Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti

POSVET IN RAZPRAVA
Slovenščina - živ jezik
v družini in javnosti
petek, 14.11.2014, 9:00 - 17:00
Katoliški dom prosvete v Tinjah
Žabarim, žabarin, marnvam, punam, mornjem, gučin, gučim, gavarim, mejnem se, romon їn,
govorim po domače!
PRIREDITELJA: Kršcanska kulturna zveza in Iniciativa Slovenščina v družini
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
SPORED:
9.00 ZBIRANJE
9.15 POZDRAVNE IN UVODNE BESEDE
9.30 – 11.00
PREDAVANJI IN DISKUSIJA
VLADIMIR WAKOUNIG I JEZIKOVNI SVETOVI V OSNOVNI SOCIALIZACIJI
HERTA MAURER-LAUSEGGER I DRUŽINA VČERAJ IN DANES: MEDGENERACIJSKE RAZLIKE
GLEDE NA POSREDOVANJE JEZIKA
11.00 – 11.30 ODMOR
11.30 – 13.00
PREDAVANJI IN DISKUSIJA
ŠTEFKA VAVTI I ODNOS MLADIH DO SLOVENSKIH NAREČIJ/KNJIŽNE SLOVENŠČINE OB PRIMERU BIOGRAFSKIH
RAZISKAV NA KOROŠKEM
NATAŠA GLIHA KOMAC I ODKRIVANJE DOMAČE GOVORICE PREKO ZNANSTVENIH RAZISKAV – PRIMER KANALSKE
DOLINE
13.00 – 14.00 KOSILO
1
14.00 – 15.15
RAZPRAVA V SKUPINAH
JEZIK MANJŠINE – ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI DANES IN JUTRI
RUDI BARTALOTH I KANALSKA DOLINA
SANDRO QUAGLIA I REZIJA
TANJA COLJA I TRST, GORICA
MARKO SMOLE I HRVAŠKA
VALERIJA PERGER I PORABJE
SUSANNE WEITLANER I ŠTAJERSKA
MARTINA PIKO-RUSTIA I KOROŠKA
IN UDELEŽENKE / UDELEŽENCI POSVETA
15.15 – 15.45 ODMOR
15.45 – 17.00 PLENUM
ZAKLJUČNA SKUPNA RAZPRAVA IN SKLEPI
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
V letu 2010 je nastala Iniciativa Slovenščina v družini, ki opozarja na važnost žive
rabe slovenščine v družinskem okolju. Slovenščina v družini je temelj za ohranitev in
razvoj manjšin v slovenskem zamejstvu. Namen posveta in razprave je pretres razvoja
slovenščine kot manjšinskega jezika in razprava o novih izzivih v spremenjenih
družbenih okoliščinah v posameznih manjšinskih okoljih.
2
Na rabo jezika v družini in javnosti vplivajo jezikovni svetovi in prostori, v katerih so se
oblikovale starejše generacije in se oblikujejo mlade generacije. Jezikovni svetovi in
prostori v družini in javnosti se stalno spreminjajo: sočasno s sodobnim družbenim
razvojem nastajajo nove oblike družin in družinskega življenja, sočasni družbenopolitični razvoji vplivajo na jezik v javnosti.
Temeljni kamen za obstoj jezikovnih manjšinskih skupnosti je jezik v družini. Zato
bomo na posvetu namenili pozornost družbenim in družinskim okoliščinam, ki
vplivajo na izbiro jezika v družini – od zavestne lastne izbire do prilagajanja širši
družini in sorodstvu ter prilagajanju družbe. V združeni Evropi ima slovenščina kot
evropski jezik in kot jezik naroda soseda nov pomen in novo vrednoto. Na posvetu
bomo skušali odgovoriti na vprašanje, kako lahko slovenščino kot vrednoto
ozavestimo v družinah.
Na posvet vabimo predstavnice/predstavnike slovenskih manjšin v zamejstvu in vse,
ki jih zanima ohranjanje in razvoj slovenščine v družini in javnosti.
