Vladimir Gajšek z Emmanuelle Pagano kominutivno

Vladimir Gajšek z Emmanuelle Pagano kominutivno

Od Vilenice, Ljubljane do Zagreba…
Vladimir Gajšek z Emmanuelle Pagano kominutivno frakturno i
Vladimir Gajšek
Emmanuelle Pagano in Vladimir Gajšek v pogovoru
V dvorani zagrebškega Kino Europa Müller sem se javno z vprašanjem in komentarjem na
temo Pisatelj in njegov bralec oglasil po pogovoru francoske pisateljice Emmanuele Pagano
in prevajalke Ursule Burger Oesch (Nouons-nous, roman, P.O.L., 2013 – Vezivanja, založba
Ljevak, Zagreb, 2015, 152 str.), kar je odlično moderirala Maja Peterlić, da sem osvetlil
položaj pesnic, pisateljic, publicistk v Evropi, Sloveniji in Hrvaški, toda le tako, da sem v
podtekstu pomišljal kot po avtomatskem vodniku na Miro, oddelek slovenskega centra PEN,
kjer delujejo slovenske književnice kot ženski oz. feministični del literarnega pisanja in kjer
imamo, ne glede na ženstvo, le skupne projekte, saj strogo več ne ločimo »ženske literature«
od otroške in mladinske, zabavne, žanrske, realistične… moške literature. Tako sem podal v
kratkem vprašanje »ženske literature« v Franciji, toda le v pomenu moderne ali od Sartrove
življenjske družice Simone de Beauvoir naprej, obenem pa sem tudi pomišljal na sodobne
nobelovke… Resda so prav književnice, še zlasti potem, ko so dobile volilno pravico in so se
odprle tudi šole za ženstvo pojavile organizirane oblike kakor kulturnega in literarnega
feminizma, toda le v smislu skupne literarnosti, stilistike in poetike, proze, dramatike, esejev,
1
publicistike… Zanimivo bi bilo opredeliti pomen umetnic tudi na drugih področjih, ki jih
zastopa npr. od Eve Petrič v evropskem in svetovnem likovnem prostoru do glasbenic, kot je
pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, Kristina Arnič, Blaženka Arnič, Urška Babič, Eva
Bohte, Zorka Bradač, Milanka Črešnik, Dijana Čizmok, Katja Činč, Alenka Dekleva, Vlasta
Doležal Rus, Božena Dornik, Aleksandra Češnjevar Glavina, Tamara Goličnik, Anja German,
Maja Gombač, Hilda Horak, Marina Horak, Silva Hrašovec,Hermina Hudnik, Planinka
Jurišić-Atić, Tatjana Kaučič, Maja Klinar, Bojana Karuza, Irena Koblar, Dana Kobler,
Marija Kocijančič, Karmela Kosovel, Maja Kastratovik, Marta Kržič, Metka Lebar, Erna
Lukač, Gita Mally, Lidija Malahodky Haas, Andreja Markun, Majda Martinc, Tina Mauko Mojca Monte, -Adriana Magdovski, Barbara Novak, Zdenka Novak, Katarina Natek, Petra
Neuman,Tatjana Ognjanović, Sonja Pahor – Torre, Aleksandra Pavlović, Mojca Pucelj, Nena
Rion, Ingrid Silič, Eva Sotelšek, Mirjam Strlič, Ana Šinkovec, Tanja Šterman, Andreja
Škabar, Tjaša Šulc, Metka Unuk, Nataša Valant, Urška Vidic, Zora Zarnik, Tanja Zrimšek,
Brina Zupančič; slovenske violinistke: Božena Angelova, Petra Arlati-Kovačič, Rudolfina
Avšič, Vera Belič, Tamara Bakardzijeva, Maja Burger-Silič, Anja Bukovec, Maja Cerar,
Milena Dostal, Alenka Fabiani-Mulej, Alenka Firšt, Jelka Glavnik, Zlatka Godec, Lidija
Grkman, Klavdija Jarc, Silva Katavić, Irina Kevorkova, Romana Kokalj, Damjana Kožar,
Tina Krajnik, Lucija Kreuh, Danica Koren Neuvirt, Mojca Križnič, -Lucija Krišelj, Barbara
