Obrazložitve PRORAČUN OBČINE MIRNA PEČ ZA LETI 2015 IN 2016

Transcription

PRORAČUN
OBČINE MIRNA PEČ
ZA LETI 2015 IN 2016
Obrazložitve
OBČINA MIRNA PEČ
DECEMBER 2014
PRORAČUN OBČINE MIRNA PEČ ZA LETI 2015 IN 2016
1. UVOD
Pri pripravi predloga občinskega proračuna in finančnih načrtov neposrednih in posrednih
uporabnikov občine uporabijo naslednje predpise:
Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU,
110/02-ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08 in 49/09); v nadaljevanju: ZJF),
Uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega
proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 44/07),
Odredbo o funkcionalni klasifikaciji javnofinančnih izdatkov (Uradni list RS, št. 43/00),
Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 57/05,
88/05-popr. , 138/06 in 108/08) in
Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, št. 91/00 in 122/00).
Pri pripravi proračuna je potrebno upoštevati tudi podzakonske predpise Zakona o
računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99; v nadaljevanju: ZR), in sicer:
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09 in 58/10)
V delu proračuna, ki se nanaša na pripravo načrta razvojnih programov, pa morajo občine
upoštevati:
Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na
področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10) v nadaljevanju : UEM),
Zakon o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljevanju: ZSDrP).
Pri pripravi dokumentov proračuna, ki se nanašajo na pripravo kadrovskega načrta, občine
upoštevajo:
Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo; v
nadaljevanju: ZJU-UPB3 ter 65/08, 69/08-ZTFI-A in 69/08-ZZavar-E).
Stran 1
Pri pripravi dokumentov, ki se nanašajo na pridobivanje in razpolaganje s stvarnim
premoženjem občine pa:
Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07; v
nadaljevanju: ZSPDPO)
Uredba o stvarnem premoženju države pokrajin in občin (Ur. list RS, št. 84/2007, 94/2007
in 100/2009).
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št.
86/2010, v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS)
Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS,
številka 34/2011).
2. VRSTE PRORAČUNOV
Zaradi jasnega ločevanja pojmov: proračun, spremembe proračuna in rebalans proračuna, je
potrebno le-te pojasniti.
Na podlagi 3. člena ZJF:
•
je proračun akt države oziroma občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za eno leto;
•
so spremembe proračuna akt o spremembah in dopolnitvah državnega
oziroma občinskega proračuna, ki ga vlada predloži v sprejem državnemu zboru
oziroma župan občinskemu svetu pred začetkom leta, na katerega se sprejeti
proračun nanaša;
•
je rebalans proračuna akt države oziroma občine o spremembi proračuna med
letom.
Proračun se sprejema v roku, ki omogoča uveljavitev s 1. januarjem leta, za katero se sprejema.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij in nalog
občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v
preteklem letu (začasno financiranje). Prav tako mora občinski svet pred začetkom leta, na
katerega se sprejeti proračun nanaša, sprejeti spremembe občinskega proračuna. Če spremembe
proračuna niso sprejete pred začetkom leta, na katerega se že sprejeti proračun nanaša, se
izvršuje sprejeti proračun.
Stran 2
Če se proračun oziroma spremembe proračuna v teku proračunskega leta ne uravnotežijo, kljub
izvajanju ukrepov iz 40. člena ZJF, mora župan predlagati rebalans proračuna.
Občina lahko sprejme proračun le za eno leto, lahko pa tudi za dve leti. ZJF v 13. a členu
omogoča, da vlada predloži državnemu zboru skupaj s predlogom proračuna za naslednje
proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi. Če je proračun sprejet, vlada
najkasneje do 1. oktobra prihodnjega leta predloži državnemu zboru predlog sprememb
proračuna, ki so potrebne zaradi bistvenih sprememb predpostavk gospodarskega razvoja ali
usmeritev ekonomske in javnofinančne politike. Ob predlogu sprememb proračuna vlada
predloži državnemu zboru tudi predlog proračuna za leto, ki sledi letu, za katerega so
pripravljene spremembe proračuna.
Določbe 13. a člena ZJF tudi občinam omogočajo pripravo in sprejetje proračuna za dve leti,
vendar lahko župan predloži občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje
proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, le znotraj mandatnega obdobja,
za katero je bil občinski svet izvoljen.
V primeru sprejemanja proračuna za dve leti državni zbor oziroma občinski svet sprejmeta dva
proračuna, za vsako leto posebej. Priprava proračunov za dve leti omogoča uveljavitev
dolgoročnejšega planiranja proračunskih prejemkov in izdatkov kot tudi učinkovitejše
oblikovanje in izvajanje makrofiskalne politike in večletnih razvojnih programov na posameznih
področjih delovanja vlade. Tudi v občinah je na ta način omogočeno dolgoročnejše planiranje,
kar je zlasti pomembno pri načrtovanju razvojnih nalog (investicij), ki jih ni mogoče realizirati v
enem proračunskem letu. Le-te se tudi v občinah načrtujejo v načrtu razvojnih programov, ki je
sestavni del občinskega proračuna in ki se pripravlja za obdobje štirih let. S sprejetjem
dvoletnega proračuna se bo lahko prekinil tudi dosedanji pogost način začasnega financiranja
proračunskih potreb v prvih mesecih proračunskega leta, ko proračun še ni bil sprejet.
V Občini Mirna Peč sprejemamo dvoletne proračuna od leta 2007 dalje. Dvoletno sprejemanje
proračunov za občino pomeni preglednejše načrtovanje razvojnih programov občine, kot tudi
pravočasna priprava (zrelost) projektov in izvedbo javnih naročil za izvedbo investicij in
pridobivanje dodatnih sredstev iz skladov EU ter morebitnih drugih virov financiranja.
Stran 3
Proračun je ekonomski, finančni in politični akt, s katerim se določi programe, pravice porabe in
vse javno finančne institucije za izvedbo zastavljenih programov in aktivnosti. Zakon o javnih
financah (v nadaljevanju ZJF) opredeljuje proračun kot akt države oziroma občine, s katerim so
predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za eno
leto.
Da lahko občina izvaja naloge in funkcije, ki so potrebne za učinkovito zadovoljitev potreb
občanov, ki so javnega interesa, mora ob ostalem na primeren način zbirati sredstva in potem ta
sredstva odgovorno in učinkovito razporediti ter uporabiti. Proračun je instrument prek katerega
so transakcije dejansko načrtovane in izvedene.
V celotnem proračunskem procesu je potrebno upoštevati osnovna proračunska načela za
racionalno in učinkovito načrtovanje, vodenje ter za upravljanje proračuna in celotnih javnih
financ. Proračunska načela so vodila, ki jih je treba upoštevati v vseh fazah proračunskega
ciklusa in so konkretizirana v posameznih zakonskih rešitvah.
Osnovna klasična načela, ki jih je potrebno upoštevati v vseh fazah proračunskega ciklusa, saj
omogočajo racionalno in učinkovito planiranje ter upravljanje s proračunom, so naslednja:
•
načelo proračunske enotnosti, ki zahteva, da so prejemki in izdatki občine zajeti v
enem proračunu z namenom, da občinski svet ob obravnavi proračuna pridobi celovito
sliko o financah občine,
•
načelo proračunske popolnosti, ki zahteva, da so v proračunu prikazani vsi prejemki
in izdatki brez medsebojne kompenzacije,
•
načelo preglednosti, ki zahteva, da so sredstva proračuna pregledno razčlenjena in
sicer prejemki po virih in izdatki po namenih,
•
načelo predhodne potrditve proračuna ter periodičnosti (enoletnosti) proračuna,
•
načelo proračunske specializacije ter celovitega pokrivanja,
•
načelo proračunskega ravnotežja (ravnovesje med celotnimi prejemki in izdatki) ter
proračunska točnost /realne ocene),
•
načelo proračunske javnosti (objava v javnih glasilih).
Stran 4
S sprejemom Odloka o proračunu občine Mirna Peč za leto 2015 in Odloka o proračunu
občine Mirna Peč za leto 2016 bodo doseženi predvsem naslednji cilji in finančni
učinki:
-
zagotovljeno bo nemoteno financiranje funkcij in nalog občine, ki so opredeljeni
z ustavo, zakoni ter občinskimi predpisi v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje
različnih namenov in programov,
-
racionalno gospodarjenje s finančnim in stvarnim premoženjem občine,
-
prednostno financiranje že sprejetih investicij,
-
določena bo finančna osnova in možnosti za pridobitev sredstev iz državnega
proračuna in sredstev EU,
-
sprejet proračun je pravna osnova za oddajo javnih naročil in za pričetek izvajanja
novih investicij.
Skladno s 17. členom ZJF mora minister, pristojen za finance, o temeljnih ekonomskih
izhodiščih in predpostavkah za pripravo državnega proračuna obvestiti tudi občine.
Osnova za pripravo predloga državnega proračuna za leti 2015 in 2016 in s tem tudi občinskih
proračunov
je
Jesenska napoved gospodarskih gibanj Vlade Republike Slovenije, kjer so
podatki iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada Republike Slovenije za
makroekonomske analize in razvoj spremenjeni. Podatki iz te napovedi so podlaga tudi za
pripravo občinskih proračunov za leti 2015 in 2016. Temeljna ekonomska izhodišča in
predpostavke za pripravo občinskega proračuna so sestavni del navodila za pripravo
občinskega proračuna, ki ga za finance pristojen organ občinske uprave na podlagi 18. člena
ZJF posreduje neposrednim uporabnikom.
Ministrstvo za finance občinam še ni posredovalo izhodišča za pripravo proračunov lokalnih
skupnosti za leto 2015 ali 2016, kjer bi bili podani tudi osnovni makroekonomski okvirji razvoja,
zato bomo pri načrtovanju prejemkov in izdatkov občinskega proračuna upoštevali dosedanje
izračune MF in veljavno zakonodajo, vključno ZUJF.
Kot pomoč pri pripravi proračuna nam je služil tudi Proračunski priročnik za pripravo
proračunov občin za leto 2015, ki nam ga je posredovalo Ministrstvo za finance 16.10.2014 :
http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/lokalne_skupnosti/priprava_proracunov_in_zaklju
cnih_racunov_obcinskih_proracunov/proracunski_prirocnik/proracunski_prirocnik_za_pripr
avo_proracunov_obcin_za_leto_2015/.
Stran 5
Makroekonomska izhodišča in glavni cilji ekonomske politike
Osnova za pripravo predloga proračuna za leto 2015 je Jesenska napoved gospodarskih
gibanj UMAR iz septembra 2014 – globalno makroekonomski okviri razvoja Slovenije
(napoved gospodarskih gibanj do vključno leta 2016.
V sklopu dokumenta ''Globalni makroekonomski okviri razvoja Slovenije'', so zajeta temeljna
ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo občinskega proračuna (bruto domači
proizvod, menjava s tujino, zaposlenost in produktivnost dela, prebivalstvo, zasebna potrošnja,
plače, investicije v osnovna sredstva, državna potrošnja, cene ter tečaj USD in EUR).
Podlaga pri pripravi proračuna občine in finančnih načrtov neposrednih in
posrednih
uporabnikov
proračunskih
sredstev
za
planiranje
nominalnih
okvirov
javnofinančnih prihodkov in odhodkov je povprečna letna rast cen v višini 0,6% in letna
stopnja inflacije v višini 1,1 % za leto 2015 (UMAR – Jesenska napoved
gospodarskih gibanj).
Financiranje zakonsko določenih nalog občin
Za pripravo občinskih proračunov občine potrebujejo tudi podatke o dohodnini in finančni
izravnavi, katerih izračun določa Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06,
101/07 – odločba US, 57/08; v nadaljevanju: ZFO-1A in 36/11).
Primerna poraba predstavlja primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih
nalog. Ministrstvo za finance ugotovi primerno porabo posamezne občine na podlagi dolžine
lokalnih cest in javnih poti v občini, površine občine, deleža prebivalcev, mlajših od 15 let in
deleža prebivalcev, starejših od 65 let v občini, števila prebivalcev občine in povprečnine.
Za izračun prihodkov občine za financiranje primerne porabe (dohodnina) je
potrebno ugotoviti tudi primeren obseg sredstev za financiranje primerne porabe, ki pomeni
merilo za ugotovitev prihodkov iz dohodnine za financiranje primerne porabe. Za financiranje
primerne porabe tako pripada občinam 54% dohodnine, ki se med občine razdeli najprej v višini
70% vsem občinam enako.
Stran 6
Ostalih 30% dohodnine ter del od 70% dohodnine, ki presega primeren obseg sredstev pa se
razdeli kot solidarnostna izravnava v višini razlike med 70% dohodnine in primernim
obsegom sredstev za financiranje primerne porabe.
Kot dodatna solidarnostna izravnava se občinam razdeli razlika med dohodnino v višini 54
% in prihodki od 70% dohodnine in solidarnostne izravnave in sicer le-ta pripada občinam,
katerih primeren obseg sredstev za financiranje primerne porabe je nižji od primerne porabe.
Finančna izravnava predstavlja sredstva, ki se v posameznem proračunskem letu dodelijo
občini, ki s prihodki za financiranje primerne porabe (dohodnina) ne more financirati svoje
primerne porabe.
Povprečnina, ki je eden izmed elementov za izračun primerne porabe in s tem dohodnine in
finančne izravnave, je izračunana na podlagi Uredbe o metodologiji za izračun povprečnine za
financiranje občinskih nalog (Uradni list RS, št. 51/09) in Pravilnika o določitvi podprogramov,
ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine (Uradni list RS, št. 53/09). O predhodnih oziroma
končnih podatkih o dohodnini in finančni izravnavi Ministrstvo za finance na podlagi 14. in 16.
člena ZFO-1 obvesti občine v zakonsko določenih rokih (predhodni podatki do 15. oktobra,
končni podatki pa po sprejetem državnem proračunu).
Povprečnina za leti 2015 in 2016
Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o financiranju občin vlada pred predložitvijo
državnega proračuna v državni zbor sklene z reprezentativnimi združenji dogovor, s katerim se
določijo povprečni stroški za financiranje nalog iz prvega odstavka tega člena in na novo
določenih nalog občin, ki jih bodo občine začele opravljati v naslednjem proračunskem letu.
Povprečni stroški za financiranje nalog občin (povprečnina) se ugotovijo z upoštevanjem
podatkov o tekočih odhodkih in tekočih transferih za te naloge, ki jih občine sporočajo na
Ministrstvo za finance v skladu z veljavnimi predpisi za poročanje o realiziranih proračunih
občin, kar pomeni, da se upoštevajo podprogrami, določeni v Uredbi o določitvi nalog, katerih
stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin in
metodologije za izračun povprečnine (Uradni list RS, št. 91/07; v nadaljevanju: Uredba).
Stran 7
Izračunana povprečnina, kot jo določa ZFO-1, že od leta 2010 dalje presega finančne zmožnosti
javnih financ v državi. Povprečnina za leto 2015, ki je v višini 525 evrov določena v 46.
Členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS,
št. 101/13, 9/14 – ZRTVS-1A, 25/14 – ZSDH-1 in 38/14), je v času priprave predloga občinskega
proračuna še predmet pogajanj med Vlado Republike Slovenije in združenji občin. O končni
višini povprečnine bomo s strani Ministrstva za finance obveščeni po zaključenih pogajanjih.
Tedaj bomo dobili sporočene tudi pripadajoče zneske primerne porabe, dohodnine in morebitne
finančne izravnave.
Povprečnina (kot eden izmed elementov za izračun primerne porabe in s tem dohodnine in
finančne izravnave) se izračuna na podlagi Uredbe o metodologiji za izračun povprečnine za
financiranje občinskih nalog (Uradni list RS, št. 51/09) in Pravilnika o določitvi podprogramov,
ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine (Uradni list RS, št. 53/09).
Kot rečeno, nam Ministrstvo za finance še ni posredovalo niti predhodnih podatkov o izračunu
primerne porabe občin, na podlagi višine povprečnine, ki je za leto 2015 opredeljena v višini
525,00 €. Zato smo prihodek iz naslova dohodnine ocenili.
2.1 Primerna poraba
Način izračuna primerne porabe občin opredeljuje 13. člen ZFO-1. Primerna poraba občine je za
posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za
financiranje z zakonom določenih nalog. Ugotovi jo Ministrstvo za finance po enačbi iz 13. člena
ZFO-1 in pri tem upošteva novelirane podatki o številu prebivalcev, starostni strukturi
prebivalcev, površini občine ter doližini lokalnih cest in javnih poti.
Povprečnina predstavlja na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za
financiranje z zakonom določenih nalog. Na podlagi uredbe iz 11. člena ZFO-1 jo skladno z 12.
členom ZFO-1 ugotovi Ministrstvo za finance, določi pa državni zbor z zakonom, ki ureja
izvrševanje državnega proračuna.
Število prebivalcev se upošteva po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, in sicer
se zajemajo državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tujci z
izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki imajo prijavljeno stalno
Stran 8
prebivališče v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: prebivalci). Upoštevani so podatki na dan 1.
januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine.
Pri izračunu primerne porabe občin za leto 2014 so upoštevani podatki o številu prebivalcev na
dan 1. januarja 2013 (vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2924 prebivalcev v Občini Mirna
Peč na dan 1.1.2013).
Izračun koeficientov Pi in Ci zajema površino posamezne občine v km2 (48 km21 Občina
Mirna Peč) in dolžino lokalnih cest in javnih poti v posamezni občini (98,406 km2 v Občini
Mirna Peč). Na podlagi teh podatkov in podatkov o številu prebivalcev sta izračunana koeficienta
Pi in Ci. Koeficient Pi je izračunano razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in
površino celotne države na prebivalca. Koeficient Ci je izračunano razmerje med dolžino lokalnih
cest in javnih poti na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest in javnih poti na
prebivalca v celotni državi.
Izračun koeficientov Mi in Si zajema delež prebivalcev občine, mlajših od 15 let v čelotnem
prebivalstvu občine in delež prebivalcev občine, starejših od 65 let v celotnem prebivalstvu
občine. Na podlagi teh deležev sta izračunana koeficienta Mi in Si. Koeficient Mi predstavlja
razmerje med deležem prebivalcev, mlajših od 15 let v posamezni občini in povprečjem deležev
prebivalcev, mlajših od 15 let v državi. Koeficient Si pa predstavlja razmerje med deležem
prebivalcev, starejših od 65 let v posamezni občini in povprečjem deležev prebivalcev, starejših
od 65 let v državi.
Izračun vsote korigiranih kriterijev zajema vsoto korigiranih kriterijev, ki se upoštevajo za
izračun primerne porabe občine. Primerna poraba občine je izračunana na podlagi fiksnega
deleža, ki se ne korigira, in sicer v višini 0,61 ter spremenljivega deleža, ki se korigira s kriteriji
Pi, Ci, Mi in Si. Kriterij Ci se upošteva s ponderjem 0,13, Pi s ponderjem 0,06, Mi s ponderjem
0,16 in Si s ponderjem 0,04. Vsota korigiranih kriterijev za izračun primerne porabe občine je po
posameznih občinah zaradi upoštevanja kriterijev večja ali manjša od 1,00.
Izračun zneska PPi (primerna poraba občine) zajema izračun primerne porabe za
posamezno občino.
Primerna porabe občine je izračunana kot zmnožek vsote korigiranih
kriterijev, povprečnine (P) in števila prebivalcev občine (Oi):
1
2
Vir : Geodetska uprava Republike Slovenije
Vir : Ministrstvo za promet – Direkcija Republike Slovenije za ceste
Stran 9
PPi = (0,61 + 0,13Ci + 0,06Pi + 0,16Mi + 0,04Si) * P*Oi.
Primerna poraba po navedenim izračunu za Občino Mirna Peč za leto 2014 tako znaša 1.862.124
evrov. Kot rečeno, nam Ministrstvo za finance še ni posredovalo niti predhodnih podatkov o
izračunu primerne porabe občin, na podlagi višine povprečnine, ki je za leto 2015
opredeljena v višini 525,00 €. Zato smo prihodek iz naslova dohodnine ocenili.
Ocenjen prihodek za leto 2015 tako znaša 1.772.906 €.
2.2 Prihodek občine za financiranje primerne porabe (dohodnina)
Način izračuna prihodka občine iz glavarine opredeljuje 14. člen ZFO-1A.
Za financiranje primerne porabe pripada občini 70% prihodkov iz tretjega odstavka 6. člena
tega zakona (prihodki od 54% vplačane dohodnine v predpreteklem letu, povečane za
inflacijo...), ki se ugotovijo na podlagi vsote odmerjene dohodnine iz odločb o odmeri dohodnine
od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (v nadaljnjem besedilu: odmernih odločb),
izdanih zavezancem, ki imajo na dan 31. decembra leta, na katero se nanašajo odmerne odločbe,
stalno prebivališče v občini – v vsoti odmerjene dohodnine teh zavezancev za isto obdobje. Pri
tem izračunu se upoštevajo odmerne odločbe za leto pred letom, v katerem je dohodnina
vplačana, in sicer po stanju na dan 30. junija leta pred letom, za katerega se izračuna primerna
poraba občin v skladu s tem zakonom.
Prihodki od 30% občinskih prihodkov iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona in del prihodkov
posamezne občine iz prejšnjega odstavka, ki presega njen primeren obseg sredstev, so sredstva
za solidarnostno izravnavo prihodkov občin iz dohodnine (v nadaljnjem besedilu:
solidarnostna izravnava).
Solidarnostna izravnava iz prejšnjega odstavka pripada občinam, katerih prihodki iz prvega
odstavka tega člena so nižji od njihovega primernega obsega sredstev, in sicer v višini razlike
med prihodki iz prvega odstavka tega člena in primernim obsegom sredstev. Če sredstva za
solidarnostno izravnavo iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo za pokrivanje primernega obsega
sredstev, se solidarnostna izravnava za posamezno občino ugotovi v odstotku, izračunanem ob
upoštevanju razlike med prihodki iz prvega odstavka tega člena in primernim obsegom sredstev,
v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do solidarnostne izravnave.
Stran 10
Razlika med prihodki iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona in skupnimi prihodki občin iz
prvega in tretjega odstavka tega člena so sredstva za dodatno solidarnostno izravnavo
občin iz dohodnine (v nadaljnjem besedilu: dodatna solidarnostna izravnava).
Dodatna solidarnostna izravnava za posamezno občino pripada občinam, katerih primeren obseg
sredstev je nižji od primerne porabe, in sicer največ do višine primerne porabe.
Dodatna solidarnostna izravnava se za posamezno občino ugotovi v odstotku izračunanem ob
upoštevanju razlike med primerno porabo občine in prihodki iz prvega in tretjega odstavka tega
člena, v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do dodatne solidarnostne izravnave.
Primeren obseg sredstev je merilo za ugotovitev prihodkov občine iz dohodnine za financiranje
primerne porabe (v nadaljnjem besedilu: primeren obseg sredstev), ki ga izračuna ministrstvo,
pristojno za finance, za posamezno proračunsko leto po enačbi:
POs = Oi*Po*(0,3 + 0,7* Iro)
Prihodek občine za financiranje primerne porabe Občine Mirna Peč (dohodnina)
za leti 2015 in 2016 je ocenjen v višini 1.772.906 evrov.
2.3 Finančna izravnava
Občini, ki v posameznem proračunskem letu s prihodkom iz glavarine ne more financirati
primerne porabe, se iz državnega proračuna dodeli finančna izravnava v višini razlike med
primerno porabo občine in prihodki občine za financiranje primerne porabe (dohodnino), kot
odstopljenim virom občine.
Zneske finančne izravnave iz prejšnjega odstavka ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po
sprejetju državnega proračuna, in jih sporoči občinam, ki jim je finančna izravnava dodeljena, ter
objavi na svoji spletni strani.
Občini Mirna Peč za leto 2014 po izračunu ni pripadala finančna izravnava, zato je
tudi nismo upoštevali za leti 2015 in 2016.
Stran 11
Skladno z 8. členom ZFO-1 so vir financiranja občin tudi prihodki iz dohodnine in drugih
davkov, ki so v skladu z zakonom prihodek državnega proračuna, in sicer za posamezno
proračunsko leto v višini skupne primerne porabe. Posameznim občinam se tako kot prihodek
občine iz glavarine, odstopa dohodnina. Ta se bo občinam odstopala na podlagi 17. člena ZFO-1
tedensko po enakih deležih, začenši s prvim tednom proračunskega leta, za katerega je
izračunana ter po postopku in na način, ki sta določena s Pravilnikom o postopku in načinu
nakazovanja dohodnine občinam (Uradni list RS, št. 138/06).
Odstopljena dohodnina občinam se občinam nakazuje na podračun javnofinančnih prihodkov,
odprt v sistemu enotnih zakladniških računov občin, v svojih poslovnih knjigah pa jo občine
evidentirajo na podkontu 700020 Dohodnina – odstopljeni vir občinam.
Skladno s 17. členom ZFO-1 občine finančno izravnavo prejemamo po dvanajstinah do 20. dne v
mesecu za tekoči mesec, razen nakazil finančne izravnave do 5.000 eurov, ki se opravijo v dveh
obrokih, in sicer do 20. junija in do 20. decembra tekočega leta. Pri pripravi proračunov občin za
leti 2015 in 2016 občine upoštevajo prihodek občine iz glavarine (dohodnina – odstopljeni vir
občinam), izračunan na podlagi ZFO-1, vsi ostali prihodki, ki so se doslej upoštevali pri izračunu
primerne porabe, pa se ocenijo na podlagi njihove realizacije za leto 2013 oz. oceni realizacije za
leto 2014.
2.3.1 Klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov
Pri pripravi proračuna se upoštevajo klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov.
Občinski proračuni morajo prikazovati prejemke in izdatke občinskega proračuna po naslednjih
klasifikacijah:
o institucionalni,
o ekonomski,
o programski,
o funkcionalni (COFOG).
2.3.1.1
Institucionalna klasifikacija proračunskih uporabnikov
Institucionalna klasifikacija javnofinančnih enot, ki so zajete v okviru sektorja države, daje
odgovor na
vprašanje, kdo
porablja
proračunska
sredstva
(katere
institucije).
Institucionalna klasifikacija proračunskih uporabnikov prikazuje razdelitev proračunskih
Stran 12
sredstev po institucionalnih enotah, ki so nosilci pravic porabe za financiranje programov iz
občinskega proračuna. Nosilci pravic porabe za financiranje programov iz občinskega proračuna
so neposredni uporabniki občinskih proračunov, ki so določeni v odredbi o določitvi neposrednih
in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Vsaka občina glede na
organiziranost svojih neposrednih proračunskih uporabnikov pripravi svojo institucionalno
klasifikacijo neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so hkrati predlagatelji finančnih načrtov.
Na splošno bo najbolj tipična razdelitev neposrednih proračunskih uporabnikov v občini na
naslednje institucionalne enote:
1. Občinski organi in občinska uprava:
•
občinski svet,
•
nadzorni odbor,
•
župan,
•
občinska uprava oziroma notranje organizacijske enote občinske uprave (oddelki,
uradi, režijski obrat) in morebitni skupni organ občinske uprave ter
2. Ožji del občine (od A do Ž).
Predlagatelji finančnih načrtov neposrednih uporabnikov na lokalnem nivoju so posamezni
neposredni uporabniki (občinski organi in občinska uprava ter ožji deli občin). Zaradi
preglednosti finančnega načrta občinske uprave lahko kot predlagateljice finančnega načrta
občinske uprave nastopajo tudi notranje organizacijske enote občinske uprave, določene z
občinskim odlokom, s katerim občinski svet določi naloge in notranjo organiziranost občinske
uprave. Samostojni predlagatelj finančnega načrta je tudi vsak ožji del občine. Občine lahko na
podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 100/08-odl US,
79/09 in 51/10; v nadaljevanju ZLS) z odlokom ustanovijo tudi organ skupne občinske
uprave ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog občinske uprave (v
nadaljevanju: skupna občinska uprava).
V odloku se občine dogovorijo o kriterijih za financiranje le-te ter določijo način financiranja in
občino soustanoviteljico, ki bo zagotavljala finančno poslovanje skupne občinske uprave in
opravljala naloge delodajalca (v nadaljevanju: sedežna občina). Skupna občinska uprava je
neposredni uporabnik občinskega proračuna sedežne občine.
Stran 13
Sedežna občina ima v svojem proračunu, v posebnem delu proračuna finančni načrt skupne
občinske uprave, ki mora zajemati njene celotne stroške. Ostale občine, ki so soustanoviteljice
skupne občinske uprave, v finančnem načrtu svoje občinske uprave (na posebni proračunski
postavki in ustreznem podprogramu) prikažejo le svoj delež sredstev za financiranje
skupne občinske uprave, ki ga skladno z odlokom nakažejo sedežni občini. Finančni načrt
skupne občinske uprave je pri teh občinah le informativne narave in del obrazložitve proračuna.
ZJF samo za neposredne uporabnike državnega proračuna določa, da so za nekatere skupine
neposrednih uporabnikov določeni skupni predlagatelji finančnih načrtov. V občinah je vsak
neposredni uporabnik hkrati tudi predlagatelj finančnega načrta.
2.3.1.2
Ekonomska klasifikacija javnofinančnih prejemkov in izdatkov
Ekonomsko klasifikacijo javnofinančnih prejemkov in izdatkov določa pravilnik o enotnem
kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. Daje
odgovor na vprašanje, kaj se plačuje iz javnih sredstev. Je temelj strukture proračuna. Od
leta 2000 se uporablja pri pripravi in izvrševanju državnega in občinskih proračunov, pri
pripravi finančnih načrtov javnih skladov, agencij in javnih zavodov ter pri pripravi njihovih
poročil o realizaciji oziroma pri pripravi zaključnih računov.
2.3.1.3
Programska klasifikacija javnofinančnih izdatkov
Programska klasifikacija daje odgovor na vprašanje, za kaj se porabljajo javna sredstva.
Programska klasifikacija javnofinančnih izdatkov je določena posebej za državni in posebej za
občinske proračune, in sicer s Pravilnikom o programski klasifikaciji izdatkov državnega
proračuna (Uradni list RS, št. 112/03 in 56/05) oziroma Pravilnikom o programski klasifikaciji
izdatkov občinskih proračunov. Uporablja se za pripravo proračunov občin od leta 2006 dalje. V
njej so določena področja proračunske porabe in glavni programi, za občine pa še podprogrami.
Izdatki v občinskih proračunih in finančnih načrtih neposrednih uporabnikov se v skladu s
Pravilnikom o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov razvrščajo v:
področja proračunske porabe (21 področij) ter
glavne programe (61 glavnih programov) in
podprograme (122 podprogramov).
Stran 14
Za pripravo proračunov za leti 2015 in 2016 programska klasifikacija i spremenjena.
Programska klasifikacija je tudi podlaga za poročanje občin o prejemkih in izdatkih občin na
podlagi 27. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno
besedilo).
V ta namen je bil objavljen Pravilnik o poročanju občin o realiziranih prihodkih in drugih
prejemkih ter odhodkih in drugih izdatkih občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 56/07 in
6/08), na podlagi katerega občine poročajo preko sistema za pripravo proračunov občin in
poročanje (v nadaljevanju: APPrA-O).
2.3.1.4
Funkcionalna klasifikacija javnofinančnih odhodkov
Funkcionalna klasifikacija, določena z odredbo o funkcionalni klasifikaciji javnofinančnih
izdatkov, je namenjena prikazu razdelitve celotnih javnofinančnih izdatkov po posameznih
funkcijah države oziroma občine. Predpisana funkcionalna klasifikacija javnofinančnih izdatkov
je skladna z mednarodno COFOG klasifikacijo in omogoča mednarodne primerjave.
Do uvedbe programske klasifikacije izdatkov občinskih proračunov je bilo za občine obvezno, da
so pri pripravi občinskega proračuna upoštevale funkcionalno klasifikacijo javnofinančnih
izdatkov. Le – to bodo pri pripravi proračuna še vedno upoštevale. Ministrstvo za finance je v ta
namen pripravilo povezavo med podprogrami programske klasifikacije in pododdelki
funkcionalne (COFOG) klasifikacije.
V aplikaciji APPrA-O za občine je ta povezava avtomatizirana, razen v nekaj izjemah, pri katerih
je potrebno biti posebej pozoren pri sestavi proračuna in finančnih načrtov neposrednih
uporabnikov.
