvi
vrsti dodajo parkirna mesta in pri umirjenem
dvosmernem prometu (30 km/uro) se v konicah
in fazi parkiranja in vključevanja v promet zagotovi boljša pretočnost za starše.
Pri izdelavi dokumentacije se je projekt izdelal v
okviru predlagane rešitve: južni del (med novim
in starim vrtcem) je namenjen parkiranju zaposlenih v vrtcu in delno staršem, in novi del (na
severni strani), ki je namenjen prihodu/odhodu
otrok.
Za vrtec Ribnica je bilo izdano gradbeno
dovoljenje, ki ga je izdala Upravna enota
Ribnica
na podlagi projekta PGD št. AT10/01, izdelovalec
ARHITURA d.o.o Ljubljana.
V projektu so upoštevani vsi predpisi in
zakonodaja za projektiranje prometa in parkirišč.
Upoštevani so bili vsi gradbeni normativi in
zahteve po parkirnih mestih za potrebe vrtca.
Parkiranje za zaposlene in starše otrok je relativno optimalno rešeno, saj je predviden krožni
promet, tako da ob normalni kulturi voznikov
promet poteka tekoče. Za omenjeno parkirišče
je izdano uporabno dovoljenje na osnovi
tehničnega pregleda in pregleda izvedenca
gradbene stroke, ki je ugotovil, da je parkirišče
izvedeno skladno s predpisi.
Podobno se je urejalo ostala parkirišča, ki so nastajala v sklopu posameznih projektov (zdravstveni dom, športni center, TVD Partizan …)
Parkirišče pred Športnim centrom Ribnica je
bilo zgrajeno v sklopu rekonstrukcije dvorane.
Za rekonstrukcijo dvorane in okolice skupaj s
parkiriščem je bilo izdano gradbeno dovoljenje v
letu 2003 in tudi uporabno dovoljenje. Parkirišče
pred športnim centrom Ribnica je preko celega leta vzdrževano in urejeno za nemoteno
parkiranje. Res je zelo zasedeno, saj v dopoldanskem času puščajo tu svoja vozila nekateri potniki, ki gredo naprej z avtobusom v Ljubljano,
zaposleni v osnovni šoli ter obiskovalci ŠCR ter
zdravstvenega doma.
Ob sneženju nam že ponoči čisti sneg Komunala
Ribnica, mi poskrbimo za vse poti in steze okoli
ŠCR, posebej pa še do prehoda proti vrtcu, saj
otroci iz vrtca dopoldan koristijo prostore za
športno vadbo na galeriji, ki jim je namenjena.
Do sedaj ni bilo pripomb na čiščenje snega,
čeprav je površina tako za strojno kot ročno
čiščenje res velika. Prav tako ni bilo pripomb
glede na prihod in odhod vrtčevskih otrok.
Tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu je v preteklih letih večkrat obravnaval
prometno problematiko na občinskih cestah in
državni cesti G2-106 na območju Osnovne šole
dr. Franceta Prešerna v Ribnici, Vrtca Ribnica,
Športnega centra Ribnica in zdravstvenega
doma Ribnica.
Na državni in občinskih cestah je na območju
osnovne šole postavljena vsa predpisana vertikalna in horizontalna prometna signalizacija, ki
opozarja udeležence v prometu na bližino šole.
Leta 2008 je upravljavec občinskih cest na predlog Komisije za prometno varnost Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine
Ribnica s prometno signalizacijo dodatno
zmanjšal dovoljeno hitrost v naselju Ribnica na
Majnikovi ulici in Ulici Jožeta Petka s postavitvijo
znaka III-27, "območje omejene hitrosti", z napisom "30". Poleg prometne signalizacije so bile
postavljene zvočne zavore (naprave za umirjanje prometa, ki zvočno opozarjajo voznika, da
prihaja v območje omejene hitrosti).
Na Šolski in Merharjevi ulici, ki sta kategorizirani
kot državni cesti G2-106 po tehnični specifikaciji
za javne ceste, ki ureja naprave in ukrepe za
umirjanje prometa, tam ni dovoljeno postavljati grbine in ploščadi za prisilno zmanjševanje
hitrosti.
Parkirišče pred Športnim centrom Ribnica in
novim Vrtcem Ribnica je bilo zgrajeno v času
gradnje objektov. Za parkirišči je bila izdelana
projektna dokumentacija z izjavo projektanta,
da je pri projektiranju upošteval vse veljavne
predpise.
Občina Ribnica bo tudi v prihodnje spremljala
dogajanje na površinah in cestah v okolici vrtca
in ostalih ustanov. Nove rešitve bomo iskali
v povezavi z uporabo prostora, kjer stoji stari
vrtec in z optimizacijo transportnih poti v okolici
vrtca.
Zaključimo lahko z že povedano mislijo:
»Parkiranje za zaposlene in starše otrok je relativno optimalno rešeno, vsekakor pa bomo iskali
možnosti za dodatne izboljšave.«
Župan Jože Levstek s sodelavci
ENERGETSKA
SANACIJA OŠ
DR. FRANCETA
PREŠERNA RIBNICA
Septembra je Občina Ribnica na stavbi C
Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica
zaključila obnovitvena dela.
Občina Ribnica je za energetsko sanacijo
projekta »Osnovna šola dr. Franceta Prešerna
Ribnica« pridobila nepovratna sredstva.
Operacijo je delno financirala Evropska
unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, izvedla
pa se je v okviru Operativnega programa
razvoja okoljske in prometne infrastrukture
za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete
Trajnostna raba energije prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb.
Izvajalec del je bilo podjetje Tipo investicijske gradnje, ki je na podlagi objave
javnega naročila za izvedbo del podal ceno
187.944,24 EUR brez DDV, skupna pogodbena vrednost z vključenim DDV je znašala
229.291,97 EUR.
Namen investicijskega projekta je bil s
pomočjo sredstev EU energetsko sanirati obstoječi objekt – stavbo C OŠ Ribnica
ter na ta način omogočiti prispevek k
učinkovitejši rabi energije glede na prejšnje
stanje, zmanjšanju rabe energije in izpustov CO2 toplogrednih plinov v okolje ter
uvesti najugodnejšo rešitev za zagotavljanje optimalnih pogojev izvajanja vzgojnoizobraževalnega procesa in drugih programov za potrebe OŠ Ribnica, pri tem
pa upoštevati tudi načela racionalnosti.
Predvideni letni prihranek toplotne energije
je 214 MWh.
Dela so obsegala izvedbo fasade objekta,
tankoslojne fasadne obloge v kleti, toplotno izolacijo stropa v pritličju, izolacijo
podstrešja, zamenjavo starih radiatorjev
ter dodatno toplotno izolacijo ogrevalnega
sistema.
Viri financiranja investicije:
Občina Ribnica - 129.905,58 EUR
Kohezijska sredstva - 152.435,00 EUR
SKUPAJ - 282.340,58 EUR
Občina Ribnica je za leto 2014, poleg energetske sanacije na stavbi C, predvidela tudi
obnovo strehe z delno zamenjavo ostrešja.
Po izvedenem javnem naročilu sta izbrani
izvajalec GRAFIT d.o.o. in Občina maja podpisala pogodbo v vrednosti 68.941 EUR z
DDV. Investicija se je pričela v juliju, zaključila
pa septembra. Izvajalec je delno zamenjal
ostrešje, namestil novo kritino ter opravil
ostala krovsko-kleparska dela. Investicijo je
v celoti pokrila Občina Ribnica iz lastnih
proračunskih sredstev.
MARKO MODREJ
5
AKTUALNO
POSTOPKU PRIPRAVE OPPN za Novi severni del
CENTER mesta RIBNICA
Opis pripombe / predloga občana
Velik problem predstavljajo prihodi staršev ob
jutranjih in popoldanskih urah ob konicah ob 7.
in 15. uri. Že obstoječe stanje priča o prevelikih
koncentracijah prometa.
Poleg tega opozarja na problematičnost
bližine samega križišča na cesti Ob železnici
in Majnikovo ulico z novim dovozom za napajanje vrtca. Ta konkretni izvoz z območja vrtca
na Majnikovo ulico je problematičen.
Predlaga, da se dostopna pot enosmerne ceste
spelje v obliki krožna poti, okoli novega vrtca in
se priključi na obstoječi dostop k staremu vrtcu.
POGOVOR MESECA
»Vsaka čebelja družina je svoja
zgodba.«
Ob pogovoru z Barbaro Prelesnik Kojek, kasneje se nama je
pridružil tudi njen mož Boštjan, sem dobil občutek, da je to
najsrečnejša čebelarka naokoli, a pravi, da je čebelarjenje trd
kruh. Letos je bila ena slabših letin, težave jim povzročajo tatinski
medvedi, celo človeški nepridipravi se znašajo nad kamionom s
panji na paši, a njim gre bolj za gorivo kot za med.
Čebelarstva se je Barbara
naučila od tasta Janeza Kojeka,
ki mu vsi rečejo kar 'oča' in je
čebelar že preko 33 let. Včasih
je imel celo do dvesto čebeljih
družin in vedno je čebelaril skupaj z ženo. »Sedaj se je pa tako
obrnilo, da sva midva z očatom
v glavnem v čebelnjakih,«
pravi Barbara. Janez Kojek
je bil pred leti predsednik
Kočevskega
čebelarskega
društva in je ogromno naredil
za čebelarstvo, »tako da sem
imela res intenzivno uvajanje
v delo s čebelami in pravega
mentorja«. To je bila »prava
šola«, ker se je učila na kar 150
čebeljih družinah in šele po
petih, šestih letih je natančno
vedela, da gre lahko sama v
čebelnjak. Barbara ima veliko
znanja, saj je opravila precej
izobraževanja, povezanega s
čebelarstvom v Sloveniji, pa
vendar »uporabljam intuicijo,
saj je vsaka čebelja družina
svoja zgodba«. Zato ima na
vratih panjev listke z opombami o vsaki družini.
Leta 2005 je Barbara ustanovila
podjetje Družinsko čebelarstvo
Kojek s sloganom: 'Kjer se cedita med in medica'. Je članica
ribniškega in kočevskega barbara s taščo olgo
čebelarskega društva ter
izpeljati.
Združenja Kočevski med. To je prvi med iz
Boštjan je s čebelarstvom povezan že
Slovenije z evropsko registracijo Zaščitena
od zgodnjega otroštva, pa tudi danes ga
označba porekla in zajema področje od
piči še marsikakšna čebela, ko sodeluje
Velikih Lašč do Kolpe.
v domačem podjetju, »če ne začneš kot
Najprej sta z možem Boštjanom medene
glavni, si vedno pomočnik«, doda v smehu.
izdelke pripravljala doma v Hrovači, a je
Obiskoval je tudi čebelarske tečaje, ki jih
kmalu postalo pretesno, zato sta kupila kar
je društvo takrat organiziralo za čebelarski
nekaj časa zapuščeno sosedovo domačijo.
podmladek, sicer pa je inženir gozdarstva
Uredila sta medeno klet, kjer se, jasno, cedin je diplomiral iz gozdnega medenja na
ita med in medica, nad kletjo je polnilnica,
Kočevskem.
v načrtu imata urediti dva apartmaja za
Oča je imel dva stara kamiona in ko je
oddajo, predavalnico, razmišljata pa tudi
selil čebele na pašo, je moral imeti zraven
o apiterapiji in še. Ko sem jima rekel, da sta
mehanika, ker če kamion zataji, je treba
zastavila široko zgodbo čebelarstva in turčebele spustiti ven, da se ne zadušijo. Zato
izma, me je Barbara skromno popravila, da
Barbara ni kupila starega kamiona znamke
ne gre za široko zgodbo, ampak preprosto
Deutz, ampak bolj sodobnega, da čebele
za delo, ki ga zmoreš sam tudi finančno
6
zanesljivo pripelje na pašo in letos so šli
ven že v začetku aprila. Da najdejo dobro
gozdno pašo, naredijo letno tudi 1000 kilometrov po območju pridelave zaščitenega
Kočevskega gozdnega medu in širše. Ko
smo šli pogledat kamion s panji, je Boštjan
pokazal na prvo in edino samoobrambno
linijo žebljev, ki so prav zlovešče štrleli s
konico navzgor. Ti preprečujejo dostop
medvedu do sladkega medu in svoje delo
opravljajo prav dobro. Težje, kot pa ustaviti
zver, je preprečiti človeku, da ne bi delal
škode, pa čeprav gre le za nekaj litrov
goriva.
Letošnja letina je bila za čebelarje katastrofalna, saj nekateri medu sploh niso točili.
»Takega leta ne pomni
nihče, tudi stari čebelarji ne.«
Poprečen pridelek čebelje
družine na leto je okrog 20
kg medu, Barbara pa ga je
letos natočila v poprečju
15 kilogramov na družino,
kar je odlično. »Lanska
čebelarska letina je bila, kljub
suši, fantastična,« letos pa
je druga skrajnost. Pravi, da
je čebelariti čedalje težje in
izpostavi varojo, zajedavca, ki
se je pri nas pojavil v začetku
80-ih let, ki čebeli pije limfo,
zaradi česar čebela oslabi.
Država je nekaj let pomagala
čebelarjem z zdravili, od lani
ne več. Letos pa so razpisali
pomoč čebelarjem za sladkor, s katerim hranijo čebele,
ker ni dovolj naravne hrane,
a le za čebelarje z več kot
dvajsetimi družinami, in to
po pet evrov na panj, kar je
bolj simbolično. »Mislim, da
vseeno ni tako grozno,« je
optimistična Barbara.
Glede na pomembno vlogo
čebele pri opraševanju, je
Einstein dejal, da če čebela
izumre, v štirih letih tudi
človeštva ne bo več. Ponekod
na Kitajskem, kjer zaradi
onesnaženja ni čebel, ljudje
nabirajo cvetni prah in potem
s čopiči oprašujejo drevje.
Ali lahko tudi pri nas pride do ročnega
opraševanja? »Mislim da ne, ker imamo
dovolj ohranjeno okolje. Glede na to, da je
ta konec manj razvit, ima pa to prednost,
da je čist. Ta okoliš je za čebele raj.«
Izpostavila pa sta še eno težavo. Tako
imenovane 'hobi čebelarje', ki imajo čebele
zato, ker je to nekako moderno in sploh
fino, a ko se naveličajo in ko ugotovijo,
da je potrebno cel kup dela, potem te
čebele prepustijo same sebi in tako se
razširi bolezen, ki jo druge čebele raznesejo v svoje panje. Menita, da je težava v
tem, da se 'hobi čebelarji' ne izobražujejo
in da je človek brez izobraževanja težko
čebelar, zato sta pred kratkim opravila tudi
DRUŽBA DAFIN PREJELA NAGRADO
ZA NAJ RAČUNOVODSKI SERVIS 2014
DAFIN d.o.o., družba za računovodske odgovornim opravljanjem računovodskih
storitve in davčno svetovanje iz Ribnice, in svetovalnih storitev. Odlikuje jih širok
je letošnji dobitnik
priznanja
Naj spekter storitev, ki lahko zadovolji tudi
računovodski servis v kategoriji Srednji. najzahtevnejše stranke, visoka strokovnost
Družba se je letos prvič prijavila na razpis in profesionalen ter spoštljiv odnos do vseh
Zbornice računovodskih servisov, čeprav strank.
je v Katalog certificiranih računovodskih Ena od Dafinovih najpomembnejših vredservisov vpisana že osem let. Kot je dejala not je izjemna skrb za zaposlene, ki se
direktorica Mirjam Trdan jo je k temu kor- kaže v možnostih strokovnega razvoja, v
aku spodbudila predvsem močna
podpora zaposlenih, saj k uspešnosti
sodelovanja v tem projektu bistveno prispeva ciljno usmerjeno timsko delo, njo osebno pa je dodatno
spodbudila še radovednost in želja,
da s pomočjo strokovne komisije,
ki je sodelovala v procesu izbora,
pridobi strokovno oceno o delovanju družbe, tako na področju strokovnosti, ravnanja s človeškimi viri,
organizacijske klime, informacijske
tehnologije in drugih pokazateljev,
ki skupaj tvorijo oceno.
DAFIN, družba za računovodske, ZMAGOVALNA EKIPA Z MIRJAM TRDAN V SREDINI
revizijske storitve in davčno svetovanje, d.o.o. je bila ustanovljena leta 2004, politiki stimulativnega nagrajevanja ter
direktorica Mirjam Trdan pa ima že več v ustvarjanju dobrih delovnih pogojev.
kot 20 let izkušenj na področju vodenja Izobrazbena struktura zaposlenih je v
računovodskega servisa.
primerjavi z dejavnostjo nadpoprečna, saj
Vizija podjetja je postati vodilni in imajo vsi zaposleni fakultetno izobrazbo,
najprepoznavnejši računovodski in direktorica pa je svojo izobrazbo nadgrasvetovalni partner strankam v JV regiji in dila še s tremi pridobljenimi licencami na
širše. Vizijo uresničujejo z dvigovanjem računovodskem in davčnem področju.
ugleda računovodske stroke. To pa jim Dafin je družini prijazno podjetje s flekuspeva s kakovostnim, pravočasnim in sibilnim delovnim časom, v zadnjem
Tekst in foto Sašo Hočevar
letu pa se posvečajo tudi ukrepom za
promocijo zdravja na delovnem mestu,
eden pomembnejših je zagotavljanje
sproščenega in ustvarjalnega vzdušja v
kolektivu. Razvijajo tudi družbeno odgovornost v lokalnem okolju, predvsem s
podporo interesnih skupin, ki delujejo na
dobrodelnem, kulturnem in športnem
področju.
Temeljno dejavnost družbe predstavlja opravljanje računovodskih storitev,
pri čemer z naročniki razvijajo več oblik
sodelovanja, vsakič se prilagodijo njihovim
potrebam. Družba je ciljno naravnana tudi
za izvajanje računovodske funkcije srednjih
družb, za katere v skladu z ZGDjem pripravijo letno poročilo, ki je
predmet revidiranja, ter aktivno
sodelujejo v revizijskem postopku. Izvajajo tudi storitve davčnega
svetovanja, tudi bolj zahtevnega na področju zastopanja v
postopkih davčnega nadzora,
kjer direktorica družbe Trdan
Mirjam kot davčna svetovalka
nastopa v funkciji pooblaščenke
inšpiciranega davčnega zavezanca.
Z osebnim odnosom zaposleni
ustvarjajo pogoje za visoko lojalnost strank; fluktuacija strank je
izjemno nizka. Stranke spodbujajo v uporabo brezpapirnega poslovanja
in e-arhiviranja. Vpeljane imajo notranje
kontrole procesov. Skrb za varnost osebnih
podatkov ter varnostno kopiranje podatkov na oddaljeno lokacijo je njihov standard
poslovanja.
Vir: www.dafin.si
Marko Modrej
Foto: Žiga Lovšin
7
POGOVOR MESECA
barbarin mož boštjan in hčerka manca
mojstrski izpit, ki je najvišja stopnja izobraževanja čebelarstva v
Sloveniji, in čebelarskih mojstrov
je pri nas le nekaj. Ta izpit zajema
tudi pedagoška znanja, in tako
bosta lahko na domačijo sprejemala šolarje, dijake … ter vodila
predavanja. Na domačiji imata že
postavljen čebelnjak, ki je pregra-
jen s steklom, da
obiskovalci lahko
spremljajo delo
čebelarja v samem
čebelnjaku.
Težko je o nekom
trditi,
da
je
najsrečnejši, zagotovo pa je Barbara
srčna čebelarka
in to je slišati v
vsakem njenem
stavku in okušati
v vsaki žlici medu
njenih čebel, no,
pa tudi v vsakem
požirku Kojekove
medice.
DOGODKI MESECA
VRE, VRE, VRE,
ME SMO RIB’NČANKE!
Dragocenosti življenja so trenutki, ki dajejo lepoto spominom in smisel prihodnosti ...
Takega mnenja smo bile tudi me, članice Društva podeželskih
žena, ko smo se odločile, da svojo 15. obletnico obeležimo s prijetnim praznovanjem in zanimivo jesensko kulinarično razstavo,
ki smo jo v obnovljeni dvorani TVD Partizan pripravile skupaj z
otroki iz OŠ in Vrtca Ribnica ter s stanovalci VDC-ja.
Praznovanje ima smisel, če vemo,
kaj praznujemo. Je lepo, če ga
praznujemo skupaj z veselimi ljudmi, zato smo na svoje praznovanje
povabile tudi nastopajoče goste
in si z njimi polepšale večer. Vsi
skupaj smo uživali ob petju, plesu
in zvokih harmonike ter na koncu
ob dobrotah lepo pripravljene in
bogato obložene mize, ki je bila
vredna ogleda.
Poleg domačih pevk, Veselih
Rib’nčank, harmonikarjev Matevža
in Gašperja Kljuna ter poskočne
folklorne skupine Grmada so
čudovito prepevale še ljudske
pevke Mavrica, ki jih je na harmoniki spremljal njihov vodja, jubilejna torta je bila zelo slastna
Leon Behin, pa ljudski pevci Fantje
USPEŠEN SI, ČE DELO OPRAVLJAŠ
z vasi, ob zvokih citer Tanje Zalokar, pa še Z ZAGANANOSTJO, VESELJEM IN
naše prijateljice, pevska skupina Klasek, ki LJUBEZNIJO!
jih vodi Irena Ule.