Matos, Mojca Menoni, Erika Mordej, Lucija Mlakar, Anita Marić, Katja Mikula, Jasmina
Nanut, Marija Naveršnik, Gabriela Neculcea, Jelena Oršolić, Oksana Pečeny, Maja Peternel,
Majda Petrič Facchinetti, Danica Počkaj, Natalija Popov Vesel, Alenka Maier Popov, Vida
Sebastian, Monika Skalar, Sabina Skalar, Tjaša Spasić, Jelka Stanič, Ana Stadler, Andreja
Škrbec, Zorislava Štupnik, Tatjana Špragar, Sonja Trampevska, Lana Trotovšek, Vida
Udovič, Vesna Velušček, Vesna Čobal, Barbara Zalaznik Matos, Viktorija Zimšek, Monika
Zupan, Brina Nataša Zupančič, Andreja Zupanc, Marina Žižek; flavtistka Anita Gajšek
Prelovšek in Irena Grafenauer itd., - harfistka Mojca Zlobko Vajgl itd., gledališčnic, filmskih
igralk itd. Tako sem v kontekstu pisatelja in njegovega bralca govoril tudi v pomenu
sociologije literature, kjer velja za sodobni čas, da so pisateljice, od primeroma Agathe
Christie do J.K. Rowlingove in drugih, da se je z založbami in literarnim izdajateljstvom
literatura globalizirala, s čimer si je pridobila svetovno bralstvo – če je veljalo vsaj do 20.
stoletja, da so imeli največ bralcev pisatelji, ki so prevladovali, se v postmoderni družbi
menjavajo tokovi literarne bralnosti statistično, pa ne le kot ženski »frauenroman«,
sentimentalna dogodbenost ljubezenskih srečanj in podobno, kar prinaša založbam denar,
ampak tudi v tistih pomenih umetniške besede in pisanja kakor ga uresničuje prav Emmanuele
Pagano. Medtem ko so si lahko – literarni - kritiki in teoretiki v laseh, pa avtorica ne ureja
svojega pisanja po modi ali tako, da bi skrivala rokopise v miznici, prej narobe. Male usode
žensk so umetniško vedno veličastne. Ko sem se spomnil nekaterih glasbenih umetnic, sem
naletel na staro vprašanje po/ustvarjalnosti in dirigentov/inj v resni glasbi. Slovenskih
številnih popevkaric ali opernih in operetnih pevk pa nisem omenjal. Tukaj so nedvomno tudi
slovenske avtorice: Mimi Malenšek, Mira Mihelič, Ljuba Prenner (avtorica prve slovenske
kriminalke Neznani storilec), tu so še med drugimi Berta Boetu, Marjeta Novak-Kajzer, Nada
Kraigher, Katarina Marinčič, Nada Gaborovič, Zlata Vokač, Nedeljka Pirjevec, Marija
Vogrič, pravljičarka Svetlana Makarovič, Lidija Asta, Marinka Fritz-Kunc. Lela B. Njatin,
Mijolka Žižmond Kofol, Tamara Doneva, Lidija Gačnik, Karolina Kolmanič, Jolka Milič,
2
publicistke Irena Avsenik Nabergoj, Silvija Borovnik, Ignacija Fridl, Spomenka Hribar,
Manca Košir, Alenka Puhar, Tea Štoka; Desa Muck, Vida Mokrin Pauer, Taja Kramberger,
Vanja Strle, Saša Vegri, Janja Vidmar, Evelina Umek, - Maja Haderlap, Petra Kolmančič,
Lucija Stupica, Nataša Velikonja -; Erica Johnson Debeljak, Polona Glavan, Stanka Hrastelj,
Nina Kokelj, Barbara Korun, Mojca Kumerdej, Vesna Lemaić, Katarina Marinčič, Eva Petrič,
Barbara Pogačnik, Ifigenija Simonovič, Lucija Stepančič, Barbara Simoniti, Veronika
Simoniti, Breda Smolnikar, Ana Pepelnik, Lili Potpara, Barica Smole, Urška Sterle, Brina
Svit, lezbična Suzana Tratnik, publicistka Vesna Vuk Godina… Te in druge avtorice so
vnesle v slovensko književnost veliko pristno živahnost.
