Davčne blagajne

OGLASNA
PRILOGA
Simon Škvor in Staša Mesec, sobodajalca z Robidišča:
Davčne blagajne
Internetne povezave nimamo, podatkovni
mobilni prenos podatkov pa je zelo slab
oziroma ga v hiši sploh ni, saj gre za staro hišo
z 80-centimetrskimi zidovi. Kako bomo prešli
na sistem davčnih blagajn, še ne veva.
Sreda, 13. maja 2015, št. 91 www.finance.si
Sreda, 13. maja 2015, št. 91 www.finance.si
Davčne blagajne naj bi bile
obvezne 2. januarja prihodnje leto
Od novega zakona, ki ga mora sprejeti
še Državni zbor Republike Slovenije, vlada
pričakuje tudi nekatere druge posredne
učinke. Na ministrstvu za finance poudarjajo predvsem razbremenitev inšpektorjev,
ki bodo lahko opravljali druge nadzore.
Prehodno obdobje tudi za poštarje
Če podatkovne povezave na določeni lokaciji ne bo – ministrstvo za finance poudar-
Ministrstvo
za finance
ocenjuje, da
bo Furs za
nadgradnjo
svojega
informa­
cijskega
sistema
moral plačati
okoli dva
milijona
evrov.
ja nepokritosti s signalom ali izpad Fursovega sistema –, bodo podjetja račune lahko izdala iz vezane knjige računov, a jih bodo morala v dveh delovnih dneh naknadno
potrditi. Predvidenih ni nobenih izjem – račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki morajo po zakonu o davku na
dodano vrednost izdajati račune.
Sistem bo za tiste, ki ga bodo želeli preizkusiti oziroma predhodno vanj vstopiti,
deloval od 1. decembra letos. V prehodnem
obdobju, to se bo končalo konec leta 2017,
bodo lahko zavezanci račune izdajali prek
vezane knjige računov, a jih bodo morali v
desetih dneh potrditi na Fursu. V tem času se bodo lahko vsa podjetja prilagodila
novemu sistemu, pri čemer ministrstvo
za finance posebej omenja velika podjetja,
predvsem Pošto Slovenije. Ta ima na terenu veliko zaposlenih, zato bo morala vsakega izmed njih ustrezno opremiti.
DAVČNA BLAGAJNA
je modularna programska rešitev, namenjena učinkovitemu
obvladovanju poslovanja za gostinstvo, trgovino, prodajo
unikatnih izdelkov, turistične kmetije ali storitve. Omogoča
centralno vodenje celotne dejavnosti v podjetju ali skupini.
Podpira vse funkcije v poslovanju gostinskega poslovanja
(nabava; »normativi«; blagovno, materialno in skladiščno
poslovanje; prodaja).
©
MAOP d.o.o. Ljubljana, Litijska cesta 64 Ljubljana
Prodaja: 01-5475-100, 051-335-245
[email protected]
THINKSTOCK
Po zadnjem vladnem predlogu zako­
na o davčnem potrjevanju računov
bo sistem davčnih blagajn začel delo­
vati 2. januarja prihodnje leto. Davč­
ni zavezanci bodo tako prek davčnih
blagajn morali potrjevati račune pri
plačevanju blaga in storitev z goto­
vino, država pa pričakuje, da bodo s
tem v proračun pridobili od 50 do sto
milijonov evrov na leto.
Davčne blagajne
MAOP POS
V skladu z akcijskim na­
črtom za uvedbo davčnih
blagajn v Republiki Slo­
veniji bodo uvedene dav­
čne blagajne v obliki po­
stopka potrjevanja raču­
na pri Finančni upravi RS
v postopku izdaje računa
pri gotovinskem poslo­
vanju. Od 1. januarja 2016
bo za vse male in velike
družbe obvezna uporaba
davčnih blagajn. Zato so
v podjetju MAOP pripra­
vili posebno ponudbo, ki
je nikakor ne smete spre­
gledati.
Davčna blagajna MAOP POS
je pripravljena za povezavo s centralnim informacijskim sistemom Fursa. Zave-
Na predlog zakona o davč­
nem potrjevanju računov
sta se že odzvali obrtna in
gospodarska zbornica. Zad­
nja uvedbo davčnih bla­
gajn podpira, vendar zahte­
va zmanjšanje davčnih bre­
men, obrtna zbornica pa
opozarja na dodatne stroške
za podjetja in meni, da učin­
kov na zmanjšanje sive eko­
nomije in dela na črno ne bo.
zanci bodo morali zagotoviti le internetno povezavo, za
vse drugo bodo poskrbeli v
podjetju MAOP. Ponujajo širok izbor programske in strojne opreme za trgovinsko, gostinsko in hotelirsko dejavnost. Prednosti njihove programske opreme so:
""vse na enem mestu,
""preprosta uporaba,
""odlične uporabniške izkušnje,
"" enostavnost,
""cenovno ugodno,
""poskrbijo tudi za svetovanje pri poslovanju,
""analitika.
Kot pravijo v podjetju MAOP, je zdaj pravi čas, da povežete celotno poslovanje, kot
ste si vedno želeli.
Vlada
predvideva,
da stroški za
vzpostavitev
novega
sistema za
podjetja ne
bodo višji od
300 evrov.
Stroški
nadgradnje
opreme za
tovrstno
poslovanje
se bodo
upoštevali
pri znižanju
davčne
osnove.
Vlada od omenjenega ukrepa pričakuje večje davčne prilive oziroma želi zajeziti sivo ekonomijo pri plačevanju z gotovino. Ker bodo morali z računom zavezanci Fursu sporočiti tudi davčno številko osebe, ki bo račun izdala, bi lahko
država bolje nadzorovala tudi zaposlovanje na črno.
Furs za nadgradnjo okoli dva milijona
evrov
Vlada predvideva, da stroški za vzpostavitev novega sistema za podjetja ne bodo višji od 300 evrov. Višina stroškov bo odvisna
od opreme, ki jo podjetje že uporablja, in
pogodb za njeno nadgradnjo. Stroški nadgradnje opreme za tovrstno poslovanje se
bodo upoštevali pri znižanju davčne osnove, pri dolgoročnih tovrstnih investicijskih
vlaganjih pa bodo lahko pri tem upoštevali
pospešeno amortizacijsko stopnjo, tako da
se bo nova oprema razmeroma hitro amortizirala. V tem primeru bodo lahko uveljavljali tudi 40-odstotno davčno olajšavo za investicijska vlaganja.
Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo
Furs za nadgradnjo svojega informacijskega sistema moral plačati okoli dva milijona
evrov, med drugim pa bo na spletni strani
zagotovil brezplačno aplikacijo za potrjevanje računov. Ta bo uporabna predvsem
za male uporabnike, ki izdajajo le manjše
število računov.
Zmanjšati druga davčna
bremena
Nasprotno trdijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS),
kjer podpirajo uvedbo sodobne različice davčnih programskih blagajn, kot jo predlaga
vlada. Hkrati zahtevajo, naj vlada ob uvedbi davčnih blagajn
poskrbi za zmanjšanje nekaterih davčnih bremen, saj se bo
v proračun steklo več denarja kot doslej. Na GZS vidijo pomen davčnih blagajn v povezavi z razbremenjevanjem gospodarstva in tudi z nevtralizacijo učinkov stroškov uvajanja davčnih blagajn za gospodarstvo. Po njihovem mnenju
bi bilo subvencioniranje ali
kakršnokoli drugačno prev-
Kazni bodo visoke
Za davčne zavezance so v primeru kršitev
predvidene globe v treh skupinah glede
na težo prekrška. V prvi skupini so davčni
prekrški, kjer globa za pravne osebe lahko doseže od dva tisoč do 75 tisoč evrov,
za samostojne podjetnike, posameznike
in odgovorne osebe v podjetjih pa od 800
do 25 tisoč evrov.
Za hujše davčne prekrške so za pravne
osebe predvidene globe od štiri tisoč do
125 tisoč evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe pa
od 1.200 do 50 tisoč evrov. Za še posebej
hude prekrške je za pravne osebe predvidena globa do 150 tisoč evrov, za samostojne podjetnike in posameznike do 75
tisoč evrov in za odgovorne osebe do 20
tisoč evrov.
