VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik Vlade

Transcription

POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE
Štefanova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ij
T: 00386 1 428 43 62
F: 00386 1 231 91 74
www.pss-slo.org
[email protected]
Številka:
Datum:
6-2/2015-103
29.7.2015
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Predsednik Vlade Republike Slovenije
Gospod, dr. Miro Cerar
Zadeva:
Novela Zakona o organiziranosti in delu v Policiji – protest in zahteva II
Zveza:
Novo gradivo št. 1 in 2 – predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
organiziranosti in delu v Policiji – redni postopek, predlog za obravnavo št. 007106/2015/30;
EVA 2014-1711-0093
Naš dopis št. 6-2/2015-73/2 z dne 10.6.2015
Spoštovani,
obveščamo vas, da smo bili v Policijskem sindikatu Slovenije (v nadaljevanju: PSS), dne 28.7.2015 iz medijev
obveščeni, da je Vlada med gradiva za obravnavo uvrstila novo gradivo za obravnavo št. 1 in 2 – predlog Zakona
o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v Policiji za redni postopek, št. 007106/2015/30;
EVA 2014-1711-0093.
V PSS ugotavljamo, da se kljub našemu podanemu protestu z dne 10.6.2015 (PSS 6-2/2015-73/2), zadeve še
vedno niso ustrezno uredile in se ponavlja enaka nedopustna praksa, ki smo ji argumentirano nasprotovali, tudi
na zadnjem usklajevalnem sestanku, dne 24.7.2015, zato vas pozivamo, da se neusklajeni deli novele vrnejo v
proces usklajevanja in iskanja soglasja.
Kot navedeno smo bili dne 28.7.2015 s strani medijev in po pregledu javno dostopnega gradiva na spletnih
straneh Vlade seznanjeni, da je MNZ v obravnavo Vladi Republike Slovenije posredoval predlog novele Zakona o
organizaciji in delu v Policiji (v nadaljevanju: ZODPol), pri čemer pa ponovno ugotavljamo, da že uvodno
posredovane obrazložitve glede sodelovanja javnosti oz. pripomb sindikatov, v 8. točki gradiva, ki se konkretno
nanaša na posredovane pripombe PSS na sedanji 8. (karierni sistem) in 18. člen (pripravljenost na določenem
kraju) vsebujejo nepopolne obrazložitve in utemeljitve PSS, zaradi česar je vsebina gradiva nekorektna in
zavajajoča in tako ne odraža dejanskega stanja. Konkretne pripombe na 19. člen pa so v celoti izpuščene oz.
zamolčane!
Nad takšnim ravnanjem predlagatelja novele smo ogorčeni, saj je takšno početje, kljub jasnim in
veljavnim zavezam Vlade RS na nivoju celotnega javnega sektorja v letu 2015 iz vidika vodenja
socialnega dialoga na podlagi veljavnih Dogovorov, moralno in pravno sporno.
V nadaljevanju vam podajamo dodatna pojasnila k neusklajenim delom novele zakona in zahtevo za dodatna
usklajevanja novele, saj je podpisnik Sporazumov in Dogovorov Vlada RS, zato od nje pričakujemo spoštovanje
danih zavez in izpolnjevanje svojih obveznosti.
I.
Kršitev Dogovora o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v
javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS 95-3965/2014)
© Policijski sindikat Slovenije | TRR: 61000-4030000080, Delavska hranilnica d.d. | matična številka: 5383986 | davčna številka: SI 83912665
1
Vlada RS se je v I. točki Dogovora zavezala, da v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 ne bo brez
soglasja s podpisniki tega dogovora dodatno posegala v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz
delovnega razmerja javnih uslužbencev. Ravnanje v nasprotju s prejšnjim stavkom se skladno z
Dogovorom šteje za kršitev. V primeru stavke, ki bi bila posledica kršitve tega dogovora, stavkajočim za
čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.
Kot boste lahko hitro ugotovili v nadaljevanju, prav neusklajeni deli novele zakona izrazito posegajo v
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter plače, kar v PSS nikakor ne bomo dopustili. V PSS
trdimo, da je soglasje (ne zgolj visoka stopnja usklajenosti) za uveljavitev spremembe nujno potrebno
zaradi spoštovanja in posledične izpolnitve določb Dogovora o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev
za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 (Ur. list RS. št. 95/2014 z dne
29.12.2014). To je nenazadnje v svojem dokumentu, št. 109-1/2014/ z dne 9.12.2014, potrdilo tudi
vodstvo MNZ. Takšno razlago je potrdilo tudi Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja (v
nadaljevanju: KSJS), ki je na svoji 8. seji obravnavalo izvajanje Dogovora in ugotovilo, da iz slednjega
nedvoumno izhaja obveznost Vlade RS, da v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 ne bo brez soglasja
s podpisniki tega dogovora dodatno posegala v plače, druge prejemke ter pravice in obveznosti iz
delovnega razmerja javnih uslužbencev. Predsedstvo zato podpira PSS v stališču, da posamezne
določbe novele ZODPol niso sprejemljive, saj predlagatelj enostransko in brez predhodno doseženega
soglasja s podpisnikom Dogovora, t.j. PSS, posega v pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.
Predlagane spremembe imajo na pravice iz delovnega razmerja neposreden in posreden negativen
vpliv. Predsedstvo nasprotuje poskusom, da se s področnimi ali drugimi zakoni in enostranskimi akti,
brez soglasja podpisnikov Dogovora dodatno posega v obstoječe in pridobljene pravice ter obveznosti iz
delovnega razmerja javnih uslužbencev, zato bo vsako takšno enostransko dejanje Vlade RS štelo za
kršitev Dogovora. Vlada RS je namreč kot podpisnik Dogovora dolžna za vsak uraden predlog
spremembe področne ali splošne zakonodaje, ki se nanaša na pravice in obveznosti iz delovnega
razmerja, pridobiti soglasje podpisnikov Dogovora, na katere se predlagane spremembe nanašajo.
II.
Nespoštovanje oz. kršitev Sporazumov med Vlado RS in PSS