Tega se zavedamo tudi me, članice društva,
ki vsako leto organiziramo različne tečaje
POSLANSTVO DRUŠTVA
in predavanja. Radovedne, kot znamo biti
Društvo podeželskih žena Ribnica združuje samo ženske, se jih pridno udeležujemo ter
žene in dekleta iz cele Ribniške in nekaj iz črpamo znanja in spretnosti povabljenih
Sodraške doline in šteje poprečno 70 članic. mojstrov in predavateljev, hkrati pa si
Naj povem, da se je v društvu skozi celih 15 izmenjujemo tudi medsebojne izkušnje in
let zvrstilo kar 211 žensk, ki
so bile ali so še naše članice.
Delujemo in se družimo od
leta 1999 (prvo leto pod
vodstvom Marije Bojc), in
sicer na različnih področjih,
kot so izobraževanja, predavanja, kuharski tečaji in
nastopi. Skrbimo za ohranjanje naravne kulturne
dediščine, prizadevamo si
za boljši status podeželskih
žena v družbi, v veliki meri
pa se zavzemamo za varstvo
in urejenost okolja in lepše
življenje na podeželju tako
kot tudi ostala društva po
Sloveniji, ki jih uspešno že
kar peto mandatno obdobje
združuje in vodi predsednica
Irena Ule.
mize so se šibile pod domačimi dobrotami
8
ideje.
Najraje kuhamo in pečemo dobrote, saj
smo večina preproste kmečke ženske.
Kuhamo s srcem in ljubeznijo za svoje
družine in prijatelje; najrajši preproste jedi,
ki so značilne za našo Ribniško dolino.
Prvo največje druženje se vsako leto začne
z občnim zborom, na katerem si zastavimo
nove naloge in cilje za tekoče leto. Prav tako
ne pozabimo na medsebojna praznovanja
rojstnih dni članic ali znanih osebnosti,
raznih občinskih obeležij, obletnic društev
in druženj na delovnih akcijah.
DELO BREZ TRUDA IN ZAGNANOSTI
NIMA PRAVE VREDNOSTI
Da delo brez truda nima vrednosti, učimo
tudi otroke, s katerimi nam je vedno užitek
sodelovati; najsi bo z otroki iz
vrtca ali z otroki in učiteljicami iz
osnovnih šol (Ribnica, Dolenja vas,
Sušje, Sv. Gregor). Ponosne smo, da
smo skupaj z njimi v vseh teh letih
pripravile lepe nastope na svojih
koncertih in vrsto čudovitih razstav
(božične, velikonočne, jesenske),
kjer smo prikazale svoje stvaritve s
pridihom preteklosti. Postavile smo
jih na različnih mestih; največkrat
v bivši trgovini Manufaktura, pa v
Idealu in bivši trgovini Krošnjar. Ob
tej priliki se še enkrat lepo zahvaljujem družinama Trdan in Tanko iz
Sušja.
Vedno smo vesele, kadar se na
svojih delavnicah naučimo kakšne
nove ročne spretnosti. Znanje posameznic
si medsebojno delimo, dodamo še malo
svoje fantazije in izdelki so tu - lepi,
praktični in uporabni, tako da jih lahko
ponudimo tudi na svoji stojnici, s katero se
društvo vsako leto predstavi na ribniškem
sejmu. Na stojnici ne manjka tudi slastnih
dobrot in dobre kapljice. Od leta 2005,
ko si je kar nekaj članic nadelo ribniška
oblačila, pa sodelujemo tudi v tradicionalnem sprevodu po glavni
ribniški ulici. Letos, ravno
za to priložnost, pa je še
nekaj naših članic dobilo
tudi nove „uniforme“, da se
nas bo prireditev doma in
drugod lahko udeležilo še
več.
Kljub temu, da smo zelo
rade doma, smo v vseh teh
letih obiskale veliko krajev naše ljube Slovenije,
pa tudi mesta sosednje
Hrvaške in Avstrije ter
Italije. Vsako ’’vandranje“ je
pustilo v naših srcih lepe,
nepozabne spomine in
doživetja.
REGIJSKO TEKMOVANJE
POVABILO
Kot članica in predsednica društva sem
vesela in ponosna, da smo si vzele čas in
v petnajstih letih doživele nepopisno lepe
trenutke, urice, dneve ... Vesela ter ponosna
sem, da so si vzeli čas tudi naši zvesti
oboževalci, ki so naše delo in dogodke
spremljali ves čas, čas, ko smo se v skupnem druženju povezovale, se učile in ustvarjale, se smejale, včasih tudi sporekle,
jokale in se tolažile.
Lahko rečem, da smo kot ena velika družina,
posebno ob naših kuharskih tečajih, ko pri
veliki mizi uživamo ob pripravljenih dobrotah, ali na občnih zborih, ko smeh, veselje
in petje prepodi naše vsakdanje skrbi.
Zelo pestro dogajanje imamo v društvu,
zato lepo vabljene v našo družbo še ostale
nove članice, ki želite biti aktivne in ustvarjalne ali pa samo v dobri družbi.
ZAHVALA
Pravijo, da bogastvo ni to, kar imamo,
temveč to, kar smo in znamo …
Vse aktivnosti ne bi bilo možno izpeljati brez dobre volje, s pridnim delom in
finančnimi sredstvi članic, ki jih prispeva-
NOV IZZIV
V sodelovanju z Društvom podeželskih
žena Ribnica smo izvedle tekmovanje
med društvi z naslovom DOBRODOŠLI NA
NAŠI STOJNICI. S stojnicami smo popestrile
dogajanje ob praznovanju, prav tako pa
poskrbele, da so se članice sodelujočih
društev na svoj način potrudile in privabile
udeležence k stojnici. Stojnice so bile zelo
različno obložene. Na njih so udeleženke
ponujale, kar je tradicionalnega za
področje, ki so ga predstavljale. To nas je
nekoliko presenetilo, a hkrati smo bili tega
veseli, saj tako dokazujemo, da smo na
svoje kraje in svojo preteklost ponosni. Ob
razpisu smo tekmovalnim skupinam glede
mo za vsak projekt posebej, seveda ob
sofinanciranju Občine Ribnica in nekaterih
posameznih donatorjev, ki cenijo in podpirajo naše delovanje, za kar se jim ob tej
priložnosti v imenu vseh članic lepo zahvaljujem.
Ob naši obletnici izrekam čestitke vsem
sta poskrbela naša dolgoletna sponzorja,
Okrepčevalnica Janez Mejač in Penzion
Makšar iz Brež.
Vesele smo bile, da se je praznovanja
udeležilo toliko domačinov in prijateljev
od drugod ter nam s tem pokazalo
spoštovanje do našega dela in priznanje,
ob dobrotah smo se družili pozno v noč
članicam, posebno tistim, ki so v društvu že
vseh petnajst let.
Ob tej priložnosti smo izdale tudi zgibanko,
ki na kratko zajema naše delovanje; prav
lepa hvala Franciju Veselu za postavitev
in Andreju Ambrožiču-Abo grafiki za hiter
tisk zgibanke. V dodelavi je tudi obsežnejši
zbornik našega delovanja v prvih petnajstih letih, ki bo predstavljen ob kakšni
drugi priložnosti.
KOL'KOR KAPLJIC TOL'KO LET !
Naše praznovanje se je odvijalo pozno
v noč ob naših dobrotah in dobri vinski
kapljici in domačem varjenem pivu, za kar
postavitve stojnice pustili proste roke in
pot domišljiji. Tričlanska komisija je opravila
svoje delo. Ocenjevanje je bilo prijetno,
a odgovorno. Stojnice so bile domiselne,
lepo zložene, primerno obložene in ob
da so radi z nami v družbi.
Drage članice, spoštovani prijatelji, naj
zključim svoje pisanje z rekom:
Kdor dela s srcem, ta ne
obžaluje in ne tekmuje;
kdor dela z ljubeznijo, se mu
dvojno obrestuje!
Predsednica DPŽ Ribnica
MARINKA VESEL
njih so bile prijazne gospe, ki so razlagale,
od kod so, kaj počnejo … Komisija je bila
enotnega mnenja, da so si vse udeleženke
zaslužile najvišje priznanje. Sprejele so izziv,
se podale v »neznano« in se zelo potrudile,
da je bilo vsako stojnico lepo obiskati; bile
so paša za oči in vse ponujene dobrote iz
različnih krajev smo lahko tudi poskusili.
Ob takih priložnostih in dogodkih sem
ponosna, da sem predsednica takim
društvom.
IRENA ULE,
predsednica Zveze kmetic Slovenije
predsednica dpž marinka vesel z županom
jožetom levstkom in predsednico zk slovenije ireno ule
9
DOGODKI MESECA
– DOBRODOŠLI NA NAŠI STOJNICI
Obeležitev našega praznovanja je zaznamovalo tudi regijsko tekmovanje, ki smo ga
pripravile skupaj z Zvezo kmetic Slovenije,
in smo ga poimenovale Dobrodošli na
naši stojnici. V tekmovanju smo sodelovala
štiri društva, to je DPŽ Dobrepolje Struge,
Velike Lašče, Mlinše-Kolovrat in Ribnica.
Tekmovale smo v ocenjevanju za najlepšo,
najbolj urejeno, najizvirnejšo in raznoliko
ponudbo na stojnici. Komisija v sestavi
predsednice Zveze kmetic Slovenije Irene
Ule, svetovalke Vladke Turk Mate in župana
Občine Ribnica Jožeta Levstka je imela
težko delo. Vsako društvo se je na stojnici
predstavilo na svoj način in s svojo temo, z
najlepšimi stvaritvami in dobrotami. Enotno
so se odločili, da se vsem društvom podari
velika ribniška lesena žlica, Zveza kmetic
Slovenije pa nam je izročila zlato odličje za
sodelovanje na regijskem tekmovanju.
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
Nova pesniška zbirka Roka Horžena
MOTO R : Človek, ki se dolgočasi,
dlje živi
Prav želela sem si videti, kako deluje ribniška kulturna alternativa,
in scena je malo drugačna, je med prvimi pokomentirala dogajanje
literatka, ko se je končal dogodek. Prišli so mladi, prišli so kolegi,
sorodstvo, drugi literati, ljubitelji pisane besede. Rok Horžen, z
Brega pri Ribnici, je 14. novembra predstavil svojo drugo pesniško
zbirko, štiri leta po tem, ko je izdal Nočno slepoto. Ohranja
svojo kritičnost in svojski pogled na svet ter izhaja iz sebe, brez
vsakršne milosti. To je pač on, 'ekstra navaden', in če ga pije, se
ne bo delal, da ga ne, in če je prekrokan nekaj dni, ne bo lagal, da
je delal. Zato se tudi druga zbirka bere na dih:
»Sprejel sem troizmenski šiht v pivovarni,
kaj pa čem.
Opravila niso vedno strašanska,
dobim toplo malico
in gratis pijačo.
Sodelavci so vpeljani in utrjeni,
logično se jim zdi,
da je kljub obupu teorije njihovo delo zrihtano –
soodvisno od motiva
in plače, ki je bolj taka …
Kar hočem povedat:
prilagajam se na režime, družbo, okolico itd.,
a že dolgo konstatiram, da sodim zraven pira.«
Nič jokat, žival je ustvarjal polni dve leti.
Dobro je tehtal zapisano in zato mu je
zbirka tako zelo všeč. To je to, pravi, tudi v
oblikovnem smislu podanih stihov. S svojo
neposrednostjo in ironijo vedno uspe
dobiti odziv občinstva – glasno strinjanje,
smeh ali začudenje. Pustil si je tudi brke,
ker je Nick Cave rekel, da je moški brez
brkov isto kot ženska z njimi. »Pustil sem
si rasti dlake – en mesec, dva, in vse skupaj
izgleda švoh.«
Horžen si sam izbira goste za predstavitev,
in tako ustvari domačnost po svoji meri,
a vendar ga je pred pričetkom spremljala
rahla nervoza, saj je v zadnjem času omejil
število javnih nastopov. Javna predstavitev
nečesa novega,
na kar si čustveno
navezan, pa ni lev-
Pred polno dvorano Miklove hiše so predstavitev v spontanem in
doživetem duhu predstavljali Rokova sestra Sara, njena radijska
kolegica Valentina, prijatelj Trubi in avtor, Rok sam. Kitarist je bil
Luka, spremno besedo k zbirki pa je zapisala Polona Petrovič.
10
Pesnik Rok Horžen z avtorico spremnega
besedila zbirke Nič jokat, žival
oroka zadeva. Bil je že gost slovenskega
nacionalnega radia, radia Študent, nastopal
je tudi skupaj z drugimi literati, leta 2012 pa
bil med finalisti za viteza pesniškega turnirja
v Mariboru. Dejaven je na pesniškem portalu Pesem.si, kjer nasploh lahko spremljamo sveže in poetično dogajanje. 43 novih
Rokovih pesmi bo tako lahko slej ko prej
zaživelo tudi tamkaj.
Zbirka Nič jokat, žival je bila ponovno izdana
v samozaložbi, v nakladi 200 izvodov.
Naslovno ilustracijo je živo naslikal Mihael
Tomšič in naletel na odobravanje prvih
kupcev. Predstavitev je potekala v Miklovi
hiši, v izvedbi JSKD Ribnica in Roka Horžena
z gosti. Rok, ki se zna imenovati tudi Misfits
in se zaveda, kaj kdo misli o vsem, kar
počne, in vmes ustvarja. »Najstarejši sem,
imajo me za večnega otroka, zgubljenega
črnega backa v jati belih vran. So visoko
izobraženi, sam pa kracljam pesmice. Kadar
zafrkavajo, komaj zadržujem jok. 'Oh, brez
skrbi,' me znajo tolažit. 'Rokči, še slabše bo
– preden bo slabše.' Misfits.
Tekst in foto Alenka Pahulje
Damjan Levstik –Trubi pri izvirni izvedbi Zdravljice – a
ne Prešernove, marveč Horženove, ki trdi, »da smo na
robu zavesti uničili zadnje nanodelce razuma, ker svet
pripada generaciji s konkretnimi jajci«.
Vokalna skupina Anamanka, pod vodstvom umetniškega vodje
Simona Korošca, je 15. novembra v Zagorju ob Savi nastopila na
tematskem koncertu Sozvočenja 2014, Osrednje slovenske regije,
in prejela prvo nagrado.
MANJ SVEČK ZA
MANJ GROBOV
Spoštovane bralke in spoštovani bralci,
kot že veste, je prvega novembra tudi letos
v občini Ribnica potekala akcija Manj svečk
za manj grobov. Namen akcije je bil opozoriti na prekomerno okraševanje grobov
in del sredstev nameniti v dobrodelen oz.
bolj koristen namen. Mnogi ste se odločili
darovati sredstva, za kar se vam iskreno
zahvaljujemo. Cilj akcije v Ribnici je bil zbrati zadostno število sredstev za nakup javno
dostopnega defibrilatorja. Z veseljem vam
sporočam, da je bil cilj dosežen, saj ste
darovali dovolj, da bo Ribnica tudi letos
dobila že drugi javno dostopni defibrilator v okviru akcije Manj svečk za manj
grobov. Želimo si, da bi omenjena plemenita naprava služila svojemu namenu ter
da bi, če bi bila uporabljena, reševala naša
življenja. Naprava je za uporabo enostavna in pri vžigu v slovenskemu jeziku tako
pisno kakor tudi glasovno vodi uporabnika
skozi proces oživljanja.
SIMON KOROŠEC OB PREJEMU NAGRADE
S tem si je vokalna
skupina Anamanka
skupaj s prvonagrajenimi zbori drugih
regij prislužila nastop na sklepnem
koncertu Sozvočenj
2014 ob dnevu
zborovskega petja,
13. decembra ob
18. uri v Slovenski
filharmoniji.
STOJNICA V RIBNICI
Lepo vabljeni!
RAZIGRANA AMAMANKA
Program z naslovom Brez besed, s katerim se je predstavila, so sestavljala dela
pretežno sodobnih skladateljev. Čeprav so
skladbe brez besedila, so nas z glasovi
popeljale v skrivnostni svet melodije, ritma
in čustev. Pri ustvarjanju in izvedbi so jim
pomagali pevka Manca Lesar, koreografinja
Anja Pajnič ter tolkalisti Matija Bartol, Laura
Juvančič, Marijana Korošec in Matic Jakšič.
Prireditev sta strokovno spremljala Helena
Fojkar Zupančič in Sebastjan Vrhovnik, ki
sta glavno nagrado pojasnila z besedami: »Utemeljitev je bila skladna z izborom
skladb. Program je inovativen, poglobljeno izbran, skladbe karakterno raznolike,
zasedbi primerne. Program na oder prinaša
svežino. Izvedba je bila učinkovito opremljena z domiselnim odrskim nastopom.«
Več o Anamanki:
http://facebook.com/Anamanka
Vokalna skupina Anamanka
Foto: Uroš Rok Drnovšek
ZAHVALA
Pri pripravi na nastop so nam pomagali: Občina Ribnica, Krajevna skupnost
Ribnica, Knjižnica Ribnica, Glasbena šola
Ribnica in Petra Bartol. Pri sami izvedbi
pa so nam na pomoč priskočili Matija
Bartol, Matic Jakšič, Laura Juvančič,
Marijana Korošec, Manca Lesar in Anja
Pajnič.
Vsem se iskreno zahvaljujemo za
pomoč.
IN DOLENJI VASI
Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem
prostovoljcem in podpornim organizacijam, ki so sodelovali v omenjeni akciji
vsak na svoj način. Odločili smo se, da
bomo predvsem zaradi dobrega odziva
Ribničanov akcijo v naslednjemu leto izvajali kar dva dneva, tako 31. oktobra kakor
tudi 1. novembra, o čemer boste občani
obveščeni pravočasno.
Luka Ilc,
koordinator akcije Manj svečk za manj
grobov Ribnica
Vokalna skupina Anamanka
11
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
Anamanka poje brez besed
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
Razstava Muzeja Ribnica Janko
Trošt gostuje v Pokrajinskem muzeju Kočevje
Po prvi postaviti razstave Muzeja Ribnica o Janku Troštu v Ribnici,
jeseni 2011, in po gostovanju v Idriji, leta 2013, je razstava našla
začasen prostor še v Pokrajinskem muzeju v Kočevju. Ob odprtju
je direktorica PMK Vesna Jerbič Perko izpostavila nujno potrebno
sodelovanje. To se je začelo uresničevati v zadnjem letu, najprej z
gostovanjem razstave PMK Živeti z gozdom v Ribnici, nadaljuje pa
se z razstavo Janko Trošt v Kočevju.
Avtorica razstave mag. Marina
Gradišnik je predstavila razstavo
v nekaj potezah: Janko Trošt ni
pomemben samo kot ustanovitelj
ribniškega ter idrijskega muzeja,
pač pa je njegovo področje delovanja mnogo širše. Začel je kot
učitelj, pozneje topograf, nadaljeval
pa kot poverjenik zavoda za zaščito
spomenikov. V prostem času se je
ukvarjal s slikanjem, risanjem, rezbarjenjem ter ustvarjanjem motivov
za ribniško Spominkarstvo. Vloga
Janka Trošta za razvoj in ohranjanje kočevske, idrijske in ribniške
dediščine je neprecenljiva, saj je
pomagal ohraniti velik del tako
tehniške dediščine idrijskega rudnika živega srebra, zbiral gradiva o
suhi robi in krošnjarstvu ter oblikovanje prve razstave suhe robe in
lončarstva.
Tekst in foto: PRIMOŽ TANKO
RIBNIŠKI ŽUPAN JOŽE LEVSTEK V DRUŽBI ŽUPANA OBČINE KOČEVJE
VLADIMIRJA PREBILIČA
mag. Marina Gradišnik, avtorica razstave
12
Pomen in vlogo Janka Trošta za Kočevsko
pa je predstavil Ivan Kordiš. Trošt je s
Kočevsko najbolj povezan s topografskim
delom na območju kočevskega sreza, saj
je izdelal kar dva zemljevida tega področja.
Najpomembnejše pa je njegovo delo
pri raziskovanju in popisovanju kulturne
dediščine po koncu druge svetovne vojne.
V jeseni leta 1947 je skupaj z umetnostnim zgodovinarjem in arhitektom raziskoval, popisoval in slikal kulturno dediščino
Kočevske, še posebej cerkve. Popisali,
fotografirali in naslikali so 27 cerkva, od katerih sta bili le dve močneje poškodovani,
večina pa je bila dobro ohranjenih, vendar
se do današnjega časa ni ohranila nobena
od analiziranih.
O pomenu povezovanja med občinami
pa pričajo tudi udeleženci odprtja,
saj so se ga udeležili kar trije župani:
ribniški Jože Levstek, kočevski dr.
Vladimir Prebilič in loškopotoški Ivan
Benčina.
Poleg priznanja delu Janka Trošta je
gostovanje razstave v Kočevju tudi
priznanje delu ribniškega muzeja, ki
je s to predstavitvijo prikazal sposobnost raziskovanja, predstavljanja
in oblikovanja razstave in vsebine,
ki je privlačna in sporočilna za obiskovalce ter informativna za strokovno
javnost.
Vesna Jerbič Perko, direktorica PMK
Ivan Kordiš, kustos PMK
Območno združenje Rdečega križa Ribnica
je 6. novembra v Dolenji vasi organiziralo
srečanje starejših. Prišlo jih je 49 iz Ribnice
in okolice. Za prijetno vzdušje so poskrbeli
vsi prisotni in nastopajoči. Namen srečanja
je medgeneracijsko povezovanje, skrb
za zmanjševanje izključenosti starejših
FOLKLORNA SKUPINA LONČKI
in krepitev medsebojnih stikov. Program
izvajajo vsa Območna združenja po vsej
Sloveniji, podpira pa ga tudi Ministrstvo za
delo družino in enake možnosti.
Za lep in bogat kulturni program se zahvaljujemo Folklorni skupini Lončki, Jožetu
Osvaldu in pevkam Društva podeželskih
žena Ribnica, osebju Restavracije Tina pa
za postrežbo.
