Prenos pdf različice dokumenta - Občina Sveti Andraž v Slovenskih

Transcription

Prenos pdf različice dokumenta - Občina Sveti Andraž v Slovenskih
NOVICE
OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH
Vitomarci, september 2014
št. 48
PRAZNOVALI SMO DAN DRŽAVNOSTI
2
številka izdaje 48 • september 2014
uredništvo
Uvodnik
»Naš svet je pisan, raznolik,
prepoln podob je in oblik.
Čeprav nas mnogo je povsod,
vsak mora iti svojo pot.«
Življenjska sreča sestoji iz majhnih
sreč v mnogih trenutkih. Taki
trenutki so povezani tudi z letnimi
časi, poletnimi dopusti in letovanji,
počitnicami, prijetnimi dogodki
od birm, porok, festivalov itd.
Vroče je ob športnih dogodkih, ki
jih to poletje ne manjka. Posebna
vročica je vladala ob svetovnem
prvenstvu v nogometu. Ogreto in
vroče je na političnem področju od
pogostih referendumov do volitev.
Sploh ni časa, da bi se ohladili, če
ne bi za to poskrbelo vreme. Ob
preveč ogretem ozračju pada tudi
toča – na tak ali drugačen način.
Pa naj bo vroče še naprej, saj vsaka
stvar slej ali prej mine.
Po navadi je stvari težko zaključiti.
Še posebno težko je zaključiti lepo
stvar, ko je ravno v največjem
sijaju. Kljub temu v spominu
ohranimo prijetne trenutke.
V imenu uredniškega odbora
našega glasila vam voščim največ
kar vam lahko – veliko prijetnih
trenutkov ob prebiranju Novic.
Ema Ilešič
Lokalne volitve 2014
Lokalne volitve bodo letos v nedeljo, 5. oktobra.
Kandidati morajo oddati svoje kandidature do 10. 9. 2014 do 19. ure Občinski volilni komisiji. Kandidati bodo imeli v naslednji
številki Novic (Novice št. 49), ki bo izšla konec septembra ali prve dni oktobra (vsekakor še pred volitvami) na voljo eno črnobelo A4 stran za predstavitev svojih programov (fotografija, predstavitveni tekst).
Uredniški odbor Novic
Novice št. 49 bodo predvidoma izšle konec septembra 2014.
Prispevke lahko oddate kot predstavnik katerega od društev ali kot občan. Rok za oddajo
vaših prispevkov je najkasneje do ponedeljka, 15. septembra 2014. Prispevkov, ki bodo
prispeli kasneje, ne bomo mogli objaviti v tej številki Novic.
Pripišite napovednik dogodkov (izleti, prireditve, srečanje ...), ki jih organizirate v
vašem društvu do vključno decembra 2014.
V svojih prispevkih upoštevajte datum izida Novic in temu prilagodite vsebino. Prispevke
posredujte v digitalni obliki na elektronski naslov: [email protected].
Prosimo, da upoštevate navodila za predajo prispevkov:
- določite kratek in udaren naslov prispevka (kot npr. »Srečanje vseh članov
društev«);
- prispevki naj bodo kratki, v prispevku označite, kje pride katera fotografija
in kaj naj piše pod njo (poimenujte enako, kot boste poimenovali priložene
fotografije: med tekstom napišite z drugo barvo npr. Fotografija: Nabiranje
zvončkov); PROSIMO, DA TO UPOŠTEVATE);
- fotografije pripnite posebej in jih poimenujte – podnaslovite, dodajte, osebe na
fotografiji (če je smiselno) ... Neoznačene fotografije v prihodnje žal ne bomo
mogli objaviti.
- napišite avtorja prispevka.
Prepozno poslanih prispevkov, neoznačenih (nepoimenovanih) fotografij in nepodpisanih
prispevkov žal ne bomo mogli objaviti.
V Novicah lahko oddate: NEKOMERCIALNI MALI OGLAS ZA FIZIČNE OSEBE –
oglasi do 10 besed so brezplačni. Vsebino prav tako pošljite do 10. 9. 2014.
Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke po potrebi krajša, jih razporeja v rubrike ali
zaradi neprimerne vsebine ne objavi.
Uredniški odbor
Napovednik dogodkov
September:
- nedelja, 28. 9. ob 15. uri regijsko srečanje
ljudskih pevcev »POZDRAV JESENI«;
Večnamenska dvorana Vitomarci;
Društvo gospodinj Vitomarci
- krvodajalska akcija; OORK Sv. Andraž
- trgatev potomke, stare trte in brajd
(ali v začetu oktobra); Vinogradniško –
sadjarsko društvo
Oktober:
- 24. 10. 2014 proslava ob Dnevu
reformacije ; KUD Vitomarci
- Kreativna delavnica za otroke, razstava,
literarni večer ; KUD Vitomarci
Iz vsebine
stran
Uredništvo
Župan
Občinski svet
in odbori
Občinska uprava
Društva
3
4
6
6
12
Šola in vrtec
Župnija
Ostali prispevki
Kronika kraja
Nagradna križanka
21
31
32
37
38
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo.
Izdajatelj: Občina Sv. Andraž v Slov. goricah; Lektoriranje: Alenka Omulec; Za izdajo odgovoren: Franci Krepša; Odgovorna
urednica: Bernarda Ban; Uredniški odbor: Alenka Omulec, Bernarda Ban, Ema Ilešič, Kristijan Majer in Vanja Gaber Krepša;
Naklada: 450 izvodov; Tisk: Tiskarna Saje d.o.o.; Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki
ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno št. 376.
Novice občine Sv. Andraž
3
župan
Spoštovane občanke in občani
Letošnje »vroče« poletje je tako rekoč za nami. Čeprav se nekako ne
zavedamo, je tukaj že jesen, za katero
lahko upamo, da bo bolj suha.Upamo
lahko tudi, da nam bo, po vseh teh
referendumih in volitvah, nova vlada
prinesla več politične, predvsem pa
gospodarske stabilnosti, kot smo je
bili deležni pod dosedanjo. Samo želimo si lahko, da bodo gospodarstveniki s svojimi predlogi bolj uslišani in
da si bo nova vlada za glavno nalogo
zadala povečati gospodarsko rast, kar
lahko Slovenijo povleče iz te grozne
situacije, v kateri smo se znašli.
Na naši občinski ravni se je v teh nekaj pomladnih in poletnih mesecih
odvilo oz. zgodilo kar nekaj dogodkov, ki so ali pa še bodo na neki način
spremenili našo občino.
Končali smo z glavnino projekta modernizacije cest. Preplastili smo in
delno razširili okrog 6 km cestnih
odsekov, ki so bili zaradi dotrajanosti
posameznih delov prepotrebni obnove. Trenutno še potekajo nekatere
preplastitve po celotni občini, tako
da bo v tem proračunskem letu obnovljenih okrog 10 km cest, ki ležijo
v praktično vseh vaseh občine. Tako
bomo v obnovo oz. modernizacijo cest letos vložili več kot 650.000
€. Skoraj polovico tega zneska, ki je
pravzaprav za naš proračun kar velik,
nam je uspelo pridobiti na lanskem
razpisu Ministrstva za kmetijstvo.
Zahvala za zgoraj povedano gre ve-
čini članom in članicam občinskega
sveta, ki so s svojo konstruktivnostjo
prispevali k umestitvi tega projekta v
proračun, in občinski upravi, ki je ta
projekt brezhibno izvedla.
Za razširitev in preplastitev sta nam
ostala le še dober kilometer ceste v vitomarško vas in približno enaka dolžina ceste v Drbetince, za katero imamo že narejene projekte. Novogradnja
nas čaka še na kilometrskem odseku
ceste mimo Žvarčevih(povezava med
Hvaletinci in Novinci) in prav tako
dolg odsek ceste proti Župetincem.Z
drugimi besedami so nam za modernizacijo cest ostali še dobri štirje kilometri, ki pa morajo biti brez velikih
težav narejeni v prihodnjem mandatu. S tem bodo v bistvu v teh letih obstoja naše občine modernizirane oz.
na novo zgrajene vse kategorizirane
občinske ceste.
Tudi na področju vodooskrbe smo
letos investirali kar nekaj sredstev iz
proračuna naše občine. Več o tem
boste lahko prebrali v članku, ki sledi
v nadaljevanju.
V sodelovanju z župnijo Sv. Andraža
bomo uredili okolico farne cerkve.
Župnija je prispevala denar za gramoz in izkop oz. zemeljska dela na
parkirišču pod cerkvijo, občina pa je
zagotovila denar za robnike, cement
in asfaltiranje okolice cerkve ter parkirišča. Nekatere prostovoljce, ki so
v ta projekt vložili kar nekaj truda
oziroma prostovoljnih delovnih ur,
lahko vidite na fotografijah. Vsem, ki
ste sodelovali, se tudi jaz lepo zahvaljujem.
Tudi na področju širokopasovnega
dostopa se nam je uspelo dogovoriti
s Telekomom Slovenije za novo investicijo – izgradnjo bazne postaje oz.
centrale v naši občini. Ta bo omogočala širokopasovni dostop v približno štirih kilometrih oddaljenosti
od stavbe kmetijske zadruge.Tam je
Telekom že začel s postavitvijo omenjene bazne postaje. S to pridobitvijo bomo imeli možnost sklenitve naročnin za trojček (internet, televizija
4
številka izdaje 48 • september 2014
in telefon).
Kot zadnja investicija, ki se bo izvajala letos, bo obnova stanovanjskega
bloka, ki smo jo napovedovali že kar
nekaj časa. Obnova bo zajemala zamenjavo strešne kritine in oken ter
ureditev fasade. Po grobi oceni nas
bo stala okrog 50.000 €.
Z zaključevanjem dveh stanovanj
nad nedavno zgrajeno Večnamensko
dvorano v Vitomarcih pa se tudi zaključujejo letošnje investicije. Te so
po moji oceni bile v letošnjem letu
oz. tem mandatu v naši občini, glede
na zelo slabo stanje na državni ravni,
zelo bogate.
Če se izrazim malo drugače, lahko mirno rečem, da smo tudi v tem
mandatu dobro opravili svoje delo
in naredili vse, kar smo v svojem
volilnem programu pred štirimi leti
obljubili.
Želim vam prijetno branje.
Franci Krepša,
župan
Zaključni sloj asfalta
župan / občinska uprava
Zažig avtomobila, uničenje občinske zastave ... Kako daleč
bomo šli?
V preteklih tednih ste že slišali in videli po različnih medijih, da so mi v
sredo, 30. julija 2014, okrog 23.00 ure
neznanci na domačem dvorišču zažgali avtomobil. Kot je pozneje ugotovila kriminalistična policija, so avtomobil najprej polili z neko vnetljivo
snovjo (najverjetneje bencinom), potem pa podenj vrgli tako imenovano
molotovko – zažigalno bombo (prižgano plastenko z bencinom).
Ogenj je v trenutku zajel ves avtomobil. Na srečo je to v trenutku izbruha ognja videl sosed, ki ga je v nekaj
minutah, še preden so začele goreti
gume, barva in notranjost avtomobila, pogasil z gasilnim aparatom. Kaj
vse bi lahko sledilo, če bi avtomobil
dodobra zagorel in če bi prišlo do
eksplozije rezervoarja z gorivom, si
rajši niti ne predstavljam. Avtomobil
je bil namreč parkiran le dobra dva
metra od stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, kamor bi se ogenj
nedvomno razširil. V takem primeru
bi bila ogrožena tudi življenja, zato
ga kriminalistična služba obravnava
kot kaznivo dejanje – povzročanje
širše nevarnosti.Upam, da bo policija
te kriminalce, ki so si privoščili to nezaslišano neumnost, čim prej odkrila
in prijela.
Sicer pa teh skrivaških »pogumnežev« ni kaj dosti v hlačah, ker bi mi
sicer (kar bi bila normalna pot) svoje
nezadovoljstvo ali kakršnokoli težavo povedali na normalen način. Ko
bo policija prijela odgovorne za to
dejanje, se bom potrudil, da bodo za
vedno pristali na varnem mestu in to
ne v zaporu, ampak v kakšnem posebnem zavodu. Po mojem mnenju
pač takšni, ki uporabljajo takšne prijeme, nimajo urejenega podstrešja v
svojih glavah.
Na koncu tega mojega prispevka
bom še dodal misel, ki gre v razmislek predvsem tistim, ki jim politično
nisem najbolj pri srcu.
Meni je kristalno jasno, da nikoli ne
bom po volji vsem, ker je to enostavno nemogoče. Bi se pa morali nad
sabo zelo zamisliti tisti, ki to mržnjo
do mene vsakodnevno prenašate na
svoje otroke. To bo v vaših potomcih ostalo tudi takrat, ko jaz več ne
bom župan. Te negativne in sovražne
občutke bodo nosili v sebi, le da jih
bodo začeli usmerjati na druge. Mogoče celo na vas, čeprav ste njihovi
starši,ker ste jih tako naučili.
Zelo velika verjetnost je, da bo takrat
za kakšno »zažigalno akcijo« na vrsti
kdorkoli izmed vas, ker se bo pač kdo
komu izmed njih na kakršenkoli način zameril.
Pri nas se je ta »ognjena akcija« končala z nekaj tisoč evrsko materialno
škodo. Kakšne bi bile posledice, če
bi prišlo do smrtnih žrtev, se naj zamislijo predvsem tisti, ki so to storili, čeprav njihov namen mogoče ni
bil takšen, da bi povzročili naklepni
umor.Če pa je bil to njihov namen,
potem pa se je v občini Sv. Andraž
končalo obdobje varnega in strpnega
sobivanja in bomo potemtakem morali slej ko prej vsi mi svoje družine
varovati z vsemi sredstvi, ki so nam
na razpolago.
Franci Krepša,
župan
Odrezana občinska zastava
Ni še minil teden dni, kar so županu
pred domačo hišo zažgali avtomobil,
že so se odvili novi 'napadi'. Tokrat so
se nepridipravi 'spravili' na občinsko
zastavo.
V noči iz torka na sredo, iz 5. na 6.
avgust 2014, so nepridipravi pred
podružnično šolo v Vitomarcih (Vitomarci 42 b) odrezali občinsko zastavo. Dobesedno odrezali, saj je na
drogu ostalo le še cca. 20 cm zastave
in se jasno vidi, da je bila odrezana.
S tem povzročitelj jasno kaže, kakšno
spoštovanje ima do svoje občine, svojih soobčanov in do državnih simbolov nasploh.
Zastave (šolska, občinska, državna in
evropska) visijo na visokih drogovih
ob šolski stavbi. Zastave so tako viso-
ko, da se je treba pošteno potruditi,
da prideš do njih. Povzročitelji škode, uničenja občinskega simbola, so
se očitno dobro organizirali in res
potrudili za to dejanje.
Predvideva se, da so povzročitelji isti,
kot so bili požigalci avtomobila. Kraj
dogodka je še isti dan obiskala policija. Storilce že iščejo.
Če storilci menijo, da so škodo naredili županu in občinski upravi, se
motijo. Škoda gre namreč na račun
vseh občanov, saj bo treba naročiti
nove, denar pa bo šel iz občinskega
proračuna.
Bernarda Ban,
občinska uprava
Novice občine Sv. Andraž
Odrezana občinska zastava
5
občinski svet in odbori
22. seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž
v Slov. goricah
V sredini junija je ponovno zasedal
Občinski svet Občine Sv. Andraž v
Slov. goricah, tokrat že na svoji 22.
redni seji. Dnevni red je obsegal 7
točk. Po potrditvi zapisnika prejšnje
seje so svetniki na predlog političnih
strank v občini in pa kasneje na
predlog Komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja
podelili štiriletni mandat novi
Občinski volilni komisiji (OVK),
ki bo izpeljala letošnje oktobrske
lokalne volitve. Predsednik OVK
je postal Tomaž Žiger iz Maribora,
njegov namestnik pa Andrej Perme,
prav tako iz Maribora. Komisija
ima tri člane, ki so Jana Ilešič,
Mateja Šamperl in Ivan Danko ter
tri namestnike članov, ki so Marko
Roškar, Vladimir Kramberger in
Darja Pristovšek.
V nadaljevanju je Občinski svet
soglasno potrdil Letni program
športa in Letni program kulture za
leto 2014. Letna programa sta osnova
za izvedbo javnega razpisa za športna
in kulturna društva v občini.
Občinski svet je še podal soglasje k
podpisu Sporazuma o sofinanciranju
investicije OŠPP dr. Ljudevita Pivka
Ptuj s telovadnico. Gre za sofinanciranje novogradnje omenjene šole, ki
jo sofinancirajo vse občine, ki so nastale iz bivše občine Ptuj. Za občino
Sv. Andraž znaša delež sofinanciranja 1,74 % oz. 32.275,41 €.
Pri pobudah in vprašanjih svetnikov
je tekla obravnava o obnovi
stanovanjskega bloka v Vitomarcih.
Načrtovana je bila celotna obnova,
ker pa ni bilo primernega razpisa,
na katerem bi občina lahko pridobila
dodatna sredstva, s finančne plati
investicije ne bo mogoče v celoti
izvesti. Trenutno so bile obnovljene
celotne elektroinštalacije, zamenjana
bodo še okna ter streha objekta.
Beseda je tekla tudi o sofinanciranju
malih čistilnih naprav, ki jih bodo
po letu 2017 morala imeti vsa
gospodinjstva, ki niso priključena na
kanalizacijo. V tej smeri občinski svet
razmišlja, da bi na eni od naslednjih
sej sprejeli odlok, ki bi predvideval
sofinanciranje individualnih čistilnih
naprav.
