docČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
download 
Report Transcription
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
»Domovina je lübezen« STR. 2 Z Leonom Štukljem po papriko v Somboteu STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. maja 2015 Leto XXV, št. 19 Ljubljana: Sodelovanje Slovencev iz sosednjih držav se bo nadaljevalo SLOMAK JE IZ KOME, A JE – ŠE – NA ŠIBKIH NOGAH Slovenski manjšinski koordinaciji namenjamo posebno pozornost, ker si jo zasluži, tako z odličnim delom v prvih petih, šestih letih kakor po zahtevnih nalogah, ki jih bo tudi v prihodnje poskušala reševati. »Slomak je iz kome, a je - še - na šibkih nogah«, je aktualne razmere označila Suzanne Weitlaner, dosedanja in sploh prva koordinatorka povezovalnega manjšinskega telesa po tem, ko so pred enim letom sprejeli nov pravilnik. Tedaj so se v Ljubljani, enako kakor minuli teden, dogovorili, da Slomak ne bo imel predsednika s štiriletnim mandatom, ampak koordinatorko/koordinatorja z enoletnim mandatom, namestnikom in sekretarjem. Po novem pravilniku so poskusili delovati, vendar jim ni uspelo, čeprav se je Suzanne Weitlaner iskreno trudila oživiti zastalo delovanje. Zdaj bi moral postati koordinator Darko Šonc, predsednik Slovenske skupnosti v Zagrebu oziroma Hrvaškem, vendar se je vlogi zaradi aktualnih obveznosti odrekel. Tako Slomak vodi njegov prvi predsednik, tokrat v vlogi enoletnega koordinatorja, namestnik je Jože Hirnök, sekretarsko delo pa bo V Ljubljani so se za oživitev Slomaka zbrali: Nanti Olip, Bernard Sadovnik, Jože Hirnök, Jure Kufersin, Suzanne Weitlaner, Rudi Pavšič, Drago Štoka in Marjan Šturm. opravljal Jure Kufersin. Zastopane so vse štiri države in vodilni predstavniki krovnih organizacij: Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu, Drago Štoka, do nedavna predsednik Sveta slovenskih organizacij v Trstu, po izvolitvi ga bo zamenjal novi predsednik te organizacije, Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, Nanti Olip, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, in Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slo- venk in Slovencev, vsi trije iz Celovca, predsednica KD Člen 7 za avstrijsko Štajersko Suzanne Weitlaner in Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb. Suzanne Weitlaner je v razpravi poudarila, da je ideja o Slomaku dobra, vendar je trenutno njegova vloga minimalna, če sploh kakšna. Zavzela se je za nadaljevanje delovanja, zlasti zaradi skupnega zamejskega sodelovanja z uradnimi ustanovami oziroma z aktualno politiko v Sloveniji. Da je to ena izmed najpomembnejših nalog, je izpostavil tudi Rudi Pavšič in ocenil, da odnos Slovenije do Sloven- cev v sosednjih državah ni dober, med manjšinami in Slovenijo je premalo dialoga. Nova generacija slovenskih politikov je premalo seznanjena s problemi zamejstva, pa tudi prav ni, da si v aktualni slovenski vladi še niso vzeli časa, da bi skupaj sprejeli predstavnike vseh manjšin ali da bi bili povabljeni na sejo državnozborske Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Podobno je razmišljal tudi Drago Štoka in povedal, da Slovenija ni pripravljena pomagati Slovencem v Italiji pri ukinjanju malih dvojezičnih občin, češ da ne more po- segati v pravice italijanske države, kar v konkretnem ne drži. Bernard Sadovnik je menil, da Slovenija preveč zmanjšuje finančno pomoč manjšinam, razkorak med nujnim varčevanjem in manj denarja za Slovence v sosedanjih državah je prevelik in ne odraža resničnih razmer. »Postali smo preveč pridna manjšina,« je menil. Nandi Olip je poudaril, da se morajo lotevati manjšega števila problemov in vsebin in vztrajati do rešitve le-teh. Jože Hirnök je ocenil, da se razmere med Slovenci na Madžarskem postopno izboljšujejo, kar se, denimo, kaže v izvolitvi zastopnice v parlamentu, prenosu pristojnosti za dvojezično šolstvo na Državno slovensko samoupravo, novostmi na gospodarskem področju in tudi v nekoliko izdatnejši finančni pomoči manjšini. Iz razprave je Rudi Pavšič izluščil tri aktualne in temeljne naloge, in sicer da mora Slovenija izboljšati odnose do Slovencev v sosednjih državah, spremeniti politiko zmanjševanja denarja za manjšine in tretje, Slomak se mora povezovati z Evopsko unijo, njenimi ustanovami in posamezniki. ERNEST RUŽIČ 2 »Domovina je lübezen« Devet lejt je že minaulo od toga, ka so kulturni dom v maloj slovenskoj vesi Šempas gorobnovili. V vesnici, štero najdemo v Vipavskoj dolini nej daleč od varaša Nova Gorica, od tistoga mau držijo kulturna srečanja z imenom »Domovina je sprevajo klavir. Posebna gostja večera je bila evropska poslanka Patricija Šulin. Kak je tapravla, kultura zaznamüje skupnost, ji dava identiteto. Dava nam zavüpanje, kvaliteto v žitki. »Ka je domovina?« - se je spitavala Mukičova banda je sprevajala Sombotelske spominčice je lübezen«. Prireditev je povezana s svetkom 27. aprila, gda v Sloveniji svetijo začetek rabuke prauti okupatori v drügoj svetovnoj bojni. Na te programe domanji lidgé - med njimi pa najbole krčmaroša pa predsednik lokalnoga drüštva Srečko Mesarič - pozovéjo pevske zbore s sausednji rosagov, gde živejo Slovenci: tak z Italije, Avstrije, Hrvaške pa Madžarske. Z našoga Porabja je že skoro vsikša skupina gorpoiskala malo vesnico pri taljanskoj grajnci, letos pa so se tá odpelale Sombotelske spominčice. Zdaj oprvin se je organizatorom prišikalo pozvati skupino iz Srbije. Kulturni program se je začno večer v ausmoj vöri, sploj veuki kulturni dom je napunilo više dvejstau najgir lüdi. Navzauče je pozdravila predsednica krajevne skupnosti Barbara Kante, štera je povödala, ka je domovina rejsan lübezen za tiste Slovence tö, šteri zvün njeni grajnc živejo. Tihincom pa je té rosag ranč tak sploj lejpi. Na oder so oprvin staupili domanji pesmarge MePZ Lipa, šteri majo nauvo mlado zborovodkinjo pa dosta nauvi članic. Tak je ta pevska skupina gratala dosta mlajša. Zaspejvali so tri lejpe štiriglasne pesmi, zmejs ji govornica - »Mesto? Lidgé? Rosag? Je vse tau pa eške več: je lübezen, mati, srcé.« Patricija Šulin je dale povödala, ka ka je deteti materina rauka, je za vözraščenoga falat zemlé, gde je doma. Slovenci po svejti leko gorostanejo prejk pesmi, mu- matinske klape«. Za en malo so se jim pridrüžile ženske, pa so vsi zamaj tak veselo pa koražno spejvali, ka je publika drügo nej mogla, samo ploskati. Eške edno gospel, négersko cerkveno pesem so v engleškom geziki zaspejvali. Gda je je že 35 na odri bilau, smo zvödali, ka je tau MePZ Encijan od slovenskoga drüštva iz rovačke Pule. Ovak že deset lejt spejvajo, pa kak smo vidli, v menjši skupinaj tö. Z njimi gorstaupijo takši tö, ka so nej Slovenci. Od domanji skupin so na oder prišli trgé fudaške, šteri se zovéjo Muzikantje izpod Vitovske gore. Té veuki brejg je nej daleč od Šempasa, trgé goslarge pa so tak vlejkli fude, ka so vsem lampe oprejte ostale. Eške bole zatok, ka je eden od nji invalid biu, pa je v vozički sejdo, drügiva dva pa sta mladiva bila. Spominčice iz Sombotela so se nutpokazale s petimi pesmimi. Na fudaj je ženske sprevajo Francek Mukič, na tamburicaj pa Dušan Mukič. Zvün štiri naši ljudski pesmi so eške zaspejvale eden venček, v šterom