KMETIJSKE AKTUALNE NOVICE

Transcription

TISKOVINA: 1200 IZVODOV
KMETIJSKE
AKTUALNE
NOVICE
številka 48
Poštnina plačana pri pošti
2310 Slovenska Bistrica
Občina
Oplotnica
Občina
Slovenska bistrica
Kmetijska svetovalna služba
Slovenska Bistrica
Trgovska ulica 1
2310 Slovenska Bistrica
tel.:02/805 58 80
02/843 01 30,
fax.:02/843 01 31
Občina
Poljčane
KGZS, ZAVOD PTUJ,
KMETIJSKA
SVETOVALNA SLUŽBA
SLOVENSKA BISTRICA,
OBČINA
SLOVENSKA BISTRICA,
OBČINA OPLOTNICA,
OBČINA MAKOLE,
OBČINA POLJČANE
Februar 2015
Kmetijske aktualne novice
KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica, Občina Slovenska Bistrica,
Občina Oplotnica, Občina Makole, Občina Poljčane,
Kmetijske aktualne novice, številka 48, februar 2015
Vaši kmetijski svetovalci smo:
SREČKO RAJH, svetovalec za območje Tinja in Zgornje Ložnice ter svetovalec
za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti za občine Slovenska Bistrica,
Oplotnica, Poljčane in Makole
URADNE URE: vsako sredo od 8. do 12. ure
TELEFON: 031 649 018, 80 55 884
E-naslov: [email protected]
EDVARD JUG, svetovalec za območje Poljčan in Makol
URADNE URE: vsak torek od 8. do 12. ure
TELEFON: 031 649 016, 80 55 882
MARIJA KRESNIK, svetovalka za območje Šmartnega na Pohorju in Polskave
in vodja enote Slovenska Bistrica
URADNE URE: vsak petek od 8. do 12. ure
TELEFON: 031 649 014, 843 01 32
VALERIJA KOVAČIČ, svetovalka za območje Laporja, Črešnjevca in
Slovenske Bistrice
URADNE URE: vsako sredo od 8. do 12. ure
TELEFON: 051 331 864, 843 01 30
STANKA PAŽEK, svetovalka za območje Občine Oplotnica in KS Kebelj
URADNE URE: vsak ponedeljek od 8. do 12. ure,
v Oplotnici vsako sredo od 9. do 12. ure
TELEFON: 031 649 017, 80 55 881
ANTON HOHLER, specialist za živinorejsko tehnologijo
URADNE URE: vsak ponedeljek od 8. do 10. ure
TELEFON: 031 649 011, 80 55 885
HELENCA KAPUN, specialistka za ekonomiko
URADNE URE: vsak četrtek in petek od 8. do 12. ure
TELEFON: 031 649 013, 80 55 880
2
Februar 2015
KAZALO VSEBINE
VABILO NA PREDAVANJA VNOS ZBIRNE VLOGE 2015. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4
POTRJEN PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA ZA OBDOBJE 2015-2020 . . . . . . . . . .4
NEPOSREDNA PLAČILA V LETIH 2015-2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6
EKOLOŠKO KMETOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14
SEZNAM DOVOLJENIH SREDSTEV V EKOLOŠKEM KMETOVANJU . . . . . . . . . . . .16
KOPOP - KMETIJSKO OKOLJSKO PODNEBNA PLAČILA
ZA OBDOBJE 2015-2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18
NAVODILA ZA ODVZEM VZORCEV TAL,
NAMENJENIH ZA KEMIJSKO ANALIZO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38
ZIMSKA REZ V VINOGRADU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40
VARSTVO RASTLIN NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47
ŠKODE PO DIVJADI V KMETIJSTVU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51
OSNOVNE INFORMACIJE O USPOSABLJANJU
ZA PREVOZNIKE IN SPREMNE OSEBE PRI PREVOZU ŽIVIH ŽIVALI . . . . . . . . . . . .54
SAMO KVALITETNA SADIKA DAJE DOBER PRIDELEK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55
OBVESTILO - CESTNO PROMETNI PREDPISI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59
VEZANA KNJIGA RAČUNOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62
ENOSTAVNEJŠE VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA TROŠARINO. . . . . . . . . . . . . . . . . . .64
MOŽNOST PRIDOBITVE NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE (NPK) . . . . . .65
TEKMOVANJE MLADI IN KMETIJSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66
Nasvete in obvestila so pripravili:
Marija KRESNIK, univ. dipl. inž. kmet., terenska svetovalka in vodja izpostave SB
Valerija KOVAČIČ, inž. kmet., terenska svetovalka
Stanka PAŽEK, univ. dipl. inž. kmet., terenska svetovalka
Edvard JUG, inž. kmet., terenski svetovalec
Srečko RAJH, inž. kmet., terenski svetovalec in svetovalec za KDDD
Helenca KAPUN, specialistka za ekonomiko
Miša PUŠENJAK, univ. dipl. inž. kmet., zavod Maribor
Marjeta MIKLAVC, univ. dipl. inž. kmet., zavod Maribor
Bernard KUNEJ, inž. gozd. lov., Lovska zveza Maribor
Februar 2015
3
VABILO NA PREDAVANJA VNOS ZBIRNE VLOGE 2015
Vljudno vabljeni, da se tudi letos udeležite predavanj, ki jih vsako leto pripravimo svetovalci pred subvencijsko kampanjo. Namen teh predavanj je, da se seznanite z najpomembnejšimi spremembami, ki jih prinaša naslednje programsko obdobje 2015 – 2020.
Letos bomo predstavili:
Neposredna plačila v letih 2015-2020; novosti pri vnosu zbirne vloge - izpolnjevanje KOPOP vstopnih pogojev, ekološko kmetovanje, novosti navzkrižne
skladnosti…
Predstavitve bodo potekale na naslednjih lokacijah in sicer:
DATUM
Sreda, 25.02.2015
Sreda, 25.02.2015
Četrtek, 26.02.2015
Četrtek, 26.02.2015
Petek, 27.02.2015
Petek, 27.02.2015
URA
900
1200
900
1200
900
1200
LOKACIJA
V veliki dvorani občine Oplotnica
Slovenska Bistrica – Gasilski dom
Šmartno na Pohorju – Gasilski dom
Tinje – Gasilski dom
Slovenska Bistrica – Gasilski dom
Poljčane – Zavod za varstvo narave
Predavali bodo vaši kmetijski svetovalci!
Vljudno vabljeni!
Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica
POTRJEN PROGRAM RAZVOJA
PODEŽELJA ZA OBDOBJE 2015-2020
Pa smo dočakali tako dolgo pričakovano in obljubljeno potrditev PRP 2015-2020. V petek,
13. 2. 2015, se je za naš program razvoja podeželja pokadil bel dim iz bruseljskih dimnikov.
Seveda je to pomembna potrditev tako za snovalce kmetijske politike v Sloveniji, kakor tudi
za kmetije.
Čim hitrejša potrditev tega programa je po besedah naših politikov nujna za pravočasnost
črpanja evropskih sredstev, ki jih bo v to naslednje obdobje 2015-2020 s strani EU prispevanih kar 75%. V celotnem obdobju PRP2015-2020 je predvidenih za preko milijardo evrov
sredstev, ki so ob potrditvi PRP seveda tudi na voljo. To je seveda dobrodošla novica za vse
naše kmetije. In kaj vse je zajeto v ta program razvoja podeželja.
Če poenostavljeno rečemo, je to vreča z denarjem, iz katerega se bo v prihodnjih letih napajalo ukrepe, ki so povezani tako z naložbami v naša kmetijska gospodarstva, mladimi
prevzemniki, kmetijsko okoljskimi podnebnimi plačili, OMD plačili,ekološko kmetovanje…
V spodnjih vrsticah so navedeni ukrepi:
8.2.1. M01 – Prenos znanja in dejavnosti informiranja
8.2.2. M02 – Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij
in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah
8.2.3. M03 – Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila
4
Februar 2015
8.2.4. M04 –
8.2.5. M06 –
8.2.6. M07 –
8.2.7. M08 –
8.2.8. M09 –
8.2.9. M10 –
8.2.10. M11 –
8.2.11. M13 –
8.2.12. M14 –
8.2.13. M16 –
8.2.14. M19 –
Naložbe v osnovna sredstva
Razvoj kmetij in podjetij
Osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih
Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti
gozdov za preživetje
Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev
Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
Ekološko kmetovanje
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami
Dobrobit živali
Sodelovanje
Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER
(lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)
Celotni program razvoja podeželja je spisan
na 825 straneh, kar je za običajnega bralca kar velika in debela knjiga. Če izhajamo
samo iz obsežnosti dokumenta, potem se ne
nam ne vam ni lahko znajti v tako velikem
dokumentu. Običajnemu bralcu bo marsikaj
v tem dokumentu tudi nerazumljivo, je pa vse
skupaj potrebno, da prepričamo bruseljsko
evropsko birokracijo. Če poskušam v nekaj
besedah opisati program razvoja podeželja, bi to najenostavneje opisal z naslednjim
stavkom: Dokument se navezuje na obstoječe stanje na našem podeželju, ga temeljito
analizira in predvidi ukrepe, s katerimi naj bi
dosegli izboljšanje razvoja našega podeželja.
Seveda so v njem napisane smernice, v kaj
se bodo usmerjala sredstva, ki ji bodo v večji
ali manjši meri deležne naše kmetije. Tako
bodo najširše razdeljena sredstva namenjena območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, saj bodo le-teh deležne vse
kmetije, ki ležijo na teh območjih (Gorske
kmetije, OMD, druga območja). Iz te malhe
bodo prejela plačila kmetije, ki se bodo odločile za vstop v KOPOP in prav tako ekološke
kmetije. Del teh sredstev bo namenjen naložbam v kmetijska gospodarstva, predelavi, trženju in razvoju kmetijskih proizvodov, kakor
tudi infrastrukturi v katero bodo zajete agromelijoracije, namakalni sistemi in gozdna infrastruktura. Stopnje podpore ali po domače
nepovratnih sredstev se bodo za naložbe v
kmetijska gospodarstva začele pri 30% in
nato dvigale do največ 50% podpore.
Februar 2015
Tako bodo podpore kmetijam nižje, s tem pa
nekoliko širši krog tistih, ki bodo na teh razpisih uspešni. Podpore bodo deležni tudi mladi prevzemniki kmetij, ki bodo ob prevzemu
deležni dveh oblik podpor, in sicer 45.000 €
za tiste, ki se bodo zaposlili na svoji kmetiji
in 18.600 za preostale kmetije. Vstopni pragovi za kandidiranje na razpisih so se prav
tako nekoliko dvignili. Podpora naložbam na
kmetijah v nekmetijske dejavnosti bi se naj
podpirala s finančnimi instrumenti- krediti.
Seveda je zgoraj naštetih še veliko ukrepov,
ki so namenjeni za izobraževanje, službe za
svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju
kmetij. službe za pomoč na kmetijah, sheme
kakovosti, skupine proizvajalcev, dobrobit
živali, sodelovanje in nazadnje tudi sredstva
za programe LEADER in so posredno in neposredno namenjena kmetijam in razvoju
našega podeželja. Seveda je vso vsebino z
825 strani nemogoče stisniti na stran in pol,
sem vam pa poskusil pokazati kratko vsebino
našega programa razvoja podeželja in tako
omogočiti vaše nadaljne poizvedovanje po
vsebinah, ki vas s tega področja zanimajo.
Pri tem vam bomo stali ob strani z nasveti in
praktičnimi izkušnjami iz prejšnjega programa razvoja podeželja, ko smo vam pomagali
pri izpolnjevanju tako subvencijskih vlog, evidenc pr ukrepih KOP-a, vlogah na razpise… .
Pripravil: Srečko Rajh
5
NEPOSREDNA PLAČILA
V LETIH 2015-2020
V letu 2015 bo izvedena nova dodelitev plačilnih pravic ter nove sheme podpor,
to so: zelena komponenta, plačilo za mlade kmete, proizvodno vezane podpore in
shema za male kmete.
V letu 2015 je za neposredna plačila dodeljenih nekaj manj kot 138 milijonov evrov,
v naslednjih letih pa se sredstva znižujejo na dobrih 134 milijonov evrov v letih 2019
in 2020.
Po novem modelu bo mogoče v okviru neposrednih plačil vlagati vloge za sledeče
sheme:
1. osnovno plačilo (plačilne pravice nova dodelitev),
2. plačilo za zeleno komponento,
3. plačilo za mlade kmete,
4. proizvodno vezane podpore in
5. vstop v posebno shemo za male kmete (le v letu 2015).
Vse navedene vloge se bodo oddajale v zbirni vlogi, ki se vsako leto izpolnjujejo
v mesecu marcu, aprilu in v začetku maja. Do neposrednih plačil je upravičen vlagatelj, ki izvaja kmetijsko dejavnost, ima skupno vsaj 1 ha upravičenih (kmetijskih)
površin ter izpolnjuje pogoje iz posameznih shem. Najmanjša upravičena površina
kmetijske parcele znaša vsaj 0,1 ha.
1. Shema osnovnega plačila
Osnovno plačilo se bo izvajalo v obliki plačilnih pravic katerim je namenjenih 54,21
% vseh neposrednih plačil.
Redna dodelitev plačilnih pravic
V letu 2015 se bodo na novo dodelile plačilne pravice, v naslednjih letih pa bo mogoče prejeti plačilne pravice iz nacionalne rezerve ali s prenosi plačilnih pravic med
kmetijskimi gospodarstvi.
Do dodelitve plačilnih pravic v letu 2015 bo upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki je:
• za leto 2013 prejelo neposredna plačila ali
• na dan 15. maj 2013 obdelovalo vinograde ali
• za leto 2014 prejelo plačilne pravice iz nacionalne rezerve ali
• na dan 15. maj 2013 pridelovalo, vzrejalo ali gojilo kmetijske proizvode,
vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali in nikoli ni imelo
lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic (potrebna so dokazila: izstavljeni računi oziroma vpis živali v centralni register govedi) ali
• pri delnem ali celotnem nakupu oziroma zakupu kmetijskega gospodarstva
sklenilo pogodbo, ki vsebuje pogodbeno določilo o prenosu pravice do dodelitve plačilnih pravic (potrebna so dokazila: kupoprodajna ali zakupna pogodba).
6
Februar 2015
Ob izpolnjevanju vsaj enega od zgoraj navedenih pogojev bo kmetijsko gospodarstvo prejelo plačilne pravice, ki bodo enako številu upravičenih površin in jih bo
nosilec prijavil v zbirni vlogi za leto 2015.
Dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve
Če kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje pogojev za redno dodelitev plačilnih pravic, lahko pridobi plačilne pravice iz nacionalne rezerve. Do dodelitve bodo upravičeni nosilci kmetijskega gospodarstva:
•
ki izpolnjujejo pogoje za mlade kmete,
•
ki začenjajo na novo opravljati kmetijsko dejavnost,
•
katerim bodo ugodene pritožbe na število ali vrednost plačilnih pravic
Potrebno je vložiti vlogo za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve do datuma za oddajo zbirne vloge in imeti vsaj 1 hektar upravičenih površin.
Aktiviranje in vrednost plačilnih pravic
Kmetijsko gospodarstvo bo osnovno plačilo prejelo le z aktivacijo plačilnih pravic z
oddajo zbirne vloge in številom upravičenih površin, ki morajo biti vpisane v Register kmetijskih gospodarstev na zadnji dan zamudnega roka za oddajo zbirne vloge. Plačilne pravice, ki ne bodo aktivirane v dveh zaporednih letih, se bodo izdvojile
v nacionalno rezervo.
Na podlagi oddanih vlog oziroma števila vseh upravičenih (kmetijskih) površin, ki
bodo prijavljene na zbirnih vlogah za leto 2015, bo za vsako kmetijsko gospodarstvo izračunana vrednost njegovih lastnih plačilnih pravic za vsako posamezno leto
od 2015 do 2020, s tem pa se ukinja tudi različna višina plačil za njive in travnike.
Osnova za določitev višine plačilnih pravic posameznega kmetijskega gospodarstva bo okvirno 53,64 % skupne višine neposrednih plačil, ki jih je kmetijsko gospodarstvo prejelo v letu 2014, deljene s številom dodeljenih plačilnih pravic v letu
2015. Ta višina plačila se bo glede na nacionalno vrednost plačilne pravice v letu
2019, ki bo znašala okoli 160 €, postopoma od leta 2015 do 2019 povečevala ali
pa zniževala. Povečevala se bo tistim kmetijskim gospodarstvom, katerih vrednosti
plačilnih pravic bodo pod 90 % nacionalne vrednosti plačilne pravice v letu 2019
(pod okoli 144 evrov), zniževala pa se bo tistim, ki so nad nacionalno vrednostjo
plačilne pravice v letu 2019, torej nad okoli 160 €. Za slednje plačilne pravice bo
sledilo tudi leto zniževanje zaradi zniževanja skupnih razpoložljivih sredstev za neposredna plačila, kar je zapisano v uvodu.
Ker je sistem izračunavanja izredno zapleten in odvisen od vloženih vlog v letu
2015, je nemogoče pripraviti točne izračune plačilnih pravic in posledično vseh
neposrednih plačil za posamezno kmetijsko gospodarstvo.
Vrednost plačilnih pravic, dodeljenih kmetijskim gospodarstvom iz nacionalne rezerve, bo enaka nacionalni povprečni vrednosti plačilnih pravic v letu dodelitve.
Februar 2015
7
2. Plačilo za zeleno komponento
Vsa kmetijska gospodarstva, ki bodo vložila vlogo in bila upravičena do osnovnega plačila, bodo morala na vseh prijavljenih kmetijskih površinah izvajati zeleno
komponento. Večina kmetijskih gospodarstev za izpolnitev zelene komponente ne
bo imela dodatnega dela, saj obveze zelene komponente tako rekoč že izpolnjuje.
Upravičenci, ki ne bodo upoštevali zahtev zelene komponente, bodo izgubili del
oziroma celoten znesek plačil zelene komponente, odvisno od stopnje kršitve.
Obvezne kmetijske prakse zelene komponente so:
a) diverzifikacija kmetijskih rastlin,
b) ohranjanje okoljsko občutljivega travinja in
c) zagotavljanje površin z ekološkim pomenom.
Iz zelene komponente so izvzete kmetje, ki so v celoti vključene v kontrolo ekološkega kmetovanja.
a) Diverzifikacija kmetijskih rastlin
Z obvezo diverzifikacije kmetijskih rastlin se želi spodbuditi k večji raznolikosti setve oziroma zasaditve kmetijski površin. To obvezo morajo izpolnjevati nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo 10 hektarjev in več ornih zemljišč.
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo manj kot 10 hektarjev ornih
zemljišč, niso dolžni izvajati diverzifikacije, a so do plačila zelene komponente vseeno upravičeni.
- Od 10 do 30 ha ornih zemljišč
vsaj dve različni kmetijski rastlini, pri tem pa glavna kmetijska rastlina ne sme zajemati več kot 75 % ornega zemljišča.
- več kot 30 hektarjev ornih zemljišč
vsaj tri kmetijske rastline, pri tem pa glavna kmetijska rastlina ne sme zajemati več
kot 75 % ornega zemljišča, dve glavni kmetijski rastlini skupaj pa ne več kot 95 %
ornega zemljišča.
Diverzifikacijo kmetijskih rastlin je potrebno izvajati v obdobju od 7. maja do 30.
septembra, najmanjša površina ornega zemljišča, ki se upošteva pri doseganju
pragov in deležev, pa je 0,01 hektar.
Posamezen hektar, ki je pod eno izmed spodaj opredeljenih kmetijskih rastlin v
obdobju od 7. maja do 30. septembra, se pri izračunu deležev posamezne glavne
kmetijske rastline lahko v zadevnem letu upošteva le enkrat. Morebitni naknadni
posevki za namen površin z ekološkim pomenom se ne morejo hkrati navesti kot
kmetijska rastlina za namen diverzifikacije.
8
Februar 2015
Kot kmetijska rastlina, ki se lahko upošteva za izračun posameznih deležev, se
šteje:
• kultura kateregakoli rodu, opredeljenega v botanični razvrstitvi kmetijskih rastlin (npr.: ječmen, pšenica, tritikala, proso, sončnice, rž, koruza, mak, grah,l
upina, lan, leča, konoplja, fižol, bob, grašica, ajda, sladkorna pesa, oves, bazilika, korenje, zelena, koper, jeglič, jastrebina, solata, čebula, česen, jagode,
špinača, peteršilj, por itd.);
• kultura katerekoli vrste v primeru družin Brassicaceae, Soloanaceae in Cucurbitace (npr.: zelje, cvetača in brokoli štejejo kot ena rastlina, ker sodijo v isto
vrsto družine Brassicaceae);
• zemljišče v prahi, kar pomeni, da na tej površini ni kmetijske proizvodnje vsaj
v času od 1. januarja do 31 julija tekočega leta;
• trave in druge zelene krmne rastline (med druge zelene krmne rastline ne
sodijo: koruza, krmne križnice, krmne korenovke in žita za silažo ali drugo
obliko krme).
b) Ohranjanje okoljsko občutljivega travinja
Posamezna država članica EU mora na območjih Nature 2000 in območjih šotišč in
mokrišč opredeliti okoljsko občutljivo travinje, ki ga je potrebno strogo varovati, kar
pomeni, da se ga ne sme spreminjati ali preorati
K izpolnjevanju zahtev ohranjanja okoljsko občutljivega travinja so zavezani nosilci
kmetijskih gospodarstev, katerih GERK-i z rabo 1300 (trajni travnik), 1320 (travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi) in 1222 (ekstenzivni sadovnjak) se
nahajajo z vsaj 50 % celotne površine GERK-a na območju okoljsko občutljivega
travinja. Obvezo je potrebno izpolnjevati na celotni površini GERK-a.
Trajno travinje se ne sme spreminjati ali preorati. Če bo tak travnik spremenjen ali preoran, bodo nosilci deležni znižanj izplačil v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Prav tako bodo morali na
spremenjeni kmetijski površini ponovno vzpostaviti travinje.
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki nimajo GERK-ov na območju okoljsko občutljivega trajnega travinja, niso dolžni izvajati te kmetijske prakse in so do plačila
zelene komponente vseeno upravičeni.
c) Zagotavljanje površin z ekološkim pomenom
Po evropski uredbi o neposrednih plačilih skupne kmetijske politike morajo nosilci
kmetijskih gospodarstev, ki imajo več kot 15 hektarjev ornih zemljišč, zagotoviti
najmanj 5 % površin z »ekološkim pomenom«. Ostali nosilci, ki nimajo 15 hektarjev
ornih zemljišč, niso dolžni izvajati površin z ekološkim pomenom, a so do plačila
zelene komponente vseeno upravičeni.