Na tokratni seji je občinski svet
odobril finančno pomoč petim
domačim društvom ter soglašal s
preplastitvijo asfaltnih površin v
okolici cerkve ter asfaltiranje prostora
pred Župnijsko Karitas v zameno za
podeljeno služnost na javni poti, ki
pelje mimo cerkve.
Ob koncu seje je svetnik Darko Rojs
vse prisotne seznanil z odstopom
z vseh položajev, na katere je bil
imenovan kot svetnik. Povedal je,
da v občini Sv. Andraž zaključuje
s politično kariero, saj ima druge
zasebne interese in se vsem zahvalil
za sodelovanje.
Alenka Vršič
občinska uprava
Po občini nameščen prvi del označevalnih
in usmerjevalnih tabel
V okviru razpisa LAS smo izvajali
projekt Označevanje poti v občini.
Glede na razpoložljiva sredstva smo
tako od skupaj planiranih 104 tabel
(59 kažipotov – usmerjevalnih tabel
za kraje in 45 označevalnih tabel –
ulični odseki z oznako hišnih številk)
letos postavili 30 tabel (8 kažipotov
in 22 oznak hišnih številk).
Prva serija tabel je tako postavljena na najbolj frekventnih križiščih,
oznake hišnih številk pa v odsekih,
kjer je večje število hiš.
Ostali odseki in križišča so planirani
za drug razpis, ki ga lahko pričakujemo v letu 2015. Računamo, da bi
glede na razpoložljiva sredstva preko
razpisov, ki jih lahko pričakujemo v
prihodnjih letih (2015–2020), v prihodnjih dveh letih označili še vse
preostale odseke s hišnimi številkami
in vsa križišča. Tako se bodo lahko
potencialni obiskovalci in turisti lažje orientirali po našem prostoru.
6
številka izdaje 48 • september 2014
Bernarda Ban
Usmerjevalna tabla – kažipot
Označevalna tabla – hišne številke
občinska uprava
10 let delovanja Lovske družine Vitomarci in 35 let delovanja Društva upokojencev Sv. Andraž
Lovska družina Vitomarci letos
praznuje 20 let ustanovitve lovskega
društva in 10-letnico delovanja
lovske družine.
Ob tej priložnosti so 12. julija 2014
med 13. in 19. uro organizirali
srečanje vseh članov društev, ki
delujejo v naši občini, z družabnim
srečanjem in pogostitvijo.
Sledila je svečana proslava ob
sodelovanju sosednjih lovskih družin,
v večernih urah pa je tekla zabava ob
zvokih ansambla Mladi gamsi.
Društvo upokojencev Vitomarci je
10. avgusta 2014 obeležilo 35-letnico
delovanja. Najprej so si člani društva
ogledali prenovljeno Domačijo
Vitomarci – Hrgovo hišo, ki so jo s
pomočjo nasvetov Monike Simonič
Roškar začeli preurejati v etnografski
muzej – preužitkarsko hišo. Sledil je
kulturni program, podelitev priznanj
in zahval v Večnamenski dvorani
Vitomarci.
V dvorani so še vedno na ogled
fotografije Tako smo nekoč živeli ter
nekatere druge razstave.
Vsem članom obeh društev čestitamo
in jim želimo še veliko energije,
volje ter pozitivne naravnanosti
pri njihovem nadaljnjem delu in
ustvarjanju.
Občinska uprava
Notranja ureditev preužitkarske hiše
(Hrgova hiša)
Lovski dom v Müžah
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah na pomoč
prizadetim v poplavah v Srbiji in BiH
Številne institucije, organizacije in
službe so ob katastrofalnih poplavah
v Srbiji in Bosni in Hercegovini
pokazale odraz solidarnosti in
na različne načine pomagale
tamkajšnjim prizadetim. Tudi v
občini Sv. Andraž v Slov. goricah smo
se ob številnih težkih dogodkih, ki so
jih predvajali različni mediji, odločili
priskočiti na pomoč. V enem izmed
trgovskih centrov smo opravili nakup
hrane in artiklov za osebno higieno
v skupni višini 800,40 €. Račun je
poravnan neposredno iz proračuna
občine.Te artikle smo s sodelovanjem
domače Župnijske Karitas Sv. Andraž
v Slov. goricah odpeljali v skladišče
Nadškofijske Karitas Maribor, od
koder so jih že naslednji dan odpeljali
v Srbijo in Bosno in Hercegovino.
G. Darko Bračun, generalni tajnik
Nadškofijske Karitas Maribor, je
povedal, da je cilj in želja, da bi po
zmožnostih pomagali tudi čez mesec
ali dva, ko področje in stiske ne bodo
več tako zanimive za medije in se
bodo v resnici pokazale katastrofalne
posledice poplav. Zato bomo v občini
poskušali pomagati tudi takrat,
neposredno od občanov, društev in
organizacij, ki delujejo v občini.
V občini poskušamo pomagati tudi
svojim občanom, ki se znajdejo v
stiski. Takšnih primerov je čedalje več,
zato dobro sodelovanje z domačimi
solidarnostnimi organizacijami ni
odveč. Občina skozi vse leto skrbi
in pomaga domači Župnijski Karitas
Sv. Andraž v Slov. goricah, prav tako
Občinski organizaciji Rdečega križa
Sv. Andraž. Nekajkrat letno – odvisno
od potreb – pomaga s sredstvi za
nakup hrane in artiklov osebne
higiene, ki jih sodelavci Karitas in
Rdečega križa razdelijov prave roke.
SV. ANDRAŽ V SLOV.
GORICAH ZA SRBIJO IN BiH
ARTIKEL
VODA 2 L
MLEKO 1 L 1,5 %
BELIKRISTALNISLADKOR
TESTENINE BUCATINI
TESTENINE AMORINI
JUŠNE KROGLICE
RIŽ PARBOILED
NAVADNA MOKA
SOL, FINO MLETA
KORUZNA MOKA
OLJE, SONČNIČNO
CHOCO RICE
PENEČA KOPEL
ZOBNA KREMA
KOLIČINA
150
100
80
100
100
90
80
100
70
80
80
40
60
50
Alenka Vršič
Novice občine Sv. Andraž
7
občinska uprava
Domačija Vitomarci - Hrgova domačija začela dobivati
podobo etnografskega muzeja
Hrgova domačija, Vitomarci 58, je
vpisana v register kulturne dediščine
kot del kulturne dediščine Občine Sv.
Andraž v Slov. goricah pod imenom
Domačija Vitomarci. Že ob obnovi
domačije v letu 2002 se je izoblikovala
ideja, da se domačija uredi v muzej.
Za ureditev muzeja smo domačijo
prijavili v nabor projektov, ki se
bodo izvajali v okviru projektov,
sofinanciranih s strani Evropske unije
v programskem obdobju 2014–2020.
V okviru tega bomo uredili
elektrifikacijo domačije, vodovod,
sanitarije, izdelavo razstavnih regalov,
črne kuhinje, popravilo strehe in
druge dejavnosti. Prva sredstva lahko
pričakujemo v letu 2015 in ureditve
se bomo takrat tudi celovito lotili.
Da bomo domačijo primerno uredili
v muzej, nam s strokovnimi navodili
pomagata Monika Simonič Roškar
in Boštjan Roškar iz Pokrajinskega
muzeja Ptuj, prav tako konzervatorka
iz Zavoda za kulturno dediščino
Maribor ga. Jelka Skalicky.
Letos je turistična sekcija Društva
upokojencev Vitomarci pod idejnim
vodstvom Edija Kupčiča začela z
zbiranjem eksponatov in delnim
notranjim urejanjem domačije za
Prostovoljci pri postavljanju razstave
razstavo zbranih eksponatov ob
obisku zdomcev iz Nemčije (maja
letos) in ob 35-letnici društva
upokojencev (avgusta letos).
Zbrali so večje količine posode, miz,
keramike za krušno peč, omar in
druge opreme za domačijo.
Za delno ureditev notranjosti
domačije so pri čiščenju pomagali
tudi javni delavci občine. Za začasno
ureditev muzejske zbirke smo
nabavili material za postavitev peči
(apno in opeke), nosilce in deske za
police, samostoječe stalaže in drugi
drobni material v skupni vrednosti
971 €. Ostala večja dela pa bodo,
kot že rečeno, izvedena na osnovi
razpisov, ki jih pričakujemo v letih
2015–2016 in na osnovi katerih lahko
Čiščenje razstavnih prostorov v
domačiji
pričakujemo do 80 % sofinanciranje
z nepovratnimi evropskimi sredstvi.
Začasna razstava je na ogled po
prejšnjem dogovoru z g. Edijem
Kupčičem ali z občinsko upravo.
Bernarda Ban
Kmalu bomo pili »andraševsko« vodo
Po kar precejšnjih pritiskih in težavah, ki smo jih v lanskem in tudi
letošnjem letu imeli s Komunalnim
podjetjem Ptuj, ki našo občino oskrbuje z vodo, smo se odločili, da si v
občini zagotovimo lastne vire pitne
vode.
Če spomnim, je Komunalno Podjetje Ptuj od nas občanov (ne občine)
po nekih kriterijih hotelo iztržiti
130.000,00 €. Toliko bi naj občani
Sv. Andraža po njihovem izračunu
dolgovali v skupni sistem, s čimer se
nismo strinjali, zato smo začeli razmišljati o lastnih vodnih virih.
Z namenom zagotovitve kvalitetnejše in cenejše lastne pitne vode v naši
občini smo zgradili dve vodni vrtini.
Vrtini dajeta skupaj več kot 4 litre
vode na sekundo oz. 14.4 kubičnih
metrov na uro. V enem letu bi bilo
možno načrpati 126.000 kubičnih
metrov vode iz obeh vrtin. Letna
poraba vode v naši občini povprečno znaša 45.000 kubičnih metrov. Z
drugimi besedami lahko rečemo, da
bomo imeli trikratno rezervo povprečno porabljene. Pomisleki nekaterih o nevarnosti pomanjkanja vode
so torej povsem odveč.
8
številka izdaje 48 • september 2014
Vrtanje vrtin za vodo
Zakonodaja predpisuje odvzem štirih vzorcev vode za razširjeno analizo oz. po en vzorec v vsakem letnem
občinska uprava
času. Pred dnevi smo s strani ARSO
že dobili Vodno dovoljenje za tridesetletno obdobje. Investicija nas
je do sedaj stala dobrih 30.000,00
€. Predvidevamo, da bo naša voda
cenejša za najmanj 30%, kot trenutno znašajo izgube vode v sedanjem
vodovodnem sistemu. Te izgube pa
nam seveda zaračunavajo pri vsakomesečnih položnicah.
Teh izgub namreč v naši občini ne bo,
saj je praktično cela občina pokrita z
novim vodovodnim omrežjem.
Franci Krepša,
župan
Kmalu pitna voda iz naših vrtin
Modernizacija cest v okviru Ukrepa 322 – obnova in razvoj vasi
V letošnjem poletju je bilo dokončan
projekt Modernizacija cest v
Občini Sv. Andraž v okviru razpisa
Ministrstva za kmetijstvo in okolje,
Ukrep 322 – obnova in razvoj vasi.
241 Slavšina–Kocuvan (dolžina 303
m), LC 203-232 Košarjak–Müže
(2.279 m) in LC 203-381 Smolinci–
Novinci (300 m). Asfaltna prevleka
je v skupni dolžini 4.678 m, urejene
so bankine, odvodnjavanja in
prometne signalizacije, prav tako je v
moderniziranih odsekih postavljena
javna razsvetljava (7 solarnih svetilk);
adaptiranih je pet avtobusnih
postajališč.
Vrednost celotnega projekta znaša
552.000 € vključno z izdelavo
Polaganje prve plasti (grobi asfalt)
v Müžah – izravnalna plast
V okviru tega razpisa smo prejeli
285.722 € nepovratnih sredstev iz
EU in tako uredili več odsekov cest:
delna širitev in preplastitev odseka
LC
060-131
Slavšina–Jaušovec
(dolžina 470 m), preplastitev
odsekov LC 203-231 Slavšina–
Košarjak (dolžina 1.326 m), JP 561-
projektov in izvedbo gradbenega
nadzora, od tega smo dobili 285.722
€ nepovratnih sredstev iz EU.
Novo avtobusno postajališče in javna
solarna LED razsvetljava
Istočasno je bilo preplastenih še skoraj
5 km ostalih lokalnih cest in javnih
poti v Drbetincih in Vitomarcih ter
saniranih nekaj udarnih jam.
Zaključni sloj (fini asfalt) v Novincih
mimo Brotšnajderjevega vodnjaka
Bernarda Ban
Novi prometni znaki v Drbetincih
V križišču pri kapeli v Sp. Drbetincih
je postavljen nov prometni znak
za prepoved, in sicer za enosmerni
promet, kar pomeni, da je iz smeri
Trnovska vas zavijanje levo proti
avtocesti dovoljeno na drugem kraku.
Na ta način je uveden neke vrste
krožni promet, saj na to nakazuje
tudi prometni znak obvezna smer,
ki usmerja promet iz smeri Čagone
desno od kapele.
Enosmerna cesta Drbetinci
Novice občine Sv. Andraž
Večina voznikov ne upošteva
omejitve hitrosti, ki znotraj naselja
znaša 50 km/h, in v ovinek v
Sp. Drbetincih (za odcepom za
Ostragovo; na fotografiji) pripeljejo
s preveliko hitrostjo. Mnoge začne
zanašati in številni so že zdrsnili s
cestišča. Zaradi večjega števila zdrsov
s ceste smo na predmetnem ovinku
namestili opozorilni prometni znak
spolzko vozišče.
9
občinska uprava
Upamo, da bodo vozniki upoštevali
opozorilo in vozili počasneje.
Spolzko vozišče
Vsem želimo varno in srečno
vožnjo.
Bernarda Ban
Skica prometne ureditve v križišču
Pomladna čistilna akcija v občini Sv. Andraž
Tudi letos smo se v občini Sv. Andraž
v Slov. goricah odločili, da s skupnimi močmi očistimo naše okolje.
Prostovoljci, bilo nas je približno 70,
smo se zbrali 12. 4. 2014 in obhodili
celo občino. Odpadke smo pobirali predvsem ob cestah in obcestnih
jarkih in skupno nabrali kar 7 m3 raznih odpadkov, kar je kazalnik, da se
v 21. stoletju še vedno ne zavedamo,
kaj nam daje narava in zakaj moramo skrbeti zanjo. Zaskrbljujoče je
tudi dejstvo, da se večina prebivalcev
nikoli ne odzove na takšne akcije, saj
vsako leto čistijo eni in isti in vsako
leto je prostovoljcev manj.
V letošnjem letu se je čistilne akcije
udeležilo le 5 % vseh prebivalcev občine Sv. Andraž v Slov. goricah, vključila se je tudi Podružnična osnovna
šola Vitomarci. Čeprav odpadki že
drugi dan po čistilni akciji spet ležijo
ob jarkih in nas takšno ravnanje jezi,
moramo vztrajati in pokazati, da smo
močnejši od tistih, ki ravnajo tako
nespametno.
10
številka izdaje 48 • september 2014
bej pa še tistim, ki so pripeljali odpadke na zbirno mesto. Posebej hvala
tudi Simonu Druzoviču, ki je za sodelujoče v čistilni akciji daroval vino,
in sadjarstvu Krepša, ki je darovalo
jabolka. Verjamem, da v vsakem od
nas sodelujočih vlada posebna skrb
in zavest za čisto in zdravo okolje in
da smo z vsakim pobranim odpadkom močnejši in odločnejši, da želimo živeti zdravo in okolju prijazno. Priprave na čistilno akcijo
Po letošnji čistilni akciji smo se udeleženci zbrali v Večnamenski dvorani
Vitomarci, kjer so nas že čakale članice Društva gospodinj Vitomarci s
toplo malico, ki jo je priskrbela občina Sv. Andraž v Slov. goricah. Vsem
udeleženim se še enkrat zahvaljujem
za sodelovanje v čistilni akciji, pose-
Odvoz zbranih odpadkov
Alenka Vršič
občinska uprava
Centralizacija – korak v napačno smer!
Spoštovani,
v zadnjem obdobju smo priča
pospešeni centralizaciji Slovenije,
tako prihajajo razni predlogi po
zmanjševanju števila upravnih enot,
pred nekaj tedni pa smo komajda
ohranili davčni urad na Ptuju.
Slovenija je izrazito centralizirana
ter temu primerno tudi razvita. Že v
lanskem letu smo lahko v nekaterih
statistikah zasledili, da kljub dejstvu,
da je center Slovenije daleč najbolj
razvit, še vedno prejema največji
delež državnih sredstev za regionalni
razvoj. V letu 2011 je prejel skoraj dve
tretjini vseh razpoložljivih sredstev.
Podravska regija je prejela okrog 6
%, ob tem je treba dodati, da gre v
primeru Podravske regije za območje
Mestne občine Ptuj, Maribor in tudi
občine Ormož.
Pomembno se je dotakniti tudi
področja evropskih sredstev, kjer se
lahko verjetno vsi strinjamo, da bi
bilo stanje precej boljše, a zavedati se
moramo, da nam pri tako slabi stopnji
razvitosti lokalne samouprave težko
gre boljše. V Sloveniji imamo z vidika
lokalne samouprave zgolj občine,
ki so pri pridobivanju evropskih
sredstev učinkovite, sredstva pa gredo
v strateške projekte, ki izboljšajo
vsakdan vsake občanke ali občana.
