Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013
Transcription
Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013
POROČILO O ČRPANJU SREDSTEV EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2007–2013 za Cilj Konvergenca obdobje januar 2015 - junij 2015 Ljubljana, julij 2015 Stran 1 od 33 VSEBINA 1. CILJ Konvergenca – pregled črpanja evropskih sredstev .................................................... 5 1.1 Uvod................................................................................................................................... 5 1.2 Ključni poudarki ................................................................................................................ 5 1.3 Pregled črpanja evropskih sredstev ................................................................................. 8 1.3.1 Finančni podatki na področju črpanja v celotnem programskem obdobju januar 2007 – junij 2015 ...................................................................................................................... 8 1.3.2 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov ............................ 9 1.3.3 Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture ........................ 11 1.3.4 Operativni program razvoja človeških virov ........................................................... 14 1.3.5 Napovedi zahtevkov za povračilo (ZzP) v 2015 in 2016 ......................................... 16 1.3.6 Izvajanje v letu 2015 ................................................................................................ 18 1.4 Aktivnosti / ukrepi za izboljšanje črpanja ........................................................................... 24 SEZNAM TABEL Tabela 1 Podatki o črpanju evropskih sredstev po posameznih operativnih programih in skupaj, obdobje 1.1.2007 do 30.6.2015 ................................................................................................... 8 Tabela 2 Stanje OP RR na dan 30.6.2015 po razvojnih prioritetah .............................................. 9 Tabela 3 Napredek na OP RR v zadnjem tromesečju.................................................................. 9 Tabela 4 Črpanje OP RR po letih .............................................................................................. 11 Tabela 5 Stanje OP ROPI na dan 30.6.2015 po razvojnih prioritetah ........................................ 11 Tabela 6 Napredek na OP ROPI v zadnjem tromesečju ............................................................ 12 Tabela 7 Črpanje OP ROPI po letih ........................................................................................... 13 Tabela 8 Stanje OP RČV na dan 30.6.2015 po razvojnih prioritetah.......................................... 14 Tabela 9 Napredek na OP RČV v zadnjem tromesečju ............................................................. 14 Tabela 10 Črpanje OP RČV po letih .......................................................................................... 15 Tabela 11 Napovedi ZzP-jev po operativnih programih/skladih ................................................. 16 Tabela 12 Prikaz črpanja sredstev po mesecih v letu 2015 / kumulativno.................................. 18 Tabela 13 Napredek pri realizaciji izplačil v zadnjem mesecu (31.5.2015 / 30.6.2015) .............. 19 Tabela 14 Izplačila glede na veljavni proračun .......................................................................... 20 SEZNAM SLIK Slika 1 Grafični prikaz stanja črpanja na OP RR ........................................................................ 10 Slika 2 Grafični prikaz stanja črpanja na OP ROPI .................................................................... 12 Slika 3 Grafični prikaz stanja črpanja na OP RČV ..................................................................... 15 Slika 4 Razkorak med vsemi izplačili iz državnega proračuna (ZzI) in predloženimi zahtevki za povračilo na MF (ZzP) ............................................................................................................... 22 SEZNAM PRILOG Priloga 1: Izvajanje Akcijskega načrta, 30.6.2015 ...................................................................... 28 Stran 2 od 33 OPREDELITEV IZRAZOV Izraz Pomen OP OP RR OP RČV OP ROPI RP PU OU PT sistem ISARR operativni program Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov Operativni program razvoja človeških virov Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture razvojna prioriteta prednostna usmeritev organ upravljanja posredniško telo informacijski sistem za spremljanje, poročanje in izvajanje operativnih programov razpoložljiva sredstva evropske kohezijske politike za celotno obdobje 2007-2013 iz naslova cilja Konvergenca (EU del) vir financiranja OP: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS) vrednost potrjenih operacij potrjen projekt ali skupina projektov, ki jo izvaja eden ali več upravičencev, ali potrjen program, ki ga izvaja upravičenec za doseganje ciljev razvojne prioritete oseba zasebnega ali javnega prava, ki je odgovorna za izvedbo operacije izplačila iz državnega proračuna način izbora operacij: javni razpis/javno povabilo in neposredna potrditev operacij t.i. sistem zalaganja kohezijskih sredstev iz proračuna RS, kar pomeni, da se izplačila iz proračuna RS upravičencem vršijo v skladu s slovensko zakonodajo (30-dnevni plačilni rok) ter se povračila v državni proračun izvršujejo naknadno in neposredno na plačila ne vplivajo zahtevek za izplačilo posredovani zahtevki za povračilo na MF, PO certificirani zahtevki za povračilo posredovani na Evropsko komisijo izdatki iz naslova sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko, sredstev občinskega proračuna in ostalih javnih virov financiranja, ki: so dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno oz. za storitve, ki so bile izvršene in so v skladu s cilji operacij in se jih dokazuje z računovodskimi listinami oz. listinami enake dokazne vrednosti ter morajo biti v skladu z veljavnimi pravili EU in nacionalnimi pravili pravilo n+3 (veljavno za leta 2007-2010) in pravilo n+2 (veljavno za leta 2011-2013) pomeni, da je potrebno dodeljena sredstva s strani EU za posamezno leto in posamezen sklad v okviru operativnega programa porabiti najkasneje v treh oz. dveh letih, ki sledijo konkretnemu posameznemu letu. V primeru, da državi to ne uspe, Komisija izvede »decommitment« za višino nepredloženih zahtevkov za plačilo, dodeljena sredstva so s tem državi članici trajno odvzeta organ upravljanja je na podlagi sklepa Vlade RS z dne 11.10.2012 izvedel ukrep t.i. dodatnih pravic porabe, s katerimi je dodelil več sredstev, kot je razpoložljivih pravic porabe po veljavnem operativnem programu in sicer z namenom, da bodo tudi v primeru ne realizacije ali odpovedi kakšnega projekta še vedno lahko EU sredstva črpana 100% Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad pravice porabe skladi kohezijske politike dodeljena sredstva operacija upravičenec realizacija instrument predfinanciranje ZzI registrirani ZzP certificirani ZzP upravičeni javni izdatki n+3/n+2 dodatne pravice porabe (overcommitment) SVRK Stran 3 od 33 MF MIZŠ MZI MOP MK MZ MJU MNZ MP MDDSZ MGRT Ministrstvo za finance Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za infrastrukturo Ministrstvo za okolje in prostor Ministrstvo za kulturo Ministrstvo za zdravje Ministrstvo za javno upravo Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za pravosodje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Stran 4 od 33 1. CILJ Konvergenca – pregled črpanja evropskih sredstev 1.1 Uvod Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013 za obdobje januar 2015 - junij 2015 navaja presek stanja na dan 30. junij 2015 na področju črpanja sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013 ter podaja aktivnosti izvedene v obdobju januar 2015 - junij 2015 v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR), Operativnega programa razvoja človeških virov (OP RČV) in Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI). V Poročilu je predstavljen tudi napredek pri črpanju EU sredstev od 1. 1. 2007 do konca junija 2015. Podrobne informacije so na voljo na: www.svrk.gov.si/si/kako_crpamo_eu_sredstva/. Poročilo je pripravljeno na osnovi podatkov SVRK in ministrstev vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike: MIZŠ, MZI, MOP, MK, MZ, MJU, MP, MDDSZ, MGRT ter MF. Poročilo vsebuje pregled črpanja evropskih sredstev in aktivnosti ter ukrepov za izboljšanje črpanja. Podrobnejši pregled črpanja sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013 je predstavljen v nadaljevanju poročila za leto 2015 (stanje 30. 6. 2015). 1.2 Ključni poudarki - - Pospešitev izvajanja in spremljanja projektov programskega obdobja 2007–2013 ter posledično zaključitev programskega obdobja 2007–2013 brez »izgubljenih« sredstev evropske kohezijske politike; v tem okviru predvsem: dosledno izvajanje akcijskega načrta, ki sta ga evropska komisarka za regionalno politiko Corina Crețu in ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj potrdili na sestanku 22. 