OB NASTOPU LONČKOV SO STAREJŠI OBUJALI SPOMINE NA SVOJE OTROŠTVO
Zahvaljujemo se tudi Občini Ribnica za sofinanciranje programa Pomoč starejšim.
OB KONCU LETA
Ob prometni nesreči pred dnevi v Goriči
vasi je bilo uspešno in hitro reševanje na
podlagi dolgoletnega treninga in reševanja,
ki ga izvajamo že od leta 1995. Ravno zato,
da se na njih usposabljamo, potrebujemo
stara in odslužena vozila.
V primeru, da se boste za to odločili, pokličite
na št.: 041 - 533 070 (Matjaž Virant), oz. to
povejte kateremu naših članov.
Ob koncu leta bi se gasilci Prostovoljnega
gasilskega društva Ribnica vam, krajani in
občani Ribnice, radi zahvalili za lanskoletni
prispevek ob naši vsakoletni akciji »Koledar
v vsako gospodinjstvo«.
Tudi letos pripravljamo koledar, s katerim
vas bomo obiskali v mesecu decembru,
da vam zaželimo veliko lepega, predvsem
pa varnosti v novem letu 2015. Vse vaše
prostovoljne prispevke bomo, kot do sedaj,
porabili izključno za vzdrževanje sedanje in
nabavo nove opreme ter za izobraževanje
naših operativnih članov. Le tako bomo
pripravljeni za pomoč z znanjem in opremo, ki jo v primeru raznih nezgod rabimo.
Rad bi vas spomnil tudi na prispevek, ki ga
lahko namenite dobrodelnim organizacijam. To je del dohodnine v višini 0,5 %, ki
se ga v vašem imenu od vaše dohodnine
odpove država. Za to se pozanimajte za
davčne številke pri predstavnikih gasilskih
društev v svojem kraju. Davčna številka
PGD Ribnica je 56141394. Ta prispevek
lahko namenite tisti, ki ste dolžni oddati
davčno napoved in ob tem namenite sredstva od svoje dohodnine v dobrodelne
namene.
Srečno in varno v letu 2015 vam želimo
člani PGD Ribnica.
Za PGD Ribnica
Matjaž Virant, tajnik PGD Ribnica
Za PGD Ribnica
Matjaž Virant, tajnik društva
SPOŠTOVANI
Imate doma staro neuporabno vozilo, ki
vam zavzema prostor? Bi se ga radi znebili?
Gasilci PGD Ribnica vam ponujamo
brezplačno rešitev. Če imate takšno vozilo,
ga ponudite nam, da ga odpeljemo in
uredimo vse dokumente, ki jih mora imeti
odjavljeno vozilo.
Gasilci rabimo takšna vozila za vaje
reševanja v prometnih nesrečah.
Tekst: BRANKA MILINOVIČ, OZRK Ribnica
Foto: EVA PODGORELEC, mentorica
Lončkov
OBMOČNO ZDRUŽENJE
RDEČEGA
KRIŽA RIBNICA
KRVODAJALSKA
AKCIJA
Območno združenje Rdečega križa Ribnica
v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko
medicino Ljubljana organizira krvodajalsko akcijo 3. in 4. decembra med 7. in 13.
uro v dvorani Športnega centra Ribnica.
K sodelovanju vabimo vse redne krvodajalke in krvodajalce od 18. do 65. leta in
vse, ki se boste za to plemenito in humano
dejanje odločili prvič.
S seboj obvezno prinesite veljaven osebni
dokument s fotografijo!
DAJEM KRI - REŠUJEM ŽIVLJENJA.
Vljudno vabljeni!
13
NE PREZRITE
DRUŽENJE S STAREJŠIMI
KULTURNI UTRINKI
ČLOVEK (NAJ) NE ŽIVI SAMO
OD KRUHA
Člani Društva likovnega ustvarjanja Ribnica smo 6. septembra na
povabilo Blanke Bartol iz Turističnega društva Loški Potok v KTCju pripravili in odprli razstavo slik, kipov in keramike. Na ogled je
bila ves mesec september.
Stanka Kordiš je vse prisprijatelji v najžlahtnejšem
otne prijazno pozdravipomenu besede: radi skula v potoškem narečju.
paj ustvarjajo, se družijo in
Nepozaben kulturni del so k
čutijo pripadnost društvu.
odprtju dodale Povasjenke,
So kot velika družina, kjer
ki so nas razveseljevale s
si delijo mnogo lepega,
pesmimi. Zanimiv in poučen
včasih pa tudi manj lepe
je bil prikaz obdelave volne
reči, ki jih prinese življenje.
od kolovrata, preko gradaš
Brane Žunič je bil vrsto let
in motovila do pletenega
pobudnik in organizator
izdelka. Tudi pri tem so bile
likovnega dogajanja ob
Potočanke glavne.
oglarski kopi v Rakitnici.
Člani DLU Ribnica sodeluDruštvo likovnega ustvarjanjejo vsako leto na likovni
ja Ribnica (DLU Ribnica)
koloniji v Loškem Potoku,
je bilo ustanovljeno v febudeležujejo pa se tudi
ruarju 2008 v Grčaricah na
pobudo Branka Žuniča, ki je Brane je bil navdušen nad likovnih kolonij širom po
predsednik društva. Članov obiskom in spremljevalnim Sloveniji. Ustvarjali so v
je 18; iz Ribnice, Škofje Loke, programom odprtja raz- Radečah, na vseslovenRogaške Slatine, Velikih Lašč, stave in nad gostoljubnostjo skih oglarskih dnevih v
Dolu pri Litiji, v Škocjanu
Kočevja, Loškega Potoka Potočank in Potočanov
na Dolenjskem, Grosuplju,
in Ljubljane. Med seboj se
vzpodbujajo pri ustvarjalnem delu, veselijo Lokavcu na Banjški planoti, v Kočevju,
se uspehov drug drugega in so med seboj na Magolniku, v Drašičih, Rogaški Slatini,
Črnomlju ... Likovna dela, nastala ob oglarskih kopah v Rakitnici in Dolah pri Litiji,
so predstavili na občini Litija, v Radečah,
na Lisci in na Gozdarskem inštitutu v
Ljubljani.
Letos je potekala v Ribnici v organizaciji
DLU Ribnica že 6. likovna kolonija, ki so se je
udeležili likovniki iz Slovenije ter Hrvaške in
Haitija. Kot vsako leto bo razstava likovnih
del, nastalih na tej likovni koloniji, v Domu
starejših občanov v Ribnici.
Peter Polončič Ruparčič, kot član DLU
Ribnica, se je v Loškem Potoku avgusta
2013 predstavil s samostojno razstavo z
zanimivimi likovnimi izdelki.
Brane Žunič je izdelal leseni skulpturi, ki
krasita občino Loški Potok: skulpturo sove
pri Vedkovem vodnjaku v Novem Kotu in
skulpturo pastirčka in pastiričke v bližini
maloobmejnega prehoda Novi Kot.
DLU Ribnica organizira tudi keramične
delavnice, kjer se člani in nečlani izpopolnjujejo v oblikovanju gline. Naša članica
Milica Koštrun je letos avgusta vodila
keramično delavnico v Loškem Potoku.
Predsednik društva je v zahvalo za zelo
prijetno sodelovanje Povasjenkam podaril
akvarel ribniškega gradu, ki ga je naslikala Zvezdana Zatler. Poudaril je, da človek
potrebuje za svojo duhovno rast kulturo, ki
naj bi bila njegov stalni spremljevalec.
Zbrane je nagovoril tudi Danimir Mazi,
predsednik Zveze kulturnih organizacij
Notranjske Krpan. Opisal je različne kulturne
dejavnosti, ki jih to društvo izvaja. Pohvalil
je medsebojno sodelovanje različnih zvrsti
kulture, ki jih je opazil ob tem dogodku.
Vzdušje je bilo zelo dobro, kajti ljudje, ki so
V Miklovi hiši razstava Kompozicija
za pravičnost
VGalerijiMiklovajehišaZvonkaTSimčičpripravila razstavo Kompozicija za prazničnost,
na kateri je predstavljen projekt, ki je nastajal v letu 2014. Projekt vključuje raziskovanje nedela v odnosu do
počitka in hkrati iskanja
trenutkov temeljev
našega obstoja.
Za Zvonko T Simčič
je čas petja s Silvano
Paletti počitek in navdih.
S skupino sodelujočih
je v Ribnici pred meseci izvedla dogodek
prepevanja rezijanske
pesmi, osnovo za video
in zvočno produkcijo, ki
tvorita temelj razstave v
Miklovi hiši.
Ob odprtju razstave je
bil tudi performans/
koncert, na katerem
so sodelovale Silvana
Paletti, Zvonka T Simčič in Irena Tomažin.
Tekst in foto: JURIJ KOŽAR
ZANIMIV ZVOČNO-SVETLOBNI PERFORMANS
14
Ko se srečata umetnost in obrt
prišli na odprtje razstave, so bili vsebinam
zelo naklonjeni. Razkošje mize kulture jih
je notranje oplemenitilo in jih duhovno
obogatilo. Vsi skupaj pa smo se posladkali z dobrotami, ki so jih pripravile članice
Turističnega društva Loški Potok. Ob jedači
in pijači smo prijetno kramljali še dolgo
časa po uradnem delu razstave.
HELENA RUPARČIČ POLONČIČ
V nedeljo, 26. oktobra,
je bila v Športni dvorani
Sodražica že 12. revija
domačih ansamblov.
Sedaj že tradicionalno
narodno-zabavno prireditev sta v počastitev
občinskega praznika
organizirala
Občina
Sodražica in Klub harmonikarjev Urška. Zopet
je Klubu uspelo zbrati
zanimive in znane narodno-zabavne ansamble,
ki so prisotnim popestrili nedeljski večer.
Prireditev so odprli člani
Kluba harmonikarjev
Urška z venčkom kvintetovskih, potem so dobro
vzdušje na odru in med
obiskovalci stopnjevali
Veseli Morostarji, ansambli Javor, Zakrajšek,
Maj, Zdomarji, Ribniški
pušeljc, Tik-Tak, Roka
Tekst:
Arko
Manca
Foto: Arhiv Kluba
harmonik arjev
Urška
Zbor vseh ansamblov je za konec zapel Veselega Rib'nčana.
Drugi poljanski pohod
Turistično društvo Grmada je v soboto, 11. oktobra, organiziralo
drugi pohod po naši krajevni skupnosti. Pohodniki iz Ljubljane,
Kočevja, Ribnice, Sodražice, Velikih Lašč in seveda mi, Poljanci,
smo se zbrali pri gradu Pekel v Ortneku.
Ob deveti uri smo se
podali na pot proti
Dulam, kjer smo se
na kratko spomnili
družine Kosler, ki je
krepko zaznamovala
polpreteklo zgodovino
našega kraja. Tokrat
smo svoje misli posvetili izjemni gospe
Olgi Kosler Rudež.
Z Dul smo se po »gosposki« poti podali do
cerkve sv. Tomaža, kjer
smo spoznali bogato
kulturno dediščino
in zgodovino cerkve
nasploh. Ustavili smo
se tudi pri stari »kajži«,
ki je zgledno urejena
in vredna ogleda.
Nato smo se povzpeli
na Grmado, Sledil je
Žlindre, Kvintet 7, dodatno pa popestrila
še Tamburaška skupina Dupljak. Prireditev
je z domiselnim povezovanjem obogatil
Vlado Komljenovič. Kot se spodobi, so se za
zaključek zbrali na odru vsi nastopajoči in se
od občinstva poslovili s poskočnim Veselim
Rib'nčanom. Lepo
je bilo videti polno
dvorano in po
dolgem času vse
lokalne ansamble
spet skupaj na
istem odru. Klub
harmonik arjev
Urška se lepo
zahvaljuje vsem
nastopajočim,
predvsem
pa
vsem, ki ste prišli
na revijo uživat
ob prijetni glasbi. Nasvidenje
naslednje leto, na
13. reviji domačih
ansamblov!
spust na Velike Poljane, kjer smo si ogledali
našo župnijsko cerkev sv. Jožefa, ki hrani
tudi znamenite ortneške oltarje. Andrej
Ambrožič je povedal, da je to naša bazilika
in poudaril podjetnost naših prednikov, ki
so v tako majhni fari zmogli zgraditi tako
veličastno božjo hišo in jo tudi dopolniti s
čudovitimi vitraji.
Ker pa prazna vreča ne stoji pokonci, nas
je pri poljanski šoli že čakala Marija Šilc s
svojimi kuharskimi dosežki.
Predsednica društva Mara
Okorn nas je presenetila
še z darilom, spominsko
ploščico šole in kapo, ki jo
bomo nosili na božičnem
pohodu.
Preden smo se dobre volje
razšli, je že padla beseda
tudi za smer pohoda oktobra 2015.
Tekst: Marija Oblak
Foto: Mara Okorn
ČAS ZA POČITEK IN SKUPINSKO FOTOGRAFIJO
15
MED NAŠIMI LJUDMI
Revija domačih ansamblov že
dvanajstič
MED NAŠIMI LJUDMI
OGLED PLEČNIKOVIH DEL
Muzejsko društvo Ribnica je v soboto, 18. oktobra 2014, organiziralo strokovno ekskurzijo Ogled Plečnikovih del, ki jo je
odlično vodil velik poznavalec Plečnikovega dela, ribniški župnik,
mag. Anton Berčan.
Okrog 40 članov se nas je zbralo
na milo jesensko jutro pred
Rokodelskim centrom Ribnica. Lepo
vreme nas je spremljalo ves dan in
razpoloženje je bilo čudovito. Naš
cilj je bil ogled Plečnikovih del po
2. svetovni vojni, in sicer v krajih
okrog Kamnika (Mengeš, Stranje,
Kamniška Bistrica, Nevlje). Tu so nastala dela, ki še danes kažejo veličino
Plečnika, umetnika, kateremu se je
tudi najmanjši detajl zdel vreden
pozornosti.
V Mengšu stoji cerkev sv. Mihaela.
Posebnost te cerkve je, da je
zvonik ločen od cerkve (zaradi Udeleženci ekskurzije MDR
obrambe pred Turki). V njej je
mojster svetilk. Na stropu je vzorec iz grafita,
Plečnikova krstilnica, ena najlepših krstilnic fugiran je navzven. Križ ima obliko grške
na Slovenskem. Nahaja se ob glavnih vratih. črke tau. Plečnik je bil izreden poznavalec
Osnova je Jakobov vodnjak s krasnim nas- Svetega pisma, bil je zelo učen, čeprav ni
tavkom in vodnjakom žive vode. Okrog je imel klasične izobrazbe. Verjel je, da človek
fugiran kamen z desetimi Božjimi zapoved- potrebuje lepoto, da se dvigne.
mi, navzven deluje kot pajčevina. V krstilnico Cerkev sv. Mihaela v Stranjah je bila med
vstopiš skozi kovana vrata.
2. svetovno vojno oskrunjena – spremenV Kamniku smo obiskali Lectarjevo hišo. jena v nemški bunker. Sledovi so vidni še
Podjetje Pax-Svečarna Stele uspešno danes. Po vojni se je za njeno obnovo zavzel
nadaljuje tradicijo Svečarstva Stele, katerega frančiškan, pater Martin Perc, pomagali so
začetki segajo v davno leto 1701. Že takrat tudi zagnani župljani. Dela so potekala pod
so se njihovi predniki ukvarjali s svečarstvom strokovnim vodstvom Jožeta Plečnika, ki je
in medičarstvom. Do začetka 20. stoletja iz cerkve naredil umetnino.
so sveče izdelovali iz smole in živalskega Cerkev stoji na hribu, od koder lahko
loja. Kasneje so prešli na čisti čebelji vosek, občudujemo Veliko planino in Krvavec.
sčasoma pa so le-temu dodajali stearin in
parafin, ki sta bila cenejša in bolje gorljiva.
Junija leta 1950 pa se je zgodilo nekaj
pomembnega tako za družino Stele kot
tudi za celotno umetnostno zgodovino
Slovenije. Arhitekt Jože Plečnik, družinski
prijatelj Steletovih, je dal pobudo za izdelavo
sveč, okrašenih z odlitki različnih motivov,
narejenih iz voska. Ti odlitki so se oblikovali
v lesenih modelih, ki so ji včasih uporabljali
za oblikovanje testa. Prvo tako svečo so pod
Plečnikovim mentorstvom izdelali leta 1951
za pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi Cerkev sv. Mihaela v Stranjah
80-letnici. Ideja je uspela, in tako še danes Pod cerkvijo je pokopališče. Zelo zanimiv je
izdelujejo sveče po Plečnikovi zamisli. Vse Križev pot. Slike imajo okrogle okvirje. Krog
sveče so fotografirali v domači hiši – v sobi, je podoba sveta. Pod vsako podobo sta dve
za katero načrte je prav tako narisal Plečnik. svetilki, vsaka svetilka pa je drugačna. Ena luč
V domači hiši imajo še vedno ohranjeno in sveti navzgor, druga navzdol. Na stranskem
delujočo »črno kuhinjo«.
oltarju je sv. Martin, zraven stoji svečnik v
V frančiškanski cerkvi v Kamniku smo si obliki ravne sulice. Na drugi strani je Mati
ogledali Božji grob ( v bistvu je to samostan- Božja in prav tako svečnik. V sredi cerkve je za
ski oratorij-molilnica), čigar ostrešje pred- rajne postavljen svečnik s sedmimi svečami,
stavlja hlevček. Grob je v obliki granate. Kar ki simbolizirajo sedem zakramentov. Cerkev
predstavlja nasprotje vojni. Zadaj je sonce, je tlakovana z lesom. Iz kamnov je Plečnik
ki simbolizira vstajenje. 56 svetilk v obliki naredil preprogo. V cerkvi je tudi prižnica.
nemških čelad dokazuje, da je bil Plečnik
16
Na njej so ribe. Legenda pripoveduje, da
so šli ribiči na nedeljo lovit ribe. Užaljeni sv.
Anton je šel na obalo pridigat ribam. Ribiči
niso nič ujeli, ker so ribe poslušale svetnika.
Nauk zgodbe sledi: Najprej poslušaj Božjo
besedo, potem delaj. Plečnik je za patra
izdelal majhno in lepo svetilko z zvončkom
(za previdenje). Velikonočni svečnik je iz 12
kamnov, večna luč na uteži. Na oknih so
zavese, da bi zakrile grda betonska okna,
ki so jih vzidali pred Plečnikom, on pa ni
hotel ničesar podirati. Zavese pa
naj bi tudi preprečevale, da bi ljudje
preveč gledali ven. Vrata v zakristijo
so nizka z visokim nastavkom. Ko
je škof prišel blagoslovit cerkev, se
je z glavo zaletel v podboj. Pritožil
se je Plečniku, da so vrata prenizka.
Plečnik pa ga je zavrnil: »Prav to sem
hotel, da se sklonite, ponižnost!«
Na glavnem oltarju so sv. Klara,
Frančišek in Anton. Na levi je okno
s pogledom na Veliko planino.
Skozenj je župnik pošiljal blagoslov
vernikom, ki niso mogli k maši, ker
so kapelo na Veliki planini med
vojno požgali. Tabernakelj je lesen,
križ iz brona ima 57kg . Svečniki so iz
kamna, kovine in lesa. Plečnik je rad
združeval materiale. Oltarna miza je iz enega
kosa (kamen). Vrata v krstilnico so gotska.
Na sredi je obešen krstni kamen iz alabastra. Svetilke so kroparske. Tu vidimo edini
Plečnikov podpis – kozjo bradico. Svetilke
imajo obliko delfinov. Pozimi v cerkvi ni maš,
so pa v spodnji kapeli sv. Družine, kjer smo
občudovali slike Tomaža Perka. Na koncu se
je župnik izkazal z orglanjem, kar je bilo za
nas veliko presenečenje, mi pa smo zapeli
eno Marijinih pesmi.
V Kamniški Bistrici stoji lovski dvorec, ki ga je
Plečnik postavil za kralja Aleksandra. Po vojni
je propadel. Sedaj je zaprt.
Po okusnem kosilu Pri planinskem orlu
v Stahovici smo se odpravili še v Nevlje,
ker smo si ogledali cerkev sv. Jurija, eno
najstarejših kamniških cerkva. Tukajšnji
župnik je Sodražan (iz Jelovca). V oltarju
je Jelovškova freska sv. Jurija, okna so
Kregarjeva. Najlepša je Plečnikova kapela
Marije Kraljice iz leta 1947. Ni klasična kapela.
Deluje orientalsko. Tudi tu se mešajo različni
materiali. Občudovali smo angelski kelih iz
zlata in srebra, kamni so iz domače vode.
Ko so Plečniku oponašali gradnjo cerkva in
njihovo bogastvo, je odgovarjal: »Za Boga
nobena stvar ni prelepa. Človek potrebuje
lepoto. Ceniti je treba to, kar imamo. Ne letati
po svetu. Bog ne daj, da bi rušili žulje naših
dedov.«
S to mislijo zaključujem zapis o naši ekskurziji, za katero sem prepričana, da nas je vse
obogatila, in je zlepa ne bomo pozabili.
Hvala Francetu Ivancu, predsedniku društva,
za organizacijo in mag. Antonu Berčanu za
strokovno vodenje.
Tekst: Marjana Starc
Foto: Igor Jamnik
Bilo je samoumevno,
da smo se pogovarjali,
skupaj razmišljali in se smejali.
Vse je bilo samoumevno,
samo konec ne.
