prilogi - Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije

Transcription

INFORMATIVNI BILTEN 2015
VSEBINA / CONTENTS
Vodstvo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča ..................... 2
Management of the University Rehabilitation Institute, Ljubljana, Slovenia
Programi Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča .................. 3
Rehabilitation Programs of the University Rehabilitation Institute, Ljubljana, Slovenia
Razpored ambulant Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta
Republike Slovenije - Soča ............................................................................................................. 13
Schedule of the Outpatient Clinics of the University Rehabilitation Institute, Ljubljana, Slovenia
Kriteriji za hospitalno obravnavo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu
Republike Slovenije – Soča ............................................................................................................ 22
Criteria for Inpatient Rehabilitation at the University Rehabilitation Institute, Ljubljana, Slovenia
Program strokovnih prireditev ....................................................................................................... 34
Scientific Events
Raziskovalni projekti ....................................................................................................................... 43
Research Projects
Strokovni projekti ............................................................................................................................ 46
Development project
Interni projekti .................................................................................................................................. 48
Internal projects
Sodelovanje z Univerzo v Ljubljani in z drugimi univerzami ...................................................... 53
Collaboration with the University of Ljubljana and other universities
• Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino
University Department for Physical and Rehabilitation Medicine
• Izobraževalni program
Educational Programme
Publikacije ........................................................................................................................................ 56
Publications
Mednarodno sodelovanje ............................................................................................................... 65
International Co-operation
Strokovna združenja ........................................................................................................................ 67
Professional Societies
Priznanja ........................................................................................................................................... 70
Awards
Izdal: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana, Linhartova 51
Za izdajatelja: Robert Cugelj
Uredniški odbor: Helena Burger, Hermina Damjan, Melita Dolenšek, Nika Goljar, Klemen Grabljevec,
Helena Jamnik, Ksenija Karan, Zlatko Matjačić, Maja Mlakar, Metka Moharić, Primož Novak, Metka Prešern Štrukelj,
Rajmond Šavrin, Zdenka Pihlar, Aleksandra Tabaj, Metka Zalar, Anton Zupan, Nada Žemva
Tisk: Birografika BORI
Izšlo v nakladi 500 izvodov, Ljubljana, december 2014
1
UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA
(URI – Soča)
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Telefon:
01/4758-100 n.c.
Faks: 01/4372-070
Vodstvo inštituta:
Generalni direktor: mag. ROBERT CUGELJ
Telefon:01/4758-101
Faks: 01/4372-070
E-mail:[email protected]
Strokovna
direktorica:
prof. dr. HELENA BURGER, dr. med.
Telefon :
01/4758-442
Faks: 01/4376-589
E-mail:[email protected]
2
PROGRAMI UNIVERZITETNEGA REHABILITACIJSKEGA INŠTITUTA REPUBLIKE
SLOVENIJE - SOČA
Na šestih oddelkih ter v številnih ambulantah in laboratorijih URI – Soča izvajamo celovito
hospitalno in ambulantno rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami osrednjega in perifernega
živčevja, z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi
boleznimi, s kronično bolečino in rakom.
Opravljamo specialistične preglede, ocenjevanje in diagnostiko gibanja (kineziološka diagnostika
– meritve hoje, drže in ravnotežja, izokinetična dinamometrija, meritve stopalnih pritiskov v čevljih),
nevrofiziološko (EMG, EEG, SEP, MEP) in internistično funkcionalno diagnostiko (opredeljevanje
periferne žilne bolezni ali venskih motenj, obremenitveno testiranje, ergospirometrijo in testiranje
respiratornih funkcij, diagnostiko križničnih funkcij), testiranje in predpisovanje specifičnih tehničnih
in rehabilitacijskih pripomočkov, diagnostiko in zdravljenje spastičnosti in bolečine (senzorimetrija),
UZ, test vožnje osebnega avtomobila, psihološko testiranje. Prepoznavamo razvoj neželenih
sekundarnih okvar (kontrakture, preležanine, skolioza, nezadostna predihanost, itd.) in ustrezno
ukrepamo.
Pri svojem delu uporabljamo zahtevne metode s področja fizikalne terapije, delovne terapije,
psihološke, logopedske in socialno terapevtske obravnave vključno s svetovanjem za prilagoditve
posameznikovega življenjskega okolja in njegovega avtomobila. Bolnike z mišičnimi in živčnomišičnimi boleznimi in njihove družinske člane “vodimo” skozi bolezen. Sledimo razvoju bolezni,
bolnikom in sorodnikom svetujemo o reševanju določenih težav v različnih življenjskih obdobjih in
različnih fazah bolezni.
Opravljamo pedagoško delo za potrebe rednega izobraževanja s širšega področja fizikalne
in rehabilitacijske medicine, specialistično in podiplomsko izobraževanje ter študijsko prakso
zdravstvenih in drugih strokovnjakov na področju rehabilitacije. Na vseh omenjenih področjih
izvajamo tudi raziskovalno delo.
Podporo klinično strokovnemu delu nudijo ostale enote URI – Soča.
Lekarno Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča sestavljata dve
samostojni enoti. To sta bolnišnična in lekarna za zunanje uporabnike. Bolnišnična lekarna oskrbuje
paciente, hospitalizirane na oddelkih URI – Soča, z zdravili in medicinskim materialom. V lekarni za
zunanje uporabnike izdajamo zdravila na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe
imamo široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske
pripomočke v Sloveniji. Lekarna je organizirana tako, da ima poseben prostor, ki zagotavlja
diskretnost pri svetovanju, izdaji in aplikaciji medicinskih pripomočkov. Za strokovnost skrbijo
diplomirani inženirji ortotike in protetike ter diplomirani delovni terapevti.
Lekarna je brez arhitekturnih ovir, ima posebej prilagojeno izdajno mesto za osebe s težavami pri
gibanju, možna je tudi postrežba uporabnika neposredno v avtomobilu »drive in», ima pa tudi lastno
parkirišče.
3
V Centru za ortotiko in protetiko diplomirani inženirji ortotike in protetike izdelujejo proteze in
ortoze za spodnje in zgornje ude, spinalne ortoze, ortopedsko obutev in proteze za obraz - epiteze.
Izdelovanje pripomočka je individualno in je del timske obravnave. Diplomirani inženirji ortotike
in protetike sodelujejo s pacientom, zdravniki, terapevti in vsemi ostalimi člani rehabilitacijskega
tima. Pripomočke izdelujejo iz različnih tudi najnovejših materialov in vgrajujemo različne tudi
najmodernejše na tržišču dostopne sestavne dele. Za izdelovanje pripomočkov uporabljamo
različne vrste uveljavljenih tehnologij tudi najmodernejših. Iščemo in preverjamo pa tudi nove in jih
vpeljujemo v postopke izdelovanja, če se izkažejo kot boljši in naprednejši.
Pri razvojnem delu sodelujemo z domačimi in tujimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami.
Center je učna baza Zdravstvene fakultete, smer ortotika in protetika. Na področju protetike in
ortotike izvajamo specialistično in podiplomsko izobraževanje zdravstvenih in drugih strokovnjakov.
Rehabilitacijski inženiring seznanja in oskrbuje paciente z različnimi podpornimi tehnologijami
(tehnični pripomočki in tehnološke rešitve), ki izboljšujejo delovanje človeka in povečujejo
vključenost v socialno okolje. Pacientom demonstriramo uporabo podpornih tehnologij, omogočimo
jim testiranje, rešitve po potrebi prilagodimo ali jih individualno izdelamo, jih naučimo uporabe ter
preverjamo njihovo delovanje.
– V Domu IRIS – demonstracijskem stanovanju so na ogled in preizkus različne podporne
tehnologije, ki so pacientom v pomoč pri samostojnem in varnem življenju v domačem okolju.
Dom IRIS je opremljen tudi z najsodobnejšo tehnologijo za sporazumevanje ter pripadajočimi
podpornimi tehnologijami za delo z računalnikom, prirejeno različnim vrstam in stopnjam okvar.
Ocenjujemo in izvajamo potrebne individualne prilagoditve zunanjih enot računalnika in nekatere
programske opreme ter nastavitve za osebe z najtežjimi okvarami; na ta način jih usposabljamo
za sodobne oblike sporazumevanja, izobraževanja, dela, oskrbe na daljavo in drugih storitev
ob uporabi elektronskih medijev. Svetujemo tudi ustrezne prilagoditve stanovanj in uporabo
potrebne opreme – sodobne tehnologije v pacientovem domačem okolju.
– V testirnici vozičkov imamo vse v Sloveniji dostopne zahtevnejše invalidske vozičke, zainteresirani
jih lahko preizkusijo in dobijo potrebne informacije. Zahtevnejše vozičke predpisujemo in
testiramo timsko.
– V ambulantah za voznike s posebnimi potrebami in predelave vozil ocenjujemo sposobnosti oseb
s telesnimi okvarami za vožnjo avtomobila in pripravimo načrt prilagoditve oziroma predelave
avtomobilov za zagotovitev zanesljive in varne vožnje.
– Na oddelku sedežne tehnologije izdelujemo, adaptiramo in prilagajamo sedežne enote invalidskih
vozičkov za osebe z najtežjimi telesnimi deformacijami. Izdelava je podprta z računalniško
tehnologijo (CAD-CAM sistem, merjenje pritiskov pri sedenju).
V Centru za poklicno rehabilitacijo izvajamo timsko načrtovane, izvedene in ocenjene programe
poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, ki so sestavni del programov celostne rehabilitacije. S
svojo dejavnostjo zadovoljujemo potrebe oseb na področju zdravstvenega varstva, zaposlovanja
in pokojninskega in invalidskega varstva. Programi temeljijo na sodobni rehabilitacijski doktrini in
upoštevajo zahteve po timskem delu, aktivni vlogi uporabnikov in povezovanju virov v okolju.
Izhodišče je celostna ocena funkcijske zmožnosti posameznika, delovne vzdržljivosti in učinkovitosti,
4
sposobnosti učenja, delovnega vedenja, potrebnih prilagoditev dela in njegovega delovnega okolja.
Temeljni programi so:
– Specializirani diagnostično ocenjevalni programi pri zahtevnejših obolenjih ali stanjih za pripravo
razširjene ocene rehabilitacijskih funkcionalnih sposobnosti posameznika in oblikovanje
individualnega programa rehabilitacije.
– Celostni, individualizirani programi rehabilitacije za obvladovanje težav in izboljšanja
funkcioniranja posameznikov na kognitivnem, vedenjskem in funkcijskem področju (izboljšanje
delovanja njegovih telesnih in duševnih funkcij in priprava na varno vrnitev le-tega v delovno
okolje).
– Programi poklicnega usmerjanja mladostnikov z razvojnimi motnjami oziroma pacientov, ki se
po bolezni ali poškodbi vračajo v učni proces. Cilj je posamezniku z okvarami omogočiti, da si
zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in v njej napreduje.
Programe izvajamo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Izvajajo jih strokovni timi v Ljubljani,
Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Z Razvojnim centrom za zaposlitveno rehabilitacijo sodelujemo
pri razvoju strokovnega znanja in izkušenj na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije.
Vodimo razvojne projekte na nacionalni in mednarodni ravni in pri njih sodelujemo.
V Službi za raziskave in razvoj pripravljamo, vodimo in izvajamo raziskovalne projekte s področja
rehabilitacijskega inženiringa, nudimo podporo pri pripravah, vodenju in izvajanju raziskovalnih
projektov s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine ter izvajamo laboratorijske preiskave s
področja kineziologije in biomehanske dinamometrije. V okviru izvajanja raziskovalnega programa
URI – Soča v Službi za raziskave kontinuirano razvijamo merilne, diagnostične in terapevtske
tehnike, metode in naprave, jih ocenjujemo in vrednotimo ter vpeljujemo v rehabilitacijo oseb z
okvarami gibanja. Služba za raziskave tudi aktivno sodeluje pri usposabljanju mladih raziskovalcev
s področja tehnike in medicine. Pri laboratorijskih preiskavah v Službi za raziskave izvajamo meritve
gibanja (zlasti hoje), meritve izometričnih in izokinetičnih jakosti posameznih mišičnih skupin,
izvajamo terapevtsko gibanje v posameznih sklepih z izokinetičnim dinamometrom ter biomehanske
analize kinematike in kinetike hoje za posamezne klinične primere.
Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je bil ustanovljen zato, da bi uresničevali zakonske
naloge po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki v okviru javnih pooblastil
obsegajo:
– usklajevanje in koordinacijo strokovnega razvoja na tem področju,
– pripravo standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije ter
– pripravo standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene
rehabilitacije in skrb za njihovo izvajanje,
– pripravo standardov kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije,
– obvezno strokovno mnenje v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega zakona,
– opravljanje raziskovalnega dela in
– opravljanje drugih nalog, povezanih z izvajanjem tega zakona, po vsakoletnem programu dela.
5
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije je v letu 2011 začel opravljati tudi naloge na
podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI).
V Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri svojem delu sodelujemo z Ministrstvom za
delo, družino in socialne zadeve, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavodom za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter z izvajalci zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. V delovne
skupine vključujemo tudi predstavnike delodajalcev ter drugih strokovnih ustanov. Delo poteka
predvsem skupinsko ter s sodelovanjem različnih strokovnjakov z namenom, da bi razvoj temeljil
na že doseženi stopnji strokovnega znanja in izkušenj. Pomembna naloga je vzpostavljanje mreže
povezanosti zaposlitvene rehabilitacije na vseh ravneh: lokalni, regionalni in mednarodni.
V INDOK službi in knjižnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča
organiziramo in opravljamo informacijsko dokumentacijsko dejavnost in naloge kot edina urejena
