Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20
Transcription
Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ODDELEK ZA ZGODOVINO MARKO JEREB Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ODDELEK ZA ZGODOVINO MARKO JEREB Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Magistrsko delo Mentorja: doc. dr. Dejan Cigale doc. dr. Bojan Balkovec Univerzitetni študijski program druge stopnje: GEOGRAFIJA – D ZGODOVINA – D Ljubljana, 2015 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Zahvaljujem se profesorjema doc. dr. Dejanu Cigaletu in doc. dr. Bojanu Balkovcu za prevzem mentorstva in za vse prijazne spodbude ter nasvete pri izdelavi tega magistrskega dela. Zahvaljujem se vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali z nasveti, posredovali informacije in vsem, ki ste moje delo prebrali. Še posebej se zahvaljujem Mojci Cemič in Urški Petrevčič za izdatno pomoč pri lektoriranju in prevajanju delov naloge v angleščino. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste me podpirali tekom študija, še posebej moji družini in dekletu. 2 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Izvleček Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes V zadnjih letih, ko se slovensko gospodarstvo sooča z globoko krizo, so se tako na državni kot tudi lokalni ravni začele pojavljati pobude, da je potrebno spodbujati nadaljnji razvoj turizma ter tako poskušati doseči kar se da spodbudne gospodarske in družbene učinke. Podobne ideje so se pojavljale v krogih kranjskega prebivalstva že konec 19. stoletja in posledično pripeljale do ustanovitve prvega olepševalnega društva na Kranjskem ter začetka gradnje za turizem potrebne infrastrukture. V času prve svetovne vojne in takoj po njej so turistična prizadevanja nekoliko zamrla, vendar so se kasneje toliko okrepila, da je bil Kranj s strani jugoslovanskega ministrstva za trgovino in industrijo decembra 1936 uvrščen med turistične kraje klimatskega značaja. Po drugi svetovni vojni je bil, skladno s tedanjo gospodarsko usmeritvijo, tudi turizem v Kranju s strani oblasti v veliki meri postavljen na stranski tir. Kljub temu je bilo zgrajene precej pomembne turistične infrastrukture, organizirani so bili številni pomembni dogodki, naraščalo je število turistov itd. Po osamosvojitvi je število turistov zaradi izgube jugoslovanskega trga močno upadlo, zato se je morala ponudba preusmeriti predvsem na goste iz drugih evropskih držav. Danes je občina Kranj dokaj prepoznavna turistična destinacija, vendar v celoti še ni izkoristila svojega potenciala. V ta namen je bila pripravljena Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, ki v kranjski turizem prinaša nekatere inovativne pristope ter s tem omogoča nadaljnji razvoj. Ključne besede: razvoj turizma, turizem, občina Kranj, Gorenjska, Slovenija, 20. stoletje, sedanjost Abstract Tourism development in the area of the municipality of Kranj: from the beginning of the 20th century up to the present day The Slovenian economy has been facing a serious crisis. The local communities as well as the state itself wish to get positive effects for the economy and the society, and have been therefore supporting the recent initiatives of tourism development. There existed, however, similar ideas amongst the inhabitants of Kranj already in the 19 th century, which led to the foundation of the first society in the Carniola region with its mission to make the area look more beautiful, and to the beginnings of the infrastructure aimed to boost tourism in the area. As the efforts diminished during and right after the First World War, tourism suffered a decline. Fortunately, after that period the tourism-development endeavours strengthened enough to have had Kranj placed among the tourist places of the pleasant climate character by the Yugoslavian Ministry of merchandise and industry in December 1936. As a result of the politic and economic situation of the era, tourism in Kranj as well as in other parts of the country was again put on hold after the Second World War. Despite that, there was an important tourist infrastructure built, many important social events were organized, and the number of tourists grew. Slovenia lost many tourists after it gained its independence and was no longer part of the Yugoslavian market. Consequently the country had to focus on tourists from other European countries. Although it has not fulfilled its true potential yet, the municipality of Kranj is quite a renowned tourist destination in the present day. In order to bring new ways of developing tourism in Kranj, and to actually enable further development, 3 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb the Strategy of the tourism development in the City Municipality of Kranj 2014-2020 was proposed. Key words: tourism development, tourism, municipality of Kranj, Upper Carniola region, Slovenia, 20th century, present time 4 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Kazalo 1 UVOD .................................................................................................................................................... 8 1.1 Namen in cilji ................................................................................................................................. 8 1.2 Metode dela .................................................................................................................................. 9 1.2.1 Osnovni podatki o časopisu Gorenjec (1900–1916, 1934–1941)........................................... 9 1.2.2 Osnovni podatki o časopisu Gorenjski glas (1947– ) ............................................................ 10 2 TURIZEM NA SPLOŠNO ....................................................................................................................... 11 2.1 Opredelitev turizma .................................................................................................................... 11 2.2 Turistična ponudba ...................................................................................................................... 12 2.3 Turistično povpraševanje ............................................................................................................ 12 2.4 Potrebni pogoji za razvoj turizma v določenem kraju ................................................................. 12 3 OSNOVNI PODATKI O OBČINI KRANJ .................................................................................................. 14 3.1 Geografski oris občine Kranj ........................................................................................................ 14 3.2 Zgodovinski oris mesta in občine Kranj ....................................................................................... 15 4 ZGODOVINA TURIZMA NA OBMOČJU DANAŠNJE OBČINE KRANJ ..................................................... 18 4.1 Začetki turizma ............................................................................................................................ 18 4.2 Turistični utrip od preloma stoletja do prve svetovne vojne (1900–1914)................................. 20 4.3 Postopen vzpon med obema vojnama (1918–1941) .................................................................. 26 4.4 Turizem v ozadju gospodarskih načrtov (1946–1954) ................................................................ 35 4.5 Razmišljanje o pomembnosti turizma (1954–1962) ................................................................... 38 4.6 Razcvet v šestdesetih letih (1962–1972) ..................................................................................... 