Iz vsebine - Glasna avgust 2015

Glasbene urice, stran 7
Tabor GMS, Murska Sobota, stran 8
Skladateljske poetike, stran 26
Svetovni glasbeni dnevi, stran 16
Kako slovenski so poletni festivali, stran 28
Musica absurda, stran 22
iiz vsebine
bi
Ravela, Berga, Schoenberga, Weberna, Stravinskega in Bartóka.
Med ustanovitelji združenja ISCM sem zasledil tudi ime srbskega
muzikologa Rudolpha Retija.« O zgodovini in pomenu Svetovnih
glasbenih dni je za revijo Glasna spregovoril letošnji umetniški vodja
prireditve Pavel Mihelčič, ki je slovensko kandidaturo uspešno
predlagal že drugič.
MLADI IN GLASBA
7
8
10
Glasbene urice
Čez Muro do glasbe
19. mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji
Zapis o mladih v glasbi se tokrat začenja zelo zgodaj, pri poročilu o
posebnih glasbenih uricah s predšolskimi otroki, dojenčki in njihovimi
starši. Študentje Akademije za glasbo in Pedagoške fakultete si
želijo, da bi tovrstne urice spodbudile tudi poseben notni zapis v
revijalnem tisku in tako še posebej podčrtale pomen glasbene vzgoje
za rast mladih rodov. O pomenu glasbe pa ni treba več prepričevati
ambicioznih mladih glasbenikov, ki željni znanja vsako leto obiščejo
vsaj enega izmed poletnih mojstrskih tečajev. O mednarodni poletni
šoli saksofonistov poroča Tomaž Gržeta, Teja Turk in Ina Puntar pa
pišeta o 22. taboru Glasbene mladine Slovenije.
2
SKLADATELJI OSEBNO
26
Revija Glasna je za skladatelje, ki ustvarjajo v našem prostoru, pripravila
vprašalnik, s katerim želi približati delo in razmišljanje izbranih
ustvarjalcev, njihovo vpetost v naš čas in odnos do družbe, v kateri
ustvarjajo. Po čem se izbrani skladatelji razlikujejo od drugih sopotnikov
istega časa in prostora? Prva gosta sta pripadnika dveh generacij –
profesor in njegov študent – Pavel Mihelčič in Tomaž Bajželj.
TEMA IN VARIACIIJE – glasba našega časa
20
Hello, world! Vprašanja o elektronski glasbi
»Zamisliti si stroj, ki lahko generira nove glasbene ideje, je strašljivo. A
še zanimivejše je vprašanje, kaj je zares strašljivo: računalnik, ki lahko
sam snuje smiselne glasbene vzorce, ali sodobni skladatelj oziroma
izvajalec, ki pravzaprav ves čas dela le z vzorci in ne razmišlja zares
glasbeno?« Takšno filozofsko vprašanje nam vsem zastavlja avtorica
prispevka Ingrid Mačus in nas spodbuja k razmisleku o ustvarjanju z
uporabo nove tehnologije v našem času.
11
Glasba je gibanje, intervju z Martinom Messierjem
Teja Rot nas tradicionalno seznanja z zanimivimi dognanji
eksperimentalne glasbe. V pogovoru z Martinom Messierjem, ki je bil
tudi gost festivala Sonica, se nam odkriva podoba novomedijskega
umetnika, ki raziskuje razmerja med zvoki in materiali.
22
Svetovni glasbeni dnevi drugič v Ljubljani
»Prireditev Svetovni glasbeni dnevi je festival z najdaljšo zgodovino.
Ustanovljen je bil leta 1922. Na prvem, poskusnem festivalu, ki je
bil zelo uspešen, so bila dela Hindemitha, Honeggerja, Milhauda,
V ateljeju skladateljskih poetik
POGLEJMO V GLASBO … s kitaro
12
13
18
Jernej Bervar – jazz kitarist, ki se izraža po svoje
Številni obrazi kitare
Primož Sukič, kitarist z vizijo
»Njena lepota je v dotiku. V intimnem stiku, ki se ga navzame vsak dober kitarist. Zven njenih strun je glasba. Bliže je tišini, bolj je muzikalen.