Predlagatelj novele je Vladi RS poslal novelo ZODPol v kateri spoštuje zgolj posamezne dele
Sporazumov s socialnimi partnerji med tem, ko Sporazume med Vlado RS in PSS, v delih, ki so po
našem mnenju enakovredni in imajo enakovredno pravno veljajo, ne upošteva. Med usklajevanji smo
predlagatelja večkrat pisno opozorili in od njih zahtevali izpolnitev danih obveznosti in zavez, ki izhajajo
iz podpisanih Sporazumov in Dogovorov, vendar kljub danim obljubam tega niso storili, ampak so se
izpolnitvi danih obljub celo izogibali. V nadaljevanju navajamo neizpolnjene zaveze iz veljavnih
Sporazumov in Dogovorov, ki bi jih morala vsebovati novela ZODPol.
a)
Stavkovni sporazum št. 007-411/2013/1, z dne 30.7.2013
Vlada in PSS sta dne 30.7.2013 sklenila Stavkovni sporazum št. 007-411/2013/1. Sporazum je
po vsebini kolektivna pogodba oz. ima pravno naravo take pogodbe, saj vsebuje vse elemente
kolektivne pogodbe, ki jih predvideva Zakon o kolektivnih pogodbah (v nadaljevanju ZKolP).
Sporazum je bil sklenjen v skladu s 6 členom Zakona o stavki (ZStk), in z njim je prenehala
stavka PSS. Sporazum so podpisale prave stranke, glede na 2. člen ZKolP in 41. člen Zakona
o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS). Na delavski strani je sporazum
podpisal predsednik PSS Radivoj Uroševič, na delodajalski strani pa za Vlado RS minister za
notranje zadeve Gregor Virant in takratni generalni direktor Policije Stanislav Veniger. Vsebina
sporazuma je takšna, kot jo za kolektivne pogodbe zahteva 3. člen ZKolP, saj sporazum ureja
pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v zvezi s plačilom za delo, in sicer dodatke v
smislu 127, 128 in 129. člena ZDR-1. Sporazum je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 67/2013
z dne 9.8.2013, torej na način kot ga za kolektivne pogodbe zahteva 9. člen ZKolP.
2
Predhodno sklenjeni sporazumi
V drugem odstavku omenjenega sporazuma so se podpisniki dogovorili, da bo Vlada RS
spoštovala vse do sedaj sklenjene sporazume s predlagateljem in izvršila še neizpolnjene
sporazume ter zaveze iz teh sporazumov. Pred navedenim sporazumom sta Vlada RS in PSS
podpisala:
-
Stavkovni sporazum med predlagateljem, SPS in Vlado RS z dne 30.5.2012,
Sporazum o reševanju stavkovnih zahtev med PSS in Vlado RS z dne 4.11.2010,
Sporazum med PSS in MNZ in Policijo z dne 18.10.2010.
S stavkovnim sporazumom št. 007-411/2013/1, z dne 30.7.2013 so bili tako potrjeni predhodni
sporazumi, zato imajo vsi navedeni sporazumi skupaj pravno naravo (ene) kolektivne pogodbe.
b)
Sporazum o reševanju stavkovnih zadev med PSS in Vlado RS z dne 4.11.2010
S sporazumom o reševanju stavkovnih zadev med PSS in Vlado RS z dne 4.11.2010 je Vlada
RS potrdila Sporazum med PSS in MNZ in Policijo z dne 18.10.2010. V 4. točki sporazuma z
dne 4.11.2010 se je PSS zavezal, da z dnem podpisa sporazuma konča stavko, Vlada RS pa
se je zavezala, da bo ta sporazum in Sporazum med PSS in MNZ in Policijo z dne 18.10.2010,
v dogovorjenem času izpolnjen. PSS je skladno z dano zavezo končal stavko in izpolnil svojo
obveznost, Vlada RS pa svojih obveznosti po sporazumu ni izpolnila oz. teh ne želi izpolniti.
c)
Sporazum med PSS, MNZ in Policijo z dne 18.10.2010
MNZ, Policija in PSS so v okviru pogajanj o stavkovnih zahtevah predlagatelja (št. PSS-3, z dne
17.9.2010) dosegli sporazum z dne 18.10.2010, ki med drugim, v 3. točki določa, da bo zahteve
iz 3. točke stavkovnih zahtev predlagatelja (d., e. in j.) urejal Zakon o organiziranosti in delu
v Policiji (v nadaljevanju ZODPol).
Zahteve iz 3. točke stavkovnih zahtev PSS št. PSS-3, z dne 17.9.2010 so:
d)
uveljavitev dodatka za delovno dobo višini 0,5% za vsako polno leto delovne dobe in
dodatka za stalnost v višini 0,5% za vsako začeto leto delovne dobe;
35% povišanje osnovne plače zaposlenim pooblaščenim osebam v Policiji, ki odločajo
v prekrškovnih postopkih;
ukinitev kumulativne višine dodatkov za zaposlene.
e)
j)
d)
Stavkovni sporazum med Vlado RS in sindikati javnega sektorja
S stavkovnim sporazumom med Vlado RS in sindikati javnega sektorja št. 0100-249/2013/3, z
dne 20.5.2013, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 46/2013 z dne 29.5.2013, so se
podpisniki sporazuma zavezali, da bodo spoštovali:
-
Stavkovni sporazum med PSS, SPS in Vlado RS z dne 30.5.2012 in
Sporazum o reševanju stavkovnih zahtev med PSS in Vlado RS z dne 4.11.2010.
Podpisnik tega stavkovnega sporazuma je večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja,
ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja (1. odst. 42. člena ZSPJS).
Stavkovni sporazum med Vlado RS in sindikati javnega sektorja z dne 20.5.2013 je po vsebini
kolektivna pogodba, saj vsebuje vse elemente kolektivne pogodbe, kot so predhodno opisani.
kjer je pojasnjena pravna narava Stavkovnega sporazuma št. 007-411/2013/1 z dne 30.7.2013
ter razlogi, zakaj ga je presojati kot kolektivno pogodbo. Stavkovni sporazum št. 0100-
3
249/2013/3 z dne 20.5.2013 in Stavkovni sporazum št. 007-411/2013/1 z dne 30.7.2013
zavezujeta podpisnike, da bodo spoštovali Sporazum o reševanju stavkovnih zahtev med PSS
in Vlado RS z dne 4.11.2010. V 4. točki sporazuma z dne 4.11.2010 se je Vlada RS zavezala,
da bo ta sporazum in Sporazum med PSS in MNZ in Policijo z dne 18.10.2010, v dogovorjenem
času izpolnjen. S sklenitvijo stavkovnega sporazuma med Vlado RS in sindikati javnega
sektorja št. 0100-249/2013/3 z dne 20.5.2013, je večina reprezentativnih sindikatov javnega
sektorja, soglašala z izpolnitvijo Sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev med PSS in Vlado