Hranite račun, drugače boste plačali
Zakon predvideva, da bo moral kupec blaga oziroma uporabnik storitve račun hraniti, vse dokler ne bo zapustil lokala oziroma do poteka garancijske dobe, na zahtevo
davčnega inšpektorja pa ga bo moral tudi
predložiti. Prekrški bodo kaznovani z globo v razponu od 40 do 400 evrov.
V medijih so se pojavljale ocene obrtne zbornice, da naj bi
letni stroški nakupa davčne
blagajne dosegli od 1.500 do
1.800 evrov. Na naše vprašanje, kako so prišli do te številke, so nam odgovorili, da bodo podjetja, ki še nimajo elektronskih blagajn, ob uvedbi
davčnega potrjevanja računov morala plačati od 550 do
1.800 evrov. Nakup ustrezne
naprave bo podjetja po njihovih ocenah stal med 300
in tisoč evri, nova vzpostavitev elektronske povezave pa
med 20 in 50 evri. Letno plačilo digitalnega potrdila za posamezno napravo stane okoli
20 evrov, vzdrževanje programa in sistema pa med 200 in
300 evri na leto.
Po njihovem mnenju marsikatero podjetje ne bo preneslo
še enega finančnega bremena.
Namesto uvedbe davčnih blagajn predlagajo znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih
spodbud v obliki olajšave »vsak
račun šteje« in dvig davčne morale. Hkrati poudarjajo, da davčne blagajne v drugih državah
niso prinesle pravih učinkov,
ampak so le dodatno obremenile gospodarstvo.
Davčne blagajne so oglasna priloga časnika Finance
Urednik priloge:
Vasilij Krivec, FinBizMedia
E-pošta: [email protected]
Prelom: Finance
Trženje:
Boris Savič
Tel.: (01) 30 91 534
E-pošta: [email protected]
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@
finance.si
Lektoriranje: Finance
SHUTTERSTOCK
Vlada je prejšnji teden
pripravila predlog zakona o
davčnem potrjevanju računov,
ki opredeljuje poslovanje prek
davčnih blagajn; kdaj bo zakon
sprejet in kakšne bodo njegove
spremembe, še ni jasno
Gospodarska zbornica za,
obrtna pa proti
""Stališči obrtne in gospodarske zbornice do uvedbe davčnih
blagajni nista enotni, saj je prva proti njihovi uvedbi, druga pa
uvedbo pozdravlja. Obe pa vlado pozivata, naj zmanjša druge
dajatve, dodatnih prihodkov pa ne namenja dodatni porabi.
zemanje stroškov, povezanih
z uvedbo davčnih blagajn, edino korektno.
Podjetja z dvojnim stroškom
Spomnili so, da se je država
najprej upirala davčnim blagajnam in je predlanskim uvedla programe, ki naj bi preprečevali goljufije. Tako bodo imela podjetja zdaj dvojni strošek.
Na GZS menijo, da je ravnanje
vlade do gospodarstva, ob sicer
upravičeni uvedbi davčnih blagajn, nekorektno. To utemeljujejo s časovnim načrtom predvidenega davčnega prestrukturiranja, ki tudi v tem primeru najprej predvideva ukrepe
brez razbremenitev.
Podobno se je po pojasnilih GZS zgodilo pri obremenitvi dela s prispevki. Upravičeno so se dvignila bremena de-
lovnim razmerjem, ki niso redna, o obljubljeni razbremenitvi rednih delovnih razmerij pa
ni ne duha ne sluha. Tako vlado
sprašujejo, ali bo tako pri davčnih blagajnah, če bo kaznovala
davčne goljufe in razbremenila
poštene gospodarstvenike, ali
pa bo spet le zbirala denar za še
večjo javno porabo.
Kazni naj bodo kršitvi
primerne
Država se je v prvem koraku
spet zavzela predvsem za iskanje novih proračunskih virov,
kot so davčne blagajne, nepremičninski davek in drugi ukrepi. Hkrati še ne zmanjšuje tistih
dajatev, zaradi katerih je naše
poslovno okolje zelo neprijazno. Cilj uvedbe davčnih blagajn po mnenju GZS ne sme biti nadlegovanje podjetnikov za
vsako malenkost, temveč je represijo nujno izvajati po zdravi pameti. Pozdravljajo visoke
kazni, hkrati pa so proti nerazumno visokemu kaznovanju
blažjih kršitev.
Davčna blagajna –
strošek ali priložnost?
Uvajanje davčnih blagajn
je z izbiro ustreznega pro­
grama lahko priložnost
za spremembe in nadgra­
dnjo ali optimizacijo po­
slovanja. Si predstavljate,
da lahko v vsakem trenut­
ku preverite svoje aktual­
no poslovanje, zaloge ali
spletna naročila? Z upora­
bo blagajne HubTie in po­
vezane spletne pisarne je
vse to mogoče vsak hip.
Zelo pomemben vidik pri odločitvi za nakup blagajne je
možnost nadgradnje za celostno in preprosto vodenje
posla. Zato so se v podjetju
HubTie odločili razviti mobilno blagajno, povezano z
naprednim sistemom ERP,
ki se v celotnem procesu ras-
ti podjetja prilagaja vašim potrebam.
Minimalni mesečni
stroški
Če se odločite za spletno prodajalno, vam omogoča tudi osveževanje zaloge v vaši
spletni trgovini. Mesečni stroški uporabe blagajne HubTie
POS so minimalni; poleg akcijske cene 14,90 evra na mesec bralcem Financ ponujajo tudi dva meseca brezplačne uporabe blagajne – ob aktivaciji njihovim svetovalcem
le sporočite kodo FINANCE.
Preprost in jasen pregled
zalog
Blagajna HubTie POS minimizira tudi priključitvene stroške, saj za priključitev dejansko ne potrebujete drage
strojne opreme. Lastnikom
telefona ali tabličnega računalnika z operacijskim sistemom Android bo zadostoval
le nakup mobilnega termičnega tiskalnika za izpis računa, ki vam ga do konca meseca ponujajo le za 129,90 evra.
Ena izmed pomembnih prednosti, poleg povezave s sistemom ERP, je tudi preprost in
jasen pregled zalog, ki so na
voljo, v realnem času, tako da
boste lahko vselej vedeli, koliko posameznih izdelkov še
imate na voljo.
Rešitev je plod
slovenskega znanja
Z začetkom uporabe blagajne postanete član ene izmed
najnaprednejših rešitev za poslovanje podjetja, ki je v celoti
razvita v Sloveniji.
OGLASNA
PRILOGA
Simon Škvor in Staša Mesec, sobodajalca z Robidišča:
Davčne blagajne
Internetne povezave nimamo, podatkovni
mobilni prenos podatkov pa je zelo slab
oziroma ga v hiši sploh ni, saj gre za staro hišo
z 80-centimetrskimi zidovi. Kako bomo prešli
na sistem davčnih blagajn, še ne veva.
Sreda, 13. maja 2015, št. 91 www.finance.si
Sreda, 13. maja 2015, št. 91 www.finance.si
Davčne blagajne naj bi bile
obvezne 2. januarja prihodnje leto
Od novega zakona, ki ga mora sprejeti
še Državni zbor Republike Slovenije, vlada
pričakuje tudi nekatere druge posredne
učinke. Na ministrstvu za finance poudarjajo predvsem razbremenitev inšpektorjev,
ki bodo lahko opravljali druge nadzore.
Prehodno obdobje tudi za poštarje
Če podatkovne povezave na določeni lokaciji ne bo – ministrstvo za finance poudar-
Ministrstvo
za finance
ocenjuje, da
bo Furs za
nadgradnjo
svojega
informa­
cijskega
sistema
moral plačati
okoli dva
milijona
evrov.
ja nepokritosti s signalom ali izpad Fursovega sistema –, bodo podjetja račune lahko izdala iz vezane knjige računov, a jih bodo morala v dveh delovnih dneh naknadno
potrditi. Predvidenih ni nobenih izjem – račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki morajo po zakonu o davku na
dodano vrednost izdajati račune.