Stran 15
2.4 Struktura proračuna
Predlog občinskega proračuna mora biti občinskemu svetu predložen v naslednji vsebini in
strukturi:
1. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA
- po ekonomski klasifikaciji:
A. Bilanca prihodkov in odhodkov
B. Račun finančnih terjatev in naložb
C. Račun financiranja;
2. POSEBNI DEL PRORAČUNA
- po neposrednih proračunskih uporabnikih, znotraj tega pa po:
•
področjih proračunske porabe,
•
glavnih programih,
•
podprogramih,
•
proračunskih postavkah in
•
proračunskih postavkah – kontih;
3. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV
4. OBRAZLOŽITEV
o splošnega dela proračuna,
o posebnega
dela
proračuna
(finančnih
načrtov neposrednih
uporabnikov
proračuna),
o načrta razvojnih programov.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:
•
ocena realizacije (oziroma realizacija, če je le-ta v času priprave proračuna že
znana) prejemkov in izdatkov za preteklo leto,
•
ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto,
•
načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
Stran 16
Vsebina in struktura proračuna občine, ki je predložen občinskemu svetu, temelji na 10. členu
ZJF. Tako je proračun sestavljen iz treh delov:
1. splošni del,
2. posebni del in
3. načrt razvojnih programov.
2.4.1 Splošni del
Splošni del proračuna sestavljajo:
A. bilanca prihodkov in odhodkov,
B. račun finančnih terjatev in naložb ter
C. račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se na strani prihodkov izkazujejo:
•
davčni prihodki,
•
nedavčni prihodki,
•
kapitalski prihodki,
•
prejete donacije,
•
transferni prihodki in
•
prejeta sredstva iz Evropske unije,
na strani odhodkov pa vsi odhodki, ki zajemajo:
•
tekoče odhodke,
•
tekoče transfere,
•
investicijske odhodke,
•
investicijske transfere in
•
plačila sredstev v proračun Evropske unije.
V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil,
od prodaje kapitalskih vlog in vsa porabljena sredstva danih posojil ter porabljena sredstva za
nakup kapitalskih naložb.
Stran 17
V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s
financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov
izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v
računu financiranja.
V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na
računih proračuna v proračunskem letu.
Čeprav struktura proračuna, določena v 10. členu ZJF, ne opredeljuje vključitve stanja
sredstev na računih iz preteklih let v proračun, pa je ta sredstva pri sestavi proračuna
potrebno upoštevati na podlagi 9. člena ZJF, ker dejansko pomenijo prenesena sredstva iz
preteklih let, ki se vključijo v proračun naslednjega leta. Sredstva, ki so ostala neporabljena na
računih proračuna (iz vseh treh bilanc proračuna) na koncu tekočega leta, se uporabijo za
financiranje izdatkov proračuna prihodnjega leta (izjema so samo namenska sredstva proračuna
iz 43. člena ZJF). Za znesek prenesenih sredstev oziroma stanja sredstev na računih iz preteklih
let, ki je lahko pozitivno, nič ali negativno, se spremeni višina izdatkov proračuna.
Uravnoteženost proračuna se preveri tako, da se primerja stanje sredstev na računih iz preteklih
let in povečanje (zmanjšanje) sredstev na računih proračuna tekočega leta. Na podlagi sedmega
odstavka 2. člena ZJF mora biti proračun uravnotežen med prejemki in izdatki. To
pomeni, da morajo biti v vseh treh bilancah proračuna (bilanci prihodkov in odhodkov, računu
finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja) celotni prejemki proračuna usklajeni s
celotnimi izdatki proračuna. Tako je dovoljen primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov, ki
pa se mora pokriti s prihodki iz računa finančnih terjatev in naložb oziroma iz računa
financiranja ter z upoštevanje stanja sredstev na računih ob koncu preteklega leta.
Pri oblikovanju uravnoteženega proračuna je tako potrebno upoštevati tudi stanje
sredstev na računih ob koncu preteklega leta, ki se v poslovnih knjigah izkazuje v bilanci stanja
na kontu 9009 – Splošni sklad za drugo. Ta sredstva imajo dejansko značaj prenesene razlike
med prejemki in izdatki proračuna preteklega leta oziroma preteklih let, kar pomeni, da so to
sredstva, ki v preteklem letu oziroma v preteklih letih niso bila porabljena, zato se lahko porabijo
v proračunu prihodnjega leta.
Od njihove višine je odvisna tudi sestava proračuna prihodnjega leta. Pri sestavi proračuna se
tako lahko upošteva njihova ocenjena (predvidena) ali dejansko ugotovljena višina.
Stran 18
Če je višina stanja sredstev na računih ob koncu preteklega leta pozitivna, pomeni, da občina ta
sredstva lahko porabi v naslednjem proračunskem letu in za to višino izkaže večje izdatke
proračuna prihodnjega leta, kar pomeni da so izdatki večji od prejemkov proračuna prihodnjega
leta. Če je stanje na računih ob koncu preteklega leta enako nič, potem morajo biti v proračunu
prihodnjega leta prejemki proračuna enaki izdatkom proračuna prihodnjega leta. Če pa je stanje
na računih ob koncu preteklega leta negativno, pomeni, da mora občina v proračunu za
prihodnje leto za višino negativnega stanja izkazati nižje izdatke proračuna, kar pomeni, da bodo
vsi prejemki proračuna večji od izdatkov proračuna prihodnjega leta. Za pravilno evidentiranje
stanja sredstev na računih je potrebno, da je knjigovodsko zapiranje vseh treh bilanc oziroma
razreda 4, 5 in 7 evidentirano na samostojnem podkontu, ker izkazani saldo na koncu leta
predstavlja sredstva, katerih porabo je potrebno planirati v proračunu prihodnjega leta.
2.4.2 Posebni del
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. Posebni del
proračuna pomeni vsebino porabe javnofinančnih sredstev v finančnih načrtih posameznih
neposrednih proračunskih uporabnikov in vključuje odhodke po področjih proračunske porabe,
glavnih programih in podprogramih iz pravilnika o programski klasifikaciji izdatkov občinskih
proračunov ter proračunskih postavkah, kontih in podkontih.
2.4.3 Načrt razvojnih programov
Načrt razvojnih programov (uporabljena kratica: NRP) občinskega proračuna je sestavni del
proračuna in predstavlja njegov tretji del, v katerem so odhodki proračuna prikazani v
obliki konkretnih projektov oziroma programov, njihova finančna konstrukcija pa je prikazana
za prihodnja štiri leta (od leta 2015 do leta 2018 oziroma tudi po letu 2018, saj so v obrazcu 3 v
zadnjem letu v koloni »po letu 2018« prikazane tudi vrednosti izdatkov za tiste projekte, ki se
nadaljujejo po letu 2018).
Načrt razvojnih programov tako predstavlja investicije in druge razvojne projekte ter državne
pomoči v občini v štiriletnem obdobju oziroma do zaključka projekta. S tem dokumentom je v
proračunsko načrtovanje vnešeno večletno planiranje izdatkov za te namene.
Stran 19
V načrt razvojnih programov so vključeni odhodki, ki niso že vnaprej določeni z zakoni, temveč
odražajo razvojno politiko občine (iz dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja).
Poseben segment NRP predstavljajo projekti in programi, za katere je predvideno sofinanciranje
iz sredstev skladov kohezijske politike Evropske unije ter drugih virov Evropske unije, ki so
namenjena za posamezne razvojne prioritete. To so projekti, ki izhajajo iz dolgoročne razvojne
strategije ter dolgoročnih razvojnih programov države (Državni razvojni program, Nacionalni
strateški referenčni okvir, operativni programi, itd.).
V načrtu razvojnih programov se izkazujejo celotne vrednosti projektov z vsemi viri
financiranja. Načrt razvojnih programov izkazuje načrtovane izdatke proračuna za investicije in
državne pomoči ter druge razvoje projekte in programe v prihodnjih štirih letih, ki so razdelani
po:
•
posameznih projektih ali programih neposrednih uporabnikov,
•
letih, v katerih bodo izdatki za projekte ali programe bremenili proračune
prihodnjih let in
•
virih financiranja za celovito izvedbo projektov ali programov, ločeno za občinske
vire in druge vire (državni proračun, ostali sofinancerji).
V načrt razvojnih programov občinskega proračuna so zajeti načrtovani izdatki občinskega
proračuna za investicije in državne pomoči ter druge razvojne projekte po programski in
ekonomski klasifikaciji.
Glede na programsko klasifikacijo se načrt razvojnih programov prikaže po področjih
proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih, ki jih sestavljajo projekti.
Glede na ekonomsko klasifikacijo se v načrt razvojnih programov občinskega proračuna obvezno
vključijo izdatki, ki spadajo v naslednje skupine oziroma podskupine kontov:
42 – Investicijski odhodki (vključno s finančnim najemom),
43 – Investicijski transferi,
41 - Tekoči transferi (410 – Subvencije – del, ki predstavlja državno pomoč).
Lahko pa so vključeni tudi drugi izdatki, vezani na izvedbo projekta.
Stran 20
Kot investicije je potrebno projektno obravnavati vse naložbe v osnovna sredstva, za katere se
izdatki vodijo v okviru skupine kontov 42 – Investicijski odhodki oziroma podskupine kontov
420 – Nakup in gradnja osnovnih sredstev in 431 - Investicijski transferi pravnim in fizičnim
osebam, ki niso proračunski uporabniki ter 432 – Investicijski transferi proračunskim
uporabnikom.
Investicijski odhodki so sredstva, ki so namenjena povečanju ali ohranjanju stvarnega
premoženja države oziroma občine in drugih uporabnikov enotnega kontnega načrta, ki
povečujejo ali ohranjajo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
dolgoročnih sredstev v njihovih bilancah stanja (sredstva za gradnjo in nakup poslovnih
prostorov in zgradb, nakup opreme, prevoznih sredstev ter drugih osnovnih sredstev, sredstva za
rekonstrukcije, modernizacije in adaptacije ter sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov,
opreme in podobno).
Investicijski transferi so odhodki, ki so namenjeni plačilu investicijskih odhodkov
prejemnikov sredstev za nakup ali gradnjo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
dolgoročnih sredstev ter za njihovo vzdrževanje in obnovo (namenska sredstva državnega
oziroma občinskega proračuna drugim ravnem države, javnim podjetjem, javnim zavodom,
javnim skladom in agencijam, privatnim podjetjem in posameznikom ter zasebnikom in drugim
izvajalcem javnih služb...). Med investicijske izdatke se ne štejejo stroški študij, ki se ne nanašajo
na konkretno osnovno sredstvo.
Pri pripravi proračuna je potrebno prednostno uvrstiti v načrt razvojnih programov
občinskega proračuna uvrstiti projekte, ki se sofinancirajo z evropskimi sredstvi.
Projekti in programi se v načrtu razvojnih programov načrtujejo za celotno obdobje njihovega
trajanja, s tem da se dopolnjujejo in potrjujejo za naslednje štiriletno obdobje ob vsaki
spremembi proračuna (pri pripravi proračuna, sprememb proračuna ali rebalansa proračuna). V
načrt razvojnih programov se uvrstijo tisti projekti in programi, ki so izvedljivi po pričakovani
dinamiki in v celoti pokriti s predvidenimi (znanimi) viri financiranja. Prednost pri zagotavljanju
virov financiranja morajo imeti projekti in programi, ki so uvrščeni v načrt razvojnih
programov in so že v izvajanju, preostanek sredstev pa se nameni za nove projekte.
Stran 21
Načrt razvojnih programov sestavljajo programi in projekti:
•
Program tvori več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov oziroma aktivnosti,
kjer so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike), ima določeno vrednost in se bo
izvajal v določenem časovnem obdobju (ima začetek in konec).
•
Projekt je sklop dejavnosti z določenim namenom, v katerem se trošijo različna sredstva
(viri: finančni, materialni, človeški, časovni in drugi viri) za dosego nekih ciljev oziroma
koristi. Pomeni ekonomsko nedeljivo celoto aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno
nalogo (funkcijo) in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati ali
projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Za projekt je značilno, da je začasnega značaja ter
da je njegov cilj doseganje enkratnega rezultata. Začasen značaj pomeni, da ima omejeno
življenjsko dobo, trajanje je določeno z datumom začetka in njegovim zaključkom, enkraten
rezultat pa pomeni, da ga je zaradi njegovih posebnosti mogoče razlikovati od podobnih
projektov ter od običajnih rednih nalog oziroma aktivnosti. Primeri projektov: razvoj
informacijskega sistema (na primer: za pripravo proračuna), uvajanje novih postopkov v
delovni proces (na primer: uvedba domače internetne strani), izgradnja nove stavbe šole,
sodelovanje pri projektih EU (na primer: gradnja vodovodne infrasterukture na projektu
»Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine«) itd.
Pogoji za uvrstitev projektov in programov v načrt razvojnih programov:
-
usklajenost z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja,
-
izdelana dokumentacija skladno z uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na področju javnih financ,
-
zagotovljena izvedljivost projekta v predvidenem obdobju,
-
v primeru projektov in programov, ki vsebujejo elemente državnih pomoči upoštevanje
postopka po ZSDrP.
V načrt razvojnih programov se uvrstijo projekti, ki so pripravljeni na podlagi predpisane
dokumentacije in potrjeni s sklepom. Temeljni dokument za uvrstitev projekta v načrt razvojnih
programov je dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki vsebuje osnovne
podatke o projektu, opredelitev namena in ciljev ter opis potreb z analizo projekta. Predstavlja
izhodišče za planiranje potrebnih sredstev v proračunu. V primeru, ko gre za investicije manjših
vrednosti ali investicijsko vzdrževanje v manjšem obsegu, se dokumentacija izdela kot načrt
investicij ali investicijskega vzdrževanja manjših vrednosti, ki temelji na popisu in ovrednotenju
potreb za izbrano obdobje.
Stran 22
V primeru, da ima občina tudi programe državnih pomoči, jih uvrsti v načrt razvojnih programov
po postopku, ki je opredeljen v ZSDrP.
Pri oblikovanju načrta razvojnih programov je tako potrebno ločiti definicije izvedljivega
projekta, potrjenega projekta in veljavnega projekta:
o Izvedljiv projekt je tisti projekt, za katerega se na podlagi strokovnih podlag ugotovi,
da ga je mogoče uresničiti.
o Potrjen projekt je projekt, ki je potrjen s sklepom nosilca projekta oziroma pri
investicijskih projektih s sklepom investitorja ter pripravljen na podlagi predpisane
investicijske dokumentacije, izdelane skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo
in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ
o Veljaven projekt je projekt, ki je vključen v veljaven načrt razvojnih programov.
Predlog načrta razvojnih programov mora biti usklajen s predlogi finančnih načrtov neposrednih
uporabnikov. Podrobnejša vsebina načrtov razvojnih programov je predpisana v 42., 43. in 44.
členu Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega
proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti. Če predlog načrta razvojnih
programov ni usklajen s proračunom, ga mora predlagatelj uskladiti s proračunom v 30 dneh po
uveljavitvi proračuna, običajno pa se uskladi že v postopku sprejemanja proračuna.
Investicije so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja občine ali države in drugih
vlagateljev v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in
neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje, usposabljanje, razvoj novih
tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti.
Investicijski cikel projekta je sestavljen iz naslednjih faz: priprava investicije, izvedba investicije,
obratovanje investicije, ki jih je potrebno upoštevati pri uvrščanju investicijskih projektov v načrt
razvojnih programov. V času priprave investicijskega projekta je potrebno izdelati investicijsko
dokumentacijo (investicijski program ali drug dokument) v skladu z uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
Vrste investicijske dokumentacije:
•
dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP),
•
predinvesticijska zasnova (PIZ),
•
investicijski program (IP),
•
študija izvedbe investicije,
Stran 23
•
poročilo o izvajanju investicijskega projekta in
•
poročilo o spremljanju učinkov investicije.
Za projekte občin, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna, pred njihovim začetkom soglasje
Ministrstva za finance pridobi pristojno ministrstvo. Pogoj za njihovo sofinanciranje iz
državnega proračuna je obvezna vključenost teh projektov v načrt razvojnih programov tako
občinskega kot tudi državnega proračuna.
Pri razvrščanju izdatkov občinskih proračunov pa je potrebno izhajati še iz manjših enot
izdatkov, to so:
o proračunska postavka,
o proračunska postavka – podskupina kontov
o proračunska postavka – konto in
o proračunska postavka – podkonto.
Proračunska postavka je del podprograma, ki prikazuje celoto aktivnosti ali projekta, ali del
aktivnosti ali projekta ali ekonomski namen porabe sredstev z delovnega področja enega
neposrednega uporabnika.
Proračunska postavka – podskupina kontov je del proračunske postavke, ki v skladu s
predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov proračunske
postavke.
Proračunska postavka – konto je del proračunske postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim
načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov proračunske postavke in je temeljna enota
za izvrševanje proračuna.
Proračunska postavka - podkonto je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom
natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za pripravo
proračuna.
Vsaki proračunski postavki se določijo ekonomski nameni porabe (proračunska postavka podkonto), v skladu s programsko klasifikacijo pa se vsaka proračunska postavka tudi uvrsti v
ustrezen podprogram.
Vsebina in struktura proračuna občine, ki je predložen občinskemu svetu, temelji na 10. členu
ZJF in je oblikovan glede na dodatna navodila ministrstva za finance.
Stran 24
2.5 PRILOGE
Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestavljeni po funkcionalni klasifikaciji po
področjih proračunske porabe in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji
javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov ter načrt razvojnih
programov sestavljajo celovit proračun občine.
I. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA
- po programski klasifikaciji
- po funkcionalni klasifikaciji: po področjih proračunske porabe;
- po ekonomski klasifikaciji:
A. Bilanca prihodkov in odhodkov
B. Račun finančnih terjatev in naložb
C. Račun financiranja
II. POSEBNI DEL PRORAČUNA
- finančni načrt neposrednih uporabnikov
(v Občini Mirna Peč je neposredni proračunski uporabnik le eden – občinska uprava, in sicer
finančni načrt občinske uprave) – razdeljen na področja proračunske porabe, glavne programe in
podprograme, predpisane
s programsko
klasifikacijo
izdatkov
občinskih
proračunov.
Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte,
določene s predpisanim kontnim načrtom.
III. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV
IV. OBRAZLOŽITVE
- splošnega in posebnega dela proračuna;
- načrta delovnih mest za obdobje dveh let – kadrovski načrt;
- načrta razvojnih programov;
- načrta nabav in gradenj.
V. PROGRAM PRODAJE OBČINSKEGA FINANCNEGA IN STVARNEGA PREMOŽENJA, ki je
potreben zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna z obrazložitvijo
VI. PREDLOGI FINANČNIH NAČRTOV JAVNIH SKLADOV IN AGENCIJ, KATERIH
USTANOVITELJ JE OBČINA, z obrazložitvijo
VII. PREDLOGI PREDPISOV OBČINE, KI SO POTREBNI ZA IZVRŠITEV PREDLOGA
OBČINSKEGA PRORAČUNA
Stran 25
2.5.1 NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2015-2018 (III. Del proračuna)
Načrt razvojnih programov (NRP) je tretji del proračuna, ki je bil uveden z zakonom, ki
ureja javne finance konec leta 1999 in s katerim je bilo uveljavljeno, da se izdatki proračuna za
investicije in državne pomoči izkazujejo za obdobje štirih let ter z vsemi viri financiranja
(proračunski in ostali viri). Na tej podlagi je bil prvi proračun v treh delih sprejet za leto 2001. V
NRP so vključeni vsi proračunski odhodki, poleg tistih, ki se nanašajo na razvojno politiko države
in so prikazani v obliki konkretnih projektov, tudi ostali odhodki, ki so načrtovani v obliki
ukrepov. NRP je torej sestavni del proračuna občine, in se skladno s splošnim in posebnim
delom proračuna pripravlja, sprejema, spreminja in izvršuje. O izvrševanju NRP se poroča med
letom v sklopu Polletnega poročila o izvrševanju proračuna RS ter po zaključku leta v sklopu
Zaključnega računa proračuna RS.
Metodološke osnove za ocenjevanje in vrednotenje projektov in programov, vrste in vsebino
investicijske dokumentacije, postopke in udeležence pri pripravi investicijske dokumentacije
predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in izdelavo investicijske dokumentacije na
področju javnih financ (UEM, Ur.l. št. 60/2006 in spremembe št. 54/2010).
Načrt razvojnih programov se pripravi za prihodnje štiriletno obdobje - NRP 2015-2018 za projekte in programe investicijskega značaja (neposredne investicije občine) in za projekte in
programe investicijskih transferov (investicije v javne zavode). Načrt razvojnih programov ni
obvezujoč za dejansko izvedbo planiranih projektov ampak je le programski dokument, ki
daje smernice razvoja občine, na katerih se lahko določi prioriteta pri pripravi potrebnih pogojev
za izvedbo projektov (priprava prostorske in projektne dokumentacije, pridobitev upravnih
dovoljenj za gradnjo, kandidiranje na razpisih za sofinanciranje izvedbenih projektov…). Načrt
razvojnih programov je del investicijskega planiranja.
NRP 2015-2018 za leti sprejemanja proračuna, to sta leti 2015 in 2016, vključuje vse
investicijske odhodke in transfere, ki so vključeni v posebni del proračuna, oziroma do zaključka
projekta. Vključenost investicijskih izdatkov v načrt razvojnih programov občine je pomembna z
vidika sofinanciranja investicij iz državnega proračuna. V načrt razvojnih programov se
uvrščajo tudi državne pomoči, ki so izdatki občine in ki pomenijo korist za prejemnika
pomoči, ter mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje
oziroma sofinanciranje programov, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev
(subvencije v kmetijstvu, sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih..).
Stran 26
Največji projekt, vključen v načrt razvojnih programov občine za 2015-2018 je projekt
Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine, katerega začetek izgradnje je predviden v letu 2015 in
2016, največji deleži investicije so v letih 2017 – 2019 z zaključkom financiranja v letu 2020.
Skupna vrednost projekta znaša 4.350.268 EUR, lastna udeležba občine (brez DDV –
poračunavanje) pa znaša 21,67 % ali 949.604 EUR.
Sofinanciranje projekta Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine je predvideno iz sredstev
kohezijskega sklada EU, skladno z operativnim program.
V občini Mirna Peč je v sklopu projekta tako predvidena sledeča izvedba:
-
izgradnja novih cevovodov v skupni dolžini 8.414 m,
-
hidravlična izboljšava obstoječega vodovoda v skupni dolžni 10.092 m,
-
izgradnja novega vodohrana VH Golobinjek (50 m3),
-
ureditev obstoječega vodohrana Veliki Kal (200 m3) in Malenska vas (200 m3),
-
izgradnja dveh črpališč Gorica in črpališče na vrtini Pg-1,
-
nadgradnja obstoječega črpališča Postaja,
-
izgradnja 3 razbremenilnih jaškov, 2 redukcijskih jaškov in 1 merilnega jaška.
Za dolgoročno stabilnost preskrbe s pitno vodo pa ostane možna navezava z vodnim virom v
občini Dolenjske Toplice. Povezava z vodovodnim sistemom v občini Novo mesto pa se fazno
lahko opusti.
Predvidena finančna konstrukcija je 66,58 % EU, 11,75% državni
proračun, 21,67 % občinski proračun (stroškov investicije brez DDV), pri čemer je
DDV upoštevan kot povračljiv strošek (22%), kar zagotovi občina. Neupravičene
stroške pa v celoti krijejo občine.
Občina Mirna Peč je najmanjša občina izmed petih občin, ki so vključene v projekt, s finančnega
vidika je skupna vrednost projekta v naši občini ocenjena na dobrih 4,350 mio EUR +22 % DDV .
Gradnja je po terminskem planu predvidena v 2015-2019, financiranje pa mora biti zaključeno v
letu 2020.
Drugi največji projekt je Izgradnja športne dvorane, kot druga faza projekta izgradnje nove
šole in vrtca, ki se predvideva v letih 2015 in 2016.
Skupna vrednost projeta izgradnje športne dvorane je znižan s spremembo projektne
dokumentacije na skupno vrednost 1,1 mio EUR, pri čemer je upoštevan poračun DDV-ja.
Stran 27
Poleg lastnih sredstev pričakujemo še sofinanciranje iz državnega proračuna (MIZŠ – 40%) in s
strani Fundacije za šport v višini 100.000 EUR.
V letu 2015 so planirani odhodki za izdelavo novelacije investicijskega programa. Gradnja
objekta je predvidena v letu 2016 in 2017, z zaključkom financiranja v letu 2018. Dinamika
financiranja investicije je v približno enakih deležih po letih 2015, 2016 in 2017, z ustreznimi viri
financiranja. Sofinanciranje šolskega ministrstva znaša 40% upravičenih stroškov investicije.
Celotna dinamika investicije po vrstah odhodkov in viri financiranja je natančno razdeljena v
načrtu razvojnih programov občine – NRP 2015-2018. Projekt je uvrščen v državni načrt
razvojnih programov, pristojnega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kar je
pogoj za sofinanciranje s strani državnega proračuna.
Za leto 2015 so predvidena še sredstva za poplačilo obveznosti za izgradnjo povezovalne ceste
v TPO Mirna Peč v sklopu urejanja centra Mirne Peči ter za izgradnjo vaškega središča
Šentjurij. Oba projekta se sofinancirata iz sredstev Ministrstva za kmetijstvo in okolje - ukrep
322 Obnova in razvoj vasi, katerega ravno tako pričakujemo v letu 2015.
V NRP-ju občine je planirano tudi dokončanje izgradnje sekundarnega vodovodnega
omrežja na S delu občine.
Občina predmetna sredstva v letu 2015 namenja za poplačilo obveznosti do izvajalcev za že
izvedena dela v 2014, in za planirano izvedbo odcepa (Rezelj, Zupančič, Smrekar, Žnidaršič, v
ocenjeni vrednosti 11.500 EUR, kjer so lastniki objektov akontacijo kom. prispevka plačali že
pred letom 2014, ter za izvedbo sekundarnega vodovoda F (Hmeljčarska gora), v ocenjeni
vrednosti 68.400 EUR, kjer je na isti trasi predvidena tudi rekonstrukcija ceste – za katere
ureditev je (že v 2013) podan predlog gradbenega odbora in kjer lastniki objektov že zbirajo
sredstva za sofinaciranje rekonstrukcije. Nadaljevanje ostalih nedokončanih vodovodnih
priključkov na tem delu občine pa je predvidena v letu 2017.
Na področju vodooskrbe bomo sredstva namenjali tudi za nepredvidene intervencije in
investicijsko vzdrževanje objektov in opreme vodovodnih sistemov.
Z namenskimi sredstvi okoljske dajatve za odlaganje odpadkov bomo nadaljevali z
sofinanciranjem izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki CeROD
v
Leskovcu. Sofinanciranje se nanaša na nadaljevanje projekta izgradnje regijskega centra za
ravnanje z odpadki (CeROD II), ki ga vodi MO Novo mesto.
Stran 28
Glavnina stroškov se nanaša na izgradnjo obrata za MBO odpadkov, zadržanih zneskov za
izgradnjo ČN CeROD, nadzora, obveščanja javnosti in vodenja projekta. Opredeljena sredstva
predstavljajo delež Občine Mirna Peč, ki ga mora zagotoviti v skupnem deležu sredstev v projekt
vključenih občin (v deležu sredstev, ki ni sofinanciran s strani Evropske skupnosti in Republike
Slovenije).
Nadaljevali bomo tudi s sofinanciranjem nakupa in montaže malih hišnih čistilnih
naprav v obsegu 2.000 evrov letno.
Predvidena so tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje javnih poti, lokalnih cest, javne
razsvetljave ter starega objekta Osnovne šole Mirna Peč, v obsegu nujno potrebnega
investicijskega vzdrževanja.
Nadaljevali bomo z dejavnostmi, ki so povezane z dopolnjevanjem zabojnikov za odlaganje smeti
ter ekološkimi otoki, urejanjem plakatnih mest, investicijskem vzdrževanju pokopališča (
rekonstrukcija dostopne ceste iz smeri Mirne Peči,..) Za popolnitev osebne zaščitne opreme pri
prostovoljnih gasilskih društvih so v naslednjem obdobju NRP vsakoletno zagotovljena zadostna
sredstva. Poleg investicijskega vzdrževanja na javnih prometnih površinah se predvidevajo tudi
nekatere konkretne investicije, ki pa bodo v proračun natančneje uvrščene naknadno, po
dogovoru z gradbenimi odbori.
Izrednega pomena za uravnotežen razvoj občine pa imajo strateški in izvedbeni prostorski
dokumenti. Zato se predvideva priprava in sprejem sprememb in dopolnitev OPN
(predvsem za zidaniško območje) , v letu 2015 pa izdelava in sprejem podrobnega prostorskega
načrta za stanovanjsko cono »Pod Postajo« ter začetek urejanja javne komunalne infrastrukture
v stanov. conah »Nad Postajo« in »Češenska hosta«, na pobudo investitorjev, ki bodo navedene
projekte tudi financirali. Poleg sredstev za ureditev izravnave zemljišč v IC Dolenja vas, ki zaradi
deleža zemljišč javne infrastrukture tangirajo tudi občino, so v NRP-ju planirana še sredstva za
plačilo DDV ob prenosu komunalne infrastrukture v IC Dolenja vas (v skupni višini 250.000
EUR v letih 2015-2016 in 2017) kljub brezplačnemu prenosu infrastrukture.
Poleg navedenih projektov smo v NRP občine 2015-2018 vključili tudi indikativne razvojne
projektne predloge Občine Mirna Peč, ki smo jih posredovali RC NM za pripravo RRP JV
Slovenije 2014-2020 in katerih sofinanciranje iz EU sredstev se pričakuje v višini 55%
upravičenih stroškov.
Stran 29
To so sledeči projekti:
-
Dograditev čistilne naprave Mirna Peč
-
Izgradnja sekundarnih cevovodov v Občini Mirna Peč – severni del občine in Golobinjek
-
Izgradnja kanalizacijskih sistemov v Občini Mirna Peč – Malenska vas, Jablan, Goriška
vas, Mali Vrh, Vrhovo
-
Hiša kulture s Pavčkovo in Slakovo dediščino.
V letih 2017 in 2018 je predvidena tudi dograditev ČN Mirna Peč, ki je potrebna zaradi
načrtovanih novih priključitev iz IC in GC Dolenja vas. Financiranje izgradnje je predvideno iz
EU sredstev sklada za Regionalni razvoj regij – RRP 2014-2020. Pričakovani cilji projekta so:
povečanje kapacitete obstoječe ČN z 1000 PE na 1900 PE z uporabo membranske tehnologije –
MBR, čistilna naprava bo prirejena še za nitrifikacijo, denitrifikacijo in defosfatizacijo, obdelava
blata pa se bo izvedla v zalogovniku in zgoščevalnik blata velikosti min 50 m3 in dehidracijo s
pomočjo centrifuge. Zalogovnik blata se bo izvedel tako, da bo možen dovoz v zalogovnik
odvečnega blata iz ostalih ČN. Predmet projekta je rekonstrukcija in povečanje kapacitete ter
zamenjava tehnologije čiščenja komunalne odpadne vode v MBR (membranski bioreaktor) z
izpustom v reko Temenico. Na rekonstruirano čistilno napravo s povečanimi kapacitetami se
bodo priključevali dodatni sistemi (Biška vas, nov zazidalni načrt, industrijska cona Dolenja vas).
Izvedba projekta je ocenjena na 975.146 EUR ob 55% sofinanciranju iz sredstev EU.
Zaradi bogate žive kulturne dediščine našega dolenjskega pesnika Toneta Pavčka in
legendarnega harmonikarja Lojzeta Slaka pričakujemo, da bo projekt »Hiša kulture s
Pavčkovo in Slakovo dediščino« postal regijski projekt, zato smo projekt tudi prijavili k
naboru projektov za sofinanciranje iz EU sredstev sklada RRP 2014-2020. Z izvedbo projekta
želimo ohraniti in ohranjati bogato živo kulturno dediščino dolenjskega pesnika Toneta Pavčka
in legendarnega harmonikarja Lojzeta Slaka. Projekt predvideva preureditev pritličja objekta
stare OŠ Mirna Peč (Trg 8, Mirna Peč) v hišo kulture, v katerem bi uredili muzejske zbirke iz
zapuščine – kulturne dediščine pesnika T. Pavčka in harmonikarja L. Slaka z multivizijo, kot tudi
ostalih znanih Mirnopečanov (npr. Ludvik Starič - leteči Kranjec…).
Izvedba projekta je ocenjena na 593.056 EUR ob 55% sofinanciranju iz sredstev EU.
Načrtovana je tudi izgradnja kanalizacijskih sistemov v Občini Mirna Peč, ki je ocenjena
na skupno vrednost 3,8 mio EUR in je za izvedbo planirana v letih 2016-2020 ob pridobitvi
planiranih virov financiranja – sredstva RRP v višini 55% vrednosti investicije brez DDV.