Literatura fraktalno ali v zagrebškem festivalnem zlomu? S francosko pisateljico Emmanuelle
Pagano (15. 9.19691, Aveyron), kakor da sva se dotaknila zemlje festivalno…
Literarnokritični pastiš lahko ugotovi le nekatere utrinke Festivala svetovne književnosti
FRAKTURA v glavnem mestu Hrvaške, kjer so nastopajoči pokazali dobro voljo
mednarodnega sodelovanja.
Avtorsko fikcijska, a nikar kakor fiktivna Emmanuele Pagano spada med francoske
pisateljice, ki ji je uspelo romaneskno zgradbo pripovedi umestiti ne le kot zgolj prozno
produkcijo pripovedi, ampak tudi kot mešanico simbolne lepote v opisih literarnih oseb,
krajev in dogajanj. S tem je njena epopeja romaneskno zaključena, pa vendar dovolj odprta,
da širi duhovni prostor premislekov o pomenu človeške eksistence. Moj diskurzivni komentar
kot vprašanje avtorici kot neučakljivi porednici v pisavi je prav zato naletel na uglajeno
natančen odgovor, ki je žensko – avtorico umestil v francoski prostor pisateljevanja, obenem
pa tudi v pomen jezika, s katerim se sooča bralec med branjem: po francoskem
strukturalizmu, roman noveau, reizmu in non-fiction literature se je Emmanuele Pagano
izvrstno stilno pripovedno uvrstila med pomembne avtorice. Začel sem francosko, pa me je
moderatorka Maja Peterlić opozorila, da je prejelo občinstvo prevajalske slušalke, zato naj
govorim hrvaško, tako da sem govoril hrvaško, sem se namreč potrudil, da nisem govoril
srbsko, v izgovarjavi e-kavsko, kakor sem sicer tudi pisno navajen. Pisateljica je prevedena v
slovenščino, hrvaščino, nemščino, italijanščino in madžarščino.
Dogmatika literarnih prepričanj ni nikoli dovolj prepričljiva, da bi uspela umetniško, kajti eno
so literarne sanjarije, drugo je literarno življenje sámo.V osebnem pogovoru z avtorico sem
dognal, da govorim z umetnico lepe besede, ki šteje svoje pisateljstvo za poklic, seveda brez
preklica česarkoli. Pravzaprav sem se morda najprej pogovarjal z Emmo Schaak, da bi bil pri
nji in z njo občutno pripoveden in oveden še sam, čeprav ne pred ljudmi kakor tokrat, pa še v
Zagrebu povrhu. Kar določa pisateljico, je natančno določena, njena lastna avtentična pisava,
ki je navsezadnje pisava nerazkrite, tudi kdaj žrtvovane ljubezni. Bila je zagrebška noč in
pogovor naju dveh s pisateljico je bil ob mizici za/seben… Štejem, da je poglavitna kakovost
pisatelja empatija in prepustnost, da sprejmemo vse, kar nas obkroža in da te senzacije in
občutja prehajajo skozi nas, je sicer menila pisateljica, ko živi pisateljska oseba večstransko
življenje. Strinjal sem se.
3
Kot kiparka je bila Emmanuelle Pagano profesorica likovne umjetnosti – od leta 1969 do
2012, odtlej v pisateljskem svobodnem poklicu; Emmanuelle Pagano je študirala zgodovino
filma in avdiovizualne umetnosti na fakulteti Paul Valéry u Montpellieru.