Februar 2015
9
Kot površina z ekološkim pomenom se šteje:
• Zemljišče v prahi, kar pomeni, da na tej površine ni kmetijske proizvodnje
vsaj v času od 1. januarja do 31. julija tekočega leta.
• Površine s kmetijskim rastlinami, ki vežejo dušik. Te kmetijske rastline
so: lucerna, detelje, krmni bob, bob, grašica, volčji bob, grahor ali krmni grah,
ki morajo biti prisotne na ornem zemljišču od 7. maja do tehnološke zrelosti
oziroma do 30. septembra tekočega leta. Za izračun deleža površin z ekološkim pomenom se posejan 1 m2 rastlin, ki vežejo dušik, upošteva kot 0,7 m2.
• Površine pod naknadnimi posevki ali pod travno rušo. Naknadni posevki
nastanejo s setvijo mešanice vsaj dveh kmetijskih rastlin, razen tistih kmetijskih rastlin, ki se gojijo v trajnih nasadih. Površina pod travo je izključno trava
v obliki podsevka med glavno kmetijsko rastlino. Setev naknadnih posevkov
ali posevkov trave je treba opraviti od 1. junija do 1. septembra tekočega
leta, hkrati je treba zagotoviti pokritost tal od 15. septembra tekočega leta
do vsaj 16. oktobra tekočega leta. Za izračun deleža površin z ekološkim
pomenom pod naknadnimi posevki ali pod travno rušo se 1 m2 upošteva kot
0,3 m2.
Vlaganje vlog in plačila za izvajanje zelene komponente
Vlogo za plačilo za zeleno komponento se vloži na zbirni vlogi. To vlogo vložijo vsi
nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vložili vlogo za osnovno plačilo.
Plačilo iz naslova zelene komponente se nosilcu kmetijskega gospodarstva za tekoče leto izračuna tako, da se skupna vrednost plačilnih pravic, ki jih je za tekoče
leto aktiviral, pomnoži z določenim odstotkom, ki je enak za vsa kmetijska gospodarstva in se določi za vsako leto posebej.
3. Plačilo za mlade kmete
Mladi kmet je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
• kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je, je upravičeno do sheme osnovnega plačila,
• je v letu 2015 prvič postal nosilec kmetijskega gospodarstva ali je postal nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju petih let pred prvo vložitvijo vloge
za plačilo za mlade kmete,
• ni starejši od 40 let v letu prve vložitve vloge za plačilo za mlade kmete.
Vlaganje vlog in plačila za mlade kmete
Vloga za plačilo za mlade kmete se vloži na zbirni vlogi in znaša 25 % povprečnega
nacionalnega neposrednega plačila na hektar, ki pa se določi tako, da se skupni
znesek, ki je Sloveniji na voljo za neposredna plačila za leto 2019, deli z vsemi
hektarji upravičenih kmetijskih površin iz leta 2015. Predvidoma bo to znašalo okoli
75 €/ha. Gre za letno plačilo, ki se odobri posameznemu kmetu za največ pet let.
To obdobje se zmanjša za število koledarskih let, ki so pretekla od vzpostavitve
10
Februar 2015
kmetijskega gospodarstva, ko je mladi kmet postal nosilec, do prve vložitve vloge
za plačila mladim kmetom.
4. Proizvodno vezane podpore
V okviru neposrednih plačil bo tudi v tem programskem obdobju nekaj proizvodno
vezanih podpor. To pomeni, da bo lahko nosilec prejel toliko plačil, kolikor upravičenih hektarjev ali živali bo prijavil na zbirni vlogi za posamezno proizvodno vezano
podporo. Pri vseh podporah na površino je minimalna skupna površina, za katero
se lahko uveljavlja podpora, 0,3 hektarja, najmanjša posamezna parcela pa je 0,1
hektarja. Do podpore je upravičen vlagatelj, ki izvaja kmetijsko dejavnost in ima
vsaj 1 hektar upravičenih (kmetijskih) površin.
Izbrane proizvodno vezane podpore so:
a) Podpora za strna žita
Do podore je upravičen nosilec, ki prideluje vsaj eno strno žito: pšenico,
trdo pšenico, rž, piro, tritikalo, oves, ječmen, soržico ali mešanico strnih
žit. Strna žita, za katere se uveljavlja podpora, morajo biti na površini do
dopolnjene tehnološke zrelosti.
Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za strna žita le
enkrat na leto na isti površini.
b) Podpora za mleko v gorskih območjih
Do podpore je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je razvrščeno v gorsko območje, oddaja oz. neposredno prodaja mleko in redi vsaj eno
žensko govedo, ki:
• mora biti označeno, registrirano ter vodeno v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goved (velja od rojstva živali naprej),
• mora biti prisotno na zadevnem kmetijskem gospodarstvu v obdobju
obvezne reje, ki traja od začetnega datuma za oddajo zbirne vloge v
tekočem letu do 30. septembra tekočega leta,
• mora biti na dan 1. januarja 2015 vpisano v Centralni register govedi kot rjave, lisaste, črno-bele, red holstein, džersi, ayrshire, blaarkop
rood, cika, kraška siva, pincgau ali siva tirolska pasme oziroma kot križanka izključno med temi pasmami,
• mora teliti vsaj enkrat do začetnega datuma za oddajo zbirne vloge v
tekočem letu.
Vse premike živali je potrebno sporočiti v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goved.
Najvišje upravičeno število ženskih govedi na kmetijskem gospodarstvu se
določi tako, da se seštevek realizirane oddaje in neposredne prodaje mleka
v kvotnem letu 2014/2015 deli s povprečno mlečnostjo v višini 5.167 kg in
se zaokroži navzdol na celo število.
Februar 2015
11
c) Podpora za rejo govedi
Do podpore je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki redi bike ali
vole, ki je:
• starejši od 9 mesecev,
• starostni pogoj iz prejšnje alineje za vloge za leto 2015 izpolnil v času
od 1. januarja 2015 do 31. oktobra 2015, za vloge naslednjih let pa v
času od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta;
• na kmetijskem gospodarstvu neprekinjeno več kot 6 mesecev, kar se
šteje za obdobje obvezne reje.
• označen, registriran in voden v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo
in registracijo goved (velja od rojstva živali naprej).
Obdobje obvezne reje mora biti za vloge leta 2015 izpolnjeno najpozneje
do 31. oktobra 2015, za vloge naslednjih let pa najpozneje do 31. oktobra
tekočega leta,
Posamezen bik ali vol je upravičen do podpore za rejo govedi le enkrat v
življenju.
d) Podpora za zelenjadnice
Do podpore je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prideluje
zelenjadnico ali zelenjadnice na prostem ali v zavarovanem prostoru, ki
morajo biti prisotne na površini od 7. maja do vključno 30. septembra v
tekočem letu.
Do podpore so upravičene: brokoli, cvetača, čebula, česen, črni koren,
drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci, vrtne buče oziroma bučke,
navadna buča, kitajsko zelje, kolerabica, korenček in korenje, kumare in
kumarice, motovilec, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), sladka paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, rukola, sladki
krompir, solata, šalotka, špinača, novozelandska špinača, topinambur, vrtna kreša, repa, zelena (belušna, gomoljna), zelje (rdeče, belo), zimski luk,
bob, čičerika, leča, blitva, sladka koruza, šparglji, artičoka, kardij, rabarbara, grah, lubenice, melone, sladki komarček in regrat.
Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za zelenjadnice
le enkrat na leto na isti površini.
e) Podpora za beljakovinske rastline
Do podpore je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prideluje beljakovinske rastline. Na površini morajo biti prisotne od 7. maja do tehnološke zrelosti oziroma najkasneje do 30. septembra v tekočem letu.
Do podpore so upravičene: lucerna, detelje, krmni bob, grašica, volčji bob,
grahor ali krmni grah.
Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za beljakovinske rastline le enkrat na leto na isti površini.
12
Februar 2015
Vlaganje vlog in plačila za proizvodno vezane podpore
Vloga za proizvodno vezane podpore se vloži na zbirni vlogi. Za vsako posamezno
leto se bo višina podpore na žival ali na hektar pri vseh podporah izračunala tako,
da se bodo razpoložljiva letna sredstva za posamezno podporo delila s številom
ugotovljenih hektarjev ali številom ugotovljenih živali, upravičenih za posamezno
podporo.
Ker se bo točna vrednost posamezne podpore za leto 2015 lahko izračunala šele
po oddanih vlogah in opravljenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju
samem.
5. Shema za male kmete
Potem ko se kmetijsko gospodarstvo odloči za vstop v shemo za male kmete, je
to samostojno, poenostavljeno plačilo, ki nadomešča prej navedene sheme, če za
le-te kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje pogoje. Malim kmetom bo ob odločitvi za
vstop v shemo določena višina plačila za celotno programsko obdobje, kljub temu
pa bodo morali vsi vsako leto oddati zbirno vlogo, kjer pa bo postopek nekoliko
poenostavljen. Kmetijska gospodarstva so izvzeta iz zahtev zelene komponente
in niso deležna kontrol navzkrižne skladnosti. V shemo malega kmeta bo mogoče
vstopiti le v letu 2015, izstopiti pa bo mogoče vsako leto z najavo do 1. januarja
posameznega koledarskega leta.
Časa za odločitev o vstopu v shemo malega kmeta je še dovolj. Glede na vložene
zbirne vloge v letu 2015 bo morala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do 1. oktobra 2015 razposlati nosilcem obvestilo o ocenjenem skupnem znesku
neposrednih plačil, do katerega bo predvidoma upravičeno kmetijsko gospodarstvo. Na podlagi te informacije se bo nosilec do 15. oktobra 2015 odločil, ali bo
vstopil v shemo malega kmeta. Vstop v to shemo bo prostovoljen. Višina plačila,
do katerega bo upravičen nosilec v shemi za male kmete, bo znašala največ 1.050
evrov.
Ker je v letu 2015 veliko novosti pri neposrednih plačilih, vas vabimo na predstavitve, ki jih bomo izvajali kmetijski svetovalci v zadnjem tednu februarja.
Povzeto po literaturi KGZS
Pripravila: Valerija Kovačič
Februar 2015
13
EKOLOŠKO KMETOVANJE
V novem Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 bo EK
samostojen ukrep, omogočena pa bo
kombinacija s tistimi zahtevami KOPOP-a, ki se ne prekrivajo.
V letu 2015 ter tudi vseh nadaljnjih letih
tega programskega obdobja bo možno
vstopiti v samostojen ukrep EK. Podpore bodo tako kot do sedaj dodeljene za
preusmeritev in za izvajanje ekološkega kmetovanja. Za vstop je potrebno
imeti na kmetiji vsaj 1 ha kmetijskih površin ali vsaj 1 čebeljo družino v primeru
čebelarjenja, biti vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (RKG), prijaviti se
oziroma obnoviti prijavo v kontrolo pri
eni od kontrolnih organizacij (najkasneje do 31. decembra 2014 za kontrolo in
upravičenost do plačil v letu 2015) ter
imeti pred vnosom zbirne vloge izdelan
program aktivnosti. Predhodna usposabljanja za vstop pri tem ukrepu niso obvezna, kljub temu pa bodite na to obvezo pozorni tisti, ki boste ukrep EK kombinirali z vključitvijo v ukrep KOPOP.
Obveznost vključenosti v ukrep EK se
prevzame za dobo petih let. Ukrepa EK
se med trajanjem obveznosti ne more
zamenjati z drugimi ukrepi programa razvoja podeželja.
Velikost skupne površine na kmetijskem
gospodarstvu (KMG), ne glede na vrsto
dejanske rabe, za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep EK, so enake kot
pri KOPOP. Obseg površine, vključene
v obveznost, se med leti lahko poveča
ali zmanjša za največ deset odstotkov
glede na prvo leto obveznosti. V prime14
ru večjega povečanja vključenih površin
bo možno obstoječo obveznost nadomestiti z novo petletno obveznostjo.
Če se bo KMG vključilo hkrati v ukrepa
KOPOP in EK, pri čemer bodo določene
omejitve glede vključevanja v izvajanje
KOPOP zahtev, bo potrebno pripraviti le
en, skupen program aktivnosti.
V času trajanja 5-letne obveznosti se
bodo morali vključeni v ukrep EK vsako
leto usposabljati vsaj 6 ur, najmanj enkrat v času trajanja obveznosti uporabiti storitev individualnega svetovanja,
vsako leto pridobiti certifikat za ekološko pridelavo ter rediti travojede živali,
če bo KMG uveljavljalo plačilo za trajno
travinje. Poleg tega bodo morala KMG,
ki bodo prvič vstopila v kontrolo ekološkega kmetovanja, imeti v prvem letu
trajanja obveznosti (prvo leto preusmeritve) do 25. septembra tekočega leta
izdelan individualen načrt preusmeritve.
Plačila za vključitev v ukrep EK
V novem programskem obdobju se
spreminja tudi višina plačil po posameznih vrstah rabe. Ločeno so ovrednotena plačila za ekološko hmeljarstvo, drevesničarstvo in semenarstvo, na novo
pa je uvedeno plačilo za ekološko čebelarjenje. Glede na preteklo programsko obdobje se bodo plačila na njivskih
površinah, v zavarovanih prostorih in
trajnih nasadih večinoma dvignila, nižja plačila pa so predvidena za travniške
sadovnjake in trajno travinje. Podrobnosti so prikazane v preglednici 1.
Februar 2015
Preglednica 1. Višina plačil po vrstah rabe za vključenost v preusmeritev in v
izvajanje ukrepa EK
Preusmeritev
(€/ha)
Izvajanje
(€/ha oz.
na čebeljo
družino)
Njiva – poljščine
377,82
326,18
Vrtnine na prostem
600,00
600,00
Vrtnine v zavarovanih prostorih
600,00
600,00
Oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi
sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha
pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/
ha pri nasadih z ostalimi sadnimi vrstami in
nasadih z mešanimi sadnimi vrstami
900,00
676,60
Travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto
50–200 dreves/ha
291,33
189,33
Vinogradi
900,00
692,74
Hmeljišče
900,00
900,00
Drevesnica
900,00
900,00
Trajno travinje
272,87
136,12
Vrsta rabe
Pridelava semenskega materiala kmetijskih
rastlin:
a)
poljščine
800,00
600,00
b)
krmne rastline
800,00
600,00
c)
vrtnine
800,00
600,00
Čebelarjenje
22,31
Plačilo za trajno travinje je vezano na travojede živali (govedo, drobnica, konji, jelenjad) ter na spodnjo mejo povprečne letne obtežbe 0,5 GVŽ/ha trajnega travinja.
Če KMG ne dosega povprečne letne obtežbe, se plačilo odobri le za toliko površin,
za kolikor se lahko zagotovi obtežba 0,5 GVŽ/ha trajnega travinja glede na število
travojedih živali, vključenih v ekološko rejo živali na KMG.
Po literaturi KGZS
Pripravila: Marija Kresnik
Februar 2015
15
SEZNAM DOVOLJENIH SREDSTEV V
EKOLOŠKEM KMETOVANJU
MINERALNO TEŽKO TOPNA GNOJILA
Hypercorn
N-G-K Surovi fosfat
KALIJEV SULFAT
MAGNEZIJEV SULFAT
PATENTKALIJ
BITTERSALZ
KALIJEV KLORID*
KIZERIT
PATENTKALI
PATENT - PK
LITHO KR +
MLETI DOLOMIT
PLANTELLA KALCIVIT
APNENČAVA MOKA
APNENEC IGM
N-G-K MAGNESIA
CALCIVIT NP
CALCIVIT VP
DOLOMIT
APNENČEVA MOKA
APNIN - Mg
KALCIJEV SULFAT
KAMENA MOKA
DOLOPHOS 15
DOLOPHOS 26
FOLIARNA TEKOČA GNOJILA
AGROVIT HSF
ALGACIFO 3000
AMINOVITAL
BIOCIN-F
BIO PLANTELA HUMIN
BIO PLANTELA TOPGREN
BIO PLANTELLA VITA
BIO PLANTELA VRT
BIOFA ALGENEXTRAKT
BORAPID
BOROGREN
CIFO MIKROM
16
CORALITE KR+
CURAPID
FER 6 PLUS
FERAPID
FITOLIFE*
FOLIACON Fe*
GOEMAR BM 86
HERBAGREN*
HORTY Ca KOREKTOR*
KALCIJEV KLORID
KELAGREEN Cu, Fe, Mn, Zn,
KELAMYTH Fe, MP6
LITHOVIT
MANRAPID
MASQUOL 22
MASQUOL 70
MEGAGREEN*
MICRO COMBI
MICROHAS Fe
MULTI-PEPTON*
NEW CAL*
N-G-K PLUS-9-FRUCHT
N-G-K BLATT
NUTRIGREN AD*
OLIGOGREN
POLY-AMIN*
PRP BLAUWASSER PFLANZEN
SYNTHRON EDTA Fe L 6%
VITAVEN
ZINRAPID
PROTIFERT KALCIJ
PROTIFERT LMW
LABICUPER (foliarno gnojilo)
LABISINERGIC (foliarno gnojilo)
Februar 2015
RAZNA GNOJILA
BIOCOMPLEX 900
BIOCOMPLEX 900+2
BIOCOMPLEX GRANULAT
BIOCOMPLEX W
BIOCOMPLEX W GRANULAT
BIOCOMPLEX 200
BIOCOMPLEX 400
BIOCOMPLEX SEED
BIOCOMPLEX T
BIOCOMPLEX T GRANULAT
BIOCOMPLEX ROOT
BIOCOMPLEX ANTISTRES
BIOCOMPLEX KOMPOSTER – TEKOČI
BIOCOMPLEX SPECIAL
BIOGEN
BIOGEN-L
SEPTOGEN
TERRA FERT FOLIAR
TERRA FERT SOIL
ZDRAVKO
ZALIVKO
SADJARKO
ČRN POSIP
AGROSOL
VIANO UNIVEZALNO ORGANSKO GNOJILO NPK 6-7-8 *
VIANO ORGANSKO GNOJILO MIX PROF BIO 1 NPK 9-3-3 *
VIANO ORGANSKO GNOJILO MIX PROF BIO 2 NPK 6-5-10 (+4 MgO)*
VIANO ORGANSKO GNOJILO MIX PROF BIO 3 NPK 4-4-4 (+2 MgO)
VIANO ORGANSKO GNOJILO MIX PROF BIO 4 NPK 3-6-12 (+3 MgO)*
VIANO POSPEŠEVALEC KOMPOSTIRANJA*
RADIGEN (gnojilo – mešanica mikrohranil),
DCM ECO-MIX 1 NPK 9-3-3 (organsko gnojilo)*
DCM ECO-MIX 2 NPK 7-3-12 (organsko gnojilo)*
DCM ECO-MIX 4 NPK 7-7-10(organsko gnojilo)*
STALATICO
HORTYFLOR
DUNG 5
DUNG
AZOCOR 6*
AZOCOR 105*
BIO PLANTELA ORGANIK
BIOGRENA*
BIOILSA 11*
ORGANO PLANT N
AGROVIT
BIOZOLFO
CALCIORGANICO
ECOFERRO 250
FERTILDUNG
FERTILPOLLINA
PECOS
BIOSOL*
* SREDSTVA NISO DOVOLJENA ZA ČLANE BIODAR
Februar 2015
17
KOPOP - KMETIJSKO OKOLJSKO
PODNEBNA PLAČILA ZA
OBDOBJE 2015-2020
Lansko poletje je naša država oziroma v njenem imenu Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano poslalo v Bruselj prvi predlog PRP programa razvoja podeželja. V prepričanju, da bo stvar do konca leta potrjena, smo vas takrat seznanili tudi s prvim predlogom KOPOPA. Meseci so bežali, vmes so iz Bruslja prišle
dopolnitve in nove zahteve in stvar se je spremenila in tako smo vam novembra
predstavili v naših aktualnih novicah novo verzijo ukrepov KOPOP. V času novembra in decembra ste se zainteresirani udeležili 6-urnih izobraževanj, na katerih so
bile podane vsebine KOPOP-a, a stvar se je še kar spreminjala in je decembra bila
v Bruselj poslana nova verzija našega PRP. Tu pa se še zgodba ni končala in tako
je januarja v Bruselj bila poslana tretja verzija PRP. Ta je v petek, 13.2.2054, dobila
odobritev evropske komisije. Glede na vse zgoraj navedeno vidite, da so se stvari
nenehno spreminjale in dopolnjevale in tako tudi nam ni lahko pri razlaganju vseh
teh sprememb, ki so se vrstile iz tedna v teden. Kljub vsem spremembam pa se pripravljamo na izvedbo letošnje subvencijske kampanje (od 1.3.2015 do 5.5.2015),
v pričakovanju, da bodo po potrditvi programa PRP sprejete tudi vse ostale zakonske podlage za to, da bomo uspešno začeli in zaključili letošnjo subvencijsko
kampanjo. Tako vam v spodnjih vrsticah podajamo informacije povzete po brušuri
in potrjenem PRP.
Na vprašanje, ali se naj kmetija vključi v ponujene ukrepe KOPOP-a ali pa ne, pa je
seveda odvisno od tega, kako se kmetija vidi v teh ukrepih in nenazadnje tudi kako
so le-ti kmetiji »pisani na kožo«. Za boljšo informiranost in morda tudi odločitev vam
priporočam prebiranje spodnjega sestavka.
NAMEN UKREPA
Ukrep KOPOP je namenjen ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih
praks, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Podpora je tako
namenjena tistim kmetijskim gospodarstvom (KMG), ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varovanju
vodnih virov, ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju
podnebnim spremembam. Aktivnosti, ki se bodo izvajale in bodo prispevale k ohranjanju oz. izboljšanju stanja, so v ukrepu KOPOP definirane kot zahteve v okviru
operacij.
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE UKREPA KOPOP
Ukrep KOPOP sestavlja 19 operacij, znotraj katerih so obvezne in, kjer so na voljo,
tudi izbirne zahteve. Upravičenec lahko na isti površini istočasno izvaja več operacij oz. zahtev. V vsakem primeru mora prevzete obveznosti KOPOP (obvezne
18
Februar 2015
in izbirne zahteve) izvajati pet let. Po preteku petih let bo možno letno podaljšanje
obveznosti. Seznam dovoljenih kombinacij KOPOP operacij in zahtev bo dostopen
na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in
Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).
