Maj Miklav, 7.a Branka Mlinar Kreča Tehnika in tehnologija

UMETNE
SNOVI
Maj Miklav, 7.a
Branka Mlinar Kreča
Tehnika in tehnologija
Umetne snovi
●
●
Kjer smo, povsod okoli nas so umetne snovi. Te
snovi so danes življensko pomembne in sicer
ne le v vsakdanjem življenju, temveč tudi pri
strojih, v delavnicah in tovarnah.
Povzročajo pa tudi težave in onesnažujejo
okolje. Zato pa je še posebej pomembno, da
jih recikliramo in ponovno uporabimo.
Iz česa so
●
●
●
Umetne snovi izdelujejo iz
surove nafte, premoga,
zemeljskega plina, rudnin in
rastlin.
Prve umetne materiale so
proizvedli pred več kot sto leti
iz celuloze.
Danes jih pridobivajo
predvsem iz stranskih
produktov pri predelavi nafte.
Termoplasti
●
●
Umetnih snovi je več sto različnih vrst in vsako
leto odkrivajo nove. Večino je mogoče uvrstiti v
eno od dveh poglavitih skupin glede na to, kaj
se zgodi z njimi ob segrevanju. Skupini
imenujemo termoplasti in duroplasti.
(»Termo« pomeni toploto, »duro« pa trdoto.)
Najpogosteje jih oblikujemo s segrevanjem in
ulivanjem v kalupe. Termoplaste lahko ponovno
stalimo, duroplaste pa ne.
Predelava
●
●
Umetne snovi za toplotno
oblikovanje v kalupih se pripravijo
v obliki granulata ali prahu.
Hranijo se v vrečah ali posodah in
dovajajo v stroje za predelavo.
Oblike toplotne predelave so
vbrizgavanje, rotacijsko ulivanje
(votli predmeti), potapljanje
(rokavice), iztiskanje (profili),
pihanje (plastenke) in vakuumsko
oblikovanje (embalaža).
Iztiskanje
●
Stroj za iztiskanje plastike
Penasta plastika
●
●
●
V nekaterih predmetih je komaj
kaj plastike. Večidel so iz zraka
(ali posebnega plina) in so lahki
kot peresce. Ta material poznamo
pod imenom penasta plastika.
Izdelujejo jo z dodajanjem
kemikalij, ki med predelavo
povzročajo penjenje.
Uporablja se za embalažo,
toplotno in zvočno izolacijo in
blazinjenje.
Prožna plastika
●
●
●
Povsod po svetu je polno plastičnih vrečk. V
njih nosimo živež, pijačo in vse mogoče kar si
le moreš predstavljati.
Narejene so iz polietilena, ki je zelo prilagodljiv.
Delajo jih iz plastičnih cevi, ki jih v stroju
napihnejo in nato ohladijo s hladnim zrakom.
Trda, ploska plastika
●
●
●
●
Nekatere vrste plastike so podobne steklu. So
trde, toge in popolnoma prozorne.
Vetrobranska stekla na avtu so narejena iz slojev
prozorne plastike in kaljenega stekla.
Prozorna plastika se uporablja tudi za strehe in
okna.
Lahko jo oblikujejo v zapletene oblike; zaobljene
avtomobilske luči, čelade, vetrobrane...
Gumasta plastika
●
●
Naravna guma je zelo mehka in gibka in
ponavadi zelo draga. Izdelujejo pa tudi plastiko,
ki je na pogled in otip skoraj kakor guma. Taka
plastika vsebuje PVC in ABS.
Uporablja se za vodotesne predmete kot so
upogibljive cevi, potapljaško obleko, podplate
za čevlje...
Tekstilje in barve
●
●
●
Plastiko je mogoče oblikovati v
folje, na primer za oblačila,
pregrinjala in jadra.
Mogoče jo je spajati s tekstilom.
Tako dobimo vodotesne tekstile za
vetrovke, dežne plašče ipd.
Pomembna je kot vezivo v barvah
in premaznih sredstvih. Omogoča
enostavno nanašanje, pigmenti se
naekomirno razporedijo. Ko se
barva posuši, dobimo odporno,
lesketajočo površino.
Visoke tehnologije
●
●
●
Poleg vsakodnevnih predmetov
se umetne snovi uporabljajo v
najnovejših izdelkih in napravah.
Umetne snovi s kevlarjem se
uporabljajo za jadra, zmaje in
neprebojna oblačila.
Če umetne snovi mešamo z
ogljikovimi vlakni, steklenimi
vlakni ali kovino dobimo
kompozite. Ti se uporabljajo za
zahtevnejše izdelke; športno
opremo, glasbila, vozila...
Prihodnost umetnih snovi
●
●
●
●
●
Umetne snovi so zelo uporabne in
so bistveni del našega življenja.
Imajo pa tudi slabe lastnosti:
viri surovin za izdelavo so omejeni
nabirajo se v naravi, onesnažujejo
okolje, ogrožajo živali
večina plastike se ne razgrajuje in
se ohranja celo stoletja
reciklaža je zahtevna, saj vsaka
vrsta plastike zahteva drugačen
postopek
Reka Yamuna, Indija
Viri
●
●
●
Steve Parker: Gradiva – Plastika, Pomurska
založba, 2004
Silvija Koklič: Umetne mase, samozaložba,
Celje, 1999
Družinska enciklopedija, Delo, Ljubljana, 1996