Etologija domačih živali (izbirni predmet
Transcription
Etologija domačih živali (izbirni predmet
UČNI NAČRT 1. Naslov enote / predmeta / modula 2. Koda enote 4. Kontaktne ure ETOLOGIJA V ZDRAVSTVENEM VARSTVU ŢIVALI 3. Število ECTS kreditov 3 Skupaj P 30 6. Letnik 5., ali 6. V S Ostale 30 oblike 7. Semester 10., 11. ali 12. enoviti magistrski veterinarstvo 8. Študijski 9. Študijska program smer izbirni strokovni slovenski 10. Steber 11. programa Jezik 12. Posebnosti Cilji predmeta so študentu prikazati in ga naučiti spoznavati 13. Cilji in predmetno dejavnike, ki vplivajo na spremenjeno obnašanje in počutje živali, specifične kompetence zaradi česar je predmet naravnan na opisovanje le teh in prikaz možnosti uvajanja najugodnejših pogojev za zrejo in bivanje živali, s katerim se ohranja dobro počutje in zdravje. Predmetno-specifične kompetence: spoznavanje tipičnih etogramov in reakcij živali, kot odgovorov in odzivov na okolje, študentu približa in ga usposobi za definiranje dobrega počutja živali v optimalnih in neustreznih pogojih bivanja in okolja. Ko študent predmet absolvira je sposoben samostojnega analiziranja in povezovanja okoljskih in bivanjskih problemov s potrebami živali. Uvod: 14. Opis vsebine - definicija in pojem etologije, - možnosti za aplikacijo, - metode etoloških raziskav, - odzivi na živali na omejitev prostora, - odzivi na različne oblike prehrane, ventilacije, osvetlitve, nastilja in združevanja živali v večje skupine. Vedenjska genetika: - koncepti instinkta in tipičnega obnašanja domačih živali, - genotipska adaptacija, - učenje, - reprodukcijsko obnašanje, načini prehranjevanja in druge oblike obnašanja značilne za posamezno vrsto živali (etogram). Adaptacijski sindrom, tehnopatije, poškodbe zaradi različnih zrejnih sistemov: - opis padca zmožnosti adaptacije in funkcionalnih odstopanj živali od normalnega obnašanja, - metode in mehanizmi prepoznavanja prekomernih vplivov okolja na živali, - elementi tipičnega obnašanja domačih živali z etogrami, - adaptacija domačih živali na različne pogoje okolja - odnosi med hormonalnimi in vedenjskimi odgovori na stres in možnosti praktičnih implikacij za ocenjevanje sposobnosti adaptacije 5. Stopnja tipične vedenjske motnje, stereotipije, tehnopatije in poškodbe. Ureditev hlevov glede na potrebe živali, posledice neprimernih hlevov in tehnologij: - vplivi različnih tehnologij predvsem glede statičnih in dinamičnih dimenzij živali in njihovih potreb - dejavniki okolja in manegementa, ki imajo za posledico spremembe v zdravju živali, povzročajo poškodbe in zmanjšujejo proizvodnjo. Aplikacija etoloških spoznanj pri tehnologiji vzreje govedi: - obnašanja govedi v ekstenzivnih in intenzivnih pogojih zreje, - reakcije živali na novosti in na načine ravnanja, - odzivi pri zmanjševanju prostora, - obnašanje v skupinah, boksih in v privezani zreji, - obnašanje v velikih skupinah, socialna hierarhija, - obnašanje bikov. Aplikacija etoloških spoznanj pri tehnologiji vzreje prašičev: - opis reakcij živali, ki nastanejo pri različnem ravnanju v različnih pogojih okolja (tehnologija, hrup, premeščanje), - prašičem prijazne tehnologije zreje. Aplikacija etoloških spoznanj pri tehnologiji vzreje perutnine: - vplivi okolja ( mikroklima, strah) na vzrejo perutnine, - obravnava ustreznih tehnologij s podrobnostmi, ki lahko vplivajo na dobro počutje živali in njihove odzive. Aplikacija etoloških spoznanj pri trasnportu živali: - vplivi vrste transportnih sredstev na živali, - vplivi dolžine transporta na živali. Aplikacija etoloških spoznanj pri spremljevalnih živalih: - tipične vedenjske lastnosti psa in mačke, - potrebe psa in mačke glede na etogram, - odstopanja v normalnem obnašanju psa in mačke, - odnos lastnik – spremljevalna žival. - 15. Temeljna literatura 1. Štuhec I. Etologija domačih živali. Zapiski s predavanj, BF, Oddelek za Zootehniko, 1997. 