Vabimo tudi predstavnice/predstavnike jezikovnih manjšin v Avstriji in Sloveniji, da z
nami delijo izkušnje sodobnih izzivov in razvoja v njihovih manjšinskih skupnostih.
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
DR. VLADIMIR WAKOUNIG
Jezikovni svetovi v osnovni socializaciji
3
Jezikovni svetovi in jezikovni prostori so bili pred desetletji bistveno drugačni kot
današnji. V preteklosti so bili razmeroma zelo enoviti, zaprti in niso trpeli drugačnosti.
Svojo homogenost (istorodnost) so skušali ohraniti tudi z restriktivnimi ukrepi.
Enovitost jezikovnih prostorov je bila dolgo priznan družbeni ideal, ki se je odražal
tudi v osnovni socializaciji. Priznano in sprejeto je bilo tisto, kar enovitosti
(istorodnosti) ni ogrožalo. V javnosti je veljalo mnenje, da med jezikovnimi svetovi in
prostori ni povezanosti, da je vsak zase in da jih ločuje jasna jezikovna meja.
Spoštovanje in akceptiranje jezikovnih meja sta pogostokrat mejila na poslušnost
posameznika in sta sovpadala s pretiranim nacionalnim ponosom na lasten jezik in
lasten jezikovni (kulturni) prostor in nista dopuščala prepletanja z drugimi jeziki in
jezikovnimi svetovi. Gledanje prek jezikovne – tudi družinske – meje je bilo po navadi
zviška in je onostranstvo odklanjalo.
V preteklosti je bilo usvajanje jezikovnega prostora dosti bolj pregledno in jasno ter je
bilo v prvi vrsti v odgovornosti (lastne) družine in neposrednega okolja. Družina je
igrala elementarno in vplivno vlogo pri posredovanju jezika. Idealu enovitih
jezikovnih svetov je ustrezal ideal družinske enojezičnosti, kajti le-ta naj bi ohranila
nedotakljivost lastnega jezikovnega prostora in preprečila vraščanja v sosednji/drug
jezikovni svet. Dvo- oz. večjezičnost je bila nezaželen fenomen, ki ga je bilo treba
ubraniti z jasno enojezično družinsko socializacijo, ki naj bi bila garant trdne,
opredeljene in neokrnjene jezikovne in narodne identitete.
V zadnjih letih se je stvarnost jezikovnih svetov in jezikovnih prostorov bistveno
spremenila. Jezikovni svetovi in jezikovni prostori so postali prepustni, se zbližali in
pomešali. Ta prepustnost je rezultat globalnih družbenih, političnih in socialnih
procesov kot na primer migracije in poklicne mobilnosti. Vse to vodi v našem
vsakdanu do intenzivnih jezikovnih kontaktov, ki so nenačrtovani, slučajni in ponujajo
nove perspektive. Prepletanje in pomešanje jezikovnih svetov in prostorov je postalo
povsem normalno in je znak današnje realne stvarnosti. Predvsem je to vidno v
urbanih centrih. Naraščajoča mobilnost je spremenila jezike in jezikovne prostore in
jim vzela domnevno enovitost in čistost. O zaključenih jezikovnih prostorih ne
moremo več govoriti. Ali je teza o slovenskem jezikovnem prostoru anahronizem?
To, kar opažamo v družbi, torej v širšem kontekstu, opažamo tudi v malem, torej v
družinskem kontekstu. Zaključenih jezikovnih svetov in prostorov v družinah ne
najdemo več. Tudi v tistih družinah ne, ki so odmaknjene od centrov. Naraščajoče
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
spremembe družinskih oblik (npr. patchwork-družine) pogojujejo prav tako
spremembe jezikovnih kontaktov.