Ohranja se pravilo iz PRP 2007−2013, da je najmanjša upravičena površina za
posamezno zahtevo 0,1 ha. Na KMG mora biti v posamezno zahtevo vključenih
najmanj 0,3 ha površin. Novost ukrepa KOPOP je, da mora KMG imeti skupno najmanj 1 ha kmetijskih površin, sicer vstop v ukrep KOPOP ne bo možen.
KMG bo ob vstopu v ukrep KOPOP moral najprej izpolnjevati pogoje upravičenosti.
S prevzemom obveznosti pa bodo v obdobju trajanja obveznosti morali biti izpolnjeni splošni pogoji za izvajanje ter posamezne zahteve operacij, ki jih bo upravičenec izbral.
Pogoji upravičenosti
Ob vstopu v ukrep mora KMG izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti:
• obsegati mora najmanj 1 ha kmetijskih površin;
• vpisano mora biti v register kmetijskih gospodarstev (RKG);
• nosilec KMG mora imeti opravljen 6-urni program usposabljanja s področja
kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin;
• izdelan mora imeti program aktivnosti kmetijskega gospodarstva.
Če KMG pogojev upravičenosti ne izpolni, ne more vstopiti v ukrep KOPOP.
Program aktivnosti
Novost v ukrepu KOPOP je tudi program aktivnosti (PA), ki ga morajo imeti nosilci
KMG najkasneje en dan pred vnosom zbirne vloge (razen v letu 2015 najkasneje
na dan vnosa zbirne vloge). Namen priprave PA je informirati in pravočasno usposobiti upravičence za izvajanje ukrepa KOPOP. Obenem se v PA definirajo vse
aktivnosti in obveznosti, ki se bodo na KMG izvajale iz naslova ukrepa KOPOP.
PA izdela izvajalec svetovanja v sodelovanju z nosilcem KMG (upravičencem). V
primeru sprememb oz. dopolnitev izbora zahtev in kombinacij ukrepa KOPOP je
potrebno PA dopolniti (novelirati). Če se upravičenec vključi v KOPOP in EK, se
izdela en PA za oba ukrepa.
Za vsak KMG bo treba izpolniti podatke o analizah tal in gnojilnih načrtih za tiste
GERK-e, na katerih se uporabljajo mineralna gnojila,zato morajo nosilci gnojilne
načrte z analizami tal prinesti na izdelavo PA.
V zvezi z analizo tal in gnojilnim načrtom morajo upravičenci upoštevati naslednje:
• Gnojilni načrt mora biti izdelan na podlagi analize tal, ki ni starejša od petih let.
Kot še veljaven datum analize tal za leto 2015 se upošteva datum 1. 1. 2010.
To pomeni, da gnojilni načrt, izdelan na primer 15. 3. 2015 na podlagi analize
tal z veljavnostjo 1. 3. 2010, ni ustrezen, saj je bila analiza tal v času izdelave
gnojilnega načrta že starejša od petih let. Na gnojilnem načrtu mora biti naveden datum izdelave tega načrta in ne le datum, ko je bil natisnjen.
• Analiza tal mora biti izdelana vsaj za naslednje parametre: P, K in organska
snov. Za travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna.
Februar 2015
19
•
•
•
Na analizi tal morajo biti navedeni vsi GERK-i, za katere je izdelana. Iz analize
tal mora biti razvidno, kdo je le-to izdelal in datum analize tal.
Obstoječe analize tal, ki so še veljavne, morajo vsebovati vse zgoraj navedene
zahtevane podatke. V nasprotnem primeru jih je treba dopolniti z manjkajočimi
podatki. Če gre za manjkajočo navedbo GERK-ov, za katere je analiza tal izdelana, ali pa analiza tal ne vključuje zahtevanih parametrov, jo je treba ustrezno
dopolniti. Tovrstno dopolnitev analize tal izvede laboratorij.
Kot pripomoček pri jemanju vzorcev tal se uporabijo Navodila za odvzem vzorcev tal, namenjenih za kemijsko analizo, ki so dostopna prek spletnih strani
MKGP, ARSKTRP in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Splošni pogoji
Upravičenec mora:
• v obdobju trajanja obveznosti vsako leto opraviti najmanj 4-urni program usposabljanja v zvezi s kmetijsko okoljsko podnebnimi vsebinami;
• v prvih treh letih trajanja obveznosti najmanj enkrat uporabiti storitev svetovanja, v okviru katere se upravičencu svetuje glede pogojev in zahtev ter pravilnega izvajanja prevzetih kmetijsko okoljsko podnebnih obveznosti;
• ves čas trajanja obveznosti voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se
izvajajo pri ukrepu KOPOP;
• upoštevati prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav.
OPERACIJE
Ukrep KOPOP vključuje naslednje operacije:
1. Poljedelstvo in zelenjadarstvo;
2. Hmeljarstvo;
3. Sadjarstvo;
4. Vinogradništvo;
5. Trajno travinje I;
6. Trajno travinje II;
7. Posebni traviščni habitati;
8. Traviščni habitati metuljev;
9. Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov;
10. Steljniki;
11. Vodni viri;
12. Ohranjanje habitatov strmih travnikov;
13. Grbinasti travniki;
14. Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri;
15. Planinska paša;
16. Visokodebelni travniški sadovnjaki;
17. Ohranjanje mejic;
18. Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje;
19. Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija.
20
Februar 2015
OBMOČJE IZVAJANJA
Določene operacije se lahko izvajajo na območju celotne Slovenije in prispevajo
k varovanju okolja nasploh, nekatere operacije pa se lahko izvajajo na omejenih
območjih, ki so problematična z vidika onesnaževanja kmetijskega izvora, to so
prispevna območja vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode
iz Načrta upravljanja voda (NUV) ter območjih, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja posebnih traviščnih habitatov
(HAB), traviščnih habitatov metuljev (MET) in steljnikov (STE), območja pojavljanja
ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR), osrednje območje pojavljanja medveda
in območje pojavljanja volka). Za ta območja so izdelani grafični sloji. Če upravičenci informacije, ali njihove površine ležijo v zgoraj omenjenih območjih, še nimajo,
bodo to izvedeli najkasneje pri vnosu PA, grafični sloji teh območij pa bodo razvidni
tudi iz spletnega pregledovalnika, dostopnega prek spletnih strani MKGP. Območja
bodo opredeljena tudi v nacionalni uredbi, ki ureja plačila za ukrep KOPOP. Določene operacije so glede na to, na katerih območjih ležijo posamezna zemljišča, med
seboj povezane. V tem primeru se upravičenci lahko v take operacije vključijo le,
če izvajajo vse obvezne zahteve povezanih operacij.
TRAJANJE OBVEZNOSTI
Upravičenec se z vstopom v ukrep KOPOP obveže, da bo na KMG ta ukrep izvajal
ves čas trajanja obveznosti, to je najmanj pet let. V ukrep KOPOP je možno vstopiti
v letih 2015 in 2016, razen operacij Posebni traviščni habitati, Traviščni habitati metuljev, Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Steljniki, Vodni viri, Ohranjanje
habitatov strmih travnikov, Grbinasti travniki, Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Planinska paša in Visokodebelni travniški sadovnjaki, v katere
je mogoče vstopiti v letih 2015-202. V zahtevo »Pokritost tal čez zimo v vinogradih,
kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino« znotraj operacije Vinogradništvo
je mogoče vstopiti le v letu 2016, v operacijo Ohranjanje mejic pa v letih 2016-2020.
Odstopanja od petletne obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih:
• če se v obdobju trajanja obveznosti celotno zemljišče oz. del zemljišča, na
katero se nanaša obveznost ali KMG prenese na drug KMG, lahko omenjeni
KMG prevzame to obveznost ali pa obveznost preneha veljati, vračilo že prejetih sredstev pa se ne zahteva;
• zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, kot npr. smrt upravičenca, huda naravna
nesreča, pogin domačih živali ipd. Odpoved najemne pogodbe se ne šteje
kot višja sila ali izjemne okoliščine. Po zaključku petletne obveznosti bo
mogoče letno podaljšanje te obveznosti, podaljšati pa bo mogoče le celotno
obveznost.
SPREMEMBA POVRŠIN, VKLJUČENIH V OBVEZNOST
Obseg površine, vključene v obveznost, se lahko med leti spreminja za največ 10
% glede na prvo leto vstopa v KOPOP.
Februar 2015
21
KONTROLNI SISTEM
Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) vključno s kontrolo navzkrižne
skladnosti in kontrolo izvajanja obveznosti za ukrep KOPOP izvaja ARSKTRP v
skladu z relevantnimi predpisi EU in nacionalnimi predpisi.
SPREMEMBE NACIONALNE ZAKONODAJE IN ZAKONODAJE EU
V primeru sprememb nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU se obstoječe obveznosti za ukrep KOPOP uskladijo s temi spremembami. Če upravičenec take
prilagoditve ne sprejme, njegova obveznost izvajanja ukrepa KOPOP preneha, pri
čemer mu prejetih sredstev za obdobje, ko je obveznost veljala, ni treba vrniti.
HRAMBA DOKUMENTACIJE
Upravičenci morajo na KMG pet let po zadnji pridobitvi plačila za ukrep KOPOP
hraniti vse račune o nakupu (npr. gnojil, sredstev za varstvo rastlin, feromonskih
vab, sadilnega materiala ipd.), razne deklaracije (npr. za gnojila, sredstva za varstvo rastlin, feromonske vabe ipd.), pogodbe z izvajalci raznih storitev (npr. za
mehansko zatiranje plevelov, konzervirajočo obdelavo ipd.), račune za opravljene
storitve s strani strojnega krožka (npr. za mehansko zatiranje plevelov, konzervirajočo obdelavo ipd.) in drugo dokumentacijo (npr. dokazilo, iz katerega je razviden
rodovnik pastirskih psov, dokazilo, da so pastirski psi cepljeni ipd.) v zvezi z izvajanjem navedenega ukrepa.
OPIS OPERACIJ
Pri opisu operacij sem izpustil opis tistih operacij, ki niso pomembne za kmetije z
našega območja!
1. POLJEDELSTVO IN ZELENJADARSTVO
Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo prispeva k izboljšanju stanja tal in voda prek izboljšanja
rodovitnosti in strukture tal, povečevanja mikrobiološke aktivnosti tal, varovanja tal pred škodljivimi vplivi vremena (zaskorjenost, izguba vlage,
erozija), fitosanitarnih učinkov, kot so manjša
zapleveljenost, manjša prisotnost škodljivcev in
povzročiteljev bolezni, preprečevanje izpiranja
hranil v podtalje. Operacija vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve, ki se izvajajo na njivskih
površinah (na GERK-ih z vrstama rabe »1100 njive« in »1170 – jagode na njivi«). Upravičenec
mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev
te operacije. Izbirne zahteve je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni
zahtevi, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi, razen izbirne
zahteve POZ_FFSV: Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na
najožjih vodovarstvenih območjih«, ki se izvaja na vseh njivskih površinah KMG.
22
Februar 2015
Upravičenci, katerih površine ležijo na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda in območjih vodnih teles podzemne vode iz NUV, se v izvajanje operacije
Poljedelstvo in zelenjadarstvo lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v
izvajanje operacije Vodni viri z najmanj 30 % njivskih površin na območju Dravske
kotline in najmanj 20 % njivskih površin na drugih območjih iz NUV (Savinjska kotlina in Murska kotlina ter prispevna območja zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško,
Gajševsko in Ledavsko jezero).
1. POLJEDELSTVO IN ZELENJADARSTVO
Obvezni zahtevi
zahteva
Petletni kolobar
(POZ_KOL)
Nmin analiza
(POZ_NMIN)
Februar 2015
pogoji
Plačilo
letno
V petletni kolobar - tri različne kmetijske rastline kot glavni po- 114,78 €/
sevek, žita v kolobarju največ trikrat, koruza največ trikrat, ven- ha
dar nikoli zaporedoma. Dosevki ne predstavljajo ene od treh
različnih kmetijskih rastlin. Zamenjava kmetijskih rastlin ne sme
poslabšati kolobarja Petletni kolobar zasnovan že ob vstopu
v operacijo. Prezimni posevek, za katerega se pridobi plačilo
v okviru zahteve POZ_ZEL za tekoče leto, se v naslednjem
letu lahko vključi v zahtevo POZ_KOL, vendar do plačila za to
zahtevo v tem letu ni upravičen, pogoji glede kolobarjenja pa
so izpolnjeni.
•
Obseg: vse njivske površine, katerih velikost je večja ali
enaka 0,1 ha.
•
Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti ne sme spreminjati.
•
Območje izvajanja: celotna Slovenija, razen najožja vodovarstvena območja (VVO I).
Zahteva Nmin analiza pomeni izvajanje hitrih talnih testov 22,62 €/ha
na vsebnost mineraliziranega dušika v tleh neposredno pred
dognojevanjem,s čimer se določi optimalni odmerek dušika
glede na dejansko stanje zaloge mineraliziranega dušika v tleh
v določeni razvojni fazi kmetijske rastline glavnega posevka.
Minimalno število analiz na GERK: če je površina posevka do 3
ha je potrebna ena analiza, pri površini posevka od 3 do 10 ha
sta potrebni dve analizi, pri površini posevka nad 10 ha posevka so potrebne štiri analize. Obvezno usposabljanje v zvezi z
odvzemom vzorcev tal za analizo. Rezultat analize, ki ga hrani
upravičenec na KMG, mora vključevati
naslednje podatke: datum izdelave analize; številko GERK-a
(GERK-PID); vrsta kmetijske rastline; gnojilni nasvet.
Obseg: vse njivske površine, katerih velikost je večja ali
•
enaka 0,1 ha.
•
•
Območje izvajanja: celotna Slovenija, razen VVO I.
23
Gnojenje z
organskimi
gnojili z nizkimi
izpusti v zrak
(POZ_NIZI)
Setev rastlin za
podor (zeleno
gnojenje) (POZ_
POD)
Uporaba
protiinsektnih
mrež (POZ_
FFSM)
Uporaba samo
fitofarmacevtskih sredstev,
ki so dovoljena
na najožjih vodovarstvenih
območjih (POZ_
FFSV) – izbirna
zahteva
Uporaba zastirk
ali mehansko
zatiranje
plevelov (POZ_
MEHZ)
24
Izbirne zahteve
Zahteva pomeni nanos tekočih organskih gnojil s cisternami za
neposreden vnos v tla ali nanos na površino tal neposredno
pred setvijo in takojšnjo inkorporacijo. Nanos na površino tal
pomeni raztros tekočih organskih gnojil skozi cevi ali sani, ki se
vlečejo po tleh. Gnojenje neposredno pred setvijo pomeni, da
od inkorporacije do setve ne sme poteči več kot sedem koledarskih dni. Takojšnja inkorporacija
pomeni inkorporacijo v 24. urah. Zahteva se mora na opisan
način izvajati ves čas trajanja obveznosti. Uporaba opreme z
razpršilno ploščo ni dovoljena.
•
Obseg: del njivskih površin, vendar na celem GERK-u.
•
Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti lahko spreminja.
•
Območje izvajanja: celotna Slovenija.
V okviru zahteve se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega posevka. Pred setvijo naslednje kulture se posevek podorje. Zahteva se lahko uveljavlja le kot neprezimni posevek.
•
•
•
Pri izvajanju te zahteve se posevke oz. površine prekriva s
protiinsektnimi mrežami z namenom zaščite kmetijskih rastlin
pred insekti, pri čemer uporaba insekticidov ni dovoljena. Kot
upravičene površine se lahko štejejo površine, ki so bile v posameznem letu pokrite z mrežo, pri čemer mora protiinsektna
mreža zadoščati za vsaj eno tretjino površin, vključenih v zahtevo. V posameznem letu se protiinsektna mreža lahko prestavi
največ trikrat.
•
Obseg: del njivskih površin (najmanj 20 %), vendar na celem GERK-u.
•
•
Pri izvajanju zahteve se uporabljajo samo fitofarmacevtska
sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na VVO I. Seznam
aktivnih snovi, ki jih je na VVO I prepovedano uporabljati, je
dostopen prek spletnih strani MKGP in ARSKTRP.
•
Obseg: vse njivske površine.
•
•
95,28 €/ha
126,00 €/
ha
215,34 €/
ha
26,52 €/ha
V okviru zahteve se v glavnih posevkih tla prekrivajo z zastirka- 89,46 €/ha
mi oz. izvaja mehansko zatiranje plevelov, pri čemer uporaba
herbicidov ni dovoljena. Mehansko zatiranje plevelov se izvede
najkasneje do 25. 10. tekočega leta.
•
•
•
Februar 2015
Konzervirajoča
obdelava tal
(POZ_KONZ)
Ozelenitev
njivskih površin
(POZ_ZEL)
Neprezimni
medonosni
posevki (POZ_
NEP)
Zahteva pomeni minimalno obdelavo tal za glavni posevek z
rahljalnikom (gruber) in vrtavkasto brano, pri čemer oranje ni
dovoljeno. Konzervirajočo obdelavo tal je potrebno izvesti najkasneje do 25.10. tekočega leta.
•
•
•
Setev prezimnih posevkov (npr. ozimna pšenica, ozimna ogrščica ipd.) najkasneje do 25. 10. tekočega leta. Tla morajo biti
pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. 11. tekočega leta do
najmanj 15. 2. naslednjega leta. Obdelava ozelenjenih njivskih
površin je dovoljena po 15. 2. naslednjega leta, pri tej obdelavi
uporaba herbicidov ni dovoljena. Zahteva se izvaja samo na
njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 %. Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden
na najmanj 70 % površine.
•
•
•
Setev neprezimnih medonosnih posevkov je potrebno opraviti
najkasneje do 1. 8. tekočega leta. Tla morajo biti z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. 8. tekočega leta
do najmanj 16. 10. tekočega leta, obdelava ozelenjenih njivskih
površin pa je mogoča po 16. 10. tekočega leta. Pri izvajanju
zahteve uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil ni
dovoljena.
•
•
•
40,68 €/ha
113,88 €/
ha
93,60 €/ha
2. HMELJARSTVO
3. SADJARSTVO
Zahteve v okviru operacije Sadjarstvo so namenjene ohranjanju
in izboljšanju lastnosti in rodovitnosti tal z nadzorovano uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, zmanjševanju erozije ter
izpiranja hranil. Zahteve se izvajajo na površinah intenzivnih sadovnjakov in oljčnikov. Pri vseh zahtevah v okviru te operacije
mora gostota dreves znašati: oljčniki najmanj 150 dreves/ha,
nasadi sadovnjakov najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju, nasadi z ostalimi sadnimi vrstami in nasadi z mešanimi sadnimi vrstami najmanj 200 dreves/ha. Upravičenec mora izvaFebruar 2015
25
jati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
Izbirne zahteve je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi, in sicer
v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi.
SADJARSTVO
Obvezni zahtevi
Pogoji
Pri izvajanju zahteve se v intenzivnih sadovnjakih in oljčnikih v
obdobju od 15. 3. do 15. 8. tekočega leta za posamezne vrste
škodljivca uporabljajo feromonske vabe oz. lepljive plošče, s katerimi se spremlja številčnost in čas pojava škodljivcev. Pri določitvi števila potrebnih vab oz. lepljivih plošč se upošteva navodila
proizvajalca ali minimalno število potrebnih feromonskih vab oz.
lepljivih plošč, opredeljeno s strani strokovnih institucij s področja varstva rastlin. Pri izvajanju te zahteve število škropljenj ne
sme presegati največjega dovoljenega števila škropljenj, določenega v nacionalni uredbi, ki ureja plačila za ukrep KOPOP, in
objavljenega na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.
•
Obseg: del površin intenzivnih sadovnjakov oz. oljčnikov,
vendar na celem GERK-u.
•
•
Gnojenje
Pri izvajanju zahteve se za talno gnojenje lahko uporabljajo
samo z gnojili, samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi v skladu s Priki so dovolje- logo I Uredbe 889/2008/ES.
na v ekološki •
Obseg: vse površine intenzivnih sadovnjakov oz. oljčnikov.
pridelavi
•
(SAD_EKGN) •
Izbirne zahteve
Zahteva
Pogoji
Uporaba meGre za alternativno metodo varstva rastlin s feromonskimi distode konfuzije penzorji, ki se uporabljajo pred začetkom ali na samem začetku
in dezorienpojava škodljivcev. Število potrebnih dispenzorjev je določeno
tacije (SAD_
z navodili proizvajalca dispenzorjev. Pri izvajanju te zahteve se
KONF)
upoštevajo priporočilastrokovnih institucij s področja varstva rastlin. Sadne vrste, ki so upravičene do plačila za izvajanje zahteve, so jablana, hruška, breskev in sliva/češplja.
•
Obseg: del površin intenzivnih sadovnjakov, vendar na celem GERK-u.
•
•
Pri izvajanju zahteve gre za mehansko zatiranje plevelov, ki se
Mehansko
zatiranje
izvaja v obdelovalnem pasu pod drevesi. Uporaba herbicidov ni
plevelov
dovoljena.
(pod drevesi) •
(SAD_MEHZ)
•
•
Zahteva
Uporaba feromonskih in
lepljivih vab
za potrebe
spremljanja
škodljivih
organizmov
(SAD_VABE)
26
Plačilo letno
144,96 €/ha
69,24 €/ha
Plačilo letno
180,30 €/ha
155,10 €/ha
Februar 2015
Pokritost tal v
medvrstnem
prostoru z negovano ledino
(SAD_POKT)
Gre za pokritost tal s koristnimi rastlinami. Zahteva se izvaja v 114,96 €/ha
vsakem drugem medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano
ledino. Po obiranju, vendar najkasneje do 30. 5. v letu vlaganja
zahtevka, se tla v medvrstnem prostoru obdelajo s podrahljačem, s čimer se razrahljajo od strojev zbita tla (kolesnice). V
podrahljana tla se poseje različne vrste rastlin v čisti setvi ali kot
mešanice, ki se jih zmulči najkasneje do 25. 10. v letu vlaganja
zahtevka.
•
•
Lokacija: ni pomembna.
•
4.VINOGRADNIŠTVO
Zahteve v okviru operacije Vinogradništvo so namenjene ohranjanju in izboljšanju lastnosti in rodovitnosti tal z nadzorovano uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, zmanjševanju erozije ter izpiranja
hranil. Zahteve se izvajajo na površinah vinogradov
z nagibom do vključno 35 % in z nagibom nad 35 %.
Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko
pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije. Izbirne zahteve je treba izvajati na isti kmetijski
površini kot obvezni zahtevi, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni
zahtevi.