Da bi zagotovili cenejšo ter
učinkovitejšo lokalno samoupravo,
tudi na področju pridobivanja
nepovratnih sredstev, ob tem pa
še zagotovili enakomernejši razvoj
slovenskih regij, bi morali v Sloveniji
uvesti regije. O uvedbi regij smo
imeli tudi posvetovalni referendum,
ki je potekal 22. junija 2008. Tako
je za primer v Spodnjem Podravju
kar 67,85 % volivcev glasovalo za
pokrajine, proti pa je bilo 32,15 %
volivcev. Žalosti me, da je projekt
uvedbe regij obstal ter je trenutno v
predalih ministra Viranta, na njem
pa se je verjetno nabralo tudi precej
prahu. Očitno se raje posveča iskanju
poceni letalskih vozovnic, kot pa
da bi se ukvarjal z razvojem lokalne
samouprave.
Pred nekaj tedni je bilo zelo aktualno
tudi ukinjanje Davčnega urada Ptuj,
ki pokriva območje upravnih enot
Ptuj in Ormož ter 19 občin. Spet je
šlo za nedopusten poseg v Spodnje
Podravje in rop naše regije. Moram
reči, da je bilo treba v Državnem
zboru izreči precej krepkih, na koncu
pa je razumevanje pokazal tudi del
vladne koalicije, ki je skopiral nekaj
opozicijskih predlogov in jih potrdil
na zadnji obravnavi predloga zakona
o finančni upravi. No, tukaj ni
prostora za političen prestiž, važen
je cilj, s katerim smo zagotovili še
nadaljnje delovanje davčnega urada
na Ptuju.
Ukinitev davčnega urada na Ptuju bi
nas peljala 20 let nazaj, ko si moral
za vsako »figo« v Maribor, ob tem pa
bi to povzročalo dodatno izgubo časa
ter stroške za prebivalstvo kot tudi
podjetja. Predstavniki Mestne občine
Ptuj na sedežih v Ljubljani si moramo
prizadevati za ohranitev državnih
institucij na Ptuju, da se lahko
ljudje ukvarjajo z gospodarstvom in
drugimi panogami, ki bodo obdržale
mlade na Ptuju in v širši regiji, saj
vladajoča politika sili z višanjem
davkov in zadolževanjem na račun
mladih in prihodnjih generacij v
tujino vse več mladih.
Pred nami je še precej izzivov
na področju enakomernega in
pravičnejšega razvoja Slovenije, pri
čemer upam, da bomo stopili skupaj
vsi predstavniki Spodnjega Podravja
v Ljubljani.
Andrej Čuš,
poslanec DZ RS
Predstavitev gostinsko-turistične in kulturne ponudbe
naše občine v Termah Ptuj
V okviru regionalne destinacijske
organizacije (RDO) so se v Termah
Ptuj v sodelovanju s Tednikom in
Radiem Ptuj ter Javnimi službami
Ptuj letošnje poletje odvijali dogodki
“Spoznaj in okusi v Termah Ptuj”.
Pod pokritim amfiteatrom so se ob
sobotah odvijale predstavitve občin,
društev in turistične ponudbe s
področja Ptuja, Jeruzalem-Ormoža,
Slovenskih goric ter Haloz. V okviru
teh dogodkov so se lahko tako tujim
in domačin gostom predstavljale naše
regionalne posebnosti: kulinarika,
kulturno-turistična ponudba …
Tako so imela vsa društva, ponudniki
turističnih storitev in kulinarike
možnost predstavitve širšemu krogu
Novice občine Sv. Andraž
ljudi, tako Ptujčanom in okoliškim
občanom kakor tudi tujim turistom,
ki jih na kopališču ni malo.
Naša občina se je z gostinskoturistično in kulturno ponudbo
prestavila v okviru Slovenskih goric
v soboto, 19. 7. 2014. Dan je bil lep
in vroč, v popoldanskem času so se
med 14.00 in 18.00 uro predstavili
11
občinska uprava
predstavniki Društva gospodinj
Vitomarci, KUD Vitomarci in čebelar
g. Franc Rajšp.
Naša stojnica
Društvo gospodinj je predstavilo
svoje kulinarične dobrote, ročne
spretnosti, Ljudske pevke so zapele
dve pesmi. KUD Vitomarci je kopalce
razveseljeval z otroško veseloigro
Pavlihova radovednost in otroškimi
delavnicami ob bazenu, kjer so otroci
izdelovali nakit in risali. Čebelarstvo
v naši občini je predstavil g. Franc
Rajšp in kopalcem ponudil med v
pokušnjo.
Kar dve soboti, in sicer 28. junija
in 19. julija 2014, je svojo vinsko
ponudbo predstavilo in ponudilo
Vinogradništvo Druzovič s proizvodi
SISI.
Mladi KUD-ovci so zaigrali Pavlihovo radovednost
Mnogi turisti so se v kasnejših dneh
odpravili na oglede turističnokulinarične ponudbe v Sv. Ano in
Benedikt, katerih turistične kmetije
in ostali ponudniki so se ta dan
predstavili v Termah Ptuj.
Hvala vsem, ki ste se odzvali povabilu
in sodelovali v predstavitvi naših
krajev in kulturno-kulinarični ter
turistični ponudbi našega območja v
Termah Ptuj.
Ljudske pevke v Termah Ptuj
Bernarda Ban
društva
Na 14. Sandijevem memorialu v Vitomarcih 48 ekip,
zmaga za Kozel
Izjemna udeležba ekip iz celotne
Slovenije
V prekrasnem ambientu in žal kislem
vremenu se je zbralo rekordno število
ekip (48) v različnih kategorijah in lepo
število gledalcev.
Prvaki KOZEL PIVO
Gledalci smo lahko bili priča zanimivim
športnim
predstavam,
največ
nogometnega znanja pa sta pokazali
ekipi Kozel pivo in Športni park ROVN iz
Železnikov, ki sta se uvrstili v finale. Vse
tekme so sodili priznani malonogometni
sodniki Uroš Hozjan, Robert Markež in
Janko Pignar. Zmagovalci ekipa Kozel
pivo je postala bogatejša za 1000 €,
drugouvrščeni nogometaši so prejeli
500 €, tretje mesto pa je pripadlo ekipi
Petovia Plin dom iz Ptuja. Četrto mesto
in sladkanje v restavraciji Pomaranča pa
si je priigrala domača ekipa Vitomarcev.
Predvsem v polfinalu smo gledali
izvrstno predstavo med ekipama Kozel
pivo in Petovio Plindom, merili so se
vrhunski mojstri nogometa, na koncu pa
je zasluženo slavila ekipa Kozel pivo.
V drugem polfinalu je presenetila
domača mlada ekipa Vitomarcev, ki je
bila zelo srčna ekipa. Izjemni so bili tudi
simpatični gostje z Gorenjske s svojo
skupinico navijačev.
Na koncu je potekala napeta finalna
tekma, ko so gostje z Gorenjske po
kazenskih strelih dosegli lep uspeh na
»premieri« na Štajerskem.
Kozlički so zasluženo osvoji prvo mesto,
12
številka izdaje 48 • september 2014
saj so dejansko v vsakem krogu morali
premagati odlično
ekipo, kot so:
Torpedo – Alen Ploj in društvo, Pizzerija
Špajza - Repinc, Stres, Krivec, Petovio
Plindom – Aleš Čeh, Jure Matjašič.
Slovenski reprezentant Kloflič MVP
turnirja
V najboljšo peterko turnirja so bili
izbrani naj igralec turnirja Uroš Kroflič
iz zmagovalnega moštva kakor tudi naj
strelec Aleš Marolt. Najboljši vratarji
turnirja so postali Gregor Bernik
(ŠP Rovn Železniki), Dejan Kocmut
(Vitomarci) in Jure Matjašič (Petovia
Plindom). Vsi našteti so prejeli lepe
pokale in bogate praktične nagrade.
Prijatelji Gostilna29 najboljša med
veterani
društva
Med veterani so bili najprepričljivejši
igralci ekipe Prijatelji »Gostilna 29« iz
Lenarta pred ekipo ŠD Vitomarci, med
dekleti pa simpatične igralke, ki so
branile barve ŽNK Cerkvenjak.
KMN - navijači
KMN - turnir med zaselki OBČINE
Sv.Andraž; naj igralec Jani Druzovič;
naj vratar Žmauc Željko in na sredni
organizator Darko Rojs
KMN Slovenske gorice Voličina pobrale
večino
V mladinski konkurenci do 19 let so
bili najprepričljivejši igralci ŠD Selce, ki
so v finalu ugnali ekipo Vinogradništvo
Damiš iz Voličine. Lovorike v kategorijah
U10 in U14 so pristale v rokah igralcev
KMN Slovenske gorice iz Voličine.
Domači primat potrdili Drbetinci.
V kategoriji med zaselki občine so največ
nogometnega znanja pokazali Drbetinci
in tretjič zapored osvojili turnir v tej
kategoriji. Drugo mesto je pripadlo
Novincem, tretje pa Dobravi.
Ob gledanju dobrih nogometnih tekem
je bilo še obilo zabave (za katero je
posebej poskrbel še gost Damjan Murko)
in dobro volje, zato je turnir minil, kot
bi trenil in na koncu lahko zapišemo
le sklepno misel za 14. tradicionalni
KMN - prvaki občine DRBETINCI
Sandijev memorial, ki je tokrat potekal
pod
generalnim
pokroviteljstvom
podjetja Petlja in njihovega odličnega
premium piva KOZEL. Veselimo se
petnajstega turnirja, za katerega nam
organizator že danes obljublja, da bo
veličasten in največji od vseh do sedaj.
REZULTATI
14. Sandijev memorial v Vitomarcih
30. in 31. maja 2014
Dečki do 10 let (4 ekipe) Vitomarci,
KMN Slovenske gorice, FC Ptuj Kenguru in Sveta Trojica.
Finale: Slovenske gorice Voličina, Sveta
Trojica: 1 : 0.
Dečki do 14 let (3 ekipe) Budučnost
Vitomarci, KMN Slovenske gorice in FC
Ptuj - Kenguru.
Finale: KMN Slovenske gorice Voličina,
Budučnost Vitomarci: 4 : 1.
Zaselki občine Sv. Andraž (8 ekip)
Novinci, Hvaletinci, Drbetinci, Drbetinci
223, Dobrava, Monte Negro, Slavšina,
Vitomarci graba.
Finale: Drbetinci, Novinci: 3 : 2.
Mldinci U19 (7 ekip): Vitomarci, FC
Lucki, Agroremont Sveta Trojica, ŠD
Selce mladi, Plinska bomba, Benedikt,
Vinogradništvo Damiš Voličina.
Finale: ŠD Selce, Vinogradništvo Damiš
Voličina: 2 : 2 (5 : 4 po kazenskih
strelih).
Dekleta (2 ekipi): ŽNK Cerkvenjak,
KMN Slovenske gorice Voličina.
ŽNK Cerkvenjak, KMN Slovenske gorice
Voličina: 1 : 0.
Veterani (6 ekip): ŠD Vitomarci,
Drbetinci, Dobovec, Prijatelji Gostilna
29, Sv. Ana, Športna zveza Cerkvenjak.
Naj igralec med veterani: Boris Kocuvan
– ŠD Vitomarci.
Novice občine Sv. Andraž
Naj vratar med veterani: Branko Pavič –
Prijatelji Gostilna 29.
Finale: Prijatelji Gostilna 29, ŠD
Vitomarci: 2 : 0.
KMN - ZMAGOVALCI MED
VETERANI; Prijatelji gostilna 29
Lenart
Postava finalistov:
ŠD Vitomarci: Aleš Korez, Robi Matjašič,
Boris Kocuvan, Srečko Dolinar, Anton
Ilešič, Drago Hadner, Dejan Ilešič.
Prijatelji Gostilna 29: Branko Pavič,
Danilo Kurnik, Boris Šprah, Dejan Kraut,
Danilo Pukšič, Aleš Lašič.
Člani (18 ekip): ŠP Rovn Železniki,
Avtoprevozništvo Rošker, Kozel pivo,
ŠD Lotus, Amoz skaza Torpedo,
Kleparske storitve Panikvar, Pizzerija
Špajza, Mitmau, Petovia Plindom, Rim,
Mizarstvo Krajnc, Vitomarci, Športni
park Drbetinci, Vragci, ŠD Selce,
Vinogradništvo Damiš, Plinska Bomba
in Sveta Trojica.
Polfinale:
Vitomarci, ŠP Rovn Železniki: 1 : 1 (3 : 4
po kazenskih strelih).
Kozel pivo, Petovio Plindom: 2 : 1.
13
društva
Tekma za tretje mesto:
Vitomarci, Petovio Plindom: 2 : 5.
Finale:
Kozel Pivo, ŠP Rovn Železniki: 3 : 0.
Postave finalistov:
KOZEL PIVO: Peter Ortar, Mitja Plahuta,
Grega Glušič, Uroš Kroflič, Aleš Marolt,
Rade Rusmir, Draško Kugler.
ŠPORTNI PARK ROVN ŽELEZNIKI:
Rok Bester, Aleš Bešter, Marko Routar,
Tine Šturm, Anže Česen, Gašper Česen,
Gregor Bernik.
Najboljša peterka članskega turnirja:
naj igralec: Uroš Kroflič, Kozel pivo;
naj vratar: Grega Bernik, ŠP ROVN
Železniki;
naj strelec: Aleš Marolt, Kozel Pivo;
v idealni peterki še: Dejan Kocmut,
Vitomarci in Jure Matjašič, Petovio
Plindom.
Darko Rojs
KMN - idealna peterka članskega turnirja v družbi organizatorja Darka Rojsa
Aktivno prvo polletje v KUD Vitomarci
Naš program je bil tudi v drugi četrtini tega leta zastavljen aktivno in
kot tak tudi realiziran. Vse sekcije
so nadaljevale z vajami in pripravami na razne kulturne prireditve. V
aprilu smo izvedli kreativno delavnico za otroke z velikonočnimi motivi. Mladinska gledališka skupina
se je s predstavo Kraljična na zrnu
graha udeležila Srečanja otroških in
mladinskih gledaliških skupin v Ormožu. Odrasla gledališka skupina je
doma še tretjič odigrala predstavo
Norci pred ambulanto – pacienti v
čakalnici; sicer pa so s to predstavo
ob vikendih v pomladnih mesecih
nastopali po okoliških odrih. V soboto, 26. aprila 2014, smo organizirali
pohod po Pesniški dolini, kjer je bilo
po dežju prav osvežujoče, še posebej
lepo pa je bilo zaradi cvetočega ripsa in dobre volje pohodnikov. Tega
dne smo izvedli tudi krajšo spominsko slovesnost ob Dnevu upora proti
okupatorju pri pomniku Lackovi četi
v Trnovski vasi. Nastopili so Mešani
pevski zbor, Avis, Recitatorska sekcija in Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci. Ob tej priložnosti se
za dobro sodelovanje zahvaljujem
občini Trnovska vas, saj so prostor
okoli pomnika lepo uredili. Hkrati
se opravičujem za napako, kjer sem
v članku, ki je bil objavljen v prejšnji
številki Novic, pomotoma zapisala,
da bomo organizirali proslavo ob
Dnevu vstaje slovenskega naroda. V
maju smo izvedli večji projekt Kultura srca – srečanje z rojaki iz Nemčije,
o katerem pa sem zapisala več v drugem prispevku.
Tudi začetek poletja je bil aktiven. V
juniju smo s kulturnim programom
nastopili na proslavi ob Dnevu državnosti, ki jo vsako leto organizira
naša občina.
14
številka izdaje 48 • september 2014
Na začetku julija smo, letos že petnajstič po vrsti, za osnovnošolske
otroke iz naše občine izvajali kreativne delavnice (prvič smo delavnice
izvajali leta 1999). Otroci so skupaj
s prostovoljkami, članicami našega
društva, izdelovali nakit (zapestnice,
verižice ipd.), kape iz papirja, se igrali razne igre na prostem (skakanje z
vrečo, podajanje jajca ali krompirja
na žlici ipd.), risali z ogljem in si pod
vodstvom g. Kupčiča ogledali Hrgovo domačijo ter ustvarjali likovne
izdelke v duhu tematike, vezane na
»stare čase«.
Dogajanje na delavnicah
Igra za otroke na delavnicah
V avgustu namreč domače društvo
upokojencev praznuje 30 let obstoja
oz. delovanja in smo za to priložnost
z otroškimi risbicami že okrasili zadnjo steno v Večnamenski dvorani
Vitomarci. Otroke smo peljali tudi
v kino v Maribor. Projekt so finančno omogočili naša občina in starši
otrok.
društva
Odrasla gledališka skupina je v juliju nastopila v Poletnih gledaliških
večerih v Kopru. Sodelovali smo v
predstavitvi gostinsko-turistične in
kulturne ponudbe naše občine v Termah Ptuj. V avgustu bomo nastopili
na osrednji prireditvi v počastitev 30.
obletnice delovanja Društva upokojencev Vitomarci.
V našo knjižnico se je v zadnjih treh
mesecih na novo včlanilo sedem
bralcev. Prejeli smo tudi nekaj »novih« knjig in tako še obogatili našo
knjižno zbirko. Bo že držalo, kakor
pravijo, da sta v knjigah modrost in
bogastvo, zato vas vabimo, da se nam
pridružite kot bralci in si v poletnih
mesecih s polic naše knjižnice izposodite katero izmed knjig (članarine
ni).