Stran 30
Predmet projekta je izgradnja sledečih javnih komunalnih infrastrukturnih objektov na področju
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju aglomeracij, ki obsega naselja:
Biška vas, Hrastje pri Mirni Peči, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Mali Kal, Malenska vas,
Goriška vas, Jablan, Mali Vrh, Vrhovo pri Mirni Peči, Rogovila in Postaja, kjer bo za delovanje
sistema potrebno izvesti: izgradnja gravitacijskega voda v dolžini 11 km, izgradnja tlačnega voda
v dolžini 4 km, izgradnja 11 črpališč, izgradnja 3 čistilnih naprav.
V načrtu razvojnih programov občine za naslednje štiriletno obdobje pa so seveda predvidene še
vse ostale potrebne investicije, od postopnega urejanja pločnikov in javne razsvetljave, v
dinamiki in višini, kot bodo to dopuščala razpoložljiva proračunska sredstva.
2.5.2 OBRAZLOŽITVE NAČRTA DELOVNIH MEST – KADROVSKI NAČRT
Skupaj s proračunom za tekoče leto se v skladu s 43. členom Zakona o javnih uslužbencih - ZJU
(Uradni list RS št. 63/07 - UPB3 in 65/08, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009
Odl.US: U-I-136/07-13, 40/2012-ZUJF ) predloži občinskemu svetu tudi predlog kadrovskega
načrta na podlagi katerega poteka sklepanje delovnih razmerij in upravljanje s kadrovskimi viri
na občinski ravni.
S kadrovskim načrtom se prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v
številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let. V skladu z 8. členom Pravilnika o vsebini in
postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov (Uradni list RS št. 60/06, 84/06 ,
70/07, 96/09) se navede število zaposlenih na dan 31. 12. preteklega leta, dovoljeno št.
zaposlenih na dan 31. 12 iz kadrovskega načrta za tekoče leto in predlog dovoljenega števila
zaposlenih za naslednji dve proračunski leti.
Predlog kadrovskega načrta je dolžan župan uskladiti s sprejetim proračunom in ga sprejeti v
roku 60 dni po uveljavitvi proračuna.
Dovoljeno število zaposlenih za posamezno leto se določi v skupnem številu, ki obsega vse
zaposlene, za katere se sredstva za plače in druge prejemke zagotavljajo iz proračuna.
Stran 31
Dovoljeno število zaposlenih vključuje:
-
število funkcionarjev
-
število zaposlenih za nedoločen čas,
-
število zaposlenih za določen čas, razen tistih, ki nadomeščajo začasno odsotne javne
uslužbence (in se sredstva za plače refundirajo).
Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07– UPB2 , 76/08, , 79/2009, 51/2010,
40/2012-ZUJF)
ter ZJU predvidevata tudi sistemizacijo delovnih mest, kot podrobnejšo
notranjo organizacijo, ki jo določi predstojnik. Iz Uredbe o notranji organizaciji in sistemizaciji,
delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave in pravosodnih organih izhaja, da mora biti
sistemizacija v skladu z obsegom sredstev, ki so v finančnem načrtu predvidena za plače in druge
osebne prejemke, ki jih plačuje delodajalec ter v skladu s kadrovskim načrtom. Iz navedenega
sledi, da skupno število sistemiziranih javnih uslužbencev ne sme biti višje od števila zapolnjenih
delovnih mest, dovoljenih v kadrovskem načrtu: Akt o sistemizaciji delovnih mest v Občinski
upravi Občine Mirna Peč št. 100-1/2011-2 z dne 24.5.2011 (veljavni akt), ki določa sistemizacijo
delovnih mest, na podlagi katere je sistemiziranih 9 javnih uslužbencev.
Obseg sredstev za plače za posamezno proračunsko leto določa tudi Zakon o sistemu plač v
javnem sektorju–ZSPJS (Uradni list RS, št. 108/2009-UPB13, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14,
13/2010, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 50/2010 Odl.US: U-I-266/08-12, 59/2010, 85/2010,
107/2010, 35/2011, 110/2011-ZDIU12, 27/2012 Odl.US: U-I-249/10-27, 40/2012-ZUJF). Le-ta
bi se naj v skladu z dikcijo zakona opredelil v finančnih načrtih uporabnikov proračuna,
upoštevaje število javnih uslužbencev in funkcionarjev v skladu s sprejetim programom dela,
njihove osnovne plače vključno s predvidenimi napredovanji, obseg sredstev za plačilo delovne
uspešnosti in obseg sredstev za dodatke po zakonih, podzakonskih predpisih in kolektivnih
pogodbah.
Stran 32
2.5.2.1
Predlog kadrovskega načrta za leti 2015 in 2016
Organ za katerega velja kadrovski načrt: enovita Občinska uprava Občine Mirna Peč
Število
sistemiziranih
delovnih mest
v letu 2014
4
Dejansko
število
zaposlenih
v letu 2014
5
Predvideno
število
zaposlenih
v letu 2015
6
Predvideno
število
zaposlenih
v letu 2016
7
0
0
0
0
I
II
III
IV
V
VI
VII+VIII+
IX
Pripravnik
i
0
0
0
0
0
0
7
0
0
0
0
0
0
6
0
0
0
0
0
0
6
0
0
0
0
0
0
6
1
0
0
0
Skupaj
(II/1)
8
6
6
6
I
II
III
IV
V
VI
VII+VIII+
IX
Pripravnik
i
0
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
Skupaj
(II/2)
1
1
1
1
Zap.
št.
Opis
Tarifna
skupina
1
2
3
I.
II.
Funkcionarji, ki se jim
plača
zagotavlja na
osnovi Odloka o plačah
funkcionarjev
Zaposleni, ki se jim
sredstva
za
plače
zagotavljajo na podlagi
Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju
II./1
Uradniška delovna mesta
II./2
Strokovna-tehnična
delovna mesta
Stran 33
PRAVNE PODLAGE
-
Zakon o javnih uslužbencih - ZJU (Uradni list RS št. 63/07 - UPB3 in 65/08, 69/2008ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: U-I-136/07-13, 40/2012-ZUJF)
-
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju–ZSPJS (Uradni list RS, št. 108/2009-UPB13,
8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 13/2010, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 50/2010
Odl.US: U-I-266/08-12, 59/2010, 85/2010, 107/2010,
35/2011, 110/2011-ZDIU12,
27/2012 Odl.US: U-I-249/10-27, 40/2012-ZUJF)
-
Pravilnik o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov (Uradni
list RS št. 60/06, 83/06, 70/07 in 96/09);
-
Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Mirna Peč (Uradni
list RS, št. 34/99, 117/03 in 48/07).
Po veljavnem Aktu o sistemizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Mirna Peč št. 1001/2011-2 z dne 24.5.2011 je bilo za leto 2014 sistemiziranih 8 in na dan 31.12.2014 zasedenih
skupaj 7 delovnih mest: 6 (pet) uradniških delovnih mest, od tega 1 (eno) delovno mesto na
položaju in 1 (eno) strokovno - tehnično delovno mesto.
Najvišje možno število dijakov in študentov na praktičnem pouku ali na podobnem teoretičnem
in praktičnem usposabljanju: 4.
Obrazložitev predloga kadrovskega načrta za leti 2015 in 2016
Na podlagi sprejetega kadrovskega načrta za leto 2014 in v skladu z veljavnim Aktom o
sistemizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Mirna Peč št. 100-1/2011-2 z dne 24.5.2011
je bilo za leto 2014 sistemiziranih 8 in na dan 31.12.2014 zasedenih skupaj 7 delovnih mest za
nedoločen čas: 6 (šest) uradniških delovnih mest, od tega 1 (eno) delovno mesto na položaju in 1
(eno) strokovno - tehnično delovno mesto.
V njem so sistemizirana sledeča delovna mesta:
-
direktor občinske uprave – tarifni razred VII,
-
višji svetovalec za ravnanje s premoženjem, okolje in prostor – tarifni razred VII,
-
višji svetovalec za komunalno, cestno, gospodarsko in investicijsko dejavnost – tarifni
razred VII,
-
višji svetovalec za družbene dejavnosti in investicije– tarifni razred VII,
Stran 34
-
višji svetovalec za gospodarstvo in razvojne projekte – tarifni razred VII,
-
višji svetovalec za proračun in finance – tarifni razred VII,
-
višji svetovalec za računovodstvo in javna naročila – tarifni razred VII,
-
finančnik V – tarifni razred V.
Vsa sistemizirana delovna mesta, razen
delovno mesto višji svetovalec za gospodarstvo in
razvojne projekte – tarifni razred VII, so na dan 31. 12. 2014 tudi zasedena.
Na podlagi sistemiziranih delovnih mest je vzpostavljen katalog delovnih mest, ki natančneje
določa delovno področje in pristojnosti posameznih javnih uslužbencev v okviru potreb, ostalih
izpolnjenih pogojev ter finančnih zmožnosti proračunskega uporabnika. Sistemizirana delovna
mesta so odraz nalog, ki jih je v skladu s sprejetim Odlokom o organizaciji in delovnem področju
občinske uprave Občine Mirna Peč, potrebno opravljati v okviru občinske uprave, pri tem pa
zagotavljati tudi ustrezno delitev dela, vodenje in organizacijo ter nadzor nad izvajanjem nalog.
Število delovnih mest se zapolni v skladu z dovoljenim številom javnih uslužbencev, na podlagi
sprejetega kadrovskega načrta. Predlagano skupno število zaposlenih za enovito Občinsko
upravo Občine Mirna Peč za leti 2015 in 2016 znaša 7 javnih uslužbencev.
Sredstva za delo župana se določijo v skladu z Zakonom o plačnih razmerjih v javnem sektorju in
na osnovi Odloka o plačah funkcionarjev, ki določa plačne razrede za župana glede na velikost
občine. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada del plače v višini 50% plače, ki bi jo
prejemal, če bi opravljal funkcijo poklicno.
Župan Občine Mirna Peč v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi - ZLS opravlja svojo funkcijo
v tekočem mandatu kot nepoklicni funkcionar. V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in
Statutom občine ima župan možnost sprejema odločitve o tem ali bo funkcijo opravljal poklicno.
Statut Občine Mirna Peč na podlagi zakonskih določil (ZLS) poleg funkcije župana določa tudi,
da ima občina podžupana. Glede na predlog proračuna za leti 2015 in 2016 niso planirana
sredstva za podžupana. V primeru, da bi prišlo do sprememb pri odločitvi imenovanja
podžupana, bi le ta omenjeno funkcijo opravljal nepoklicno. Pri tem pa je potrebno upoštevati v
skladu z Zakonom o plačnih razmerjih v javnem sektorju, da plačni razred podžupana določi
župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil, kot tudi na podlagi omejitev (zgornjega
obsega sredstev za delo podžupanov) Zakona o lokalni samoupravi in na tej podlagi veljavnega
Stran 35
Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles
občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 48/07).
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo za opravljanje funkcije, določeno
največ v višini 40% plače župana.
Podžupanu kot članu občinskega sveta ali kot članu delovnega telesa pa ne pripada sejnina, ki
pripada ostalim članom občinskega sveta oziroma članom delovnih teles.
V Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je izven sistemizacije opredeljeno
tudi pripravniško mesto. Trenutno nimamo potrebe po zaposlitvi slednjega. V primeru, da bi
nastopila, in bi bili ob tem zagotovljeni tudi ostali zakonski in finančni pogoji, pa imamo v
Katalogu delovnih mest tudi nezasedeno delovno mesto pripravnika, v kolikor bi se pojavila
potreba po zapolnitvi strokovnih vrzeli s posameznega področja in bi nam uspelo pritegniti
ustrezno strokovno usposobljen kader, ki bi poznal specifiko delovanja lokalne samouprave.
V okviru občinske uprave planiramo v letu 2015 in 2016kratkotrajno usposabljanje največ 4
(štirih) dijakov in študentov, ki so v skladu z izobraževalnim programom dolžni opraviti obvezno
prakso. Tudi pri tej obliki usposabljanja velja izpostaviti ugotovitev, da interes za tovrstno
pridobivanje praktičnih delovnih izkušenj krepko presega tako prostorske zmožnosti občinskega
upravnega organa kot razpoložljiv mentorski kader. Številne izobraževalne ustanove na župana
in občinsko upravo naslavljajo prošnje za sprejem njihovih dijakov in študentov, zato imajo pri
tem delu izobraževalnega programa prednost dijaki in študenti s stalnim bivališčem na območju
občine Mirna Peč pod pogojem, da v občinski upravi istočasno nista na praktičnem
izobraževanju več kot dva dijaka oziroma študenta. Sredstva za plačilo obvezne prakse dijakov in
študentov se zagotovijo iz proračuna Občine Mirna Peč. Občina večji del stroškov za plačilo
obvezne prakse dobi povrnjeno preko razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za
Za pokrivanje viškov lažjih administrativnih del pa bomo najemali študente za občasno delo
preko študentskega servisa.
Med proračunskim obdobjem se kadrovski načrt lahko spremeni, če pride do trajnega ali
začasnega povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opravljati z obstoječim številom javnih
uslužbencev in so zagotovljena finančna sredstva za novo zaposlitev.
Stran 36
2.5.1 IV. OBRAZLOŽITVE NAČRTA NABAV IN GRADENJ ZA LETI 2015 in 2016
Načrt nabav in gradenj skladno s 25. členom Zakona o javnih financah zajema osnovna sredstva
za delovanje neposrednega uporabnika – v primeru majhnih občin je to samo občinska uprava.
Prikazuje seznam za nabavo osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, ki ga v letu na
katero se proračun nanaša, potrebno izvesti za normalno izvajanje nalog neposrednega
uporabnika – občinske uprave. V njem se tudi izkaže odplačni sistem pridobitve lastninske
pravice in zakup osnovnih sredstev, investicijsko vzdrževanje in obnova osnovnih sredstev.
1. Zgradbe in prostori: Občina Mirna Peč bo še naprej zagotavljala prostore za društva ter
kulturni dom. V proračunu so predvidena sredstva za tekoče stroške in investicijsko vzdrževanje
prostorov.
2. Prevozna sredstva: občina razpolaga z enim osebnim avtomobilom, ki trenutno zadošča za
opravljanje službenih poti. V proračunu so predvidena sredstva za redno vzdrževanje in sredstva
za registracijo.
3. Informacijska oprema in storitve: Predvideni so manjši odhodki za vzdrževanje
informacijskega sistema in programske opreme. Predvidena je zamenjava osebnih računalnikov,
vkolikor bo to nujno potrebno zaradi dotrajanosti.
4. Druga oprema: zagotovljena so sredstva za nabavo opreme in napeljave ter sredstva za tekoče
vzdrževanje opreme. Nadaljuje se z nabavo osebne varovalne opreme prostovoljnih gasilskih
društev ter opreme za delovanje Civilne zaščite Občine Mirna Peč.
5. Zemljišča in naravna bogastva: planira se upravljanje z zemljišči v lasti občine skladno z
letnim programom upravljanja premoženja, predvsem primeri vzpostavljanja javnega dobra
(javnih poti in lokalnih cest) in urejanje zemljiško knjižnega stanja z dejanskim stanjem.
6. Druga osnovna sredstva: investicije v komunalno in cestno infrastrukturo se bo izvajala po
načrtu razvojnih programov. Investicije predstavljajo povečanje osnovnih sredstev Občine Mirna
Peč. Za leto 2015 in 2016 je med drugim predvideno: gradnja sekundarnih vodovodov sev. dela
občine in pričetek gradnje vodovodnih sistemov v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo Suhe
krajine«, pričetek gradnje športne dvorane pri novi osnovni šoli na Postaji…. Zagotovljena so
tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje javnih poti, lokalnih cest, javne razsvetljave.
Stran 37
2.5.2 V. NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE,
ki je potreben zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, z obrazložitvijo
PRAVNE PODLAGE
-
Zakon o javnih financah - ZJF (Uradni list RS št. 79/99 in spremembe)
-
Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, ZSPDPO, št. 14/2007)
-
Uredba o stvarnem premoženju države pokrajin in občin (Ur. list RS, št. 84/2007,
94/2007 in 100/2009).
-
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS,
Uradni list RS, št. 86/2010, 75/2012, 47/2013- ZDU-1G in 50/2014, v nadaljnjem
besedilu ZSPDSLS)
-
Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list
RS, številka 34/2011, 42/2012, 24/2013 in 10/2014, v nadaljnem besedilu Uredba)
Skladno z Zakonom o javnih financah in 5. odstavkom 11. člena Zakona o stvarnem premoženju
države in samoupravnih lokalnih skupnosti je potrebno proračunu priložiti tudi Načrt ravnanja z
nepremičnim premoženjem občine.
Na podlagi 18. člena ZSPDSLS-ja bila sprejeta še Uredba o stavrnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnostih (v veljavo je stopila 7.5.2011), ki natančneje predpisuje
pogoje in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem.
Postopki ravnanja s stvarnim premoženjem, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZSPDSLS-ja, se
izvedejo po predpisih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZSPDSLS-ja (3. odstavek 42. člena).
Načrt ravnaja (v nadaljevanju NR) z nepremičnim premoženjem premoženjem občine sprejme
Občinski svet občine na predlog organa pristojnega za izvajanje proračuna samoupravne lokalne
skupnosti, to je na predlog župana (4. odstavek 11. člena ZSPDSLS).
Vsebina NR je skladna z 2. poglavjem Uredbe o stvarnem premoženju države pokrajin in občin
(od vključno 7. do vključno 9. člena).
Orientacijska vrednost stvarnega premoženja je vrednost, ki jo določi upravljavec stvarnega
premoženja na podlagi cenitve premoženja, na podlagi vrednosti nepremičnin, ki jo določa
Stran 38
geodetska uprava, na podlagi predpisov, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, oziroma
izkustveno na podlagi primerjave prodaj primerljivega premoženja na trgu oziroma na podlagi
drugih podatkov, s katerimi se določa cena stvarnega premoženja v smislu čim večjega približka
dejanski vrednosti na trgu (3. odstavek 19. člena Uredbe).
Če je posamična vrednost nepremičnega premoženja izkustveno višja od 10.000 EUR, mora
njegovo vrednost oceniti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na
podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali zakona, ki ureja sodišča (2. odstavek 17. člena ZSPDSLS).
Iz naslova prodaje nepremičnega premoženja se za leto 2015 predvideva prihodek (vključeni so
tudi prihodki od še nerealiziranih prodaj iz prejšnjih let):
-
od prodaje stavbnih zemljišč v višini 236.000,00 EUR (231.800,00 EUR za zemljišče v
IC Dolenja vas (predlog je bil uvrščen v NR že leta 2013 – ni bilo kupca), 1.200,00 EUR
za prodajo stavbnega zemljišča – funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši v Biški vasi
in 3.000,00 EUR za stavbno zemljišče v Srednjem Globodolu)
-
od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov v višini 19.842,00 EUR in
-
od prodaje zgradb in prostorov 12.125,00 EUR (stanovanjski objekt na naslovu Ivanja
vas 1).
Iz naslova prodaje nepremičnega premoženja pa se za leto 2016 predvideva prihodek od prodaje
stavbnega zemljišč v stanovanjski coni Češenska hosta v višini 198. 960,00 EUR.
V letu 2015 se bodo nadaljevali tudi postopki za nerealizirane prodaje iz preteklih let (Ana
Sebanc iz Poljan – stavbno zemljišče ob hiši, Peter Kastelic iz Biške vasi – dostop) in
nerealizirane menjalne pogodbe (Albin Jarc iz Šrange, Jože Kavšček iz Šrange, Anton Kos iz
Hmeljčiča, Ludovik Novljan iz Mirne Peči, KZ Krka, Franc Fabjan iz Hmeljčiča, Alojzij Špendal iz
Biške vasi). Karol Zupančič iz Biške vasi je odstopil od namere menjave zemljišč.
Večina postopkov ni zaključenih zaradi še nedokončanih predhodnih katastrskih razmer. Večina
menjalnih pogodb ne bo imela finančnega učinka na proračun.
Stran 39
2.5.3 VI. PREDLOGI FINANČNIH NAČRTOV JAVNIH SKLADOV IN AGENCIJ,
KATERIH USTANOVITELJ JE OBČINA
Po Zakonu o javnih financah so javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je občina, dolžni
predložiti svoje predloge finančnih načrtov z obrazložitvami občini, ki jih župan skupaj s
predlogom občinskega proračuna predloži občinskemu svetu.
Ker Občina Mirna Peč ni ustanovitelj javnih skladov in agencij, ki bi se financirali iz občinskega
proračuna, ni priloženih finančnih načrtov.
2.5.4 VII. PREDLOGI PREDPISOV OBČINE, KI SO POTREBNI ZA IZVRŠITEV
PREDLOGA OBČINSKEGA PRORAČUNA
Za izvršitev predloga občinskega proračuna ni potrebno sprejeti predloge predpisov občine.
2.6 OMEJITVE PRORAČUNA
Skladno s 30. členom Zakona o javnih financah morajo predlogi za povečanje izdatkov proračuna
obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije
oziroma v breme dodanega zadolževanja.
Predlog Proračuna Občine Mirna Peč za leti 2015 in 2016 bo v javni razpravi od 26. novembra
2014 do vključno 10. decembra 2014. V času javne razprave se predlog proračuna objavi na
spletni strani Občine Mirna Peč in na oglasni deski občine, dostopen pa je tudi v prostorih
Občine Mirna Peč.
V času javne razprave predlog proračuna obravnavajo pristojna delovna telesa občine.
Pisne predloge in pripombe na predlog proračuna Občine Mirna Peč za leti 2015 in 2016 lahko
do zaključka javne razprave posreduje županu Občine Mirna Peč. Navodila za vlaganje predlogov
in pripomb se objavi na spletni strani občine. Amandmaji morajo upoštevati načelo
proračunskega ravnovesja oziroma uravnoteženosti.
Stran 40
3. OBRAZLOŽITVE SPLOŠNEGA DELA PREDLOGA PRORAČUNA OBČINE
MIRNA PEČ ZA LETI 2015 IN 2016
Splošni del proračuna sestavljajo:
A. bilanca prihodkov in odhodkov
B. račun finančnih terjatev in naložb ter
C. račun financiranja.
3.1 Obrazložitev bilance prihodkov in odhodkov
V bilanci prihodkov in odhodkov se na strani prihodkov izkazujejo vsi prihodki, ki obsegajo
tekoče prihodke (davčne in nedavčne), kapitalske prihodke, prejete donacije ter transferne
prihodke iz drugih blagajn javnofinančnih institucij (državni proračun) ter prejeta sredstva iz
državnega proračuna iz sredstev proračuna EU (kohezijski in strukturni skladi).
Na strani odhodkov se izkazujejo vsi odhodki, ki zajemajo tekoče odhodke, tekoče transfere,
investicijske odhodke in investicijske transfere.
Iz predložene bilance prihodkov in odhodkov je razvidno, da so v predlogu proračuna za leto
2015 načrtovani prihodki v višini 3.332.452,56 EUR in odhodki v višini 3.222.647,00 EUR
odhodkov. Skupaj z odplačilom dolga iz računa financiranja v višini 103.168,00 EUR prihodki
presegajo odhodke za 6.637,56 EUR.
Skupaj s predvidenimi sredstvi na računih na dan 31.12.2014 v višini 1.000,00 EUR
je predlog proračuna za leto 2015 uravnotežen.
Za proračunsko leto 2016 so načrtovani prihodki v višini 3.039.981,00 EUR in odhodki v
višini 2.909.116,86 EUR. Skupaj z odplačilom dolga iz računa financiranja v višini 127.000,00
EUR prihodki presegajo odhodke za 3.864,14 EUR.
Skupaj s predvidenim prenosom sredstev iz leta 2015 v višini 6.637,56 EUR je
predlog proračuna za leto 2016 proračun uravnotežen.
Stran 41
3.1.1 PRIHODKI
Javnofinančni prihodki po ekonomski klasifikaciji obsegajo pet osnovnih skupin prihodkov. Po
teh skupinah tudi v Občini Mirna Peč načrtujemo prihodke, in sicer:
o davčne prihodke,
o nedavčne prihodke,
o kapitalske prihodke,
o prejete donacije in
o transferne prihodke.
Za leto 2015 znašajo načrtovani prihodki skupaj 3.331.138,56 EUR, kar pomeni
70,6 % veljavnega proračuna za leto 2014 ali 21,5 % več prihodkov kot leta 2013.
70 Davčni prihodki
Davčni prihodki zajemajo vse vrste obveznih, nepovratnih in nepoplačljivih dajatev, ki jih
davkoplačevalci vplačujejo v dobro proračuna. Ti prihodki zajemajo vse vrste davkov, ki so
določeni s posebnimi zakoni.
V sklop davčnih prihodkov se všteva dohodnina, davki na nepremičnine (davek od premoženja
stavb, davek od premoženja od prostorov za počitek in rekreacijo, nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča od pravnih in fizičnih oseb), davki na premičnine (davek od premoženja na
posest plovnih objektov), davki na dediščine in darila, davki na promet nepremičnin in finančno
premoženje, davki na posebne storitve (davek na dobitke od iger na srečo in drugi davki na
uporabo blaga in storitev (okoljska dajatev, turistična taksa, komunalna taksa, pristojbina za
vzdrževanje gozdnih cest.
Ocena davčnih prihodkov je 1.999.436 EUR za leto 2015 in 2.004.636 EUR za leto
2016.
7000 Dohodnina
Skladno z novim Zakonom o financiranju občin se v sistemu ukinjajo različne vrste dohodnine in
akontacije dohodnine in se je nadomešča z 700020 Dohodnino – odstopljen vir občinam.
Izračun je pripravilo Ministrstvo za finance.
Stran 42
7030 Davki na nepremičnine
7031 Davki na premičnine
7032 Davki na dediščine in darila
7033 Davki na promet nepremičnin in finančno premoženje
Občina se financira tudi iz davkov na premoženje med katere se uvrščajo davki na nepremičnine,
davki na premičnine, davki na dediščine in darila ter davki na promet nepremičnin in na
finančno premoženje. Prihodki iz davkov na premoženje se za leto 2015 in 2016 planirajo na
osnovi ocene realiziranih prihodkov iz leta 2014. Pri davku – nadomestilu za uporabo stavbnih
zemljišč - smo sledili priporočilom Ministrstva za finance, da naj občine pravočasno uskladijo
evidence NUSZ s podatki iz REN- a (registra nepremičnin) in le te upoštevajo pri pripravi
proračunov za leti 2015 in 2016. V sled temu in novim dejstvom (povečanje površin za
gospodarstvo, IC Dolenja vas, TPO Mirna Peč) se je predvidelo povečanje prihodkov iz naslova
NUSZ (v letu 2015 za indeks 227 in v letu 2016 za indeks 234).
Določeni prihodki na K6 (šest mestnih kontih) so ocenjeni, ker so odvisni od dogodkov, ki jih je
nemogoče točno planirati, in sicer davek od premoženja na posest plovnih objektov, davek na
dediščine in darila. Davek na promet z nepremičninami pa je planirana na podlagi realizacije za
preteklo leto.
7044 Davki na posebne storitve
7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev
Prihodki iz domačih davkov na blago in storitve so se za naslednji dve proračunski obdobji
planirali na osnovi ocene realiziranih prihodkov za leto 2014 in prejetih planov JP Komunale
Nm. Davek na dobitke od iger na srečo lahko precej niha, saj je odvisen od tega koliko dobitkov
od iger na srečo bodo dobili občani oziroma tisti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Mirni
Peči. Okoljske dajatve se izkazujejo kot neposredni namenski prihodek občinskega proračuna.
71 Nedavčni prihodki
Nedavčni prihodki vključujejo udeležbo na dobičku in dohodke od premoženja, takse in
pristojbine, globe in denarne kazni, prihodke od prodaje blaga in storitev ter druge nedavčne
prihodke. Nedavčni prihodki so ocenjeni na podlagi realizacije v preteklem letu.
Nedavčnih prihodkov za leto 2015 je planiranih v višini 732.787 EUR in za leto
2016 v višini 470.699 EUR.
Stran 43
7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki
7102 Prihodki od obresti
7103 Prihodki od premoženja
Prihodki od udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja so bili ocenjeni na podlagi
realiziranih prihodkov v lanskem proračunskem obdobju. Občina bo še vedno oddajala v najem
poslovne prostore (prostori kulturnega doma Mirna Peč in občinski prostori za potrebe okrajne
volilne komisije in drugih zainteresiranih uporabnikov). Podnajemna pogodba za prostore
zobozdravstvene in splošne ambulante v Mirni Peči pa se je v lanskem letu iztekla, zato občina
subvencionira najemnino obema koncesionarjema. Koncesijo za rudarsko pravico dobimo v
višini 50% odmerjene koncesije za kamnolom v Čemšah, ostala polovica predstavlja prihodek
državnega proračuna. Dohodek od koncesije za vodno pravico predstavlja plačilo koncesije za
uporabo vode. Od podeljene koncesije za pokopališko in pogrebno dejavnost pa prejemamo
koncesijo v višini 3% ustvarjenih prihodkov. Med prihodke od premoženja spadajo tudi
najemnine GJI Komunali Novo mesto in Cerod-u na podlagi pogodb o poslovnem najemu
infrastrukturnih objektov iz leta 2009. Od leta 2011 občinam pripadata še koncesiji za uporabo
in upravljanje z gozdovi sklada kmetijskih zemljišč in za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
Prihodki so ocenjeni na podlagi realizacije v preteklem letu.
7111 Takse in pristojbine
Prihodek iz tega naslova predstavljajo upravne takse, ki so jih stranke dolžne plačevati na
podlagi Zakona o upravnih taksah pri upravnih nalogah, ki so v pristojnosti občinske uprave.
Občina Mirna Peč ima za pobiranje upravne takse odprto blagajno v glavni pisarni za gotovinsko
plačilo ter dva podračuna na katera se lahko plačuje upravna taksa.
7120 Globe in druge denarne kazni
Globa za prekrške se ne povišuje in ostaja na ravni realiziranih prihodkov v letu 2010.
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora pa je odvisen od izdanih odločb o odmeri
nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki jih izdaja Upravna enota Novo mesto.
Tovrstne odločbe se izdajajo po uradni dolžnosti na podlagi inšpekcijske odločbe s katero se
ugotovi nedovoljena gradnja ali pa na vlogo stranke pri izdajanju gradbenega dovoljenja za
legalizacijo.
7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev
Stran 44
Prihodki od prodaje blaga in storitev so planirani na podlagi lanskoletnih prihodkov. Tu se
zbirajo predvsem prihodki od sponzoriranj. Prihodki ostajajo na ravni realiziranih v letu 2013 oz.
2014.
7141 Drugi nedavčni prihodki
Prihodki iz naslova komunalnih prispevkov so ocenjeni na podlagi predvidenih investicij,
akontacije komunalnega prispevka pa na podlagi občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter
programov opremljanja in ostalih prostorskih aktov za območja industrijske in gospodarske cone
ter stanovanjskih con (urejanje javne kom. infrastrukture v IC in GC Dol.vas ter v stanovanjskih
conah »Nad Postajo« in »Češenska hosta« ter za izdelavo OPPN stanovanjske cone »Pod
Postajo«). Ostali prihodki iz tega naslova bodo realizirali tekom leta, saj mora investitor pred
izdajo gradbenega dovoljenja plačati komunalni prispevek, ki mu ga občinska uprava odmeri z
odločbo.
Poleg komunalnih prispevkov in akontacij komunalnih prispevkov so med nedavčnimi prihodki
upoštevana še doplačila občanov za urejanje cest in za izvedbo sekundarnih vodovodov.
72 Kapitalski prihodki
7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov
7220 Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč
7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč
Kapitalski prihodki predstavljajo prihodke od prodaje osnovnih sredstev, natančneje prihodke
od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev - kmetijskih in stavbnih zemljišč,
opredeljenih v letnem programu prodaje nepremičnin.
Kapitalski prihodki v predlogu proračuna za leto 2015 znašajo 67.967 EUR,
največ iz naslova prodaje stavbnih zemljišč – 236.000 EUR, 19.842 EUR od
prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov in 12.125 EUR od prodaje drugih zgradb in
prostorov.
73 Prejete donacije
7300 Prejete donacije in darila domačih pravnih oseb
7301 Prejete donacije in darila od domačih fizičnih oseb
Stran 45
Prihodki na tem kontu predstavljajo sponzorska oziroma donatorska sredstva podjetnikov in
fizičnih oseb ob različnih prireditvah v občini, kot so npr. prireditve v okviru občinskega
praznika.
Prejete donacije v predlogu proračuna za leto 2015 in za leto 2016 se načrtujejo v
višini 1.000 EUR.