VINOGRADNIŠTVO
Zahteva
Uporaba feromonskih in
lepljivih vab za
potrebe spremljanja škodljivih organizmov
(VIN_VABE)
Februar 2015
Obvezni zahtevi
Pogoji
Pri izvajanju zahteve se v vinogradih v obdobju od 15. 3.
do 15. 8. tekočega leta za posamezne vrste škodljivca
uporabljajo feromonske vabe oz. lepljive plošče, s katerimi
se spremlja številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva vinogradov. Pri določitvi števila potrebnih vab oz. lepljivih plošč se upošteva navodila
proizvajalca ali minimalno število potrebnih feromonskih
vab oz.lepljivih plošč, in je opredeljeno s strani strokovnih
institucij s področja varstva rastlin. Pri izvajanju te zahteve
število škropljenj ne sme
presegati največjega dovoljenega števila škropljenj, opredeljenega v nacionalni uredbi, ki ureja plačila za ukrep KOPOP,
in objavljenega na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.
•
Obseg: del površin vinogradov za nagibom do vključno
35 % oz. z nagibom nad 35 %, vendar na celem GERK-u.
•
•
Plačilo letno
Nagib do 35
%: 143,04 €/
ha
nad 35 %:
188,10 €/ha
27
Gnojenje samo
z gnojili, ki so
dovoljena v
ekološki pridelavi (VIN_EKGN)
Pri izvajanju zahteve se za talno gnojenje lahko uporabljajo
samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi v skladu s
Prilogo I Uredbe 889/2008/ES.
•
Obseg: vse površine vinogradov.
•
Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti ne sme
spreminjati.
•
Izbirne zahteve
Zahteva
Pogoji
Uporaba meto- Pri izvajanju zahteve se pred začetkom ali na samem začetde konfuzije in ku pojava škodljivcev uporabljajo feromonskimi dispenzorji.
dezorientacije
Število potrebnih dispenzorjev je določeno z navodili proi(VIN_KONF)
zvajalca dispenzorjev. Pri izvajanju te zahteve se upoštevajo priporočila strokovnih institucij s področja varstva rastlin.
•
Obseg: del površin vinogradov z nagibom do vključno
35 %, vendar na celem GERK-u.
•
Mehansko zati- Pri izvajanju zahteve se plevele v vrstnem prostoru zatira
ranje plevelov
brez uporabe herbicidov.
(pod trtami)
•
Obseg: del površin vinogradov z nagibom do vključno 35
(VIN_MEHZ)
% oz. z nagibom nad 35 %, vendar na celem GERK-u.
•
•
Zahteva se v posameznem letu izvaja v vsakem drugem
Pokritost tal v
vinogradih z ne- medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano ledino. Po trgovano ledino
gatvi, vendar najkasneje do 30. 5. v letu vlaganja zahtevka,
(VIN_POKT)
se tla v medvrstnem prostoru obdelajo s podrahljačem, s
čimer se razrahlja od strojev zbita tla (kolesnice). V podrahljana tla se poseje različne vrste rastlin v čisti setvi ali kot
mešanice. Rastline se zmulči najkasneje do 25. 10. v letu
vlaganja zahtevka.
•
35 % in vinogradov z nagibom nad 35 %, če so terasirani, vendar na celem GERK-u.
•
•
Pokritost tal čez Pri izvajanju zahteve se mora v posameznem letu po trgatvi
zimo v vinogra- tla v vsakem drugem medvrstnem prostoru, ki ni pokrit z
negovano ledino, zasejati z različnimi vrstami rastlin v čisti
dih, kjer medvrstni prostor
setvi ali kot mešanice. Rastline se zmulči najkasneje do 30.
5. naslednje leto. Zahtevo se lahko uveljavlja le v letu 2016,
ni pokrit z negovano ledino
pri čemer je potrebno setev opraviti po trgatvi leta 2015.
•
(VIN_MEDV)
35 % in vinogradov z nagibom nad 35 %, če so terasirani, vendar
•
na celem GERK-u.
•
•
Območje izvajanja: vinorodna dežela Primorska.
28
Nagib do 35
%: 76,80€/ha
nad 35 %:
96,96 €/ha
Plačilo letno
do 35 %:
180,30 €/ha
Nagib do 35
%: 163,44 €/
ha
nad 35 %:
227,10 €/ha
Nagib do 35
%: 105,30 €/
ha
nad 35 %:
171,12 €/ha
(če je terasiran)
Nagib do 35
%: 105,30 €/
ha
nad 35 %:
171,12 €/ha
Februar 2015
5. TRAJNO TRAVINJE I
Zahteve v okviru operacije Trajno travinje I so
namenjene ohranjanju biotske raznovrstnosti
in zmanjševanju emisij didušikovega oksida
ter amonijaka. Ob obvezni in ob izbirnih zahtevah velja za operacijo omejitev intenzivnosti
gospodarjenja z največjo dovoljeno obtežbo
kmetijskih zemljišč z živino. Zahteve se izvajajo na površinah trajnega travinja. Upravičenci,
katerih površine ležijo na ekološko pomembnih
območjih posebnih traviščnih habitatov (HAB),
traviščnih habitatov metuljev (MET) in steljnikov (STE) ali območjih pojavljanja ptic
vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR), se v operacijo lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske
raznovrstnosti (HAB, MET, STE ali VTR) z najmanj 20 % površin trajnega travinja
znotraj navedenih območij.
Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več
izbirnih zahtev te operacije. Izbirne zahteve je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno
zahtevo, če se izbirna zahteva lahko izvaja na delu površin trajnega travinja.
TRAJNO TRAVINJE I
Zahteva
Za GERK-e, ki so
večji od 1 ha, v
tekočem letu na
travniku površina
strnjenega nepokošenega pasu, ki
se pokosi naslednje leto, znaša 5
do 10 % površine
travnika (TRZ_I_
NPAS)
Februar 2015
Obvezna zahteva
Pogoji
Pri izvajanju zahteve se v tekočem letu na GERK-u, katerega površina je večja od 1 ha, pusti nepokošen pas
travnika v obsegu 5 do 10 % površine GERK-a. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošen pas je
treba pokositi naslednje leto od 1. 3. naprej. Če je površina
GERK-a 10 ha ali več, je strnjen nepokošen pas lahko v
dveh ali več delih. Nepokošen pas ne sme biti manjši od
0,05 ha in večji od 1 ha.
•
Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih površin (povprečna letna obtežba); razen kadar
se zahteva izvaja na območjih HAB mora biti povprečna letna obtežba od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali/
ha kmetijskih površin, na območjih MET, STE ali VTR
pa od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih površin.
•
Obseg: del površin trajnega travinja, vendar na celem
GERK-u.
•
•
Plačilo letno
50,04 €/ha;
razen na območjih HAB:
42,50 €/ha;
na območjih
MET: 28,70
€/ha letno;
na območjih
VTR: 20,10
€/ha in na
območjih
STE: 20,10
€/ha letno.
29
Zahteva
Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak
(TRZ_I_NIZI)
Spravilo mrve s
travinja (TRZ_I_
MRVA)
Opustitev silaže
(TRZ_I_OSIL)
izbirna zahteva
Pogoji
Pri izvajanju zahteve se tekoča organska gnojila na površino tal nanaša s pomočjo vlečnih cevi ali vlečnih sani
ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z
razpršilno ploščo ni dovoljena.
Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/ha kmetij•
skih površin (povprečna letna obtežba); razen kadar se
zahteva izvaja na območjih HAB mora biti povprečna
letna obtežba od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha
kmetijskih površin, na območjih MET, STE ali VTR pa
od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih površin.
•
GERK-u.
•
•
Območje izvajanja: celotna Slovenija
Zahteva se izvaja na način, da se trava pospravi v obliki
mrve, siliranje pa ni dovoljeno, zato na KMG ne sme biti
travne silaže.
•
Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih površin (povprečna letna obtežba); razen kadar se
zahteva izvaja na območjih HAB mora biti povprečna
letna obtežba od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha
kmetijskih površin; na območjih MET, STE ali VTR pa
od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih površin.
•
Obseg: vse površine trajnega travinja.
•
spreminjati.
•
Zahteva se izvaja na način, da se trava pospravi v obliki
mrve, usmerjena je v sušenje in dosuševanje krme. Prepovedano je tudi siliranje krme, ki se pridela na njivah, zato
na KMG ne sme biti nobene silaže.
· Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih
površin (povprečna letna obtežba); razen kadar se zahteva
izvaja na območjih HAB mora biti povprečna letna obtežba
od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih površin;
na območjih MET, STE ali VTR pa od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih površin.
•
•
spreminjati.
•
Plačilo letno
38,52 e/ha
25,26 €/ha
razen kadar
se zahteva
izvaja na
območjih
HAB: 7,10
€/ha letno;
na območjih
MET: pa
8,10 €/ha
letno.
45,84 €/ha
6. TRAJNO TRAVINJE II
Zahteve v okviru operacije Trajno travinje II so namenjene ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij didušikovega oksida ter amonijaka. Pomenijo
spremembo obstoječih kmetijskih praks. Ob obvezni in ob izbirnih zahtevah velja
30
Februar 2015
za operacijo omejitev intenzivnosti gospodarjenja z največjo dovoljeno obtežbo
kmetijskih zemljišč z živino. Zahteve se izvajajo na površinah trajnega travinja.
Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih
traviščnih habitatov (HAB), traviščnih habitatov metuljev (MET) in steljnikov (STE)
ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR), se v operacijo
lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti (HAB, MET, STE ali VTR) z najmanj
20 % površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali obe
izbirni zahtevi te operacije. Izbirni zahtevi je treba izvajati na isti kmetijski površini
kot obvezno zahtevo, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo,
če se izbirna zahteva lahko izvaja na delu površin trajnega travinja.
TRAJNO TRAVINJE II
Zahteva
Opustitev
silaže (TRZ_
II_OSIL)
Zahteva
Za GERK-e, ki
so večji od 1
ha, v tekočem
letu na travniku površina
strnjenega
nepokošenega pasu, ki se
pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 %
površine travnika (TRZ_II_
NPAS)
Februar 2015
Obvezna zahteva
Pogoji
Pri izvajanju zahteve se pokošena trava pospravi v obliki mrve,
usmerjena je v sušenje in dosuševanje krme. Prepovedano je
tudi siliranje krme, ki se pridela na njivah, zato na KMG ne sme
biti nobene silaže.
•
Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih površin (povprečna letna obtežba); razen kadar se zahteva
•
•
•
izbirna zahteva
Pogoji
Pri izvajanju zahteve se v tekočem letu na GERK-u, katerega
površina je večja od 1 ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu 5 do 10 % površine GERK-a. Na nepokošenem pasu paša
ni dovoljena. Ta nepokošen pas je treba pokositi naslednje leto
od 1. 3. naprej. Če je površina GERK-a 10 ha ali več, je strnjen
nepokošen pas lahko v dveh ali več delih. Nepokošen pas ne
sme biti manjši od 0,05 ha in večji od 1 ha.
•
Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih
površin(povprečna letna obtežba); razen kadar se zahteva
•
Obseg: del površin trajnega travinja, vendar na celem GERK-u.
•
•
Plačilo letno
45,84 €/ha
Plačilo letno
50,04 €/ha,
razen na območjih HAB:
42,50 €/ha letno; območjih
MET:28,70 €/
ha letno; območjih VTR:
20,10 €/ha
letno in območjih STE:
20,10 €/ha
letno
31
Gnojenje z
organskimi
gnojili z nizkimi izpusti v
zrak (TRZ_II_
NIZI)
Pri izvajanju zahteve se tekoča organska gnojila na površino 41,64 €/ha
tal nanaša s pomočjo vlečnih cevi ali vlečnih sani ali z vnosom
gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni
dovoljena.
•
Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/ha kmetijskih površin (povprečna letna obtežba); razen kadar se zahteva
•
GERK-u.
•
•
7. POSEBNI TRAVIŠČNI HABITATI
Operacija Posebni traviščni habitati pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks in se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, kjer se pojavljajo prostoživeče
živalske in rastlinske vrste in habitatni tipi, katerih stanje ohranjenosti je neposredno odvisno od izvajanja (ne)ustrezne kmetijske
rabe. Namenjena je ohranjanju kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000, vezanih na
travnike (npr. rastline, metulji, ptice ipd.), ter travnikov, ki so vrstno
raznoliki in pestri. Operacija se izvaja na GERK-ih z vrstami rabe
»1300 – trajni travnik«.
Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni
zahtevi te operacije. Izbirni zahtevi je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni
zahtevi, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi, če se izbirna zahteva lahko izvaja na delu površin trajnega travinja. Upravičenec mora vsako leto zagotoviti, da to operacijo izvaja najmanj na 20 % površin trajnega travinja znotraj ekološko
pomembnih območij traviščnih habitatov (HAB).
POSEBNI TRAVIŠČNI HABITATI
Obvezna zahteva
Pogoji
Plačilo letno
Pri izvajanju zahteve velja prepoved košnje in paše do 30. 6. 157,50 €/ha
tekočega leta na območjih posebnih traviščnih habitatov.
letno; razen ob•
Obtežba: 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha (povprečna močij vinorodne
letna obtežba).
Haloze, Ličenca
•
Obseg: del površin trajnega travinja (najmanj 20 % povr- pri Poljčanah,
Osrednje Slošin travinja), vendar na celem GERK-u.
•
Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti ne sme spre- venske gorice,
minjati.
Dravinja s pri•
Območje izvajanja: ekološko pomembna območja po- toki,: 238,20 €/
sebnih traviščnih habitatov.
ha. *
*Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB_KOS z: operacijo KRA_GRB, plačilo znaša 17,60 eura/
ha letno; ukrepom ekološko kmetovanje pa 25,00 eura/ha letno.
Zahteva
Košnja/paša
ni dovoljena
do 30. 6.
(HAB_KOS)
32
Februar 2015
Gnojenje
samo z organskimi
gnojili v
omejeni količini (HAB_
ORGG)
Pri izvajanju zahteve je letni vnos dušika iz organskih gnojil
omejen na količino do 40 kg/ha. Uporaba mineralnih gnojil ni
dovoljena.
•
Obtežba: 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha (povprečna
letna obtežba).
•
Obseg: del površin trajnega travinja (najmanj 20 % površin), vendar na celem GERK-u.
•
•
Območje izvajanja: ekološko pomembna območja posebnih traviščnih habitatov.
izbirna zahteva
Zahteva
Pogoji
Spravilo
Pri izvajanju zahteve se pokošena trava pospravi v obliki
mrve s tramrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno, zato na KMG ne
vinja (HAB_ sme biti travne silaže.
MRVA)
•
letna obtežba).
•
•
•
Za GERK-e, Pri izvajanju zahteve se v tekočem letu na GERK-u, katereki so večji
ga površina je večja od 1 ha, pusti nepokošen pas travnika v
od 1 ha, v
obsegu 5 do 10 % površine GERK-a. Na nepokošenem pasu
tekočem letu paša ni dovoljena. Ta nepokošen pas se mora v naslednjem
na travniku
letu pokositi po 30. 6. Če je površina GERK-a 10 ha ali več,
površina str- se strnjen nepokošen pas lahko pokosi v dveh ali več delih.
njenega ne- Nepokošen pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od 1 ha.
pokošenega •
pasu, ki se
letna obtežba).
pokosi na•
Obseg: del površin trajnega travinja (najmanj 20 % povrslednje leto,
šin), vendar na celem GERK-u.
znaša 5 do
•
Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti ne sme spre10 % površiminjati, pri čemer nepokošen pas ne sme biti na istem
ne travnika
delu GERK-a dve leti zaporedoma.
(HAB_NPAS) •
25,60 €/ha
Plačilo letno
7,10 €/ha; pri
kombinaciji z
ekološko kmetovanje, plačilo
znaša 14,40 €/
ha.
42,50 €/ha
8. TRAVIŠČNI HABITATI METULJEV
Operacija Traviščni habitati metuljev pomeni spremembo obstoječih praks in se
izvaja na ekološko pomembnih območjih, kjer se pojavljata dve zelo ogroženi kvalifikacijski Natura 2000 vrsti metuljev – strašnični mravljiščar (Maculinea teleius)
in temni mravljiščar (Maculinea nausithous). Namenjena je spodbujanju izvajanja
kmetijske prakse, ki je prilagojena ekološkim zahtevam teh dveh vrst in ki omogoča
njuno dolgoročno ohranjanje in varovanje. Operacija se izvaja na trajnem travinju,
Februar 2015
33
na GERK-ih z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«. Upravičenec mora vsako leto
zagotoviti, da to operacijo izvaja najmanj na 20 % površin trajnega travinja znotraj ekološko pomembnihobmočij traviščnih habitatov metuljev (MET). Upravičenec
mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi izbirno zahtevo te operacije.
Izbirno zahtevo je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi. V operacijo lahko vstopijo tudi upravičenci, ki na KMG nimajo GERK-ov večjih od 1 ha in
zato lahko izvajajo samo obvezno zahtevo MET_KOS.
TRAVIŠČNI HABITATI METULJEV
Zahteva
Košnja/paša ni
dovoljena med
15. 6. in 15. 9.
(MET_KOS)
Obvezna zahteva
Pogoji
V okviru izvajanja te zahteve je raba (košnja in paša) na
ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev
prepovedana med 15. 6. in 15. 9. tekočega leta. Pri tem velja
popolna prepoved gnojenja.
•
Obtežba: 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/ha (povprečna
letna obtežba).
•
Obseg: del površin (najmanj 20 % površin), vendar na
celem GERK-u.
•
Lokacija: se ne sme spreminjati.
•
Območje izvajanja: ekološko pomembna območja traviščnih habitatov metuljev.
Plačilo letno
142,20 €/ha;
razen na območjih vinorodne
Haloze, Ličenca pri
Poljčanah,
Osrednje Slovenske gorice,
Dravinja s pritoki: 238,20 €/
ha**
**Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_KOS z: operacijo KRA_GRB, plačilo znaša 17,60
eura/ha letno; ukrepom ekološko kmetovanje pa 39,20 eura/ha letno.
Za GERK-e, ki
so večji od 1
ha, v tekočem
letu na travniku površina
strnjenega
nepokošenega
pasu, ki se pokosi naslednje
leto, znaša 5
do 10 % površine travnika
(MET_NPAS
34
Pri izvajanju zahteve se v tekočem letu na GERK-u, katerega 28,70 €/ha
površina je večja od 1 ha, pusti nepokošen pas travnika v
obsegu 5 do 10 % površine GERK-a. Na nepokošenem pasu
paša ni dovoljena. Ta nepokošen pas se v naslednjem letu
ne sme pokositi pred 15. 9. Če je površina GERK-a 10 ha ali
več, se strnjen nepokošen pas lahko pokosi v dveh ali več
delih. Nepokošen pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji
od 1 ha.
•
letna obtežba).
•
Obseg: del površin (najmanj 20 % površin), vendar na
celem GERK-u.
•
Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti ne sme spreminjati, pri čemer nepokošen pas ne sme biti na istem
delu GERK-a dve leti zaporedoma.
•
Februar 2015
Zahteva
Spravilo mrve
s travinja
(MET_MRVA)
izbirna zahteva
Pogoji
Pri izvajanju zahteve se pokošena trava pospravi v obliki
mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno, zato na KMG ne
sme biti travne silaže.
•
letna obtežba).
•
•
•
Plačilo letno
8,10 €/ha letno;
pri kombinaciji
z ukrepom ekološko kmetovanje, plačilo znaša 6,20 €/ha
9. HABITATI PTIC VLAŽNIH EKSTENZIVNIH TRAVNIKOV
10. STELJNIKI
11. VODNI VIRI
Zahteve v okviru operacije Vodni viri so namenjene ohranjanju ali izboljšanju kakovosti
vodnih virov in ohranjanju ter izboljšanju lastnosti in rodovitnosti tal. Operacija se izvaja
na njivskih površinah (na GERK-ih z vrstama rabe »1100 - njive« in »1170 - jagode na
njivi«). Upravičenci, ki se vključijo v izvajanje operacije Vodni viri, morajo to operacijo
na območju Dravske kotline iz NUV izvajati na najmanj 30 % njivskih površin, na drugih območjih iz NUV pa na najmanj 20 % njivskih površin, razen pri obvezni zahtevi
»Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih
območjih (VOD_FFSV)«, ki se izvaja na vseh njivskih površinah KMG.
Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni
zahtevo te operacije. Izbirni zahtevi je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni
zahtevi, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi. Upravičenec se
lahko istočasno vključi tudi v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo.
VODNI VIRI
Obvezni zahtevi
zahteva
pogoji
Plačilo letno
Ozelenitev Pri izvajanju zahteve je treba setev prezimnih posevkov opraviti naj- 189,80 €/ha
njivskih
kasneje do 25. 10. tekočega leta. Tla morajo biti pokrita s prezimno
površin
zeleno odejo od 15. 11. tekočega leta do najmanj 15. 2. naslednjega
(VOD_
leta. Obdelava ozelenjenih njivskih površin je dovoljena po 15. 2. naZEL)
slednjega leta, pri tej obdelavi uporaba herbicidov ni dovoljena. Zahteva se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod
20 %. Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov
viden na najmanj 70 % površine.
•
Obseg: del njivskih površin (najmanj 30 % površin na območju
Dravske kotline in najmanj 20 % površin na ostalih
•
prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda iz NUV, razen
na najožjih VVO I.), vendar na celem GERK-u.
•
•
Območje izvajanja: prispevna območja vodnih teles površinskih
voda in območja vodnih teles podzemne vode iz NUV, razen na
VVO I.
Februar 2015
35
Uporaba
samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so
dovoljena
na najožjih
vodovarstvenih
območjih
(VOD_
FFSV)
zahteva
Neprezimni medonosni
posevki
(VOD_
NEP)
Setev
rastlin
za podor
(zeleno
gnojenje)
(VOD_
POD)
Pri izvajanju zahteve se uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva
(aktivne snovi), ki so dovoljena na VVO I. Seznam aktivnih snovi, ki
jih je na VVO I prepovedano uporabljati, je dostopen prek spletnih
strani MKGP in ARSKTRP.
· Obseg: vse njivske površine.
· Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti ne sme spreminjati.
· Območje izvajanja: prispevna območja vodnih teles površinskih
voda in območja vodnih teles podzemne vode iz NUV, razen VVO I.
44,20 €/
ha in se
izplača za
vse njivske
površine.
Izbirne zahteve
pogoji
Plačilo letno
Pri izvajanju zahteve je setev neprezimnih medonosnih posevkov 156 €/ha
treba opraviti najkasneje do 1. 8. tekočega leta. Tla morajo biti z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. 8. tekočega leta do
najmanj 16. 10. tekočega leta. Obdelava ozelenjenih njivskih površin
je mogoča po 16. 10. tekočega leta. Uporaba herbicidov in mineralnih
dušikovih gnojil ni dovoljena.