Zahvala
ob izgubi našega brata, strica in svaka
FRANCETA GORNIKA
Zahvala
ob nepričakovani izgubi našega dragega sina, brata in strica
JURETA ŽITNIKA
(1984 – 2014)
iz Junčjega
(1951 – 2014)
iz Lipovca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom,
znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Hvala osebju
ZD Ribnica, Komunalnemu podjetju Ribnica, župniku, g. Alešu
Pečaverju, za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete pesmi.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam prvi stali ob strani, zdravniku Aleksandru Đorđevskemu za zdravniško pomoč,
Komunali Ribnica, sorodnikom, prijateljem, znancem, sošolcem iz
OŠ za darovane sveče in cvetje, pevcem za zapete pesmi, župniku,
g. Andreju Muleju, za molitve in lepo opravljen poslovilni obred.
Hvala vsem, ki ste se od njega v tako velikem številu poslovili v
mrliški vežici pri Sv. Gregorju ter pokojnega Jureta pospremili v
cerkev in k njegovemu večnemu počitku.
Jure, ohranili te bomo v lepem spominu!
žalujoči vsi njegovi
vsi njegovi
Sveče plamen ugasne,
cvetje v šopku se ospe,
nam pa spomin ostane
na tvoje zlato srce.
Naslednja
številka Rešeta izide
23. decembra 2014.
Gradivo oddajte
do
12. decembra.
Zahvala
Tiho nas je v 87. letu starosti zapustila naša draga mama,
babica, prababica, tašča in sestra
MARIJA TANKO
iz Nemške vasi 19
(1926 – 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ter vsem
spremljevalcem na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Šmalčevi,
gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in ZZB NOV Ribnica.
Žalujoči vsi njeni
17
ZAHVALE OB SMRTI
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite
in večni mir mi zaželite.
OBVESTILA
MALI OGLASI
DEJAVNOSTI DRUŠTVA
INVALIDOV RIBNICA V
DECEMBRU
PRODAM
Člani DI Ribnica ste 4. decembra vljudno vabljeni na kopanje v
Izolo. Stroške prevoza in kopalne karte bo pokrilo društvo, kosilo
pa je samoplačniško.
Zbiramo tudi prijave na prednovoletno srečanje, ki bo 21.
decembra v Gostišču Pugelj.
Za informacije in prijave smo vam na voljo med uradnimi urami
društva, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 11. ure, na telefonski
številki 836 11 69 ali po elektronski pošti: [email protected]
Vljudno vabljeni!
Društvo invalidov Ribnica
RAZPORED POČITNIŠKIH
KAPACITET ZA LETO 2015
SIMONOV ZALIV
od 05. 02 . do 12. 02
od 09. 04. do 16. 04.
od 21. 05. do 28. 05.
od 30. 07. do 06. 08.
od 22. 10. do 29. 10.
št. apartmaja
B 12
F 16
F 18
C 10
D 9
TERME ČATEŽ
od 26. 03. do 02. 04.
od 21. 05. do 28. 05.
od 25. 06. do 02. 07.
od 10. 09. do 07. 09.
od 15. 10. do 22. 10.
od 03. 12. do 10. 12.
št. apartmaja
119
119
15
127
171
119
TERME PTUJ
od 12. 03. do 19. 03.
od 05. 11. do 12. 11.
št. apartmaja
G / 03
G / 03
DOM ZDRAVJA - RADENCI
od 12. 02. do 19. 02.
št. apartmaja
pritličje
TERME DOBRNA
od 21. 11. do 28. 11.
(ženske - onkološke bolnice, ginekološka obolenja, dojke)
ROGAŠKA - VILA GOLF
od 24. 09. do 01. 10.
KRITERIJ KORIŠČENJA
1. delovni invalidi I. kategorije
2. delovni invalidi II. kategorije
3. delovni invalidi III. kategorije
4. osebe s statusom invalida po ZZRZI
5. osebe s telesno okvaro
OBRAZCE ZA PRIJAVO DOBITE V DRUŠTVU.
PRIJAVE SPREJEMAMO DO 15. 12. 2014.
18
Prodam 2-sobno stanovanje v izmeri 63,60 m², z zaprtim
balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je na
biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v
bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 – 449 565.
Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam
gradbeno parcelo v izmeri 900 m² ter parcelo v izmeri ca. 800
m². Prodam tudi stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom v
kletnem delu z uporabnim dovoljenjem za okrepčevalnico
(dovoljenje za prehrano). Cena po dogovoru. Informacije na tel.:
070 - 842 625.
Na Bregu pri Ribnici, na lepi lokaciji v Hrastju, prodam
nezazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 1.127 m². Parcela
je komunalno opremljena z vsemi potrebnimi priključki. Dostop
je urejen po javni asfaltirani cesti. Možna takojšnja gradnja. Cena
po dogovoru. Telefon: 041 - 244 845.
V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji, prodam hišo.
Velikost hiše je 160 m², celotne parcele 750 m². Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718.
V centru Ribnice, Škrabčev trg, v 1. nadstropju večstanovanjske
stavbe (le 3 stanovanja), prodam dvosobno stanovanje v skupni
izmeri 42,36 m². Stanovanje je v celoti obnovljeno, v bližini vrtca,
trgovine, šole, lekarne, avtobusne postaje … ZK urejena (vpisano v etažno lastnino), vsa infrastruktura, možnost priključitve na
CK na lesno biomaso. Delno opremljeno, vseljivo takoj. Vredno
ogleda. Cena je 45.000 EUR. Tel.: 041 – 897 097.
V Dolenji vasi, na Obrtniški ulici, prodam gradbeno parcelo velikosti 682 m². Parcela leži na mirni lokaciji, teren je raven,
primeren za gradnjo hiše. Na njej sta trenutno sadovnjak in star
kozolec. V bližini so pošta, šola, trgovina. Čez cesto možen tudi
dokup manjše parcele, namenjene za sadovnjak, vrtiček ... Cena
po dogovoru. Tel.: 041 - 285 606 – Bernard.
V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve
sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet), velikosti 71,82 m².
Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij, CK ogrevanje. Vredno ogleda. Cena je 70.000 EUR oz. po dogovoru. Tel.:
031 – 840 255, 01 – 836 95 90.
Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam
parcelo: 1054, velikosti 789 m². Parcela je na mirni lokaciji, na
ravninskem terenu, vsa infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra Ribnice, oddana vloga na zemljiškem oddelku za zazidljivost.
Tel.: +38161 689 9756.
ODDAM
V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice
Ribnica na Vrvarski poti 3, v Ribnici, ugodno oddamo v najem
tri poslovne prostore v II. nadstropju, v izmeri 15 m², 18 m² in
21 m². Cena najema znaša 9 EUR/m² in vključuje vse stroške. Za
vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 - 8369 340 ali osebno v
pisarni Zbornice.
V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor, velikosti 70
m² – novogradnja, primeren za skladišče ali delavnico. Tel.: 031
– 677 387.
V najem oddam 150 m² velik prostor, primeren za delavnico
oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu.
Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 – 369 908.
V Kočevju – UHM, oddam delno opremljeno trisobno stanovanje. Vseljivo bo 1. januarja 2015. Cena najema 300 EUR. Tel.:
041 - 454 275.
V Slatniku oddamo v najem hišo s centralno kurjavo na olje
ali drva. Vseljivo takoj. Info. na tel.: 041 – 631 693.
RAZNO
Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih
knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 - 996 225.
•
•
•
•
•
•
Vse vrste Elektroinštalacij
LED SISTEMI
Alarmni sistemi
Šibko točne instalacije
Električno ogrevanje, prostorov DEVI
Električno ogrevanje žlebov DEVI
Gregor Bojc s.p., Za vodo 3, 1331 Dolenja vas
e-mail: [email protected]
gsm: 031 765 790
Vrata za varen, topel in urejen dom
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina
Woodgrain, RAL 9016
vklj. motorni pogon Hörmann
ProMatic, montaža in 9,5 % DDV,
v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm,
2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
ˇ
POOBLAŠCENI
ZASTOPNIK:
ELSTAR Starc Matjaž s.p.
ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA
Gorica
GSM: 041 612 590
[email protected]
-4c-98x68-SLO-Starc.indd 1
42 mm
vrata EPU
z debelino lamel
42/20 mm
za samo
888 €
42 mm
vrata LPU
z debelino lamel
42 mm
za samo
925 €
42 mm
BOJAN POGORELEC,
BLESK D.O.O.
KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
25/02/14 13:23
SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si
*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE
- (BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA, STROKOVNI NADZOR, KVALITETNA IZVEDBA)
(PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €)
- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA,
HIDROIZOLACIJA STEN) SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €)
*GRADBENA DELA
- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN
POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)
- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV
(IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ)
- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…)
- SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU)
- RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH
POVRŠIN)
*SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA
*POLAGANJE TALNIH OBLOG
- (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)
*ČISTILNI SERVIS
YASKAWA Slovenija d.o.o.
T: + 386 (0)1 83 72 410
www.yaskawa.eu.com
MegadoM je vaša trgovina z gradbeniM MaterialoM, Metalurgijo, inštalacijaMi in kopalnicaMi, orodjeM, vijaki in okovjeM, barvaMi
in laki, belo tehniko in MaliMi gospodinjskiMi aparati, zabavno elektroniko, pohištvoM (logo les in vse za doM in vrt.
MIKLAVŽEVA AKCIJA
LESENE SANKE
100 cm
slovenski proizvajalec
UGODNO
Božično novoletna
dekoracija
30 €
54
na
zalogi
ZIMSKA PONUDBA
Čistila za vetrobanska
stekla
blesk 3 l,
39
3
blesk 5 l,
39
do -30 °C
5
€ / kos
antifriz
759 € / kos
koncentrat, 1 l
269 € / kos
€ / kos
loPate za sneg
na zalogi
po 15. decembru
snežne freze
na
zalogi
koncentrat, 3 l
do -30 °C
UGODNO NA ZALOGI
PIROTEHNIČNI
IZDELKI
akUMUlatorJi
99 €
5
3
1
- 10 %
Razvlažilec zraka
TTK 25 E
Ciak
Pestra izbira
sol za PosiPanJe
strgala in MetliCe
za sneg
senzor gibanJa
reflektor leD
10W, beli
staro za novo
zasUk 180°
1270 € / kos
reflektor leD
30W, beli
2670 € / kos
stenski, bele barve
tiP Pir 04/WH
610 € / kos
senzor gibanJa
zasUk 360°
stroPni, bele barve
tiP Pir 06/WH
650 € / kos
MIKLAVŽEV POPUST
-15 %
NA ELEKTRIČNO
ROČNO ORODJE
IZ ZALOGE
akcija velja samo do 15. 12. 2014
OGREVANJE
MEGA
POPUST
garnitUra
za kaMin
koCke za
netenJe ognJa
079€ 0 €
greleC
koMbinirani
3-Delna
trda goriva ali
elektrika,
like la83, 80 l
KOVANA
99
4999€
MEGA
CENA
15 %
33920€
BELA TEHNIKA
39906 €
troseD
294
145370 €
199 €
izDelkov za
gosPoDinJstvo in DoM
€
na
zalogi
oMara z DrsniMi
vrati
dimenzija 175 x 195 x 62 cm
barva šah bela/sonoma
že za
12611€
99870€
že za
82
dimenzije 200 x 90 cm
7700 €
Ognjišča: Vermikulit
Moč: 12,5 kW
Koristna moč na vodo: 7 kW
Poraba: 2-4 kg / h
Ø Izhodna frekvenca: 15 cm, moški
Grelna moč: 325 m 3
Mere (ŠxGxV): 52 x 52 x 95 cm
Na zalogi v poslovalnici v Ribnici.
UGODNO
velika izbira
vzMetniCe
barva črna
PeČ
na trDa goriva
aQUa borDeaUX
Pralni stroJ
konDenzaCiJski
sUŠilni
stroJ
beko
5 let garanCiJe
ki popust
s
r
b
m
e
c
e
d
12 %
SUPER MEGA
CENA
3300€
sUPer PonUDba
brezPlaČen izris 3D
Dostava in Montaža za kUHinJe gorenJe in alPles
TALNE OBLOGE
TOPLI PODI, vINIL,
LAmINAT, PARKET,
ITISONI, TEPIHI,
TEKAČI, PREPROGE
MEGA
POPUST
MEGADOM RIBNICA
ob Železnici 4, 1310 ribnica
tel.: 01/835 1 640
ODPRTO:
pon.-pet. 7:00-19:00,
sob. 7:00-13:00
www.megadom.si
15 %
MEGA
POPUST
15 %
19200€
keraMiČne PloŠČiCe
GORENJE SAMBA
dim. 20 x 33,3 cm
koPalniŠko PoHiŠtvo
in sanitarna oPreMa
ter PloŠČiCe iz zaloge
PRIHRANI z Mega Kartico
Vsi, ki boste postali člani MegaKluba boste
brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti.
UGODNOSTI:
•
•
•
14900 €
samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro
ponudboizjemnougodnihizdelkov,
dodatnipopusti,
zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet
A AKCIJA
V
E
Ž
V
A
L
MIK
890 € /m2
BANKA
KOPER
SUMMIT
LEASING
HITRI KREDIT
DO 12 OBROKOV
NLB
PRODAJA DO 12 OBROKOV BREZ OBRESTI IN STROŠKOV
DINERS
OBROKI
AMERICAN
EXPRESS
DO 12 OBROKOV
1251€ / m2
DARILNI
BON
Možnost
nakUPa
Darilnega bona
Akcija velja do 31. 12. 2014 oz. do razprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.
kontakt:
WWW.BLESK2.SI
T://031-647-188
T://051-334-826
E://[email protected]
Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
- z nami do subvencije ekosklada (2400 €)
- brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€)
- izolacija podstrešja (celuloza, volna)
- toplotno izolacijska fasada
- dobava in montaža oken (ral montaža)
- izkop do temeljev (hidroizolacija,
izolacija sten v zemlji)
GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni
objekti) - izvedba vseh del na ključ
- ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)
- zidarska dela
- slikopleskarska dela
- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
- keramičarska dela (prenova kopalnic)
- čistilni servis
zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost
Poslovni objekti
TUDI LETOS VRAČAMO
VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM
STE MED NJIMI? IZBERITE VZAJEMNO
DEJSTVO # 1:
Naslednja premija naših zavarovancev dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja bo nižja za 15 EUR.
DEJSTVO # 2:
Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja v Sloveniji.
DEJSTVO # 3:
Izberite Vzajemno in prejeli boste paket dobrodošlice.
PE NOVO MESTO
Novi trg 7
tel.: 07/ 3935360
ZASTOPSTVO KOČEVJE
Ljubljanska 25
tel.: 01/8938612
POSLOVALNICA RIBNICA
posluje vsak torek v Zdravstvenem domu
tel.: 01/8351602
Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
Stanovanjski objekti
Večstanovanjski objekti
VESELI
OFS LONČKI VABIMO NA PRAZNOVANJE
15. OBLETNICE DELOVANJA
otroške folklorne skupine.
6. december 2014, ob 19. uri
dvorana DC – 16 v Dolenji vasi
Z nami bodo tudi:
FS Tine Rožanc Veterani
nekdanje Lončice
Radio Mlajku
etno-rock skupina Fletno
DECEMBER
V Dolenji vasi
sobota, 13.12. 2014, ob 17. uri
PRIZIG LUCK V PARKU Dolenja vas
kratek kulturni program
vabita vas športno in mladinsko društvo
sreda, 24.12. 2014, od 21. ure naprej
10. PREDBOZICNO RAJANJE
vabi vas mladinsko društvo
sreda, 31.12. 2014, od 20. ure naprej
SILVESTROVANJE
s skupino FORTISSIMO
na igriscu v Dolenji vasi
Dobri nastopi Vite Gala Fras
in Gaja Riosse v Italiji
Lulu prav tako pustili vse zapreke nedotaknjene
in s tretjim časom baraža zasedli 3. mesto. Ekipni
uspeh je zaokrožil Gaj Riossa, ki je tako kot na
nekaterih prejšnjih turnirjih nastopil z mladimi
konji, s katerimi je zabeležil nekaj dobrih uvrstitev.
Izpostaviti velja zmago s konjem Flo Cooper v
konkurenci štiriletnih konj. Ekipa bo konec meseca sezono nadaljevala na istem prizorišču v še
nekoliko močnejši konkurenci. O dosežkih naših
članov bomo poročali v prihodnji številki Rešeta.
Gaj Riossa in Vita Gala Fras sta v novembru
uspešno nadaljevala jesenski del tekmovalne
sezone. Tako sta se prvi novembrski vikend
udeležila nacionalnega turnirja v preskakovanju
ovir v italijanskem San Giovanniju in Marignanu
v bližini jadranske obale, nedaleč stran od
Ugar Equestrian
Team
1 24.10.2014 13:27:24
Riminija. Trinajstletna Vita je s kobilotiskan_oglas_triglav_komplet_105x148.pdf
Lulu nasfoto: arhiv Posestva Ugar
topila v konkurenci mlajših
Združite tudi vi
mladincev, ki tekmujejo Skoraj
vsa zavarovanja
in prihranite
v seriji Top Rider. V močni pol milijona
do 50 %.
zavarovancev
konkurenci, povečini mladih že ima
italijanskih tekmovalcev, je Triglav komplet.
odlično nastopila že v prvem
Kaj pa vi?
delu 1.15 m parkurja, ki ga
Nova
je le pet tekmovalcev, med
zavarovanja,
dvojni popusti.
njimi tudi Vita, odjahalo brez
Že dve
zavarovanji sta
napake, torej brez podrte
komplet.
zapreke in v predpisanem
času. V drugem delu tekmovanja oz. baražu sta Vita in
C
Na dan 31. 7. 2014 je bilo v Triglav
komplet vključenih 493.246 zavarovancev.
M
Y
CM
MY
CY
CMY
Zavarovalnica Triglav
K
Vse bo v redu.
www.triglav.si
SVETOVALNI KOTIČEK
PRAVILNO KURJENJE Z DRVMI V
LOKALNIH KURILNIH NAPRAVAH
Les je obnovljiv vir energije in z zgorevanjem v kurilnih napravah
ne povečuje izpusta toplogrednih plinov, kar pomeni, da je z vidika
CO2 nevtralno gorivo. Pri zgorevanju lesa žal nastajajo tudi delci,
ki so manjši kot 10 mikronov (PM10) in predstavljajo nevarnost
za zdravje ljudi. Za male kurilne naprave je značilno, da imajo
več kot 90 % mase delcev v izpustih manjših od 10 mikronov. Za
doseganje pričakovane kakovosti zraka je treba iz kurilnih naprav
znižati tudi izpuste PM10. To še posebej velja v gosto poseljenih
območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije koncentracije delcev
v času kurilne sezone pogosto previsoke.
Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje primerne
kurilne naprave z visokim izkoristkom,
predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in
dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija
zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje
kurilnih naprav.
Pri specialnih kurilnih napravah pa je treba
paziti, da se z nepravilnim kurjenjem ne
povečuje emisije dimnih plinov in s tem
tudi ne izpust delcev. Z nepravilnim kurjenjem se namreč lahko emisije CO in delcev
povečajo tudi do dvajsetkrat. Prav tako
se lahko zaradi nepravilnega kurjenja prepolovi izkoristek kurjenja in doseže zgolj
40 % vrednosti, pri kurilnih napravah z
odprtimi kurišči pa tudi, kar ni v interesu
uporabnika, niti ni v javno korist.
Zniževanje vlažnosti bukovih razcepljenih
in nerazcepljenih drv v obdobju dveh let
(Vir: TFZ Bayern)
Polena naj bodo nasekana, okrogla
polena so manj primerna za sušenje in
kurjenje
Odvisnost kurilnosti v MJ/kg od deleža
vlage v drveh in vlažnosti drv (Vir: TFZ
Bayern)
PRIPRAVA DRV ZA KURJENJE
V kurilnih napravah se lahko kuri le zračno
suha drva, polena morajo biti primerne
velikosti, kar dosežemo z naslednjimi
ukrepi:
- Podiranje dreves in sekanje drv naj se
opravi decembra ali najkasneje januarja, ko
je vsebnost vlage v lesu najnižja.
- Najbolj primerna oblika polena je trikotnega preseka s stranicami približno 7 – 9
cm, oziroma z obsegom polena približno
21–25 cm. V primeru zelo majhnih kurišč,
kot so npr. v štedilnikih, se lahko velikost
polena zmanjša in prilagodi kurišču. Tudi
dolžina polen se prilagodi kurišču. Sicer pa
se glede velikosti polen upošteva navodila
proizvajalca kurilne naprave.
- Nasekana drva se zloži na podstavek, ki
zagotavlja nemoteno gibanje zraka okoli
drv, sušenje naj bo na sončni legi, drva naj
bodo pokrita.
- Priporočljiv čas sušenja drv iz smreke in
topola je približno 1 leto, iz jelše, lipe, breze
približno 1,5 leta, iz bukve, gabra, sadnega
drevja približno 2 leti, hrasta pa 2 do 3 leta.
- Drva, razen nekaterih vrst lesa, se lahko
v dobrih pogojih sušenja posušijo tudi v
28
- V malih kurilnih napravah je tako prepovedano kuriti prebarvan les (npr. stavbno pohištvo, pohištvo, izdelki iz iverke) kot
tudi embalažo iz lesa (npr. zaboji za sadje,
zelenjavo), papir (npr. karton, časopisi,
pisarniški papir), embalažo pijač in hrane
(npr. plastenke, vrečke, zamaščen papir)
ali drugih gorljivih materialov (npr. blago,
čevlji, plastika). S kurjenjem prepovedanih
snovi se lahko močno poveča vsebnost
toksičnih snovi, tudi dioksinov v delcih.
ZAKAJ JE LES ZAHTEVEN ZA KURJENJE?