74 Transferni prihodki
Med transferne prihodke spadajo vsa sredstva, ki jih posamezna institucija javnega financiranja
prejme iz drugih javnofinančnih investicij, to je iz državnega proračuna, proračunov lokalnih
skupnosti ali iz enega od skladov socialnega zavarovanja. Tovrstni prihodki niso izvirni
javnofinančni prihodki, pač pa predstavljajo transfer sredstev iz drugih blagajn javnega
financiranja.
Višina transfernih prihodkov za leto 2015 se planira v višini 329.948,56 EUR, za
leto 2016 pa 362.715,00 EUR.
7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna
740000 Prejeta sredstva iz naslova tekočih obveznosti državnega proračuna
Med temi prihodki so najprej načrtovani zneski finančne izravnave, ki so bili izračunani s strani
Ministrstva za finance. Finančna izravnava predstavlja razliko med primerno porabo in
glavarino, ki jo prejme občina. Po izračunu nam za leti 2015 in 2016 finančna izravnava ne
pripada.
740001 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje investicij pa vsebujejo
investicijske transferje iz državnega proračuna za naslednje namene: dodatna sredstva za
investicije občine po 23. členu ZFO (za leto 2015 in 2016 se teh sredstev na pričakuje, saj je s
strani Ministrstva za finance zaradi varčevalnih razlogov napovedano črtanje teh sredstev
občinam) na podlagi oddanega načrta porabe občine za konkretno investicijo v skladu z
zakonskimi pogoji (ZFO), povračilo požarne takse za sofinanciranje investicij v nabavo gasilske
opreme in vozil za gašenje.
Stran 46
Za projekt ureditve vaškega središča v Šentjuriju in za ureditev ceste v TPO v centru Mirne Peči
so za leto 2015 načrtovani prihodki iz naslova sofinanciranja investicije preko razpisa MKO za
urejanje vaških središč – ukrep 322 v višini 188.997 EUR.
V letih 2015 in 2016 se načrtuje pričetek gradnje vodovodne infrastrukture v sklopu projekta
»Oskrbe s pitno vodo Suhe krajine«, ki se sofinancira iz državnega proračuna – MGRT v 15%
deležu neto vrednosti investicije, 85% deležu pa iz EU sredstev kohezije (sofinanciranjo se
upravičeni stroški investicije), preostanek lastnih sredstev v višini cca. 22% vrednosti investicije
s poračunom DDV predstavljajo lastna sredstva občinskega proračuna.
740004 Druga sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo
Druga sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo predstavljajo sredstva za redno
vzdrževanje gozdnih cest in prihodek v višini 50% sredstev za delovanje skupne občinske uprave
– tekoči odhodki Medobčinskega inšpektorata in redarstva ter povračilo stroškov za financiranje
družinskega pomočnika za pretekla leta v višini razlike nad 0,35% primerne porabe občine in
realiziranimi odhodki v ta namen.
740200 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja
Iz tega naslova so planirana sredstva za sofinanciranje izdatkov za plače 3 zaposlenih preko
javnih del v letu 2015 in dveh zaposlenih v letu 2016.
7413 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za kohezijsko
politiko
741300 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za
kohezijsko politiko vsebujejo sredstva Ministrstva za infrastrukturo in prostor za sofinanciranje
projekta Suhokranjski vodovodi, v katerega je vključenih 6 občin tega območja. Sofinanciranje se
začne v letu 2015 in bo trajalo ves čas izvajanja investicije oz. do leta 2020, ko mora biti
operacija zaključena.
Stran 47
3.1.2 O D H O D K I
Bilanca prihodkov in odhodkov splošnega dela proračuna po ekonomski klasifikaciji
javnofinančnih odhodkov razlikuje štiri temeljne skupine odhodkov:
o tekoče odhodke (skupina 40),
o tekoče transfere (skupina 41),
o investicijske odhodke (skupina 42) in
o investicijske transfere (skupina 43).
Izhodišča pri načrtovanju odhodkov so bila sledeča:
-
prednostno smo upoštevali prenos obveznosti iz leta 2014 (cca. 600.000 €) in
poplačilo le teh v letu 2015.
-
upoštevali smo obveznosti iz naslova dolgoročnega zadolževanja (v letu 2015 v
višini 155.831 € ter v letu 2016 v višini 176.433 €).
-
sledili smo zmanjševanju tekočih odhodkov (v letu 2015 ostajajo na ravni veljavnega
proračuna 2014, v letu 2016 pa se zmanjšujejo na indeks 93,6)
-
v letu 2014 in 2015 smo predvideli tudi znižanje tekočih transferov (v letu 2015 na
indeks 97,4, v letu 2016 pa na indeks 97,3).
-
pri planiranju investicijskih odhodkov in transferov smo prednostno
upoštevali nekatere že planirane investicije v preteklih NRP (najpomembnejše :
investicijsko vzdrževanje lokalnih cest, gradnja občinskih cest, izvedba pločnikov,
parkirišč in javne razsvetljave Ivanja vas, izdelava muld na občinskih cestah, preplastitev
ceste do pokopališča, ureditev trga pred cerkvijo Sv. Kancijana, ureditev avtobusnega
postajališča v Mirni Peči, urejanje JR po vaseh, projekt izvedbe pločnikov Biška vas –
Mirna Peč, sof. izgradnje Cerod-a, izgradnja kanalizacijskih sistemov v Občini Mirna Peč,
kanalizacija Postaja, nadaljevanje izdelave OPN Mirna Peč, OPPN GC Dolenja vas,
poplačilo DDV državi pri prenosu infrastrukture v IC Dolenja vas, oskrba s pitno vodo
Suhe krajine (PG-1). Upoštevali smo investicije v stanovanjsko cono Nad Postajo,
Češenska hosta in izdelava OPPN Pod Postajo, pod pogojem sofinanciranja potencialnih
investitorjev na prihodkovni strani proračuna.
-
v letu 2016 smo predvideli pričetek izgradnje športne dvorane v Mirni Peči
ter prilagodili financiranje investicije glede na okvirno višino investicije
1.100.000 €, in sicer gradnjo na leti 2016 in 2017 ter poplačilo stroškov
opreme v letu 2018.
Stran 48
-
Pri načrtovanju odhodkov javnim zavodom in javnim podjetjem smo upoštevali prejete
plane: JP Komunala Novo mesto, JP CeROD, Knjižnica Mirana Jarca, Razvojni
center Novo mesto…
Tekoče odhodke in tekoče transfere pogojno lahko štejemo za fiksne obveznosti proračuna. Ob
taki predpostavki lahko ugotovimo, da znaša delež tekočih odhodkov in transferov, ki je
»rezerviran« za financiranje fiksnih obveznosti občine v predlogu proračuna več kot znaša
primerna poraba občine (PPi), v letu 2015 106,7 % PPi oz. 104% PPi. Za investicije sredstev iz
primerne porabe ni računati, ostale vire financiranja je potrebno pridobiti iz drugih virov (iz
državnega proračuna in skladov EU preko razpisov ter iz zasebnega sektorja).
40 Tekoči odhodki
Tekoči odhodki predstavljajo plače in druge izdatke zaposlenim, prispevki delodajalcev za
socialno varnost, izdatki za blago in storitve, rezerve. Izdatki za plače in druge izdatke
zaposlenim v letu 2015 in 2016 ostajajo na ravni leta 2014. Glede na predlog kadrovskega načrta,
za leto 2015 in 2016 ni planiranih dodatnih zaposlitev.
Med izdatki za blago in storitve smo zaradi varčevalnih razlogov v največji možni meri zmanjšali
sledeče odhodke: tekoče vzdrževanje službenega vozila, pisarniški material in storitve, stroški
objav in oglaševalskih storitev, drugi splošni material in storitve, stroški seminarjev in
strokovnih usposabljanj, plačila za delo preko štud. servisa in za obv. prakso.
Tekoči odhodki za leto 2015 so planirani v višini 770.222 EUR, za leto 2016 pa v višini 721.340
EUR, kar predstavlja skoraj 25 % vseh odhodkov proračuna leta 2015 oziroma 2016.
41 Tekoči transferi
Tekoči transferji vključujejo subvencije, transferje posameznikom in gospodinjstvom, transferji
neprofitnim organizacijam in ustanovam, druge tekoče domače transferje. Tekoči transferji se
realno znižujejo iz varčevalnih razlogov: za leto 2015 znašajo 1.119.599 EUR oz. 1.118.599 ER za
leto 2016, kar predstavlja 34,76 % vseh odhodkov, za leto 2016 pa 38,48 % delež, kar je največ do
sedaj.
Stran 49
42 Investicijski odhodki
Ta skupina odhodkov vključuje plačila, namenjena pridobitvi ali nakupu opredmetenih in
neopredmetenih sredstev, premoženja, opreme, kot tudi plačila za izdelavo investicijskih
načrtov, projektne dokumentacije, investicijskega inženiringa. Zajema tudi izdatke
za
novogradnje, investicijsko vzdrževanje in obnove. V to skupino spada tudi investicijski nadzor.
Čeprav se investiciski odhodki glede na preteklo leto močno znižujejo (indeks 2015/2014 je 48,7)
pa v strukturi vseh odhodkov investicijski odhodki znašajo 40,83% ( v letu 2014 pa 55,67%), za
leto 2016 pa je delež investicijskih odhodkov nekoliko nižji in znaša 36,21 %, kar je sicer na ravni
leta 2013 (32,10%).
Sredstva za novogradnje se pričakovano precej znižujejo glede na pretekla leta, ko smo daleč
največ sredstev namenili za financiranje izgradnje nove šole z vrtcem, povečujejo pa se sredstva
za investicijsko vzdrževanje in obnove.
43 Investicijski transferi
Gre za investicijske transferje pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki in
investicijskim transferjem proračunskim uporabnikom.
Investicijski transferji pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki v predlogu
proračuna za obe leti predstavljajo investicijske transfere neprofitnim organizacijam in
ustanovam.
Investicijski transferji proračunskim uporabnikom se v letu 2015 precej znižujejo (indeks
2015/2014 znaša 7,1 ; vendar so bila v preteklem letu tu evidentirani transferi za sofinanciranje
priključne ceste in za sofinanciranje sprememb na deviaciji Mirna Peč. Tudi v letu 2016 so
investicijski transferi iz istega razloga precej nižji kot pretekla leta.
Investicijski transferi skupaj znašajo 16.130 EUR za leto 2015 in 14.130 EUR za leto 2016.
Stran 50
3.2 Račun finančnih terjatev in naložb
Račun finančnih terjatev in naložb izkazuje izkazuje tiste finančne transakcije izdatkov, ki
za občino nimajo značaja odhodkov (to je nepovratno danih sredstev), pač pa imajo značaj danih
posojil, finančnih naložb oziroma kapitalskih vlog v podjetja, banke oziroma druge finančne
institucije.
V okviru tega računa niso predvideni prejemki oz. izdatki.
3.3 Račun financiranja
Račun financiranja pa izkazuje predvideno zadolževanje občine. V letih 2015 in 2016 novo
dolgoročno zadolževanje ni predvideno. Za najeti dolgoročni kredit v skupni višini 1.768.620
EUR (zaključni račun 2013) bomo v letu 2015 odplačevali obresti in glavnico v skupni višini
103.168 EUR, v letu 2016 pa 127.000 EUR. Predvideno je tudi kratkoročno likvidnostno
zadolževanje, katerega odplačila morajo biti poravnana v tekočem proračunskem letu.
V računu financiranja se sicer izkazujejo finančni tokovi zadolževanja in odplačil dolgov,
povezanih s servisiranjem dolga oziroma s financiranjem proračunskega primanjkljaja, to je
salda bilance prihodkov in odhodkov ter računa finančnih terjatev in naložb.
Stran 51
4. OBRAZLOŽITVE POSEBNEGA DELA PREDLOGA PRORAČUNA OBČINE
MIRNA PEČ ZA LETI 2015 in 2016
Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih uporabnikov proračuna
upoštevaje institucionalno, programsko in ekonomsko klasifikacijo.
Neposredni uporabniki proračuna (institucionalna klasifikacija) občine Mirna Peč so:
1000 - Občinski svet
2000 - Nadzorni odbor
3000 - Župan
4000 - Občinska uprava
Izdatki v občinskih proračunih oziroma finančnih načrtih neposrednih uporabnikov se v skladu s
pravilnikom o programski klasifikaciji razvrščajo v:
-
Področja porabe (PP)
-
Glavne programe (GPR)
-
Podprograme (PPR)
Področja proračunske porabe so področja, na katerih občina deluje oziroma nudi storitve in v
katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih
načrtih neposrednih uporabnikov.
Nova programska klasifikacija zajema naslednja področja proračunske porabe:
01 – POLITIČNI SISTEM zajema dejavnost izvršilnih in zakonodajnih organov (občinski svet,
župan, podžupan)
02 – EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA se po vsebini nanaša na aktivnosti v zvezi
z urejanjem fiskalne politike in izvajanjem fiskalnega nadzora, ki ga v lokalnih skupnostih v
skladu z Zakonom o lokalni samoupravi opravljajo nadzorni odbori.
03 - ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ kamor sodijo na lokalni ravni po
vsebini vse tiste aktivnosti, ki jih izvajajo občine na mednarodnem področju, ko gre za
navezovanje in vzdrževanje stikov s subjekti izven državnih meja.
04 – SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE zajemajo tiste
storitve, ki niso v zvezi z določeno funkcijo in, ki jo običajno opravljajo centralni uradi na
različnih ravneh oblasti.
Stran 52
05- ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ, obsega sredstva za znanost in razvojno –
raziskovalno dejavnost.
06 – LOKALNA SAMOUPRAVA zajema sredstva za delovanje občin, ožjih delov občin ali zvez
občin in drugih oblik povezovanja občin.
07- OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH zadevajo na lokalni ravni skrb za
civilno zaščito in protipožarno varnost. Gre za dve pomembni področji, ki sta izjemno vitalnega
značaja ob nastanku izrednih dogodkov, povezanih s pripravami na izvajanje ukrepov v primeru
nastanka raznolikih dogodkov.
08 – NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST - v navedeno proračunsko področje sodi na nivoju
lokalne skupnosti izvajanje aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem prometne varnosti, predvsem v
delu, ki se nanaša na delovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
11 – kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo zajema izvajanje programov na področju kmetijstva,
podeželja in podporne storitve za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.
13 – PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE zajema sredstva za
redno in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov – ceste in druge javne površine,
vzdrževanje meteorne kanalizacije, novogradnje infrastrukturnih objektov, vzdrževanje cestne
razsvetljave, plačilo električne energije za javno razsvetljavo, plačila drugih storitev in
dokumentacije.
14 – GOSPODARSTVO zajema urejanje in nadzor na področju varstva potrošnikov, pospeševanje
in podpora gospodarskih dejavnosti, promocijo občine, razvoj turizma in gostinstva.
15 – VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE zajema naloge izboljšanja stanja okolja
in naloge v zvezi z varovanjem naravne dediščine.
16 - PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST zajema
prostorsko načrtovanje in razvoj ter načrtovanje poselitve v prostoru (stanovanjsko dejavnost,
gospodarjenje z zemljišči in komunalna dejavnost).
17 – ZDRAVSTVENO VARSTVO zajema določene programe na področju primarnega zdravstva
in na področju lekarniške dejavnosti, preventivne programe zdravstvenega varstva in druge
programe na področju zdravstva.
18 – KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE zajema določene programe na
področju kulture, kot so ohranjanje kulturne dediščine in druge programe v kulturi,
sofinanciranje nevladnih organizacij in programe športa.
19 – IZOBRAŽEVANJE zajema programe na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega,
poklicnega srednjega splošnega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja,
izobraževanja odraslih in višjega ter visokega strokovnega izobraževanja ter vse oblike pomoči
šolajočim.
Stran 53
20 – SOCIALNO VARSTVO zajema programe na področju urejanja sistema socialnega varstva
ter programe pomoči, ki so namenjeni varstvu naslednjih skupin prebivalstva: družin, starih,
najrevnejših slojev prebivalstva, telesno in duševno prizadetih oseb in zasvojenih oseb.
22 – SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA zajema program upravljanja z javnim dolgom na
občinski ravni.
23 – INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI zajemajo sredstva rezerv, namenjenih za
odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplave, zemeljski plaz, visok sneg, močan
veter, toča, množični pojavi nalezljivih bolezni in druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in
ekološke nesreče. Sem spada tudi proračunska rezervacija, katera se uporabi za namene, ki niso
bili predvideni v proračunu.
Glavni program je splošni program, ki je del glavnega programa, v katerega so uvrščeni izdatki
v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov.
Podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so uvrščeni izdatki v
finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Pri razvrščanju izdatkov občinskih proračunov je potrebno izhajati še iz manjših enot izdatkov in
sicer:
o Proračunske postavke (PP)
o Podskupina kontov (K2), kontov (K4) in podkontov (K6).
Proračunska postavka je del podprograma, ki prikazuje celoto aktivnosti ali del aktivnosti z
delovnega področja enega neposrednega uporabnika.
Podkonto pa je del proračunske postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom okvirno
določa ekonomski namen dela izdatkov proračunske postavke in je temeljna enota za izvrševanje
proračuna.
Stran 54
4.1 FINANČNI NAČRTI NEPOSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA
4.1.1 1000 OBČINSKI SVET
Delovno področje
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
sprejema statut občine;
sprejema odloke in druge občinske akte;
sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
sprejema občinski proračun in zaključni račun;
daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega
sveta;
imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno;
imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če
zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
Občinski svet Občine Mirna Peč šteje 10 članov in ima 6 stalnih delovnih teles – odborov in
komisij, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s Statutom in Poslovnikom občinskega
sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) je edina komisija, ki
jo opredeljuje že Zakon o lokalni samoupravi, poleg občinske volilne komisije (OVK), ki jo
opredeljuje Zakon o lokalnih volitvah. Vse ostale komisije občinskega sveta so opredeljene v
statutu in poslovniku.
Stran 55
Zakonodaja
-
Ustava (Ul RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004,
68/2006);
-
Zakon o lokalni samoupravi - ZLS (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB2, 76/2008, 79/2009, 14/2010,
51/2010);
-
Zakon o lokalnih volitvah - ZLV (Ur. list RS, št. 94/2007-UPB3, 45/2008);
-
Zakon o političnih strankah - ZPolS (Ul. RS, št. 100/2005-UPB1, 103/2007);
-
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije – ZintPK (Ur. list RS, št. 45/2010);
-
Statut Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/2007, 14/2008, 40/2010);
-
Poslovnik občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 89/2008);
-
občinski odloki in pravilniki.
Cilji delovanja:
Cilji delovanja občinskega sveta so obravnava in sprejem statuta občine, poslovnika o delu
občinskega sveta – oziroma uskladitev z zakonodajo, ki omogočata nemoteno, organizirano in
zakonito delo občinskega sveta, obravnava in sprejem prostorskih planov, razvojnih planov
občine, občinskega proračuna in zaključnega proračuna, odločanje o odtujitvi občinskega
premoženja, spremljanje in usmerjanje dejavnosti javnih zavodov in podjetij, katerih
so/ustanoviteljica je občina in drugo.
PRORAČUNSKE POSTAVKE NEPOSREDNEGA UPORABNIKA PRORAČUNA
01001 Stroški svetnikov (nadomestilo za nepoklicno opravljanje funkcije)
01002 Materialni stroški sej občinskega sveta in odborov
01003 Stroški odborov in komisij
01005 Financiranje političnih strank
Odhodki vezani na delovanje občinskega sveta so planirani na nekaj višji ravni glede na
realizirane odhodke iz prejšnjega proračunskega obdobja.
Predlog proračuna za leto 2015 in 2016 zagotavlja sredstva za dejavnost občinskega sveta na
štirih postavkah za sejnine svetnikom in drugim članom delovnih teles občine, za materialne
stroške sej občinskega sveta in odborov ter za financiranje političnih strank. Lokalne skupnosti
namreč lahko sofinancirajo politične stranke. Sredstva pripadajo političnim strankam, ki so
dobile mandate na zadnjih lokalnih volitvah za člane občinskega sveta.
Stran 56
Stranka pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je pridobila najmanj 50 % glasov,
potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta. Pri opredelitvi višine sredstev se izhaja iz
izhodišča, da ta ne smejo presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima lokalna skupnost za zagotavljanje
ustavnih in zakonskih letnih nalog (primerna poraba). Na podlagi veljavnega sklepa je planirano
polletno financiranje.
04002 Objava občinskih predpisov
04004 Izdelava in vzdrževanje spletnih strani občine
Predvidena sredstva so namenjena za objavo sprejetih aktov občine v Uradnem listu RS in za
obveščanje javnosti o delovanju občine na spletnih straneh občine.
04005 Prireditve ob občinskem prazniku
Gre za kulturno zabavne prireditve v sklopu občinskega praznika, ki se sedaj že tradicionalno
financirajo s podporo občinskega proračuna in občinskega sveta.
Odhodki so planirani v isti višini kot preteklo leto.
06001 Delovanje nevladnih institucij lokalnih skupnosti (ZOS)
Proračunska postavka je namenjena plačilu članarine Zvezi občin Slovenije v katero je vključena
tudi Občina Mirna Peč. Zveza sprotno obvešča o vseh zadevah povezanih z lokalno skupnostjo,
opozarja na različne roke in podaja tudi različne predloge. Skrbi tudi za učinkovito komunikacijo
med občinami in državo. V proračunski postavki je zajet tudi znesek, ki je namenjen delovanju
skupne notranje revizijske službe, ki je organizirana v sklopu ZOS in je pričela z delom v letu
2009. Zaradi navedenega nimamo za ta namen rezervirana dodatna sredstva,
ki bi
bila
namensko predvidena za revizijo zaključnega računa občine preko zunanjega izvajalca.
18008 Obveščanje javnosti (zunanji mediji)
18009 Izdajanje občinskega glasila
18010 Izdelava in tiskanje občinskega koledarja
Proračunska postavka 18008 je namenjena predvsem sofinanciranju lokalnega TV programa
(oddaje Iz naših občin).
Na proračunski postavki 18009 so planirani odhodki za financiranje izdajanja občinskega glasila
(nadomestilo članom uredniškega odbora, zunanjim sodelavcem, grafični pripravi in tiskanju).
Sredstva so ostajajo na ravni preteklega proračunskega leta.
Stran 57
Vsebina glasila pa temelji na tradicionalno dobrem sodelovanju s šolo in vrtcem, domačini
društvi in drugimi partnerji občine (RC Novo mesto, PU Novo mesto…) ter občani. Sredstva so
namenjena tudi pripravi in tiskanju glasila v obsegu preteklega leta.
4.1.2 2000 NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor je samostojni organ in ima samostojen finančni načrt. Župan je dolžan zagotoviti
nadzornemu odboru sredstva za delovanje ter pomoč občinske uprave pri njegovem delovanju.
Zakonodaja:
-
Zakon o javnih financah - ZJF (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002,
56/2002-ZJU, 110/2002-ZDT-B, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009,
38/2010-ZUKN, 107/2010);
-
Zakon o javnem naročanju – ZJN (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010);
-
-
Zakon o financiranju občin - ZFO (Uradni list RS, št. 32/2006-UPB1, 123/2006-ZFO-1,
57/2008-ZFO-1A);
-
Poslovnik o delovanju NO.
Globalni cilji:
-
z nadzori izboljšati poslovanje proračunskih uporabnikov ;
-
zagotoviti zakonito in gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi.
Letni cilji in planirani rezultati:
-
polletno nadzorovati izvrševanje občinskega proračuna;
-
opraviti 2 skupinska in 5 posamičnih nadzorov zakonitosti poslovanja proračunskih
uporabnikov;
-
pregled zaključni račun proračuna občine (v okviru skupinskega nadzora).
Letni cilji se določijo s programom dela nadzornega odbora.
Stran 58
02003 Sredstva za delo nadzornega odbora
Sredstva na tej postavki so predvidena za delovanje nadzornega odbora, in sicer stroški za
pisarniški material in storitve, sejnine članom nadzornega odbora ter drugi operativni odhodki
za izvedbo nadzorov ter za izobraževanje. Stroški za dejavnost nadzornega odbora pa so odvisni
predvsem od števila sej, ki bodo sklicane s strani predsednika nadzornega odbora.
4.1.3 3000 ŽUPAN
Župan je organ občine, katerega naloge so določene z Zakonom o lokalni samoupravi in
občinskim statutom.
Župan predstavlja in zastopa občino ter skrbi za izvajanje sklepov občinskega sveta. Župan je
tudi predstojnik občinske uprave.
Zakonodaja:
-
Zakon o lokalni samoupravi - ZLS (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009,
14/2010, 51/2010);
-
-
Zakon o političnih strankah - ZPolS (Ul. RS, št. 100/2005-UPB1, 103/2007);
-
-
-
Poslovnik občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 89/2008).
Globalni cilji:
-
skrb za razvoj občine;
-
usmerjanje in nadzorovanje občinske uprave;
-
nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov.
Letni planirani cilji in rezultati :
-
zagotavljanje materialnih pogojev na področju protokolarnih zadev;
-
usklajevanje interesov med proračunskimi uporabniki;
-
promocija občine v medijih;
-
priprava proračuna, zaključnega računa, odlokov in drugih aktov iz pristojnosti sveta;
Stran 59
-
okrepiti gospodarsko moč občine, izboljšati in posodobiti infrastrukturo;
-
zagotoviti sredstva za nemoteno delo javnih zavodov in ustanov;
-
utrditi identiteto in pripadnost lokalni skupnosti;
-
izvajanje sprejetih aktov sveta…
01007 Plače poklicnih funkcionarjev in nadomestila za nepoklicno opravljanje funkcije (župan in
podžupani)
01008 Materialni stroški za funkcionarjev
Proračunski postavki sta namenjeni plači poklicnih funkcionarjev oz. v našem primeru
nadomestilu za nepoklicno opravljanje funkcije župana, ki je določena z Odlokom o plačah
funkcionarjev. Nadomestilo za opravljanje funkcije podžupana ni predvideno.
01008 Materialni stroški za funkcionarje (tudi reprezentanca)
Postavka vključuje materialne stroške za funkcionarje, in sicer izdatke za reprezentanco, telefon,
faks, pošto... Proračunska sredstva so planirana v isti višini kot preteklo leto.
04006 Promocija in pokroviteljstvo
Stroški župana za promocijo in pokroviteljstvo se za proračunska obdobja 2015 in 2016 v skladu
potrebami po varčevanju zmanjšujejo na najbolj nujna pokroviteljstva pomembnejših
medobčinskih prireditev. Gre za sredstva s katerimi razpolaga župan na podlagi prošenj in so
namenjena promociji in pokroviteljstvu določenim dogodkom oziroma osebam.
S proračunskimo postavko
razpolaga župan z odredbo, in sicer so sredstva predvidena za
različne namene od kulture, športa do mladinskih projektov.
4.1.4 4000 OBČINSKA UPRAVA
Na podlagi Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Mirna Peč je
občinska uprava enovit organ, ki opravlja naloge na vseh področjih kot so splošne uprave zadeve,
javne finance in računovodstvo, gospodarstvo, družbene dejavnosti, okolje in prostor investicije.
Stran 60
Splošne zadeve
Zakonodaja:
-
14/2010, 51/2010);
-
Zakon o javnih uslužbencih - ZJU (Uradni list RS, št. 63/2007-UPB3, 65/2008);
-
Zakon o delovnih razmerjih - ZDR (Uradni list RS, št. 42/00, 103/07);
-
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS (Uradni list RS, št. 108/2009-UPB13,
13/2010, 59/2010, 85/2010, 107/2010);
-
Zakon splošnem upravnem postopku – ZUP (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2,
126/2007, 65/2008, 8/2010);
-
Zakon o dostopu informacij javnega značaja - ZDIJZ (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2);
-
Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP (Uradni list RS, št 94/2007-UPB1);
-
-
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami - ZVNDN (Uradni list RS, št.
51/2006-UPB1, 97/2010);
-
Zakon o gasilstvu – ZGas (Uradni list RS, št. 113/2005 – UPB1)
-
Kolektivna pogodba za javni sektor - KPJS (Uradni list RS, št. 57/2008, 86/2008,
3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009, 48/2009, 91/2009, 31/2010, 83/2010, 89/2010,
89/2010)
-
Uredbe in pravilniki Vlade RS in ministrstev;
-
-
Poslovnik občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 89/2008).
Globalni cilji:
-
strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave;
-
zakonito in pravočasno uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih
udeleženčev v postopkih;
-
racionalna in učinkovita razporeditev dela med delavci občinske uprave ter zagotavljanje
ustreznih pogojev dela in opremljenosti;
-
cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter sistema zaščite in reševanja so
zmanjšati število nesreč in učinkovito reševanje ob nesrečah.
Letni planirani cilji in rezultati :
Stran 61
-
ohranjevanje uporabne vrednosti upravne zgradbe in posameznih poslovnih prostorov;
-
izboljšanje pogojev dela zaposlenih;
-
izvajanje sklenjenih najemnih pogodb,
-
izpopolnjevanje spletne strani in izdelava kataloga informacij javnega značaja;
-
izboljšati tehnologijo obdelave podatkov s posodobitvijo strojne in programske opreme;
-
voditi kadrovsko politiko, ki bo pomenila optimalni izkoristek kadrovskih resursov
občinske uprave;
-
dodatno usposobiti lastno vložišče v smislu glavne pisarne;
-
doseči predpisano opremljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč;
-
informiranje prebivalstva zlasti predšolske in šolske mladine o varnosti v cestnem
prometu…
Področje javnih financ
Naloge v zvezi s pripravo proračuna, spremljanjem in izvrševanjem proračuna ter poroča o
izvrševanju proračuna.
Opravlja finančna in računovodska opravila ter naloge v vezi z upravljanjem prostih denarnih
sredstev.
Zakonodaja:
-
Zakon o javnih financah - ZJF (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002,
56/2002-ZJU,
110/2002-ZDT-B,
127/2006-ZJZP,
14/2007-ZSPDPO,
109/2008,
49/2009, 38/2010-ZUKN, 107/2010);
-
Zakon o javnem naročanju – ZJN (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010)
-
Zakon o plačilnem prometu - ZPlaP (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB3);
-
Zakon o davku na dodano vrednost
- ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/2010-UPB2,
85/2010);
-
Zakon o računovodstvu - ZR (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02, 114/06);
-
Zakon o financiranju občin - ZFO (Uradni list RS, št. 32/2006-UPB1, 123/2006-ZFO-1,
57/2008-ZFO-1A);
-
14/2010, 51/2010);
Stran 62
-
Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, št. 91/2000 in 122/2000);
-
Odredba o funkcionalni klasifikaciji javnofinančnih izdatkov (Uradni list RS, 43/2000);
-
Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št.
57/2005, 88/2005-popr, 138/2006, 108/2008);
-
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge
osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04,
117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/2007, 124/2008, 112/2009);
-
Letni zakon o izvrševanju proračuna;
-
Letni odlok o proračunu občine;
-
Drugi pravilniki, uredbe itd.
Globalni cilji:
-
zakonita in upravičena poraba javnih sredstev;
-
gospodarno in pregledno ravnanje z javnimi sredstvi;
-
z usmerjanjem notranje revizije (SNRS pri ZOS) zagotoviti izboljšanje poslovanja;
-
zagotavljanje optimalne likvidnosti proračuna;
-
kvalitetno in ažurno informiranje zunanjih in notranjih uporabnikov računovodskih
informacij.
Letni planirani cilji in rezultati:
-
izdelava zaključnih računov v zakonskih rokih za zunanje in notranje uporabnike;
-
priprava poročila o izvrševanju proračuna za polletno obdobje;
-
redno poravnavanje obveznosti iz naslova zadolžitev;
-
poravnavanje obveznosti v skladu z zakonitimi plačilnimi roki;
-
gospodarno ravnanje z likvidnostnimi presežki;
-
redno spremljanje izvrševanja proračuna in mesečno poročanje županu in direktorju
občinske uprave v zvezi z izvrševanjem proračunskih postavk.
Področje družbenih dejavnosti
Področje obsega opravljanje upravne, strokovne in razvojne naloge s področja družbenih
dejavnosti kot so kultura in šport, izobraževanje ter socialno varstvo.
Stran 63
Področja kulture in športa zajema programe, ki so povezani z delovanjem športnih in
kulturnih društev na območju občine ter ohranjanje delovanja matične knjižnice in bibliobusa v
Mirni Peči.