Sistem bo za tiste, ki ga bodo želeli preizkusiti oziroma predhodno vanj vstopiti,
deloval od 1. decembra letos. V prehodnem
obdobju, to se bo končalo konec leta 2017,
bodo lahko zavezanci račune izdajali prek
vezane knjige računov, a jih bodo morali v
desetih dneh potrditi na Fursu. V tem času se bodo lahko vsa podjetja prilagodila
novemu sistemu, pri čemer ministrstvo
za finance posebej omenja velika podjetja,
predvsem Pošto Slovenije. Ta ima na terenu veliko zaposlenih, zato bo morala vsakega izmed njih ustrezno opremiti.
DAVČNA BLAGAJNA
je modularna programska rešitev, namenjena učinkovitemu
obvladovanju poslovanja za gostinstvo, trgovino, prodajo
unikatnih izdelkov, turistične kmetije ali storitve. Omogoča
centralno vodenje celotne dejavnosti v podjetju ali skupini.
Podpira vse funkcije v poslovanju gostinskega poslovanja
(nabava; »normativi«; blagovno, materialno in skladiščno
poslovanje; prodaja).
©
MAOP d.o.o. Ljubljana, Litijska cesta 64 Ljubljana
Prodaja: 01-5475-100, 051-335-245
[email protected]
THINKSTOCK
Po zadnjem vladnem predlogu zako­
na o davčnem potrjevanju računov
bo sistem davčnih blagajn začel delo­
vati 2. januarja prihodnje leto. Davč­
ni zavezanci bodo tako prek davčnih
blagajn morali potrjevati račune pri
plačevanju blaga in storitev z goto­
vino, država pa pričakuje, da bodo s
tem v proračun pridobili od 50 do sto
milijonov evrov na leto.
Davčne blagajne
MAOP POS
V skladu z akcijskim na­
črtom za uvedbo davčnih
blagajn v Republiki Slo­
veniji bodo uvedene dav­
čne blagajne v obliki po­
stopka potrjevanja raču­
na pri Finančni upravi RS
v postopku izdaje računa
pri gotovinskem poslo­
vanju. Od 1. januarja 2016
bo za vse male in velike
družbe obvezna uporaba
davčnih blagajn. Zato so
v podjetju MAOP pripra­
vili posebno ponudbo, ki
je nikakor ne smete spre­
gledati.
Davčna blagajna MAOP POS
je pripravljena za povezavo s centralnim informacijskim sistemom Fursa. Zave-
Na predlog zakona o davč­
nem potrjevanju računov
sta se že odzvali obrtna in
gospodarska zbornica. Zad­
nja uvedbo davčnih bla­
gajn podpira, vendar zahte­
va zmanjšanje davčnih bre­
men, obrtna zbornica pa
opozarja na dodatne stroške
za podjetja in meni, da učin­
kov na zmanjšanje sive eko­
nomije in dela na črno ne bo.
zanci bodo morali zagotoviti le internetno povezavo, za
vse drugo bodo poskrbeli v
podjetju MAOP. Ponujajo širok izbor programske in strojne opreme za trgovinsko, gostinsko in hotelirsko dejavnost. Prednosti njihove programske opreme so:
""vse na enem mestu,
""preprosta uporaba,
""odlične uporabniške izkušnje,
"" enostavnost,
""cenovno ugodno,
""poskrbijo tudi za svetovanje pri poslovanju,
""analitika.
Kot pravijo v podjetju MAOP, je zdaj pravi čas, da povežete celotno poslovanje, kot
ste si vedno želeli.
Vlada
predvideva,
da stroški za
vzpostavitev
novega
sistema za
podjetja ne
bodo višji od
300 evrov.
Stroški
nadgradnje
opreme za
tovrstno
poslovanje
se bodo
upoštevali
pri znižanju
davčne
osnove.
Vlada od omenjenega ukrepa pričakuje večje davčne prilive oziroma želi zajeziti sivo ekonomijo pri plačevanju z gotovino. Ker bodo morali z računom zavezanci Fursu sporočiti tudi davčno številko osebe, ki bo račun izdala, bi lahko
država bolje nadzorovala tudi zaposlovanje na črno.
Furs za nadgradnjo okoli dva milijona
evrov
Vlada predvideva, da stroški za vzpostavitev novega sistema za podjetja ne bodo višji od 300 evrov. Višina stroškov bo odvisna
od opreme, ki jo podjetje že uporablja, in
pogodb za njeno nadgradnjo. Stroški nadgradnje opreme za tovrstno poslovanje se
bodo upoštevali pri znižanju davčne osnove, pri dolgoročnih tovrstnih investicijskih
vlaganjih pa bodo lahko pri tem upoštevali
pospešeno amortizacijsko stopnjo, tako da
se bo nova oprema razmeroma hitro amortizirala. V tem primeru bodo lahko uveljavljali tudi 40-odstotno davčno olajšavo za investicijska vlaganja.
Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo
Furs za nadgradnjo svojega informacijskega sistema moral plačati okoli dva milijona
evrov, med drugim pa bo na spletni strani
zagotovil brezplačno aplikacijo za potrjevanje računov. Ta bo uporabna predvsem
za male uporabnike, ki izdajajo le manjše
število računov.
Zmanjšati druga davčna
bremena
Nasprotno trdijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS),
kjer podpirajo uvedbo sodobne različice davčnih programskih blagajn, kot jo predlaga
vlada. Hkrati zahtevajo, naj vlada ob uvedbi davčnih blagajn
poskrbi za zmanjšanje nekaterih davčnih bremen, saj se bo
v proračun steklo več denarja kot doslej. Na GZS vidijo pomen davčnih blagajn v povezavi z razbremenjevanjem gospodarstva in tudi z nevtralizacijo učinkov stroškov uvajanja davčnih blagajn za gospodarstvo. Po njihovem mnenju
bi bilo subvencioniranje ali
kakršnokoli drugačno prev-
Kazni bodo visoke
Za davčne zavezance so v primeru kršitev
predvidene globe v treh skupinah glede
na težo prekrška. V prvi skupini so davčni
prekrški, kjer globa za pravne osebe lahko doseže od dva tisoč do 75 tisoč evrov,
za samostojne podjetnike, posameznike
in odgovorne osebe v podjetjih pa od 800
do 25 tisoč evrov.
Za hujše davčne prekrške so za pravne
osebe predvidene globe od štiri tisoč do
125 tisoč evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe pa
od 1.200 do 50 tisoč evrov. Za še posebej
hude prekrške je za pravne osebe predvidena globa do 150 tisoč evrov, za samostojne podjetnike in posameznike do 75
tisoč evrov in za odgovorne osebe do 20
tisoč evrov.
Hranite račun, drugače boste plačali
Zakon predvideva, da bo moral kupec blaga oziroma uporabnik storitve račun hraniti, vse dokler ne bo zapustil lokala oziroma do poteka garancijske dobe, na zahtevo
davčnega inšpektorja pa ga bo moral tudi
predložiti. Prekrški bodo kaznovani z globo v razponu od 40 do 400 evrov.
V medijih so se pojavljale ocene obrtne zbornice, da naj bi
letni stroški nakupa davčne
blagajne dosegli od 1.500 do
1.800 evrov. Na naše vprašanje, kako so prišli do te številke, so nam odgovorili, da bodo podjetja, ki še nimajo elektronskih blagajn, ob uvedbi
davčnega potrjevanja računov morala plačati od 550 do
1.800 evrov. Nakup ustrezne
naprave bo podjetja po njihovih ocenah stal med 300
in tisoč evri, nova vzpostavitev elektronske povezave pa
med 20 in 50 evri. Letno plačilo digitalnega potrdila za posamezno napravo stane okoli
20 evrov, vzdrževanje programa in sistema pa med 200 in
300 evri na leto.
Po njihovem mnenju marsikatero podjetje ne bo preneslo
še enega finančnega bremena.
Namesto uvedbe davčnih blagajn predlagajo znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih
spodbud v obliki olajšave »vsak
račun šteje« in dvig davčne morale. Hkrati poudarjajo, da davčne blagajne v drugih državah
niso prinesle pravih učinkov,
ampak so le dodatno obremenile gospodarstvo.