· Obseg: del njivskih površin (najmanj 20 %), vendar na celem
GERK-u.
· Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti lahko spreminja.
V okviru zahteve se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega po- 210 €/ha
sevka. Pred setvijo naslednje kmetijske rastline se posevek podorje.
Zahteva se lahko uveljavlja le kot neprezimni posevek.
· Obseg: del njivskih površin, vendar na celem GERK-u.
· Lokacija: se v obdobju trajanja obveznosti lahko spreminja.
12. OHRANJANJE HABITATOV STRMIH TRAVNIKOV
Operacija se izvaja na travnikih (na GERK-ih z vrsto rabe »1300 - trajni travnik«) z
nagibom 50 % ali več.
OHRANJANJE HABITATOV STRMIH TRAVNIKOV
pogoji
Plačilo letno
Pri izvajanju operacije sta obvezna najmanj enkratna ročna košnja in spravilo, 217,50 €/ha
uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena, prav tako
ni dovoljena paša živali. Najmanjša strnjena upravičena površina je 0,01 ha, do
plačila pa je upravičena površina v obsegu vsaj 0,1 ha površine GERK-a. Uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter paša živali niso dovoljeni
na celem GERK-u.
•
Obseg: del GERK-a z nagibom 50 % ali več.
•
•
•
Višina plačila: eura/ha letno.
36
Februar 2015
13. GRBINASTI TRAVNIKI
14. REJA DOMAČIH ŽIVALI NA OBMOČJU POJAVLJANJA VELIKIH ZVERI
15. PLANINSKA PAŠA
16. VISOKODEBELNI TRAVNIŠKI SADOVNJAKI
Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki je namenjena ohranjanju ustrezne
oskrbe travniških sadovnjakov in s tem tudi ohranjanju prostoživečih živalskih in
rastlinskih vrst ter krajine.
VISOKODEBELNI TRAVNIŠKI SADOVNJAKI
pogoji
Plačilo letno
Pri izvajanju operacije je treba zagotoviti zatravljenost sadovnjakov z negovano 204,20 e/ha
ledino, kosno ali pašno rabo zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves),
nego dreves in obnovo nasadov, pri dopolnjevanju praznih mest v primeru,
da se drevo posuši ali odmre, ni dovoljeno uporabljati šibko rastočih podlag,
oživitvena rez se opravi v prvem ali drugem letu trajanja obveznosti, gostota
dreves pa mora znašati najmanj 50–200 dreves/ha. Ekstenzivni sadovnjak se
šteje za visokodebelnega, kadar je 25 ali več sadnih dreves na ha posajenih
na srednjih in bujnih podlagah.
•
Obseg: del površin visokodebelnih travniških sadovnjakov, vendar na
celem GERK-u.
•
•
17. OHRANJANJE MEJIC se izvaja od leta 2016 dalje.
18. REJA LOKALNIH PASEM, KI JIM GROZI PRENEHANJE
REJE
Operacija je namenjena ohranjanju lokalnih pasem domačih
živali, ki jim grozi prenehanje reje, ohranjanju njihove genske
raznovrstnosti in preprečevanju izgube biološkega materiala,
prilagojenega določenemu okolju.
REJA LOKALNIH PASEM, KI JIM GROZI PRENEHANJE REJE
pogoji
Plačilo letno
Lokalne pasme domačih živali vključujejo avtohtone in tradicionalne pa- 116,17 €/GVŽ
sme, ki so v reji na določenem območju in so prilagojene klimi, krmi, strukturi in konfiguraciji tega območja. Seznam lokalnih pasem, ki jim grozi
prenehanje reje, je dostopen na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.
•
Število pasemskih živali: Belokranjska pramenka, Istrska pramenka
in Drežniška koza – najmanj 3 odrasle živali; kokoši – najmanj 30
odraslih živali; ostale vrste živali – najmanj 1 GVŽ.
•
Februar 2015
37
19. OHRANJANJE RASTLINSKIH GENSKIH VIROV,
KI JIM GROZI GENSKA EROZIJA
Operacija je namenjena varovanju in ohranjanju izvirnih lastnosti in genske variabilnosti avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin.
OHRANJANJE RASTLINSKIH GENSKIH VIROV, KI JIM GROZI GENSKA EROZIJA
pogoji
Plačilo letno
Na isti površini GERK-a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja 136,38 €/ha
plačilo za operacijo samo za glavni, prezimni ali neprezimni posevek. Med
trajanjem obveznosti se vrste in sorte avtohtonih in tradicionalnih kmetijskih
rastlin lahko zamenjajo. Operacija se izvaja na različnih vrstah rabe kmetijskih
zemljišč (na GERK-ih z vrstami rabe »1100 - njive«, »1161 - hmeljišče (v
obdelavi)«, »1211 -vinograd«, »1221 - intenzivni sadovnjak«, »1230 - oljčnik«
in »1222 - ekstenzivni sadovnjak«).
•
Obseg: del površin, vendar na celem GERK-u.
•
•
Vir: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila 2015−2020, PRP 2015-2020
Pripravil: Srečko Rajh
NAVODILA ZA ODVZEM VZORCEV TAL,
NAMENJENIH ZA KEMIJSKO ANALIZO
ñ ŠTEVILO VZORCEV TAL, KI JIH MORA KMETIJSKO GOSPODARSTVO
ODDATI V ANALIZO
Število vzorcev tal, ki jih mora kmetijsko gospodarstvo obvezno oddati v analizo, je
odvisno od kakovosti in tipa tal, načina in intenzivnosti rabe zemljišč ter strnjenosti
oziroma razpršenosti zemljišč, ki jih upravlja posamezno kmetijsko gospodarstvo.
Za vsako strnjeno območje kmetijskih zemljišč s podobnimi lastnostmi tal in z isto
vrsto dejanske rabe je potrebno odvzeti ter analizirati en vzorec tal. En vzorec
tal lahko odvzamemo tudi v primeru razpršenih GERK-ov, pri čemer morajo biti
tudi ta zemljišča homogena v smislu rabe tal, zgodovine gnojenja in pedoloških
lastnosti tal. Priporočena velikost območja, ki ga predstavlja en talni vzorec, naj ne
bi presegala 5 ha.
ñ NAČIN ODVZEMA POVPREČNEGA VZORCA TAL
Povprečni vzorec tal pripravimo z združevanjem pod vzorcev, ki jih odvzamemo
na več različnih odvzemnih mestih. Število odvzemnih mest mora biti od 15-20.
Odvzemna mesta enakomerno razporedimo preko celotnega vzorčnega območja.
Vzorčimo s pomočjo sonde (slika 1) oziroma lopate (slika 2). Če vzorčimo z lopato,
38
Februar 2015
odvzamemo 2-3 cm debel in ravno tako širok pod vzorec tal preko celotne globine
vzorčenja, kot je prikazano na sliki 2. Na vsakem vzorčnem mestu vzamemo
približno enako količino tal. Tla jemljemo na ornih površinah do globine 25 cm
(globina ornice), na zatravljenih površinah do globine 6 cm in v trajnih nasadih do
globine 40 cm. Pri jemanju tal se izogibamo robov zemljišč in drugih delov zemljišč
(vozne poti ipd.), ki ne predstavljajo povprečnega stanja tal, ki jih želimo preiskati.
Zemljo, odvzeto iz vseh vzorčnih mest, v primerni posodi temeljito premešamo,
nato odvzamemo 0,5 do 1 kg zemlje (povprečni vzorec) ter ga shranimo v plastično
vrečko. Povprečni vzorec tal opremimo z vsemi potrebnimi podatki ter ga čim
hitreje dostavimo v laboratorij ali do vašega terenskega svetovalca, kjer ga bosta
opremila s potrebnimi podatki za laboratorij. Podatki naj bodo zapisani na etiketi na
zunanji strani embalaže (nikakor jih ne vlagajte k vzorcu tal v vrečko, saj je vzorec
tal vlažen, zaradi česar bodo oznake vzorcev postopoma postale nečitljive). Če je
vzorcev tal več, mora biti vsak od njih posebej označen z vsemi potrebnimi podatki.
V primeru, da imamo vzorec tal namen odvzeti iz več GERK-ov, moramo povprečni
vzorec tal pridobiti iz vseh GERK-ov skupaj in ne le zgolj z enega GERK-a.
Slika 1. Sonda za jemanje talnih vzorcev
Slika 2. Jemanje vzorcev z lopato
ñ ČAS VZORČENJA
Vzorce tal jemljemo po spravilu pridelkov (jesenko-zimski čas). Od zadnjega
gnojenja mora obvezno preteči vsaj mesec dni.
ñ POTREBNI PODATKI OB ODDAJI VZORCA TAL V ANALIZO
Ob oddaji vzorca tal v analizo morate za vsak oddani vzorec tal posredovati
naslednje podatke:
• številka kmetijskega gospodarstva (KMG-MID),
• ime in priimek ter naslov naročnika analize (ulica, pošta in poštna številka),
• vrsta rabe tal (njiva, travnik, sadovnjak…),
• tekstura tal (lahka, srednje težka, težka tla),
• številka GERK-a oziroma vseh GERK-ov v vzorčni enoti (GERK_PID) in
domače ime vsakega GERK-a,
• globina odvzema vzorca,
• datum odvzema vzorca,
• vrste želenih kemijskih analiz.
Povzeto po RAZVOJ PROGRAMA PODEŽELJA, RS MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
Pripravila: Stanka PAŽEK
Februar 2015
39
ZIMSKA REZ V VINOGRADU
Zimska rez je v takšnih letih, kot je bilo
preteklo, še bolj pomembna kot ostala
leta. Spomladi so precejšnjo škodo naredili škodljivci: zemljemerka in sovke,
katere so poškodovale očesa pri ranih
sortah. Z rezjo moramo doseči pravilno
razmerje med količino in kakovostjo.
Z obrezovanjem ohranjamo vzgojno
obliko. Hladno poletje s pomanjkanjem
sonca in prekomerno količino padavin
skupaj s močnimi napadi rastlinskih bolezni vplivajo na slabši nastavek grozdja v naslednjem letu.
Pred rezjo damo poudarek na:
• zdravstveno stanje lesa in prezimitev zimskih očes,
• v letu 2014 je trta dozorela, prav
tako je bila opravljena diferenciacija
zimskih očes. Težave se lahko pojavijo tam, kjer so bile trte prebujne
in preobremenjene, na neprimernih
nizkih legah in pri trtah z velikimi
grozdi oziroma debelim strženom,
• kakovost grozdja, ki ga končno določimo s pletvijo in jesenskim redčenjem pridelka,
• sorte z majhnimi grozdi (modri pinot, traminec, sivi pinot ...) narežemo na 8 - 10 očes na m2,
• sorte s srednje velikimi grozdi
(sauvignon, laški rizling, beli. pinot,
chardonnay, r. rizling,) 6 -8 očes na
m2,
• sorte z velikimi grozdi (rizvanec,
šipon, žametna črnina...) narežemo na 4-6 očes na m2.
Praktični napotki pred rezjo:
• na trti nimamo nikoli več reznikov,
kot šparonov.
40
•
rodni les, ki izhaja iz dvoletnega
lesa, ta pa iz starine (lanski čep), je
do 40% manj roden kot dvoleten, ki
izrašča iz triletnega lesa.
• šparon iz starega šparona je bolj roden kot šparon iz lanskega reznika.
• šparon, ki izrašča nad osnovno
žico, potrebuje ob sebi tudi reznik,
šparon pod osnovno žico pa potrebuje čepa ali pa tudi ne.
• ko hočemo starejšo trto znižati moramo skrajšati šparone.
• na reznikih trta prej in bolj bujno
odžene, zaradi tega imamo lahko
nerazvite šparone.
• z rezjo prvenstveno določamo število rodnih mladik, šele nato množino grozdja.
Na splošno priporočam, da trte ne obremenite z več kot 8 očes/m2, saj preobremenitev trte bistveno zmanjša kakovost grozdja.
Kvalitetna rez je pogoj za dobre osvetlitvene razmere, za prehrano in vpliva na
stalen enakomerno visok in kvaliteten
pridelek grozdja.
Na rez pomembno vpliva:
• klima - lega - tla
• sorta in podlaga
• gojitvena oblika
• stanje in dozorelost lesa in rodnih
očes
• prezimitev očes
Starejše, slabo oskrbovane trte, ki so
na slabih in lahkih tleh, režemo na kratko, bujne vinograde na bogatih tleh pa
na dolgo.
Suho in toplo vreme v času dozorevanja enoletnega poganjka (junij, julij in
Februar 2015
avgust) pospešuje dober razvoj zimskih
očes.
Zgodnejše cvetenje v preteklem letu pozitivno vpliva na rodovitnost v tem letu.
Starejše trte z malimi grozdi in majhnim
deležem stržena lahko režemo že zelo
zgodaj.
Mlade trte in trte z velikimi grozdi in
večjim strženom in vse ostale trte, ki
rastejo na bolj kritičnih nižjih legah, obrezujemo pozno v februarju ali celo v
zgodnji pomladi.
Spomnimo se, da imamo na trti:
• stari les - deblo, kraki, kordoni - so
starejši od dveh let. Deblo nudi trti
pravilno višino in ravno držo. Deblo
in kraki predstavljajo poti za transport hranilnih snovi in zbirajo rezervna hranila. Pomembno je, da
na teh delih povzročamo čim manjše poškodbe po rezi, da ne pride do
prekomerne razrasti jalovih poganjkov.
• dvoletni les - šparon, reznik - se v
letu poprej nareže kot rodni oziroma nadomestni les. Pri rezi se tega
lesa največ odstrani.
• enoletni les (rozge): imamo enoletni
les, ki raste iz dvoletnega lesa, in
enoletni les, ki raste iz starega lesa
ali jalovke; iz njih izberemo rodni in
nadomestni les za naslednjo rastno
sezono.
Pri izboru rodnega lesa upoštevamo
naslednji vrstni red:
• rozge brez poškodb (toča, drgnjenje ob žico), zdrave (Botrytis, Phomopsis) z dobro zrelostjo lesa in
zadovoljivo dolžino. Poškodovane
rozge se zlahka zlomijo pri upogiFebruar 2015
•
•
•
banju in pri njih se pojavi neenakomerna rast mladik zaradi poškodb
očes.
rozge srednje moči s povprečno
debelino 6-10 mm. Pretanke rozge
imajo v svojem drobnem lesnem
delu premalo rezervnih snovi; predebele rozge imajo v večini primerov daljše (internodije) razdalje med
kolenci in slabi rodni nastavek. Težje se tudi upogibajo.
rozge, ki so najbližje deblu. Na ta
način onemogočimo preveliko razrast na starem lesu in prehitro poviševanje dolžine trsa od optimalne
višine. Odstranitev prevelike mase
starega lesa vsakič povzroča velike
rezne poškodbe. Ostanejo izsušene lesne rane, ki sistem prehranjevanja na tem mestu za vedno
prekinejo, so tudi vdorna mesta
za razne glive in razlog prehitrega
propada trte. Zato je potrebno vse
rane, ki so v premeru večje od 2
cm, zamazati s cepilno smolo.
jalovke - rozge, ki so se razvile direktno iz spečih očes na starem
lesu, lahko uporabimo le izjemoma
(predvsem pri močno rodnih sortah,
ali pri rezi, ki sledi zimski, spomladanski pozebi ali toči v preteklem
letu). Jalovke imajo daljše internodije, slabe kvalitete lesni del in slabo izoblikovan rodni nastavek.
Trs rodi praviloma na enoletnem
lesu, ki je zrasel iz dvoletnega lesa.
Rozge iz starega lesa praviloma niso
rodne, so jalovke. Enoletni les - rozgo
režemo na čepe (1 oko) ali reznike (2
očesi) oziroma šparone (7-9 oči) ali
penjevce (5-7 oči). Pri rezi čepov, reznikov, penjevcev ali šparonov odre41
žemo rozgo 1 do 1,5 cm nad zadnjim
očesom, rahlo poševno od očesa, pri
zgodnji rezi naj bo rez okrogel.
Pri gojitvenih oblikah, kjer ima vsak
šparon ali penjevec svoj reznik, mora
biti reznik vedno pod šparonom ali
penjevcem, da se stari les preveč ne
podaljša. Kjer je šparon pod osnovno žico, lahko reznik zamenjamo s
čepom ali ga kakšno leto tudi povsem opustimo.
Kako lahko z rezjo zagotovim kakovost pridelanemu grozdju?
Pravo kakovost grozdju, ki izhaja iz pridelane izenačene kakovosti grozdja,
lahko zagotovimo:
• s hitrim in enakomernim odganjanjem vseh narezanih rodnih
oči.
Tam, kjer je z rezjo omogočena zračnost in osončenost mladik, v času diferenciacije (julija in avgusta v preteklem
letu) izpada rodnih očes in mladik ni. Z
rezjo trte določamo število rodnih mladik, nato množino grozdja, vse pa je
odvisno prehranjenosti in zdravstvenega stanja zimskih očes.
• s pravilno obremenitvijo trte.
Večino energije trta porabi za razvoj
lesa, listja in le manjši del za razvoj
grozdja. To dosežemo z manjšo obremenitvijo in boljšo razporeditvijo očes,
katera bodo vsa odgnala, mladice iz teh
očes bodo imele bolj razvito grozdje, ki
bo tudi bolj zdravo in bolj kakovostno.
Posledično bomo ob manj mladicah dosegli tudi manj zasenčenja, bolj dozoreli
les, bolj rodna zimska očesa, manj rastlinskih bolezni in izboljšano prehrano
ob znatno manjšem gnojenju. Z manjšo
42
obremenitvijo in boljšo razporeditvijo rodnih očes torej dosežemo boljšo kakovost in ne zmanjšamo količine pridelka.
Pomembno je, da lahko taka pridelava
grozdja posledično vpliva na večjo varovanje narave in možnosti vključitve
tako v naravi prijazno (IPV), kot tudi
ekološko (EK) pridelavo grozdja.
• s pravilno razporeditvijo rodnih
očes in kasneje mladik.
Pravilna razporeditev rodnih očes in
pletev rodnih mladik omogoča pravilno
zračnost in osvetljenost trte, odpornost
in kakovost grozdja. Splošno priporočilo v integrirani pridelavi je do največ
15 mladic na tekoči meter med trtami
ali 6-8 cm med rodnimi očesi. Na razdaljo med zimskimi očesi in kasneje med
rodnimi enota v veliki meri vplivajo pridelovalne razmere vinskega letnika. V
letih, ko je veliko sonca, so lahko razdalje krajše, v slabih letnikih z manj sonca
morajo biti tudi daljše.
IZVEDBA ZIMSKE REZI
Pomembno je , kako bi lahko v vinogradu predvsem z rezjo zmanjšali
stroške pridelave, povečali kakovost
ob primerni količini pridelka in vplivali na večjo odpornost trte.
Upoštevamo da:
• pravilna razporeditev mladic vpliva
na zmanjšanje zasenčenja in povečuje osvetljenost listja v poletnem
času, zmanjšuje se transpiracija in
sušni stres.
• večina ustvarjene energije trta izkoristi za svoj razvoj in le del za nam
pomemben pridelek
• v normalni razviti in dozoreli zimski
rozgi je toliko energije, kot v več
normalno razvitih grozdih
• rodno zimsko oko ima več brstov,
Februar 2015
zato izrašča iz istega očesa več
mladic, ki imajo odvisno od selekcije tudi več grozdov. Rodna mladica lahko ima od enega do štirih
grozdov in vsak grozd na mladici
lahko poveča svoj obseg in volumen tudi do 200 %.Tako imamo na
rodni mladici razpon od 0,1 kg do 1
kg in več pridelka!
Odločitev pri rezi ali na en ali dva šparona, ali bomo narezali ob šparonih tudi
reznike, ali bomo te reznike spremenili v čepe, ali pa jih bomo tudi povsem
opustili, je zgolj naša odločitev.
Načini za zmanjšanje bujnosti trte
Porušeno ravnovesje med bujnostjo in
rodnostjo je v naših vinogradih glavni
krivec za preveč bujno rast trte, slabšo rodnost in povečano občutljivost za
bolezni. Prebujna rast je posledica nekaterih dejavnikov: pretirano gnojenje,
bujna sorta na bujni podlagi, zasenčevanje in pregosto sajenje med trtami,
nepravilna lega in nepravilna vzgoja
oziroma rez trte.
Prekomerno bujnost rešujemo s povečano obremenitvijo, toda samo z večjim
številom mladih poganjkov, torej z dodatno rastjo in nikoli z povečano količino grozdja! Sledi poletna rez ali pletev.
Povsod tam, kjer se srečujete s pretirano rastjo trte, priporočam dva preizkušena postopka, s katerima lahko dokaj
hitro in zanesljivo rešujete prekomerno
bujnost trte:
Več šparonov na trti
Ob šparonu pustimo neobrezan reznik na
dolžino šparona. Ko povežemo šparon,
pustimo neobrezan reznik prosto štrleti v
zrak. V mesecu maju, juniju ga odrežemo.
Pri zelo bujnih trtah lahko na trti brez težav
pustite neobrezana dva reznika.
Februar 2015
Izmenično šparonska in kordonska
rez
V mladih vinogradih, ki so bili posajeni
na spočita tla z razdaljo med trtami manj
kot meter, in pri sortah, ki so po naravi
tudi zelo bujne (sauvignon, chardonay,
rumeni muškat) imamo z bujno rastjo
največ težav. V tem primeru puščanje
večjega števila šparonov zaradi majhnega življenjskega prostora ni mogoče,
prav tako pa tudi ni dovolj učinkovito.
V tem primeru uporabimo kordonsko
rez, ko starega šparona ne odrežemo,
temveč prav vse enoletne poganjke, ki
izraščajo iz starega šparona pustimo in
jih obrežemo na tri vidna očesa. Tako
lahko tako trto obremenimo z :
• 12 očesi-en šparon in reznik z 12
očesi ali
• 18 očesi-šparon in neobrezan reznik ali
• 30 očesi-kordonska rez vseh poganjkov/vidne 3 oči
Pri sortah z velikimi grozdi lahko s to rezjo povečamo količino pridelka, pri ostalih sortah se količina nekoliko zmanjša.
V naslednjem letu sledi povsem običajna šparonska rez. Prav ta kombinacija
med šparonsko in kordonsko rezjo lahko privede do hitrega razmerja med rastjo in rodnostjo ter zdravega grozdja.