je bilau za en drügim Najbole farbasto so bili naravnjeni srbski plesci z Niša zike, plesa, njine manjšinske skupnosti pa bogatijo njine rosage tö. Na konci svojoga guča se je gostja spominala na tau, ka so v Sloveniji pred 25 lejtami držali prve demokratične volitve, pa se zavalila za samostojno Slovenijo. Po svetešnji gučaj se je dale pelo program. Na oder je najoprvin staupilo pet moškov z enim gitaristom, pa so spejvali slovenske ljudske pesmi kak »dal- osem porabski naut. Na konci pa so eške cujstaupili trgé moški, tak so štirge pari zaplesali rejzko, ajnccvajdraj pa rozinko. Publiki se je njini program trnok vüdo. V kratkom skeči je edna stara gospa zašpilala »Mater Slovenijo«, Bogá pa Srečko Mesarič. Poanto smo že poznali (ka prej »Sloveniji eške Baug ne more pomagati«), depa zatok smo se nasmejali. Ovak je gospaud Mesarič po vsakšom nastopi tapravo kakšen hejc. V črni gvantaj so na oder staupili Beneški Slovenci, Pevski zbor Rečan. Prišli so z vesnice Grmek, štera má menje kak petstau lüdi. Cerkveni zbor spejva že več kak stau lejt, člani so dosta pomagali pri tem, ka aj v vesi grata slovenska šaula. Zaspejvali so partizansko, lübe- na Klika iz vesnice Železna Kapla je v Šempasi gorstaupila že štrto paut. Lepau štiriglasno so zaspejvali napitnico pa edno takšo pesem tö, štero je napiso muzičar z njine vesi. Najbole koražno pa je bilau na konci, gda je zborovodja navzaučin pravo: »rabimo ritmus«. Cejla publika je pafkala z rokami pa nogami in venak s pesmari Dvej koroški skupini sta vküper tö zaspejvali pa igrali zensko pa domoljubno pesem. Najbole prilübleni pa so venak bili člani Folklorne skupine Andjeli iz Srbije. Pripelali so je člani Slovenske kulturne skupnosti France Prešeren iz varaša Niš, šteri je od Šempasa daleč 900 kilomejterov. Predsednik skupnosti je navzauče pozdravo, pa nutpokazo svojo drüštvo, štero delüje že deset lejt. Njini mladi se včijo slovenski, majo kauli tristau članov, s Šempasom so se spoznali prejk interneta. Tak je domanjim oprvin gratalo, ka so pozvali srbsko skupino. Mladi plesci so bili naravnani v južnosrbske gvante. Dekle so mele raužnato kiklo, pozlačeni prslejk, bejli vacalejg pa rdečo raužo v lasaj. Moški pa so nosili kučmo pa prslejk. Vsi zamaj so nosli bočkore z nausom, šteri je gori stau. Med njimi je bila edna 7-8 lejt stara dekličina tö. Plesali so v kraugi, »kolo« plese, eden pojep pa je sploj tuko na bobén. Publiki se je njini nastop sploj vido, ka je bilau nika ovaškoga, nika, ka je daleč od nji. Na konci so eške starejši člani drüštva zaspejvali eden slovenski šlager. Večer se je končo s koroškimi Slovencami. Vokalna skupi- Porabje, 7. maja 2015 vküper spejvala: »gremo na ples«. Ranč tak z Avstrije je prišla Tamburaška skupina Tamika, v šteroj zvün bajsa igrajo samo ženske. Skupina je vküper že dvajsti lejt, največ igrajo slovenske, grške pa rusoške plese. Depa na programi majo šlagere, ljudske pa klasične pesmi ranč tak. Na konci svojoga nastopa so zaigrali eden venček narodnozabavnih pesmi, ka je publiko pá v veuki aplavz spravilo. Gda so gazdi Srečkoni Mesariči prejkdali bečko piva, sta dva koroškiva zbora s vküpnov pesmov slobaud vzela od domanji. Spejvanje pa mili glas tamburic je napuno cejli kulturni dom. S programa je niške nej vöüšo, če rejsan je trpo tri vöre. Biu je sploj kvaliteten, nutpokazale so se skupine iz šest rosagov. Vsikši, ka je na odri biu, si je zaslüžo večerdjo. Po gesti pa so naprejprišle fude, pa če rejsan je že nimo paunauči bilau, se je začnilo spejvanje pa igranje. Drügo leto bau obnovleni kulturni dom v Šempasi star deset lejt. Kak je Srečko Mesarič pravo: »te mo venak cejli keden svetili«. -dm- 3 Med Slovenci na Reki V SLOVENSKOM DAUMI NA BAZOVICI SMO SE REJSAN DOMA POČÜTILI 25. apriliša se je podala vekša skupina porabski kulturnikov na dugo paut, naš cil je biu Slovenski dom na Bazovici na Reki (Rijeka/Fiume), gde so nas čakali členi slovenskoga drüštva. Gvüšno se ešče spominate, ka so oni pred kakšnim letom bili pri nas pa so v varaškoj gledališkoj dvorani (színházterem) trno lejpi program meli. S tau pautjov smo mi vrnili njino gostovanje, mi smo bili njini gostje 25. pa 26. apriliša. Paut pa program je pripravila sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek, stera je z gospaudom Milanom Grlico, členom njinoga upravnoga odbora, vse točno mejla zgučano. Vse informacije smo že pred pautjov razdelili členom skupin, ka bi znali, kak ta ta dva dneva potekala. Doma smo se tak odlaučili, ka naj vekši tau programa pripravita Komorni zbor ZSM iz Varaša pa Folklorna skupina ZSM z Gorenjoga Senika. Dapa ka v programi nej bi bila samo pesem pa ples, smo zaprosili ništrne mlade, ka so povedali puno s pevci pa folkloristi. Če rejsan smo bile različne generacije, smo se brž vküper najšle pa fanj potovale prejk Slovenije do hrvaške meje, gde nas je že Komorni zbor ZSM je za gostovanje pripravo 12 pesmi čako gospaud Milan Grlica, ka bi nam pokazo paut do Slovenskoga doma na Bazovici. Členi njinoga drüštva so nas trno lepau sprejeli, gorprijali. Za dobrodošlico so nam ponidili vsefele pijačo, od soka pa do različni palink, vcüj pa slano pecivo, malo za vgriznit. Med tejm smo pa že vidli, ka se Mladi folkloristi z Gorenjoga Senika so zaplesali dva porabska spleta ali prešteli ništrna literarna dela, stera gučijo o Porabji ali so povezana s Porabjom. Tau smo meli namesto klasičnoga povezovalnoga teksta (összekötő szöveg), ovak se je pa vsakša skupina sama notapokazala. Etak pripravleni smo se 25. apriliša zazranka v pau sedmoj napautili iz Monoštra najprva do Murske Sobote, med potjauv se je autobus firme Petek na- Šli smo v hotel Continental, gde smo brž dobili sobe, vej smo se pa že doma zgučali, sto v kakšoj sobi bau, pa smo seznam poslali gostitelom. Eni so malo ženske flajsno obračajo v künji, gde so nam cejla dva dneva pripravlale obroke (obeda pa večerjo). Po dugoj pauti smo bili že pošteno lačni, zatok smo včasin sedli k lepau pripravlenim stolom. Po zelenjavni kremni župi so nam prinesle v lupinjaj pečene krumpiče pa piščančjo mesau na žari in šalato. Na konci pa domanji pokaraj, steroga so naše gostiteljice spekle. počivali pred večer-nim nastopom, drugi smo si šli ogledat Reko, stera je dobila menje po reki (folyó) Rječini, stera izvira v Sloveniji kauli Ilirske Bistrice. Dosta časa nej bilau, nas je najbole zanimala luka (kikötő), vej pa šifte pa jahte rejdko vidimo. Po prijetnom španciri po korzoni smo šli nazaj v hotel, gde smo se pripravili za večerni program. Cejli zadvečerek so bile z nami članice njine folklorne skupine, stere so nam rade odgovarjale, če smo kaj pitali. Kauli pau šeste vöre smo prišli nazaj v Slovenski dom, gde smo malo sprobali oder pa meli eške probo tak pevski zbor kak folklorna skupina. Večerni program je začno njini pevski zbor, steri je nas pa publiko pozdravo z dvöma skladbama. Trno smo bili veseli, ka je program prišo poglednit minister za Slovence iz Ljubljane gospaud Gorazd Žmavc tö. Gostitele je pozdravo pa njim na kratki predstavo Porabje (gde živimo, kakšne organizacije mamo, kakšna kulturna društva itd.) predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. Za uvod v