Himna sončnemu božanstvu

Himna sončnemu božanstvu
ODLOMEK
Prevod: Gregor Strniša
Vse živali se paše veselé,
vsa drevesa, vse rastline cvetó,
pod močvirji se ptice spreletajo,
njih krila se dvigajo tebi v čast.
Vse ovce skakljajo naokrog,
vse ptice, vse, kar krila ima –
vse živi, ko nad njimi vzideš ti.
Po reki hite ladje navzgor in navzdol,
odprte so ceste, ker svetiš ti.
V vodi ribe poskakujejo v zrak pred teboj
in tvoji žarki so sredi velikega morja.
Iz samega sebe si ustvaril bitij milijone.
V mestih, vaseh in naseljih,
na cesti, na bregu reke −
vse oči te zro pred seboj,
ko podnevi si sonce nad zemljó.
V mojem srcu si.
Nihče drug te ne pozna,
samo tvoj sin Ehnaton.
Razkril si mu svoje namene
in svojo moč.
V tvoji roki je svet, kot si ga ti ustvaril.
Kadar vzideš, ljudje živé,
ko zaideš, ljudje umró,
ker ti sam si življenja čas
in le od tebe živimo,
vse oči pa v tvojo lepoto strmé,
dokler ne zaideš.
Ko na zahodu zaideš, takrat se vse delo konča.
Kadar se dvigneš, ljudje se rodé,
da za kralja rastó.
Že odkar si zemljo ustvaril,
si jo svojemu sinu namenil,
ki je iz tebe samega izšel,
kralju, ki od resnice živi,
vladarju obeh dežel Nefer-keperu-Re in Ua-en-Re,
sinu Re, ki od resnice živi,
gospodarju kron Ehnatonu,
ki njegovo življenje je dolgo,
in véliki kraljevi soprogi,
ki ljubi jo kralj, Nefer-nefru-Aton,
vladarici obeh dežel, ki zmeraj in večno živi in cveté.