1. 2015 v okviru pobude za zmanjševanje tveganj črpanja sredstev EU programskega obdobja 2007–2013 (t.i. “Implementation Task Force”). Akcijski načrt je podlaga za spremljanje aktivnosti v letu 2015 za zagotovitev 100 % izkoriščenosti sredstev iz OP RR in OP ROPI na koncu leta 2015; spremljanje projektov, s poudarkom na spremljanju kritičnih projektov; tekoča priprava zahtevkov za povračilo – zmanjševanje razkoraka med izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo; priprava spremembe OP ROPI 2007–2013; izboljšanje administrativne usposobljenosti za črpanje EU sredstev. V prvem polletju leta 2015 sta se na svojih rednih sejah sestala: Nadzorni odbor za OP RR in OP ROPI za obdobje 2007–2013 in Nadzorni odbor za OP RČV za obdobje 2007–2013. Člani nadzornega odbora so se seznanili z izvajanjem operativnih programov in med drugim tudi potrdili Letna poročila za leto 2014 za vse tri operativne programe iz katerih je razviden tudi napredek, ki ga je Slovenija dosegla z evropskimi sredstvi in sicer na naslednjih področjih: Stran 5 od 33 1. Spodbujanje podjetništva, inovativnosti, tehnološkega razvoja, investicij v visokošolskoraziskovalno infrastrukturo in investicije v izgradnjo širokopasovnih povezav ter turistično infrastrukturo Doseženi cilji a) V okviru spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti je bilo z neposrednimi subvencijami podprtih 3.101 majhnih in srednjih podjetij, ki so prispevala k ustvarjanju 5.714 novih bruto delovnih mest in rezultirala v 1.388 inovacijah in patentih ter povečanju dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih prejemnikih sredstev. S sofinanciranimi projekti je bilo spodbujeno za 1,75 milijarde EUR zasebnih vlaganj. Z vzpostavitvijo instrumenta tveganega kapitala se je v Sloveniji izoblikoval trg tveganega kapitala na katerem sedaj delujejo 4 družbe tveganega kapitala, ki so ustvarile preko 25 investicij v podjetja. V okviru instrumentov finančnega inženiringa je bilo podprto tudi več kot 1.800 podjetij z dolžniškimi viri (garancije za kredite s subvencionirano obrestno mero). S projekti centrov odličnosti in kompetenčnih centrov se je v Sloveniji vzpostavila močna povezava in sodelovanje med raziskovalnimi institucijami ter gospodarskimi subjekti. b) V okviru investicij v visokošolsko-raziskovalno infrastrukturo in investicij v izgradnjo širokopasovnih povezav so rezultati vidni predvsem na področju IKT in pri dokončanju izgradnje treh visokošolskih institucij in dveh raziskovalnih institucij. Od visokošolskih institucij so dokončani projekti: novogradnja Medicinske fakultete, Univerza Maribor in novogradnja Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani (skupaj 2 preko 56.000 m bruto površin, slednji dve sta omogočili vpis že 1.000 študentov), od raziskovalnih institucij pa: Novogradnja Preglovega raziskovalnega centra Kemijskega inštituta in Izgradnja objekta Inštituta za biokemijo (IBK) in Inštituta za biologijo celice (IBC) Medicinske 2 fakultete, Univerza v Ljubljani (skupaj preko 12.620 m novih površin). Poleg pridobitve nove ustrezne infrastrukture bo navedena infrastruktura povečala število patentov in znanstvenih objav ter pripomogla k povečanju deleža vpisanih študentov na področju naravoslovja in tehnike glede na celotno populacijo. Delež vpisanih študentov naravoslovja se je povečal iz 6,8 % v letu 2007 na 9,5 % v letu 2014 in delež vpisanih študentov tehnike v celotni populaciji študentov iz 13,5 % v letu 2007 na 20,3 % v letu 2014. V primeru izgradnje širokopasovnih povezav je bilo pridobljenih 14.346 novih širokopasovnih priključkov, število prebivalcev z možnostjo dostopa do širokopasovnega priključka je večje za 73.316. Odstotek posameznikov, ki redno uporabljajo internet je 73 %. 100 % pa je dosežen cilj pokritosti prebivalstva z možnostjo dostopa do širokopasovnih priključkov/100 prebivalcev. V letu 2014 je bil zaključen prvi urgentni center in do konca leta 2015 se pričakuje, da bo zaključenih deset. c) Investicije v turistično infrastrukturo so vidne tako na področju povečanja števila turističnih kapacitet, kot tudi števila obiskovalcev in števila delovnih mest. V okviru 152 podprtih projektov s področja turizma (od tega 103 MSP), je novo ustvarjenih 886 bruto delovnih mest, kar je spodbudilo zasebna vlaganja v višini 278 milijonov EUR. Povečalo se je število turističnih kapacitet za 11.899. Z obnovo in revitalizacijo 21 objektov kulturne dediščine se je povečalo število obiskovalcev na 766.510, novih in obnovljenih športno rekreativnih površin pa je 155.168 2 m . Najpomembnejša izmed teh projektov sta Skakalni center in Nordijski center v Planici. 2. Izboljšanje kvalitete sistema izobraževanja in usposabljanja ter raziskovalno razvojne dejavnosti Doseženi cilji Delež prenovljenih javno veljavnih programov izobraževanja in usposabljanja se je s 5 % povečal na 41 %, delež inovacijsko aktivnih podjetij se je povečal na 49,4 %, delež raziskovalcev v gospodarstvu med vsemi raziskovalci pa se je povečal na 53 %. 3. Izboljšanje fleksibilnosti trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve še posebej z ustvarjanjem delovnih mest ter spodbujanjem socialne vključenosti Doseženi cilji Stran 6 od 33 V aktivnosti v okviru spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti, zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih, razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja, enakosti možnosti in spodbujanja socialne vključenosti ter institucionalne in administrativne usposobljenosti je vključenih preko 766.510 oseb, novoustvarjenih je 34.619 bruto delovnih mest, ublažen pa je vpliv krize na večanje razlik med žensko in moško stopnjo registrirane nezaposlenosti in stopnjo delovne aktivnosti ter stopnjo zaposlenosti. 4. Zagotavljanja možnosti za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanja kakovosti okolja in ustrezne infrastrukture Doseženi cilji a) Železniška infrastruktura - KS: v primeru investicij v železniško infrastrukturo je posodobljenih 89,46 km železniških prog, ki se nahajajo na vseevropskih omrežjih-TEN. b) Cestna in pomorska infrastruktura-KS: zgrajeno in predano prometu je 52,42 km novozgrajenih avtocestnih odsekov. Izvedena je gradnja protihrupnih zaščit na posameznih avtocestnih odsekih 2 skupaj v velikosti 89,3 tisoč m . Nižji časovni stroški na leto zaradi izvedenih investicij v ceste, vključno z AC, so doseženi za 42,57 mio EUR. Na področju pomorstva se je izvedla poglobitev vplovnega kanala v bazenu I Koprskega tovornega pristanišča do –14 m, ki omogoča vplutje ladij z večjim ugrezom v koprsko pristanišče in vpliva na večjo varnost plovbe. V letu 2015 pa se pričakuje zaključek poglabljanja na –15 m. V Koprskem pristanišču je bilo doseženo povečanje zmogljivosti pretovora v bazen I za 4.665,605 ton. Na področju javnega potniškega prometa se izvaja operacija Integriran javni potniški promet in Izgradnja P+R: parkiraj in pelji se. c) Prometna infrastruktura - ESRR: Na področju investicij v državne ceste je zgrajenih 7,56 km in obnovljenih 10,65 km državnih cest. Dokončana so 4 izvennivojska križanja ter 17,28 km novozgrajenih kolesarskih povezav. d) Okoljska infrastruktura - centri za ravnanje z odpadki - KS: potrjenih je 6 centrov za ravnanje z odpadki. Vrednost zmanjšanja količin odloženih nenevarnih odpadkov znaša 40.000 ton/leto in na povečanje količin ločeno zbranih frakcij na 23.000 ton/leto. e) Okoljska infrastruktura - področje voda - KS: Na področju odvajanja in čiščenja je potrjenih 24 projektov, na področju oskrbe s pitno vodo 16 projektov ter trije projekti na področju zagotavljanja poplavne varnosti. Povečalo se je število prebivalcev, priključenih na javni kanalizacijski sistem za 72.000 PE in zmanjšale emisije v vode za 120.000 PE. Povečalo se je število aglomeracij (z obremenjenostjo nad 2000 PE) opremljenih z odvajanjem in čiščenjem na 23. Na področju oskrbe s pitno vodo bo 130.000 prebivalcev deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo, 5.000 pa bo oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom. f) Trajnostna raba energije – doseženo je bilo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 79 tisoč ton CO2 ekv (23 %), prihranek končne energije 105 GWh (49 %) in povečanje proizvedene energije iz obnovljivih virov na 172 GWh (49 % doseganje ciljne vrednosti). 