Tudi jesen bo spet pestra in delovna.
Načrtujemo, da bomo v Tednu otroka v oktobru na domačem odru za
otroke odigrali predstavi Kraljična
na zrnu graha ter Volk in sedem kozličkov. V oktobru načrtujemo še literarni večer in kulturno slovesnost ob
dnevu reformacije, takrat pa se bomo
spomnili tudi stoletnice začetka prve
KUD-ovci v akciji
svetovne vojne in sedemdesete obletnice konca druge svetovne vojne.
Slednjega v maju zaradi številnih
drugih obveznosti žal nismo posebej
obeležili. V novembru bomo podobno kot lani pripravili Večer skečev
in kulturni program ob šestnajstem
občinskem prazniku. Izvajali bomo
delavnice za otroke v duhu božičnonovoletnih praznikov. Decembra pa
bomo pripravili predstavo za otroke,
Božični koncert, in seveda zaključek
z občnim zborom. Zagotovo pa nam
bo, tako si mislim, druga polovica
leta prinesla še kakšne druge nenačrtovane nove izzive, na katere se bomo
v našem društvu »odzvali« s slovensko besedo, pesmijo, petjem in igro.
Znova vabljeni, da se nam pridružite
kot aktivni člani ali/in kot obiskovalci naših prireditev!
Valerija Ilešič Toš,
predsednica KUD Vitomarci
V Hrgovi domačiji nastaja etnografski muzej
Že v prejšnji številki Novic smo opisali in napovedali začetne aktivnosti
razstave in muzeja v Hrgovi hiški v
Vitomarcih. Program je v celoti uspel
in se nadaljuje. Trenutno je v zadnji
sobi domačije na ogled 153 eksponatov. Iz popisa – evidence je razvidno,
kaj vse je razstavljeno in kdo je predmete prispeval. Dosedaj je 16 oseb
prispevalo različne predmete (eksponate), in sicer: Edo Kupčič (46),
Rozina in Ivan Lovrenčič (35), Jože
Rojko (21), Slavko Gavez (8), Terezija Weherle(9), Frančiška Majcen (7),
Stanko Kretič (6), Marica Matjašič
(5), Milena Čuček (2), Mirko Danko (omara), Jožefa in Antonija Gungl (krušna peč), Srečko Horvat (1),
Mima in Vinko Kocuvan (1)in Milan
Černel(11). Predmete še vedno zbiramo, javite se EdijuKupčiču.
fotografska razstava – fotografije mašnih oblačil iz naše cerkve. Ob tem še
fotografije Toševe ledenice (pred požarom), fotografije naše zgodovine in
naših muzejev, nabožne podobe ter
priznanja – pokali društva. Razstavo fotografij je uredil in postavil naš
član Anton Rudolf ob pomoči Edija
Kupčiča. Tone, velik hvala za vse.
Pranje posode pri Kupčiču
V Hrgovi hiški je seznam prinašalcev. Za vse, kar je na ogled, bodo izdani reverzi, same predmetepa vam
na zahtevo vrnemo, sicer pa ostanejo
v oskrbi društva upokojencev oziroma kluba.
Do otvoritve, ki jo predvidevamo v
avgustu, bomo poizkušali urediti še
prednjo sobo. Trenutno je v tej sobi
Novice občine Sv. Andraž
Razstava posode v zadnji sobi
15
društva
Razstava fotografij v sprednji sobi
Ostali prostori se urejajo le
začasno. Pri urejanju prostorov so
prostovoljno sodelovali številni člani
našega društva. Hvala vam. Največ
pa so s svojim delom prispevali:
Anton Rudolf, Edi Kupčič, Mirko
Danko, Franc Čuček, z materialom
Ivan Jauševec, z delom Ivan Vršič,
Jože Rojko, Anica Kovačec, Sonja
Vršič, Franc Toš, Alojz Fekonja,
Anton Matjašič, Janko Rojs, Slavko
Gavez, Jože Rojko, Otilija Šalamun,
Frančika Danko in zaposleni na naši
občini skupaj z direktorico Bernardo
Ban. Tudi vam hvala.
Prostovoljce bomo za nadaljnje
urejanje še potrebovali, javite se pri
Kupčiču ali Rudolfu. Edi Kupčič,
predsednik društva upokojencev
Poletne aktivnosti v Društvu upokojencev Vitomarci
V soboto, 21. junija 2014, je bilo v
Müžah izvedeno regijsko tekmovanje v pikadu. Iz Podravja (Ptuj–Ormož) je sodelovalo 14 moških skupin
po 5 članov in 12 ženskih skupin po
5 članic, kar je bilo največ do sedaj.
Pozdravni nagovor je imel naš župan
Franci Krepša in pozneje poleg ostalih še predsednik Pokrajine ZDUS
Ptuj Franci Hojnik. Športniki našega
društva so dosegli dobre rezultate.
Tekmovanje je v celoti odlično uspelo. Tudi gledalcev je bilo nekaj. Izvajalec je bila lovska družina, organizator pa naše društvo upokojencev.
Isti dan, 21. junija 2014, je bilo tudi
romanje na Brezje in izlet v Vrbo in
okolico. Udeležilo se ga je 46 članov.
Ta mesec, 15. 6. 2014, je bilo tudi srečanje upokojencev Podravja v Mezgovcih. Udeležilo se ga je 32 članov.
Lahko bi nas bilo več, saj je avtobus
plačalo društvo. Bili smo tudi na reviji pevskih zborov na Ptuju v Naro-
dnem domu, kjer smo razstavili fotografije Tako smo nekoč živeli.
Več naših aktivnosti je bilo tudi ob
obisku zdomcev v Kulturnem društvu Vitomarci. Prijetna in ganljiva je
bila otvoritev muzeja Hrgova hiška,
proslava v večnamenski dvorani in
sprejem – druženje z zdomci. Tudi
tukaj smo pokazali fotografije Tako
smo nekoč živeli. Sam sem sprejel
zdomce z obrazložitvijo naše zgodovine in cerkve ter zgodovine Hrgove
hiške.
Tudi letos je poletni čas napolnjen z
več aktivnostmi v društvu za člane,
občane in regijo.
Že sedaj vas vabimo na praznovanje
35-letnice Društva upokojencev Sv.
Andraž, ki bo v avgustu. Vabila še
boste dobili.
Čaka nas tudi romanje na Sveto goro
v Novo Gorico in okolico. Prijave
zbira Frančika Danko. Ko bo dovolj
prijav za en avtobus, gremo. Prav
tako predvidevamo oddih na morju
v Izoli v hotelu Delfin. Prijavite se
lahko pri Alojzu Cigulu.
Na političnem področju smo še vedno zelo aktivni. Naše društvo je sopodpisnik odprtega pisma zahtev za
vse politične stranke o boljši urejenosti življenja upokojencev po volitvah
in zaposlovanju mladih. Pismo je
podpisalo več organizacij ptujsko-ormoškega področja. Prav tako ves čas
poteka borba za primerne pokojnine,
zdravstvo in socialo. Tozadevni sporazum je dosežen med Zvezo upokojencev in Desus-om, pridružuje pa se
tudi sindikat upokojencev.
Aktivno smo vključeni tudi v Projekt
starejši za starejše. Morebitne vaše težave javite prostovoljcu Ediju Kupčiču ali koordinatorju Alojzu Cigulu.
Vsem želim vam lepe in čim bolj
zdrave poletne dneve.
Edi Kupčič,
predsednik društva upokojencev
V Dornavi tekmovanje v praženju krompirja
Etnografsko društvo Cigani Dornava
je 28. junija 2014 znova organiziralo
3. krompirfest – tekmovanje v praženju krompirja v grajskem parku pri
baročnem dvorcu v Dornavi. Na tej
prireditvi so naše članice sodelovale
Na tekmovanju praženega krompirja
v Dornavi
prvič. Prijavljenih je bilo 33 skupin.
Našo tekmovalno ekipo so sestavljale Ljudmila Kocuvan, Anica Cigula,
Katarina Šamperl, Marica Brenholc
in Marija Čuk. S seboj so morale
prinesti od 5 do 10 kg krompirja,
ki so ga skuhale na prireditvi, gorilnik, plinsko jeklenko, posodo za
praženje, desko in druge dodatke po
svojem izboru. V prijetnem okolju
prireditvenega prostora je komisija
ocenjevala in podelila pokale ter priznanja za prve tri ekipe, ki so pripravile najboljši pražen krompir, pokale
in priznanja za ostale tekmovalne
16
številka izdaje 48 • september 2014
ekipe, nagrado ekipi, ki je imela najlepše in najbolj domiselno dekoriran
krompir in nagrado za najlepše urejen tekmovalni prostor. Ocenjevalci
so imeli zelo težko delo, saj je bil vsak
pražen krompir dober, vendar so se
na koncu odločili, da 1. mesto dobi
Društvo žena in deklet občine Hajdina. Obiskovalcem je bila na ogled
etnografska razstava ciganstva in zeliščarstva. Dogajanje je popestril Trio
cigo bend. Organiziran je še bil ogled
najlepšega baročnega dvorca. Elizabeta Kosec,
tajnica društva
društva
Društvo gospodinj na ekskurziji v Hrvaško Zagorje
Gospodinje smo se 5. julija 2014 ob
7. uri zjutraj odpeljale na strokovno
ekskurzijo v Hrvaško Zagorje.
Sledila je prijetna vožnja do mejnega
prehoda Cvetlin, kjer smo prestopile
mejo. Naš prvi postanek je bil v kraju
Lepoglava, ki je poznan predvsem po
kaznilnici, kjer je bil zaprt Tito, pa
tudi Stepinac (kaznilnica je nastala
iz prej zelo aktivnega samostana).
Tam smo si ogledali tudi cerkev. Kraj
je še poznan po znamenitih čipkah.
Obiskali smo zadrugo lepoglavske
čipke, kjer smo dobile informacije o
njihovi izdelavi. Pot smo nadaljevali v
Gornjo Stubico, kjer nam je prijazna
kustosinja v dvorcu plemiške družine
Oršič iz 18. stoletja predstavila
zgodovino kraja, dvorca in potek
kmečkih uporov. Največji kmečki
upor na tem področju je v letu 1573
vodil Matija Gubec. Ogledale smo
si Augustinčićev spomenik, ki je
posvečen Matiju Gubcu in ostalim
kmečkim upornikom. Nato smo
nadaljevale pot mimo Stubiških in
Tuheljskih Toplic v kraj Desinić,
kjer nas je na kmečkem turizmu
Grešna gorica čakalo kosilo. Medtem
ko smo uživali v odlični hrani
Pred spomenikom Matiji Gubcu in ostalim kmečkim upornikom
iz Zagorja, smo slišali legendo o
tragični in prepovedani ljubezni
Friderika Celjskega in lepe Veronike
Deseniške. Dobro okrepčane smo si
še ogledale dvorec Veliki Tabor, ki
je bil eden izmed najpomembnejših
srednjeveških hrvaških gradov. Po
več letih obnove sije v vsej svoji lepoti
na 333 metrih nadmorske višine. Po
ogledu je sledila prijetna vožnja preko
mejnega prehoda Rogatec. Pot nas je
vodila domov, kamor smo prispele v
večernih urah.
Elizabeta Kosec,
tajnica društva
Obvestilo za lastnike zemljišč, lastnike psov, občane
in občanke
Lovska družina Vitomarci na
podlagi koncesijske pogodbe z Vlado
Republike Slovenije upravlja z lovišča
1502, ki zajema celotno površino
občine Sv. Andraž v Slov. goricah ter
del občine Juršinci v skupnem obsegu
2230 ha, kjer je tudi vaše stalno
prebivališče. V skladu s koncesijsko
pogodbo in Zakonom o divjadi in
lovu smo dolžni izpolnjevati vse
postavljene obveznosti, kakor tudi
zagotoviti nemoten obstoj vseh vrst
divjadi ter njihov življenjski prostor.
Da bi lahko opravljali svoje naloge, z
vami pa imeli dobre odnose, vas ob tej
priliki obveščamo in hkrati prosimo,
da se držite nekaterih zakonskih
določil, kot so:
1.
ZDLov-1, 32. člen, 5.
odstavek: sekanje, požiganje ali
drugačno uničevanje živih mej,
grmišč in s suho zarastjo poraslih
površin po pašnikih, travnikih in
poljih je prepovedano v času med 1.
marcem in 1. avgustom. 32. člen, 6.
odstavek pravi, da si lastnik zemljišča
mora prizadevati za ohranjanje
oziroma novo osnovanje skupin
drevja in grmovja tako, da pusti
najmanj eno desetino površine v
prvotni zarasti. Globa za to vrsto
prekrška lahko znaša od 2.083 do
125.000 €;
2.
košnjo trave je treba izvajati
tako, da z njo začnemo od sredine
za košnjo namenjene površine
Novice občine Sv. Andraž
ali moramo predhodno prehoditi
območje košnje. S tem ukrepom
omogočimo, da se divjad umakne
(predvsem mladiči srnjadi). Divjad
je prepovedano loviti in jo odnašati v
domačo oskrbo;
3.
ZDLov-1: 35. člen, 3.
odstavek: psov ni dovoljeno brez
nadzora spuščati v prosto naravo.
Lastnik je odgovoren za škodo, ki
jo njegova žival prizadene divjadi.
Globa za to vrsto prekrška lahko
znaša od 417 do 1.251 €. Na to vsoto
je lahko še odškodnina na divjad.
Lovska družina je po koncesijski
pogodbi dolžna zagotoviti lovsko
čuvajsko službo. Naši lovski čuvaji
imajo nekatera pooblastila uradne
17
društva
osebe, zato vas prosimo, da z
njimi sodelujete. Zraven njih so
za dogajanja na lovišču odgovorni
vodji revirjev, na katere se tudi lahko
obrnete (pogin divjadi, potepuški psi
…). Revirji so razporejeni takole:
1. revir: Vitomarci, Drbetinci –
revirni vodja Drago Zorko, tel. 041
897 965,
2. revir: Novinci, Slavšina, Rjavci –
revirni vodja Mirko Danko, tel. 041
267 633,
3. revir: Hvaletinci, Gibina, Zagorci,
Grlinci – revirni vodja Slavek
Čuček, tel. 040 912 934.
Lovska čuvaja sta Alojz Cigula, tel.
041 755 463, in Milan Kuri, tel. 041
616 314.
Škodo, povzročeno od divjadi, lahko
prijavite na naslov LD, in sicer v PISNI obliki najpozneje v roku 3 (treh)
dni, ko ste jo opazili. Prijava mora
vsebovati: naslov prijavitelja, datum
prijave, vrsto škode, obseg/površino, katastrsko številko, KO-parcele
in lastnoročen podpis oškodovanca
(obrazec A za prijavo škode lovski
družini poiščite na spletni strani).
Lastnik je odgovoren za varovanje in
zaščito svojega premoženja (posevkov, nasadov itd.). Pri zagotavljanju
varovanja se lahko poveže z lovsko
družino in zahteva njen nasvet ali
pomoč.
Lovci LD Vitomarci si želimo dobrih
medsebojnih odnosov in uspešnega sodelovanja pri gojitvi divjadi in
ohranjanju naše narave, zato pričakujemo, da bo ta poziv k temu tudi
prispeval.
Člani LD Vitomarci
»Kultura srca – srečanje z rojaki iz Nemčije«
V mesecu maju smo izvedli projekt,
ki je nosil simbolni in večpomenski naslov »Kultura srca – srečanje
z rojaki iz Nemčije«. V tednu med
23. 5. in 29. 5. 2014 smo izvedli številne aktivnosti za naše občane vseh
starosti in zaključili z osrednjo kulturno prireditvijo, ko so nas obiskali
člani društva Slovenski zvon Krefeld
iz Nemčije, katerega predsednica je
naša rojakinja Rozina Lovrenčič.
V treh sklopih smo izvedli kreativne
delavnice za otroke, na katerih smo
izdelovali okraske iz dass mase s simboli naše države in občine ter rožice
iz krep papirja. Otroci so pod vodstvom članic Društva gospodinj Vitomarci pekli domač kruh. Spominke, rožice in kruh smo kot simbolno
darilo podarili gostom iz Nemčije.
V nedeljo, 25. maja 2014, smo odprli
razstavo, na kateri so se predstavila
nekatera domača društva, obiskovalci pa ste lahko tudi prebirali vse
številke lokalnega časopisa Novice,
si ogledali manjšo razstavo starejših
predmetov in oblačil iz preteklosti
ter DVD-predstavitve naše občine in
nekaterih društev. Društvo upokojencev je takrat odprlo vrata Hrgove
domačije, g. Kupčič pa je z zanimivo
razlago obogatil ogled vsem, ki ste si
vzeli čas, se ustavili in si ogledali razstavo. V knjigo vtisov ste med drugim zapisali: »Všeč mi je razstava, še
najbolj stari predmeti pred odrom
… Vidi se, da delate … Vse imamo,
sprašujem pa se, ali znamo to ceniti?«
V četrtek, 29. 5. 2014, so nas obiskali zdomci iz Nemčije. Z društvom
Slovenski zvon sodelujemo že vrsto
let, naša Odrasla gledališka skupina
vsako leto nastopi s svojo predstavo v
Nemčiji. Ob tej priložnosti smo zanje
pripravili kulturni program, lahko so
si ogledali razstavo v Večnamenski
dvorani Vitomarci, g. Kupčič pa jim
je v vodenem ogledu predstavil zgodovino in zanimivosti naše občine.
