arheo 31

Ljubljana, december 2014
Arheološka obvestila. Glasilo Slovenskega arheološkega društva, številka 31, leto 2014. Odgovorna oseba izdajatelja:
Bojan Djurić, predsednik SAD. Uredništvo: Matija Črešnar (glavni urednik), Boštjan Laharnar, Tina Milavec, Gašper
Rutar, Manca Vinazza. Izdajateljski svet SAD: Matija Črešnar, Marjeta Šašel Kos, Boštjan Laharnar, Tina Milavec,
Predrag Novaković, Peter Turk, Milan Sagadin. Znanstveni in strokovni prispevki v reviji so recenzirani. Recenzenti:
Matija Črešnar, Bojan Djurić, Andrej Gaspari, Dimitrij Mlekuž, Barbara Nadbath, Simona Petru, Jelka Pirkovič,
Gašper Rutar, Milan Sagadin, Benjamin Štular, Biba Teržan, Bernarda Županek.
Naslov uredništva: Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, p. p. 580, SI-1001 Ljubljana (01
241 1558). Grafična zasnova: Ranko Novak. Naslovnica: rezultati meritev z magnetno metodo na območju gomilnega
grobišča na Habakuku pod Poštelo (Igor Medarić). Jezikovni pregled: Nina Krajnc (slovenščina), Andreja Maver
(angleščina). Stavek: Nives Spudić. Tisk: Tiskarna Present, d. o. o. Naklada: 400 izvodov. Za vsebino prispevkov
odgovarjajo avtorji. Imetniki moralnih in avtorskih pravic so posamezni avtorji.
Tisk so finančno podprli Ministrstvo za kulturo RS ter Center za preventivno arheologijo ZVKDS, Narodni muzej
Slovenije in Oddelek za arheologijo FF UL.
3
5
Uvodnik
Matija Črešnar
7
Na poti nikamor? Razpletanje prepletov ugreznjenih poti
Roads to nowhere? Disentangling meshworks of holloways
Dimitrij Mlekuž
19
Možnosti geofizikalnih raziskav na najdiščih iz starejše železne dobe.
Primer Poštele pri Mariboru
Possibilities for geophysical research on sites dated to the Early Iron Age.
Case study of Poštela near Maribor (Slovenia)
Branko Mušič, Matija Črešnar, Igor Medarić
49
Tridimenzionalno dokumentiranje suhozidne arhitekture Krasa in Istre
Three-dimensional documentation of dry-stone architecture of the Kras and Istria regions
Seta Štuhec
69
Identity of females buried at Colonia Iulia Emona
Rekonstruiranje identitet žensk z emonskih nekropol
Kaja Stemberger
83
Ocena fizičnega stanja arheološkega najdišča v sistemu varstva
Assessment of the physical quality of an archaeological site in the heritage protection system
Tamara Leskovar
93
Informativna analiza vlog pri Strokovni komisiji za arheološke raziskave
v obdobju 2012–2013
Brief analysis of the applications submitted to the Slovenian expert commission for archaeological
investigations in the 2012–2013 period
Danijela Brišnik, Mihela Kajzer Cafnik
109
Dostopnost arheološke kulturne dediščine za osebe z gibalno, senzorno, mentalno ali
intelektualno oviranostjo – Poskus zasnove dostopnega ekomuzeja na primeru
paleolitskega najdišča Potočka zijalka
Accessibility of archaeological cultural heritage for persons with physical, sensory, mental or intellectual
disabilities – Proposed design of an accessible eco-museum of the Potočka zijalka Palaeolithic site
Nataša Rebernik
145
Intervju z dr. Timotejem Knificem, dobitnikom nagrade Slovenskega arheološkega
društva v letu 2014
Špela Karo, Anja Vintar
4
149
Akti strokovnega posveta
Kategorizacija arheoloških najdišč / upravljanje z arheološko dediščino in spomeniki
Actes of the Conference
Categorization of Archaeological Sites / Management of Archaeological Heritage and Monuments
Bojan Djurić (ur./ed.)
151
What is a monument worth? What is the monument value?
Archaeological heritage management between publicity, heritage law requirements
and academic expectations
Ulf Ickerodt
163
Varovati ali/in upravljati arheološke ostaline, arheološko dediščino
in arheološke spomenike
Bojan Djurić
169
Arheološka najdišča v kontekstu vrednotenja in varovanja prostora
Andrej Magdič
177
(Ne)upravljanje arheoloških spomenikov na Gorenjskem
Milan Sagadin
185
Kako upravljamo z arheološkimi spomeniki v zahodni Sloveniji
Patricija Bratina
193
Kategorizacija arheoloških najdišč na območju občin Koper, Izola in Piran
Jaka Bizjak
199
Navodila avtorjem
Guidelines to the contributors
Arheo 31, 2014, 5–6
5
1.20 Predgovor, spremna beseda
Uvodnik
Spoštovani kolegice in kolegi,
pred vami je nova, 31. številka revije Arheo. Glasilo Slovenskega arheološkega društva.
Letošnja številka Arhea je ponovno nekoliko drugačna od
prejšnjih, saj v zadnjem delu vključuje tudi Akte strokovnega posveta, ki so v zadnjih letih izhajali samostojno.
Njihova naklada je bila zaradi finančnih (ne)zmožnosti
doslej manjša, z združitvijo obeh delov pa bodo predstavljeni prispevki z naših strokovnih posvetov dosegli
precej širši krog zainteresiranih bralcev. Sledimo torej
načelu stalne evolucije, namesto revolucije …
Veseli nas, da se s prispevki (ponovno) posegamo v zelo
različne vidike naše stroke, pa ne le v ozko arheološkem
smislu, temveč smo aktualni tudi z vidika varstva arheološke in širše kulturne dediščine pa tudi muzealstva.