42 4.7 Vpliv epidemije črnih koz (1972–1980) ....................................................................................... 48 4.8 V desetletju pred razpadom Jugoslavije (1980–1990) ................................................................ 51 4.9 Kranjski turizem po osamosvojitvi............................................................................................... 56 5 TURIZEM V OBČINI KRANJ DANES ...................................................................................................... 61 5.1 Obstoječa turistična ponudba ..................................................................................................... 61 5.1.1 Naravne znamenitosti .......................................................................................................... 61 Kanjon Kokre ............................................................................................................................. 61 Udin boršt .................................................................................................................................. 61 Glinokopna jezerca v Bobovku pri Kokrici ................................................................................. 61 Potok Nemiljščica in Slap Šum ................................................................................................... 61 Trbojsko jezero .......................................................................................................................... 62 5.1.2 Kulturne znamenitosti .......................................................................................................... 62 Grad Kieselstein s pristavo ........................................................................................................ 62 5 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Mestno obzidje z obrambnimi stolpi ......................................................................................... 62 Mestna hiša ............................................................................................................................... 63 Mitničarska hiša......................................................................................................................... 63 Prešernova hiša ......................................................................................................................... 64 Layerjeva hiša ............................................................................................................................ 64 Pavšlarjeva hiša ......................................................................................................................... 64 Pirčeva barvarna ........................................................................................................................ 64 Prešernov gaj ............................................................................................................................. 65 Plečnikove arkade in vodnjak .................................................................................................... 65 Vodovodni stolp ........................................................................................................................ 65 Rovi pod starim Kranjem ........................................................................................................... 65 Protokolarno posestvo Brdo...................................................................................................... 65 5.1.3 Sakralni objekti ..................................................................................................................... 66 Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev s kostnico .............................................................. 66 5.1.4 Kulturno-zgodovinske ustanove ........................................................................................... 66 5.1.5 Turistično pomembni športni dogodki ................................................................................. 66 5.1.6 Tradicionalne prireditve ....................................................................................................... 67 5.1.7 Nastanitvene kapacitete in ostala ponudba......................................................................... 68 5.2 Aktivnosti na področju koordinacije in trženja turistične ponudbe ............................................ 69 5.3 Analiza stanja............................................................................................................................... 70 5.3.1 Turistično povpraševanje in vloga turizma v občini ............................................................. 70 5.3.2 Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in ovir...................................................................... 76 5.4 Izzivi in načrti za prihodnost ........................................................................................................ 77 6 SKLEP .................................................................................................................................................. 84 7 SUMMARY .......................................................................................................................................... 85 8 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................................ 86 LITERATURA ....................................................................................................................................... 86 VIRI .................................................................................................................................................... 87 Časopisi .......................................................................................................................................... 87 Arhivsko gradivo ............................................................................................................................ 87 Statistični viri ................................................................................................................................. 88 Spletne strani................................................................................................................................. 88 Ostali viri ........................................................................................................................................ 89 6 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Seznam slik, grafikonov, preglednic in kart ........................................................................................... 90 Seznam prilog ........................................................................................................................................ 