Je podoba sveta. Klasična kitara v rokah umetnika premore čudovito
izraznost …« Poetičen uvod v tehtno raziskavo inštrumenta se začenja s poezijo, nadaljuje z izčrpnim zgodovinskim pregledom in v sredici poglobi v delo skladatelja in kitarista Nejca Kuharja. Raziskovalna
strast je podkrepljena še z vrsto zanimivih informacij iz sveta glasbenikov, glasbil, šol in pristopov. In ob tem prav gotovo ni treba še posebej
zapisati, da je avtor besedila, Lev Fišer, poleg študija muzikologije
predan tudi kitari.
Na strune kitare sta ubrana tudi dva pogovora z ustvarjalci. V prvem
Marina B. Žlender predstavlja kitarista Primoža Sukiča, raziskovalca sodobne klasične glasbe, v drugem pa Ana Milošević razkriva
nadarjenega mladega jazzovskega kitarista Jerneja Bervarja. In če
Vprašanja o elektronski glasbi, stran 20
Recenzije
R
ij in
i odmevi
d
i
Martin Messier, stran 11
Jernej Bervar, stran 12
Pogled v glasbo – kitara, stran 13
Primož Sukič, stran 18
boste dobro prebrali revijo, bodo kitarske strune zazvenele tudi v kakšnem drugem manjšem članku.
NADALJEVANKA
24
Musica absurda
Nadaljevanka, v kateri študentka muzikologije z graške univerze v Avstriji
Sara Kebe predstavlja najbizarnejša dela klasične glasbe, se tokrat poglablja v evolucijo instrumentacije. »Skozi desetletja, polstoletja in stoletja so se iz najrazličnejših poskusov odkrivanja novih kombinacij inštrumentov oblikovale, izoblikovale ter uveljavile zasedbe, ki jih dandanes
poznamo kot najbolj standardne ... V 20. stoletju pa je prišlo do ogromnega preobrata, saj so se skladatelji hoteli osvoboditi klasičnih glasbenih
zasedb in so med drugim začeli posegati po povsem vsakdanjih stvareh
in predmetih ter jih uporabljati kot inštrumente.« In za kakšno zasedbo
sta pisala svoji deli Edgar Varèse in György Ligeti?
OD RAZGLEDOV DO ODMEVOV
4
28
29
Razgledi po domovini in svetu
Kako slovenski so poletni festivali v Sloveniji
Recenzije in odmevi
Skladatelj Lojze Lebič - v glasbi in besedi
Novice, razmisleki in odmevi so stalni del naše revije, vedno znova pa
nam je težko zapisati besedila slovesa, še posebno če gre za nadarjene ustvarjalce naše sredine. Letošnji julij je bil kljub vročini najmanj
dvakrat hladen in mračen. Od skladatelja Mihaela Paša in izvirnega
ustvarjalca narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika, ki je razveseljeval slovenski živelj po vsem svetu, se na uvodnih straneh poslavljamo
z nekrologom, verjamemo pa, da bo izvirna glasba še dolgo nagovarjala ljubitelje glasbe.
Del odmevov, ki zaokrožujejo našo revijo, v tej ediciji dopolnjujemo še
s kratko refleksijo o slovenskosti slovenskih festivalov. Prispevek je pripravila Aleksandra Gartnar, za novice sta poskrbeli sodelavki Jelena
Grazio in Tatjana Gregorič, za odmeve pa še Marina B. Žlender, Tomaž Gržeta in Andrej Lutman.
Na zadnji strani tradicionalno zasnovane revije Glasna to pot osvetljujemo predstavitev dela in življenja Lojzeta Lebiča. Izbor ni bil naključen.
Na letošnjih Svetovnih glasbenih dnevih bo slovenska sekcija ISCM-a
skladatelja in akademika Lojzeta Lebiča predlagala za častnega člana
te prestižne organizacije. Kratka esejistična zapisa predstavljata zadnji
avtorski CD, izdalo ga je Društvo Slovenskih skladateljev 2012, ter izčrpno raziskavo dr. muzikologije Gregorja Pompeta »Zveneča metafizika:
skladateljski opus akademika Lojzeta Lebiča«. Raziskava je izšla lani pri
Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot poudarja avtor
zapisa Tadej Stolić, monografija poleg obsežne študije skladateljevega opusa z izbrano metodologijo prinaša vpogled v sodobno muzikološko znanost, izbrana zgoščenka pa odkriva izbor skladb, umeščenih v
zadnjo dekado delovanja velikana slovenske sodobne glasbe.
3