Omeniti velja, da se je literarni svet dandanes glokaliziral evropsko. Pisateljica Emmanuelle
Pagano živi z družino, mati treh otrok, v departmaju Département Ardèche (07) Département de l’Ardèche v jugovzhodni pokrajini regije Rhône-Alpes, znan po reki
Ardèche.
Emmanuelle Pagano in Vladimir Gajšek
**
*
Nagrade in priznanja:
Prix TSR du roman 2005 za - Le Tiroir à cheveux.
Prix Wepler 2008 za - Les Mains gamines.
Prix Rhône-Alpes du Livre 2009 za - Les Mains gamines
Prix Rhône-Alpes de l’adaptation cinématographique 2009 za - Les Adolescents troglodytes.
4
Prix de littérature de l'Union européenne 2009 za - Les Adolescents troglodytes.
5
Dela:
Pour être chez moi (psevdonimno d'Emma Schaak), récit, éditions du Rouergue, 2002
Pas devant les gens, roman, La Martinière, 2004
Le Tiroir à cheveux, P.O.L., roman, 2005
Les Adolescents troglodytes, roman, P.O.L., 2007
Les Mains gamines, roman, P.O.L., 2008
Le Guide automatique, nouvelle, Librairie Olympique, 2008
Toucher terre, à propos de Jacques Dupin, Publie.net, 2008
L'Absence d'oiseaux d'eau, roman, P.O.L., 2010
La Décommande, nouvelle, JRP-Ringier, coll. « Hapax Series », 2011
Un renard à mains nues, recueil de nouvelles, P.O.L., 2012
Le Travail de mourir, nouvelle, photographies de Claude Rouyer, éd. Les Inaperçus, 2013.
Nouons-nous, roman, P.O.L., 2013
En cheveux, récit, éd. Invenit, 2014
Ligne 12, illustration de Marion Fayolle, Le Square éditeur, zbirka « Carnets de lignes », 2014
Lignes & Fils, première partie de La Trilogie des rives, P.O.L, 2015
Opombe:
i
Fraktura 2015, Zagreb
Program Festivala svetovne književnosti FRAKTURA
- v hrvaščini:
Program, utorak, 25.08.2015 - Konferencija za novinare Festivala svjetske književnosti u
Zagrebu - 25. kolovoza u 12 sati
utorak, 01.09.2015.
Otvaranje izložbe crteža i slika - 18.00
četvrtak, 03.09.2015.
Svečano otvaranje - 20.00
Razotkrivanje: David Foenkinos - 20.30
Nastup jeboTon ansambla - 22.00
petak, 04.09.2015.
Pisac i njegov čitatelj: Julya Rabinowich i Helen Sinković - 17.00
Razotkrivanje: Philipp Blom - 19.00
Filmska večer s Etgarom Keretom - 20.30
Pop-kultura kao nadahnuće - 21.00
Mali noćni strip-tiz: Ženski strip - nek' ide kvragu! - 22.30
6
subota, 05.09.2015.
Pisac i njegov čitatelj: Andrej E. Skubic i Anita Peti-Stantić - 17.00
Razotkrivanje: Etgar Keret - 19.00
Filmska večer s Tomislavom Zajecom - 20.30
Rat kao gubitak ili traženje identiteta - 21.00
Mali noćni strip-tiz: Biografije u stripu - nacrtani životi - 22.30
nedjelja, 06.09.2015.
Pisac i njegov čitatelj: Emmanuelle Pagano i Ursula Burger Oesch - 17.00
Razotkrivanje: Diego Marani - 19.00
Filmska večer sa Sofi Oksanen - 20.30
Preživjeli smo komunizam - 21.00
ponedjeljak, 07.09.2015.
Pisac i njegov čitatelj: Claire-Louise Bennett i Dijana Matković - 17.00
Razotkrivanje: Sofi Oksanen - 19.00
Filmska večer posvećena Patricku Modianou - 20.30
Mikrokozmi kao jedina moguća literarna stvarnost - 21.00
Mali noćni strip-tiz: 80 godina stripa u Hrvatskoj - 22.30
utorak, 08.09.2015.
