docJulij - Občina Škofja Loka
download 
Report Transcription
Julij - Občina Škofja Loka
Julij 2015 2 Julij 2015 3 Julij 2015 4 Julij 2015 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Foto: G. D., B. B. Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Damjan Likar, novinar Katja Štucin, novinarka Luka Mlakar, novinar Kristina Strnad, Nika Arsovski, novinarka lektorica Kazalo 6 Sprejet odlok o komunalnem prispevku 6 Poročilo o urbanistični delavnici Livada Žovšče 7 Občina Škofja Loka mimo svojih pravil 8 Opozicijski pogled na komunalni prispevek 8 Bakterije v Selški Sori v Podlubniku 9 Črni madeži še vedno ostajajo 10 Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom 11 Večer na vasi 12 Škofja Loka je zaživela v srednjeveškem duhu 13 Občinski praznik 14 Bralnica na vrtu Sokolskega doma 2015 15 Deset let pobratenja, dvajset let sodelovanja in 1042 let povezanosti 16 Izšla je nova številka Loških razgledov z novo urednico 17 Že dvajset let pomagajo zasvojence spreminjati v zmagovalce 18 Pozitivna provokacija z Alejo znamenitih Ločank 19 V Železnikih so kuhali in se igrali 20 Bralci škofjeloško knjižnico še vedno radi obiskujejo 21 Drajnarjuva vampa na Loškem gradu 22 Ko so v mestu mladi glasbeniki, glasba ne potihne 23 Grajska gostija spet na LUFTu 24 Na veselici uradno prevzeli novo gasilsko vozilo 25 Balerine pridno vadijo v centru RitmoLoko 26 Mlade, ustvarjalne, nore na umetnost 28 Rdeči križ in Karitas prosita za darove 29 Dan D za žensko odbojko v Loki 30 Dlje zdrži pod vodo kot doma 32 Že več kot sedemdeset darovalcev prispevalo gradivo za loški muzej športa 34 Pivo, rock & roll in striptiz 36 Tekači že dvajseto leto osvojili vrh Ratitovca 38 Prireditve v juliju Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 [email protected] 5 Julij 2015 Sedma redna seja občinskega sveta škofjeloške občine Sprejet odlok o komunalnem prispevku S šestnajstimi glasovi za in enajstimi proti sprejet odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka – Od dvanajstih predlaganih sprejeta dva amandmaja – Imenovali novo direktorico Loškega muzeja Škofja Loka ter potrdili letošnje občinske nagrajence Še zadnji poskus opozicijskih svetnikov, da ne bi obravnavali komunalnega prispevka, ni obrodil sadov, saj predlog, da bi z dnevnega reda umaknili enajsto točko, ki govori o tem odloku, ni bil sprejet. Sledile so kadrovske zadeve, ki so bile tokrat še posebno zanimive. Tako je občinski svet dobil dva nova člana. Nadomestila sta svetnika, ki jima je prenehal mandat. Namesto Igorja Drakslerja je v vrste SLS stopil Metod Di Batista, namesto Metke Oblak pa Anton Bernik (SDS). Kar nekaj razprave je bilo pri imenovanju nove direktorice Loškega muzeja Škofja Loka (na razpis je prišlo petnajst prijav), na koncu pa so svetniki za direktorico imenovali Aleksandro Sašo Nabergoj, in sicer s štirinajstimi glasovi za in šestimi proti. Gladko pa je šlo pri imenovanju občinskih nagrajencev za letošnje leto. Uvodoma je župan mag. Miha Ješe dejal, da je pričakoval več predlogov, saj je v Škofji Loki prostovoljstvo zelo razvejano in plodno ter da je celo mislil, da bo nagrad premalo. Tako pa so prispeli le trije predlogi, ki so bili v nadaljevanju tudi sprejeti. Občinski svet je zlati grb Občine Škofja Loka podelil Janezu Sušniku za prostovoljno gasilstvo v vseh njegovih strukturah, za opravljanje prostovoljnega dela v svojem prostem času in za brezplačno ter uspešno delovanje na drugih področjih družbenega življenja v občini. Dolgoletni nadžupan mesta Freising Dieter Thalhammer je prejel srebrni grb za dve desetletji prizadevanj za razvejano prijateljsko in partnersko sodelovanje med Škofjo Loko in Freisingom. Prav tako srebrni grb so svetniki podelili še Vrtcu Sončni žarek za večletno uspešno družbeno pomembno delo ter za zgledne uspehe in požrtvovalnost na posameznih področjih družbenega življenja, še posebej na področju vrtčevskega varstva, vzgoje in izobraževanja najmlajših generacij otrok. Pri pobudah in vprašanjih je svetnike med drugim zanimalo, kaj je bilo do sedaj narejenega za izgrad-njo vrtca v vojašnici, nadalje so predlagali nakup Puštalskega gradu za potrebe glasbene šole, podaljšan delovnik knjižnice v času počitnic itd. Sledila je najbolj vroča točka tokratne seje, in sicer drugo branje odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka. Sicer ni bilo večje razprave, saj so svetniki glede na to, da je bila na vrsti že druga obravnava, lahko le predlagali amandmaje. In res so predlagali kar dvanajst amandmajev, izmed katerih sta bila sprejeta le dva, in sicer kar s sedemindvajsetimi glasovi za, medtem ko je ostalih deset dobilo enajst glasov podpore, proti pa je glasovalo šestnajst svetnikov. Tako sta bila sprejeta amandmaja, ki ju je predlagal Martin Trampuš iz Iniciative za demokratični socializem, in sicer, da so pogoji za obročno odplačevanje določeni s posebnim pravilnikom, ki mora lastnikom obstoječih objektov, kateri se na novo priključujejo na kanalizacijsko omrežje, omogočiti dolgoročno brezobrestno odpla- čevanje komunalnega prispevka, ter drugi amandma, da se odmera komunalnega prispevka začne izvajati šele po sprejemu pravilnika. Ni pa bil sprejet amandma, da se tistim, ki živijo pod pragom revščine, omogoči tako odplačevanje, da mesečni znesek plačila ne presega dvajset evrov; nadalje, da se vsem obstoječim stavbam, ki prenehajo z uporabo lastnih individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode in se priključujejo na javno kanalizacijsko omrežje, prizna minula vlaganja v lastne individualne sisteme v višini šestdeset odstotkov komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje itd. Svetniki so izglasovali poimensko glasovanje, omenjeni odlok pa je bil s šestnajstimi glasovi za in enajstimi proti sprejet. V nadaljevanju so svetniki potrdili prenos storitve pomoč družini na domu na novega izvajalca Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Prav tako so v prvem branju potrdili odlok o ustanovitvi režijskega obrata v škofjeloški občini. K. Š. K. Nadaljevanje sedme redne seje občinskega sveta škofjeloške občine Poročilo o urbanistični delavnici Livada Žovšče Svetniki sprejeli sklep, da se ob upoštevanju usmeritev izdela urbanistična rešitev za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Livada Žovšče, ki se ponovno javno razgrne, in se opravi ponovna prva obravnava gradiva na seji občinskega sveta. Javna razgrnitev prvega OPPN Livada Žovšče je pokazala, da bo treba uskladiti različna mnenja na tem področju. Z namenom, da bi sledili željam lastnikov pri urejanju prostora, a v okviru OPPN, se je občina odločila, da bo organizirala in financirala izvedbo urbanistične delavnice. Slednjo je pripravil Inštitut za politike prostora. Predstavnik omenjenega inštituta je na seji predstavil potek delavnice in zaključke. Na prvi delavnici, na kateri je sodelovalo okoli štirideset občanov, predvsem lastnikov zemljišč, so oblikovali glavne cilje. Na naslednji delavnici so udeležencem predstavili dve variantni rešitvi, na zadnjem srečanju pa sintezno reši- tev, ki omogoča postopnost projekta in s tem uresničevanje različnih želja lastnikov. Nekateri bi namreč radi gradili takoj, nekateri nekoliko kasneje, so pa tudi taki, ki ne nameravajo graditi. Ravno zato so jim na zadnjem srečanju predstavili prednosti in slabosti komasacije (poenostavljeno: zamenjava zemljišč). Svetnike je v razpravi zanimalo, v čem se urbanistične usmeritve razlikujejo od prvega predloga in zakaj ni moč zgraditi komunalne infrastrukture v enem kosu. Prejeli so odgovor, da prvi osnutek ni upošteval različnih želja lastnikov in bi tudi tisti, ki ne želijo graditi, morali za komunalno infrastrukturo odšteti v povprečju 70 tisoč evrov. Razloženo jim je bilo tudi, da ni tolikšna razlika v podobi, ampak predvsem v tem, da usmeritve omogočajo fazno izgradnjo. V nadaljevanju so svetniki potrdili urbanistične usmeritve in sprejeli sklep, da se ob upoštevanju slednjih izdela urbanistična rešitev za območje OPPN Livada Žovšče, ki se ponovno javno razgrne, in se opravi ponovna prva obravnava gradiva na seji občinskega sveta. Seveda je svetnike zanimalo tudi, kdaj bodo lastniki lahko pričeli z gradnjo, saj nekateri na njo čakajo že skoraj deset let. Ob idealni časovnici bi lahko oddali vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja čez približno eno leto. 6 Svetniki so prav tako 'posodobili' Pravilnik o sofinanciranju izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov in plesalcev ter mentorjev Glasbene šole Škofja Loka – Jobstov sklad, ki je bil sprejet že leta 2002. Novi pravilnik naj bi tako ustrezal vsem v tem času spremenjenim zakonskim določilom ter omogočal transparentno in objektivno delitev sredstev najbolj nadarjenim mladim glasbenikom in plesalcem. Za konec so svetniki še soglasno sprejeli Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v škofjeloški občini za programsko obdobje 2015–2020. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2015 Občina Škofja Loka mimo svojih pravil Občina Škofja Loka je 13. februarja 2015 objavila javni razpis za zakup medijskega prostora v reviji in v časopisu. Na omenjeni razpis se je za področje časopisa prijavil Gorenjski glas d.d. in bil izbran, za področje revije pa se je na razpis poleg Gorenjskega glasa d.d. prijavilo podjetje Freising d.o.o., ki izdaja Loški utrip. Občinska strokovna komisija, ki ji je predsedoval podžupan Tine Radinja, je 5. maja 2015 sprejela odločitev, da tudi na področju zakupa medijskega prostora v reviji izbere istega ponudnika kot pri časopisu, in sicer Gorenjski glas d.d. Podjetje Freising d.o.o., ki Loški utrip izdaja že 19 let, je na podlagi suma v povezavi z nepravilnostjo vodenja postopka izbire vložilo zahtevek za revizijo postopka javnega naročila na Državno revizijsko komisijo (DRK). V utemeljitvi, ki je bila posredovana Državni revizijski komisiji, je bil podan sum na nepravilnost, ker je občinska strokovna komisija sprejela sklep mimo pravil, ki jih je sama objavila v javnem razpisu. V postopku izbire je komisija primerjala dve ponudbi – reviji Loški utrip in Loške novice in ju enakovredno točkovala. Po mnenju odvetniške pisarne, ki je zastopala podjetje Freising d.o.o, je bila to nerazumna odločitev, saj je komisija odločala (po osmih različnih kriterijih) med Loškim utripom, ki izhaja vsak mesec, in med zasnovo revije oz. med konceptom revije Loške novice, ki še nikoli niso bile izdane. Najbolj nerazumna pa je odločitev, da je v enem izmed osmih kriterijev – »Družbena odgovornost medija, ki pomeni v preteklosti že izvajano podporo in organizacijo humanitarnih in drugih družbeno odgovornih akcij« strokovna komisija dodelila dve točki obema ponudnikoma: Loškemu utripu in prav tako zasnovi oz. konceptu revije, ki ni še nikoli ni izšla. Verjetno je komisija spregledala ali pa je morala spregledati besedo »v preteklosti« … Podjetje Freising d.o.o. je na Občino Škofja Loka vložilo pritožbo, kar pa je občinska uprava zavrnila z obrazložitvijo, da bo izbrani ponudnik Gorenjski glas d. d. revijo Ločanka preimenoval v Loške novice. V podjetju Freising d. o. o. smo s pomočjo odvetniške pisarne temu oporekali, ker preimenovanje ali kakršne druge spremembe revij niso bile vsebina ali predmet pogajanj, še manj pa omenjenega razpisa. Na pogajanjih je bil predstavljen le koncept nove revije z imenom Loške novice, ki naj bi pričele izhajati po javnem razpisu. Občina Škofja Loka je kot pojasnilo na DRK poslala aprilsko številko Ločanke. V uredništvu Loškega utripa smo bolj za šalo kot zares primerjali obe ediciji, ki sta izšli v aprilu – Loški utrip in Ločanko št. 1 in ugotovili, da je v Ločanki 13 prispevkov, ki se nanašajo na dogajanje v Škofji Loki, v Loškem utripu pa 28. Primerjava med izdanima številkama v juniju je še bolj zani- 7 miva: Ločanka št. 2 je objavila 17 prispevkov, Loški utrip pa kar 37. Če bi primerjali obe ediciji (kar v tem javnem razpisu ni bilo mogoče), je popolnoma razumljivo, katera od obeh bi morala dobiti večje število točk, vsaj pri kriteriju informativnosti. Državna revizijska komisija, ki je prepoznala napake pri izvedbi javnega naročila občinske strokovne komisije in kasneje tudi vodstva Občine Škofja Loka, je 24. junija 2015 izdala odločbo, da se javni razpis v celoti razveljavi, in predlagala ponovitev celotnega postopka ter povrnitev vseh stroškov pritožbenega postopka. Franci Bogataj Julij 2015 Opozicijski pogled na komunalni prispevek Nekaj dni pred sedmo redno sejo občinskega sveta, na dnevnem redu katere je bil odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, so opozicijske stranke organizirale novinarsko konferenco in, kot so dejali njihovi predstavniki, strnile svoje vrste. »Prav vse opozicijske stranke in liste smo se poenotile, saj menimo, da se Odlok o komunalnem prispevku sprejema prezgodaj. Bojimo se, da bo zaradi nepravilnosti občina morala vračati evropska sredstva, kar bo spet prizadelo občane, torej bodo slednji dobili dvojni finančni udarec. Želimo si, da občinska uprava še enkrat preveri finančno konstrukcijo,» je uvodoma povedala mag. Jožica Vavpotič Srakar (SMC). Nato je dr. Mateja Podlogar iz Komunalno ekološke liste prebrala skupno izjavo za javnost Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS), Iniciative za demokratični socializem (IDS), Komunalno ekološke liste in Stranke modernega centra (SMC). V izjavi so med drugim zapisali: »Izračun za višino prispevka za priključitev na kanalizacijo je odločno previsok. Izračun temelji na nekaterih vprašljivih, netočnih in nepravilno uporabljenih Novinarska konferenca o komunalnem prispevku, ki jo je pripravila opozicija. Od leve proti desni: Martin Trampuš (IDS), Davor Tavčar (IDS), mag. Vavpotič Srakar (SMC), dr. Mateja Podlogar (Komunalno ekološka lista), Tomaž Paulus (SLS) in Klemen Štibelj (NSi). (Foto: K. Š. K.) podatkih … Ugotavljamo neskladja med dejanskimi podatki in tistimi, ki jih je občina navedla v prijavi za evropska sredstva … Predlog ne upošteva preteklih vlaganj obstoječih lastnikov nepremičnin, ki se priključujejo na kanalizacijo … V občini je izrazita neenakost med občani posameznih področij … Na seji bomo spodaj podpisani zahtevali, da se odlok dopolni z določili, ki bodo ublažila finančno obremenitev občanov; da se obstoječi lastniki in novograditelji izenačijo tako, da se obstoječim lastnikom upošteva pretekla vlaganja in da se občanom omogoči vzdržno, dolgoročno obročno odplačevanje, brez vknjižbe hipotek.« V nadaljevanju je Klemen Štibelj (NSi) dejal, da bi za obstoječe lastnike moral veljati popust ter da si v njihovi stranki želijo tudi korekcijski faktor za podeželje, ki bi ublažil višino komunalnega prispevka. Martin Trampuš (IDS) se je osredotočil na socialni vidik in način plačila komunalnega prispevka; Tomaž Paulus (SLS) pa je predlagal 60-odstotno olajšavo za obstoječe lastnike. Vavpotič Srakarjeva je izpostavila še dodatne stroške poleg komunalnega prispevka, in sicer komunalni priključek ter stroške, ki nastanejo do priključitve na sekundarni vod. Dr. Podlogarjeva pa je za zaključek dejala, da si prizadevajo za zakonsko skladen odlok in hkrati vzdržen komunalni prispevek, ter napovedala, da se bodo poslužili vseh zakonskih možnosti, da zadržijo izvajanje omenjenega odloka. Klavdija Škrbo Karabegović Bakterije v Selški Sori v Podlubniku Občina Škofja Loka je tudi letos naročila analizo kvalitete kopalnih voda na različnih lokacijah. Mikrobiološka preiskava je pokazala, da vzorec, vzet v Podlubniku, ni skladen zaradi prevelikega števila bakterij vrste Escherichia coli. Vročinski val v juniju je zbudil prve kopalce, ki so se ohladili v Sori. Prevladujejo otroci, zato je številne zanimalo, kaj so pokazale letošnje prve analize kvalitete vode. Tako so predstavniki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v začetku junija na različnih lokacijah odvzeli vzorce kopalne vode za mikrobiološko preiskavo ter opravili terenske meritve in senzorične analize. Kot že vrsto let so tudi letos vzorce odvzeli na naslednjih odvzemnih mestih: Selška Sora – Podlubnik, Poljanska Sora – kopališče Puštal in Sora – Reteče. Kvaliteto kopalne vode so ocenjevali v skladu z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda (v nadaljevanju Uredba) in Priporočilom o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi zaradi prepovedi ali odsvetovanja kopanja na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih (v nadaljevanju Priporočilo). Ugotovitve Reke Selška Sora v Podlubniku, Poljanska Sora – kopališče Puštal in Sora v Retečah po podatkih ARSO dosegajo standarde za dobro kemijsko stanje po predpisih, ki urejajo kemijsko stanje površinskih voda. Selška Sora v Podlubniku in Sora v Retečah sta po podatkih ARSO razvrščeni v dobro ekološko stanje po predpisih, ki urejajo ekološko stanje površinskih voda. Poljanska Sora v Puštalu pa je razvrščena v zelo dobro ekološko stanje. Vzorca kopalne vode, odvzeta iz Poljanske Sore v kopališču Puštal in iz Sore v Retečah, sta skladna s Priporočilom, medtem ko vzorec kopalne vode, odvzet iz Selške Sore v Podlubniku, ni skladen s Priporočilom o varnosti kopanja Kopanje v Selški Sori se zaradi prevelikega števila bakterij ne priporoča. zaradi prevelikega števila bakterij vrste Escherichia coli (3300 CFU/100 ml). »Glede na navedeno kopanje v Selški Sori v Podlubniku odsvetujemo. Predlagamo izvedbo ponovnega vzorčenja. Na splošno pa na kopališčih, kjer je kopalna voda skladna s priporočili o varnosti kopanja, svetujemo, da ljudje vode ne pijejo oz. zaužijejo, saj lahko to 8 povzroči različne okužbe s povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni, ki se pri kopalcih lahko manifestirajo s povišano telesno temperaturo, bruhanjem, bolečinami v predelu trebuha in drisko. Posebej ogrožena skupina kopalcev pri kopanju v vodah z mikrobiološko neskladnimi vzorci so otroci, ki nenamerno popijejo več vode, in starejši (posebej tisti z oslabljenim imunskim sistemom). Svetujemo, da se po kopanju kopalci čim prej oprhajo s čisto pitno vodo,« je med drugim zapisano v poročilu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Dodajajo še, da iz rezultatov analiz kopalne vode po enem vzorčenju lahko sklepajo le na trenutno stanje kopalne vode in da zato priporočajo ponovno oz. večkratno vzorčenje v kopalni sezoni. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2015 Črni madeži še vedno ostajajo Prebivalcem Škofje Loke so vroče pomladne dni nemalo težav povzročali ostanki voska, ki so po Škofjeloškem pasijonu ostali na mestnih ulicah in se tam topili. Kljub junijski sanaciji mestnih površin, ki naj bi ljudi rešila najhujših težav, so sledovi voska v mestu še vedno vidni. Več kot dva meseca po prireditvi mesto tako ostaja umazano in neočiščeno. Problem je nastal, ko je vosek kljub zaščiti kapljal z bakel, ki so bile del pasijonske scenografije. Na mestnih površinah se je najprej lepo strdil, maja in junija, ko se je vreme otoplilo, pa se je ponekod spremenil v pravo lepljivo mlako umazanije. Ta se je prek podplatov ljudi prenašala po starem delu mesta, tako da so ostanki voska vidni po celotnem Mestnem trgu, na delih Cankarjevega in Spodnjega trga ter tudi na mostu pri avtobusni postaji. »Ta vosek je res videti grdo. Ko dopoldne začne sonce močno sijati, se snov začne topiti in nato se raznaša naokoli. Ljudje imajo to potem v svojih vežah in hišah,« je povedala Katarina Sekirnik iz Rokodelskega centra DUO. V rokodelskem centru so se po pomoč obrnili na pasijonsko pisarno, saj so ocenili, da bi se zaradi stopljenega voska ljudje lahko tudi poškodovali. »Opazili smo, da pri nas zaradi voska drsi po ploščicah in da je to nevarno,« je še dodala Sekirnikova. Mesto še zdaleč ni očiščeno Dvodnevno sanacijo povoskanih površin v višini 2900 evrov (brez DDV) so ljudje dočakali dva meseca po pasijonu. 16. in 17. junija naj bi podjetje Prosen Com očistilo najbolj kritične točke v mestu. V pasijonski pisarni priznavajo, da niso pravočasno odreagirali na problem. »Strinjam se, da bi to zadevo morali obravnavati bolj prioritetno, kot smo jo. Čiščenje se je izvedlo z zamudo, vzrok zanjo pa je v tem, da smo tu sami za vse, obremenjeni s tisoč zadevami,« je priznal vodja Da ne bi zakorakali v lužo stopljenega voska, so stanovalci na Mestnem trgu 34 do začetka čiščenja uporabljali preproge in predpražnike. (Foto: L. M.) Lepljivi ostanki Škofjeloškega pasijona v mestu. (Foto: L. M.) projekta Škofjeloški pasijon Matej Mohorič Peternelj. Z nedavno sanacijo naj bi bile odpravljene težave prebivalcev, med katerimi so najbolj trpeli stanovalci na Mestnem trgu 34, ki so pred hišo dobesedno zakorakali v lužo voska. Toda sledovi voska po loških trgih in ulicah, predvsem pa na mostu pri avtobusni postaji z obnovljenim tlakom kljub sanaciji ostajajo vidni. Ljudje ugotavljajo, da izvajalec del sploh ni odstranil črnih madežev, ki krnijo podobo Škofje Loke. Sprašujejo se, kdaj bodo ti madeži končno odstranjeni in ali bo mesto sploh kdaj zaživelo v čisti in urejeni podobi, kot jo je imelo pred pasijonom. javile ideje, da je spomenik brez ograje lepši. »Za strokovno mnenje o tem smo zaprosili pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine, ki zastopa stališče, da je treba dosedanjo ograjo ponovno namestiti na Spomenik naj bi bil ograjen Ljudi zanima tudi, ali bo Marijino znamenje na Mestnem trgu kmalu spet ograjeno. Po Škofjeloškemu pasijonu so se v mestu namreč po- 9 prejšnje mesto,« je povedal Jernej Tavčar iz škofjeloške občinske uprave. Originalna kovana ograja okrog Marijinega znamenja naj bi se že v kratkem vrnila nazaj na svoje mesto. Luka Mlakar Julij 2015 Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom Pasijonska zbirka v Loškem muzeju? Župan trdi, da je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka skladen z zakonodajo – Trajna in ne začasna rešitev za ozko grlo v Mednem – Koliko otrok bo ostalo brez vrtčevskega varstva? – Skrb za hišne ljubljenčke je dolžnost vsakega lastnika Sprejet je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, ki mu opozicija očita vrsto nepravilnosti. Kakšen je vaš odgovor na to? Odgovor je bil dan že večkrat. Izbrali smo strokovnega pripravljavca, ki je pripravil odlok skladno z zakonodajo. Prepričan sem, da je odlok pravičen in da bo do konca leta omogočal priključitev vsem, ki se morajo po zakonu priključiti. Po drugi strani spet poudarjam, da smo dobili veliko nepovratnih sredstev, zaradi česar bo prispevek občanov zelo nizek, okoli petnajst odstotkov dejanske vrednosti. Mislim, da so lahko novi uporabniki kar zadovoljni. Obstoječim lastnikom bodo priznana vsa pretekla vlaganja v javno infrastrukturo. Večina jih je upoštevanih že v odloku, posamična pa bo možno upoštevati v posameznih odmernih odločbah na podlagi dokazil. Poleg tega velja poudariti, da je za občane z nižjimi prihodki predvideno obročno odplačevanje v vzdržni višini brez vknjižbe hipotek, kar pa bo vključeno v pravilnik o plačilu komunalnega prispevka. Svetniki so dali prvo zeleno luč za ustanovitev režijskega obrata v škofjeloški občini. Kaj to pravzaprav pomeni? Bistveni razlog za ustanovitev režijskega obrata je bil odločba tržnega inšpektorja, da se občina sama ne sme neposredno ukvarjati s plačljivim parkiranjem in posledično mora to pridobitno dejavnost organizirati na drugačen način. Pri nas bomo to konkretno uredili preko režijskega obrata, v okviru katerega bomo lahko urejali še kake druge zadeve. V mislih imam plakatiranje, urejanje tržnega dne itn. V zadnjem Loškem utripu smo govorili o problematiki cestnih zastojev v Mednem in pozivu petih županov, naj se vendarle nekaj premakne z mrtve točke. Po zadnjih informacijah naj ne bi gradili montažnega mostu, temveč sanirali obstoječega, saj naj bi država namenila več sredstev, kot je bilo sprva mišljenih. Vesel sem, da je prišlo do pametne odločitve, da bo most urejen v celoti in ne samo z začasnimi premostitvami, ki se velikokrat znajo podaljšati v dolga desetletja. Prepričan sem, da bo v naslednjem letu to ozko grlo na poti do Ljubljane razširjeno in bo pot hitrejša, brez zastojev. Seveda s tem nismo uredili vseh težav, ker so zlasti ob prometnih konicah neizmerni zastoji na vseh vpadnicah v Ljubljano, vendar pa je reševanje le-teh v pristojnosti ljubljanske občine. Bodo v prihodnje v Aleji zaslužnih Ločanov dobile svoje mesto tudi ženske? že dolga leta v enoti Najdihojca deluje tudi tak oddelek. Po normativih pa lahko takšen oddelek sprejme največ šest otrok. Za letošnje šolsko leto je vrtec ob vpisu otrok prejel tudi prošnje za vključitev treh otrok v razvojni oddelek. Glede na razpoložljive prostorske možnosti in specifične pogoje, ki so opredeljeni z zakonom, smo po proučitvi situacije ugotovili, da do jeseni 2015 ne bomo mogli zagotoviti dodatnega razvojnega oddelka. Občina bo povečan vpis v razvojni oddelek reševala sistematično in dolgoročno, in sicer v novih prostorih Vrtca Kamnitnik, katerega izgradnjo načrtujemo v letu 2017. Po zadnjih podatkih, ki jih je posredoval vrtec, se od enega otroka pričakuje pisna odpoved, druga dva pa bosta vključena v redni oddelek, dobila bosta tudi stalnega spremljevalca in omogočena jima bo vsa dodatna strokovna pomoč v skladu z odločbo Zavoda RS za šolstvo. Vse dodatne stroške v zvezi s spremljevalcem in dodatnimi terapijami bo krila Občina Škofja Loka. Omenjeni otroci so zadnje leto deležni še dodatnih terapij, ki so se pokazale za zelo učinkovite in jih bomo organizirali tudi v prihodnje. Kar nekaj občanov je opozorilo na nepravilno uporabo kolesarke steze. Kolesarstvo je v naši občini zelo priljubljeno in tudi sami velikokrat opazimo, da občani vede ali nevede nepravilno uporabljajo kolesarsko stezo. Pogosto namreč naletimo na vožnjo v nasprotno oziroma napačno smer, zato želimo še enkrat opozoriti, naj kolesarji kolesarske steze uporabljajo v skladu z označeno smerjo vožnje, ker v nasprotnem primeru tvegajo povzročitev nesreče in plačilo globe. Dejali ste, da bo junija več znanega, koliko otrok dejansko potrebuje vrtčevsko varstvo. In kaj pravijo zadnje številke? Koliko otrok naj bi ostalo brez mesta v vrtcu? Kako pa ste rešili problematiko razvojnega oddelka? Trenutno je na čakalnem seznamu iz rednega vpisa 70 otrok, od tega jih starostni pogoj za vstop 1. septembra izpolnjuje 37. Po rednem roku smo prejeli še 28 vlog, sedem je bilo sprejetih (drugo starostno obdobje). Med tistimi, ki na sprejem še čakajo, jih starostni pogoj za vstop 1. septembra izpolnjuje enajst. Kar zadeva razvojni oddelek, velja poudariti, da je bila občina kot ustanoviteljica Vrtca Škofja Loka že v preteklosti zelo aktivna pri vključitvi otrok v prilagojen program – razvojni oddelek. Tako Večkrat smo v Loškem utripu spraševali, kdaj bo v Aleji zaslužnih Ločanov svoje mesto našla tudi ženska, Ločanka. Očitno so morale stvar vzeti v roke ženske iz Zavoda Tri, ki so opozorile na (ne) enakopravnost žensk v javnem življenju in našle kar 24 Ločank, 10 ki bi si zaslužile mesto v omenjeni aleji. Za začetek so izpostavile tri. Kdaj lahko pričakujemo, da bo alejo krasil tudi ženski lik iz loške zgodovine? Ko bo prišel primeren predlog, mora dobiti primerno oceno, skladno z odlokom, potem pa bomo dobili nove zaslužne Ločane, ne glede na to, ali bodo ženski ali moški. Verjetno bo treba nekoliko popraviti odlok, ker po mojem mnenju preveč omejuje, koliko dodatnih kipov lahko postavimo. Pasijonska pisarna bo počasi zaprla svoja vrata. Kje bo našla novo mesto oziroma vsaj minimalni kotiček, ki bo opozarjal, da je Škofja Loka pasijonsko mesto? Dogovarjamo se, da bi naredili dve zadevi. Ena je pasijonska soba v središču mesta, ki mora biti odprta vsak dan. To pomeni, da jo lahko postavimo samo v tistih zavodih oziroma prostorih, ki zaradi tega ne zahtevajo dodatne zaposlitve. Dogovarjamo se tudi o pasijonski zbirki v Loškem muzeju. Zadeva je še v pripravi. Trenutno se ji posvečata režiser Milan Golob in vodja projekta Matej Mohorič Peternelj, ki bosta dala določene predloge. Predstavili jih bomo strokovnemu odboru, ki bo zasedal predvidoma konec avgusta in na podlagi tega se bomo odločili, kako vsaj eno od omenjenih zadev realizirati do naslednjega predvelikonočnega časa. Hkrati se dogovarjamo tudi o rednem letnem pojavljanju Škofjeloškega pasijona v velikonočnem času. Tudi o tem bo tekla razprava Julij 2015 na seji strokovnega odbora. Tema, ki vedno znova 'gloda' občane, je nepospravljanje za hišnimi ljubljenčki. Tokrat so na problematiko opozorili svetniki. Kolikšna je globa? In kaj lahko storijo občani (če sploh lahko kaj storijo), kadar vidijo nekoga, ki ne pospravi za svojim psom? To namreč meče slabo luč tudi na tiste, ki za svojimi psi vestno pospravljajo in jih držijo na povodcih. Skrb za živali na javnih površinah v škofjeloški občini ureja Odlok o javnem redu in miru, ki določa globo v znesku devetnajst evrov (predpis je iz leta 1993). Sicer pa pravila ravnanja in skrb za hišne ljubljenčke na javnih površinah določa tudi Zakon o zaščiti živali, ki določa globo v višini tristo evrov. Pristojni za nadzor predpisanih ravnanj so tudi občinski redarji, vendar le na javnih površinah. Težava je v tem, da je treba kršitelja oziroma prekršek neposredno zaznati na kraju samem. Ugotavljamo, da je najbolj učinkovito opozarjanje in izobraževanje lastnikov psov. Zato ponovno želimo opozoriti na obveznosti lastnikov hišnih ljubljenčkov na javnih površinah. Torej, po odloku in/ali zakonu je prepovedano voditi ali puščati živali v javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, na zelenice, v javna kopališča in na pokopališča. Prepovedano je onesnaževanje javnih površin s fekalijami ali drugimi odpadki. Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov: da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom; da so zaprti v pesjaku ali objektu; da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Prav tako nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, mlajšim od šestnajst let. Psi brez povodca in nadzora pomenijo zdravstveno tveganje tudi za njihove lastnike, saj iz najdene mrhovine na človeka lahko prenesejo ehinokok, povzročitelja pasje trakulje. Neodgovorni lastniki psov zdravja ljudi in otrok ne ogrožajo le zato, ker za svojimi ljubljenci ne počistijo iztrebkov, temveč tudi s tem, ker jih nimajo na povodcih in s tem tvegajo nevarnost pasjega ugriza. Klavdija Škrbo Karabegović Večer na vasi V torek, 23. junija, je v Domu krajevne skupnosti potekala tradicionalna prireditev Večer na vasi, ki jo v čast rojstnega dneva naše skupne slovenske države na Godešiču pripravljamo že vse od leta 2001. Ta kulturni večer, ko pozdravljamo prihod dolgih poletnih noči, ni namenjen samemu sebi: je praznik vseh nas, zaradi nas, je praznik domoljubja in spo- minjanja, zdrave samozavesti in veselja nad doseženim … in je predvsem priložnost za nas Godešane, da se družimo med seboj, z vaščani in prijatelji, mladimi in manj mladimi nastopajočimi, ki vsako leto poskrbijo za prijeten kulturni program in dobrote ob prijetnem druženju. Vse prisotne, ki jih je bilo letos zaradi močnega deževja za spo- Tradicionalna prireditev Večer na vasi znanje manj, sta nagovorila Matjaž Krajnik, predsednik KS Godešič, in mag. Miha Ješe, župan naše občine. V kulturnem programu so, kot vrsto let doslej, nastopili učenci OŠ Reteče in matične OŠ Cvetka Golarja pod vodstvom Majde Ovsenik in učiteljic mentoric, ki poučujejo godeške otroke. Predstavili so se nam učenci prvega in drugega razreda – Gašper, Nika, Andraž, Tia, Žan, Lejla, Zala in Katja z recitacijo in Katja z igranjem na flavto. Učenci petega razreda Zala, Lana, Aina, Adja, Maša, Luka in Jaka so nam ob spremljavi Špele Ferle zapeli dve pesmi. Adja se nam je predstavila tudi z recitacijo, medtem ko je šestošolec Matic raztegnil meh harmonike. S čudovitim in ubranim petjem nas je v prireditev popeljala vokalna zasedba Nobile z Zdravljico in lepimi ljudskimi pesmimi, kot se za tak večer spodobi. Veteranska tamburaška skupina Bisernica pa je s svojimi tamburicami poskrbela za pravo vzdušje. Kulturni program je oblikovala Andreja Hafner, povezoval pa Blaž Karlin. Sklic prve izredne seje Deset podpisanih občinskih svetnikov škofjeloške občine je v sredini junija zahtevalo sklic izredne seje občinskega sveta občine Škofja Loka. Razlog za sklic je sprejetje po njihovem nezakonitega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje škofjeloške občine. Poleg tega županu in občinski upravi očitajo še vrsto nepravilnosti, ki bi lahko celo ogrozile že pridobljena evropska sredstva. Občinska izredna seja je sklicana za 9. julija. U. O. 11 Julij 2015 Škofja Loka je zaživela v srednjeveškem duhu Vitezi, rokodelci, plesalci, pripovedovalci zgodb in legend ter številni drugi nastopajoči so predzadnjo junijsko soboto poskrbeli za to, da se je Škofja Loka za en dan vrnila v svojo preteklost. Čeprav je organizatorjem letošnjega Historiala ponagajalo muhasto vreme, so v mesto vseeno privabili veliko množico obiskovalcev. Cehovska