javna specialna knjižnica za področje fizikalne in rehabilitacijske medicine v Sloveniji. V knjižnici
izbiramo, nabavljamo, strokovno obdelujemo, hranimo, izposojamo ter varujemo knjižnično gradivo.
Uporabnikom posredujemo elektronske in tiskane informacijske vire, jim svetujemo pri izbiri
ustrezne literature ter opravljamo nalogo informacijskega opismenjevanja uporabnikov. Gradimo
lastno specializirano bazo podatkov in se vključujemo v nacionalni knjižnični informacijski in
raziskovalni sistem COBISS. Informacije o gradivu, ki ga nudimo v knjižnici, so na voljo na spletni
strani http://www.cobiss.si/, kjer nas najdete na seznamu specialnih knjižnic iz področja zdravstva.
V čitalnici lahko brskate po strokovnih revijah, priročnikih, enciklopedijah, slovarjih in ostalem
knjižničnem gradivu ter dostopate do svetovnega spleta. Informacije in vso gradivo knjižnice so na
voljo zaposlenim v URI – Soča ter vsem ostalim, ki jih to področje zanima.
Aktivno sodelujemo v procesu znanstvenega informiranja, saj zbiramo, obdelujemo in hranimo
podatke o objavah naših raziskovalcev v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah,
zbornikih, knjigah s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine. Ob koncu leta 2014 smo imeli
v okviru bibliografiji zaposlenih blizu 4000 dokumentov. To so publikacije, ki jih izdaja inštitut,
raziskovalna poročila, diplomske, magistrske, doktorske in specialistične naloge, članki ter prispevki
na konferencah od leta 1954 dalje.
Knjižnični fond obsega 7538 enot monografij. Prejemamo 42 naslovov tujih in 29 naslovov
slovenskih revij, do večine lahko dostopate tudi v elektronski obliki. Prav tako zagotavljamo preko
različnih ponudnikov elektronskih virov dostop do revij v elektronski obliki.
6
KLINIČNI ODDELKI IN AMBULANTE URI – SOČA
Poslovni vodja: Jurij ŠVAJGER, dipl. org., spec. posl. ekon.
Tajništvo:
telefon 01 475 8253
Sprejemna pisarna: telefon 01 475 8174
Strokovna koordinatorka za nevrološko področje:
doc. dr. Nika GOLJAR, dr. med.
Strokovni koordinator za ortopedsko-travmatološko področje:
doc. dr. Primož NOVAK, dr. med.
Pomočnica direktorja – zdravstvena nega:
Ksenija KARAN, dipl. med. sestra
Glavna fizioterapevtka:
Metka ZALAR, dipl. fizioterapetka
Glavna delovna terapevtka:
Zdenka PIHLAR, dipl. delovna terapevtka
Vodja psihosocialne obravnave:
mag. Nada ŽEMVA, spec. klin. logoped.
Glavna diplomirana inženirka protetike in ortotike:
Maja MLAKAR, dipl. inž. ortot. in prot.
Oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji*
predstojnica: prim. dr. Metka PREŠERN-ŠTRUKELJ, dr. med.
namestnica: asist. Urška ZUPANC, dr. med.
Oddelek za (re)habilitacijo otrok*
predstojnica: prim. Hermina DAMJAN, dr. med.
namestnica: asist. mag. Katja GROLEGER SRŠEN, dr. med.
Oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in
revmatološkimi obolenji*
predstojnik: doc. dr. Primož NOVAK, dr. med.
namestnica: asist. mag. Duša MARN VUKADINOVIĆ, dr. med.
7
Oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo
in drugimi nevrološkimi obolenji*
predstojnik: mag. Klemen GRABLJEVEC, dr. med.
namestnica: asist. Anja UDOVČIĆ PERTOT, dr. med.
Oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi*
predstojnica: doc. dr. Nika GOLJAR, dr. med.
namestnik: Daniel GLOBOKAR, dr. med.
Oddelek za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače*
predstojnik: prim. mag. Rajmond ŠAVRIN, dr. med.
namestnica: asist. Nataša PUZIĆ, dr. med.
Ambulantno rehabilitacijska služba
predstojnica: asist. Helena JAMNIK, dr. med.
namestnica: doc. dr. Metka MOHARIĆ, dr. med.
___________________________________________________
* Akreditacija UEMS Clinical Affairs Committee Accreditation
Funkcionalna diagnostika
Nevrofiziološka diagnostika
• Elektromiografija (EMG):
mag. Karmen PETERLIN POTISK, dr. med.
dr. Milica KLOPČIČ SPEVAK, dr. med.
asist. Helena JAMNIK, dr. med.
doc. dr. Metka MOHARIĆ, dr. med.
• Elektroencefalografija (EEG):
• Evocirani potenciali (EP):
Senzorimetrija
Urodinamika
8
Ultrazvočna diagnostika mišično-skeletnega sistema
doc. dr. Primož NOVAK, dr. med.
Daniel GLOBOKAR, dr. med.
mag. Klemen GRABLJEVEC, dr. med.
asist. Helena JAMNIK, dr. med.
asist. dr. Katarina TONIN, dr. med.
Kineziološka diagnostika
prof. dr. Helena BURGER, dr. med.
asist. mag. Duša MARN VUKADINOVIĆ, dr. med.
asist. dr. Katarina TONIN, dr. med.
prim. Hermina DAMJAN, dr. med.
• Dinamometrija – izokinetična, izometrična
• Analiza hoje podprta z optokinetičnim sistemom (VICON), polielektromiografijo
• Stabilometrija
• Meritve pritiskov v čevljih med hojo
Specializirani programi
Center za zdravljenje spastičnosti
mag. Klemen GRABLJEVEC, dr. med.
asist. mag. Katja GROLEGER SRŠEN, dr. med.
doc. dr. Nika GOLJAR, dr. med.
prim. Hermina DAMJAN, dr. med.
asist. Nataša PUZIĆ, dr. med.
Klinična prehrana
asist. Nataša PUZIĆ, dr. med.
Internistična služba
prim. Tatjana ERJAVEC, dr. med.
Marijana ŽEN JURANČIČ, dr. med.
• Internistični pregledi
• Obremenitvena testiranja
• Ergospirometrija
• Spirometrija
• Ultrazvočna diagnostika srca in ožilja
• 24-urno merjenje krvnega tlaka
• Merjenje perfuzijskih tlakov
• Skozikožna oksimetrija
• Ohladitveni test
• Merjenje telesne mase
9
LEKARNA
Vodja lekarne: Melita DOLENŠEK, mag. farm.
Telefon: 01 475 8418, 01 475 8417
E-naslov: [email protected]
Delovni čas: vsak delovni dan od 7.30 do 19.30 ure
ob sobotah, nedeljah in praznikih je lekarna zaprta
CENTER ZA ORTOTIKO IN PROTETIKO
Poslovni vodja: Katja MIKELJ, dipl. ekon.
Tajništvo: telefon 01 475 8423
E-pošta: [email protected]
Glavna inženirka: Maja MLAKAR, dipl. inž. ort. in prot.
Enota Centra za ortotiko in protetiko v Mariboru:
Telefon 02 480 5887
Informacije o pripomočkih v delu:
Telefon 01 475 8404
Faks 01 437 4320
ponedeljek – četrtek 13.30 – 15.00; petek 11.30 – 13.30
REHABILITACIJSKI INŽENIRING
Vodja: doc. dr. Metka MOHARIĆ, dr. med.
Tajništvo: telefon: 01 475 8150
Faks: 01 437 2070
Elektronski naslov: [email protected]
10
CENTER ZA POKLICNO REHABILITACIJO
Predstojnica: Telefon: Metka TERŽAN, dr. med.
01 4758 208
Poslovni vodja: Telefon: Jasmina TKALČIČ, univ. dipl. pravnik
02 480 58 52
Tajništvo: 01 475 8177
Služba Ljubljana
Vodja službe: Telefon: Tajništvo: mag. Andreja ŠVAJGER, dipl. del. terap.
01 475 8187
01 475 8177
Sprejemna pisarna: telefon 01 475 8178
Faks 01 437 2070
Služba Maribor
Vodja službe: Telefon:
Jasmina TKALČIČ, univ. dipl. pravnik
02 480 5852
Sprejemna pisarna: Telefon 02 480 5853
Faks
02 471 6806
Enota Murska Sobota
Koordinatorica: Mira NEMEC, univ. dipl. ing.
Telefon: 02 521 3840
Enota Ptuj
Koordinatorica: Telefon: Andreja Hunjet, dipl. soc. delavka
02 620 5690
SLUŽBA ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ
Predstojnik: prof. dr. Zlatko MATJAČIĆ, univ. dipl. inž. el.
Tajništvo: Faks telefon 01 475 8150
01 437 2070
11
Kineziološki center
prof. dr. Imre CIKAJLO, univ. dipl. inž. el.
znan. sod. dr. Andrej OLENŠEK, univ. dipl. inž. el.
Igor TOMŠIČ, dipl. org. – manag.
• analiza hoje
• stabilometrija
• kineziološke meritve z dinamičnim EMG
Biomehanski laboratorij
Igor TOMŠIČ, dipl. org. – manag.
• izokinetične in izometrične meritve
• dinamometrija, meritve spastičnosti
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO
Vodja: Telefon:
dr. Aleksandra TABAJ, univ. dipl. sociolog
01 475 8275
Tajništvo: telefon 01 4758 271
faks 01 4372 070
INDOK SLUŽBA-KNJIŽNICA
Vodja INDOK službe: Polonca MEKICAR, univ. dipl. bibl., prof. soc.
Namestnica: Marjeta VODEN, univ. dipl. bibl.
Telefon: Faks: E-pošta: 01 475 8447
01 437 2070
[email protected]
Delovni čas izposoje v knjižnici:
– ponedeljek, torek in četrtek 11.30 – 15.30
– sreda 11.30 – 16.30
– petek 08.00 – 12.30
(Na dan pred praznikom velja tak urnik kot ob petkih.)
Čitalnica je odprta vsak delovni dan od 8.00 do konca delovnega časa izposoje.
12
AMBULANTE URI – Soča
AMBULANTE ODDELKOV
Subspecialistične ambulante (Sub. A.)
Triažne ambulante (T. A.)
PONEDELJEK
09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE Z OKVARO HRBTENJAČE
asist. Nataša Puzić, dr. med.
prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med
* Testiranje in prevzemi vozičkov terciarnega nivoja od 11.30 do 12.30
TOREK
09.30–12.30 Sub. A. ZA (RE)HABILITACIJO OTROK
prim. Hermina Damjan, dr. med.
asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.
* Testiranje in prevzemi vozičkov terciarnega nivoja, stojk in koles vsak drugi in četrti
torek v mesecu od 13.15 do 15.15
Testiranje in prevzemi ortoz prvi in tretji torek v mesecu od 13.15 do 15.00
09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE PO NEZGODNI POŠKODBI MOŽGANOV
mag. Klemen Grabljevec, dr. med.
asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med.
09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE Z OKVARO HRBTENJAČE
prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med.
* Testiranje in prevzemi vozičkov terciarnega nivoja od 11.30 do 12.30
09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE PO MOŽGANSKI KAPI
doc. dr. Nika Goljar, dr. med.
Daniel Globokar, dr. med.
asist. dr. Nataša Bizovičar, dr. med.
09.00–12.30 Sub. A. ZA BOLNIKE Z ŽIVČNO-MIŠIČNIMI BOLEZNIMI
(2 krat mesečno) doc. dr. Metka Moharić, dr. med.
prof. dr. Anton Zupan, dr. med.
asist. Anja Udovčić Pertot, dr med.
13
11.15–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE PO AMPUTACIJI
prim. dr. Metka Prešern-Štrukelj, dr. med.
asist. Urška Zupanc, dr. med.
SREDA
09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE PO POŠKODBI, S PERIFERNIMI ŽIVČNIMI OKVARAMI IN
REVMATSKIMI OBOLENJI
doc. dr. Primož Novak, dr. med.
asist. mag. Duša Marn Vukadinović, dr. med.
10.00–12.00 T. A. ZA (RE)HABILITACIJO OTROK
prim. Hermina Damjan, dr. med.
ČETRTEK
09.00–12.30 T.A. ZA PACIENTE PO MOŽGANSKI KAPI
doc. dr. Nika Goljar, dr. med.
09.00–12.30 Sub. A. ZA PACIENTE Z MULTIPLO SKLEROZO IN DRUGIMI NEVROLOŠKIMI
OBOLENJI
* Testiranje in prevzemi vozičkov terciarnega nivoja ob četrtkih od 13.00 do 15.00
Razpored ambulant se tekom leta lahko spreminja. Paciente naročamo na pregled pisno na podlagi
napotnice in ostale ustrezne medicinske dokumentacije. Za hospitalizacijo pacientov je praviloma
potreben predhoden specialistični pregled, izjemoma pa paciente obveščamo o sprejemu na
podlagi dostavljene ustrezne medicinske dokumentacije.
Naročanje od ponedeljka do četrtka od 13.15 do 15.15, v petek od 11.30 do 13.30 na tel.
01 475 8174.
14
AMBULANTE AMBULANTNO REHABILITACIJSKE SLUŽBE
Specialistične ambulante (Sp. A.)
PONEDELJEK
08.15–11.00 Sub. A. ZA REHABILITACIJO OTROK PO AMPUTACIJI
(2 krat mesečno) ZGORNJIH UDOV
prof. dr. Helena Burger, dr. med.
08.15–11.00 Sub. A. ZAHTEVNE DEFORMACIJE STOPAL
asist. Helena Jamnik, dr. med.
asist. Zala Kuret, dr. med.
11.30–12.30 Sub. A. ZAHTEVNE DEFORMACIJE STOPAL
asist. dr. Katarina Tonin, dr. med.
08.00–12.30 Sp. A. ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO
dr. Milica Klopčič Spevak, dr. med.
TOREK
8.30–10.30 Sub. A. ZA REHABILITACIJO OSEB S KRONIČNO NERAKAVO
(2 krat mesečno) BOLEČINO
08.30–10.45 Sub. A. ZA PROTETIKO SPODNJEGA UDA
(1. in 3. v mesecu) prim. dr. Metka Prešern Štrukelj, dr. med.
(2. in 4. v mesecu) asist. Urška Zupanc, dr. med.
15
09.00–12.20 Sp. A. ZA REHABILITACIJO PO ŠPORTNIH POŠKODBAH
(2 krat mesečno) asist. dr. Katarina Tonin, dr. med.
12.20-13.00 Sub. A. ZA ŠPORTNIKE INVALIDE
asist. dr. Katarina Tonin, dr.med.
09.00–11.00 Sub. A. INTERNISTIČNA AMBULANTA ZA GIBALNO OVIRANE
Marijana Žen Jurančič, dr. med.
prim. Tatjana Erjavec, dr. med.
09.00–12.30 Sub. A. ZA VOZNIKE S POSEBNIMI POTREBAMI
mag. Franjo Velikanje, dr. med.
Metka Teržan, dr. med.
13.00–15.00 Sub. A. ZA NEVROREHABILITACIJSKO DIAGNOSTIKO
(2 krat mesečno) mag. Karmen Peterlin Potisk, dr. med.
SREDA
08.15–12.30 Sub. A. ZA SPINALNO ORTOTIKO
08.30–10.30 Sub. INTERNISTIČNA AMBULANTA ZA GIBALNO OVIRANE
08.30–11.00 Sub. A. ZA PACIENTE S PARKINSONIZMOM
mag. Karmen Peterlin Potisk, dr. med.
8.30–12.30 Sub. A. ZA REHABILITACIJO OSEB S KRONIČNO
(2 krat mesečno) NERAKAVO BOLEČINO
9:00–11.30 Sp. A. ZA REHABILITACIJO OSEB S SKLEPNIMI IN
OBSKLEPNIMI BOLEZNIMI IN OKVARAMI
16
ČETRTEK
08.15–10.45 Sub. A. ZA ORTOTIKO
prof. dr. Helena Burger, dr.med.
08.15–10.45 Sub. A. ZA BOLNIKE PO PREBOLELI OTROŠKI PARALIZI
(1 krat mesečno)(POLIOMYELITISU)
08.30–10.00 Sub. INTERNISTIČNA AMBULANTA ZA GIBALNO OVIRANE
08.30–14.00 Sub. A. ZA ZDRAVLJENJE SPASTIČNOSTI IN BOLEČINE
09.00–12.00 Sp. A. ZA REHABILITACIJO BOLNIKOV S SKLEPNIMI IN OBSKLEPNIMI
BOLEZNIMI IN OKVARAMI
09.00–12.30 Sub. A. ZA REHABILITACIJO POŠKODOVANCEV
asist. mag. Duša Marn Vukadinović, dr. med.
17
09.00–12.30
Sub. A. ZA PREDELAVE VOZIL
doc. dr. Metka Moharić, dr .med.
11.15–13.00 Sub. A. ZA PROTETIKO IN ORTOTIKO ZGORNJEGA UDA
13.00–16.30 Sub. A. ZA PODPORNO TEHNOLOGIJO
doc. dr. Metka Moharić, dr. med.
PETEK
09.00–12.30 Sub. A. ZA PROTETIKO SPODNJIH UDOV
(1 krat mesečno) prof. dr. Helena Burger, dr. med.
09.00–12.30 Sub. A. ZA ZAHTEVNE DEFORMACIJE STOPAL IN
(3 krat mesečno) FUNKCIONALNO MERJENJE PRITISKOV STOPALA
Danil Globokar, dr. med.
09.00–11.00 Sub. A. INTERNISTIČNA AMBULANTA ZA GIBALNO OVIRANE
09.00–12.30 Sub. A. ZA ZAHTEVNEJŠE TEHNIČNE PRIPOMOČKE
doc. dr. Metka Moharić, dr. med.
18
FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA
Klinična kineziologija
Izokinetična in izometrična dinamometrija
Ocenjevanje vozniških sposobnosti
Urodinamika
Ocenjevanje občutljivosti
Nevrofiziološka diagnostika
– EMG
– klinične nevrološke preiskave
– intratekalna aplikacija zdravil (baklofenska črpalka)
– terapija z botulinom
– EEG
– evocirani potenciali
– SKO (simpatični kožni odziv)
UZ diagnostika mišično-skeletnega sistema
UZ diagnostika srca in ožilja
Ocenjevanje respiratornih funkcij
– spirometrija
– diagnostika TOS Internistična diagnostika
– internistični pregledi
– obremenitveno testiranje
– oksimetrija
– ohladitveni test
– ocenjevanje perifernih žilnih motenj
– merjenje segmentnih tlakov
– 24-urno merjenje tlaka
– urgentni internistični pregledi
Ocena telesne sestave z bioimpedančno analizo
Merjenje pritiskov v čevljih
Merjenje pritiskov v ležišču proteze
Merjene in ocenjevanje drže
19
AMBULANTE CENTRA ZA POKLICNO REHABILITACIJO
Triažne ambulante (T. A.)
PONEDELJEK
08.00–10.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Ljubljani
Metka Teržan, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa
08.00–10.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Mariboru
Ksenja Šterman, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa
TOREK
08.00–10.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Ljubljani