Pisac i njegov čitatelj: Ognjen Spahić i Seid Serdarević - 17.00
Razotkrivanje: Ernesto Mallo - 19.00
Filmska večer posvećena Péteru Esterházyju - 20.30
Dobro došli u pustinju postsocijalizma - 21.00
Mali noćni strip-tiz: Bešumna kretanja Helene Klakočar - 22.30
srijeda, 09.09.2015.
Književna matineja za srednjoškolce: Maša Kolanović, Sloboština Barbie - 12.00
Pisac i njegov čitatelj: Ivica Prtenjača i Drago Glamuzina - 17.00
Razotkrivanje: John Ralston Saul, Giga Gračan i Matija Janeš - 19.00
Filmska večer s Étienneom Davodeauom - 20.30
Potonuli gradovi - 21.00
Mali noćni strip-tiz: Atentat - 22.30
četvrtak, 10.09.2015.
Književna matineja za srednjoškolce: Neven Orhel, Iskra - 12.00
Pisac i njegov čitatelj: Ivančica Đerić i Iva Karabaić - 17.00
Razotkrivanje: Clemens Meyer - 19.00
Filmska večer s Filipom Davidom - 20.30
Osobne povijesti - 21.00
Mali noćni strip-tiz: O Lulu, vinima i još ponečemu - 22.30
7
petak, 11.09.2015.
Književna matineja za srednjoškolce: Tomislav Zajec, Lunapark - 12.00
Pisac i njegov čitatelj: Tanja Radović i Branko Čegec - 17.00
Razotkrivanje: Oto Horvat - 19.00
Filmska večer s Clemensom Meyerom - 20.30
Razotkrivanje: Filip David - 21.00
DJ Filippo Lippi - 22.30
**
*
Gostje Festivala svetovne književnosti FRAKTURA
- v hrvaščini:
Ivana Armanini
Ivana Armanini ilustratorica je, dizajnerica i fotografkinja, a na kulturnoj sceni najpoznatija je
kao idejna začetnica projekta Komikaze.
Claire-Louise Bennett
Claire-Louise Bennett, odrasla u Wiltshireu, studirala književnost i dramsku umjetnost. Piše
eseje i kratke priče.
Philipp Blom
Philipp Blom povjesničar je, novinar, romanopisac i prevoditelj. Studirao je u Beču i Oxfordu,
gdje je i doktorirao modernu povijest.
Vlaho Bogišić
Vlaho Bogišić kritičar je, esejist, novinski i prozni pisac, bavi se književnom kritikom i
leksikografijom.
Ursula Burger Oesch
Ursula Burger Oesch rođena je 1976. u Zagrebu. Bavi se prevođenjem s francuskog na
hrvatski i s hrvatskog na francuski jezik.
Glen Chapron
Glen Chapron (1982.) francuski je ilustrator i autor stripova. Kao crtač potpisuje strip Atentat
(2012.) preveden u - od dvadeset zemalja.
Branko Čegec
Branko Čegec pjesnik je, esejist, književni kritičar i prevoditelj te vlasnik i urednik naklade
Meandar.
Filip David
8
Filip David beogradski je dramatičar, romanopisac i esejist, a napisao je i - televizijskih
drama i filmskih scenarija.
Étienne Davodeau
Étienne Davodeau francuski je crtač i scenarist stripa. U njegovim je djelima prisutno
zanimanje za društvene probleme i svakodnevicu.
Borivoj Dovniković
Borivoj Dovniković likovni urednik, karikaturist i ilustrator. Radio je na grafičkom
oblikovanju novinskih oglasa, plakata, časopisa i knjiga.
Slavenka Drakulić
Slavenka Drakulić najpoznatija je hrvatska spisateljica u svijetu. Objavljuje tekstove u nekim
od najslavnijih svjetskih novina i časopisa.