Zakonodaja:
-
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB, 5608)
-
Zakon o knjižnicarstvu ( Uradni list RS, št. 87/2001)
-
Zakon o športu ( Uradni list RS, št. 22/98 )
-
Zakon o društvih ( Uradni list RS, št. 61/06)
-
Zakon o zavodih ( Uradni list RS, 12/01, 8/96, 8/96)
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine ( Uradni list RS , št. 16/08).
Globalni cilji:
-
zagotavljanje sredstev za delovanje športnih društev;
-
vzdrževanje in izgradnja nove športne infrastrukture;
-
zagotavljanje sredstev za delovanje kulturnih društev;
-
zagotavljanje dejavnosti knjižnice;
-
varovanje in sanacija kulturne dediščine
-
izvedba razpisa za sofinanciranje programov športnih društev;
-
izvedba razpisa za sofinanciranje programov kulturnih društev;
-
zagotoviti zaključek financiranja investicije nove šole z vrtcem;
-
zagotavljanje delovanja matične knjižnice in bibliobusa…
Področje izobraževanja porabe zajema programe na področju predšolske vzgoje,
osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, izobraževanje odraslih ter
vseh oblik pomoči šolajočim.
Zakonodaja:
-
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ( Uradni list RS, št. 16/07UPB, 36/08)
-
Zakon o vrtcih ( Uradni list RS, št. 100/2005 – UPB, 25/2008)
-
Zakon o osnovni šoli ( Uradni list RS, št. 81/06-UPB, 102/07)
Stran 64
-
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ( Uradni list RS, št. 2/07-UPB)
-
Zakon o glasbenih šolah ( Uradni list RS, št. 81/06-UPB)
-
Zakon o izobraževanju odraslih ( Uradni list RS, št. 110/06-UPB)
-
14/2010, 51/2010).
Globalni cilji:
-
zagotavljanje delovanja programov predšolskih otrok;
-
zagotavljanje programov osnovne šole;
-
zagotavljanje programov šol za otroke s posebnimi potrebami;
-
zagotavljanje programov glasbenih šol;
-
delovanje programov v vrtcu Cepetavček in Osnovni šoli Mirna Peč;
-
sofinanciranje delovanja Osnovne šole Dragotin Kette;
-
sofinanciranje delovanja Glasbene šole Marjana Kozine.
Socialno varstvo zajema programe na področju urejanja sistema socialnega varstva, ter
programe pomoči, ki so namenjeni varstvu naslednjih skupin prebivalstva : družin, starejših
občanov, najrevnejših slojev prebivalstva, telesno in duševno prizadetih oseb.
Zakonodaja:
-
Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-UPB2)
-
Stanovanjski zakon ( Uradni list RS, št. 69/03, 57/08)
-
Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list RS št.
34/84, 26/90)
-
Zakon o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št. 7/93 )
-
14/2010, 51/2010).
Globalni cilji:
-
zagotavljanje socialnega varstva družin, starejših občanov, socialno šibkih slojev, telesno
in duševno prizadetih;
-
zagotavljanje delovanja institucij s področja varstva starejših občanov (DSO) ter duševno
in telesno prizadetih;
Stran 65
-
zagotavljanje delovanje društev na področju socialnega varstva;
-
zagotavljanje delovanja Rdečega Križa;
-
zagotavljanje pogojev za družinske pomočnike;
-
sofinanciranje stanarin in pogrebnih stroškov;
-
zagotavljanje pomoči na domu;
-
sofinanciranje programov društev na področju socialnega varstva;
-
enkratne socialne pomoči občanom;
-
sofinanciranje izvajanje institucionalnih programov varstva;
-
sofinanciranje delovanja OO Rdečega Križa v Novem mestu…
Področje gospodarskih javnih služb
Področje obsega opravljanje upravne, strokovne in razvojne naloge s področja gospodarskih
javnih služb (komunalne zadeve, cestno gospodarstvo, energetika, stanovanjske zadeve),
elementarja in drugo.
Zakonodaja:
-
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04);
-
Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93);
-
Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97);
Globalni cilji:
-
varovanje okolja;
-
izvajanje naložb v cestno in komunalno infrastrukturo;
-
izvajanje gospodarskih javnih služb.
-
modernizacija in rekonstrukcija občinskih cest;
-
izdelava muld na občinskih cestah;
-
postavitev smernih tabel;
-
tekoče vzdrževanje gozdnih in poljskih poti;
-
nadzor nad izgradnjo hišnih OŠO priključkov v celi občini;
Stran 66
-
pričetek izvedbe pločnikov, parkirišč in JR Mirna Peč – Ivanja vas;
-
projekt izvedbe pločnikov Biška vas – Mirna Peč;
-
ureditev odvodnjavanja zalednih voda v Mirni Peči;
-
ureditev trga pred cerkvijo v Mirni Peči;
-
ureditev avtobusnega postajališča Mirna Peč;
-
urejanje javne razsvetljave po vaseh;
-
sofinanciranje II. Faze izgradnje reg.centra za ravnanje z odpadki – CeROD;
-
izgradnja kanalizacijskih sistemov v občini;
-
investicijsko vzdrževanje komunalne intrastrukture – vododov, kanalizacija, hidrantnega
omrežja;
-
urejanje površin pod zabojniki;
-
sofinanciranje nakupa in montaže hišnih ČN;
-
pričetek izgradnje projekta vodooskrba območja Suhe krajine;
-
gradnja sekundarnih vodovodov severnega dela občine in subvencioniranje izgradnje
individualnih vodovodnih priključkov;
-
investicijsko vzdrževanje objektov in opreme vodovodnega sistema občine;
-
urejanje vaških jeder in naselij;
-
urejanje okolice upravne stavbe.
Področja okolja in prostora
Področje obsega opravljanje upravne, strokovne in razvojne naloge s področja urejanja in
načrtovanja prostora, varstva okolja in smotrne rabe prostora, zunanjega izgleda naselij in
drugo.
Zakonodaja:
-
Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07)
-
Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nadaljnji)
-
Zakon graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in nadaljnji),
-
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04).
Globalni cilji:
-
smotrna namenska raba prostora in načrtovanje poselitve,
-
varovanje okolja.
Stran 67
o
dokončanje izdelave in sprejem sprememb in dopolnitev OPN;
o
urejanje javne komunalne infrastrukture v IC Dolenja vas ter stanovanjskih conah
(Nad Postajo, Češenska hosta);
o
varovanje, čiščenje in urejanje okolja,
o
varovanje in sanacija naravne dediščine…
Področje gospodarstva
Zakonodaja:
-
Zakon o gostinstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZGos-UPB2) (Uradni list RS, št.
93/07),
-
Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT) (Uradni list RS, št. 2/04),
-
Zakon o razvoju malega gospodarstva (Uradni list RS, št. 18/91)
-
Zakon o trgovini (uradno prečiščeno besedilo) (ZT-UPB4) (Uradni list RS, št. 2/07),
-
Zakon o kmetijstvu (uradno prečiščeno besedilo) (Zkme-UPB1) (Uradni list RS, št.
51/06),
-
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1) (Uradni list RS, št.
93/05),
-
Zakon o spremljanju državnih pomoči (ZSDrP) (Uradni list RS, št. 37/04)
-
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (uradno prečiščeno besedilo) (ZOPNN-UPB1)
(Uradni list RS, št. 114/05).
Globalni cilji:
-
ohranjanje in krepitev konkurenčnosti,
-
razvoj novih gospodarskih dejavnosti,
-
ohranjanje poseljenosti in urejenosti kulturne krajine,
-
ohranjanje kmetijskih zemljišč in preprečevanje zaraščanja,
-
razvoj turizma in promocija občine,
-
regionalni razvoj…
Stran 68
02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA
02001 Stroški plačilnega prometa
V ta sklop sodijo planirani izdatki provizij Banke Slovenije in provizij Urada za javna plačila.
02002 Plačila za pobiranje občinskih dajatev (okoljske takse, NUSZ)
Planirani izdatki so namenjeni za plačila provizij za pobiranje okoljskih taks in nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča s strani DURS.
Po pogodbi okoljsko takso zaračunava skupaj s komunalnimi storitvami JP Komunala Novo
mesto, d.o.o., prihodek iz naslova taks pa je sestavni del prihodkov občinskega proračuna.
Provizija znaša 3 % od obračunane takse.
04 SPLOŠNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE
04011 Javna e-toča z brezžičnim dostopom
04007 Sodni postopki, pravno zastopanje, notarske storitve – občinsko premoženje
04009 Cenitve nepremičnin za prodajo
04012 Varovanje objekta občinske stavbe
Predvideni so stroški za storitev varovanja e-točke in občinske upravne stavbe in strošek
zavarovanja objekta KD.
Proračunska postavke zagotavljajo predvsem sredstva za pravne storitve kot so pravno
zastopanje, priprava pravnih pregledov pri prometu z nepremičninami in notarske storitve tako
overjanje podpisov s katerimi se razpolaga z nepremičninami kot tudi stroški overitev na
služnostnih pogodbah, ki se sklepajo za gradnjo oziroma rekonstrukcijo komunalne
infrastrukture. Predvideni so tudi stroški s cenitvijo nepremičnin, ki so predvidene za
razpolaganje ter tudi stroški, ki nastanejo s cenitvijo nastale škode na nepremičninah pri
investicijah.
06037 Takoče vzdrževanje službenega vozila
Predvideni so stroški za zavarovanje službenega vozila, tekoče vzdrževanje in tekoče stroške
goriv, pristojbine za registracijo…
Stran 69
06 LOKALNA SAMOUPRAVA
06003 Plače zaposlenih v občinski upravi
06004 Sredstva za odpravo nesorazmerij med osnovnimi plačami v občinski upravi
Proračunske postavke predstavljajo strošek plač delavcev v občinski upravi. Vključuje poleg
osnovne plače tudi dodatke, regrese, prehrano in stroške prevoza na delo, delovno uspešnost,
nadure ter vsa izplačila za socialna zavarovanja. Sredstva v ta namen so upoštevana glede na
trenutno zasedena delovna mesta.
06005 Pisarniški material in storitve
Sredstva so namenjena zagotavljanju osnovnega pisarniškega materiala. Blago se nabavlja pri
ponudniku sukcesivno na podlagi pogodbe, ki je podpisana v postopku oddaje javnega naročila.
Proračunska sredstva so racionalizirana in planirana v višini lanskoletne porabe.
06006 Čistilni material in storitve
Sredstva so planirana na ravni lanske realizacije za storitev rednega čiščenja poslovnih prostorov
(1 mesečno in po potrebi generalno).
06007 Časopisi, revije knjige in strokovna literatura
Predvideva se nabava strokovne literature na področju javnih naročil, upravnega postopka,
varstvo okolja ter finančno računovodskih postopkov in dnevno časopisje ter revije povezane s
turizmom, gasilstvom in dejavnostjo lokalne samouprave.
Odhodek je planiran na osnovi letošnje realizacije.
06008 Stroški objav in oglaševalskih storitev
Odhodek predstavljajo minimalne promocijske objave in nujne objave za zainetresirano javnost
(javne objave, prireditve, naravne nesreče, prekuhavanje pitne vode ipd.).
Sredstva so racionalizirana in planirana v višini lanskoletne porabe.
06009 Računalniške storitve
Odhodek predstavlja zakup domene spletne strani občine.
06010 Drugi splošni material in storitve
Stran 70
V ta sklop sodijo izdatki javne uprave, ki niso zajeti ostalih postavkah v okviru skupine 06003
Dejavnost občinske uprave. Sem sodijo tudi nepričakovani odhodki za storitve in material. Na tej
postavki so planirani tudi odhodki za novoletno okrasitev centra Mirne Peči, najem dvigala in
demontaža.
Sredstva so racionalizirana in planirana v višini lanskoletne porabe.
06011 Električna energija – občina
Strošek električne energije vključuje stroške električne energije občine, objektov, ki jih uporablja
občina oziroma so v lasti občine. Proračunska sredstva so planirana v višini lanskoletne porabe.
06012 Voda in komunalne storitve
Gre za stroške porabe pitne vode in stroške odvoza odpadkov in pripadajočih taks. Del sredstev
se nameni tudi vsakoletnemu pranju zabojnikov za odpadke.
06013 Telefon, faks in e-pošta
V ta sklop sodijo izdatki za telefonijo (naročnina za sistem Centreks in pogovore v fiksnem
omrežju, naročnina in pogovori v mobilnem omrežju), naročnina za ADSL storitve ter e-pošto.
Proračunska postavka je bila stroškovno oblikovana na višini lanskoletne in letošnje porabe.
06014 Poštnina in kurirske storitve
V ta sklop sodijo izdatki za redno pošto, dostavo glasila in obvestil. Višina izdatkov za poštne
storitve so ocenjena na podlagi lanskoletne in letošnje realizacije.
06016 Izdatki za potne stroške in dnevnice
Proračunska postavka vključuje sredstva za prevozne in transportne stroške, dnevnice ter drugi
izdatki za službena potovanja. Planirana je bila na podlagi lanskoletne in letošnje porabe. Stroški
na tej postavki so predvideni le za občinsko upravo.
06017 Stroški seminarjev in strokovnega usposabljanja zaposlenih
Izdatek predstavlja strokovno izobraževanje zaposlenih v občinski upravi, predvsem kotizacije
za različne strokovne seminarje. Usposabljanje se izvaja skladno z prijavami na usposabljanja, ki
jih posamično potrjuje župan.
Sredstva so glede na lanskoletno porabo zaradi varčevanje zmanjšana.
Stran 71
06018 Plačila za delo preko študentskega servisa in za obvezno prakso
Planirani izdatek predstavlja administrativna dela in naloge, ki bi jih bo v času dopustov
opravljala dijak/študent z izdano študentsko napotnico ter dodatna pomoč v primerih
povečanega obsega dela (predvsem administrativnega), ki ga lahko opravljajo dijaki/študenti.
Sredstva so glede na lanskoletno porabo zaradi varčevanje zmanjšana.
06020 Dejavnost skupne obč. uprave – medobčinski inšpektorat in redarstvo
Predvideni so stroški za redno delovanje skupne obč. uprave glede na delež občine Mirna Peč.
Skupna občinska uprava je kadrovsko polno zasedena, planirani odhodki so na podlagi prejetega
plana skupne občinske uprave.
06021 Zavarovalne premije za objekte
Planirana so sredstva za zavarovanje občinskega premoženja.
06022 Tekoče vzdrževanje upravnih prostorov
Sredstva so ocenjena za tekoče vzdrževanje upravnih prostorov in infrastrukture, v primeru
nenadne okvare (npr. popravilo električne napeljave ali okvara pri vodovodni instalaciji ipd.).
06023 Tekoče vzdrževanje komunikacijske opreme in računalnikov
Gre za redno vzdrževanje strojne in osnovne programske računalniške opreme ter servisna
popravila. Ocena stroškov je bila planirana na podlagi lanskoletne in letošnje realizacije.
Odhodki proračunske postavke bodo odvisni od dejanskih potreb po vzdrževanju, ki ga zaradi
zapletenih programskih in mrežnih sistemov ne more izvajati občinska uprava.
06024 Tekoče vzdrževanje druge opreme
Gre za tekoče vzdrževanje druge opreme in napeljave in ostalo opremo, ki jo pri svojem delu
uporablja občinska uprava (tiskalniki, servis naprav za hlajenje prostorov). Strošek je ocenjen.
06025 Nakup pisarniške in druge opreme
V ta sklop sodijo izdatki za nakup opreme in napeljave, ki bo potrebna za nemoteno delo
občinskega sveta z odbori, župana in občinske uprave.
06028 Nakup računalnikov in programske opreme
Stran 72
Sredstva na tej postavki so namenjena predvsem nakupu programske opreme za potrebe
občinske uprave oz. nabava novejših verzij programske opreme s katero že razpolagamo.
06030 Nakup druge opreme in napeljav
Ta sredstva so namenjena za zamenjavo dotrajanih tiskalnikov ali druge opreme (UPS).
Planirana je nabava enega tiskalnika. Planiran strošek je ocenjen in zaradi varčevanja
racionaliziran.
06032 Investicijsko vzdrževanje upravnih prostorov
Na tej postavki so planirana sredstev za nujno potrebna investicijsko vzdrževalna dela v upravnih
prostorih v minimalni višini.
07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH
07001 Usposabljanje enot in služb civilne zaščite
V proračunu je planirana izvedba izobraževanj za pripadnike enote prve pomoči.
07002 Opremljanje enot in služb civilne zaščite
V proračunu je planirano tudi opremljanje enot in služb civilne zaščite v isti višini kot preteklo
leto.
07003 Dejavnost poklicnih gasilskih enot (sofinanciranje GRC NM)
Občina Mirna Peč je v letu 2009 sklenila pogodbo o opravljanju javne gasilske službe z Gasilsko
reševalnim centrom Novo mesto. Na ta način je v opravljanje javne gasilske službe tudi formalno
vključena profesionalna enota in s tem zagotovljeno kakovostno opravljanje javne gasilske
službe.
07004 Dejavnost gasilskih društev
Planirana sredstva so namenjena za sofinanciranje redne dejavnosti štirih gasilskih društev v
občini. V tem okviru občina tudi v celoti krije stroške protipožarnega in lomskega zavarovanje za
gasilske domove in opreme v lasti društev, kot tudi nezgodno zavarovanje pri gašenju požarov za
operativne gasilce, stroške strokovne literature, povračila stroškov prehrane gasilcev in
Stran 73
pripadnikov CZ v času dodatnega izobraževanja, seminarjev in usposabljanj. V proračunski
postavki so vključene tudi kotizacije za razna gasilska tekmovanja.
07005 Dejavnost gasilske zveze
Planirani so tudi odhodki za sofinanciranje občinske gasilske zveze v Novem mestu v višini
članarine. Planirana sredstva so v višini financiranja iz preteklih let.
07008 Sofinanciranje nabave gasilskih vozil ter gasilske zašč. in rešev. opreme
Občina je v preteklem petletnem obdobju uspela opremiti vsa štiri društva s potrebno gasilsko
opremo, zato v prihodnjih letih ni predvidenih večjih nakupov. Sredstva so rezervirana v višini
požarne takse, ki mora biti namensko porabljena za nakup gasilske oprme. Sredstva se bodo
porabila na podlagi plana občinskega gasilskega poveljstva.
08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST
08001 Delovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Sredstva so namenjena za delovanje sveta za preventivo in varstvo v cestnem prometu ter za
financiranje preventivnih akcij z vsebino varstva v cestnem prometu (organizacija prireditve Z
glavo na zabavo, izobraževalni tečaji in predavanja o varnosti v prometu, nakup opreme, ki
povečuje varnost udeležencev v prometu) za predšolske, šoloobvezne otroke in druge udeležence
v prometu.
08002 Občinski program varnosti
Sredstva so namenjena za poplačilo obveznosti iz leta 2014: izvedeno ažuriranje - sprememba in
dopolnitev občinskega programa varnosti.
11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO
11004 Podpora stanovskemu in interesnemu povezovanju
Odhodki na postavki so namenjeni sofinanciranju programov društev v kmetijstvu. Za prihodnji
dve leti je predviden enak obseg sofinanciranja kot do sedaj.
11006 Sofinanciranje programov v kmetijstvu – ukrepi za stabilizacijo trga
Stran 74
Gre za sredstva namenjena pospeševanju razvoja oziroma prilagajanja podeželja. Sredstva se
dodeljujejo na podlagi veljavnega pravilnika ter javnega razpisa in prispelih vlog.
Za prihodnji dve leti so planirani odhodki, namenjeni JR za sofinanciranje programov v
kmetijstvu, v isti višini kot pretekla leta.
Sofinanciranje programov društev v kmetijstvu poteka na podlagi javnega razpisa in prijavljenih
programov. Sredstva se nakažejo akontativno – polletno, konec leta pa dokončo na podlagi
predloženih poročil in dokazil o izvedenih programih ter sklenjenih pogodb. Iz proračuna Občine
Mirna Peč se sofinancira dejavnost štirih društev, ki delujejo na področju kmetijstva v Občini
Mirna Peč: Društvo vinogradnikov, Društvo podeželskih žena Mirna Peč, Govedorejsko društvo
Mirna Peč, Konjerejsko društvo treh dolin.
11008 Zavetišče (azil) za živali
V skladu z Zakonom o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99) se mora zapuščenim živalim
zagotoviti pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. Zagotovitev zavetišča je po 27. členu
navedenega zakona lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer
mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Za
storitev skrbi za zapuščene živali bo podeljena koncesija. Izdatek se realizira v primeru najdbe
zapuščene živali.
11010 Tekoče vzdrževanje gozdnih cest
Financiranje izdatkov poteka na osnovi pristojbine za gozdne ceste, ki jo občine prejmejo v
okviru prihodkov primerne porabe, preostali delež pa krije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano. Predmet vzdrževanja so vse gozdne ceste v državnih gozdovih in v gozdovih v
zasebni lasti. Letne programe vzdrževanja pripravi Zavod za gozdove RS.
12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN
12008 Sofinanciranje izgradnje 20kV KBV Mirna Peč
Postavka je v proračun 2015 vnesena z namenom zagotovitve kabliranja sedaj še nadzemnega
energetskega voda: na relaciji Vihre – TP Mirna Peč 2. Zaradi dodatnih zahtev lastnikov zemljišč
je bila potrebna sprememba projekta, katere izvedba pogojuje dodatne stroške, ki jih investitor
Elektro Ljubljana d.d. ne more zagotoviti. Da bi se uresničila investicija, ki je za občino
izjemnega pomena in na katero se čaka že 20 let, bo občina z namenom zagotovitve realizacije
investicije zagotovila predvidena manjkajoča sredstva.
Stran 75
12004 Sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih
Planirana so sredstva za spodbujanje učinkovite rabe energije v gospodinjstvih, ki se izvajajo
preko treh javnih razpisov: za sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih
(ukrepi: izolacija fasad, zamenjava stavbnega pohištva, zamenjava kurilnih naprav…), za
sofinanciranje pilotnih – demonstracijskih kotlov na lesno biomaso in za sofinanciranje solarnih
sistemov za pripravo sanitarne tople vode na individualnih objektih).
Cilj navedenih ukrepvo je
spodbujati rabo obnovljivih virov energije, izvajati program
energetskega koncepta Občine Mirna Peč ter ozaveščanje prebivalcev preko promocijskih in
izobraževalnih aktivnosti.
Za prihodnji dve leti je zaradi zagotavljanja prepotrebnih lastnih virov sredstev za izvedbo in
poplačilo nujnih investicij višina razpoložljivih sredstev namenjenih JR za sofinanciranje
ukrepov iz naslova učinkovite rabe energije v gospodinjstvih malenkost znižana.
13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE
13001 Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest
Sredstva se namenijo za dela, ki zajemajo vsa letna in zimska vzdrževalna dela za zagotavljanje
prevoznosti občinskih lokalnih cest in varnosti prometa - na 24 odsekih lokalnih cest Občine
Mirna Peč, v skupni dolžini 40.457 m, s predvideno širitvijo cestnega omrežja (prevzem
regionalnih cest v upravljanje). Višina postavke je oblikovana na podlagi pričakovanih poplačil
obveznosti iz 2014, že sklenjene pogodbe za zimsko vzdrževanje in ocenjene vrednosti pogodbe
za letno vzdrževanje v 2015.
13002 Upravljanje in tekoče vzdrževanje javnih poti in makadamskih cest (letno vzdrževanje)
Sredstva se namenijo za dela, ki zajemajo vsa vzdrževalna dela za zagotavljanje prevoznosti
občinskih javnih poti -
pretežno intervencijska dela – saniranje vkopov, nasipov, brežin,
razširitve cest, urejanje odvodnjavanja in podobno - na 143 odsekih javnih poti Občine Mirna
Peč, v skupni dolžini 57.949 m. Ob navedenih deli se del sredstev nameni tudi za nakup
kamnitega materiala za urejanje JP na predlog občanov
ter prevoze kamitega materiala,
grederiranje makadamskih cest, košnjo brežin...
13003 Investicijsko vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti -sanacije cest, propusti, izdelava
muld…
Stran 76
Sredstva se namenijo za investicijska vzdrževalna dela (sanacije poškodovanih cestišč, sanacije in
izvedbe novih muld, ureditve odvodnjavanja, izvedba odbojnih ograj in druga dela) na lokalnih
cestah in javnih poteh Občine Mirna Peč.
V letu 2015 se predvideva širitev cestnega omrežja (prevzem regionalnih cest v upravljanje). S
predmetnimi sredstvi se poplačajo tudi v letu 2014 naročena dela ureditve odvodnjavanja v
Hmeljčiču, v Šentjuriju, urejanje ceste Cerovec – Čemše…
13004 Obnove cestno prometne signalizacije in prometnih znakov
Predvidena je obnova in postavitev prometne signalizacije, prometnih znakov, obvestilnih znakov, talnih
označb… Proračunska postavka vključuje del neporavnanih obveznosti iz leta 2014, sočasno pa se
predvidevajo višji stroški zaradi potrebe po obnovi talnih označb na cestah, ki jih je občina prevzela v
upravljanje s strani države, po zaključeni izgradnji avtoceste, kot tudi novih cest (lokalna cesta pri KZ
Trebnje).
13005 Zimsko pluženje občinskih cest (brez lokalnih cest)
Sredstva se namenijo za dela, ki zajemajo zimska vzdrževalna dela za zagotavljanje prevoznosti
občinskih cest, pretežno javnih poti, v ocenjeni dolžini 58 km.
13026 Tekoče vzdrževanje poljskih poti
Sredstva se namenijo za stroške prevozov in dobave kamnitega materiala za urejanje poljskih
poti na celotnem območju občine, glede na izkazane in dejansko ugotovljene potrebe.
13018 Nadzor nad izvedbo gradbenih del pri rekonstr. občinskih cest
Sredstva se namenijo za izvedbo nadzora nad deli, ki jih pri urejanju cest predlaganih s strani
uporabnikov, izvajajo gradbeni odbori oziroma uporabniki - predlagatelji.
13019 Investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave
S predmetnimi sredstvi se odpravljajo težave pri dotrajanih osnovnih sredstvih javne razsvetljave
(obnova in dogradnja obstoječega omrežja: predvideva se potreba po obnovi razsvetljave okoli
cerkve Sv. Kancijana v Mirni Peči (v oceni 5.000 EUR), po gradbenih delih (v oceni 10.000 EUR)
za razširitev razsvetljave na območju Marofa (s strani gradbenega odbora predlagana izvedba kot
pogoj za izvedbo tudi predlagane preplastitve ceste), izdelava projekta PID za razsvetljavo med
OŠ Toneta Pavčka in priključno cesto – vključno z geodetskim posnetkom in vpisom v GJI (v
oceni 2.000 EUR)…Za vse izkazane potrebe ne bo dovolj razpoložljivih sredstev, saj so le-ta za
leti 2015 in 2016 planirana v višini 7.000 EUR/letno.
Stran 77
Izkazana je tudi potreba po izvedbi montažnih del za razsvetljavo na območju Marofa (vključno z
izdelavo PID in vpisom v GJI), potreba po obnovi razsvetljave okoli cerkve Sv. Kancijana v Mirni
Peči (skupaj v oceni 12.000 EUR), in usklajevanja javne razsvetljave na pokopališču Mirna Peč –
z določili uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja (v oceni 5.000 EUR),… kar bo
realizirano glede na razpoložljive finančne zmožnosti.
13020 Poraba električne energije za javno razsvetljavo
Glede na širitev omrežja javne razsvetljave v letu 2014 (širitev JR Postaja, širitev pri objektu KZ
Trebnje) se v nadaljevanju predvideva povečanje stroškov porabe električne energije v primerjavi
s predhodnimi leti.
13021 Tekoče vzdrževanje javne razsvetljave
Glede na širitev omrežja javne razsvetljave v letu 2014 (širitev JR Postaja, širitev pri objektu KZ
Trebnje) se v nadaljevanju predvideva povečanje stroškov porabe tekočega vzdrževanja (odprava
napak na omrežju, zamenjava žarnic, varovalk ipd.) v primerjavi s predhodnimi leti.
13024 Projekt javne razsvetljave na Postaji
Investicija izgradnje javne razsvetljave v ulicah Marof in Postaja se zaključuje konec leta 2012.
Proračunska postavka v višini 1 EUR se v proračunu ohranja z namenom zagotovitve pogojev za
prevzem obveznosti kritja morebitnih neodložljivih stroškov, ki bi pogojevali pričetek
obratovanja predmetnega sistema in ki jih ob zaključevanju investicije ni bilo mogoče predvideti.
13035 Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest
Sredstva (v ocenjeni vrednosti) se namenijo za sofinanciranje rekonstrukcije in modernizacije
cest, ki jih na osnovi sprejetih pravil predlagajo uporabniki cest. V pričakovanju najavljenih
predlogov za ureditve cest se običajna izmera in delitev stroškov, ki se izvede vsako leto v mesecu
novembru, še ni realizirala. Predvideva se: realizacija predlagane preplastitev cest v Marofu in že
pred leti podani predlog asfaltiranja ceste JP 791542: Hmeljčarska gora – vzhodni del Hmeljčiča
(kjer je pred tem izvesti še sekundarni vodovod, lastniki zemljišč pa za realizacijo že zbirajo
sredstva). Najavljen je tudi predlog za cesto Globodol – Golobinjek. Del investicij bo, zaradi
višine stroškov, predvidoma potrebno prestaviti v leto 2016.
Prijave za izvedbo v letu 2016 bo občina sprejemala v letu 2015; medtem pa se bo predvidoma v
2016 prenesel tudi del cest, katerih ureditev zaradi pomanjkanja sredstev v 2015 ni bila mogoča.
Stran 78
13040 Modernizacija LC Brezova Reber - Prečna
Občina Mirna Peč bo za namen fazne modernizacije cest, ki potekajo v območju gozda
(asfaltiranje ceste po odsekih) glede na: razpoložljiva proračunska sredstva in predvsem glede na
prejeta sredstva koncesijske dajatve za posekan in prodan les, letno namenila del proračunskih
sredstev.
13046 Izvedba pločnikov, paririšč in JR Mirna Peč – Ivanja vas
Občina Mirna Peč bo za namen urejanja pločnikov z javno razsvetljavo, kot tudi parkirišč za
osebna vozila in sicer od cerkve Sv. Kancijana v smeri Ivanje vasi, v letu 2015 namenila sredstva
za geodetska dela, zemljiško-knjižne postopke in predvsem za pridobitev projekta za izvedbo.
Pričetek investicije se predvidi v letu 2017.
13034 Sofinanciranje izgradnje priključne ceste za Mirno Peč
Sredstva za poplačilo obveznosti, ki se nanašajo na izgradnjo javne razsvetljave – ob državni
priključni cesti, vezani na sporazum z družbo DARS, so planirani v letu 2015.
13037 Projekt izvedbe pločnikov Biška vas - Mirna Peč
Sredstva v višini 10.000 EUR so namenjena poplačilu obveznosti iz 2014 za novelacijo projektne
dokumentacije pločnikov Mirna Peč – Biška vas, vključno s stroški projektiranja odvodnje
meteornih voda. Ob omenjenih stroških se predvidijo še sredstva za namen potrebnih geodetskih
del, parcelacije in odkupa zemljišč, za namen pridobitve upravne dokumentacije (vključno z
gradbenim dovoljenjem).
13038 Banka cestnih podatkov
Vsebine gradnje avtoceste so privedle do številnih sprememb pri občinskih cestah, ob tem so se
spremembe pojavile tudi na nekaterih drugih odsekih cest (zaradi novogradenj, geodetskih
odmer cest,...). Za normalno delovanje uprave in izpolnjevanje nalog občine je potrebno nujno
izvesti dela: izvedba postopka usklajevanja z Zavodom za gozdove Slovenije in Direkcijo RS za
ceste, novelacijo BCP podatkov, sprejem novega odloka o kategorizaciji cest, pripravo elaborata
za vpis v Zbirni kataster GJI.
13048 Izgradnja širokopasovnega omrežja v občini
V letu 2015 bo zasebni partner v projektu GOŠO gradil še naročene hišne priključke in ustrezni
del sekundarnega OŠO omrežja. Ker trasa poteka tudi po javnem dobrem oz. javnih poteh, smo v
Stran 79
ta namen zagotovili sredstva za izvedbo nadzora nad dobro opravljenimi deli oz. nad ustrezno
sanacijo, kjer se posega v občinske ceste.
13064 Načrt javne razsvetljave
Planirani so stroški dopolnitve načrta javne razsvetljave (ki so vezani na vsakoletne dograditve in
spremembe na infrastrukturi javne razsvetljave).