Občasno lahko uporabimo kordonsko
rez na prebujnih trtah, ki so bile do sedaj obremenjene z dvema šparonoma.
Praktični napotki pred rezjo:
• šparon iz starega šparona je bolj roden kot šparon iz lanskega reznika,
kjer so običajno rozge zelo bujne
• rodni les, ki izhaja iz dvoletnega
lesa, ta pa iz starine (lanski čep), je
do 40% manj roden kot dvoleten, ki
izrašča iz triletnega lesa.
43
•
Če izrašča šparon nad osnovno
žico, nujno potrebuje ob sebi tudi
reznik, v primeru, ko je zasnova
šparona pod osnovno žico, ga lahko krajšamo na velikost čepa ali ga
v celoti tudi opustimo.
• Ko hočemo starejšo trto znižati, moramo skrajšati šparone in zmanjšati
ali v celoti tudi opustiti število reznikov na trti in deloma z udarcem ali
zarezovanjem prizadeti trto na tisti
višini dela, kjer želimo spodbuditi
rast mladik iz spečih oči.
• Na trti nimamo nikoli več reznikov,
kot šparonov.
• Na reznikih trta prej in bolj bujno
odžene, zaradi tega imamo lahko
škrbaste šparone in zakrnela očesa
na šparonih (konkurenca).
• Pretirana “glava” na trtah deluje kot
zamašek, ki ovira prosto pot rastlinskim sokovom in s tem povzroča
zastajanje hranil in izredno bujne
poganjke na reznikih in glavi, ki
povzročajo zakrnelost oči na šparonih.Skrb vinogradnika je v nenehnem pomlajanju in obnavljanju, tudi
starega lesa na trti.
• z rezjo prvenstveno določamo število rodnih mladik, šele nato množino grozdja.
• skrb za dosledno odganjanje vseh
rodnih oči in kasneje tudi za njihovo
normalno rast, je pogoj za količinsko bogat in kakovostno nadpovprečen pridelek.
Rez v vinogradih
Idealne rezi ni, kot tudi ni idealne vzgojne oblike. Različne oblike rezi so vse
strokovno pravilne in prav vse imajo
svoje dobre in manj dobre lastnosti.
Vsak vinogradnik ima možnost, da z
44
majhnimi dopolnitvami pri svoji rezi
zmanjša število ur, namenjenih za naslednjo rez, izboljša kakovost grozdju,
zmanjša potrebo po gnojenju, zmanjša
čas, ki je potreben za pletev v letnem
času, izboljša se dozorevanje lesa.
Oblike rezi vinske trte:
Dva šparona in dva reznika
V vinogradih z medtrsno razdaljo meter in več ta oblika rezi omogoča povsem uspešno pridelavo grozdja. Ta rez
zahteva od 100 do 150 ur strokovnega
dela, na uro lahko obrežete do največ
40 trt. Posledica te rezi je 40 do 80 ur
vezanja šparonov, potrebujemo do 100
ur/ha za pravilno in dosledno opravljeno pletev in za trgatev do 250 ur/ha.
Ta oblika rezi prenese mnoge vinogradnikove napake, zato bo tudi ostala, kot
ena najbolj razširjenih oblik zimske rezi
trte .
Dva šparona in en reznik
V primeru, da želimo trto znižati moramo tistemu najvišje ležečemu šparonu
povsem odstraniti reznik in pustiti samo
reznik tistemu nižje ležečemu. To obliko
uporabljamo povsod tam, kjer imamo
en šparon pod osnovno žico in želimo
trto pomladiti in znižati.
Dva šparona in dva čepa; dva šparona
in en čep
Pri tej rezi je začetek šparona pod
osnovno žico, reznika več ni, ostaja le
čep, ki ga potrebujemo za pomlajevanje in ohranitev višine vzgojne oblike.
Čep kot reznik na eno oko ostaja v tem
primeru kot zlata rezerva. Posledica je
manj pletve in hitro opravljena naslednja zimska rez. Ta oblika je predstopnja oblike rezi brez reznikov.
Februar 2015
Dva šparona brez reznikov in čepov
Zasnovo šparonov imamo 15 cm pod
osnovno žico in opravimo rez brez reznikov. Pri tej rezi posledično ni več
pletve na glavi trte, mladice so lepo razporejene in trta obilno rodi. Pri tej rezi
lahko vežete šparone že ob sami rezi
v zimskem času, saj se šparon zaradi
svoje lege, ki je izpod žice, pri vezi lahko poveže in le redkokdaj zlomi. Napaka je lahko v predolgih šparonih in opuščanju pletve na šparonih, kar privede
do slabega obraščanja na osnovi in hiter dvig rodnega lesa v naslednjem letu.
Ta oblika je najvišja oblika rezi pri trtah,
ki so oddaljene druga od druge meter
in jih obrezujemo na dva šparona. To je
rez, kjer se obreže do 60 trt/uro, do 70
% manj je pletve, vez šparonov je do
50% hitrejša, ob grozdju lahko strojno
odstranimo listje in strojno tudi opravimo trgatev grozdja.
En šparon in reznik; en šparon in čep;
en šparon brez reznika in čepa
V mladih, zatravljenih, strojno obvladljivih vinogradih, zasajenih s 4000 do
6000 trt najboljših sort in klonskih selekcij, kjer je razdalja med trtami v vrsti
manj kot 1 m (od 0,7 do 0,9 m) uvajamo
eno šparonsko vzgojno obliko, s 15 do
25 cm nižjim deblom od osnovne žice.
Začetek šparona do osnovne žice ima
nalogo reznika, nad osnovno žico pa je
šparon z največ 7 do 8 očmi. Ob zasnovi šparona je priporočljiv čep, ki pa ga
rabimo vsaki dve do tri leta, ko je potrebno trto znižati. Osnovni pogoj je ta,
da slabo rastoče trte obremenimo pri
rezi z minimalno 8 očesi, srednje bujne
od 10- 12 očesi in bujne z več kot 12
očesi/trto. Trte, obrezane na en šparon,
praviloma imajo manjše število grozFebruar 2015
dov, ki so bolj razviti (iz enega zimskega
očesa lahko odženeta dve mladiki vsaka z dvema ali celo tremi grozdiči, tako
da je končni pridelek le nekoliko manjši
kot pri klasični rezi).
Napaka so predolgi šparoni. Pogoj je v
tem, da šparon nad osnovno žico nima
več kot 8-9 oči in da se šparon končuje
10 cm do naslednje trte. Znižano deblo
in podaljšan rodni les omogočata, da
imajo poganjki dovolj svetlobe in sonca.
Dosledno opravljena zelena dela lahko
ob minimalnih stroških in popolni strojni
oskrbi zagotovi v običajnem pridelovalnem letu veliko količino kakovostnega
in zdravega grozdja.
Prehod na eno šparonsko vzgojno obliko!
Uspešen prehod iz dvošparonske na
enošparonsko vzgojno obliko je le tedaj,
ko nam uspe trto umiriti v njeni rasti. V
primeru, ko vse obrezane enoletne rozge enega metra dolžine med trtami v
vrsti skupaj tehtajo manj kot 1kg, tedaj
lahko brez težav preidete na enošparonsko vzgojno obliko.
V primeru, če tehtajo več, pa je potrebno
prehodno obdobje, ko boste obrezali na
dva šparona, enega povezali, drugega
pa v mesecu maju odrezali ali opravili
izmenično šparonsko - kordonsko rez.
Pomladitvena rez in rekonstrukcija
prizadetih trt (rak, rumenice)
V času zimske rezi je potrebno pomlajevanje vseh tistih trt, ki so iz različnih
razlogov tako opešale, da ne nudijo več
možnosti za normalen pridelek grozdja.
Pri trti, ki ji več ne morete narezati dolgega rodnega lesa ali šparona, najprej
preglejte vzroke, nato pa jo poskusite
izpuliti. Tiste trte, ki jih povprečen re45
zač lahko izpuli, je potrebno zamenjati
z novimi, ker večinoma živijo samo na
rosnih koreninah. Pri tistih trtah, kjer pa
to ni vzrok, odločno odrežite celotno deblo na višini 10- 15 cm nad cepljenim
mestom. Rano praviloma premažemo z
zaščitno smolo in v večini primerov se
trta odzove z bujno rastjo mladih poganjkov.
V vinogradih je danes vedno več obolelosti z rumenicami, virusi in rakom.
Zaščita je predpisana in jo moramo zakonsko izvajati, v okviru redne zaščite
vinske trte pred boleznimi in škodljivci.
Ukrepi se morajo dosledno izvajati.
Klasična rez mlade trte v 2. letu:
Pri tej rezi mladi trti v prvem letu ne posvečamo pretirane pozornosti, saj je
najbolj pomembno, da se trta »prime«
in primerno raste.
V drugem letu obrežemo te trte izključno na dve vidni očesi ne glede na njihovo moč in razvitost in nato v tretjem
letu ustvarimo deblo do višine osnovne
žice, le v primeru izredne bujnosti pustimo taki trti kar dolgi šparon. Kjer je trta
v prvem letu zrasla za več kot 1,5 m in
je imela na višini 60 cm premer 8 mm in
več in je trta v drugem letu bila obrezana zgolj na 2 očesi, je za dolgi čas porušeno naravno razmerje med rastjo in rodnostjo. Posledica je pretirana bujnost,
kar običajno posledično vpliva na hitro
propadanje trt, na pretirano občutljivost
na rastlinske bolezni in še posebno na
sušo.
Priporočena rez mlade trte v 2. letu
Kjer je trta v prvem letu zrasla za več kot
1,5 m in je imela na višini 60 cm premer
8 mm in več, trte ne smete obrezati na 2
vidni očesi. Taka trta se mora obrezati,
46
kot da je stara 3 leta. Trto obremenimo z
rodnimi očesi in povečano rastjo, ne pa
tudi z vsem nastavljenim pridelkom. Če
v drugem letu trto vzgojimo do višine,
kot običajno v tretjem letu in ji pustimo
od 4-6 poganjkov, tedaj lahko na vsako
rodno mladico pustimo en grozdič.
Kdor nima časa odstranjevati grozdja,
ta naj raje dela po klasiki, saj je bolje
imeti nekajletne težave s pretirano bujnostjo kot s preobremenitvijo mlade
trte. Samo ena preobremenitev trte do
5. leta starosti lahko uniči trto ali zmanjša njeno življenjsko obdobje za 15 let.
Vsaka preobremenitev mlade trte odločilno vpliva na zmanjšan razrast korenin, na povečano občutljivost na sušo,
na zmanjšan obseg sprejemanja mineralnih sestavin iz zemlje in s tem na
slabšo kakovost grozdja.
Novejše ugotovitve dokazujejo,da prav
razrast korenin odločilno vpliva tako na
kvaliteto vina, kot tudi na priznanje izjemnega pridelovalnega območja.
Zato moramo mlado trto obvarovati
vsakršne preobremenitve, kar pa ne pomeni, da trta v skladu s svojim razvojem
ne sme obroditi grozdje.
Ob tem opozarjam, da je zaradi rezi
potrebna opora že v drugem letu, prav
tako pa je potrebno veliko več nege,
kot običajno, še posebno v času zelenih del, s katerimi lahko hitro posegamo
in tudi usmerjamo razvoj mlade trte. In
kako bomo obrezali mlade trte, ki v prvem letu zrastejo do višine:
• rast mladic do 50 cm, obrezali na
največ 2 očesi
• rast mladic 120 cm, do največ 6
očes, ali največ do višine 50 cm
• 150 cm, do največ 10 očes ali do
Februar 2015
višine 80 cm, če bo debelina na odrezanem mestu vsaj 7 mm
• več kot 150 cm, do dolžine največ
12 očes ali dolžine 100 cm, če bo
debelina na odrezanem mestu vsaj
7 mm.
V primeru še bolj močne rasti in daljših
razdalj med rodnimi očesi, lahko pustimo pri rezi na osnovni žici do največ 5
očes in nikoli dolgega šparona. Bolj ko
je trta bujna, več mora imeti poganjkov
in več moramo na taki mladi trti tudi od-
stranjevati grozdja.
Pridelek v drugem letu je torej opravičljiv le tedaj, ko vpliva na umiritev bujne
rasti trte, in tedaj, ko nastopa zgolj kot
posledica pravega odnosa vinogradnika do sebe, do trte in celotnega okolja.
Zimsko rez vinske trte opravite strokovno pravilno.
Povzeto po sestavku
Romana Štabuca, KGZ Maribor.
Pripravil: Edvard Jug
VARSTVO RASTLIN
NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH
Spodaj opisane zahteve glede gnojenja in varstva rastlin veljajo za vodovarstvena
območja vodonosnikov Dravsko – Ptujsko polje: Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko ptujsko polje, UL RS 59/2007, spremembe
32/11in 22/2013 in Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, UL RS
24/2007, spremembe 32/11, 22/2013 z dne 15.3.2013 .
Za zatiranje škodljivih organizmov na najožjih vodovarstvenih območjih se
lahko uporabljajo FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama aktivnih snovi in
katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi
pogoji:
• Raven intenzivnosti kmetijske pridelave naj se ne poveča;
• Uporaba FFS kot dopolnilni ukrep ostalim nekemijskim ukrepom ( mehanski, biološki in biotehnični ukrepi)
• Prednost ima uporaba FFS ali drugih pripravkov, ki so dovoljeni v
ekološki pridelavi;
• Med sezonami oziroma v sezoni je potrebno menjavati aktivne snovi FFS;
• Uporaba FFS na neporaslih površinah je dovoljena le izjemoma;
SEZNAM AKTIVNIH SNOVI, KI JIH NI DOVOLJENO UPORABLJATI NA
NAJOŽJIH VVO:
bentazon
Herbicidi: Basagran 480, Basagran, Cambio
S-metolaklor
Herbicidi: Camix, Dual gold 960 EC, Lumax, Primextra TZ
gold 500 SC,
Februar 2015
47
terbutilazin
Herbicidi: Lumax, Primextra TZ gold 500 SC, Akris
metamitron
Herbicidi: BETTIX FLO, GOLTIX WG 90, METAFOL WG
izoproturon
Herbicidi: Herbaflex
mcpp,
mcpa
mcpp-p, Herbicid, gnojilo: Asef 3V1, Dicotex, Substral 3V1
dimetenamid
Herbicid: Frontier X2, Akris
kloridazon
Better-potekla registracija
tritosulfuron
Herbicid: Arrat, Biathlon 4D
nikosulfuron
Herbicidi: Aliseo, Aliseo plus, Kelvin, Kelvin OD, Milagro
extra 6 OD, Motivell, Nicosh, Samson extra 6 OD, Samson
4SC, Milagro 240 SC, Bandera, Entail, Arigo, Elumis
rimsulfuron
Herbicidi: Aliseo, Aliseo plus ,Tarot 25 WG, Arigo
flurokloridon
Herbicidi: Racer 25-EC
petoksamid
Herbicidi: Successor 600
Klopiralid
Herbicidi: Lontrel 100
dikloprop-p
Herbicidi: Basagran DP-P
triasulfuron
Herbicidi: Lintur 70 WG, Logran 20 WG
metazaklor
Herbicidi:Butisan 400 SC, Fuego, Fuego top, Cleranda
dicamba
Herbicidi: Arrat, Cambio, Casper, Dicotex, Lintur 70 WG,
UV Rasen floranid, Banvel 480 S, Banvel 4 s, Aliseo plus,
metribuzin
Herbicidi: Metric, Plateen WG 41,5, Sencor SC 600, Sencor
WG 70, Buzzin
flufenacet
Herbicidi: Plateen WG 41,5, Terano WG 62,5
dimetaklor
Herbicid: Teridox 500EC
klorotalonil
Fungicid: Amistar opti, Banko 500 SC, Proceed
klorantraniliprol
Insekticid: Coragen
metalaksil-m
Fungicidi: Fonganil gold, Ridomil gold combi pepite, Ridomil
gold MZ pepite,
DOVOLJENA FFS ZA NAJOŽJA VVO – dovoljena so sredstva, ki jih lahko
uporabljamo v integrirani pridelavi in so registrirani v Sloveniji:
Herbicidi za žita: Tolurex 50 SC, Boxer, Stomp 400 SC, Stomp Aqua, Sharpen
33EC, Sharpen 40 SC, Activus 40 WG, Grodyl, Attribut 70 SG, Ergon, Mezzo, Sekator OD, Hussar OD, Hussar plus, Herbocid, Esteron, Duplosan KV combi, Duplosan KV, Savvy, Alister Grande, Starane 2, Tomigan 200EC, Tandus200EC, Gat
stake 20Ec, Mustang 306 SE, Granstar 75 WG, Granstar super 50 SX, Axial , Axial
One, Alliance, Pallas.
48
Februar 2015
Fungicidi za žita: Archer top 400EC, Archer max, Artea Plus, Amistar Extra, Bumper 25 EC, Bavistin FL, Eminent 125 EW, Falcon EC 460, Folicur EW 250, Impact,
Opus 1, Sphere 535 SC, Dithane DG Neotec, Dithane M-45, Corbel, Thiovit jet,
Kumulus, Caramba, Prosaro, Prosaro 250 EC,Topsin-M, Pennozeb 75 DG, Tebusha 25% EW, Gimzo 60FS, Tebazon EW 25, Propi 25 EC Mirador forte, Orius 25
EW, Tazer 250SC, Zamir, Cosan, Mankoz 75 WG, Pepeli, Cosan Microthiol SC,
Microthiol special.
Insekticidi za žita: Biscaya, Bulldock EC 25, Fastac 100 EC, Decis 2,5 EC, Decis
100EC, Karate Zeon 5 CS, Mavrik 240, Pirimor 50 WG, Perfekthion, Teppeki, Poleci, Kaiso EG, Gat decline2,5 EC, Sparviero.
Herbicidi za koruzo: Stomp 400 SC, Stomp aqua, Sharpen 33EC, Sharpen 40
SC, Activus 40 WG, Adengo, Merlin, Merlin Flexx, Bromotril 225 EC, Herbocid,
Esteron, Mustang 306 SE, Starane 2, Tomigan 200EC, Tandus 200 EC, Gat stake
20 EC, Harmony 75 WG, Harmony 50 SX, Peak 75 WG, Laudis, Laudis WG30,
Equip, Maister OD, Callisto 480 SC.
Odvračalo ali za tretiranje semena: Korit 420 S, Mesurol-FS, Vitavax 200FF, Sonido
Insekticidi za koruzo:foliarni Decis 2,5 EC, Sparviero, Gat decline2,5 EC, talni
Force 1,5.
Herbicidi za krompir: Stomp 400 SC, Stomp Aqua, Activus 40 WG, Sharpen
33EC, Sharpen 40 SC Boxer, Focus ultra, Fusilade forte, Agil 100 EC, Aramo 50;
Stallion sync tec; za sušenje cime: Reglone 200 SL, Dessicash.
Fungicidi za krompir : Equation pro, Sacron 45 DG, Tazer 250 SC, Velostar 725
WG, Pinozeb M-45, Winby, Aviso DF, Antacol combi, Ranman Twinpack, Ranman
top, Acrobat MZ WG, Shirlan 500SC, Infinito, Melody duo WG 66,8, Penncozeb, 75
DG, Pergado MZ, Dithane M-45, Dithane DG neotec, Manfil 75 WG, Manfil 80 WP,
Galben M, Electis 75 WG, Polyram DF, Antracol, Antracol 70 WG, bakrena sredstva, Aviso DF, Infinito, Revus, Ortiva , Gett, Moximate 725 WG, Moximate 725
WP, Mankoz 75 WG, Enervin, Forum MZ WG, Frowncide, Naulite DG, Naulite WP
Insekticidi za krompir:Neemazal T/S, Mospilan 20 SG,, Mospilan SG, Moksycan
20 SG, Mido 20 SL, Naturalis, Nuprid 200SC, Karate zeon 5SC, Actara 25 WG,
piretrin, Raptol sprej, Raptol koncetrat, Laser 240 SC, Bulldock EC 25, Calypso SC
480, Mavrik 240, Alverde, Biscaya, Pirimor WG 50, Chess 50 WG, Teppeki, Kaiso
EG, Sparviero, Force 1,5 G.
Herbicidi za oljne buče: Centium 36 CS, Devrinol 45 FL
Fungicidi za oljne buče: Quadris, Aliette , Aliette flash, Aliette WG, Karathane
gold 350EC, Cosan, Komulus DF. Pepelin, Microthiol SC, Microthilo special, Vindex, Thiovit jet, Topas 100 EC, Topaze,
Insekticidi za oljne buče: : Mospilan SG, Mospilan 20 SG, Moksycan 20 SG, Steward, Teppeki, Pirimor 50 WG, Vertimec pro
Herbicidi za oljno ogrščico: Devrinol 45 FL, Fusilade forte, Agil 100 EC, Aramo
50, Focus ultra, Quick 5 EC
Februar 2015
49
Fungicid za oljno ogrščico: Folicur EW 250, Tebusha 25%EW,Tebazon EW25,
Caramba, Ortiva, Propi 25 EC, Zamir, Mirador forte, Orius 25 EW, Tazer 250 SC.
Insekticidi za oljno ogrščico: Biscaya, Bulldock EC 25, Fastac 100 EC,Decis,
Decis 100 EC, Decis 2,5 EC, Karate Zeon 5 CS, Mavrik 240, Poleci, Kaiso EG,
Chess 50WG, Gat decline 2,5 EC, Sparviero .
ZA OSTALE KULTURE LAHKO UPORABITE FFS, KI NISO NA SEZNAMU PREPOVEDANIH FFS ZA VVOI TER SO REGISTRIRANA V REPUBLIKI SLOVENIJI.
Dovoljena so tudi sredstva na osnovi glifosata (Boom efekt, Bqm, Bqm super,
Touchdown system 4, Helosate 450SL, Helosate 450 TF, Clinic 360 SL, Dominator
ultra 360 SC, Kyleo, Roundup alphee, Plantella total, Roundup, Roundup ultra,
Roundup energy, Roundup flex, Roundup max, Shyfo, Tajfun 360), glufosinata (Basta-15) in ostala sredstva, ki niso na seznamu prepovedanih.
V KOLIKOR SREDSTVA NISO NA SEZNAMU PREPOVEDANIH ZA VVO I TER
SO REGISTRIRANI V SLOVENIJI, JIH JE MOŽNO UPORABITI.
Na ožjih in širših VVO je dovoljena uporaba FFS, ki so dovoljena v integrirani
pridelavi in so v skladu s predpisi o FFS .