91 7 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 1 UVOD 1.1 Namen in cilji V zadnjih letih, ko se je slovensko in evropsko gospodarstvo nahajalo v globoki ekonomski krizi, ko so se številna domača podjetja soočala z velikimi finančnimi težavami in ko so bili obeti za prihodnost vse prej kot spodbudni, so se na podlagi spodbudnih podatkov o rasti prihodov in prenočitev turistov v letih 2011–20131, ki jih je objavil Statistični urad republike Slovenije, v delu slovenske javnosti znova glasneje začele pojavljati pobude, da je potrebno več pozornosti nameniti nadaljnjemu razvoju turizma. Kakovostna in dobro premišljena turistična ponudba namreč omogoča številne pozitivne gospodarske in družbene učinke tudi v tistih regijah, ki so drugače označene kot gospodarsko slabše razvite oz. celo neperspektivne. Pomembno je le to, kako lokalne skupnosti izkoristijo naravne in kulturno-zgodovinske danosti v svojem okolju. Takšne in podobne ideje niso nove in so bile skozi zgodovino na takšen ali drugačen način že večkrat izražene. Pogosto pa so tudi spodbudile potrebne razvojne premike, ki so postopoma pripeljali do današnjega stanja turizma v določenem kraju, občini, regiji ali državi. V magistrski nalogi se bom osredotočil predvsem na raziskovanje razvoja turizma na občinski ravni – na območju današnje občine Kranj. Poskušal bom prikazati, kako so se na prehodu iz 19. v 20. stoletje v določenih krogih prebivalstva v Kranju začele pojavljati ideje, da je potrebno tako na Gorenjskem kot tudi v Kranju in njegovi okolici primerno izkoristiti turistični potencial, privabiti tujce in na ta način nekaj zaslužiti ter kako so se tega lotili. V nadaljevanju bom predstavil, kako je potekal razvoj in spreminjanje turizma skozi celotno 20. stoletje ter kakšno je današnje stanje na področju turizma v Mestni občini Kranj – pri tem bom poseben poudarek namenil lani sprejeti Strategiji razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020. Ob koncu pa bom izpostavil še nekatere možnosti, s katerimi bi še lahko obogatili turistično ponudbo v občini in jo tako narediti še bolj zanimivo za potencialne turiste. Glavni namen opisanega dela je pridobiti celovit in natančen pregled, kaj je bilo do danes storjenega v kranjskem turizmu. Glavni cilji magistrske naloge so: predstaviti zakaj, kako in kje so se začele pojavljati ideje o načrtnem in organiziranem izkoriščanju turističnega potenciala na Gorenjskem, še posebej v Kranju in okolici; prikazati nadaljnji turistični razvoj (predstavitev turističnih prizadevanj, infrastrukture, turistične ponudbe itd.) na območju današnje občine Kranj skozi 20. stoletje, s pomočjo dostopnih statističnih podatkov prikazati spreminjanje števila gostov skozi omenjeno obdobje, predstaviti današnje stanje turizma v občini Kranj, predstaviti občinsko strategijo razvoja turizma v prihodnjih letih, navesti dodatne, zanimive in še ne izkoriščene možnosti, s katerimi bi lahko dodatno obogatili turistično ponudbo občine Kranj. Tematika bo obravnavana celovito, skozi daljše časovno obdobje, saj podobna raziskava za občino Kranj še ne obstaja, poleg tega pa je tudi tema sama po sebi tako zanimiva in aktualna, 1 Svetovni dan turizma 2013, SURS, dostopno URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5765 (Pridobljeno 28. 6. 2014). Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija 2013 - končni podatki, SURS, dostopno URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=6196 (Pridobljeno 28. 6. 2014). 8 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb da si zasluži celovitejšo obravnavo. Upam, da bo naloga v oporo in spodbudo tistim, ki se zanimajo za turizem v Kranju in ga nameravajo še naprej raziskovati. 1.2 Metode dela Magistrska naloga temelji na kabinetnem delu, predvsem knjižničnem in arhivskem. V okviru le-tega sem najprej omejil območje raziskovanja, in sicer na ozemlje današnje občine Kranj. Velikost kranjske občine se je namreč skozi leta tako zelo spreminjala (glej str. 16), da bi bilo vsakršno raziskovanje brez točnih, vnaprej določenih ozemeljskih okvirov skoraj nemogoče. Za tem sem pregledal vso do sedaj napisano geografsko in zgodovinsko literaturo, ki se je povezovala z obravnavano tematiko. Pri tem sem ugotovil, da kranjski turizem do sedaj še nikoli ni bil celovito obdelan, da je uporabne literature sorazmerno malo in da si z njo ne bom mogel prav veliko pomagati. V veliko večjo pomoč pa mi je bila splošnejša literatura o turizmu in Kranju, s pomočjo katere sem si ustvaril splošno vedenje, na podlagi katerega sem se nato lahko poglobil v natančnejše raziskovanje obravnavane tematike. Zaradi omenjenega pomanjkanja literature o kranjskem turizmu sem se osredotočil predvsem na preučevanje zgodovinskih virov – predvsem časopisov in arhivskega gradiva. Časopisi so sami po sebi zelo primeren vir za preučevanje različnih tematik, saj precej natančno opisujejo vse, kar se je ljudem v določenem časovnem obdobju in okolju zdelo pomembno. V knjižnici sem zato pregledal vse letnike časopisov Gorenjec in Gorenjski glas (in prilogo Kranjčanka) ter v njih poiskal članke, ki so se kakorkoli navezovali na turizem v Kranju. Posamezne članke sem nato natančno analiziral in iz njih izluščil uporabne zgodovinske podatke. Podobno sem v gorenjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana pregledal tudi s kranjskim turizmom povezane arhivske dokumente. Na takšen način pridobljene podatke sem nato povezal v smiselno celoto. Pri delu sem si zelo veliko pomagal tudi z različnimi statističnimi podatki. Nekaj podatkov sem našel v časopisih in arhivu – predvsem v fondih Občine Kranj 1632–1947 in fondih Okrajnega statističnega urada Kranj 1941–1965 – podatke za kasnejša leta pa sem dobil med statističnimi podatki, ki so jih zbirali na republiškem zavodu za statistiko (do 1991)2 in nato na Statističnem uradu republike Slovenije (SURS). S statističnimi podatki sem si najbolj pomagal pri prikazu gibanja števila turistov in prenočitev v Kranju za posamezna leta ter pri prikazu današnjega stanja turizma v Mestni občini Kranj. Za potrebe kartografskega prikazovanja sem uporabljal tudi podatke Geodetske uprave republike Slovenije (GURS), nekaj slikovnega gradiva pa sem pridobil iz zbirk Fototeke gorenjskega muzeja, ki so objavljene na spletni strani Kamra. 1.2.1 Osnovni podatki o časopisu Gorenjec (1900–1916, 1934–1941) Začetki časopisa Gorenjec segajo v obdobje ustanavljanja pokrajinskih časopisov v začetku 20. stoletja. Takrat so na ozemlju današnje Slovenije, predvsem v gospodarsko razvitejših regijah, med katere je sodila tudi Gorenjska, začeli izdajati številne časopise. Tako je začel leta 1900 na pobudo kranjskega tiskarja Ivana Primoža Lampreta v Kranju tedensko izhajati politično- 2 Zavod je v obdobju socializma kar trikrat spremenil ime - Zavod za statistiko in evidence LR Slovenije (1953– 1956), Zavod LR Slovenije za statistiko (1956–1974), Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko (1974– 1991). 9 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb gospodarski list Gorenjec.3 Že v prvi številki so zapisali, da želijo podpirati predvsem kmete, trgovino in obrt. Ker je bil časopis izrazito liberalno usmerjen, je precej pogosto prihajal v spor s konservativnimi katoliškimi krogi. S svojim pisanjem je želel spodbuditi lokalne veljake in ostale ljudi k vse večjem napredku in realizaciji novih idej, zato je v povezavi s tem močno podpiral tudi razvoj turizma in turistične ponudbe. Leta 1916 je prenehal z izhajanjem, vendar je leta 1934 znova oživel v Kraljevini Jugoslaviji. Z vnovičnim začetkom izhajanja pa ni bil več liberalno usmerjen, ampak je začel zagovarjati klerikalne ideje. Izhajal je vse do aprila 1941, ko je okupatorska oblast prepovedala izhajanje vseh slovenskih časopisov. 1.2.2 Osnovni podatki o časopisu Gorenjski glas (1947– ) Novi poskusi uveljavitve gorenjskega časopisja so se začeli leta 1944, ko je pokrajinski odbor OF za Gorenjsko kot svoje glasilo izdal tri številke Gorenjskega glasa. Februarja 1945 so se znova pojavili poskusi izdajanja Gorenjca, vendar so bila ta prizadevanja prekinjena maja istega leta.4 Časopis Gorenjski Glas so nato znova obudili oktobra 1947 in od takrat naprej je izhajal neprekinjeno. Prve številke so še nosile ime Naše delo, vendar so že oktobra 1948 časopisu nadeli ime Gorenjski Glas.5 Med leti 1953–1960 se je časopis imenoval Glas Gorenjske, v obdobju 1960–1984 pa le Glas. Kasneje se je znova imenoval Gorenjski glas. Sprva je izhajal enkrat tedensko, nato trikrat, sedaj pa že kar nekaj časa izhaja dvakrat tedensko. Danes ima časopis okoli 110.000 bralcev.6 3 Igor Kavčič, Gorenjski glas, v: Gorenjska: 1900–2000: knjiga gorenjske samozavesti, ur. Jože Dežman, Kranj 1999, str. 648. 