2. Bayvel, A.C.D., Rahman S.A., Gavinelli A. Animal welfare: global issues, trends and challenges. OIE, Vol. 24 (2), 2005. (Izbrana poglavja). 3. Grandin T. Livestock Handling and Transport, CAB International, 1997. (Izbrana poglavja). 4. Lynch JJ. The behaviour of sheep, Biological principles and Implications for Production, CAB International, 1992. (Izbrana poglavja). 5. Albright, J.L., Arave C.W. The Behaviour of Cattle. CAB Int., 1997. (Izbrana poglavja). 6. Turner, C:D:, Baetson P. The domestic Cat The biology of its behaviour). Cambridge Univ. Press, 2000. (Izbrana poglavja). Študentom je literatura dosegljiva na inštitutu in v knjižnici fakultete. 16. Predvideni študijski doseţki 16.1 Znanje in razumevanje 16.2 Uporaba 16.3 Refleksija Na podlagi osnovnih znanj, ki jih študent veterine pridobi pri predmetu lahko širi svoje znanje tudi na podlagi priporočene literature. Študent obvlada osnove obnašanja domačih živali in razlikovanje za žival specifičnega in normalnega načina obnašanja, skladno z etogramom, od netipičnega in zaradi vplivov okolja spremenjenega obnašanja, ki ni v skladu z etogramom za posamezno vrsto živali. Študent spozna potrebe živali in spremenjene lastnosti glede na vplive modernih tehnologij zrej. Pri tem obvlada osnovne pojme, procese in zakonitosti na relacijah človek, žival, okolje. Tovrstno poznavanje bodočemu veterinarju že med študijem omogoča lažje razumevanje drugih predvsem kliničnih predmetov, v poklicu pa mu omogoča lažje delo v prepoznavanju nastajanja in posledic raznovrstnih motenj v počutju in zdravju domačih živali. Študent se pri predmetu na primerih v teoriji in deloma v praksi nauči strokovnega pogleda na problematiko glede namestitve živali, počutja živali v različnih tehnoloških okoljih in odzive z različnimi oblikami spremenjenega obnašanja. Na ta način študent lahko kasneje lažje opazi reakcijo živali na motnje v okolju, na podlagi tega predlaga ustrezne rešitve za izboljšanje okolja in s tem počutja ter zdravja živali. Študent se prav tako nauči osnov opazovanja in vrednotenja obnašanja živali. Predmet študentu širi znanja s področja obnašanja in dobrobiti domačih živali v povezavi z zdravstvenim varstvom. S spoznavanjem normalnega načina obnašanja in odstopanji je študent pripravljen pričeti z delom na terenu in v praksi. Prikazana so nekatera izhodišča in načini ukrepanj za izboljšanje počutja živali, ki se jih lahko neposredno uporabi v praksi. 16.4 Prenosljive Obravnavane tematike iz ožje vsebine spretnosti – niso vezane predmeta, študenta navajajo k uporabi le na en predmet širokega spektra domače, predvsem pa tuje literature, delo v timih je naravnano na diskusijske ure po zaključku izpredavanih tem predavanj. Timsko delo je izraženo predvsem pri prikazih praktičnih primerov, na katerih se študentje seznanijo z opazovanji, obnašanja živali v praksi, s tem so usmerjeni v analizo lastnih spoznanj in konkretnih rezultatov. Rezultate opazovanj in meritev povežejo s teoretičnimi izhodišči in modelirajo v naprej pripravljene probleme. Za tovrstno delo se pripravijo s predhodnim študijem iz literature. 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Sestavljalec učnega načrta Predavanja in vaje pri predmetu potekajo z uporabo vseh audio vizualnih pripomočkov. Vključujejo prikaz praktičnih primerov, simulacije (modeliranje) in diskusijske ure pri predavanjih. Pogoj za poslušanje predmeta je vpis v četrti letnik študija, pristop k izpitu je mogoč ob rednem obiskovanju predavanj. Ustni izpit. Ocenjevalna lestvica: 6-10 pozitivno, 1-5 negativno, skladno z določili statuta UL. Zaključna ocena izpita je enojna. Samoevalvacija glede na interno oceno študentov. Izredni profesor, dr. Martin Dobeic