tradicija in loške zgodbe Historial, ki za Škofjeloškim pasijonom velja za drugo največjo in najpomembnejšo prireditev v mestu, se je tudi letos začel s slavnostno promenado po starem mestnem jedru. Po mestu so se v srednjeveških oblačilih sprehodili meščani, med njimi tudi mestni glavar, ki vlada v mestu, in berač, ki vlada na ulici. Manjkal ni niti zamorec, ki s krono na glavi krasi mestni grb. »Historial je dogodek, ki temelji na loški tradiciji in loških zgodbah, s katerimi poskušamo povezati osrednji dogodek prireditve,« je dejala vodja projekta Andreja Križnar. Tako kot lani je bil tudi letos glavni dogodek dramska uprizoritev pripovedke Kamniti most. Igralci so navdušili in zabavali gledalce na Mestnem trgu, s pripovedko Lojzeta Zupanca pa so bili povezani tudi nekateri drugi dogodki, na primer različne rokodelske delavnice. »Na Mestnem trgu poudarjamo, da je bila Škofja Loka rokodelsko mesto, v katerem so delovali cehi, zato v sodelovanju z Rokodelskim centrom DUO vsako leto organiziramo rokodelske delavnice za odrasle,« je pojasnila Križnarjeva. Historial se je odprl s slovesno promenado 200 meščanov v srednjeveških oblačilih. (Foto: L. M.) Grad so povezali z mestom storiala opisala Križnarjeva. Druga novost letošnje prireditve bi moral biti vzpon na Krancelj, med katerim bi vodička pripovedovala loške zgodbe, a je vzpon zaradi dežja odpadel. Že prej pa so organizatorji odpovedali grajsko gostijo. »Težava je v tem, da gostinci hrano pripravijo vnaprej. Glede na to, da vremenska napoved za večer ni obetavna, organizatorja nista želela tvegati,« je razložila vodja projekta. Dogodki v okviru Historiala se niso odvijali le na Mestnem trgu. Na Cankarjevem trgu so otroci lahko ustvarjali na različnih delavnicah, na Loškem gradu so lahko brali pripovedke in sodelovali na zeliščarski delavnici, na hribu pod gradom pa so se lahko preizkusili v jahanju konj. »Grad smo poskušali povezati z ostalimi lokacijami in ga maksimalno izkoristiti. Dogovorili smo se za cenejši obisk Loškega muzeja, muzejsko delavnico in prost vstop v Škoparjevo hišo,« je dogajanje na novi lokaciji Hi- Viteški dvoboji Igra Kamniti most se je začela s prihodom radovednega mladeniča v Škofjo Loko. Ta je na koncu s pomočjo zabavnega Ločana spoznal vse mestne znamenitosti. (Foto: L. M.) popoldne zmotil dež, so organizatorji čez dan v mestu pričakovali od štiri do pet tisoč obiskovalcev. Med nastopajočimi so bili tudi letos gostje iz nemškega Freisinga, ki so dogajanje na Mestnem trgu popestrili z viteškimi boji in mečevanjem, med prireditvijo pa se je v Škofji Loki mudila delegacija iz belgijskega Maasmechelna. Proračun letošnjega Historiala je znašal približno 20 tisoč evrov, vanj pa so bila vključena sponzorska sredstva. Luka Mlakar Kljub temu da je prireditev zgodaj Pozor, tega ne počnite doma! Mečevanje raje prepustite članom mečevalskega kluba Schwertkampf Ochs iz Freisinga, ki ohranjajo tradicijo viteških dvobojev. (Foto: L. M.) Cankarjev trg so zavzeli otroci, ki so izdelovali tudi mošnjičke za nabiranje kamenčkov in lutke v obliki konjičkov. (Foto: L. M.) 12 Julij 2015 Občinski praznik Občina Škofja Loka je obeležila občinski praznik, v okviru katerega so na slavnostni akademiji podelili občinska priznanja za delovanje in stvaritve na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, športa, kulture in humanitarnih dejavnosti, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju in ugledu občine. Na letošnji slavnostni akademiji je župan mag. Miha Ješe podelil tri priznanja, in sicer zlatega in dva srebrna grba. Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2014 je prejel Vrtec Sončni žarek za večletno uspešno in družbeno pomembno delo, še posebej na področju vrtčevskega varstva, vzgoje in izobraževanja najmlajših generacij otrok. Vrtec je leta 2003 začel delovati z dvema skupinama otrok v starosti od tri do šest let. Od septembra leta 2009 je v novi stavbi, kjer danes deluje šest oddelkov, od tega trije jaslični in trije oddelki otrok, starih do tri do šest let. Zaposlenih je osemnajst oseb, v njem pa poleg vzgojiteljev in pomočnikov dela tudi številno strokovno osebje. Srebrni grb je prejel tudi Dieter Thalhammer, dolgoletni župan mesta Freising in sedanji predsedujoči Društvu pobratenih mest Freisinga za dve desetletji trajajoča prizadevanja za razvejano, prijateljsko in partnersko sodelovanje med Škofjo Loko in Freisingom. Ima pomembne zasluge predvsem za to, da je vse do odhoda v pokoj kontinuirano spodbujal in zagotavljal pogoje za vrsto dejavnosti in stikov med občinama. Z ustanovitvijo Društva pobratenih mest Freisinga pred tremi leti kot predsedujoči skrbi za nadaljnje sodelovanje med pobratenimi občinami ter partnerskimi mesti Freisinga in prispeva k še večji prepoznavnosti Škofje Loke. Župan je priznanja predal predstavnikoma Vrtca Sončni žarek, Janezu Sušniku in Dietru Thalhammerju. Zlati grb v roke Janezu Sušniku Zlati grb je Janez Sušnik prejel za prostovoljno gasilstvo v vseh njegovih strukturah, za opravljanje prostovoljnega dela in za uspešno delovanje tudi na drugih področjih družbenega življenja v občini. Vrsto let je bil namreč pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez pri Upravni enoti Škofja Loka, nekaj let pa tudi občinski svetnik. Sicer pa je V drugem delu praznovanja je nastopil Orkester Slovenske vojske s solistko Nino Strnad. član gasilske organizacije od leta vse do višjega gasilskega častnika 1967. Pred petnajstimi leti je prevzel prve stopnje. Aktivno je deloval v funkcijo predsednika Prostovoljne- organih Gasilske zveze Škofja Loka, ga gasilskega društva Škofja Loka. med letoma 2008 in 2013 je bil tudi V tem času mu je skupaj z ekipo poveljnik Gasilskega poveljstva obdruštvo uspelo organizirati v opera- čine Škofja Loka. Kot poveljnik je bil tivno enoto, ki je danes ena vodilnih član štaba Civilne zaščite občine za prostovoljnih v državi. Janez Sušnik področje gasilstva. S svojim delom, je namreč več kot samo predsednik idejami in motivacijo je pomagal društva. Svojim članom daje zgled ustvariti sistem zaščite, reševanja hrabrega in požrtvovalnega gasil- in pomoči v občini, ki učinkovito ca. Tuje mu ni niti izobraževanje, deluje in rešuje ob vse pogostejših saj je od pripravnika nadaljeval naravnih in drugih nesrečah. pot preko operativnega gasilca K. Š. 13 Julij 2015 Bralnica na vrtu Sokolskega doma 2015 Vrt Sokolskega doma je bil od 19. do 30. junija 2015 prava bralnica na prostem. Občina Škofja Loka je namreč v sodelovanju s Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka in Zavodom O, zavodom škofjeloške mladine pripravila prvi del Bralnice, drugi bo potekal od 21. do 30. avgusta 2015, od torka do nedelje, od 17. do 20 ure. Bralnico je uradno odprl direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Matjaž Eržen, ki je ob tem poudaril pomen branja. Občina Škofja Loka je namreč skupaj z omenjeno knjižnico pripravila kakovostno gradivo za vse starostne skupine. Tako so lahko obiskovalci vrta Sokolskega doma brali knjige oziroma listali revije v prijetnem, mirnem in pisanem okolju. Letos so predstavniki Zavoda O, zavoda škofjeloške mladine pripravili raznolik in zanimiv dodatni program. Med drugim je bila vsak dan pripravljena izmenjevalnica knjig in učbenikov, v okviru katere so obiskovalci lahko prinesli knjige in učbenike, ki jih ne potrebujejo več, in si jih med seboj brezplačno izmenjali. Letošnja Bralnica je ponudila tudi delavnico pisanja plakatov Loesje z Urbanom Bralnica je med drugim namenjena tudi najmlajšim. Pircem, literarni dogodek z Mileno Miklavčič in predstavitev njene knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače ter Zamorkline delavnice kreativnega pisanja. Mentor delavnic je bil urednik časopisa Zamorkla Dan Juvan. Ob tem so mentorice delavnic in udeleženci programa PUM predstavili in brali zgodbe pumovske zbirke Avtobiografsko. Temu je sledil pogovor o pisanju osebnih zgodb in dnevniškem, terapevtskem pisanju. V enem od Bralničnih dni je potekala delavnica kreativnega pisanja z Anjo Eržen, predstavnico Mladinskega dnevnega centra BLOK. Prvi del Bralnic je popestril literarni dogodek z mladim pisateljem Jasminom B. Frelihom, ki je leta 2013 izdal svoj prvenec Na/pol in bil z njim med petimi finalisti za najeminentnejšo literarno nagrado kresnik. Nekaj dogodkov je bilo sicer zaradi slabega vremena prestavljenih na avgustovski termin Bralnice, med drugim bodo takrat cirkuške delavnice z društvom Cirkokrog in branje in pripovedovanje zgodb s Škofjeloškega za otroke s Petro Čičić. Prav slednja je sicer kot predstavnica Zavoda O letos aktivno sodelovala pri pripravi spremljevalnega programa. K. Š. Vez med glasbo in sliko Kaj se zgodi, ko se združita dve veliki umetnosti – glasbena in likovna? Prav zanimiv projekt, ki smo mu bili priča 26. junija v Sokolskem domu in ki je potekal v okviru že sedmega Mednarodnega cikla koncertov. Projekt Med sliko in glasbo je zasnovan multimedijsko in njegova rdeča nit predstavlja povezavo med glasbenimi deli in likovno umetnostjo, torej med slišanim in videnim. Pri projektu tako sodelujejo likovni ustvarjalci iz območja Škofje Loke in Freisinga, glasbeniki komornega orkestra Amadeo pod dirigentsko taktirko Tilna Drakslerja, solistka Liza Šparovec in uveljavljeni skladatelj Leon Firšt. Večer je obetal presežke in jih tudi izpolnil. Osnovo je predstavljala glasba skladateljev treh obdobij: 19., 20. in 21. stoletja, ki pa ponujajo globlji uvid v glasbeno substanco tudi skozi videno s projekcijo animiranega filma in umetniških del. Skozi celoten večer se je pel dramaturški lok, ki ga je pričelo delo E. Griega. Projekcija animiranega filma Izum ljubezni je bila predvajana hkrati z živo izvedbo komornega orkestra – simultano s sliko in v povezavi z dramaturgijo filma. Glasbo za animirani film je posebej za orkester Amadeo spisal priznani mladi slovenski skladatelj Leon Firšt, člani orkestra pa so ga izvedli premierno. Prvi del je zaključila pevka Liza Šparovec z romantičnima arijama. Hkrati z njeno izvedbo so se na platnu, glede na vsebinsko povezanost glasbe, predvajala dela likovnih umetnikov iz Škofje Loke in Freisinga. Tako so svoja dela predstavili Herman Gvardjančič, Peter Gaber, Matej Bizovičar in Berko iz Škofje Loke ter Gabriele Abs iz Freisinga. V drugem delu je sledila še zadnja skladba večera, ki jo je ruski skladatelj Šostakovič napisal in posvetil vsem preminulim prijateljem in ljudem, ki so trpeli v drugi svetovni vojni, tako da bila po vsebinski plati glasba polna emocij. Glasbena in likovna umetnost ne poznata meja in govorita v istem, univerzalnem jeziku umetnosti. Njun stik je veličasten, kar so uspeli videti in slišati številni obiskovalci. »Povezava med likovno in glasbeno prakso pripomore k večji prepoznavnosti škofjeloških likovnih ustvarjalcev in mladih glasbenikov, ki smo svoje moči združili v komornem godalnem orkestru. Na drugi strani pa je projekt zanimiv za širše poslušalstvo ravno zaradi svoje izrazite povednosti, če ne z glasbo, pa toliko bolj z likovno umetnostjo in nasprotno. Seveda pa ne gre zanemariti dejstva, da se tokrat s skupnimi močmi predstavljajo tako glasbeniki kot likovniki, pri čemer koncert preraste v multimedijski dogodek in odpira široko polje možnosti tudi za medsebojno sodelovanje 14 v prihodnje. Zavedamo se pomembnosti tovrstnih dogodkov, ne samo v smislu družabnega dogodka, temveč tudi v današnjem času prepotrebne izobraževalne note in sporočilnosti dogodka v širšem družbenem kontekstu in opozarjanje na različne družbene plati sveta, v katerem živimo,« je o pomenu zanimivega projekta povedal Tilen Draksler. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2015 Deset let pobratenja, dvajset let sodelovanja in 1042 let povezanosti Občina Škofja Loka in občina Freising sta 19. junija v Sokolskem domu slovesno obeležili deseto obletnico pobratenja mest Freising in Škofja Loka. Sodelovanje med občinama se je pred dvajsetimi leti začelo na področju kulture in se prek intenzivnih medsebojnih stikov razvilo v prijateljstvo med zgodovinsko povezanima mestoma. Župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe je v Sokolskem domu poudaril, da Freising in Škofja Loka ne sodelujeta le zadnjih deset let, ampak sta bila tesno povezana tudi v preteklosti. »Naša slavnostna akademija je namenjena dvajsetletnici neuradnega sodelovanja, desetletnici uradnega sodelovanja in 1042-letnici našega sodelovanja s Freisingom od leta 973,« je dejal župan in dodal, da sta se mesti v začetku devetdesetih let začeli povezovati na glasbenem področju. Med letoma 1994 in 2004 sta bili gonilni sili povezovanja mestni glasbeni šoli. Vsako leto so se v obeh mestih vrstili nastopi komornih pevskih zborov, koncerti srednjeveške glasbe ter razstave fotografov in likovnih umetnikov. Sodelovanje med mestoma je bilo močno še pred podpisom listine o pobratenju, ki sta jo 3. julija 2004 podpisala tedanji nadžupan občine Freising Dieter Thalhammer in nekdanji škofjeloški župan Igor Draksler. Dva meseca pred podpisom so bili s pomočjo prijateljev iz Freisinga v ljubljanskem NUK-u predstavljeni Brižinski spomeniki, mesec dni pred podpisom pa sta občini v Münchnu odkrili bronasti doprsni kip slovenskega slikarja Antona Ažbeta. Kultura še vedno povezuje Ambasadorka za sodelovanje med mestoma mag. Mirjam Jan Blažić je povedala, da si izkušnje z nemškimi kolegi delijo škofjeloški gasilci, pevski zbori, muzejsko društvo, mestni pihalni orkester in člani Lions kluba. Glasba, ki je Rupert Widmann iz freisinške mestne uprave med izmenjavo daril z županom Ješetom. (Foto: L. M.) 15 bila temelj sodelovanja med mestoma, po njenih besedah ostaja del sodelovanja med mestoma: »Tradicionalno je postalo sodelovanje naših mladih glasbenikov na vsakoletnem majskem festivalu Uferlos. Na tem prizorišču smo tudi turistično promovirali Škofjo Loko.« Jan Blažićeva je poudarila še tesno sodelovanje med umetniškima društvoma obeh mest, katerega rezultat je tudi skupinska razstava Škofja Loka–Freising. Ta bo v Sokolskem domu na ogled do 9. julija. Luka Mlakar Loški utrip tudi na spletu: www.skofjaloka.si Julij 2015 Izšla je nova številka Loških razgledov z novo urednico Muzejsko društvo Škofja Loka je v dvorani Sokolskega doma predstavilo že 61. številko Loških razgledov, domoznanskega zbornika z najdaljšo neprekinjeno tradicijo izhajanja na Slovenskem. Gre za loško enciklopedijo, ki že od leta 1954 vsako leto prinaša zanimive prispevke z različnih področij, iz preteklosti pa tudi tiste aktualne, ki zaznamujejo sedanji čas v škofjeloški občini. Njihovi avtorji so poleg ljubiteljskih raziskovalcev tudi številni priznani in uveljavljeni strokovnjaki z različnih področij raziskovalnega dela. Nova številka Loških razgledov obsega 432 strani in prinaša 38 prispevkov 35 avtorjev ter novo urednico Marijo Lebar, nekdanjo dolgoletno ravnateljico škofjeloške knjižnice. »Ko sem sprejela naloge urednice, me je bilo tega, priznam, malce strah. Kako dostojno nadaljevati delo mojih predhodnikov dr. Branka Berčiča, prof. Franceta Planine, dr. Franceta Lebna, zgodovinarja Franceta Podnarja in prof. zgodovine Judite Šega? Hkrati pa so mi te naloge predstavljale svojevrsten izziv, saj je bilo moje predhodno delo sicer res tesno povezano s knjigo, vendar so te nove zadolžitve povsem nekaj novega,« je povedala Lebarjeva, ki je v nadaljevanju predstavila vsebino nove številke. Begunci na Škofjeloškem med prvo svetovno vojno Letošnji Loški razgledi ohranjajo enak koncept, enako razporeditev, kot je bila v prejšnjih številkah. To so sklopi: Razgledi, Leposlovje, Občina in občinski nagrajenci, Gradiva in spomini, Delovanje Muzejskega društva Škofja Loka in Predstavitve knjig s kroniko dogodkov na Škofjeloškem. Objavljeni so tudi trije prispevki, posvečeni stoti obletnici začetka prve svetovne vojne, na kar nas spominja že naslovnica zbornika, na kateri so domači vojaki. Na notranji strani ovitka lahko preberemo, da je bil med številnimi avstro-ogrskimi vojaki tudi Evgen Burdych, drugorojeni sin loškega lekarnarja. Elizabeta Eržen Podlipnik v prispevku osvetljuje spremembe in številne dobrodelne akcije, ki jih je sprožila prva svetovna vojna, govori o sprejetju številnih novih zakonov, ki so prinesli omejitve na vseh področjih, in o skrbi za številne ranjence, ki jo je prevzela mednarodna organizacija Rdeči križ. Preskrba teh ubožcev je dolžnost prebivalstva je naslov prispevka Judite Šega, v katerem spregovori o beguncih na Škofjeloškem