4 Ana Volčjak, Analiza podjetja Gorenjski glas, diplomsko delo, Ljubljana 2007, str. 2. 5 Enciklopedija Slovenije, 3. zv., Ljubljana 1989, str. 276; Kavčič, 649. 6 Enciklopedija Slovenije, 3. zv., 276; Volčjak, 2. 10 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 2 TURIZEM NA SPLOŠNO 2.1 Opredelitev turizma Čeprav se o turizmu kar precej govori, ga je zaradi velike raznolikosti v resnici precej težko natančno opredeliti. Zaradi nenehnega in zelo hitrega razvoja je treba pri definiranju turizma vedno znova upoštevati nove elemente, zato prav nobena izmed številnih definicij, ki so jih tekom minulih let oblikovali različni strokovnjaki in institucije, ni v celoti popolna. Čeprav prve opredelitve turizma srečamo že ob koncu 19. stoletja, veljata za prva prava teoretika turizma Walter Hunziker in Kurt Krapf.7 V delu »Grundriss der Allgemeinen Fremdenverkehslehre« iz leta 1942 sta ga opredelila tako: »Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni povezano s pridobitno dejavnostjo.«8 Pomembna je ugotovitev, da turizem ni samo potovanje ali bivanje ljudi v drugem kraju, niti le gospodarska dejavnost, temveč celovit splet odnosov in pojavov. Ta pa zajema potrebe in nagibe ljudi po turističnih potovanjih, možnost za uresničitev potovanj, sama potovanja, vse dejavnosti, ki omogočajo potovanje, bivanje in udejstvovanje turistov v drugem kraju in dejavnike, ki vplivajo na turistično potovanje, bivanje in potrošnjo ter učinke na geografsko okolje.9 Definicija je bila kmalu spoznana za nezadostno, saj je izmed turistov izločila poslovneže, ki pripotujejo v nek kraj in v njem izvajajo pridobitno dejavnost. Praksa je namreč pokazala, da poslovneži v prvi vrsti res potujejo zaradi posla, vendar so poleg tega tudi turisti, saj na svojih potovanjih zadovoljujejo tudi številne druge potrebe (športne, kulturne, prostočasne itd.).10 Tekom prihodnjih let so bili nato ponujeni številni novi predlogi definicije, ki so pogled na turizem precej razširili. Zaradi želje po poenotenju številnih novih definicij je Svetovna turistična organizacija (WTO) leta 1991 organizirala mednarodno konferenco, na kateri so sprejeli novo definicijo, ki se glasi »Turizem je splet dejavnosti oseb, ki potujejo najmanj en dan v kraje zunaj svojega običajnega okolja (z najmanj eno prenočitvijo), vendar ne več kot eno leto (365 dni) brez presledka, in sicer zaradi preživljanja prostega časa, poslov ali drugih razlogov.«11 Slovenija je kot članica WTO definicijo prevzela za svojo in jo prenesla v splošno uporabo, predvsem pri zbiranju statističnih podatkov (SURS). Kljub vsesplošni uporabi, pa bi omenjeno definicijo vseeno lahko označili za ozko, zastarelo in nepopolno, saj za turiste priznava le tiste, ki v kraju zunaj svojega običajnega okolja prenočujejo vsaj eno noč. S tem so iz kategorije turistov izločeni vsi, ki potujejo v kraje izven svojega običajnega okolja in tam preživljajo svoj prosti čas (npr. gredo za en dan na Bled, se tam kopajo itd.) in se nato zvečer vračajo domov, iz kategorije turizma pa vse vrste turizma, ki potekajo le en dan (npr. izletniški turizem – enodnevni izleti itd.). 7 Danijela Zorko, Uvod v turizem, Ljubljana 1999, str. 18. Mojca Koprivnikar Šušteršič, Turistična politika in analiza slovenskega turizma v obdobju 1995-2001, Ljubljana 2002, str. 11. 9 Matjaž Jeršič, Turistična geografija, Ljubljana 1985, str. 8. 10 Zorko, 18. 11 Katja Mulič, Ekonometrična analiza in napovedovanje turističnega povpraševanja, usmerjenega v Slovenijo, magistrsko delo, Ljubljana 2006, str. 4. 8 11 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 2.2 Turistična ponudba Turistično ponudbo definirajo teoretiki turizma na različne načine, vsi pa se opirajo na osnovno opredelitev, ki sta jo v knjigi »Grundriss der Allgemeinen Fremdenverkehslehre« postavila že Hunziker in Krapf. Zapisala sta, da je treba turistično ponudbo v gospodarskem in tržnem smislu razumeti kot tisto količino turističnih dobrin in storitev, ki so jih ponudniki pri določeni ravni cen in določenem deviznem tečaju pripravljeni prodati. Preprosteje bi lahko rekli, da je turistična ponudba tista količina turističnih dobrin, ki je po določeni ceni na voljo turistom za zadovoljitev njihovih turističnih potreb in želja. Ker turizem v standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) nima samostojnega področja, je turistična ponudba prisotna v številnih zelo raznolikih dejavnostih, ki so vsaka zase toliko turistične, kolikor služijo turizmu.12 Turistična ponudba je sestavljena iz: zelo raznolikih materialnih (izdelkov, pridelkov) in nematerialnih (storitev) rezultatov človeškega dela, ustvarjenih v najrazličnejših dejavnostih (gostinstvu, prometu, obrti, kmetijstvu, kulturi, športu, zdravstvu, finančnemu posredništvu itd.) in hkrati iz naravnih in s človekovim delom ustvarjenih turističnih privlačnosti, ki šele skupaj z vsemi ostalimi sestavinami turistične ponudbe dobijo na trgu svojo vrednost in ceno. Veliko sestavin turistične ponudbe (predvsem t. i. privlačnosti ali atrakcije) je vezanih na točno določen prostor (kjer neka privlačnost je) in čas (nekatere privlačnosti so na primer zanimive le v določenem letnem času itd.), kar posledično vpliva na nihanje obiska turistov. Poleg tega je zaradi prostorske omejitve t. i. privlačnosti, potrebno namenjati veliko pozornosti zadostni promocijski dejavnosti, če želimo privabiti potencialne turiste. Če za neko privlačnost ne bodo vedeli, je ne bodo prišli pogledat.13 2.3 Turistično povpraševanje Turistično povpraševanje je neločljivo povezano s potencialnimi turisti. Človek, ki želi postati turist, mora izpolnjevati tri osnovne pogoje: imeti mora turistične potrebe, dovolj prostega časa in dovolj denarja. Ko so vsi ti trije pogoji izpolnjeni, se turistična potreba preobrazi v turistično povpraševanje, tj. zanimanje za turistične dobrine, ki si jih potencialni turisti želijo in so jih pripravljeni kupiti po neki določeni ceni.14 Za uspešno zadovoljitev turističnega povpraševanja je nato nujno potrebna dobra turistična ponudba. Bogatejša je, hitreje lahko turisti zadovoljijo svoje želje. Ker se turistično povpraševanje zaradi vedno novih želja turistov hitro spreminja, je nujno potrebno, da se turistična ponudba nenehno prilagaja in dopolnjuje. 2.4 Potrebni pogoji za razvoj turizma v določenem kraju Razvoj turizma v določenem kraju nikoli ne pride sam od sebe, ampak morajo biti skoraj vedno zagotovljeni nekateri osnovni pogoji. Pogoji, vezani na izbrani (turistični) kraj: privlačnosti in danosti nekega prostora, zaradi katerih turist zapusti svoje stalno prebivališče in pride na obisk, so posledica delovanja narave in človekovega dela, zato jih razvrščamo v: 12 Zorko, 71. Prav tam, 71–72. 14 Prav tam, 29, 32. 13 12 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb osnovne ali primarne turistične privlačnosti: naravne (klima, površje, rastlinstvo, živalstvo itd.), družbene (kulturno-zgodovinski spomeniki, kulturna dediščina itd.) in izvedene ali sekundarne privlačnosti: komunalno-infrastrukturne (komunalno, vodovodno, električno omrežje), prometno-komunikacijske (cestno omrežje, telekomunikacije, internet itd.), prenočitvene in prehrambene (hoteli, gostilne, sobe itd.), storitvene (turistično-informacijski centri, pošte, banke itd.), športno-rekreacijske (bazeni, smučišča, igrišča, sprehajalne poti itd.), druge (igralnice, zabaviščni parki itd.).15 Pogoji, vezani na kraj stalnega bivanja in izbrani kraj: omogočajo turistovo odločitev in prihod v turistični kraj: dobra promocija (turistična propaganda, publiciteta, stik z javnostjo itd.), dobre prometne povezave (železnica, ceste itd.).16 Drugi splošni pogoji: na nekatere splošne pogoje (vojne, naravne nesreče, vremenske ujme, terorizem itd.) ne morejo vplivati niti turistični ponudniki niti potencialni turist, vendar prav ti pogoji pogosto zelo močno vplivajo na uspešnost turizma v posameznih krajih, pokrajinah in državah.17 Zgoraj opisani pogoji so bili odločilni tudi za razvoj turizma na območju današnje občine Kranj, kar bo podrobneje opisano v nadaljevanju. 