kulturni program je Regina Labric tapravla pesem Jožeta Vilda V Porabju dobri so ljudje, potejm so pa leko poslüšali prvi tau pravljice Ferija Lainščka Kovačeva hvaležnost (Mislice). Tau pravljico sta preštejla v knjižnom geziki dva mladiva – Brigita Voura pa Zsolt Bajzek – z Gorenjoga Senika. Zatok smo se odlaučili za knjižni gezik, ka bi publika težko ali sploj nej razmejla naše domanjo narečje, nej samo zatok, ka oni knjižno gučijo, liki zatok tö, ka med členi majo taše tö, steri bole samo hrvaški znajo. (Tam je tö največ mejšeni zakonov). Komorni pevski zbor je pod vodstvom Tomaža Kuharja spopejvo dvakrat po šest pesmi, začno je s Slovensko deželo, stera je bila vsebinsko dober uvod. Na programi je emo skladbe ali priredbe slovenskih avtorjev, nej so pa falile priredbe porabski pesmi tö nej. Senički mladi folklorniki so nej samo tau pokazali, ka so lejpi na odri, liki tau tö, ka znajo lepau, požlakoma pa veselo plesati. Pa eške dobra grla (glasove) tö majo, sploj pa podje. Zaplesali so dva porabska vanji smo se vrnili v hotel, eni počivat, drugi so pa malo ešče spoznavali, kakšna je nauč v tom mediteranskom varaši. Drügi den smo šli na Trsat, gde je stari grad, z grada se pa lejpa panorama odpira na varaš pa na maurdje. Nejdaleč od grada je Marijina prauškarska cerkev, v dvauri pa kip pape Janeza Pavla II. V Opatiji, stera je bila ustanovljena (alapít) kak benediktinski klošter ali opatija, zatok se tak zové, je nas čakala vodička, stera nam je pokazala en tau tega varaša, steri se je zvau Abbázia v časi avstro-ogrske monarhije, pa je biu irešnji po tom, ka so se gospaudje s cejle monarhije ojdli es kaupat. Gda smo si poglednili varaš, je nas čakalo presenečenje (meglepetés). Čako nas je šift s »fejst« kapetanom pa veselim harmonikašom, steri nas je pelo od Opatije do Reke pa nazaj. Dapa čakali so nas naši gostitelji s slovenskoga društva tö, steri so se pobrigali za tau, Na kejpi smo vküper z gostiteli. Napravili smo ga v Opatiji spleta, sprvajala sta je domanja muzikanta, na harmoniki Benjamin Sukič, na klarineti Patrik Bajzek. Skupino sta pripravila Gyöngyi Bajzek pa Andraš Sukič. S plesom s kolapoši smo pripelali program do konca, Porabcom se je za nastop zavalo gospaud Vitomir Vitaz, v imeni skupin sva se pa zahvalile Gyöngyi Bajzek pa Marijana Sukič. Po večerji pa sküpnom spej- Porabje, 7. maja 2015 ka bi na šifti nej lačni pa žedni bili. Gda sta pa dva harmonikaša zašpilala, smo nej samo spejvali, liki ešče plesali tö. Dapa kak pravijo, vse ka je lejpo, brž mine, tak smo se po obedi v Slovenskom domi na Bazovici poslovili od naši gostitelov, se spakivali v bus pa se srečno pripelali domau v Porabje. Marijana Sukič Foto: K. Holec, Gy. Bajzek 4 OD SLOVENIJE… Ustavno sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Patria Ustavno sodišče je razveljavilo obsodilne sodbe prvaka SDS Janeza Janše, upokojenega brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča v zadevi Patria in primer vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Ljubljansko okrajno sodišče je vse tri 5. junija 2013 spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov Patria. Trojica se je pritožila na ljubljansko višje sodišče, a ji sodniki niso ugodili, zato so se morali zglasiti v zaporu na Dobu. Zoper sodbo so se vsi trije nato pritožili na vrhovno sodišče, ki jim prav tako ni ugodilo, zato so se obrnili še na ustavne sodnike. Decembra lani so ti zadržali izvajanje sodbe predsedniku SDS in nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši do končne odločitve. Janša je tako odločitev o ustavni pritožbi čakal na prostosti, Črnkovič in Krkovič pa v zaporu. Po objavi sodbe sta bila izpuščena na prostost. Alojzij Cvikl prevzel vodenje mariborske nadškofije Novi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v mariborski stolnici prejel škofovsko posvečenje, nato pa je tudi uradno prevzel vodenje mariborske nadškofije. Jezuitskega duhovnika in dozdajšnjega začasnega ekonoma nadškofije Alojzija Cvikla je v škofa posvetil apostolski nuncij Juliusz Janusz v spremstvu dozdajšnjega apostolskega administratorja mariborske nadškofije Stanislava Lipovška in upokojenega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja. Alojzij Cvikl se je rodil v Novi Cerkvi v občini Vojnik. Po maturi je vstopil v Družbo Jezusovo. Leta 1995 je bil imenovan za provinciala jezuitov. Leta 2010 je sklenil službo rektorja Papeškega kolegija Russicum v Rimu. Namesto sobotnega leta na Malti pa je bil imenovan za ekonoma mariborske nadškofije. S pomočjo skupine strokovnjakov je pripravil finančni načrt za prihodnost nadškofije. 14. marca 2015 ga je papež Frančišek imenoval za novega mariborskega nadškofa metropolita. Slovenija Pismo iz Sobote KNJIGE SPOŠTUJMO IN BERIMO CELO LETO 20. Slovenski dnevi knjige so potekali pod pomenljivim geslom (Iz)berimo knjigo. Petdnevni slovenski praznik knjige in branja, s katerim je bil zaznamovan Unescov svetovni dan knjige, je organiziralo Društvo slovenskih in preživlja slovenska knjiga od prejšnjih stoletij do današnjih dni. Med pobudami, ki jih je izrekel predsednik slovenskih pisateljev, je tudi, naj država »poveča sredstva za subvencije in nakup knjižničnega gradiva ter zniža Pisatelj Dušan Šarotar in igralec Brane Grubar na predstavitvi romana Panorama v programu Noči knjige v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici pisateljev. Letos so v Sloveniji nadaljevali z lani začeto Nočjo knjige, in sicer z velikim številom dogodkov na vseh koncih države in v zamejstvu. Pridružil se je tudi Urad za Slovence v zamejstvu in posvetu, ki je k sodelovanju in branju povabil slovenske avtorje iz sosednjih držav. Porabje je zastopala dr. Katarina Hirnök Munda. Več dogodkov se je zvrstilo tudi v Pomurju. V soboški Pokrajinski in študijski knjižnici je bila čajanka s pisateljem Dušanom Šarotarjem in njegovim gostom, igralcem Branetom Grubarjem, živahno je bilo tudi v lendavski dvojezični knjižnici. Tako ob svetovnem dnevu knjige, ki je 23. aprila, kot je Noč knjige istega dne oziroma noči, je zgolj dobrohotno želeti, da bi bralne navade in odnos do slovenske knjige ali knjige v slovenskem jeziku porazdelili na celo leto in ne zgolj zamejeno v nekaj »prazničnih dni in noč!« Dnevi slovenske knjige so se uradno začeli v Ljubljani, kjer je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina naštel vse tisto, kar je slabega doživela slovenska knjiga v zgodovini od Trubarja naprej. Če povzamemo, brez naštevanja konkretnih podatkov, vidimo, kako neprijazne razmere doživlja davek na knjigo.