Pogoji osnovne socializacije (torej družinske) jezikovnega usvajanja, posredovanja
jezikovnih svetov in jezikovnih prostorov so se bistveno spremenili. Zaščitene enovite
jezikovne socializacije ni. Družine so postale prepustne, vanje vstopajo vplivi različnih
jezikovnih svetov in prostorov. Dvo- in večjezičnost sta – ali hočemo ali nočemo –
prisotni in ju ne moremo preprečiti in izključiti. Treba ju je sprejeti in jima prilagoditi
osnovno jezikovno socializacijo, če hočemo slovenščino, da preživi kot živ jezik. Po
vsej verjetnosti posamezna družina z vso svojo (notranjo) različnostjo ni kos temu
izzivu.
dr. Vladimir Wakounig
univerzitetni profesor na Inštitutu za pedagogiko in raziskovanje na Alpsko-jadranski
univerzi v Celovcu; iniciativa Dvo- in večjezičnost; pobudnik tedenskega modela
dvojezičnega pouka (en teden slovensko, en teden nemško) na Javni dvojezični ljudski
šoli v Celovcu in znanstveno spremljanje tega modela na drugih šolah; vodja
mednarodne Poletne šole v Bovcu.
4
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
DR. HERTA MAURER-LAUSEGGER
www.aau.at ; www.kwfilm.com
Družina včeraj in danes: medgeneracijske razlike glede na posredovanje jezika
Družbene in socialnostrukturne razmere na južnem Koroškem so se v zadnjih
desetletjih močno preobrazile. Spreminjanje demografske in socialne podobe vasi in
naselij, odseljevanje s podeželja v večja središča in tujino, vplivi in razvoj turizma,
jezikovno mešane družine, vse bolj redki dvojezični govorni položaji in največkrat
neslovensko okolje pospešujejo izgubo funkcionalnosti slovenskega jezika. Za
dvojezičnike (skorajda izključno govorce s slovensko materinščino) je nekdaj v
glavnem veljalo načelo enosmerne naravne dvojezičnosti, pri čemer so bili
sporazumevalno sredstvo slovenski krajevni govori in nemški narečni koine. Danes pa
jezikovno usvajanje poteka istočasno (simultano) ali pa slovenščino nadomešča
nemščina. Soočeni smo z dvojezičnostjo mešanih tipov in z jezikovnimi
kompetencami različnih stopenj.
5
Čas etničnih konfliktov v zvezi z uveljavljanjem slovenščine v javnosti je po južnem
Koroškem zapustil globoke sledove. Nenehni asimilacijski pritisk socialnega okolja,
predvsem pa nemiri ob postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja so povzročili, da je jezikovna vzgoja otrok v etnično in jezikovno
manj zavednih družinah začela potekati v nemščini. Na dvojezičnih šolah so se vrstile
odjave od dvojezičnega pouka, pa tudi število novih prijav je upadalo. Pogosto je
prišlo do jezikovne zamenjave: pripadniki starejših generacij so se s starimi ljudmi še
nadalje pogovarjali slovensko, komunikacija z mlajšimi in najmlajšimi pa je začela
potekati (vse bolj pogosto) v nemščini. Spremenile so se govorne navade in načini
družinskega življenja. Danes otroci največkrat nimajo več naravnega dvojezičnega
zaledja. V večini dvojezičnih krajev južne Koroške je nemščina prevzela vlogo nekdaj
pretežno uporabljanega slovenskega sporazumevalnega jezika. Rezultat razvoja je
(največkrat) nemška komunikacija v predšolski dobi. Pripadniki srednjega in mlajšega
rodu živijo pogosto v jezikovno mešanih zakonih ali družinskih zvezah. Stiki otrok s
slovensko govorečimi starimi starši, ki največkrat niso več včlanjeni v mlade družine,
postajajo vse bolj redki. Otroci s pasivno kompetenco v slovenščini govorijo in
odgovarjajo v nemščini, večina otrok v predšolski dobi pa slovenščine ne obvlada več.