Alenka Lestan, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa
SREDA
08.00–11.30 T. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Ljubljani
12.00–13.30 Metka Teržan, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa
08.00-09.00 T. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Mariboru
mag. Franjo Velikanje, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa
08.00-9.00
Sub.A.ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Murski Soboti
Ksenija Šterman, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa
ČETRTEK
08.00–09.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Mariboru
Ksenija Šterman, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa
09.00-10.00 Sub. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Ljubljani
Metka Teržan, dr.med., spec. med. dela, prometa in športa
PETEK
08.00–10.00 T. A. ZA POKLICNO REHABILITACIJO v Murski Soboti
Ksenija Šterman, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa
20
Vse informacije dobite po telefonu:
01 475 8178 (služba Ljubljana)
02 480 5853 (služba Maribor)
02 521 3840 (enota Murska Sobota).
Paciente naročamo na pregled pisno, po telefonu in osebno na podlagi napotnice. Časovni
razpored ambulant se med letom lahko spreminja.
21
KRITERIJI ZA HOSPITALNO OBRAVNAVO V UNIVERZITETNEM
REHABILITACIJSKEM INŠTITUTU REPUBLIKE SLOVENIJE - SOČA
I. Rehabilitacija pacientov po amputaciji udov
Kriteriji za sprejem po prednosti obravnave:
1. prva rehabilitacijska obravnava pacientov po amputaciji enega ali več udov, ki so sposobni
sodelovanja v rehabilitacijskem programu:
– imajo ohranjenih še toliko zmožnosti, da se bodo ob pravočasnem in ustreznem
rehabilitacijskem programu usposobili za vrnitev v domače okolje, samostojno življenje in delo;
– kognitivne sposobnosti, ki omogočajo učenje;
2.pacienti, kjer je splošna fizična kondicija slaba, tako da namestitev proteze ne bo možna, pa
so nesamostojni v izvajanju dnevnih aktivnosti. Vključeni so v program učenja samostojnosti in
testiranje pripomočkov za lažje bivanje v domačem okolju;
3.pacienti s hudo fantomsko bolečino;
4.pacienti z amputacijo spodnjega uda, ki so že opremljeni s protezo, pa so zaradi komorbidnosti
postali nepokretni – v smislu obnovitvene rehabilitacije;
5.pacienti, ki že imajo protezo ter ambulantno ni možno namestiti novega ležišča; sprejeti so na krajšo
rehabilitacijo zaradi namestitve novega ležišča ali cele proteze in krajši preizkus in vadbo hoje.
Odgovorna zdravnica: prim. dr. Metka Prešeren Štrukelj, dr. med.
II. (Re)habilitacija otrok (zdravstvena stanja so razvrščena glede na prednost pri obravnavi)
1. skupina: stanje po sveži nezgodni možganski poškodbi; stanje po sveži poškodbi hrbtenjače;
stanje po svežem vnetnem obolenju možganov in hrbtenjače; stanje po sveži hipoksičnoishemični okvari in žilni bolezni osrednjega živčevja; stanja po operaciji benignih in malignih
tumorjev osrednjega in perifernega živčevja, stanje po sveži amputaciji spodnjega ali zgornjega
uda; stanje po politravmi s spremljajočo okvaro živčevja;
2.skupina: okvara brahialnega pleteža v obdobju novorojenčka prvo leto po rojstvu in po operativnem
zdravljenju; hude oblike zgodnje okvare možganov z motnjo v razvoju gibanja in hranjenja;
3.skupina: a) cerebralna paraliza s prevladujočo gibalno motnjo – zdravljenje spastičnosti z
botulinum toksinom, baklofensko črpalko, oprema z zahtevnimi individualno prilagojenimi
pripomočki, intenzivna strnjena obravnava z redresijskim mavčenjem, pred in po operativnih
posegih; b) omejitvena terapija pri hemiparezah, uvajanje funkcionalne električne stimulacije;
c) mielomeningokela in druge motnje zapiranja spinalnega kanala zaradi opreme s pripomočki
(prva napotitev na ambulantni pregled potrebna najkasneje do 6. meseca starosti); d) prirojene
anomalije udov za opremo s pripomočki (prva napotitev na ambulantni pregled potrebna
najkasneje do 3. meseca starosti);
4.skupina: motorična afazija zaradi nevroloških okvar – uvajanje nadomestnega sporazumevanja;
22
5.skupina: stanje po sveži poškodbi perifernega živčevja, druge nevrološke okvare s prevladujočo
motnjo gibanja, bolezni in poškodbe mišično-skeletnega sistema s prevladujočo hujšo motnjo
gibanja, težje opekline s prevladujočimi težavami pri gibanju, politravma in stanja po težjih
operacijah na mišično-skeletnem sistemu s težjo motnjo gibanja;
6.skupina: nadaljevalni in obnovitveni programi za otroke po hudih poškodbah in boleznih
osrednjega in perifernega živčevja (tudi za vključevanje v šolske programe); motorična afazija
zaradi nevroloških okvar – nadaljevanje programa nadomestnega sporazumevanja;
7. skupina: otroci z diagnosticirano živčno mišično boleznijo (ŽMB) zaradi celostne ocene, opreme
z zahtevnimi pripomočki in priprave prilagoditev za vključevanje v izobraževanje in vzgojno
varstvene ustanove;
8.skupina: nadaljevalni programi za otroke po hudih poškodbah ali boleznih osrednjega in
perifernega živčevja (tudi zaradi vključevanja v izobraževalne programe).
Kriteriji za sledenje:
Vse otroke, ki potrebujejo zahtevne individualno prilagojene pripomočke redno sledimo (za proteze
za spodnje ude na 6 mesecev, za različne ortoze na 8 – 10 mesecev).
Presoja glede ponovnega sprejema ali obravnave otroka s kronično okvaro in motnjo v razvoju je v
domeni zdravnika specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine. O ponovni obravnavi se odloča
glede na funkcijsko stanje otroka in možne cilje (re)habilitacije, ki jih lahko načrtujemo/dosežemo s
strnjeno obravnavo v terciarni ustanovi.
Odgovorna zdravnica: prim. Hermina Damjan, dr. med.
III. Rehabilitacija pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi
obolenji
A. Kriteriji za sprejem na rehabilitacijo bolnikov po poškodbi
1. premestitev bolnikov s travmatološkega oddelka zaradi nadaljevanja zgodnje rehabilitacije;
2.stabilno splošno zdravstveno stanje;
3.zadovoljive kognitivne funkcije bolnikov, njihova motiviranost in sposobnost za aktivno
sodelovanje oziroma nadzorovana depresija;
4.hude okvare telesnih funkcij in zgradb:
a)mladi bolniki s politravmo po visokoenergetskih poškodbah na več mestih ali obsežnih
opeklinah in/ali s sočasno okvaro mehkih tkiv in perifernih živcev;
b)bolniki po poškodbi hrbtenice s sočasno radikularno okvaro na več nivojih in brez okvare
hrbtenjače;
c)starostniki z osteoporoznim zlomom v kolku in
– z več hudimi sistemskimi spremljajočimi boleznimi, ki jih že same po sebi ogrožajo in zaradi
katerih slabše funkcionirajo ali
– z dodatnimi okvarami gibalnega sistema zaradi poškodbe, obrabe in vnetja sklepov s
posledično deformacijo in nestabilnostjo spodnjih udov, ali
23
– s hudimi svežimi okvarami perifernega živčevja ali urejeno kronično psihiatrično boleznijo.
Starostnike s hudo, običajno kronično okvaro osrednjega živčnega sistema in brez
kognitivnih motenj je smiselno vključiti v program celostne rehabilitacije po zlomu kolka le,
če/ko je dovoljeno polno obremenjevanje obeh spodnjih udov. Zaradi motenj koordinacije,
ravnotežja in telesne sheme se namreč niso sposobni naučiti hoje z razbremenjevanjem tudi
takrat, ko ni izrazite okvare zgornjih udov;
5.ponoven sprejem zaradi nedokončane primarne rehabilitacije, premestitve ali nezaraščenega
zloma.
B. Kriteriji za sprejem bolnikov z okvaro perifernega živčevja
1. akutna in huda okvara perifernega živčevja s prevladujočimi težavami pri gibanju in
nesamostojnostjo (klinična slika parapareze – plegije ali tetrapareze - plegije) takoj po stabilizaciji
zdravstvenega stanja in zaključenem zdravljenju osnovne bolezni;
2.potreba po kontrolnem testiranju, spremljanju in nadaljevanju rehabilitacije nekaj mesecev do
enega leta po akutni obravnavi – ponovni sprejem;
3.hude omejitve dejavnosti in sodelovanja zaradi kronične okvare perifernega živčevja s težavami pri
gibanju in nesamostojnostjo, ki zahteva opremljanje in vadbo uporabe zahtevnejših pripomočkov;
4.motiviranost in sposobnost za aktivno sodelovanje v programih rehabilitacije.
C. Kriteriji za sprejem bolnikov z revmatskim obolenjem
1. stabilno zdravstveno stanje, ohranjene zmožnosti za rehabilitacijo, motiviranost in sposobnost za
aktivno sodelovanje v programih rehabilitacije;
2.napredovala bolezen ali akutno poslabšanje stanja z izrazito zmanjšanimi funkcijskimi
sposobnostmi, ki otežujejo hojo in opravljanje vsakodnevnih opravil;
3.stanja po sveži operaciji zaradi revmatskega obolenja, ki zahtevajo prilagoditev na nove razmere
in/ali opremljanje z zahtevnejšimi pripomočki;
4.stanja, ki zahtevajo zahtevnejše postopke rehabilitacijske medicine.
Odgovorni zdravnik : doc. dr. Primož Novak, dr. med.
IV. Rehabilitacija pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi
nevrološkimi obolenji
A. Nezgodna in hipoksična okvara možganov
Bolniki, po zaključenem akutnem obdobju zdravljenja nezgodne ali hipoksične okvare
možganov in:
– imajo pomembne težave pri gibanju in na kognitivnem področju in pri katerih je očitno, da bi
intenziven rehabilitacijski program izboljšal funkcijsko stanje;
24
– imajo stabilne vitalne funkcije in ne potrebujejo več ukrepov in postopkov intenzivne nege
oziroma stalnega nadzora vitalnih funkcij;
– njihovo zdravstveno stanje dovoljuje prekinitev fizikalne terapije in respiratorne fizioterapije ob
koncu tedna;
– imajo ohranjeno pozornost / so lahko zbrani, kar jim omogoča razumevanje in hoteno izvajanje
navodil osebja ter so sposobni izraziti svoje potrebe (kakršne koli);
– njihovo funkcijsko stanje dovoljuje, da lahko začnejo s programi intenzivne aktivne rehabilitacije;
– so njihovi svojci pripravljeni na aktivno sodelovanje v rehabilitacijskih programih;
– imajo urejeno nastanitev po zaključku obravnave na oddelku.
Če bolnik izpolnjuje kriterije, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine po oceni njegovega
stanja opredeli časovne okvire sprejema (takoj, s kratkim zamikom, z daljšim zamikom) in
vpiše bolnika na čakalno listo. Specialist poda navodila za nadaljnjo obravnavo in spremljanje
bolnikovega funkcijskega / kliničnega stanja do sprejema na oddelek.
Če bolnik trenutno ali dokončno ne izpolnjuje kriterijev za sprejem iz kakršnih koli razlogov specialist
o tem obvesti zdravnika, ki je bolnika na rehabilitacijo napotil, in razloži razloge za tako mnenje.
Specialist poda navodila oziroma priporočila o nadaljnji obravnavi oziroma namestitvi bolnika.
Bolniki, ki ne izpolnjujejo kriterijev za sprejem na oddelek:
– bolniki v kroničnem obdobju po možganski poškodbi;
– bolniki v trajnem vegetativnem stanju;
– otroci in mladostniki, za katere je primernejša namestitev na otroškem oddelku;
– bolniki, katerih splošno zdravstveno in duševno (kognitivno) stanje onemogoča ustrezno
sodelovanje v programih rehabilitacije;
– bolniki, ki imajo vedenjske motnje, ki niso obvladljive na rehabilitacijskem oddelku in je za njih
ustreznejše zdravljenje na oddelku za psihiatrijo.
B. Multipla skleroza
Kriterij I:
Bolniki, kjer je utemeljen »prvi sprejem v program rehabilitacije«:
– z novo ugotovljeno boleznijo po zaključenem zdravljenju na nevrološkem oddelku in v kliničnem ali
funkcijskem stanju, pri katerem lahko utemeljeno pričakujemo izboljšanje v programih rehabilitacije.
Kriterij II:
Bolniki, kjer je utemeljen »ponovni sprejem v program rehabilitacije«:
– po zdravljenju zagona bolezni na nevrološkem oddelku in kjer je izvid oz. predlog za sprejem
podprt s strani specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine.
Kriterij III:
Bolniki, kjer je utemeljen t.i. »program obnovitvene rehabilitacije«, kar pomeni, da bolnik zaradi:
– novega kliničnega ali funkcijskega stanja ali
25
– evidentnega poslabšanja že predhodno prisotnega kliničnega ali funkcijskega stanja potrebuje
eno od intervencij storitve terciarne ravni kot so navedene v »odpustnem formularju«.
Kriterij IV:
– Bolnik je sprejet na oddelek primarno zaradi aplikacije Botulinum Toksina.
C. Hospitalno obravnava bolnikov z živčno mišičnimi boleznimi (ŽMB)
1. Obdobje po postavitvi diagnoze
V tem obdobju je kompleksna rehabilitacijska obravnava najbolj potrebna, smiselna in uspešna.
Bolnika je potrebno naučiti sprejeti bolezen in se ustrezno boriti proti posledicam bolezni, potrebno
ga je naučiti načinov in postopkov vzdrževanja mišične moči in preprečevanja razvoja oziroma
poslabšanja posledic bolezni kot so kontrakture, skolioza, motnje govora, požiranja, dihanja, itd.
2. Akutno poslabšanje osnovne bolezni
V obdobju po akutnem poslabšanju stanja osnovne bolezni je potrebno rehabilitacijsko obravnavo
intenzivirati, da povrnemo vsaj del v obdobju akutnega poslabšanja bolezni izgubljenih funkcij.
3. Stanja po poškodbah (zlomi kosti, poškodbe sklepov – vezi in mišic, največkrat kot
posledica padcev)
S fizikalno terapevtskimi metodami je potrebno pospešiti postopke regeneracije, bolnika je potrebno
kar se da hitro aktivirati, da ponovno pridobimo oziroma čim bolj zadržimo funkcijske sposobnosti,
ki jih je bolnik imel pred poškodbo.
4. Stanja po operacijah
Če so bolniku opravili operacijo na gibalih, ga je potrebno naučiti novih načinov gibanja oziroma
izvajanja aktivnosti in na ta način izboljšati funkcijske sposobnosti. Če je imel operacijo na drugih
organskih sistemih pa je rehabilitacijska obravnava potrebna, da čim bolj zmanjšamo obdobje
neaktivnosti in z intenzivno vadbo poskušamo povrniti funkcijske sposobnosti.
5. Oskrba z zelo zahtevnimi medicinskimi in tehničnimi pripomočki
Da je takšna oskrba ustrezna, uspešna in odgovorna, je potrebno dolgotrajnejše testiranje,
preizkušanje in učenje uporabe pripomočkov.
D. Ekstrapiramidna obolenja
– napredovala bolezen z izrazito zmanjšanimi funkcijskimi sposobnostmi za opravljanje aktivnosti
vsakdanjega življenja in gibanja;
– kadar so potrebni zahtevnejši postopki rehabilitacijske medicine (funkcijsko testiranje, oprema
s tehničnimi pripomočki, specifični program nevroterapevtske obravnave, delovne terapije in
logopedske obravnave).
Odgovorni zdravnik: mag. Klemen Grabljevec, dr. med.
26
V. Rehabilitacija pacientov po možganski kapi
Najpomembnejši dejavniki pri uvrščanju bolnikov po možganski kapi v rehabilitacijski program so vrsta
in težavnost okvar ter omejitev dejavnosti in sodelovanja, sposobnost učenja in telesna vzdržljivost.
Kriteriji za sprejem na rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi
– so zdravstveno stabilni;
– so možgansko kap doživeli pred manj kot enim letom in imajo možnosti za doseganje stvarnih
rehabilitacijskih ciljev (opredeljeno spodaj);