15 Povzeto po: Zorko, 30–31. Povzeto po: Zorko, 31. 17 Povzeto po: Zorko, 31. 16 13 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 3 OSNOVNI PODATKI O OBČINI KRANJ 3.1 Geografski oris občine Kranj Karta 1: Meje Mestne občine Kranj Vir: GURS, 2014. Občina Kranj je velika 151 km² in leži severozahodno od Ljubljane na stiku štirih pomembnejših mikro-geografskih enot. Osrednji del občine leži v Ljubljanski kotlini in zavzema na jugu velik del uravnanega Kranjsko-Sorškega polja, proti severu pa se preko delno zakraselega Udin boršta dviguje v terasast svet Dobrav. Na zahodni strani občine se dviga severovzhodni del Škofjeloškega hribovja (Sv. Jošt nad Kranjem in Šmarjetna gora), na vzhodni strani pa občina sega že v obronke Kamniško-Savinjskih Alp (Storžič, Tolsti vrh). Zaradi stika omenjenih mikrogeografskih enot, je relief zelo razgiban, s povprečno nadmorsko višino 365 metrov. Skozi občino tečeta reki Sava in Kokra. Slednja se v Kranju izlije v Savo. Po številu prebivalcev sodi občina Kranj med večje slovenske občine. Statistični podatki kažejo, da je v prvem polletju lanskega leta v občini stalno prebivalo skupno 55.623 prebivalcev, od tega 28.120 žensk in 27.503 moških. Gostota poselitve je s 368 prebivalcev/km2 visoko nad slovenskim povprečjem (101 preb./km2). Število prebivalstva v zadnjih letih rahlo narašča, predvsem na račun naravnega gibanja prebivalstva. Naravni prirast na tisoč prebivalcev je tako leta 2013 znašal 4,3 (v Sloveniji 0,9). Po drugi strani pa je bilo število tistih, ki so se iz občine izselili višje, od tistih, ki so se v občino priselili. Selitveni prirast na 1000 prebivalcev je bil torej negativen in je znašal - 2,4 (v Sloveniji 0,2). Kljub temu je bil seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev pozitiven in je znašal 1,9 (v Sloveniji 1,1). Povprečna starost prebivalcev v občini je v prvem polletju lanskega leta znašala 41,5 let in je skoraj za eno leto nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,3 let). V zadnjih letih se prebivalstvo stara (indeks 109,6), vendar počasneje, kot to velja za Slovenijo (indeks 119,6). V občini Kranj je bilo leta 2013 47.054 oseb starejših od 15 let, od tega je bilo 54 % aktivnega (v Sloveniji 52 %) in 46 % neaktivnega (48 %) prebivalstva.18 Občina Kranj je danes zelo pomembno upravno, gospodarsko, zdravstveno, športno, šolsko in kulturno središče Gorenjske, ki leži na križišču pomembnih prometnih koridorjev. Ker je skozi 18 SURS, 2014. 14 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb občino speljana železniška proga, v bližini avtocesta, letališče Jožeta Pučnika pa je oddaljeno le slabih 7 km, lahko rečemo, da je prometno zelo dobro dostopna. Na področju gospodarstva je še vedno usmerjena predvsem v klasično industrijo (gumarska, elektrotehnična itd.), ki se je izraziteje razvijala po 2. svetovni vojni. Po drugi strani pa na področju storitev precej zaostaja za nekaterimi sosednjimi občinami, še posebej za občino Šenčur. Velik manko je, da se v občini še ni vzpostavila poslovna cona, zato večina storitveno naravnanih podjetnikov in dejavnosti odhaja v sosednje občine, kjer so podobne kapacitete že vzpostavljene. Ob tem lahko rečemo, da se tudi storitve (npr. trgovski centri, šole, bančne poslovalnice itd.) večinoma selijo na rob mesta, jedro mesta pa gospodarsko vse bolj umira. Zelo velik pomen ima občina Kranj na področju kulture, k čemur so veliko doprinesli številni nekdanji in sedanji kulturni ustvarjalci (Prešeren, Puhar itd.). Tako je Prešernovo gledališče Kranj ena bolj kvalitetnih in uglednejših tovrstnih ustanov na Slovenskem, saj redno uprizarja zahtevnejša domača in tuja odrska dela. Vsako leto gosti tudi festival Teden slovenske drame. Skozi čas se je dobro razvila tudi »kulturna infrastruktura«. Občina se ponaša tudi z mnogimi kulturnimi spomeniki državnega pomena, na primer Prešernovim gajem, Prešernovo hišo, starodavno gotsko cerkvijo svetega Kancijana s tovariši, gradom Kieselstein, protokolarnim objektom Brdo itd. Kulturni živelj spodbujajo tudi Gorenjski muzej, Mestna knjižnica Kranj in več manjših kulturnih ustanov (npr. glasbena šola Kranj, nekatere galerije itd.). V Kranju ima svoj sedež tudi več mednarodno znanih folklornih skupin (AFS Ozara, FS Sava in FS Iskraemeco), pevskih zborov (APZ France Prešeren, komorni zbor Mysterium itd.).19 V občini je tudi sedež mnogih športno-rekreacijskih objektov (npr. olimpijski bazen Kranj, smučarska skakalnica na Gorenji Savi, atletski stadion itd.) in društev. Zelo priljubljene so rekreacijske poti na Sv. Jošta in na Šmarjetno goro, najbolj pa je nedvomno oblegana pot okoli protokolarnega posestva Brdo. Deluje tudi več planinskih, atletskih in drugih športnih društev.20 Občina Kranj je tudi izobraževalno središče Gorenjske, saj v njej delujejo številni javni in zasebni vrtci, 9 osnovnih šol, 2 gimnaziji, šolski center in Fakulteta za organizacijske vede. Dolgo pa že potekajo prizadevanja, da bi ustanovili lastno, t. i. gorenjsko univerzo, ki bi postala visokošolsko središče regije. Čeprav občina sama nima svoje splošne bolnišnice, pa glede na druge razpoložljive zdravstvene kapacitete (npr. Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Zdravstveni dom Kranj, Zobna poliklinika Kranj, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gorenjske Lekarne itd.) lahko rečemo, da je tudi zdravstveno središče regije. V občini je tudi Dom starejših občanov Kranj. 3.2 Zgodovinski oris mesta in občine Kranj Območje današnje občine Kranj je s svojo ugodno prometno lego od nekdaj vabilo ljudi, da so si tukaj postavljali svoja bivališča. Arheološki viri dokazujejo, da je bilo območje neprekinjeno poseljeno vse od obdobja Keltov v prvem tisočletju pred našim štetjem. V času po priseljevanju Slovanov (7. stoletje) se je na konglomeratnem pomolu nad rekama Sava in Kokra izoblikovala strateško pomembna utrdba in naselbina, ki se je kasneje imenovala tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, o čemer pričuje tudi največje odkrito staroslovansko grobišče v Sloveniji. Na začetku 10. stoletja je utrdba postala sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je kasneje razvila v vojvodino Kranjsko. Kljub temu da se je sedež vojvodine prenesel v Ljubljano, pa je Kranj z okolico zaradi zelo ugodne prometne lege na križišču poti iz Jezerskega proti Škofji 19 Mestna občina Kranj, dostopno URL: http://www.kranj.si/ (Pridobljeno 15. 7. 2014). Na spletni strani občine lahko najdemo krajši opis zgodovine mesta, osnovne statistične podatke, krajše opise znamenitosti, osnovne turistične podatke itd. 20 Prav tam. 15 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Loki in iz zgornjesavske doline proti Ljubljani postal zelo pomembno trgovsko središče. Zaradi tega je v 13. stoletju pridobil mestne pravice in s tem številne ugodnosti na področju trgovine in prometa. Zaradi te svoje vloge je privabljal tudi veliko ljudi od drugod.21 Slika 1: Risba Kranja v Slavi vojvodine Kranjske Vir: Slava vojvodine Kranjske. Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko mesto, s pojavom industrije pa tudi vse bolj industrijsko mesto. K temu je veliko pripomogla tudi izgraditev železnice Ljubljana–Trbiž (1870), ki je omogočila hitrejši in večji transport ljudi, surovin in izdelkov. Po sprejemu zakona o občinah (marec 1849) se je, podobno kot povsod drugod po avstrijski monarhiji, začela razvijati občinska ureditev tudi v Kranju. Sprva je bila občina Kranj zelo majhna in je obsegala le ožje območje mesta Kranj, v okolici pa so nastale številne druge majhne občine.22 Leta 1866 je bil sprejet nov občinski red za Kranjsko, ki je prinesel novo konstituiranje občin, vendar za občino Kranj to ni pomenilo bistvenih sprememb. Kljub številnim pomislekom o smiselnosti velikega števila zelo majhnih občin je omenjeni občinski red veljal nadaljnjih sedemdeset let. Med leti 1933–1937 je potekalo pridruževanje manjših občin k večjim, kar je pripomoglo k povečanju občine Kranj in nekaterih drugih okoliških občin.23 Po drugi svetovni vojni je bilo ozemlje tedanje Ljudske republike Slovenije razdeljeno tako, kot so bili med vojno razmeščeni okrajni, mestni in krajevni odbori OF. Na območju Kranja je bil osnovan mestni narodnoosvobodilni odbor (MNOO) Kranj in 38 krajevnih narodno-osvobodilnih odborov (KNOO). V naslednjih letih se je število krajevnih narodno-osvobodilnih odborov postopno zmanjševalo. Z zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine (april 1952) se je močno zmanjšalo število dotedanjih upravnih organov, kraji so se preimenovali v občine, največje občine pa so se preoblikovale v mestne občine. S tem se je oblikovala veliko večja mestna občina Kranj. Še bolj temeljita je bila upravna reforma konec junija 1955, s katero se je začelo obdobje uvajanja geografsko velikih in gospodarsko močnih občin. Številne okoliške manjše občine so bile ukinjene – namesto dotedanjih 35 gorenjskih občin se je sedaj njihovo število zmanjšalo le na 11. Kasneje (1958) se je občini Kranj priključila še občina Cerklje, s čimer 21 Prav tam. Janez Kopač, Uprava in samouprava, v: Gorenjska 1900–2000, Letopis Gorenjskega glasa in Gorenjskega muzeja, ur. Jože Dežman, Kranj 1999, str. 180. 23 Jože Žontar, Občine na kranjskem območju do leta 1941, v: Kranjski zbornik 1990, ur. Jakob Vehovec et al., Kranj 1990, str. 208–209. 22 16 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb je kranjska občina tako ozemeljsko kot tudi gospodarsko postala najpomembnejša občina na Gorenjskem. Po teh spremembah se občina Kranj ni več spreminjala vse do ustanovitve novih občin leta 1994, ko je prejšnja ogromna občina razpadla na deset novih občin. 24 Oblikovana je bila nova mestna občina Kranj, ki se do danes nato ni več spremenila. 24 Kopač, Uprava …, 182–184. 17 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 4 ZGODOVINA TURIZMA NA OBMOČJU DANAŠNJE OBČINE KRANJ 4.1 Začetki turizma Prve začetke turizma na območju današnje kranjske občine moramo iskati v daljni preteklosti, ko je imel turizem, če ga sploh že smemo tako imenovati, prav poseben, verski namen. Ljudje so od srednjega veka naprej v velikem številu romali v bolj ali manj oddaljene romarske kraje, kjer so prosili milosti zase in za svoje družinske člane.25 Ena izmed najpomembnejših božjih poti na Gorenjskem je bila že od začetka 17. stoletja naprej tudi Sv. Jošt nad Kranjem (glej str. 82), kamor so se vse do druge svetovne vojne večinoma peš zgrinjale velike množice vernikov iz bližnje in daljne okolice. Zelo pomembna božja pot je bila tudi cerkev Marijinega vnebovzetja na Primskovem (glej str. 82) Čeprav so bili nagibi za romanja predvsem verski, pa so se med ljudmi zelo hitro pojavile tudi želje po dobri postrežbi in doživetjih, zato so na Sv. Joštu, okoliških vaseh in v Kranju nastajale gostilne kot prve oblike turističnega prizadevanja. Nastanek gostiln in prenočišč je bil močno povezan tudi z zelo ugodno prometno lego Kranja, zaradi česar so se v njem pogosto ustavljali prevozniki in drugi popotniki. Poleg tega je bil Kranj v tistih časih tudi zelo pomembno trgovsko središče, kar je dodatno privabljalo tujce. Sabina Konc je v svoji diplomski nalogi tako na primer ugotovila, da je bilo od druge polovice 18. stoletja pa do konca 19. stoletja v Kranju vsaj 24 pomembnejših gostiln (npr. Pri Triglavu, Pri slonu, Pri foksnarju, Pri raci, Pri Tišlerju, Pri Fidru, Pri knedeljnu, gostilna Patra Mayrja, Pri Weinbergerju, Pri jahaču, Šifrerjeva gostilna, gostilna Bekselj, gostilna Fink, gostilna Labore, gostilna Benedik, Pri kroni, Pri ribi, Pri Golarju, Pri Jelenu itd.). Najpomembnejše gostišče s prenočišči pa je bila Stara pošta, nekdanja poštna postaja, ki jo je Marija Terezija dovolila postaviti Juriju Kodermanu kot osrednje postajališče med Ljubljano in Tržičem leta 1770.26 V drugi polovici 19. stoletja je bila preoblikovana v hotel. Zelo pomemben pa je bil tudi hotel Nova pošta, ki je bil zgrajen med leti 1867–1885. V drugi polovici 19. stoletja so postajali dohodki na račun tujih gostov vedno večji, česar pa so se sprva zavedali le redki posamezniki. Na razvoj turizma v Kranju je vplivalo predvsem dejstvo, da je bil 10. junija 1868 sprejet zakon o gradnji železnice Ljubljana–Trbiž. Jeseni 1869 so pričeli z delom in leta 1870 je bilo delo dokončano. Nova železnica je turistom iz monarhije, pa tudi iz drugih evropskih držav omogočila hitrejši in lažji dostop do Kranja. Število gostov se je zato začelo postopno povečevati.27 Kranjčani so se začeli zavedati, da je tujski promet, kot so takrat imenovali turizem, pomembna gospodarska dejavnost, ki jim lahko prinese dobiček. Prav tako pa so se tudi zavedali, da ima tujski promet svoje zahteve in zakonitosti, predvsem na področju urejenosti in čistoče. Po gospodarski krizi v Avstro-Ogrski (1873), ki je za nekaj časa povzročila upad turizma, so zato ustanovili prvo olepševalno društvo na Kranjskem. Omenjeno društvo se je imenovalo Olepševalno društvo v Kranju (Verschönerungs-Verein in Krainburg) in je imelo za glavni cilj polepšati podobo Kranja in s tem pomagati pospeševati turizem. Prva pravila so bila pisana v nemškem jeziku in so imela datum 24. 4. 1875. Za prvega predsednika društva je bil imenovan Franc Dolenc, veletrgovec in občinski svetnik v Kranju. V 60. letih je sodeloval v 25 Olga Janša Zorn, Zgodovina turizma na Slovenskem, v: Turistični vestnik: strokovni časopis za turizem in gostinstvo, let. 16, št. 1, Ljubljana 1968, str. 27. 26 Sabina Konc, Razvoj turizma in gostinstva v Kranju od 1750 do 1914, diplomsko delo, Ljubljana 1995, str. 8-13. 27 Olga Janša Zorn, Društva, povezana z razvojem turizma na Slovenskem, do prve svetovne vojne, v: Vojetov zbornik, ur. Sašo Jerše, Ljubljana 2006, str. 689. 18 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb slovenski čitalnici, v 70. letih pa je stopil med nemške liberalce, zato je tudi v društvi večinoma zagovarjal nemške poglede. Tudi pravila iz leta 1895 so bila še vedno nemška, čeprav se zdi, da so počasi že začeli prevladovati slovenski pogledi.28 Konec sedemdesetih let se je društvo preimenovalo v Olepševalno in tujsko-prometno društvo Kranj. Ustanovitelji tega društva so bili občinski odborniki: dr. Edvard Šavnik, Ivan Cof, Alojz Vrabec, Janko in Ferdinand Sajovic, Janko Majdič, Franc Omersa in drugi.29 V sodelovanju z olepševalnim društvom so se kranjske mestne oblasti odločile, da bodo mesto preuredili in ga v skladu s tedanjimi evropskimi urbanističnimi smernicami zasnovali kot vrtno mestno naselje. Tako so že v osemdesetih letih 19. stoletja v središču mesta zasadili kostanjev drevored. Leta 1886 je občina odkupila ozemlje nasproti kasneje sezidane gimnazije, kjer so leta 1888 uredili park ter drevored, imenovan Zvezda. Istega leta so preuredili in povečali tudi Savski drevored. Podobne posege, s katerimi so želeli izboljšati podobo mesta, so izvajali tudi v prihodnjih letih. Zelo hitro pa so se ob tem začeli zavedati, da bo potrebno za nadaljnji razvoj turizma poleg drevoredov, parkov itd. v Kranju