Miha Tomsic
Transcription
Miha Tomsic
Dolgoročna strategija spodbujanja naložb prenove stavb in položaj stavbne dediščine mag. Miha Tomšič, univ.dipl.inž.grad. Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo TRAJNOSTNA (ENERGETSKA) PRENOVA ZAŠČITENIH STAVB Grad Fužine, Ljubljana, 16.6.2015 Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) 4. člen • „Države članice pripravijo dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb.“ • Strategija se posodablja vsaka tri leta. Strategija naj vsebuje: • pregled nacionalnega stavbnega fonda; • opredelitev stroškovno učinkovitih pristopov prenove, primernih vrsti stavb in podnebnemu pasu; • politike in ukrepe za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite prenove stavb; • v prihodnost usmerjeno perspektivo za usmerjanje naložbenih odločitev posameznikov, gradbene industrije in finančnih institucij; • z dokazi podprto oceno pričakovanega prihranka energije in širših koristi. Energetski zakon (EZ-1; 2014): 348. in 349. člen Strategija vključuje: določitev oseb ožjega in širšega javnega sektorja za potrebe prenove, površine stavb v lasti in v uporabi oseb javnega sektorja, določitev deleža prenove skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi oseb ožjega javnega sektorja, pregled nacionalnega stavbnega fonda na podlagi statističnega vzorčenja, opredelitev stroškovno učinkovitih pristopov prenov za različne vrste stavb, glede na kategorijo stavb, njihovo lokacijo in podnebni pas, politike in ukrepe za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite prenove stavb, ukrepe za usmerjanje naložbenih odločitev posameznikov, gradbene industrije in finančnih institucij, oceno pričakovanih prihrankov energije in širših koristi. Širši okvir Strateški cilj na področju stavb: do leta 2050 doseči brezogljično rabo energije. Krovni cilj za 2030: Izboljšati energetsko učinkovitost za 27 %. Prenova stavb k temu prispeva polovico. (grafika: M. Vendramin, MzI RS) Operativni cilji strategije do leta 2020 oz. 2030 - prenova 3% stavb v lasti ali uporabi ožje vlade; letno 15.000 – 25.000 m2 - prenova 1,8 mio m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju 2014−2023 (OP EKP) - izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi in spodbujenimi investicijami v javnem sektorju na 1:3 - izvedba petih demonstracijskih projektov energetske prenove različnih tipov stavb (OP EKP) (grafika: M. Vendramin, MzI RS) Slovenski stavbni fond v številkah Klasifikacija CC-SI 111 CC-SI 112 CC-SI 113 CC-SI 121 CC-SI 122 CC-SI 123 CC-SI 126 Kategorija Enostanovanjske stavbe Večstanovanjske stavbe Bivalna enota v stavbi za posebne namene Gostinske stavbe Poslovne in upravne stavbe Trgovska dejavnost in druge storitvene dej. Raba splošnega družbenega pomena NEPOSREDNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI Površina [1.000 m2] 46.146 17.291 942 2.879 7.045 6.281 7.484 559 OSTALI STORITVENI SEKTOR 17% JAVNE STAVBE 11% STANOVANJSKE STAVBE 72% Nestanovanjske stavbe CC-SI 121 12111 12112 12120 122 12201 12202 12203 123 12301 12302 12303 12304 126 12610 12620 12630 12640 12650 Opis dejanske rabe dela stavbe, prilagojeno CC-SI klasifikaciji Površina [1.000 m2] Gostinske stavbe Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 1.567 Gostilne, restavracija in točilnice 1.312 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev Poslovne in upravne stavbe Stavbe javne uprave 1.042 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 6.003 Druge poslovne stavbe Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti Trgovske stavbe 2.633 Sejemske dvorane, razstavišča Bencinski servisi Stavbe za storitvene dejavnosti 3.647 Stavbe splošnega