Ivančica Đerić
Ivančica Đerić, spisateljica i pjesnikinja, rođena je u Sisku 1969. Autorica je pet romana i
dviju zbirki pjesama. Radi u informatičkoj industriji.
Andrej E. Skubic
Andrej E. Skubic, slovenski pisac i prevoditelj. Završivši studij slavistike i anglistike,
posvećuje se prozi i književnom prevođenju.
David Foenkinos
David Foenkinos rođen je 1974. u Parizu. Nesuđeni je glazbenik, profesor gitare i strastveni
ljubitelj književnosti.
Drago Glamuzina
Drago Glamuzina pjesnik je, romanopisac i kritičar, a radi kao glavni urednik u izdavačkoj
kući Profil.
Slavko Goldstein
Slavko Goldstein, hrvatski političar, novinar, scenarist, književni i radijski urednik. Osnivač
je izdavačkih kuća Liber i Novi liber.
Giga Gračan
Giga Gračan urednica je, prevoditeljica i novinarka. Objavljuje književne i srodne prijevode s
engleskoga, francuskoga i njemačkoga.
Srećko Horvat
Srećko Horvat teoretičar je, kolumnist i prevoditelj. Umjetnički je direktor Subversive Film
Festivala.
9
Oto Horvat
Oto Horvat knjievnik je i prevoditelj. Piše i prevodi poeziju sa mađarskog, njemačkog i
talijanskog jezika.
Maja Hrgović
Maja Hrgović književnica je, novinarka i kritičarka čije je pisanje ostavilo traga u domaćim i
međunarodnim publikacijama.
Helena Janečić
Helena Janečić akademska je slikarica i prof. likovne kulture. Radi kao slobodna umjetnica i
strip autorica u Osijeku, Zagrebu i Beogradu.
Matija Janeš
Matija Janeš prevoditelj je, urednik i stručni suradnik za španjolsko govorno područje.
Miljenko Jergović
Miljenko Jergović književnik je i novinar, objavljuje pjesme, prozu, kritike, drame te
publicističke tekstove.
Irena Jukić Pranjić
Irena Jukić Pranjić ilustratorica je, nastavnica i urednica. Autorica je i glavna urednica
antologije Ženski strip na Balkanu.
Iva Karabaić
Iva Karabaić, prevoditeljica je, novinarka i urednica. Uredila je - od pedeset knjiga iz raznih
područja.
Damir Karakaš
Damir hrvatski je novinar, književnik i karikaturist. Izvodio je performanse, izlagao
konceptualne radove te objavljivao crteže.
Samira Kentrić
Samira Kentrić slobodna je umjetnica, bavi se vizualnom umjetnošću kojom spaja javni i
politički govor s intimnim sferama svakodnevnog ljudskog života.
Etgar Keret
Etgar Keret jedan je od najpopularnijih izraelskih književnika današnjice i predavač na
Sveučilištu Ben-Gurion u Negevu.
Helena Klakočar
Helena Klakočar ilustratorica je, autorica plakata, voditeljica likovnih radionica,
videoumjetnica i autorica grafičkih romana.
10
Reinhard Kleist
Reinhard Kleist njemački je grafički dizajner i autor stripova. Radi ilustracije za knjige, CDove, časopise i reklamne kampanje.
Maša Kolanović
Maša Kolanović, znanstvena je novakinja i književnica, a bavi se proučavanjem odnosa
popularne kulture i hrvatske književnosti.
Veljko Krulčić
Veljko Krulčić nakladnik je, novinar i publicist, a autor je i brojnih izložbi na temu stripa.
Pero Kvesić
Pero Kvesić književnik, novinar, urednik, bloger. Samostalni je umjetnik i književnik te
uređuje zabavnike za djecu.
Ernesto Mallo
Ernesto Mallo argentinski je pisac, novinar, kolumnist i esejist. Svjetski uspjeh postigao je
trilogijom o policijskom inspektoru Lascanu.
