Na podlagi 245

Neuradno prečiščeno besedilo 14.01.2015
Na podlagi 245. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list št. 42/02), določil Splošne
kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list št. 40/97), razlage usklajenosti
SKP (Uradni list št. 38/03), 71.člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti (Uradni list št.
94/04) in 18. člena Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Snaga Javno podjetje
d.o.o. z dne 31.3.2005
Snaga Javno podjetje d.o.o., Povšetova 6, Ljubljana, ki ga zastopa začasni direktor Janko
Kramžar (v nadaljevanju: delodajalec)
in
reprezentativna sindikata podjetja (v nadaljevanju: sindikat):
- Samostojni sindikat Snaga, d.o.o, KNSS-NEODVISNOST, ki ga zastopa predsednik
sindikata Stane Novak, ter
- Svobodni sindikat Snaga, d.o.o., ki ga zastopa predsednica sindikata Ivanka Turk
sklepajo
KOLEKTIVNO POGODBO SNAGA, d.o.o.
SPLOŠNI DEL
I. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
člen
1.
Kolektivna pogodba Snaga, d.o.o.(v nadaljevanju kolektivna pogodba) velja za vse delavce,
zaposlene v podjetju Snaga Javno podjetje d.o.o.
Za delavce, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi veljajo določila te kolektivne
pogodbe, razen določb, katerih uporaba je izključena ali v nasprotju z določili iz njihovih
individualnih pogodb o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem
usposabljanju.
člen
2.
Kolektivna pogodba začne veljati z dnem sklenitve.
Kolektivna pogodba velja do 31.12.2005. Če katerakoli stranka te kolektivne pogodbe do
31.12.2005 ne odpovedo, se njena veljavnost podaljša za eno koledarsko leto, vendar najdlje
do 31.12.2015.
1
NORMATIVNI DEL
I.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
člen
3.
Tarifni razred
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov tudi glede na zahtevano strokovno
izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
Uspešno končano izobraževanje oziroma pridobljena
usposobljenost, ki je praviloma potrebna za opravljanje
delovnih nalog
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------I.
- najmanj šest razredov 8-letnega osnovnošolskega
izobraževanja oziroma sedem razredov 9-letnega
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------II.
- uspešno končano 8- ali 9-letno osnovnošolsko
izobraževanje oziroma krajše poklicno usposabljanje po
osnovnošolskem izobraževanju (manj kot dve leti)
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------III.
- nižje poklicno izobraževanje oziroma poklicno
izobraževanje, ki je trajalo več kot dve leti
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------IV.
- srednje poklicno izobraževanje oziroma poklicno
izobraževanje v trajanju dve leti in pol ali več
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------V.
- srednje splošno izobraževanje
Tarifni
razred
- poklicno izobraževanje z opravljenim mojstrskim ali
temu ekvivalentnim izpitom
- maturitetni tečaj z opravljeno maturo
- poklicni tečaj z opravljeno poklicno maturo
- srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje ali
- srednje poklicno-tehniško izobraževanje
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------VI.
- višje strokovno izobraževanje
- višješolsko izobraževanje, ki omogoča prehodnost v
univerzitetnih programih
- višješolsko specialistično izobraževanje
2
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------VII.
- visokošolsko strokovno izobraževanje
- univerzitetno izobraževanje
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------VIII.
- podiplomsko specialistično izobraževanje
- podiplomsko magistrsko izobraževanje
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------IX.
- doktorat znanosti
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------člen
4.
Delovna mesta
Delovna mesta po tarifnih razredih so:
I. tarifni razred
Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi
njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi
sredstvi.
II. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij,
ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj
zahtevnih del pri strojih in napravah, ipd.
III. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na
splošnem in tehničnem področju - delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za
opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so
pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje
nastale probleme.
IV. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju
tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na
teh delovnih mestih se zahteva poklicno, praktično in teoretično znanje o uravnavanju
delovanja procesnih naprav ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših
problemov.
V. tarifni razred
3
Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v
pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela vezana na poslovne funkcije,
vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje
določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varnosti in zdravja pri delu.
VI. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja,
kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje
delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
VII/0. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja,
organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev,
vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.
VII/1. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja,
organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev,
vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja in za katera so
zahtevana določena pooblastila ipd.
VIII. tarifni razred
Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem
proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna
dela v zvezi s tehnološkimi in znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in
praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij, ipd.
IX. tarifni razred
Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstvenoraziskovalna dela. Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova
dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje
znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje
najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.
člen
5.
Odločanje o pravicah in obveznostih
Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje direktor.
Direktor lahko za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca pooblasti delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi, ki je z aktom o sistemizaciji delovnih mest pristojen za ravnanje
s človeškimi viri in izvajanje kadrovske funkcije.
4
Delavec iz prejšnjega odstavka mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo ali visoko
strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem in najmanj pet let delovnih izkušenj pri
opravljanju nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s področja ravnanja s človeškimi
viri. Pooblastilo se objavi na primeren način; o pooblastilu se posebej obvesti reprezentativni
sindikat pri delodajalcu.
Kljub danemu pooblastilu direktor obdrži pooblastila v zvezi z izvrševanjem pravic in dolžnosti
delodajalca. Pooblastilo je lahko časovno in vsebinsko omejeno.
člen
6.
Postopek razvrstitve delovnih mest
Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec z aktom o sistemizaciji delovnih
mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi Pravilnik o
nomenklaturi poklicev.
Znotraj tarifnih razredov se delovna mesta razporejajo v plačilne razrede. Podlaga za
razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih
izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezanimi napori in težje delovne razmere.
Delovne izkušnje so delovna doba na delovnem mestu z isto stopnjo izobrazbe in čas
pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno
oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu; za delovne izkušnje se
štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je delavec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu z
eno stopnjo nižjo izobrazbo iste smeri oziroma v istem poklicu,
razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi.
Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo izven delovnega razmerja (npr. pogodba o delu,
avtorska pogodba, študentsko delo) na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, ki je
kot prosto objavljeno. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta
razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.
člen
7.
Plačilni razredi
Pogodbeni stranki ugotavljata, da so se z Aneksom št. 7 k tej pogodbi z dne 19. 2. 2009,
zaradi uskladitve osnovnih plač zaposlenih v enakem nominalnem znesku (100 EUR bruto)
spremenila relativna razmerja posameznih delovnih mest oziroma tudi najnižja relativna
razmerja za posamezni tarifni razred, kot sledi:
Tarifni razred
Najnižje relativno razmerje brez napredovanja
I.
II.
III.
1,00
1,07
1,30
5
IV.
V.
VI.
VII./0
VII/1.
VIII.
IX.
1,41
1,64
2,28
2,99
3,85
4,49
4,92
člen
8.
Sistemizacija delovnih mest
S sistemizacijo delovnih mest se določijo:
- delovna mesta,
- opisi nalog na posameznem delovnem mestu,
- stopnje in nazivi, v katerih se opravlja delo na delovnem mestu,
- zahtevana stopnja in smer izobrazbe ter drugi pogoji za opravljanje dela,
- želena znanja, sposobnosti in lastnosti za opravljanje dela,
- tarifni razred ter plačilni razred oziroma izhodiščni količnik delovnega mesta,
- dodatki k osnovni plači
- ukrepi za varno delo in za varovanje zdravja in življenja delavcev,
- razporeditev delovnega časa,
- odgovornost za delo in za sredstva dela.
Delodajalec mora pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje
sindikata in se do njega pismeno opredeliti.
V primeru pritožbe delavca na novo razvrstitev njegovega delovnega mesta, lahko sindikat
zahteva dodatno strokovno pojasnilo ali uveljavitev arbitraže.
člen
9.
Pogodba o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi je pogodba med delodajalcem in delavcem, na podlagi katere se
delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo,
osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Delavec lahko uporabi pogodbo o zaposlitvi pri uveljavljanju svojih pravic.
V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, navede tudi
tarifni in plačilni razred za delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje. Delavec in
delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita opravljanje poskusnega dela ali
pripravništva.
Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino
kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
6
Delodajalec te kolektivne pogodbe in splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem
delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in aktov podjetja,
delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
9a. člen
Če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona,
drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve
ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz
delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na
delodajalca prevzemnika.
Pravice in obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, mora
delodajalec prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka zagotavljati delavcem najmanj dve
leti.
člen
10.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas v primerih projektno organiziranega dela
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi izven zakonsko določenih časovnih
omejitev za dela, ki so projektno organizirana.
člen
11.
Poskusno delo
Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
- za dela I. do III. skupine en mesec,
- za dela IV. skupine dva meseca,
- za dela V. skupine tri mesece,
- za dela VI. skupine štiri mesece, .
- za dela VII., VIII. in IX. skupine šest mesecev.
Poskusno delo se v primerih začasne odsotnosti delavca lahko podaljša. Za podaljšanje
poskusnega dela se smiselno uporablja 5. in 6. odstavek 12. člena te kolektivne pogodbe.
Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela se določi v pogodbi o zaposlitvi.
Poskusno delo se ne opravlja v primerih, ko gre za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen
čas do enega leta.
7
člen
12.
Pripravništvo
Kdor prvič začne opravljati delo sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.
Pripravnik je oseba, ki pri delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati delo,
ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za
poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takšnem obsegu, da
bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki.
Pogodba o zaposlitvi pripravnika se sklene po tej kolektivni pogodbi za tista delovna mesta, ki
so opredeljena v kadrovskem načrtu za tekoče leto.
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če
poseben zakon ne določa drugače:
- za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe 6 mesecev,
- za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe 9 mesecev,
- za dela VII., VIII. In IX. stopnje strokovne izobrazbe 12 mesecev.