družbenega pomena Stavbe za kulturo in razvedrilo 1.170 Muzeji in knjižnice 358 Vrtci 319 Stavbe za izobraževanje in Osnovne šole 1.998 znanstvenoraziskovalno delo Srednje šole 757 Ostalo šolstvo 706 Bolnice 591 Stavbe za zdravstveno oskrbo Ostalo zdravstvo 713 Stavbe za šport 871 Prenova stavb EZ-1: Pri izvajanju ukrepov za večjo prenovo stavb se upošteva stavba kot celota, vključno z ovojem stavbe opremo, obratovanjem in vzdrževanjem. Prednost pri prenovi morajo imeti stavbe z najnižjo energetsko učinkovitostjo, če je to stroškovno in tehnično izvedljivo. Prenova stavb v javnem sektorju; kohezijska sredstva 2007-2013 (LS1, LS2) Z izrazom »prenova« opišemo širši nabor izboljšav na obstoječi stavbi. Naša gradbena zakonodaja izraza prenova ne pozna, kot tudi ne izraza celovita prenova. Prenova pomeni tako vzdrževanje kot rekonstrukcijo stavbe. V strategiji je izraz »prenova« uporabljen v smislu nadgradnje energetske učinkovitosti stavbe, če ni zapisano drugače. Stopnjo prenove lahko opredelimo glede na pričakovane prihranke primarne energije kot prenovo s posamičnimi ukrepi, delno prenovo, celovito prenovo in skoraj ničenergijsko prenovo stavbe. Z izrazom »celovita prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe (npr. dodatna toplotna zaščita, menjava stavbnega pohištva) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode). Poglavitna prednost celovitega pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami, obsežnejši operaciji. Tako se znotraj danega finančnega okvira optimizirajo tudi prihranki energije, kar pri delni prenovi ali neusklajeni izvedbi posameznih sklopov ni mogoče. CELOVITA PRENOVA – CELOVIT PRISTOP – CELOVITO FINANCIRANJE Dolga vračilna doba investicije financiranje s subvencijo Krajša vračilna doba investicije financiranje z energetskim pogodbeništvom Po EZ-1 energetska izkaznica (EI) za stavbno dediščino ni obvezna (ni pa „prepovedana“). MzI vodi register izdanih EI, ki je javen in del skupne prostorske podatkovne strukture. Kaj pravi strategija o stavbni dediščini? Pri določanju potenciala za prenovo stavb je treba upoštevati omejitve, kot so: - varovanje stavbne dediščine, - organizacijske ovire (solastništvo stavb, funkcionalnost – nemotenost delovanja), - finančne ovire (treba je vzpostaviti finančne mehanizme za intenzivnejšo prenovo, stabilne vire financiranja) in - tehnične ovire (prodor inovativnih rešitev za skoraj ničenergijsko prenovo, še posebej pri stavbni dediščini) Oblikovanje novega seznama stavb v lasti in rabi oseb ožjega javnega sektorja VII. Podatki o stavbah, ki so varovani v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine: Za stavbe, uvrščene na seznam stavb v lasti in rabi oseb ožjega javnega sektorja, je potrebno pridobiti enovite podatke o stavbah, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine ter identificirati tiste stavbe, ki bodo navkljub zaščiti lahko šle v energetsko prenovo. Določitev pogojev za prenovo (lastništvo, upravljanje, razširjen energetski pregled, energetska izkaznica, izpeljan predhodni postopek po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (računski model)) … Skladnost s pogoji varovanja stavbne dediščine: v primeru stavbne dediščine se pridobijo kulturno varstveni pogoji … Po odločitvi za pristop k energijski prenovi stavbe je treba upoštevati naslednja izhodišča: Projekt energijske sanacije: Pred izvedbo prenove je treba izdelati projekt energijske sanacije stavbe. Izvedba drugih ukrepov za izboljšanje stanja stavbe: Ob energetski sanaciji se v skladu z načeli dobrega gospodarja izvedejo tudi drugi smiselni ukrepi za izboljšanje stanja stavb. • Skladnost prenove z načeli trajnostne gradnje: Na podlagi smernic za trajnostno gradnjo. Demonstracijski primeri (OP EKP 2014−2020): Namen demonstracijskih projektov je prikaz novih tehnologij, ki naslavljajo cilje energetske učinkovitosti in varstva zraka, poleg teh pa tudi druge cilje povezane z energetsko prenovo stavb kot so učinkovito ravnanje z naravnimi viri, zmanjševanje emisij TGP v življenjski dobi stavb, varstvo kulturne dediščine ipd. Hkrati so demonstracijski projekti namenjeni prikazu uporabe energetskega pogodbeništva v javnih stavbah. Demonstracijski projekti so tudi pomemben instrument za nadgrajevanje sistema za upravljanje kakovosti prenove stavb. Stavbe kulturne dediščine Delež stavb, ki so varovane po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je zelo velik, še posebej velik je ta delež v segmentu državnih stavb. Ta skupina stavb, kot nosilec slovenske identitete in zaradi svojega gospodarskega pomena, potrebuje posebno obravnavo. Prenove stavb, ki so kulturna dediščina, zaradi svojih posebnosti običajno zahtevajo višje naložbe in določena odstopanja od zahtevanih parametrov prenove, ki veljajo za druge stavbe in zato pogosto tudi ne morejo zadostiti pogojem za pridobitev razpoložljivih javnih sredstev za URE in izrabo OVE. Strategija predvideva celovit sklop ukrepov za stavbno dediščino: oblikovanje meril za arhitekturno-oblikovni vidik energetske prenove, tako da bodo pri energetski prenovi objektov kulturne dediščine izvedeni taki ukrepi, da varovane lastnosti kulturne dediščine ob prenovi ne bodo prizadete ali celo uničene (AN URE 2020); oblikovanje merila pozitivne diskriminacije, ki se bodo uporabljala pri razpisih za spodbujanje energetske prenove stavb (»faktor dediščine«) in bodo omogočila prilagoditev višine spodbud in načina spodbujanja varstvu kulturne dediščine (AN URE 2020); zahteve za energetske lastnosti stavb, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se prilagodijo varovanim vrednotam predvsem v smislu korekcijskih faktorjev; izvedba demonstracijskih projektov celovite energetske prenove različnih tipov stavb javnega sektorja (med drugimi stavb kulturne dediščine) z uporabo najnovejših tehnologij (OP EKP -2020); razvoj in uvajanje tehnologij; zagotovitev virov financiranja prenove stavb kulturne dediščine; usposabljanje izvajalcev. Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (razpis MzI; maj 2015) Praktična problema: Pri energetskih prenovah stavb se premalo pozornosti posveča varstvu kulturne dediščine in na splošno arhitekturno oblikovnemu vidiku teh posegov. Na javnih razpisih za sofinanciranje operacij za energetsko prenovo so objekti, ki imajo dodano kulturno vrednost, v slabšem položaju kot manjvredna, anonimna arhitektura, saj na podlagi kriterijev izbora največkrat zelo težko dobijo dovolj točk, da bi bili upravičeni do sredstev. Naloge: • pregled dobrih praks energetske prenove kulturne dediščine v Evropi; • pregled stanja v Sloveniji (pregled zakonodaje, dobri in slabi primeri prenov kulturne dediščine, primerjalna analiza zakonodaje in smernic s področja varstva kulturne dediščine in zakonodaje s področja energetske učinkovitosti stavb); • pregled materialov in tehnologij primernih za energetsko prenovo stavb, vključno z gradbeno fizikalno analizo in oceno vrednosti; • analiza tipičnih varovanih stavbnih elementov. • predlog smernic za energetsko prenovo kulturne dediščine (nivo izvedbenih pogojev v razvojnih načrtih, nivo stavb in detajla); • oblikovanje kriterijev pozitivne diskriminacije v razpisih za izvajanje energetske politike (“faktor dediščine”); • uporaba rezultatov in priprava priporočil za izvedbo energetske prenove na konkretnem primeru. [email protected]