Davčne blagajne so oglasna priloga časnika Finance
Urednik priloge:
Vasilij Krivec, FinBizMedia
E-pošta: [email protected]
Prelom: Finance
Trženje:
Boris Savič
Tel.: (01) 30 91 534
E-pošta: [email protected]
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@
finance.si
Lektoriranje: Finance
SHUTTERSTOCK
Vlada je prejšnji teden
pripravila predlog zakona o
davčnem potrjevanju računov,
ki opredeljuje poslovanje prek
davčnih blagajn; kdaj bo zakon
sprejet in kakšne bodo njegove
spremembe, še ni jasno
Gospodarska zbornica za,
obrtna pa proti
""Stališči obrtne in gospodarske zbornice do uvedbe davčnih
blagajni nista enotni, saj je prva proti njihovi uvedbi, druga pa
uvedbo pozdravlja. Obe pa vlado pozivata, naj zmanjša druge
dajatve, dodatnih prihodkov pa ne namenja dodatni porabi.
zemanje stroškov, povezanih
z uvedbo davčnih blagajn, edino korektno.
Podjetja z dvojnim stroškom
Spomnili so, da se je država
najprej upirala davčnim blagajnam in je predlanskim uvedla programe, ki naj bi preprečevali goljufije. Tako bodo imela podjetja zdaj dvojni strošek.
Na GZS menijo, da je ravnanje
vlade do gospodarstva, ob sicer
upravičeni uvedbi davčnih blagajn, nekorektno. To utemeljujejo s časovnim načrtom predvidenega davčnega prestrukturiranja, ki tudi v tem primeru najprej predvideva ukrepe
brez razbremenitev.
Podobno se je po pojasnilih GZS zgodilo pri obremenitvi dela s prispevki. Upravičeno so se dvignila bremena de-
lovnim razmerjem, ki niso redna, o obljubljeni razbremenitvi rednih delovnih razmerij pa
ni ne duha ne sluha. Tako vlado
sprašujejo, ali bo tako pri davčnih blagajnah, če bo kaznovala
davčne goljufe in razbremenila
poštene gospodarstvenike, ali
pa bo spet le zbirala denar za še
večjo javno porabo.
Kazni naj bodo kršitvi
primerne
Država se je v prvem koraku
spet zavzela predvsem za iskanje novih proračunskih virov,
kot so davčne blagajne, nepremičninski davek in drugi ukrepi. Hkrati še ne zmanjšuje tistih
dajatev, zaradi katerih je naše
poslovno okolje zelo neprijazno. Cilj uvedbe davčnih blagajn po mnenju GZS ne sme biti nadlegovanje podjetnikov za
vsako malenkost, temveč je represijo nujno izvajati po zdravi pameti. Pozdravljajo visoke
kazni, hkrati pa so proti nerazumno visokemu kaznovanju
blažjih kršitev.
Davčna blagajna –
strošek ali priložnost?
Uvajanje davčnih blagajn
je z izbiro ustreznega pro­
grama lahko priložnost
za spremembe in nadgra­
dnjo ali optimizacijo po­
slovanja. Si predstavljate,
da lahko v vsakem trenut­
ku preverite svoje aktual­
no poslovanje, zaloge ali
spletna naročila? Z upora­
bo blagajne HubTie in po­
vezane spletne pisarne je
vse to mogoče vsak hip.
Zelo pomemben vidik pri odločitvi za nakup blagajne je
možnost nadgradnje za celostno in preprosto vodenje
posla. Zato so se v podjetju
HubTie odločili razviti mobilno blagajno, povezano z
naprednim sistemom ERP,
ki se v celotnem procesu ras-
ti podjetja prilagaja vašim potrebam.
Minimalni mesečni
stroški
Če se odločite za spletno prodajalno, vam omogoča tudi osveževanje zaloge v vaši
spletni trgovini. Mesečni stroški uporabe blagajne HubTie
POS so minimalni; poleg akcijske cene 14,90 evra na mesec bralcem Financ ponujajo tudi dva meseca brezplačne uporabe blagajne – ob aktivaciji njihovim svetovalcem
le sporočite kodo FINANCE.
Preprost in jasen pregled
zalog
Blagajna HubTie POS minimizira tudi priključitvene stroške, saj za priključitev dejansko ne potrebujete drage
strojne opreme. Lastnikom
telefona ali tabličnega računalnika z operacijskim sistemom Android bo zadostoval
le nakup mobilnega termičnega tiskalnika za izpis računa, ki vam ga do konca meseca ponujajo le za 129,90 evra.
Ena izmed pomembnih prednosti, poleg povezave s sistemom ERP, je tudi preprost in
jasen pregled zalog, ki so na
voljo, v realnem času, tako da
boste lahko vselej vedeli, koliko posameznih izdelkov še
imate na voljo.
Rešitev je plod
slovenskega znanja
Z začetkom uporabe blagajne postanete član ene izmed
najnaprednejših rešitev za poslovanje podjetja, ki je v celoti
razvita v Sloveniji.
30 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Sreda, 13. maja 2015, št. 91
DAVČNE BLAGAJNE 31
www.finance.si
Sreda, 13. maja 2015, št. 91
Novi val modernizacije poslovanja
Storitev Si.blagajna
Uvedba davčnih blagajn bo imela daljnosežne posledice za poslovanje
Slovenija pri uvedbi davčnih blagajn
ne odkriva tople vode. Pravzaprav
povzema hrvaški model, zato je pričakovati, da bo tudi tehnična rešitev
sistema zelo podobna.
Podatki o računih se bodo pošiljali v formatih XML, rešitev pa bo za sprejem podatkov o računih in pošiljanje verifikacijskih kod uporabljala tako imenovane spletne storitve (web sevices). Verifikacijske kode bodo vidne na izdanih računih, tako da
bodo lahko prejemniki račune preverili na
Finančni upravi RS (Furs). Objavo pravilnika in tehničnih specifikacij na Fursu načrtujejo avgusta letos, programsko opremo
za izdajanje računov na testnem sistemu
Fursa pa naj bi začeli preizkušati predvidoma decembra.
Zamenjava na trgu
Davčne blagajne prinašajo prevetritev ponudbe in uporabe programske opreme.
»Najbolj bo udarilo po tistih, ki uporabljajo programsko opremo od kolegov. Ti bodo imeli hude tehnološke težave,« je povedal Andrej Žohar iz podjetja RCL Group.
Veliko podjetnikov je moralo programsko
opremo sicer zamenjati že ob spremembi
DDV. »Kar zadeva ponudnike, imamo tisti, ki smo že navzoči v jadranski regiji, pomembno prednost. Slovenija bo namreč sledila hrvaškemu modelu. Težave bodo morebiti imeli tisti ponudniki, ki so do zdaj delali samo v Sloveniji, in tisti, ki ne uporabljajo sodobnih spletnih tehnologij,« je pojasnil
Žohar. Problematični so predvsem programi manjših ponudnikov, ki ne morejo slediti pogostim zakonskim spremembam in čedalje večji zahtevnosti poslovanja.
Kako zahteven bo prehod
Pričakuje se, da bodo uporabniki, ki plačujejo vzdrževanje, sicer nadgradnjo za fiskalizacijo prejeli v okviru vzdrževalne pogodbe. Njihov strošek bo predvsem internetni
dostop, bodisi fiksna linija bodisi mobilni
prenos podatkov. Zagotovo pa ne bo malo
poslovnih subjektov, ki bodo morali svojo
informacijsko podporo pri izdaji računov
prenoviti. Gre predvsem za uporabnike
zastarelih programov, ki nimajo vzdrževalnih pogodb, pri čemer bo njim nekoliko lažje že zato, ker določeno programsko
rešitev sploh uporabljajo. Največ bodo vložili podjetja in zasebniki, ki so do zdaj delali na paragonskih blokih oziroma z vezano
Celostna rešitev za podjetja ob uvedbi davčnih blagajn
knjigo računov. »Težava pri takšnih poslovnih subjektih je predvsem v tem, da vidijo
fiskalizacijo kot strošek, ne pa tudi kot priložnost za posodobitev poslovanja in uvedbo novih metod pridobivanja kupcev,« je
povedal Žohar.