Tudi dvojezični starejši ljudje svojih vnukov in pravnukov največkrat ne ogovarjajo
več slovensko. Upoštevati velja še dejstvo, da manjkajoči dvojezični govorni položaji
govorce pogosto silijo k uporabi večinskega jezika.
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
V krajih z rednim slovenskim kulturnim delovanjem, v krogu dvojezičnih (predvsem
starih) domačinov in v narodno zavednih družinah je komunikacija v slovenskem
jeziku (odvisno od okoliščin govornega položaja) še prisotna. Otroci z različnim
znanjem slovenščine pa mnogokrat tudi tu nimajo več ustreznih sogovorcev. Razvoj
koroških dvo- in večjezičnih vrtcev, dvojezično varstvo otrok, kulturna in
izobraževalna dejavnost društev, pa tudi naklonjenost mnogih neslovenskih
sodeželanov podpirajo pozitivno pot. Število prijav otrok k dvojezičnemu pouku
narašča, vendar dvojezična predšolska jezikovna vzgoja v vrtcih, dvojezični pouk in
dvojezično varstvo ne morejo nadomestiti naravne dvojezične vzgoje in vzpostaviti
enakovredne kompetence v obeh deželnih jezikih. Zibelka naravne dvojezičnosti je
dvojezičnost v družini.
dr. Herta Maurer-Lausegger
slavistka in kulturologinja na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu; predstojnica
Inštituta za slavistiko; pobudnica in voditeljica interdisciplinarnega projekta
Avdiovizualna dialektologija; dokumentiranje koroških slovenskih narečij v Avstriji;
referentka na številnih mednarodnih simpozijih doma in po svetu; avtorica številnih
jezikoslovnih in kulturoloških raziskav in publikacij; avtorica etnografskih razstav;
dobitnica domačih in tujih nagrad.
6
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
DR. ŠTEFKA VAVTI
Odnos Mladih do slovenskih narečij oz. knjižne slovenščine ob primeru biografskih
raziskav na avstrijskem Koroškem
Predavanje bom delila na dva dela, pri čemer se bom najprej kratko posvetila odnosu
mladih do slovenskih narečij in do slovenščine nasploh, nato pa bom predstavila nekaj
biografskih dejavnikov, ki vplivajo na ta odnos.
7
V biografskih pripovedih, ki sem jih zbirala v okviru študije identifikacij mladih na
dvojezičnem avstrijskem Koroškem, so le-ti pogosto tematizirali domače narečje.
Zanimivo je, da so vsi ocenili neznanje dialekta kot izgubo, kot nekaj, kar jim manjka,
in kot dejavnik zaradi katerega so se počutili izločene iz socialnih situacij. Ta izkušnja
kaže, da ima lokalna identifikacija pri mladih1 pomembno mesto.
Ob primerih iz intervjujev bom prikazala, kako je mladim pomembno slovensko
narečje, ki vsebuje tudi identifikacijo z domačo vasjo. Tisti, ki se domačega narečja
med jezikovno socializacijo niso naučili, občutijo pomanjkanje in bariero v kontaktu z
drugimi, predvsem s starimi starši. Vendar pa so nekatera narečja stigmatizirana in se
jih mladi zato sramujejo. Tukaj se zrcali problem, ki je (bil) v zgodovini prisoten v
koroškem javnem diskurzu, in sicer med večinskim in »manjvrednim« manjšinskim
jezikom (prim. Vavti 2012: 99-106).
V delovni skupnosti: Slovenščina v družini izhajamo iz tega, da je treba samo
primerno vzgajati mlade, jim dajati naprej slovenščino (kar naj bi v idealnem primeru
storila družina, v asimiliranih družinah pa stari starši, ki jezik še obvladajo), in že bodo
mladi tesno povezani s slovenščino. Zato nagovarjamo stare starše, da naj z vnuki
govorijo slovensko. V biografijah mladih, pa so se pojavljali tudi povsem drugi
primeri, ki so potrjevali, da dobrega odnosa do materinščine ni mogoče »predpisati od
zgoraj«. Treba je upoštevati veliko dejavnikov, ki vplivajo tako od zunaj kot tudi od
znotraj na povezanost mladih s slovenščino. Gledano tako sem kot povzetek referata
formulirala naslednje teze:
- Mladi so povezani z domačim narečjem, če so bili od malega vključeni v
slovenske vaške, družinske in šolske strukture in ni bilo večjih biografskih
prelomov.