RS z dne 4.11.2010 v povezani s Sporazumom med PSS in MNZ in Policijo z dne 18.10.2010
in zahtevami iz 3. točke stavkovnih zahtev PSS št. PSS-3, z dne 17.9.2010, t.j. da se uredijo
dogovorjeni dodatki, ki jih je PSS vseskozi zahteval. Oba stavkovna sporazuma z dne
20.5.2013 in 30.7.2013, je v delu, kjer urejata isto stvar, t.j. zavezo Vlade RS o spoštovanju
stavkovnih sporazumov sklenjenih s predlagateljem, v pravnem smislu šteti za kolektivno
pogodbo za javni sektor oz. njen del, če upoštevamo še izvirno besedilo in vse anekse, saj
sestavlja in izpolnjuje vse pogoje za kolektivno pogodbo za javni sektor, kot jih določata ZKolP
in ZSPJS.
e)
ZODPol
6.3.2013 je začel veljati ZODPol (Ur. l. RS št. 15/2013 z dne 18.2.2013), ki pa kljub jasnim
zavezam Vlade RS iz omenjenih sporazumov ne ureja zahtev iz 3. točke sporazuma z dne
18.10.2010 in tako ne vsebuje dogovorjenih dodatkov. ZODPol ne ureja oz. vsebuje zahtev iz 3.
točke sporazuma z dne 18.10.2010 zato, ker Vlada RS, ki je bila predlagatelj zakona,
dogovorjenih dodatkov ni vključila v svoj predlog zakona. Da predlog zakona ne vsebuje
dogovorjenih dodatkov, je PSS vseskozi opozarjal Vlado RS in jo opozoril na veljavni sporazum
z dne 18.10.2010 in 4.11.2010, ki je bil podlaga za končanje stavke. Vlada RS pripomb in
predlogov PSS za dopolnitev predloga zakona, z vključitvijo dogovorjenih dodatkov ni
upoštevala in je s tem zavestno kršila svoje zaveze iz sklenjenih sporazumov.
f)
ZODPol - A
Zakon o dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu policije (Ur. l. RS št. 11/2014 z dne
11.2.2014 – v nadaljevanju ZODPol – A) je začel veljati 27.2.2014. Predlagatelj zakona je bila
Vlada RS, ki tudi v predlog dopolnitve zakona ni vnesla dogovorjenih dodatkov oz. zahtev iz 3.
točke sporazuma z dne 18.10.2010. Posledično, tudi po noveli ZODPol – A dogovorjeni dodatki
niso bili uzakonjeni in jih ZODPol ne ureja.
g)
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji
– redni postopek – predlog za obravnavo
Predlagatelj predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v
policiji je v zadnjem primeru MNZ, ki je dne 1.6.2015 s predlogom št. 007-106/2015/11 (EVA
2014-1711-0093) na Vlado RS v redni postopek posredoval, kot že omenjeno, v nekaterih delih
neusklajen predlog novele, ki kljub vztrajanju PSS ponovno ne vsebuje dogovorjenih dodatkov
oz. zahtev iz 3. točke sporazuma z dne 18.10.2010, kar po našem mnenju nesporno predstavlja
kršitev kolektivne pogodbe. Kršitev kolektivne pogodbe oz. omenjenih sporazumov, namreč
predstavlja nezakonito ravnanje Vlade RS, ki je bila predlagatelj ZODPol, kot tudi njegove
dopolnitve ZODPol – A ter v nadaljevanju zadnjega predloga novele, pa v nobenega od svojih
predlogov zakona ni vnesla dogovorjenih dodatkov, čeprav se je s kolektivno pogodbo izrecno
zavezala, da bo dogovorjene dodatke urejal ZODPol. Vlada RS je ob sklepanju sporazumov
ravnala zavajajoče, v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskih razmerji, in sicer v nasprotju z
načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), načelom skrbnosti (6. člen OZ), načelom prepovedi
zlorabe pravic (3. člen in 7. člen OZ), načelom povzročanja škode (10. člen OZ) in temeljno
dolžnostjo izpolnitve obveznosti (9. člen OZ). Gre torej za skrajno nedopustno ravnanje države
4
oz. njenih organov, ki pisno dogovorjene pogodbene obveznosti namerno ne spoštuje oz.
izpolni. Vlada RS je tako z lažnimi in neresnimi zavezami zavedla PSS, da je dosegla svoje, t.j.
končanje stavke.
Kršitev sporazumov oz. kolektivne pogodbe pa je po našem mnenju potrebno presojati tudi v
luči kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako gre v konkretnem primeru in z
zadnjim ravnanjem MNZ:
1. za kršitev določil Ustave Republike Slovenije, in sicer gre v primeru nespoštovanja
kolektivne pogodbe:
- za grobo kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave RS in še zlasti
pravne varnosti, del katere je univerzalno pravno načelo Pacta sunt servanta,
saj je spoštovanje pogodb nujno za državo oz. njene organe, ki morajo dati
vzgled državljanom in pravnim osebam, od katerih pričakujejo in terjajo, da
ravnajo enako;
- za kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena, saj nespoštovanje
kolektivne pogodbe pomeni poseg v obligacijske pravice, kar v širšem smislu
pomeni poseg v premoženje;
- za kršitev pravice do sindikalne svobode iz 76. člena in pravice do stavke iz
77. člena Ustave RS, saj nespoštovanje kolektivne pogodbe s strani države, s
sklenitvijo katere je bila končana stavka delavcev, nedvomno pomeni grob
poseg v pravice delavcev.
2. za kršitev določil Evropske konvencije o človekovih pravicah, in sicer 1. člena
Protokola št. I. h konvenciji: Varstvo premoženja, saj je evidentno, da je PSS oz.
upravičencem do navedenih dodatkov v Policiji kršena pravica do mirnega uživanja
svojega premoženja, pri čemer je nesporno, da takšno ravnanje ni v javnem interesu,
oz. ni v skladu s pogoji, ki jih določa zakon in splošna načela mednarodnega prava.
Dejstvo je, da neizvrševanje sporazumov kot kolektivne pogodbe pomeni grobo kršitev
s strani Vlade RS in v zadnjem primeru MNZ, tako z delovnopravnega, obligacijskopravnega in ustavnopravnega vidika.
III.
Neusklajeni deli novel ZODPol št. 007-106/2015/11 (EVA 2014-1711-0093)
Kot smo uvodoma že zapisali predlog novele ZODPol, ki vam je bil posredovan nepopolno povzema
neusklajene dele novele, pri čemer se predlagatelju, skladno z Dogovorom o ukrepih za zmanjšanje
obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS 953965/2014) še vedno zdi povsem nepomembna pridobitev soglasja podpisnikov Dogovora. Slednjega
