Nove knjige HIPONOMOLOŠKA FAVNA SLOVENIJE Lea Milevoj

Nove knjige HIPONOMOLOŠKA FAVNA SLOVENIJE Lea Milevoj

©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologiezentrum.at
A cta en to m o lo g ic a , 9 (1), 2001
Nove knjige
H IPO N O M O LO ŠK A FAVNA SL O V E N IJE
V delu z naslovom Hiponomološka favna Slovenije, ki je izšlo pri Slovenski akademiji
znanosti in umetnosti, 1999 in katerega a v to rje akad. dddr. Jože Maček, zaslužni profesor
Univerze v Ljubljani, je prvič na enem mestu zaokroženo predstavljena favna listnih zavrtačev Slovenije. Favno listnih zavrtačev je začel avtor knjige zbirati sredi šestdesetih let, kar
je trajalo vse do srede devedesetih. Povzročitelji poškodb, ki oblikujejo rove (gr. Iponomos podzemni rov) in spadajo v razrede hroščev (Coleoptera), kožekrilcev (Hymenoptera), metul­
jev (Lepidoptera) in dvokrilcev (Diptera), je na zbranih rastlinah sproti določal in o najdbah
deloma poročal v kar 32 prispevkih v domačem in tujem znanstvenem tisku.
Pred njim v Sloveniji skoraj nihče ni obravnaval hiponomološko favno, ki pa ni le
znanstveno zanimiva, temveč nekatere vrste listnih zavrtačev resno ogrožajo kmetijske pa
tudi gozdne rastline, druge pa so zastopane na samoniklih rastlinah. Tega se je avtor zavedal
in s svojim delom dal pomemben prispevek slovenski pa tudi evropski entomološki in fitomedicinski stroki.
V uvodnem delu knjige, ki obsega 385 strani najprej na kratko opisuje način življenja list­
nih zavrtačev in tvorbo oziroma različno oblikovanje rovov v rastlinah, kar je prikazano v
delu tudi na risbah. Pri tem posebej opozarja na visoko specializacijo ličink in pestrost relacij,
ki vladajo med gostiteljskimi rastlinami in listnimi zavrtači. Sledi zgodovinski pregled
raziskav listnih zavrtačev, pri čemer navaja kronologijo hiponomoloških publikacij. Prva je
iz Frankfurta (Nemčija) in sega v leto 1680. Po na kratko opisani metodiki dela sledijo rezul­
tati, ki se začenjajo s prikazom UTM karte Slovenije, iz katere je razvidno, da se popisi
oziroma avtorjeve najdbe listnih zavrtačev nanašajo na več kot polovico kvadrantov v UTM
oz. 537 krajev, ki so v delu navedeni po abecedi in med drugim so podatki v katerem kvad­
rantu se kateri kraji nahajajo. Dalje je v delu po zoogeografskih regijah prikazan seznam vrst
(skupaj 578) listnih zavrtačev in sicer 28 vrst Coleoptera, 18 Hymenoptera, 289 Lepidoptera,
237 Diptera, 49 pa je takšnih, ki jih je določil do rodu. Sledi seznam vrst po družinah z
najdišči in gostitelj skimi rastlinami, ki jih je skupaj 658.
Številne najdene vrste listnih zavrtačev in njihovih gostiteljev so nove za Slovenijo,
nekatere med njimi pa tudi za jugovzhodno oz. južno Evropo.
V posebnem podpoglavju je abecedni seznam gostiteljskih rastlin, s prikazom na njih
živečih vrst listnih zavrtačev. Avtor je namreč rastlinskemu gostiteljskemu spektru namenil
veliko pozornost, kar ni običajno za literaturo, ki obravnava hiponomološko favno.
Izčrpnemu prikazu rezultatov sledi diskusija, navedeni so uporabljeni viri in literatura, ki
obravnava hiponomološko favno. Delo se zaključuje z abecednimi indeksi najdišč, okrajšav
gostiteljskih rastlin, ki so podlaga za računalniško obdelavo podatkov in z indeksom vrst list­
nih zavrtačev.
Na koncu dela so kar na 30 straneh originalne barvne slike, ki prikazujejo poškodbe
hiponomološke favne iz rodov Hymenoptera, Lepidoptera in Diptera z navedbo vrst, ki jih
povzročajo in ki jih avtor v delu obravnava. Celo delo je napisano dvojezično v slovenskem
in nemškem jeziku, kar je redkost v slovenski znanstveni literaturi. S tem pa je avtor približal
dragocene podatke o hiponomološki favni tudi širšemu krogu strokovnjakov iz drugih delov
Evrope.
Lea Milevoj
34