- Mladim sta v času globalizacije pomembna narečje ali tesna povezanost z
lokalnim prostorom, ki daje sigurnost v vse bolj fragmentiranem svetu, polnem
negotovosti.
1
Primerjaj Vavti 2009, str. 101-103, tukaj ob primerih v Kanalski dolini.
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
- Slovenska narečja na Koroškem še vedno trpijo zaradi njihovega ocenjevanja
kot manj vredna. Ponekod so prisotna tudi rivaliziranja med narečji in
omejevanja znotraj manjšine, ki porivajo t.i. drugega »na rob«. To velja za
posamezna narečja pa tudi za odnos med narečjem in knjižno slovenščino.
- Na povezanost mladih s slovenščino ne vplivajo samo idealni pogoji, temveč
tudi razni biografski dejavniki in prelomi, npr. identifikacija z nemško
govorečim staršem v mešanih družinah, menjanje šol, doživljanje sebe kot
»zunaj slovenskega kroga«, doživljanje izključevanja v sorodstvenih vezeh,
razni konflikti med Slovenci ipd.
Literatura za poglobitev:
Vavti, Štefka (2012). Včasih ti zmanjka besed. Etnične identifikacije pri mladih
Slovenkah in Slovencih na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. Klagenfurt/Celovec –
Wien/Dunaj: Drava.
Vavti, Stefanie (2013). »Ich bin einfach ein Mensch«. Ethnische Selbstverortung und
lokale Bezüge junger Slowenen in Kärnten (Österreich). Frankfurt am Main u.a.: Peter
Lang. Internationaler Verlag der Wissenschaften.
8
dr. Štefka Vavti
politologinja in publicistka; številne raziskave in publikacije na sociološko-jezikovnem
področju (predvsem manjšin); sodelovanje pri raznih znanstvenih projektih na
Dunaju, na celovški univerzi in na univerzi v Innsbrucku, kjer je bila tudi lektorica. Več
let je bila zaposlena na SZI v Celovcu.
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
DOC. DR. NATAŠA GLIHA KOMAC
Odkrivanje domače govorice preko znanstvenih raziskav – primer Kanalske doline
Slovensko govorečemu prebivalstvu na območju Kanalske doline lahko sledimo že od
prvih naselitev dalje.
Kljub zabeleženi zgodovinski prisotnosti slovenske jezikovne skupnosti na tem
območju in zagotovljenim formalno-pravnim podlagam (Zakon 482/1999 o zaščiti
zgodovinskih jezikovnih manjšin na ozemlju R Italije in Zakon 38/2001 o celostni
zaščiti Slovencev v R Italiji), slovenščina še vedno ni umeščena v redni dolinski
izobraževalni sistem ter posledično nima ustreznega statusa. Slovenski jezik se je
zaradi dolgoletne odsotnosti vsakršnega sistematičnega izobraževanja dolga desetletja,
tj. najmanj od leta 1923 do leta 1998, ohranjal zgolj v neformalnih, zasebnih govornih
položajih. Šele slabi dve desetletji ga lahko nekoliko bolj glasno slišimo in beremo
tudi v javnosti. Domačinsko prebivalstvo, razen redkih posameznikov, ki so svojo
formalno izobrazbo pridobili na Tržaškem, Goriškem in bližnjem Koroškem, ali pa so
v njihovih družinah zavestno vztrajali pri rabi slovenskega jezika, razpolaga z
okrnjeno jezikovno zmožnostjo v slovenskem jeziku.