« Noč knjige je letos združila kar sto dvajset krajev v Sloveniji in zamejstvu (Celovec in Trst), zvrstilo se je le nekaj manj kot 400 prireditev, za katere so organizatorji menili, da bodo pritegnile 100 tisoč bralcev. Odličen je bil tudi letošnji dogodek v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, ko sta najnovejši roman (tudi med desetimi nominiranci za nagrado kresnik) Panorama predstavila avtor Dušan Šarotar in njegov gost, igralec Brane Grubar. Ob svečah, s čajem in pecivom, je odlično obiskana prireditev, čeprav je trajala kar dobro uro in pol, minila, kot bi trenil. Panorama je roman, ki temelji na popotovanjih. Govori, tako avtor, o beguncih, emigrantih in izseljencih, o tistih, ki so želeli ali morali oditi na tuje. Dušan Šarotar, Sobočanec, ki živi v Ljubljani, je bil tri mesece na Irskem, v Belgiji in Sarajevu, kjer je srečal zanimive ljudi, o katerih pripoveduje zgodbe na način, da osebe živijo v romanu in še hodijo zdaj, ko je knjiga natisnjena. Pomemben vsebinski del zgodbe so črnobele fotografije iz okolij, ki jih je avtor obiskal. Kot je povedal igralec Brane Grubar, spada Panorama med Na nebi pa na zemli Inda svejta smo se dosta na račun policajov šalili. Rejsan, lidge so si na njini račun vsefele vözbrodili. Pa je potejm vse tak vövidlo, kak policajge nemajo ranč dosta pameti v glavej. Najbole nazadnje je tista slejdnja šala od policajov vörpišla. Na, tak je povejdano, ka je tou slednja šala. Eden človek drugoga človeka pita: »Ti, vejš, ka več nikšne šale od policajov nega? Rejsan ji nega, ka je tou vse samo ena velka istina.« Če več nega šale od policajov, pa gestejo šale od naši libleni plebanošov. Dosta ji geste od spouvedi, od meše, od pokapanja pa eške vsefele drugo se najde. Tak je bilou nej tak dugo nazaj. Eden plebanoš z male vesi je v varaš prišo. Oprvin je v tom varaši biu. Vsefele je mogo obrejditi, na konci pa eške na pošto priti. Iške pošto, li jo iške, po vsej kiklaj jo iške, depa, nikak pošte ne more najti. V tom iskanji dun nekakoga mora pitati. Ka bi nevoula eške vekša bila, ednoga nej najbole vrloga pojbiča najde. »Na, ti tak vrlo vögledaš. Gvüšno mi povejš, kama moram titi, ka do pošte priden,« ga kak najbole milo plebanoš pita. »Vejn, depa, ne povejm,« ga pojbič ranč ne pogledne. »Tou pa je nej lepou od tebe,« ga plebanoš šké tak bole po cerkveno zošoulati. »Ti nigdar v nebesa ne prideš.« »Leko, ka nej! Depa vi pa nigdar pošte ne najdete!« Če je plebanoš pošto najšo ali nej, od toga nigdar guča nej bilou. Je pa guč biu od toga, ka je eden plebanoš šou v špitale. Tam je na eni posteli ležo možakar, mejro je. Cejli je biu na mašine gor zakapčeni. Iz tejla v te mašine so vsefele cejvi bile napelane. Plebanoša so pouzvali, aj možakar slejgnjo spouved ma. Plebanoš skrak postele stoupi, možakara pita, če njemi šké kaj povedati. Možakar začne z lampami na velke zrak loviti. Tak sopi, kak bi plebanoši škeu kaj povedati. Gospoud eške bole kcuj k posteli stoupijo, vüjo kcuj betežikovim lampam dejejo. Možakar sopi pa li samo sopi. »Sin moj, če gučati več ne moreš, mi pa na paper napiši, ka mi škéš prajti,« povejo gospoud. Kak povejdano, tak napravleno. Betežnik sopi, zrak lovi, kuman, kuman njemi na paper napiše: »Sumar eden! Doj s cejvi stoupi! Vej si pa več ne morem odijavati!« Že kak malo vejkši pojbič mi je na vüje prišla tista šala, kak se že več nej najbole mladi plebanoš na potači, biciklini pela. Policaj ga gleda, kak tou staromi človeki dobro dé, tou, kak lepou vej potač ravnati. Na poštijo stoupi, plebanoša doj stavi. »Gospoud plebanoš, moram vam nika pripoznati. Dosta stari lidi na potači sam že vido, depa kak vi vejte pri tej lejtaj lepou picikli ravnati, takšo pa eške nej.« Plebanoš ta gor v neba pogledne, se prekriža, policaja pogledne pa njemi najbole po istini povej: »Policaj, tou pa vse zatoga volo, ka se gospoud Boug z meuv pelajo.« Kak plebanš tou povej, policaj že paper piše, štraf njemi napiše. »Tak, štraf de trbelo plačati! Dva se na potači ne smejta pelati!« Na, znouva je nikšen policaj naprej prišo. Gučijo, ka je tou najbole za istino bilou. Miki zahtevnejša branja. Med desetimi nominiranci za nagrado kresnik je tudi prekmurski rojak Evald Flisar z romanom Tam me boš našel, sicer pa je morala žirija prebrati več kot sto romanov, ki so lani izšli v Sloveniji. Iz Pomurja so doslej nagrado kresnik, ki jo podeljuje založniška Porabje, 7. maja 2015 hiša Delo, prejeli Feri Lainšček, Štefan Kardoš in Vlado Žabot (tudi pobudnik nagrade kresnik). Letšnji kresnik je 25. po vrsti, nagrajenec bo znan 23. maja, ko bo na ljubljanskem Rožniku v čast svojega in slovenskega romana prižgal kres in prejel nagrado 5 tisoč evrov. Ernest Ružič 5 Franc Bobovec – športni zbiratel Z Leonom Štukljem po papriko v Somboteu Gda človek nut staupi v ram Bobovcovih v prekmurski vesnici Dobrovnik, si tak brodi, ka je prišo v en športni muzej. »Začnilo se je pred več kak štiridesetimi leti, gda sam bio star 17 lejt. Te sam že rad šteu srbski Tempo. V tej športni novinaj je biu en takši tau, namenjeni vsem tistim, ka zberajo takše reči, ka so povezane s športom. Eden velki zbiratelov je bio tüdi Dušan Parađin iz Splita. Ges sam njemi piso in tüdi poslo značko (jelvény) vogrskoga fotbalskoga kluba Ferencváros, stero sam küpo v Badacsonyi v enom trafiki. Čiglij je tau nej bila takša taprava značka, takša, kak jih zberajo zbirateli, mi je on poslo eno rejsan lejpo emajlerano značko romunskoga kluba Progresul Bucuresti,« začne svojo pripovejst Franc Bobovec in povej, ka je prva leta samo značke zbero, največ fotbalskih pa tüdi od hokeja in ške drügih športov. Sploj dosta jih je na senjaj, pauleg Jugoslavije največ na Češkoslovaškom, küpo ali zamejno z drügimi zbirateli. »V Bratislavi sam tak spozno tüdi svetovno znanoga fotbalištarskoga golmana Planičko. Največ sam te menjavo slovenske in vogrske značke, do sterih sam najleži prišo,« pove sogovornik, steri pravi, ka ga ne smejm pitati, kelko značk ma, ka bi bila tau za njega kak zbiratela žalitev. Vörvlite mi, jih je pa rejsan dosta. »Najbole mi je pri srci značka fotbalskoga kluba SK Lendava, steri je bio ustanovleni davnoga leta 1903, samo eno leto po slavnom madridskom klubi Real. Mislim, ka sta zdaj ške samo dvej takši znački, eno ma klub, steri se zdaj zove Nafta 1903, eno pa ge,« se pohvali Bobovec, in mi pokaže fotbalištarske značke iz vsej rosagov na svejti. Nej pa so tü samo značke, vse stene so pune zastavic, tüdi takši bole velkih, stere ekipe vömenijo na tekmi. V omari pa je tüdi dosta labd, pa tüdi dresov, na sterih piše, steri igralec ga je meu oblečenoga na toj pa na toj tekmi. Dosta tej dresov so igralci, steri so na toj tekmi špilali, tüdi podpisali. Gé tüdi skim športnikom, Leonon Štukljem, steri je na najvekšij tekmovanjaj, svetovni prvenstvaj in olimpiski igraj daubo 20 medalj, od toga 8 zlati. Najvekšoga slovenskoga športni- Franc Bobovec med svojimi zakladi dosta takši, na sterij piše, ka je tau dres za Bobija, kak pajdaši radi zovejo Franca Bobovca: »Večkrat se zgodi, ka v športni novinaj prva vidim, ka piše na dresi, ka je tau za mene. Sploj moj velki pajdaš in tüdi velki zbiratel, nekdanejšnji golman rovaške reprezentance Mari- ka je svet dobro spozno 1996. leta, gda je bio kak najstarejši olimpijski zmagovalec pozvani na otvoritev olimpijskij iger v Atlanti. Na pitanje, kak sta se spoznala, Bobovec v smeji odgovori: »Ges sam njega že dugo pozno, samo on mene nej. Malo pred Štukljevim En tau zastavic, stere futbalerji davajo eden drugoma pred tekmo jan Mrmić, mi je dosta takši dresov spravo. Gnesden mi dosta lidí pomaga, sploj tisti, steri so mojo zbirko že vidli. To so domanji trenerji in nogometaši, pa tüdi iz drügij rosagov kaj dobim, nej samo iz Rovaške.