namreč, kljub že omenjenim predhodnim drugačnim stališčem ne ločijo od visoke stopnje usklajenosti. V
nadaljevanju tega dokumenta vam posredujemo obrazložitve, ki smo jih s PRILOGO 5 , dne 16.7.2015
podali na zadnji predlog novele (pripombe na zadnjo verzijo novele, ki je bila predmet usklajevanja, z
zadnjo posredovano verzijo namreč uradno nismo seznanjeni), na podlagi katerih je bil dne 24.7.2015
izveden dodaten usklajevalni sestanek, na katerem so ostale neusklajene naslednje zadeve.
5
II. BESEDILO ČLENOV:
LEGENDA:
Brez barve:
Rumeno:
Modro:
Rdeče:
Opredelitve, obrazložitve in utemeljitve PSS
Nov predlog ali dopolnitev predloga novele zakona PSS
Besedilo predlagatelja novele zakona
Neusklajeni deli besedila novele zakona / predlog za črtanje besedila
8. člen – NI USKLAJENO
V 43. členu se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
(4) Policist, ki je najmanj pet let tri leta neprekinjeno zaposlen v policiji je karierni policist. Ob prenehanju zaposlitve
v policiji status kariernega policista preneha. Napotitev ali premestitev po odločitvi delodajalca v ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, v ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, v druge državne organe ali napotitev na
podlagi 39. člena tega zakona se ne šteje za prekinitev statusa kariernega policista. Status kariernega policista ne
preneha tudi v primeru mirovanja pravic zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem v interesu RS.
(5) Generalni direktor policije z internim aktom v sodelovanju soglasju z reprezentativnimi sindikati v policiji določi
karierni sistem v policiji.
Obrazložitev:
V PSS smo že v prejšnjih opredelitvah podali naše mnenje, da smo prepričani, da predlagana določba neposredno posega v
Kolektivno pogodbo za policiste (v nadaljevanju: KPP) in določbo iz KPP celo spreminja, zato nismo dali soglasja k
takšnemu predlogu, temveč smo predlagali delno črtanje besedila in dopolnitev z našim predlogom. Že SVZ je
predlagateljem jasno napisala, da trenutno karierni sistem že ureja ZJU in da poleg tega karierni sistem že ureja 22. č člen
KPP (kar smo sicer predlagatelju zelo obširno pisali v naših predhodnih mnenjih, v katerih smo jim jasno navedli pravne
podlage in celo obvezujoče konvencije MOD). Takšen poseg zakona v določbe kolektivne pogodbe bi predstavljal nezakonit
poseg v avtonomijo kolektivnih pogajanj in s tem kršitev Ustave RS in MOD in ne-nazadnje tudi kršitev 8. odstavka, 22.
člena ZJU, torej prav zakona na katerega se predlagatelj sklicuje.
Še vedno vztrajamo, da se čas, ko nekomu pripada pravica iz naslova kariernega policista, zmanjša iz pet na tri leta. Po
našem mnenju so tri leta minimalna doba, ko lahko nekdo, ki se je zaposlil v Policiji že napreduje na podlagi letnih ocen. Gre
za zaposlene, ki pri opravljanju svojega dela dosegajo nadpovprečne rezultate. Ravno zaradi omenjenega bi bilo potrebno v
ZODPol zmanjšati čas, ko policistom prične veljati pravica iz naslova kariernega policista. V nadaljevanju je opredeljeno, da
ta pravica preneha ob prenehanju zaposlitve v policiji, kar je bistvo omenjenega člena, ki želi poskrbeti predvsem za
policiste, ki so lojalni in s svojim delom pripomorejo k uspešnemu delu.
Skladno z določbami ZKolP in ZJU smo v KPP zapisali karierni sistem, torej je že sedaj podana pravna podlaga, da se
karierni sistem v KPP uredi celovito in ugodneje od ZJU! Očitno pa predlagatelj z enostransko posredovanim neusklajenim
predlogom nadaljuje s prizadevanji za razvrednotenje določb KPP, kar je nezakonito in na kar vseskozi opozarjamo. Poleg
tega zahtevamo, da je iz besedila samega člena jasno, da je opredelitev kariernega policista mišljena in tudi tako zapisana
kot dodatna pravica policistov poleg veljavnega kariernega sistema in ne zgolj kot poseg v obstoječi sistem, kateri ima
obenem podlago v KPP in KPDU. Iz posredovanega zapisa je namreč več kot očitno, da je reševanje statusa policista
drugotnega pomena, zaradi česar na zadnji predlog ne podajamo našega soglasja.
5. odstavek predlaganega člena je za nas nedopusten. 3. odstavek 22.č člena KPP določa, da generalni direktor v
sodelovanju z reprezentativnimi sindikati določi priporočila za delovanje kariernega sistema in ne kariernega sistema kot
celote! Celovito urejanje kariernega sistema je na podlagi določb ZJU dovoljeno izključno z zakonom ali kolektivno pogodbo
6
(to že imamo). Ker KPP elemente kariernega sistema že vsebuje, je poseganje v navedene določbe z zakonom izrecno
prepovedano (8. odstavek, 22. člena ZJU), zato je celovito urejanje mogoče le s KPP. V nadaljevanju 22.č člena KPP je
jasno zapisano kako mora biti karierni sistem zasnovan (v skladu z zmožnostmi in interesi Policije poleg zahtev delovnega
procesa zadovoljuje tudi motive, interese in razvojne potrebe policistov). Interni akt delodajalca, brez soglasja socialnih
partnerjev, podpisnikov KPP, varstva interesa policistov na podlagi določil KPP ne zagotavlja. Edini sprejemljiv kompromis
na katerega smo pripravljeni pristati in s katerim se stopnja usklajenosti akta s socialnimi partnerji obdrži na ravni kolektivne
pogodbe, v primeru urejanja kariernega sistema na podlagi določb zakona, predstavlja izključno določba na podlagi katere
se karierni sistem v policiji uredi z internim aktom, ki ga določi generalni direktor, ko je zanj podano soglasje
reprezentativnih sindikatov v policiji.
Samo na takšen način se pri urejanju kariernega sistema v policiji obdrži najvišja stopnja socialnega dialoga, ki ima enako
veljavo kakor KPP. Za nas je nedopustno, da se zadeve urejajo samo na podlagi sodelovanja, saj v preteklosti večkrat niso