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo:
- za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni,
- za dela VI. stopnje traja najmanj 21 dni in
- za dela VII., VIII. in IX. stopnje traja najmanj 28 dni.
V primeru iz prejšnjega odstavka se pripravništvo podaljša za toliko časa, kolikor traja
opravičena odsotnost delavca.
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od
polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri
mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI.
stopnjo).
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico
prvotno določenega trajanja pripravništva.
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta
delovnih izkušenj.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je
pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje tri člane, ki imajo najmanj enako
stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri
delu komisije, vendar ni njen član.
8
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če
pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši
od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delodajalec
odpove pogodbo o zaposlitvi.
člen
13.
Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
- plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
- seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva,
- zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu,
- povračilo za prehrano med delom in prevoz na delo in z dela,
- ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo.
člen
14.
Vajenci
Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo pravice, določene z Zakonom o
delovnih razmerjih.
Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega
obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o
delovnih razmerjih.
člen
15.
Opravljanje drugega dela
V času delovnega razmerja se delavcu lahko odredi drugo delo v okviru tarifnega razreda, ki
ustreza njegovi izobrazbi ter znanju in usposobljenostim, v naslednjih primerih:
- v primeru, ko je potrebno nadomestiti začasno odsotne delavce,
- v primerih uvajanja novih delovnih procesov in predlogov izboljšav,
- v primerih posredovanja pristojnih organov zaradi izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri
delu,
- v primeru začasnega povečanja dela,
- v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa
in je delo nujno opraviti, da se prepreči nastanek večje škode.
Potrebe po opravljanju drugega dela pisno odredi delodajalec v roku najmanj tri delovne dni
pred datumom pričetka dela, razen v primeru iz pete alinee prejšnjega odstavka, ko lahko
delodajalec takoj odredi delo brez predhodnega obvestila.
V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena lahko traja opravljanje drugega dela največ
štiri delovne tedne.
Za čas opravljanja drugega dela pripada delavcu plača, ki je zanj ugodnejša.
9
Delavcu ni mogoče dodeliti opravljanja drugih del v primeru in za čas, ko mu je bil izrečen
varstveni ali drug ukrep prepovedi opravljanja takšnih del.
člen
16.
Povečan obseg dela
V primerih povečanega obsega dela lahko direktor na podlagi dogovora med delavcem in
nadrejenim izda delavcu sklep o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi
posameznega delavca.
S sklepom iz prejšnjega odstavka se določijo dodatne delovne obremenitve za posameznega
delavca v okviru polnega delovnega časa in dovoljenega obsega dela preko polnega
delovnega časa in plačilo za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost.
člen
17.
Napotitev na delo v drug kraj
V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko
napoti delavca na opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Če pogodba o zaposlitvi ne določa posebej velja, da je napotitev pravilna in zakonita, če je
delavcu omogočen prihod na delo in odhod iz dela z javnimi prevoznimi sredstvi v skupnem
trajanju do treh ur; materi delavki z otrokom v starosti do treh let pa, če pot traja dve uri ali
manj. V tem primeru delodajalec povrne stroške prevoza na delo in iz dela delavcu v celoti.
Sprememba sedeža delodajalca se ne šteje za napotitev na delo v drug kraj in ne pomeni
obvezne spremembe pogodbe o zaposlitvi.
člen
18.
Presežni delavci
Delodajalec ugotavlja presežne delavce na podlagi kriterijev, ki so:
- delovna uspešnost delavca,
- strokovna izobrazba delavca za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,
- delovna doba delavca,
- zdravstveno stanje delavca,
- socialno stanje delavca in njegove družine,
- število mladoletnih otrok.
Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost delavca. Prednost pri ohranitvi
zaposlitve ima delavec z višjo oceno delovne uspešnosti. V primeru, ko ima več delavcev
enako delovno uspešnost je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne
izobrazbe delavca. Prednost pri ohranitvi zaposlitve po tem kriteriju ima delavec, ki ima višjo
stopnjo strokovne izobrazbe.
10
V primeru, ko ima več delavcev enako delovno uspešnost, enako stopnjo strokovne izobrazbe,
je tretji kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje delovne dobe delavca pri delodajalcu.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo pri delodajalcu.
Četrti kriterij za ohranitev zaposlitve je upoštevanje zdravstvenega stanja delavcev. Prednost
pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem.
Po petem kriteriju se socialno stanje delavca in njegove družine upoštevajo predvsem
dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov,
opravljanje obrtne dejavnosti, lastništvo oz. solastništvo v gospodarskih družbah, lastništvo oz.
solastništvo na kmetijah, ter drugi viri dohodkov.
Po šestem kriteriju imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci-starši treh ali več
mladoletnih otrok oziroma edini hranitelj družine z mladoletnimi otroki.
člen
19.
Odpovedni roki
Če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je odpovedni rok:
- za delavce v VI. in VII. tarifnem razredu tri mesece,
- za delavce v V. tarifnem razredu dva meseca in
- za ostale delavce en mesec.
Ne glede na odpovedne roke določene v prejšnjem odstavku lahko delavec v času trajanja
poskusnega dela odpove pogodbo o zaposlitvi s sedem dnevnim odpovednim rokom.
Odpovedni rok, naveden v prvem odstavku tega člena, se lahko s sporazumom med
delodajalcem in delavcem tudi skrajša.
Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec delavcu, se uporabljajo odpovedni roki
določeni z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
V času odpovednega roka po prejšnjem odstavku ima delavec pravico do plačane odsotnosti
z dela 2 uri na teden zaradi iskanja nove zaposlitve.
člen
20.
Delovni čas nočnega delavca
Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju petih mesecev trajati povprečno več kot
osem ur na dan.
11
člen
21.
Delovni čas pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to
narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela se upošteva poln delovni
čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.
člen
22.
Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela
Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela določena z zakonom se
lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od 4 mesecev.
Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve določene z
zakonom, vendar največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki
presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
Nadurno delo in izvršitev nadur predlaga vodja službe ali pomočnik direktorja za posamezno
področje, izplačilo le-teh pa odobri direktor ali delavec s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi iz 2. oziroma 3. odstavka 5. člena te kolektivne pogodbe, ki je z aktom o
sistemizaciji delovnih mest pristojen za ravnanje s človeškimi viri in izvajanje kadrovske
funkcije. Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti s smotrno organizacijo in
prerazporeditvijo delovnega časa.
člen
23.
Krajši delovni čas v posebnih primerih
Če eden od staršev uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, se
razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
člen
24.
Letni dopust
Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki traja štiri tedne,
ne glede nato, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Daljše trajanje letnega dopusta se delavcu določi na podlagi naslednjih kriterijev:
1.
Za skupno delovno dobo, ki jo bo delavec dosegel do konca leta, za katerega se mu
določa letni dopust:
- nad 1 do 3 let
1 dan
- nad 3 do 5 let
2 dni
- nad 5 do 10 let
3 dni
- nad 10 do 15 let
4 dni
- nad 15 do 20 let
5 dni
- nad 20 do 25 let
6 dni
12
- nad 25 do 30 let
- nad 30 let
2.
7 dni
8 dni
Za zahtevnost del delovnega mesta:
- na delovnem mestu, kjer se zahteva III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe, 1 dan ,
- na delovnem mestu, kjer se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe, 2 dni,
- na delovnem mestu, kjer se zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe, 3 dni,
- na delovnem mestu, kjer se zahteva VII.,VIII. ali IX. stopnja strokovne izobrazbe, 4
dni
3. Za delovno uspešnost:
- za delovno uspešnost, o kateri odloča direktor, 1 dan
4. Za delovne pogoje, kot so težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju, večje
psihomotorične in senzorične obremenitve, stalno delo na terenu, neustrezni
mikroklimatski pogoji, ropot, sevanje, delo v mokroti, vlagi in umazaniji, temperaturne
razlike, kemikalije, plini, prah, nevarnost nezgod, nočno delo in neugodna razporeditev
delovnega časa ter neprijetnost dela:
- delavcem, ki opravljajo fizično delo pri zbiranju, prevozu, razvrščanju ali
odstranjevanju odpadkov oziroma delo z nevarnimi gospodinjskimi odpadki, 2 dni
- delavcem, ki opravljajo delo čiščenja javnih površin, servisiranja ali ličanja vozil, 1
dan;
- delavcem, ki opravljajo nočno delo, 1 dan.
-
5. Za socialne in zdravstvene razmere
delavcem, edinim hraniteljem za vsakega otroka do 15 let starosti, 2 dni,
staršu za vsakega otroka do 15 let starosti,1 dan,
delavcem, ki jim je priznana najmanj 60 % telesna okvara, in invalidi, 3 dni in
delavcem, ki varujejo in negujejo telesno ali duševno prizadeto osebo, 3 dni.
6. Dopust mladine in starejših delavcev
-
delavcem, mlajšim od 18 let, 7 dni
delavcem, ki so dopolnili 50 let starosti, 3 dni.
Strokovna služba za vsakega delavca do 31.3. tekočega leta izda sklep o določitvi letnega
dopusta.
Delavec ima pravico en dan dopusta izkoristiti na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora
obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred koriščenjem dopusta, v skladu z zakonom.
Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času
šolskih počitnic, v skladu z zakonom.
13
člen
25.
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v
koledarskem letu v naslednjih primerih:
- lastne poroke
3 dni
- rojstva otroka
2 dni
- poroke otroka
1 dan
- smrti zakonca, izvenzakonskega partnerja, otroka oziroma posvojenca
3 dni
- smrti staršev
2 dni
- smrti zakončevih staršev, starih staršev, bratov, sester
1 dan
- selitve družine iz kraja v kraj
3 dni
- selitve družine v istem kraju
2 dni
- ob elementarnih nesrečah
3 dni
- ob darovanju krvi
1 dan
Odsotnost v zgornjih primerih je treba izkoristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi
selitve se ne seštevajo. Omejitev sedmih dni ne velja v primerih smrti.