v prvem letu vélike vojne. Vojaški spopadi v Galiciji so namreč jeseni 1914 sprožili velik val beguncev v notranjost av- Dolga vrsta čakajočih za nakup nove številke Loških razgledov stro-ogrske monarhije. O žrtvah med vojaki, ki jih je terjal čas prve svetovne vojne v Škofji Loki in Poljanski dolini, v svojem članku piše Nataša Budna Kodrič. Od približno tri tisoč vojakov, kolikor naj bi jih bilo s tega območja, jih je padlo ali umrlo okrog sedemsto. Umirali so večinoma na bojiščih, tudi v zalednih bolnišnicah, na tretjem mestu pa so smrti v ujetništvu. medicinskih knjig, ki so bile doslej odkrite na Loškem. Prispevek Irene Gajić Elektrifikacija Škofje Loke in okolice med obema vojnama opisuje ustanovitev nove elektrarniške družbe, izgradnjo nove električne centrale in širitev omrežja v mestu in okoliških vaseh, pozornost pa namenja tudi urejanju pravnih odnosov med občino in elektrarno ob širitvah omrežja za javno razsvetljavo. Nekaznovanje krivcev za katastrofalni požar v Škofji Loki Skorajda že pozabljene otroške igre iz Škofje Loke Prispevek dr. Dušana Kosa govori o požarih v Škofji Loki, izstopa pa tisti o katastrofi leta 1660, ko so zublji uničili 35 najbogatejših hiš na Zgornjem trgu in samostan klaris. Viri razkrivajo tudi zanimivo vprašanje o delovanju oblastnih struktur pri iskanju vzrokov ter kaznovanju in nekaznovanju krivcev ter zagotavljanju javnega reda. Prispevek potrjuje, da se časi ne spreminjajo, da je procedura pogosto bistveno pomembnejša od dokazov in resnice, da za vplivne osebe z zvezami veljajo drugačna pravila kot za marginalne osumljence. Marta Triler v dveh prispevkih opisuje verski pouk in vzgojo v dekliških šolah v Škofji Loki do začetka druge svetovne vojne. Dr. Tone Košir v prispevku Rohotnikove padarske bukve poroča o dveh rokopisnih ljudskih medicinskih knjigah, ki doslej še nista bili predstavljeni v javnosti. Obe hranijo na Rohotnikovi kmetiji v Breznici pod Lubnikom in sta napisani v bohoričici ter dopolnjujeta obsežno zbirko rokopisnih ljudskih Zapis o dr. Antonu Dolinarju in njegovi glasbi je ob 120-letnici rojstva pripravil dr. Franc Križnar. Dolinar, duhovnik, muzikolog, skladatelj, urednik in dirigent, rojen na Trati pri Gorenji vasi v Poljanski dolini, tudi član profesorskega ceha v Škofji Loki, je v relativno kratkem življenju pustil kar nekaj sledi v slovenski glasbi polpreteklega časa. Andre- 61. številka Loških razgledov ja Hafner, učiteljica razrednega pouka, piše o skorajda že pozabljenih otroških igrah iz Škofje Loke in njene okolice: kapcinar je kapco zgubu, koza klanf, škarjice brust … Članek bo mnogim osvežil spomin na otroštvo in igre na travnikih, v sadovnjakih ali pa mogoče v loški 'rajtšoli'. Biljana Ristić in Mojca Šifrer Bulovec osvetljujeta življenje in delo Marije Jamar Legat, profesorice, častne članice Muzejskega društva in avtorice knjige Kajbetova hiša na loškem Placu: 1511–1914. Peter Pokorn pa piše o prvem slovenskem društvu ljubiteljskih fotografov na Slovenskem, ki so ga leta 1889 v Ljubljani ustanovili Ivan Šubic iz Poljan, Gustav Pirc iz Škofje Loke in Luka Pintar s Hotavelj. Damjan Likar Prepisane padarske bukve 16 Julij 2015 Že dvajset let pomagajo zasvojence spreminjati v zmagovalce Društvo Projekt Človek je s slavnostnim dogodkom v terapevtski skupnosti v Sopotnici pri Škofji Loki obeležilo dve desetletji delovanja. V tem času so pomagali več kot 7200 uporabnikom in njihovim svojcem, ki so svoje človeške stiske in tragedije z njihovo pomočjo spremenili v zgodbe o uspehu. Društvo je nevladna, humanitarna in neprofitna organizacija, ki izvaja program za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti – od drog, alkohola, iger na srečo, motenj hranjenja, interneta ali računalniških igric ter odnosov. V tem obdobju se lahko pohvalijo z mnogimi pomembnimi dosežki. »Še posebej smo veseli podatka, da je kar devetdeset odstotkov tistih, ki so program v celoti zaključili, uspešnih, torej abstinirajo in so se aktivno vključili v družbo. Pri nas so namreč programi težavni in zahtevajo celostno spremembo življenja, ki od uporabnika terja vsaj tri leta vztrajanja v programu. V instant rešitve ne verjamemo,« je povedala predsednica društva mag. Suzana Puntar. Uporabniki hodijo tudi na maratone in v visokogorje Vsi programi v okviru Projekta Človek, ki deluje že v osmih slovenskih regijah, so naravnani celostno in obravnavajo vse človeške razsežnosti. V stanovanjski terapevtski skupnosti v Sopotnici je življenje organizirano tako, da uporabniki poleg terapevtskih aktivnosti preko dela utrjujejo samostojnost, se učijo reševati težave in preživljajo prosti čas na ustvarjalen način. »Že dolgo sodelujemo s škofjeloškim planinskim društvom, ki naše uporabnike vodi po visokogorju, vsako leto osvojijo tudi Triglav in na ta način krepijo samozavest ter vztrajnost. Spodbujamo jih k teku in letos jih je kar nekaj nastopilo na maratonu v Radencih ter loškem Teku štirih mostov,« je dejala strokovna vodja programov Dora Pal. Poudarila je, da se struktura zasvojencev spreminja: »Pred dvajsetimi leti je bila večina zasvojencev heroinskih odvisnikov, čez pet let je bil porast plesnih drog, sledil je kokainski val, v zadnjih letih pa beležimo vedno več novih kemičnih drog, ki izrazito vplivajo na porast psihoz ter vseh vrst težav v duševnem zdravju.« Po njenih besedah droga človeka osami, človek pa je socialno bitje, zato je za uporabnike že sama sku- Dora Pal, strokovna vodja programov v Projektu Človek: »Pri uporabnikih iščemo njihove potenciale!« (Foto: Projekt Človek) Umetniški izdelki iz recikliranih materialov, ki so jih ustvarili uporabniki terapevtske skupnosti v Sopotnici. grama eden izmed izzivov današnjega časa, saj na vrata trka vse več zasvojenih ljudi, ki bodisi pričakujejo otroka ali pa ga že imajo. »Naša hiša poka po šivih, ker je v pnost terapija in zdravilo. Ob tem je še povedala zgodbo o fantu, ki je zaradi drog pristal v zaporu. »Nihče ni verjel vanj, menili so, da je zguba. V društvu Projekt Človek pa smo spoznali njegove potenciale v risanju. Dali smo mu možnost, da je razvijal talent in danes ima ta nekdanji zapornik svoj umetniški studio.« Edina terapevtska skupnost za zasvojene starše in njihove otroke v Sloveniji Posebnost tega programa je, da se otroci vključijo v terapevtsko skupnost skupaj s starši, sprejemajo pa tudi nosečnice. »Za zdravljenje sem se odločila predvsem zaradi otroka, ker ne želim, da odraste v neurejenih družinskih razmerah. Sama sem živela v družini, kjer sta starša dajala večjo pozornost moji sestri, oče je bil alkoholik. Zaradi takšnega stresnega življenja sem začela jemati heroin, kokain in druge substance,« je povedala ena od mamic, ki že več kot leto dni abstinira. Podobno zgodbo nam je zaupal nek drug uporabnik, ki pravi, da ga njegov pretirano strog in žaljiv oče nikoli ni pohvalil, zato je razvil občutek manjvrednosti ter začel bežati v alkohol. Kot pravi vodja centra za reintegracijo mag. Roman Koštal, je širitev tega pro17 zadnjih dveh letih število različnih uporabnikov znatno naraslo. Zato potrebujemo dodatne prostore za svoje delovanje,« je še dodal Koštal. Damjan Likar Julij 2015 Pozitivna provokacija z Alejo znamenitih Ločank Škofja Loka ima v Šolski ulici Alejo znamenitih Ločanov, v kateri so le obeležja predstavnikov moškega spola. Kot protiutež temu so predstavnice Zavoda Tri na drugi strani ceste odprle Alejo znamenitih Ločank in s tem opozorile na problem neenakomernega predstavljanja žensk v javnosti. Organizatorke tega dogodka so raziskale, kdo so bile znamenite Ločanke, ki so v preteklosti vplivale na družbo. Našle so jih kar 24. V okviru dveh javnih posvetov so izbrale tri, katerih podobe bodo tri tedne kot rezultat projekta začasno postavljene v Aleji znamenitih Ločank na Šolski ulici. »S tem projektom želijo zbuditi Škofjo Loko in z umetniško instalacijo spodbuditi razmišljanje o enakopravnosti žensk v javnem življenju. Poleg tega bomo znamenitim Ločankam končno podarili javno priznanje ter upodobitev in umestitev v javni prostor,« je povedala Nina Arnuš iz Zavoda Tri, ki si želi, da bo ta dogodek spodbuda za postavitev alej znamenitih Slovenk tudi drugod po Sloveniji. V aleji so Marija Bračko, Franja Tavčar in Angela Bahovec Izbor je bil dosežen s konsenzom. Organizatorke so poskušale zajeti raznovrstna področja, na katerih so bile izbranke aktivne s svojim delom, ki ga ne moremo spregledati. V alejo so uvrstili Marijo Bračko (1914–2004), zdravnico, ki je skoraj desetletje držala pokonci loško zdravje, bila babica, Tomaž Deželan iz Fakultete za družbene vede je poudaril velik pomen tega dogodka. Med izbranimi znamenitimi Ločankami je tudi Franja Tavčar. Projekt so izvedle članice Zavoda Tri (na fotografiji z leve proti desni): Anka Pintar, Katja Jezeršek, Mojca Selak in Nina Arnuš. sodelovala pri gradnji zdravstvenega doma ter delovala v Centru slepih in slabovidnih. Za svoje nesebično delo je prejela številna priznanja in leta 1992 postala častna občanka Občine Škofja Loka. Na častno mesto so postavili tudi Franjo Tavčar (1868–1938), aktivistko na področju pravic žensk, humanitarko in zavedno Slovenko. Imela je razvit čut za umetnost in literaturo, vodil pa jo je tudi izrazit socialni čut – med drugim si je prizadevala za zaščito otrok, sirot, revežev in vojakov. Organizatorke so zapisale, da bi bil njen, prav tako znani mož Ivan Tavčar, brez nje – Ivanček. Tretja izbrana znamenita Ločanka je Angela Bahovec (1894–1982), uršulinka, ki je v Škofjo Loko prinesla košarko. To so najprej igrale gojenke šole na grajskem dvorišču. Izbrali so jo tudi kot predstavnico nun, ki so na Loškem močno vplivale na izobraževanje in šolstvo. iz Fakultete za družbene vede, profesor predmeta ženske in politika, je v govoru omenil starogrškega filozofa Aristotela, ki je dejal, da »ženske nimajo niti fizičnih niti umskih sposobnosti, da bi sodelovale kot polnopravne državljanke«, medtem ko je bil katoliški svetnik Tomaž Akvinski prepričan, da je »ženska objekt, ki se ga zgolj potrebuje za ohranitev vrste in pripravo jedače ter pijače«. »Takšne akcije so v zgodovini v resnici predrugačile družbo ter prispevale k uveljavitvi volilne pravice, ena- Takšne akcije prispevajo k večji enakopravnosti med spoloma Na slabši položaj žensk v družbi je vplivalo in še vpliva mnogo dejavnikov, med drugim tudi izjave vplivnih moških skozi zgodovino. Tomaž Deželan 18 Obeležja treh znamenitih Ločank so naredili v obliki recikliranih ogledal. kega plačila za enako delo in pa predvsem spremembi same miselnosti v družbi,« je Deželan pohvalil projekt. Čestitkam se je pridružila tudi Metka Roksandić iz društva Ženski lobi Slovenije, ki je povedala, da še danes velja, da se pravice ne dobijo, ampak se je zanje treba boriti. »V Savdski Arabiji ženske še danes ne smejo voziti avtomobila, a ne čudimo se, saj tudi v Sloveniji še pred devetnajstimi leti ženske niso smele biti policistke, vpis na policijsko šolo ni bil možen.« Damjan Likar Julij 2015 V Železnikih so kuhali in se igrali V okviru 13. Tedna podeželja na Loškem (Razvojna agencija Sora) je na trgu pred plavžem v Železnikih v soboto, 6. junija, potekala Kuharija na prostem, da je bilo vzdušje še bolj veselo, pa so z družabnim popoldnevom poskrbeli Javni zavod Ratitovec ter Turistično in Muzejsko društvo Železniki. Številni obiskovalci so se v popoldanskih urah kljub vročini odpravili pred plavž, kjer jim je nosnice najprej požgečkal prijeten vonj, ki se je širil iz posod na stojnici Anžeta Skvarča. Pripravil je tri jedi, ki sodijo med okuse loškega podeželja, in sicer so si obiskovalci lahko obliznili prste ob odličnem zajčjem raguju z ajdovo kašo, fižolom s suhim sadjem, mnoge pa je še posebej navdušila sladica –pečena skuta z jabolki in malinami. Otroci so se lahko udeležili tudi kuharske delavnice, na kateri so pripravili ocvrte bezgove cvetove s prelivom iz svežih jagod. Kristina Miklavčič iz Razvojne agencije Sora (RAS) je povedala, da je prvi teden v juniju že od leta 2003 naprej vsako leto namenjen Tednu podeželja na Loškem. Prireditev poteka v organizaciji RAS ter številnih drugih razvojnih institucij ter društev, ki sodelujejo pri spodbujanju razvoja podeželja na loškem območju. S številnimi dogodki želijo ljudem in dejavnostim na škofjeloškem podeželju dati nek razpoznaven pečat in priznanje za njihovo prizadevnost, delo ter rezultate, ki jih ob tem dosegajo. Tovrstni dogodki so tudi priložnost, ko lahko aktivni posamezniki, kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi ter druga podjetja na Škofjeloškem predstavijo svoje izdelke, storitve in aktivnosti širši javnosti ter spletajo vezi s poslovnimi partnerji. Poleg tega je dogajanje priložnost za uspešen razvoj, povezovanje in sodelovanje institucij in društev, ki delujejo Anže Skvarč in Okusi loškega podeželja (Foto: Nina Drol) Otroci so uživali v pripravi sladice. (Foto: Nina Drol) na področju razvoja podeželja na celotnem območju Slovenije. V okviru Tedna podeželja se tako zvrstijo najrazličnejše izobraževalne aktivnosti, ki lahko doprinesejo k razvoju njihovih dejavnosti in kvaliteti izdelkov, poleg tega pa lahko udeleženci teh izobraževanj dobijo informacije o aktualnih razvojnih aktivnostih na območju, v katerih lahko sodelujejo. Za druženje in zabavo so Javni zavodi Ratitovec, Turistično ter Muzejsko društvo Železniki pripravili družabno popoldne. Obiskovalci so se lahko preizkusili v igranju uličnega šaha in obudili spomine na tancalco, ki bosta odslej na voljo vsem igre željnim mimoidočim. Tudi vrsta za tekmovanje v marjanci je bila precej dolga, saj se je marsikdo želel preizkusiti v tej preprosti, a napeti igri. Dogajanje se prijetno popestrili klekljarice in kovači, ki so s smelimi udarci po nakovalu pričarali zven Ulični šah (Foto: Nina Drol) daljnih časov. Kdor si je zaželel še bolj natančno obuditi zgodovino kraja, je bil več kot dobrodošel v muzeju, ki si ga je lahko ogledal brezplačno. »Trg pred plavžem skušamo oživiti z različnimi prireditvami in dogodki, v največje veselje bi nam bilo, če bi ga domačini vzeli za svojega,« je poudarila Nataša Habjan iz Javnega zavoda Ratitovec. JULIJ IN AVGUST V KNJIŽNICI Poleti v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka spremenimo obratovalni čas. Letos bomo od prvega julija do zadnjega avgusta za obiskovalce na voljo v terminih, ki so razvidni v tabeli. Na oddelku za mladino v Škofji Loki bo poleg izposoje gradiva potekalo več različnih aktivnosti namenjenih otrokom in mladim tako za razvedrilo, kot ustvarjalnosti in osvajanje novih znanj in veščin. Podrobne informacije so na voljo na naši spletni strani, družabnih omrežjih fb in tw, v medijih ter osebno v knjižnici. Želimo vam prijeten dopust in počitnice. PONEDELJEK ŠKOFJA LOKA TOREK Dodala je: »To je bil letos že drugi dogodek Na plavžu. Ob dnevu muzejev so si obiskovalci muzeja na trgu ogledali igro Kje je meja?, ki so jo uprizorili igralci iz Kulturno-turističnega društva Dražgoše. V juliju bodo tukaj tradicionalni Čipkarski dnevi, septembra pa v okviru četrtih iger JZR načrtujemo turnir v uličnem šahu in tancalci.« Nina Drol SREDA PETEK 12.00 – 19.00 08.00 – 14.30 08.00 – 14.30 12.00 – 19.00 08.00 – 14.30 TRATA 14.00 – 19.00 POLJANE 13.00 – 19.00 GORENJA VAS 11.00 – 17.00 ŽIRI 14.00 – 19.00 13.00 – 19.00 10.00 – 17.00 13.00 – 19.00 ŽELEZNIKI ČETRTEK 13.00 – 19.00 14.00 – 16.00 SOVODENJ 19 Julij 2015 Bralci škofjeloško knjižnico še vedno radi obiskujejo V Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka so pred kratkim izdali zgibanko, ki prikazuje delovanje knjižnice v preteklem letu. Zbrani podatki kažejo, da trend izposoje še rahlo narašča in da je knjižnica pomembno kulturno-izobraževalno središče na širšem območju Škofje Loke. Kljub temu se v knjižnici še naprej ubadajo s prostorsko stisko. Podatki iz nove publikacije nam povedo, da je strokovni delavec v škofjeloški knjižnici v lanskem letu na dom izposodil 44.458 enot gradiva, kar je precej več od slovenskega povprečja v letu 2013 (28.822 enot). Strokovni delavec je lani v izposoji postregel 12.120 obiskovalcev, medtem ko je bilo predlani povprečje slovenskih splošnih knjižnic 11.146 obiskovalcev. »Ko gledam, koliko enot gradiva glede na slovensko povprečje izposodi škofjeloški knjižničar in koliko več obiskovalcev postreže, se čudim, ali je to možno, vendar številke povedo svoje,« je zadovoljen direktor knjižnice Ivana Tavčarja Matjaž Eržen. Trendi po svetu v zadnjem obdobju že nekaj časa kažejo tudi od 20- do 30-odstotni upad izposoje gradiva, medtem ko v knjižnici Ivana Tavčarja izposoja še vedno počasi narašča. »Veliko je ugibanj, ali bodo knjižnice v prihodnosti zaprli, ker danes nihče več ne bere. Toda v Škofji Loki ljudje še berejo,« pojasnjuje Eržen in dodaja, da se je lani povečala tudi izposoja e-knjig v slovenščini na portalu Biblos. Manj državnih sredstev za nakup gradiva Člani knjižnice Ivana Tavčarja so na portalu za e-izposojo konec prejšnjega leta lahko izbirali med 251 naslovi. »Ko smo šli v ta projekt, smo kupili tudi bralnike za izposojo, a si ljudje knjige raje nalagajo na svoje naprave,« razlaga Eržen. Rast izposoje je odvisna tudi od novega gradiva, ki je na voljo bralcem. Slovenske splošne knjižnice zadnja leta opažajo, da se finančna sredstva za nakup novega gradiva s strani države zelo zmanjšujejo. »Od leta 2011 do leta 2015 se je znesek sredstev s strani države, namenjen nakupu gradiva, znižal za 49 odstotkov,« pojasnjuje direktor knjižnice. Kljub rahlemu naraščanju izposoje so v knjižnici pozorni tudi na svetovne trende. Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka želi postati središče srečevanja ljudi ter izmenjav idej in znanj. Sodobna splošna knjižnica je namreč tudi Matjaž Eržen je zadovoljen tudi z reševanjem prostorske stiske v gorenjevaški krajevni knjižnici. Leta 2016 bo Gorenja vas dobila sodobno knjižnico na 240 kvadratnih metrih. (Foto: L. M.) Zaradi prostorske stiske v knjižnici nekatere dragocene knjige niso na ogled obiskovalcem, ampak čakajo na lepše čase v omarah. (Foto: L. M.) center znanja, ki je dostopno prek tehnologij, zato mora knjižnica ponujati sodobne tehnologije in izobraževati ljudi o njihovi uporabi. prostorov knjižnice. »Analizirali smo tri potencialne nove lokacije: blagovnico Nama, lokacijo na območju nekdanje vojašnice in lokacijo v Kapucinskem predme- Prostorska stiska ostaja problem Pred dvajsetimi leti so v knjižnici pripravili 130 dogodkov, lani pa so sami ali v soorganizaciji izvedli 702 prireditvi. »Še zmeraj prevladujejo dogodki, ki so povezani s knjigo in izobraževanjem, vendar ni nujno, da je tema vsakega dogodka prav knjiga,« pojasnjuje Eržen. V Železnikih, kjer je knjižnica predlani dobila nove prostore, so v tem letu pripravili tudi likovne razstave in dobro obiskano delavnico ročnih del. Veliko dogodkov za otroke organizirajo tudi na oddelku za otroke in mladino na Nami. »Čeprav imamo na Nami samo 230 kvadratnih metrov površine, mladinski oddelek cveti, dogodki pa se kar vrstijo,« pravi Eržen. Hkrati opozarja, da novi prostori na Nami niso zadostna rešitev prostorske stiske, s katero se v knjižnici ubadajo že desetletja. Zadostna rešitev za knjižnico v Škofji Loki, s katero bi zaposleni dobili optimalne delovne pogoje, je glede na normative okoli 2500 kvadratnih metrov. Z vprašanji glede rešitve te težave smo se obrnili na Občino Škofja Loka, ki je letos naročila izdelavo primerjalne analize možnih lokacij v Škofji Loki za umestitev 20 stju,« je dejal tiskovni predstavnik Jernej Tavčar. Na osnovi te analize bodo na občini v prihodnje sprejeli odločitev o izbiri lokacije. Luka Mlakar Julij 2015 Drajnarjuva vampa na Loškem gradu Glasbena ustvarjalca Drajnarjuva vampa, Jernej in Tomaž Hostnik, sta na dvorišču Loškega gradu osupnila poslušalke in poslušalce, ki so obiskali njun koncert ob izidu oziroma promociji zgoščenke z naslovom Je pri nas od nekdaj znano. Duo Drajnarjuva vampa sestavljata brata Hostnik, in sicer pianist in vokalist Tomaž ter harmonikar Jernej. Njuno skupno ustvarjanje bi lahko opredelili kot družbenokritični šanson. »V naši srčkani državici smo vsi državljani ožuljeni od pasov, ki nam jih vsak dan pridno nategujejo taki in drugačni rablji. Teh spon smo (bili skozi zgodovino) prekleto navajeni, tako rekoč smo se senzorno adaptirali, zato je vloga najinega protestnega oz. družbeno-kritičnega šansona predvsem izobraževalna,« izpostavlja Tomaž. Ljudi želi spodbuditi k nadaljnjemu razmisleku: »Kje vas žuli? Zakaj vas žuli? Zakaj ste tiho, če vas žuli?« Po njegovih besedah se jima je po koncertu na Loškem gradu veliko poslušalcev zahvalilo, ker sta si drznila javno povedati nekaj, kar jih je že dolgo tiščalo kakor cmok v grlu. »Zaradi večjega učinka, pa tudi zato, ker naju to bolj izpolnjuje, že od začetka sporočava z orodji ironije. Kot avtor besedil in glasbe pa moram paziti, da ne bi zašel v golo streljanje pamfletov oziroma da se izognem klišeju. Izjema je par besedil, pri katerih sem zavestno uporabil nekoliko preprostejšo formo, za lažjo vzpostavitev stika z občinstvom. Tako je šanson Naš boss na videz povsem banalen pamflet z anaforo, ki ji sledi naštevanje prisrčno butastih domislic na prvo žogo, a kljub temu že sproti odpira raznovrstna vprašanja, ki vabijo k razmisleku.« Vaška mulca z domačije pri Drajnarjuvih ali Drajnarjuva vampa sta tako zagotovo pustila vtis tudi med škofjeloškimi ljubitelji glasbe. »Odzivi po koncertu na Loškem gradu so za naju dokaz, da ustvarjanje na tem področju, kjer s svojo unikatnostjo tako rekoč orjeva ledino, ima smisel in da je tega na slovenski Drajnarjuva vampa, Jernej na harmoniki in Tomaž na klavirju sceni premalo, saj sva bila deležna velikega navdušenja tako moje t. i. izgubljene generacije, kot tudi starejše, torej upokojencev. Kar pa naju poleg številnih mladih, ki so rekli, da so jokali od smeha, še posebej navdihuje, pa je dejstvo, 21 da izpovedana vsebina ni bila le enourna sprostitev, ampak da so se debate o njej vrtele še dolgo v noč in da navdušenju še danes ni videti konca,« dodaja Tomaž. Katja Štucin Julij 2015 Ko so v mestu mladi glasbeniki, glasba ne potihne Prvo junijsko soboto so se na različnih lokacijah v mestnem jedru Škofje Loke predstavili učenci Glasbene šole Škofja Loka. Mladi glasbeniki so zavzeli trge, cerkve in atrije ter poželi bučne aplavze številnih obiskovalcev, ki so sončno vreme izkoristili za obisk mesta. Na že deseti O'glasbeni Loki je prvič nastopil pihalni orkester, ki je v glasbeni šoli nastal v tem šol- skem letu. »Želim si, da bi bilo med otroki še več zanimanja za trobila in nekatera pihala, na primer oboo,« je dejal ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač in dodal, da je hvaležen občini in ljudem za to, da vsako leto znova podprejo nastope učencev. Luka Mlakar Pri Miholu so se predstavili mladi virtuozi na klavirju, trobilih in pihalih. Alma (levo) in Neža Jesenko (desno) obiskujeta šesti razred prečne flavte. (Foto: L. M.) Z novonastalim pihalnim orkestrom so na Mestnem trgu združili moči tudi učenci, ki igrajo na cajone. (Foto: L. M.) Zvoki kitare so preplavili atrij starega župnišča tudi med nastopom Marka Kejžarja. (Foto: L. M.) Prikupne balerine, ki obiskujejo tretji razred osnovne šole, so na Mestnem trgu nastopile brez napak in si zaslužile glasen aplavz. (Foto: L. M.) Če izvzamemo Mestni trg, se je največ obiskovalcev zbralo pri kavarni Na štengah. Tam so lahko slišali in videli tudi, kako na bobne igra Nejc Pleško. (Foto: L. M.) Sončno in toplo vreme je v mesto privabilo veliko ljudi. Nekateri so nastope glasbenikov spremljali na soncu, medtem ko se je večina hladila v senci. (Foto: L. M.) 22 Julij 2015 Grajska gostija spet na LUFTu Grajska gostija je junija spet združila moči s festivalom LUFT na Cankarjevem trgu v Škofji Loki. Tokratno ponudbo so prilagodili dopoldanskemu času, se pravi zajtrku in 'brunchu'. Namen Grajske gostije je predvsem vključevanje lokalnih ponudnikov kulinaričnih dobrot v mestni utrip. Sam dogodek seveda ni namenjen le potešitvi lačnih želodčkov, ampak tudi druženju. Raznovrstno ponudbo domačih in tujih dobrot dodatno popestri raznolika izbira pijač. Na junijski Grajski gostiji so gostili Kavarno Tiskarna, ki je pripravila okusne sendviče in slastne napitke. Experiment, no Art = no Fun so obiskovalce podučili o Obiskovalci Grajske gostije 23 skrivnostih dobre kave. Catering Kuharaj je navdušil sladkosnede, Bar Freising pa poskrbel, da obiskovalci niso bili žejni. Dobro energijo je lepo dopolnilo tudi vreme, ki nam je pričaralo lepo sončno kuliso. Nad pestro ponudbo osvežilnih napitkov in dobrot za v želodec so bili seveda navdušeni tudi obiskovalci; na sončno junijsko dopoldne se jih je v Škofjo Loko pripeljalo kar lepo število. K. M. Grajska gostija Kuharaj Julij 2015 Na veselici uradno prevzeli novo gasilsko vozilo Škofjeloški župan mag. Miha Ješe je starološkim gasilcem na njihovi tradicionalni veselici na ploščadi nekdanje vojašnice uradno predal ključe novega gasilskega vozila, s katerim bodo lahko še bolj učinkovito pomagali ljudem v stiski. Dolgoročni načrt je izgradnja novega gasilskega doma. Prostovoljno gasilsko društvo Stara Loka je novo avtocisterno prevzelo že konec februarja, do uradne predaje s strani občine pa so operativni gasilci dodobra spoznali lastnosti vozila in opravili veliko ur usposabljanja. Vozilo je velika pridobitev za škofjeloške gasilce »Novo vozilo je izpopolnilo vozni park javne gasilske službe v škofjeloški občini. Taka vozila so namenjena prevozu vode na požar kot podpora napadalnim vozilom, prevozu pitne vode in pranju cest, ker pa se v zadnjih letih vse več srečujemo z naravnimi nesrečami in drugimi tehničnimi intervencijami, smo se odločili, da bo vozilo poleg vode imelo tudi dovolj opreme, da bo lahko skupina gasilcev z njim samostojno delovala na najrazličnejših intervencijah – od odstranjevanja nevarnih živali (ose, sršeni …), poplav, žledu pa vse do oskrbe napadalnih vozil v največjih požarih,« je povedal poveljnik staroloških gasilcev Anže Rebec. Dodal je, da so za dodatno opremo gasilci iz lastnih žepov prispevali 25 tisoč evrov, občina pa je za nakup odštela 226 tisoč evrov iz proračunskih sredstev. »V vozilu je več kot dvesto kosov najrazličnejše gasilske opreme. Če jih omenim le nekaj: imamo kar šest izolirnih dihalnih aparatov, Operativna enota Prostovoljnega gasilskega društva Stara Loka dva od teh si lahko člana posadke namestita kar med vožnjo na požar, da je samo interveniranje hitrejše, potem imamo 29 kosov gasilskih cevi, termo kamero, agregat, dva kompleta za delo gasilcev na višini, motorno žago, višinski obrezovalnik, muljno in dve potopni črpalki za črpanje vode, vodni sesalec, opremo za posredovanje pri požarih v naravi. Poleg tega je na vozilu nameščen tudi metalec vode (vodni top), s katerim bi si pomagali pri obsežnih požarih v industriji,« je Rebec opisal nekaj značilnosti novega vozila. eno večjo cisterno in eno manjšo, ki jo je že načel zob časa. »Kar nekajkrat smo bili primorani klicati na pomoč poklicno gasilsko enoto iz Kranja, ker sami nismo imeli zadostne količine vode. Nazadnje je bilo to ob novoletnem požaru na Mestnem trgu, še prej pa pri več gozdnih požarih, kjer je poraba vode nekoliko večja kot pri gašenju objektov. Bistvena prednost pa je v tem, da je novo vozilo narejeno tako, da nam bo služilo še na drugih intervencijah in bomo tako ob večjih naravnih nesrečah lahko na teren poslali dodatno skupino gasilcev. S tem bo naša učinkovitost še večja, ljudje pa bodo prej deležni naše pomoči,« je dejal poveljnik sta- Ljudje bodo sedaj še prej deležni pomoči gasilcev Kot pravi Rebec, so do sedaj v občini imeli v operativni rabi le Na prireditvi so se gasilci pomerili v gasilskem spretnostnem tekmovanju Fire Combat. Nova pridobitev v voznem parku staroloških gasilcev 24 roloških gasilcev, ki se trenutno še z drugimi enotami pripravlja na prevzem nalog gašenja in reševanja v predoru Sten. Kdaj bodo starološki gasilci prišli do novega doma? »Ni skrivnost, da že nekaj let razmišljamo o novem gasilskem domu, saj je sedanji po ogledu in oceni statika dotrajan in problematičen z vidika potresne varnosti, za rekonstrukcijo oz. obnovo pa nesmiseln, ker ima preveč pomanjkljivosti. Obenem nas pesti tudi prostorska stiska in sama umestitev sredi naselja,« je o novih načrtih spregovoril predsednik društva Klemen Škrjanec, ki pravi, da že nekaj let iščejo primerno lokacijo, pokazalo se je nekaj opcij, vendar zaenkrat ni še nobena potrjena. »Svoje poglede in potrebe smo predstavili tudi na sestanku s podžupanom. Dejstvo je, da sami kot društvo nismo sposobni finančno in organizacijsko izpeljati takšnega projekta, saj delujemo na prostovoljni bazi. To mora biti v interesu občine in občanov, mi smo tu zato, da opravimo svoje delo po najboljših močeh. Trenutno lahko rečem le, da smo gasilci oz. gasilska služba vključeni v dolgoročni razvoj občine, sedaj pa je naloga občinskega sveta, da odloči, kako se bo vse skupaj razvijalo naprej,« je zaključil Škrjanec. Damjan Likar Julij 2015 Balerine pridno vadijo v centru RitmoLoko V centru plesa, športa in sprostitve RitmoLoko že peto leto potekajo baletne vaje. V letošnjem letu je balet obiskovalo dvanajst deklet, ki so se poleg plesalk hip hopa 5. junija predstavile staršem in gledalcem. Dekleta so v plesnem centru prikazala del baletnih korakov, ki so jih vadila celo leto. Učenje prek igre Najprej so na parket stopile najmlajše balerine, ki se baleta večinoma učijo prek različnih iger. »Pri dekletih, ki so v mlajši skupini, se še vidi razigranost in želja po igrah. Pomembno je, da so vaje čim bolj živahne in da se na njih dogaja čim več zanimivega,« je pojasnila učiteljica baleta v centru RitmoLoko Nataša Travnikar. Kljub temu so najmlajše balerine pogumno stopile pred zbrano publiko in svoj nastop opravile z odliko. Poleg šestih mlajših balerin ure baleta v starejši skupini obiskuje šest deklet, starih od osem do trinajst let. Te plesalke obiskujejo prave baletne vaje in že zelo dobro obvladajo baletni korak, kar so pokazale tudi staršem. »V tej skupini so že opazne razlike, kako dekleta dojemajo ples. Vidi se, da so nadarjena in da so umetniške duše,« je svoje učenke opisala Travnikarjeva. Angleška šola baleta Ura baleta se začne z vajami za moč, da si dekleta ogrejejo trebušne mišice in stopala, nato pa sledi ogrevanje ob drogu. »Vse vaje, ki jih izvajamo ob drogu, nato treniramo še na sredini plesne dvorane, tako da brez pomoči droga dobimo občutek za ples,« je potek vaj opisala učiteljica baleta. Dekleta se vsakega plesnega Balerine (od leve proti desni): Yevdokija Bykovets, Špela Šturm in Pia Tavčar z učiteljico baleta Natašo Travnikar (Foto: L. M.) koraka naučijo posebej in šele, ko ga usvojijo, ga odplešejo v kombinaciji z drugimi koraki. V plesnem centru RitmoLoko se balet poučuje po principu angleške šole, na katero sta s svojimi metodami vplivali Royal Ballet School in Royal Academy of Dance (Kraljeva baletna šola in Kraljeva plesna akademija). Angleška šola poudarja čisto in natančno tehniko ter čistost linij, ki morajo biti izpeljane brez pretiravanj in posebnosti. »Ruska šola je glede tehnike drugačna od angleške,« je še dodala Travnikarjeva. Spodaj si lahko preberete še, kako o baletu razmišljajo tri mlade Yevdokija Bykovets, dvanajst let: »S treningi baleta sem komaj začela, balet plešem šele nekaj mesecev. Zelo mi je všeč, zelo rada bi šla tudi na kakšno baletno predstavo. Trenutno na vaje hodimo same punce, ker je fante verjetno preveč sram, da bi plesali.« Špela Šturm, dvanajst let: »Že dolgo časa sem si želela plesati balet, zato me je mami prijavila na baletne vaje. Na vajah nam je vsem zelo všeč, treningi niso zelo naporni. V prostem času se ukvarjam tudi s športom, rada imam živali in še veliko drugih stvari.« Pia Tavčar, enajst let: »Zelo rada plešem, poleg baleta v šoli obiskujem tudi plesni krožek. Na vajah zelo uživam, včasih si želim, da bi jih imele še bolj pogosto. Čeprav moraš biti zelo natančen in počasi delati različne plesne gibe, je balet super!« Nataša Travnikar, učiteljica baleta: »Starejše učenke zelo rade vrtijo piruete, všeč jim je vse v povezavi z vrtenjem. Zelo rade delajo tudi poskoke, gibe z rokami, kak port de bras. Mlajše pa imajo rade predvsem različne igrice (smeh).