– so možgansko kap doživeli pred več kot enim letom in imajo možnosti za doseganje stvarnih
rehabilitacijskih ciljev in/ali izboljšanje svoje neodvisnosti ali rehabilitacijske terapevtske
programe potrebujejo zaradi preprečevanja ponovnih hospitalizacij v akutni bolnišnici;
– imajo težave na vsaj dveh področjih funkcioniranja bolnika, npr. pri gibanju, opravljanju osnovnih
dnevnih aktivnosti, sporazumevanju, požiranju, spoznavnih sposobnosti ip.(ocena FIM 40-80);
– imajo zadostno vzdržljivost za sodelovanje v rehabilitacijskih programih (fizična zmogljivost, ki
omogoča sedenje v vozičku vsaj tri ure);
– lahko sledijo enosmernim navodilom;
– imajo zadostno pozornost, kratkoročni spomin in vpogled v rehabilitacijski proces, da lahko
aktivno sodelujejo pri terapevtskih programih;
– kažejo znake izboljšanja, ki bi jih lahko izkoristili za izboljšanje njihovega funkcijskega stanja;
– pri katerih se lahko oblikuje stvarne rehabilitacijske cilje, ki so merljivi in časovno primerni;
– so motivirani za sodelovanje v rehabilitacijskih programih;
– imajo urejeno in veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje;
Izključitveni kriteriji
– Huda kognitivna okvara, ki pacientu onemogoča oziroma preprečuje učenje in sodelovanje v
terapevtskih programih.
– Osebnostno-vedenjske motnje, zaradi katerih je pacient lahko ogrožen ali bi lahko ogrožal ostale
paciente-(npr. agresivnost, begavost).
– Kadar se pričakuje le kratko preživetje pacienta.
– Pacient ne želi sodelovati pri rehabilitaciji.
Odgovorna zdravnica: doc. dr. Nika Goljar, dr.med.
VI. Rehabilitacija pacientov z okvaro hrbtenjače
Kriteriji za sprejem
1. okvara hrbtenjače zaradi poškodbe hrbtenice od višine C1 do L2;
2.okvara hrbtenjače zaradi posledic bolezni segmentov C1 do L2;
3.hemodinamsko, respiratorno, ortostatsko in nevrološko stabilno stanje;
4.sposobnost sodelovanja v programih rehabilitacije;
5.primerna psihofizična zmogljivost;
27
6.stabilna hrbtenica z dovoljenim obremenjevanjem;
7. zaključeno zdravljenje obolenja, ki je povzročilo okvaro hrbtenjače,
8.sprejem je možen le, če pacienti prej pošljejo zadovoljivo medicinsko dokumentacijo ali če
opravimo triažni pregled v subspecialistični ambulanti.
Prednostne skupine za sprejem
1. skupina: poškodbe hrbtenice od višine C1 do višine L2 s sočasno nevrološko okvaro hrbtenjače
in z oceno mišične moči ključnih mišic po ASIA lestvici z manj kot 4; bolniki po poškodbi
hrbtenjače z diskretno motorično okvaro in motnjami sakralnih funkcij; začasno premeščeni
bolniki v druge zdravstvene ustanove, ki nadaljujejo program rehabilitacije;
2.skupina: obolenje hrbtenjače (vnetna obolenja, ishemične okvare, stenoze spinalnega kanala,
primarni tumorji, triažirani bolniki s sekundarnim tumorjem in drugi) od višine C1 do L2 z oceno
mišične moči ključnih mišic po ASIA lestvici z manj kot 4; bolniki z obolenji hrbtenjače z diskretno
motorično okvaro in motnjami sakralnih funkcij:
3.skupina: funkcionalna testiranja, predpisovanje in usposobitev bolnikov za uporabo pripomočkov
na terciarni ravni, ki zahtevajo timsko obravnavo; diagnostika in terapija akutnega poslabšanja
nevrološke okvare, ki zahteva hiter sprejem; dopolnilni program rehabilitacije ob zmanjšanju
nevrološke okvare; kandidati za vstavitev baklofenske in morfinske črpalke;
4.skupina: pozne posledice okvare hrbtenjače (kronična bolečina, spastičnost, kontrakture, preležanine,
kronična degenerativna obolenja), obnovitveni program rehabilitacije po zahtevnejših operativnih
posegih ali boleznih, socialne indikacije, ki ne zahtevajo takojšnje medicinske intervencije;
5.skupina: kronični bolniki z okvaro hrbtenjače, ki potrebujejo program obnovitvene rehabilitacije,
da bi izboljšali ali ohranili splošno telesno zmogljivost posameznika in preprečili nastanek
sekundarnih okvar in zapletov.
Odgovorni zdravnik: prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med.
VII. Poklicna rehabilitacija
Ciljne skupine: so osebe, pri katerih je prišlo zaradi bolezni ali poškodb do bistvene spremembe
oziroma zmanjšanja zmožnosti in delovanja, ocenjujemo pa, da so zmožni izboljšanja delovanja ali
zaposlitve.
Prednostno obravnavamo:
1. osebe, pri katerih mora biti obravnava izvedena v določenem časovnem roku, da ne izgubijo
oziroma, da lahko pridobijo pravice s področja socialne varnosti;
2.osebe, pri katerih je potrebno zagotoviti kontinuiran proces v okviru izvajanja programa
medicinske rehabilitacije;
3.mladostnike, takrat, ko nimajo pouka.
Odgovorni zdravnici: Metka Teržan, dr.med., spec. med. dela in športa; Ksenja Šterman,
dr.med., spec. med. dela in športa
28
KRITERIJI ZA AMBULANTNO OBRAVNAVO V UNIVERZITETNEM
REHABILITACIJSKEM INŠTITUTU REPUBLIKE SLOVENIJE - SOČA
I. Ambulante Ambulantno rehabilitacijske službe
Prednosti vrstni red po nujnosti obravnave: hitra obravnava
•kronični bolečinski sindromi s slabše pojasnjeno etiologijo (npr. nespecifična bolečina v hrbtenici,
sindrom kronične razširjene bolečine) s posledično nastalimi težavami na področju funkcijskega
stanja in delazmožnosti;
•subakutna (4 – 6 tednov) lumbalgija/lumboishialgija z nevrološkimi izpadi ali brez njih, s srednje
hudo do hudo bolečino in z dejavniki tveganja, da se bo razvila kronična bolečina;
•kompleksni regionalni bolečinski sindrom KRBS1 in 2 (Mb. Sudeck);
•nevropatske oblike bolečine (diabetična polinevropatija, st. po okvarah in poškodbah perifernega
živčevja, postherpetična nevralgija);
•stanja po operativnih posegih na hrbtenici do 6 mesecev po operaciji, po kirurgovem predlogu;
•zdravstvena stanja pri bolnikih z rakom, ki so posledica bolezni (n. pr. limfedem, okvare
perifernega živčevja, stanja po amputacijah, splošna oslabelost, kombinacije več vrst okvar ipd.);
•zlomi hrbtenice, velikih kosti do 4 mesecev po poškodbi ali v primeru, da je od poškodbe
minilo več kot 4 mesece, vendar rehabilitacija po mnenju specialista (travmatolog, ortoped) ni
zaključena;
•stanja po vstavitvah sklepnih endoprotez s slabšim funkcijskim izidom (motnje hoje, omejen
pasivni obseg gibljivosti), prva obravnava;
•okvare ramenskega sklepa (tendinopatije, okvare ligamentov, osteoartroza, kapsulitisi, burzitisi,
utesnitveni sindromi, stanja po operativnih posegih), prva obravnava;
•druge tendinopatije, entezopatije v primeru neuspešne obravnave na primarni zdravstveni ravni;
•prva obravnava;
•klinično pojasnjene okvare več sklepov v sklopu katerekoli vnetne revmatične bolezni, ki omejuje
posameznikovo samostojnost pri vsakodnevnih opravilih ali vključevanje le-tega v poklicno
življenje; prva obravnava;
•akutne poškodbe mehkih tkiv ali rehabilitacija po operativnem zdravljenju akutnih poškodb
mehkih tkiv pri športniku, za katerega je potrebno konzervativno zdravljenje;
•akutna preobremenitvena stanja (entezitisi, tendinitisi), akutni zagoni kroničnih preobremenitvenih
stanj (tendinopatije, entezopatije) pri športniku;
•mišična nesorazmerja, ki so posledice specifičnega režima treninga in statične in dinamične
spremembe delovanja sklepov (diskinezija lopatice, nepravilno gibanje pogačice, spremenjena
biomehanika gleno- humeralnega sklepa ipd.) pri športniku;
•obravnava športnika mladostnika in obravnava športnika s posebnimi potrebami;
•prošnja za posamezen ukrep/poseg (infiltracije, igelna desenzibilizacija prožilnih točk oziroma
nevromioterapija, oskrba s tehničnimi pripomočki ipd.) ali zgolj mnenje specialista;
•osebe, ki prihajajo na pregled prvič, da bi jim predpisali medicinsko tehnični pripomoček (MTP)ali
po amputaciji;
29
•osebe, pri katerih naš pregled in predpisovanje pripomočkov vpliva na odpust le-teh iz druge
bolnišnice ali na njihovo nadaljnje zdravljenje;
•če so pripomočki poškodovani ali ima uporabnik z njimi težave;
Prednosti vrstni red po nujnosti obravnave: redna obravnava
•ponovne obravnave s prošnjo za vključitev v program obnovitvene fizioterapije;
•nespecifična bolečina v področju hrbtenice s širjenjem ali brez njega v zgornji ali spodnji ud (vrat,
križ, torakalna hrbtenica) - kronična ali ponavljajoča se bolečina, z manjšimi težavami na področju
funkcionalnega stanja delovno aktivne osebe ali obravnave delovno neaktivnih oseb. Obravnava
na primarni ravni ne zadošča;
•osteoartroza: hkratna klinično pojasnjena okvara vsaj treh perifernih sklepov, ne glede na
starost osebe ali njeno delovno aktivnost. Hkratne okvare vsaj dveh sklepov, ki pri ljudeh nosijo
težo, posledica česar so težave pri hoji, ne glede na starost osebe ali njeno delovno aktivnost.
Okvara enega sklepa, z omejenim pasivnim obsegom gibljivosti in moteno funkcijo. Velja za prve
obravnave, ostale primere obravnavajo na primarni zdravstveni ravni;
•kronična popoškodbena stanja: prva obravnava je indicirana, če gre za pešanje funkcijskega
stanja osebe (npr.: zmanjšane delovne zmožnosti ali samostojnosti pri dnevnih aktivnostih).
Možen je posvet, dodatna diagnostika in/ali obnovitvena terapija;
•prirojene ali pridobljene deformacije hrbtenice, vključno z deformacijami zaradi starih
osteoporotičnih zlomov;
•simptomatska, klinično izražena stenoza spinalnega kanala s skrajšano klavdikacijsko razdaljo;
•kronični idiopatski ali sekundarni limfedem;
•ponoven predpis MTP.
Odgovorna zdravnica: asist. Helena Jamnik, dr. med.
Kriteriji za obravnavo v Subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično
nerakavo bolečino:
Obravnava v Subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino je
primerna za vse osebe s kronično razširjeno bolečino in osebe z bolj lokaliziranimi oblikami kronične
nerakave bolečine, ki imajo težave na področju kakovosti življenja, pri katerih gre za neučinkovitost
farmakoloških in interventnih metod zdravljenja bolečine oz. so te metode zdravljenja izčrpane,
diagnostika glede osnovnih obolenj pa je zaključena, ter za paciente s težavami na področju
vključevanja v poklicno življenje. V interdisciplinarne programe rehabilitacije vključimo paciente po
opravljenem ocenjevalno triažnem postopku, ki ga pacient opravi pri timu zdravstvenih strokovnjakov
(zdravnik, klinični psiholog, socialni delavec in fizioterapevt), ki odločijo o primerni obliki obravnave:
1. Interdisciplinarni program funkcionalne obnove (najmanj 120 ur programa), ki poteka v skupinah:
glavni cilj je učinkovitejše vračanje na obstoječe delovno mesto oziroma v poklicno življenje.
Program poteka v okviru vedenjsko kognitivnega urjenja. V ta program so vključeni primerno
motivirani posamezniki s kronično nerakavo bolečino za vračanje na obstoječe delovno mesto ali
za dejavno vključevanje v proces poklicne rehabilitacije.
30
2.Interdisciplinarni prilagojeni rehabilitacijski program (najmanj 70 ur programa), ki poteka v
skupinah: glavni cilj obravnave je povečati zmožnost obvladovanja bolečine, splošno toleranco
do gibanja, izboljšati kakovost življenja povezano z zdravjem ter zmanjšati porabo analgetikov in
drugih zdravstvenih storitev. V ta program so vključene osebe s sindromom kronične razširjene
bolečine z opredeljenimi ovirami za uspešnejše vračanje na obstoječe delovno mesto kot so
postopek pred invalidsko komisijo v teku, stopnja obvladovanja bolečine izraziteje usmerjena na
zunanje dejavnike, slaba motivacija, nezmožnost sodelovanja bližnjih in kognitivni upad, ki terja
prilagojeno obravnavo.
3.Individualna interdisciplinarna obravnava v timu (zdravnik, fizioterapevt, psiholog): takšna
obravnava je primerna za bolnike, ki še ne morejo biti vključeni v skupinsko obliko obarvane ali
kot nadaljevanje skupinske obravnave.
4.Program edukacije o kronični bolečini: v dvodnevni program edukacije, ki ga izvajajo vsi člani
tima in je primeren za večino pacientov s kronično nerakavo bolečino.
Odgovorna zdravnica: asist. Helena Jamnik, dr. med.
Indikacije za vadbo hoje z robotsko napravo Lokomat
– Bolniki po preboleli možganski kapi s hudo nevrološko okvaro v subakutni fazi bolezni, ki niso
sposobni samostojno hoditi.
– Bolniki po sveži nezgodni možganski poškodbi vsaj tri mesece po poškodbi.
– Osebe z multiplo sklerozo po zaključenem obdobju zagona bolezni za ohranitev ali ponovno
pridobitev možnosti hoje.
– Stanja po kirurških posegih na skeletu ali mehkih tkivih spodnjih udov pri otrocih in odraslih
osebah s cerebralno paralizo.
– Otroci in mladostniki po sveži okvari živčevja z možnostjo ponovne vzpostavitve hoje, ki so
dosegli dober nadzor glave in vsaj delni nadzor trupa.
– Otroci s kronično nevrološko okvaro (cerebralna paraliza) z možnostjo izboljšanja vzorca hoje
in grobega gibanja.
– Sveže okvare hrbtenjače:
•vadba hoje pri svežih nepopolnih okvarah hrbtenjače v višini vratne ali prsne hrbtenice,
izjemoma ledvene (ASIA B, C);
•vadba hoje pri osebah s svežo nepopolno okvaro hrbtenjače in dovoljenim le delnim
obremenjevanjem spodnjih udov;
•vadba hoje pri osebah z nepopolno okvaro hrbtenjače in motnjami ravnotežja.
– Kronične okvare hrbtenjače:
•povrnitev sheme hoje pri osebah z nepopolno okvaro hrbtenjače po daljšem ležanju zaradi
bolezni, poškodb ali operativnih posegov;
•izboljšanje sheme hoje pri kroničnih nepopolnih okvarah hrbtenjače.
– Okvare perifernega živčevja s posledično hujšo paraparezo in/ali hujšimi okvarami
občutljivosti in hudo ataksijo.
31
Pogoji za vadbo hoje z robotsko napravo Lokomat
– Odsotnost splošnih kontraindikacij za vadbo na napravi Lokomat (stanje srca, ožilja in dihalnih
funkcij, kontrakture v sklepih in deformacije kosti, ki preprečujejo varno vadbo, nestabilni sklepi,
huda spastičnost, prepoved obremenjevanja skeleta, stalna uporaba trotočkovnega steznika,
poškodba kože na mestih namestitve trakov, pomembna prikrajšava spodnjega uda, primerna
velikost in telesna teža, ipd.).
– Zmožnost razumevanja navodil in sodelovanje pri vadbi.
– Pozitiven test hoje na napravi Lokomat.
II. Funkcionalna diagnostika
Kriteriji za ambulantne preglede:
Na klinične in laboratorijske preglede v laboratorije za funkcionalno diagnostiko sprejemamo le
bolnike, ki so vključeni v rehabilitacijske programe URI – Soča. Prednost imajo (poleg hospitalnih
bolnikov) tudi:
1.ambulantni bolniki, ki so napoteni z oznako »hitro« in potrebujejo pregled zaradi usmerjanja
predvidenih terapevtskih postopkov ali takih, ki že potekajo (funkcionalna električna stimulacija,
terapija z botulinskim toksinom, predpisovanje rehabilitacijskih pripomočkov, zdravil in drugo);
2.pred morebitnimi kirurškimi posegi (dekompresija in nevroliza živcev, operacije hernije diskusa in
drugo);
3.zaradi ocene delazmožnosti;
4.pacienti z novimi težavami (napadi nezavesti, krčev, mišične oslabelosti, ohromelosti in drugo) ali