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na
vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih
republike ali lokalne skupnosti, v skladu z zakonom.
Delodajalec lahko odobri plačano odsotnost z dela do 5 dni pod pogojem, da takšna
odsotnost ne ovira poslovanja delodajalca, tudi v naslednjih primerih:
- sodelovanje na vrhunskih športnih tekmovanjih, mednarodnih strokovnih posvetovanjih,
kulturnih prireditvah,
- izobraževanje na lastno željo,
- medicinsko programiranega aktivnega oddiha v skladu z izjavo o varnosti,
- težke nesreče ali hude bolezni ožjega družinskega člana.
člen
26.
Pravica do odsotnosti z dela brez nadomestila plače
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
neodložljivih osebnih opravkov,
zasebnega potovanja,
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
popravila hiše oziroma stanovanja,
zdravljenja na lastne stroške,
izobraževanja v lastnem interesu.
Delavec mora pred odsotnostjo iz prvega odstavka tega člena podpisati izjavo, da pri prvem
izplačilu plače dovoli odtegljaje za plačane prispevke za socialno varnost iz naslova
delodajalca in delavca. V primerih iz tretje in pete alinee se lahko plačilo prenese na daljše
obdobje.
14
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila do največ 30 delovnih dni v
koledarskem letu.
Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če oceni, da bi
bilo zaradi njegove odsotnosti ovirano poslovanje in proizvodni proces.
člen
27.
Dnevni in tedenski počitek v primeru izmenskega dela
V primeru izmenskega dela se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju
kot ga določa zakon zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.
člen
28.
Dnevni in tedenski počitek v primerih iz 4. odstavka 158.člena ZDR
Za tista delovna mesta in v primerih:
- kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali
- kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali
- v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela
se dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot je določen z zakonom
zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.
člen
29.
Disciplinski ukrepi
Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko delodajalec izreče naslednje disciplinske sankcije:
- opomin,
- denarno kazen do višine ene tretjine delavčeve plač, izplačane za mesec v katerem je bila
storjena kršitev, za čas od 1 do 6 mesecev.
Plačevanje denarne kazni poteka toliko časa dokler znesek izrečene denarne kazni ni v celoti
poplačan. V kolikor delodajalec ne bi imel možnosti odtegovati dolgovanega zneska denarne
kazni, se šteje, da je plačilo denarne kazni zapadlo v plačilo z dnem pravnomočnosti izrečene
denarne kazni in od tedaj dalje do plačila tečejo zamudne obresti.
člen
30.
Varnost in zdravje
Delodajalec in delavec sta se glede varnosti in zdravja pri delu dolžna držati določil veljavne
Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma veljavnih predpisov, ki urejajo to
področje.
Delodajalec prevzema obveznost kolektivnega nezgodnega zavarovanja zaposlenih za
poškodbe pri delu in v zvezi z delom ter obveznost sklepanja dodatnega pokojninskega
zavarovanja (obvezno dodatno zavarovanje drugi steber).
15
Vsi ukrepi, ki so namenjeni zdravju in varstvu pri delu so strošek delodajalca, razen, v kolikor
gre za strošek, ki ga je delavec povzročil z malomarno in neodgovorno uporabo zaščitnih
sredstev.
člen
31.
Izobraževanje in usposabljanje
Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo v interesu delodajalca, če ga na takšno
izobraževanje delodajalec napoti. Delavci imajo tudi pravico, da se izobražujejo v lastnem
interesu.
Delodajalec ima pravico in dolžnost, da delavca za potrebe dela napoti na izobraževanje.
Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izobraževanje za uspešno opravljanje dela oziroma
ohranitev zaposlitve.
Neupravičena odklonitev funkcionalnega usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki je potrebno
za opravljanje dela, predstavlja kršitev delovnih obveznosti, za katero se lahko redno odpove
pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov in
predsednika sveta delavcev o kolektivnem dogovarjanju, sodelovanju delavcev pri upravljanju
in delovno pravni zakonodaji. V letnem planu podjetja se opredeli obseg tovrstnega
izobraževanja na predlog sindikata podjetja.
Če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se delavec izobražuje v interesu
delodajalca, mu pripada:
- 3 delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
- 5 delovnih dni za vsak izpit na ravni izobraževanja VI. ali VII. stopnje zahtevnosti,
- 10 delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
- 15 delovnih dni za diplomo VI. ali VII. stopnje zahtevnosti,
- 10 delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
- 25 delovnih dni za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
- 30 delovnih dni za doktorat.
Delavcu, ki je napoten na izobraževanje oziroma usposabljanje ali izpopolnjevanje,
delodajalec krije naslednje stroške:
- prevoza,
- kotizacije oziroma šolnine,
- stroške bivanja,
razen, če delodajalec sam krije stroške povezane z izobraževanjem.
V pogodbi o izobraževanju so opredeljene pogodbene obveznosti delodajalca in delavca. Če
delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih
obveznosti iz te kolektivne pogodbe.
16
člen
32.
Obveščanje delavcev
Delodajalec je dolžan na pisno zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obveščati
delavce:
- o letnih in večletnih planih delodajalca,
- v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali
likvidnostnih težavah,
- o doseženih medletnih poslovnih rezultatih,
- o predlogih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno
urejajo vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.
Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
V programu informiranja delodajalec in reprezentativni sindikat skupaj določita postopek za
spremljanje izvajanja te kolektivne pogodbe. V njem določita skupne in posamične naloge za
izvedbo informiranja.
II. DELOVANJE SINDIKATA IN SVETA DELAVCEV
člen
33.
Pogoji za delovanje sindikata in Sveta delavcev
S to pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata in sveta delavcev,
da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo pri delodajalcu, dajejo pobude, predloge,
stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata in sveta delavcev ni mogoče
omejiti z odločitvami organov delodajalca.
Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe so dolžni zagotoviti sindikatu in svetu
delavcev podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni
delavci, ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in
odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
Direktor in strokovne službe so dolžne v skladu z zakonom zagotoviti sindikatu in svetu
delavcev sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih
delavcev iz delovnega razmerja.
Sindikatu in svetu delavcev se vročijo vabila z gradivi za seje vseh organov delodajalca, ki
obravnavajo vprašanja iz 2. odstavka tega člena in se jim omogoča sodelovanje na teh sejah.
Delodajalec zagotavlja sindikatu oziroma svetu delavcev :
- prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v podjetje na podlagi vnaprejšnjega
obvestila
- svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska,
17
- strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, tehnično in administrativno delo, ipd.) za delo
sindikatov in sveta delavcev, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov oziroma predsednika
sveta delavcev,
- brezplačno tehnično izvedbo obračuna in plačevanja članarine sindikatom za člane sindikata,
- sklenitev in izvajanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
člen
34.
Materialni pogoji za sindikalno delo
S pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikatom in delodajalcem, se
uredijo pogoji za delo sindikata na področju varstva delavskih pravic, pogoji za delo in
vrednotenje dela sindikalnih zaupnikov, zagotovitev materialnih pogojev (opredelitev pravice
uporabe telefona, računalnika, fotokopirnega stroja, pisarniškega materiala, službenega
vozila) ter druge pravice, obveznosti in odgovornosti, ki zadevajo pristojne organe
delodajalca in sindikata.
Delodajalec lahko namenja sredstva za kulturno, športno in rekreativno dejavnost zaposlenih
ter za vzdrževanje tovrstnih objektov.
S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se za delo sindikata zagotovi najmanj:
- ena plačana ura letno na vsakega delavca, ki je član sindikata pri delodajalcu, vendar ne
manj kot 50 ur letno, za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov
sindikatov izven organizacije oziroma delodajalca. V tako določeno število ur se ne všteva
sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov
dejavnosti. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo
sindikalno delo (to je za delo vseh zaupnikov skupaj) ne sme biti manjše, kot je število
delavcev, ki so člani sindikata in ne manjše, kot 50 ur letno. O okvirnem režimu izrabe
določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorita sindikat in delodajalec.
Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikata in zahteve delovnega procesa. Če
je pri delodajalcu organiziranih več sindikatov, se število plačanih ur iz te člena razdeli
med sindikate v sorazmerju s številom članov.
- pet plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno
število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prejšnje alinee.
Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oz.
pravili ter pogodbo iz 1. odstavka tega člena.
Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu se določi s pogodbo o zagotavljanju pogojev za
sindikalno delo med sindikatom in delodajalcem, upoštevaje organiziranost delovnega
procesa, delo v izmenah, dislociranost in podobno.
Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in
sindikat lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu
zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
Plača sindikalnega zaupnika se usklajuje v skladu z rastjo plač pri delodajalcu.
18
Sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, lahko delodajalec prizna
zaradi dodatnih obremenitev mesečni dodatek. Višina dodatka se opredeli v pogodbi o
zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.
Delodajalec se zavezuje, da v primeru, ko sindikat pri delodajalcu podpiše izjavo o
prostovoljnem skupinskem zavarovanju, sklene pogodbo z zavarovalno ustanovo o
skupinskem zavarovanju. Delodajalec bo s tem v zvezi opravljal vse administrativnoračunovodske storitve in redno nakazoval premije v skladu s podpisano pogodbo za
zaposlene. Podrobnosti uredita delodajalec in sindikati s pogodbo iz prvega odstavka tega
člena.
člen
35.
Imuniteta sindikalnega zaupnika
Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa delovno pravno imuniteto.