18
številka izdaje 48 • september 2014
Stojnica sadjarjev
in vinogradnikov
Ogledali so si našo cerkev, Toševo
ledenico in Hrgovo domačijo. Zbrane je nagovoril naš župan, z nami pa
sta svoje vtise ob zaključku prireditve
podelila tudi predsednica in pod-
predsednik društva Slovenski zvon
Rozina Lovrenčič in Tone Pezdid.
V projektu je sodelovalo devet domačih društev, Podružnična osnovna šola Vitomarci in vrtec Vitomarci.
Skupaj je bilo sodelujočih okrog 130
članov iz domačih društev, od tega je
bilo več kot trideset otrok. Šlo je za
medgeneracijsko sodelovanje, kar je
naša srečevanja in aktivnosti še dodatno obogatilo. Predsednikom društev se ob tej priložnosti še enkrat
lepo zahvaljujem – hvala za takojšnjo
pripravljenost za sodelovanje, vaše
dobre ideje, potrpežljivost v času
priprav in seveda za vse izvedene
aktivnosti, h katerim ste spodbudili
tudi člane vaših društev. Vsem sodelujočim – tj. članom Kulturno-umetniškega društva Vitomarci, Društvu
gospodinj Vitomarci, Društvu upokojencev Vitomarci, Društvu mladih
Sv. Andraž, Društvu sadjarjev in vionogradnikov Vitomarci, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vitomarci,
OO RK Vitomarci, Naravoslovno-izobraževalnemu društvu Vitomarci,
Društvu Bor Breakdance – se najlepše zahvaljujem za dobro sodelovanje,
vložen trud, pozitivno energijo ter
prosti čas, ki ste ga namenili pripravam in aktivnostim v okviru projekta Kultura srca – srečanje z rojaki iz
Nemčije. Prireditev je finančno podprla Občina Sv. Andraž v Slov. gori-
društva
cah. Zahvaljujem se tudi zaposlenim
na občinski upravi za podporo pri
izvedbi prireditve.
Razstavo in naše prireditve v okvi-
Razstava starih predmetov
ru projekta Kultura srca – srečanje
z rojaki iz Nemčije si je ogledalo več
kot tristo obiskovalcev, kar ocenjujemo kot dobro, saj tovrstne zadeve
v zadnjih letih pravzaprav izgubljajo
pomen, ker niso dovolj »odmevne«,
verjetno tudi ne prepoznavne, medijsko ne ravno privlačne, sploh pa niso
zaslužkarske in dobičkonosne, niti za
društva, za posameznike pa sploh ne.
In zato ravno v tem, poleg druženja
in aktivne izrabe prostega časa, vidim pravo ter največjo vrednost in
pomen. Delati nekaj, ustvarjati, se
družiti v prostem času ter pri tem
ne misliti na zaslužek in materialne
dobrine, je v zadnjem času vse večja
redkost in bolj izjema kot pravilo.
Ker je v naši občini veliko društev, ki
tako delujejo, smo pri nas pravzaprav
zelo uspešni in bogati. Le da se tega ne
da meriti (vedno in nujno) v denarju
ali drugih materialnih dobrinah, pač
pa je vrednost povsem druge narave
– v ohranjanju duhovnih vrednot,
kulturne in zgodovinske dediščine,
razvijanju socialnega čuta in negovanju kolegijalnih ter prijateljskih
vezi. Na tak način pa lahko skrbimo
tudi za svoje duševno zdravje.
Veseli smo bili vseh obiskovalcev
na osrednji kulturni prireditvi, s
čimer ste le-tej dali poseben pomen,
naši gostje iz Nemčije pa so lahko
doživeli, kaj pomeni srečanje na
kulturni prireditvi v našem kraju.
Posredujem vam nekaj misli iz
povratnega sporočila gospe Rozine
Lovrenčič, ki mi je po vrnitvi v
Nemčijo med drugim v elektronskem
sporočilu zapisala takole: »Vsem je
bilo zelo lepo in všeč … V resnici si
takšnega sprejema nismo zaslužili.
Ne vem, kako se lahko vsakemu od
navzočih zahvalim. Vesela sem bila
obiska nekdanjih učiteljic, Anice
Vršič in Vide Toš, nekdanjih pevk
cerkvenega zbora, ki so pele tudi
na moji poroki, mojih sošolcev in
sošolk ter vseh otrok, ki so tako lepo
pripravili darila. Darilo Muževec smo
po poti z mislijo na Vitomarce izpili,
salame so bile enkratne, ena družina
je tudi imela pozitivne izkušnje z
zdravilnim mazilom, ki ga je dobila
pri vas. Največja zahvala pa gre vam,
ki ste motor kulturnega življenja
pri Andražu in pa gospodinjam,
ki so z ljubeznijo obložile mize,
polne domačih dobrot. Vsem Vam
najlepša hvala za vse in bodite lepo
pozdravljeni od vseh nas. Rozina.«
Za konec pa bi z vami podelila
tisto, kar je bilo po moji oceni
najpomembnejše v projektu Kultura
srca – srečanje z rojaki iz Nemčije. Ko
smo izbirali ime oz. naslov, smo ga
zastavili »široko«, saj smo dejansko
želeli prireditvi dati še poseben, globlji
pomen. V tem noro in neobvladljivo
hitrem tempu življenja in ob vse večjih
apetitih po materialnem bogastvu,
zaslužku in prestižu, smo menili,
da je SREČANJE med domačini in
zdomci ter skupno soustvarjanje
oz. aktivnosti pomembno in smo
se vsega skupaj zelo veselili (že
beseda »sreča-ti« je sama po sebi
pozitivna, topla, dobra). Prireditev
pa je potem dobila še en in povsem
drug namen – DOBRODELNOST,
HUMANITARNOST. V času med
načrtovanjem prireditve in izvedbo
le-te so se namreč zgodile poplave
katastrofalnih razsežnosti v Bosni in
Srbiji. Prireditev smo tako videli tudi
kot priložnost, da se odzovemo na klic
za pomoč ljudem – žrtvam poplav ter
ob tem pokažemo in dokažemo tudi
našo skupno ter vsak svojo »kulturo
srca«. Zato je imela celotna prireditev
predvsem humanitarno sporočilo, ki
se je udejanjila z vašimi prispevki
Novice občine Sv. Andraž
spoštovani občani in obiskovalci
naših prireditev. Zbrali smo veliko
in dali naprej pomoči potrebnim.
Prinesli ste precej konzervirane
hrane, gumijaste škornje, odeje,
koce, higienske pripomočke ... Z vašo
pomočjo smo zbrali 325 € sredstev,
ki smo jih namenili za pomoč
poplavljenim območjem v Bosni in
Srbiji. Ob tem smo sodelovali z MO
RK Ptuj.
Zahvaljujem se vsem, ki ste prisluhnili
stiskam drugih in pomagali po svojih
zmožnostih. Še posebej se ob tej
priložnosti za pomoč zahvaljujem
Frančiški in Andreasu Friedrichu ter
Srečku in Anici Šamperl. Precej vas je
bilo tudi takih, ki ste mi v tistih dneh
povedali, kako ste že dali ali nakazali
denar za pomoč žrtvam poplav ali
kako drugače pomagali.
Če je v vaši moči (in interesu), vas
»povabim«, da pomagate še naprej. Ne
pozabite – ljudje v stiski potrebujejo
za najosnovnejše preživetje vse, kar
Razstava izdelkov naših gospodinj
jim lahko damo tisti, ki živimo bolje
in dobro. Takšna katastrofa se lahko
že jutri zgodi tudi nam in tudi mi
smo lahko tisti, ki bomo odvisni od
drugih.
Spoštovani! Ne čakajte, da vas
ljudje v stiski prosijo za pomoč.
Pomagajte po svojih zmožnostih
in verjemite »v tisto dobro v sebi in
drugih«. Hvala.
Valerija Ilešič Toš,
predsednica KUD Vitomarci
19
društva
Strokovna ekskurzija Vinogradniško-sadjarskega društva
Vitomarci
Letos smo se člani Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci
skupaj s člani Vinogradniško-sadjarskega društva Juršinci odpravili
na strokovno ekskurzijo v hrvaško
Istro. Ker je izbrana destinacija ponujala veliko zanimivih možnosti za
strokovne oglede, je naša ekskurzija
trajala kar cela dva dneva, 13. in 14.
junija 2014.
Veliko informacij o aktualnih zadevah v kmetijstvu na Hrvaškem nam
je že med potjo podal strokovni vodja ekskurzije gospod Andrej Reberninšek.
Pot nas je preko Slovenije najprej
vodila do Poreča. Tam smo obiskali
Institut za poljuprivredu i turizam
Poreč. Spoznali smo samo delovanje
Instituta ter si v praksi ogledali nasade, kjer potekajo različne raziskave
v zvezi z vinogradništvom in oljkarstvom.
Sledil je obisk podjetja Agrolaguna
Poreč, kjer se primarno ukvarjajo
z vinogradništvom pa tudi z oljkarstvom, mlekarstvom in sirarstvom.
Med njihovimi vinogradi smo se popeljali kar z avtobusom, saj največja
parcela vinograda v enem kompleksu
meri celih 270 hektarjev, njihova klet
pa ima kapaciteto 7,5 milijona litrov
vina. Seveda je sledila pokušnja njihovih vin, oljčnih olj, sirov in pršuta
na njihovem posestvu Tar.
Jutro ob morju v Umagu
Pozno popoldne smo se nastanili tik
ob morju, v hotelu Umag. Marsikdo
se ni mogel upreti morju in kar nekaj
naših članov je veselo zaplavalo v že
kar prijetno topli vodi.
Naslednje jutro nas je lokalna vodička popeljala po antični vasici Motovun, od koder se je ponujal čudovit
razgled po Istri.
Nato smo obiskali moderno privatno
vinsko klet Cattunar v kraju Brtoigla, kapaciteta njihove kleti je 500
000 litrov. Seznanili smo se, kako
poteka vinogradništvo na 50 hektarjih in pridelava kakovostnega vina v
glavnem z delom družinskih članov.
Poskusili smo značilna istrska vina
in njihove suhomesnate izdelke.
Sledil je še obisk družinskega posestva Veralda, ki obdeluje 40 ha
vinogradov in oljk. Uspešno kombinirajo obe kmetijski panogi. Tudi
degustacija je bila kombinacija pokušnje oljčnih olj, njihovih vin in domačega pršuta.
Polni lepih vtisov in novega znanja
smo se odpravili proti Sloveniji, kjer
smo se v kraju Šmarje okrepčali še z
značilno primorsko mineštro Bobiči.
Pot domov je minila v veselem vzdušju in se končala z odločitvijo, da je
podobne ekskurzije treba še kdaj ponoviti.
Ivanka Čeh
»Vitomarški norci – pacienti«
Odrasla gledališka skupina KUD
Vitomarci se je letos predstavila
s
komedijo
NORCI
PRED
AMBULANTO ali PACIENTI V
ČAKALNICI, ki sem jo sam po
gledališki predlogi Andreja Jelačina
priredil in tudi režiral. Gostovali smo
že po večjem delu Slovenskih goric,
se podali na tridnevno gostovanje po
Posavju in sodelovali tudi na Poletnih
gledaliških večerih v Kopru. Udeležili
smo se Srečanja odraslih gledaliških
skupin in se kot ena izmed štirih
skupin uvrstili na Območno srečanje
gledaliških skupin SV Slovenije, ki je
letos potekalo v Lenartu v Slovenskih
goricah. Prejeli smo naslednjo oceno
naše predstave:
''Preprosto
izhodišče
besedila
vitomarška skupina naplete v zelo
zabavno ter dinamično predstavo.
Generacijsko mešan ansambel se na
preprosto zastavljeni scenografiji ter
primerno izbrani kostumografiji zelo
20
številka izdaje 48 • september 2014
dobro znajde ter suvereno in igralsko
spontano niza prizor za prizorom.
Dramaturški lok predstave je jasno
izpeljan, kolikor to pač dopušča tekst,
ki sicer korektno pelje glavno zgodbo
in zaplet predstave, a se zdi, da vseeno
ponuja premalo pravega materiala za
dramaturško bolj dodelane karakterne
lastnosti likov in sporočilnost celotne
predstave.
Dobra popestritev predstave so
igralski vložki Milana Černela, ki v
društva
treh različnih vlogah odlično zareže v
dogajanje ter s svojo odrsko prezenco
pomaga pri razigravanju celotne
igralske ekipe.
Posebno priznanje prejme Milan
Černel, ki v treh različnih vlogah v
predstavi Norce pred ambulanto ali
Paciente v čakalnici, pokaže veliko
gledališkega občutka za dinamiko
odrskega dogajanja in natančno
igralsko transformacijo. Pri tem je
govorno artikuliran, tudi duhovit in
gledališko iznajdljiv.
Glede na videno, ima ta skupina še
veliko gledališkega potenciala, ki ga bo
tudi v prihodnosti znala izkoristiti za
nova in vredna gledališka doživetja.''
Miha Golob
Člani Odrasle gledališke skupine
KUD Vitomarci smo zadovoljni z
oceno, saj pri nastajanju predstave in
tudi pri posameznih ponovitvah resnično uživamo. Čeprav včasih pridejo tudi trenutki, ko se malo »grdo«
Vitomarški igralci - »Norci pred amulanto«
gledamo, se na vse to hitro pozabi.
Kot režiser bi se za sodelovanje in
prijateljstvo rad zahvalil celotni ekipi: damicam Petri, Lauri, Lei, Mimi
in Danici, gospodičem Kristijanu,
Damirju in Tomažu. Vsekakor pa ne
smem pozabiti tistih, ki nam pomagajo v ozadju, zato zahvala tudi Andreji, Jani, Nataši, Tadeju in Srečku
ter vsem našim domačim.
Milan Černel
šola/vrtec
Končna ekskurzija prve triade
V četrtek, 12. 6. 2014, so imeli učenci prve triade zaključno ekskurzijo v Olimje.
Nekaj utrinkov z ekskurzije
ostali prispevki
Na kmetiji Mraz
Klicanje čarovnice
Novice občine Sv. Andraž
21
šola/vrtec
Košute jedo iz rok
Krmljenje lam
Športni dan
V mesecu maju smo imeli športni dan. V šolo sem prinesel športno opremo. Z učiteljicami smo šli v Müže. Tam
smo se najprej razgibali. Potem smo tekli na 300 metrov. Bil sem prvi in zato prejel pet točk. Po končanem teku
smo šli v šolo, kjer smo malicali. Zatem smo metali žogico v daljino. Spet sem dobil pet točk. Nazadnje smo še
skakali v daljino. Tudi tu sem osvojil vse možne točke. Točke so se seštele. Prejel sem vseh petnajst točk in tako
osvojil prvo mesto, za kar sem prejel priznanje.
To je bil zame najlepši dan.
Iztok Toš, 2. b
Moj najljubši dogodek v šoli
Z veseljem se spominjam dogodka, ko smo se lahko sankali po ta zadnji plati.
Zapadlo je veliko snega. Začelo je deževati in stisnil je hud mraz. Dež je zmrzoval. Nastajal je žled. Vsa okolica
je postala zaledenela. Na snegu se je naredila debela skorja. »Uau, ne bomo potrebovali sank. Kar po ta zadnji
bo šlo.«
Zapodili smo se na vrh hriba. Vsak se je kar brez sank spustil po hribu navzdol. Od velikega navdušenja smo
vsi vriskali. Rekreativni odmor na snegu je prehitro minil. Premraženi do kosti smo se odpravili na toplo in dali
sušit oblačila.
Skozi okno smo opazovali okolico in premražene ptičke.
Nejc Vršič, 2. b
Športni dan
Pred kratkim smo v šoli imeli športni dan. Imeli smo testiranje za športno-vzgojni karton. Pri testiranju smo
imeli več različnih panog. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo delali veso v zgibi.
Po končanem testiranju smo se do odhoda domov igrali.
Filip Gomzi, 2. b
Športni dan
Učiteljica nam je povedala, da bomo imeli športni dan. Tega dne sem se zelo veselil. Imeli smo več športnih
panog. Najbolj všeč mi je bil kros, kjer sem zasedel 14. mesto.
Sašo Kirn Malek, 2. b
Atletski troboj
Zjutraj smo se zbrali v razredu. Oblekli smo se v športno opremo in se odpravili v Müže. Tekmovali smo v
krosu. Po končanem teku smo se vrnili na igrišče, kjer smo imeli tekmovanje v metu žogice. Nazadnje smo v
telovadnici skakali v daljino.
Bil je čudovit športni dan.
Žiga Žmavc, 2. b
22
številka izdaje 48 • september 2014
šola/vrtec
Smo ekošola
Učenci naše šole sodelujemo v zbiralnih akcijah. Zbiramo zamaške, baterije in papir. Ob šoli imamo zeliščni vrt,
za katerega vsak dan skrbimo. Na njem raste veliko rastlin. Poznam meliso, sivko, špinačo in uhljevk. Dala nam
ga je gospa Vida Toš, ki je nekoč poučevala na naši šoli.