poslabšanjem med rehabilitacijo, ki terja novo in dopolnilno diagnostiko;
5.ambulantni bolniki za internistično ambulanto z motnjami srčno-žilne in respiratorne funkcije, ki
lahko omeji rehabilitacijo gibalnih funkcij.
Odgovorne zdravnice: asist. Helena Jamnik, dr. med., prim. Tatjana Erjavec, dr. med.,
mag. Karmen Peterlin Potisk, dr. med.,
32
KRITERIJI ZA ZAKLJUČEK PRIMARNEGA REHABILITACIJSKEGA PROGRAMA
Zaključek rehabilitacijskega programa določimo timsko:
•ko so doseženi zadani (sprejemljivi/stvarni) rehabilitacijski cilji;
•kadar se pacientovo funkcijsko stanje v času med dvema zaporednima timskima vizitama
bistveno ne izboljša;
•kadar bolnik ni sposoben ali pripravljen aktivno sodelovati v rehabilitacijskih programih;
•kadar zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja le-ta ni več sposoben sodelovati v programih
rehabilitacije;
•kadar pacient kljub opozorilom, večkrat hujše krši bolnišnični red.
33
PROGRAM STROKOVNIH PRIREDITEV V UNIVERZITETNEM REHABILITACIJSKEM
INŠTITUTU REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA V 2015
27. in 28. marec
V sodelovanju s Katedro za fizikalno in rehabilitacijsko medicino
26. dnevi rehabilitacijske medicine: MOŽNOSTI IN DILEME V
FIZIKALNI IN REHABILITACIJSKI MEDICINI TER CELOSTNI
REHABILITACIJI V SLOVENII
Srečanje je namenjeno zdravnikom specialistom in specializantom
družinske medicine, fizikalne in rehabilitacijske medicine, ortopedije,
travmatologije, nevrologije, nevrokirurgije in drugim zdravstvenim delavcem
(vsem članom rehabilitacijskih timov) ter ostalim strokovnjakom, ki delajo v rehabilitaciji.
Vabljeni predavatelj iz tujine: Prof. Sven-Uno Marnetoft (Švedska)
Strokovni vodji: prof. dr. Helena Burger, dr. med., doc. dr. Nika Goljar, dr. med.
28. marec
V okviru 26. dnevov rehabilitacijske medicine ob organizirana
DELAVNICA »CASE MANAGEMENT«
Vodja: Prof. Sven-Uno Marnetoft (Švedska)
Koordinator: prof. dr. Helena Burger, dr. med.
Seminarji:
6. februar
PREMEŠČANJE PACIENTA
Enodnevni seminar oziroma delavnica je namenjena osebju zdravstvene
nege in ostalim zdravstvenim delavcem.
Organizator: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Sekcija
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški
dejavnosti
Vodja: Veronika Vidmar dipl. m. s.
januar, februar
TEČAJ PLAVANJA PO METODI HALLIWICK – ZAČETNI
Izvajalka in vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.
januar – december
IZOBRAŽEVANJE ZA STROKOVNE DELAVCE NA PODROČJU
ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV
Enodnevni seminarji so namenjeni izobraževanju strokovnih delavcev na
področju zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov.
Organizator: ZIZRS v sodelovanju z URI – Soča
Koordinatorji: dr. Aleksandra Tabaj, mag. Valentina Brecelj in mag. Zdenka
Wltavsky
34
6. marec
PSIHOLOGIJA V REHABILITACIJI
Izvajalci: psihologi URI – Soča
Vodja: Svetlana Logar, spec. klin. psih.
21. in 22. marec
GMI – GRADED MOTOR IMAGERY – učna delavnica
Izvajalec: Tim Beames MSc BSc (Hons), London
Organizator: Zbornica delovnih terapevtov Slovenije – strokovno združenje
v sodelovanju z URI – Soča
Koordinator: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter.
marec (prva polovica)
VZPODBUJANJE ZGODNJEGA RAZVOJA KOMUNIKACIJE, GOVORA IN
JEZIKA
Seminar z delavnico bo organiziran za vse, ki se srečajo z otroki s
posebnimi potrebami v zgodnjem obdobju razvoja.
Namenjen je različnim skupinam: logopedom, terapevtom v razvojih
ambulantah in vrtcih, vzgojiteljem v vrtcih in razvojnih vrtcih, izvajalcem
dodatne strokovne pomoči v vrtcih, spremljevalcem otrok s posebnimi
potrebami in drugim.
Vodji: Mihaela Vovk, univ. dipl. def. – log., Valerija Marot, univ. dipl. def. –
log.
3. april
ANALIZA AKTIVNOSTI PO SPRETNOSTIH – OCENJEVALNI
INŠTRUMENT – učna delavnica
Izvajalci: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. s sodelavci
Organizator: Zbornica delovnih terapevtov Slovenije – strokovno združenje
v sodelovanju z URI – Soča
16. april
PRVO STROKOVNO SREČANJE ISPO SLOVENIJA: PRIMERI DOBRE
IN SLABE PRAKSE IN DELAVNICE S PRAKTIČNIM PRIKAZOM
PRILAGAJANJA IN NAMEŠČANJA SEKUNDARNIH PRIPOMOČKOV
Vodja: prof. dr. Helena Burger, dr. med.
17. in 18. april
VKLJUČEVANJE OTROK S PREVLADUJOČO MOTNJO GIBANJA V
ŠOLO IN VRTEC
Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med.
35
maj (2 dni)
NADOMESTNA IN DOPOLNILNA KOMUNIKACIJA - osnovni tečaj
Tečaj bo organiziran v obliki delavnice s praktičnim delom, zato bo število
udeležencev omejeno na 15 do 20.
Namenjen je različnim strokovnjakom in drugim, ki se pri svojem delu
srečujejo z osebo, ki uporablja katerega od sistemov nadomestne
in dopolnilne komunikacije: logopedom, specialnim pedagogom,
defektologom, učiteljem, spremljevalcem, staršem ...
Vodji: Mihaela Vovk, univ. dipl. def. – log., Barbara Korošec, spec. klin. log.
maj
SEMINAR ZA DELODAJALCE: RAVNANJE Z INVALIDNOSTJO NA
DELOVNEM MESTU
Vodja: Tanja Korošec, univ. dipl. soc. del., Aleksandra Denša, univ. dipl. soc.
del.
maj
OBRAVNAVA OSEB PO BLAGI MOŽGANSKI POŠKODBI
Vodja: mag. Klemen Grabljevec, dr. med.
maj ali oktober
MOTNJE POŽIRANJA PRI ODRASLIH IN ZAPLETI
Vodja: Maja Ogrin, spec. klin. log.
5. in 6. junij
ABC TEST GIBANJA II. IN OTROK Z RAZVOJNO MOTNJO
KOORDINACIJE
Vabljena predavateljica: Betty Hutchon (London)
Koordinator: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.
pomlad
OCENJEVANJE FUNKCIJSKIH ZMOŽNOSTI, FUNKCIONALNO
USPOSABLJANJE IN OPREMA S PRIPOMOČKI ZA OTROKE Z
NEVROLOŠKO OKVARO
Seminar je namenjen vsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo
otrok z nevrološko okvaro.
Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med. v sodelovanju s celotnim timom
Oddelka za (re)habilitacijo otrok
pomlad
OSNOVE FASCIALNE IN MIOFASCIALNE RELAKSACIJE PRI
NEVROLOŠKEM, ORTOPEDSKEM IN TRAVMATOLOŠKEM BOLNIKU
Delavnica je namenjena fizioterapevtom, ki delujejo na omenjenih
področjih.
Vodja delavnice: strokovna sodelavka Branka Slakan Jakovljevič, univ. dipl.
org.,viš. fiziot., manualni terapevt
Koordinator: Metka Zalar, dipl. fiziot.
36
pomlad
KOMPLEKSNA REHABILITACIJSKA OBRAVNAVA OSEB PO
AMPUTACIJI SPODNJIH UDOV
Vodja: prim. dr. Metka Prešern Štrukelj, dr .med.
pomlad
DELAVNICA O MEDNARODNI KLASIFIKACIJI FUNKCIONIRANJA,
ZMANJŠANE ZMOŽNOSTI IN ZDRAVJA (MKF)
Srečanje je namenjeno specializantom in specialistom fizikalne in
rehabilitacijske medicine ter vsem članom rehabilitacijskega tima.
pomlad
UPRAVLJANJE PROTEZ ZA ZGORNJE UDE S PREPOZNAVANJEM
VZORCEV
Delavnica je namenjena članom tima za rehabilitacijo oseb po amputaciji
zgornjega uda.
Vodji: prof. dr. Helena Burger, dr. med., Maja Mlakar, dipl. inž. ort. prot.
pomlad in jesen
MODUL ZA SPECIALIZANTE FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKE
MEDICINE
pomlad in jesen
MODUL ZA SPECIALIZANTE DRUŽINSKE MEDICINE
Koordinator: doc. dr. Primož Novak, dr. med.
pomlad ali jesen
REHABILITACIJSKA ZDRAVSTVENA NEGA NEVROLOŠKEGA BOLNIKA
- tečaj
Vodja: Ksenija Karan dipl. m. s.
17. september
STROKOVNO SREČANJE S ŠOLAMI, KI V 1. RAZRED VKLJUČUJEJO
OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI, OBRAVNAVANE V URI – SOČA
Vodja: Svetlana Logar, spec. klin. psih.
september
REHA DNEVI 2015
Organizatorji: MDDSZ, ZPIZ, ZIZRS, ZRSZ in URI-Soča
Dvodnevni seminar za strokovne delavce v zaposlitveni rehabilitaciji,
invalidskih podjetjih, zaposlitvenih centrih in izvajalce socialne vključenosti.
Koordinatorici: dr. Aleksandra Tabaj in mag. Valentina Brecelj
september
SEMINAR ZA DELODAJALCE: VKLJUČEVANJE INVALIDOV NA TRG
DELA IN SODELOVANJE Z DELODAJALCI
Vodja: Jasmina Tkalčič, univ. dipl. pravnik
37
15. oktober
NUJNA STANJA V REHABILITACIJSKI ZDRAVSTVENI NEGI
Enodnevni seminar oziroma delavnica je namenjena osebju zdravstvene
nege in ostalim zdravstvenim delavcem.
Organizator: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Sekcija
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški
dejavnosti
Vodja: Veronika Vidmar dipl. m. s.
oktober (prvi teden)
REHABILITACIJA IN VODENJE BOLNIKA S KRONIČNO BOLEČINO –
redna letna učna delavnica
Vodji: asist. Helena Jamnik, dr. med.
oktober
INTERNISTIČNI BOLNIK V REHABILITACIJI
Vodja: prim. Tatjana Erjavec, dr. med.
oktober
POMEN UČENJA V REHABILITACIJI PO MOŽGANSKI KAPI
Vodja: doc. dr. Nika Goljar, dr. med., dr. Barbara Starovasnik Žagavec, univ.
dipl. psih.
november
SKRB ZA MLADOSTNIKE IN ODRASLE S CEREBRALNO PARALIZO V
SLOVENIJI
Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med.
jesen
OCENJEVANJE SPONTANEGA CELOSTNEGA GIBANJA ZA
NOVOROJENČKE IN DOJENČKE
Vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.
jesen
TEČAJ PLAVANJA PO METODI HALLIWICK – NADALJEVALNI
Izvajalka in vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.
jesen
HEMIPARETIČNA ROKA IN UPORABA TESTA AHA
Izvajalka: Lena Krumlinde (Švedska)
Koordinator: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.
jesen
SENZOMOTORNA INTEGRACIJA, STIMULACIJA IN SNOEZELEN PRI
ODRASLIH Z OKVARO CENTRALNEGA ŽIVČNEGA SISTEMA
Vodja: Maja Povše, viš. fiziot., univ. dipl. ped.
Koordinator: Metka Zalar, dipl. fiziot.
38
jesen
OSNOVE PLEZANJA V TERAPEVTSKE NAMENE
Učna delavnica je namenjena fizioterapevtom, delovnim terapevtom in
drugim zdravstvenim delavcem.
Vodji: Primož Hostnik, dipl. fizioter., Matej Kovač, dipl. fizioter.
Koordinator: Slavica Bajuk, dipl. fizioter.
jesen
DELAVNICA S PODROČJA ORTOTIKE
Delavnica je namenjena vsem članom rehabilitacijskih timov in tehnikom
Centra za ortotiko in protetiko, ki sodelujejo pri izdelovanju ortoz.
Vodja: Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot.
jesen
DELAVNICA ZA ORTOPEDSKE TEHNIKE
Delavnica je namenjena ortopedskim tehnikom COP. Predstavljene bodo
osnove s področja ortotike in protetike.
jesen
TESTIRANJE ZAHTEVNEJŠIH INVALIDSKIH VOZIČKOV
Vodja: prof. dr. Anton Zupan, dr. med.
jesen
OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE Z LESTVICO FUNKCIJSKE
NEODVISNOSTI (FIM)
Vodja: mag. Klemen Grabljevec, dr. med.
jesen
REHABILITACIJA KRITIČNO BOLNIH.
Vodja: doc. dr. Primož Novak, dr. med.
jesen
DRUGO SREČANJE DRUŠTVA ZA ORTOTIKO IN PROTETIKO
- ISPO SLOVENIJA: Z DOKAZI PODRPTA PRAKSA
39
Interna izobraževanja
januar – december
INTERVIZIJSKA SREČANJA STROKOVNIH DELAVCEV V
ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI
Srečanja potekajo celo leto v Ljubljani. Za datume se dogovarjamo sproti
med letom.
Organizator: Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo
Vodja: dr. Aleksandra Tabaj
Modul I september, oktober
PROCES DELOVNE TERAPIJE – PRIMERI DOBRE IN SLABE PRAKSE
Izvajalke: delovne terapevtke URI – Soča
Modul II november, december
ODPUSTNO POROČILO PO MEDNARODNI KLASIFIKACIJI
FUNKCIONIRANJA (MKF)
Izvajalke: delovne terapevtke URI – Soča
preko celega leta
UČNA DELAVNICA O ZDRAVSTVENI NEGI DIHALNIH POTI
Vodja: Bojana Hočevar Posavec, dipl. m. s.
preko celega leta
POSTOPKI OŽIVLJANJA V URI – SOČA
Vodji: prim. Tatjana Erjavec, Marijana Žen Jurančič, dr. med.
jesen
V DRUŽINO USMERJENA OBRAVNAVA OTROK V REHABILITACIJI
Redna strokovna predavanja v URI – Soča so:
– ob ponedeljkih od 13.00 do 14.00 ure v predavalnici, v 4. nadstropju
(koordinatorici: asist. dr. Katarina Tonin, dr. med., prof.dr. Helena Burger, dr. med.)
– ob petkih od 8.15 do 9.00 za zdravnike v sejni sobi, v kleti Vrtnice
(koordinatorici: asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med.)
40
Pomembnejše mednarodne strokovne prireditve
12. – 13. marec
Technically assisted rehabilitation – TAR 2015
Berlin, Nemčija
www.tar-conference.de/
1. – 4. maj
WCPT World Physical Therapy Congress 2015
Singapur
www.wcpt.org/congress
8. – 9. maj
European CPLOL Congress
Firence, Italija
www.cplolcongress2015.eu
6. – 9. maj
EFRR 2015
Helsinki, Finska
www.efrr2015.org
7. – 9. maj
SOSORT - International Conference on Conservative Management of
Spinal Deformities
Katowice, Poljska
www.sosort2015.com/page/16/
14. – 16. maj
The 4th ISCoS and ASIA Joint Scientific Meeting
Montreal, Kanada
www.iscosmeetings.org/
27. – 29. maj
12th EUSE Conference
Lisbona, Portugal
www.euselisbon2015.com/welcome/
19. – 23. junij
World Congress of ISPRM
Berlin, Nemčija
www.isprm2015.org
22. – 25. junij
15th ISPO World Congress
Lyon, Francija
www.ispo2015.org
41
11. – 14. avgust
IEEE/RAS-EMBS International Conference on Rehabilitation Robotics
(ICORR 2015)
Singapur
www.icorr2015.enabling-technology-festival.org/
25. – 29. avgust
37th Annual International Conference of the IEEE Engineering in
Medicine and Biology Society – IEEE EMBC 2015
Milano, Italija
www.ieee.org/conferences_events/conferences/conferencedetails/index.
html?Conf_ID=18176
26. – 29. avgust
20th International Society of Hypnosis Congress
Paris, Francija
www.ishhypnosis.org/triennial-congress/invitation-to-congress/
31. avgust – 3. september
45th Annual EABCT Congress
Jerusalem, Israel
www.isas.co.il/eabct2015/
2. – 5. september
9th Congress of the European Pain Federation, EFIC® (EFIC 2015)
Dunaj, Avstrija
www.efic.org/index.asp?sub=PFIY4RWIb074C4
http://efic.kenes.com/
10. – 13. september
AAATE 2015
Budapest, Hungary
www.aaate.net/conference
september
ISPO Hrvaška
Kraj še ni določen
1. – 3. oktober
European Society for Swallowing Disorders (ESSD)
Barcelona, Španija
www.myessd.org
1. – 4. oktober
14th Mediterranean Congress of PRM
Alexandria, Egipt
www.prmcongress2015alex.org
42
RAZISKOVALNI PROGRAMI IN PROJEKTI
Raziskovanje na področju javnega zdravja
ARRS P3-0339
Vodja: prof. dr. Igor Švab, dr. med.
Koordinator v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča: prof. dr. Helena
Burger, dr. med.
Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja
zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi
strani pa imajo raziskave javnega zdravja pomemben doprinos k znanosti s svojimi specifičnimi
metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Raziskovalni program vsebuje štiri programske sklope:
– družinsko medicino,
– epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni,
– genomiko in javno zdravje,
– rehabilitacijsko medicino. Celoten programski sklop se ukvarja z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj
modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na področju rehabilitacije je ključnega pomena
merjenje zdravja posameznika in populacije na enoten način.
Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju
ARRS P2-0228
Nosilna ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Sodelujoča ustanova:
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča Nosilec: prof. dr. Marko Munih Nosilec