Diego Marani
Diego Marani talijanski je književnik, kolumnist, novinar i lingvist. Radi kao viši lingvist u
Europskoj uniji u Briselu.
Dijana Matković
Dijana Matković spisateljica je, novinarka, urednica i književna kritičarka.
Clemens Meyer
Clemens Meyer, njemački je književnik i dobitnik niza vrijednih književnih nagrada.
Andrej Nikolaidis
Andrej Nikolaidis književnik je i kolumnist. Njegovi romani objavljeni su u petnaestak
izdanja na raznim europskim jezicima.
Kristian Novak
Kristian Novak, profesor je, urednik i knjževnik čija su područja interesa dodirno
jezikoslovlje, - jezičnost i sociolingvistika.
Sofi Oksanen
Sofi Oksanen suvremena je finska spisateljica. Smatra se jednom od najutjecajnijih mladih
finskih autorica i autora.
Emmanuelle Pagano
11
Emmanuelle Pagano studirala je umjetnost, smjer film i audiovizualne umjetnosti, nakon čega
je napustila školu i posvetila se pisanju.
Anita Peti-Stantić
Anita Peti-Stantić, profesorica i slavistica, bavi se proučavanjem lingvističkoga statusa
pacijenata s afazijom i gramatikama nasljednih govornika.
Frano Petruša
Frano Petruša hrvatski je autor stripa, animator i ilustrator. Ilustrira knjige, udžbenike i
slikovnice te radi animacije za reklamne agencije.
Edo Popović
Edo Popović, rođen 1957. u Livnu, jedan je od pokretača književnog časopisa Quorum.
Objavljuje priče, novele i romane.
Ivica Prtenjača
Ivica Prtenjača piše poeziju, prozu, dramske tekstove, novinske kolumne, a često vodi i
književne festivale, promocije i sajmove.
Julya Rabinowich
Julya Rabinowich diplomirala je slikarstvo i filozofiju, a radi kao simultana prevoditeljica u
sklopu psihoterapeutskih seansi s izbjeglicama.
Tanja Radović
Tanja Radović dramska je spisateljica. Svoj prvi dramski tekst Centar za spavanje objavila je
u časopisu 1995. godine.
John Ralston Saul
John Ralston Saul kanadski je teoretičar, esejist i romanopisac.
Seid Serdarević
Seid Serdarević glavni je urednik nakladničke kuće Fraktura i programski direktor Festivala
svjetske književnosti.
Helen Sinković
Helen Sinković, profesorica njemačkog i talijanskog jezika, radi kao prevoditeljica, a u
slobodno se vrijeme bavi i književnim prevođenjem.
Ognjen Spahić
Ognjen Spahić, crnogorski književnik. Objavljuje prozu i književnu kritiku u svim
relevantnim časopisima za književnost i kulturu.
Igor Štiks
12
Igor Štiks autor je romana, proznih tekstova, eseja i pjesama. Piše književne kritike i novinske
članke.
Matko Vladanović
Matko Vladanović, kritičar, književnu je kritiku počeo pisati još 2006. godine, a nedugo
potom i tekstove vezane za devetu umjetnost.
Tomislav Zajec
Tomislav Zajec pjesnik je, dramatičar, romanopisac i filmski scenarist. Peterostruki je
dobitnik Nagrade Marin Držić za dramske tekstove.
**
Moderatorji Festivala svetovne književnosti FRAKTURA
Vlaho Bogišić
Nadežda Čačinovič
Branko Čegec
Goran Ferčec
Ivica Ivanišević
Miljenko Jergović
Vlatka Kolarović
Vuk Perišić
Maja Peterlić
Sven Popović
Seid Serdarević
Roman Simić Bodrožić
Neven Svilar
Vladimir Šagadin
Andrija Škare
Dario Špelić
Matko Vladanović
Patricija Vodopija
Učenci IV. Gimnazije Zagreb
Učenci Gimnazije Lucijana Vranjina
Učenci V. gimnazije Zagreb
13