zgraditi tudi vso drugo potrebno infrastrukturo. Že v letih 1890–1891 se je na občinskih sejah začela pojavljati ideja, da bi se v kanjonu Kokre uredilo letno kopališče. Čeprav so ti predlogi naleteli na odobravanje, pa lastniki zemlje niso želeli prodati, zato se je ureditev letnega kopališča odložila za dobrih deset let. Šele leta 1900 je bilo v Dolu, na zemljišču, ki ga je občini prepustil gospod Ignacij Fock, zgrajeno manjše javno kopališče.30 Konec leta 1893 se je Ivan Cof, tedanji meroslovni uradnik iz Kranja, po obisku Šmarjetne gore odločil, da bo poskusil pri lastniku doseči prodajo vrha in na njem postaviti kočo. Sprva takratni lastnik, »mežnar« Janez Benedik, o tem ni hotel ničesar slišati, vendar ga je kasneje ponujenih 100 goldinarjev prepričalo, da je zemljo prodal. Ustna pogodba je bila sklenjena 28. oktobra 1893, pisna pa 14. novembra 1896. Cof je v njej zagotovil stalni razgled z vrha z notico, da mora lastnik spodaj rastoče drevje posekati takoj, ko toliko zraste, da zapre razgled. Vrh Šmarjetne gore je Cof nato poravnal in postavil leseno hišo z dvema sobama in kuhinjo v izmeri ok. 10x7 m. Večino težaškega dela je opravil sam, skupaj s prijatelji. Po njegovem prizadevanju se je tedanje Olepševalno društvo v Kranju odločilo, da na svoje stroške razširi stezo v vozno pot od Kalvarije do sedla med obema vrhoma, od sedla do vrha pa je pot uredil Cof. Že zgrajena hiša je leta 1895 iz neznanega razloga pogorela do tal, s čimer je bil uničen ves dotedanji trud. Cofov obup pa ni trajal dolgo, saj se je takoj lotil čiščenja pogorišča. Na istem mestu je nato sezidal novo hišo iz kamna in opeke. Na vrhu je čez vso zidano ploskev napravil salon, ki je bil na vseh štirih straneh opremljen z velikimi steklenimi okni, tako da so imeli obiskovalci lep razgled na vse štiri strani neba. Pred hišo je naredil tudi globok vodnjak, kamor se je stekala deževnica, naredil je škarpo in v okolici zasadil lipe. Priskrbel si je tudi dovoljenje za gostilno.31 Leta 1896 je občinski svetnik Tomaž Pavšlar predlagal, da se pristopi k reševanju vprašanja elektrifikacije in vodovodne oskrbe. Še posebej pereč je bil problem vodovodne oskrbe mesta, saj Kranj zaradi lege na visoki konglomeratni osnovi ni imel stalnih vodnih virov. Prebivalci so vodo dobivali le iz treh vodnjakov v mestu in iz manjšega vodovoda iz Save. Vinko Majdič, lastnik kranjskega mlina, ki je leta 1892 v svojem mlinu že vpeljal elektriko, je bil takoj 28 Prav tam, 697–698. 130 let turističnega društva Kranj, ur. Irena B. Vencelj et al., Kranj 2005, str. 9. 30 Janez Kopač, Turistični utrip Kranja med prvo in drugo svetovno vojno, v: Kranjski zbornik 1995, ur. Milan Sagadin et al., Kranj 1995, str. 295. 31 Kranjčanka, št. 12, december 2002, str. 22. 29 19 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb pripravljen poskrbeti za mestno razsvetljavo. Kljub temu da si je pridobil tudi koncesijo za napravo električne centrale in razvodno ter distribucijsko omrežje, so ga zaradi medsebojnih nesoglasij v vodstvu občine zavrnili. Podobno se je zataknilo tudi pri vodovodu. Občinski odbor je izvolil vodovodni odsek, ki mu je predsedoval dr. Edvard Šavnik. Tako Pavšlar kot odsek sta pripravila vsak svoj predlog vodovoda, nakar je prišlo med njimi do spora. Po burni medsebojni polemiki in obračunavanju je zmagal predlog vodovodnega odseka, ki je predvideval izgraditev gravitacijskega vodovoda iz Čemšenikarjevega studenca v Kokri. Številne vasi v okolici Kranja so bile zaradi omenjenih polemik do projekta zelo nezaupljive in so mu celo nasprotovale. Maja 1900 je kranjski deželni zbor na pobudo vodstva občine priznal koristnost izgradnje naprave in se zavezal k plačilu 25 % stroškov investicije. Tudi ministrstvo za poljedelstvo je konec decembra 1901 odobrilo načrt in obljubilo prispevati 40 % k skupnim stroškom pod pogojem, da dežela zviša svoj prispevek za 5 % in razglasi vodovod za Kranj in okolico za deželno podjetje.32 V devetdesetih letih je bil z vidika razvoja turizma zelo pereč problem izgradnje tako imenovane ljubeljske proge. Trgovinsko ministrstvo si je namreč zamislilo omenjeno železniško povezavo kot kombinacijo klasične in zobate železnice, ki naj bi tekla od Celovca do Ljubelja in naprej vse do Kranja. V teh načrtih je občinski odbor videl izjemen potencial tako za razvoj tovornega prometa kot tudi za razvoj naraščajočega tujskega prometa. V povezavi s tem je tudi pozval občinsko predstojništvo naj dela na tem, da bo nova železniška postaja stala na levem bregu reke Save v neposredni bližini mesta. V namen izgradnje je bil leta aprila 1893 že ustanovljen konzorcij, ki naj bi gradil delno progo Tržič–Kranj. Oktobra istega leta pa se je izvršila revizija, pri kateri so se pojavili pomisleki o tehnični izvedbi projekta in uporabnosti takšne železnice. Ko je na ministrstvu prišlo do kadrovskih sprememb, se je projekt ustavil. Občina Kranj si je od takrat naprej stalno prizadevala, da bi projekt v kakršni koli obliki znova oživili. V tem času pa so se hudo razplamtele polemike o tem, kje naj zgradijo železniško progo, ki bo povezovala Celovec z Mediteranom. Najbolj aktualna sta bila predloga t. i. bohinjske trase (Gorica–Bohinj–Lesce–Medvedji dol–Celovec) in loške trase (dolina Soče–Škofja Loka– Kranj–Ljubelj–Celovec). Kljub temu da je bila loška trasa označena kot najcenejša, najkrajša, vojaško najbolj zavarovana in industrijsko najugodnejša, pa je bila zaradi boljšega lobiranja naposled izbrana bohinjska varianta. Po tej odločitvi so v Kranju upali, da se bo lahko izgradila vsaj lokalna železniška povezava Kranj–Tržič, vendar finančni odsek deželnega odbora zanjo ni želel dati denarja. Ker se je v Kranju razširilo prepričanje, da bo s tem nepopravljivo prizadet življenjski in razvojni potencial mesta, je občinski odbor v deželnem zboru še naprej vlagal nove prošnje o gradnji železnice. Istočasno pa so nemški kapitalisti že pripravljali izgradnjo proge Lesce–Tržič, ki bi dokončno onemogočila izgradnjo železnice iz Kranja.33 4.2 Turistični utrip od preloma stoletja do prve svetovne vojne (1900–1914) Čeprav prelom stoletja ni bistveno vplival na razvoj turistične ponudbe v Kranju, pa je vseeno ta postajala tujcem vedno bolj poznana. Največ zaslug na tem področju ima zagotovo časopis Gorenjec, ki je začel tedensko izhajati januarja leta 1900 v Kranju. Na svojih straneh je ponudil precej prostora poročilom o stanju turizma v Kranju in o delovanju društev, ki so si prizadevala v mestu pripraviti dogodke, ki bi privabili tujce. Najbolj opazno pa je bilo, da je ponudil veliko 32 33 Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 341, 349. Prav tam., 346–348. 20 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb prostora za oglaševanje. V vsaki številki so bili predvsem na zadnjih straneh objavljeni številni oglasi hotelov, gostiln in kavarn, ki so ponujali postrežbo tujcev. Slika 2: Oglas hotela Nova pošta v časopisu Gorenjec Vir: Gorenjec, 1900, št. 1, 13. 1. 1900. Poleg tega je Gorenjec s svojimi razpravami veliko pripomogel k poglobljenem razmisleku o tem, s čim bi še lahko privabili tujce. V prvi polovici leta 1902 so tako pri časopisu pripravili serijo člankov, v katerih so razmišljali o pomenu razglednic. Pred letom 1896 se je le v največjih krajih tu in tam dobila kakšna razglednica, po tem letu pa so se razglednice bliskovito razširile po vseh mestih in vaseh. Zbiranje razglednic je postalo priljubljeno pri mladih in starih, bogatih in revnih. Posebej radi so razglednice zbirali mladi iz imenitnejših meščanskih družin.34 Prav to pa je potrebno izkoristiti za privabitev novih gostov. Če bo razglednica lično narejena in bodo na njej všečni motivi, bo to v ljudeh, ki jo bodo prejeli, vzbudilo željo, da bi na lastne oči videli kraje, ki jih razglednica prikazuje. V Kranju so zato začeli pospešeno izdajati nove razglednice z različnimi motivi. Slika 3: Razglednica iz Kranja (odposlana 17. decembra 1912) Vir: Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra. 34 Gorenjec, 1902, št. 14, 5. 