na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić
Raziskovalne vsebine šestletnega raziskovalnega programa z nacionalne liste raziskovalnih
programov zajemajo celoten spekter proučevanja gibanja, razvoja ustreznih tehnologij, klinično
evalviranje ter razvoj novih diagnostičnih, terapevtskih in merilnih metod na področjih evalvacije in
urjenja gibanja zgornjega uda, vodenja kompleksnih rehabilitacijskih naprav, urjenja vzdrževanja
ravnotežja in izvajanja funkcionalnih gibov med stojo, vstajanjem in vsedanjem ter hojo.
Inteligentni robot za trening hoje
ARRS L2-5471
Nosilna ustanova: URI – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić)
Sodelujoča ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani (prof. dr. Igor Škrjanc)
Sofinancer projekta: Medica Medizintechnik GmbH, Nemčija
Predlog projekta je usmerjen v razvoj inteligentnega vodenja obstoječe avtonomne naprave za
vadbo hoje po ravni podlagi, ki omogoča urjenje dinamičnega ravnotežja in različnih manevrov
gibanja kot so spreminjanje hitrosti, zavijanje med hojo in obračanje na mestu. Natančneje,
naši cilji se bodo nanašali na razvoj in implementacijo sestavnih modulov kognitivnega okvira
vodenja. Modul za identifikacijo hoje človeka bo implementiral robusten algoritem za ocenjevanje,
procesiranje in percepcijo kinematičnih podatkov, pridobljenih s podpornega mehanizma za
medenico, z na kamerah temelječega senzornega sistema in s pospeškometrov in žiroskopov, ki jih
43
bomo namestili na različne dele telesa hodeče osebe. Nadalje, razvili bomo robotsko nadzorovan
način hoje, ki bo temeljil na rezultatih identifikacije hoje pri uporabniku prilagojenih vadbenih
trajektorijah hoje, in ki bo adaptivno spreminjal hitrost hoje ter hitrost zavijanja glede na uspešnost
izvajanja hoje. Nazadnje bomo razvili uporabniško nadzorovan način hoje, ki bo zanesljivo zaznaval
namero uporabnika v smislu želene hitrosti in smeri hoje, kar bo omogočilo mobilni platformi
sledenje hodeči osebi. Tukaj bo tudi vzpostavljen inteligentni algoritem, ki bo glede na evalvacijo
uspešnosti izvajanja hoje vsakega posameznika adaptivno spreminjal celostno kognitivno vedenje
robota z namenom izboljšati i) točnost prepoznavanja uporabnikovih namer med hojo in ii) mehkost
skupnega gibanja hodeče osebe in vozeče se robotske mobilne platforme. Sočasno bomo
ocenjevali dinamično ravnotežje in rezultate uporabili pri določanju zgornjih meja linearne in kotne
hitrosti. Poleg znanstvenega in tehnološkega razvoja bo velik del predlagane raziskave namenjen
kliničnemu testiranju že med tehnološkim razvojem. Na koncu bomo izvedli še klinično ocenjevanje
v izbranih kliničnih primerih.
Telerehabilitacija
ARRS L3-5513
Nosilna ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča
Nosilec: prof. dr. Helena Burger, dr. med.
Evropska unija in z njo Slovenija se spopadata z vse večjim problemom zagotavljanja kakovostne
in cenovno znosne rehabilitacije. Naraščajo potrebe starajoče populacije ter pričakovanja, ki so
posledica vse večjih možnosti zaradi hitrega tehnološkega razvoja. Kriza vzdržnosti zdravstvenih
blagajn kliče k spremembam modelov zagotavljanja rehabilitacije. Ena od rešitev tako za Evropo kot
slovenski zdravstveni sistem so telerehabilitacijske storitve za zgodnjo oz. podaljšano rehabilitacijo,
ki se lahko izvajajo v bližnji zdravstveni ustanovi ali na pacientovem domu.
V prvi fazi bomo razvili in validirali prenosni sistem za merjenje gibanja (Wearable Mobility
Measurement System, WMMS), ki bo deloval na pametnem telefonu in bo spremljal gibanje doma
in/ali v bolnikovem bivanjskem okolju.
V drugi fazi bomo uvedli inovativen pristop za izvajanje individualnih programov telerehabilitacije
v domačem okolju ob spremljanju napredka in svetovanju na daljavo iz terciarnega centra za
rehabilitacijo. Ta pristop bi moral skrajšati čas trajanja hospitalizacije bolnikov v rehabilitacijski
ustanovi na račun intenzivne vadbe v domačem okolju pred in po hospitalizaciji. Pacientu, ki izvaja
program rehabilitacije v domačem okolju bomo nudili podporo i in spremljanju napredek z uporabo
videokonferenčne povezave (Skype).
V tretji fazi predlaganega projekta bomo kombinirali telerehabilitacijo z uporabo prenosnega
sistema za merjenje gibanja WMMS ter spremljali gibanje preiskovanca na njegovem domu.
Cognitive Control Framework for Robotic Systems (CORBYS) EU 7FP ICT-2009-6 – Large
Scale Integrated Project (sodeluje 11 partnerjev)
Koordinator: Universitet Bremen, Nemčija (prof. dr. Axel Graser) Partner iz Slovenije: Univerzitetni
rehabilitacijski inštitut RS – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić)
Projekt CORBYS se osredotoča na robotske sisteme, ki imajo simbiotično povezavo s človekom.
Takšni robotski sistemi morajo biti sposobni avtonomno delovati v dinamičnih okoljih, ki vključujejo
44
interakcijo s človekom. Glavni namen projekta je razvoj okvira vodenja omenjenih robotskih
sistemov, ki bo vključeval multi-senzorne sisteme za percepcijo dinamičnega okolja ter bo omogočal
določeno mero kognitivnih sposobnosti. Na ta način bo možno adaptivno spreminjati robotovo
obnašanje. Poseben poudarek bo na medsebojnem izmenjevanju kognitivne percepcije med
človekom in robotom. Pomemben del projekta predstavljata razvoj in evalvacija demonstracijskega
mobilnega robotskega sistema, ki bo omogočal rehabilitacijo hoje. URI-Soča je nosilni partner
delovnega sklopa, ki se nanaša na eksperimentalno in klinično evalvacijo omenjenega
demonstracijskega robotskega sistema.
Balance Augmentation in Locomotion, through Anticipative, Natural and Cooperative control
of Exoskeletons (BALANCE) EU 7FP ICT-2011.2.1 – STREP project (sodeluje 8 partnerjev)
Koordinator: TECNALIA (dr. Jan Veneman)
Partner iz Slovenije: URI – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić)
Projekt BALANCE se osredotoča na razvoj eksoskeletnega robotskega mehanizma ter sistema
vodenja za podporo hoje, ki bo omogočal simbiotično sodelovanje človeka in stroja v smislu
zagotavljanja dinamičnega ravnotežja. Specifični cilji projekta so:
Raziskati nevrofiziološke in biomehanske mehanizme vzdrževanja dinamičnega ravnotežja tako pri
ljudeh kot tudi pri ljudeh brez kot tudi pri ljudeh z različnimi nevrološkimi motnjami med stojo in hojo
(proaktivni in reaktivni vidik) skozi eksperimentalno delo in študij ustreznih modelov
Razviti strategijo vodenja bipedalne biomehanske strukture s podobnimi zmožnostmi kot jih ima
človek, katere bomo preizkusili na obstoječih bipedalnih mehanizmih
Razviti strategijo vodenja podpore vzdrževanja dinamičnega ravnotežja človeka, ki je opremljen z
ustreznim eksoskeletnim mehanizmom
Implementacijo razvitega sistema vodenja
Evalvacija delovanja razvitih sistemov vodenja in eksoskeletnega mehanizma pri osebah z različnimi
nevrološkimi motnjami
EASY-IMP Collaborative Development of Intelligent Wearable Meta-Products in the Cloud
NMP2-LA-2013-609078
Nosilna ustanova: Deutsches Forschungszentrum fuer Kuenstliche Intelligenz GmbH Sodelujoča
ustanova: URI – Soča (prof. dr. Helena Burger, dr. med.)
Namen projekta EASY-IMP je razviti metode, orodje in uporabne sestavne dele za oblikovanje in
izdelavo inteligentnih produktov, ki jih bo uporabnik nosil v obliki obleke, obutve ali pripomočkov.
Rezultate tega razvoja bomo nato preizkusili v rehabilitaciji in športu. Senzorji bodo pacientom nudili
povratno informacijo o pravilnosti izvedbe različnih nalog, zdravstvenemu osebju pa o zahtevnosti in
aktivnosti pacientov.
45
STROKOVNI PROJEKTI
CHARISM – Case management for unemployed youth
URI – Soča je partner pri multilateralnem mednarodnem projektu Charism - projektu programa
vseživljenjskega učenja za področje razvoja poklicnih kvalifikacij glede na potrebe trga dela - »Nove
veščine za nova delovna mesta«. Koordinator projekta je BFI Tirol iz Avstrije. V projektu sodeluje
šest partnerjev iz petih evropskih držav. Ekonomska kriza vpliva na večjo brezposelnost, predvsem
mladih, ki se v takšnih razmerah še posebej soočajo s težavo pri pridobitvi in zadržanju zaposlitve.
V teh razmerah tudi izobrazba ni zagotovilo za zaposlitev. Posebej mladi z učnimi težavami in
invalidi se težje znajdejo v takšnem okolju in potrebujejo dodatno podporo. Osrednji cilj projekta
CHARISM je najti evropsko rešitev, kako zmanjšati brezposelnost mladih težje zaposljivih in
povečati njihovo zaposljivost ter pripraviti strategijo za promocijo reintegracije te ciljne skupine, ki
bo vključevala metodološki pristop »Case managementa« ter izboljšala ECVET (European Credit
system for Vocational Education and Training – Evropski kreditni sistem v poklicnem in strokovnem
izobraževanju) in EQUAVET (European Quality Strategies in Vocational Education and training).
Projekt bo trajal od 2012 do 2015.
Koordinatorica projekta: mag. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo
Leonardo da Vinci MY STRENGHT-MY POSSIBILITIES!
Ekonomska kriza vpliva na večjo brezposelnost, predvsem ranljivih skupin, ki se v takšnih razmerah
še posebej soočajo s težavami pri pridobitvi in zadržanju zaposlitve. Posebej mladi z učnimi
težavami in invalidi se težje znajdejo v takšnem okolju in potrebujejo dodatno podporo. Projekt je
osredotočen na promocijo transparentnosti in prepoznavnosti kompetenc ter kvalifikacij ranljivih
skupin, v URI Soča predvsem invalidov. V projektu bomo skupaj s projektnimi partnerji iz Avstrije,
Španije, Turčije in Slovenije razvili koncept poklicnega svetovanja v okviru kariernega centra,
posebej namenjenega ranljivim skupinam brezposelnih. Tako imenovan on-line »diagnostični«
center bo posebej prilagojen ciljnim skupinam v projektnem partnerstvu.
Projekt bo trajal od 2013 do 2015.
Koordinatorica projekta: mag. Zdenka Wltavsky
INOVATELL - INOVAtive Touchless tEchnologies in Lifelong Learning of People with
disabilities
Projektna ideja je razviti in implementirati tehnološko rešitev, ki bo pomagala ljudem z omejenimi
gibalnimi sposobnostmi rok v procesu vseživljenjskega učenja, da bodo zgolj z kretnjami glave
ali rok lahko upravljali posebno programsko opremo na mobilnih in stacionarnih računalniških
napravah. Tehnološka rešitev za mobilne naprave bo sestavljena iz standardne iPad strojne opreme,
TLV Play SDK za brezročno in na kretnjah osnovanim uporabniškim vmesnikom za upravljanje
in specializirane aplikacije z učnimi vsebinami za razvoj veščin s pomočjo uporabe računalnika.
Ta rešitev bo delovala na način podoben Kinect-atu, s pomočjo kamere iPad, ki bo zaznavala
premikanje glave ali rok uporabnika, v skladu s čimer pa se bodo potem tudi izvajali ustrezni ukazi.
Uporabnik bo lahko oddaljen od naprave, ne da bi moral fizično pritiskati na majhne ikone in izvajal
46
kretnje, s čimer bo naprava za učenje bolj uporabna za ljudi z omejenimi gibalnimi sposobnostmi,
ki ne morejo izvajati natančnih gibov, ki so potrebni za nadzor standardnega tabličnega računalnika
oziroma navadnega stacionarnega računalnika.
Projekt do trajal od 2013 do 2015.
Koordinatorici projekta: mag. Zdenka Wltavsky in Julija Ocepek
COST Action IS1211: Cancer and Work Network (CANWON)
COST pokriva 9 znanstvenih področij, eno od njih je tudi Individuals, Societies, Cultures and Health
(ISCH), med raziskovalnimi temami s področja zdravja je bil sprejet mednarodni projekt Cancer
and Work Network. V obrazložitvi so navedli, da v Evropi za rakom zboli letno 3,2 milijona ljudi
na leto, 1,6 milijona jih je v aktivni dobi. Povečuje se število preživelih, ki pa so izpostavljeni riziku
brezposelnosti, kar močno vpliva na kakovost njihovega življenja. Raziskave na tem področju so
zato zelo pomembne, a so nepovezane znotraj Evrope in jih ne poznamo dovolj. Potrebno bi bilo
tudi razvijati intervencije za podporo zaposlovanja. Znotraj te aktivnosti naj bi se te pomanjkljivosti
odpravile. Pričakujejo, da bi se na ta način izvršila hitra izmenjava znanja v Evropi, standardizirale
metode in tehnike, razvile intervencije, pripravile smernice za vračanje na delo in izboljšala kakovost
bolnikov z rakom.
V tem projektu smo vključeni v delovno skupino za pripravo intervencij. Projekt omogoča
sodelovanje v mednarodnih raziskavah, študijske obiske za mlade vključene v doktorski študij,
vključevanje v kratka izobraževanja v tujini in udeležbo na konferencah.
Projekt bo potekal 4 leta.
Članica vodstvenega odbora je Metka Teržan, dr.med.
47
INTERNI PROJEKTI
PROJEKTI SPREJETI V IZVAJANJE V LETU 2013:
Kontrolirana klinična študija evalvacije učinkov treninga z napravo za urjenje vzdrževanja
dinamičnega ravnotežja med hojo oseb po preboleli možganski kapi
Vodja: asist. Nataša Bizovičar, dr. med.
Vpliv uporabe ortoze SWASH na sedenje, funkcijo rok in migracijski indeks glave stegnenice
Vodja: Monika Dolinar, dipl. fizioter.
Aerobni trening v subakutnem obdobju po možganski kapi
Vodja: prim. Tatjana Erjavec, dr. med.
Ocena težav pri hranjenju, ocena prehranjenosti in telesne zgradbe z bioelektrično analizo
impedance pri otrocih s cerebralno paralizo glede na stopnjo GMFCS
Posredovanje novih znanj pacientom po amputaciji spodnjega uda
Vodja: Romana Petkovšek Gregorin, dipl. med. sestra
Hortikulturna terapija – Horticultural Therapy ( HT)
Vodja: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter.
Učinek kinesio® trakov na bolečinski prag mišice levator scapule in na gibljivost vratne
hrbtenice pri zdravih preiskovancih
Vodja: Tea Piškur, dipl. fizioter.
Sistematično ocenjevanje sposobnosti za vožnjo po možganski kapi
Vodja: dr. Barbara Starovasnik Žagavec, spec. klin. psih.
Vpliv vadbe na sistemu Lokomat v kombinaciji z ostalimi fizioterapevtskimi postopki na
različne vidike hoje, izid rehabilitacije In telesno zmogljivost pacientov z nepopolno okvaro
hrbtenjače
Vodja: Janež Špoljar, dipl. fizioter.
Ocena izida usmerjene rehabilitacijske obravnave športnikov s patelofemoralnim
bolečinskim sindromom
Vodja: asist. Katarina Tonin, dr. med.
48
Primerjava treninga propriocepcije in moči mišic trupa na napravi 3D Newton z
interdisciplinarnim programom rehabilitacije oseb s kronično razširjeno bolečino
Vodja: Irena Zabukovec, dipl. fizioter.
Izvajanje in vrednotenje brezšivne skrbi z zdravili ob odpustu z Oddelka po možganski kapi
Vodja: Demetrij Petrica
Priprava protokola za izbiro primernih kandidatov za zdravljenje kronične nevropatske
bolečine z metodo draženja zadnjih stebričkov hrbtenjače
Vodja: asist. Helena Jamnik, dr. med.
Ugotavljanje uporabnosti lestvice FGA za ocenjevanje funkcionalnosti hoje in dinamičnega