« Sogovornik, steri je tüdi športni novinar, ma sploj dosta pajdašov med fotbaleri pa tüdi drügimi športniki. Pajdaš pa je bio tüdi z velkim sloven- stotim rojstnim dnevom je Madžarski olimpijski komite pripravo eno slavje (ünnepség), na steroga so škeli pozvati tüdi najstarejšoga eške živečoga olimpijskoga zmagovalca (győztes). Prosili so me, če ga ges pozovém po telefoni in ga v njihovom imeni povabim v Budimpešto. Tak sam si brodo, ka s toga nika nede, ali sam vseeno pauzvo gospoda Štuklja. On pa je na moje presenečenje (meglepetés) pravo, ka je že od 1936. leta nej bio več na Vogrskom, pa ka bi rad šau. Oni so te po naja poslali šofera, tak ka sam med potjo ške intervju leko napravo in dosta zanimivoga zvedo. V Budimpešti sam tüdi več kejpov napravo, tüdi te, gda je na enom stauci gimnastično vajo napravo,« pove sogovorniki, steri je počaščeni, ka je bio povableni tüdi na stauti rojstni den, steroga je Leon Štukelj ob prisotnosti predsednika Mednarodnoga olimpijskoga komiteja Juana Antonia Samarancha proslavlo v rodnon Novom mesti. Franc Bobovec je po tistom večkrat obisko slovenskoga olimpionika v Maribori, ednauk pa sta šla tüdi v Sombotel, gdé je Leon Štukelj najbole veseli bio, gda je za dar od profesora Karla Gadányija daubo papriko. »Lidija, njegva žena, je rada pri küjanji papriko, nej tisto krepko, liki ‚csemege’ nücala. K golaži ali bograči pa si je rad spiu kakše rdeče vino. Sploj je rad meu bikavér, zatau sam njemi tau med drügin dau tüdi kak dar za njegov rojstni den,« ške pove Bobovec, steri je v svoj omar na posebno mesto dau intervju s predsednikom Evroske nogometne zveze (UEFA) Michelom Platinijom, streroga je napravo te, gda je biu té legendarni francoski fotbaler na obiski v Prekmurji. »Ponosen sam tüdi na zastavico vogrske fotbalske zveze, stero so vöminili na eni zadnji tekem, na steri je prva kak je vujšo v Španijo, ške za vogrsko ekipo špilo Ferenc Puskás. Ge vse tau zbiram za svoje zadovoljstvo in veseldje. Vala mojoj ženi in obema mlajšima, steri so vsigder meli razumevanje za to mojo velko lübezen, stera je več kak hobi,« je ške pravo Franc Bobovec. Tekst in fotografiji: Silva Eöry Porabje, 7. maja 2015 … DO MADŽARSKE Predsednik vlade o smrtni kazni »Vlada si je prizadevala, da bi zaustavila naraščanje kriminala, temu je služila uvedba dejanske dosmrtne kazni, toda le-ta nima zadostne zadržne moči, zato moramo imeti na dnevnem redu vprašanje smrtne kazni,« je odgovoril na novinarsko vprašanje premier Viktor Orbán, ki so ga po umoru mladega dekleta v kiosku v Kaposváru spraševali, ali želi vlada kaj ukrepati proti kriminalu. Premier je z izjavo, ki je podrobneje ni pojasnil, dvignil precej prahu ne le med domačimi strankami, temveč tudi v Bruslju. Vse domače stranke – tudi provladni krščanski demokrati – zavračajo ponovno uvedbo smrtne kazni, ki bi posledično lahko ogrozila tudi članstvo Madžarske v Evropski uniji. Madžarska je namreč podpisnica vseh dokumentov, ki prepovedujejo smrtno kazen. Levo-liberalne opozicijske stranke menijo, da je izjava premiera na eni strani kost za glodanje, na drugi strani želi vladna stranka ponovno pridobiti volivce, ki jih je v zadnjih mesecih zgubila in ki so večinoma pristali pri stranki Jobbik. Stranka Jobbik je za ponovno uvedbo smrtne kazni, ki jo je leta 1990 odpravilo Ustavno sodišče. Od srednjih šol se je poslovilo okrog 79 tisoč dijakov Okrog 1. maja (četrtek, petek, sobota) so potekale valete po vseh madžarskih srednjih šolah, ko so se od svojih šol poslovili zadnji letniki, da bi v ponedeljek (4. maja) začeli z maturitetnimi izpiti. Običaj valet, ko se organizira svečana povorka dijakov zadnjih letnikov tudi po mestu, izvira iz mesta Selmecbánya (današnja Slovaška), kjer so se okrog leta 1870 na ta način poslovili od svojih šol dijaki gozdarske in rudarske akademije. (Sam izraz valeta izvira iz latinske besede valetans, ki pomeni poslovilec.) Kasneje se je navada razširila po vsej državi in se drži še danes. Pisni del maturitetnih izpitov bo trajal od 4. do 26. maja, ustni del pa od 4. do 26. junija. Letos se je na maturo prijavilo na Madžarskem 115 300 dijakov, ki bodo izpite opravili na 1172 srednjih šolah. 6 Biu je gnauk eden Veseli ansambel Vsigdar sem tau mislo, ka na našom tali, na števanovskom kraji, nej bilau ali samo malo muzikantov bilau, ansambla pa sploj nej. Pa te zdaj moram zvedeti, da že pomalek petdvajsti lejt odim po cejlom Porabji, ka v Števanovci smo tö meli eden ansambel, šteri se je tak zvau, ka »Veseli ansambel«. Kak pa zaka so ustanovili te ansambel, pa odkec je daubo ime, od tauga de nam Feri Bartakovič pripovejdo iz Števanovec. Zaka ranč on? Zato, ka on je biu eden med muzikantov, šteri so v taum ansambli špilali. - Tau sem vedo od vas, ka ste dobri nogometaš (focista) bili, dobri ključavničar (lakatos) ste, dosti muzike poslüšate v radioni, pa če je tak, ešče spejvate tö. Dapa tau, ka ste vi meli eden ansambel, gde ste špilali, tau sem samo zdaj zvedo. »Tau je Šporanoma Matjaša napamet prišlo, ka napravi eden ansambel, zato ka on je v Varaša v pihalni godbi špilo. Tak je te šestdesetsedmoga vküpstano ansambel, sprvoga nas je pet bilau, sledkar smo te že samo štirdje ostali.« - Naletja je bilau te muzikante vküppobrati? »Tej so te že vsi špilali, Matjaš je sprvoga na fudi igro, potistim na tropenti, naslejdnja pa na saksofoni.« - Vi ste na sterom instrumenti špilali? »Dja sem na fudi igro, sledkar sem pa za bobene vseu.« - Fude pa bobeni so zato fejst daleč kraj eden od drügoga, nej? »Če maš posluh pa čütiš ritem, te se tau nika ne šte, na šterom inštrumenti špilaš. Zoli Krajcar je ešče z nami špilo, on tö na saksofoni. Najbola mladi je pa med nami fudaš biu Nandi Šlemer.« - Vi ste kak začnili špilati? »Dja sem se najprvin na fude navčo špilati, štere so na gumbe bile, samo mi smo trgé fudaške bili. Te smo se tak pogaudili, ka eden fu- daš ostane, zato dja sem na bobeni začno špilati, Matjaš pa sprvoga na tropenti. Kak sem že pravo, Zavec nas je nagučo, pa te tak smo začnili špilati, dapa nej tak nagnauk, sprvoga smo samo probali trikrat na keden. Sprvoga pri Matjaša doma, sledkar pa spodkar v krčmej smo dobili mesto, tašoga reda večer do desete smo špilali, zato ka puna krčma bila, šteri so samo zavolo nas tam sejdli.« - Kak ste si menje vöodbrali, kak aj se ansambel zove? »Tau je tak bilau, ka na boben je gornapisano bilau, ka Veseli ansambel, mi smo tau vidli pa tak smo si vözmislili, ka te našo menje tö tau baude, tak smo te Veseli ansambel gratali.« - Gda ste si tak zmislili, ka že špilate tak dobro, ka leko vzemete veselico ali edno gostüvanje? »V krčmej smo dosta probali pa naslejdnje je že tak bilau, ka sploj dobro šlau. Te smo tau prajli, ka če do nas prosili, te vzememo veselice ali če trbej, te še gostüvanje tö. Samo ešče prvin kak bi veselice leko vzeli, najprvin kak muzikanta so nas registrirali pa izpit (vizsga) smo mogli naprajti v Somboteli, ovak bi nej dobili dovoljenje za veselice.« - Kak je vögledalo tau registriranje v Somboteli? »Kak je restavracija Savaria bila, ta smo mogli titi, tam je biu izpit. Bila je pet članska žirija, pa tam pred njimi smo mogli po ednom špilati, vsakši na svojom instrumenti.