bili upoštevani predlogi PSS, ki pa bi delodajalcu dejansko prinesli pozitivne rezultate. To se kaže predvsem z dobljenimi
pravnomočnimi sodbami, ki delodajalcu povzročajo dodatne neplanirane stroške, ki jih plačujemo vsi davkoplačevalci. V PSS
želimo s svojimi predlogi pomagati delodajalcu pri iskanju najbolj optimalnih rešitev za dosego skupnih ciljev, ki prinašajo
predvsem zadovoljstvo pri zaposlenih, kar pa se neposredno odraža tudi pri večji efektivnosti in produktivnosti pri doseganju
zastavljenih ciljev delodajalca. Na podlagi bogatih izkušenj ocenjujemo, da enostranski, oblastni akti delodajalca ne vodijo k
temu cilju, zato navedenega predloga ne podpiramo in nanj ne podajamo soglasja.
Glede na vmes prejeti Sklep in odgovor Vlade št. 10102-1/2015/9 z dne 16.7.2015, ki se navezuje na pričetek pogajanj za
KPP z namenom ureditve kariernega sistema pa izpostavljamo, da navedeni argumenti, da karierni sistem ne sodi v KPP na
vzdrži resne presoje. Zakaj potem od vseh predpisov v tem trenutku, karierni sistem policistov ureja/določa ravno KPP?
Določilo 22. č člena KPP z izrecnim naslovom »Karierni sistem«, ki določa:
22.č člen
(karierni sistem)
(1)Karierni sistem v policiji so med seboj povezani podsistemi načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega
ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti policistov na
sistemiziranih delovnih mestih.
(2)Policistu se zagotavljajo pogoji za razvoj njegove kariere v policiji v okviru kariernega sistema v policiji.
(3)Generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati ter v skladu z določbami te pogodbe podrobneje določi priporočila
za delovanje kariernega sistema v policiji. Karierni sistem v policiji je zasnovan tako, da v skladu z možnostmi in interesi policije, poleg
zahtev delovnega procesa, zadovoljuje tudi motive, interese in razvojne potrebe policistov.
(4)Za izvajanje kariernega sistema v policiji so dolžni skrbeti vsi vodje notranje organizacijskih enot in komandirji policijskih postaj.
Obstoječe veljavno in zavezujoče določilo v KPP GDP-ju kot navedeno daje zgolj možnost podrobneje določiti priporočila,
ne tudi oblikovati karierni sistem! Smiselno in sistemsko iz določbe 22. č člena KPP seveda izhaja, da je nadaljnji oz.
konkretneje oblikovani karierni sistem prav tako predmet KPP. Zakaj bi sicer bilo zastavljeno izhodišče v KPP? Sistemsko je
povsem napačno in nepravilno takšen institut urejati razdrobljeno (npr. splošna določila v KPP, konkretnejša enostransko z
zakonom?) Po nobeni razlagi, še najmanj sistemski, to ne more biti tako! V odgovoru se Vlada le delno sklicuje na 22. člen
ZJU, in sicer na 3. odstavek: »Posamezna vprašanja so lahko za sodno osebje in osebje državnih tožilstev, državnega
pravobranilstva, za diplomate, poklicne pripadnike Slovenske vojske, javne uslužbence na področju obrambe ter zaščite in
reševanja, policiste, inšpektorje, delavce v davčni in v carinski službi ter službi za izvrševanje kazenskih sankcij,
pooblaščene uradne osebe v obveščevalnih in varnostnih službah in druge uradne osebe s posebnimi pooblastili z zakonom
drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za
izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil.«
Oblikovanje kariernega sistema ni takšno vprašanje, katerega ureditev v posebnem zakonu bi bila potrebna zaradi specifične
narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. V tej zvezi ne gre za izvrševanje nobenih
dolžnosti in pooblastil, ampak za oblikovanje sistema načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in
7
usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja
sposobnosti ali nesposobnosti … Povsem neutemeljeno se je torej sklicevati na določilo 22/3 člena ZJU. Vlada je seveda
namerno ignorirala določilo 22/8 člena ZJU, ki je dejansko bila podlaga za ureditev in zastavitev kariernega sistema v KPP
(22. č člen). Določba 22/8 člena ZJU pa kot navedeno določa: »Vprašanja iz tretjega do šestega odstavka tega člena se
lahko uredijo s kolektivno pogodbo; vprašanj, ki so urejena s kolektivno pogodbo, z akti iz tretjega, četrtega, petega in
šestega odstavka tega člena ni dopustno drugače urejati.« Sklicevanje Vlade na 22/3 člen ZJU torej v ničemer ne
izključuje pravilnosti urejanja predmetne tematike s KPP. Določilo osmega odstavka istega člena nasprotno celo izključi
ureditev predmetne, s KPP zastavljene in začete ureditve predmetnega vprašanja kariernega sistema policistov.
Nadalje v odgovoru nepravilno in zavajajoče Vlada povzema tudi določbo 3/2 člena ZKolP, ki določa:
III. VSEBINA KOLEKTIVNE POGODBE
3. člen
(obligacijski in normativni del)
(1)Kolektivna pogodba v obligacijskem delu ureja pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, lahko pa tudi način mirnega reševanja
kolektivnih sporov.
(2)Kolektivna pogodba lahko v normativnem delu vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri
sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi
osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med
delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu.«
Oblikovanje kariernega sistema, ki (po jasni definiciji 22. č člena KPP) predstavlja v policiji med seboj povezani podsistemi
načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na
zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti policistov na sistemiziranih delovnih mestih,
vsekakor predstavlja takšne določbe, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev oz. druge pravice in
obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci. Nasprotni argument Vlade v tej zvezi, ki je zajet v