Sindikalnemu zaupniku, ki ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in akti
podjetja, ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali
odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen
položaj.
Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja,
da je dal soglasje.
Če sindikat ni dal soglasja, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je
na delodajalcu.
Pomirjanje lahko sproži sindikat tudi, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi
sindikalne dejavnosti.
Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe Zakona o
delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži.
Imuniteta sindikalnega zaupnika iz tega člena traja še 2 leti po prenehanju funkcije
sindikalnega zaupnika.
Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov - sindikalnih central
(predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki
so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
člen
36.
Stavka
Sindikat v podjetju uporablja za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila
in določila kolektivne pogodbe.
19
Stavko v podjetju lahko organizira le pod pogojem, da se zagotovi tako pripravljenost
obratovanja objektov, omrežij in naprav, kot je predpisano za nedelje, praznike in druge dela
proste dneve oz. minimum, kot je opredeljen v aktu podjetja ali sklepu ustanovitelja. Pri tem je
dolžan upoštevati posebnost komunalne dejavnosti in njene posledice za javni interes.
Delavci imajo med stavko pravice iz delovnega razmerja v skladu z ZDR, zakonom o stavki in
to pogodbo in morajo med stavko izvrševati naloge, ki jih določi delodajalec.
Z zakonom ali na zakonu temelječi uredbi vlade oz. odloku lokalne skupnosti, ki določa
dejavnosti gospodarskih javnih služb, se predpiše način zagotavljanja pogojev iz drugega
odstavka tega člena. S splošnim aktom se v skladu z zakonom in aktom oziroma sklepom iz 2.
odstavka tega člena lahko določijo dela in naloge in način njihovega opravljanja med stavko.
Napoved stavke se pošlje organu upravljanja, delodajalcu in pristojnemu organu republike ali
lokalne skupnosti najpozneje 10 dni pred začetkom stavke. Napoved stavke vsebuje sklep o
začetku stavke in način zagotavljanja minimuma delovnega procesa oziroma oskrbe z
javnimi dobrinami v skladu s prvim odstavkom tega člena.
Organ, ki vodi stavko, in predstavniki organa upravljanja in poslovodnega organa pri
delodajalcu ter predstavniki republike ali lokalne skupnosti morajo od dneva, ko je stavka
napovedana, in med stavko poskušati sporazumno rešiti nastali spor in v času od napovedi
stavke do dneva, določenega za začetek stavke, ponuditi predlog za rešitev spora in z njim
seznaniti delavce, ki so napovedali stavko in javnost.
Organ, ki vodi stavko, mora za zagotovitev minimuma delovnega procesa iz drugega
odstavka tega člena med stavko sodelovati z delodajalcem za zagotovitev neoviranega
poteka tistih delov delovnega procesa, ki se ne smejo prekiniti.
36.a. člen
Določila tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za Svet delavcev in predsednika Sveta
delavcev.
TARIFNI DEL
člen
37.
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
Prejemki delavca, ki jih opredeljuje ta kolektivna pogodba so:
- plača (osnovna plača, plača za delovno uspešnost, plačilo za poslovno uspešnost, dodatki)
- nadomestila plače,
- drugi osebni prejemki,
- povračila stroškov v zvezi z delom,
- odškodnine,
- drugi prejemki.
20
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na prejemke delavcev, so v bruto zneskih,
razen če ni v tej kolektivni pogodbi določeno drugače.
Delavcem, ki delajo z delovnim časom krajšim od polnega, pripada povračilo stroškov v zvezi
z delom v celoti, drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom prebitim na delu. Določba
prejšnjega stavka ne velja za delavce iz 66. člena Zakona o delovnih razmerjih.
Delavci prejmejo prejemke iz prvega odstavka tega člena v denarni obliki. Izplačilo plače,
nadomestila plače, jubilejne nagrade, odpravnine in povračila stroškov v zvezi z delom ter
drugi prejemki iz 1. odstavka tega člena se opravi praviloma 12. v mesecu za pretekli mesec.
člen
38.
Pisni obračun plače
Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki mora vsebovati vse za
pravilni obračun zahtevane podatke:
- tarifni in plačilni razred,
- osnovno plačo delavca,
- dodatke,
- plačilo za delovno uspešnost,
- plačilo za poslovno uspešnost,
- nadomestila plače po posameznih vrstah,
- bruto plača,
- zneske prispevkov za socialno varnost,
- davke iz osebnih prejemkov,
- neto plača,
- povračila stroškov v zvezi z delom,
- dodatno pokojninsko zavarovanje,
- odtegljaji od plače,
- neto izplačilo.
Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti pregled pisnega obračuna plače in
nadomestila ter obrazložiti vse okoliščine v zvezi z obračunom, če to zahteva delavec ali, če
to zahteva sindikalni zaupnik na delavčev pisni predlog.
I. PLAČE
člen
39.
Izhodiščna in osnovna plača
Izhodiščna plača je osnova za izračun osnovnih plač delavcev (izhodiščna plača pomnožena
z relativnim razmerjem delovnega mesta = osnovna plača).
Izhodiščna plača po tarifnih razredih predstavlja najnižjo možno osnovno plačo delavca,
dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
21
Izhodiščna plača za I. tarifni razred znaša 588,26 EUR* in se usklajuje v skladu z rastjo
izhodiščne plače po kolektivni pogodbi dejavnosti.
Osnovna plača je tisti del plače delavca, ki ga prejema delavec na posameznem delovnem
mestu za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v
posameznem mesecu. V osnovno plačo delavca je všteto tudi napredovanje delavca.
39. a člen
Zneska uskladitve za leto 2004 in 2005, ki znašata skupaj 14.100,00 SIT, se prenehata
izplačevati z januarjem 2007.
Z januarjem 2007 se osnovne plače zaposlenih povečajo za celoten (100%) znesek
uskladitve iz prejšnjega odstavka tako, da se zmnožek izhodiščne plače za I. tarifni razred in
relativnega razmerja zaposlenega poveča za 14.100,00 SIT, in dodatno še za 1,5%.
člen
40.
Določitev plačilnega razreda ob prvi zaposlitvi
Ob prvi zaposlitvi pri delodajalcu se delavec praviloma uvrsti v najnižji plačilni razred, v
katerega je uvrščeno delovno mesto z aktom o sistemizaciji delovnih mest, za katerega je
delavec sklenil delovno razmerje. Če delavec izpolnjuje pogoje za uvrstitev v višji plačilni
razred iz prve alinee 43. člena te kolektivne pogodbe, ga delodajalec že ob prvi zaposlitvi
lahko uvrsti v plačilni razred, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
člen
41.
Napredovanje delavcev v višji plačilni razred
Delavec lahko skladno z merili, določenimi s to kolektivno pogodbo in splošnim aktom
delodajalca, napreduje na istem delovnem mestu v višji plačni razred. Delavec lahko
napreduje po preteku najmanj dveh let od sklenitve delovnega razmerja, oziroma od zadnjega
vodoravnega napredovanja. V čas dela na istem delovnem mestu se ne šteje čas
pripravništva.
Merila vrednotenja za napredovanje delavca v višji plačilni razred so:
- znanje, sposobnost delavca,
- delovne izkušnje,
- odgovornost pri delu ali v zvezi z delom,
- ustvarjalnost,
- napori v katerih delavec dela,
- dodatna funkcionalna znanja delavca, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih
nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, kamor je delavec
razporejen,
- samostojnost in zanesljivost pri delu,
- samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih nalog poleg svojega delovnega področja in
*upoštevajoč vse uskladitve in povišanja do 08.06.2011
22
- druga merila določena s splošnim aktom.
Ista dokazila za napredovanje v višji plačilni razred na istem delovnem mestu se lahko
uporabijo le enkrat.
Izjemoma lahko delavec na način in pod pogoji določenimi s splošnim aktom delodajalca na
istem delovnem mestu napreduje za več plačilnih razredov hkrati.
člen
42.
Postopek napredovanja na istem delovnem mestu
Izpolnjevanje pogojev za napredovanje v višji plačilni razred na istem delovnem mestu se
ugotavlja v okviru sredstev za napredovanje zaposlenih, odobrenih s poslovnim načrtom za
posamezno leto, in na podlagi ocenjevalnega lista, ki je sestavni del splošnega akta
delodajalca o napredovanju na istem delovnem mestu.
Ocenjevalni list izpolni vodja delovne enote oziroma službe, delovodja oziroma drug nadrejeni,
ki ga v posamezni notranji organizacijski enoti določi vodja organizacijske enote. Za
zaposlene na delovnih mestih, ki so sistemizirana izven sektorjev, ocenjevalni list izpolni
glavni direktor oziroma zaposleni, ki ga le-ta določi.
Vodja notranje organizacijske enote na podlagi izpolnjenega ocenjevalnega lista preveri
izpolnjevanje pogojev za napredovanje in poda ustrezen predlog svojemu nadrejenemu, ta pa
direktorju, ki o njem odloči. Pred odobritvijo napredovanja s strani direktorja strokovna služba,
ki je pristojna za ravnanje s kadrovskimi viri preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje iz
1. odstavka 43. člena te pogodbe.
V primeru, da zaposleni izpolnjuje pogoje za napredovanje v višji plačni razred na istem
delovnem mestu se z njim sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi.
člen
43.