Upoštevati je še potrebno:
• Vodenje evidenc o uporabi FFS in shranjevanje računov (3 leta);
• Pred uporabo FFS je treba skrbno prebrati in upoštevati navodila za uporabo;
• Pripravljene škropilne mešanice, škropljenje in izpiranje naprav za nanos FFS
ni dovoljena v bližini objektov za preskrbo s pitno vodo;
• Ostankov FFS ne smete izpirati v vodnjake, odtočne odprtine, greznice in kanalizacijo;
• Upoštevanje Pravilnika o pravilni uporabi FFS;
• Upoštevanje Pravilnika o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi.
Kmetijska svetovalna služba Maribor
Marjeta MIKLAVC, univ. dipl. inž. kmet.
50
Februar 2015
Škode po divjadi v kmetijstvu
Jesen je čas, ko zorijo poljski pridelki,
kateriki na polja privabijo tudi divje živali. Da bi te lažje preživele prihajajočo
zimo, si morajo v tem času zagotoviti
zadostno zalogo tolšče (zaloge), s katero bodo preživele težko obdobje leta.
Hrano tako najlažje dobijo na dostopnih
kmetijskih površinah. Zavedati se moramo, da so bile škode na kmetijskih
zemljiščih prisotne vedno. Sedanji spremenjeni načini kmetovanja, rekreativno
nabiranje gozdnih plodov ter rekreacija,
ki vnaša nemir v življenjsko okolje divjih
živali, pa obseg škod samo še povečuje.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo
lovci, največ škod v kmetijstvu povzroči divji prašič (Sus scrofa L.). Je živalska vrsta, ki je izredno prilagodljiva in
katere številčnost populacije se je v zadnjih desetletjih občutno povečala. Sedaj praktično poseljuje celotno ozemlje
Slovenije. Je prehranski vsejed in se
priložnostno specializira na energetsko
bogati vir hrane, ki mu je v danem časovnem obdobju najlažje na voljo. Tako
večinoma povzroča škodo na poljih s
koruzo in travinjih z ritjem, drugačnih
škod pa je za vzorec.
Ukrepi za preprečevanje škode
Najpomembnejši ukrep za preprečevanje nastanka škod, je uravnavanje
številčnosti divjega prašiča z odstrelom
v ustrezni spolni in starostni strukturi.
Največ uplenitev se izvede predvsem
ponoči, ko je divji prašič najbolj aktiven.
Zato je potrebno zagotoviti zadostno
številno aktivnih lovcev, ki so pripravljeni prebedeti ure in ure na prežah in
Februar 2015
čakati. Ker so lovci pri nas prostovoljci,
generacija lovcev se stara, pritoka mladih je bistveno manj kot nekoč, predstavlja obvladovanje populacije divjih prašičev izjemno naporno delo.
Pogosti ukrep za zmanjševanje škod
na kmetijskih površinah je postavitev
električnih pastirjev, začasnih ograj in
kemičnih odvračalnih sredstev na mestih pričakovanih škod. Ograditev posameznih površin velja za učinkovit ukrep
predvsem v času zorenja poljščin. Pastirji morajo biti ustrezno postavljeni, v
smislu pravilne namestitve žic in z rednim pregledovanjem, če so le-te stalno
pod napetostjo. Kljub učinkovitosti pastirjev pa je nemogoče zavarovati vse
površine. Njihova postavitev predstavlja
tako stroškovni kot časovni zalogaj.
Nenazadnje bi se morali lastniki kmetijskih zemljišč zavedati, da s pogosto
prakso zadnjih let, ko se izvaja setev koruze do samega roba gozda, predvsem
zaradi površin Gerk-ov sami privabljajo
51
divjad iz gozda v njihove monokulture.
Z lovskega stališča je izvajanje lova ob
takšni njivi koruze nemogoče, saj divji
prašiči vstopijo v koruzo že kar v gozdu.
Obravnavanje škode
Pri postopkih uveljavljanja odškodnin v
skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu je
najprej potrebno ugotoviti povzročitelje
oziroma kdo za nastalo škodo odgovarja.
Za škodo, ki jo povzroči divjad na lovnih površinah (polja, travniki, gozdovi
...) v lovišču odgovarja upravljavka lovišča (lovska družina, lovišče s posebnim
namenom), ki z lastnimi sredstvi (ne
državnimi) povrne škodo upravičenemu
oškodovancu.
Postopek prijave in sklenitev sporazuma o višini odškodnine je naslednji:
• oškodovanec, ki želi uveljavljati odškodnino povzročeno
po divjadi, mora v 3 dneh od
dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov
do 31. decembra tekočega leta
upravljavec objavi na krajevno običajen način. V prijavi
naj oškodovanec navede, kdo,
kdaj in kje je povzročil škodo.
Zato obstajajo predpripravljeni
obrazci; vzorec najdete tudi na
spletu http://www.lz-maribor.si/
obrazci
• Pooblaščenec lovišča ali lovišča s posebnim namenom v 8
dneh po prijavi škode opravi
ogled kraja dogodka in ob tem
ugotovitve zapiše v poseben
52
obrazec. Če se oškodovanec in
pooblaščenec upravljavca na
kraju ogleda ali v osmih dneh
ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec
pisno prijavo škode komisiji za
lovsko upravljavsko območje,
kjer je škoda nastala.
Za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah (naselja, vrtovi, intenzivni sadovnjaki, ceste...), v lovišču
odgovarja upravljavka lovišča (lovska
družina, lovišče s posebnim namenom),
odgovarja upravljalec, če je škoda nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija.
Postopek prijave in sklenitev sporazuma o višini odškodnine je naslednji:
• oškodovanec, ki želi uveljavljati odškodnino, povzročeno
po divjadi, mora v 3 dneh od
dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo krajevno pristojni enoti Zavoda za
gozdove Slovenije.
• Pooblaščena oseba območne
enote Zavoda za gozdove Slovenije v 8 dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka
in ob tem ugotovitve zapiše v
Zapisnik o nastanku škode, ki
jo je povzročila divjad. Če se
oškodovanec in pooblaščena oseba na kraju ogleda ali
v osmih dneh ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje
oškodovanec pisno prijavo
škode ministrstvu pristojnemu
za divjad in lovstvo.
Februar 2015
V večini primerov se lovci in kmetje dokaj hitro sporazumejo, na kakšen način
se bo povzročena škoda po divjih prašičih povrnila. Pravila ni, največkrat pride
do izplačila škode v materialni obliki (krmna koruza) ali znesku, sledi ravnanje
travne ruše, pa tudi ostala dela, s katerimi nadomestijo povzročeno škodo.
Nekateri kmetje se zavedajo nehvaležnega dela, ki ga morajo opravljati lovci,
pravzaprav v imenu države in za državo
kot lastnika divjadi in zavarovanih vrst
prosto živečih živali, saj so s tem v neu-
Februar 2015
godnem položaju med državo in kmeti.
Prispevek ni nastal samo z namenom
seznanitve s potekom uveljavljanja odškodnin, pač pa je namenjen predvsem
temu, da do škod večjega obsega ne bi
prišlo. Vsi vemo, da je bolje preprečevati, kot pa odpravljati posledice. Kmetom
želim znosnejše škode, lovcem pa dober pogled.
Božidar Kunej, inž. gozd. lov.
Strokovni tajnik
Lovske zveze Maribor
in član LD Oplotnica
53
OSNOVNE INFORMACIJE O USPOSABLJANJU
ZA PREVOZNIKE IN SPREMNE OSEBE PRI
PREVOZU ŽIVIH ŽIVALI
Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 ureja področje zaščite živali med prevozom in
postopke, povezane z njimi. Uredba se
uporablja v vseh državah članicah EU
in je začela veljati 5.1.2007. V skladu s
6. členom Uredbe mora voznik ali spremna oseba na cestnem vozilu, ki prevaža domače kopitarje ali domače govedo, ovce, koze, prašiče ali piščance,
imeti potrdilo o usposobljenosti, ki je pri
prevozu živali vedno na voljo pristojnemu organu. To potrdilo voznik prejme,
ko opravi tečaj usposabljanja s pisnim
preizkusom znanja. Na tečaju usposabljanja tako kandidat dobi potrebna znanja o splošnih pogojih za prevoz živali in
prevozni dokumentaciji, o tehničnih pravilih glede prevoza živali, informacije o
dnevniku vožnje, o fiziologiji živali, potrebah po vodi in hrani med prevozom,
o obnašanju živali in konceptu stresa, o
vplivu načina vožnje na dobro počutje
živali in na kakovost mesa, o skrbi za
živali v nujnih primerih in o varnosti osebja, ki ravna z živalmi ter o praktičnih vidikih ravnanja z živalmi med prevozom.
Vsi vozniki ali spremne osebe, ki imajo
potrdilo o usposabljanju, opravljenem
pred letom 2005, morajo opraviti »obnovitveni« tečaj v obliki enodnevnega tečaja o izvajanju Uredbe 1/2005/ES brez
preizkusa znanja. Vozniki in spremne
osebe, ki prevažajo živali in še nikoli
niso opravljali usposabljanja, se morajo
udeležiti enodnevnega tečaja in opraviti pisni preizkus znanja. Po končanem
usposabljanju voznik ali spremna ose54
ba prejme potrdilo o usposobljenosti v
obliki izkaznice.
Usposabljanje ni potrebno za kmete, ki
opravljajo prevoz lastnih živali s svojimi
prevoznimi sredstvi na razdalji manj kot
50 km od svojega kmetijskega gospodarstva, in za kmete, ki prevažajo živali
s kmetijskimi vozili ali lastnimi prevoznimi sredstvi, kadar je treba zaradi geografskih okoliščin opraviti prevoz zaradi
sezonske selitve nekaterih vrst živali.
Prav tako usposabljanje ni potrebno za
osebe, ki prevažajo živali do razdalje
največ 65 km od kraja odhoda do namembnega kraja.
Organizacija PRAH d.o.o. je z dnem
10.10.2014 pooblaščena s strani Uprave Republike Slovenije za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin za izvajanje usposabljanja za prevoznike
in spremne osebe pri prevozu živih
živali »Zaščita živali pri prevozu« (v
skladu z Uredbo Sveta (ES) Št. 1/2005).
Cena usposabljanja in preizkusa znanja: 120, 00 €.
Datum pričetka usposabljanja:
v drugi polovici meseca marca 2015,
Celje (Gregorčičeva 4).
Informacije in prijave:
[email protected], www.prah.si,
ali 03 819 19 80, 051 33 99 88
Lokacije izvajanja: Ptuj, Celje, Rogaška Slatina, Brežice, Krško in Maribor
oziroma po dogovoru.
Pripravila: Stanka PAŽEK
Februar 2015
SAMO KVALITETNA SADIKA
DAJE DOBER PRIDELEK
Pri pridelavi zelenjave, tako tržne, kakor
na domačem vrtu, je nujno izpolniti dve
osnovni zahtevi, to je skrb za zdravo,
živo zemljo, s tem pa strokovno, pravilno gnojenje tudi z organskimi gnojili in
za primerno širok kolobar. Če je to izpolnjeno, si z dodatnimi malenkostmi,
kot je izbor kutivarjev (sort, hibridov),
pravilna setev, pa tudi vzgoja čvrstih,
zdravih in odpornih sadik pomagamo,
da je z rastlinami v pridelavi še manj
težav. Kljub temu pa je posebej v neugodnih razmerah poudarek na uporabi
kvalitetno vzgojenih sadik še večji. Čeprav smo Slovenci tradicionalno navezani na direktne setve, se te spomladi,
ko je še hladno, in poleti, ko je zemlja
prevroča, ne obnesejo. Zato se moramo vsi bolj navaditi na uporabo sadik.
Te pa morajo biti kvalitetne, vzgojene
seveda s koreninsko grudo.
Nakup ali lastna vzgoja
To je prvo vprašanje, ki ga moramo sami
pri sebi razrešiti. Vedeti je potrebno,
da je na kmetiji prav vse sadike težko
vzgojiti sam, posebej če imate samo
en rastlinjak ali pa tega sploh ni. Nikakor pa za pridelavo na večjih površinah
(njivah) ne priporočam vzgoje sadik na
okenskih. Če želimo vzgojiti kvalitetne
sadike, iz katerih bodo zrasle čvrste, odporne rastline, potrebujemo za nekatere
vrtnine, zelišča in tudi cvetlice nekoliko
višje temperature, pri drugih vrtninah pa
veliko nižje. Poleg tega sadimo nekatere
na prosto že zelo zgodaj, druge kasneje. Uravnavanje temperature tako, da bo
ugajalo vsem, je praktično nemogoče.
Februar 2015
Zelo pomembno je za nadaljnji uspešen razvoj in odpornost rastlin, da pred
presajanjem na prosto rastline utrdimo,
jih navadimo na ostrejše razmere pod
jasnim nebom. Pri tem pa lahko še ne
dovolj velikim sadikam drugih vrtnin
škodimo.
Zato je potrebno razmisliti, katere sadike bomo vzgajali, kako bomo razmere
v rastlinjaku prilagodili, katere pa bomo
raje kupili pri nekom, ki se s tem ukvarja in seveda spoštuje vse predpise in
omejitve ekološke pridelave.
Lastna pridelava sadik pomeni nižje
stroške, lažji izbor najljubših in pri vaših
strankah najbolj priljubljenih sort, uporabo lastnega semena domačih sort, če
so na kmetiji, postopno setev na primer
solate, kapusnic, tako da imamo vedno
na razpolago sadike, pa tudi pridelek
režemo postopoma, kakor zahteva trg.
Slaba stran lastne vzgoje pa so pogosto (ne vedno) manj primerni pogoji za
vzgojo različnih vrst rastlin, posledično
pa manj kvalitetne sadike in več ročnega dela na kmetiji, kjer primanjkuje pridnih rok.
55
Tabela 1: Temperature za vzgojo sadik nekaterih zelenjadnic
zelenjadnica
optimalna temperatura oC
kaljenje
čas do
sadike
vznik
do 1.lista 2-3 listi
večja
sadika
dni
dni
solata
16-18
14-16
8-12
4-8
3
30-35
por, čebula
20
18
10
10
10
45
endivija
24-26
16-18
14
12
3
30-35
radič
24-26
16-18
14
12
3
30-35
blitva
24-26
16-18
10-14
6-10
3
30-35
paradižnik
24-26
16-18
14-15
10-14
8
60-70
kapusnice
22-24
16-20
14-16
10-14
8
35-45
bučke
25-26
16-18
15-16
15
8
25-28
kumare
22-24
16-18
15-16
15-16
8
20-22
zelena
26
17-18
16-17
14-16
3
60-70
melone
25-26
22-26
16-18
15-16
8
35-38
jajčevec
25-27
18-20
16-18
14-16
8
70-85
lubenice
26-33
18-22
16-18
15-16
8
36-42
paprika
25-27
18-20
16-18
14-16
8
70-85
Izbira materiala za setev
Doma narejen kompost ni najboljša izbira, saj je le redkokdaj založen s hranili tako, kot
jih sadike potrebujejo, običajno se hitro izsušuje, pregrobi delci pa motijo vznik in rast
mladih rastlin. Zato pri izbiri substrata ne varčujemo tako, da si jih mešamo sami. Prav
tako ne kupujemo poceni substratov v trgovinah. Vedno se odločimo za najkvalitetnejši
substrat, saj bodo le v njem sadike rasle tako, da bo kasneje pridelek zdrav. Nekateri
imate substrate že izbrane, če pa ne veste, kam se obrniti, pojdite na najbližjo vrtnarijo.
Skoraj vse prodajajo tudi substrate, to so isti, kot jih uporabljajo tudi sami. Zato tam
nekvalitetnih substratov ne boste našli.
Domače seme je smiselno pred setvijo namočiti v domač kamilični ali žajbljev čaj. Seme
kapusnic lahko razkužujemo tudi z vsaj 24-urnim namakanjem semena v vsaj 35 oC
topli vodi, temperature pa ne smejo presegati 50 oC. Vendar bo morala biti voda ves
čas ogreta.
Setev
V tabeli z idealnimi temperaturami za setev lahko najdemo tudi podatek o tem, kako
dolgo potrebujemo za vzgojo primerno veliko sadike. To seveda velja za idealne pogoje.
V spodnji tabeli lahko preberete tudi, kako velike lončke oziroma celice potrebujemo, da
vzgojimo dobro sadiko s koreninsko grudo.
Če hočemo imeti zdravo rastlino, ki ne bo potrebovala veliko pomoči, potem mora rastlina pričeti svoje življenje brez večjih težav in stresnih situacij, kar pa presajanje puljene
sadike nedvomno je. Zato je skrajni čas, da nanje pozabimo.
56
Februar 2015
Tabela 2: Primerna velikost celic za sadike (po dr.Osvald, Gojenje sadik vrtnin)
Vrsta vrtnine
Premer celic
v cm
Bučke
dinje
sladki
endivija komarček
jajčevec
kumare
lubenice
radič
8
6-8
3
3
6-8
6-8
3
Vrsta vrtnine
Premer celic
v cm
solata
paprika rukola
paradižnik
šparglji
zelena
8
zelje, ostale
kapusnice
3
6-8
6-8
3-4
3-4
4
3
3
blitva
Datum setev določimo torej glede na to, kako dolgo potrebujemo, da vzgojimo dobro
sadiko. V zadnjih letih se pogosto dogaja, da predvsem plodovke veliko prehitro presajamo na prosto, potem pa pokrivamo z različnimi pokrivali. Vse skupaj ni prav nič
uspešno, saj posadimo korenine v mrzlo zemljo, kjer ne morejo črpati hranil in rastlina
se ne razvija naprej. Zemlja za presajanje paradižnika, jajčevca ali paprike, seveda pa
tudi bučk, lubenic in melon, mora imeti vsaj 15 oC. Zato s setvijo nikar ne hitite. Začetek
februarja za papriko, mogoče konec januarja za jajčevec, paradižnik pa šele v drugi
polovici februarja za sajenje na prosto pa sredina marca, to so pravi datumi za setev
Pikiranje
Za vzgojo sadik nekaterih zelenjadnic je zelo priporočeno pikiranje. S pikiranjem dosežemo močnejši in gostejši koreninski sistem. Ko je rastlina majhna, namreč vedno rahlo
poškodujemo koreniko, s tem pa povzročimo razraščanje stranskih korenin. Danes pikiramo samo še nekatere rastline, predvsem plodovke, nekatere cvetlice in dišavnice,
saj običajno za ostale zmanjka časa. Paradižnik, paprika in jajčevec so tiste rastline,
pri katerih s pravilnim pikiranjem koreninski sistem še dodatno povečamo. Ker imajo
zmožnost tvorjenja stranskih korenin tudi na steblu, jih pikiramo in kasneje tudi sadimo
globlje, kakor so rasle do tedaj. Pikiramo jih čisto do kličnih listov. Tako bo imela kasneje
rastlina globok koreninski sistem, ki bo v globini lažje in hitreje našel vodo, na voljo pa
bo imel tudi več hranil.
Pomembno je, da pikiramo pravi čas. Ko se klična lista postavita v vodoraven položaj,
med dvema kličnima listoma pa se pokaže prvi pravi list, je idealen trenutek, da rastline
prvič presadimo. Pri plodovkah seveda posadimo vsako rastlinico v svoj lonček, pri
cvetlicah in zeliščih pa lahko prepikiramo tudi šop drobnih bilk kot eno sadiko.
Ker bučnic ne moremo pikirati, saj presajanja ne prenašajo, lahko uporabimo prav poseben trik. Lonček napolnimo z zemljo samo do polovice in posejemo seme. Ker bo
imela kaleča rastlinica premalo svetlobe, se po potegnila, da pogleda iz lončka. Takrat
nasujemo zemljo do vrha. Rastlina bo tudi po zasutem steblu pognala koreninice.
Nega sadik
Za vznik potrebuje vsako seme enakomerno temperaturo ponoči in podnevi. Zato rastlinjaki niso primerni, saj se podnevi preveč segrejejo, ponoči pa jih ne ogrevamo na 30 oC
in več. Razen večine zelišč in nekaj cvetlic, ki kalijo na svetlem, lahko po setvi lončke ali
multiplošče postavimo kamorkoli, ne glede na svetlobo, le da je toplo tudi ponoči. Takoj
po vzniku setev prestavimo v rastlinjak. Idealno bi bilo, če tri dni po vzniku zelo znižamo
temperaturo nekje na 15 oC, tako bodo stebla rastlin ostala čvrsta in kratka. Kakšna je
idealna temperatura za posamezne vrtnine, lahko vidite v Tabeli 1.
Februar 2015
57
Poskrbimo za zračen prostor, kjer zrak ne
sme biti presuh. Zelo pomembno je, da rastlinjake, tudi v zelo zgodnji pomladi, redno
zračimo. Vsak dan ga odpremo vsaj za pol
ure. Nekoliko nižje temperature rastlinam
ne bodo škodile, zračna vlaga, če ne zračimo, pa zelo.
Še nekaj opozarjam. Spomladi so pogosta
obdobja deževnega ali samo oblačnega
vremena, ki povzroči zelo počasno rastlin.
To naj vas ne skrbi. Rastline brez svetlobe pač ne rastejo hitro. Pogosto nekateri
želijo pomanjkanje svetlobe nadomestiti z
višjo temperaturo - ogrevanjem. Posledica
so prenežne, pretegnjene in nekvalitetne
sadike.
Zelo pa priporočam uporabo pripravkov na
osnovi alg ali aminokislin. Ti bodo napravili
rastline odpornejše in bolj krepke. Uporabimo lahko tudi domače pripravke, če imamo
kaj posušenega ognjiča ali cvetov regrata.
Lahko skuhamo čaj in z ohlajenim čajem
zalivamo rastline tako dolgo, da mine temačno obdobje.
Presajanje na prosto
Kako velike so najbolj idealne sadike, si
lahko pogledate v zadnji Tabeli 3. Zapomnite pa si, tudi rastline, tako kot ljudje,
manjše kot so lažje prenašajo presajanje.
Pri nas opažam, da se presajajo prevelike sadike. S tem pri zgodnosti pridelka
ne pridobimo, lahko pa veliko izgubimo.
Rastlina izgublja energijo s prilagajanjem
na nov življenjski prostor, s tem pa postaja
bolj občutljiva na bolezni, včasih tudi škodljivce.
Pred presajanjem na prosto sadike dobro
utrdimo. Utrjevanje sadik pomeni, da jih
nekaj dni pred presajanjem navajamo na
zunanje vremenske pogoje. Vsaj teden dni
prej so na prostem cel dan, vsaj tri noči
pred presajanjem pa naj ostanejo na prostem tudi ponoči. V rastlinjakih seveda to
pomeni, da ostane najprej odprt rastlinjak
cel dan, zadnje dneve pa tudi ponoči.