« 25 balerine in kaj najraje počnejo na baletnih vajah. Luka Mlakar Julij 2015 Mlade, ustvarjalne, nore na umetnost Novi rod žirovskih umetnikov, ki je s predstavitvijo na skupni razstavi konec aprila prijetno presenetil obiskovalce, dokazuje, da je zgodba z naivci, ki so ponesli glas o čevljarskem kraju daleč po svetu, sicer zaključena, a generacija, ki zavzema izpraznjeno mesto, že zarisuje svoje lastne poti. Ajda Erznožnik, diplomirana slikarka, se je šolala na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Zadnja leta se ukvarja predvsem z otroško knjižno ilustracijo. Glineni kip, ki ga je poimenovala Prijateljčka, je poskus dela z lončarskim vretenom ter tremi uporabnimi predmeti: vazo, posodico ter ptičkom – piščaljo. Maji Kastelec je najbolj všeč ustvarjanje v grafiki, slikanju, risanju, keramiki in kiparstvu. Še zmeraj je članica vseženskega grunge banda Jar of Flies, v katerem se skriva za bobni. Hani Jereb je blizu industrijsko oblikovanje. Ukvarja se s slikanjem in z izdelovanjem različnih izdelkov, tudi nakita iz modelirne mase, lesa … Na razstavi smo lahko videli nekaj nakita, ki je izdelan ročno, iz modelirne mase. Za Jerico Šink odločitev za umetniško pot ni bila težka. Po nekaj letih vaje in pridobivanja izkušenj se ukvarja z grafičnim oblikovanjem in ilustracijo. Tina Marovt sicer študira na Pedagoški fakulteti, smer likovna pedagogika, v prostem času pa izdeluje barvite izdelke. Tako sprošča energijo in domišljijo ter s tem osrečuje druge. V zadnjem obdobju se posveča ustvarjanju novih, edinstvenih in uporabnih oblačil ter modnih dodatkov iz pozabljenih in neizkoriščenih oblačil. Sare Biljali že, kar pomni, spremlja ljubezen do sveta estetike, ki med drugim vključuje tudi modni dizajn. Trenutno improvizirano oblikuje, saj sledi prvotnemu namenu umetniškega udejstvovanja – izražanju svojega notranjega doživljanja. Katja Bogataj je mlada kiparka, diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg klasičnega kiparstva, pri katerem se pogosto loteva oblikovanja kovinskih skulptur z varjenjem, se ukvarja tudi z videoinstalacijami, intermedijskimi postavitvami, videom, kostumografijo in plesom. Kako pomembna je zate unikatnost izraza, ki ga vtkeš v izdelek? Maja Kastelec: »Keramika me je Hana Jereb Katja Bogataj Maja Kastelic zelo navdušila že v prvem letniku na fakulteti, saj mi je glina zelo všeč, poleg tega pa te glaziran izdelek vedno preseneti, ko ga žganega vzameš iz peči. Unikatnost izraza, ki ga vtkeš v izdelek, je zelo pomembna, saj preko nje lahko izraziš samega sebe, drugim pa predaš neko sporočilo.« Hana Jereb: »Izdelujem izdelke iz modelirne mase, žice ter perl, celoten izdelek pa je ročno delo. Ko v trgovini nisem našla nakita, ki bi mi ustrezal, sem se lotila dela. Tako se je začelo oblikovanje cvetličnih motivov. Modelirna masa je zanimiva, ker se lahko meša, s tem pa ustvari najrazličnejše vzorce ter neskončno paleto barvnih odtenkov. Tina Marovt: »Temu, da bom začela šivati, bi se pred desetimi leti le nasmehnila. Reciklaža oblačil in odkrivanje novih materialov mi predstavljata ustvarjanje, pri katerem se izrazne poti združijo v eno. Blago je postalo platno, kosi blaga steklo združeno v mozaik. Vedno sem imela rada drugačnost. Blizu mi je moderna umetnost. Kot je rekel Pablo Picasso: 'Predmete rišem tako, kot o njih razmišljam, ne, kot jih vidim.'« Sare Biljali: »Navdih velikokrat dobim na gradbenih objektih, ki niso dokončani – tam se imam priložnost srečati s stvarmi, ki sicer neopazno spremljajo naš vsakdanjik, so pa primarne in nujne za preživetje posameznika. Rada se igram z najrazličnejšimi materiali (guma, razne oblike plastike, stiropor ...), ker mislim, da so zelo redke stvari, ki služijo samo enemu namenu.« Katja Bogataj: »Najbolj me navdi- huje samo življenje, ker mi prinaša veliko modrosti, spoznanje, kako svet, v katerem smo, funkcionira, in kakšno je poslanstvo imam na tej zemlji.« 26 Julij 2015 Tina Marovt Kje si že razstavljala ali morda kako drugače pustila svoje sledi? Katja Bogataj: »2009 – skupinska razstava v Istanbulu z naslovom Transformacija (december 2009); 2010 – skupinska razstava v Mariboru z naslovom Polemika, Jerica Šink Galerija Medianox (marec 2010); 2011– skupinski projekt razstava v Ljubljani z naslovom Čakajoči, hiša Evropskega parlamenta Slovenije (maj 2010); 2014 – samostojna razstava Škofja Loka Puštalski grad, skulpture z naslovom Čutnost Železa (junij 2014); 2015 – samostojna razstava pri kamniti mizi Vodnikova domačija, Ljubljana, intermedijska instalacija z naslovom Zapredenost (februar 2015). Maja Kastelec: »Zaenkrat sem razstavljala samo na Pedagoški fakulteti skupaj s svojimi sošolci, upam pa, da bom imela nekoč tudi kakšno samostojno razstavo, vendar me do takrat čaka še veliko dela na področju same umetnosti.« Jerca Šink: »Od decembra delujem pod znamko mila.jera, preko katere nastajajo ogledalca, odpirači, broške, majčke in drugi vsakdanji izdelki, katerim podam svoj pečat. Z njo želim ustvarjati naprej, razvijati svoj svet, ga pokazati in ponuditi vsem, ki jim je všeč. Tudi čez deset let. Upam, da bo šlo. Sicer pa sem s svojimi ilustracijami vsepovsod – na različnih izdelkih, ki se skrivajo na marsikateri steni, po torbah in žepih, najdete jih tudi v butičnih trgovinicah v Ljubljani in Škofji Loki.« Sare Biljali: »Sodelovala sem na Mesecu oblikovanja 2014 – razstava Znamke in znamenja. Pred tem sem razstavljala v Kranju, na gradu Khislstein, kjer sem imela manjšo razstavo metuljčkov za moške, torbic in klobukov. Sodelujem tudi na raznih modnih revijah, kjer se skoraj v celoti predstavljamo mladi oblikovalci. Nazadnje sem svojo kolekcijo oblačil (ki se je razvila iz razstavnih outfitov na razstavi v Žireh) 27 predstavila v Ajdovščini, na MC tednu mode 2015, Sinteza.« Milena Miklavčič Ana Desetnica (Mednarodni festival uličnega gledališča) na LUFtu SOBOTA, 4. 7. 2014, Škofja Loka, od 9. do 22. ure. 9.00–19.00 Unikatna tržnica (Cankarjev trg) 10.00 Volk in kozlički (lutkovna predstava/Blaževa ul.) 11.00 One man magic cabaret (čarovniška predstava/ Cankarjev trg) 15.00–22.00 Grajska gostija (Škofjeloški grad) 17.00 Gospod Buhtelj na vozlišču (ulični ples/ Cankarjev trg) ob17.30 Brezplačen voden ogled Škofje Loke s pravljičnim zaključkom na Kranclju (Cankarjev trg) ob19.30 Riba (lutkovna predstava/Mestni trg) 20.00 Klovn, ki je želel bruhati ogenj (klovnada/ Škofjeloški grad) Vse predstave so brezplačne! Lepo vabljeni! www.luft.si Julij 2015 Rdeči križ in Karitas prosita za darove Nekateri na Škofjeloškem so v vedno večji stiski, predvsem starejši, invalidi, dolgotrajno brezposelni in matere samohranilke. Zato obe človekoljubni organizaciji prosita za finančne in materialne darove, s katerimi bodo lahko tem ljudem pomagali zagotoviti bolj dostojno življenje. Na škofjeloškem Rdečem križu potrebujejo predvsem hrano, saj količina, ki jo prejmejo iz Rdečega križa Slovenije, ne zadošča za njihove potrebe. »V maju smo prejeli 363 paketov, a smo že skoraj vse razdelili. Čakamo na hrano, financirano iz Evropskega sklada, na katero se vsako leto prijavimo preko razpisa. Ker pa je vmes veliko birokracije, jo bomo dobili šele konec leta«, je povedala sekretarka Fani Mikš in dodala, da nekaj zaloge hrane dobijo preko mesečne izmenjevalnice, imajo pa tudi nekaj posameznikov, ki redno prinašajo hrano ali pa jo odložijo v košarice v Mercatorjevih trgovinah. Po njenih besedah najbolj potrebujejo hrano z daljšim rokom uporabe: olje, moko, riž, sladkor, polento, kis, razne konzerve. Dobrodošla so tudi oblačila in obutev, predvsem večjih številk. Darovalci lahko oblačila oddajo vsak dan, od ponedeljka do petka v režo na vratih skladišča v prostorih bivše vojašnice, hrano pa vsako sredo od 11. do 11.30 in od 16. do 16.30 ure. Nekaterim je nerodno priti po darove v času uradnih ur Tudi prostovoljci pri župnijski Karitas Škofja Loka poskušajo po svojih najboljših močeh prispevati k izboljšanju življenjskih razmer Na Rdečem križu prosijo občane predvsem za hrano z daljšim rokom uporabe. Na fotografiji Majda Mirt, dolgoletna prostovoljka Rdečega križa Škofja Loka. V skladišču Rdečega križa najbolj primanjkuje večjih številk obutev in oblačil. Frančiška Kastelic iz Karitasa pravi, da jim zelo primanjkuje superg, poletne obutve in trenirk. sokrajanov. V ta namen obiskujejo osamljene in bolne, pomagajo z denarnimi prispevki in razdeljujejo hrano ter oblačila. »Ljudje v stiski trenutno najbolj iščejo superge, trenirke, brisače, servete, posteljnino, kuhinjske pripomočke vseh vrst, štedilnike, kuhalnike, pralne stroje, kolesa, pograde, otroške vozičke in oblačila,« je dejala dolgoletna prostovoljka Frančiška Kastelic, ki pravi, da lahko občani prinesejo v njihovo skladišče ob Nunski cerkvi na Cankarjevem trgu tudi zimska oblačila ter opremo, saj imajo na voljo dovolj prostora. Darove sprejemajo v skladišču vsako sredo od 15. do 17. ure, hrano pa lahko dostavite na njihov sedež na Mestnem trgu 38, v sredo od 16. do 17. ure. Po dogovoru lahko pokličete na telefonsko številko 031/275 653. Sogovornica pravi, da je nekaterim v času uradnih ur nerodno priti po hrano in ostala materialna sredstva, zato rajši pokličejo, da se dogovorijo za obisk v večernih urah, nekaterim pa darove pripeljejo na dom. Ob tem je omenila loško podjetje Felix, ki vsak teden brezplačno dostavlja hrano na domove prosilcev. veliko cunj za čiščenje. »Vsak dar je dobrodošel. Vesela sem, da je v Škofji Loki še veliko dobrih ljudi,« je povedala Kasteličeva, ki je pred Od hvaležnosti se jim orosijo oči Na Karitasu sprejemajo tudi že odslužena oblačila – pogosto jih podarijo podjetnikom in obrtnikom, ki pri svojem delu potrebujejo 28 leti prejela občinsko priznanje za prostovoljno delo. Po njenih besedah so prejemniki izredno hvaležni za darove, nekaterim se tudi orosijo oči. »Najbolj srečna sem, ko nas obiščejo nekdanji prosilci in se nam zahvalijo, da so se tudi z našo pomočjo izkopali iz krize. Dotaknila se me je zgodba nekega fantiča, ki je k nam prišel po smuči in jih za rojstni dan podaril svojemu bratu,« je pripovedovala Karitasova prostovoljka, ki je na koncu omenila težave z narkomani: »Zbirajo se pred vhodom v skladišče in pogosto so stopnice umazane od bruhanja, pljunkov, lulanja, ostankov hrane, razbitih steklenic in uporabljenih igel. S pomočjo policije in občine bi radi rešili to težavo, ki se že predolgo vleče.« Damjan Likar Julij 2015 Dan D za žensko odbojko v Loki Ženski odbojkarski klub Škofja Loka je tudi letos ob koncu odbojkarske sezone organiziral Dan ženske odbojke in z njim atraktiven turnir odbojke na mivki. Na sončno in poletno vročo nedeljo, 7. junija, je združil igralke, njihove starše, trenerje, rekreativce in vse prijatelje odbojke v sproščeno druženje, zabavo in igro na mivki, ki je trajala od jutra do večera. Že zjutraj ob 9. uri so s turnirjem odbojke na mivki pričele najmlajše igralke mini in male odbojke. Po zaključnih tekmah so se jim pridružili tudi njihovi starši in se pogumno spopadli z mrežo, mivko in soncem. Turnir se je nadaljeval s tekmami med ekipami v kategoriji starejših igralk, kadetinj in na koncu še med ekipami članic. Seveda ni manjkalo osvežilnih pijač, slastnih dobrot z žara in palačink, ki so še posebej otrokom risale širok čokoladni nasmeh. Številni so svojo srečno roko preizkusili z vrtenjem kolesa sreče in bili nagrajeni s skoraj stotimi čudovitimi in praktičnimi nagradami. Piko na i k celotnemu dogajanju je zagotovo dodal tudi odličen izbor glasbe, ki je udeležence Dneva ženske odbojke spremljala celih dvanajst ur zabave in atraktivne odbojke na mivki. Vroča nedelja je privabila skoraj 150 obiskovalcev in k turnirju trojk pritegnila rekordno število prijavljenih ekip; tokrat smo lahko spremljali tekmovanje med kar šestnajstimi ekipami, med katerimi sta se v finalu pomerili odlični ekipi A je to in Subway. Zmagovalka turnirja je na koncu z rezultatom 2:1 postala ekipa A je to. Ko se je sonce umaknilo z igrišč, so na mivko stopili še trenerji ženskega odbojkarskega kluba in z najbolj vztrajnimi igrali vse do noči. Sicer pa je v Škofji Loki odbojka že trdno zasidran šport za dekleta. Odbojkarice so organizirane v Ženskem odbojkarskem klubu ŽOK Partizan Škofja Loka. Tekmovanja potekajo pod okriljem panožne Odbojkarske zveze Slovenije, v kateri so vključeni v ligaška tek- Ekipa ŽOK Partizan Škofja Loka movanja. Sodelujejo tudi na turnirjih doma in v tujini, poleti pa se udeležujejo turnirjev v odbojki na mivki. Njihov cilj je ponuditi dekletom zdrav način rekreacije ter jim hkrati omogočiti udejstvovanje na najkakovostnejšem nivoju odbojke v Sloveniji. Kot pravijo v klubu, jih veseli, da vsako leto tako številčno kot kakovostno rastejo, saj je v letošnji sezoni treniralo in tekmovalo skoraj sto odbojkaric. Rekordni Tek štirih mostov Tekači iz različnih koncev Slovenije so se 13. junija zbrali na že četrtem Teku štirih mostov. Na desetkilometrski nočni tek po Škofji Loki se je podalo okrog 1250 tekmovalcev, kar je 150 več kot lani. Na vrtčevskih in šolskih tekih je letos teklo 900 otrok. Letošnji tek je minil v znamenju presežkov. Organizatorji in občina so denarno nagradili kar tri rekorderje in tri rekorderke. Pri moških je nov rekord teka dosegel Tone Kosmač, pri ženskah pa je zmagala Lucija Krkoč. Pogoji za tek so bili odlični. »Idealno vreme je letos pripomoglo k temu, da je dogodek povsem uspel,« je povedal direktor prireditve Igor Drakulič. L. M. Po en evro od vsake prijave so organizatorji dali v dobrodelni namen. Znesek v vrednosti 1200 evrov bo prejelo društvo Sožitje. (Foto: Aleksander Jesenovec) 29 Prva ekipa kluba je letos dosegla zgodovinski uspeh, saj se je med 64 ekipami iz vse Slovenije, uvrstila med štiri najboljše in nato na finalnem turnirju v Šempetru osvojila izjemno drugo mesto v državi in srebrno medaljo. Viceprvakinje so tako postale: Tinkara Kavčič, Zala Levstek, Zala Mali, Sara Epih, Lea Dobrec, Manca Pokorn, Nika Štular, Ana Grašič, Liza Markič in Sandra Grah. K. M. Julij 2015 Dlje zdrži pod vodo kot doma Že kot študenta ga je neznansko pritegnila različnost sveta in ljudi. Drago Prezelj iz Železnikov je potovanja združil s poklicno potjo. A kljub vsemu ga lepote domačih krajev prevzamejo ob vsaki vrnitvi domov. Kdaj si začutil, da te privlači raziskovanje drugih dežel in ljudi? Kot študent sem s kolegi študenti veliko potoval po Evropi. Prva prelomnica je bil zagotovo tabor prostovoljcev v Palestini leta 1999, prvo potovanje izven Evrope. Nove dežele, drugačen način življenja in ljudje so v meni očitno zanetili neko iskrico, ki je z leti postajala vse močnejša. Ko sem skupaj s skupino mladih iz Slovenije in z domačini iz Palestine pomagal čistiti mesto, graditi lokalno šolo in nasploh pomagal ljudem v stiski, sem vedel, da hodim po poti, ki mi jo narekuje srce. Udeleževati sem se začel mednarodnih prostovoljskih taborov v različnih deželah: na Finskem, v Turčiji, na Tajskem, v Ukrajini in v Vietnamu. Vedno bolj me je navduševalo, da sem se tako zlahka vključil v skupine ljudi najrazličnejših narodnosti, veroizpovedi ter z njimi našel skupen jezik. V takih taborih kakšnega luksuza namreč ni (smeh) in se je večinoma treba navaditi, da so osnovne človeške dobrine skrčene na minimum, zato pa so odnosi med ljudmi toliko bolj pristni, kar vsaj meni odtehta marsikaj. Najbolj sta mi v spominu ostala dva tabora. Naprej tisti na Tajskem pri miroljubnem hribovskem plemenu Akha, ki v slabih razmerah živi v goratih predelih na severu. Živeli smo v lesenih barakah in pomagali graditi majhno turistično naselje, saj pleme zaradi svojega eksotičnega videza privablja precej turistov. Meni najljubši tabor pa je bil ukrajinski, na katerem smo prostovoljci pomagali obnavljati Gvatemala, utrip mesta s tržnico ob jezeru Atitlan enega do treh mesecev. Zelo sem bil hvaležen za vse izkušnje, ki sem jih pridobil na prostovoljskih taborih, saj moje delo zahteva tudi komuniciranje z vedno različnimi, nepoznanimi ljudmi, s katerimi samo s sodelovanjem lahko uspešno izpeljemo projekt. Delal sem tudi v Alžiriji, Katarju, Egiptu, Venezueli in na Filipinih. Po končanem delu sem si na Filipinih dvakrat vzel tri tedne dopusta in ga izkoristil še za potovanje. Kljub vsemu je name največji vtis naredila Brazilija s svojimi prebivalci, ki so kljub revščini odprti, iskreni in srečni. tradicionalne hišice muzeja na prostem.Tabori so tudi priložnost za učenje jezika, marsikdo je prišel praktično brez znanja angleščine, po dveh tednih nujne konverzacije pa se je bil že sposoben pogovarjati, ker mu drugega tako ali tako ni preostalo (smeh). Tudi službena pot te je zanesla v 'popotniške' vode. Mogoče je malce nenavadno, da si inženir elektrotehnike želi službe, v kateri bi veliko potoval. Očitno je bila moja želja tako močna, da me je služba praktično sama poiskala. V podjetju, kjer sem zaposlen, so namreč iskali nekoga za delo na terenu v Braziliji. In so ga hitro našli (smeh). Zaposlili so me kot sistemskega inženirja na oddelku za daljinsko vodenje. Testiram zaščite za transformatorje in daljnovode. Delo na terenu je vedno dinamično in razgibano. Ponavadi pa tudi naporno in stresno, saj se dela