5. Skladen razvoj regij Doseženi cilji Pri investicijah v razvoj regij so bili izvedeni ključni regionalni projekti v lokalnih skupnostih (ekonomska in izobraževalna infrastruktura, prometna infrastruktura, okoljska infrastruktura, razvojni projekti v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih, razvoj urbanih območij, socialna infrastruktura). Rezultati so vidni predvsem v zagotavljanju osnovne infrastrukture v tistih regijah, kjer pred tem niso bili priključeni na vodovode in kanalizacije. S temi projekti je 161.626 prebivalcev pridobilo kvalitetnejši in varnejši vodovodni sistem, 122.161 prebivalcev je bilo priključenih na kanalizacijski sistem. Prenovljenih, saniranih in opremljenih je 204,7 ha območij namenjenih gospodarskemu razvoju, 23 prenovljenih in saniranih urbanih območij in 36 razvojnih projektov v NATURA območjih. Stran 7 od 33 1.3 Pregled črpanja evropskih sredstev 1.3.1 Finančni podatki na področju črpanja v celotnem programskem obdobju januar 2007 – junij 2015 Slovenija je v obdobju 2007–2013 upravičena do sredstev evropske kohezijske politike iz naslova cilja Konvergenca in ima do konca leta 2015 na voljo 4.101.048.636 EUR (EU del) sredstev / pravic porabe. Do 30.6.2015 so bila dodeljena sredstva v višini 4.417.641.241 EUR oziroma 107,72 % razpoložljivih sredstev. Sredstva so dodeljena preko potrjenih operacij v okviru dveh instrumentov: v sklopu javnih razpisov / javnih povabil ali preko neposredno potrjenih operacij. V okviru javnih razpisov / javnih povabil projekte odobri pristojno ministrstvo, pri neposredni potrditvi operacij pa: manjše projekte na predlog posredniškega telesa, odobri organ upravljanja, večje (nad 50 mio EUR) pa Evropska komisija z odločbo. Upravičencem se sredstva dodelijo s pogodbo o sofinanciranju. Do 30.6.2015 je bilo podpisanih za 4.251.266.392 EUR (EU del) pogodb, kar predstavlja 103,66 % razpoložljivih sredstev. Po podpisu pogodbe prejemnik sredstev začne z izvajanjem aktivnosti projektov. Ko so te izvedene, se mu nastali izdatki povrnejo iz državnega proračuna. Do 30.6.2015 znašajo izplačila iz proračuna 3.632.029.110 EUR (EU del) kar predstavlja 88,56 % razpoložljivih sredstev. Certificirani izdatki do konca junija 2015 znašajo 3.316.967.822 EUR (EU del) kar predstavlja 80,88 % razpoložljivih sredstev. Zaradi nastanka neupravičenih izdatkov, finančnih korekcij, razkoraka med izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo EU sredstev ter drugih ugotovljenih nepravilnosti, povračila iz EU proračuna niso nikoli enaka izplačilom iz proračuna RS, temveč so ustrezno nižja. Tabela 1 Podatki o črpanju evropskih sredstev po posameznih operativnih programih in skupaj, obdobje 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015 Operativni program OP RR Pravice porabe Potrjene operacije % glede na pravice porabe Podpisane pogodbe* % glede na pravice porabe Izplačila iz proračuna** % glede na Certificirani pravice ZzP porabe % glede na pravice porabe 1.783.285.419 1.826.525.041 102,42% 1.820.564.889 102,09% 1.696.285.842 95,12% 1.563.762.627 87,69% 755.699.370 769.021.489 101,76% 761.052.230 100,71% 701.158.913 92,78% 655.422.986 86,73% OP ROPI 1.562.063.847 1.822.094.710 116,65% 1.669.649.273 106,89% 1.234.584.355 79,04% 1.097.782.210 70,28% Vsi OP-ji 4.101.048.636 4.417.641.241 107,72% 4.251.266.392 103,66% 3.632.029.110 88,56% 3.316.967.822 80,88% OP RČV v EUR (EU del) Vir: SVRK, ISARR, MF (podatki po virih se lahko razlikujejo) *podpisane pogodbe o sofinanciranju **vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Stran 8 od 33 1.3.2 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov Tabela 2 Stanje OP RR na dan 30. 6. 2015 po razvojnih prioritetah OP RR – Razvojna prioriteta 1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost 2. Gospodarsko - razvojna infrastruktura 3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov 4. Razvoj regij 5. Tehnična pomoč Skupaj (b) Potrjene operacije (PT) (a) Pravice porabe (b)/(a) (c) Podpisane pogodbe (PT) (c)/(a) (d) Izplačila iz proračuna (MF)* (d)/(a) (e) Registrirani zahtevki za povračilo (MF) (e)/(a) (f) Certificirani zahtevki za povračilo (MF) (f)/(a) 613.152.895 606.782.578 99% 606.782.578 99% 608.178.848 99% 582.459.496 95% 557.217.739 91% 269.451.040 291.020.695 108% 288.125.725 107% 233.983.108 87% 220.643.851 82% 216.780.592 80% 253.235.116 250.189.137 99% 247.123.955 98% 214.881.661 85% 204.376.166 81% 196.988.085 78% 619.442.634 649.960.017 105% 649.960.017 105% 618.246.898 100% 593.312.639 96% 576.751.956 93% 28.003.734 28.572.615 102% 28.572.615 102% 20.995.327 75% 16.023.999 57% 16.024.260 57% 1.783.285.419 1.826.525.041 102% 1.820.564.889 102% 1.696.285.842 95% 1.616.816.150 91% 1.563.762.631 88% Vir: SVRK, ISARR, MF, PT *vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Tabela 3 Napredek na OP RR v zadnjem tromesečju OP RR – Razvojna prioriteta (a) Pravice porabe (b) Potrjene operacije (PT) (b)/(a) (c) Podpisane pogodbe (PT) (d) Izplačila iz (c)/(a) (d)/(a) proračuna (MF)* (e) Registrirani zahtevki za povračilo (MF) (e)/(a) (f) Certificirani zahtevki za povračilo (MF) (f)/(a) 1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost 613.152.895 0 0% -546.623 0% 1.082.496 0% -15.666.583 -3% 4.854.289 1% 2. Gospodarsko - razvojna infrastruktura 269.451.040 3.522.965 1% 1.778.711 1% 8.275.344 3% 6.998.586 3% 4.447.864 2% 3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov 253.235.116 11.048.849 4% 8.555.938 3% 6.320.999 2% 4.029.182 2% 7.003.813 3% 4. Razvoj regij 619.442.634 2.594.841 0% 2.594.841 0% 18.991.066 3% 15.642.615 3% 13.000.190 2% 28.003.734 0 0% 0 0% 779.101 3% 0 0% 0 0% 1.783.285.419 17.166.656 1% 12.382.867 1% 35.449.006 2% 11.003.801 1% 29.306.156 2% 5. Tehnična pomoč Skupaj Vir: SVRK, ISARR, MF, PT *vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Stran 9 od 33 Komentar na pregled izvajanja OP RR V okviru OP RR je bilo dodeljenih 1,82 milijarde EUR sredstev, kar za 2 % presega pravice porabe operativnega programa. Z dodatnimi pravicami porabe se je želelo zagotoviti, da bodo ob zaključku obdobja počrpana vsa evropska sredstva, ki so na razpolago. Dodatne pravice porabe so bile dodeljene predvsem na 1. in 2. razvojni prioriteti, kjer se pričakuje nižja realizacija iz rednih pravic porabe. Do konca junija 2015 je bilo iz proračuna RS skupaj izplačanih 95 % vseh razpoložljivih sredstev, kar pomeni, da je za dosego 100 % črpanja potrebnih še 87 mio EUR izplačil iz proračuna. Najvišja realizacija je na 1. in 4. razvojni prioriteti, kjer že dosega skoraj 100 % pravic porabe, najnižja pa na področju 2. in 3. razvojne prioritete in sicer 87 % oz. 85 % glede na pravice porabe. Izpostaviti velja, da se trenutno še izvajajo projekti, ki so imeli ob potrditvi že izbrane izvajalce (predvsem s področja razvoja regij in mreže urgentnih centrov) in bodo v letu 2015 prispevali k realizaciji in približevanju cilja 100 % črpanja sredstev. Poleg tega so v teku potrditve še nekaterih novih projektov, ki so realno izvedljivi v letu 2015. Organ upravljanja je v okviru OP RR usmerjen k nadaljnjim aktivnostim za zagotovitev 100 % črpanja. Milijoni Slika 1 Grafični prikaz stanja črpanja na OP RR 2.000,00 1.800,00 1.600,00 1.400,00 1.200,00 Registrirani ZZP 1.000,00 800,00 Pravice porabe n+3/2 Izplačila 600,00 Izplačila+napovedi 400,00 200,00 0,00 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: SVRK Stran 10 od 33 Tabela 4 Črpanje OP RR po letih 2007 2008 2009 Pravice porabe n+3/n+2 2010 2011 2012 2013 2014 2015 0 0 342.872.879 662.460.741 1.257.716.096 1.523.361.444 1.783.285.419 Izplačila 9.020.251 164.890.809 459.403.602 729.185.612 970.704.329 1.212.488.906 1.397.947.778 1.644.845.371 1.696.285.842 Izplačila+napovedi 9.020.251 164.890.809 459.403.602 729.185.612 970.704.329 1.212.488.906 1.397.947.778 1.644.845.371 1.783.285.419 15.093.151 291.162.898 572.041.079 823.475.968 1.117.893.118 1.352.257.512 1.616.816.150 1.620.731.571 Registrirani ZzP Vir: SVRK, MF 1.3.3 Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture Tabela 5 Stanje OP ROPI na dan 30. 6. 2015 po razvojnih prioritetah OP ROPI – Razvojna prioriteta (a) Pravice porabe (b) Potrjene operacije (PT) (b)/(a) (c) Podpisane pogodbe (PT) (c)/(a) (d) Izplačila iz proračuna (MF)* (d)/(a) (e) Registrirani zahtevki za povračilo (MF) (e)/(a) (f) Certificirani zahtevki za povračilo (MF) (f)/(a) 1. Železniška infrastruktura 449.567.581 448.580.158 100% 440.663.968 98% 281.777.191 63% 258.670.744 58% 245.898.210 55% 2. Cestna in pomorska infrastruktura 220.930.911 229.561.694 104% 202.172.828 92% 184.533.245 84% 181.127.341 82% 174.881.354 79% 3. Prometna infrastruktura 150.493.989 180.852.686 120% 150.477.367 100% 128.972.952 86% 125.244.837 83% 119.773.770 80% 4. Ravnanje s komunalnimi odpadki 155.568.426 136.971.122 88% 117.829.866 76% 62.933.771 40% 59.301.950 38% 52.300.921 34% 5. Varstvo okolja 392.923.166 605.649.055 154% 545.944.013 139% 392.578.766 100% 351.465.116 89% 333.675.374 85% 6. Trajnostna raba energije 159.886.553 187.786.774 117% 182.868.010 114% 155.292.149 97% 152.892.956 96% 149.215.024 93% 7. Tehnična pomoč 32.693.221 32.693.221 100% 29.693.222 91% 28.496.281 87% 22.036.176 67% 22.037.503 67% Skupaj 1.562.063.847 1.822.094.710 117% 1.669.649.273 107% 1.234.584.355 79% 1.150.739.119 74% 1.097.782.154 70% Vir: SVRK, ISARR, MF, PT *vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Stran 11 od 33 Tabela 6 Napredek na OP ROPI v zadnjem tromesečju OP ROPI – Razvojna prioriteta (a) Pravice porabe (b) Potrjene operacije (PT) (b)/(a) (c) Podpisane pogodbe (PT) (c)/(a) (d) Izplačila iz proračuna (MF)* (e) Registrirani zahtevki za povračilo (MF) (d)/(a) (e)/(a) (f) Certificirani zahtevki za povračilo (MF) (f)/(a) 1. Železniška infrastruktura 449.567.581 0 0% 0 0% 33.734.431 8% 19.078.692 4% 19.406.764 4% 