Večina rešitev bo v oblaku
Večina novih rešitev za prodajna mesta bo
oblačnih, v povezavi z mobilnimi aplikacijami, kar pomeni, da bodo uporabniki
do blagajniškega sistema dostopali prek
tablice ali pametnega telefona. Glede na
to, da je po navedbah Telekoma Slovenije pokritost s signalom GSM/G2 v Sloveniji 99,73-odstotna, bo uporaba mobilnega
internetnega dostopa tudi najbolj preprosta rešitev. »Vsak že ima naročniško razmerje pri operaterju, ogromno nas uporablja pametne telefone. Davčna blagajna z vsemi funkcijami in nadgradnjami
bo stala toliko kot ena taka naročnina,« je
pragmatičen Ambrož Jarc iz podjetja Datalab. Pričakuje tudi, da bodo operaterji v
konkurenčnem boju ponudili subvencionirano ponudbo tablic oziroma pametnih
telefonov, tiskalnikov in podatkovnih paketov. Manjši poslovni subjekti, ki na primer poslujejo le konec tedna, bodo lahko
uporabljali stare naprave, pri čemer Jarc
svetuje, da izklopijo dohodne klice. Subjekti z več prometa in dnevno izdajo gotovinskih računov pa bodo morali uporabljati ločene naprave.
Potrebne bodo tudi organizacijske
spremembe
Na Fursu napovedujejo, da bo maksimalni čas obdelave podatkov o računu od vstopa v informacijski sistem Fursa do izstopa
iz sistema dve sekundi, v praksi naj bi bil
še krajši. K temu je treba prišteti še čas za
pot sporočila od zavezanca do informacijskega sistema Fursa in nazaj, ki je odvisen
od pasovne širine povezave, pri čemer bo
predvidena velikost sporočila okoli pet kilobajtov. Čeprav bo večina fiskalizacije potekala po širokopasovnih omrežjih, se lahko pričakuje, da se bo izdaja gotovinskega
računa podaljšala krepko čez dve sekundi.
»Že komunikacija v dveh sekundah je
težava. V pivnicah, na koncertih bodo pivo prej natočili, kot dobili potrjen račun.
Treba bo imeti precej več blagajn in več
osebja, da boš lovil vrhunce. Na Hrvaškem se ti na primer lahko zgodi, da dobiš račun šele, ko si že pojedel sladoled,«
Ker nova zakonodaja o davčnih blagajnah predvideva ustrezen blagajniški program in povezljivost prek mobilnega ali fiksnega interneta, je Si.mobil za podjetja že pripravil celostno rešitev
Si.blagajna.
Si.blagajna – za takojšen in ugoden prehod na novo obliko izdajanja računov
Si.blagajna omogoča izdajanje računov za gotovinsko in kartično poslovanje prek POS-terminala. Je storitev, prijazna do uporabnika in na voljo za takojšno uporabo. In kar je najpomembneje, uporaba Si.blagajne od podjetja ne zahteva visokih začetnih stroškov, saj lahko
storitev plačujete v obliki mesečnega najema.
Prek Si.blagajne boste lahko izdajali račune, skladne z novimi zahtevami, naredili povzetek
dnevnega poslovanja, imeli pregled nad zalogami, pripravljali poročila za računovodstvo, nastavljali merske enote za hiter izračun cen, se preprosto povezali z bazo PIRS za lažji vnos podatkov pravne osebe (kupec/dobavitelj) in dostopali do podatkov o prodaji z analizo prometa prek
oddaljene povezave oziroma kar prek svojega mobilnega telefona ali tablice. Če delo opravljate
sezonsko, vam ponujamo možnost, da uporabo Si.blagajne začasno zamrznete.
Ambrož Jarc,
Datalab:
V pivnicah,
na koncertih
bodo pivo prej
natočili, kot
dobili potrjen
račun. Treba
bo imeti precej
več blagajn
in več osebja,
da boš lovil
vrhunce.
Si.blagajna – za vse pravne osebe, ne glede na panogo ali velikost poslovanja
Si.blagajna je namenjena vsem pravnim osebam, ne glede na panogo ali obseg poslovanja.
Storitev je primerna tako za male podjetnike, ki pri izdaji računov uporabljajo paragonske
bloke ali starejše registrirne blagajne (gostinski lokali, manjše trgovine, frizerski in kozmetični saloni, zlatarji, pekarne ...) kot tudi za podjetnike na terenu, ki zaradi narave svojega dela
potrebujejo prenosen blagajniški sistem (dimnikarji, taksisti, serviserji, prodajalci pri stojnicah
...). Uporabljajo pa jo lahko tudi zahtevnejši uporabniki (na primer zobozdravniki, notarji in
odvetniki), ki iščejo ugodno rešitev za prehod na nov način poslovanja.
Si.blagajna – brez strahu pred izgubo podatkov
Si.blagajna je storitev, ki:
– deluje v računalniškem oblaku, zato se vsi podatki samodejno arhivirajo. Tako vam ni treba
skrbeti, če napravo izgubite, vam jo ukradejo ali če se vam podatki izbrišejo;
– se redno samodejno posodablja. Odveč so vsakršne misli o tem, kdaj boste morali računalniški program nadgraditi glede na novejše različice ali glede na morebitne nove zakonske
spremembe. Za vse poskrbimo v Si.mobilu;
– deluje tudi ob izpadu internetne povezave.
Si.blagajna – izberete le tisto, kar potrebujete
Storitev Si.blagajna je zasnovana modularno. Tako si lahko izberete tisto možnost, ki najbolj
ustreza vaši dejavnosti in obsegu posla, ter se tako izognete nepotrebnim stroškom. Seveda so
vam pri tem vedno na voljo Si.mobilovi svetovalci za nasvet in pomoč.
• Možnost 1 – najem programa Si.blagajna: do 1. oktobra 2015 brezplačno, nato po promocijski ceni 14,99 evra na mesec.
Cene so brez DDV.
• Možnost 2 – zakup hitrega interneta v najsodobnejšem Si.mobilovem omrežju 4G/LTE
Andrej Žohar,
RCL Group:
Kdor bo
zmogel toliko
poguma in
volje, da se bo
moderniziral
in izobrazil,
si bo uredil
še e-pošto in
bo tako tudi
poslovno bolj
dosegljiv za
kupca.
je pojasnil Jarc. Poleg tehnične rešitve, na
primer usmerjevalnikov 3G, s katerimi bo
mogoče pokriti slabše mobilne signale in
s tem pospešiti delovanje v prostorih s povezavo 2G, bodo podjetja predvsem prisiljena v organizacijske spremembe. Ne samo zaradi počasnejšega dela, ampak tudi
zato, ker bo prijava zaposlenih na blagajno bolj nadzorovana – potekala bo z digitalnim certifikatom.
Velik strošek bodo tudi
izobraževanja
Oba sogovornika se strinjata, da bo glavno vlogo imelo izobraževanje uporabnikov. »Največji izziv bo izobraziti ljudi,
da bodo to znali uporabljati, da jih ne
bo strah in da bodo vedeli, za kaj gre,
ko se bodo zgodile težave,« je poudaril
Jarc. Izobraževanja bodo ob tem še celo najvišji strošek, predvsem za večje
sisteme, kot je Pošta Slovenije, ter druga podjetja, ki na terenu poslujejo tudi
gotovinsko.
»Kdor bo zmogel toliko poguma in volje, da se bo moderniziral in izobrazil, si
bo uredil še e-pošto in bo tako tudi poslovno bolj dosegljiv za kupca. Branjevka
bi lahko zjutraj stalnim strankam poslala, kaj ima, objavila sliko na Facebooku.
Kupci namreč menjavajo navade in treba
se jim je tudi znati prilagoditi,« je še povedal Žohar. Modernizacija, ki jo omogoča prehod na davčne blagajne, bo tako v
drugi fazi spodbudila uporabo sodobnih
informacijsko-komunikacijskih orodij in
metod pri prodaji, vključno z razširitvijo elektronskega poslovanja. Učinek bo
tako precej večji kot 150 milijonov evrov
in tudi ne samo za državo, ampak predvsem za poslovne subjekte.