Nasekana drva sušiti zložena in z naravnim prezračevanjem, pokrita proti dežju,
na sončni strani (Vir: www.bosy-online.
de)
enem letu, vendar je priporočljivo, da se
tem primeru vlažnost drv pred kurjenjem
preveri z merilnikom vlage.
- Primeren delež vlage je med 8 in 17 %,
idealna so drva z vlažnostjo približno 10 %,
vlažnost drv nad 20 % je previsoka.
- Z dodajanjem bolj drobnih polen v kurišče
se povprečna intenziteta zgorevanja in s
tem toplotna moč kurilne naprave zvišuje,
z dodajanjem debelejših polen pa znižuje.
Tako predrobna kot tudi predebela polena
pomenijo višje emisije dimnih plinov.
- Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in
srednjih kurilnih naprav določa, da se v
malih kurilnih napravah v bistvu lahko kuri
le mehansko obdelan les.
Pri kurjenju lesa je ključnega pomena
upoštevati, da je večina gorljivih sestavin
hlapnih, praviloma nad 60 %. Če les izpostavimo temperaturam zgorevanja, te hlapne
sestavine izhlapijo, zato je treba zagotoviti, da tudi zgorijo. Zgorevanje hlapnih sestavin je vidno kot plamen. Kolikor te hlapne
sestavine ne zgorijo (CO, CxHy), gredo z
dimnimi plini skozi dimnik v okolico, kar
pomeni zniževanje izkoristka pri energetski
izrabi lesa in tudi škodljive emisije, tudi delcev manjših od deset mikronov.
Poprečna sestava zračno suhega lesa –
polen je C 40 %, H 5 %, O 35 %, W
< 18 %, P < 1 %, ostalo < 1 %. Kurilnost
zračno suhega lesa je približno 14 - 15 MJ/
kg oziroma približno 3,8 do 4,2 kWh/kg.
Osnovno pravilo pravilnega kurjenja drv
je, da se v kurišču doda le toliko polen, kot
jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem se zagotovi, tako kot v primeru kurilnih naprav na
pelete in sekance, da zgorijo tudi hlapne
gorljive sestavine lesa.
Iz kurišča in pepelišča, če ga kurilna
naprava ima, je treba pred ponovno
zakuritvijo odstraniti pepel in morebitne
druge ostanke zgorevanja. Še posebej je
pomembno, da se očistijo rešetka in reže za
dovod zgorevalnega zraka. Pred zakuritvijo
se odpre loputa za dovod zgorevalnega
zraka, praviloma na maksimum. Preveri se
tudi, ali sta zagotovljena dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov.
ZAKURITEV NA NALOŽENIH DRVEH –
ZGORNJE ODGOREVANJE
V primeru lokalnih kurilnih naprav, kot so
peči, kamini ipd., če proizvajalec ne določi
drugače, v kurišče ali na rešetko kurišča
najprej naložite zračno suha polena. Naloži
se od dveh do štirih polen, več le v primeru, če to priporoča proizvajalec kurilne
naprave. Polena naj bodo naložena križno,
posebno še, če gre za kurišče brez rešetke in
to kurišče omogoča. Če proizvajalec kurilne
naprave priporoča vzporedno naložitev
polen ali tudi večjega števila polen, je to
v primeru kurišča z delitvijo zgorevalnega
zraka na primarni in sekundarni del ali
večje kurilne naprave, npr. krušna peč.
Na ta polena se križno doda najmanj štiri
drobna polena, dimenzij približno 3 cm x
3 cm in dolžine približno 20 cm, ter lesno
volno za podžig teh drobnih polen. Tako
naložena drva se zakuri s prižigom lesne
volne z vžigalico ali plinskim vžigalnikom.
Tako zakuritev imenujemo zgornje odgorevanje ali vžig na vrhu naloženih drv.
Zgorevanje je primerno, če je plamen svetle barve, v nobenem primeru naj ne bo
temnordeče ali celo temnordeče z odtenki
črne barve niti v posameznih delih plamena. Če je plamen neprimerne barve ali ga
celo ni, je treba odpraviti razloge za slabo
zgorevanje. Če nam ne uspe, se je treba
posvetovati s strokovnjakom.
Zapiranje dovoda zgorevalnega zraka se
opravi le v primeru, če je nujno potrebno
omejiti toplotno moč oziroma temperaturo
kurilne naprave. V primeru avtomatskega
dovoda zgorevalnega zraka to opravi regulator zgorevalnega zraka.
Prikaz primerne zakuritve (Vir: TFZ
Bayern)
ZAKURITEV POD DRVMI – SPODNJE
ODGOREVANJE
Drugi način zakuritve, ki je v praksi bistveno
bolj uveljavljen, je, da se na rešetko oziroma kurišču najprej pripravi drobna drva za
zakuritev in lesno volno za podžig in na to
naloži polena za kurjenje. Število polen za
kurjenje naj bo čim manjše, vsekakor pa ne
polno kurišče, če je to večje.
V tem primeru so plamen in dimni plini
vodeni skozi naložena drva, zato se v zelo
kratkem času vžge vsa naložena količina
drv. Kolikor je drv več, praviloma zmanjka zgorevalnega zraka za zgorevanje tudi
hlapnih snovi, kar pomeni, da hlapne gorljive snovi izhajajo iz kurišča skozi dimnik v
okolico, ne da bi zgorele. V tem primeru gre
ob slabem energetskem izkoristku tudi za
povečano vsebnost CO, delcev itd.
Edina prednost takega načina kurjenja je,
da se naložena drva zelo hitro vžgejo, in
se s tem doseže ogrevanje v najkrajšem
možnem času, zaradi tega je tudi višja
poprečna toplotna moč kurilne naprave.
Za izboljšanje takega načina kurjenje je
priporočljivo, da se v kurišče nalaga le ena
vrsta polen, oziroma eno ali dve poleni, več
le v primeru večjih kurilnih naprav.
KOLIKO DRV IN KAKO JIH PONOVNO
NALOŽITI V KURIŠČE
Ponovna naložitev drv, ko prejšnja v takih
kuriščih pogorijo, ne glede na to, kakšen je
način odgorevnaja predhodne naložitve,
je praktično sprejemljiva le na žerjavico, ki
Pri ponovni naložitvi se praviloma doda
eno ali dve poleni na žerjavico (Vir: www.
heimwerkerlexikon.selbermachen.de)
Toplotno moč se določi s količino dodanih
polen, le izjemoma z regulacijo zraka (Vir:
www.heimwerkerlexikon.selbermachen.
de)
je že v kurišču, kar pomeni, da naslednja
naložitev odgoreva po principu pregorevanja.
Ker je tak način tako z energetskega,
okoljskega pa tudi finančnega razloga
najmanj sprejemljiv, naj se za izboljšanje
zgorevanja naloži v kurišče le toliko polen,
kot je to potrebno za pokrivanje trenutne
toplotne moči kurilne naprave, tudi v tem
primeru eno ali dve poleni, oziroma največ
eno vrsto polen, če gre za večje kurišče.
Dovod zraka se zapre le v primeru, če
je treba znižati ali omejiti toplotno moč
kurilne naprave, sicer je priporočljivo, da se
toplotna moč regulira s količino dodanega
goriva.
KAKO RAVNATI S KURILNO NAPRAVO PO
KONČANEM KURJENJU?
Ko naložena količina goriva pogoreli, je
primerno, da se zapre dovod zgorevalnega zraka in se tako prepreči ohlajevanje
kurilne naprave, posebno še, če gre za
akumulacijsko kurilno napravo, kot je npr.
krušna ali lončena peč.
Ko se kurilna naprava ne kuri, naj bo
dovod zgorevalnega zraka zaprt, da se
prepreči ohlajanje bivalnih prostorov in
zniževanje bivalnega ugodja ter energetske učinkovitosti stavbe, posebno, če
gre za kurilno napravo, odvisno od zraka
v prostoru.
VIZUALNA PRESOJA KAKOVOSTI
ZGOREVANJA
Kakovost zgorevanja se lahko strokovno
določi le z meritvami (O2, CO, NOx, delci,
tdpl., qdpl. itd.). Ker pa v praksi ni mogoče
pričakovati stalne meritve kakovosti zgorevanja, lahko uporabnik primernost kurjenja
oceni vizualno, in sicer naslednji način:
Temnordeč plamen pomeni slabo zgorevanje lesa z veliko saj, CO, ……
Zaželen je svetel plamen, ki pomeni dobro
zgorevanje lesa (Vir: Hausbau Ratgeber)
nadaljevanje na strani 30
29
SVETOVALNI KOTIČEK
PRIPRAVA KURIŠČA NA ZAKURITEV
SVETOVALNI KOTIČEK
nadaljevanje s strani 29
- z barvo plamena (primeren je svetel plamen, brez rdečih ali temnih delov),
- s sivostjo dima na izstopu iz dimnika (dim,
ki je viden, razen pare, je neprimeren),
- z vsebnostjo goriva v pepelu (pepel naj bo
svetlosiv, čim manj delcev oglja),
- z oblogami kurišča (kurišče, tudi morebitna šipa na vratih, naj bo svetlo brez saj
ali smol),
- z oblogami ostalih površin kurilne naprave
in dimnika (brez saj in smol, malo pepela, ki
naj bo le sivo - bele barve),
- katranske obloge v dimniku in posledično
celo dimniški požar so posledica popolnoma nesprejemljivega zgorevanja.
Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika je pokazatelj zelo slabega zgorevanja
(Vir: www.richtigheizen.at)
Svetel – neviden dim, razen pare, je pokazatelj dobrega zgorevanja, za strokovno
presojo so sicer potrebne meritve emisijie
REDNO VZDRŽEVANJE KURILNIH IN
DIMOVODNIH NAPRAV
Za čim boljše zgorevanje je treba kurilno
napravo redno vzdrževati. Med ta dela
štejemo:
- odstranjevanje pepela iz pepelišča in
kurišča,
- redno čiščenje površin kurilne naprave, ki
pridejo v stik z dimnimi plini, dimniškega
priključka, dimnika in po potrebi zračnika
(storitve javne dimnikarske službe),
- zamenjava morebitnih iztrošenih ali
poškodovanih delov (kot npr. tesnila vrat,
rešetka, šamotne obloge),
zamenjava
ostalih
morebitno
poškodovanih delov kurilne naprave.
30
OBČANI PIŠEJO
Če te ne dobijo, je dovoljeno …
Pepel svetlejše in sive barve ima manj
ostankov lesa in je posledica boljšega
zgorevanja (Vir: www.bioregio.info)
Katranske obloge v dimniku kot posledica
zelo slabega zgorevanja zaradi vlažnih
drv in nepravilnega kurjenja
DODATNE INFORMACIJE O KURJENJU
Dodatne informacij o kurjenju lesa, kurjenju
v drugih vrstah kurilnih naprav, predvpisih
o dovoljenih emisijah iz kurilnih naprav,
omejitvah uporabe trdnih goriv, izvajanju
storitev javne dimnikarske službe itd. so
dostopne na spletnih straneh Ministrstva
za okolje in prostor www.mop.gov.
si/. Informacije o pravilnem kurjenju so
dostopne, tako tekstualno kot tudi z video
posnetki, na spletnih straneh posameznih
proizvajalcev kurilnih naprav in domačih
ter tujih združenj s tega področja.
Avtor: Jože Kaplar
Koordinacija: mag. Jože Jurša
Naslednja
številka Rešeta
izide
23. decembra
2014.
Gradivo oddajte
do
12. decembra.
Ta miselnost je pri nas prisotna na vsakem
koraku, v vsakem trenutku. Dokler se ne bo
spremenil način razmišljanja v naši družbi,
ne vidim nobenega napredka, nobene
sprave, nobene svetle prihodnosti.
Samo išče se storilce nezakonitih ali vsaj
nemoralnih dejanj, da se jih spravi v
medije, kjer celo postanejo junaki, obsodbe pa ni, niti ni obsojeno dejanje. Ni me
prizadel »škandal« v mariborski šoli, ampak
posledično spremljanje in predvajanje posnetka v medijih, kar bi bilo treba ostro prepovedati. Tu gre za spletno nadlegovanje.
Ni prav, da sta se zaposlena spravila k takemu dejanju na tako občutljivem delovnem
mestu, posledice bosta sama trpela oziroma njuni družini ali najbližji. Ni prav, da je
dijak iz objestnosti dejanje posnel in ga dal
na splet. Tudi druge posnetke in fotografije,
ki niso vedno primerne, velika večina daje
na splet, kjer trajno ostanejo in se marsikdo
tudi že informira o določeni osebi na podlagi njegovega profila. Spet mislim, da je
stvar posameznika ali pa tistih oseb. In je
junak, ker si je upal. Medijsko razpravljanje
pa gre širše in to obsojam.
Ko smo že pri mladini, me prizadene miselnost v naslovu, saj nimam somišljenika
v zvezi s »plonkanjem« v šoli. Menim pa,
da se tu vse začne. Če te ne dobijo, je
v redu. Marsikateri učenec, dijak, študent
in kasneje tudi zaposleni porabi več časa
in energije za domiselni, inovativni način
prepisovanja, ki še ni v splošni uporabi, in
ga je težje odkriti, kot pa za učenje samo.
Če bi se to preprečevalo z nekimi zgledi in
splošnim negativnim odzivom ali kaznovalo že v osnovni šoli, bi se kasneje tudi ne
nadgrajevalo. Tako pa imamo kopiranje
in kupovanje izpitov, diplom, prilagajanje
pogodb, obsodb…, kolikor si kdo upa, da
ga ne odkrijejo. Če pa se že odkrije, je pa
tako junak, za kar poskrbijo mediji, postane poznan in iskan. Verjetno se bo celo
življenje bolje znašel. Ali so lahko takšni
temelji naše družbe?
Verjetno da. Davčni urad ima na spletni
strani slovenskega junaka Martina Krpana,
ki pomaga davkoplačevalcem z informacijami. Kdo je bil Martin Krpan? Prekupčevalec,
ponarejevalec, davčni utajevalec.
Če te ne dobijo, je dovoljeno, je v redu.
Tudi kraja, ki ima zelo širok pomen, saj gre
lahko za krajo opredmetene lastnine, krajo
intelektualne lastnine, krajo ideje, krajo
resnice, krajo pravice, krajo svobode, krajo
zasebnosti, krajo življenja …, kot pravi v
svoji knjigi pisatelj Khaled Hosseini.
Tako mi piše razočarana znanka. Menim, da
je vredno javnega preudarka!
Franc Mihič
»Pričevalci«
OBČANI PIŠEJO
Znana in preverjena je modrost, da je
zgodovina vedno bila in bo temelj sedanjosti in tudi prihodnosti, v družini in družbi.
Temu se ni moč izogniti. Dejstva o dogodkih so vedno samo ena, njih razlaga pa
pogosto mnogotera. »Vsake oči imajo
svojega malarja«, je pregovor. Zgodovinarji
naj nam bi pomagali, da zmanjšajo
»ponudbo« resnic o zgodovini, ki jo vedno
pišejo »drzni in močnejši« oblastniki, seveda po svoji meri, kar je »resnica z velikim
pridržkom,« ve vsak moder človek. Če pa
zmaga in potem vlada samo ena partija,
je to enoumje in je dopustna samo ena
zgodovinska resnica, pisana po diktatu
zmagovalca, to je ene partije. Vse drugo
so sovražne ideje, ki se v kali zatrejo in
zaprejo. Tako je bilo tudi v naši deželi vse
do osamosvojitve Slovenije, ko smo dobili
novo Ustavo, pravico do svobode govora,
to je svobodo. Tako lahko sedaj beremo
tudi, da je v vojnem in povojnem nasilju
umrlo evidentiranih 97.506 žrtev, kar je
6,5 % Slovencev. To je pokazal projekt popisovanja žrtev medvojnega in povojnega
nasilja. Vodja projekta, zgodovinarka dr.
Vida Deželak Barič z Inštituta za novejšo
zgodovino, piše: »Najbolj je bila prizadeta Ljubljanska pokrajina. Tu je bil center
slovenske politične elite – tako meščanske
izpred vojne kot tudi novo nastajajoče
revolucionarno-odporniške, kar je poleg
italijanske okupacijske politike odločujoče
pogojevalo tok dogodkov. Ljubljanska
pokrajina je zgubila 9,5 odstotka prebivalstva. Tukaj se je namreč vzpostavil zelo
močan odpor proti okupatorju, ki je šel z
roko v roki z revolucijo, čemur je sledila
reakcija meščanskega tabora. V Ljubljani
so se že leta 1941 dogajale likvidacije, nato
so množične likvidacije potekale leta 1942
na partizanskem ozemlju. To je bistveno
spodbudilo vzpostavitev samoobrambnih vaških straž po kapitulaciji Italije, ko
se dogaja radikalni obračun s četniki in
vaškimi stražarji, pa organiziranje domobranske vojske. Med partizanstvom in zlasti
v Ljubljanski pokrajini dobro izurjenim ter
številčnim domobranstvom je potekal
intenziven spopad med vojno, temu pa je
sledil tudi strahoten obračun zmagovite
strani nad premagano po končani vojni.
Prav zaradi naznačenega dogajanja ima
Ljubljanska pokrajina največ smrtnih žrtev,
pri čemer je imela najvišje število žrtev
protirevolucionarna stran, in to predvsem
zaradi povojnih pobojev. Partizanskorevolucionarni tabor je povzročil več kot
24.000 žrtev – med vojno in po njej. Če
ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci
imeli za 15 odstotkov manj žrtev. Italijanski
okupator je povzročil nekaj čez 6.400
žrtev. Protirevolucionarni tabor, v katerem
so zajete vaške straže, četniki in vse tri
OBČANI PIŠEJO
OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO
veje domobranstva, so zakrivili smrt 4.400
ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih
samostojnih akcijah, ne pa žrtve, ki so jih
povzročili v sodelovanju z okupatorjem (te
žrtve so prištete k številu žrtev okupatorja)
itd.« Obče je sedaj poznano, da je v Sloveniji
v okviru NOB med 2. svetovno vojno v
državljanski vojni zmagala revolucionarna
stran, največ s pomočjo in za »Stalina«, in
da je po deželi preko 600 grobišč povojnega revolucionarnega nasilja, katerih večina
še nima spomenika.
Murskosoboški škof dr. Peter Štumf je letos
na spominski slovesnosti dejal: »Na Teharjah
se je ubijalo in umiralo samo zaradi primitivnega in brezumnega sovraštva.« Izrazil
je prepričanje, da sovraštva ni mogoče
iztrebiti z nasiljem, saj nasilje sovraštvo
še povečuje. "Sovraštvo domuje v skritih
kotičkih srca. Lahko se potuhne mnogo let
in šele potem udari z vso močjo. Človek,
ki je okužen s sovraštvom, lahko zelo
dolgo deluje kot mirovnik, kot domoljub,
kot dobrotnik in celo kot vernik," je dejal.
Sprava se po mnenju škofa mora zgoditi in
se bo zgodila. Kot je dejal, so vsa prizadevanja za resnico in spravo preroška dejanja, ki Slovenijo razstrupljajo od sovraštva.
Predsednik Milan Kučan je zapisal, ob deseti obletnici spravne slovesnosti, ko sta se
skupaj z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem
poklonila mrtvim in povabila žive k spravi in sožitju, da želi simbolično ponoviti
svoje besede obžalovanja in obsodbe
povojnih zunajsodnih pobojev, ki bodo
v slovenskem zgodovinskem spominu
zapisani kot moralni in pravni zločin. Samo
na podlagi pietete do mrtvih sta mogoča
spravno sožitje med živimi in strpnost v
skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj
drug z drugim, in ne drug proti drugemu,
medtem ko politična zloraba preteklosti in
mrtvih peljeta drugam, povzročata nove
delitve in zbujata nova sovraštva, je še v
izjavi zapisal Milan Kučan, ko je obiskal
množično grobišče po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu
in tam položil venec in prižgal svečko.
Tako piše Nedelo, 29. julija l. 2000. Pokojni
akademik prof. dr. Aleksander Bajt, medvojni politični sopotnik olimpionika Leona
Štuklja, v knjigi »Bermanov dosje« pravi:
»Partija je med NOB oziroma med okupacijo prevzemala oblast z lažjo in nasiljem,
likvidacijami političnih nasprotnikov. Ni pa
mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so
v njem sodelovali tisoči Slovencev.« Dr.
Spomenka Hribar pa pravi: »Prav bi bilo, če
bi se distancirali od revolucije, če bi priznali
njeno narodno razdiralno vlogo med samo
vojno in po njej. Revolucija je že med vojno,
še posebno pa prva leta po njej, naredila
ljudem toliko hudega.« Tudi sam sem tega
mnenja. Drži tudi: »Teharje so opomnik za
katarzo!« Največji opomniki za katarzo pa
so še živi pričevalci, ki sedaj končno lahko
javno povedo svoje zgodbe trpljenja zaradi
nasprotovanja revoluciji, med vojno in po
njej. Vse lahko spremljamo na nacionalni
RTV v poznih nočnih urah ali pa na posnetkih arhiva oddaj. Ogledal sem si kar nekaj
oddaj »Pričevalci« Jožeta Možine na RTV
SLO. Zato sva z ženo obiskala pričevalca
Alojza Arka, »Papeževega«, roj. l. 1927,
iz Prigorice pri Ribnici. Gospod Arko je
namreč izkazal velik pogum, da je slovenski javnosti povedal svojo zgodbo o
doživetih grozotah revolucije med NOB
in po končani vojni. Doživel je tragedijo
ribniškega brezna »Žiglovica« l. 1942, ko
so revolucionarji med drugimi pobili tudi
njegovega očeta in dva brata, stara 18 in 21
let. Kot mnoge druge ga je takšno ravnanje
potisnilo v obrambo za življenje in je pri
16 letih s starejšim bratom odšel k domobrancem. Brat je končal v breznu v Rogu,
sam pa je preživel, ker je bil ob koncu vojne
mladoleten. Pogosto je bil tik pred smrtjo,
celo še leta po vojni.