Pogoji za napredovanje v višji plačilni razred
Delavec mora za napredovanje v višji plačni razred obvezno izpolnjevati naslednje pogoje:
- da ima zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe za delovno mesto na katerega je razporejen
in v celoti izpolnjuje tudi vse druge zahtevanje pogoje za razporeditev na delovno mesto iz
opisa del in nalog (delovna doba, druga predpisana znanja, strokovni izpiti ipd.),
- da je od prve razporeditve na delovnem mestu oziroma od njegovega zadnjega
napredovanja na delovnem mestu najmanj dve leti,
- da mu v zadnjih dveh letih pred ocenjevanjem ni bil pravnomočno izrečen disciplinski ukrep
ali izdano pisno opozorilo na podlagi 83. člena ZDR v postopku odpovedi pogodbe o
zaposlitvi,
- da v zadnjih dveh letih pred ocenjevanjem ni bil pravnomočno kaznovan za prekršek ali
obsojen za kazniva dejanja, storjena na delu ali v zvezi z delom oziroma mu je bila izrečena
kazen že izbrisana iz evidence, in
23
- da v zadnjem letu pred ocenjevanjem ni prejel negativne ocene delovne uspešnosti in je
njegova povprečna delovna uspešnost v istem obdobju znašala vsaj toliko, kot je povprečna
delovna uspešnost vseh zaposlenih v podjetju.
V primerih iz 1. alinee prejšnjega odstavka, ko je za določeno delovno mesto alternativno
zahtevana različna stopnja izobrazbe (npr. V. ali VI oziroma VII/0 ali VII/1) delavec, ki
izpolnjuje pogoj za nižjo izmed predpisanih stopenj izobrazbe, lahko napreduje največ do
polovice predpisanih razponov oziroma plačilnih razredov delovnega mesta. V razpone
oziroma plačilne razrede nad polovico pa lahko napreduje le delavec, ki ima višjo izmed
alternativno zahtevanih stopenj izobrazbe.
člen
44.
Varovanje plačilnega razreda doseženega z napredovanjem
Če bi bil delavec zaradi napredovanja na bolj zahtevno delovno mesto uvrščen v nižji plačni
razred, obdrži plačilni razred, ki ga je dosegel pred tem napredovanjem.
člen
45.
Plača za delovno uspešnost
Sredstva za nagrajevanje delavcev na podlagi delovne uspešnosti se vkalkulirajo v planirana
sredstva za plače, najmanj v višini 10% mase, planirane za plače delavcev po kolektivni
pogodbi.
V osnovo iz prejšnjega odstavka se ne vštevajo sredstva za plače delavcev, ki imajo
sklenjeno individualno pogodbo.
Osnovna plača delavca, ki presega pričakovane rezultate, se iz naslova individualne delovne
uspešnosti po kriterijih iz 1. do 3. alinee 1. odstavka 46. člena te pogodbe lahko zviša največ
za 20%, po kriteriju iz 4. alinee 46. člena te pogodbe za dodatnih 10% ter po kriteriju iz 5.
alinee 46. člena te pogodbe v nominalnem znesku določenem v 5. točki 46. člena.
Delavcu, ki ne dosega pričakovanih rezultatov, se delovna uspešnost lahko zniža največ do
20 %, vendar izplačilo plače delavca ne more biti nižje od minimalne plače.
Osnova za obračun delovne uspešnosti je osnovna plača delavca za efektivni delovni čas.
Individualno delovno uspešnost ugotavlja in ocenjuje vodja delovne enote oziroma službe,
delovodja oziroma drug nadrejeni, ki ga v posamezni notranji organizacijski enoti določi vodja
te organizacijske enote na podlagi kriterijev iz 1. odstavka 46. člena te pogodbe, potrdi pa
direktor. V primeru iz 4. odstavka tega člena se delavcu obvezno vroči pisna obrazložitev
negativne ocene delovne uspešnosti.
24
45.a člen
Direktor lahko v okviru načrtovanih sredstev odredi izplačilo posebne nagrade delavcem, ki s
svojim delom prispevajo pomemben delež k uspešnemu poslovanju podjetja, vendar največ
do višine dva (2) kratnika osnovne plače delavca.
člen
46.
Kriteriji za ocenjevanje individualne delovne uspešnosti
Pri ugotavljanju in ocenjevanju individualne delovne uspešnosti se uporabljajo naslednji
kriteriji:
- količina opravljenega dela,
- kvaliteta opravljenega dela,
- odnos do dela (gospodarnost in inventivnost),
- posebne obremenitve in
- gospodarjenje z delovnim časom.
Kriteriji iz 1., 2., 3. in 4. alinee prejšnjega odstavka se izrazijo v odstotkih osnovne plače.
1. Količina opravljenega dela
od - 5 % do
+ 5%
STOPNJA
OPIS
Delovni učinek je podpovprečen, delo zavlačuje in delovni čas je
negativni
slabo izkoriščeni. Količina opravljenega dela je manjša od
odstotek
pričakovane in dela ne opravi do roka. Navodil nadrejenega ne
DU
upošteva ali pa jih upošteva premalo, tako da ga mora poslovodja
- %
večkrat opozarjati.
Delovni učinek je povprečen, količina opravljenih del je enaka
0%
pričakovanim, delo opravi po navodilu nadrejenega, delovni čas je
izrabljen normalno intenzivno.
pozitiven
Delovni učinek je nadpovprečen, količina opravljenega dela je
odstotek DU večja od pričakovane, dela so opravljena po navodilu nadrejenega
+%
in do rokov, delovni čas je intenzivno izrabljen.
2. Kvaliteta opravljenega dela
od - 10 % do
STOPNJA
negativni
odstotek DU
- %
+ 10 %
OPIS
Delo je opravljeno premalo kvalitetno, napake so pogoste,
potrebna je pogosta kontrola in nadrejeni mora kontrolirati delo
delavca, ker delavec ni zanesljiv glede kvalitete opravljenega dela.
Delo je opravljeno v zadovoljivi kvaliteti, napake se pojavljajo
0%
redko v okviru še dopustnih meja, nadzor nadrejenega skoraj ni
potreben, delavec dela samostojno in povprečno kvalitetno.
pozitiven
Delo je opravljeno zelo kvalitetno, napak ni, velika samostojnost
odstotek DU pri delu. Zahtevana kvaliteta je vedno dosežena, kontrola
+ %
nadrejenega pri delu ni potrebna.
25
3. Odnos do dela, ki zajema gospodarnost,
inventivnost in inovativnost delavcev
od - 5 % do
+5%
STOPNJA
OPIS
Delavec večkrat odkloni delo in nerad pomaga sodelavcem, ne
negativni
upošteva navodil za varno delo, je prepirljiv s sodelavci,
odstotek DU nadrejenimi in strankami. Delavec ni zanesljiv v primerih, ko se je
-%
potrebno vključiti v timsko delo skupine. Stranke se pritožujejo
zaradi nekorektnega odnosa.
Odnos do dela in sredstev je zadovoljiv, primerno se obnaša do
sodelavcev, nadrejenih in strank. Je povprečno iznajdljiv, vesten in
discipliniran pri delu in upošteva predpisana navodila za delo.
Odnos do sodelavcev, nadrejenih in strank je zelo primeren in
pozitiven
ustrežljiv, pri delu je iznajdljiv, vesten, natančen, discipliniran in
odstotek DU samostojen pri delu, občasno predlaga tudi koristne predloge za
+%
doseganje boljših rezultatov dela. Samoiniciativno pomaga pri delu
sodelavcem in se zna vključiti v timsko delo.
0%
4. Posebne obremenitve
V primerih začasnega ali trajnega povečanega obsega dela lahko direktor na podlagi
obrazloženega pisnega predloga vodje notranje organizacijske enote iz naslova delovne
uspešnosti zviša osnovno plačo za 10%.
5. Gospodarjenje z delovnim časom
Osnovna plača delavca, ki v obdobju preteklih treh mesecev nima evidentiranih neopravičenih
izostankov z dela, bolniških izostankov in izostankov zaradi suspenza se iz naslova delovne
uspešnosti za racionalno gospodarjenje z delovnim časom, lahko zviša za nominalni znesek
izračunan na osnovi vrednosti izhodiščne plače za I. tarifni razred.
Nominalni znesek iz prejšnjega odstavka določi direktor.
člen
47.
Plačilo za poslovno uspešnost
Višina izplačila za poslovno uspešnost se določi ob sprejemu letnega poslovnega načrta.
Uspešnost poslovanja ugotovi direktor na podlagi računovodskih podatkov za obdobje I. –IX.
tekočega leta in ocene do konca leta ter poročila o poslovanju za obdobje I. – IX. tekočega
leta. Pri oceni uspešnosti upošteva predvsem uresničevanje načrtovanih glavnih ciljev in
26
nalog, določenih v letnem planu podjetja za posamezno leto, izvajanje načrtovanega obsega
dela in druge vidike poslovanja, ob tem pa upošteva objektivne okoliščine.
Odločitev o izplačilu plačila za poslovno uspešnost in njeni višini sprejme direktor, ki s svojo
odločitvijo seznani nadzorni svet družbe. Izplačilo plačila za poslovno uspešnost se izvede
praviloma v mesecu decembru za tekoče leto.
Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada plačilo za poslovno uspešnost sorazmerno obračunanim
plačam za efektivni delovni čas pod pogojem, da je na dan plačila v rednem delovnem
razmerju v podjetju. Pogoj iz prejšnjega stavka ne velja za zaposlene, ki so se upokojili v
tekočem koledarskem letu in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi smrti delavca.
Za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana, nesreče pri delu, poškodbe
izven rednega dela, izrednega dopusta (razen v primeru krvodajalstva) in neupravičene
odsotnosti z dela, se plačilo za poslovno uspešnost ne izplača.
Delavcu, ki ima v koledarskem letu obračunano negativno delovno uspešnost dva meseca ali
več in/ali mu je v koledarskem letu izrečen disciplinski ukrep oziroma je prejel pisno opozorilo
delodajalca na izpolnjevanje obveznosti na podlagi 83. člena ZDR v oziroma pred postopkom
redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali je prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi,
plačilo za poslovno uspešnost ne pripada.