opredelitev do predloga PSS, da »karierni sistem kot organizacijska struktura obsega celoto pravil in postopkov, ki
opredeljujejo pogoje za izgradnjo kariere, … » je povsem neutemeljen. Vsekakor oblikovanje kariernega sistema oblikuje in
vpliva na pravice uslužbencev iz delovnega razmerja (med drugim celo na pravico do plače, ki je temeljna pravica). Ne le, da
predmetno vprašanje lahko sodi v KPP, temveč glede na dane okoliščine primera, že vsebovano oz. začeto ureditev v 22. č
členu KPP in upoštevaje 22/8 člen ZJU, predmetno vprašanje sistemsko celo mora biti urejeno v KPP. Za primerjavo – celo
sistem plačevanja prispevkov za dodatno pokojninsko zavarovanje (pokojninski načrt) je lahko predmet KPP – tako čisto
sveža sodba Pdp 1441/2014, z dne 12.3.2015, kaj šele oblikovanje celotnega kariernega sistema z definicijo, kot je že
oblikovana s KPP. Tudi postopki ugotavljanja nesposobnosti (celo v zvezi s postopkom odpovedi iz razloga nesposobnosti)
in vrednotenja dela (tudi npr. za potrebe merjenja delovne uspešnosti) so povsem običajna vsebina kolektivnih pogodb –
veljavnih bodisi v dejavnosti ali na ravni podjetja. Gre za tematiko, ki je praviloma v zakonu sploh ne najdemo! Pavšalna
navedba Vlade, da glede na sedaj veljavno sistemsko ureditev navedenih področij to ne more biti vsebina KPP, je povsem
neutemeljena. Veliko bolj, kot v zakon, to sodi v KPP.
V PSS smo današnjega dne, zaradi nestrinjanja z odločitvijo Vlade o zavrnitvi predloga za dopolnitev 22.č člena
Kolektivne pogodbe za policiste, skladno s slednjo, uvedli postopek posredovanja. V PSS zaradi navedenega Vladi
predlagamo, da se karierni sistem skladno z določbami Kolektivne pogodbe za policiste celovito uredi v slednji, kar
je za policiste nesporno bolj ugodno.
Za četrtim odstavkom 71. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Uslužbencu policije, ki mu je odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju, pripada dodatek za čas stalne
pripravljenosti v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače.«.
»(5) Pripravljenost za delo na določenem kraju se uslužbencu policije lahko odredi le z njegovim predhodnim
pisnim soglasjem za takšno obliko dela, za čas odrejene pripravljenosti za delo na določenem kraju pa uslužbencu
8
pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 80% urne postavke osnovne plače uslužbenca. Zavrnitev
podaje soglasja na strani uslužbenca ne sme biti razlog za uvedbo ukrepov zoper uslužbenca ali za poseg v pravice
iz delovnega razmerja uslužbenca.
Za petim odstavkom 71. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V kolektivni pogodbi se opredelijo časovne omejitve, izredni primeri in pogoji odreditve pripravljenosti na
določenem kraju.«
Obrazložitev:
Poleg krajše opredelitve v uvodu tega dokumenta, nadalje pojasnjujemo pojem delovnega časa in zahtevo za brisanje
predlaganih določb pripravljenosti na določenem kraju iz 71. člena ZODPol ( Ur. List 15/2013 z dne 18.2.2013) oz.
predlagamo sprejem kompromisnega predloga PSS, ki ga ocenjujemo kot ustrezno rešitev. Predlagana višina dodatka je
primerljiva z veljavno sistemsko ureditvijo dežurstva in nadomestil za čas brezposelnosti, ki skladno z določbami 62. člena
ZUTD znaša 80% povprečne plače, ki jo je delavec prejemal pred nastankom brezposelnosti, pri čemer pa mora biti
uslužbenec policije zaradi dejstva, da gre v tem primeru za poseben pogoj dela, za razliko od prejemnikov omenjenih
nadomestil, v času odrejene pripravljenosti vseskozi na voljo delodajalcu in to celo na kraju, ki ga enostransko določi
delodajalec. V primeru, da se uslužbenec s tako odrejeno obliko dela ne bi odzval delodajalcu, lahko to predstavlja kršitev
pogodbe o zaposlitvi, slednje pa lahko predstavlja tudi razlog za odpoved delovnega razmerja. Soglasje ni časovno
opredeljeno, kar pomeni, da se lahko poda za daljše dogovorjeno obdobje. Ker KPP področje pripravljenosti za delo že
vsebuje, je natančnejše časovne omejitve, izredne primere in pogoje za odreditev takšne oblike dela potrebno dodatno
opredeliti v KPP.
Že ob predlogu sprejetja ZODP-ol je sicer PSS uradno nasprotoval določbam trenutnega 71. člena ZODP-ol, ki
pripravljenost na določenem kraju po volji delodajalca ne štejejo v delovni čas in se pri tem skliceval na sodbe
sodišča EU.
Po dodatnih posvetovanjih in vseh proučitvah Sodb Evropskega sodišča smo v PSS trdno prepričani, da se pripravljenost na
določen kraju šteje v delovni čas in so z določbo 71. člena ZODP-ol, kršene temeljne pravice policistov določene z MESL.
Obrazložitev pojma delovnega časa po sodbah sodišča EU:
Pripravljenost na določenem kraju po volji delodajalca je prevelik poseg v zasebno življenje in prosti čas delavca ( tako
sodbe sodišča EU) in se pod pojmom in temeljno pravico upošteva v delovni čas. Pri tem se kot pravna podlaga za odločitve
Evropskega sodišča poleg direktiv o delovnem času v temelju uporablja Listina Evropske Unije o temeljnih socialnih
pravicah delavcev.
Dodatno obrazložitev predhodnih sodb je povzela sodba sodišča EU z dne 5.10.2004 – ZDRUŽENE ZADEVE OD C397/01 do C-403/01, kjer je bila kot v nasprotju z pravom EU izpodbita Nemška ureditev pripravljenosti na določenem kraju,
kot sledi iz sodbe:
Opis takratne ureditve v Nemškem delovnem pravu:
Nemško delovno pravo razlikuje med dežurstvom („Arbeitsbereitschaft"), Stalno pripravljenostjo („Bereitschaftsdienst") in
pripravljenostjo na poziv („Rufbereitschaft").
I - 8890
PFEIFFER IN DRUGI
(15) Teh treh pojmov nacionalna ureditev ne opredeljuje, vendar njihove lastnosti izhajajo iz sodne prakse.
(16) Za dežurstvo („Arbeitsbereitschaft") gre, če mora biti delavec na razpolago svojemu delodajalcu na delovnem mestu in