2. Cestna in pomorska infrastruktura 220.930.911 0 0% 0 0% 6.832.856 3% 4.843.914 2% 4.576.344 2% 3. Prometna infrastruktura 150.493.989 0 0% 0 0% 9.378.161 6% 7.760.293 5% 6.153.278 4% 4. Ravnanje s komunalnimi odpadki 155.568.426 0 0% -14.303.651 -9% 11.478.777 7% 7.934.235 5% 956.887 1% 5. Varstvo okolja 392.923.166 0 0% 0 0% 33.340.572 8% 30.225.597 8% 51.692.040 13% 6. Trajnostna raba energije 159.886.553 0 0% 0 0% 3.109.030 2% 3.493.887 2% 10.120.357 6% 7. Tehnična pomoč 32.693.221 0 0% 0 0% 1.816.887 6% 0 0% 0 0% Skupaj 1.562.063.847 0 0% -14.303.651 -1% 99.690.714 6% 73.336.618 5% 92.905.670 6% Vir: SVRK, ISARR, MF, PT *vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Milijoni Slika 2 Grafični prikaz stanja črpanja na OP ROPI 1.800,00 1.600,00 1.400,00 1.200,00 1.000,00 Registrirani ZZP 800,00 Pravice porabe n+3/2 Izplačila 600,00 Izplačila+napovedi 400,00 200,00 0,00 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: SVRK Stran 12 od 33 Tabela 7 Črpanje OP ROPI po letih 2007 Pravice porabe n+3/n+2 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 0 0 0 0 160.532.868 364.963.132 882.676.503 1.207.592.157 1.562.063.847 Izplačila 160.699 40.825.670 133.661.961 242.114.744 299.421.740 425.137.902 617.786.254 1.078.248.685 1.234.584.355 Izplačila+napovedi 160.699 40.825.670 133.661.961 242.114.744 299.421.740 425.137.902 617.786.254 1.078.248.685 1.562.063.847 33.909.070 107.200.927 221.242.370 279.831.177 388.595.135 602.674.815 997.035.442 1.152.095.834 Registrirani ZzP Vir: SVRK, MF Komentar na pregled izvajanja OP ROPI Realizacija v prvem polletju leta 2015 je bila v okviru OP ROPI skladna s pričakovanji. V primerjavi s prvim polletjem 2014 je bila realizacija za več kot 20 % višja kot v enakem obdobju lani. Skupaj v celotnem obdobju je bilo do 30. 6. 2015 izplačanih 1.234.584.355 EUR EU dela, kar predstavlja 79 % pravic porabe OP ROPI. Kljub dobremu napredku v zadnjih 12 mesecih, pa bo v naslednjih 6 mesecih potrebno veliko pozornosti nameniti spremljanju izvajanja projektov, saj so terminski plani izredno napeti in napovedi izplačil zelo visoke. Najvišja realizacija je na področju varstva okolja: 100 % glede na pravice porabe in na področju trajnostne rabe energije: 97 %. Najnižja realizacija izplačil iz proračuna RS je na področju ravnanja s komunalnimi odpadki in sicer 40 % glede na pravice porabe in na področju železniške infrastrukture. Znotraj teh razvojnih prioritet bo v okviru spremembe OP ROPI prišlo do prerazporeditev sredstev. V okviru spremembe OP ROPI je predlagan prenos sredstev iz področja ravnanja s komunalnimi odpadki, železniške infrastrukture in cestne in pomorske infrastrukture na področje varstva okolja in trajnostne rabe energije. S tem se bodo pravice porabe na operativnem programu ustrezno prilagodile stanju izvajanja projektov, ki je spremenjen tudi zaradi dodeljevanja dodatnih pravic porabe v letu 2012 in 2013. Pri podpisanih pogodbah je prišlo do dveh sprememb in sicer je v drugem tromesečju leta 2015 prišlo do odločitve, da se projekt Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske – II. faza ne bo izvedel, hkrati pa je prišlo tudi do spremembe odločbe projekta Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju - CEROZ - II. faza, kjer se sredstva povišujejo. Tako je skupaj na razvojni prioriteti Ravnanje s komunalnimi odpadki prišlo do znižanja višine podpisanih pogodb za 14.303.651 EUR. V okviru OP ROPI so sedaj skoraj vsi postopki javnega naročanja, ki so dolgo časa predstavljali ozko grlo pri realizaciji teh projektov, zaključeni. Dela na projektih so v zelo intenzivni fazi. V okviru OP ROPI je bilo z odločbami dodeljenih 1,8 milijarde EUR sredstev, kar za 16 % presega pravice porabe. Z dodatnimi pravicami porabe, ki presegajo obstoječa razpoložljiva sredstva, se je želelo zagotoviti, da bodo ob zaključku obdobja počrpana vsa evropska sredstva, ki so na razpolago. Kot sedaj kažejo napovedi, bo to tudi doseženo. Stran 13 od 33 1.3.4 Operativni program razvoja človeških virov Tabela 8 Stanje OP RČV na dan 30. 6. 2015 po razvojnih prioritetah OP RČV – Razvojna prioriteta (b) Potrjene operacije (PT) (a) Pravice porabe (b)/(a) (c) Podpisane pogodbe (PT) (c)/(a) (d) Izplačila iz proračuna (MF)* (d)/(a) (e) Registrirani zahtevki za povračilo (MF) (f) Certificirani zahtevki za povračilo (MF) (e)/(a) (f)/(a) 1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 262.114.965 250.024.933 95% 249.684.334 95% 227.789.543 87% 216.394.671 83% 210.958.719 80% 2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih 140.018.678 155.278.997 111% 155.257.478 111% 139.292.538 99% 134.818.827 96% 132.214.664 94% 3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja 164.661.965 171.231.938 104% 171.231.938 104% 162.773.929 99% 158.236.991 96% 155.207.435 94% 4. Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti 63.848.517 64.285.390 101% 64.277.279 101% 60.958.675 95% 58.834.465 92% 58.068.516 91% 5. Institucionalna in administrativna usposobljenost 97.051.506 100.196.493 103% 92.597.462 95% 86.102.862 89% 82.835.625 85% 79.497.505 82% 6. Tehnična pomoč 28.003.739 28.003.738 100% 28.003.738 100% 24.241.367 87% 19.473.514 70% 19.476.150 70% Skupaj 755.699.370 769.021.489 102% 761.052.230 101% 701.158.913 93% 670.594.093 89% 655.422.989 87% Vir: SVRK, ISARR, MF, PT *vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Tabela 9 Napredek na OP RČV v zadnjem tromesečju OP RČV – Razvojna prioriteta (a) Pravice porabe (b) Potrjene operacije (PT) (b)/(a) (c) Podpisane pogodbe (PT) (c)/(a) (d) Izplačila iz proračuna (MF)* (d)/(a) (e) Registrirani zahtevki za povračilo (MF) (e)/(a) (f) Certificirani zahtevki za povračilo (MF) (f)/(a) 1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 262.114.965 -1.396.444 -1% -1.641.700 -1% 6.584.059 3% 7.392.810 3% 4.199.759 2% 2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih 140.018.678 5.087.807 4% -31.879 0% 2.917.541 2% 3.006.984 2% 901.974 1% 3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja 164.661.965 4.080.145 2% 4.080.145 2% 2.115.181 1% 2.412.429 1% 1.355.113 1% 4. Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti 63.848.517 -50.418 0% 144.513 0% 1.164.995 2% 1.091.583 2% 2.073.075 3% 5. Institucionalna in administrativna usposobljenost 97.051.506 706.390 1% 338.971 0% 4.533.575 5% 3.558.465 4% 3.016.669 3% 6. Tehnična pomoč 28.003.739 0 0% 0 0% 1.092.670 4% 0 0% 0 0% Skupaj 755.699.370 8.427.481 1% 2.890.050 0% 18.408.020 2% 17.462.271 2% 11.546.591 2% Vir: SVRK, ISARR, MF, PT *vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Stran 14 od 33 Milijoni Slika 3 Grafični prikaz stanja črpanja na OP RČV 800,00 700,00 600,00 500,00 Registrirani ZZP 400,00 Pravice porabe n+3/2 Izplačila 300,00 Izplačila+napovedi 200,00 100,00 0,00 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: SVRK Tabela 10 Črpanje OP RČV po letih 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Pravice porabe n+3/n+2 0 0 0 0 141.821.733 277.840.588 530.864.542 647.026.784 755.699.370 Izplačila 1.395.121 8.241.930 76.952.294 185.667.251 301.561.502 410.631.206 545.905.997 673.276.285 701.158.913 Izplačila+napovedi 1.395.121 8.241.930 76.952.294 185.667.251 301.561.502 410.631.206 545.905.997 673.276.285 755.699.370 3.169.623 49.808.515 142.135.713 255.716.290 372.548.314 516.520.221 636.266.368 670.594.093 Registrirani ZzP Vir: SVRK, MF Komentar na pregled izvajanja OP RČV V okviru OP RČV je bilo od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015 izdanih odločb in sklepov za 769 mio EUR, kar predstavlja 102 % pravic porabe OP RČV. Zaradi cilja počrpati vsa evropska sredstva, so bile v okviru OP RČV dodeljene dodatne pravice porabe, ki presegajo obstoječa razpoložljiva sredstva. Največ potrjenih projektov iz dodatnih pravic porabe je bilo na področju razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja, ter vzpodbujanja zaposlovanja in vključevanju ranljivih ciljnih skupin. Do konca junija 2015 je nizka realizacija na področju 1. Razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti v okviru MGRT. Razlog za nizko realizacijo je v okviru javnega razpisa Krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih – leta 2013. Operacije so sedaj v drugi polovici izvajanja. Podjetja so izstavila prve zahtevke za izplačilo. Tekom izvajanja je prišlo do odstopa od podpisa treh pogodb ter do štirih odstopov od že Stran 15 od 33 podpisanih pogodb; vendar je glede na primerjavo s preteklim tromesečjem razviden napredek na razvojni prioriteti: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti. V okviru 1. Razvojne prioritete so se tudi na MIZŠ instrumenti na vseh treh prednostnih usmeritvah začeli izvajati šele konec leta 2013 in v prvi polovici leta 2014 ter dva v mesecu juliju 2014, vendar realizacija glede na pravice porabe mesečno raste in dosega 65 %. Nižja realizacija je tudi v okviru razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost, kjer gre za izvajanje operacij z javnimi naročili (MJU: PU 5.1, MZ: PU 5.4). Postopki so dolgotrajni in privedejo do kasnejše finančne realizacije. Vendar pa je, glede na prejšnje tromesečje, kljub nižjj realizaciji na 5 razvojni prioriteti, kjer so projekti namenjeni institucionalni in administrativni usposobljenosti, tudi tu viden napredek pri črpanju sredstev. Za zagotovitev optimizacije črpanja OU na podlagi analize realizacije, ki se izvaja znotraj OP RČV, sproti pripravlja oceno pričakovanega prihranka, ki je skladna z višino predloga za dodelitev dodatnih pravic porabe v državnem proračunu. V okviru OP RČV se predvideva 100 % poraba sredstev, večjih težav pa se ne beleži. Tako je izvajanje OP RČV usmerjeno k nadaljnji optimizaciji črpanja, tudi s pomočjo instrumentov sofinanciranih iz dodatnih pravic porabe. Za (ne)porabo sredstev pa organ upravljanja ne identificira možnega tveganja. 