9
Sleherni raziskovalec Kanalske doline – ne glede na področje raziskovanja – prej ko
slej pri svojem (raziskovalnem) delu naleti na jezikovno problematiko, med drugim
tudi na vprašanje slovenskega jezika in njegovih različic. Kanalska dolina je zaradi
svoje prostorske in zgodovinske umestitve vzorčen primer (jezikovno) mešanega
območja, kjer so se skozi stoletja izmenjavale in križale različne geografske poti,
družbeno-politične oblasti in ureditve ter sobivale različne jezikovne skupnosti.
Posledično so se spreminjala jezikovna znanja in rabe lokalnega prebivalstva.
Prispevek prinaša predstavitev avtoričine neposredne izkušnje z raziskovalnim delom
v Kanalski dolini – posebej izpostavljeno je odkrivanje domače (slovenske) govorice.
Avtorica ugotavlja, da je za ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika na območju
Kanalske doline izhodiščno zavedanje in prepoznavanje zgodovinske prisotnosti
slovenskega jezika na tem območju kot pomembne identifikacijske prvine. Ta mora
biti z vidika aktualne jezikovne politike tudi ustrezno ovrednotena oz., drugače rečeno,
jezik mora imeti ustrezen status, položaj v lokalnem okolju. Šele ko je jezik prepoznan
kot identifikacijska prvina območja, in ima v okolju primerno simbolno vlogo (s
pozitivno konotacijo), so postavljeni temelji za njegov nadaljnji razvoj in ohranjanje.
Potem pa je veliko (tudi) na »pomembnih posameznikih« v otrokovem življenju. Saj,
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
kot pravi avtorica z besedami ene svojih informatork: »Šolo otrok naredi, ker mora.
Učiteljica naredi svoje, starši svoje in tudi cerkev naredi nekaj. In potem otrok sam
naredi nekaj iz sebe!«
doc. dr. Nataša Gliha Komac
znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU,
raziskovalka pri novem slovarju slovenskega jezika, predsednica Slovenskega
kulturnega središča Planika v Kanalski dolini.
10
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
O pobudi
11
Poleti leta 2010 je Krščanska kulturna zveza – po zamisli častnega predsednika Janka
Zerzerja – dala pobudo za širšo iniciativo, ki naj po vsem Koroškem krepi zavest o
pomenu družine kot posredovalke slovenskega jezika na Koroškem. Zbrala se je
neformalna skupina posameznikov in predstavnikov raznih ustanov na Koroškem, ki
so spoznali potrebo po taki akciji.
Pobudo Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch smo predstavili 23.
septembra 2010, ob Dolgi noči jezikov, na Univerzi v Celovcu. Že prej pa smo začeli
zbirati besedne prispevke raznih ljudi, ki so podprli akcijo. Te prispevke smo od jeseni
2010 naprej redno objavljali v slovenskih medijih na Koroškem (Nedelja, Novice) in jih
leta 2012 izdali v brošuri Družina je zibelka jezika. Brošuro smo leta 2013 izdali
dvojezično v malo spremenjeni obliki. V občinskih listih Enotne liste smo objavljali
prispevke in predstavili pobudo.
K sodelovanju smo vabili tudi slovenska kulturna društva na Koroškem in v tem
sodelovanju je nastalo nekaj zanimivih stvari. S pobudo smo se bolj in bolj zavedali
dejstva, da so prav domača narečja za posredovanje in učenje slovenskega jezika na
Koroškem ključnega pomena. Narečje je za večino ljudi prvi stik z jezikom in njegov
pomen za učenje zbornega jezika je neoporečen. To potrjujejo tudi učitelji, ki učijo
slovenščino v šolah – bistvena razlika namreč je med učenci, ki tudi doma govorijo
slovenski jezik (pogosto narečje) ter učenci, ki se slovenščine učijo kot »tuji« jezik v
šoli. Skupaj s posameznimi društvi smo pripravili in izdali zgoščenke s
pravljicami/zgodbicami in pesmimi v raznih slovenskih koroških narečjih. Tako je
Sovensko prosvetno društvo Zila leta 2011 pripravilo zgoščenko s pravljicami v
ziljskem narečju pod naslovom Črnjәva kapca, leta 2012 pa Slovensko prosvetno
društvo Rož zgoščenko To ja nәhčer ҟne vi … – basni in pesmi v rožanskem narečju –
Miklova Zala za otroke ter Katoliško prosvetno društvo Drava zgoščenko Kralj Matjaž
s pripovedkami v podjunskem narečju.