Nina Toš, 2. b
Drsanje
Zjutraj smo se zbrali v šoli. V nahrbtnike smo si dali malico. Okrog 8. ure smo se z avtobusom odpeljali v Maribor
do ledne dvorane. Tam smo si izposodili drsalke. Jaz sem prvič z drsalkami stopila na led, zato so mi učiteljica
in sošolke malo pomagale. Kar nekajkrat sem padla, ampak čez čas mi je šlo vedno boljše. Na drsalkah sem zelo
uživala. Čas je hitro minil in odpravili smo se na avtobus, ki nas je odpeljal proti šoli.
Ta športni dan mi bo za vedno ostal v lepem spominu.
Danijela Pučko, 2. b
Pri zobozdravniku
Nekega dne sva z mamico odšli k zobozdravnici. Dala sem zdravstveno izkaznico in počakala v čakalnici.
Potem sem šla v ordinacijo in zobozdravnica mi je pregledala zobe. Rekla je, da si jih pridno umivam. Bila sem
zadovoljna.
Nekega dne sem jedla sladkarije in začel me je boleti zob. Šla sem k zobozdravnici, ki mi je zobizpulila. Težko
sem govorila. Bila sem zadovoljna, ker me zob ni več bolel.
Amadeja Duh, 2. b
Moj ati
Mojemu atiju je ime Simon. Živi v Lenartu. Je moj sosed. Vsako jutro me pelje v šolo v Vitomarce. Večkrat
spim pri njem. V dnevni sobi gledam televizor in se igram. Na balkonu se pogovarjamo. Ati ima zajca. Včasih
ga pobožam. Atija rada obiščem.
Larisa Megla, 1. b
Moj rojstni dan
V mesecu aprilu sem praznoval rojstni dan. Naredil sem vabila za zabavo in jih razdelil prijateljem. Mama je
spekla pecivo in pripravila vse za zabavo. Ata je na žaru spekel hrenovke in čevapčiče. Prišli so prijatelji in
prinesli darila. Igrali smo nogomet, se vozili s traktorji, skakali po trampolinu, se šli igro Lov na zaklad in še
nekatere druge. Za rojstni dan sem dobil torto. Na torti je bila sveča s številko sedem.
Domen Kokol, 1. b
Delavnice v 5. b-razredu
Peka palačink
Naša letala
Novice občine Sv. Andraž
23
šola/vrtec
Plavalni tečaj
Na plavalnem tečaju sem se naučil plavati. V petek smo plavali za oceno. Preplavati smo morali 25 metrov. Ves
naš razred je dobil zlatega konjička. Učitelj je v vodo vrgel plovec in mi smo ga morali pobrati. Nato smo še plavali
mrtveca.
Bilo mi je zelo zabavno, saj sem se naučil plavati.
Sašo Nedelko, 3. b
Plavalni tečaj je potekal od 26. do 30. maja 2014. Vsako jutro smo pred šolo čakali na avtobus. Po nas je prišel
okrog 8.20 uri. Na avtobusu so bili že nekateri naši sosošolci in dva plavalna učitelja, ki jima je bilo ime Miha in
Andrej. Ko smo prišli do Bioterm Mala Nedelja, smo se izkrcali in šli noter. Najprej smo se preoblekli v kopalke.
Plavalna učitelja sta nas pred odhodom v vodo poslala pod prho. V petek se je vse lepo končalo.
Ana Marija Roškar, 3. b
Na plavalnem smo se učili žabico, mrtveca in druge zanimive stvari. Naš učitelj je bil Andrej. Zadnji dan smo
plavali za oceno. Dobil sem pet, česar sem bil zelo vesel.
Luka Pečnik, 3. b
Na plavalni tečaj smo hodili od 26. do 30. maja 2014. Tam smo imeli dve malici. Nekateri sprva še niso znali
plavati. Najprej smo imeli vaje ob bazenu, nato pa še v njem. Plavali smo kravl, žabico in drseli po vodi. V vodo
smo tudi skakali, nato pa šli domov.
Žiga Krepša, 3. b
Mama me je zjutraj zbudila. Ko sem se oblekla in umila, me je mama peljala v šolo. Najprej smo bili v varstvu,
nato smo dobili malico, ki smo si jo nesli zraven v terme. Ko smo se obuli in oblekli, smo pred šolo čakali avtobus.
Na avtobusu so bili učitelji in učenci iz matične šole. Ko smo prišli v toplice, smo si oblekli kopalke, vzeli brisače,
očala in plavalne kape. Tam smo se učili plavati kravl, žabico, ribico in mrtveca. V bazenu smo bili štiri ure. V
odmoru smo imeli malico in počitek. Čeprav bi mi še ostali, smo morali na avtobus, ki nas je odpeljal domov.
Melani Matjašič, 3. b
Zjutraj sem se oblekel v kopalke. Ati me je odpeljal v šolo. Potem smo počakali na avtobus, enkrat celo tri četrt
ure. Do Bioterm Mala Nedelja smo se vozili pol ure. Tam smo se najprej razgibali od glave do pet. Nato smo šli v
bazene, kjer smo vadili plavanje. Ob 10.30 uri je bila malica, najprej smo se morali obrisati, šele nato smo jedli. Po
malici smo spet plavali. Po plavanju smo se preoblekli in odšli na avtobus. Vse vitomarške otroke smo razvozili
domov. Tako se je končalo vseh pet dni.
Nick Gavez, 3. b
V ponedeljek, 26. 5. 2014, smo bili na plavalnem tečaju. Z avtobusom smo se odpeljali v Malo Nedeljo. Tam smo
si v garderobi oblekli kopalke. Prišli so trije učitelji Miha, Andrej in Oto, ki so nas učili plavati. Plavali smo kravl
in žabico. Tako se je dan končal.
Eva Vogrin, 3. b
Na plavalnem tečaju je bilo čudovito. Tam smo skakali v vodo in metali žogo na koš v vodi. Jaz sem bil pri učitelju
Andreju.
Nino Pečnik, 3. b
Prejšnji teden smo imeli plavalni tečaj v Biotermah Mala Nedelja.
Zjutraj smo se najprej zbrali v šoli. Tam nam je učiteljica razdelila malico. Nato smo se z avtobusom odpeljali v
terme. Najprej smo se preoblekli v kopalke. Z učiteljico in s plavalnim učiteljem smo odšli v bazen. Naučili smo
se zadržati sapo pod vodo, potapljati in plavati.
Najbolj mi je bilo všeč, da nismo imeli domačih nalog in pouka.
Tine Pečar, 3. b
24
številka izdaje 48 • september 2014
šola/vrtec
V ponedeljek, 26. 5. 2014, sem bila na plavalnem tečaju. Z avtobusom smo se peljali v toplice Mala Nedelja. Tam
smo z učiteljem šli v olimpijski bazen. Učili smo se plavati. Tja smo hodili vsak dan. V šoli smo dobili malico in
jo v toplicah pojedli. V petek, 30. 5. 2014, smo imeli plavanje za oceno.
Na plavalnem tečaju smo se imeli lepo.
Nika Ilešič, 3. b
Od ponedeljka, 26. 5. 2014, do petka, 30. 5. 2014, smo učenci 3. a in 3. b razreda imeli plavalni tečaj.
Učitelja plavanja sta bila Miha in Andrej. Bila sta zelo prijazna. Učili smo se pravilnega plavanja. Bilo je zelo
zabavno.
Vanessa Repič, 3. b
Opravičilo učencem in učiteljici 1. razreda
Žal so nam fotografije likovnih izdelkov učencev iz prvega razreda izpadle iz velikonočne številke Novic,
zato jih objavljamo v tej. Za napako se opravičujemo!
Uredniški odbor
Krompirjev odtis, Taja Pučko, 1. b, in
Aneja Grnjak, 1. b
Pustna šema, Sara Krepša, 1. b
Pustna šema, Lana Lovrenčič, 1. b
Praskanka, Taja Pučko, 1. b
Praskanka, Sara Krepša, 1. b
Kurent, Taja Pučko, 1. b
Praskanka, Aneja Grnjak, 1. b
Ivanjščice, Domen Kokol, Gašper
Hanžel, Gašper Meglič 1. b
Novice občine Sv. Andraž
Praskanka, Domen Kokol, 1. b
25
šola/vrtec
Moj najljubši dogodek – sveto obhajilo
Moj najljubši dogodek je bil v nedeljo, 1. 6. 2014, ko sem imela sveto obhajilo. Zjutraj sem se morala že zelo
hitro zbuditi, saj sem se morala pripraviti. Bila sem zelo vznemirjena. Ko smo se odpravili od doma, smo se
najprej odpeljali do cerkve. Tam je že bilo polno ljudi. Vsi sošolci smo bili vsi zelo lepo oblečeni in tudi v velikem
pričakovanju. Ko je ura odbila 10, se je začela maša, ki je trajala zelo dolgo. Po maši smo se odpeljali v gostilno
Švarc, kjer smo bili nekje do sedme ure zvečer. Dan je prehitro minil, a sem se imela zelo lepo.
Mojca Šilak, 4. b
Najljubša igra
Sva Adriana in Nika. Najina najljubša igra je Minecraft. V tej igri je vse sestavljeno iz različnih kock. Sestavili sva
že hišo, kmetijo, trgovine, zraven pa dodali tudi različne živali. Ta igra nama je tako všeč, da jo skupaj igrava vsak
dan.
Adriana Draškovič, Nika Meglič, 4. b
Športni dan
V soboto, 10. maja 2014, smo imeli športni dan. Tekmovali smo v krosu, v skoku v daljino in v metu žogice v
daljavo. Tekmovanje smo izvajali po posameznih razredih. V krosu sem se zelo dobro odrezal. Bil sem drugi.
Prvi je bil Miha, ki je tako hiter, da ga ne morem nikoli prehiteti. Za naše dosežke na športnem dnevu smo prejeli
diplome. Diplome sem bil zelo vesel. Doma sem jo dal v okvir in jo obesil na zid v svoji sobi.
Luka SotoVargas, 4. b
Sršen
Bil je en sršen,
ki si je predstavljal,
da je »supermen«.
In začel je peti o svoji teti Meti.
Pridružila se mu je še suha muha,
škrat Copat, Taček Kolaček,
še ena resnica, zraven nje pa plenica,
krt Črt, stok Rok in Mica bradavica,
ki je zapela:
»Bil je en sršen,
ki si je predstavljal, da je supermen…«
Tristan Berlak, 4. b
Vreme
Vreme je sončno in oblačno,
včasih se zdi, kot da je lačno.
Ko se zbudi, nas razvedri
in ko se stemni, niti besede več ni.
Sanja Ilešič,
Nika Meglič, 4. b
Poletje
Poletje je zelo lep,
vroč čas,
ki bogato obdari s soncem.
Sladoled si kupimo
in z veseljem ga poližemo.
V bazen z veseljem skočimo,
ker radi se zmočimo.
Mojca, Sanja,
Nika, Adriana, 4. b
Športni dan
Športni dan je res enkraten,
čisto prav imajo vsi.
Tam se skače, hodi, teče
in podi za žogami. Ko pa konec je
stvari, se vsem domov mudi.
Larisa Čuček, 4. b
Čriček
Nekoč živel je čriček,
se mi zdi.
Našel sem ga na njivi
med jagodami.
Dal sem ga na stran
in še zdaj živi.
Timotej Zorko, 4. b
Rdeča kapica
Jaz sem Rdeča kapica,
mala zlata deklica,
rada s punčko se igram,
k babici že sama znam.
Rada pojem, se vrtim,
skačem in se smejim,
v šoli dobro se učim.
Zaključna ekskurzija
26
številka izdaje 48 • september 2014
In kako mi je ime,
bi radi vedeli?
Vsak, ki me pozna,
pravi mi Rdeča kapica.
Lara Kramberger, 5. b
šola/vrtec
Miška si kuje srečo
(nadaljevanje)
Miška je odšla. Ko je prišla domov, je naenkrat postala zelo vesela. Zvečer je dala srečo na okensko polico in
šla spat. Zjutraj je opazila, da sreče na okenski polici ni več, zato je postala žalostna. Spet je šla h kovaču, ki je
delal podkev. Kovač ji je dal še eno drobtinico železa. Začela je delati. Srečo je delala le zase. Naredila si jo je, se
zahvalila kovaču in odšla domov. Od takrat je bila srečna.
Melani Matjašič, 3. b
Nekoč si je miška skovala srečo. Na njen rojstni dan se je zgodilo nekaj neverjetnega. Miška je zelo zrasla. Ni bila
več drobcena in plašljiva. Postala je prava miš. Nekega dne se je iz oči v oči srečala z mačkom. Vedno je od strahu
otrpnila, sedaj pa pogumno zbežala v luknjico. Bila je ponosna in srečna, saj je muc ni pojedel.
Tine Pečar, 3. b
Miška je šla po svetu. Košček sreče si je vtaknila v žep in šla na vlak za Maribor. Naslednji dan je imela rojstni
dan. S praznovanjem je začela ob polnoči. Na praznovanje so prišli lisica, medved, veverica, podlasica in njeni
sorodniki. Kupili so ji tako veliko torto, da jo še danes jedo.
Žiga Krepša, 3. b
Resna vila
Pred davnimi časi je v dolini v gozdu živela resna vila. Imela je sedem sinov in osem hčera. Ime ji je bilo Naja. Po
poklicu je bila šivilja. Ko so sinovi in hčere zrasli, so odšli po svetu. Naja je ostala sama. Nekega dne si je zlomila
nogo in njenega klica na pomoč ni eno leto slišal nihče. Po enem letu jo je slišala hčerka, ki ji je povila nogo in
živela z njo v hišici, dokler si ni opomogla. Nato je odšla in se ni več zmenila za nikogar. Nikoli več ni videla sinov
in hčera.
Melani Matjašič, 3. b
Moje prvomajske počitnice
Pred počitnicami sem zbolel, zato sem večino počitnic preležal. Pil sem veliko čaja in počival. Zelo sem kašljal in
bolelo me je grlo. Ko sem si opomogel, mi je mama dovolila, da sva se z Dannyem vozila z njegovim motornim
kolesom. Komaj čakam na naslednje.
Tine Pečar, 3. b
Moje počitnice
Minile so prvomajske počitnice. V ponedeljek je bil prvi dan mojih najljubših počitnic. Zjutraj sem šla k babici,
ker sta očka in mama morala v službo. Z menoj je šel tudi bratec Žan. Z bratcem in babičino muco smo si metali
mucino žogo. Ob 8.30 uri smo imeli zajtrk. Po zajtrku sem se oblekla, nato pa smo se dalje igrali. Okrog 11.00 ure
smo imeli malico, nato sva se z Žanom vozila s kolesi. Ob 13.30 uri je prišla mama in imeli smo kosilo. Ko je mama
odšla nazaj v službo, sva se z Žanom igrala Človek ne jezi se. Okrog 15.30 ure je prišel iz službe boter. Po koncu
službe je prišla mama po naju z Žanom in odšli smo domov. V torek je bilo približno enako, le da sva z Žanom
prespala pri babici. V sredo smo babičino muco peljali na sterilizacijo. Potem smo šli k babici. Tam naju je že čakala
mama, da smo šli domov. V sredo sem šla zgodaj spat, saj smo v četrtek šli na birmo. Na birmi se mi je zgodilo
veliko lepega.
Vanessa Repič, 3. b
Novice občine Sv. Andraž
27
šola/vrtec
Uživanje v naravi
Prišlo je jutro. Leon se je oblekel, nekaj malega pojedel in šel nazaj v sobo. Ni vedel, kaj naj počne. Ulegel se je
in razmišljal. Čez nekaj časa se je spomnil na svojega zmaja. Poklical je prijatelja Toma in ga vprašal, če bi se z
njegovim zmajem igrala. Tom je bil takoj za to. Ko sta prišla na hribček, sta ga spustila. Zmaj je poletel. Pridružila
se jima je skupina otrok iz vasi. Sonce se je lesketalo in ptički so peli. Nazadnje se je pridružil še stric Matic. Zraven
njega pa je pritekel pes Polde. Ko se je veter umiril, se je tudi zmaj spustil na vejo, ki je Leon ni dosegel. Za pomoč
je prosil strica Matica. Stric Matic je potegnil zmaja z veje. Leon je bil zelo žalosten, ker se je zmaj strgal. Potem se
je nečesa domislil. Naredil je novega zmaja. Ko sta s prijateljem Tomom dokončala zmaja, se je Leon razveselil.
Ana Marija Roškar, 3. b
Zmaj
Danes je bil zelo sončen dan.
Ko je Jure prišel iz šole, se je preoblekel in vzel papirnatega zmaja. Nato je odšel ven. Zunaj ga je čakal prijatelj
Jaka. Jaka je bil Jureta zelo vesel. Ko ga je zagledal, mu je pomahal. Šla sta spuščat zmaja. Nato so prišli Luka,
Nina, Manca, Timotej, Nino, oče Franc in pes Riki. Ko se je Juretu in Jaku zmaj zapletel na drevo, sta bila žalostna.
Prišel je oče Franc in zmaja potegnil z drevesa. Zmaj je bil poškodovan. Jure si je zamislil, da lahko naredi drugega
zmaja.
Ta dan je bil zelo lep in tudi zelo aktiven.
Žiga Krepša, 3. b
Jure in zmaj
Nekega dne se je Jure domislil, da bo šel spuščat zmaja.