1.3.5 Napovedi zahtevkov za povračilo (ZzP) v 2015 in 2016 Izhajajoč iz akcijskega načrta v kvartalno poročilo vključujemo tudi napovedi certificiranih zahtevkov za povračilo za leto 2015 in leto 2016. V skladu z dogovorom z Evropsko komisijo se napovedi izračunajo po formuli: FN 2007-2013 – prejeti avansi – certificirani izdatki = napoved Tabela 11 Napovedi ZzP po operativnih programih / skladih 2015 OP RR - ESRR OP ROPI - ESRR OP ROPI - KS OP RČV** Skupaj Jan – Mar (realizacija) 24.210.527 0 34.382.453 10.916.327 69.509.307 Apr - Jun (realizacija) 29.306.156 6.153.278 86.752.391 11.546.591 133.758.416 Jul - Sep 29.540.401 6.334.518 144.347.095 276.076 180.498.090 Okt - Dec 36.104.934 4.223.012 96.231.396 276.076 136.835.419 Skupaj 119.162.019 16.710.808 361.713.335 23.015.070 520.601.232 2016 0 0 44.768.147 0 44.768.147 *Napovedi so izračunane na podlagi podatkov o ZzP-jih do 30.6.2015 (vir MF). Poleg tega so bila upoštevana razmerja napovedi resorjev (za 2015). Predplačila so odšteta. **Pri OP RČV izračun temelji na 95 % vseh pravic porabe (zahteva EK). Zgornje napovedi so izračunane na podlagi podatkov o certificiranih ZzP-jih, hkrati pa so upoštevane tudi ocene resorjev (v razmerju po četrtletjih skozi leto), ki so jih posredovali v januarju 2015. Stran 16 od 33 Napovedi kažejo, da lahko v letu 2015 pričakujemo na OP RR za 119 milijonov certificiranih zahtevkov za povračilo, na OP ROPI: financirano iz ESRR za 16 milijonov, iz KS za skoraj 362 milijonov, na OP RČV pa za 23 milijonov EUR. V letu 2015 tako načrtujemo skupno za približno 521 milijonov EUR certificiranih ZzP-jev; v letu 2016 pa za skupno 45 milijonov EUR, pri čemer (po podatkih MF) certificirani zahtevki za povračilo na OP RČV in OP RR za leto 2016 niso predvideni. Stran 17 od 33 1.3.6 Izvajanje v letu 2015 Od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015 je bilo: dodeljenih sredstev za -30,33 milijonov EUR (EU del); podpisanih pogodb za -15,37 milijonov EUR (EU del); iz proračuna izplačanih 235,66 milijonov EUR (EU del); certificiranih zahtevkov za povračilo 203,3 milijonov EUR (EU del). Tabela 12 Prikaz črpanja sredstev po mesecih v letu 2015 / kumulativno VSI OP-ji (v mio EUR) Stanje 31.12.2014 Stanje 31.1.2015 Stanje 28.2.2015 Stanje 31.3.2015 Stanje 30.4.2015 Stanje 31.5.2015 Stanje 30.6.2015 % realizacije na pravice porabe 30.6.2015 Pravice porabe 2007-2013 4.101,05 4.101,05 4.101,05 4.101,05 4.101,05 4.101,05 4.101,05 Dodeljena sredstva 4.447,97 4.447,97 4.394,92 4.392,59 4.392,59 4.417,64 4.417,64 107,72% Podpisane pogodbe* 4.266,64 4.266,64 4.243,57 4.250,30 4.257,69 4.250,79 4.251,27 103,66% Izplačana sredstva iz proračuna** 3.396,37 3.426,61 3.448,37 3.478,48 3.518,64 3.569,99 3.632,03 88,56% Certificirani ZzP na EK 3.113,70 3.113,70 3.183,21 3.183,21 3.224,06 3.271,33 3.316,97 80,88,% - Vir: SVRK, MF (ISARR, Letna poročila, finančno poročilo MF), podatki se nanašajo na EU del *podpisane pogodbe o sofinanciranju **vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Komentar Konec junija 2015 je na spremljanih postavkah napredek v črpanju pri izplačanih sredstvih iz proračuna in certificiranih ZzP. Dodeljena sredstva in podpisane pogodbe so se glede na konec leta 2014 znižale, ker se vrednost potrjenih operacij za zaključene operacije vodi glede na dejansko realizacijo, ki pa je pogosto nižja od potrjene vrednosti operacije. Enako velja tudi za podpisane pogodbe, kjer na znižanje vrednosti vplivajo tudi še odstopi od pogodb. 18 Tabela 13 Napredek pri realizaciji izplačil v zadnjem mesecu (31. 5. 2015 / 30. 6. 2015) Stanje 31.5.2015 OP PT Razpoložljiva sredstva** (A) Izplačila do konca PREJŠNJEGA MESECA*** (B) Odstotek izplačil glede na razpoložljiva sredstva za pretekli mesec (C)=B/A Stanje 30.6.2015 Izplačila iz proračuna RS*** (D) Odstotek izplačil glede na razpoložljiva sredstva Napredek v zadnjem mesecu. (E)=D/A MDDSZ 343.574.679 324.824.469 94,54% 328.547.599 95,63% 3.723.130 MIZŠ* 206.167.194 190.157.136 92,23% 191.325.918 92,80% 1.168.781 MGRT 86.853.747 74.222.943 85,46% 75.532.194 86,96% 1.309.251 MJU 39.941.792 34.702.847 86,88% 35.100.964 87,88% 398.116 TP 28.003.739 23.864.649 85,22% 24.241.367 86,56% 376.717 MP 19.404.856 18.408.283 94,86% 18.843.373 97,11% 435.090 MZ 18.792.168 13.903.157 73,98% 14.965.709 79,64% 1.062.552 MK 12.961.195 12.518.972 96,59% 12.601.790 97,23% 82.818 755.699.370 692.602.457 91,65% 701.158.913 92,78% 8.556.456 MGRT 1.253.479.714 1.222.554.824 97,53% 1.234.175.375 98,46% 11.620.551 MIZŠ* 414.593.005 368.952.339 88,99% 370.851.262 89,45% 1.898.923 MK 57.208.966 48.008.233 83,92% 48.988.079 85,63% 979.845 MZ 30.000.000 19.581.783 65,27% 21.275.800 70,92% 1.694.016 TP 28.003.734 20.711.876 73,96% 20.995.327 74,97% 283.450 1.783.285.419 1.679.809.055 94,20% 1.696.285.842 95,12% 16.476.787 MZI 980.879.034 728.992.422 74,32% 750.575.537 76,52% 21.583.114 MOP 548.491.592 440.719.312 80,35% 455.512.537 83,05% 14.793.224 TP 32.693.221 27.869.923 85,25% 28.496.281 87,16% 626.359 SKUPAJ 1.562.063.847 1.197.581.657 76,67% 1.234.584.355 79,04% 37.002.698 SKUPAJ 4.101.048.636 3.569.993.170 87,05% 3.632.029.110 88,56% 62.035.940 OP RČV SKUPAJ OP RR SKUPAJ OP ROPI Vir: SVRK, ISARR, MF *v podatkih MIZŠ so na OP RČV vključene pravice porabe, s katerimi razpolaga NAKVIS (delitev pravic na PU: Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva), na OP RR pa ARHIV RS in MJU ker se financirajo iz evidenčnega projekta MIZŠ **zajete so redno dodeljene pravice porabe ***vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Komentar V zadnjem stolpcu je prikazan napredek pri realizaciji izplačil v mesecu juniju 2015 glede na mesec maj 2015, ki znaša: 62.035.940 EUR. 19 Tabela 14 Izplačila glede na veljavni proračun OP PT Pravice porabe* (A) MDDSZ Dodeljena (B) Izplačila do 31.12.2014*** Izplačila do 30.6.2015*** Izplačila v 2015 do 30.6.2015*** (C) (D) (E) Veljavni proračun 2015 (F) Odstotek izplačil glede na proračun 2015 (G) 343.574.679 357.201.007 316.527.170 328.547.599 12.020.429 34.428.253 35% 206.167.194 209.949.785 185.704.397 191.325.918 5.621.521 23.939.461 23% 86.853.747 78.609.984 73.004.126 75.532.194 2.528.068 4.616.350 55% 39.941.792 43.249.999 33.240.812 35.100.964 1.860.152 8.159.544 23% 28.003.739 28.003.738 22.290.228 24.241.367 1.951.139 6.586.257 30% 19.404.856 19.404.857 17.211.236 18.843.373 1.632.137 2.907.996 56% 18.792.168 18.792.167 13.115.702 14.965.709 1.850.007 5.676.466 33% 12.961.195 13.809.953 12.182.614 12.601.790 419.176 1.450.105 29% 755.699.370 769.021.489 673.276.285 701.158.913 27.882.629 87.764.432 32% MGRT 1.253.479.714 1.269.570.593 1.207.725.751 1.234.175.375 26.449.624 86.822.491 30% MIZŠ** 414.593.005 423.230.775 361.311.864 370.851.262 9.539.398 78.241.600 12% MK 57.208.966 63.966.620 43.373.994 48.988.079 5.614.085 14.896.440 38% MZ 30.000.000 41.184.439 12.934.578 21.275.800 8.341.222 29.009.988 29% TP 28.003.734 28.572.615 19.499.185 20.995.327 1.496.142 5.668.010 26% 1.783.285.419 1.826.525.041 1.644.845.371 1.696.285.842 51.440.471 214.638.529 24% 980.879.034 1.046.781.312 672.453.585 750.575.537 78.121.951 293.654.836 27% 548.491.592 742.620.177 380.313.915 455.512.537 75.198.622 328.133.522 23% 32.693.221 32.693.221 25.481.185 28.496.281 3.015.097 11.244.537 27% SKUPAJ 1.562.063.847 1.822.094.710 1.078.248.685 1.234.584.355 156.335.669 633.032.895 25% SKUPAJ 4.101.048.636 4.417.641.241 3.396.370.341 3.632.029.110 235.658.769 935.435.856 25% MIZŠ** MGRT MJU OP RČV TP MP MZ MK SKUPAJ OP RR SKUPAJ MZI OP ROPI MOP TP Vir: SVRK, ISARR, MF *zajete so redno dodeljene pravice porabe **v podatkih MIZŠ so na OP RČV vključene pravice porabe in sredstva proračuna 2015, s katerimi razpolaga NAKVIS (delitev pravic na PU: Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva), na OP RR pa ARHIV RS in MJU ker se financirajo iz evidenčnega projekta MIZŠ. ***vrednosti niso znižane za evidentirane vrednosti vračil, pobotov in sistemskih korekcij, ki so vodene v ISPA2007; niso upoštevana tudi neustrezno evidentirana izplačila, kjer povračil EU sredstev ne bo (če so ministrstva podatek sporočila MF). Komentar V zgornji tabeli je uporabljena primerjava podatkov s proračunom za leto 2015. Ta pristop je primeren zato, ker odraža planiranje / napovedovanje po posameznih resorjih v danem letu. OP RČV V okviru OP RČV je po podatkih konec junija 2015 glede na prejšnje tromesečje viden napredek na področju izplačil pri ministrstvih vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike. Napoved je bila, da bo odstotek izplačil pri nekaterih ministrstvih v drugi polovici leta višji. Tako je bilo pri MGRT, saj so bili zahtevki za izplačila, ki so vezana na javni razpis Krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih, posredovana v sredini aprila. Izplačila pa se vršijo od meseca maja naprej. Tudi za ostale projekte potekajo izplačila tekoče. 