povprečno deset ur na dan, vključno s konci tedna in traja od Tvoje zadnje neslužbeno potovanje pa te je letos zaneslo v Srednjo Ameriko. Kar nekaj časa sem tehtal, kam bi se odpravil. Ker sem potovanje načrtoval od januarja do marca, sem najprej preveril, katera območja imajo v tem času ugodno klimo. Odločil sem se, da tokrat obiščem nekaj novega in ne toliko turističnega. In nekako sem prišel do Srednje Gvatemala, zajtrk z jajčno omleto, rižem in (seveda) fižolom Amerike. Najbolj so me zanimale Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Salvador. Moj srednjeameriški mesec se je začel 14. marca. Na letu prek Madrida v Gvatemalo sem malce pobrskal po vodniku Lonely planet ter se odločal, kam bi jo ubral najprej. Celotne poti po navadi ne načrtujem vnaprej, ampak sproti. Tudi sob v hostlih si ne rezerviram, vedno se najde prenočišče, tako da res lahko potujem svobodno in se ravnam po trenutnih vzgibih. Na poteh je tako vedno najti dovolj sorodnih duš, s katerimi lahko preživim dan ali del potovanja, nato pa jo mahnemo vsak po svoje. V Srednji Ameriki sem srečeval predvsem Avstralce, Američane, Nemce in Kanadčane. Predvsem slednji so najbolj odprti in prijazni, tako da smo se veliko družili in potovali skupaj. Prva destinacija je bila Gvatemala. Kaj ponuja svobodnjaškemu popotniku? Rad imam aktivne počitnice. Da se veliko dogaja. Nisem pa ljubitelj velikih mest, ker so skoraj praviloma hrupna, umazana in bolj ali manj nevarna. Zato sem se že v Gvatemali trudil čim hitreje zaviti v predele, kjer je najti več narave in pristnega staroselskega duha. Stara majevska mesta, vtkana v džunglo v vseh odtenkih zelene, jezera in vulkani, za nameček pa še preprostost prebivalcev v pisanih indijanskih oblačilih – to so res nepozabni prizori. Temperatura je blaga, od 20 do 23 stopinj, tako da je recimo treking na katerega izmed ognjenikov dokaj znosen. Gvatemala, reka Rio Dulce, odlična za osvežitev ali vožnjo s kajakom 30 Julij 2015 Nikaragva, priprave na ‚volcano boarding’; zadaj vulkan, s katerega se spustiš z leseno desko Mladi vulkani so neporaščeni, na starejših se zaraste rastlinje, tako da se mi je včasih zdelo, kot da sem doma, v Sloveniji. Gore, jezerca, reke, zelenje … Ker pa so mi s fižolom postregli za zajtrk, večerjo in sploh ob vsaki priložnosti, se je iluzija domovine hitro razblinila (smeh). Honduras je bil moj naslednji cilj. Država je znana predvsem zaradi deževnega gozda, ki je največji v Srednji Ameriki in obsega precejšnji del njenega teritorija. Seveda pa tudi tukaj navdušenci nad majevsko civilizacijo najdejo čudovite, dobro ohranjene ruševine. Po pogovoru z nekaj popotniki in domačini sem se odločil, da obiščem sanjski otok Roatan, saj sem tudi navdušen priložnostni potapljač. Na Filipinih in Tajskem sem opravil potapljaški tečaj, tako da sem, kadar je prilika nanesla, lahko pokukal tudi v podvodni svet držav, ki sem jih obiskal. Otok Roatan leži v Karibskem morju ter nudi potapljanje ob barvitem koralnem grebenu, drugem največjem na svetu. Potapljanje samo je cenovno dokaj ugodno, ostala Nikaragva, vulkan Conception, običajno pokrit z oblakom; pet ur hoje do vrha ponudba pa je precej zasoljena. Privoščil sem si kratek oddih na potovanju, plavanje, druženje, spet večinoma z zgovornimi Kanadčani, nato pa sem se z avtobusom zapeljal do naslednje države na moji poti, Nikaragve. ko v Kanadi nastopi zima, pride v Srednjo Ameriko prezimit. Natresel nama je cel kup res uporabnih nasvetov, kaj naj si ogledava, kje je najboljša hrana in kje se najbolje spi. Vsekakor sta ogleda vredni kolonialni mesti Leon in Granada, reka San Juan s pritoki, najbolj pa mi je ostal v spominu otok Ometepe na jezeru Nicaragua, kjer se dva vulkanska vrhova vzpenjata nad vodno gladino. 1610 metrov visok Concepcion je delujoč vulkan stožčaste oblike, Maderas pa je že ugasli ognjenik. Na Concepcion sem se tudi povzpel. Ob petih zjutraj smo se odpravili in po petih urah hoje dosegli vrh. Na vulkanu vladajo izredne razmere, močan veter, megla in dež. Tako da niti ne vidiš, kdaj boš prispel na cilj, kar je mogoče včasih dobro (smeh). Naslednji dan sem si sposodil motor in z njim obkrožil še vulkan Maderas. Sledil je polet z letalom na Big Corn Island in nato z ladjo na Small Corn Island. V 17. stoletju sta bila menda priljubljen kraj piratov, zato naj bi še danes precej neodkritih zakladov ležalo v morju ob njunih obalah. Na Big Corn Islandu so zanimivi obcestni znaki z rakom na sliki – ko se raki parijo ali izvalijo in gredo čez cesto do morja, predstavljajo precejšnjo oviro za promet. Na Small Corn Islandu ni cest, so samo ozke betonske poti, po katerih se hodi ali kolesari. Dostava materiala in hrane iz pristanišča se izvaja z dvokolesnimi vozovi na ročni pogon. Otok slovi po rajskih plažah. Tudi tu je možno potapljanje, znamenitost pa so okoli meter in pol dolgi morski psi, ki ti po navadi (kot navadni psički) sledijo med celotnim potopom po morskem dnu. Po lepotah Nikaragve me je čakal še obisk Salvadorja. Omenil si, da ti je bila izmed vseh obiskanih držav na potovanju najljubša. Zakaj? Dotaknili sta se me spontanost in prijaznost ljudi. Dobro mi je delo, da se je temperatura dvignila na 30 stopinj. Ker rad poskusim kaj novega, sem si privoščil 'volcano boarding' na Cerro Negro (Črni hrib). Najprej se vzpneš na vulkan, nato pa s hitrostjo okoli šestdeset kilometrov na uro na lesenih saneh drviš po pobočju do vznožja. Zaviranje ni priporočljivo, ker se sani utegnejo zasukati in droben vulkanski grušč te lahko dobro opraska po telesu. Razburljivo doživetje pa je vsekakor. Nikaragvo sem prepotoval skupaj, ne boste verjeli, z nekim Kanadčanom (smeh). Njegov stric, ostarel hipi, že petindvajset let, Nikaragva, rajske plaže na Small Corn Islandu 31 Navdušila me je plaža El Tunco v prijetnem letoviškem mestu. V valovih Pacifiškega oceana sem se tako poizkusil v surfanju na deski in po dveh urah ugotovil, da mišice prelestnih deskarjev niso samo ženskam v okras in veselje, temveč da je potrebna neznanska moč, da kljubuješ močnim valovom in se obdržiš na deski. Ker sem za vse te lepote imel na voljo samo en dan časa, sem se sprijaznil z nekaj posnetki ženske različice mišic in s to lepo sliko v mislih poletel nazaj proti Madridu. Načrtuješ že kak nov podvig? Zaenkrat še ne. Proti koncu leta pa se že zna pojaviti kakšna želja. Z leti spoznaš, da četudi je svet zanimiv, človek potrebuje neko stalnico, kjer se lahko umiri in zbere misli. Ker sem precej odsoten od doma, mi vrnitev med domače, v krog prijateljev vedno veliko pomeni. Da imaš korenine, kamor se lahko vrneš in si odpočiješ. Da v potovanju resnično lahko uživaš in ga doživiš v popolnosti, je krasno, če imaš, kolikor je le mogoče, 'pospravljeno podstrešje' (smeh) in urejene odnose. Potem si neobremenjen in odprt za nove izkušnje in doživetja. In zanimivo, več sveta, kot doživim, bolj me presunejo lepote Slovenije, ki se jih žal vse premalo zavedamo in jih cenimo. Vendar pa ima tudi odhod v sebi nek čar in magijo, tako da bi zaključil kar z verzi Janeza Menarta, ki sicer govorijo o vzponu na goro, vendar se zagotovo dotaknejo tudi vsakega pravega popotnika: In sreča je, da je pred mano pot, in to, da vem, da slast je v tem, da grem. Nina Drol Julij 2015 Že več kot sedemdeset darovalcev prispevalo gradivo za loški muzej športa Izšla je zelo zanimiva knjižica Gradiva za muzej športa v Škofji Loki, v kateri člani odbora za postavitev škofjeloške muzejske športne zbirke predstavljajo del že zbranega gradiva, istočasno pa si želijo, da bi publikacija spodbudila tudi ostale ljubitelje športne kulture v škofjeloški občini, da podarijo gradivo za ta nastajajoči muzej ter tako pomagajo ohraniti dokaze o športni preteklosti na Loškem. Odbor za muzej športa v Škofji Loki je bil ustanovljen leta 2010, sestavljajo pa ga športni delavci, ljubitelji športa ter predstavniki muzejske in arhivske stroke. »Vse, kar ustvarjajo športniki in športni delavci danes in kar so ustvarili tisti pred nami, je pomembno za razumevanje družbenih razmer v posameznih zgodovinskih obdobjih. Škofja Loka ima bogato in zanimivo športno preteklost. Biseri, ki jo odlikujejo, nas silijo k zbiranju in varovanju te material- ne zapuščine. Kar nekaj dragocenih gradiv in dogodkov pa je žal že uničenih in porazgubljenih,« je motiv za zbiranje športnega gradiva utemeljil član odbora Ivan Križnar in urednik knjige Sto let športa v občini Škofja Loka. Srečko Tušar – v muzejski zbirki je njegov Zlati znak Planinske zveze Jugoslavije za dolgoletno delo pri planincih. Slavko Fojkar – leta 1973 državni prvak Jugoslavije in desetkratni slovenski prvak v dviganju uteži. Muzeju podaril železne uteži in pas. Na fotografiji (foto Tomaž Lunder, 1976) je na fitnes orodju, ki ga je izdeloval sam. Stane Krajnc je eden od pionirjev prostega letenja z jadralnim zmajem in kasneje jadralnim padalom. Je prvi slovenski BASE skakalec. V svojem podjetju Atair je izdeloval opremo za proste letalce, padala za skoke iz letal in wingsuite (obleka – krilo). Eno takih oblek je podaril muzeju športa. Bodo muzejsko zbirko o športu odprli prihodnje leto? Do sedaj je za muzejsko zbirko o športu svoje predmete in dokumente prispevalo več kot sedemdeset darovalcev, nekdaj uspešnih loških športnikov in športnic. »Zanimiv del pripovedi o zgodovini našega športa so tudi videoposnetki pogovorov z veterani našega športa, olimpijci in zaslužnimi delavci v športnih organizacijah. Tudi teh je že skoraj štirideset, med njimi so intervjuji z desetimi od dvajsetih loških olimpijcev. Marsikateri predmet, ki ga bomo pridobili za muzejsko zbirko, bo rešen morebitne pozabe ali celo izgube, v muzeju športa pa bo postal del zgodovinskega sporočila o življenju na Loškem,« je dejal Marjan Luževič, predsednik odbora, in dodal, da so za ureditev muzejske zbirke o športu že dobili načelno podporo župana, občinskega sveta in uprave Loškega muzeja. »Temeljno vprašanje razstavnega prostora sicer še ni rešeno, občinska uprava pa obljublja, da bo zagotovila sredstva za ureditev ustreznih prostorov v sklopu muzeja na Loškem gradu, upajmo, da že v letošnjem letu,« je še povedal Luževič, ki se zaveda, da ob odkrivanju zgodovine športa na Loškem lahko izvemo marsikaj zanimivega o življenju v našem mestu v preteklosti, predvsem mlademu rodu pa ob dokumentiranih športnih zgodbah povemo, kako polno živeti tudi s športom. Z zbirko bomo lahko obujali spomine na pretekle čase Pomena gradnje tega športnega mozaika se zaveda tudi Jana Mlakar, v. d. direktorice Loškega muzeja, ki je prepričana, da bodo loško športno tradicijo z oblikovanjem nove stalne zbirke 14 32 Po du pr m Ja 19 le O v Na Pe zm ki Iv bi pr dr na v zm 19 pl Julij 2015 in prirejanjem občasnih razstav najbolje približali mlajšim generacijam nadebudnih rekreativcev in tekmovalcev, starejšim obiskovalcem obujali spomine na pretekle čase in dali pečat naši športni zgodovini ne le na lokalni ravni, ampak tudi v slovenskem prostoru. Član odbora Franc Podnar pa meni, da že seznam do sedaj zbranih predmetov in dokumentov zagotavlja, da bo zbirka o športu na Loškem še en dokaz o bogati loški zgodovini, tokrat o športu kot pomembnem delu splošne kulture naroda. Po njegovih besedah se Ločani ponašamo z vsestransko športno zgodovino, ki sega celo v srednjeveške čase. Damjan Likar Nina Bednarik je bila NinaBednarik Nina Bednarik Bednarik bilaje Nina jejebila Nina Bednarik je bila bila v zadnjih letih najboljša v zadnjih v zadnjih letih letih najboljša Nina Bednarik bila v zadnjih letih najboljša v zadnjih letihjenajboljša najboljša slovenska smučarka slovenska smučarka smučarka vslovenska zadnjih letih najboljša slovenska smučarka slovenska smučarka prostega sloga. prostega prostega sloga. sloga. slovenska smučarka prostega sloga.sloga. prostega V zbirki je njena startna zbirki V njena je njena startna startna prostega VVzbirki jejenjena startna V zbirki zbirki jesloga. njena startna številka iz Areja in številka številka Areja iznjena Areja in Vštevilka zbirki jeiz številka izizAreja inin startna Areja in smučka z olimpijskih iger smučka smučka olimpijskih olimpijskih iger iger številka izzz Areja iniger smučka zzolimpijskih smučka olimpijskih iger v Torinu 2006. v Torinu v Torinu 2006. 2006. smučka olimpijskih iger v Torinu 2006.z2006. v Torinu v Torinu 2006. Nata špor mlad ena n zadn sveto in ba Natalija Gros; bila je prva loška športna plezalka, ki je postala Nejc Brodar, najboljši loški NejcBrodar, Nejc Brodar, Brodar, najboljši najboljši loški loški Nejc najboljši loški Nejc Brodar, najboljši loški smučarski tekač, udeleženec smučarski smučarski tekač, tekač, udeleženec udeleženec Nejc Brodar, najboljši loški smučarski tekač,tekač, udeleženec smučarski udeleženec olimpijskih iger v Torinu 2006; olimpijskih olimpijskih igertekač, Torinu vvudeleženec Torinu 2006;2006; smučarski olimpijskih iger vviger Torinu 2006; olimpijskih iger Torinu 2006; v zbirki je njegov dres iz Torina. zbirki vv zbirki je njegov je njegov dres dres iz Torina. Torina. olimpijskih iger v Torinu vvzbirki je njegov dres iz Torina. zbirki je njegov dres iz iz2006; Torina. mladinska svetovna prvakinja in ena najboljših športnih plezalk zadnjih let, zmagovalka tekem svetovnega pokala v prostem in balvanskem plezanju. v zbirki je njegov dres iz Torina. Tomas Globočnik, Tomas Tomas Globočnik, Globočnik, Tomas Globočnik, Tomas Globočnik, tekmovalec v biatlonu, tekmovalec tekmovalec biatlonu, vv biatlonu, Tomas Globočnik, tekmovalec vvbiatlonu, tekmovalec biatlonu, ki je trikrat stal na stopničkah trikrat ki je je trikrat trikrat stalna na stal stopničkah na stopničkah stopničkah tekmovalec vstopničkah biatlonu, kikijejetrikrat stal ki stal na svetovnega pokala; v zbirki svetovnega svetovnega pokala; pokala; zbirki zbirki kisvetovnega je trikrat stal na stopničkah svetovnega pokala; vvzbirki pokala; vv zbirki sta štartna številka na staštartna štartna sta številka številka na na svetovnega pokala; v zbirki sta številka na sta štartna štartna številka na olimpijskih igrah v Salt Lake olimpijskih olimpijskih igrah igrah SaltvvLake Lake Salt sta štartna številka na olimpijskih igrah vvSalt olimpijskih igrah Salt Lake Lake Cityju in štartna številka Cityju Cityju in štartna in štartna številka številka igrah v Salt Lake Cityjuolimpijskih in štartna številka Cityju in štartna številka z njegovega zadnjega njegovega zz njegovega zadnjega zadnjega Cityju inzadnjega štartna številka zznjegovega njegovega zadnjega tekmovanja (2003) v tekmovanja (2003) (2003) ztekmovanja njegovega zadnjega tekmovanja (2003) vv vv tekmovanja (2003) Ostersundu. Ostersundu. Ostersundu.(2003) v tekmovanja Ostersundu. Ostersundu. Natalija Gros; bila je prva loška športna plezalka, ki je postala mladinska svetovna prvakinja in ena najboljših športnih plezalk Svetovna prvakinja v športnem plezanju je za sezono 2007 postala tudi Maja Vidmar. zadnjih let, zmagovalka tekem svetovnega pokala v prostem in balvanskem plezanju. Svetovna prvakinja v športnem plezanju je za sezono 2007 postala tudi Maja Vidmar. Brigita Langerholc Žager vrhunska atletinja – državna rekorderka in udeleženka dveh olimpijski iger v teku na 800 m; v zbirki je njen tekmovalni dres z olimpijskih iger v Pekingu leta 2008. 33 Brigita Langerholc Žager vrhunska atletinja – državna Brigi vrhu reko olim v zbi z olim leta 2 Ostersundu. 17 17 17 17 17 17 Sveto pleza post 20 Julij 2015 Pivo, rock & roll in striptiz Tradicionalno druženje motoristov v Žireh, ki ga pripravlja Moto klub Sairach, je letos na veselje organizatorjev po dolgem času ponovno potekalo v lepem vremenu. Na 17. Moto zbor se je pripeljalo več kot tisoč petsto motoristov od blizu in daleč. Žirovsko srečanje sodi med najstarejše v Sloveniji. Žal v zadnjih letih moto zbori rastejo kot gobe po dežju, zato tudi motoristi kolebajo, katerega bi se udeležili in katerega izpustili. Žirovci vseeno upajo, da se bodo vrnili zlati časi, ko so tudi motoristi imeli malo več cvenka v žepu in so bili bližnji travniki ob Sori posejani s šotori, 'težke zverine' pa so kraljevale domala na vsakem koraku. Sicer pa so žirovski motoristi pohiteli in temeljito uredili svojo leseno kočo, v kateri imajo klubske prostore. »Naši prijatelji so se tokrat najdlje pripeljali iz Latvije, veliko jih je bilo iz Francije, Belgije, Španije, Italije, Avstrije, Anglije ter držav nekdanje Jugoslavije,« je našteval predsednik Roland Plantan. Na že tradicionalnem prireditvenem prostoru v Postotniku ni manjkalo priljubljenih iger, kot so 'pljuvanje' govejih očes, vlečenje vrvi, zabijanje žebljev in hoja s hoduljami. Zvečer, ko so se motoristom pridružili še drugi obiskovalci motorističnega srečanja od blizu in daleč, je prizorišče preplavila udarna glasba, piko na i pa je dodal tradicionalni striptiz. V vseh letih, kar spremljamo tovrstna srečanja v Žireh, smo tokrat prvič opazili, da je bolj kot pivo tekla v potokih – voda. »V ponedeljek nas čaka služba, pa tudi žene niso vesele, če si privoščimo preveč!