je poleg tega dolžan biti stalno pripravljen, da lahko nemudoma posreduje v primeru potrebe.
(17) Med stalno pripravljenostjo („Bereitschaftsdienst") je delavec dolžan biti prisoten na kraju, ki ga določi
delodajalec, znotraj ali zunaj njegovega delovnega mesta, in biti v pripravljenosti prevzeti svoje dolžnosti na
9
zahtevo delodajalca, vendar lahko počiva in se ukvarja z drugimi zadevami, dokler se ne zahtevajo njegove poklicne
storitve.
(18) Za pripravljenost na poziv („Rufbereitschaft") je značilno, da delavec ni dolžan biti v pripravljenosti na kraju, ki ga določi
delodajalec, temveč zadošča, da se lahko z njim v vsakem trenutku stopi v stik, da bi lahko na zahtevo delodajalca v kratkem
času izvajal poklicne naloge.
Iz zgoraj navedene sodbe v obrazložitvah sodišča EU ( Veliki senat) izhaja naslednje:
(93 paragraf)
V tem okviru je Sodišče že razsodilo, da je treba stalno pripravljenost („Bereitschaftsdienst"), ki jo delavec izvaja
tako, da je fizično prisoten na kraju, ki ga določi njegov delodajalec, v celoti presojati, kot da gre za obdobja dela v
smislu Direktive 93/104, neodvisno od okoliščine, da med to pripravljenostjo zadevna oseba poklicne dejavnosti
dejansko ne izvaja neprekinjeno (glej navedeno sodbo Jaeger, točke 71, 75 in 103).
DEFINICIJA DELOVNEGA ČASA PO SODBI JAEGER , KATERE SO POVZETE V VSEH NASLEDNJI SODBAH
SODIŠČA EU:
(47 paragraf)
V tem kontekstu jasno izhaja iz Listine Evropske skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, sprejete na
sestanku Evropskega sveta v Strasbourgu 9. Decembra 1989 in še posebno iz točk 8 in 19 prvi podparagraf le-te, ki so
omenjene v četrti uvodni navedbi preambule direktive 93/104, da mora biti vsak delavec v Evropski skupnosti deležen
zadovoljivih zdravstvenih in varnostnih pogojev v svojem delovnem okolju in da mora imeti pravico, inter alia, do tedenskega
počitka, katerega dolžino je treba v državah članicah progresivno uskladiti v skladu z nacionalnimi praksami.
(48 paragraf)
Z ozirom na pojem delovnega časa, bolj specifično za potrebe direktive 93/104, je pomembno opozoriti na to, da je pri
paragrafu 47 sodbe Simap Evropsko sodišče pripomnilo, da direktiva definira ta pojem kot katerokoli obdobje, ko delavec
dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje dejavnosti ali dolžnosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso in
da je ta pojem postavljen v nasprotje s časom počitka, ker se ta dva medsebojno izključujeta.
(58 paragraf)
V vsakem primeru se pojmov delovnega časa in časa počitka v skladu z direktivo 93/104 ne sme tolmačiti v skladu z
zahtevami raznih zakonodaj držav članic, ampak predstavljajo pojme zakonodaje Evropske skupnosti, ki morajo biti
definirani v skladu z objektivnimi karakterisitkami s sklicevanjem na sistem in namen te direktive, kot je to storilo
Evropsko sodišče v paragrafih 48 – 50 sodbe Simap. Samo tako avtonomno tolmačenje je zmožno zagotoviti popolno
učinkovitost direktive in enotno uporabo teh pojmov v vseh državah članicah
(63 paragraf)
Po Evropskem sodišču je odločilni faktor pri razmišljanju, da so karakteristične značilnosti pojma delovnega časa v skladu z
direktivu 93/104 prisotne v primeru časa, ki ga prebijejo zdravniki na dežurstvu v bolnici sami, ta, da se od njih zahteva
prisotnost na kraju, ki ga določi delodajalec in da so dosegljivi za delodajalca, da bi lahko nudili svoje storitve takoj, ko je za
to potreba. Pravzaprav, kot se lahko povzame iz paragrafa 48 sodbe v zadevi Simap, tiste obveznosti, ki
onemogočajo zadevnim zdravnikom izbiro kraja, kjer bi bili v času čakanja, je treba smatrati kot vstop na področje
opravljanja njihovih dolžnosti.
Navedeni praksi obenem sledijo odločitve Evropskega odbora za socialne pravice, ki je v kolektivni pritožbi 55/2009
odločil, da se obdobja pripravljenosti ne more enačiti z obdobji počitka. Med kršitelji zadnjega poročila je omenjena
tudi R. Slovenija.
Iz vseh navedenih razlogov zato PSS zahteva črtanje pojma pripravljenost na določenem kraju iz 71. člena ZODP-ol v
predlagani obliki, saj je navedena ureditev v nasprotju s pravom EU, sodbami sodišča EU in predlagamo sprejetje
kompromisnega predloga PSS (rumena pisava), ki je podan v izogib nezakonitem stanju in nadaljnjemu kršenju
pravic policistov. V PSS opozarjamo, da bomo v primeru neupoštevanja zahtev sprožili vse pravne postopke za uveljavitev
10
pravic iz delovnega razmerja ter dodatno tudi neposreden postopek pred Evropskim odborom za socialne pravice, ki ga
lahko neposredno vložimo preko CESP-a, katerega člani smo.
Naslov 73. člena se spremeni tako, da se glasi: »(delo preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih
primerih)«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Določba prejšnjega odstavka ne velja za policiste, ki zasedajo delovna mesta, ki jih v aktu o organizaciji in
sistemizaciji določi minister, in ki zaradi specifičnosti opravljanja nalog le-teh ne morejo izvršiti v času, določenem
v prejšnjem odstavku ali bi zaradi prenehanja opravljanja teh nalog lahko prišlo do ogrožanja njihovih življenj.
Povprečen delovni čas iz tega odstavka vključno z nadurami, ne sme presegati 48 ur v sedemdnevnem obdobju,
izračunanem kot povprečje v posameznem referenčnem obdobju.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti.
Obrazložitev:
Navedbe v obrazložitvah novele so povsem napačne in neskladne s sodbami sodišča EU in pravnim redom RS. V 21. točki
Sodbe C337/2010 je namreč vse lepo obrazloženo: Sodišče je razsodilo, da je treba področje uporabe Direktive 89/391