« - Ka je vam tam trbelo špilati? »Predpis je biu, ka si mogo špilati en valček, tango, nika hitroga, nika tašo pomalo, pa eno popevko (táncdal). - Vsakšoma se je posrečilo? »Vsakšoma se je posrečilo pa so nas registrirali. Več vekši ansamblov - kak Makoš banda pa Šoóša ansambel so tistoga reda ešče nej meli te dokumente, dapa mi smo je mogli naredti zato, ka nas so vsigdar dregali, vejn zato, ka so nevoškeni bili. Te dokumente, gda si dovoljenje proso, je tistoga reda gospaud Standor Tibor vödavo v Varaši v kulturnom daumi. On je nam pravo, ka on nam tanapravi, aj leko te izpit napravimo, pa te nemo meli več niše nevaule, nedo nas mogli več glasiti. Drügi so nevoškeni bili, gda smo mi tau registracijo dobili, ansambel Makoš je trikrat ali štirikrat üšo pa so ga itak nej mogli napravti, nam se je tau prvo paut posrečilo.« - Potejm so se te začnila ve- selice pa gostüvanja? »Dočas smo že tö dosta veselic pa gostüvanj meli, če ranč smo nej meli papirov. V Ritkarovci Šerfeca, Joškana Zrima, v Andovci Djauskoj Irinki, v Števanovci Zidara, na Gorenjom Seniki, v Farkašovci, veselice smo pa špilali cejlak do Rábagyarmata. Tistoga reda si se mogo podkovati, če si na gostüvanji igro, zato ka tau je dvej, tri dni trpelo, spati si pa nej mogo. Tak se je tau zgaudilo na Gorejnjom Seniki, gda se je edna ženila, če dobro vejm, te se je Ropoš zvala, pa niši sodak go je vzejo. V soboto se je začnilo gostüvanje pa pondejlek večer smo tak njali. Vejš, ka je tau bilau, telko igrati, dapa vö smo zdržali. V ciglencaj gda so részesedés (premije) vöplačüvali, ta so nas vsigdar zvali. Tam so do zazranka plesali, tam je nej trbelo plačati nej za djesti pa nej za piti, vse je za šenki bilau. Vejš, ka je tam bilau, do zazranka so že vse vküperstrli, stauce pa stole.« - Kakšni repertoar ste meli, ka vse ste igrali? »Ka so tistoga reda naute bile, té smo mi vse igrali, najbola ka so na táncdalfesztivali (festival popevk) spejvali. - Pa narodno zabavne? »O, najbola so te šle, kak vogrske tak slovenske. Na gostüvanjaj so se tašim nautam najbole veselili.« - Slovenske naute kak ste se navčili? »Tistoga reda, ka smo taše lejpe slovenske naute po radijoni poslüšali, najbole polke, tiste smo te na magnetofon gorvzeli, pa te tak smo se navčili. Med tejmi nautami smo vse zato nej spejvali, samo igrali, dapa dosta je bilau, stere so tekst tö mele.« - Sto je spejvo med vami? »Vsakši je dober glas emo med nami, tak smo spejvali, Porabje, 7. maja 2015 ka gnauk eden, gnauk drugi, kak je ranč prišlo.« - Kelko časa je trbelo, ka ste se navčili edno nauvo nauto? »Mi smo se edno nauto tak po posluhi v pau vöri navčili, dapa mi smo note (kotta) tö poznali, znali smo je šteti pa pisati tö.« - Te leko povejmo, ka vsi, ka ste muzikanti bili, ste absolutni posluh meli. »Rejsan je tak bilau, če smo kakšno dobro nauto čüli, štera se je vsakšoma vidla, te par minutov, pa smo go že igrali tak, ka vse je štrmelo.« - Kak tau, ka tak naglo je te vaš ansambel razpadno? »Tak sedem lejt smo vküper špilali, dja sem se oženo, sledkar Matjaš Zavec sedemdesetpetoga leta pa odišo na Ozmánbük, pa te tak je ansambel razpadno.« - Dostakrat vam napamet pride te vaš ansambel? Nega tašoga dneva, tau ne moreš pozabiti, zato ka tau je za nas velko veseldje bilau. Sploj lejpe spomine mam s tista lejta. Taši spomini so, da smo zazranka na oslici špilali na gostüvanji. Zato ka tau bila šega, gda so doma ram pucali, te so nas na oslico poslali špilat. Ali gda smo na Gorenji Senik šli na gostüvanje špilat, tau je vzima bilau. Inštrumente smo že s kauli prejšnji den odpelali na Senik, mi pa te drügi den, ka smo šli, samo velki snejg je dolaspadno. Batjin Toni z Verice je pejški üšo prejk po goštji na Senik, mi pa z buson v Varaš, od tistac pa tö pejški, zato ka tak velki snejg spadno, ka bus že tadale nej pelo. Mi smo samo na ausmo vöro prišli na Senik, gostüvanje se je pa že v petoj vöri začnilo, tak ka srmak Toni je dočas sam mogo špilati na saksofoni.« Karči Holec 7 Zakoj, zakoj? Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU SLOVENŠČINE 24. aprila je v Monoštru v organizaciji državnega Inštituta za razvoj šolstva (inštitut ima sedež v Budimpešti, za berejo madžarske knjige, ker so bolj zanimive… Ko bi vi, dragi učenci, vedeli, koliko krasnih, primernih prav za Zakoj voda doj teče Mali Peter že vej, kak se mujvati trbej. Ato pa mamo več ne spitava, zakoj se človek moujvati mora. Eden den se mujva. Mujva se, kak se mujvati trbej. Zvün toga se njemi po njegvoj staroj šegi znouva pitanja gor postavlajo. Najprva se njemi, brž po tejm pa že ati, zmejs mami tö. »Zakoj,« eške cejli moker nut v künjo vdari. Gleda ga ata, pogledne ga eške mama. Mali Peter stodji srejdi künje, doj z nousa njemi na pod kraple vode tečejo. »Zakoj voda doj teče,« si z rokou zbriše moker naus. Zakoj voda doj teče pa nej ta gor?« Nebesko žmetno pitanje! Kak aj steri od starišov malomi Petri kaj nazaj povej? Kak aj njemi kaj povej, ka de od njiva mala nevoula tou razmejla? Prvi se ata k toum žmetnom deli kcuj vzeme. »Peter,« ata začne najbole pomalek. »Voda vsigdar nikan doj teče. Samo si naš potok pogledni! Un vsigdar tadoj teče. Un nigdar gor ne teče. Pa je skur z tou vodou iz naše pipe ranč tak.« »Zakoj?« »Zatoga volo, ka je voda žmetna. Tak una vsigdar nikan doj teče, nej pa vznak,« mama tou ne povej najbole pomalek. »Zakoj? Škem pitati, zakoj pa tista mlaka tam na kraji vesi nikan ne teče,« mali Peter načne nouve nevoule. »Mlake nikan ne tečejo. Nikan ne morejo tečti,« je ata gvüšen v tou, kak je zdaj konec s tou vodou. Depa neje eške vse pri kraji. Ne more biti, če pa glava maloga Petra mele tadale. Brodi tadale. »Zakoj pa? Zakoj pa mlaka neške nikan ta tečti,« mali Peter šké znati vse pa eške več od vsega toga. Ata si zbrodi nika trno čednoga. Vzeme eno malo vekšo sklejco. Nut vodou natoči pa na sto deje. Zdaj sinej dun povej, kak tou dé. »Peter, ta voda v sklejci je kak ena takša mlaka. Vidiš? Nikan ne more tečti. Voda iz mlake nikan ne more oditi. Tou pa zatoga volo, ka je nut zaprejta. Potok je samo z dva kraja nut zaprejti, dva brga ma. Zatoga volo un leko teče. Un leko, mlaka pa ne more.« Tak, tou bi zdaj zavole moglo biti. Tak bar se pogledneta ata pa mama. Depa mali Peter vej, kak trbej tadale. Tisto sklejco v obé roké vzeme. Jo zdigne doj s stoula pa jo po podi tavlegé. Mama skur skriči, ata se za glavou drži. »Zakoj,« pitanje skur taskriči mama. »Zatoga volo, ka mlaka tö leko tasteče. Ranč tak kak potok. Samo malo njoj pomočti trbej. Tak vsikša mlaka leko ranč tak naredi, kak potok dela,« zgotouvi svoje tumačenje mali Peter. Je zgotouvo svoje tumačenje. Potejn pa se je eške dugo spitavo: »Zakoj?