Za sive lise še nobenih rešitev; podjetnika z Robidišča ne vesta, kako bosta vpeljala davčno blagajno
Slovenija ni povsem pokrita z dostopom do interneta ali mobilnega prenosa podatkov. Toda tudi na teh območjih – pravimo jim sive lise – posluje
kar nekaj podjetij, društev
in zasebnikov. Večinoma
gre za gostinske in sorodne dejavnosti. Odgovorne ustanove ne vedo, kako bodo lahko takšni podjetniki dokazali, da ne morejo dostopati do internetnega omrežja, še manj pa
imajo odgovore na to, kako bodo lahko po novem
poslovali.
Zakon še ni sprejet, do pravilnikov je še precej dlje. Zelo
verjetno bodo ti subjekti, vsaj
do leta 2017, ko poteče prehodno obdobje, poslovali prek
knjig vezanih računov.
Mrk na skrajnem zahodu
Robidišče je najzahodnejša
vas v Sloveniji. Leži 17 kilometrov zahodno od Kobarida oziroma osem kilometrov od priljubljenega kampa Podbela pri reki Nadiži. V
njej živi manj kot deset prebivalcev, zato ni čudno, da
se v tej vasi kljub telefonski
povezavi ni mogoče priklo-
piti na internet, prenos podatkov po mobilnih omrežjih pa je izjemno slab. Zanimanja za vzpostavitev povezav nima nobeno slovensko
telekomunikacijsko podjetje. Se pač ne splača.
Zakonca Staša Mesec in Simon Škvor v dveh obnovljenih hišah že sedem let oddajata çsobe. Ne gre za samostojno dejavnost, ampak za dodatne prihodke v družinski proračun. Lani so izdali 35 računov, zaslužek pa še ne omogoča, da bi se eden od njiju zaposlil, čeprav je to njuna želja v bližnji prihodnosti.
""»Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni
prenos podatkov pa je zelo slab oziroma ga v hiši sploh ni,
saj gre za staro hišo z 80-centimetrskimi zidovi. Kako bomo
prešli na sistem davčnih blagajn, še ne veva,« pravita Simon
Škvor in Staša Mesec, sobodajalca z Robidišča.
»Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni
prenos podatkov pa je zelo
slab oziroma ga v hiši sploh ni,
saj je to stara hiša z 80-centimetrskimi zidovi,« pravi Staša
Mesec in dodaja, da so na streho ene od hiš, kjer bivajo gostje, pred leti namestili ojačevalno anteno za modem, prek
katerega poteka mobilni prenos podatkov, a je ta še vedno počasen.
Na vprašanje, kako bodo jeseni izdajali račune prek elektronske blagajne, Meščeva
še ne ve odgovora. Ne zdi se ji
prav, da bodo morali sami vlo-
žiti v dodatno opremo za prenos podatkov le zato, da bodo
lahko zadostili zakonskim zavezam. Ker nimajo veliko računov, bodo zelo verjetno uporabili katero izmed mobilnih aplikacij, še prej pa bodo preverili, ali bodo morebiti lahko poslovali brez davčne blagajne.
AKOS še brez odgovorov
Podobnih primerov v Sloveniji je še več, nič pa ni znanega, kako bodo lahko poslovali
ti poslovni subjekti na območjih, kjer ni internetne povezave. Na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve
Republike Slovenije (AKOS),
ki naj bi preverjala območje,
kjer ni internetnih povezav,
smo naslovili kar nekaj vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, kdo bo moral dokazati, da na neki lokaciji ni nobenih povezav – ali bo to preverjal AKOS, ali bo to zanj opravljal zunanji izvajalec, ali
bo to moral preverjati poslovni subjekt, ki na tem območju
opravlja dejavnost, za katero
bo potrebna davčna blagajna. Prav tako smo želeli izvedeti, kakšni bodo stroški teh
postopkov in koliko takšnih
prijav oziroma postopkov na
agenciji pričakujejo ter kako
dolgo bo trajalo reševanje posameznega primera.
Z AKOS so nam sporočili, da osnutek zakona predvideva prehodno obdobje do
31. decembra 2017, v katerem
lahko vsi zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, izbirajo med uporabo elektronske naprave za izdajo računov in uporabo vezane knjige računov. Agencija predvideva, da bodo v tem
prehodnem obdobju oblikovani tudi ustrezni postopki
oziroma sprejeti ustrezni podzakonski akti.
Mesečna naročnina
Vključen prenos podatkov
Mobilni internet 300MEGA
– 50 %
4,91 EUR 2,45 EUR
300 MB
Mobilni internet 1GIGA
– 25 %
7,37 EUR 5,53 EUR
1 GB
Mobilni internet 3GIGA
– 25 %
9,83 EUR 7,73 EUR
3 GB
Cene so brez DDV.
Vsi naročniki na storitev Si.blagajna lahko izberejo pakete Mobilni internet po ugodnejši ceni:
• Možnost 3 – obročni nakup naprave (tablica, pametni telefon) in nakup prenosnih ali stacionarnih tiskalnikov za tiskanje računov
• Možnost 1 + 2 + 3 – celostni najem rešitve Si.blagajna (program + internet + naprava)
Primer 1: Delo opravljate na terenu
Potrebujete:
• program Si.blagajna,
• prenosni brezžični tiskalnik.
Akcijska ponudba do 1. oktobra 2015: 3,60 evra x 24 mesecev
Cena po 1. oktobru 2015: 18,59 evra na mesec
Cene so brez DDV.
Primer 2: Delo opravljate v gostinskem lokalu ali salonu
Potrebujete:
• program Si.blagajna,
• tablični računalnik Samsung Galaxy TAB 3 7’,
• USB-tiskalnik,
• paket Mobilni internet 300 MB.
Akcijska ponudba do 1. oktobra 2015: 9,99 evra x 24 mesecev
Cena po 1. oktobru 2015: 24,99 evra na mesec
Cene so brez DDV.
Si.blagajna – brezplačni preizkus do 1. oktobra 2015!
Da bo prehod na nov način poslovanja čim lažji, vam Si.mobil ponuja brezplačen preizkus
storitve Si.blagajna v promocijskem obdobju do 1. oktobra 2015. Pri izboru najboljše rešitve
za vaše podjetje vam bodo z veseljem pomagali Si.mobilovi svetovalci na telefonski številki
040 40 40 10 ali po e-naslovu [email protected].
Več informacij o rešitvi Si.blagajna: http://www.simobil.si/blagajna
30 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Sreda, 13. maja 2015, št. 91
DAVČNE BLAGAJNE 31
www.finance.si
Sreda, 13. maja 2015, št. 91
Novi val modernizacije poslovanja
Storitev Si.blagajna
Uvedba davčnih blagajn bo imela daljnosežne posledice za poslovanje
Slovenija pri uvedbi davčnih blagajn
ne odkriva tople vode. Pravzaprav
povzema hrvaški model, zato je pričakovati, da bo tudi tehnična rešitev
sistema zelo podobna.
Podatki o računih se bodo pošiljali v formatih XML, rešitev pa bo za sprejem podatkov o računih in pošiljanje verifikacijskih kod uporabljala tako imenovane spletne storitve (web sevices). Verifikacijske kode bodo vidne na izdanih računih, tako da
bodo lahko prejemniki račune preverili na
Finančni upravi RS (Furs). Objavo pravilnika in tehničnih specifikacij na Fursu načrtujejo avgusta letos, programsko opremo
za izdajanje računov na testnem sistemu
Fursa pa naj bi začeli preizkušati predvidoma decembra.
Zamenjava na trgu
Davčne blagajne prinašajo prevetritev ponudbe in uporabe programske opreme.
»Najbolj bo udarilo po tistih, ki uporabljajo programsko opremo od kolegov. Ti bodo imeli hude tehnološke težave,« je povedal Andrej Žohar iz podjetja RCL Group.