« so brez dlake na jeziku zatrjevali postavni fantje v črnem usnju. »Prišli smo iz Poljčan. Iz domačega moto kluba. Z Žirovci nas veže že dolgoletno prijateljstvo. Zdi se nam prav, da s svojo priso- Motoristi se znajdejo tudi na hoduljah. Kiki Fantje iz Poljčan tnostjo spodbujamo takšne prireditve, ki motoriste povezujejo med seboj. Hm, ostali pa ne bomo več kot toliko, nora leta so že mimo!« Andrej, Branka, Slavko, Ivan, Radovan, Senka in Karlo so prav tako prišli s štajerskega konca: »Družimo se v Moto klubu Kurent Ptuj. V Žiri prihajamo zelo pogosto, veseli smo, da jim je Bog letos podaril lepo vreme. Sicer se vozimo po vsej Evropi. Bili smo že v Turčiji in na Gibraltarju. Motoristi smo poseben 'folk': takšni, kot smo, se že rodimo.« Urška iz Mozirja je motoristka že trinajst let. Med njo, 900-kubično hondo in potovanji se je že dolgo nazaj vnela silna ljubezen. Letos si želi prevoziti Romunijo in Bolgarijo. Včasih se poda na pot tudi sama. »Punc, ki vozimo motorje, nas je že ogromno,« doda med smehom. »Na zadnjem srečanju nas je bilo kar 250! Kakšen mesec nazaj me je med Žirmi in Idrijo na nekem ovinku vrglo s Lucija, Urška, Eva ceste, ker sem vozila 'prepočasi', a se je dobro izteklo.« Sergio in Mateja prihajata iz Postojne. Pripeljala sta se s čoperjem, s kawasakijem. Veliko jima pomeni svoboda in, logično, rock & roll: »Na srečo so otroci že veliki, tako da se lahko v miru posvečava svoji ljubezni. Tudi tokrat se veseliva sproščenega druženju, kakšnemu pivcu se prav tako ne bova odrekla.« Skupina motoristov, ki si je po dolgi vožnji privoščila počitek v travi, je bila tokrat prvič v Žireh. »Zdi se nam zelo lepo, imate veliko gora, ljubkih hribov, menda je do morja komaj dobro uro vožnje? Kako srečni ste lahko!« so dejali na koncu. »Zvestim prijateljem želimo vrniti gostoljubje, ki so nam ga nudili, ko smo jih obiskali,« so zatrdili na koncu. Motorist Kiki, ki prihaja iz Nemčije, je žirovskemu moto zboru zvest že vrsto let. Sergio in Mateja 34 Julij 2015 35 Julij 2015 Tekači že dvajseto leto osvojili vrh Ratitovca V nedeljo, 7. junija 2015, je Atletsko društvo Železniki organiziralo že dvajseti Tek na Ratitovec. Ob jubileju so se organizatorji še dodatno potrudili, saj so želeli okroglo obletnico proslaviti na prav poseben način. Da se na Ratitovec ne vzpenjajo samo pohodniki, pričajo številni udeleženci prireditve, ki vrh tega priljubljenega očaka dosežejo v dobri urici. Brane Čenčič, predsednik Atletskega društva Železniki, si je za pogovor utrgal nekaj trenutkov iz sicer prenapolnjenega urnika, saj organizacija tovrstne prireditve zahteva precej časa. Tek na Ratitovec privablja vsako leto več udeležencev. Od kod vse so se prišli preizkusit letošnji? Dvajseti tek na Ratitovec je bil za kategoriji članov in članic tudi letošnja prva tekma za svetovni pokal v gorskih tekih in hkrati državno prvenstvo Slovenije v gorskih tekih. V močni konkurenci so se s težko progo spopadli tekmovalci in tekmovalke iz devetih držav. Poleg slovenskih predstavnikov so nastopili še tekmovalci iz Belgije, Poljske, Madžarske, Japonske Romunije, Švice, Italije in Škotske. Kakšna pot čaka tekače in kateri tekmovalci so jo uspeli premagati najhitreje? Člani in veterani so s tekom pričeli v Železnikih, na 467 metrih nadmorske višine, cilj je bil pri Krekovi koči na Ratitovcu, na 1636 metrih nadmorske višine. Do cilja tako morajo premagati 11,1 kilometra dolgo pot. Na vrh Ratitovca je najhitreje pritekel in s tem postal zmagovalec letošnje prve tekme za svetovni pokal v gorskih tekih – Škot Andrew Douglas, potreboval je eno uro, eno minuto in štirideset sekund. Minuto za njim je skozi cilj pritekel Švicar David Schneider, na tretjem mestu pa je bil prvi Slovenec Miran Cvet s časom ene ure, štirih minut in šestinštiridesetih sekund. Članice, veteranke in mladinci so startali v Podlonku. Na 7,3 kilometra dolgi progi z višinsko razliko 870 metrov je bila najhitrejša Slovenka Lucija Krkoč, potrebovala je devetinštirideset minut in devet sekund, druga je bila Madžarka Timea Merenyi, tretja pa Poljakinja Dominika Wišniewska-Ulfik. Dvajseti tek na Ratitovec je bil štirih sestavnih delov vedno bolj priljubljenega Pušeljca gorskih tekov (Kopačnica–Blegoš–Kopačnica, Gorski maraton štirih občin, Tek na Ratitovec in Tek na Črno prst), ki letos poteka že tretjič. Premierno šteje letos tudi za pokal primorskih gorskih tekov. Prihod zmagovalcev v cilj (Foto: Franci Pogačar) številne prostovoljce, ki so se več mesecev pripravljali na zahtevno organizacijo tekme. tudi državno prvenstvo Slovenije v gorskih tekih in izbirna tekma za evropsko prvenstvo. Med mladinkami, ki so startale na Prtovču, je državna prvakinja postala Ana Čufer, med ženskami Lucija Krkoč. Med mladinci je naslov državnega prvaka osvojil Žiga Trontelj, med moškimi Miran Cvet. Tekači in tekačice, za katere so bile daljše proge prezahtevne, so se udeležili rekreativnega teka, start teka je bil na Prtovču, skupaj z mladinkami. Povezujete se tudi z drugimi organizatorji sorodnih prireditev. Res je. Tek na Ratitovec je eden od Svojo pripravljenost lahko preizkusijo tudi otroci. Otroški teki so bili vključeni v slovenski pokal v gorskih tekih. Proga je potekala po gozdnih poteh na pobočju Kresa. Zmagovalke v posameznih kategorijah so bile Maša Viriant, Maja Per, Zala Marija Vuga, pri fantih pa Izak Poljanšek, Aleš Prelovšek in Jakob Mali. Poleg tekmovalnega dela so organizatorji pripravili pester spremljevalni program. Rekreativci in pohodniki so lahko svojo kondicijo preverili na preizkusu hoje na dva kilometra, najmlajši pa so skupaj s starši nabirali prve tekaške izkušnje na družinskem teku. Prireditev je prijetno popestrila dogajanje v Železnikih. Številni tekmovalci, nastopilo jih je preko 270, njihovi spremljevalci, lepo vreme in gledalci ob progi so v Železnikih ustvarili pravi tekaški praznik in tako nagradili tudi 36 Jubilejni tek je za vami. So misli že usmerjene v naslednje leto? Kot sem že omenil, pri pripravi in izvedbi prireditve več mesecev dela več kot dvesto prostovoljcev in jo je možno izpeljati edino na tak način. Zato se vsem zahvaljujem, zahvala pa velja tudi vsem sponzorjem, donatorjem, podpornikom. Vsi skupaj ste omogočili, da smo tekaški praznik v Železnikih lahko izpeljali! Z veseljem vas že danes vabimo, da se nam pridružite na enaindvajsetem Teku na Ratitovec v letu 2016! Nina Drol Julij 2015 37 Julij 2015 Prireditve v juliju Razstava učencev OŠ Škofja Loka – Mesto: Tihožitja (na ogled do 29. avgusta) Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka Fotografska razstava Janeza Tolarja: Utrinki poletja (na ogled do konca julija) Knjižnica Škofja Loka Ex tempore Iveta Šubica: Pred lovom (Jurij Šubic) Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane Dobimo se ob 9.30: počitniške dejavnosti za otroke od 1. do 5. razreda OŠ in jutranje varstvo ob 7.30 uri Pred OŠ Ivana Groharja in OŠ Cvetka Golarja Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg Vikend športa in zabave Stadion OŠ Žiri 2. Rally Železniki Železniki in okolica 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Mestni trg 8.00–12.00 Starinarnica na Plac': sejem starin in izdelkov iz recikliranega materiala Mestni trg Garažna razprodaja Mestni trg Tekmovanje v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za pokal Cockta Nordijski center in industrijska cona Žiri 14. 7. Loški umetniški festival – LUFt Cankarjev trg 15. 7. 10.00 Vikend športa in zabave Stadion OŠ Žiri 10.00 Vodenje po utrdbi na Golem vrhu Utrdba na Golem vrhu 16. 7. 2015– 19. 7. 2015 Ana Desetnica na LUFtu (mednarodni festival uličnega gledališča): 10.00 – Volk in kozlički (lutkovna predstava/Blaževa ulica) 11.00 – One man magic cabaret (ulična čarovniška predstava/ Cankarjev trg) 17.00 – Gospod Buhtelj na vozlišču (ulični ples/Cankarjev trg) 17.30 – Brezplačen voden ogled Škofje Loke s pravljičnim zaključkom na Kranclju (začetek na Cankarjevem trgu) 19.30 – Riba (lutkovna predstava/ Mestni trg) 20.00 – Klovn, ki je želel bruhati ogenj (klovnada/Škofjeloški grad) Škofja Loka 16. 7. Brezplačno vodenje: Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! sreda, 1. 7. 1. 7. 2015– 31. 7. 2015, 9.30–13.30 sreda, 16.00–19.00 petek, 16.00 sobota, 8.00 1. 7. 3. 7. 4. 7. 8.00–12.00 9.00 9.00–19.00 10.00–20.00 11.00 15.00–22.00 nedelja, 5. 7. 11.00 Dežela ustvarjanja – cikel ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 19.00 Društvena razstava; dela, nastala v letih 2014 in 2015 (na ogled do 5. 8. 2015) Sokolski dom 19.00 Razstava Voda (na ogled do 5. 8. 2015) Mala galerija Občine Škofja Loka 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Trg Ivana Regna 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov BC Mercator 10.00 Rekreativna kolesarska dirka za zlato čipko 2015 Start pred Restavracijo Lušina na Češnjici, Železniki 11.00 Brezplačno vodenje: prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Začetek pri glavni avtobusni postaji Škofja Loka 16.00–19.00 petek, 10. 7. sobota, 11. 7. ponedeljek, 12.00–19.00 Počitniški bolšji sejem Na terasi knjižnice Škofja Loka torek, 10.00–12.00 Počitniška ustvarjalna delavnica: oblikovanje rib iz gline Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka sreda, 9.30–11.30 Dežela ustvarjanja – cikel ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 16.00–19.00 53. Čipkarski dnevi Železniki Slovesno odprtje 53. Čipkarskih dni Kulturni dom Železniki 18.00 Odprtje razstav čipk Kulturni dom in galerija Muzeja Železniki, Pr' Špendal 19.00 Lovski večer Dvorišče Lovskega doma Železniki Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Pred Zadružnim domom 9.00 Otroški živžav s čarovnikom Pred plavžem, Železniki 10.00 15. cestno gorska kolesarska dirka Poljane–Stari vrh Poljane nad Škofjo Loko Začetek pri glavni avtobusni postaji Škofja Loka 11.00 Brezplačno vodenje: prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Začetek pri glavni avtobusni postaji Škofja Loka Grajska gostija Škofjeloški grad 11.00 Pomni, dolina! Tradicionalno 38. srečanje podeželskih žena na Blegošu Pred kočo na Blegošu Pri spomeniku talcev v Dolenji vasi 18.30 Košnja Gusteljnovega travnika po starem Na plavžu 20.00 Predstavitev starega običaja: pobiranje kranceljnov 20.30 Nastop pihalnega orkestra Alples Železniki Pred plavžem, Železniki Pohod: po poteh rapalske meje Soriška planina Predstavitev obrti in tržnica Stari del Železnikov četrtek, petek, 17. 7. sobota, 18. 7. Počitniški bolšji sejem Na terasi knjižnice Škofja Loka torek, 10.00–12.00 Počitniška ustvarjalna delavnica: poslikava majic Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka Gledališke delavnice in lutkovni krožek Martinova hiša, Mestni trg 26 8. 7. 2015– 13. 7. 2015, 9.30–11.30 18.00 12.00–19.00 7. 7. 8. 7. 13. 7. ponedeljek, 6. 7. sreda, 8.00–12.00 nedelja, 19. 7. 38 10.00 Julij 2015 nedelja, 19. 7. 12.00 Spravilo sena na Gusteljnovem travniku Na plavžu 14.00 Nastop pihalnega orkestra Alples Železniki in mažoretk Pred plavžem, Železniki 15.00 Slovensko tekmovanje otrok in odraslih v klekljanju Pred plavžem 17.00 Podelitev priznanj in nagrad za klekljarska in športna tekmovanja Pred plavžem 12.00–19.00 Počitniški bolšji sejem Na terasi knjižnice Škofja Loka torek, 10.00–12.00 Počitniška ustvarjalna delavnica: izdelava mozaika Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka sreda, 9.30–11.30 Dežela ustvarjanja – cikel ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg Brezplačno vodenje: prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Začetek pri glavni avtobusni postaji Škofja Loka 21. 7. 22. 7. 16.00–19.00 sobota, 25. 7. 11.00 Lepo je res na deželi 25. 7. nedelja, 26. 7. ponedeljek, 20. 7. sobota, 13.00 Kaj za vraga naj kupim za darilo (ne da bankrotiram)? Prizorišče Praznika žetve, Žirovski Vrh Sv. Urbana 35 16.00 SlamaArt na Žirovskem Vrhu Žirovski vrh Sv. Urbana 35 61. planinska zabava: Ratitovec raja Krekova koča na Ratitovcu Praznik žetve na Žirovskem Vrhu Žirovski vrh Sv. Urbana 35 SlamaArt na Žirovskem Vrhu Žirovski vrh Sv. Urbana 35 8.00–17.00 9.00 ponedeljek, 12.00–19.00 Počitniški bolšji sejem Na terasi knjižnice Škofja Loka torek, 10.00–12.00 Počitniška ustvarjalna delavnica: kiparjenje iz kartona Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka sreda, 9.30–11.30 Dežela ustvarjanja – cikel ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce Kulturni center slikarjev Šubic, Poljane Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 27. 7. 28. 7. 29. 7. Žirovski Vrh Sv. Urbana 35 16.00–19.00 Oglašujte v Loškem utripu. 041 233 350 39 Julij 2015 Javni poziv za vstop v partnerstvo Lokalne akcijske skupine loškega pogorja, ki deluje na območju občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri za programsko obdobje 2014 - 2020 Partnerji obstoječe Lokalne akcijske skupine loškega pogorja (LAS) vabijo vse zainteresirane k sodelovanju v LAS loškega pogorja tudi v novem programskem obdobju 2014 - 2020. LAS bo v novem programskem obdobju organizirana kot pogodbeno partnerstvo javnih in zasebnih subjektov, ustanovljeno z namenom uresničevanja Lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost na območju občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Naloga LAS bo oblikovanje in izvedba strategije lokalnega razvoja v smeri: - ustvarjanja delovnih mest, - razvoja osnovnih storitev, - varstva okolja in ohranjanja narave ter - večje vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Celotno besedilo javnega poziva in pristopna izjava sta dostopna na spletni strani LAS loškega pogorja www.las-pogorje.si. 40 Julij 2015 Doživite raj v Baru Raj V zavetju zelene oaze ob reki Sori je Nedeljko Rodić lani odprl Bar Raj. Boljšega imena za arhitekturno dovršen gostinski lokal s pogledom na Loški grad in Škofjo Loko si Nedeljko ne bi mogel izmisliti. Bar se namreč nahaja na mirni in senčni lokaciji, stran od mestnega vrveža, in je idealno zatočišče pred poletno vročino. Nedeljko Rodić se z gostinsko dejavnostjo v Škofji Loki ukvarja že enajst let, pri tem pa mu zadnja leta pridno pomaga tudi njegov sin Vukašin Rodić z vzdevkom Vuke. Pred dvema letoma je Nedeljko ob kopališču v Puštalu odprl nov gostinski objekt in s tem dodatno oživil nekdaj zelo priljubljen del mesta. V Baru Raj lahko gostje izbirajo med raznoliko ponudbo osvežilnih pijač, med toplimi in hladnimi napitki ter sladoledom. »Med vikendi se lahko okrepčajo tudi s hrano. Zanje smo med drugim pripravili pice, ribe in solate,« je povedal Vuke. V simpatičnem lokalu, ki ga je zasnoval domačin, arhitekt Primož Žitnik, so vedno dobrodošli tudi kolesarji in pohodniki. Lokacija ob reki Sori je namreč odlična izhodiščna točka za pohodniški ali kolesarski izlet v okoliške hribe ali le za krajši oddih po naporni hoji ali kolesarjenju. Blizu bara, pod sencami drevesnih krošenj, najmlajše goste čaka tudi lepo otroško igrišče. Otroci se tako lahko brezskrbno igrajo na bližnjem igrišču, medtem ko njihovi starši v miru uživajo na leseni terasi s pogledom na Loški grad 41 in okolico Škofje Loke. Prijazno in simpatično osebje vabi v Bar Raj vsak dan, od ponedeljka do nedelje, od 8. in do 23. ure. Julij 2015 42 Julij 2015 43 Vsak petek Dan velikih kupcev Nakupi brez DDV pri vrednosti nad 300 €* Davek na dodano vrednost vam povrnemo v obliki OBI darilne kartice, pri čemer vam na kartico naložimo 18,03% vrednosti nakupa (-22 % DDV). Gotovinsko izplačilo preostalega dobroimetja ni mogoče. Velja za nakupe nad 300 €. Ne velja za nakup darilnih kartic in že obstoječa naročila. Ni združljivo z drugimi popusti in dobropisi. Darilna kartica je veljavna 3 leta in se lahko uporablja v vseh sodelujočih OBI trgovinah po Sloveniji. V primeru izgube ali poškodbe kartice niste opravičeni do nadomestila. Vrednost in ostale pogoje poslovanja lahko preverite v vaši OBI trgovini ali na http://www.obi.si/si/storitve/darilni_bon/index.html Vedno v vaši bližini, OBI Kranj, Savski otok Pon. - sob.: 8.00–20.00, nedelja 9.00–13.00.