Drage bralke in bralci, čaka vas torej zalo raznoliko in
zanimivo branje.
V osrednji del letošnjega Arhea nas pripeljejo ugreznjene
poti, torej ostanki poti, ki so jih izdolbli v tla ljudje, živali
in vode ter so za nas postali bolj zanimivi in predvsem
razumljivi in raziskovalno obvladljivi z uveljavitvijo sodobnih metod daljinskega zaznavanja, predvsem lidarja.
Dimitrij Mlekuž se v svojem prispevku sprašuje, kaj te
poti predstavljajo in kam vodijo, in seveda na zastavljena
vprašanja (po)išče tudi možne razlage …
Stalnica naše revije so tudi ves čas razvijajoče se geofizikalne raziskave. Branko Mušič, Igor Medarić in Matija
Črešnar predstavljajo presek dosedanjih rezultatov arheoloških raziskav na območju širšega arheološkega kompleksa Poštela pri Mariboru. S tem ponujajo vpogled v
obsežen raziskovalni projekt, ki bi lahko služil kot vzorčni primer za uveljavljanje sistematičnih in poglobljenih
geofizikalnih raziskav na prazgodovinskih najdiščih oz.
celostnega pristopa k arheološkim terenskim raziskavam
prazgodovinskih krajin.
Sodobni raziskovalni pristopi so globoko povezani tudi
s tridimenzionalnimi (3D) računalniškimi orodji. Prispevek Sete Štuhec prinaša preizkus metode 3D digitalizacije na podlagi fotografij, ki jo je izvedla na dveh primerih suhozidne arhitekture na Krasu in v Istri. Dodana
vrednost prispevka je predvsem predstavitev nekaterih
novih možnosti uporabe tovrstnih podatkov v analizah in
pri arheološki interpretaciji, kar presega „klasično“ upo-
rabo, ki je prevečkrat še vedno vezana le na računalniško
predstavitev oz. ilustracijo.
Kaja Stemberger v svojem prispevku predstavlja raziskavo dveh skupin ženskih grobov iz emonskih nekropol, s
čimer presega najožjo tipološko in kronološko študijo ter
nakazuje možnosti, ki jih ponuja tako številčno gradivo v
kontekstu pogrebnih študij.
V prispevku Ocena fizičnega stanja arheološkega najdišča v sistemu varstva Tamara Leskovar podčrtuje nekatere vidike varstva kulturne dediščine in situ, ki jim pogosto ni bila posvečena dovolj velika pozornost. Predstavlja
raziskavo, ki bi bila lahko kot dopolnitev v pomoč pri
vrednotenju arheoloških najdišč ter sprejemanju ukrepov
varstva, ob tem pa nudi tudi dobra izhodišča za odločitve
o nadaljnjih raziskavah, v primeru monitoringa pa predstavlja nepogrešljiv del podatkov za njegovo izvajanje.
Zanimive podatke o stanju v arheološki stroki, predvsem
v njenem izvedbenem oz. terenskem segmentu, prinaša
prispevek Danijele Brišnik in Mihele Kajzer Cafnik.
Nadrobno analizirata podatke o vlogah za arheološke
raziskave, ki jih je v letih 2012–2013 obravnavala Strokovna komisija za arheološke raziskave.
Med pomembnejše prispevke, ki so objavljeni v letošnjem Arheu, pa lahko brez dvoma štejemo raziskavo
Nataše Rebernik, v kateri se je posvetila prevečkrat zapostavljeni temi, dostopnosti arheološke kulturne dediščine za osebe z gibalno, mentalno ali intelektualno oviranostjo. S tem posega tudi v polje „nove muzeologije“,
ki je usmerjena v javnost in okolje ter zagovarja odprt
muzej brez fizičnih in simbolnih „zidov“. V neposredni
navezavi predstavlja tudi idejni projekt ekomuzeja Potočka zijalka, ki bi odgovarjal sodobnim muzeološkim
usmeritvam in načelom vključujoče družbe.
Tudi letos, kot smo napovedali v prejšnji številki našega
društvenega glasila, objavljamo intervju z nagrajencem
Slovenskega arheološkega društva v letu 2014, dr. Timotejem Knificem, ki sta ga pripravili in izvedli Špela Karo
in Anja Vintar.
Drugi del revije, ki ga je uredil Bojan Djurić, je namenjen prispevkom s strokovnega posveta Kategorizacija
arheoloških najdišč / Upravljanje z arheološko dediščino in spomeniki, ki je ob mednarodni udeležbi potekal
6
28. februarja 2014 v dvorani Zemljepisnega muzeja
(GIAM ZRC SAZU) v Ljubljani.
Mnenja sem, da bodo vsaj nekateri izmed prispevkov iz
Arhea 31 poglobili kakšno izmed ugreznjenih poti, ki jih
je arheologija že zarisala v krajino, spet drugi pa imajo
potencial, da začnejo nekaj novega, začrtajo nov dostop,
novo obvoznico, ki nas bi lahko hitreje in bolj udobno
pripeljala do boljših rezultatov naših raziskav … ali pa
do bolj kakovostnega bivanja za nas vse, tudi tiste, ki se
jim pogosto ne posveča dovolj pozornosti, pa jim preteklost pripada prav tako kot nam, kot to poudarja tudi
Nataša Rebernik v svojem prispevku …
A potem so tu tudi pomisleki o udobnih in krajših poteh,
ki so lahko krajše le na videz, saj se lahko brez poglobljenega premisleka o tem, kaj počnemo, očaranost in navdušenje kaj hitro spremenita v razočaranost in obup … cum
grano salis torej tudi v letu 2015 …
Matija Črešnar