13101 Urejanje osnovne JR po vaseh
S predmetnimi sredstvi se zagotavlja urejanje javne razsvetljave v naseljih. S predmetnimi
sredstvi se poplačujejo obveznosti iz 2014 (širitev omrežja na Postaji) in predvideva pričetek
ureditve javne razsvetljave v vzhodnem delu Šrange, ki naj bi se v ocenjeni skupni vrednosti
17.000 EUR zaključil v letu 2016.
13065 Označitev OŠ BUS postajališč
S predmetnimi sredstvi se poplačajo obveznosti v letu 2014 naročene in izvedene obnove talnih
označb »BUS«, ki jih za potrebe oznake postajališč osnovnošolskega avtobusa, na občinskih
cestah, vsake dve leti naroča občina.
13066 Izdelava muld na občinskih cestah
Občina bo z namenom zmanjševanja poškodb na cestiščih nadaljevala vsakoletno urejanje muld
na občinskih cestah. V letu 2015 bodo izvedene mulde, ki zaradi omejenih sredstev niso bile
realizirane v letu 2014, prioriteto pa bo imela izvedba muld s katerimi se preprečuje tudi
nastanek škode na cesti sosednjih stanovanjskih, gospodarskih objektih.
13072 Rekonstrukcija in predstavitev lokalne ceste v sklopu proj. TPO MP
V leto 2015 se prenašajo v letu 2014 nastale obveznosti, kjer je projekt prestavitve občinske ceste
v središču naselja Mirna Peč vseboval: ureditev cestišča v dolžini cca 150 m in širini 6 m,
rekonstrukcijo in prestavitve drugih infrastrukturnih vodov (javne razsvetljave, meteorne in
fekalne kanalizacije,…) na območju ceste. Ob izvedbenih delih, so se izvedla tudi dela
projektantskega, gradbenega nadzora, dela varnostnega inženirja, idr. Tudi sofinanciranje
upravičenih stroškov investicije iz naslova ukrepa 322 Mministrstva za kmetijstvo in prostor bo
realizirano v letu 2015.
13078 Rekonstrukcija odvodnjavanja ceste JP 790750
Stran 80
Občina Mirna Peč bo za nadaljevanje ureditve odvodnjavanja meteornih voda iz ceste JP
790450, glede na razpoložljiva proračunska sredstva, v letu 2016 namenila del proračunskih
sredstev s katerimi se bo razbremenil vpliv meteornih voda iz Hmeljčarske gore - na objekte v
zahodnem delu naselja Hmeljčič.
13092 Rekonstrukcija ceste Čemše (JP 790461)
Gradbeni odbor, ki je konec leta 2011 predlagal skupno ureditev ceste (v dolžini 233m in širini
2,5m), je na osnovi ugotovitve v začetku leta 2012 (po isti cesti je predvidena ureditev
sekundarnega vodovoda), dne 13.4.2012 podal predlog, da se rekonstrukcija ceste izvede šele po
izvedbi vodovoda. Predmetni vodovod Plešivica je bil zaključen v drugi polovici leta 2014, zato se
postavka ponovno umesti v proračun – tokrat v proračunskem letu 2015.
13094 Rekonstrukcija ceste Hmeljčič – H1
Postavka je v proračun 2015 vnesena z namenom asfaltiranja 400 m ceste med naseljem
Hmeljčič in nekdanjo hitro cesto (H1), ki je bila v preteklih letih že urejena v makadamu ter
geodetsko odmerjena. Postavka, kjer se izvedba sicer predvideva v letu 2017, je umeščena v
proračun z namenom pričetka del v 2015, v primeru razpoložljivih proračunskih sredstev.
13102 Ureditev odvodnjavanja zalednih voda v Mirni Peči
Ureditev izvedbe odvodnjavanja zalednih voda v Mirni Peči (izvedba podaljšanja propusta fi 80 v
dolžini cca 80m in v nadaljevanju izvedba odvodnega jarka do priključne ceste Mirna Peč) bo
odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev oziroma od proračunskih prihodkov. S
predmetno ureditvijo se bo omogočila hitrejša odvodnja zalednih voda proti Temenici in s tem
delna razbremenitev kmetijskih zemljišč pri igrišču nekdanje osnovne šole.
Proračunska postavka se zaradi omejenih proračunskih sredstvih v letu 2015, ohranja v
proračunu tudi v letu 2016 – z namenom ohranjanja pogojev za nadaljevanje oziroma
dokončanje del ureditve izvedbe odvodnjavanja zalednih voda.
13103 Rekonstrukcija ceste Golobinjek – Globodol (JP 790684)
Postavka je v proračun 2015 vnesena z namenom poplačila obveznosti iz leta 2014 – poplačila
asfaltiranja ceste Golobinjek - Globodol v dolžini 300m in širini 3,0m, t.j. za ureditev ceste, ki se
realizira skupaj z gradbenim odborom.
13107 Preplastitev ceste do pokopališča Mirna Peč
Stran 81
Postavka je v proračun 2015 vnesena z namenom preplastitve 108 m1 dotrajane dostopne ceste, v
širini 2,5m, ki do pokopališča vodi iz severne smeri. Postavka, kjer se izvedba sicer predvideva v
letu 2016, je umeščena v proračun z namenom pričetka del v 2015, v primeru razpoložljivih
proračunskih sredstev.
S preplastitvijo 108 m1 dostopne ceste, v širini 2,5m, ki do pokopališča Mirna Peč vodi iz severne
smeri, se bo izboljšal dostop po že dotrajanem cestišču. Izvedba je planirana za leto 2016.
13110 Rekonstrukcija ceste Veliki Kal (JP 790771)
Postavka je v proračun 2015 vnesena z namenom poplačila obveznosti iz leta 2014 – poplačila
asfaltiranja ceste v Velikem Kalu v dolžini 288m in širini 2,5m, t.j. za ureditev ceste, ki je
realizirana skupaj z gradbenim odborom.
13111 Ureditev nadomestne ceste v Biški vasi – ukinitev železniških prehodov
Za poplačilo preostalih pogodbenih obveznosti (1.050 EUR že zagotovljeno v 2014) do
izdelovalca projekta: Topos d.o.o. iz Novega mesta, ki izdeluje projekt 1. faze nadomestne ceste
nad železniškim tirom pri Biški vasi (izdelava geodetskega načrta in IDZ), se v 2015 nameni
2.450 EUR. Za naročilo 2. faze (PGD in PZI dokumentacije bo potrebno nameniti še 4.300 EUR).
Ker se ocenjuje, da bo za vzporedne aktivnosti (pridobitev služnosti, soglasij, upravne
dokumentacije) potrebno zagotoviti določena sredstva, se za ta namen nameni 1.000 EUR.
Občina Mirna Peč bo v letu 2016 za izvedbo nadomestne ceste nad železniškim tirom pri Biški
vasi, glede na razpoložljiva proračunska sredstva namenila del proračunskih sredstev (v primeru
ustreznih prihodkov se z rebalansom zagotovijo sredstva za pričetek investicije v 2016, sicer pa
se pričetek investicije predvidi v letu 2017).
13112 Vzdrževanje LC Radna vas – Poljane
Sredstva za skupno urejanje ceste Radna vas – Poljane (saniranje in preplastitev), naj bi bila po
dogovoru z Občino Mokronog- Trebelno, zagotovljena tudi v proračunu Občine Mirna Peč.
Občina Mirna Peč bo za izvedbo, glede na razpoložljiva proračunska sredstva, namenila del
proračunskih sredstev (v primeru ustreznih prihodkov se z rebalansom zagotovijo sredstva za
pričetek investicije v 2015 oz. 2016, sicer pa se pričetek investicije predvidi v letu 2017).
13113 Ureditev trga pred cerkvijo Sv. Kancijana
Občina Mirna Peč bo za pripravo projektne dokumentacije (PZI) za ureditev trga pred cerkvijo
Sv. Kancijana (ki naj bi ga v nadaljevanju s pomočjo Občine Mirna Peč realizirala Župnija Mirna
Stran 82
Peč), glede na razpoložljiva proračunska sredstva, namenila del proračunskih sredstev (v
primeru ustreznih prihodkov se z rebalansom zagotovijo sredstva za realizacijo naročila projekta
v 2015, sicer pa se naročilo predvidi v letu 2016).
Vletu 2016 pa se sredstva namenijo za izdelavo projektne dokumentacije (PZI) za ureditev trga
pred cerkvijo Sv. Kancijana, ki naj bi ga v nadaljevanju s pomočjo Občine Mirna Peč realizirala
Župnija Mirna Peč.
13114 Ureditev avtobusnega postajališča v Mirni Peči
Ureditev avtobusnega postajališča v Mirni Peči je predvidena v letu 2016.
14 GOSPODARSTVO
14001 Sofinanciranje delovanja Razvojnega centra Novo mesto
Sofinanciranje izvajanja nalog spodbujanja regionalnega razvoja (30. člen ZSRR-1)
Skladno z Odločbo št. 3030-11/2013/114 o vpisu v evidenco regionalnih razvojnih agencij za
obdobje 2014-2020 in Pogodbo o medsebojnih razmerjih pri izvajanju nalog spodbujanja
regionalnega razvoja, ki so v javnem interesu v razvojni regiji JV Slovenija št. PG-064/2014RRA, ki jo je sklenil Svet regije Jugovzhodna Slovenija in Pogodbo o sofinanciranju dejavnosti
spodbujanja regionalnega razvoja, ki jo je podpisal župan občine, nam Razvojni center vsako
leto izstavlja zahtevke za izvajanje nalog spodbujanja regionalnega razvoja. V novem
programskem obdobju bo na osnovi sodelovanja regijske razvojne mreže (RRM) povečana
učinkovitost priprave projektov, sodelovanje institucij in prepoznavnost regije.
Predlagana višina je planirana za sofinanciranje Regionalnega razvojnega centra in je skladna z
dogovorom glede sofinanciranja dejavnosti podelitvenem ključu, tj. vse vključene občine po
enakih delih. Sredstva za leto 2015 in 2016 so enaka sofinanciranju iz preteklega leta.
Proračunska postavka je planirana skladno s planskim pismom Razvojnega centra Novo mesto.
14002 Sofinanciranje delovanja Štipendijske sheme za Dolenjsko
Izvajanje štipendijske sheme za Dolenjsko
Razvojni center Novo mesto d.o.o. izvaja sofinanciranje štipendij upravičencem, spremlja
izvajanje pogodbenih obveznosti, ki vplivajo na izplačevanje štipendij ter izdaja zahtevke in
poročila oz. ostale spremljajoče aktivnosti skladno s sklepom o izbiri operacije ter Tristransko
pogodbo o sofinanciranju operacije Regijska štipendijska shema za Dolenjsko za posamezno
šolsko/študijsko leto. Za uspešno izvajanje štipendijske sheme so izvedene najprej pripravljalne
Stran 83
aktivnosti v tekočem šolskem/študijskem letu, v nadaljevanju pa priprava javnega poziva za
podjetja, administrativne naloge, ki se nanašajo na izvedbo javnega poziva, priprava in
posredovanje odločb za novo izražene potrebe po štipendiranju, nabor potreb, objava potreb ter
najava razpisa kadrovskih štipendij, prijava programa na Javni razpis za sofinanciranje
izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem, priprava javnega razpisa za štipendiste,
administrativne naloge, ki se nanašajo na izvedbo javnega razpisa, izbor štipendistov, priprava in
posredovanje odločb ter koordinacija med podjetji, izračun višin štipendij posameznih
štipendistov, priprava pogodb o štipendiranju in ostale administrativno tehnične naloge, podpis
večstranskih pogodb o dodelitvi štipendije štipendiranje (sofinanciranje in nakazovanje
štipendij, korespondenca z delodajalci, finančno spremljanje programa, izdaja zahtevkov…),
strokovna in administrativna podpora Komisiji za štipendije, delodajalcem ter štipendistom,
izdaja zahtevkov za delovanje, spremljanje poteka štipendiranja, vodenje ustreznih evidenc,
koordinacija, pisanje oz priprava finančnih in vsebinskih poročil o izvajanju štipendijske sheme,
pripravljanje in posredovanje podatkov ter ostale aktivnosti vezane na ISARR, promocijske
aktivnosti regijske štipendijske sheme v regiji med delodajalci kot tudi potencialnimi štipendisti,
spremljanje rezultatov programa. Izvaja se tudi usklajevanje novih višin štipendij, spremlja
pogodbene obveznosti, ki vplivajo na izplačevanje štipendij, izdaja zahtevkov in poročil ter vse
ostale spremljajoče aktivnosti.
Proračunska postavka predstavlja izvajanje štipendijske sheme za Dolenjsko v letu 2015 in 2016.
Program štipendijske sheme za Dolenjsko izvaja Razvojni center Novo mesto. Sredstva so
planirana na podlagi planskega pisma Razvojnega centra Novo mesto.
14003 Stroški delovanja Garancijske sheme in mikrokreditne sheme za malo gospodarstvo
Izvajanje GSD – investicijska posojila
Sredstva so namenjena za pokrivanje stroškov izvajanja projekta Garancijska shema za
Dolenjsko, in sicer stroškov, ki nastajajo iz naslova dodeljevanja namenskih posojil mikro, malim
in srednje velikim podjetjem ter fizičnim osebam z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji v regiji JV
Slovenija. Sem spadajo stroški priprave in objave javnega razpisa ter obvestila o zaprtju razpisa v
Uradnem listu, priprava dokumentacije za izvajanje projekta, računovodsko in finančno
spremljanje projekta, stroški dela (informativni razgovori, izdajanje in sprejemanje vlog, pomoč
pri pripravi vlog, obdelava vlog, svetovanja pri pripravi iz zapiranju finančne konstrukcije,
priprava predlogov za obravnavo na kreditnem odboru, koordinacija z bankami, stroški
strokovnega izobraževanja,…), stroški organizacije in delovanja kreditnih odborov, poslovni in
Stran 84
materialni stroški v zvezi z izvajanjem GSD (amortizacija opreme, stroški promocije razpisa,
poštni stroški in ostali materialni stroški). Namen projekta je spodbujanje razvoja podjetništva v
regiji in ustvarjanje novih delovnih mest.
Izvajanje MIK – posojila za nova delovna mesta
Sredstva so namenjena za pokrivanje stroškov izvajanja projekta Posojil za odpiranje novih
delovnih mest, in sicer stroškov, ki nastajajo iz naslova dodeljevanja mikrokreditov mikro, malim
in srednje velikim podjetjem ter fizičnim osebam z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji v regiji JV
Slovenija. Sem spadajo stroški priprave in objave javnega razpisa ter obvestila o zaprtju razpisa v
Uradnem listu, priprava dokumentacije za izvajanje projekta, računovodsko in finančno
spremljanje projekta, stroški dela (informativni razgovori, izdajanje in sprejemanje vlog, pomoč
pri pripravi vlog, obdelava vlog, svetovanja pri preveritvi poslovnih idej, priprava predlogov za
obravnavo na kreditnem odboru, stroški strokovnega izobraževanja,…), stroški organizacije in
delovanja kreditnih odborov, poslovni in materialni stroški v zvezi z izvajanjem MIK
(amortizacija opreme, stroški promocije razpisa, poštni stroški in ostali materialni stroški).
Namen projekta je spodbujanje razvoja podjetništva v regiji in ustvarjanje novih delovnih mest.
Sredstva za delovanje shem GSD in MIK so planirana na podlagi planskega pisma Razvojnega
centra Novo mesto.
14004 Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja podjetnikov
Cilj programa je spodbujanje razvoja podjetništva v dolenjskih občinah, omogočanje dostopa do
znanja in posredovanje novosti na področjih, ki so pomembna zlasti za poslovanje mikro in
majhnih podjetij, podjetnikov začetnikov oz. potencialnih podjetnikov. Gre za pomemben
program spodbujanja podjetništva, v katerega se vključujejo lokalne skupnosti na Dolenjskem.
Razvojni center Novo mesto preko programa organizira različne oblike izobraževanj in spodbud.
Ena izmed oblik da je financiranje stroškov izobraževanj upravičencem na področjih tujih jezikov
in računalništva. Sredstva sp namenjena mikro in majhnim podjetjem in njihovimi zaposlenimi.
Razvoj kompetenc in znanj zaposlenih na različnih podjetniških področjih se spodbuja tudi
preko izobraževanj, ki so izvedena v obliki predavanj, seminarjev, delavnic in ostalih
interaktivnih dogodkov. Vsakoletna tovrstna izobraževanja, so s strani podjetij zelo obiskana.
Najbolj aktualne teme so: računovodstvo, davčna zakonodaja, marketing idr.
Drugi del programa Izobraževanj je namenjen skupinam, ki postajajo vse bolj pomemben
generator inovacij, razvoja in novih zaposlitev, to so podjetniki začetniki, potencialni podjetniki,
startup podjetja, študentje, dijaki in ostale skupine mladih v regiji JV SLO. RC Novo mesto sam
Stran 85
in v sodelovanju z drugimi institucijami organizira in izvaja različne dogodke in programe (npr.
startup vikendi, podjetniški krožki in dogodki na šolah, fakultetah, programi za zagon
podjetniške ideje, izdelava poslovnega modela, tečaji programiranja spletnih strani in ostalih
vsebin, specifični podjetniški seminarji. itd.), z namenom dvigniti podjetniško ozaveščenost,
odpiranje novih podjetij in umik mladih s trga brezposelnih oseb.
Del sredstev programa izobraževanj se namenja izvajanju, vodenju in koordiniranju programa
Izobraževanj, kar vključuje: organizacijo seminarjev, delavnic, posvetov in drugih dogodkov
(ugotavljanje interesa, sooblikovanje programa, izbiranje predavateljev, zagotavljanje prostora
in sredstev za izvedbo različnih oblik izobraževanj, pripravljanje vabil, informiranje javnosti,
sodelovanje v izvajanju izobraževanja), izvedba (priprava programov s področij za katere je
usposobljen) krajših seminarjev in delavnic (npr. startup vikend, podjetniški krožki, idr.),
sodelovanje pri pripravi in izvedbi daljših oblik izobraževanj in priprava razpisov ter
podeljevanje upravičencem subvencije za različne oblike izobraževanj (tečaji tujih jezikov,
računalništva, druge oblike podjetniškega izobraževanja).
V naslednjem programskem obdobju sledijo v podjetništvu trendi, ki imajo za cilj rast podjetij,
zaposlovanje in inovacije, pri čemer je velik poudarek na zaposlovanju mladih. Omenjene
potrebe smo zaznali tudi pri podjetjih iz naše regije, zato želimo podjetjem ponuditi učinkovita
orodja za njihov razvoj in rast.
V nadaljevanju bomo program razširili na ostala področja, ki so trenutno zelo pomembna in
potrebna za podjetnike. Ta področja so: prodaja in marketing, nevro-lingvistično programiranje
(NLP), socialno podjetništvo, družbena omrežja, ipd.
V letu 2015 bomo v veliki meri oblikovali tudi nove programe in metode za spodbujanje
podjetništva in rast podjetij. Sledili bomo operativnem programu, ki namenja v naslednjem
programskem obdobju veliko sredstev ravno za podjetniške programe in spodbude v
podjetništvu. Programe, ki so na začetku razvoja (npr. socialno podjetništvo, itd.) je potrebno
pripraviti do faze, da bodo pripravljeni na črpanje EU sredstev. Prav tako je potrebno razširiti
obstoječe programe na ostala področja (npr. coworking na podeželju itd.). Ker je podjetništvo pri
nas v primerjavi z drugimi EU državami in tudi regijami premalo razvito, je potrebno kar nekaj
aktivnosti usmeriti tudi v samo promocijo podjetništva in oblikovanje podjetniških mrež za
posamezna področja (mreža start-up, mreža podjetniških inkubatorjev, konzorcij za socialno
podjetništvo,…)
V letošnjem letu se je izjemno dobro izkazal program Izobraževanj za potencialne podjetnike,
podjetnike začetnike in skupinam mladih. Zato se bo v prihodnje izvedlo programe; kot so šola
programiranja, podjetniške ure s fakultetami in srednjimi šolami, startup vikendi, individualni
Stran 86
tečaji programiranja. Pri omenjenih ciljnih skupinah, se je pokazal velik interes in z aktivnostmi
bomo nadaljevali in jih tudi še razširili po lokacijah v regiji.
Proračunski odhodki so planirani na podlagi planskega pisma Razvojnega centra Novo mesto.
14005 Sofinanciranje inovativnosti v podjetništvu
Sredstva zagotavljajo in izplačajo predlagateljem uspešnih inovativnih predlogov občine na
predlog komisije za inovacije, v kateri sodeluje predstavnik občine. Sredstva so namenjena
delnemu sofinanciranju inovativnih podjetniških predlogov, in sicer v znesku do 50%
upravičenih stroškov inovativnega predloga, vendar ne več kot 3.500,00 EUR za posamezni
inovativni predlog. O sofinanciranju inovativnega podjetniškega predloga odloča Komisija za
inovacije na predlog Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., ki ga občine pooblastijo za pripravo in
izvedbo skupnega povabila občin »Sofinanciranje inovativnih podjetniških predlogov 2015«.
Pravna podlaga za izplačilo odobrenega zneska sofinanciranja inovativnega podjetniškega
predloga je pogodba o sofinanciranju inovativnega predloga, ki jo sklene občina s podjetjem /
podjetnikom, ki je podal uspešno vlogo. Kandidiranje za sredstva iz skupnega povabila občin in
izplačilo sredstev za sofinanciranje uspešnih inovativnih predlogov poteka po domicilu (v občini,
v kateri ima podjetje / podjetnik sedež. Sredstva za sofinanciranje inovativnih podjetniških
predlogov se izplačajo kot pomoč po pravilu de-minimis v skladu z Uredbo Komisije EU št.
1407/2013.
Podlaga za pripravo skupnega povabila zainteresiranih občin so usmeritve na področju
spodbujanja podjetništva in podjetniške inovativnosti v regionalnem razvojnem programu, pa
tudi usmeritve nacionalnih planskih dokumentov na področju spodbujanju podjetništva z
omogočanjem lažje izrabe novih idej. Sredstva so namenjena plačilu priprave in izvedbe
skupnega povabila za sofinanciranje podjetniške inovativnosti, ki vključuje: pripravo skupnega
povabila občin, vloge in navodil za pripravo vloge, priglasitev sheme pomoči de-minimis,
informiranje potencialnih predlagateljev o možnostih sofinanciranja inovativnih predlogov,
pomoč in svetovanje pri pripravi vlog, zbiranje vlog, pregled in izvedbo postopkov dopolnitev
nepopolnih vlog, ocenjevanje vlog, pripravo predloga za odločanje na komisiji za inovacije, izdajo
zavrnilnih sklepov in reševanje ugovorov, pripravo dokumentov za izplačilo sredstev
sofinanciranja, poročanje občinam in informiranje uspešnih predlagateljev o sklepih komisije za
inovacije.
Program je bil v predhodnih proračunskih obdobjih uspešno realiziran in je tudi za prihodnji dve
leti planiran v enakem obsegu kot dosedaj.
Stran 87
14023 Financiranje koordinacije izvedbenih projektov
V novi finančni perspektivi 2014 – 2020 bodo občine morale za pridobite evropski sredstev
pristopiti skupaj in pripravljene. V Partnerskem sporazumu in Operativnem programu za
izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020 je prostora za kar nekaj razvojnih
priložnosti, na katere pa se je potrebno pripraviti. Razvojni center Novo mesto d.o.o. bo v tej
finančni perspektivi odgovoren za oblikovanje konzorcijev občin (partnerjev v projektih), v
imenu občin/konzorcijev se bo prijavljajo na razpise, izvajalo javna naročila, vodilo projekte in
poročalo članom konzorcija in razpisodajalcu. Namen tega ukrepa je razbremeniti občine,
predvsem prenesti obveznosti in dolžnosti nosilnih partnerjev na RRA.
Pri izračunu obremenitve na posamično občino smo izhajali iz podatkov statističnega urada in
sicer števila prebivalcev v posamezni občini.
Višina sredstev je usklajena s planskim pismom RC Novo mesto.
14033 Sofinanciranje izdelave RRP JVS 2014-2020, Dogovor za razvoj regij
Dogovor za razvoj regije bo eden ključnih instrumentov regionalne politike, s katerim se
uresničuje RRP. Pripravlja se za štiriletno obdobje. Povezan bo s sektorskimi politikami in
proračuni občin ter bo predstavljal dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje RRP tako,
da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir in doseganje
razvojne specializacije razvojne regije ter viri financiranja.
RC Novo mesto, pripravi načrt priprave dogovora, ki se pripravlja skupaj z državnim programom
razvojnih prioritet in investicij in mora biti z njim usklajen.
RC Novo mesto, bo pri pripravi dogovora za razvoj regije pripravila naslednje:
-
priprava povzetka RRP s predstavitvijo razvojnih specializacij regije, strateških
razvojnih ciljev regije ter prioritet in ukrepov,
-
priprava seznama projektov, razvrščenih po prioriteti s podatki o nosilcih, imenih
projektov ter finančno oceno posameznih projektov in zbirnika po virih sredstev,
-
priprava seznama rezervnih projektov, razvrščenih po prioriteti s podatki iz prejšnje
alineje,
-
priprava opisa meril za izbor in postopka izbora regijskih projektov,
-
razvrstitev sektorskih projektov po prioriteti z utemeljitvijo in
-
priprava podrobne predstavitve posameznih projektov v skladu s 17. členom te uredbe
skupaj z nosilci projektov.
RRA pripravi predlog kriterijev za uvrščanje regijskih projektov v dogovor, ki jih potrdi svet
regije in so povezani z razvojno specializacijo regije.
Stran 88
Predloge regijskih projektov in rezervnih projektov v višini največ 30 odstotkov predvidenih
sredstev za regijske projekte oblikujejo odbori regionalnega razvojnega sveta in potrdi svet
regije, pri čemer se upoštevajo prioritete, ukrepi in nabor regijskih projektov iz RRP ter kriteriji
za uvrščanje regijskih projektov v dogovor in razvojne programe na državni ravni.
Do prejetih predlogov sektorskih projektov za uvrstitev v dogovor, ki vključujejo javne investicije
ali neinvesticijske državne projekte s področja dela ministrstev, se opredeli svet tako, da jih
razvrsti po prioriteti. RC Novo mesto, bo pri izvedbi teh aktivnosti nudila strokovno in
administrativno pomoč svetu regije.
Delež Občine Mirna Peč za sofinanciranje izdelave RRP v letu 2015 in 2016 znaša 895
EUR/letno. Višina sredstev je usklajena s planskim pismom RC Novo mesto.
14035 Ostali regijski programi in projekti (RC NM)
V naslednjem obdobju pripravljamo projektne predloge, ki v planskem pismu še niso dokončno
opredeljeni.
V kolikor bodo Ministrstva izvedla razpise, so v rubriki Ostali programi in projekti navedeni
zneski, ki bodo omogočali prijave projektov na različne sklade, kot so ESRR, ESS ter MKO, glede
na potrebe v regiji, intra ter inter regijske.
Projektni predlogi:
-
Socialno podjetništvo v regiji JV Slovenija
-
Mreža rastlinskih čistilnih naprav na območju JV Slovenija
-
Regionalni projekt s področja podjetništva oz. razvijanje in ohranjanje stare domače obrti
v skladu s prioriteto ESRR,
-
Regijski projekt ohranjanja kulturne stavbne dediščine,
-
Projekt razvoja podjetništva in ohranjanja naravnih vrednot na območju Nature 2000,
-
Skupni projekt reševanja regionalne oskrbe občanov na nivoju regije z izdelavo analize
stanja domov in demografske študije s predlogi za reševanje te problematike (JZP,
Ministrstva, …) in drugo,
-
Sofinanciranje razvojnih projektov za nastajanje novih start-up podjetij in inovativnih
proizvodov ter spodbujanje njihove globalne rasti,
-
Regionalno prostorsko načrtovanje - trajnostni razvoj Slovenije,
-
Podpora manjšim projektom NVO,
-
Karierni kompetenčni model,
-
Razvoj kolesarskih stez v regiji in širše,
-
Idr.
Stran 89
Konkretna višina sredstev bo glede na potrjene regijske projekta usklajena z RC NM s prvim
rebalansom proračuna glede na razpoložljiva proračunska sredstva.
14036 Sofinanciranje reg. Projekta »Trajnostna mobilnost«
Promet in mobilnost imata za družbo in gospodarstvo zelo velik pomen. Socialno – ekonomska
interakcija zahteva fizične premike ljudi in blaga, kar pogojuje kvaliteto življenja. Kljub
pomembni vlogi prometa pa ta danes povzroča širok spekter negativnih vplivov, ki so še posebej
izraziti v mestih.
Evropska komisija ugotavlja, da mobilnost postaja vse težja in vedno bolj neučinkovita. Še vedno
je v veliki meri odvisna od uporabe osebnih vozil na konvencionalno gorivo. Preusmerjanje na
bolj trajnostne oblike mobilnosti napreduje zelo počasi, kljub pospešenim prizadevanjem k
izboljšanju stanja. Cilj evropske prometne politike je vzpostaviti trajnostni prometni sistem, ki
ustreza gospodarskim, socialnim in okoljskim potrebam družbe ter vodi k vključujoči družbi.
Sedanji trendi kažejo potrebo, da se zadovolji naraščajoča potreba po „dostopnosti˝. Ocenjuje se,
da je pri tem ena najbolj neposrednih prednostnih nalog boljša integracija različnih načinov
prevoza, kot pot k izboljšanju splošne učinkovitosti prometnega sistema. Evropska Komisija že
več let dejavno spodbuja koncept načrtovanja trajnostne mobilnosti in področje trajnostne
mobilnosti opredeljuje kot eno izmed prioritet razvoja. Ta koncept načrtovanja poudarja, da so
pri mobilnosti najpomembnejši ljudje. Zato poudarja vključenost državljanov in deležnikov ter
spodbujanje sprememb v vedenju na področju mobilnosti.
V naslednji finančni perspektivi Ministrstvo za infrastrukturo predvideva podpreti aktivnosti s
področja trajnostne mobilnosti (TM), ki bodo v programskem obdobju 2014 – 2020 prednostno
podprte s finančnimi instrumenti EU. Izpostavili so, da je pogoj za črpanje sredstev izdelava
Celostne prometne strategije (CPS), ki bo sofinancirana v višini 85 % upravičenih stroškov.
Razpis za prijavo priprave bo že takoj v začetku leta 2015 (oz. takoj po potrditvi Operativnega
programa), zato je potrebno pristopiti k predhodnim aktivnostim. Glede na to, da bo ministrstvo
sofinanciralo le 30 strategij na nivoju celotne Slovenije, predlagajo, da regija JV Slovenija
pristopi k pripravi 4 strategij (Bela krajina, Kočevsko-Ribniška, Trebnje z mirnsko dolino,
Dolenjska).
Vsi ukrepi, ki bodo podprti v strani ministrstva s področja TM, bodo morali biti predstavljeni v
okviru Evropskih tednov mobilnosti, zato je pobuda s strani ministrstva, da postanejo regionalne
razvojne agencije, regijski koordinatorji trajnostne mobilnosti in se kot regija aktivno vključimo
v izvajanje Tedna mobilnosti. Z aktivnostmi in sodelovanjem bi tako pričeli že takoj in
nadaljevali naslednje leto.
Stran 90
Pri izračunu obremenitve na posamično občino smo izhajali iz podatkov statističnega urada in
sicer števila prebivalcev v posamezni občini.
Višina sredstev je usklajena s planskim pismom RC Novo mesto.
14024 Sofinanciranje org. LAS DBK, pristop LEADER/CLLD
V skladu s predlogom Uredbe o izvajanju ukrepa Leader iz naslova PRP 2014 2020, 45. Člen
lokalne skupnosti partnerice zagotavljajo sredstva za izvajanje podukrepa«Podpora za tekoče
stroške in animacijo«. Ta sredstva bodo zlasti pomembna za leto 2015, saj je to leto priprave
strategije CLLD. Strategijo lokalnega razvoja bo vključevala financiranje iz treh skladov ESI , in
sicer iz treh skladov ESI, kar bo zahtevalo veliko tudi terenskega
dela, saj morajo biti Strategije lokalnega razvoja izdelane po principu od »podaj navzgor«.
Večino nalog bo izvedel LAS s svojim kadrom (2 RC NM + 1 RIC BK), vendar bodo v Strategijo
lokalnega razvoja vključene tudi vsebine, pri katerih bo nujno potrebno sodelovanje stroke.
Lokalna akcijska skupina bo do sredstev iz novega programskega obdobja upravičena šele po
potrditvi LRS in pripravi zahtevkov za prve projekte, zato bo ta čas možno premostiti le s
pomočjo sredstev lokalnih skupnosti.