20 Izvajanje OP RČV je usmerjeno k nadaljnji optimizaciji črpanja tudi s pomočjo instrumentov sofinanciranih iz dodatnih pravic porabe. OP RR V drugem tromesečju leta 2015 je bilo v okviru OP RR neposredno potrjenih pet novih projektov s področja raziskovalne infrastrukture, spodbujanja turizma in javne kulturne infrastrukture v skupni vrednosti 10,5 mio EUR (EU del). V procesu potrjevanja je trenutno še en projekt v skupni vrednosti 4,2 mio EUR (EU del). V drugem tromesečju je izplačanih 35,5 mio EUR EU sredstev. Do konca leta se največ izplačil pričakuje od MGRT, kjer se predvsem izvajajo projekti potrjeni na zadnjem javnem pozivu za Razvoj regij. Predvsem v drugi polovici leta pa se dodatna izplačila pričakuje v okviru projekta Državni računalniški oblak na MJU in projektov MIZŠ, ki se potrjujejo v letu 2015 in zagotavljajo črpanje sredstev zaradi nižje realizacije obstoječih projektov. OP ROPI V okviru OP ROPI je bila realizacija izplačil v drugem tromesečju leta 2015 99.690.714 EUR (EU del). Skupaj je bilo izplačil v letu 2015 za 156.335.669 EUR EU dela. To predstavlja 25 % veljavnega proračuna RS za leto 2015 za OP ROPI. V letu 2015 znaša veljavni proračun za projekte v okviru OP ROPI 633.032.895 EUR (EU del). Glede na to, da so v proračun RS uvrščeni in planirani projekti, za katere so že izbrani izvajalci in sklenjene pogodbe, se pričakuje visoko realizacijo planiranega proračuna. Dinamika infrastrukturnih projektov je takšna, da je večina izplačil v drugi polovici leta. Dinamika izvajanja projektov OP ROPI je skladna s predvidno. Intenziteta izplačil iz poračuna RS se bo po napovedih povišala v naslednjem tromesečju in dosegla vrh v zadnjih dveh mesecih leta 2015. 21 Razkorak med vsemi izplačili iz državnega proračuna in predloženimi zahtevki za povračilo EU sredstev na Ministrstvo za finance – 30. 6. 2014 do 30. 6. 2015 30.06.2014: 116.575.285 EUR 31.07.2014: 134.683.892 EUR 31.08.2014: 161.058.746 EUR 30.09.2014: 141.128.886 EUR 31.10.2014: 145.898.893 EUR 30.11.2014: 124.583.281 EUR 31.12.2014: 149.973.946 EUR 31.01.2015: 118.146.195 EUR 28.02.2015: 87.428.286 EUR 31.03.2015: 94.577.003 EUR 30.04.2015: 106.364.769 EUR 31.05.2015: 119.738.244 EUR 30.06.2015: 118.100.316 EUR Slika 4 Razkorak med vsemi izplačili iz državnega proračuna (ZzI) in predloženimi zahtevki za povračilo na MF (ZzP) 180.000.000 160.000.000 140.000.000 120.000.000 100.000.000 80.000.000 60.000.000 40.000.000 20.000.000 0 30.6. 31.7. 31.8. 30.9. 31.10. 30.11. 31.12. 31.1. 28.2. 31.3. 30.4. 31.5. 30.6. Vir: MF Komentar Eden ključnih poudarkov pri izvajanju evropske kohezijske politike je tekoča priprava ZzP. Z namenom zmanjšanja razkoraka je v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za 22 leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-C, Ur. l. RS, št. 95/14, 14/15, 46/15) določeno, da morajo neposredni uporabniki najkasneje v 15 dneh po izplačilu sredstev iz državnega proračuna, predložiti organu za potrjevanje vse ZzP za projekte, ki se financirajo iz sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007-2013 za vsa sredstva, ki so bila za ta namen izplačana iz državnega proračuna. 23 1.4 Aktivnosti / ukrepi za izboljšanje črpanja Z ustanovitvijo Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljevanju SVRK, 1. 3. 2014) je Slovenija dobila močno institucijo, odgovorno za učinkovito in pravilno upravljanje ter izvajanje evropske kohezijske politike. Evropska sredstva so namreč edina razvojna sredstva, ki jih ima Slovenija na voljo in predstavljajo ključni instrument spodbujanja konkurenčnosti, njihov pomen pa se je v času krize še povečal. SVRK se redno srečuje z ostalimi ministrstvi vključenimi v izvajanje evropske kohezijske politike in sicer z namenom, da se ustvari enotna slika stanja na tem področju, ki bo pomenilo optimizacijo koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Koordinacija ministrstev, predvsem pa množica tehničnih postopkov za učinkovito delovanje sistema evropske kohezijske politike namreč zahtevajo hitro in transparentno notranje delovanje SVRK organa upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad, kar pa je mogoče doseči le z izrazito fleksibilno in prilagodljivo organizacijsko in upravljavsko strukturo. SVRK s pomočjo ministrstev vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike spremlja tveganja in izvaja potrebne sprotne ukrepe, ki so mogoči, da bi bilo črpanje kohezijskih sredstev perspektive 2007–2013 optimalno. Je pa črpanje EU sredstev odvisno od vrste akterjev, med katerimi so najpomembnejši upravičenci, ki so v tej fazi odgovorni za ustrezno izvedbo projektov ter ministrstva, javni skladi, javni zavodi in javne agencije, ki sodelujejo pri koriščenju evropskih kohezijskih sredstev. Ključna odgovornost za delovanje sistema koriščenja sredstev pa je seveda na organu upravljanja, torej SVRK, ki pa nudi vsem deležnikom tudi ustrezno podporo. Za reševanje glavnih in ponavljajočih se napak pri javnem naročanju je pripravljena analiza praks javnega naročanja, zlasti tistih, ki zadevajo evropske sklade, ter podani predlogi ukrepov za izboljšanje stanja na področju javnega naročanja. Posebna svetovalna enota v okviru organa (t.i. »Help desk«), ki je pristojen za javno naročanje (Ministrstvo za javno upravo), že deluje in nudi naročnikom svetovanje tako v fazi priprave razpisnih dokumentacij kot tudi v procesu od objave javnega naročila do njegovega zaključka, pripravljen pa bo tudi priročnik za izvedbo javnih naročil. Predvidena so sredstva tehnične pomoči za kadrovsko okrepitev v enoti in njihova redna usposabljanja. Enota bo tesno sodelovala z organom upravljanja. Vzpostavljena je tudi projektna skupina za področje javnega naročanja, ki bo skrbela za identifikacijo ključnih problemov v postopkih javnega naročanja v povezavi z zagotavljanjem učinkovitosti črpanja kohezijskih sredstev. Sestavljajo jo predstavniki institucij, ki imajo ključne vloge v sistemu javnih naročil, in sicer Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za finance, Urada za nadzor proračuna, Državne revizijske komisije ter organa upravljanja. Pomemben ukrep za izboljšanje stanja na tem področju pa je tudi stalno izobraževanje, zato bo organ upravljanja tudi v novi finančni perspektivi organiziral izobraževanja tako za upravičence kot za posredniške organe. Ključnega pomena je namreč ustrezna kadrovska sestava organov, vključenih v izvajanje skladov, s posebnim poudarkom na usposabljanju skrbnikov pogodb in kontrolorjev, ki morajo natančno, skrbno in v skladu z zakonodajo preverjati pravilnost in popolnost zaključenih postopkov javnih naročil pred izplačilom sredstev v zvezi z zadevnim javnim naročilom. Medresorska delovna skupina (MDS) za pripravo metodologije in pregled skladnosti projektov, sofinanciranih s sredstvi evropske kohezijske politike 2007–2013, z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje Z namenom izpolnitve zahtev Evropske komisije na področju presoje vplivov na okolje je Vlada RS sprejela Sklep o ustanovitvi MDS (sklep št. 01201-7/2014/3 z dne 24. 4. 2014). Osnovne naloge MDS so priprava metodologije za preverjanje opravljene presoje vplivov na okolje, naknadno preverjanje verjetno pomembnih vplivov okoljskih vplivov v sodelovanju z zunanjimi izvajalci in priprava predlogov sanacijskih ukrepov za projekte, ki ne izpolnjujejo zahtev Direktive o presoji vplivov na okolje. Po pregledu vseh projektov, za katere so bile izdane odločbe organa upravljanja ali sklep Evropske komisije o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI in OP RR, je MDS pripravila metodologijo za naknadno preverjanje verjetno pomembnih vplivov na okolje, ki vključuje osnovni izbor projektov in izločilna merila 24 glede na stanje priprave posameznega projekta z vidika presoje vplivov na okolje. Metodologija je bila posredovana Evropski komisiji, ki nanjo ni imela pripomb. MDS je tudi izvedla prvi del naknadnega preverjanja verjetno pomembnih vplivov nekaterih projektov v okviru OP ROPI. Zaradi velikega obsega projektov, se naknadno preverjanje verjetno pomembnih vplivov projektov izvaja v sodelovanju z zunanjimi izvajalci, in sicer v dveh fazah. V prvi fazi so bili preverjeni vsi projekti OP ROPI. Zaključno poročilo o preverjanju projektov je bilo posredovano Evropski komisiji 24. 4. 