Veliko podjetnikov je moralo programsko
opremo sicer zamenjati že ob spremembi
DDV. »Kar zadeva ponudnike, imamo tisti, ki smo že navzoči v jadranski regiji, pomembno prednost. Slovenija bo namreč sledila hrvaškemu modelu. Težave bodo morebiti imeli tisti ponudniki, ki so do zdaj delali samo v Sloveniji, in tisti, ki ne uporabljajo sodobnih spletnih tehnologij,« je pojasnil
Žohar. Problematični so predvsem programi manjših ponudnikov, ki ne morejo slediti pogostim zakonskim spremembam in čedalje večji zahtevnosti poslovanja.
Kako zahteven bo prehod
Pričakuje se, da bodo uporabniki, ki plačujejo vzdrževanje, sicer nadgradnjo za fiskalizacijo prejeli v okviru vzdrževalne pogodbe. Njihov strošek bo predvsem internetni
dostop, bodisi fiksna linija bodisi mobilni
prenos podatkov. Zagotovo pa ne bo malo
poslovnih subjektov, ki bodo morali svojo
informacijsko podporo pri izdaji računov
prenoviti. Gre predvsem za uporabnike
zastarelih programov, ki nimajo vzdrževalnih pogodb, pri čemer bo njim nekoliko lažje že zato, ker določeno programsko
rešitev sploh uporabljajo. Največ bodo vložili podjetja in zasebniki, ki so do zdaj delali na paragonskih blokih oziroma z vezano
Celostna rešitev za podjetja ob uvedbi davčnih blagajn
knjigo računov. »Težava pri takšnih poslovnih subjektih je predvsem v tem, da vidijo
fiskalizacijo kot strošek, ne pa tudi kot priložnost za posodobitev poslovanja in uvedbo novih metod pridobivanja kupcev,« je
povedal Žohar.
Večina rešitev bo v oblaku
Večina novih rešitev za prodajna mesta bo
oblačnih, v povezavi z mobilnimi aplikacijami, kar pomeni, da bodo uporabniki
do blagajniškega sistema dostopali prek
tablice ali pametnega telefona. Glede na
to, da je po navedbah Telekoma Slovenije pokritost s signalom GSM/G2 v Sloveniji 99,73-odstotna, bo uporaba mobilnega
internetnega dostopa tudi najbolj preprosta rešitev. »Vsak že ima naročniško razmerje pri operaterju, ogromno nas uporablja pametne telefone. Davčna blagajna z vsemi funkcijami in nadgradnjami
bo stala toliko kot ena taka naročnina,« je
pragmatičen Ambrož Jarc iz podjetja Datalab. Pričakuje tudi, da bodo operaterji v
konkurenčnem boju ponudili subvencionirano ponudbo tablic oziroma pametnih
telefonov, tiskalnikov in podatkovnih paketov. Manjši poslovni subjekti, ki na primer poslujejo le konec tedna, bodo lahko
uporabljali stare naprave, pri čemer Jarc
svetuje, da izklopijo dohodne klice. Subjekti z več prometa in dnevno izdajo gotovinskih računov pa bodo morali uporabljati ločene naprave.
Potrebne bodo tudi organizacijske
spremembe
Na Fursu napovedujejo, da bo maksimalni čas obdelave podatkov o računu od vstopa v informacijski sistem Fursa do izstopa
iz sistema dve sekundi, v praksi naj bi bil
še krajši. K temu je treba prišteti še čas za
pot sporočila od zavezanca do informacijskega sistema Fursa in nazaj, ki je odvisen
od pasovne širine povezave, pri čemer bo
predvidena velikost sporočila okoli pet kilobajtov. Čeprav bo večina fiskalizacije potekala po širokopasovnih omrežjih, se lahko pričakuje, da se bo izdaja gotovinskega
računa podaljšala krepko čez dve sekundi.
»Že komunikacija v dveh sekundah je
težava. V pivnicah, na koncertih bodo pivo prej natočili, kot dobili potrjen račun.
Treba bo imeti precej več blagajn in več
osebja, da boš lovil vrhunce. Na Hrvaškem se ti na primer lahko zgodi, da dobiš račun šele, ko si že pojedel sladoled,«
Ker nova zakonodaja o davčnih blagajnah predvideva ustrezen blagajniški program in povezljivost prek mobilnega ali fiksnega interneta, je Si.mobil za podjetja že pripravil celostno rešitev
Si.blagajna.
Si.blagajna – za takojšen in ugoden prehod na novo obliko izdajanja računov
Si.blagajna omogoča izdajanje računov za gotovinsko in kartično poslovanje prek POS-terminala. Je storitev, prijazna do uporabnika in na voljo za takojšno uporabo. In kar je najpomembneje, uporaba Si.blagajne od podjetja ne zahteva visokih začetnih stroškov, saj lahko
storitev plačujete v obliki mesečnega najema.
Prek Si.blagajne boste lahko izdajali račune, skladne z novimi zahtevami, naredili povzetek
dnevnega poslovanja, imeli pregled nad zalogami, pripravljali poročila za računovodstvo, nastavljali merske enote za hiter izračun cen, se preprosto povezali z bazo PIRS za lažji vnos podatkov pravne osebe (kupec/dobavitelj) in dostopali do podatkov o prodaji z analizo prometa prek
oddaljene povezave oziroma kar prek svojega mobilnega telefona ali tablice. Če delo opravljate
sezonsko, vam ponujamo možnost, da uporabo Si.blagajne začasno zamrznete.
Ambrož Jarc,
Datalab:
V pivnicah,
na koncertih
bodo pivo prej
natočili, kot
dobili potrjen
račun. Treba
bo imeti precej
več blagajn
in več osebja,
da boš lovil
vrhunce.
Si.blagajna – za vse pravne osebe, ne glede na panogo ali velikost poslovanja
Si.blagajna je namenjena vsem pravnim osebam, ne glede na panogo ali obseg poslovanja.
Storitev je primerna tako za male podjetnike, ki pri izdaji računov uporabljajo paragonske
bloke ali starejše registrirne blagajne (gostinski lokali, manjše trgovine, frizerski in kozmetični saloni, zlatarji, pekarne ...) kot tudi za podjetnike na terenu, ki zaradi narave svojega dela
potrebujejo prenosen blagajniški sistem (dimnikarji, taksisti, serviserji, prodajalci pri stojnicah
...). Uporabljajo pa jo lahko tudi zahtevnejši uporabniki (na primer zobozdravniki, notarji in
odvetniki), ki iščejo ugodno rešitev za prehod na nov način poslovanja.
Si.blagajna – brez strahu pred izgubo podatkov
Si.blagajna je storitev, ki:
– deluje v računalniškem oblaku, zato se vsi podatki samodejno arhivirajo. Tako vam ni treba
skrbeti, če napravo izgubite, vam jo ukradejo ali če se vam podatki izbrišejo;
– se redno samodejno posodablja. Odveč so vsakršne misli o tem, kdaj boste morali računalniški program nadgraditi glede na novejše različice ali glede na morebitne nove zakonske
spremembe. Za vse poskrbimo v Si.mobilu;
– deluje tudi ob izpadu internetne povezave.
Si.blagajna – izberete le tisto, kar potrebujete
Storitev Si.blagajna je zasnovana modularno. Tako si lahko izberete tisto možnost, ki najbolj
ustreza vaši dejavnosti in obsegu posla, ter se tako izognete nepotrebnim stroškom. Seveda so
vam pri tem vedno na voljo Si.mobilovi svetovalci za nasvet in pomoč.
• Možnost 1 – najem programa Si.blagajna: do 1. oktobra 2015 brezplačno, nato po promocijski ceni 14,99 evra na mesec.
Cene so brez DDV.
• Možnost 2 – zakup hitrega interneta v najsodobnejšem Si.mobilovem omrežju 4G/LTE
Andrej Žohar,
RCL Group:
Kdor bo
zmogel toliko
poguma in
volje, da se bo
moderniziral
in izobrazil,
si bo uredil
še e-pošto in
bo tako tudi
poslovno bolj
dosegljiv za
kupca.
je pojasnil Jarc. Poleg tehnične rešitve, na
primer usmerjevalnikov 3G, s katerimi bo
mogoče pokriti slabše mobilne signale in
s tem pospešiti delovanje v prostorih s povezavo 2G, bodo podjetja predvsem prisiljena v organizacijske spremembe. Ne samo zaradi počasnejšega dela, ampak tudi
zato, ker bo prijava zaposlenih na blagajno bolj nadzorovana – potekala bo z digitalnim certifikatom.