« Zakoj ranč un mora tisto vodou gor brisati, nej pa njegva mama. Miki Roš Učenci in učitelja (Laci Domjan in Beata Bajzek) pred tekmovanjem šolstvo slovenske narodnosti pa skrbi Agota Kállay) potekalo že tradicionalno tekmovanje v znanju slovenskega jezika in književnosti ter spoznavanju slovenstva. Kot že nekaj let so tudi tokrat bili udeleženci samo z DOŠ Jožefa Košiča z Gornjega Senika in z DOŠ Števanovci, in sicer sedmo- in osmošolci. Pred časom so na šolah opravili pisni del tekmovanja. Najboljši trije učenci z vsake šole so bili vabljeni na zaključni ustni del – skupno je tako bilo 6 tekmovalcev. Vsi so tekmovali v znanju slovenskega jezika in književnosti, 3 števanovske osmošolke pa so se preizkusile še v spoznavanju slovenstva. Začeli smo s tekmovanjem v znanju slovenskega jezika in književnosti. Učenci so najprej predstavili vsebino slovenske knjige, ki so jo prebrali, za drugi del pa so izžrebali temo, o kateri so govorili (Družina, Šola, Prazniki, Konjički in prosti čas…) po predhodni kratki pripravi. Pri literarnih delih, ki so prevladovala, še vedno vodijo črtice Ivana Cankarja; to je sicer lepo, toda – gospodje učitelji, ni za trinajstletnike malo prezahtevno? Ja, učenci so rekli, da raje vas, in zanimivih knjig obstaja tudi v slovenščini, a vi ne veste zanje… Drugi del je bil bolj na kožo pisan učencem, ki se z danimi temami ukvarjajo že od vstopa v šolo. Pri nekaterih boljši. Rezultati pisnega dela so se prišteli ustnim in slika je bila naslednja: 1. mesto je dosegla Patricia Doncsecz z DOŠ Števanovci, 2. je postala Melánia Grebenár z DOŠ Gornji Senik, 3. je bila Laura Nikol Bedi iz števanovske šole, od 4. do 6. mesta pa so se zvrstili: Zsófia Bunderla, Ábel Csuk (DOŠ Gornji Senik) in Vanessza Horváth (DOŠ Števanovci). Iz spoznavanja slovenstva so tekmovale samo 3 števanovske učenke. Tudi tu sta bila dva dela; v prvem so tekmovalke odgovarjale na splošna vprašanja o Porabju, Železni županiji in matični državi Sloveniji. V drugem delu so predstavile mini projektno nalogo, ki so jo vsaka zase pripravile s pomočjo različnih virov vnaprej (tradicionalne jedi, predstavitev Porabja turistom). 1. mesto Skupna slika po razglasitvi rezultatov, (z leve) Ábel Csuk, Zsófia Bunderla, Patricia Doncsecz, Vanessza Horváth, Laura Nikol Bedi in Melánia Grebenár tekmovalcih nas je prijetno presenetilo, da so vmes uporabili tudi kakšno narečno besedo, kar pomeni, da komunicirajo v družini še s kom, ki govori narečje. Učenci so se po predstavljenem sodeč zelo trudili, veliko pripravljali, škoda, da so se začutile težave, čim smo postavili podvprašanja. Kljub vsemu so tekmovalci pokazali veliko znanja. Ker pa je to tekmovanje, smo se v žiriji morali odločiti, kdo je naj- Porabje, 7. maja 2015 smo prisodili Lauri Nikol Bedi, 2. mesto je dosegla Vanessza Horváth, 3. pa je bila Patricia Doncsecz. Na takih tekmovanjih se pravo (ne)znanje jezika pokaže prav v podvprašanjih, zato že dolga leta opozarjamo učitelje: Govorite več in pogosteje z učenci slovensko! Vsem tekmovalcem čestitam za pogum in uspeh na tekmovanju! Valerija Perger PETEK, 08.05.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 12.00 SVETO IN SVET: ARHIVI BREZ PREDZNAKA (PREGLEDNA RAZSTAVA SLOVENSKE ARHIVSKE DEDIŠČINE), 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 PRESNETO ŠTIRINAJSTO: FEBRUAR: VALENTINOVO, AVSTRALSKA MLADINSKA NADALJEVANKA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 PUJSEK BIBI: SNEŽAK, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 POZABLJENI SLOVENCI: ŠTEFAN KOVAČ, 20.30 DRŽAVNA PROSLAVA OB 70. OBLETNICI KONCA II.SVETOVNE VOJNE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: JE PRIJAZNOSTI ODKLENKALO? 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL PETEK, 08.05.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.35 UGRIZNIMO ZNANOST: KAKO LETIJO PTIČI? ODDAJA O ZNANOSTI, 15.35 SLOVENCI V ITALIJI, 16.10 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: REŠEVANJE TEMPELJSKEGA MESTA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.40 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 17.10 ŽOGARIJA, 17.45 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 18.35 AVTOMOBILNOST, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 RABIN IN NEMŠKI ČASTNIK, IZRAELSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 PODOBA PODOBE: VLADIMIR MAKUC, 21.20 OSIVELI PRIJATELJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.50 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.40 BALADA O VOJAKU, SOVJETSKI FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL *** SOBOTA, 09.05.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 ŠKOLJKE, NOVCI, VKNJIŽBE – ZGODOVINA DENARJA, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 14.20 PARADIŽ (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.15 SOVE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.55 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: BRAZILIJA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O PETROVI SKRIVNI ODPRAVI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 NE SE HECAT’, 21.30 TERAPIJA, AMERIŠKI FILM, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 SCOTT IN BAILEY (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.20 OZARE, 0.25 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SOBOTA, 09.05.2015, II. SPORED TVS 8.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 10.00 CITY FOLK - OBRAZI MEST: ZAGREB, 10.25 POLNOČNI KLUB: JE PRIJAZNOSTI ODKLENKALO? 11.35 DRŽAVNA PROSLAVA OB 70. OBLETNICI KONCA II.SVETOVNE VOJNE, 12.50 NAŠA BO LETOS POMLAD (KAJUH), DOKUMENTARNI FILM, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KATALONIJE - KVALIFIKACIJE, 15.15 VIKTORJI 2014, 17.15 AVTOMOBILNOST, 17.55 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: DOMŽALE:LUKA KOPER, 20.00 ENI IN DRUGI, FRANCOSKI FILM, 22.55 ARITMIČNI KONCERT - BRENCL BANDA, 0.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.30 ZABAVNI KANAL *** NEDELJA, 10.05.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: DOSTOJANSTVO ČLOVEKA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, 85 LET SLAVKA AVSENIKA, 15.10 UMETNIK, FRANCOSKO-BELGIJSKO-AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.20 Z VRTA NA MIZO, 18.40 MUK: DARILO ZA ROJSTNI DAN, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA: AVDICIJA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 TO NAŠE ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 21.30 INTERVJU: KEITH LOWE, 22.25 POLŽI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 OBLAST (II.): 13. DEL: ZADNJI DELAVEC, DANSKA NADALJEVANKA, 0.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.55 DNEVNIK, 1.20 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL NEDELJA, 10.05.2015, II. SPORED TVS 7.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 7.25 UGRIZNIMO ZNANOST: KAKO LETIJO PTIČI? ODDAJA O ZNANOSTI, 7.50 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJ, 8.25 ŽOGARIJA, 8.50 RAD IGRAM NOGOMET, 9.30 KOROŠKA POJE 2015 – PESEM SI IN POEZIJA, 10.30 7. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE: GŠ MOSTE - POLJE, GŠ GORNJA RADGONA, GŠ KRANJ, GŠ CELJE, 11.20 VESLANJE: SVETOVNI POKAL, PRENOS Z BLED, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KATALONIJE, 16.10 VESLANJE: SVETOVNI POKAL, 17.40 ŠPORTNI IZZIV, 18.20 AVTOMOBILNOST, 18.50 MESTO NA ROBU, DOKUMENTARNI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SKRIVNOSTI GLASBE: ODVISNOST IN TIŠINA, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 20.25 POMLADNE NOČI, SAMOSPEVI L. M. ŠKERJANCA: MONIKA BOHINEC, MEZZOSOPRAN IN LECH NAPIERAŁA, KLAVIR, 21.00 POD SVOBODNIM SONCEM, 21.30 FOYLOVA VOJNA (VIII.): KROG VEČNOSTI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 23.00 HITLERJEVI OTROCI, NEMŠKO-IZRAELSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.20 ARITMIČNI KONCERT BRENCL BANDA, 1.25 ZABAVNI KANAL *** PONEDELJEK, 11.05.