2015, ki je zahtevala izdelavo »ex-post« (naknadnih) poročil o vplivih na okolje za projekte, pri katerih je bila ugotovljena obveznost presoje vplivov na okolje. Trenutno se izvaja druga faza preverjanja, ki zajema projekte OP RR. Zaključno poročilo o preverjanju projektov OP RR bo predvidoma posredovano Evropski komisiji v mesecu septembru 2015. Zaradi razdelitve aktivnosti MDS na dve fazi naknadnega preverjanja in za zagotovitev izpolnitve zahtev Evropske komisije bo treba spremeniti Sklep Vlade Republike Slovenije z dne 24. 4. 2015 in določiti dodatne roke z opredelitvijo dodatnih nalog, ki jih mora MDS nujno izvesti za zagotovitev skladnosti projektov z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Te dodatne naloge vključujejo predvsem pripravo projektne naloge in sodelovanje pri izvedbi javnega naročila za izbor izdelovalcev »ex-post« poročil o vplivih na okolje za projekte, pri katerih je bila ugotovljena obveznost presoje vplivov na okolje, kontrolo kakovosti »ex-post« poročil o vplivih na okolje in pripravo stališč do izvedljivosti morebitnih omilitvenih ali izravnalnih ukrepov, opredeljenih v »ex-post« poročilih o vplivih na okolje ter pripravo finančne ocene stroškov nujnih omilitvenih ali izravnalnih ukrepov za zagotovitev skladnosti projektov, sofinanciranih s sredstvi evropske kohezijske politike 2007–2013, z Direktivo 2011/92/EU. Aktivnosti v okviru MDS se izvajajo kontinuirano in se bodo predvidoma zaključile po izdelavi »ex-post« poročil o vplivih na okolje in uskladitvi nujnih omilitvenih in izravnalnih ukrepov z Evropsko komisijo ob upoštevanju morebitnih mnenj in pripomb javnosti. Problematika izvedbe enajstih okoljskih projektov SVRK v sodelovanju z MOP nadaljuje aktivnosti za začetek izvedbe 11 okoljskih projektov, ki so pripravljeni za izvedbo, nimajo pa zagotovljenih virov financiranja. V skladu s sklepom Vlade RS št. 54400-10/2014/13 z dne 10. 6. 2014, ki predvideva neodvisni strokovni pregled nekaterih projektov, je 8. 10. 2014 potekal sestanek s predstavniki evropske pobude JASPERS, ki je podala usmeritve za začetek postopka neodvisnega pregleda omenjenih projektov. Izhodiščni dokumenti za pričetek postopka pregleda so bili 8. 12. 2014 posredovani na JASPERS za projekte: o Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 3. sklop; o Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja - 1. sklop Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v MOL; o Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja - 1. sklop - II. faza - izgradnja III. faze CČN Ljubljana. Za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale – Kamnik je bilo ugotovljeno, da zaradi spoštovanja zahtev Evropske komisije za implementacijo evropske direktive o presoji vplivov na okolje pregled kakovosti s strani JASPERS ni potreben v primeru, da bo gradnja čistilne naprave in kanalizacije presojana s strani pristojnega okoljskega organa bodisi v okviru predhodnega postopka ali drugega postopka za pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali okoljevarstvenega dovoljenja. Zgoraj navedene aktivnosti sodijo v pripravo projektov za sofinanciranje s sredstvi večletnega finančnega okvira 2014–2020. Neodvisni strokovni pregled zgoraj navedenih projektov s strani evropske pobude JASPERS se je pričel 28. 1. 2015. V okviru tega pregleda je bilo ugotovljeno, da projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 3. sklop« skladno z določili Uredbe ES 1303/2013 ne ustreza kriterijem za veliki projekt, zato bo postopek odobritve in izdaje odločitve o sofinanciranju potekal na nacionalni ravni. Zaključno poročilo pobude JASPERS o pregledu tega projekta je trenutno v pripravi in bo predvidoma posredovano OU v mesecu juliju 2015. 25 V zvezi s projektoma »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja 1. sklop – Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v MOL« in »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja - 1. sklop - II. faza - izgradnja III. faze CČN Ljubljana« so predstavniki pobude JASPERS ugotovili, da gre v tem primeru za dve nedeljivo povezani investiciji. Zato je bil na Odboru za spremljanje izvajanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 dne 25. 3. 2015 sprejet sklep, da se oba projekta združita v en veliki projekt z naslovom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«. Tako bo postopek izdaje odločitve o sofinanciranju omenjenega projekta potekal na ravni Evropske komisije. Dokumentacija vloge za izdajo sklepa Evropske komisije o potrditvi trenutno pripravljajo upravičenci (MO Ljubljana, Občina Medvode in Občina Vodice) ob podpori predstavnikov pobude JASPERS. Zapleti pri gradnji CERO infrastrukture Pri izvedbi projekta Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske – II. faza je prišlo do večjih časovnih zamikov od osnovnega časovnega načrta, zaradi težav pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega dovoljenja, ki sta bili končno pridobljeni šele v aprilu 2015. Tako so se v maju 2015 občine, vključene v izvajanje projekta odločile, da se njegova izvedba ustavi, zaradi velikega tveganja za pravočasno dokončanje del in porabo sredstev evropske kohezijske politike. Kljub temu je treba poudariti, da zaradi neizvedbe omenjenega projekta sredstva OP ROPI niso ogrožena, saj je 100 % črpanje sredstev evropske kohezijske politike zagotovljeno z dodatnimi projekti, ki so bili potrjeni s sredstvi iz naslova dodatnih pravic porabe na podlagi sklepa Vlade RS št. 54402-2/2012/5 z dne 11. 10. 2012. Gradnja Pomurskega vodovoda V zvezi s projektom Oskrba s pitno vodo Pomurja (sistemi A, B, C) je 29. 12. 2014 Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor Specializiranemu državnemu tožilstvu prijavil sum storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije in o tem obvestil SVRK. Inšpektorat je ugotovil nekatere nepravilnosti pri izvedbi zemeljskih del in s tem oškodovanje evropskih kohezijskih sredstev in domačih sredstev v višini 401.756 EUR. Na podlagi prijave Inšpektorata je SVRK z dopisoma dne 13.1. 2015 in 12. 3. 2015 pozvala MOP k preveritvi ugotovljenih nepravilnosti in izvedbi popravljalnih ukrepov ter zahtevala začasno zaustavitev plačil in povračil sredstev evropske kohezijske politike do razjasnitve okoliščin in izvedbe popravljalnih ukrepov. Na poziv SVRK se je MOP odzvalo z dopisoma dne 9. 3. 2015 in 17. 3. 2013, v katerih je navedlo, da na podlagi ugotovitev strokovnih komisij upravičencev, opredelitev izvajalcev, nadzora in upravičencev ter ugotovitev in mnenj posredniškega telesa (MOP), navedenih v poročilih o izvedenih izrednih kontrolah na kraju samem, nepravilnosti na projektu Oskrba s pitno vodo, ki jih navaja Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, niso bile ugotovljene. Na podlagi odgovora in pojasnil MOP pa je SVRK z dopisom dne 19. 3. 2015 odpravila zadržanje plačil in povračil EU sredstev na projektu Oskrba s pitno vodo Pomurja. Ob tem pa je treba poudariti, da v kolikor bi se v nadaljnjih postopkih preiskave organov pregona potrdil sum nepravilnosti pri porabi sredstev evropske kohezijske politike, bo moralo posredniško telo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti izvedbo ukrepov za vračilo morebitnih neupravičeno plačanih sredstev. Problematika pri nadzoru izvajanja operacij Razvojnih centrov slovenskega gospodarstva, sofinanciranih s sredstvi evropske kohezijske politike V okviru OP RR so različni nadzorni organi (EK, ERS, UNP) zaznali določene probleme pri izvajanju operacij v okviru Javnega razpisa Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Posamezne nepravilnosti so bile že prej ugotovljene s strani kontrolne enote organa upravljanja, ki je tudi predlagala ustrezne korektivne ukrepe. Pri posameznih operacijah so bile ugotovitve / kršitve tako resne, da je posredniško telo pristopilo k odstopu od pogodb o sofinanciranju (RC Energija, RC SIMIT, RC Seaway), kar pomeni, da se zahteva vračilo sredstev od upravičenca, projekte pa bodo zamenjali drugi. Ključno je, da je OU skupaj s posredniškim telesom (MGRT) dovolj zgodaj zaznal omenjene težave in že predhodno potrdil ustrezne instrumente iz dodatnih pravic porabe, ki bodo nadomestili projekte, kjer se srečujemo s težavami in na ta način EU sredstva za Slovenijo ne bodo izgubljena. Nekatere ugotovitve nadzornih organov se nanašajo na vse projekte razvojnih centrov (nepravilnost pri uporabi pravil državnih pomoči in pomanjkljivo izvajanje upravljalnih preverjanj), za katere pa se je izvedla t.i. sistemska korekcija (tudi v tem primeru EU sredstva ne bodo izgubljena). 26 Sprememba OP ROPI SVRK v vlogi organa upravljanja za strukturne sklade in Kohezijski sklad je v skladu s svojimi pristojnostmi, ki izhajajo iz 60. člena Uredbe Sveta 1083/2006/ES, ugotovila odstopanja od načrtovanega izvajanja OP ROPI za programsko obdobje 2007–2013. Odstopanja od načrtovanega so opazna tako na ravni finančne realizacije pri posameznih prednostnih usmeritvah, kot pri doseganju kazalnikov OP ROPI. V skladu z določili 33. člena Uredbe Sveta 1083/2006/ES: težave pri izvajanju, je organ upravljanja predlagal spremembo operativnega programa. Sprememba OP ROPI je bila prepoznana kot ključen ukrep za zagotovitev 100 % izkoriščenosti sredstev programa ob zaključku programskega obdobja in je zapisana tudi v akcijskem načrtu, ki sta ga evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu in ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj potrdili na sestanku 22. 