Pri izračunu obremenitve na posamezno občine smo izhajali iz podatkov statističnega urada, in
sicer števila prebivalcev v posamezni občini in stopnje razvitosti občine. Pri čemer smo pri
Mestni občini Novo mesto izključili naselje Novo mesto, ki ni upravičeno do sofinanciranja iz
sredstev CLLD. Kot izhodišče smo upoštevali 1€/prebivalca, ki smo ga koregirali s koeficientom
razvitosti občine (Ministrstvo za finance, Koeficient razvitosti občin za leto 2013 in 2014).
Vse aktivnosti za LAS DBK in pristop CLLD bo izvajal RC NM.
Sofinanciranje izvajanje nalog LAS DBK je v letu 2015 in 2016 so planirana v skladu s prejetim
planskim pismom RC NM.
14009 Sofinanciranje programov turističnih društev in zvez ter drugih turističnih organizacij
Sredstva s te postavke so namenjena za delovanje turističnih društev v Občini Mirna Peč (TD
Mirna Peč in ŠTD Poljane) in se dodeljujejo na podlagi potrjenega plana dela in pogodbe, ki jo
občina podpiše z društvom. Iz te postavke se sofinancira tudi delovanje Turistične zveze
Dolenjske in Bele krajine. Za leto 2015 in 2016 se predlaga višina proračunskih sredstev na
lanskem nivoju.
14027 Regionalna destinacijska organizacija (RDO)
Stran 91
Regionalna destinacijska organizacija JV Slovenije
opravlja funkcije destinacijskega
managementa, ki kot model upravljanja destinacije temelji na načelu javno-zasebnega
partnerstva, kar pomeni iskanje sinergij in skupnih interesov oz. stebrov (javni, zasebni in civilni
sektor). Z različnimi aktivnostmi, katere smo izvajali v letu 2014 in jih na naslednji stopnji
nadaljujemo v letu 2015, vzpostavljamo sistem interakcij med temi interesi. Z oblikovanjem
odbora RDO JV Slovenije bo posvetovalno telo pospeševalo. Aktivno vključevanje deležnikov
destinacije (ponudniki turizma, gostinstva, kulture, športa …) v promocijske in trženjske
aktivnosti RDO JV SLO. Individualno delo in svetovanje ter skupinske delavnice s področja
razvoja turističnih produktov bodo osnova za oblikovanje in dezertifikacija Integralnih
turističnih produktov z novimi vsebinami in vključenimi ponudniki na osnovi pogodbenih
razmerij.
Promocija regije JV Slovenije, kot turistične destinacije, promocija in trženje paketov doživetij,
individualnih ponudb itd. bo krepila prepoznavnost destinacije in obiskanost širšega področja,
turističnih točk in ponudnikov z uvajanjem in širjenjem destinacijske kartice.
Z aktivacijo novega kanala za e-trženje in prodajo celostnih in parcialnih turističnih proizvodov
(Dragon Venue ™) bodo vzpostavljene nove prodajne poti, ker predstavlja turizem priložnost za
podjetništvo in ustvarjanje novih delovnih mest.
Pospešeno bomo v sodelovanju z občinami krepili sodelovanje ponudnikov ter sledili ciljem
Regionalnega razvojnega programa 2014-2020 in Strategiji razvoja turizma 2012-2016, ki za
doseganje ciljev opredeljuje:
-
povečanje konkurenčnosti,
-
ugodno poslovno okolje,
-
učinkovito in inovativno trženje.
Pri razdelitvi zneskov med občine regije Jugovzhodne Slovenije za sofinanciranja aktivnosti
RDO JV SLO v letu 2015 so upoštevani podatki Statističnega urada Republike Slovenije za
obdobje 2011 do 2013.
V izračun so vključeni podatki o povprečnem številu prebivalstva posamezne občine (stolpec B) v
omenjenem obdobju in podatki o povprečnem številu prihodov domačih in tujih gostov v
omenjenem obdobju (stolpec A). Vsoto povprečij je pri naši občini, kjer je število prihodov
manjše od števila prebivalcev, pomnožena z 0,21 EUR.
Soudeležba Občine Mirna Peč kot partnerice v projektu znaša 605 EUR za leto 2015 in 2016, kar
je manj kot pretekla leta.
Stran 92
15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠCINE
15002 Saniranje črnih odlagališč in spomladansko čiščenje odpadkov v naravi
Sredstva namenjena za stroške organiziranega spomladanskega čiščenja odpadkov v naravi in za
saniranje črnih odlagališč – po nalogu medobčinskega inšpektorata. Predvideno je tudi čiščenje
brežin in ponorov Temenice. S planiranimi sredstvi je predvideno pokritje stroška malice
udelečencem čistilne akcije.
15003 Nakup zabojnikov za odpadke
Sredstva namenjena za vsakoletni nakup zabojnikov za odlaganje odpadkov, pri čemer se bo
prioriteta posvetila nakupu zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov oziroma za posamezne
frakcije, in šele nato za morebitne potrebe za nakup zabojnikov za mešane, komunalne odpadke.
Javno podjetje je v sklopu predložitve podatkov za pripravo proračuna sicer predlagalo
povečanje postavke (5.000 EUR brez DDV), vendar se na podlagi izkušenj iz preteklih let
ocenjuje, da bodo za obnovo fonda zabojnikov zadostovala enaka sredstva kot v predhodnih
letih.
15004 Sofinanciranje izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki CeROD NM
Sofinanciranje se nanaša na nadaljevanje projekta izgradnje regijskega centra za ravnanje z
odpadki (CeROD II). Investicijo vodi MO Novo mesto. Stroški so opredeljeni v Aneksu št. 4 k
medobčinski pogodbi (ter Dogovora o sofinanciranju čistilne naprave) 15. občin o izgradnji in
obratovanju Regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, sklenjenim dne 04.09.2012, in v
le tem predvidene dinamike zagotavljanja sredstev vsake posamezne, v projekt vključene občine.
Glavnina stroškov se nanaša na izgradnjo obrata za MBO odpadkov, zadržanih zneskov za
izgradnjo ČN CeROD, nadzora, obveščanja javnosti in vodenja projekta. Opredeljena sredstva
predstavljajo delež Občine Mirna Peč, ki ga mora zagotoviti v skupnem deležu sredstev v projekt
vključenih občin (v deležu sredstev, ki ni sofinanciran s strani Evropske skupnosti in Republike
Slovenije).
15009 Projekt dograditve ČN Mirna Peč
Ker je bila projektna dokumentacija za dograditev ČN Mirna Peč (zmogljivost naprave se, z
uvedbo membranske tehnologije, iz obstoječih 1000 PE poveča na 1900 PE, modernizacija
vključuje tudi obdelavo blata in druge nujne posodobitve) izdelana že pred več leti, tehnologija
Stran 93
na tem področju pa izredno hitro napreduje, je z namenom izboljšanja učinkovitosti delovanja,
ob hkratnih predvidenih investicijskih prihrankih, potrebno izvesti revizijo projekta.
Sočasno se s planiranimi sredstvi v višini 2.000 EUR planira izvedba geodetske zakoličbe, ki bo
izveden z namenom pričetka gradnje, saj se nam sredi leta 2015 izteče veljavno gradbeno
dovoljenje, ki ga ni mogoče podaljšati.
V proračun se v 2016 umesti postavka dogradnje ČN Mirna Peč. Na postavki se bodo zagotovila
dodatna sredstva v primeru spremenjenih okoliščin (zagotovitve potrebnih sredstev za gradnjo).
Realizacija projekta je sicer predvidena v letih 2017 in 2018.
15033 Zbirmo reciklažni center
V proračun se ponovno umesti postavka izgradnje zbirno reciklažnega centra. Na postavki se
bodo zagotovila dodatna sredstva v primeru spremenjenih okoliščin (zagotovitve potrebnih
sredstev za neodložljivo potrebne aktivnosti). Realizacija projekta je sicer predvidena v letih 2017
in 2018.
Zbirno reciklažni center je sicer urejen prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno
hranjenje vseh vrst ločenih frakcij odpadkov, kjer lahko občani izvajalcu javne službe prepuščajo
te frakcije in kosovne odpadke.
15035 Okoljsko osveščanje
Občina Mirna Peč s sredstvi predmetne postavke krije stroške, kot npr.: sofinanciranje nakupa
preparata za gnojevko (strošek soudeležbe občine pri preparatu, ki je namenjen izboljšanju
kvalitete gnojevke in zmanjševanju smradu).
15038 Sofinanciranje nakupa in montaže hišnih čistilnih naprav
V skladu s prakso iz preteklih let se planira razpis za dodelitev sredstev - oziroma za
subvencioniranje nakupa in montaže hišnih čistilnih naprav na območjih, ki niso opremljena z
javno kanalizacijo. Običajno se sofinancira 150 € na dejansko zasedeno PE čistilne naprave.
15039 Urejanje površin pod zabojniki
Za ureditev odjemnih mest (vzpostavitev novih in urejanje obstoječih) se s Komunalo Novo
mesto sklenejo letne pogodbe. Javno podjetje je v sklopu predložitve podatkov za pripravo
proračuna sicer predlagalo povečanje postavke (2.500 EUR brez DDV), vendar se na podlagi
izkušenj ocenjuje, zadostovala enaka sredstva kot v predhodnih letih.
Stran 94
15040 Subvencioniranje cene GJS na področju okolja
Z namenom zagotavljanja ničelnega poslovnega izida se iz sredstev proračuna zagotavlja razlika
med planiranimi prodajnimi in stroškovnimi cenami na dejavnostih obveznih gospodarskih
javnih služb. Višina subvencije za leto 2015 je planirana na podlagi poslovnega plana Komunale
Novo mesto, za leto 2016 pa je planirana v isti višini kot 2015.
15041 Sredstva za vodenje analitičnih evidenc GJI pri Komunali Novo mesto (1,5 % najemnine)
Sredstva se zagotavljajo za vodenje evidenc gospodarske javne infrastrukture, kjer so po
predhodno sklenjeni pogodbi, vsakoletni stroški opredeljeni v višini 1,5% najemnine - 11. člen
Pogodbe o poslovnem najemu infrastrukturnih objektov z dne 2.12.2009. Višina najemnine za
2015 je podana v predlogu Poslovnega plana Komunale Novo mesto.
15047 Investicije v osnovna sredstva (Cerod)
V skladu z 13. členom Pogodbe o poslovnem najemu infrastrukturnih objektov in naprav,
sklenjene v letu 2009, ter v skladu z dopisom CeROD-a o porabi najemnin za poslovni plan 2015
z dne 30.9.2014, se za sofinanciranje stroškov, ki nastajajo pri planiranih vlaganjih v obstoječo
infrastrukturo podjetja, namenijo določena sredstva.
15051 Sredstva za intervencijsko investicijsko vzdrževanje (CeROD - 5% najemnine)
Aneks št. 2 k pogodbi o poslovnem najemu predvideva rezervacijo proračunskih sredstev za
intervencijsko investicijsko vzdrževanje v višini 5% najemnine.
15052 Sredstva za vodenje analitičnih evidenc GJI pri CERODu (1,5% najemnine)
Aneks št. 2 k pogodbi o poslovnem najemu predvideva rezervacijo proračunskih sredstev za
vodenje evidenc, osnovnih sredstev, knjiženje poslovnih dogodkov, v višini 1,5% najemnine.
15054 Stroški javnih pooblastil JP Komunala Novo mesto
Za izvajanje javnih pooblastil (izdaja projektnih pogojev, smernic, tehnični pregledi ipd., v imenu
občin) je s Komunalo Nm vsako leto sklenjena pogodba. Znesek je opredeljen na osnovi ocene
javnega podjetja, višina stroškov pa je vezana na dejanski obseg postopkov.
15049 Izgradnja kanalizacijskih sistemov v OMP
Po zaključeni izgradnji kanalizacije v naseljih Srednji in Dolenji Globodol, ter po izdelani idejni
zasnovi urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Mirna Peč, je Občina
Stran 95
Mirna Peč že v 2014 kot prioritetno opredelila proračunsko postavko »Kanalizacija in mala ČN
Orkljevec – Veliki Kal« (s približno enako prioriteto bi lahko ocenili investicijo planiranega
opremljanja s kanalizacijo, s povezavo naselij Malenska vas, Jablan, Goriška vas – na ČN
Mirna Peč) s katero naj bi nadaljevali širitev kanalizacijskega omrežja v aglomeracijah v občini,
ki s to infrastrukturo še niso opremljene. Glede na to, da je tudi strošek izvedbe povezanih
aglomeracij Veliki Kal – Mali Kal, kot tudi Malenska vas, Jablan, Goriška vas, ocenjen izredno
visoko, občina v 2014 ob zmanjšanih prihodkih, ni imela možnosti za pričetek aktivnosti
uresničitve projekta (za naročilo projektne dokumentacije za kanalizacijo in ČN Orkljevec –
Veliki Kal). Proračunska postavka 15049 se preimenuje, oziroma ohrani v proračunu za leto
2015: v primeru ustreznih prihodkov (ali sofinanciranja) se z rebalansom zagotovijo sredstva za
pričetek investicije v 2015, sicer pa se pričetek investicije predvidi v letu 2016.
Da bi zagotovili namensko porabo sredstev prejete okoljske dajatve – je bila sicer v letu 2014,
preko pogodbe s Komunalo Nm (investicijsko vzdrževanje), sicer dogovorjena izdelava projektne
rešitve (projekt naj bi bil dokončan v 2015) dograditve kanalizacije na območju zahodno od
železniške postaje (aglomeracija Postaja), katere gradnja je v primeru izostanka zunanjih
sredstev (le lastna proračunska sredstva) v letu 2016 lažje uresničljiva.
V letu 2016 se predvidi pričetek uresničevanja investicije »Izgradnja kanalizacijskih sistemov v
Občini Mirna Peč«: planira se naročilo izdelave projektne dokumentacije. Predmetno območje je
sicer, po dokumentu »Idejna zasnova odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini
Mirna Peč«, eno izmed bolj primernih območij, na katerem bi se pričela/nadaljevala izgradnja
kanalizacijskega omrežja v občini.
15056 Kanalizacija Postaja
Na osnovi projektne dokumentacije, ki jo bo v letu 2015 izdelala Komunala Novo mesto d.o.o., bi
se naj kanalizacija zahodnega dela Postaje, v ocenjeni dolžini 500 m ter črpališčem izgradila v
letu 2016.
16077 Investicijsko vzdrževanje komunal. infrastr. - kanalizacija
Občina predmetna sredstva namenja za poplačilo obveznosti do Komunale Nm do investicijskega
vzdrževanja iz 2014; dalje - za že pričeto izdelavo projektne dokumentacije za Kanalizacijo
Postaja (dograditev kanalizacije na območju zahodno od železniške postaje), naročilo projekta
PZI ČN Šranga (objekt je preobremenjen), stroške izdelave elaboratov za čiščenje greznic in
MČN, izvedbo spremembe sistema vodenja na ČN Mirna Peč in ČN Šranga, in za preglede (s
snemanjem, spiranjem) obstoječega omrežja v naselju Mirna Peč.
Stran 96
16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST
16011 Investicijsko vzdrževanje pokopališč in mrliške vežice
Sredstva se namenijo za investicijsko vzdrževanje mrliške vežice in pokopališč v Mirni Peči in
Globodolu. V letu 2015 bodo sredstva prioritetno namenjena ureditvi primernih dostopov do
novih grobnih polj na novem delu pokopališča v Mirni Peči.
16023 Regresiranje prevoza vode
Sredstva se namenijo za kritje stroškov dobave vode stanovalcem na območjih, kjer javni
vodovod še ni izgrajen. Prevoze izvaja Komunala Novo mesto d.o.o., PGD Mirna Peč…
16060 Sanacija in gradnja vodovodne infrastrukture S. dela občine - sekundarno omrežje
Občina predmetna sredstva namenja za poplačilo obveznosti do izvajalcev za že izvedena dela v
2014, in za planirano izvedbo odcepa (Rezelj, Zupančič, Smrekar, Žnidaršič, v ocenjeni vrednosti
11.500 EUR, kjer so lastniki objektov akontacijo kom. prispevka plačali že pred letom 2014, ter
za izvedbo sekundarnega vodovoda F (Hmeljčarska gora), v ocenjeni vrednosti 68.400 EUR, kjer
je na isti trasi predvidena tudi rekonstrukcija ceste – za katere ureditev je (že v 2013) podan
predlog gradbenega odbora in kjer lastniki objektov že zbirajo sredstva za sofinaciranje
rekonstrukcije.
16061 Vodenje katastra GJI
Pogodba o vzdrževanju javnega hidrantnega omrežja bo, kot vsako leto, sklenjena z upravljavcem
omrežja: Komunala Novo mesto d.o.o. V letu 2015 bodo prioritete po saniranju, obnovi
posameznih hidrantov dobro poznane, saj je bilo v oktobru 2014 izvedeno evidentiranje potreb
po naseljih (popis stanja hidrantov so izvedli občinski PGD-ji), katerih podatki bodo vneseni v
programsko opremo javnega podjetja.
16062 Vzdrževanje hidrantnega omrežja
Sredstva se namenijo za vzdrževanje hidrantnega omrežja, kot jih (od leta 2010 dalje
pogodbeno), ob predhodni uskladitvi z gasilskimi društvi, izvaja upravljalec vodovoda –
Komunala Novo mesto d.o.o.. S strani izvajalca ocenjena sredstva naj bi vključevala vsakoletno
zamenjavo nadzemnega in podzemnega hidranta.
Stran 97
16064 Sredstva za nepredvidene intervencije (Komunala NM)
Višina stroškov je pogodbeno opredeljena s 7% letne najemnine. Intervencije (kot npr. odprava
poškodb na vodovodnem, kanalizacijskem omrežju ali objektih čistilnih naprav) izvaja
upravljalec - Komunala Novo mesto. Po oceni se približno 2/3 stroškov predvideva za
vzdrževanje vodovodov, ostalo pa za kanalizacije in ČN.
16066 Vodovod Sveta Ana
Konec leta 2014 je zaključena izgradnja sekundarnega vodovoda na območju Sv. Ane. Znesek
opredeljen v tej postavki predstavlja še neporavnane obveznosti do izvajalcev. Izgradnja
cevovoda, z alkaten cevmi v dolžini cca 1.500 m, bo v nadaljevanju omogočila priključitev
približno 20 stanovanjskih in gospodarskih objektov na javno vodovodno omrežje.
16067 Investicijsko vzdrževanje objektov in opreme vodovodnega sistema
Občina v tem letu namenja del sredstev za poplačilo obveznosti iz 2014 in za izvedbo nujnega
investicijskega vzdrževanja, ki ga predlaga upravljalec – Komunala Novo mesto: zamenjava
merilno regulacijske opreme po objektih, 2,6% delež za vzdrževalna dela na sistemu Jezero (cca
500 EUR) in za posodobitev sistema telemetrije (SCADA).
16069 Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine
Ker za projekt »Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine« občine investitorice, do sredine leta 2014, še
niso prejele odločbe s strani države o sofinanciranju (s strani kohezijskega sklada (67,63%),
državnega proračuna (11,93%)), so se z namenom preprečitve: izteka veljavnosti gradbenih
dovoljenj, bančnih garancij in morebitnega odškodninskega zahtevka izbranega ponudnika,
odločile da pristopijo k podpisu izvajalske pogodbe za izvedbo projekta - v obsegu, za katera
lahko zagotovijo lastna sredstva. Občine so pri tem določile svoje prioritetne odseke (prioritetna
dela v Žužemberku in Dolenjskih Toplicah so se pričela v jeseni 2014), pri čemer je Občina Mirna
Peč kot svojo prioriteto, za izvedbo v 2015 in 2016, opredelila izvedbo črpališča na vrtini PG-1 s
tlačnim vodom. V drugi polovici leta 2015 naj bi se tako izvedel črpalni in energetski vod, pri
čemer so stroški gradnje, z nepredvidenimi deli opredeljeni v znesku 118.547,70 EUR, stroški
tujih storitev (npr. projektantski nadzor, nadzor upravljavca, arheološki nadzor, geodetske
storitve, PID, PZI ali podobno) v znesku 5.364,15 EUR, stroški nadzora (tehnični - gradbeni in
ostali nadzori, za katero je bil izveden ločen razpis) v znesku 5.364,15 EUR, v znesku 3.000,00
Stran 98
EUR pa so ocenjeni stroški, ki bodo potrebni za sofinanciranje aktivnosti, ki jih bo vodila vodilna
Občina Žužemberk.
V letu 2016 naj bi se tako objekt črpališča, pri čemer so stroški gradnje, z nepredvidenimi deli
opredeljeni v znesku 142.930,14 EUR, stroški tujih storitev (npr. projektantski nadzor, nadzor
upravljavca, arheološki nadzor, geodetske storitve, PID, PZI ali podobno) v znesku 6.467,43
EUR, stroški nadzora (tehnični - gradbeni in ostali nadzori, za katero je bil izveden ločen razpis)
v znesku 6.467,43 EUR, v znesku 3.000,00 EUR pa so ocenjeni stroški, ki bodo potrebni za
sofinanciranje aktivnosti, ki jih bo vodila vodilna Občina Žužemberk.
16071 Program opremljanja – javni vodovod S dela
Z namenom, da bi bili stroški komunalnih prispevkov za priključevanje objektov na vodovod
primerljivi tistim, v navezujočemu se vinogradniškemu, severnemu delu občine, je bil
pripravljena in na občinskem svetu sprejeta novelacija programa opremljanja za Poljansko goro.
obveznosti kritja stroškov iz 2014 - za novelacijo programa so znašali 2.075 EUR.
16082 Subvenc. izgradnje individualnih vodovodnih priključkov
V mesecu aprilu 2014 je bil na občinskem svetu sprejet pravilnik, na osnovi katerega je
omogočeno subvencioniranje stroškov izgradnje vodovodnih priključkov na severnem območju
občine tistim občanom, ki bodo morali izvesti daljše priključke. Občina prispeva 80% sredstev za
stroške nad 550 EUR, pri čemer je podana omejitev tudi glede maksimalne vrednosti na enoto
(po tekočem metru priključka): 40 EUR/m1.
16002 Ažuriranje evidenc stavbnih zemljišč in objektov v občini (za odmero NUSZ in komunalni
prispevek)
Z sprejetim Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je bila tudi ustvarjena baza s
katere DURS črpa podatke za odmero nadomestila. To bazo pa je potrebno enkrat letno (pred
odmero nadomestila) ažurirati.
Spremembe se pojavljajo predvsem glede lastništva določenih zemljišč, površino nezazidanih
stavbni zemljišč in podobno. V proračunsko postavko so vključene tudi storitve v pritožbenih
postopkih na odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
16043 Vzpostavitev in vzdrževanje sistema PISO
Občina Mirna Peč ima od leta 2007 vzpostavljen geoinformacijskega sistema imenovan PISO, ki
je preko internetne strani dostopen občinski upravi kot tudi vsem občanom. Povezava do
Stran 99
geoinformacijskega sistema PISO je na spletni strani občine. Odhodek predviden za to
proračunsko postavko vsebuje vzdrževanje sistema oziroma vključuje tudi redno ažuriranje
podatkov iz uradnih evidenc, tako je predvideno vsaj dvakrat letno dopolnjevanje podatkov, ki
jih baza vključuje. Sredstva so planirana na podlagi pogodbene vrednosti in so na ravni
preteklega leta.
16044 Ažuriranje prostorskih virov
Na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin in
Zakona o množičnem vrednotenju
nepremičnin je občina dolžna posredovati podatke o namenski rabi zemljišč za namen
vzpostavitve registra nepremičnin – REN na GURS. Za prvi pripis vrednosti je občina podatke
že posredovala. Vsako leto, najpozneje do 28. februarja, pa je občina dolžna posredovati podatke
zaradi letnega vzdrževanja registra. Ker pa gre za veliko število podatkov (cca. 15.000 podatkov o
namenski rabi zemljišč), se priprava podatkov naroči zunanjemu izvajalcu.
16024 Urejanje komunalne infrastrukture v IC Dolenja vas – 1. Faza
Zza leto 2015 je na predmetni postavki planiran odhodek za poplačilo stroška izvedbe izravnave
terena v IC Dolenja vas v preteklem letu.
Občina Mirna Peč ima v industrijski coni zemljišče (parcelo), ki je sicer planirana za prodajo,
vendar moramo za opremljenost zemljišča (izravnava terena,..) plačati obveznosti, ki jih nosimo
kot lastniki zemljišča. V letu 2014 so se nadaljevali tudi postopki komasacije na delu cone, kjer le
te še niso zaključeni ter izdelava projektne dokumentacije za komunalno in cestno infrastrukturo
na delu OPPN IC Dolenja vas, ki je še neurejen (del glavne napajalne ceste v IC iz smeri rondoja
v cono). Za potrebe nadaljevanja dela na projektni in prostorski dokumentaciji širitve IC v
gospodarsko cono Dolenja vas je potrebno pripraviti ustrezno dokumentacijo, ki bo osnova za
pridobitev sklepa Vlade RS za poseg v DPN avtoceste na odseku Ponikve – Hrastje. Kot osnova
bo služila idejna zasnova poteka lokalne ceste v nadaljevanju poteka ceste v IC, na kontaktnem
območju IC, vse do meje z gospodarsko cono, nato ob avtocestnem telesu do prehoda lokalne
ceste pod viaduktom na območje Gospodarske cone sever. Za pridobitev sklepa Vlade RS je
potrebno definirati vpliv gradnje lokalne ceste na avtocesto z upoštevanjem širitve za en vozni
pas ter na podlagi tega pridobiti soglasje s strani DARS-a kot upravljalca avtoceste. Idejna
zasnova lokalne ceste C1 bo upoštevala spremljajoče ureditve znotraj gospodarske cone,
obstoječe ureditve avtoceste, vključno z odvodnjavanjem in prehodom pod viaduktom. Za te
namene se v proračunu Občine na postavki namenjajo potrebna sredstva za poplačilo izvedenih
del v letu 2014.
Stran 100
16033 Izdelava OPPN za GC Dolenja vas
Podlaga za izdelavo OPPN so sprejete spremembe in dopolnitve prostorskega plana. Določene
aktivnosti, ki so podlaga za pripravo OPPN so že izvedene, in sicer: geološko-geoteh. analiza,
geodetski posnetek, projekt pokritega vkopa,
idejni projekt,… V primeru, da se pojavijo
zainteresirani investitorji, ki bodo morali predhodno pristopiti k izdelavi OPPN in pripravi
projektne dokumentacije za gradnjo cestne in komunalne infrastrukture, so v proračunu
rezervirana sredstva na prihodkovni in odhodkovni strani v enaki višini (prenos iz leta 2014).
Potrebno bo izdelati obodno parcelacijo ter parcelacijo po parcelacijskem načrtu, program
opremljanja ter ostalo potrebno investicijsko dokumentacijo. Stroške izdelave OPPN-ja bo v
celoti kril investitor kot akontacijo komunalnega prispevka.
16037 Občinski prostorski načrt – OPN
V letu 2009 (15.8.) je bil sprejet OPN. Zaradi dodatnih pobud in analize stanja v vinogradniških
območjih (določitev stavbnega zemljišča za zidanice) se je decembra 2009 pristopilo k pripravi
sprememb in dopolnitev OPN-ja., ki so se nadaljevale v naslednjih letih.
Zaradi dodatnih zahtev ministrstva je potrebno OPN nenehno dopolnjevati in zato postopek
sprememb in dopolnitev OPN še ni dokončan. Potrebno je izdelati tri nove študije: poplavnosti,
plazovitosti in erozivnosti terena ter strokovno obdelati nove prispele vloge.
V proračunu za leto 2015 so planirani odhodki za obveznosti po pogodbi: za pripravo strokovnih
podlag za spremembe OPN-ja in za obravnavo dodatnih vlog ter izdelovo treh novih študij.
16081 Prenos izgrajene javne infrastr. na občino – IC Dolenja vas
Z namenom ureditve statusta infrastrukture (ceste, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija) v
IC Dolenja vas se z namenom izvedbe postopka prenosa lastništva infrastrukture na občino, v
predmetni postavki zagotavljajo sredstva za poplačilo obveznosti do države (poplačilo davka na
dodano vrednost izgrajene predmetne infrastrukture). S prenosom omenjene infrastrukture med
osnovna sredstva občine, bo občina tudi na območju industrijske cone lahko pričela izvajati svoje
naloge rednega in investicijskega vzdrževanja infrastrukture, kot tudi naloge iz pristojnosti
odmere NUSZ (nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča). Plačilo DDv je predvideno v letih
2015, 2016 in 2017 v predvideni višini 250.000 EUR.
16021 Vzdrževanje zelenic in javnih površin
Stran 101
Predvidena so sredstva za vzdrževanje zelenih in javnih površin. Gre za spomladansko in
jesensko zasaditev cvetlične grede in korit v Mirni Peči, na upravni stavbi ter na pokopališču partizanski grob ter v krožišču ob priključni cesti za Mirno Peč.
16022 Komunalno urejanje javnih površin – sofinanciranje javnega delavca
S sredstvi se bodo sofinancirali stroške dveh javnih delavcev javnega delavca, ki bosta urejala
javne površine v občini (košnja brežin, čiščenje pločnikov in parkirišč, urejanje bankin, ipd.).
Pretežni del stroškov delavca pa naj bi zagotovil Zavod za zaposlovanje RS.
16018 Plakatiranje – ureditev plakatnih mest
Odlok o plakatiranju v Občini Mirna Peč je bil sprejet v letu 2006 in ureja stanje na področju
plakatiranja in vzpostavlja tudi kontrolo nad plakatiranjem. Proračunska postavka predvideva
odhodke za ureditev plakatnih mest, ki bodo pripomogla k urejenemu stanju na tem področju.
Sredstva se bodo zagotavljala tudi v prihodnjih proračunskih obdobjih do popolne ureditve
stanja na tem področju vključno s katastrom javnih plakatnih mest.
V letu 2015 bomo zaradi varčevanja naročili 1 plakatno oz. največ 2 plakatni mesti.
16054 Urejanje vaških jeder - Šentjurij
V letu 2015 so planirana sredstva za poplačilo izvedenih del v letu 2014 za ureditev vaškega jedra
v Šentjuriju., ki so bila razporejena na dve proračunski leti, vendar v letu 2014 pše niso bila v
celoti poplačana. V letu 2015 pričakujemo tudi sofinanciranje projetka iz državnega proračuna –
ukrep 322 v skladu z izdano odločbo ministrstva. Planirana so tudi sredstva za zaposlitev 8preko
javnih del), v skladu z oddano vlogo in cilji, ki jih moramo izpolniti.
16076 Ureditev okolice upravne stavbe
V letu 2015 in 2016 ostaja PP v višini 1 €. V letu 2015 bi želeli pripraviti dokumentacijo za
ureditev okolice upravne stavbe. Strošek je neposredno vezan na morebitna lastna sredstva.
Občina namerava tudi odkupiti odmerjeno zemljišče od KZ Krka. Zemljišče se bo v prihodnje
uredilo v skladu s projektom.
16078 Ureditev rondoja – priključna cesta Mirna Peč
V letu 2015 so planirana sredstva za poplačilo izvedenih del v letu 2014 za ureditev rondoja ob
priključni cesti za Mirno Peč z zasaditvijo in namakalnim sistemom.
Stran 102
16079 Ureditev potk na Vihrah
Ureditev potk na Vihrah je bila planirana že v proračunu za leto 2014, a zaradi pomanjkanja
sredstev in nedokončanega pregleda stanja in obstoječe dokumentacije - s pripravo popisa del
(izvaja ga strokovnjak gradbene stroke in hkrati stanovalec Viher), izvedba v 2014 ni bila
realizirana. Sredstva v višini 1.000 EUR v letu 2015 so namenjena ureditvi potk na Vihrah (iz
središča Viher, po obstoječih katastrskih javnih parcelah, v smeri vzhoda in juga), kjer so
aktivnosti - s pregledom stanja in obstoječe dokumentacije ter s pripravo popisa del (v izvedbi
strokovnjka gradbene stroke in hkrati stanovalca Viher), bile pričete v 2014. Izvedbo del bi s
podporo občine opravili zainteresirani občani sami.
16052 Urejanje javne komunalne infrastrukture v stanovanjski coni »Nad Postajo«
Stroški za komunalno opremljanje stanovanjske cone so bili predvideni že preteklih letih, vendar
se investicija ni izvedla, ker ni bil izražen interes s strani lastnikov oziroma ni bilo investitorja.
Izdelati bo potrebno obodno parcelacijo in parcelacijo območja ter ostalo potrebno projektno
dokumentacijo, ki bo med drugim podlaga za izdelavo programa opremljanja zemljišč, ki ga bo
tudi potrebno izdelati.