David Kassl iz Tal pri Podgorjah (sedaj živi na Dunaju) je izdelal prikupne grafične
podobe, s katerimi smo akciji dali dodaten prepoznavni pečat, uporabili smo jih pri
raznih prireditvah, mdr. za nalepke in plakate, ki kažejo raznolikost koroških
slovenskih narečij. Njihove podobe najdete tudi v tej brošuri.
V Katoliškem domu prosvete v Tinjah od leta 2011 dalje sodelujemo ob prireditvi
Jezik moj zaklad – dopoldan za družine (Abenteuer Sprache – ein Vormittag für die
ganze Familie).
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
To ja nәhčer ҟne vi…
_
• basni in pesmi v rožanskem narečju • Miklova Zala za
otroke (zgoščenka)
Slovensko prosvetno društvo Rož je v sodelovanju z iniciativo Slovenščina v družini
izdalo zgoščenko, na kateri so basni in pesmi v rožanskem narečju. Zgoščenka je
prikupen dokument domače govorice iz Roža, ki pomeni za večino ljudi tudi prvi stik z
jezikom. Zgoščenko so posneli domačini iz Roža, za glasbene aranžmaje je poskrbel
Jozi Štikar.
Iniciativa „Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch“ in SPD Rož, 2012, cena: 12 evrov
12
Črnjәva kapca • pravljice v ziljskem narečju (zgoščenka)
Slovensko prosvetno društvo Zila (sekcija zila-film) je v sodelovanju z iniciativo
Slovenščina v družini izdalo tri klasične pravljice za otroke v pristnem slovenskem
ziljskem narečju. Zgoščenka predstavlja živo besedno dediščino z
Zilje in opozarja na lepoto in globlji pomen domačega narečja. Zgoščenko so po
zasnovi Sabine Zwitter-Grilc posneli domačini z Zilje, za glasbene aranžmaje je
poskrbel Jozi Štikar.
Pri KKZ je na voljo tudi slovarček z narečnimi izrazi.
Iniciativa »Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch« in SPD Zila, 2011, cena: 12 evrov
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
Kralj Matjaž in pripovedke v podjunskem narečju • (zgoščenka)
Katoliško prosvetno društvo Drava je v sodelovanju z iniciativo Slovenščina v družini
izdalo zgoščenko s pripovedkami v podjunskem narečju. Po zasnovi predsednika
Lenarta Katza je društvo KPD Drava priredilo pet pripovedk za otroke in odrasle v
pristnem slovenskem podjunskem narečju. Novejša zgodba v podjunskem narečju je
izpod peresa Sabine Buchwald. Pripovedke so pripovedovali člani Okteta Suha,
sodelavci KPD Drava, članice PIS Žvabek, člani Mlade Podjune in člani igralske skupine
SPD Edinost iz Pliberka. Pesmi pojejo Oktet Suha, PIS Žvabek, MoPZ Kralj Matjaž in
Mlada Podjuna. Zgoščenka predstavlja podjunsko govorico od Suhe do Pliberka in
opozarja na lepoto in globlji pomen domačega narečja.