Odločil se je, da si ga naredi. Zanj je potreboval škarje, lepilo in vrvico. Šel je ven, tisti trenutek pa je ravno pritekel
prijatelj Žiga. Jure se je domislil, da bi povabila vse otroke. Nato so vsi spuščali zmaja. Naenkrat se je zmaj zapletel
v drevo. Jure in Žiga sta bila žalostna. Šla sta po strica Boruta. Borut je zmaja odvezal. Jure je bil zelo vesel. Potem
se je spomnil, da lahko naredi novega zmaja. Naredil si je drugega. Tudi Tinka, Jana, Sašo in Nick so si naredili
zmaja.
Potem so jih vsi veselo spuščali.
Eva Vogrin, 3. b
Janov zmaj
Nekega toplega jutra, ko je pihljal vetrič …
Nekega toplega jutra, ko je pihljal vetrič, se je deček Jan odločil, da gre spuščat zmaja. Pospravil je igrače, vzel zmaja
in odhitel na travnik. Ravno, ko je odhajal, je pred vrata stopil njegov sošolec Gašper. Jan je čisto pozabil, da danes
pride k njemu na obisk. Bilo ga je sram, da je pozabil. Gašperja je vprašal, če gresta spuščat zmaja. Gašperju je bilo
všeč in odšla sta po druge prijatelje. In vsi so prišli. Prijatelji so občudovali Janovega zmaja. Gašper je vprašal Jana,
če lahko tudi on poskusi. Jan mu je dal vrvico, a naenkrat je zapihal močan veter in zmaja je odpihnilo na drevo.
Na srečo je bil zraven očka Janez, ki je zmaja povlekel z drevesa. Rekel jima je, da morata drugič bolj paziti. Zmaj
se je strgal. Jan se je domislil, da lahko naredi novega.
In ta zmaj je bil veliko boljši od prejšnjega.
Vanessa Repič, 3. b
Popravljalnica igrač na našem dvorišču
V naši popravljalnici se popravljajo igrače. Igrače popravlja dedek. Popravlja lesene konjičke, punčke, helikopterje,
plišaste igrače …
Nekega dne je stric Damjan vprašal, ali bi mu zakrpal medvedka. Dedek mu je obljubil, da ga bo. Stric Damjan je
odšel. Dedek je vzel šivanko in nit, nato pa počasi začel krpati. Krpal ga je 30 minut. Stric je čez eno uro prišel po
medvedka. Dedka je pohvalil, mu plačal in vsi smo srečno živeli do konca svojih dni.
Vanessa Repič, 3. b
28
številka izdaje 48 • september 2014
šola/vrtec
Srnjaček Bambi
Nekoč sta živela srna in srnjak. Imela sta mladička, ki mu je bilo ime Bambi. Vsako jutro so šli na pašo na lepo
jaso. Bambi se je tam rad igral. Tekal je za metuljčki in čebelicami. Nekega dne pa se je izgubil, ker je šel predaleč v
gozd. Tam je srečal nesramnega volka. Ta ga je hotel imeti za večerjo. Pripovedoval je Bambiju, kje raste zelo lepa
detelja. Bambi mu ni verjel in je stekel dalje. Ustavil se je pod hrastom. Na hrastu je živela veverica. Ko je slišala
Bambija jokati, mu je priskočila na pomoč. Spraševala ga je, zakaj joka. Povedal je, da se je izgubil. Veverica mu je
pomagala. Skočila je na hrast in opazovala, če bi kje videla njegove starše. Nikjer jih ni bilo. Hotela mu je povedati,
a se je Bambi že pogovarjal z zajcem. Tudi zajec mu je hotel pomagati. Ker ga je včasih videl s starši na jasi, je hitro
stekel tja. Tam je zagledal, kako srna in srnjak iščeta svojega mladička. Povedal jima je, kje ga lahko najdeta. Vsa
vesela sta odhitela za njim. Ko so se srečali pod hrastom, so bili zelo srečni. Zahvalili so se veverici in zajcu.
Od takrat pazijo, da ne bi nikjer srečali volka. Še zdaj se pasejo na jasi, če jih niso že ugnali lovci.
Laura Zorec, 5. b
Svet nekoč in danes
O življenju nekoč ne vem veliko, saj me takrat še ni bilo na svetu. Vem le to, kar so mi povedali starši in stari starši
ter učitelji v šoli.
Življenje nekoč je bilo kljub težkemu delu in pomanjkanju materialnih dobrin bolj mirno in lepo. Ljudje so imeli
vrednote, ki jih današnja družba tepta in pozablja.
Večino hrane so nekoč družine pridelale doma na vrtu in njivi ter tako uživale zdravo hrano. Danes le malo ljudi
pridela hrano doma, saj jo kupijo v trgovinah.
Pri delu si pomagamo z modernimi gospodinjskimi aparati ter različnimi stroji. Včasih je bilo vse delo opravljeno
ročno s pomočjo preprostega orodja.
Nam otrokom je danes veliko lepše, saj nam nič ne manjka. Imamo lepa oblačila, obutev, svoje sobe, računalnike,
televizije in mobilne telefone. Nekoč pa so otroci morali trdo delati. Imeli so le malo časa za igro. Oblečeni so bili
v zakrpana in premajhna oblačila.
Danes si ne znamo več predstavljati življenja brez avtomobilov in drugih dobrin.
Nekoč so se ljudje veliko družili, si pomagali in se skupaj veselili. Danes pa večino časa preživimo pred televizijo,
računalnikom, v službah in šolah. Zato nam zmanjkuje časa za bližnje. Vsi samo hitimo in se ne zavedamo, kako
hitro teče čas.
Naše življenje je v primerjavi z življenjem nekoč na nekaterih področjih boljše, na nekaterih pa tudi slabše.
Lara Kramberger, 5. b
MOJA DOMOVINA
Moja rodna domovina,
pokrajina si fina.
Slovenija, ta tvoja politika
najslabša je kritika.
Moja domovina in tvoje lepote
prekosijo vse druge sirote.
Pri nas beli so lipicanci,
v žepih žvenketajo kovanci.
Imamo naravne podzemne jame,
v nje hodijo še italijanske dame.
So na naših ozemljih pustošili Turki,
so na njivah zrasli slovenske kvalitete
murki1.
Je bil Prešeren najboljši pisatelj?
Zavidal poezije bi mu vsak skladatelj.
V srcih plamen slovesa gori,
se v državi vsak gasilec, policaj bori.
Se tepejo, ubijajo,
a se v sebi od žalosti zvijajo.
Naša dežela je s snegom prekrita,
reke, znamenja vsa so zakrita.
So v Sloveniji kulture stare,
glasbeniki spet igrajo kitare.
Pri nas so lepe ženice,
vse pečejo dobre potice.
Znana in oboževana je prekmurska
gibanica,
za vse je prava sladica.
V Primorju so lepe plaže,
pred dvori glavne straže.
Smo vsi ponosni Slovenci,
tu živijo tudi Nemci.
Triglav stoji ponosno,
visoko in trdoglavo.
Zastava je modra, rdeča in bela,
na njo je ponosna SLOVENIJA cela.
So pri nas dišeče rože,
imamo tudi čedne može.
Novice občine Sv. Andraž
Igramo radi nogomet,
z njim vsak moški je zadet.
V politiki je davek,
ljudem daje opravek.
Pri nas le redka je revščina,
bogat jezik je ta slovenščina.
Pri nas sta hodila Ciril in Metod,
dežela je dobila božjih dobrot.
Vsak ponosen je na nas,
sliši se naš glas v deveto vas.
Čeprav imamo v državi denarne
probleme,
imamo v krvi bojne gene.
Slovenija, vsak te ima rad,
pa naj bo to star ali mlad.
Tina Brotšnajder, 8. b
1 kumare
29
šola/vrtec
Zaključek šolskega leta
Začelo se je koledarsko poletje, z njim pa tudi zaslužene počitnice. Tudi na POŠ Vitomarci smo končali s šolskimi
obveznostmi in se podajamo počitniškim dogodivščinam naproti. Zato smo se v torek, 24. junija 2014, z zaključno
prireditvijo poslovili od šolskih klopi. Obeležili smo tudi 23. rojstni dan naše države.
Dragi starši v vaše varstvo vam predajamo naše/vaše otroke. Koristno preživite čas z njimi in nam jih zdrave, spočite in
polne energije vrnite 1. septembra.
Ne pozabite na jesensko prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo (narodne in narodno-zabavne pesmi).
Spodbujajte jih, naj se pripravljajo nanjo, saj bomo tako lahko septembra prireditev uspešno izpeljali.
Če bi se še kdo izmed otrok odločil, da bi še rad nastopal na tej prireditvi, mi to, prosim, sporočite. Zraven mi sporočite
naslov pesmi in izvajalca.
Lep počitniški pozdrav in nasvidenje do septembra!
Marjana Gomzi, vodja POŠ Vitomarci
Predstavljamo vam nekaj utrinkov z zaključne prireditve.
30
Tretješolci razmišljajo o domovini
Balončki - 5. razred
Sladkosned - drugi razred
Ples 5. in 6. razreda
Letos smo se zabavali pri angleščini
Mladi glasbeniki, 4. razred
številka izdaje 48 • september 2014
šola/vrtec
Otroški pevski zbor
župnija
Urejanje okolice cerkve
V poletnih dneh, ki niso nič kaj poletni, smo v župniji Sv. Andraž začeli
z urejanjem okolice cerkve. V nekaj
delovnih akcijah, ki se jih je prostovoljno udeležilo včasih več, včasih
pa tudi manj delavcev, nam je uspelo pripraviti površine za asfaltiranje
parkirnih prostorov pred garažo in
Župnijsko Karitas ter zamenjati več
kot polovico robnikov ob že asfaltnih
površinah pred cerkvijo. Z zamenjavo robnikov smo hkrati zmanjšali in
preoblikovali prostor okrog lipe in s
tem pridobili več prostora za nemoten potek prometa na tem območju.
Na pobudo g. Ivana Šileca se je razši-
Delovna ekipa pri urejanju okolice
cerkve
Priprava podlage za asfaltiranje
parkirišča
Priprava terena pri spomeniku talcem
ril tudi cestni priključek pri spomeniku talcev, ki ga vsi uporabljamo.
Naj poudarim, da nam brez občine
Sv. Andraž v Slov. goricah vse to ne
bi uspelo, saj je financirala nabavo
robnikov, prav tako bo financirala
preplastitev vseh asfaltnih površin
okrog cerkve ter parkirnih prostorov
pred garažo in Župnijsko Karitas.
V zameno je župnija občini podelila služnost vožnje in hoje po cesti,
ki pelje mimo cerkve in bara Šilec.
Omenjeno je še en dokaz več, da je z
medsebojnim sodelovanjem mogoče
veliko narediti.
Iskreni Bog, povrni vsem prostovolj-
Tudi dež jih ni pregnal
cem, ki so se udeležili delovnih akcij,
g. Mirku Danku, ki je bil vodja delovnih akcij, občini, g. županu Franciju
Krepšu, in občinskemu svetu.
Janko Babič,
župnijski upravitelj
Začetek novega veroučnega leta: z veroukom bomo letos predvidoma začeli po 20. septembru. Natančen urnik
verouka bomo sporočili v septembrskem Andrejevem zvonu.
Novice občine Sv. Andraž
31
ostali prispevki
Muzej starega kovaškega in kmečkega orodja
pri Gomzijevih v Novincih
Ljudje večkrat pozabljamo ali niti ne
vemo, koliko pomembne zgodovine
premore naše domače okolje, čeprav
je morda le streljaj od nas. Pri
Gomzijevih v Novincih je za oglede
na voljo muzej starega kovaškega in
kmečkega orodja, ki nam marsikaj
pove o kovaškem delu in tudi o
takratnem življenju vaščanov.
Lastnik kovačije je bil Alojz Šalamun
(1913–1991). Za kovača se je izučil v
Veržeju, nato je opravil še mojstrski
izpit leta 1946 v Mariboru (mojstrsko
spričevalo je na ogled v muzeju).
Za časa vojne je bil tudi kovač na
prisilnem delu v Nemčiji. Sicer je v
domači delavnici bilo največ dela
z izdelavo burkel, s podkovanjem
konjev, z izdelavo in brušenjem
nožev itd. Svoje izdelke je prodajal
tudi na sejmih, na Katarininem na
Ptuju, Lucijinem na Stari Gori in
Antonovem v Cerkvenjaku. Kovaštvo
je Alojza spremljalo do smrti leta
1991, od takrat je delo v delavnici
zamrlo. Zob časa jo je dodobra načel,
saj ni bila deležna nobenih obnov.
Pobuda za obnovitev stavbe je bila
na strani Vinka in Ane Gomzi, ki sta
se odločila, da delavnico temeljito
Pogled v notranjost muzeja
preuredita v muzej. Delavnica je bila
zelo dotrajana, zato je bila porušena
do tal in zgrajena na novo. Vinko
Gomzi jo je z voljo in veseljem tudi do
podrobnosti opremil, tako da muzej
trenutno premore čez 1000 razstavnih
eksponatov (razna kladiva, različni
žeblji, ročni vrtalni stroj, pile, meh
za podpih ognja, stružnica na nožni
pogon, navojna rezila, pripomočki
za podkovanje konj …). Za hišo na
prostem je na ogled še staro kmečko
orodje: mlatilnica, plug, brane,
glavnik za česanje lana, kravja vprega,
leseni voz in različna kolesa ter še
veliko drugih predmetov. Na ogled je
tudi obnovljena preša z vidno letnico
1924, ki še dobro opravlja svoje delo
vsako jesen, ko se stiska grozdje.
Alenka Omulec
Dejan osvojil srebrno odličje
V Beltincih v Prekmurju je od 8. do
10. maja potekalo 10. mednarodno
tekmovanje
harmonikarjev
v
organizaciji Glasbene šole Beltinci
in Društva harmonikarjev Murska
Sobota. Na tekmovanju je sodelovalo
več kot dvesto aktivnih udeležencev
iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Italije,
Nemčije, Avstrije, z Madžarske, iz
Bosne in Hercegovine in celo iz
Moldavije.
Na tem tekmovanju je že drugič
sodeloval tudi moj prijatelj Dejan
Pučko. Na klavirski harmoniki je
igral valček Spomin na Zürich in
Polko za harmoniko, na frajtonarici
pa Venček narodnih in polko
Immer Unterwegs. Na tekmovanju
v soboto, 10. maja 2014, je dosegel
srebrno odličje na obeh harmonikah.
Povedal je tudi, da je spoznal nove
prijatelje iz drugih držav. Imel se je
zelo lepo in bo na tem tekmovanju
drugo leto spet nastopil, saj zanj to ni
samo v priznanje, ampak tudi veliko
zadovoljstvo. Zvoki harmonike mu
pomenijo zelo veliko.
Dejan si bo sedaj privoščil kratke
počitnice, nato pa bo začel s
pripravami na tekmovanje v igranju
na frajtonarico, ki bo potekalo v
mesecu septembru v Ljubečni.
32
številka izdaje 48 • september 2014
Dejan, čestitke in veliko uspehov še
naprej!
Nadja Ilešič
Dejan s harmoniko
ostali prispevki
Ročne spretnosti g. Stanka Čučka
Med potepanjem po Novincih ne
moremo ostati ravnodušni ob pogledu
na hišo g. Stanka in ge. Vilme, saj
je obdana z rezbarijo, s figurami iz
različnih materialov in rožami, za
katere poskrbi ga. Vilma. G. Stanko
s svojimi spretnostmi obeleži vsak
dogodek, praznik ali letni čas. Videli
smo že letečo čarovnico v človeški
velikosti, ki smo se je prav ustrašili,
potem velikonočnega zajčka iz slame;
njegove figure vsako jesen pečejo
koruzo, kuhajo golaž, kolesar pa
neutrudno kolesari (sicer ga poganja
motor). Na ogled je t. i. »Babji mlin«,
velikokrat pa so še predstavljeni stari
običaji.
Alenka Omulec
Velikonočni zajček iz slame
Kosec žita
Babji mlin
Neutrudni kolesar
Drobne zgodbe za dušo (Božo Rustja)
VSEM UGAJATI
Oče in sin sta se odpravila z oslom na trg. Oče se je usedel na sedlo, sin pa je šel peš. Ljudje, ki so ju srečevali, so
govorili: »Grozno! Močan mož jaše osla, fant pa mora hoditi.« Zato je oče sestopil s sedla, sin pa se je usedel na
njegovo mesto. Toda kmalu so ljudje govorili: »Kaj ni grozno? Star človek mora hoditi, mladenič pa sedi!« Ko pa
sta oba, oče in sin, zajahala osla, so se ljudje zgražali: »Poglejte, kaj ni to trpinčenje živali? Dva človeka na ubogem
oslu!« Oba sta sestopila in šla peš ob oslu. Ljudje pa so modrovali: »Kako neumno! Osel nič ne nosi, človeka pa
hodita ob njem.« Nikoli več nista šla z oslom na trg.
Nauk zgodbe: Vsem ustreči ni mogoče.
POZABILA SEM
Mama je poslala hčerko v trgovino in ji strogo zabičala, naj se takoj vrne domov, ko bo nakupila stvari. Toda več
kot dve uri je ni bilo. »Kje si bila toliko časa?«
»Oprosti, mama. Vem, da sem prišla pozno, toda Ani se je polomila punčka in morala sem se ustaviti, da sem ji
pomagala.«
»Rada bi videla, kako si ji pomagala?«
In hčerkica je v otroški nedolžnosti odgovorila: »Res ji nisem popravila polomljene punčke, a sedla sem k njej in
ji pomagala jokati.«
Nauk zgodbe: Ali znamo pomagati jokati ljudem in biti blizu v njihovi bolečini?