razumeti široko, tako, da je treba izjeme od področja njene uporabe, določene v členu 2(2), prvi pododstavek, te direktive,
razlagati ozko (glej v tem smislu zlasti sodbi z dne 3. oktobra 2000 v zadevi Simap, C‑303/98, Recueil, str. I‑7963, točki 34
in 35, in z dne 12. januarja 2006 v zadevi Komisija proti Španiji, C‑132/04, točka 22). Navedene izjeme so bile namreč
sprejete samo zato, da zagotavljajo dobro delovanje služb, nujno potrebnih za zaščito varnosti, zdravja ter javnega reda v
primeru nevarnega dogodka izjemnih razsežnosti (sodba z dne 5. oktobra 2004 v združenih zadevah Pfeiffer in drugi, od
C‑397/01 do C‑403/01, ZOdl., str. I‑8835, točka 55, in sklep z dne 7. aprila 2011 v zadevi May, C‑519/09, ZOdl., str.
I‑2761, točka 19). Tudi morebitna in dovoljena odstopanja (a ne tako predlagana) se v skladu z 18. členom direktive 88/2003
v primeru, da je urejen sistem kolektivnih pogodb, lahko uredi v okvirjih, ki jih direktiva in ZDR1 dovoljujejo in to le s
kolektivno pogodbo in ne z zakonom.
Nadalje smo predlog člena na podlagi danih obrazložitev ocenili kot povsem nesprejemljiv! Še zlasti je sporen zadnji stavek.
To namreč dejansko pomeni, da je polni delovni čas v primeru izravnave 48 urni. V posameznem referenčnem obdobju se
nadure lahko dopustijo pod pogojem izravnave rednega (polnega) delovnega časa do zaključka referenčnega obdobja.
ZDR-1 ne daje podlage za odstop od urejanja nadurnega dela z zakonom, temveč le s Kolektivno pogodbo, zato je
sistemsko urejanje vse te tematike z ZODPol že sedaj sporno (nezakonito) in bi se moralo prenesti v KPP. Delovni čas
policistov je urejen v KPP in z zakonom se delovnega časa v katerega spada tudi nadurno delo ne more urejati v
kolikor to ureja kolektivna pogodba. Člen 9/3 ZDR-1 izrecno omenja 144. člen (nadurno delo). Če se posega v omejitve,
ki jih v tej zvezi določa ZDR-1 v 144. členu, se to skladno z jasnim določilom 9/3 lahko stori le s KPP. Nadalje si delodajalec
z Aktom sam določi koga bo izvzel iz omejitev nadurnega dela, odmorov in počitkov in torej tudi določil kdo ni podvržen
KPP, katera pa velja za vse policiste! Z internim aktom poseči v zakonske in kolektivne pravice delavca ni mogoče.
Urejanje sistemske problematike zaposlenih, ki si delovnega časa ne morejo v naprej planirati in ni določen, ker je odvisen
od zunanjih dejavnikov ( tajni delavci ali druge posebne službe) z nadurnim delom, NI ZAKONITO! To niso nujni primeri – to
je sistemski problem in skladno z obrazložitvijo, ki smo jo podali terja Individualne pogodbe o zaposlitvi, s katerimi se
odstopa od Direktive 88 /2003 in se istočasno zagotovi VIŠJE PLAČILO ter ustrezno VARSTVO!
V predlogu 6. odstavka je predlagatelj zapisal, da skupno delo preko polnega delovnega časa policista ne sme presegati
letne časovne omejitve, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Tajni delavec bo po tem predlogu lahko delal le nekaj
mesecev saj bo hitro izpolnil kvoto 230 nadur – kaj pa potem? Omejitve morajo biti zato postavljene in jasne na dnevni in
tedenski ravni. Zlasti pa takšni posegi ne morejo biti narejeni z zakonom, kvečjemu lahko s KPP. Podajamo kratek povzetek
mnenja:
-
S predmetno ureditvijo 73. člena ZODPol gre za poseg oz. odstop od splošno predpisanih omejitev nadurnega dela
(144. člen ZDR-1) – predmet urejanja bi morala biti izključno KPP;
11
-
Zaradi dodatnega posega morajo biti določene jasne nove omejitve (max. št. dodatnih nadur tudi na dnevni in
tedenski ravni);
Preseganje splošnih omejitev v zvezi z nadurnim delom je dodaten, še globlji poseg v pravice zaposlenih, ki
istočasno zahteva dodatno plačilo/nadomestilo in to ne zgolj z nedefinirano višino »super nadure«;
Smiselno in potrebno je vse omenjeno urediti hkrati in celokupno: kdaj se lahko odredijo dodatne nadure, max
obseg le-teh, dodatno plačilo, ustrezen počitek.
V PSS smo na navedeno problematiko poleg preteklih mnenj, dne 5.5.2015, poslali direktorju UOK MNZ, ki je pri
usklajevanjih neposredno sodeloval. Na podlagi predhodnega dogovora smo podali dodatno opredelitev, ki pa ni bila
upoštevana.
V PSS smo zahtevali skupen usklajevali sestanek s SVZ in MDDSZ glede takega načina odstopanj delovnega časa in same
problematike in do tega ni prišlo. Dobili smo samo neutemeljene in zmotne navedbe o potrebi širitve izjeme od izjeme kar je
povsem nezakonito in v nasprotju z vsemi pravnimi normami in Sodbami sodišč EU. 73 člen že določa izjemo, ki jo je PSS z
uradnim predlogom ob odpiranju Aneksa h KPP želel razumeti a omejiti, a je Vladna stran to zavrnila brez tehtnih razlogov.
Predlagana širitev pa predstavlja dodaten nesorazmeren poseg v že določeno izjemo in s tem v pravice zaposlenih, in s tem
organizacijo dela ter posebnost ureditve rešuje z dodatnimi posegi v počitke in ne omejuje več razumno dnevnega in
tedenskega delovnega časa v nasprotju z ZDR1 in sodbami sodišč EU. To ni izjemen dogodek po sedanjem 73 členu
temveč običajna določba, ki ne upravičuje posega v pravice.
S spoštovanjem!
Radivoj UROŠEVIČ
PREDSEDNIK
12

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik Vlade

Transcription

Similar documents

Pravilnik za najem počitniške hišice v Termah Čatež (.pdf)

1 POLICIJA Generalna policijska uprava Služba generalnega

Prospekt »Zavarovanje PZ za člane PSS

o napovedi stavke sindikata policistov slovenije in najava stavkovnih

(ZPIZ-2) - OBVESTILO Spoštovane članice in člani, PSS in SPS!

Prijavnica za prevzem vloge koordinatorja TVU

Svobodni sindikat KNG Cinkarna Celje d.d.

Aktivni pouk kot podpora osebnostnemu in socialnemu razvoju otrok

Uzgoj aronije - Savjetodavna služba

15 let pozneje. - Vlada Republike Slovenije