člen
48.
Dodatek za skupno delovno dobo
Delavcu pripada od osnovne plače dodatek za delovno dobo po naslednji lestvici:
do 1 leta
0%
nad 1 leto
3%
nad 2 leti
3,5 %
nad 3 leta
4%
nad 4 leta
4,5 %
nad 5 let
5%
nad 6 let
5,5 %
nad 7 let
6%
nad 8 let
6,5 %
nad 9 let
7%
nad 10 let
7,5 %
nad 11 let
8%
nad 12 let
8,5 %
nad 13 let
9%
nad 14 let
9,5 %
nad 15 let
10 %
nad 16 let
10,5 %
nad 17 let
11 %
nad 18 let
11,5 %
nad 19 let
12 %
nad 20 let
12,5 %
nad 21 let
13 %
27
nad 22 let
nad 23 let
nad 24 let
nad 25 let
nad 26 let
nad 27 let
nad 28 let
nad 29 let
nad 30 let
13,5 %
14 %
14,5 %
15 %
16 %
17 %
18 %
19 %
20 %
V delovno dobo se vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu ali v
delovnem razmerju ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom
v delovno knjižico. Dokupljena, benificirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot doba
pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
člen
49.
Dodatek za stalnost
Po petih letih dela v podjetju pripada delavcu za vsako nadaljnje izpolnjeno leto dodatek za
stalnost v višini 0,2 % od osnovne plače. Dodatek za stalnost lahko znaša največ 5%
osnovne plače.
V primeru, da delavec delovno razmerje v podjetju prekine in ga nato ponovno sklene,
delavcu pripada dodatek za stalnost v višini 0,2 % po petih nepretrganih letih dela v podjetju.
člen
50.
Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa
Delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve
delovnega časa. Obračunajo se za čas, ko je delavec delal v teh pogojih. Osnova za izračun
dodatkov je delavčeva osnovna plača oziroma ustrezna urna postavka. Delavcu pripadajo v
odstotkih naslednji dodatki, in sicer za:
- delo v manj ugodnem delovnem času 10%,
- delo v deljenem delovnem času:
a) prekinitev dela nad 1 uro - 15%
b) prekinitev dela nad 2 uri - 20%
- nočno delo 35 %,
- delo ob nedeljah 50%,
- delo ob praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dnevih 100 %,
- pripravljenost na domu 10%,
- delo preko polnega delovnega časa (nadure) 30 %.
Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo ob
praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dnevih.
Pripravljenost na domu se opravlja zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja podjetja izven
rednega delovnega časa, kjer je to potrebno po planu pripravljenosti na domu. Plan
28
pripravljenosti in čas trajanja pripravljenosti pripravijo vodje služb v soglasju s pomočnikom
direktorja za posamezno delovno področje, potrdi pa ga direktor. Delavcu se za ta čas
obračuna dodatek, določen v 6. alinei 1. odstavka tega člena. V primeru, da delavec prekine
pripravljenost na domu, ker je pozvan na delo, se te ure štejejo za nadure, število planiranih
ur pripravljenosti pa se za te ure zmanjša.
V primeru vpoklica na delo na dan praznika ali dela prostega dneva po zakonu, pripada
delavcu poleg nadomestila plače za praznik tudi plačilo za opravljene ure, dodatek za delo
preko polnega delovnega časa in dodatek za delo na praznik.
Z internim aktom podjetja se določi, katero delo se šteje kot delo v manj ugodnem delovnem
času. Za nočno delo se šteje delo med 22.00 uro in 06.00 uro.
člen
51.
Dodatek za mentorstvo
Delavcu mentorju pripravnika v času trajanja mentorstva pripada dodatek za mentorstvo v
višini 5% pripravnikove plače.
člen
52.
Dodatek za vodenje
Delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se v pravilniku o notranji organizaciji in
sistemizaciji določi dodatek za vodenje oziroma dodatek za izvrševanje posebnih pooblastil in
odgovornosti v višini 20% osnovne plače.
.
53.
člen
Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve
Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v okviru vrednotenja
osnovne plače delovnega mesta se obračunajo upoštevaje čas trajanja dela v teh pogojih,
intenziteto posameznih vplivov in stopnjo nevarnosti in sicer:
1.)
dodatek za dela, pri katerih se uporabljajo posebna zaščitna sredstva v skladu s
predpisi (kot so plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega
zraka in druga), pripada delavcem v višini 4 % osnovne plače, pri opravljanju del in
nalog:
škropljenja za dejansko opravljene ure,
dezinfekcije za dejansko opravljene ure,
razvrščanja ali odstranjevanja odpadkov na deponijskem polju za 4 ure dnevno,
v ključavničarski delavnici za 4 ure dnevno in
v avtoličarski delavnici za 5 ur dnevno.
2.)
dodatek za težko delo – pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec
stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot na primer: dim, saje, vroč pepel, prah,
vlaga, visoke ali izredno nizke temperature, vibracije, delo s kompresorjem, posebno
močen ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z
29
3.)
obremenilno barvno svetlobo, pripada delavcem v višini 4 % osnovne plače, pri
opravljanju naslednjih težkih fizičnih del in nalog:
zbiranja, prevoza in odstranjevanja odpadkov ter čiščenja javnih površin za 6 ur
dnevno,
v servisni, mehanični ali avtoelektričarski delavnici za 2 uri dnevno in
izvajanja zimske službe za dejansko opravljene ure
dodatek za nevarna dela, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim
(požar, vdor vode, eksplozija), pripada delavcem v višini 6 % osnovne plače, pri
opravljanju naslednjih del in nalog:
čiščenja brežin za dejansko opravljene ure,
v bazenih in jaških na deponijskem polju za dejansko opravljene ure,
sečnje dreves (gozdarska dela) za dejansko opravljene ure ,
v avtoličarski delavnici za 2 uri dnevno,
v zvezi s pogonom in vzdrževanjem plinskega črpališča in plinskega sistema za
6 ur dnevno in
ravnanja z odpadki, ki vsebujejo azbest v zbirnem centru ter pri prevzemanju
kosovnih odpadkov za 1 uro dnevno in pri vgradnji na deponijskem polju za
dejansko opravljene ure.
Delavcem, ki jim za čas opravljanja del in nalog škropljenja, dezinfekcije, izvajanja zimske
službe, čiščenja brežin, v bazenih in jaških in sečnje dreves pripadajo dodatki iz prve oziroma
druge alinee 1. točke, tretje alinee 2. točke in prve, druge oziroma tretje alinee 3. točke
prejšnjega odstavka, za ta čas ne pripadajo dodatki iz tretje, četrte oziroma pete alinee 1.
točke, prve oziroma druge alinee 2. točke in četrte oziroma pete alinee 3. točke prejšnjega
odstavka.
Za urne postavke določene za dodatke iz tretje, četrte oziroma pete alinee 1. točke, prve
oziroma druge alinee 2. točke in četrte in pete alinee 3. točke prejšnjega odstavka se šteje, če
je delavec delal 8 ur dnevno.
Do dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve so upravičeni tudi delavci, ki opravljajo
dela in naloge, ki niso izrecno navedena v prejšnjih odstavkih tega člena, če nevarnost in
posebne obremenitve niso upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta
in sicer upoštevaje čas trajanja dela v teh pogojih, intenziteto posameznih vplivov in stopnjo
nevarnosti.
člen
54.
Nadomestila plače
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom,
– nezmožnosti delavca za delo zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu,
– letnega dopusta delavca,
– z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni,
– izobraževanja,
– osebnih okoliščin iz 25. člena te kolektivne pogodbe.
30
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo plače v
višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v
zadnjih treh mesecih. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 80% plače
delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Če zakon ali drug veljavni predpis določa drugačno osnovo za izračun nadomestila, kot je
določena v prejšnjem odstavku, veljajo določbe zakona oziroma veljavnih predpisov
neposredno.
Delavcu, ki ne more opravljati dela na svojem delovnem mestu:
- zaradi višje sile (izpada električne energije) – pripada 70% nadomestilo plače, ki se
obračuna na osnovi plače, ki bi jo prejel, če bi delal;
- zaradi vzrokov, za katere je krivda na strani delodajalca (izpada električne energije zaradi
slabega vzdrževanja, pomanjkanja surovin in repromaterialov, pomanjkanja naročil) – pripada
100% nadomestilo plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas stavke v višini 70% plače, ki bi jo prejel, če bi delal,
vendar za največ 5 delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
- da delavci stavkajo zaradi kršitev te kolektivne pogodbe, kolektivne pogodbe dejavnosti ali
drugega akta podjetja glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
- da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih dejavnosti.
V primeru vpoklica na delo na dan praznika ali dela prostega dne po zakonu, pripada delavcu
nadomestilo plače, plačilo v skladu s 4. odstavkom 50. člena te kolektivne pogodbe.
V kolikor delavec do nastopa odsotnosti zaradi nezmožnosti dela zaradi bolezni ali poškodbe
še ni imel plače oziroma osnove za izračun nadomestila, se za izračun osnove upošteva
plača, ki bi jo prejel, če bi delal.
Nadomestilo plače od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali
poškodbe, krvodajalstva, nege družinskega člana in spremstva se obračuna v breme
zdravstvenega zavarovanja v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja.
II.
DRUGI OSEBNI PREJEMKI
člen
55.
Regres za letni dopust
Delavcem pripada regres za letni dopust najmanj v višini določeni s kolektivno pogodbo
dejavnosti, vendar največ do višine zgornjega zneska, od katerega se ne obračunavajo in
plačujejo prispevki za socialno varnost po Zakonu o prispevkih za socialno varnost.
Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
Delavec, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do
sorazmernega dela regresa. Delavcem, ki delajo z delovnim časom krajšim od polnega, razen
delavcem iz 66. člena zakona o delovnih razmerjih, pripada regres za letni dopust
sorazmerno času, prebitem na delu.
31
člen
56.
Jubilejne nagrade
Delavec je upravičen do jubilejne nagrade za skupno delovno dobo v višini:
- za 10 let delovne dobe 40 % ,
- za 20 let delovne dobe 60 % ,
- za 30 let delovne dobe 80 % ,
- za 40 let delovne dobe 110 %
povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
Delavec je poleg jubilejne nagrade iz prejšnjega odstavka upravičen tudi do jubilejne nagrade
za stalnost in sicer za 10% povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece za vsakih 10 let delovne dobe pri delodajalcu.
Jubilejna nagrada se izplača ob izplačilu plače, najkasneje pa v roku enega meseca po
izpolnitvi pogojev.
člen
57.
Solidarnostne pomoči
V primeru smrti delavca pripada njegovi družini solidarnostna pomoč v višini dveh povprečnih
plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
Delavcu pripada solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:
- ob smrti ožjega družinskega člana (zakonec, izvenzakonski partner, otroci, posvojenci),
- zaradi elementarne nesreče ali požara,
- invalidnosti II. ali III. kategorije,
v višini 50 % povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
Solidarnostno pomoč izplača delodajalec ob nastanku dogodka.
Delavcu pripada solidarnostna pomoč v višini 50 % povprečne plače v Republiki Sloveniji v
primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni, nepretrgano nad 90 dni in sicer v vseh primerih
opravičene odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov, zaradi katerih se je delavec znašel v
težjem socialnem položaju, pri čemer se kot primarni kriterij upošteva nižje nadomestilo plače
od plače, ki bi jo sicer prejemal, če bi delal.
Solidarnostna pomoč iz prejšnjega odstavka pripada delavcu enkrat letno.
V primeru odsotnosti zaradi bolezni, ki traja nepretrgoma več kot eno leto, je delavec
upravičen do solidarnostne pomoči ne glede na to, ali gre za enako ali drugo bolezen, pod
pogojem, da je preteklo najmanj eno leto šteto od dne, ko je delavec zadnjič pridobil pravico
do izplačila solidarnostne pomoči - to je od 91. dne začasne zadržanosti z dela.
V primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki je krajša od polnega delovnega časa (na primer
4 ure dnevno dela, 4 ure pa je odsoten z dela), pripada delavcu solidarnostna pomoč v višini,
ki je v sorazmerju z njegovo odsotnostjo z dela.
32
O upravičenosti do solidarnostne pomoči odloča direktor ali drug delavec po njegovem
pooblastilu. Pobudo za dodelitev socialne pomoči lahko poda sindikat ali delavec sam.
člen
58.
Odpravnine ob upokojitvi
Odpravnina ob odhodu v pokoj do katere je delavec upravičen znaša tri povprečne plače na
zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj
ugodneje.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi v primeru, da delodajalec delavcu sofinancira
dokup delovne dobe.
Odpravnina se delavcu izplača pri zadnji plači.
člen
59.
Druge odpravnine
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga
nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je
povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v
zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri
delodajalcu več kot eno leto do pet let,
- 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri
delodajalcu več kot pet do 15 let,
- 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri
delodajalcu nad 15 let.
Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena.
V primeru, da delavec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov sprejme
ponudbo za neustrezno delo in nižjo osnovno plačo, mu pripada sorazmerni del odpravnine.
Sorazmerni del odpravnine predstavlja razliko med odpravnino, izračunano na podlagi
delavčeve prejšnje plače, in odpravnino na podlagi njegove plače na neustreznem delu, ki jo
je delodajalec dolžan delavcu plačati pred nastopom dela na neustreznem delu.
Če je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu že v času odpovednega roka s strani
delodajalca ali zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas
v skladu z zakonom pri drugem delodajalcu in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, mu
delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine iz prvega odstavka tega člena, če se drugi
delodajalec zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine
upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.
33
59.a člen
Delavcu na vodstvenem delovnem mestu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za mandatno dobo v
primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pripada odpravnina v višini šest (6) kratnika njegove
zadnje mesečne bruto plače.
Odpravnina iz prejšnjega odstavka tega člena ne more biti izplačana, če delavec iz prejšnjega
odstavka tega člena po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu iz prejšnjega
odstavka tega člena ostane v delovnem razmerju pri delodajalcu na drugem ustreznem
delovnem mestu.
Delavcu iz prvega odstavka tega člena ne pripada odpravnina v primeru razrešitve iz
krivdnega razloga in v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi na željo delavca.
Delavcu na vodstvenem delovnem mestu v primeru upokojitve pripada odpravnina določena v
58. členu te pogodbe.
Vodstveno delovno mesto in dolžina mandatne dobe sta določena v aktu o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
III.
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
člen
60.
Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na
delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj
s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi in počitniškem delu iz
13. člena te kolektivne pogodbe. Če delavec dela nepretrgoma najmanj 4 ure preko polnega
delovnega časa na dan, ali če opravlja 12 urni delavnik, pripada delavcu za ta dan za
prehrano med delom dvakratni dnevni znesek.
Delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom v višini, ki jo določa Zakon o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, vendar največ do višine
zgornjega zneska, določenega z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih
dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
Znesek, ki pripada delavcu kot povračilo stroškov za prehrano med delom se v skladu z 11.
členom zakona iz prejšnjega odstavka usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen
prehrambenih izdelkov, ki jih na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije
objavi minister, pristojen za delo.
V primeru prenehanja veljavnosti oziroma uporabe zakona iz 2. odstavka tega člena se
dnevni znesek prehrane izračuna na osnovi zgornjega zneska, določenega z Uredbo o višini
povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
34
člen
61.
Prevoz na delo in z dela
Stroški prevoza na delo in z dela (v nadaljevanju: stroški prevoza) se delavcu povrnejo v višini
stroškov najcenejšega javnega prevoza, če je stalno ali začasno prebivališče (v nadaljevanju:
bivališče) delavca od delovnega mesta oddaljeno več kot 1 km po najkrajši poti. To je kraj od
koder se delavec stalno vozi na delo in z dela in je določen v pogodbi o zaposlitvi.
Če prevoz z javnim prevozom ni možen, se delavcu prizna kilometrina določena z Zakonom v
višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, vendar največ do višine
zgornjega zneska, določenega z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih
dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
Stroški prevoza se povrnejo za dejansko število dni prisotnosti delavca na delu. V primerih, ko
število prihodov in odhodov na delo in z dela ni enako številu dni prisotnosti na delu se za
obračun višine povračila upošteva število dejanskih prihodov in odhodov na oziroma z dela.
Delavcu ne pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela:
- če so stroški prevoza vsebovani v stroških službenega potovanja,
- če je organiziran brezplačen prevoz na delo in z dela, ali
- če ima v uporabi službeno vozilo v ta namen.
Povračilo stroškov javnega prevoza na delo in iz dela je vezano na ceno posamične dnevne
vozovnice in gre delavcu samo za dneve prisotnosti na delu. Če obstaja možnost plačevanja
dnevne vozovnice v obliki žetonov (avtobusni mestni promet), se kot cena dnevne vozovnice
upošteva cena žetona, pomnožena s številom potrebnih avtobusnih relacij za prihod in odhod
z dela. Stroški prevoza se obračunajo tako, da je mesečno povračilo zmnožek dnevne cene in
števila dni prisotnosti na delu, vendar največ do cene mesečne vozovnice. Delavec je
upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v gotovini, in sicer ne glede na
način prihoda in odhoda z dela.
V primeru, da delavec v razdalji več kot 1 km od bivališča nima možnosti prevoza z javnim
prevoznim sredstvom, se mu za razdaljo po najkrajši poti od bivališča do prvega javnega
prevoznega sredstva obračuna kilometrina. Stroški prevoza se obračunavajo tako, da se
dnevno povračilo kilometrine izračuna kot zmnožek dvakratnika števila kilometrov od
prebivališča do prvega javnega prevoznega sredstva in višine kilometrine iz 2. odstavka tega
člena.
V primeru iz drugega stavka 3. odstavka tega člena se stroški prevoza obračunavajo tako, da
se mesečno povračilo kilometrine obračuna kot zmnožek dejanskega števila prihodov in
odhodov, števila kilometrov od prebivališča do prvega javnega prevoznega sredstva ter višine
kilometrine iz 2. odstavka tega člena.
V primerih, ko delavec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna
kilometrina v skladu z 2. odstavkom tega člena. O tem na podlagi predloženih dokumentov
oziroma dokazil (voznih redov) odloči direktor ali drug delavec po njegovem pooblastilu.
Delavec, ki uveljavlja povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, mora podati pisno
35
izjavo, ki vsebuje naslednje podatke:
- bivališče (stalno ali začasno),
- vrsto prevoza na delo za katerega uveljavlja povračilo stroškov (avtobus, vlak, mestni
avtobus z ali brez prestopanja, osebno vozilo),
- ceno posamične dnevne vozovnice oziroma v primeru, da obstaja možnost plačevanja
dnevne vozovnice v obliki žetonov (avtobusni mestni promet), ceno žetona,
- ceno mesečne vozovnice v mestnem, primestnem in/ali medkrajevnem prometu po
veljavnem ceniku prevoznika
- številom km od bivališča do prvega javnega prevoznega sredstva,
- številom km od bivališča do delovnega mesta.