Novice občine Sv. Andraž
33
ostali prispevki
UMRLA JE ŽUPNIJA
V župnijo je prišel mlad župnik. Bil je poln navdušenja. Na svoje veliko razočaranje je dobil župnijo, kjer je malo
ljudi prihajalo k maši in je bilo duhovno življenje zelo slabo. Šel je od hiše do hiše, a večina ljudi mu je rekla, da
je cerkev preveč mrtva in ne bodo prišli. Sklical je župnijski svet in ta se je strinjal, da so kritike v precejšnji meri
upravičene.
Ko so ljudje tako razglašali župnijo za mrtvo, je župnik oznanil, da jo bo naslednjo nedeljo pokopal. In v nedeljo
je bila cerkev nabito polna. Sredi cerkve je stala krsta. Župnik je imel poslovilni govor. Rekel je, da je bila župnija v
preteklosti zelo dejavna in mu je žal, da je v zadnjem času tako opešala in končno umrla. Potem je povabil župljane,
naj gredo okrog krste in se poslovijo od župnije. Drug za drugim so z veliko radovednostjo gledali v krsto in vsak je
bil presenečen, ko je v njej videl svoj obraz v ogledalu, ki ga je župnik položil na dno krste. Mnogi so bili pretreseni,
mnogi jezni. Kmalu pa je vsak spoznal, da je prav njegovo nezanimanje krivo, da je župnija mrtva.
Nauk zgodbe: Ni živih, zaspanih ali mrtvih župnij, so živi, zaspani ali mrtvi župljani.
GRADITI ZA PRIHODNOST
Živel je bogat človek, ki je rad delal dobro. Nekega dne je opazil, v kakšni revščini živi ubog tesar. Bogataš ga je
poklical k sebi in mu zaupal gradnjo imenitne hiše. »Uporabljaj le najžlahtnejše gradivo in delo zaupaj le najboljšim
mojstrom. Nič naj ti ne bo predrago!« Rekel je še, da gre na potovanje in upa, da bo hiša končana, ko se vrne.
Tesar je spoznal v naročilu veliko priložnost. Skoparil je pri gradivu, delo je zaupal nemarnim delavcem, ki jih je
slabše plačeval, njihove napake pa prekril z oblogami in barvami in kjerkoli se je dalo, je stene skrajšal in zožil.
Ko se je bogati mož vrnil, mu je tesar prinesel ključ in rekel: »Držal sem se tvojih navodil in zgradil sem tako hišo,
kakršno si mi naročil.«
»Vesel sem«, je rekel bogataš. Vrnil je ključe graditelju in dejal: »Tu imaš ključe. Tvoji so. To hišo sem dal graditi
zate. Poklanjam jo tebi in tvoji družini.«
V prihodnjih letih je tesar vidno obžaloval, ker je tako ogoljufal samega sebe. Govoril si je: »Ko bi bil vedel, da hišo
gradim zase!«
Nauk zgodbe: Vse, kar želite, da bi ljudje dobrega vam storili, storite tudi vi njim.
Ema Ilešič
Bor Rehak – državni prvak v breakdanceu
Bor Rehak Friš je letos končal 6. razred osnovne šole v Vitomarcih. Star
je 13 let in je mladinski državni prvak v breakdanceu in hip-hopu v
kategoriji do 16 let. Ta laskavi naziv
je osvojil letos, 25. maja 2014, v Ljubljani, za kar mu čestitamo.
V prejšnji številki Novic je bil objavljen prispevek o Plesno-športnem
društvu Borbreakedance, ki je bilo
ustanovljeno pred enim letom – maja
2013 – z namenom promoviranja plesno-športne kulture, ki je v Sloveniji
glede na druge evropske države slabo
organizirana. V tej številki pa podajam najvidnejše rezultate društva v
letu 2013 in Bora kot posameznika.
Skupina plesno-športnega društva
Borbreakdance se je v letu 2013 udeležila dogodkov in tekmovanj v raznih mestih po Sloveniji, Hrvaški,
Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na
tekmovanjih na Nizozemskem (Heerelen), v Franciji (Pariz), Švici (Zürich), Italiji (Lignano) ter na Danskem
v glavnem mestu Kopenhagen. Tako
smo v preteklem letu lahko ponosni
na vrhunske dosežke, ki so rezultat
dobrega dela celotne ekipe in sodelovanja staršev.
Najvidnejši rezultati v letu 2013 sta
1. mesto v breakdanceu in hip-hopu ekipno na evropskem prvenstvu
na Nizozemskem (Heerelen) in 3.
mesto v breeakdanceu in hip-hopu
na svetovnem prvenstvu v Kopenhagnu na Danskem.
Bor kot posameznik je bil finalist pokala Plesne zveze Slovenije in zmagovalec na več lokalnih in meddržavnih
tekmovanjih v kategoriji do 18 let.
Bravo Bor in tvoja skupina! Le tako
naprej in veliko uspeha!
34
številka izdaje 48 • september 2014
Bor je zaplesal tudi na srečanju z
rojaki iz Nemčije
Ema Ilešič
ostali prispevki
Program Svit lahko reši naše življenje, če se nanj odzovemo
Zakaj bi se vključili v Program
Svit?
Preventivni programi, ki se izvajajo
v Sloveniji, so priložnost, da naredimo nekaj dobrega za svoje zdravje
in počutje ter ne nazadnje za izboljšanje kakovosti življenja. En izmed
takih programov je državni presejalni Program SVIT, ki si prizadeva za
odkrivanje raka debelega črevesa ali
danke v tako zgodnji fazi, da z ustrezno odstranitvijo maligne tvorbe pride do popolne ozdravitve. Vsekakor
pa s tem vplivamo na izboljšanje
kakovosti življenja, ki je ključnega
pomena zlasti v starejšem življenjskem obdobju. V primeru, da Program Svit doseže vsaj 70 % odzivnost
ciljnega prebivalstva, bi država dosegla zastavljen cilj – to je zmanjšanje
obolevnosti in smrtnosti zaradi raka
debelega črevesa in danke in opravičila finančni vložek. Tako bi za to
boleznijo letno umrlo 200 ljudi manj,
približno 300 ljudi manj pa bi letno
zbolelo (spletni vir: Svit).
Program SVIT se je v dosedanji praksi (izvaja se od leta 2009) pokazal
kot zelo učinkovit, predvsem zato,
ker uporablja preprost, a zelo občutljiv test za odkrivanje krvavitve
v blatu, ki je neopazna s prostim
očesom. Slednje ne pomeni, da oseba ima raka, temveč je opozorilo, da
je potreben temeljit pregled črevesa s
kolonoskopijo1.
Šele ta pregled bo dokončno ugotovil
pravo stanje in razloge za krvavitev,
hkrati pa je možno ob takem diagnostičnem postopku v večini primerov
tumor tudi odstraniti.
Novejše ankete udeležencev v programu, ki so opravili kolonoskopijo,
kažejo na zelo majhen delež oseb, ki
o tej preiskavi govorijo kot o zelo neugodni ali nevzdržni. Večina je priznala, da so pričakovali veliko hujše
bolečine, kot so jih bili deležni.
Komu je program SVIT namenjen
in kako poteka?
Program SVIT je namenjen moškim
in ženskam, starim med 50 in 69 let,
z urejenim osnovnim zdravstvenim
zavarovanjem in ne kažejo nobenih
bolezenskih znakov. Le-ti prejmejo
vabilo v program po pošti na
naslov stalnega bivališča. Dodatnih
finančnih stroškov posameznik
nima.
Ko posameznik prejme na dom vabilo, je zelo priporočljivo, da se nanj
čim prej odzove (odgovori na vprašalnik!). Po vključitvi v program
oseba prejme navodila in komplet za
odvzem vzorca blata. Pri kakršnikoli
nejasnosti se lahko obrne na osebnega zdravnika ali medicinsko sestro, ki
bosta po potrebi lahko poslala patronažno sestro na dom.
Problemi pri izvajanju Programa
SVIT – trenutno stanje
Predvsem zaradi strahu od različnih
faz postopka v Programu, pa tudi zaradi vsesplošnega nezaupanja v zdravstveni sistem, je žal odzivnost ljudi
v program kljub vsem ugodnostim
ponekod prenizka.
Najnovejši podatki kažejo, da se je
prvemu vabilu za vključitev v Državni program presejanja in zgodnjega
odkrivanja predrakavih sprememb
in raka na debelem črevesu in danki
(Program Svit) v lanskem letu odzvalo 56,82 % povabljenih v Podravju
(spletni vir: CINDI Slovenija). Podravje skupaj s Pomurjem sodi med
slabše odzivne regije v Sloveniji, zlasti nekateri njegovi deli.
V občini Sveti Andraž v Slov. goricah se je v letu 2013 odzvalo 44,09
% občanov s stalnim bivališčem. Na
prvo vabilo za vključitev v Program
SVIT se je odzvalo 41,54 % moških
in 46,77 % žensk.
Dragi prebivalci, izkoristite izziv in
se odzovite na vabilo za vključitev v
Novice občine Sv. Andraž
program Svit. Poskusite dojeti vabilo kot priložnost in ne kot grožnjo.
Človeško je, da nas je strah pred
ugotovitvami preiskav, pa vendar
vse strahove lahko odtehta misel na
to, kaj bi se lahko zgodilo, če dejansko zbolimo in kako bi to vplivalo
ne le na naše zdravje, temveč tudi
na kakovost našega življenja in življenja naše družine.
Več o Programu Svit na:
http://www.program-svit.si/.
Asist. Olivera Stanojević Jerković, dr.
med. spec.
Koordinatorica Programa SVIT v
Podravju
<?>
Kolonoskopija je endoskopska
preiskava s kolonoskopom – upogljivo
cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih
vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski zaslon,
kar zdravniku omogoča pregled sluznice
celotnega debelega črevesa in danke. Pred
pregledom je nujno, da si bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo.
Med kolonoskopijo lahko zdravnik polipe
v črevesu tudi odstranjuje (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor,
odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo
pregledajo pod mikroskopom zdravniki
patologi in pripravijo patohistološki izvid,
ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo
črevesno bolezen.
35
ostali prispevki
Nogometni turnir v Novincih
Športno društvo Rosa je tudi
letos organiziralo Turnir v malem
nogometu na travnatem igrišču pri
Vladu Krambergerju v Novincih,
ki je poskrbel za prijetno glasbo
in ozvočenje. Turnir smo imeli na
lepo, sončno soboto, 10. maja 2014.
Sodelovalo je sedem ekip, to so bili
domačini in nogometaši iz okoliških
krajev. Zmagala je ekipa iz Maribora.
Na koncu smo, kakor v preteklih letih,
imeli priložnost pogledati, kako se
pomerijo naši najmlajši nogometaši
in njihovi očetje.
Priprave na tekmo
Seveda so mladi pokazali, kaj
pomenita energija in mladostna
razigranost ter brez težav zasluženo
zmagali. Veselje ob prejetih pokalih
je bilo veliko.
Tudi letos nam je služilo vreme,
bilo je toplo in sončno, zato je bilo
Samo en način je, kako vzgojite
otroka tako, da bo krenil po pravi
poti, in sicer tako, da sami hodite
po njej. (Abraham Lincoln)
Otroci nikoli ne marajo poslušati
starejših, vendar jih vedno
posnemajo. (James Baldwin)
Vsi ljudje so bili nekoč
otroci, toda le nekateri se tega
spominjajo.
(Antoine de Saint-Exupery)
36
Ekipa najmlajših
prav prijetno posedeti na klopeh ali
travi v senci krošenj dreves ter se ob
gledanju tekme pogovoriti s prijatelji
in znanci. Letos smo bili veseli dobre
udeležbe ekip pa tudi navijačev in
navijačic je bilo več kot prejšnja
leta. Želimo si, da bi bilo tako tudi v
prihodnje in se veselimo srečanja na
turnirju prihodnjo pomlad.
Stanko Fras,
organizator turnirja
Opravičilo za napako, ki se je prikradla v Novicah
št. 47 v prispevku Občinske Novice praznujejo 15
let
Pri pregledu 15-letnega izhajanja naših Novic se je v št. 42 prikradel
tiskarski škrat, in sicer v prispevku Obnova Druzovičeve kapele.
Pravilno se glasi:
Obnovo kapele sta financirali družini Olge in Janeza Druzoviča ter
Zdenke in Branka Šileca in ne, kot smo napačno zapisali, družini
Branka Šileca in Ludvika Krambergerja.
Za napako se opravičujemo!
številka izdaje 48 • september 2014
Uredniški odbor
kronika kraja
95 let Ane Muršec – naše najstarejše občanke
Ana Muršec z županom in s svojimi domačimi
»Kam le čas beži, le kam se mu
mudi?« Tako pravi pesem, ki je še
kako resnična. Ne zdi se še dolgo,
odkar smo bili pri Ani Muršec iz Vitomarcev 30, ko je pihnila 90. svečko
na svoji torti življenja. V resnici je to
bilo že pred petimi leti, zdi pa se, kot
da bi bilo pred enim letom.
Ana kljub svojim letom še vedno preseneča z izrednim spominom. Pove
marsikatero anekdoto iz njenih mladostniških let, saj se še dobro spominja vseh imen iz otroških in mladostnih let, šolskih klopi v nemški
šoli, pesmi, ki so jih takrat prepevali,
blatnih cest in različnih dogodkov, ki
so se nekoč pripetili ob delu na kmetijah.
Ob njenem 95. rojstnem dnevu, ki ga
je v krogu svojih najdražjih slavila 25.
julija 2014, jo je obiskal župan Franci
Krepša in z njo nazdravil, ob tem pa
ji zaželel še naprej dobrega zdravja.
Alenka Vršič
Naj nikoli ne izdam otrokovega
zaupanja, zadušim njegovega
upanja ali uničim njegovih sanj.
(Marian W. Edelman)
Župan je nazdravil Aninim 95. letom
Na svet so prijokali in razveselili svoje mamice:
- deček Oskar, rojen 20. 6. 2014; mamica Patricija Dolinar Šilec, Drbetinci 4 c
- deček Klemen, rojen 15. 7. 2014; mamica Martina Gomzi, Novinci 33 b
- deklica Gabriela, rojena 17. 7. 2014; mamica Vanja Gaber Krepša, Rjavci 31
V svet tišine so odšeli:
- Štefka Repič, Hvaletinci 23, rojena 24. 12. 1950, umrla 20. 4. 2014
- Jožefa Gungl, Hvaletinci 1, rojena 14. 3. 1933, umrla 13. 6. 2014
Novice občine Sv. Andraž
37
Za nagradno križanko Novic št. 47, velikonočna številka, je prispelo 5 pravilnih rešitev. Izžrebali smo 3 nagrajence:
1. nagrada: (velike slušalke z mikrofonom + računalniška miška + brezplačna storitvena ura za popravilo računalnika v podjetju Mehatron;
podarja Mehatron,Benedikt); Tone Kocmut, Vitomarci 65, Vitomarci
2. nagrada: (brezplačna storitvena ura za popravilo računalnika v podjetju Mehatron;
podarja Mehatron,Benedikt); Maruša Kocmut,Vitomarci 65, Vitomarci
3. nagrada: (male slušalke + lučka za računalnik (vključi se jo v USB-priključek; z njo lahko osvetlite tipkovnico in še kaj;
podarja Mehatron, Benedikt); Sonja Vršič,Vitomarci 69 a, Vitomarci.
nagradna križanka
Rešitve nagradne križanke
Rešitve križanke (celotna križanka) pošljite na
naslov: Občina Sveti Andraž v Slov. goricah,
Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, Nagradna
križanka. Ne pozabite pripisati svojega imena
in naslova. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve
križanke, ki bodo prispele na naš naslov do
ponedeljka, 22. septembra 2014.
Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali
tri dobitnike nagrad.
NOVA KOMUNIKACIJA DRUŽBA ZA MARKETING
IN STORITVE D.O.O.
STEGNE 7
1000 LJUBLJANA
Telefon: 01 500 86 36
38
Nagrade so:
1. nagrada: DVD iz koncerta Prifarskih muzikantov z
gosti: Nocoj pa oh nocoj in knjiga dr. Dražigosta Pokorna:
Skrivnosti skritih let (prehrana v tretjem življenjskem
obdobju,); podarja Nova komunikacija d. o. o., Ljubljana;
2. nagrada: domači med; podarja Branko Kovačič, s. p.;
Peščeni vrh 39 a, 2236 Cerkvenjak;
3. nagrada: zaboj jabolk; podarja Sadjarstvo Krepša, Rjavci
31, Vitomarci.
Branko Kavčič
Peščeni vrh 39/a
2236 CERKVENJAK
Gsm: 031 435 156
Sadjarstvo KREPŠA
Rjavci 31
2255 Vitomarci
GSM: 031 338 435
številka izdaje 48 • september 2014
NEKOMERCIALNI MALI
OGLAS ZA FIZIČNE OSEBE
V Novicah še vedno lahko oddate nekomercialni oglas - do
10 besed brezplačno. Vsebino
pošljite na naslov UO Novice,
Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, s pripisom ''Mali oglasi''
ali na [email protected]
do 15. 9. 2014.
KMN - ženski ekipi Cerkvenjaka in Voličine
KMN VITOMARCI - domača ekipa v novi opremi dosegla 4. mesto
Županov avtomobil - posledica zažiga
Novice občine Sv. Andraž
39
40
številka izdaje 48 • september 2014