Velik strošek bodo tudi
izobraževanja
Oba sogovornika se strinjata, da bo glavno vlogo imelo izobraževanje uporabnikov. »Največji izziv bo izobraziti ljudi,
da bodo to znali uporabljati, da jih ne
bo strah in da bodo vedeli, za kaj gre,
ko se bodo zgodile težave,« je poudaril
Jarc. Izobraževanja bodo ob tem še celo najvišji strošek, predvsem za večje
sisteme, kot je Pošta Slovenije, ter druga podjetja, ki na terenu poslujejo tudi
gotovinsko.
»Kdor bo zmogel toliko poguma in volje, da se bo moderniziral in izobrazil, si
bo uredil še e-pošto in bo tako tudi poslovno bolj dosegljiv za kupca. Branjevka
bi lahko zjutraj stalnim strankam poslala, kaj ima, objavila sliko na Facebooku.
Kupci namreč menjavajo navade in treba
se jim je tudi znati prilagoditi,« je še povedal Žohar. Modernizacija, ki jo omogoča prehod na davčne blagajne, bo tako v
drugi fazi spodbudila uporabo sodobnih
informacijsko-komunikacijskih orodij in
metod pri prodaji, vključno z razširitvijo elektronskega poslovanja. Učinek bo
tako precej večji kot 150 milijonov evrov
in tudi ne samo za državo, ampak predvsem za poslovne subjekte.
Za sive lise še nobenih rešitev; podjetnika z Robidišča ne vesta, kako bosta vpeljala davčno blagajno
Slovenija ni povsem pokrita z dostopom do interneta ali mobilnega prenosa podatkov. Toda tudi na teh območjih – pravimo jim sive lise – posluje
kar nekaj podjetij, društev
in zasebnikov. Večinoma
gre za gostinske in sorodne dejavnosti. Odgovorne ustanove ne vedo, kako bodo lahko takšni podjetniki dokazali, da ne morejo dostopati do internetnega omrežja, še manj pa
imajo odgovore na to, kako bodo lahko po novem
poslovali.
Zakon še ni sprejet, do pravilnikov je še precej dlje. Zelo
verjetno bodo ti subjekti, vsaj
do leta 2017, ko poteče prehodno obdobje, poslovali prek
knjig vezanih računov.
Mrk na skrajnem zahodu
Robidišče je najzahodnejša
vas v Sloveniji. Leži 17 kilometrov zahodno od Kobarida oziroma osem kilometrov od priljubljenega kampa Podbela pri reki Nadiži. V
njej živi manj kot deset prebivalcev, zato ni čudno, da
se v tej vasi kljub telefonski
povezavi ni mogoče priklo-
piti na internet, prenos podatkov po mobilnih omrežjih pa je izjemno slab. Zanimanja za vzpostavitev povezav nima nobeno slovensko
telekomunikacijsko podjetje. Se pač ne splača.
Zakonca Staša Mesec in Simon Škvor v dveh obnovljenih hišah že sedem let oddajata çsobe. Ne gre za samostojno dejavnost, ampak za dodatne prihodke v družinski proračun. Lani so izdali 35 računov, zaslužek pa še ne omogoča, da bi se eden od njiju zaposlil, čeprav je to njuna želja v bližnji prihodnosti.
""»Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni
prenos podatkov pa je zelo slab oziroma ga v hiši sploh ni,
saj gre za staro hišo z 80-centimetrskimi zidovi. Kako bomo
prešli na sistem davčnih blagajn, še ne veva,« pravita Simon
Škvor in Staša Mesec, sobodajalca z Robidišča.
»Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni
prenos podatkov pa je zelo
slab oziroma ga v hiši sploh ni,
saj je to stara hiša z 80-centimetrskimi zidovi,« pravi Staša
Mesec in dodaja, da so na streho ene od hiš, kjer bivajo gostje, pred leti namestili ojačevalno anteno za modem, prek
katerega poteka mobilni prenos podatkov, a je ta še vedno počasen.
Na vprašanje, kako bodo jeseni izdajali račune prek elektronske blagajne, Meščeva
še ne ve odgovora. Ne zdi se ji
prav, da bodo morali sami vlo-
žiti v dodatno opremo za prenos podatkov le zato, da bodo
lahko zadostili zakonskim zavezam. Ker nimajo veliko računov, bodo zelo verjetno uporabili katero izmed mobilnih aplikacij, še prej pa bodo preverili, ali bodo morebiti lahko poslovali brez davčne blagajne.
AKOS še brez odgovorov
Podobnih primerov v Sloveniji je še več, nič pa ni znanega, kako bodo lahko poslovali
ti poslovni subjekti na območjih, kjer ni internetne povezave. Na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve
Republike Slovenije (AKOS),
ki naj bi preverjala območje,
kjer ni internetnih povezav,
smo naslovili kar nekaj vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, kdo bo moral dokazati, da na neki lokaciji ni nobenih povezav – ali bo to preverjal AKOS, ali bo to zanj opravljal zunanji izvajalec, ali
bo to moral preverjati poslovni subjekt, ki na tem območju
opravlja dejavnost, za katero
bo potrebna davčna blagajna. Prav tako smo želeli izvedeti, kakšni bodo stroški teh
postopkov in koliko takšnih
prijav oziroma postopkov na
agenciji pričakujejo ter kako
dolgo bo trajalo reševanje posameznega primera.
Z AKOS so nam sporočili, da osnutek zakona predvideva prehodno obdobje do
31. decembra 2017, v katerem
lahko vsi zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, izbirajo med uporabo elektronske naprave za izdajo računov in uporabo vezane knjige računov. Agencija predvideva, da bodo v tem
prehodnem obdobju oblikovani tudi ustrezni postopki
oziroma sprejeti ustrezni podzakonski akti.
Mesečna naročnina
Vključen prenos podatkov
Mobilni internet 300MEGA
– 50 %
4,91 EUR 2,45 EUR
300 MB
Mobilni internet 1GIGA
– 25 %
7,37 EUR 5,53 EUR
1 GB
Mobilni internet 3GIGA
– 25 %
9,83 EUR 7,73 EUR
3 GB
Cene so brez DDV.
Vsi naročniki na storitev Si.blagajna lahko izberejo pakete Mobilni internet po ugodnejši ceni:
• Možnost 3 – obročni nakup naprave (tablica, pametni telefon) in nakup prenosnih ali stacionarnih tiskalnikov za tiskanje računov
• Možnost 1 + 2 + 3 – celostni najem rešitve Si.blagajna (program + internet + naprava)
Primer 1: Delo opravljate na terenu
Potrebujete:
• program Si.blagajna,
• prenosni brezžični tiskalnik.
Akcijska ponudba do 1. oktobra 2015: 3,60 evra x 24 mesecev
Cena po 1. oktobru 2015: 18,59 evra na mesec
Cene so brez DDV.
Primer 2: Delo opravljate v gostinskem lokalu ali salonu
Potrebujete:
• program Si.blagajna,
• tablični računalnik Samsung Galaxy TAB 3 7’,
• USB-tiskalnik,
• paket Mobilni internet 300 MB.
Akcijska ponudba do 1. oktobra 2015: 9,99 evra x 24 mesecev
Cena po 1. oktobru 2015: 24,99 evra na mesec
Cene so brez DDV.
Si.blagajna – brezplačni preizkus do 1. oktobra 2015!
Da bo prehod na nov način poslovanja čim lažji, vam Si.mobil ponuja brezplačen preizkus
storitve Si.blagajna v promocijskem obdobju do 1. oktobra 2015. Pri izboru najboljše rešitve
za vaše podjetje vam bodo z veseljem pomagali Si.mobilovi svetovalci na telefonski številki
040 40 40 10 ali po e-naslovu [email protected].
Več informacij o rešitvi Si.blagajna: http://www.simobil.si/blagajna