Vsako spremembo v bivališču, vrsti oziroma načinu prevoza ali ceni javnega prevoza mora
delavec sporočiti v roku osmih dni.
Za pravilnost podatkov navedenih v izjavi iz prejšnjega odstavka in za pravočasno sporočanje
morebitnih sprememb teh podatkov je zaposleni disciplinsko, odškodninsko in kazensko
odgovoren, morebitne tovrstne zlorabe pa lahko imajo za posledico celo odpoved pogodbe o
zaposlitvi.
člen
62.
Službena potovanja
Delavcu se v primeru službenega potovanja v državi povrnejo dejanski stroški v višini, ki jo
določa Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, vendar
največ do višine zgornjega zneska, določenega z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z
delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
Znesek dnevnice, ki pripada delavcu kot povračilo stroškov za službeno potovanje v državi se
v skladu z 11. členom zakona iz prejšnjega odstavka usklajuje na enak način kot izhodiščna
plača za I. tarifni razred.
V primeru prenehanja veljavnosti oziroma uporabe zakona iz 1. odstavka tega člena se
znesek dnevnice, ki pripada delavcu kot povračilo stroškov za službeno potovanje v državi
izračuna na osnovi zgornjega zneska, določenega z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi
z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
Delavcu se v primeru službenega potovanja v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu z
Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v
davčno osnovo.
člen
63.
Terenski dodatek
Delavec je upravičen do terenskega dodatka, če dela izven kraja, kjer je sedež delodajalca in
sta v breme delodajalca organizirana prehrana in prenočišče.
Terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti se med seboj izključujeta.
36
IV.
ODŠKODNINE
člen
64.
Odškodnina v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je ugotovljena s pravnomočno
odločbo sodišča, se delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplača odškodnino v višini
šestih povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela.
Delavcu, ki izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, pripada poleg
odpravnine tudi odškodnina najmanj v višini kot jo določa zakon, povečana za dve povprečni
plači delavca v zadnjih dveh mesecih pred odpovedjo.
64. a člen
Pavšalna odškodnina
Če delavec pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi ne opravi predaje poslov in
dokumentacije na način, v obliki in obsegu ter v rokih, ki jih določi delodajalec, je delavec
dolžan plačati delodajalcu pavšalno odškodnino v višini 3.000,00 EUR.
Predaja poslov in dokumentacije iz prejšnjega odstavka mora biti sestavljena v pisni obliki in
mora vsebovati zlasti:
- navedbo osebe, ki predaja posle, dokumentacijo oziroma listine,
- datum predaje,
- navedbo osebe, ki prevzema posle, dokumentacijo oziroma listine,
- seznam listin, poslov in strank, s kratkim opisom problematike o nerešenih (odprtih)
zadevah,
- vso dokumentacijo družbe, ki jo ima v posesti (seznami, evidence, poročila, analize,
tehnično-tehnološki postopki, uradne zabeležke itd.)
- podpis delavca, ki predaja posle ter podpis prevzemnika.
Določba tega člena se ne uporablja za delavce, katerih delo ne vključuje ravnanja z
dokumentacijo oziroma listinami iz prejšnjega odstavka tega člena.
V.
DRUGI PREJEMKI
člen
65.
Inovacije
Inovacije se izplačujejo v višini in na način, ki ga določa Pravilnik o nagradah za inovacije,
ustvarjene v delovnem razmerju (Ur. List 31/98 in 14/99).
37
člen
66.
Prejemki pripravnikov, učencev, vajencev in študentov na praksi
Delavec pripravnik, ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ima pravico do osnovne plače v
višini 70 % osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela,
za katero se usposablja.
Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo
najmanj v višini 15 % povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo
Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
OBLIGACIJSKI DEL
I.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
člen
67.
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe se morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za
pravilno izvrševanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
člen
68.
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te
kolektivne pogodbe.
člen
69.
Reševanje kolektivnih sporov
Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji,
rešuje Komisija za pomirjanje oziroma arbitraža.
Šteje se, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi nove kolektivne
pogodbe, spremembi oz. dopolnitvi kolektivne pogodbe oz. o drugih ukrepih za reševanje
spornih primerov.
38
Postopek pomirjanja se začne s predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka sporov,
odkar je stranka zanje zvedela. Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega
razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje. Druga stranka odgovori na predlog in
imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh. Člani komisije sporazumno
imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in
javnih delavcev. V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v
komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali v
primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za
pomirjanje, se postopek ustavi.
Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, mora biti v pisni obliki.
V primeru ustavitve postopka pomirjanja, lahko katerakoli stranka sproži postopek pred
arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
Arbitraža odloča v sestavi tričlanskega senata. Po enega člana in njegovega namestnika
določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega
namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za
postopek pomirjanja.
člen
70.
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pisni predlog ene od strank vsaj
šest mesecev pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Pisni predlog mora vsebovati tudi predlog nove kolektivne pogodbe.
Nasprotna stranka se je do pisnega predloga dolžna opredeliti v roku 30 dni. Če druga
stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v danem
roku ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
Če druga stranka sprejme predlog za sklenitev kolektivne pogodbe oziroma se do njega
opredeli v danem ji roku, stranka predlagateljica v roku tridesetih dni od prejema opredelitve
nasprotne stranke, razpiše pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
člen
71.
Sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve kolektivne
pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembe oziroma dopolnitve kolektivne pogodbe, predloži drugi
stranki svojo obrazložen predlog v pisni obliki s priporočenim pismom.
39
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
Če nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembe ali dopolnitve kolektivne pogodbe
oz. se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek za
pomirjanje.
člen
72.
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
Stranki kolektivne pogodbe lahko imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne
pogodbe, v katero vsaka stranka imenuje po dva člana, petega člana, ki je tudi njen
predsednik, pa imenujeta stranki sporazumno. Za člane in predsednika komisije se imenujejo
tudi namestniki.
Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe
objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca
in delavca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih
delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega
vprašanja.
II.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
člen
73.
Delodajalec je dolžan, v roku enega leta od uveljavitve te pogodbe uskladiti Akt o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z določili te pogodbe.
člen
74.
Po uveljavitvi akta iz prejšnjega člena se delavci razvrstijo v plačilne razrede v skladu s tem
aktom.
člen
75.
Če bi delavec po določitvi plače v skladu s 74. členom te kolektivne pogodbe prejel plačo v
nižjem znesku, kot je znesek plače, določene po aktih, ki se uporabljajo do začetka uporabe
te kolektivne pogodbe, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje višji znesek plače.
Pri primerjavi obeh zneskov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo osnovna plača in dodatki,
razen dela plače za delovno uspešnost in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
40
člen
76.
Delavci se razporedijo na ustrezna delovna mesta. Če delo, ki ga je do razporeditve opravljal
delavec, ne ustreza opisu nalog na novo sistemiziranem delovnem mestu, se uporabljajo
določbe zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov.
Delavcem se ponudi nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, skladno z
določbami zakona o odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
V primeru, da se naloge na delovnem mestu ne spremenijo, spremeni pa se poimenovanje
delovnega mesta ali pogoji, se šteje, da gre za nadaljevanje dela na istem delovnem mestu.
Delavec lahko nadaljuje z opravljanjem dela na tem delovnem mestu ne glede na to, ali
izpolnjuje pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušenj.
člen
77.
Delavci, ki so na dan uveljavitve te pogodbe razporejeni in prejemajo plačo za delovno mesto,
za katerega ne izpolnjujejo predpisanega pogoja glede stopnje izobrazbe, ker imajo eno
stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane, obdržijo pri novi razporeditvi razporeditev na delovno
mesto, za katero je predpisana ena stopnja višje izobrazbe, če so na dan uveljavitve te
kolektivne pogodbe stari najmanj 40 let - ženske oziroma 45 let moški.
Delavci, ki so razporejeni na delovno mesto, za katero je predpisana višja stopnja izobrazbe,
kot jo imajo, in ne izpolnjujejo pogojev za razporeditev po prejšnjem odstavku, obdržijo pri
novi razporeditvi razporeditev na delovno mesto, za katero je predpisana višja stopnja
izobrazbe, kot jo imajo pod pogojem, da pridobijo ustrezno stopnjo izobrazbe v roku, ki ni
daljši od dvojnega časa šolanja, ki je potreben za pridobitev ustrezne izobrazbe in se
najkasneje v roku enega leta vključijo v ustrezen program izobraževanja.
V primeru, da delavec iz prejšnjega odstavka v določenem času, to je po izteku roka,
določenega v pogodbi o izobraževanju, ne izpolni pogoja o pridobitvi ustrezne stopnje
izobrazbe, oziroma se v roku enega leta ne vključijo v ustrezen program izobraževanja, se
uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo odpoved pogodbe iz razloga
nesposobnosti. Delavcu se ponudi nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto,
skladno z določbami zakona o odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
člen
78.
Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe preneha veljati Kolektivna pogodba Javnega
podjetja Snaga z dne 12.10.1992.
Ta kolektivna pogodba prične veljati z dnem sklenitve, uporablja pa se od prvega dne v
naslednjem mesecu po njeni uveljavitvi, razen določb:
- 39. člena te kolektivne pogodbe, ki se uporablja od 1.6.2005 dalje in
- 2. odstavka 56. člena te kolektivne pogodbe, ki se uporablja od 1.1.2005 dalje.
Ljubljana, dne 8.julij 2005
41
Reprezentativni sindikati podjetja:
Predsednik
Samostojnega sindikata Snaga, d.o.o.
KNSS-NEODVISNOST
Stane Novak
Predsednica
Svobodnega sindikata Snaga, d.o.o.
SNAGA Javno podjetje, d.o.o.
Začasni direktor
Janko Kramžar
Ivanka Turk
42