ravnotežja pri pacientih po možganski kapi
Vodja: Maruša Kržišnik, dipl. fizioter.
Ugotavljanje občutljivosti vprašalnika SF-36 po športni poškodbi mehkih kolenskih struktur
Vodja: asist. mag. Duša Marn Vukadinovič, dr. med.
Določitev ustrezne polovice telesa za meritev sestave telesa z bioimpedančno analizo pri
osebah po možganski kapi
Vodja: asist. Nataša Puzić, dr. med.
Učinek treninga hoje na robotski napravi Lokomat na telesno zmogljivost pri otrocih in
mladostnikih s cerebralno paralizo
Vodja: Marijana Žen Jurančič, dr. med.
Primerjava zanesljivosti ocenjevanja motnje hranjenja s testom za oceno disfagije
(Disphagia Disorder Survey) z in brez videoposnetka pri otrocih z motnjo v razvoju
Vodja: Barbara Korošec, prof. def. log.
Ugotavljanje primernosti krajše različice Testa za oceno sistemov ravnotežja pri pacientih
po možganski kapi (mini – BESTest)
Vodja: Marko Rudolf, dipl. fizioter.
49
PROJEKTI SPREJETI V IZVAJANJE V LETU 2014:
Izdelava ležišča za osebe po transradialni amputaciji po metodi z odprtim ležiščem
(»open fitting«)
Vodja: Matej Burgar, dipl. inž. ort. in prot.
EMG nadzor navidezne resničnosti za zmanjševanje fantomske bolečine
Ocena učinkovitosti programa kognitivne rehabilitacije »Na cilj usmerjena pozornostna
samoregulacija«
Vodja: Urša Čižman Štaba, spec. klin. psih.
Objektivno vrednotenje časa uporabe pripomočkov s pomočjo vgrajenih senzorjev
(»orthotimer«)
Vodja: Josip Horvat, dipl. inž. ort. in prot.
Izdelava funkcionalne mehanske proteze po amputaciji prstov s pomočjo 3D tiskanja
Vodja: Tomaž Maver, dipl. inž. ort. in prot.
Primerjava hoje in porabe energije s prečno ožjim in m.a.s. ležiščem pri osebi po
transfemoralni amputaciji
Vpliv učinkov električne stimulacije in mišične aktivnosti na imunski sistem
Vodja: doc. dr. Primož Novak, dr. med.
Kontrolirana klinična študija ocene učinkov transkranialne stimulacije z direktnim
električnim tokom na funkcijo zgornjega uda
Vodja: asist. Nataša Bizovičar, dr. med.
50
NOVI PROGRAMI
Izdelava M.A.S. ležišča za osebe po transfemoralni amputaciji
Marlo anatomsko ležišče (Marlo Anatomic Socket – M.A.S.) je novejša oblika ležišča za osebe po
transfemoralni amputaciji. Ležišče omogoča udobnejše sedenje, ne zmanjša gibljivost v kolčnem
sklepu, hoja z njim je bolj naravna, ker uporabnik bolje in lažje nadzoruje protezo v različnih fazah
hoje. Drugače oblikovani robovi ležišča omogočajo uporabnikom nošenje ožjih oblačil.
Odvzem mere in izdelava mavčnega modela za M.A.S. ležišče sta v primerjavi z ostalimi oblikami
ležišč za osebe po transfemoralni amputaciji bolj zahtevna. Izdela ga lahko le diplomiran inženir
ortotike in protetike, ki je opravil posebno dodatno izobraževanje. Po delavnici v letu 2014, ki jo je
vodil avtor ležišča, smo začeli s postopnim uvajanjem v vsakdanjo prakso.
Odgovorna oseba: Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot.
Zdravljenje kronične bolečine z draženjem zadnjih stebričkov hrbtenjače
V sodelovanju z Nevrokirurško kliniko UKC Ljubljana uvajamo v obravnavo bolnikov s kronično
ne-rakavo bolečino zdravljenje z nevromodulacijsko metodo zdravljenja – draženje zadnjih
stebričkov hrbtenjače. Metoda je uveljavljena predvsem za bolnike po neuspelih operacijah na
ledveni hrbtenici in bolnike s kompleksnim regionalnim bolečinskim sindromom tipa 1, potencialno
učinkovita pa je tudi za bolnike z drugimi oblikami nevropatske bolečine. Uspeh zdravljenja je
odvisen od kakovostnega postopka izbire pacientov za tovrstno zdravljenje, kar poteka skozi timsko
obravnavo v Subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino. Izbrani
pacienti opravijo pred dokončno vstavitvijo stimulatorja vsaj 4 tedensko poskusno stimulacijo s
pomočjo zunanjega stimulatorja. Po dokončni vstavitvi stimulatorja je predvidena tudi obravnava v
rehabilitacijskem programu.
Odgovorna oseba: asist. Helena Jamnik, dr. med.
Tehnike stopnjevane motorične predstave (angl. Graded Motor Imagery – GMI)
GMI (Graded Motor Imagery) v slovenskem prevodu Stopnjevana Motorična Predstava v
nadaljevanju (SMP), je kombiniran terapevtski pristop vadbe predstav, prepoznavanja lateralnosti in
vadbe z ogledalom.
Natančna motorična predstava je v osnovi razmišljanje o gibih oziroma vizualizacija gibov, ki jih
uporabimo pri izvedbi namenskih aktivnosti. Z natančno motorično predstavo v mislih z vizualizacijo
izvajamo posamezne gibe, ki so odgovorni za izvedbo aktivnosti.
Terapija z ogledalom uporablja za spodbujanje okrevanja gibanja okvarjenega uda gibanje
neokvarjenega uda. S pomočjo ogledala ustvarja vidno predstavo normalnega gibanja okvarjenega
uda, ki nadomešča manjkajoči priliv senzoričnih in motoričnih informacij iz okvarjenega dela telesa.
Na odsevno stran postavi okvarjeni ud, na neodsevno stran pa neokvarjeni ud.
Na URI – Soča smo SMP pričeli uvajati v programe delovne terapije za potrebe oseb po amputaciji
zgornjega uda s fantomsko bolečino, oseb po možganski kapi in po poškodbi možganov. Letos je
bil dodelan protokol vadbe. Cilj vadbe je usmerjen v bolj kakovostno izvedbo namenskih aktivnosti.
Odgovorna oseba: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter.
51
Doktorsko usposabljanje
Urša Čižman, univ. dipl. psih. (UL, FF)
Mentor: prof. dr. Marko Polič, univ. dipl. psih.
Somentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med.
Naslov doktorske naloge: Ocenjevanje vozniških zmožnosti pri bolnikih z nevrološko okvaro
asist. Zala Kuret, dr. med. (UL, MF)
Mentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med.
Naslov doktorske naloge: Vpliv estetskih protez za delno amputacijo roke iz silikona na
telesne funkcije, aktivnosti in kakovost življenja
Janez Pavčič, univ. dipl. inž. el. (UL, FE)
Mentor: prof. dr. Zlatko Matjačić
Naslov doktorske naloge: Razvoj in vodenje naprave za urjenje spreminjanja smeri hoje
(P2-0228)
Andrej Krpič, univ. dipl. inž. el. (UL, FE)
Mentor: prof. dr. Imre Cikajlo
Naslov doktorske naloge: Ocena posturalnih zmožnosti iz haptične informacije pri
telerehabilitaciji (P2-0228)
asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. (UL, MF)
Mentor: prof. dr. Anton Zupan, dr. med.
Naslov doktorske naloge: Ocena postopkov oskrbe v programu rehabilitacije otrok z
omejenimi zmožnostmi in ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo nanjo
mag. Zdenka Wltavsky (Univerza v Mariboru)
Mentor: prof. dr. Sonja Treven
Naslov doktorske naloge: Vrednotenje kompetenc na področju zaposlitvene rehabilitacije in
njihov vpliv na zaposlitev invalidov
Neža Majdič, dr. med. (UL, MF)
Mentor: doc. dr. Gaj Vidmar
Področje dela mlade raziskovalke se nanaša na statistiko v zdravstvu.
Vpisani na doktorski študij:
– Ana Tolar, dr. med. (UL, MF)
52
SODELOVANJE Z UNIVERZO V LJUBLJANI
KATEDRA ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO
(http://www.mf.uni-lj.si/katedra/77)
Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino je bila ustanovljena 1. aprila 1997.
Njena glavna naloga je organizacija dodiplomskega in podiplomskega pouka zdravnikov ter
programa specializacije iz fizikalne in rehabilitacijske medicine in tistih strok, ki vključujejo fizikalno
in rehabilitacijsko medicino, kot so ortopedija, splošna kirurgija, nevrologija, revmatologija, medicina
dela, pediatrija in družinska medicina.
Katedra vzdržuje stike z osrednjim strokovnim evropskim odborom »UEMS European Board for
Physical and Rehabilitation Medicine«, ki v okviru Evropske skupnosti usklajuje podiplomski študij
in organizira evropski izpit vsako leto zadnjo soboto v novembru.
Prof. dr. Helena Burger, dr. med. je v uredniških odborih mednarodnih znanstvenih revij s faktorjem
vpliva (Journal of Rehabilitation Medicine, Disability and Rehabilitation, International Journal of
Rehabilitation Research, Prosthetics and Orthotics International).
Člani katedre:
– doc. dr. Metka Moharić, dr. med., predstojnica
– prof. dr. Helena Burger, dr. med.
– doc. dr. Nika Goljar, dr. med.
– doc. dr. Primož Novak, dr. med.
– znan. svet. dr. Duška Meh, dr. med.
– Ela Loparič, tajnica (tel.: 01 4758 441, e-pošta: [email protected])
53
Habilitirani sodelavci katedre:
– izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med.
– asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.
– asist. Nataša Puzić, dr. med.
– asist. dr. Nataša Kos, dr. med.
– asist. Lidija Plaskan, dr. med.
– asist. Helena Jamnik, dr. med.
– asist. dr. Katarina Tonin, dr. med.
– asist. Nataša Bizovičar, dr. med.
– asist. Zala Kuret, dr. med.
– asist. Ana Ščavničar, dr. med.
– asist. Urška Zupanc, dr. med.
– asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med.
– asist. mag. Duša Marn Vukadinovič, dr. med.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Univerza v Ljubljani
Medicinska fakulteta
Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino:
– Stik z bolnikom / predavanja in vaje
– Gibala / predavanja in vaje
– Magistrski študij Biomedicine, predmet Rehabilitacijska medicina /seminarji
Katedra za javno zdravje:
– Medicina dela / specializacija
Katedra za pediatrijo:
– Podiplomski tečaj »Javno zdravje otrok, mladostnic in mladostnikov«
Katedra za otorinolaringologijo:
– Klinična logopedija / specializacija
Pedagoška fakulteta
– Surdopedagogika – logopedija / vaje
Zdravstvena fakulteta:
– Fizioterapija / predavanja, klinične vaje in klinična praksa
– Delovna terapija / klinične vaje in klinična praksa
– Ortotika in protetika / predavanja, klinične vaje in klinična praksa
– Zdravstvena nega / klinične vaje
– Medicinska psihologija / vaje
– Uporabna statistika (II. stopnja): Znanstvena in strokovna komunikacija / konzultacije
54
Univerza v Mariboru
Filozofska fakulteta
Oddelek za psihologijo
– Klinična psihologija / vaje
Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT), Koper
Smer Biopsihologija, I. stopnja:
Raziskovalna metodologija / predavanja
Smer Biopsihologija, II. stopnja:
Napredne raziskovalne in statistične metode v psihologiji / predavanja, vaje
Fakulteta za vede o zdravju (FVZ)
Smer Zdravstvena in smer Dietetika, II. stopnja:
Raziskovanje v dietetiki in Raziskovanje v zdravstveni negi / predavanja
Inštitut Andrej Marušič
– Javno duševno zdravje / raziskave
Zdravniška zbornica Slovenije
Specializacije iz:
– fizikalne in rehabilitacijske medicine – ortopedije – splošne kirurgije
– nevrologije
– nevrokirurgije
– pediatrije
– otroške nevrologije
– revmatologije
– plastične in rekonstrukcijske kirurgije
Nacionalni koordinator za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in za evropski izpit UEMS:
Tajnica: Ela Loparič
55
PUBLIKACIJE UNIVERZITETNEGA REHABILITACIJSKEGA INŠTITUTA
REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA (izdane v zadnjih petih letih)
Izdajatelj URI-Soča:
Božič J., Švajger A., Fatur Videtič A., Uršič C., Vidmar J. (ur.)
Poklicna rehabilitacija v Sloveniji: 25 let Centra za poklicno rehabilitacijo
Lj., 2009, 164 str.*
Brejc T.
Rehabilitacijski besednjak
Lj., 2009, 250 str.
Hunter J.A.A. in sodelavci (ur.)
Handbook of disabled driver assessment
Belfast, Forum of Mobility Centres; Lj., Institute for rehabilitation, 2009, 456 str.*
Zupan A., Plevnik A.
Plavanje in druge oblike gibanja distrofikov v vodi Lj., Društvo distrofikov Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2009, 94 str.*
Božič J. (ur.)
Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih: izbor primerov dobre prakse v
domačih in tujih podjetjih
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 89 str.*
Leitgeb W. in sodelavci (ur.)
Poklicna integracija - dostopnejša!: program podpornih storitev za mala in srednje velika podjetja
= Berufliche Integration - leicht gemacht!: Unterstützung für Klein- und Mittelunternehmen
Kapfenberg, BBRZ Österreich; Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča;
Maribor, OZARA storitveno in invalidsko podjetje, 2011, 24 str.*
Uršič C., Kroflič M. (ur.)
Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu: tripartitno strokovno srečanje o ravnanju
z invalidnostjo na delovnem mestu, ponatis
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča : Zveza delovnih invalidov
Slovenije, 2011, 39 str.*
Uršič C., Zupan A., Kroflič M. (ur.)
Invalidi in staranje: zbornik predavanj, (posvet, 3. december 1999), ponatis
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča : Zveza delovnih invalidov
Slovenije, 2011, 153 str.*
56
Zupan A.
Pripomočki in načini pomoči za mišično obolele – distrofike
Lj., Društvo distrofikov Slovenije, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2011, 100 str.*
Božič J. (ur.)
Kako do boljšega počutja na delovnem mestu: nekaj napotkov zaposlenim za prepoznavanje in
lažje obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2012, 36 str.*
Božič J. (ur.)
Poti do izboljšanja delovnega okolja: izbrana poglavja za vodstva malih in srednje velikih podjetij
Božič J. (ur.)
Psihosocialna tveganja na delovnih mestih: gradivo za strokovne delavce v malih in srednje
velikih podjetjih
Erjavec T. (ur.)
Internistični bolnik v rehabilitaciji 2012, zbornik prispevkov seminarja, Ljubljana, 3. 3. 2012
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2012, 97 str.*
Zupan A. (ur.)
Plavanje invalidov, zbornik predavanj, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS-Soča 11. maj 2012
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski
komite, Fakulteta za šport, 2012, 57 str.*
Kralj A., vodja raziskovalne skupine
Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih
podjetjih: skrajšana verzija študije
Kitek A. (ur.)
Učni model za invalide: zaključna publikacija
Starovasnik Žagavec B., Goljar N. (ur.)
Možganska kap - kaj pa zdaj?: priročnik za bolnike in njihove svojce
Marn-Vukadinović D. (ur.)
Kronična nerakava bolečina v vratu: učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2013, 120 str.
57
Korošec B., Marot V. (ur.)
Sodobna logopedija med teorijo in prakso: zbornik prispevkov = Contemporary logopedy
between theory and practice: conference proceedings, 4. kongres logopedov Slovenije, Portorož,
13.-15. 11. 2014
Mb., Društvo logopedov Slovenije; Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča, 2014*
Jamnik H., Moharić M. (ur.)
Vodenje in rehabilitacija bolnikov s kronično bolečino: izbrane teme s področja vodenja in
rehabilitacije bolnikov s kronično nerakavo bolečino: redna letna učna delavnica: zbornik predavanj
Erjavec T., Karan K. (ur.)
Rehabilitacijska zdravstvena nega
Erjavec T. (ur.)
Zapleti in nujna stanja pri rehabilitaciji gibalno oviranih: zbornik prispevkov