13
Iniciativa »Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch« in KPD Drava, 2012, cena: 12 evrov
Kontaktni naslov: Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26/3, 9020 Klagenfurt / Celovec,
tel.: 0 463/51 62 43; faks: 0 463/50 23 79; e-mail: [email protected]
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
Dvo- in večjezičnost v družini
14
Dvo- in večjezične družine so danes stvarnost, ki odpira nove možnosti in izzive. Ker
tudi na Koroškem narašča število dvo- in večjezičnih družin, je leta 2008 v letu
medkulturnega dialoga začela delovati iniciativa »Dvo- in večjezičnost v družini«. Cilji
pobude so ozaveščanje o pojavu dvo- in večjezičnosti v družini, razmišljanje o
mogočih poteh, kako z dvo- in večjezičnostjo v družini ravnati danes, razvijanje
spoštljivega načina razprave o pričujoči tematiki in izmenjava izkušenj.
Leta 2011 so nosilci iniciative izdali brošuro, ki v tematskih poglavjih obravnava
življenjske situacije, s katerimi so vsak dan soočene dvo- in večjezične družine.
Brošura vabi k pogovoru: posamezne teme v njej naj bi dvo- in večjezične družine
spodbujale, da v medsebojnih pogovorih iščejo smernice za različne življenjske
situacije. Odkritosrčni pogovori naj krepijo medsebojno razumevanje in družini
omogočajo razvijati vse svoje potenciale.
Družina je tista institucija, v kateri razvijamo prvi odnos do jezikov in s tem do soljudi
in sveta. Ravnanje z jeziki v dvo- in večjezični družbi je poseben izziv, ki od vsakogar
zahteva spoštljivo ravnanje z lastnim jezikom in jeziki drugih.
Dvojezično brošuro 12 spodbud za sožitje v družini / 12 Impulse für Sprachenvielfalt in der
Familie lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri Slovenskem
narodopisnem inštitutu Urban Jarnik.
MARTINA PIKO-RUSTIA, ANTON ROSENZOPF-JANK, VLADIMIR WAKOUNIG IN PAVEL ZABLATNIK:
Dvo- in večjezičnost v družini: 12 spodbud za sožitje v družini  Zwei- und Mehrsprachigkeit in der
Familie: 12 Impulse für Sprachenvielfalt in der Familie; Mohorjeva založba, Celovec, Ljubljana, Dunaj
2011, 35 str., cena: 7 evrov
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
_
15
Družina je zibelka jezika – Die Familie ist die Wiege der Sprache
Od leta 2010 naprej smo v okviru pobude Slovenščina v družini začeli zbirati besedne
prispevke raznih oseb, ki so podprle našo pobudo. Te prispevke smo od jeseni 2010
naprej redno objavljali v slovenskih medijih na Koroškem (Nedelja, deloma Novice) in
jih leta 2012 izdali v brošuri Družina je zibelka jezika. Brošuro smo leta 2013 izdali v
obeh jezikih v nekoliko spremenjeni obliki. V njej so zbrani prispevki ljudi, ki
opozarjajo na pomen posredovanja jezika v družini in podčrtajo pomen slovenskega
jezika za Koroško, njeno družbo in širšo regijo, v kateri živimo, izpostavljajo pa tudi
potrebo po dodatnem pospeševanju šibkejšega jezika (t.j. slovenščine) v koroški
javnosti.
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
Dòma sәm dòma
Pu domače jes márjem,
ud doma štuә znam.
Četuj včasәh qni vәhqә,
me štuә qni sram.
16
Naš líd so dal
Vsiәm tiәm vasiәm,
hišam, puәlam iméne,
qә majә pumíәn.
Zatuә jes tuj zmiәrәm
brez straha puviәm:
„Na tuә, ud qodәr pridem,
punósәn bit smiәm.“
Mi vsi v našem qraj
bom hledál,
da qar najbol lop
sovéj bom znal.
StankoWakounig
(Kotiček tople domačije)
_
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
17
_
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
18
_
SLOVENŠČINA - ŽIV JEZIK V DRUŽINI IN JAVNOSTI
19
_