Njegovo pričevanje je eno najbolj pretresljivih. Govori jasno in zbrano, prizadeto,
a ne maščevalno. Tudi doma se razgovori
in še dopolni svojo pretresljivo življenjsko
zgodbo, s katero živi.
Tudi, ko smo sami, torej brez kamer, ni
kančka maščevanja! Pričevalec, gospod
Alojz Arko, pokaže zelo visoko integriteto! Pove tudi, da po pričevanju na TV ni
doživel nobenega pritiska ali oporekanja, nobene grožnje. Nihče se ni oglasil.
Najinega obiska je bil zelo vesel. Menim,
da bi bilo spodobno in prav, da bi tudi
v Ribnici dobil za izkazani pogum ustrezno javno priznanje. Mnenja sem tudi,
da pričevalci niso predmet za maščevanje,
ne za hujskanje in za povečevanje razkola, temveč za iskanje sprave in sobivanja
različno mislečih v družbi enakopravnih
državljanov, kar je bistvo demokracije. V
demokratični Sloveniji lahko sedaj napišem
dejstvo in mnenje: »Trga revolucije ni več,
ker je bila revolucija odveč!«
Franc Mihič,
pionir ribniške politične pomladi-Demosa
P.s.: Enopartijski sistem je bil preživet!
V nedavnem intervjuju je bivši predsednik
republiške skupščine republike Slovenije
v SFRJ in sedaj upokojeni poslanec SD, g.
Miran Potrč, povedal, da so on, Milan Kučan
in dr. Janez Drnovšek ob osamosvajanju
imeli še tako oblastno moč in možnost,
da bi lahko s silo ustavili začeti proces osamosvojitve in spremembe enopartijskega
družbenega sistema, kar bi zopet pomenilo nasilje (op.:državljansko vojno!). Vendar
so vedeli, da je enopartijski (socialistični)
sistem "preživet« in so dopustili nadaljnji
tok osamosvajanja Slovenije. Brez komentarja! V opomin in spomin!
31
PISMA OBČANOV
OBČANI PIŠEJO
IZ POLITIČNIH KROGOV
POSLANČEVA ZAPISNICA:
Se še spomnite, ko je Nedeljski Dnevnik avgusta
2008 napovedal veliki pok s Finske?
V petek, 21. novembra, je z razsodbo
Ustavnega sodišča dobil prvi odmev.
Tega dne je Ustavno sodišče potrdilo
samo tisto, kar v SDS trdimo že ves čas:
da je bil postopek odvzema poslanskega mandata
Janezu Janši protipraven.
To zavestno protiustavno
ravnanje Cerarjeve koalicije
bo v zgodovino slovenske demokracije zapisano
kot eno najbolj zavržnih
dejanj. Petkova odločitev
Ustavnega sodišča je zgolj
kamenček odločitev v
mozaiku političnega konstrukta Patria.
Odločitev US je pokazala na neodgovornost politike, ki je odločitev o
prenehanju mandata Janezu Janši
oprla na neobstoječo ustavno, zakonsko in procesno podlago, pri čemer
cilj »cerarjevih« ni bila ničelna toleranca do nespoštovanja ustavne ureditve, ampak nasprotno – iz 'petnih
žil' so se izumljali ustavni, zakonski in
poslovniški konstrukti. Pri tem so si
pomagali s plačano skupino t. i. neodvisnih pravnih strokovnjakov, da so
Piše: poslanec SDS Jože Tanko
vsaj začasno onemogočili politično
delo Janeza Janše in SDS. Kar pa je še
precej huje, z zavestno politikantsko
zlorabo pravnih aktov so povzročili
izjemno veliko težav
Janševi družini, predvsem
mladoletnima otrokoma, ki
so jima v stilu totalitarne
razlage 'naravnega' prava,
odvzeli očeta.
Ta odločitev US je velik
problem za vse, ki so tlakovali politikantski postopek
odvzema mandata Janezu
Janši v DZ. Najprej za režim,
ki stoji v ozadju vseh zgodb
in ki se z Janezom Janšo
ukvarja že desetletja, mu podtika razne
zgodbe, sume, afere, konstrukte in
sodne postopke. Po tem pa tudi za
tiste, ki so jih tokrat postavili v ospredje
in jih določili za operativce. Gre za
'brezmadežnega' predsednika vlade
Mira Cerarja, predsednika DZ Milana
Brgleza in predsednika mandatno
volilne komisije DZ Mitjo Horvata. Vsi
trije so profesorji, prava vešče osebe, in
so morali vedeti, v kaj se spuščajo.
Vsi trije so še pred kratkim zatrjevali,
SODELUJTE Z
NAMI
Združena levica in jaz kot član
občinskega sveta Ribnica lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je veliko
občanov in občank pripravljenih sodelovati pri razreševanju izpostavljenih
problemov in uresničevanju pobud.
Med doslej prejetimi bi lahko izpostavili
naslednje:
- zagotovitev možnosti varnega ustavljanja in parkiranja vozil pred novozgrajenim vrtcem,
- zemljiškoknjižne ureditve funkcionalnih zemljišč večstanovanjskih stavb,
možnosti odkupa občinskih zemljišč
lastnikom delov stavb (posamezni lastniki stanovanj), da se uredi parkirišča,
- obnova večstanovanjskih stavb in
investicijsko vzdrževanje občinskih
stanovanj,
32
- preučitev možnosti za prepoved
vožnje tovornih vozil na določenih
lokalnih cestah (npr. Dolenja vas),
- povečanje sredstev za sofinanciranje
društvene dejavnosti (proračun 2015).
Veliko pobud se nanaša na področja,
ki jih je Združena levica opredelila v
svojem programu.
Občane in občanke moram seznaniti, da občinski svet še ni imenoval
delovnih teles (komisije in odbori za
posamezna področja), zaradi česar še
Poslanska pisarna v Ribnici:
ponedeljek, 1. in ponedeljek
8. 12., obakrat med 10. in 11. uro,
v prostorih SDS Ribnica,
Škrabčev trg 40.
da za odvzem mandata prevzemajo
politično odgovornost. Sedaj je prišel
čas, da to storijo. Pričakujemo njihov
odstop.
Ta odločitev ustavnega sodišča je tudi
odgovor, zakaj pomembni segmenti
oblasti in družbe nasploh ne delujejo.
Zakaj nekateri, kljub čvrstim dokazom, odhajajo na prostost, druge pa
na podlagi izmišljenih ali podtaknjenih
zgodb zapirajo? To se dogaja zato,
ker sodišča zaradi pritiskov režima v
najpomembnejših primerih ne sodijo
po dejanjih, ampak po 'facah'. Samo
spomnite se na nekaj zadnjih odmevnih
odločitev Vrhovnega sodišča.
Poseben problem je tiščanje glave v
pesek vseh institucij, ki bi se morale
odzvati v takšnih krivičnih primerih po
uradni dolžnosti: gre za predsednika
republike, varuha, in druge. Pa se ne. Še
huje, kljub pozivom se ne odzovejo.
Odločitev Ustavnega sodišča je dokaz,
da se postopkov na tako brutalen, nasilen, neustaven način ne da in ne sme
izpeljati. Je pa tudi znak, da je totalitarna mentaliteta v Sloveniji še vedno
zelo močno prisotna in kaže kaj klavrno
podobo sedanje oblastne politike.
ni vseh možnosti za ustrezno obravnavo in predloge občinskemu svetu.
Pričakujemo, da bo tudi občinska
uprava glede vprašanj, ki jih občani in
občanke naslavljajo, pripravila ustrezne
odgovore in rešitve.
Vsekakor vas bomo o svojem delu in o
delu občinskega sveta redno obveščali.
Ponovno vas tudi vabimo k sodelovanju (tel. št.: 031 - 333 416, e-naslov:
[email protected]), saj lahko
s skupnimi močmi več naredimo in
dosežemo.
Za vse dosedanje pobude in predloge
se zahvaljujemo.
Aleš Hoge, OO DSD - ZL
Spoštovane bralke in spoštovani
bralci,
četrtega novembra je v prostorih
občine Ribnica potekala 1. izredna
seja novega občinskega sveta Občine
Ribnica. Na njej smo potrdili mandate novih članov občinskega sveta
in mandat dosedanjemu županu. Na
seji smo občinski svetniki imenovali
tudi petčlansko komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, in
sicer v sestavi treh predstavnikov SDS
(Jože Tanko, Breda Lovšin in Domen
Češarek), predstavnika SD (Igor Jamnik)
in predstavnika SLS (Luka Ilc). Sam sem
takšni sestavi komisije nasprotoval,
saj sem mnenja, da bi morali komisijo
sestavljati predstavniki vseh političnih
strank oz. list. Tako bi jo po mojem
predlogu sestavljali po en predstavnik
SDS, SLS, Liste za jutri in NSi ter en
skupni predstavnik strank SD, SMC in
Združene levice. Žal pa tak predlog
na seji ni bil sprejet, saj je bil izglasovan predlog stranke SDS. Za predlog
stranke SDS, ki ji daje v komisiji abso-
PISARNA
VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH
URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V
MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS
RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA.
VESELIM SE SREČANJA Z VAMI!
lutno večino in tako popolno moč pri
odločanju o mandatnih vprašanjih in
pri imenovanju, je glasoval tudi predstavnik NSi (Franc Dejak), čeprav stranka NSi pri taki sestavi Komisije nima niti
enega svojega predstavnika.
Cilj vsake politične stranke v občini
bi moralo biti uresničevanje potreb
in želja občanov. V SLS se zavedamo,
da je usklajevanje in sodelovanje med
političnimi strankami nujno za dobro
vseh občanov. Za sodelovanje med
strankami pa je potrebno zaupanje
in iskrena želja po tem, da delamo
v dobro Ribnice, kar pa na žalost ni
vedno pravilo.
S strani SDS Ribnica smo bili kmalu po
zaključku prvega kroga volitev povabljeni k sodelovanju, na kar smo se v
SLS odzvali z vso resnostjo. Na žalost
smo po nekaj uvodnih sestankih ugotovili, da je bila to ponudba s figo v
žepu, saj se glede programskih usmer-
Več Evrope v Evropi
Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi in
poslanka v Državnem zboru
Pred nekaj tedni smo v Cankarjevem
domu z dogodkom, ki je nosil naslov
Več Evrope v Evropi, obeležili 25-letnico ustanovitve Slovenske
krščanske demokracije
(SKD). Poleg evropskega
poslanca Lojzeta Peterleta
je spregovoril tud državni
sekretar na nemškem
zveznem finančnem ministrstvu Steffen Kampeter. V
zanimivem pogovoru o trenutni gospodarski in finančni situaciji v
Evropi pa so sodelovali tudi dr. France
Arhar, dr. Boris Pleskovič, mag. Rado
Pezdir in Primož Cencelj.
Gostje so ugotavljali, da se je Slovenija
znašla na močnem prepihu krize zaradi
spleta različnih okoliščin, ključni del
problema pa je bilo neodgovorno,
neetično in neevropsko obnašanje
najpomembnejših akterjev - tako
v politiki kot tudi v gospodarstvu in
finančnem svetu. Vzpostavljeni sistemi
nadzora so (žal) odpovedali in sedaj
smo se znašli v situaciji, ko se nam - zaradi krpanja finančnih lukenj v bankah
- maje celotna država
in najvažnejši sistemi:
zdravstveni, izobraževalni,
pokojninski … Naloga politike sedaj je, da s pametnimi ukrepi zajezi nadaljnje
zadolževanje po visokih
obrestnih merah in hkrati
sprejme takšne reforme, ki
bodo brez večjega padca življenjskega
standarda omogočale boljše delovanje
države. V NSi smo se že pred volitvami
zavzeli za takšno reformno politiko, a
bili večinoma preslišani. Sedaj je na
potezi vlada, ki pa se veliko ukvarja s
kadrovanjem in premalo z vsebino. V
Sloveniji se kljub volitvam tako žal ni
dosti spremenilo, jasno pa je postalo
tudi, da bo za rešitev krize potrebno kaj
več kot samo novi obrazi.
V zaključku bi rada izpostavila besede
itev in kadrovskih vprašanj v SDS niso
bili pripravljeni dogovarjati. Kljub
vsemu pa v SLS Ribnica napovedujemo
dobronamerno in konstruktivno držo
v občinskem svetu. Podpirali bomo
dobre projekte, predlagali prioritete in
nove ideje ter opozarjali na racionalno
porabo sredstev.
Naj zaključim razmišljanje s citatom iz
knjige Živalska farma avtorja Georga
Orwella, ki vam jo glede na aktualnost
njene tematike priporočam v branje. »Vse živali so enakopravne, toda
nekatere živali so enakopravnejše od
drugih.« Ta citat pa boste žal v polnemu
pomenu razumeli zgolj tisti, ki ste oz.
boste omenjeno knjigo tudi prebrali.
Luka Ilc, predsednik OO SLS Ribnica
POLITIČNI ČLANKI
NISO STALIŠČA
UREDNIŠTVA REŠETA,
AMPAK SO NAMENJENI
PREDSTAVNIKOM
POLITIČNIH STRANK.
že omenjenega Steffena Kampetra,
ki je dejal, da je v sodobnem svetu
moč preživeti le, če se bomo sposobni
reformirati in se bomo lahko prilagajali
vedno novim razmeram in razmerjem
moči – tudi oz. predvsem na mednarodni ravni. Spomnil pa je tudi na znani
citat, da ohranjanje tradicije ne pomeni
dvigovati pepela, ampak ohranjati plamen pri gorenju. Želim si, da bi na
tak način večkrat razumeli tudi vlogo
krščanske demokracije v Sloveniji.
Konec koncev, kot je spomnil tudi Lojze
Peterle v svojem govoru, je bila SKD
pred petindvajsetimi leti že razumljena
kot ključni nosilec politike, ki deluje
pošteno in za skupno dobro. Čas je,
da v Sloveniji to politiko ponovno bolj
jasno izpostavimo ter se z več optimizma in odločnosti zazremo v izzive
prihodnosti.
Moja poslanska pisarna deluje vsak
ponedeljek na sedežu NSi v Ribnici,
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, med
15. in 16. uro.
33
IZ POLITIČNIH KROGOV
»ŽIVALSKA FARMA«
IZ MIKLOVE HIŠE
Novice iz Knjižnice Miklova hiša
Pregled dogajanja v novembru
V Knjižnici Miklova hiša je v novembru kar
vrvelo – v mesecu dni se je namreč odvilo
lepo število prireditev. V prvem novembrskem torkovem večeru nas je pesnica in
pisateljica Nuša Ilovar s pomočjo matere
Anice Ilovar in Simone Krapec s tenkočutno
osebnoizpovedno liriko popeljala v svoj svet.
Naslednji torek nam je svojo izkušnjo s popularno knjigo [psi] neznanega slovenskega
avtorja zaupala nekdanja mis Slovenije Tina
Petelin. Že naslednjega dne so prišli na svoj
račun vaši najmlajši. Dvorana TVD Partizana
je pokala po šivih: na predstavi lutkovnega
gledališča Fru-fru. Po motivih pravljice Muca
Copatarica, priljubljene slovenske pisateljice
Ele Peroci, smo v dveh ponovitvah našteli
blizu 450 obiskovalcev. Do konca meseca
sledijo še: literarni večer Roka Horžena v
sodelovanju z JSKD Ribnica, kjer bo avtor
predstavil svojo najnovejšo zbirko Nič jokat,
žival, nato predavanje doc. dr. Vasje Klavore
o prvi svetovni vojni ter konec meseca še
potopisni večer Andreja Morelja, v katerem
bo opisal svoja doživetja na potovanjih po
vseh svetovnih celinah.
slovenskih pisateljev, pripoveduje zgodbo
mladega Cirila Kraljeviča, predstavnika
dandanašnje »izgubljene generacije«.
Spremlja njegovo potovanje od želje po
polnem življenju, ki pa se na poti skozi
pridobitniško slovensko realnost zaključuje
Knjigo [psi] je predstavila nekdanja mis
Slovenije Tina Petelin
v svetu izgubljenih iluzij. Aktualna slika
mlade slovenske generacije, ki je potisnjena
na rob v vlogo opazovalcev, za prihodnost
BARJANSKI OTROK – Siobhan Dowd
Siobhan Dowd je bila pisateljica, aktivistka
za svobodo izražanja pisanja pri mednarodni pisateljski organizaciji PEN in borka
za pravice neprivilegiranih otrok. Pri nas
je znana po nedokončani knjigi Sedem
minut čez polnoč, ki jo je po njeni prezgodnji smrti-umrla je pri 47. letih-po njeni
zamisli dokončal znani pisatelj Patrick Ness.
Mladinski roman Barjanski otrok, nagrajen z
ugledno Carnegiejevo medaljo, pripoveduje zgodbo osemnajstletnega Fergusa, ki živi
v razburkanem času politične in humanitarne krize v Irski leta 1981. Zgodba se začne
z najdbo dekliškega trupla v barjanski šoti
v pogorju Severne Irske. Četudi kaže, da
naj bi bilo dekle žrtvovano v času železne
dobe, Fergusu v sanjah dekle ne da miru.
Na ozadju burnega družbenega dogajanja
pa se počasi razrešuje tudi dekletova smrt.
KDO SI, ALJASKA? – John Green
Prvenec priljubljenega ameriškega pisatelja, ki je po svetu in pri nas požel izjemen
uspeh s svojim zadnjim romanom Krive
so zvezde, pripoveduje o najstniku Milesu
Halterju. Ko se Miles odpravi študirat daleč
stran od doma, se mu v osebi zabavnega
in odbitega dekleta Aljaske odpre nov svet.
Ta pa se mu nenadoma sesuje, ko Aljaska
nenadoma umre v avtomobilski nesreči.
Ostane mu le soočanje in upanje na to, da
se sčasoma sprijazni z njeno smrtjo.
Nastja Hafnar, bibliotekarka
Knjižnica Miklova hiša
(Iz)brano v novembru
MOŽ Z IMENOM OVE – Fredrik Backman
Prvenec švedskega blogerja in kolumnista
je na mah osvojil domače bralce. Prodano je
bilo več kot pol milijona izvodov, hitro pa je
bil preveden tudi v nad 25 jezikov po svetu.
Roman pripoveduje zgodbo Ova, 59-letnega »lokalnega tečneža«, ki pikolovsko preverja pravilno ločevanje odpadkov in ostala
nenapisana pravila sosedskega bivanja.
Grenkosladka zgodba o pripetljajih, ki se
začnejo s prihodom novih sosedov, nam
počasi odkriva Ovovo življenjsko zgodbo.
BELA DAMA : ŽIVLJENJETEKAČICE BREDE
ŽIGON – Jasmina Kozina Praprotnik
Jasmina Kozina Praprotnik, magistrica
znanosti iz antropologije, univerzitetna
diplomirana kulturologinja in navdušena
tekačica, je napisala življenjsko zgodbo
86-letne Brede Žigon, zagotovo najbolj
prepoznavne tekačice na tekaških prireditvah v Sloveniji. Zgodba nas popelje od
Bredine mladosti pa do maratona letošnje
spomladi, ko se je odločila preteči istrski
maraton. Od tega namena je ni odvrnila
niti poškodba – nekaj tednov pred tem si
je zlomila rebri – niti žalost ob smrti dolgoletnega moža – umrl je tako rekoč tik
pred maratonom. Zgodba, ki vas bo s svojo
vitalistično strastjo navdušila za bolj aktivno
življenje.
MAJ, NOVEMBER – Drago Jančar
Deseti roman Draga Jančarja, enega najbolj
plodovitih in najpogosteje prevajanih
34
Novo gradivo v e-knjižnici Biblos
Knjižnice Ribnica:
Alternativni vzgojni koncepti
Tatjana Devjak, Sanja Berčnik, Majda
Plestenjak
Angel varuh
Literarni večer pesnice Nuše Ilovar je na
kitari spremljala Simona Kropec
kaže črno sliko.
PREBUJANJE : PSIHA V ISKANJI
IZGUBLJENEGA EROSA – Mateja Hafner
in Alojz Ihan
Izpod peresa dveh slovenskih zdravnikov je
izšla knjiga, kakršnih je doslej primanjkovalo. Gre za nov pogled na vzroke marsikatere
kronične bolezni ali bolečine, zaradi katerih
smo presedeli pri zdravnikih marsikatero
uro. Knjiga, ki je namenjena tako laičnemu
kot strokovnemu bralstvu, raziskuje povezavo med psihološkim in telesnim, torej
kako človeški privzgojeni ali nagonski odzivi, kot je npr. stres, vodijo v različne telesne
motnje. Strokovno napisana poglavja se
prepletajo s primeri iz človeške izkušnje, ki
so njune paciente vodile tako v bolezni kot
v motnje medčloveških odnosov.
Julie Garwood
Atila, šiba božja
Ivan Sivec
Burja nad Mrzlo reko
Ivan Sivec
Duša
Stephenie Meyer
Dvojnica
Tess Gerritsen
Izbrisana
Miha Mazzini
Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra
Goran Vojnović
Ljubezen s tujcem
Romana Berni
Slovenske gore - kratek vodnik po
izbranih dvatisočakih
France Stele
E-knjige so na voljo na spletni strani www.
biblos.si. Vse informacije o izposoji, doslej
kupljenem gradivu in povezave pa najdete
na naši spletni strani www.miklovahisa.si.