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, 2014, 129 str.
Hočevar F. (ur.)
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča: 60 let
Prešern-Štrukelj M. (ur.)
Ostal sem brez noge, kaj pa zdaj?: priročnik za paciente in njihove svojce
Zupan A., Bilban M. (ur.)
Ocenjevanje sposobnosti za vožnjo avtomobila: zbornik predavanj, Univerzitetni rehabilitacijski
inštitut RS - Soča 14. in 15. februar 2014
58
REVIJA REHABILITACIJA (ISSN 1580-9315)
2002; Letn. 1: št. 1-2 (julij)*
2002; Letn. 1: št. 3-4 (dec.)
2003; Letn. 2: št. 1-2 (junij)
2003; Letn. 2: št. 3-4 (dec.)
2004; Letn. 3: št. 1-2 (marec)*
2004; Letn. 3: št. 3-4 (dec.)*
2005; Letn. 4: št. 1-2 (maj)
2005; Letn. 4: št. 3-4 (nov.)
2006; Letn. 5: št. 1-2 (feb.): Bolečina v rehabilitacijski medicini. 17. dnevi rehabilitacijske
medicine: zbornik predavanj, 17. in 18. marec 2006, 222 str.
2006; Letn. 5: št. 3-4 (sept.): 3. Slovenski kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine: zbornik
predavanj, Kranjska gora, 5.-7. oktober 2006, 164 str.
2007; Letn. 6: supl. 1 (marec): Rehabilitacijski inženiring in tehnologija. 18. dnevi rehabilitacijske
medicine: zbornik predavanj, 16. in 17. marec 2007, 109 str. +[25 str. pril.]
2007; Letn. 6: št. 1 (sept.)
2007; Letn. 6: št. 2 (dec.)
2008; Letn. 7: supl. 1 (jan.): Bela knjiga o fizikalni in rehabilitacijski medicini v Evropi, slov. prevod,
76 str.
2008; Letn. 7: supl. 2 (marec): Rehabilitacija bolnikov z rakom. 19. dnevi rehabilitacijske
medicine: zbornik predavanj, 28. in 29. marec 2008, 122 str.
2008; Letn. 7: št. 1 (junij)
2008; Letn. 7: supl. 3 (sept.): 5th Regional Central European ISPO Conference: Proceedings,
Portorose, Slovenia, 19-21 September 2008, 234 str.
2008; Letn. 7: supl. 4 (sept.): Symposium on amyotrophic lateral sclerosis with the 24th Dr. Janez
Faganel memorial lectures: abstracts, Ljubljana, 19-20 September 2008, 42 str.
2008; Letn. 7: št. 1 (dec.)
2009; Letn. 8: supl. 1 (april): Rehabilitacija v prihodnosti. 20. jubilejni dnevi rehabilitacijske
medicine: zbornik predavanj, 3. in 4. april 2009, 123 str.
2009; Letn. 8: št. 1 (junij)
2009; Letn. 8: št. 2 (dec.)
2010; Letn. 9: supl. 1 (marec): Z dokazi podprta rehabilitacijska medicina. 21. dnevi
rehabilitacijske medicin: zbornik predavanj, 26. in 27. marec 2010, 160 str.
2010; Letn. 9: št. 1 (junij)
2010; Letn. 9: supl. 2 (september): Učna delavnica: kronična mešana nerakava bolečina, 17.
september 2010, 59 str.
2010; Letn. 9: supl. 3 (oktober): 4. slovenski kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine, 14. –
16. oktober 2010, 62 str.
2010; Letn. 9: št. 2 (dec.)
59
2011; Letn. 10: supl. 1 (marec): Z dokazi podprta rehabilitacijska medicina - II. 22. dnevi
rehabilitacijske medicin: zbornik predavanj, 25. in 26. marec 2011, 130 str.
2011; Letn. 10: št. 1 (junij)
2011; Letn. 10: št. 2 (dec.)
2012; Letn. 11: št. 1 (junij)
2012; Letn. 11: supl. 1 (marec): Pomen zaznavnih in prepoznavnih sposobnosti v rehabilitacijski
medicini. 23. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 23. in 24. marec 2012, 122 str.
2012, Letn. 11: št. 2 (dec.)
2013; Letn. 12: št. 1 (april)
2013; Letn. 12: supl. 1 (marec): Novejše diagnostične in terapevtske metode v celostni
rehabilitaciji. 24. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 22. in 23. marec 2013, 139 str.
2013; Letn. 12: št. 2 (avgust)
2013; Letn. 12: št. 3 (december)
2014; Letn. 13: supl. 1 (marec): Klinične smernice v fizikalni in rehabilitacijski medicini. 25. dnevi
rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 14. in 15. marec 2014, 174 str.
2014; Letn. 13: št. 1 (maj)
2014; Letn. 13: št. 2 (oktober)
2014; Letn. 13: št. 3 (december)
Drugi izdajatelji:
Fazekas G., Burger H., Harth A., Vilks A. (ur.)
Proceedings of the 10th Congress of the European Federation for Research
in Rehabilitation, Riga, Latvia, 09-12 September 2009
Int J Rehabil Res 2009; 32(Suppl. 1), 132 str.*
Hazl V., Fatur-Videtič A. in sodelavci (ur.)
Priročnik za upravljanje projektov na področju zaposlovanja invalidov in drugih funkcionalno
oviranih oseb
Lj., Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2009, 64 str.*
Hočevar T., Tomič Z., Fatur-Videtič A. in sodelavci
Občina po meri invalidov - izziv za lokalno skupnost : (primeri dobre prakse v Sloveniji)
Lj., Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2009, 157 str.*
Javh M., Ačimovič Janežič R.
Izpad polovice vidnega polja ali hemianopsija
Lj., Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, 2009, 12 str.*
60
Petkovšek-Gregorin R. (ur.)
Rehabilitacijska zdravstvena nega pacientov s problemi zadrževanja urina : zbornik predavanj,
Ljubljana, 26. november 2009
Lj., Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester,
babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v
rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2009, 81 str.*
Rehabilitacijska zdravstvena nega starostnika z žilno problematiko : zbornik predavanj,
Ljubljana, 16. april 2009
Radonjič Miholič V.
Trenutek, ki spremeni življenje : spremembe duševnosti po možganski kapi Lj., Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, 2009, 52 str.
Tabaj A., Vidmar J. (ur.)
Kaj mora o zaposlovanju invalidov vedeti vsak delodajalec? Od davčnih olajšav za delodajalce
do smernic po zakonodaji Evropske unije
Tabaj A., Vidmar J. (ur.)
Spodbujanje zaposlovanja invalidov : temeljni mednarodni in nacionalni predpisi ter programi
Zupanc A. (ur.)
13. kongres fizioterapevtov Slovenije, Ljubljana, 15. in 16. maj 2009, Zbornik predavanj Lj., Društvo fizioterapevtov Slovenije, 2009, 160 str.*
Varnost in rehabilitacijska zdravstvena nega : zbornik predavanj, Ljubljana, 15. april 2010
Bahr R., Burger H., Reeser J.C. (ur.)
FIVB Volleyball Medicine Congress 2011, Book of abstracts, 13th - 15th January 2011, Bled,
Slovenia
Lj., Faculty of Sport, Institute of Sports Medicine, 2011, 76 str.*
61
Ippavitz S., Wltavsky Z., Harb D., Vuser B.
Metodološki priročnik za mentorje in tutorje
Ptuj, Šolski center, 2011, 100 str.*
Petkovšek Gregorin R. (ur.)
Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata, zbornik predavanj,
Rogaška Slatina, 29. september 2011
Puh U. in sodelavci
14. kongres fizioterapevtov Slovenije, Laško, 13. in 14. maj 2011, Zbornik predavanj Lj., Društvo fizioterapevtov Slovenije, 2011, 186 str.
Vpliv bolečine na družbo, zbornik prispevkov, 21. - 22. oktober 2011
Mb., Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, 2011, 132 str.*
Burger H., Mlakar M. (ur.)
Prvo strokovno srečanje ISPO Slovenija 2012, Raziskovanje v protetiki in ortotiki, zbornik
povzetkov, 20. april 2012
Lj., Društvo za protetiko in ortotiko - ISPO Slovenija, 2012, 28 str.*
Motnje požiranja in načini hranjenja, zbornik predavanj, Laško, 22. marec 2012 Lj., Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester,
Zupan A., Plevnik M.
Plivanje i drugi oblici kretanja distrofičara u vodi Zagreb, Savez društva distrofičara Hrvatske - SDDH, 2012, 94 str.*
S tehniko do zdravja [katalog razstave] = Health through technology: prispevek slovenskih
znanstvenikov k razvoju medicine = contribution of Slovene science to the development of
medicine: Tehniški muzej Slovenije, 7. maj - 3. dec. 2013, May 7th - Dec. 3rd 2013
Lj., Tehniški muzej Slovenije, 2013, 35 str.*
62
Petkovšek-Gregorin R., Vidmar V. (ur.)
Premeščanje pacienta, zbornik predavanj, Ljubljana, 6. marec 2014
rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2014, VI, 65 str.*
Pihlar Z. (ur.)
Z delovno terapijo do aktivnega življenja, 7. kongres delovnih terapevtov Slovenije, Ptuj, 24. - 25.
oktober 2014
Lj., Zbornica delovnih terapevtov Slovenije - Strokovno Združenje, 2014, 344 str.*
Zloženke:
Grabner P., Miklič U.
Pravilna in varna uporaba medicinskih pripomočkov
Lj., Zveza paraplegikov Slovenije, URI-Soča, 2010, 19 str.
Rudolf M., Kržišnik M., Božič M.
Navodila za domačo uporabo električnega stimulatorja FEPA-PO-10 R : informacija za
paciente po možganski kapi in njihove svojce
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 19 str.
Rudolf M., Kržišnik M., Božič M.
Navodila za domačo uporabo električnega stimulatorja HEMIFES : informacija za paciente
po možganski kapi in njihove svojce
Zupančič Knavs I., Skrbinšek M., Kic N., Vidmar V.
Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri moškem
Navodilo za odvzem urina po metodi čistega uriniranja
Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri ženski
63
Zupančič Knavs I.
Higiena rok v bolnišnici : namenjeno bolnikom in njihovim svojcem
Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri ženski
Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri moškem
Mlakar M., Burger H.
Navodila za uporabo in vzdrževanje protez za spodnje ude
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2013, 6 str.
Z * označene publikacije so v INDOK službi in knjižnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta
Republike Slovenije – Soča na voljo samo za izposojo. Ostale publikacije lahko kupite in naročite
pisno na naslov: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (vložišče),
Linhartova 51, Ljubljana, tel. 01 4758 8108, faks 01 437 2070.
64
MEDNARODNO SODELOVANJE
Aalborg University, Center for Sensory-Motor Interaction, Aalborg, Danska
http://www.smi.hst.aau.dk/
Serv. Fisiatria Occupazionale e Ergonomia, Fondazione Salvatore Maugeri, Istituto Scientifico di
Riabilitazione, Veruno, Italija
University Hospital Gent, Belgium
International Society for Prosthetics and Orthotics (ISPO), Copenhagen, Danska
http://www.ispo.ws/
Association for the Advancement of Assistive Technology in Europe (AAATE)
http://www.aaate.net
European Federation for Research in Rehabilitation (EFRR)
http://www.efrr.org/
Physical and Rehabilitation Medicine Section and Board of the European Union of Medical
Specialists (UEMS)
http://www.euro-prm.org/
European Academy of Rehabilitation Medicine
http://www.aemr.eu
Mediterranean Forum for Physical and Rehabilitation Medicine
http://www.mfprm.org
International Society for Physical and Rehabilitation Medicine (ISPRM)
http://www.isprm.org/
World Federation of Occupational Therapists (WFOT)
http://www.wfot.org
European Platform for Rehabilitation
http://www.epr.eu/
European Academy of Childhood Disability (EACD)
http://www.eacd.org/
The International Halliwick Association
http://d5254448.u82.surftown.se/
65
University of Jönköping, School of Health Sciences
http://hj.se/hhj/en.html
The University Hospital Balgrist, Švica
http://www.university-directory.eu/Switzerland/The-University-Hospital- Balgrist.html
Rehabilitationszentrum Affoltern am Albis, Švica
http://www.kispi.uzh.ch/Rehabilitationszentrum_en.html
Rehabilitation Clinic Zihlschlacht, Humaine
http://www.humaine.ch/en/team/research/
»EUGENIO MEDEA« Scientific Institute for Research, Hospitalization and Health Care, Conegliano,
Italija
http://www.emedea.it/english_medea/index.php
Department of Orthopaedics, Graz University Hospital
http://www.meduni-graz.at/orthopaedie/index_en.html
Royal Free Hospital, London , Velika Britanija
http://www.royalfree.nhs.uk/
Columbia University, EACD, New York, ZDA
http://new.aacpdm.org/publications/newsletter/2009_summer.pdf
Delft University of Technology, Department of BioMechanical Engineering, BioMechatronics and
BioRobotics Laboratory, Delft, The Netherlands
http://tudelft.nl/en/research/health/themes/cure-and-care/biomechatronics-and-biorobotics/
Ospedale »S. Maria di Ca' Foncello«, Oddelek za rehabilitacijsko medicino, Treviso, Italija
Univerzitetna bolnišnica Celovec, Oddelek za anesteziologijo in terapijo bolečine, Avstrija
Birmingham City University, Velika Britanija
http://www.bcu.ac.uk/
The Ottawa Hospital Rehabilitation Centre, Centre for Rehabilitation Research and Development,
U. Ottawa, Faculty of Medicine
http://www.ohri.ca/
Adelante, Hoensbroek, Nizozemska
http://www.adelante-zorggroep.nl/
Mid Sweden University, Department of Health Sciences, Östersund, Sweden
66
STROKOVNA ZDRUŽENJA
V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča ima sedež:
Združenje SZD za fizikalno in rehabilitacijsko medicino:
Predsednica združenja: asist. dr. Nataš Kos, dr. med. (Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, UKC
Ljubljana)
Društvo fizioterapevtov Slovenije (DFS) – strokovno združenje
Predsednik: Srečko Plešnik, VFT (Velenje)
Podpredsednik: Alen Ilić, dipl. fiziot. (Ilirska Bistrica)
Zbornica delovnih terapevtov Slovenije – strokovno združenje
Predsednica: Zdenka Pihlar, dipl. del. terap.
Namestnica predsednice: Julija Ocepek, dipl. del. terap.
Tajnica: Slavica Kotnik, dipl. del. terap.
Društvo za protetiko in ortotiko - ISPO Slovenija
Predsednica: prof. dr. Helena Burger, dr. med.
Tajnica: Maja Mlakar, dipl. ing. ortot. protet.
67
PUBLIKACIJE V LETU 2015:
V letu 2015 bomo izdali:
Revija REHABILITACIJA, ISSN 1580-9315, marec 2015: letnik XIV, suplement 1
26. dnevi rehabilitacijske medicine: MOŽNOSTI IN DILEME V FIZIKALNI IN REHABILITACIJSKI
MEDICINI TER CELOSTNI REHABILITACIJI V SLOVENIJI, Ljubljana, 27. in 28. marec 2015
Revija REHABILITACIJA, ISSN 1580-9315, april 2015: letnik XIV, št. 1
Revija REHABILITACIJA, ISSN 1580-9315, avgust 2015: letnik XIV, št. 2
Revija REHABILITACIJA, ISSN 1580-9315, december 2015: letnik XIV, št. 3
Zloženke:
Center za ortotiko in protetiko:
Navodila za uporabo in vzdrževanje epitez
Lj., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, 2015
Navodila za uporabo in vzdrževanje ortopedske obutve
Navodila za uporabo in vzdrževanje ortoz za spodnje ude
Navodila za uporabo in vzdrževanje ortoz za zgornje ude
Navodila za uporabo in vzdrževanje protez za prste in dlan iz silikona
Navodila za uporabo in vzdrževanje protez za zgornje ude
68
Navodila za uporabo in vzdrževanje spinalnih ortoz
Navodila za uporabo in vzdrževanje ortopedskih vložkov
69
BELEŽKE
78
BELEŽKE
79
BELEŽKE
80

prilogi - Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije

Transcription

Similar documents

1. 25-letna bolnica z diagnozo epilepsije od 8. leta starosti in sumom

3. slovensko srečanje o klinični farmakologiji : varna uporaba zdravil

prilogi - Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije

ObvestiloPacientomdr..

Sodobne metode in nove tehnologije

Prijavnico natisnite in izpolnite - PD Ljubljana

povezavi - Sekcija medicinskih sester babic Slovenije

možnosti zdravljenja in rehabilitacije pri težavah z hrbtenico

Vabilo na strokovno srečanje v ZD Velenje

2. slovensko srečanje o klinični farmakologiji : varna uporaba zdravil