1. 2015 v okviru pobude za zmanjševanje tveganj črpanja sredstev EU iz programskega obdobja 2007–2013 (t.i. “Implementation Task Force”). Organ upravljanja je v sodelovanju z vsemi vpletenimi akterji skrbno preučil tveganja pri izvajanju in zaključevanju OP ROPI ter s tem predlogom spremembe OP ROPI predvidel alokacijo sredstev na posameznih vsebinskih področjih na način, da bodo lahko vsa evropska sredstva OP ROPI uspešno črpana tudi ob zaključku programskega obdobja. - - Vzroki za spremembe pri finančni realizaciji Na osnovi pregleda zaključenih projektov in projektov v izvajanju je bilo ugotovljeno, da sredstva na posameznih razvojnih prioritetah ne bodo počrpana kar je predvsem posledica: Podane finančne korekcije s strani Evropske komisije glede uporabe diskriminatornega pogoja naročnika za ugotavljanje sposobnosti inženirjev, odgovornih za izvedbo del pri oddaji javnih naročil. Izvedbena dela, so bila oddana za nižjo vrednost, kot je bilo ocenjeno na osnovi izdelane projektne in investicijske dokumentacije. Zaradi zamikov pri izvajanju projektov, bodo nekateri projekti zaključeni po zaključku obdobja upravičenih izdatkov. Ti izdatki bodo izplačani iz lastnih sredstev in ne bodo sofinancirani s strani evropskih sredstev. Neizvedbe posameznih projektov. To je razvidno posebej na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Iz tega razloga na tej prednostni usmeritvi prihaja tudi do najvišjega znižanja sredstev. Uskladitev kazalnikov na ravni prednostnih usmeritev Pri pregledu doseganja zastavljenih kazalnikov na posamezni prednostni usmeritvi, so bila ugotovljena odstopanja. Glavni vzroki za spremembe kazalnikov so: zaradi prerazporeditev sredstev med vsebinami se spreminjajo tudi kazalniki na posameznih prednostnih usmeritvah; med izvajanja projektov in pri zaključevanju projektov se je ugotovilo, da posamezni kazalniki v fazi programiranja operativnega programa niso bili ustrezno nastavljeni in jih je potrebno ustrezno smiselno popraviti; zaradi odpovedi / neizvedbe projektov je potrebno posamezne kazalnike ustrezno prilagoditi. S predlagano spremembo OP ROPI se je seznanila Vlada RS junija 2015. Konec junija je potekala še dopisna seja Nadzornega odbora za OP RR in OP ROPI za obdobje 2007–2013. Predlog spremembe OP ROPI pa bo na Evropsko komisijo posredovan v juliju 2015. 27 Priloga 1: Izvajanje Akcijskega načrta, 30. 6. 2015 Akcijski načrt je bil potrjen na sestanku 22. 1. 2015 v okviru pobude za zmanjševanje tveganj črpanja sredstev EU programskega obdobja 2007–2013 (t.i. “Implementation Task Force”) in je podlaga za spremljanje aktivnosti v letu 2015 za zagotovitev 100 % izkoriščenosti sredstev iz OP RR in OP ROPI na koncu leta 2015. 1. Ukrep Sprememba OP ROPI a. Neformalno posvetovanje z Evropsko komisijo b. Sprejem na Vladi RS c. Potrditev sprememb na Nadzornem odboru za OP RR in OP ROPI 2007–2013 d. Predložitev na EK 2. Sprememba OP RR (če je to potrebno vključno s FI) 3. Kvartalno poročanje Vladi RS, Državnemu zboru in DG REGIO 4. Zagotovljena proračunska sredstva za 100% razpoložljivih sredstev v okviru OP-jev a. za leto 2015 b. za leto 2016 5. Administrativna usposobljenost a. za obdobje 2007–2013 b. za obdobje 2014–2020 6. Presoja vplivov okolje (PVO) za projekte OP ROPI 7. Presoja vplivov na okolje (PVO) za projekte OP RR Vir: SVRK Čas izvedbe Opombe april 2015 maj 2015 a) 4.5.2015 izvedena avdio konferenca z EK b) 17.6.2015 – Vlada RS se je seznanila s spremembo OP ROPI c) 18.6.2015 – pričetek dopisne seje NO za OP RR in OP ROPI 2007-2013 (10 delovnih dni) junij 2015 julij 2015 julij 2015 Trenutni podatki kažejo, da sprememba OP RR ne bo potrebna januar 2015 april 2015 julij 2015 oktober 2015 Realizirano Realizirano To poročilo april 2015 december 2015 Realizirano april 2015 junij 2015 marec 2015 september 2015 Se izvaja črpanje Realizirano V teku Opis ukrepov Prvi ukrep: Sprememba OP ROPI 28 Mejniki Ukrep Čas izvedbe Opomba Pregled izvajanja projektov OP ROPI z obema resornima ministrstvoma do marca 2015 Realizirano Utemeljitve in obrazložitve sprememb PT 16.4.2015 Realizirano Neformalno posvetovanje s službami Evropske komisije – predložitev osnutka spremenjene verzije OP Predhodni postopek PVO spremenjenega OP ROPI do aprila 2015 Potrditev na seji Vlade RS maj 2015 Potrditev sprememb na Nadzornem odboru za OP RR in OP ROPI 2007– 2013 do junija 2015 Realizirano v maju Posredovano na MOP po sklepu Vlade RS–unija 2015–postopek poteka. Realizirano 17.6.2015 Začetek dopisane seje NO za OP RR in OP ROPI 18.6.2015 Uradna predložitev na EK Vir: SVRK do julija 2015 do maja 2015 Drugi ukrep (ki bo izveden le, če bo to potrebno): Sprememba OP RR Mejniki Ukrep Pregled izvajanja projektov OP RR z resornimi ministrstvi V primeru spremembe: neformalno posvetovanje z Evropsko komisijo – predložitev osnutka spremenjene verzije OP predhodni postopek (PVO) spremenjenega OP RR potrditev sprememb na Nadzornem odboru za OP RR in OP ROPI 2007–2013 uradna predložitev na Evropsko komisijo Vir: SVRK Čas izvedbe do maja 2015 do junija 2015 do julija 2015 Opomba Trenutni podatki kažejo, da sprememba OP RR ne bo potrebna do julija 2015 do julija 2015 Tretji ukrep: Kvartalno poročanje Mejniki Ukrep Kvartalno poročanje DG REGIO Vladi RS Državnemu zboru Kvartalno poročanje DG REGIO Vladi RS Državnemu zboru Čas izvedbe Opomba januar 2015 januar 2015 februar 2015 realizirano 5.2.2015 25.2.2015 april 2015 april 2015 maj 2015 15.4.2015/22.4.2015 29.4.2015 15.5.2015 29 Kvartalno poročanje DG REGIO Vladi RS Državnemu zboru Kvartalno poročanje DG REGIO Vladi RS Državnemu zboru Vir: SVRK julij 2015 julij 2015 september 2015 To poročilo januar 2016 januar 2016 januar 2016 Četrti ukrep: Zagotovljena proračunska sredstva za 100 % črpanje razpoložljivih sredstev v okviru OP-jev Mejniki Ukrep Zagotovljena sredstva v sprejetem proračuna za 100% črpanje razpoložljivih sredstev v okviru OP-jev a. za leto 2015 b. za leto 2016 Čas izvedbe Opomba april 2015 V proračunu za 2015 smo z rebalansom zagotovili zadostne pravice porabe za izplačila, ki bodo omogočala blizu 100% porabo razpoložljivih sredstev programskega obdobja 2007– 2013. Razlika do končne 100% porabe pa bo zagotovljena ob sprejetju proračuna za 2016. december 2016 Vir: SVRK Peti ukrep: Administrativna usposobljenost Mejniki Ukrep Podaljšati pogodbe o zaposlitvi za 290 javnih uslužbencev, katerih pogodba o zaposlitvi se izteče 30. 6. 2015, in sicer do 30. 11. 2015: preveriti, kakšen je zakonsko predpisan postopek za podaljšanje pogodb o zaposlitvi podaljšanje pogodb do novembra 2015 Čas izvedbe do aprila 2015 februar 2015 april 2015 Opomba Ministrstva v skladu z navodili OU pripravljajo vladna gradiva za soglasje k zaposlitvam za določen čas iz 30 Zaposlitve v okviru tehnične pomoči OP 2014–2020: dogovor o strukturi izvajanja in ocena kadrovskih potreb za obdobje 2014–2020 zaposlitev javnih uslužbencev v skladu z dogovorjeno strukturo za posamezni organ, vključen v izvajanje do marca 2015 do julija 2015 sredstev tehnične pomoči za obdobje do konca novembra 2015 Vlada RS se je dne 26.2.2015 (sklep št. 54400-3/2015/15) seznanila z informacijo o vzpostavitvi pogojev za izvajanje evropske kohezijske politike, politike razvoja podeželja in skupne ribiške politike v programskem obdobju 2014–2020 na področju kadrov. Vse zaposlitve do julija 2015 ne bodo izvedene. Predvideva se, da se bodo vse izvedle do jeseni. Vir: SVRK Šesti ukrep: Presoja vplivov na okolje Mejniki Ukrep Čas izvedbe Rok za oceno vseh opredeljenih projektov v okviru OP ROPI in priprava poročila o oceni, ki je bila opravljena s strani zunanjih strokovnjakov. februar 2015 Priprava končnega poročila Delovne skupine s povzetkom ugotovitev in, kjer je to potrebno, sanacijskih ukrepov. Poročilo je pred posredovanjem na EK treba uskladiti s predstavniki JASPERS. marec 2015 Opomba Realizirano Osnutek končnega poročila o pregledu projektov OP ROPI je bil posredovan in pobudi JASPERS in EK, ki je posredovala svoje pripombe 26.6.2015. V skladu s pripombami EK bodo izdelana expost (naknadna) poročila o vplivih na okolje za projekte, pri 31 katerih je bila ugotovljena obveznost presoje vplivov na okolje. Aktivnosti za izdelavo omenjenih poročil so v teku. V expost poročilih o vplivih na okolje bodo opredeljeni nujni omilitveni ali izravnalni ukrepi ob upoštevanju morebitnih mnenj in pripomb javnosti. Rok za oceno vseh opredeljenih projektov v okviru OP RR in priprava poročila o oceni, ki je bila opravljena s strani zunanjih strokovnjakov. Priprava končnega poročila Delovne skupine s povzetkom ugotovitev in, kjer je to potrebno, sanacijskih ukrepov. Poročilo je pred posredovanjem na EK treba uskladiti s predstavniki JASPERS. Vir: SVRK julij 2015 Zaradi daljšega trajanja postopka javnega naročila za izbor zunanjega izvajalca se bo postopek pregleda projektov OP RR zaključil v avgustu 2015. Osnutek končnega poročila o pregledu projektov OP ROPI bo predvidoma izdelan v septembru 2015. september 2015 32