Redni volilni občni zbor Ribniškega
študentskega kluba je bil 25. oktobra. Po
uspešnem dvoletnem mandatu je staro
vodstvo z Joštom Žagarjem na čelu prepustilo vajeti kluba mlajši generaciji
študentov. V obdobju med letoma 2012
in 2014 je Ribniški študentski klub izvedel številne projekte (Kulturna ropotarnica,
Alternativa, Sejem pri študentih …), ki so
nedvomno oživili in popestrili lokalno mladinsko dogajanje. Zahvalila bi se vsem, ki
ste se po svojih najboljših močeh trudili, da
ribniškim študentom ni bilo dolgčas.
V novemu vodstvu verjamemo, da bomo
klub vodili vsaj tako uspešno kakor naši predhodniki. Želimo si, da bi Ribniški študentski
klub postal organizacija, ki bi preko projektov in družbenega delovanja aktivno
zastopal interese mladih na območju občin
Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Trudili se
bomo, da bi RŠK še bolj povezoval mlade,
zato vas vse, ki ste pripravljeni soustvarjati
v Ribniškem študentskem klubu, vabim, da
se nam pridružite vsak petek po 20. uri v
prostorih kluba.
Novo vodstvo sestavljajo: Miran Mihelič,
Monika Češarek, Klavdija Šilc, Nik Rus,
Primož Perušek, Matej Lesar in Jure Ilc.
Lučka Ilc,
predsednica Ribniškega študentskega
kluba
Dekle iz Rib'nce
(III.)
Obšlo nas je in tokrat tisto slabo – deževja
je sicer bilo, poplav pa ne, in tako lahko
zimo čakamo na toplem in suhem. To je
gotovo zasluga modrih odločitev pred leti,
da se poglobi struga potoka Bistrice in
zgradi prigoriški zadrževalnik, saj smo še
nedavno pred tem tudi mi imeli podobne
težave s poplavnimi področji, da ne govorimo o tem, kako so pred desetletji zaradi
visoke vode na trgu po Ribnici še krmarili
s čolni.
Presenetil pa je drug nesrečni dogodek, ko
se je mladenič odločil ubiti na našem koncu
in se smrtonosno zaletel v drugega voznika.
Kar nekaj časa smo imeli nekakšen mir pred
prometnimi nesrečami z najhujšim izidom,
take pa sploh ne pomnimo. Opominja nas,
kako krhko in ranljivo je lahko vse, kar smo
in imamo.
V takšnih in drugačnih nepredvidljivih situacijah se vsaj za en sam trenutek zavemo,
kako je dobro imeti tehnično in strokovno usposobljene ljudi, ki znajo priskočiti,
pomagati in rešiti. Nekaterih se občani
zavoljo zakonskih možnosti lahko spomnimo tudi pri oddaji dohodnine, da delež
namenimo gasilcem ali ostalim sorodnim
organizacijam. Ko je hudo, kličemo vedno
ene in iste: gasilce, reševalce in policijo.
Vmes pa seveda bentimo, če nam kaj ni
po godu, toda tudi kritike so sestavni del
našega vsakdana.
Politično se podoba Ribnice po lokalnih
volitvah ni spremenila. Nekaj novih ljudi
bo zasedalo svetniška mesta, za vse pa si
želimo, da bi bili v družbenem okolju bolj
prisotni – seje občinskega sveta in matičnih
strank ne odražajo celotne klime, ravno
tako ne kaki mnenjski voditelji ali časopis.
Potrebno je biti med ljudmi, tudi ko se ne
deli golaža in toči šampanjca. Predvsem pa,
da svetnike in funkcionarje vodi moralna
zavest in težnja za dobro okolja. Politično
kupčkanje kar tako, da se meri moči in
zaseda položaje, je strel v prazno.
Zares vremensko turobni november je
pravšnji za obračun z iztekajočim se letom.
Najpomembnejši so tisti, ki jih delamo vsak
zase, mnogi pa raje povzamejo tisto, kar
se govori v medijih. Da je bilo leto težko
in da težko prihaja, tako nas venomer
strašijo. Strah je največja blokada človeka,
6. 12. ob 20. uri:
Paraliterarni
večer z društvom
I.D.I.O.T. (Škrabčeva
domačija)
12. 12. ob 20. uri:
Projekcija dokumentarnega filma
Boj za (Škrabčeva
domačija)
da občepi na mestu, ker se mu zdi mirovanje še najmanj boleče. Toda če v nezadovoljenosti vztrajaš in ne upaš skočiti iz
nje, je največja kazen, ki si jo lahko dodeliš.
Dokler si živ in zdrav, lahko spreminjaš
potek dogajanja v enaki meri, kot ti ga
želijo krojiti drugi. Kdo si upa, in si jemlje
veliko, tega ne zna, in ostane zakopan v
drobtinicah. Dokler so te drobtinice res tiste
vsakdanje, ki nas osrečujejo in so dejansko
pravo življenje, ni težav. Težave se pojavijo
le, če so naše želje večje, notranji nemir pa
prehud in povzroča nejevoljo in bolečino.
Takrat se dela nove korake in vsi izgovori
za nedejavnost so le … izgovori. Kdo bo
iz čiste bede prišel do bogastva, kdo drug
si bo uničil življenje s tem, ko se bo izgubil
v prekopičenju dobrin. Stvar odločitve. In
življenjske trme ali zanosa.
Ribnica je tudi to leto tekla po svojem
ustaljenem ritmu, brez večjih pretresov, z
družbeno kar veliko dinamike. Večji projekti
zaživijo le, če je dovolj drznosti in vztrajnosti, manjši pa imajo za seboj še vedno dovolj
veliko armado zanesenjakov, ki zmorejo
vsak svoj voz vleči naprej. Najbolj pogubno
bi bilo mirovanje, zakaj človek, ki miruje,
je mrtev človek. Poveličujmo in negujmo
torej ustvarjalnega duha v sebi!
Alenka Pahulje
35
MED ŠTUDENTI
Novo vodstvo Ribniškega
študentskega kluba
Kulturna
ropotarnica
2014
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Dušan Petrač, znani fizik in
ambasador NASE, med mladimi na
gimnaziji v Kočevju
Pogovor dijakinje 3. letnika gimnazije Naomi Knavs s priznanim strokovnjakom
V četrtek, 16. oktobra, je Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje
obiskal eden pomembnejših slovenskih fizikov dr. Dušan Petrač, ki
je sedaj ambasador vesoljske agencije NASA. Rodil se je 28. januarja 1932 v Kropi, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Kot dijak
gimnazije v Kranju je maturiral leta 1951, nato pa je na ljubljanski
univerzi študiral fiziko in matematiko. Naključno srečanje s prof.
D. Saxonom, kasnejšim predsednikom kalifornijske univerze, mu je
odprlo možnost podiplomskega študija v Los Angelesu. 1973. leta
je prejel štipendijo NRC znanstvene akademije ZDA za raziskave
po lastni izbiri in se istega leta zaposlil v Jet Propulsion Laboratory
v Pasadeni. Tam še vedno živi in deluje v raznih projektih NASE.
Na naši šoli je imel za dijake 2., 3., in 4. letnikov predavanje z
naslovom Težnost in breztežnost. Dijaki smo ga poslušali z velikim zanimanjem in mu na koncu postavili številna vprašanja.
Dušan Petrač
Predavatelj je odgovarjal z velikim žarom
in tako dokazal, da rad deli svoje znanje in
izkušnje, še posebno mladim ljudem. Zato
smo opravili z njim zanimiv intervju.
Rodili ste se v majhnem slovenskem
kraju, življenje pa vas je odneslo v tujino.
Kako vidite in čutite slovenski in kako
ameriški svet?
Najprej bi rad povedal, da sem zelo užival
v vožnji v vaše kraje. Resnično lahko rečem,
da živite v raju. Tako ameriški kakor tudi
domači svet imata svoje čare, potreben je le
36
čas, da te tudi opazimo in se navadimo na
trenutno okolje. Čeprav imam že ameriški
naglas, sem ostal Slovenec, in mi ni vseeno,
kam pluje naša barka. Vsakokrat, ko se
vrnem v domovino, se spomnim mnogih
lepih dogodkov, kar me zelo veseli.
Pri katerih projektih, ki so nam znani
predvsem iz časopisa, ste sodelovali?
Predvsem sem sodeloval pri eksperimentih, povezanih z breztežnostjo in nizkimi
temperaturami. Imel sem to srečo, da sem
izvajal eksperimente pri obeh vesoljskih
taksijih, pri Challengerju dva, pri Columbii
pa enega.
V predavanju ste tudi omenili, da ste
preprečili hudo katastrofo, povezano z
enim od vesoljskih taksijev. Ali lahko
malo podrobneje opišete, kaj ste naredili?
Pri razvijanju sistema za hlajenje infrardečih
detektorjev s tekočim helijem sem preprečil,
da ni prišlo do hude škode. Pri enem
srečanju celotnega kolektiva sem slišal, da
bo temperatura uperfluidnega helija 1,8
stopinje kelvina. In ko sem tako poslušal,
kakšna bo izvedba, se nisem z vsem strinjal.
Nato sem jim črno na belem dokazal, da ta
izvedba 99.99% ne bo delovala. Imel sem
prav in tudi rešil satelit, vreden milijardo
dolarjev. Takrat sem se javil, da lahko to
popravim, in moj ugled je seveda narasel.
Pri svojem znanstvenem delu ste se
posvetili predvsem razmeram v vesolju.
Ali znate na vesolje pogledati kot
običajni ljudje, ki v njem vidijo nekaj
skrivnostnega in temačnega?
Vesolje je tudi zame nekaj nedoumljivega.
Že več kot 40 let se ukvarjam s to stroko in
še vedno ne morem reči, da povsem vem,
kaj vse se dogaja v tem neskončnem prostoru. Tako bi bil odgovor na vaše vprašanje
»da«.
Se boste raziskovalno kdaj upokojili ali velja, da ostane
raziskovalec radoveden, dokler mu telesne moči dovoljujejo?
Seveda nisem več tako
aktiven, kot sem bil
v mladih letih, a vendar lahko sedaj kot
ambasador NASE kdaj
pa kdaj pomagam s
svojimi izkušnjami in
znanjem. Predvsem
me veseli, da lahko na
takšnih predavanjih,
kot je bilo to danes,
spodbujam in tudi
učim mlade ljudi.
Kaj bi na podlagi vašega širokega
dela in dolgoletnih
izkušenj svetovali
moji generaciji, ki je
na začetku svoje življenjske poti?
Jaz sem imel veliko srečo, da sem spoznal
prof. D. Saxona, ki mi je odprl možnost
diplomskega študija v Los Angelesu. Človek
mora le vztrajati in verjeti v svoje delo, no,
pa tudi malo sreče ne škodi. Vesel sem, da
imam stik z mladimi ljudmi, saj se tudi jaz
kaj novega naučim od njih.
Naomi Knavs
Dijaki programa 3+2 ekonomski tehnik
smo v petek, 17. oktobra, izvedli projekt: zasaditev bršljana na ekološkem
otoku prenovljene stavbe srednje šole v
Kočevju. Glede na to, da je naš razred svoje
izobraževanje pričel v stari šoli, ko je ta pogorela, imel pouk v stavbi gimnazije in LU,
ter se v zaključnem letniku vselil v prenovljeno stavbo srednje šole, se nam zdi prav,
da ravno mi lahko s svojim delom doprinesemo k videzu te lepe stavbe. Tako smo
idejo o zasaditvi najprej posredovali vodstvu šole in učiteljem. Nad našo zamislijo so
bili navdušeni. V okviru predmeta Projektno
delo smo izdelali še končne detajle in začeli
s projektom. Ekološki otok pri stavbi smo z
ene strani zasadili s plezajočim bršljanom,
s katerim smo želeli zastreti pogled na
premične kontejnerje. Projekt smo izvedli
po vseh projektnih fazah od načrtovanja,
financiranja do same končne izpeljave. Z
Urejanje ekološkega otoka
zasaditvijo rastlin smo tudi mi doprinesli
kamenček v mozaik celovite podobe
srednješolske stavbe. Na to smo izjemno
ponosni in s svojim delom zadovoljni. Med
delom nam je ponagajalo slabo vreme.
Vendar smo kljub drobnim kapljam dežja
svojo zamisel v petek izvedli. To pa še ni vse.
Čaka nas še ena zasaditev, in sicer v spomladanskem času, ko bomo zasadili zelenice
pred samo stavbo. Za končno podobo
idejnega osnutka, ki je že v teku,
pa se bomo dijaki posvetovali še
s strokovnjaki za urejanje okolice
in vrtnarji. Za nas dijake, zaposlene in vse tiste, ki obiskujejo naš
hram učenosti, je pomembno, da
se dobro počutimo in da dijaki
sodelujemo pri oblikovanju
dobrega vzdušja v stavbi in okrog
nje. Iskrena hvala učiteljem in vodstvu šole, ki zna prisluhniti nam
dijakom, našim željam in nas podpira pri uresničevanju naših idej.
Dijaki 2. EKT, GSŠ Kočevje
OKOLJSKI TABOR 2014
Gimnazija Kočevje je
tabornem ognju. Na
v septembru orgatej poti smo videli
nizirala že 2. okoljski
tudi nemalo fosilnih
tabor v okviru izbirneostankov polžev in
ga predmeta Študij
školjk srčank ter celo
okolja. Tokrat smo se
fosile afriških palm.
odpravili v Karavanke,
V bližnji mlaki in
natančneje
v
potoku smo izvedli
Javorniški
Rovt.
vzorčenje vode in
Nastanili smo se v
na podlagi prisotCŠOD Trilobit, kjer
nosti organizmov v
smo preživeli pet dijaki gimnazij Kočevje in Maribor
vzorcih ocenili njeno
zelo aktivnih dni.
kakovost.
Zajete
Dom, ki je nekoč služil vojakom kot pos- mladoletnice, vrbnice, enodnevnice in
tojanka, je dobil ime po vodilnih fosi- postranice so potrdile neonesnaženost in
lih trokrparjih ali trilobitih, ki so na tem pitnost vode. Med bivanjem v domu smo
območju masovno izumrli konec paleo- se preizkusili tudi v nekaterih spretnostih: v
zoika. V neposredni bližini doma se steka veslanju, lokostrelstvu, plezanju po umetni
ledeniška voda v prelepo jezero s kristalno steni, izdelavi priročnih nosil, prepoznavančisto vodo. Večina aktivnosti je potekala v ju užitnih rastlin in filtriranju vode v naravi.
okolici neokrnjene narave.
Pred odhodom domov smo se z dijaki II.
Pohodništvo, strategije preživetja v nar- Gimnazije Maribor, ki so sobivali v domu,
avi, spoznavanje človekovih dejavnosti pomerili v veslanju, gorskem reševanju,
(železarstvo in rudarstvo) so nekatere od teku in košarki oziroma tako imenovani
dejavnosti, ki smo se jih udeležili oziroma tekmi trilobitlon. Sestavili smo mešane
smo jih spoznali. Ogledali smo si tudi eno skupine obeh šol, saj smo se v tednu skupnajstarejših hidroelektrarn na Slovenskem. nega življenja in dela zelo spoprijateljili,
Spoznali smo težko življenje rudarjev v zato je bilo slovo od njih toliko težje.
preteklosti in si ogledali opuščen rudnik Najhuje pa ni bilo to, da smo v prostem
manganove rude na 1200 m nadmorske času pripravljali predstavitve tandemskih
višine. Po ogledu dokumentarnega filma in nalog, s katerimi smo morali izkazati pridopripovedi nekoč zaposlenega železarskega bljeno znanje s pisnim preverjanjem, pač pa
delavca smo dojeli, kako težko in nevar- dejstvo, da je bilo pred nami vabljivo jezero
no je bilo delo in življenje zaposlenih. z izredno nizko temperaturo vode, a žal
Upravičeno lahko trdimo, da so Jesenice ni bilo primerno za kopanje. Kar vprašajte
zibelka železarstva v Sloveniji.
udeležence tabora …
Pohod proti Golici nam je razkril veliko pestrost gliv, med katerimi je bila večina užitnih, Hana Babnik, 3. B, GSŠ Kočevje
zato smo jih pripravili v večernih urah ob
prireja
MIKLAVŽEV
KONCERT
Z GOSTI
NIVES MIKULIN
vokalna skupina ANAMANKA
(zborovodja Simon Korošec)
dirigent :
Jernej Šmalc
akademski glasbenik, prof. klarineta
Sobota, 6. december
2014, ob 18. uri
v dvorani TVD
Partizan Ribnica
Veselimo se vašega obiska
Vstopnine ni
KUD Ribniški pihalni orkester prireja koncert ob podpori in v sodelovanju z občino
Ribnica
37
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Urejanje ekološkega otoka srednje
šole
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Najmanjši škratki za največje nasmehe
Le kako to otrokom vedno uspe? Imajo morda kak čudežni prašek,
pa nam odraslim tega ne povedo? Kaj je njihova skrivnost? Vedno
znova jim namreč uspe začarati stanovalce Doma starejših
občanov Ribnica, tako da njihove obraze prekrijejo najiskrenejši
nasmehi in pogledi zadovoljstva …
najmlajši prostore varovanega oddelka napolnili
še s svojo glasbo. Najprej
so z učiteljico Vanjo sami
zapeli nekaj otroških
pesmic, nato pa so jim
pri petju pomagali tudi
stanovalci. Ko so svoje
delo res dobro opravili, so
otroci razigrano zapustili
Dom in s pisanimi dežniki
odskakljali med drobne
dežne kapljice jesenskega
popoldneva.
Katja Rus
Prvošolčki pojejo skupaj s stanovalci doma
V četrtek, 23. oktobra, so nalogo čarodeja
prevzeli prvošolčki podaljšanega bivanje
pod okriljem Vanje Grišin Šertelj. Odločili
so se, da pokukajo v Dom in si pogledajo, kje so razstavljeni njihovi izdelki. Kljub
temu namreč, da šele dober mesec svojega
življenja grejejo šolske klopi, jim je pod
budnimi očmi Valerije Ivetič, Martine Tanko
Prelesnik in Mirjane Kous že uspelo pripraviti kopico izdelkov, delček katerih krasi
stene varovanega oddelka Doma starejših
občanov.
Da pa bo čarovnija popolna, so naši
Učenci in učitelji podaljšanega bivanja
OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica
VABIMO NA
BOŽIČNONOVOLETNO
STOJNICO!
Odprtje stojnic bo v času govorilnih
ur:
- v ponedeljek, 1. 12. 2014, na centralni
šoli v stavbi A,
- v torek, 2. 12. 2014, na podružničnih
šolah v Sušju in Dolenji vasi.
Našel sem svojo sliko!!!
38
Stojnica bo nato odprta v času
podaljšanega bivanja cel december, od
12. ure dalje.
Na naši stojnici boste našli voščilnice,
okraske in darila, primerna za obdarovanja v najlepšem času leta. Vsi izdelki so
delo učencev podaljšanega bivanja pod
mentorstvom učiteljev. Zbrane prispevke bomo prispevali v šolski sklad ter z
njimi kupili igrače in didaktične igre za
podaljšano bivanje.
Radi bi vam podarili koš dobre volje ob
druženju in
izdelkih, ki so ji za vas pripravili učenci in
učitelji mentorji podaljšanega bivanja.
Bliža se najčarobnejši mesec leta, in tudi
ribniška šola je že začela s pripravami na
Veseli december. Božično-novoletna prireditev je tradicionalni dogodek, s katerim
obeležimo državni praznik samostojnosti
in enotnosti, obenem pa se prepustimo
čarobnim trenutkom predprazničnega
vzdušja. Prireditev bo imela tudi dobrodelni značaj, saj bomo zbirali sredstva za Šolski
sklad, s katerimi pomagamo socialno
šibkim učencem.
OSNOVNA ŠOLA DR.
FRANCETA PREŠERNA
RIBNICA
VABI
NA BOŽIČNO
NOVOLETNO
PRIREDITEV
OTROCI ZA
OTROKE
Prireditev bo
v torek, 23. 12.
2014, ob 18. uri
v ŠC Ribnica.
S prostovoljnimi
prispevki boste lahko
darovali za
Šolski sklad.
S prireditvijo bomo
obeležili tudi dan samostojnosti in enotnosti.
Veseli bomo vašega obiska.
Vljudno vabljeni!
Učenci in učitelji OŠ
Ribnica
Se sprašujete, kaj je Bučkanočija?
Tako smo vzgojiteljice iz skupin Medvedki
in Ježki poimenovale enkraten in poseben
dogodek, nočitev v vrtcu. Namen takega
dogodka je bilo otrokom omogočiti nepozabno, poučno in zabavno izkušnjo ter jim
pomagati pri samostojnosti in prilagajanju
na spremenjeno okolje.
Rdeča nit celotnega dogajanja so bile
buče, ki so jih otroci skrbno prinašali v
vrtec. Prenočevanje v vrtcu se je odvilo na
predzadnji oktobrski četrtek, ko so otroci
pozno popoldan s polnimi potovalkami
pogumno prikorakali na vrata igralnic.
Poslovili so se od staršev in razposajeno
čakali, da se Bučkanočija končno prične.
Dogajanje smo pričeli v avli z bučno štafeto.
Otroci so se pomerili v nošenju, preskakovanju in vijuganju med bučami. Po tekmi
nas je presenetila ravnateljica, ki nam je
prišla zaželet lep večer in lahko noč.
Nato so si tekmovalci s pico in sokom
potešili lakoto in žejo, in že so bili pripravljeni na bučne ustvarjalnice. Otroci so buče
poslikali s čopiči, jih razvrščali in urejali
po velikosti, obliki, barvi. Z
lupami so opazovali njihovo notranjost ter reševali
bučne slikovne uganke.