V proračunu za leto 2015 so rezervirana sredstva na prihodkovni in odhodkovni strani v enaki
višini (prenos iz leta 2014) v primeru, da se pojavijo zainteresirani investitorji, ki bodo morali
predhodno pristopiti k pripravi projektne dokumentacije za gradnjo cestne in komunalne
infrastrukture.
16035 Urejanje komunalne infrastrukture v stanovanjski coni »Pod Postajo«
Stroški za komunalno opremljanje so bili predvideni že v preteklih letih, vendar se investicija ni
izvedla, ker ni bil izražen interes s strani lastnikov oziroma ni bilo investitorja.
Izdelati bo potrebno obodno parcelacijo in parcelacijo območja ter ostalo potrebno projektno
dokumentacijo, ki bo med drugim podlaga za izdelavo programa opremljanja zemljišč, ki ga bo
tudi potrebno izdelati.
V proračunu za leto 2015 so rezervirana sredstva na prihodkovni in odhodkovni strani v enaki
višini (prenos iz leta 2014) v primeru, da se pojavijo zainteresirani investitorji, ki bodo morali
predhodno pristopiti k pripravi projektne dokumentacije za gradnjo cestne in komunalne
infrastrukture.
16053 Urejanje komunalne infrastrukture v stanovanjski coni »Češenska hosta«
Stran 103
Za stanovanjsko cono Češenska hosta so v proračunu 2015 predvidena sredstva za plačilo
izdelave elaborata ureditve meje oboda in komasacije zemljišč znotraj območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko cono ter izdelavo projektne dokumentacije
(PGD in PZI) cestne in komunalne infrastrukture, geodetski načrt, elaborat ravnanja z
gradbenimi odpadki, katastrski načrt in predlog parcelacije ter pripravljalni inženiring. Občina
Mirna Peč je lastnica nekaj parcel v stanovanjski coni, zato mora prispevati tudi del (22 %)
lastnih sredstev za predvidene stroške. Vsi ostali stroški na tej proračunski postavki se bodo
pokrivali s predplačilom komunalnega prispevka ostalih lastnikov zemljišč, ki so partnerji v
projektu.
V proračunu so za leto 2015 so predvidena sredstva za plačilo navedenih izdatkov v višini 32.000
EUR.
16045 Obnova fasad na objektih v občini - sofinanciranje
Cilj tega ukrepa je spodbuditi posameznike za obnovo objektov, ki neposredno tudi vplivajo na
izgled in ureditev centra Mirne Peči.
Za leto 2015 in 2016 smo zaradi zagotavljanja prepotrebnih lastnih virov sredstev za izvedbo in
poplačilo nujnih investicij znižali višino razpoložljivih sredstev namenjenih JR za obnovo fasad
na objektih.
16001 Urejanje geodetskih evidenc (postavitev mejnikov, stroški parcelacije, urejanje ZK stanja)
Sredstva se namenijo za postavitev mejnikov, urejanje katastra zemljišč, izvedbo parcelacij in
urejanje zemljiško-knjižnega stanja. Prioriteto pri tem bodo imela še nerealizirane pobude iz
preteklih let ter geodetska dela in aktivnosti, ki so nujno potrebne za dokončanje drugih
postopkov.
Predvidoma naj bi s preostankom sredstev realizirali tudi manjši del prejetih predlogov iz leta
2014 in ki se nanašajo na urejanje mej občinskih cest.
17 ZDRAVSTVENO VARSTVO
17002 Preventivni programi v zdravstvu - deratizacije
Na osnovi pogodbe deratizacijo izvede Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto.
17005 Subvencija najemnin poslovnih prostorov
Stran 104
Subvencija najemnine poslovnih prostorov je namenjena koncesionarjema, ki opravljata
zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost. Sredstva se razdelijo v skladu z javnim razpisom.
17003 Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za nezavarovane osebe brez prejemkov
Lokalne skupnosti so po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dolžne
pokrivati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje občanom brez prihodkov. Poleg tega pa
so lahko otroci zavarovani kot vzdrževani družinski člani le do dopolnjenega 26. leta starosti,
kljub temu da imajo status rednega študenta. V preteklih leti se je zaradi spremembe meril
število upravičencev povečevalo. Odločanje o pravici je z letom 2012 v pristojnosti CSD-ja.
17004 Mrliško ogledna služba
Gre za izdatek za izvedbo obdukcij odrejene s strani preiskovalnega sodnika ter mrliške oglede,
ki jih mora kriti občina. Mrliške oglede opravlja Zdravstveni dom Novo mesto, obdukcije pa
zdravniško osebje iz Patološkega oddelka Bolnice Novo mesto.
18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE
18001 Sofinanciranje investicij in investicijsko vzdrževanja cerkva
Sredstva iz te postavke so namenjena za sofinanciranje investicij in investicijskega vzdrževanja
cerkva glede na prijavljene potrebe s strani Župnije Mirna Peč.
18002 Sofinanciranje dejavnosti splošne knjižnice KMJ NM
18003 Sofinanciranje nakupa knjig KMJ NM
18004 Sofinanciranje BIBLIOBUSA
65. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) v zvezi za
Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) določata, da mora lokalna skupnost, ki na
svojem območju nima ustanovljene splošne knjižnice, knjižnico dejavnost svojim občanom
zagotavljati preko območnih knjižnic, tako da sofinancira dejavnost in nakup knjižničnega
gradiva. Izračun stroškov za redno dejavnost je bil opravljen na podlagi števila prebivalcev
občine, tako da so bili skupni planirani stroški redne dejavnosti Knjižnice Mirana Jarca v Novem
mestu proporcionalno porazdeljeni med vse občine za katere knjižnica opravlja svojo dejavnost.
Skladno s 53. členom Zakona o knjižničarstvu so lokalne skupnosti prav tako prispevati sredstva
za knjižnico gradivo. Znesek se določi glede na število prebivalcev in glede na standard, ki ga
Stran 105
določi Ministrstvo za kulturo. Stroški bibliobusa so planirani po istem principu kot stroški redne
dejavnosti knjižnice, s tem da so le-ti vključeni v postavko za redno dejavnost.
18005 Sofinanciranje revije RAST
Gre za sofinanciranje soizdajateljskih stroškov revije RAST, ki pomeni nizek nominalni strošek.
18006 Sofinanciranje dejavnosti in programa Javnega sklada za ljubiteljske in kulturne
dejavnosti
Javni sklad za kulturne dejavnosti je bil ustanovljen z namenom, da omogoča strokovno in
organizacijsko pomoč pri razvoju ljubiteljske kulturne dejavnosti društvom, skupinam in
posameznikom v občinah in lokalnih skupnostih.
Območna izpostava Novo mesto deluje v občinah Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Pec,
Žužemberk in Mirna Peč. Sofinanciranje delovanja sklada bo opredeljeno z ustrezno pogodbo o
sofinanciranju, izplačila pa se bodo vršila na podlagi izstavljenih zahtevkov.
18007 Sofinanciranje programov društev na področju kulture
Sredstva predvidena s to proračunsko postavko so namenjena kulturnim društvom. Sredstva se
razdelijo na podlagi javnega razpisa in skladno s sprejetim občinskim pravilnikom. Planirana
sredstva za prihodnja dva proračunska obdobja ostajajo na isti ravni kot v preteklem letu.
Sofinanciranje programov s področja kulture občina sofinancira sledečim društvom: Društvu
podeželskih žena (pevska skupina Čebelice), Društvu upokojencev (pevska skupina Rožmarin),
Društvu harmonikarjev Mirna Peč, Društvo dolenjski muzikantje in Kulturno društvo Mirna Peč.
18012 Stroški upravljanja in tekočega vzdrževanja kulturnega doma (materialni stroški KD)
Na tej postavki so planirana sredstva za porabljeno električno energijo v kulturnem domu. Ta
srestva se glede na realizacijo v predlogu proračuna ohranjajo v višini iz preteklega leta.
Predvidena so tudi sredstva za tekoče vzdrževanje kulturnega doma in za materialne stroške.
Predvideva se tudi plačila stroškov del po pogodbi o delu za storitve manjših vzdrževalnih del ter
odpiranja in zapiranja doma, saj kulturni dom zaenkrat ni dan v upravljanje.
18014 Sofinanciranje društev in neprofitnih organizacij
V tej postavki je planirano sofinanciranje ostalih društev, ki delujejo na območju naše občine, pa
niso financirani iz posameznih programov (kmetijstvo, turizem, programi športa, kulture in
sociale). Ta društva so Jamarsko društvo Novo mesto, ki je zelo aktivno na območju naše občine
Stran 106
(aktivno sodelovanje pri čistilnih akcijah, odkrivanje novih jam, njihovo evidentiranje…), ravno
tako ima pomembno vlogo v naši občini Lovska družina Novo mesto, ki ima veliko članov tudi iz
naše občine in je tudi aktivno pri vsakoletnih spomladanskih čistilnih akcijah.
18015 Obdaritev starostnikov
Sredstva iz te postavke so namenjena za simbolično obdaritev (šopek) starostnikov – jubilantov,
ki jih obišče tudi župan občine (poleg predstavnikov društva upokojencev).
18016 Projektno delo z mladimi – sofinanciranje Agencije za šport Novo mesto
Sredstva so namenjena sofinanciranju Agencije za šport Novo mesto, ki na območju Dolenjske
skrbi za pripravo in organizacijo športnih tekmovanj na različnih področjih. Z agencijo je vsako
leto podpisana pogodba na podlagi katerega se izvrši tekoči transfer.
18017 Sofinanciranje programov na področju športa (rekreacija, kakovostni, vrhunski šport,
šport mladih…)
Gre za financiranje stroškov športnih programov (rekreacija, kakovostni, vrhunski šport, šport
mladih…)
skladno s Pravilnikom o vrednotenju športnih programov v občini. Na podlagi
področne zakonodaje in navedenega pravilnika je sprejet program športa, ki je osnova za
sofinanciranje športnih programov v občini. Planirana sredstva za prihodnji dve leti so realno na
enakem nivoju kot so bila v predhodnih proračunskih obdobjih. S področja športa občina
sofinancira programe društvoma ŠRD Mirna Peč in ŠRD Veliki Kal, PGD Jablan oz. podeljuje
športne nagrade trem posameznikom, ki imajo status vrhunskega športnika.
18019 Sofinanciranje urejanja vaških športnih igrišč
Sredstva so predvidena za urejanje in opremljanje vaških igrišč za krepitev športne dejavnosti.
Sredstva se dodeljujejo glede na prejete vloge in obseg razpoložljivih sredstev. Sredstva za za
prihodnji dve leti ostajajo v enakem obsegu kot v preteklem proračunskem obdobju.
18020 Sofinanciranje obdaritve otrok – DPM Mojca NM
Proračunska postavka vsebuje transferne odhodke za novoletno obdaritev predšolskih otrok.
Obdaritev otrok izvaja Društvo prijateljev Mojca iz Novega mesta, ki ta program izvaja za skupno
več kot 4.000 predšolskih otrok v sedmih dolenjskih občinah. Strošek se pokriva z donatorji,
med katerimi so na prvem mestu občinske uprave sodelujočih občin ter generalna donatorja
Stran 107
Krka, d.d. in Revoz, d.d., vsako leto pa se odzove tudi nekaj manjših podjetij. Pohvaliti velja tudi
148 prostovoljcev, med katerimi je Društvo prijateljev mladine »Mojca« na prvem mestu.
Vsako leto so obdarjeni otroci od 1. do 6. leta starosti oziroma 226, kar je precej več kot pretekla
leta, ko je bilo obdarjenih cca. 165 otrok. Večinski strošek obdaritev pa se pokriva iz proračuna
občine.
19 IZOBRAŽEVANJE
19001 Doplačilo razlike med ceno programov vrtcev in plačila staršev – Vrtec Cepetavček
Tekoči transferi javnim zavodom, ki izvajajo tudi dejavnost predšolske vzgoje vsebujejo
doplačila razlik med potrjeno ceno programov in plačili staršev za vse vrtce, v katere so vključeni
predšolski otroci iz naše občine.
Proračunska postavka predstavlja doplačilo razlik vrtcu Cepetavček, ki deluje v okviru OŠ Mirna
Peč, med potrjeno ceno programov in plačili staršev za 180 predšolskih otrok, ki so vključeni v
vrtec v naši občini. Kar je več kot pretekla leta, ko je bilo v predšolsko vzgojo vključenih 147
otrok, saj se je v zadnjih treh letih močno povečalo število rojstev. Doplačila k ceni
vzgojnovarstvenih programov občine v povprečju znaša 70%, saj je povprečni plačilni razred
staršev 30%. Zaradi večjega števila vključenih otrok je ceno programov, preračunana na otroka,
nekoliko nižja.
V okviru vrtca Cepetavček je organizirano varstvo otrok v 10 skupinah. Vključenost predšolskih
otrok je v naši občini nad državnim povprečjem in znaša trenutno (november 2014) 88%, in sicer
80% vključenost otrok 1. starostnega obdobja in 93% vključenost otrok 2. starostnega obdobja.
Stroška predšolske vzgoje je zato v proračunu občine za našo občino zelo visok. Statistični
podatki kažejo na to, da je Mirna Peč v slovenskem povprečju »mlada občina«, saj je delež
prebivalcev v občini, mlajših od 15 let nad slovenskim povprečjem, nasprotno pa je delež
prebivalcev, starejših nad 65 let, pod slovenskim povprečjem.
Proračunska postavka je ocenjena na podlagi lanskoletne in letošnje realizacije, upoštevaje
povprečni plačilni razred in veljavno ekonomsko ceno vzgojnovarstvenih programov ter števila
vključenih otrok.
19002 Doplačilo razlike med ceno programov vrtcev in plačila staršev – vrtci izven občine
Izdatek pomeni regresiranje oskrbe v vrtcih izven občine, in sicer na podlagi izdanih odločb o
plačilih staršev za vrtce. Izven Občine Mirna Peč je vključenih 6 otrok.
Stran 108
19003 Financiranje drugih programov in stroškov v vrtcih, ki niso vključeni v ceno programov –
vrtec Cepetavček MP
V skladu z 28. a členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo)
sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa
za predšolske otroke, ki niso všteti v ceno programa, vrtcu zagotavlja lokalna skupnost
ustanoviteljica. Podrobnejša opredelitev stroškov je podana v Pravilniku o metodologiji za
oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03). Občina
tako zagotavlja sredstva v skladu z 8. in 10. členom pravilnika (financiranje počitniške
odsotnosti, posebne olajšave za daljšo odsotnost zaradi bolezni, stroška nezapoljnenih prostih
mest zaradi medletnih vpisov) ter dodatne stroške za vključene otroke s posebnimi potrebami. V
našem primeru nastopajo prvi stroški, trenutno pa nimamo vključenih otrok s posebnimi
potrebami. Višina proračunske postavke je planirana na osnovi lanske realizacije.
19005 Sofinanciranje dodatnih programov vrtca
Iz proračunske postavke za sofinanciranje dodatnih programov vrtca Cepetavček so v okviru
proračunskih sredstev predvidene sledeče dejavnosti vrtca: teden otroka, veseli december, teden
kulture, športna značka, dan družine, eko vrtec, podelitev bralne značke, obisk dedkov in babic,
zaključek šolskega leta. Proračunska postavka je oblikovana na podlagi predloga finančnega
načrta Osnovne šole Mirna Peč in vrtca.
19006 Sofinanciranje javnih delavcev v vrtcu Cepetavček
Vrtec Cepetavček je preko javnih del zaposlil eno delavko za pomoč otrokom s posebnimi
potrebami, ki čakajo na obravnavo in še niso kategorizirani. Sredstva sofinanciranja (40%
občina/60%
Zavod za zaposlovanje) so planirana glede na izračun potrebnih sredstev za
prijavljeno skupino brezposelnih oseb.
19007 Investicijsko vzdrževanje in obnove v vrtcu Cepetavček MP
Sredstva za investicijsko vzdrževanje vrtca Cepetavček so sicer vključena v investicijsko
vzdrževanje osnovne šole. Gre pa za sredstva, namenjena nujnim obnovam in investicijskem
vzdrževanju objekta vrtca. Na novem objektu tovrstna dela niso predvidena, zato je predvidena
manjša postavka za morebitne izredne dogodke.
19008 Materialni stroški – OŠ Mirna Peč
Stran 109
Pod materialne stroške je vključeno plačevanje koncesije za kotlovnico v višini 35.000,00 EUR (
le to vključuje stroške ogrevanja ter stroške investicije v opremo) ter plačila vode in elektrike v
višini 25.000,00 EUR.
19009 Fakultatitvni pouk tujega jezika – OŠ Mirna Peč
Iz te postavke so financira strošek delavca za poučevanje fakultativnega pouka angleščine v 3.
razredu osnovne šole. Sredstva so planirana na podlagi letošnje realizacije in izračuna potrebnih
sredstev.
19011 Sofinanciranje dodatnih programov šole – OŠ Mirna Peč
Iz te proračunske postavke bodo v okviru zagotovljenih sredstev izvedeni sledeči dodatni
programi šole: tekmovanja v znanju in športu, eko šola, likovni extempore, delo z nadarjenimi
učenci, teden otroka, projekt Zdrava šola, ustvarjalne delavnice ob kulturnem prazniku, dodatne
dejavnosti športnega področja, projekt Comenius... Sredstva za prihodnji dve leti so planirana v
enakem obsegu kot preteklo leto.
19012 Sanitarni pregledi v OŠ Mirna Peč
Iz te proračunske postavke se planira financiranje sanitarnih pregledov v šoli. Sredstva za
prihodnji dve leti so planirana v enakem obsegu kot preteklo leto.
19017 Investicije in investicijsko vzdrževanje OŠ Mirna Peč
Gre za sredstva, namenjena nujnim obnovam in investicijskem vzdrževanju objekta OŠ Mirna
Peč. Na novem objektu tovrstna dela niso predvidena, zato so predvidena minimalna sredstva za
morebitne izredne dogodke.
19055 Upravljanje in vzdrževanje stare šole
V objektu stare osnovcne šole se izvaja pouk športne vzgoje, zato je potrebno objekt vzdrževati.
Potrebno je zagotoviti sredstva za nujno tekoče in investicijsko vzdrževanje ter za plačilo hišnikavzdrževalca. Na proračunski postavki so planirana tudi sredstva za nabavo kalorimetra in za
nujna investicijska dela na strehi objekta.
19013 Sofinanciranje stroškov OŠ Dragotin Kette Novo mesto
Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov
za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže
Stran 110
glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98 in 27/99) določa, da občina ustanoviteljica in občina z
območja katere učenci so vključeni v javni zavod za sofinanciranje skleneta medsebojni dogovor.
Proračunska postavka je ocenjena na podlagi sklenjene pogodbe iz preteklega leta, sicer pa bo
obveznost občine znana, ko bo občina prejela predlog pogodbe o sofinanciranju.
19018 Sofinanciranje Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto
Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov
za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže
glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98 in 27/99) določa, da občina ustanoviteljica in občina z
območja katere učenci so vključeni v javni zavod za sofinanciranje skleneta medsebojni dogovor.
Proračunska postavka je ocenjena na podlagi sklenjene pogodbe iz preteklega leta, sicer pa bo
natančna obveznost občine znana, ko bo občina prejela predlog pogodbe o sofinanciranju.
19020 Sofinanciranje Posvetovalnice za otroke in starše Novo mesto
Posvetovalnica opravlja storitve za predšolske otroke, učence in mladostnike. Pri opravljanju
storitev izvaja naslednje dejavnosti; vzgojno-svetovalno dejavnost in terapijo predšolskih,
šoloobveznih otrok in mladostnikov, svetovalno delo za vzgojno-izobraževalne, vzgojnovarstvene in druge ustanove za otroke, razvojno-raziskovalno dejavnost, ki vključuje tudi
strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih v posvetovalnici. Namen izvajanja teh
dejavnosti je kompleksna obravnava učenca, ki je prvenstveno namenjena učencu, pri
odpravljanju njegovih težav pa vključuje tudi starše, vrtec oziroma šolo. Odhodek za to
proračunsko postavko za prihodnji dve leti je predviden v enaki višini kot preteklo leto.
19022 Regresiranje prevozov v šolo
Proračunska postavka vsebuje stroške prevozov otrok v šolo, ki ga na podlagi javnega razpisa
izvaja najugodnejši ponudnik. V letu 2012 je bil izveden nov razpis za naslednje 4- letno obdobje,
na podlagi katerega je cena šolskih prevozov nekoliko višja.
Sredstva za prihodnji dve leti so planirana v enakem obsegu kot preteklo leto.
Na tej postavki se zagotavlja tudi sredstva za povračilo stroškov prevozov v OŠ za otroke s
posebnimi potrebami. Trenutno so v šole s prilagojenim programom vključeni štirje otroci: dva v
OŠ Dragotin Kette in dva v OŠ Mirna. Prevoz otrok na Mirno izvaja Osnovna šola Mirna Peč, v
OŠ Dragotin Kette pa en otrok uporablja vlak, drugega pa vozijo starši.
Stran 111
19016 Projektna dokumentacija izgradnje OŠ in vrtca MP s športno dvorano (PGD, PZI, PZR,
PID, POV)
V letu 2015 so na postavki planirana sredfstva za poplačilo izvedenih sprememb projektne
dokumentacije za športno dvorano in za projektna dokumentacija za pridobitev uporabnega
dovoljena (PID…).
19044 Svetovalni inženiring pri izgradnji OŠ in vrtca s športno dvorano
Sredstva proračunske postavke so namenjena za investicijski nadzor in inženiring pri gradnji
nove šole z vrtcem.
V leto 2015 se prenaša še poplačilo ostanka stroška za inženiring pri izgradnji šole in vrtca po
pogodbi.
19052 Izvedba novogradnja OŠ in vrtca MP s športno dvorano – 2. faza
Strošek izgradnje športne dvorane je znižan s spremembo projektne dokumentacije na skupno
vrednost 1,1 mio EUR, pri čemer je upoštevan poračun DDV-ja. Občina pa bo za izgradnjo
športne dvorane poskusila pridobiti še sredstva za programe športa, realizacija je predvidena v
letih 2016 - 2017. V letu 2015 so planirani odhodki za izdelavo novelacije investicijskega
programa.
Gradnja objekta je predvidena v letu 2016 in 2017, z zaključkom financiranja v letu 2018.
Dinamika financiranja investicije je v približno enakih deležih po letih 2015, 2016 in 2017, z
ustreznimi viri fiannciranja. Poleg lastnih sredstev pričakujemo še sofinanciranje iz državnega
proračuna (MIZŠ – 40%) in s strani Fundacije za šport v višini 100.000 EUR.
Sofinanciranje šolskega ministrstva znaša 40% upravičenih stroškov investicije. Celotna
dinamika investicije po vrstah odhodkov in viri financiranja je natančno razdeljena v načrtu
razvojnih programov občine – NRP 2015-2018.
20 SOCIALNO VARSTVO
19023 Regresiranje oskrbe v zavodih za odrasle – varstvo delovni centri
Planirana sredstva na tej postavki so namenjena za zagotavljanje regresiranja oskrbe v zavodih
za odrasle. V institucionalnem varstvu VDC Novo mesto je iz naše občine trenutno vključeni trije
oskrbovanci. Sredstva so planirana na osnovi realizacije iz preteklega leta.
Stran 112
19024 Financiranje družinskega pomočnika
Na podlagi 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04- uradno prečiščeno
besedilo) se iz proračuna občine financirajo tudi pravice družinskega pomočnika. Pravico do
izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko
gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb
(invalidna oseba) Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje.
Lahko je ta oseba tudi družinski član (eden od staršev). Družinski pomočnik ima na podlagi 18. i
člena zakona pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oziroma
sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim delovnim časom od
polnega. O navedeni pravici z odločbo odloča Center za socialno delo, občina pa je dolžna
sofinancirati plačilo oskrbe varovancem, za katere CSD ugotovi, da sami oz njihovi svojci niso
plačilno sposobni. Na predlog CSD-ja pa se lahko občina odoloči za višje sofinaciranje plačila
domske oskrbe, če so za to v skladu z zakonom izpolnjeni pogoji. Trenutno imamo v občini enega
družinskega pomočnika. Sredstva so načrtovana v skladu s številom uporabnikov oz realizacijo v
preteklem letu.
19025 Regresiranje oskrbe v zavodih za ostarele – splošni in posebni socialni zavodi
Proračunska postavka je bila ocenjena na podlagi lansko letne realizacije. Trenutno pa Občina
Mirna Peč regresira oskrbo petim oskrbovancem, ki so vključeni v splošne in posebne socialne
zavode (Zavod Dornava – en oskrbovanec, DSO novo mesto - dva oskrbovanca in Dom Impoljca
– dva oskrbovanca iz naše občine). Naloga občine je sofinancirati plačilo domske oskrbe
varovancem, za katere CSD ugotovi, da sami oz njihovi svojci niso plačilno sposobni. Na predlog
CSD-ja pa se lahko občina odoloči za višje sofinaciranje plačila domske oskrbe, če so za to v
skladu z zakonom izpolnjeni pogoji.
Pomoč družini na domu se po 99. členu Zakona o socialnem varstvu financira iz proračuna
lokalne skupnosti. Storitve na podlagi vsakoletne pogodbe opravlja Dom starejših občanov Novo
mesto. Izdatek je namenjen za kritje stroškov strokovne priprave, vodenja in koordiniranja pri
izvajanju storitve in se mesečno plačuje izvajalcu – t.i. strošek vodenja (fiksni del, izračunan
glede na povprečno število koristnikov v letu). Prav tako je občina po določilih Zakona o
socialnem varstvu dolžna kriti plačilo storitve vsem uporabnikom pomoči na domu v višini 50%
cene – t.i. strošek oskrbe ali variabilni del storitve, ki je odvisen od števila uporabnikov in števila
opravljenih ur pri uporabniku). Poleg tega pa je občina dolžna uporabnikom sofinancirati
preostali del plačila, za katere CSD ugotovi, da sami oz njihovi svojci niso plačilno sposobni. Na
Stran 113
predlog CSD-ja pa se lahko občina odoloči za višje sofinanciranje plačila domske oskrbe, če so za
to v skladu z zakonom izpolnjeni pogoji.
19026 Regresiranje socialnega varstva starih – pomoč na domu
Zagotavljajo se sredstva za regresiranje socialnega varstva starih – pomoč na domu. Izvajalec
pomoči na domu je Dom starejših občanov novo mesto, ki zagotavlja pomoč starejšim pri negi,
gospodinjskih opravilih in ostalih potrebnih opravilih. Ceno storitve na predlog izvajalca letno
potrdi občinski svet. Število uporabnikov niha, je pa v preteklem letu število uporabnikov močno
naraslo. Temu ustrezno je planirana tudi višina proračunskih sredstev, ki se bo po potrebi
usklajevala z rebalansom proračuna.
19047 Sofinanciranje najemnin socialno ogroženih oseb
Na osnovi 121. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 63/03) je do subvencioniranja
najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, ki je v skladu z Uredbo o metodologiji
za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih
najemnin (Uradni list RS, št. 131/03) upravičen do subvencije najemnine. O upravičenosti in
višini subvencije odloča CSD. Občina ima trenutno enega upravičenca, za katerega so
zagotovljena sredstva za sofinanciranje najemnine za prihodnji proračunski leti.
19029 Sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju socialnega varstva (RK Novo mesto)
Planiran proračunski izdatek je delež Občine Mirna Peč za delovanje organizacije RK Novo
mesto v letu 2013 in 2014. Gre predvsem za BOD sekretarke in za materialne stroške dejavnosti
organizacije. Preko OO RK Novo mesto občina sofianncira tudi nekatere programe socialne
dejavnosti, ki se izvajajo za naše občane: srečanje starostnikov, novoletna obdaritev starostnikov,
bolnih in invalidnih oseb, skrb za socialno ogrožene posameznike, družini in skupine občanov,
letovanje otrok, srečanja krvodajalcev).
Odhodek je planiran glede na realizacijo iz preteklega leta. Transferi nevladnim organizacijam v
prihodnjih dveh letih so planirana v enakem obsegu kot preteklo leto.
19030 Sofinanciranje programov društev na področju socialnega varstva
Gre za sofinanciranje programov ostalih neprofitnih organizacij, ki delujejo na območju naše
občine ali imajo člane iz naše občine. Gre za dotacije društvom na področju socialnegaali
zdravstvenega varstva. Izveden bo razpis za delitev sredstev za delovanje tovrstnih društev.
Razpis se bo izvedel na podlagi veljavnega Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in
Stran 114
društev na področju humanitarnih dejavnosti občanov in njihovih združenj v Občini Mirna Peč
(s pogoji in merili).
V sklop teh društev spadajo predvsem: Društvo upokojencev Mirna Peč, KORK Mirna Peč,
Župnijska Karitas, Polžek – Društvo za otroke s posebnimi potrebami, Društvo kroničnih
ledvičnih bolnikov Dolenjske, Sožitje, Društvo za pomoč osebam z motnjami v osebnem razvoju
Novo mesto, Združenje multiple skleroze slovenije, Medobčinsko društvo invalidov Novo
mesto...
Transferi društvom na področju socialnega varstva v prihodnjih dveh letih so planirana v
enakem obsegu kot preteklo leto.
22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA
15042 Odplačilo dolgoročnega kredita (prenos iz JP Komunala Novo mesto)
Sredstva se zagotavljajo za kritje stroškov kredita za vodohran in vodovod Veliki Kal –
Karteljevo, za dela na območju občine Mirna Peč, ki ga je v predhodno najela Komunala Novo
mesto. Dolgoročni kredit bo v celoti poplačan v letu 2015.
22001 Stroški, povezani z zadolževanjem
Odhodki na tej postavki so namenjeni za stroške povezani z kratkoročnim zadolževanjem, ki je
prevideno v letu 2015 oz. 2016. Odhodek v ta namen je ocenjen.
22002 Dolgoročni kredit – odplačila obresti in anuitet
Za odplačila obresti od dolgoročnih kreditov je za leto 2015 po amortizacijskem načrtu
namenjenih 44.229 EUR, za leto 2016 pa 41.133 EUR.
Za odplačilo zapadlih anuitet najetega dolgoročnega kredita (moratorij dveh let), bo v letu 2015
potrebno nameniti 94.917 EUR, v letu 2015 pa 127.000 EUR.
22003 Kratkoročni kredit – odplačila obresti
Ocenjujemo, da bo za likvidnostno poslovanje občine tudi v letu 2015 in 2016 potrebno najeti
likvidnostni kredit zaradi neenakomernega priliva prihodkov - za poravnavo obveznosti iz
preteklega leta. Ker gre za kratkoročni (likvidnostni) kredit, ki bo v tekočem letu tudi vrnjen, se
ga v računu financiranja ne izkazuje. Odplačila obresti so ocenjena v višini 7.500 EUR/letno.
Stran 115
23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI
23001 Sredstva obvezne rezerve – rezervni sklad
Skladno z Zakonom o javnih financah je potrebno oblikovati rezervni sklad do višini 1,5%
realiziranih prihodkov preteklega leta.
V letu 2015 in 2016 ne bo potrebno zagotoviti dodatnih sredstev za oblikovanje rezervnega
sklada, saj je ta že oblikovan v zakonski višini. Vkolikor bo prišlo do kakšne porabe med letom,
bo sredstva potrebno zagotoviti z rebalansom proračuna.
23002 Tekoča proračunska rezerva
Skladno z zakonom o javnih financah je potrebno zagotoviti splošno proračunsko rezervo.
V skladu z ZJF se sredstva splošne proračunske rezervacije uporabljajo za nepredvidene namene,
za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da
niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče
načrtovati. Sredstva proračunske postavke splošne proračunske rezervacije se določijo v
proračunu v obsegu, ki ne sme biti višji od 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O
uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
PREDLOG OBČINSKEMU SVETU:
Sprejme se sklep o javni razpravi predloga proračuna občine Mirna Peč za leti 2015 in 2016
Sprejme se Odlok o proračuna Občine Mirna Peč za leto 2015 v prvi in drugi obravnavi
Sprejme se Odlok o proračuna Občine Mirna Peč za leto 2016 v prvi in drugi obravnavi
Mirna Peč, november 2014
Predlagatelj: Andrej Kastelic, župan
Stran 116

Obrazložitve PRORAČUN OBČINE MIRNA PEČ ZA LETI 2015 IN 2016

Transcription

Similar documents

Dana d.d., Glavna cesta 34, 8233 Mirna Poslanstvo družbe Dana je

vloga za uveljavitev rezervacije zaradi bolezni

Spoštovani starši - OŠ Toneta Pavčka

Vloga za sprejem otroka v vrtec

Koledar poletnih prireditev 2015

bio-zeliščne savne

kip-samot.com - Slovenski dimnik Kip

ŽAR PEČICA KOPA 700