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: JE PRIJAZNOSTI ODKLENKALO?, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: ILIJA TROJANOW: ODVEČNI ČLOVEK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: SNEG OBOŽUJEM IN MI JE VŠEČ, RISANKA, 18.2 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PLATFORMA, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFO-KANAL PONEDELJEK, 11.05.2015, II. SPORED TVS ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.20 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR LESARSTVA, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.50 OBZORJA DUHA: DOSTOJANSTVO ČLOVEKA, 14.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.05 PRAVA IDEJA! 15.35 VIKEND PAKET, 16.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.15 RABIN IN NEMŠKI ČASTNIK, IZRAELSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.10 POKLIČITE BABICO (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: BESI, RUSKA NADALJEVANKA, 21.00 ZLOČINI V WALESU (I.), ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.40 ELENA, RUSKI FILM, 0.25 ODPRTA KNJIGA: ILIJA TROJANOW: ODVEČNI ČLOVEK, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI KANAL *** TOREK, 12.05.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSK NADALJEVANKA, 12.10 DUHOVNI UTRIP, 12.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 15.40 VIKI VIJAK: BARKA GRE NA IZLET, 15.50 BINE: ČASOPIS, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA, 16.15 PLATFORMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: OLIVIJINO KRIŽARJENJE, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 OBUPANI STARŠI (I.): DRUŽINSKA SOLIDARNOST, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 20.45 POZABLJENI SLOVENCI: IVAN ORAŽEN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: MARIJA ŽEBOT, 1.05 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.35 DNEVNIK, 2.00 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFO-KANAL, TOREK, 12.05.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 SLOVENSKI POZDRAV, 85 LET SLAVKA AVSENIKA, 15.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.45 CITY FOLK - OBRAZI MEST: PONTA DELGADA, 16.15 MOSTOVI HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 16.45 NE SE HECAT’, 18.05 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: BRAZILIJA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 POLICIJA, FRANCOSKI FILM, 23.25 PLESNI VEČER: DEŽ - ANNE TERESA DE KEERSMAEKER, PLESNA PREDSTAVA IZ PARIŠKE OPERE, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI KANAL *** SREDA, 13.05.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, 11.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 12.00 MEDNARODNA OBZORJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: KEITH LOWE, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ ŽELEZNIKI IN OŠ LEDINA, LJUBLJANA, KVIZ, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: »RASTNI« KRUHEK, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ELEGANCA JEŽA, FRANCOSKO-ITALIJANSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.30 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 13.05.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 ALPE-DONAVAJADRAN, 14.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.55 RAD IGRAM NOGOMET, 15.30 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR INFORMATIKE, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.05 TOČNO POPOLDNE, 17.05 Z VRTA NA MIZO, 17.30 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 18.00 ŠKOLJKE, NOVCI, VKNJIŽBE – ZGODOVINA DENARJA, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.55 KOŠARKA: DRŽAVNO PRVENSTVO (M), POLFINALE, 21.45 ŠPORTNI IZZIV, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 NEIZOBRAŽENI PRESTOPNIKI, ANGLEŠKO-ITALIJANSKO-FRANCOSKI FILM, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 ZABAVNI KANAL *** ČETRTEK, 14.05.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.50 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNA ODDAJA, 12.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.35 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO, 14.2 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST: ALI LAHKO NAŠA KOŽA ZDRAVO PORJAVI?, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 NUKI IN PRIJATELJI: POŽREŠNA PRIJATELJICA, RISANKA, 18.15 TINKA IN ŽVERCA: ŽVERCA IMA ROJSTNI DAN, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST: ALI LAHKO NAŠA KOŽA ZDRAVO PORJAVI?, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL ČETRTEK, 14.05.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 ODPRTA KNJIGA: ILIJA TROJANOW: ODVEČNI ČLOVEK, 9.45 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.20 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: BRAZILIJA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.20 HITLERJEVA BIBLIJA, DOKUMENTARNI FILM, 16.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 16.50 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATÁRTALAN, 17.30 PRIČEVALCI: MARIJA ŽEBOT, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 XXI. GENERACIJE ZNANOSTI ZRC SAZU, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: FIORENTINA : SEVILLA, POLFINALE, POVRATNA TEKMA, 22.55 WODEHOUSE V IZGNANSTVU, ANGLEŠKI FILM, 0.20 AVTOMOBILNOST, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 ZABAVNI KANAL Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: [email protected] ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Člani gledališča KU-KUC se bodo predsatvili z gledališko predstavo KJE JE NOSEK za najmlajše gledalčke. Predstava bo 7. maja 2015, ob 10. uri v Slovenskem domu v Monoštru. Na predstavo Vas vabi Zveza Slovencev na Madžarskem! POZVANJE Slovenska zveza vas v torek, 12. majuša 2015, v 16.00 vöri vabi na PREKMURSKO PESNIŠKO POGUČAVANJE s pesnikom TINETOM MLINARIČOM, s sterim de se pogučavo novinar ERNEST RUŽIČ. Srečanje bau v Slovenskom kulturnom in informativnom centri v Varaši. MEGHÍVÓ A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja IRODALMI BESZÉLGETÉSÉRE, melyre 2015. május 12-én (kedden) 16.00 órakor kerül sor Szentgotthárdon a Szlovén Kulturális és Információs Központban. TINE MLINARIČ muravidéki költővel ERNEST RUŽIČ újságíró beszélget. VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem vas prisrčno vabi na predstavitev dokumentarnega filma avtorja Jánosa Erdélyija A NYOMSÁVON. (Dvodelni madžarski dokumentarec o železni zavesi). Projekcija bo 8. maja 2015, ob 18. uri v konferenčni dvorani Slovenskega doma v Monoštru. Gost večera bo režiser János Erdélyi. Prisrčno vabljeni! MEGHÍVÓ A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Erdélyi János: A NYOMSÁVON (2013) című kétrészes dokumentumfilmjének bemutatójára, melyre 2015. május 8.-án 18. órai kezdettel kerül sor a Szlovének Háza konferencia termében. A bemutató vendége: Erdélyi János rendező Mindenkit szeretettel várunk!