Ustvarjalnicam je sledilo
iskanje skritega zaklada. V
pižamah smo se po temi
odpravili za zakladom. Še
dobro, da smo imeli svetilke, da smo lahko pretaknili
vse kote in kotičke našega
vrtca. Po dolgem iskanju,
pri katerem se nam je
pridružila
pomočnica
ravnateljice, smo končno
le našli, kar smo iskali bučno pošast. Delala nam
Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v
ribniškem vrtcu
Tretji petek v novembru je že nekaj let
rezerviran za dan slovenske hrane, ki ga
obeležujemo s tradicionalnim slovenskim
zajtrkom. Ta je namenjen promociji zdrave
hrane, želi pa izboljšati zavedanje o namenu
in razlogih za lokalno samooskrbo ter
domačo pridelavo. Predstaviti želi pomen
kmetijstva in čebelarstva ter spodbuja k
pravilni in zdravi prehrani. Tradicionalni
slovenski zajtrk sestavljajo kruh z maslom in
medom, mleko in jabolko; ravno takšnega
Bernarda Osojnik, koordinatorka projekta Tradicionalni slovenski zajtrk v Vrtcu
Ribnica
pa so ponudili tudi v Vrtcu Ribnica.
Vrtec sodeluje v projektu tradicionalnega
slovenskega zajtrka četrte leto, je povedala
koordinatorica projekta Bernarda Osojnik
. Kruh in maslo so priskrbeli večji predelovalci, ki jamčijo, da so izdelki iz slovenskih surovin, med, mleko in jabolka pa so
še nekoliko bolj lokalni, saj med vsakoletno donira čebelar Jože Škulj, mleko pa
je priskrbel Matija Rigler s Praproč, ki se na
svoji kmetiji ukvarja s proizvodnjo mleka.
Za obsežen zajtrk, čeprav malih ust, je bilo
Čebelica, Marta Škulj, Jože Škulj, Jože
Levstek, Matija Rigler, Darja Šilc
vabi na prireditev
ZIMSKA
PRAVLJICA
Pravljični junaki vas
bodo pričakali
v sredo,
17. decembra,
ob 17. uri 30,
na hribčku novega
vrtca.
je družbo in nas opazovala med plesom v
pižamah. Po plesu smo že utrujeni odšli k
zasluženemu počitku. Še prej smo se umili,
si pripravili ležišča ter se zavili v spalne
vreče in odeje. Otroci so še prisluhnili pravljici Bučadebeluča, a ni trajalo dolgo, ko so
zaprli utrujene oči in zaspali.
Zjutraj smo se zbudili v nov dan in polni
vtisov nadaljevali svoje druženje.
vzgojiteljica Maja Žnidaršič
potrebno pripraviti kar dobrih tristo petdeset obrokov, za to pa so porabili približno
60 l mleka, 8 l medu, 4 kilograme masla
ter približno trideset kilogramov jabolk in
kruha ter še približno 75 obrokov za zaposlene.
Letos pa so na zajtrk povabili še predstavnike Občine, ki so jo zastopali župan ter nekaj
zaposlenih, direktorica Centra za socialno
delo ter predstavniki pediatričnega dela
ribniškega zdravstvenega doma. Pridružila
pa sta se jim še dobavitelja dobrot. Pod
vodstvom ravnateljice Darje Šilc so si gostje
ogledali vrtec ter otroke povprašali, kako
jim tekne zajtrk. Otroci so povedali, da je
zajtrk okusen, zdrav in domač.
Tekst in foto: PRIMOŽ TANKO
Pri zajtrku
39
OD VRTCA DO ŠOLE
BUČKANOČIJA V RIBNIŠKEM VRTCU
ŠPORTNI UTRINKI
KRANJSKA ČEBELA 2014
V soboto, 8. novembra, je bil v organizaciji ŠD Pingvinček na
kranjskem bazenu plavalni miting z imenom Kranjska čebela 2014.
Udeležila se ga je tudi mlajša ekipa Ribničanov z zelo dobrim
nastopom.
DECEMBER 2014
Planinsko društvo Ribnica vas v soboto,
6. decembra, vabi na:
MIKLAVŽEV
POHOD
Z leve: Neža Poje, Julija Adamič, Maša Lovšin, Maja Levstek, Miha Vetrih
Celodnevno tekmovanje je bilo razdeljeno na dopoldanski in popoldanski del. V
dopoldanskem delu v disciplini na 200
m prosto so vsi začeli odlično, trije so si
priplavali medalje. Maja Levstek je bila
med 10-letnicami prva, Nadja Padar in Vid
Lovšin pa med 11-letniki tretja.
V dopoldanskem delu je sledila še disciplina 200 m prsno. Tu so medalje osvojili
Nadja Padar za 1., Miha Vetrih in Maša
Lovšin za 2. ter Maja Levstek za 3. mesto
v najmlajši kategoriji. Vsi ostali plavalci so
popravili osebne rekorde.
Po prekinitvi, namenjeni za kosilo, ki ga je
izvrstno pripravila slovenska kuharska reprezentanca, je sledil popoldanski del.
Začel se je na 100 m mešano. V tej disciplini
smo dobili kar tri zmagovalce. Zmage so
se veselili Vid Lovšin, Nadja Padar in Maja
Levstek. 'Šprinterski' disciplini je sledila ena
izmed najdaljših disciplin mitinga, 400 m
prosto. Med fanti si je medaljo priplaval
Vid Lovšin z 2. mestom. Pri dekletih so se
izkazale Nadja Padar z 2., Neža Poje s 3.
mestom, Maja Levstek pa je presenetljivo
zmagala v najmlajši kategoriji. Ob njej je na
drugi stopnički stala še Julija Adamič.
Za konec je sledila še disciplina 200 m
hrbtno. Kljub temu, da so bili že vsi rahlo
40
utrujeni, so zanjo porabili še zadnje atome
moči. Srebrno medaljo si je pri fantih priplaval Miha Vetrih, naša dekleta pa so čisto
prevladala. Na zmagovalni oder so stopile
kar tri. Zmagala je Nadja Padar, 2. mesto si
je priplavala Neža Poje, 3. pa Maša Lovšin. V
najmlajši kategoriji je slavila Maja Levstek,
Julija Adamič pa je bila 3.
Nastopili so še Filip Ćirović, Klemen Topolnik,
Luka Žagar, Jaka Lovšin, Nana Poje, Lea
Ambrožič, Ema Tomšič, Gaja Radivojevič,
Liza Šega in Kaja Ana Štimec.
Čestitamo!
Za PK Inles MIHA KOREN
Naslednja
številka Rešeta
izide
23. decembra
2014.
Gradivo oddajte
do
12. decembra.
Odhod iz Ribnice: 6. 12. ob 13. uri.
Zahtevnost ture: lahka pot – težavnost
odvisna od trenutnih (zimskih) razmer.
Čas hoje (okvirno): ca. 3 ure.
Načrt poti: Pridružili se bomo tradicionalnemu Miklavževemu pohodu PD
Boč Kostrivnica, ki ga organizirajo že
vrsto let in vedno pripravijo zanimiv
dogodek. Pohod se prične v Kostrivnici
(ob 16. uri), povzpnemo se na Boč,
kjer bo v cerkvici sv. Miklavža/ Nikolaja
maša (udeležba po želji), sledi povratek
do koče Velikonočnica v Dreveniku.
Tam pa bo pohodnike obiskal Miklavž.
Potrebna oprema: vremenu in
razmeram primerna osebna planinska
oprema, pohodniške palice, veljavna
planinska izkaznica, dobra volja in
varen korak.
Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 2. decembra, ob 18. uri, v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Akontacija: 20 EUR, vključuje prevoz in
startnino na pohodu (prejmete topel
obrok in čaj).
Žig Slovenske planinske poti: Boč (979
m) – Razširjena Slovenska planinska
pot.
Vodja pohoda: Marjana Rozman (informacije: 041 847 365).
Lepo povabljeni!
Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni
plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema …).
Srečno in varen korak!
PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA
Mladi člani ŠK in ŠD SiborInotherm so se v soboto, 8.
novembra, udeležili državnega
turnirja v duosistemu do 14.
leta. Tekmovanje, ki se ga je
udeležilo 47 parov iz 5 klubov
Slovenije, je v Športnem domu
Sevnica organiziral
DBV Sevnica.
- Urh Zelnik in Benjamin Zabukovec - 3.
mesto
- Erik Mihelič in Jure Grgurič - 2. mesto
Kategorija od 9 do 10 let:
- Maj Begič in Jaka Divjak – 3. mesto
- Neli Podlogar in Nika Kotar – 3. mesto
- Amadej Kramar in Nika Kotar - 3. mesto
Odlične uvrstitve ŠD in ŠK
Sibor-Inotherm, ki so se
tekmovanja udeležili s 17
pari, so dosegli:
Kategorija 11 - 12 let:
- Gal Košir in Timotej Delač – 3. mesto
Kategorija 13 in 14 let:
- Matic Jakšič in Lovro Divjak – 1. mesto
- Tina Pelc in Anton Ambrožič – 3. mesto
Sibor je tako na prvi duotekmi v letu 2014
osvojil kar 14 medalj: 4 zlate, 2 srebrni in 8
bronastih.
Čestitke tudi vsem
ostalim članom, ki do
stopničke niso prišli.
Tekma je štela tudi
za slovenski pokal
v duosistemu, kjer
se seštevajo točke
najboljših treh od
štirih tekem.
Do 8 let:
- Lana Poje Mihelič in Naja
Poje Mihelič – 1. mesto
- Naja Poje Mihelič in Tim
Grgurič – 1. mesto
- Tim Grgurič in Anže
Golež - 1. mesto
- Lana Poje Mihelič in Jure
Grgurič - 2. mesto
- Alen Zgonc in Žak
Tekavčič - 3. mesto
ELVIS PODLOGAR, predsednik SIBORJA
Športno srečanje
veteranov Pokrajine
Ljubljana-okolica
Na že VII. tradicionalnem srečanju in tekmovanju za Memorial Riharda Urbanca,
v spomin na nekdanjega poveljnika
Območnega štaba TO Litija in predsednika OZVVS Litija, je 15. novembra v Litiji
potekalo srečanje in tekmovanje veteranov
Ljubljanske pokrajine v malem nogometu,
streljanju z zračno puško in kegljanju.
Organizator, OZVVS Litija, je odlično izvedel vsa našteta tekmovanja, zato je bilo
članom – veteranom prijetno tekmovati
tako v Litiji v malem nogometu in kegljanju
kot v streljanju z zračno puško v Šmartnem
pri Litiji.
Iz Območnega združenja veteranov vojne
za Slovenijo Ribnica sta zelo uspešno tekmovali dve ekipi. V streljanju z zračno puško
je ekipa v postavi Ludvik Zalar, Albin Centa
in Anton Perhaj osvojila tretje mesto, ekipa
v kegljanju: Ludvik Mate, Anton Trdan,
Pavel Starc in Stane Lesar pa drugo.
Za zelo uspešen nastop članomtekmovalcem iskreno čestitamo.
Za OZVVS Borut Kozina
Foto: Dušan Nosan
Po podelitvi priznanj je nastala spominska fotografija za uspešen nastop članov tekmovalcev OZVVS Ribnica
41
ŠPORTNI UTRINKI
REPORTAŽA Z DRŽAVNEGA TURNIRJA V
JU-JITSU DUO SISTEMU – SEVNICA 2014
OBVESTILA
Turistično društvo GRMADA
Obvestili
1. Ekološka pridelava zelenjave
Vedno večji je poudarek na lokalni,
sveži in bolj zdravi hrani, zato vse, ki se
že in se še želite ukvarjati s pridelavo
ekološke zelenjave oz. povečati svoje
površine, vabimo na strokovno predavanje, ki bo
v sejni sobi Kmetijske zadruge
Ribnica v sredo, 3. decembra, ob 9.
uri.
2. Kmetijsko okoljska podnebna plačila
– KOPOP
Vse kmete obveščamo, da so kmetijsko
- gozdarski zavodi začeli z obveznim
6-urnim usposabljanjem za vključitev
v ukrep kmetijsko okoljsko podnebnih
plačil v obdobju od 2015. do leta 2020.
Na usposabljanjih boste izvedeli podrobnosti o kmetijsko okoljsko podnebnih ukrepih, s katerimi lahko pridobite
dodatna plačila za svoje kmetije.
Udeležba na predhodnih 6-urnih
usposabljanjih KOPOP je vstopni pogoj
za pridobitev kmetijsko okoljsko podnebnih plačil v novem programskem
obdobju do leta 2020. Zato vam svetujemo, da se jih udeležite tudi tisti, ki
glede vstopa v ukrep KOPOP še niste
dokončno odločeni, in si tako pustite
odprto možnost za vstop v ukrep v
letu 2015. Zaradi številčne omejitve
udeležencev posameznega usposabljanja se morate vsi zainteresirani
kmetje predhodno prijaviti.
V Ribnici bo predavanje za KOPOP
še 11. decembra in v Velikih Laščah 3.
decembra ob 9. uri.
Vljudno vabljeni!
Pripravila: Irena Šilc
42
25. decembra
vabi na 15.
božični pohod
z baklami na
Grmado.
Zborno mesto in prijava:
Osnovna šola na Velikih
Poljanah ob 18. uri. Odhod ob
18. uri 30.
Pohodnina za odrasle 6 EUR, za
otroke do 10. leta 4 EUR.
Vsi, ki ste se že udeležili prejšnjih
pohodov, ne pozabite na kontrolni
kartonček in bakle (ali naglavne
svetilke). Vsi pohodniki boste prejeli
spominsko darilo, udeležence petih
pohodov pa čaka presenečenje.
Pohod bo ob vsakem vremenu,
zato naj bo vsa oprema temu prilagojena (zimske razmere).
Lepo vabljeni!
RIBNIŠKI
PASIJON IŠČE
DONATORJE IN
SPONZORJE
Izvedba Ribniškega pasijona, ki povezuje vse več občin in je prepoznaven tudi izven državnih meja, je
odvisna od sponzorjev, donatorjev
in dobrih ljudi. Zato vas prosimo za
sofinanciranje tega projekta v materialni obliki (večji kosi filca, drobni
in pisarniški material, material za
sceno, DVD-ji, prevozi materiala in
ljudi …) ali finančni podpori.
Finančna sredstva lahko nakažete
na račun Društva katoliške mladine
Ribnica, in sicer na TRR: SI56 0232
1025 8333 751, sklic: 1001 (NLB d.d.,
Ljubljana) s pripisom »za Ribniški
pasijon 2015«. Če imate kakšna
dodatna vprašanja ali bi nam radi
pomagali v materialni obliki, nam to
sporočite na [email protected].
Že vnaprej boglonaj za vsak vaš
dar.
LUČ MIRU
Skavti bomo letos pripravili glavni
sprejem Luči miru iz
Betlehema v ribniški
cerkvi, v soboto, 20.
12., pri večerni maši,
ob 18. uri.
Lepo vabljeni!
Na 4. adventno nedeljo, 21.
12., pa jo bomo prinesli v
vse župnije, ki jih pokrivamo (Kočevje, Kočevsko
Reko, Staro Cerkev, Dolenjo
vas, Ribnico, k Novi Štifti,
Sodražico, Velike Poljane
in Sveti Gregor), pri dopoldanskih mašah. Pod korom
boste lahko dobili tudi sveče
in vložke. Povabljeni ste, da
prinesete lanske sveče in
kupite le vložke.
Vsako
leto
se
delni
izkupiček akcije Luč miru
iz Betlehema nameni organizacijam, ki pomagajo
otrokom v stiskah.
Ribniški skavti
Turistično društvo Grmada in
poljanski ljubitelji konj
vabijo na
tradicionalni
blagoslov konj
na štefanovo,
v petek,
26. decembra,
ob 9. uri 30,
pred cerkvijo na
Velikih Poljanah.
Za tople napitke in prijetno vzdušje bo
poskrbljeno v zgradbi osnovne šole na
Velikih Poljanah.
Vabljeni!
V Ribnici postavljen sistem COPS@road za povečanje
varnosti na križišču ob novem vrtcu
Prejšnji petek, 21. novembra, je bil v Ribnici simbolično odprt postavljeni opozorilni sistem COPS@
road na križišču Majnikove ulice in ulice Ob železnici. Z njim je občina Ribnica, v sodelovanju z
Zavarovalnico Triglav in podjetjem Aktivna signalizacija Korun, opremila nevarno križišče ob novem
vrtcu. Gre za postavitev enega izmed prvih tovrstnih sistemov, ki v nepreglednih križiščih opozarjajo
na povečano nevarnost trka v realnem času. Kot je poudaril župan Jože Levstek, bo postavitev sistema
prispevala k večji pozornosti voznikov in posledično k povečani varnosti.
V zadnjih letih je bilo na tem cestnem odseku zabeleženih občinah. Med prvimi izbranimi kritičnimi križišči je križišče ob
nadpoprečno veliko število prometnih nesreč in kršitev novem vrtcu v Ribnici. »V Zavarovalnici Triglav smo zavezani
cestnoprometnih predpisov. Upoštevajoč dejstvo, da se bo poslanstvu ustvarjati varnejšo prihodnost. Prometna varnost v
zaradi odprtja celotnega novega vrtca promet še povečal, Sloveniji je eno od področij, ki ga z različnimi akcijami skušamo
je velika verjetnost, da bi se prometna varnost brez aktivnih dvigniti na višjo raven. Seznanjeni z dejstvom, da je bilo na
posegov na tem odseku še
nevarnem križišču Majnikove
poslabšala. Vzrok za pogoste
ulice in ulice Ob železnici v
prometne nesreče na omenjenzadnjih letih zabeleženih
em križišču ocenjujejo nekoliko
nadpovprečno veliko število
slabšo preglednost zaradi objekprometnih nesreč, smo želeli
tov in ograj ob vključevanju z
ukrepati. Križišče je bilo tako
neprednostne na prednostno
eno prvih, med katerimi smo
cesto. Ravni odsek prednostne
podprli postavitev sistema
ceste je verjetno dodatni razlog
COPS@road. Verjamemo, da
za kritičnost križišča, saj prispeva
bomo s tem korakom bistk pogostejšim prekoračitvam
veno pripomogli k varnosti
hitrosti in s tem dodatni nevarnosobčanov in vseh ostalih, ki
ti pri vključevanju udeležencev z
bodo vozili tod mimo,« je na
neprednostne ceste.
slovesnosti ob odprtju povPostavitev inteligentnega opozoedal Aleš Klement, direktor
rilnega sistema COPS@road
Območne enote Ljubljana
Na novo postavljeni opozorilni z leve: aleš klement, peter korun, ravnateljica darja šilc in Zavarovalnice Triglav.
sistem COPS@road vključuje cen- župan jože levstek ob postavitvi sistema cops@road
Sistem COPS@road je razvilo
tralno detekcijsko enoto s svetmlado slovensko podjetje
lobnim prikazovalnikom, postA.s.K in je posebej učinkovit
avljeno na neprednostni cesti
na nepreglednih cestnih
(Majnikovi ulici), ter dve oddaljeni
odsekih, kjer slaba vidljivost
detektorski enoti na prednostni
onemogoča dobro presojo
cesti (Ob železnici in Kolodvorska
voznika pri vključevanju na
ulica). Centralna enota ima vgrajen
prednostno cesto. »Zelo smo
detektor, ki zaznava približevanje
veseli sodelovanja z občino
vozila križišču po neprednostni
Ribnica in Zavarovalnico
cesti. Kadar sočasno s tem dogodTriglav ter skupnega prizadekom zaznata približevanje vozila
vanja za povečanje varnosti
križišču po prednostni cesti tudi
na slovenskih cestah z inodislocirani detektorski enoti (ena
vativnimi tehnološkimi prisali obe), centralna enota voznika
topi. Statistike nekaterih do
na neprednostni cesti opozori
sedaj že postavljenih sistena potencialno nevarnost trka
mov COPS@road kažejo tudi
z utripanjem trikotnika s klica- tabla je vidna že od križišča pri žulju
za 90-odstotno zmanjšanje
jem. Poudariti je potrebno, da ne
prometnih nesreč, kar je za
gre za semafor ali drugo obliko zavezujočega prometnega nas velik uspeh in motivacija za naprej. S postavitvijo na tem
sistema, temveč za dodatni opozorilni sistem, ki udeležence križišču želimo voznikom v realnem času nuditi dodatne
v prometu v realnem času informira o povečani nevarnosti informacije o dogajanju v neposredni bližini križišča, na podtrka in jih dodatno opozori in poziva k povečani pozornosti lagi katerih lahko sprejemajo odločitve v prometu, ki bodo
pred nevarnostjo.
botrovale njihovi večji varnosti,« je dejal Peter Korun, direktor
Skupaj do boljše prometne varnosti
podjetja A.s.K.
Kot poudarja župan Jože Levstek, bo postavitev sistema
COPS@road prispevala k večji pozornosti voznikov. »Cilj Ladislav Mate,
postavitve sistema je izboljšati stanje prometne varnosti na Urad župana Občine Ribnica
tem cestnem odseku, ki je zaradi odprtja vrtca prometno še
toliko bolj obremenjen. Veseli smo možnosti, smo skupno
financirali postavitev sistema, saj se v občini Ribnica zelo trudimo z različnimi pristopi povečati varnost naših občanov,«
še dodaja župan občine Ribnica.
V sklopu projekta Skupaj za večjo prometno varnost v Sloveniji
je Zavarovalnica Triglav sofinancirala 40 odstotkov vrednosti
postavitve sistemov COPS@road v dvanajstih slovenskih
OGLAS BNK 2015 - RE
ETO
26. november 2014 13:26:41