58
Tabela 3: Primerna velikost sadik za
presajanje
(po dr. Osvald, Gojenje sadik vrtnin)
Vrsta
vrtnine
Bučke
Dinje
Endivija
Sladki
komarček
Jajčevec
Kumare
Lubenice
Solata
Paprika
Rukola
Paradižnik
Špargelj
Zelena
Zelje
Blitva
Radič
Številu
listov ob
presajanju
2-3
3-4
4-5
3-4
Višina
sadike
v cm
10-12
10-12
4-5
8-10
Premer
rozete
v cm
5-6
4-5
4
5-6
6-8
2-3
4-5
4-5
6-8
4-5
6-8
2-3
6-7
5
3-4
4-5
16-18
10-12
15-18
4-5
16-18
4-5
12-14
8-12
8-10
8-10
6
5-6
5-6
3-4
5-6
4
5-6
3-4
5-6
1
5-6
2
1-2
5
Zakaj vzgajati sadike
Sadike vzgajamo seveda zato, da zagotovimo zgodnejši in višji pridelek. Brez tega
paradižnika, paprike in še nekaterih rastlin
ne bi mogli pridelovati.
Druga prednost pridelave zelenjave iz sadik je borba proti plevelom. Direktna setev
pomeni velikokrat tudi istočasni vznik plevela, ko je pletje in okopavanje zelo težko.
Tako pa imamo več časa, da zemljo pripravimo in vsaj enkrat, če ne dvakrat prebranamo, tako uničimo kar nekaj kalečega
plevela. Pa tudi kasneje veliko hitreje lahko tudi strojno okopavamo, pri nekaterih
vrtninah pa uporabimo celo česala. Tako
je ročnega dela manj. Poleg tega lahko takoj uporabimo zastirke, folijo ali nekatere
naravne zastirke in je spet s pleveli veliko
manj težav.
Pripravila: Miša PUŠENJAK
Februar 2015
OBVESTILO CESTNO PROMETNI PREDPISI
Lanska jesen je bila za spravilo kmetijskih pridelkov predvsem iz njiv zelo neugodna. Veliko je bilo prijav na policijo,
da je cestišče blatno. Naj vas spomnim
kaj obravnava ZAKON O CESTAH:
• zahtevana oddaljenost pri oranju (1
m vzporedno s cesto in 4 m prečno
na cesto)
• prepovedi vleke hlodov, orodja itn.
• onesnaženje cest
Za kmetijstvo in gozdarstvo je posebej
»problematično« onesnaževanje cest
pri jesenskem spravilu pridelkov iz njiv
in se mu ni moč izogniti. Zakon zahteva takojšnjo odstranitev, oziroma
čiščenje ceste, s koles strojev pa je
potrebno odstraniti blato in listje,
preden zapeljemo na cesto.
1.1.2015 - OZNAČITI POČASNA
VOZILA!
Pravilnik o delih in opremi vozil (Uradni list št. 44/2013) določa, da morajo
imeti vsa vozila in njihova priklopna vozila razen enoslednih vozil, katerih konstrukcijska hitrost ne presega 40 km/h,
na zadnji strani tablo ali nalepko za
označevanje počasnih vozil, ki mora
biti homologirana. Pri skupini vozil velja
zahteva samo za zadnje vozilo v skupini. Določilo velja tudi za vse kmetijske
traktorje, ki dosegajo hitrosti 40 km/h ali
manj.
Obvezna oprema traktorjev, traktorskih
priklopnikov in vlečenih traktorskih priključkov, je:
• komplet za prvo pomoč
• varnostni trikotnik
• podložna zagozda od 1.1.2015
dalje
Februar 2015
Tabla za počasna vozila
Podložne zagozde
S 1. 1. 2016 bodo v veljavi še naslednja določila:
- DODATNA STRANSKA OGLEDALA
Pri traktorjih, ki imajo spredaj nameščen priključek in znaša vzdolžna razdalja med sredino volanskega obroča
traktorja in sprednjim robom traktorskega priključka več kot 3 m, nameščena
stranska ogledala ali ogledala, nameščena v obliki črke V. Posamezno ogledalo mora imeti površino najmanj 300
cm2. Dodatnih ogledal ni potrebno namestiti, če konstrukcija priključka tega
ne omogoča (prevoz bal).
59
- NAMEŠČENA VAROVALA NA IZPOSTAVLJENIH DELIH TRAKTORJA
ALI PRIKLJUČKA
Izpostavljeni deli, kot so rezila, konice,
robovi, ki so nevarni za druge udeležence v prometu in so nameščeni do
največ 2 m nad cestiščem, morajo imeti
varovalne naprave, ki morajo biti primerno označene.
- OPOZORILNE TABLE
Traktorji, njihovi priklopniki in priključki ter delovni stroji s širino več kot 2,55
m morajo imeti v cestnem prometu na
skrajnih točkah svoje širine spredaj in
zadaj nameščene opozorilne table, velikosti 400 mm x 400 mm, na njih pa se
mora izmenjevat 100 mm širok odsevni
beli in rdeči pas pod kotom 45 stopinj.
Možnost nalepk, če nam vozilo to omogoča.
- DODATNE POZICIJSKE SVETILKE
IN ODSEVNIKI
Morajo biti nameščene ponoči oziroma
v zmanjšani vidljivosti čim bližje zunanjemu robu v primeru, če znaša razdalja med zunanjim robom traktorja ali
priključka in zunanjim robom pozicijskih
svetilk vozila več kot 400 mm.
Ogledalo za sprednji priključek
- ZAVORE
Vlečeni traktorski priključek, katerega
največja dovoljena masa presega maso
traktorja, ki ga vleče, mora biti opremljen z zavorami. Za priklopna vozila z
največjo določeno maso, večjo od 3,5
tone, je potreben zračni ali hidravličen
zavorni sistem.
Za priklopna vozila do največje dovoljene mase 3,5 tone in konstrukcijsko
hitrostjo do 25 km/h je dovoljena samo
ročna zavora priklopnega vozila, ki se
upravlja s traktorja.
Pri nakupu označevalnih tabl, nalepk
in trakov bodite pozorni, da kupite
samo homologirane.
Ponujamo vam možnost nakupa pri
Strojnem krožku Slovenska Bistrica na
sedežu KSS Slovenska Bistrica pri Valeriji Kovačič.
Opozorilna tabla za vozila,
širša od 2,55 m.
60
Februar 2015
Februar 2015
61
VEZANA KNJIGA RAČUNOV
Minister za finance je sprejel Pravilnik
o vsebini, obliki in načinu potrjevanja
vezane knjige računov, s katerim se
podrobneje ureja izvajanje 31.a člena
Zakona o davčnem postopku.
Kdo mora izdajati račune iz vezane
knjige računov?
Vsak zavezanec za davek (prodajalci),
ki vodijo poslovne knjige in evidence,
katerim kupci plačujejo pretežno v gotovini in nimajo ustreznega računalniškega programa ali registrske blagajne.
Vezano knjigo računov mora za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju
uporabiti tudi vsak zavezanec za davek,
ko izdaja z uporabo računalniškega
programa ni mogoča zaradi okvare računalniškega programa oziroma zaradi
izpada električne energije.
Kdaj uporabiti računalniški program
in kdaj vezano knjigo računov?
Zavezanec se lahko sam odloči, ali bo
za izdajo računa pri gotovinskem poslovanju uporabil elektronsko napravo oziroma računalniški program ali bo uporabil vezano knjigo računov.
Račun iz vezane knjige računov je
potrebno izdati le v primeru izdaje računov, ki so delno ali v celoti plačani z
gotovino.
Za dobave je določena izjema od obveznosti izdajanja računov, zato ni
treba izdati računa iz vezane knjige
računov.
Na koga se ne nanaša obveznost izdajanja računov?
Obveznost izdajanja računov se ne nanaša na kmete, kadar opravljajo doba62
vo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in
storitev neposredno končnemu potrošniku ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca.
Obveznost izdajanja računov se tudi
ne nanaša na prodajo vozovnic, kart in
žetonov v potniškem prometu; znamk;
kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v
igrah na srečo; periodičnega tiska; na
prodajo iz avtomatov; na prodajo kartic
s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter interneta; na
prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov
in promet storitev na teletočkah.
Za izdajanje računov iz naslova osebnega dopolnilnega dela zavezancem ne
bo potrebno izdajati računov iz vezane
knjige računov, še naprej bodo lahko
uporabljati račune iz paragonskih blokov brez oznake finančne uprave.
Kdaj je potrebno začeti uporabljati
vezane knjige računov?
Od vključno 31. januarja 2015 dalje.
Obstoječe (nepotrjene) obrazce paragonskih blokov lahko zavezanci uporabljajo do vključno 30. januarja 2015.
Kakšna je vsebina in oblika vezane
knjige računov?
Sestavljena je iz platnic in knjižnega
bloka v velikosti 210 x 148 mm in vsebuje 3 x 50 samokopirnih listov (oziroma 50 setov obrazcev računov). Tretji
list v setu ostane po izdaji računa v vezani knjigi.
Vsaka vezana knjiga računov ima enkratno serijsko številko, ki je odtisnjena
Februar 2015
v spodnjem desnem kotu na vsakem
obrazcu računa v knjižnem bloku. Serijska številka je sestavljena iz identifikacijske oznake izdajatelja in zaporedne
številke vezane knjige računov.
Prvi list v setu (original) je v modro zeleni barvi, drugi in tretji list v setu (kopij)
sta v sivo rjavi barvi.
Zavezanec mora v vezani knjigi hraniti vse podatke in morebitne poznejše
spremembe 10 let od izdaje zadnjega
računa iz vezane knjige računov.
Kje pridobiti vezano knjigo računov?
Vezane knjige računov so na razpolago
v knjigarnah. Na finančni upravi jih ne
bo mogoče kupiti. Pred prvo uporabo
pa jo morajo potrditi pri Finančni upravi Republike Slovenije. Zavezanci, za
katere je predpisano vlaganje davčnih
obračunov, napovedi in drugih vlog oziroma obrazcev elektronsko preko portala eDavki, morajo tudi potrditev vezane knjige računov izvesti preko portala
eDavki, ostali zavezanci pa lahko potrditev izvedejo bodisi osebno na finančnem uradu, bodisi elektronsko preko
portala eDavki.
Ostali zavezanci za davek vezano knjigo računov predložijo v potrditev oseb-
no na finančnem uradu ali elektronsko
preko portala eDavki.
Kakšne so sankcije za neuporabnike
vezane knjige računov?
Globa je od 3.000 do 10.000 eurov za
posameznika, 20.000 do 70.000 eurov
za samostojnega podjetnika, 50.000 do
150.000 za pravno osebo in od 70.000
do 250.000 eurov za srednjo ali veliko
gospodarsko družbo.
Kdo je lahko izdajatelj vezane knjige
računov?
Vsak, ki se za to odloči in od finančne
uprave predhodno pridobi identifikacijsko oznako za namene izdaje vezanih
knjig računov.
Če povzamemo: vezano knjigo računov
ste obvezni voditi le v primeru, če ste
zavezani k pisanju računov in za plačilo
prejmete gotovino ter nimate ustreznega računalniškega programa ali registrske blagajne.
Tisti, ki uporabljate računalniški program Gospodar, imate skrb manj, ker
ne potrebujete vezane knjige računov.
Pripravila: Helenca Kapun
Februar 2015
63
ENOSTAVNEJŠE VLAGANJE ZAHTEVKOV
ZA TROŠARINO
Za leto 2014 je pri povrnitvi trošarine največja sprememba povrnitev trošarine za
površine gozdov, ki so bili poškodovane v lanskoletnem žledu med 30. januarjem in
10. februarjem. Če ne veste, kolikšen % poškodovanosti je v vašem gozdu, so na
Upravi RS za zaščito in reševanje zagotovili, da lahko podatek o % poškodovanosti
dobite na svoji občini. Z ustanovitvijo Finančne uprave Republike Slovenije pa se
je poenostavil tudi način vlaganja zahtevkov, saj jih je mogoče vložiti v katerikoli
finančni pisarni v Sloveniji.
Še vedno velja, da se vrača 70 odstotkov zneska povprečne trošarine za dizel
gorivo za leto 2014. Fizične osebe zahtevek vlagajo enkrat letno, od 1. januarja do
31. marca 2015 za preteklo leto. Normativna poraba znaša vsaj 540 litrov oziroma
vsaj 150 litrov za gozd.
Za gozdove, ki so bili poškodovani v žledolomu, je za leto 2014 omogočena večja
normativna poraba, ki se odda na obrazcu TRO-AŽ.
Zahtevek se vloži na osnovi originalnih račune za kupljeno gorivo na bencinskih
servisih ali pa računov za strojne storitve. Računov se ne prilaga, vendar se hranijo
še 10 let, pristojnemu organu pa jih predloži le na njegovo zahtevo.
Če nimate natančnega podatka o površinah, to rubriko pustite prazno, saj jo bo
izpolnil pristojni organ iz uradne evidence.
Za naše območje vložite zahtevek za trošarino na spodnji naslov.
Finančni
urad
Oddelek za
trošarine
Kontaktni
podatki
Finančni
Oddelek za
Tržaška 49,
urad Maribor trošarine Maribor 2000 Maribor
Pristojnost za območje upravnih
enot
Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše,
Slovenska Bistrica, Ormož, Ptuj
64
Februar 2015
Možnost pridobitve nacionalne poklicne
kvalifikacije (NPK) je tudi v spomladanskih
mesecih 2015
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije
so že začeli z zbiranjem osebnih zbirnih
map za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Preverjanja in
potrjevanja se bodo izvajala predvidoma
konec meseca februarja oziroma v mesecu marcu, odvisno od interesa in prijav.
Kandidati, ki želijo pridobiti certifikat, naj
osebno zbirno mapo pošljejo na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana.
Vsi kandidati, ki so zainteresirani za pridobitev NPK, se za vse informacije in svetovanje v zvezi z izvajanjem postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij čimprej dogovorite na KSS
(kontaktna oseba Edvard Jug) za pomoč
pri pripravi vloge oziroma zbirne mape.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je registrirana za izvajanje postopkov
preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij za naslednje poklicne
kvalifikacije:
•
vinogradnik/ca
•
sadjar/ka
•
poljedelec/ka
•
predelovalec/ka sadja na tradicionalen način
•
izdelovalec/ka kruha, potic, peciva in
testenin na tradicionalen način
•
zelenjadar/ica
•
živinorejec/ka
•
predelovalec/ka mleka na tradicionalen način
•
predelovalec/ka mesa na tradicionalen način.
Kandidati, ki pridobijo poklicno kvalifikacijo, dokažejo, da so usposobljeni za opraFebruar 2015
vljanje določenega poklica.
Mladi prevzemniki kmetij, ki ste že
uspešno kandidirali na ukrepu 112
Pomoč mladim prevzemnikom kmetij,
pridobili sredstva s tega naslova in še
nimate ustrezne izobrazbe, morate v 36
mesecih od datuma odločbe poslati na
Agencijo overovljeno kopijo pridobljenega certifikata NPK, ki se mora glasiti
na vaše ime. V izogib težavam s pravočasnim dokazovanjem ustrezne izobrazbe, ki je eden od pogojev za pridobitev sredstev, svetujem, da ustrezen
NPK pridobite čimprej.
Vse mlade, ki že razmišljate, da bi v
prihodnje kandidirali na Ukrep pomoč
mladim prevzemnikom kmetij, ki je
predviden tudi v novem Programu razvoja podeželja RS za obdobje 20142020, seznanjamo, da bo pridobljena
izobrazba eden od vstopnih pogojev
pri novih razpisih za ta ukrep. Zato vabimo vse zainteresirane, da se za pridobitev certifikata odločite čim prej.
Nacionalna poklicna kvalifikacija je način,
ki ovrednoti vsa vaša neformalna pridobljena znanja in pridobitev certifikata za
kmetijske in s kmetijstvom povezane poklicne kvalifikacije. Omogoča vam izkazovanje zadostne poklicne usposobljenosti,
ki je zahtevana v navedenem ukrepu.
Svetujem vam, da si ustrezno izobrazbo oziroma NPK pridobite čimprej, da
boste v času objave razpisa že imeli
izpolnjen pogoj pridobljene ustrezne
izobrazbe.
Pripravil: Edvard Jug
65
Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) in Kmetijsko gozdarska
zbornica Slovenije (KGZS) tudi v letu 2015 organizirata
tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO
MLADI IN KMETIJSTVO
OBČINSKA IN REGIJSKA TEKMOVANJA
· 3 – članske ekipe,
· Prijave na KSS Slovenska Bistrica (Stanka PAŽEK) ali pri Društvu podeželske
mladine VENČESL,
· Tekmovalci morajo biti člani društva, ki so včlanjena v Zvezo slovenske podeželske
mladine,
· do 30. marca 2015,
· prvouvrščena ekipa se uvrsti na tekmovanje višje stopnje,
· regijska tekmovanja bodo potekala za: Primorsko, Gorenjsko, Dolenjsko, Bela
Krajina, Posavsko, Ljubljansko z Zasavjem, Celjsko, Koroško, Podravsko ter
Pomursko.
DRŽAVNO TEKMOVANJE bo potekalo 11. aprila 2015 v Spodnji Savinjski dolini
(GOMILSKO).
· Na državnem tekmovanju sodelujejo ekipe zmagovalke na regijskih tekmovanjih v
enaki sestavi.
· Brez predhodnega izbora tekmuje tudi ekipa lanskoletnega državnega tekmovanja,
ki si je v letu 2014 pridobila čast izvedbe prireditve državnega tekmovanja za leto
2015 (DPM Spodnja Savinjska dolina).
Pravila in razpise tekmovanj na lokalni in regionalni ravni pripravijo organizatorji:
lokalno društvo podeželske mladine in javna služba kmetijskega svetovanja. Strokovno
komisijo na tekmovanjih sestavljajo organizatorji in strokovnjaki. Pravilnik državnega
tekmovanja je dostopen na spletnih straneh Zveze slovenske podeželske mladine
www.zspm.si in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije www.kgzs.si
Literatura za letošnja tekmovanja:
1.
JAGODIČJE
2.
POLŽI
3.
OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI
Dodatna literatura za DRŽAVNO TEKMOVANJE: Še ena knjiga o drogah
Predpisana literatura je tekmovalcem na voljo na Kmetijsko gozdarskih zavodih,
na izpostavi KSS Slovenska Bistrica in v elektronski obliki pri Stanki PAŽEK, KSS
Slovenska Bistrica!
VABLJENI K PRIJAVI NA REGIJSKI KVIZ, KI BO POTEKAL V MESECU
MARCU (KRAJ, DATUM IN URO POTEKA KVIZA BOMO PRAVOČASNO JAVILI
PRIJAVLJENIM TEKMOVALCEM!)
Pripravila: STANKA PAŽEK
66
Februar 2015
POMEMBNA OBVESTILA
Začetek kampanje za VNOS ZBIRNE VLOGE za leto 2015 je predviden
od 2. 3. 2015 do 6. 5. 2015 (po tem datumu bo možen vnos ZV še do konec
meseca maja z vsakodnevnimi odbitki!). Prosimo držite se določenega datuma
in ure za vnos ZV pri vašem svetovalcu/ki!
TESTIRANJE NAPRAV ZA NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV
(škropilnic in pršilnikov) bo v naši oklici letos predvidoma 16.04.2015. Izvajalec
bo obvestil svoje stranke, dodatne informacije pa lahko dobite na sedežu KSS
Slovenska Bistrica.
ZELENJADARSKA DELAVNICA bo potekala do spomladanskega časa glede na
obisk in zanimanje … aktualne teme: alternativna raba ovčje volne pri visokih
gredah, vzgoja sadik, pravilna izbira sadilnega materiala, uporaba homeopatskih
pripravkov … korenovke!
RAČUNALNIŠKE DELAVNICE bodo potekale v zimskem času po predhodnem
dogovoru s prijavljenimi kandidati!
NPK (NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA) izobrazba, katero bodo mladi
prevzemniki kmetiji morali obvezno pridobiti v prihodnjem obdobju in bo
postala obvezni pogoj za prijavo na razpis Mladi prevzemniki kmetij!
PRIJAVITE SE PRAVOČASNO!!!
ROKA ZA ODDAJO OBRAZCA – TROŠARINA TRO-A DO 31.03.2015!
Obrazec za oddajo najdete na spletni strani Carinski urad Maribor ali na sedežu
KSS Slovenska Bistrica!
REGIJSKO TEKMOVANJE MLADI IN KMETIJSTVO (datum in kraj še določamo)
Državno tekmovanje bo potekalo v Spodnji Savinjski dolini – Gomilsko,
11. aprila 2015! Vabljeni na tekmovanje!
PREVOZ ŽIVIH ŽIVALI – USPOSABLJANJE ZA PREVOZNIKE IN SPREMNE OSEBE
pri prevozu živih živali lahko opravljate na bližji lokaciji – Celje
(Gregorčičeva 4) v drugi polovici marca 2015!
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ – PTUJ 2015,
Minoritski samostan od 21. do 24. maja 2015, vljudno vabljeni!
V PRIHODNJE BOMO VSA IZOBRAŽEVANJA OBJAVILI V NAŠIH KMETIJSKIH
AKTUALNIH NOVICAH – prelistajte, preglejte jih in si označite za vas
pomembne datume in teme izobraževanj, ki jih bomo pripravljali za vas,
kajti ne bomo več pošiljali vabil na izobraževanja!
POZOR, VABILO NA PREDAVANJA VNOS ZBIRNE VLOGE
NA RAZLIČNIH LOKACIJAH NAJDETE NA STRANI 4!
KGZS, ZAVOD PTUJ, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA OPLOTNICA,
OBČINA MAKOLE, OBČINA POLJČANE, FEBRUAR 2015
Oblikovanje, priprava za tisk in tisk: IMPOS d. o. o., Slovenska Bistrica, Pošiljatelj: IMPOS d. o. o., Slovenska Bistrica

KMETIJSKE AKTUALNE NOVICE

Transcription

Similar documents

KMETIJSKE AKTUALNE NOVICE

iz glasila Svet ptic

Poročilo z ekskurzije - Pedološko Društvo Slovenije

50. sejem agra v gornji radgoni 50. sejem agra v

arsktrp.gov.si - Program razvoja podeželja

2.7. posebni traviščni habitati - Kmetijsko gozdarska zbornica

DN79671-13-Bilten NO.indd - Društvo kmetijske tehnike Slovenije

Letno poročilo o delu ARSKTRP 2014

PRP 2014-2020 - Program razvoja podeželja