4. 1902. 21 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Daleč najpogosteje je bila na razglednicah upodobljena panorama mesta, kot se jo vidi z Gašteja ali Šmarjetne gore. Prikazovala je nepozidan desni breg Save z lesenim mostom čez reko, nad katerim se je dvigovala silhueta mesta z dominantnimi zvoniki mestnih cerkva, mestnim obzidjem in gradom Kieselstein. Nad mestom pa so se dvigovale Kamniško-Savinjske Alpe. Pogosti so bili tudi motivi pomembnih delov mesta, na primer Prešernove hiše, današnjih Maistrovega in Glavnega trga, stavbe kranjske gimnazije, Roossove hiše (danes hotel Creina), Šmarjetne gore, Sv. Jošta, posestvo Brdo itd.35 S spreminjanjem mesta so se spreminjali tudi motivi. Tiskanje razglednic so navadno založila posamezna društva ali bogati posamezniki, ki so izkupiček od prodaje namenili za nove investicije. Tako je na primer leta 1900 podružnica slovenskega planinskega društva založila izdajo 10.000 razglednic mesta Kranja ob jutranji zori. Izkupiček pa so nato namenili za izgradnjo planinske koče na Stolu.36 Izdajanje razglednic se je nato povečevalo vse do prve svetovne vojne, nato pa nekoliko zamrlo. Kljub pospešenemu izdajanju razglednic so se v Gorenjcu že v drugi polovici leta 1902 začeli spraševati, zakaj se turizem v Kranju ne razvija podobno uspešno kot na primer v Švici. In to kljub temu, da ima Kranj zaradi svoje slikovite lege in okoliških naravnih danosti neverjeten potencial. »Nikakor tudi ni prezreti Kranja, katerega lega je zelo slikovita. In okolica mesta Kranja, kako je krasna! Kamorkoli se napoti človek iz mesta, povsod se mu nudijo krasni naravni užitki. Na izletih proti Kokri, Cerkljam, Kamniku ali Tržiču lahko zreš na celo gorenjsko pogorje, ki slikovito obrobuje našo deželo. Dalje je omeniti priljubljeni Št. Jošt, kamor se dospe v pičlih dveh urah in od koder vživa človek zares krasni razgled! Komur je pa dve uri preveč hoda, lahko dospe v eni uri po zložno izvedeni poti na Šmarjetno goro, katera je vse premalo poznata. Kdor se potrudi na Šmarjetno goro, ne bode mu žal, kajti nikoli ne bode pozabil tega izleta. Velika neprilika turistov je okoliščina, da mnogokrat na višavah ne morejo uživati razgleda zaradi vetra. Tega na Šmarjetni gori ni. Lastnik »Cofišča«, gospod Cof, je vso stavbo tako praktično začrtal in izgotovil, da človek brez vsake nevarnosti glede prehlajenja vživa neovirano čudežno krasni razgled, ki se nam nudi z gore, kajti vsa zgornja stavba ima okoli in okoli velika okna, ki omogočujejo razgled na vse strani. Ko človek vstopi v zgornje gostilniške prostore, je naravnost očaran. Ure in ure bi sedel in zrl v daljavo tja čez krasno polje na v nebo kipeče gorovje.«37 Ta potencial pa zaradi premajhne podjetnosti gostilničarjev in drugih deležnikov še ni bil dobro izkoriščen. Glavni problem se je kazal predvsem v pomanjkanju reklamnega gradiva (brošur, prospektov), v katerem bi tuji gostje v svojem jeziku lahko našli koristne podatke o turistični ponudbi. Obstajalo je le nekaj brošur v nemškem jeziku, ki pa so bile popolnoma neuporabne za goste, ki so prihajali v naše kraje iz nenemško govorečih držav.38 Veliko bolj kot do takrat bi se morali osredotočiti predvsem na potencialne goste iz drugih slovanskih narodov. Poleg tega bi se moralo med ljudmi veliko bolj razširiti tudi vedenje, da tujski promet ne prinaša prihodkov le gostilničarjem, ampak tudi številnim drugim gospodarskim panogam.39 Tudi gostilničarji sami bi se morali zavedati, da bodo imeli toliko prometa, kolikor učinkovito bodo znali privabiti tujce k sebi. Poleg naštetega pa je na razvoj turizma v Kranju zaviralno vplivalo tudi dejstvo, da se na Kranjskem še ni izoblikovala deželna zveza za povzdigo prometa s tujci, ki bi poenotila 35 Stare razglednice Kranja in okolice, dostopno URL: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=808 (Pridobljeno 20. 8. 2014). 36 Gorenjec, 1900, št. 29, 28. 7. 1900. 37 Gorenjec, 1902, št. 35, 30. 8. 1902. 38 Prav tam. 39 Gorenjec, 1902, št. 34, 23. 8. 1902. 22 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb delovanje lokalnih turističnih društev in bi lažje kot posamezna društva promovirala turistično ponudbo tako znotraj Avstro-Ogrske kot tudi v drugih državah.40 Zveza bi bila tudi upravičena do denarnih sredstev, ki jih je država namenjala za dvig prometa s tujci. Ta denarna sredstva bi se nato delila posameznim krajem. Ker pa omenjene deželne zveze za Kranjsko še ni bilo, so bila sredstva prerazporejena deželam, ki so podobne zveze že imele, Kranj in številni drugi kraji pa so ostali brez prepotrebnega dodatnega denarja.41 Na veliko potrebo po reklamnem gradivu v slovenskem jeziku se je odzval Gorenjčev publicist Franz Gärtner in leta 1904 izdal Vodnik po Gorenjskem. V uvodu je zapisal: »Ker smo preverjeni, da je promet tujcev z ozirom na krasoto naše dežele zelo majhen in se nam škoda zdi, da leto za letom izostanejo ogromne vsote, katere bi tujci pustili v naši domovini, osobito na Gorenjskem, če bi se posluževali reklame, kakor to store drugi narodi, hočemo zastaviti vse svoje sile v to, da delujemo za povzdigo prometa s tujci … Ker se nam zdi škoda vsakega dne, ki ga zamudimo, odločili smo se končno storiti prvi korak …«.42 V brošuri je kot prvi v slovenščini natančno opisal mesto Kranj in ponudil različne možnosti, ki jih imajo turisti v mestu in okolici. »Nenavadno prijeten vtis naredi pogled z Gašteja na slikovito mestece, v katerega ozadju kipe proti nebu krasne Kamniške planine z Grintovcem in Kočno ter Karavanke s Storžičem. Mesto je zidano na skali, nekakem polotoku, ki ga tvorita Sava in Kokra, ki se izliva pod mestom v prvo. Mesto se je osobito zadnja leta jako lepo razvilo in, ko dobi še vodovod, pričakovati je še večjega razvoja. Vsled zelo razvite trgovine je mesto zelo imovito. Mesto Kranj ima jako zanimivo zgodovino, s katero se zaradi pomanjkanja prostora ne moremo za sedaj baviti. Leta 1811 je požar upepelil velik del mesta, kar je povzročilo, da so sedaj po mestu skoraj zvečine lepa poslopja. V novejšem času se je pa zgradilo nekaj prav lepih stavb, kakor: c. kr. Franc Jožefa gimnazija, Majdičeva hiša in druge. Dekanijska cerkev je lepa stavba v gotskem slogu, ki je znotraj krasno opremljena … c. kr. okrajno glavarstvo je nameščeno v gradu Kieselstein. Poleg tega nam je omeniti Ogrinčeve hiše, v kateri so bivali kranjski vojvodi …«43 »Pred gimnazijskim poslopjem je lepo zasajen drevored, takozvana »Zvezda«, katero so zasadili l. 1888 o priliki praznovanja 40-letnice nastopa vlade našega cesarja. Ob Savi vodi krasen senčnat drevored do blizu Struževega. Pod mestom ob Kokri je napravila zadnja leta mestna občina udobno kopel ter s tem storila znaten korak v prospeh zdravstva. Na severni strani leži lepo pokopališče, na katerem počivata pesnika France Prešeren in Simon Jenko.«44 »V zadnjem času so začeli tujci v obilnem številu dohajati v Kranj, čemur se pač ni čuditi, ker ima Kranj toliko lepih izprehodov in izletov, n. pr. v Stražišče k gostoljubnemu gostilničarju g. Val. Benediku, na Šmarjetno goro (1 uro), na Sv. Jošt (2 uri), odkoder je krasen razgled po celi Gorenjski.«45 »Mnogo tujcev pride v Kranj, ko gredo v Kokro in na Jezersko (3–4 ure) oziroma na Grintavec. Daljši izlet je Tržič (3 ure), kjer se je razvila precejšna industrija, katero bode nova železnica, 40 Gorenjec, 1902, št. 40, 4. 10. 1902. Gorenjec, 1904, št. 17, 23. 4. 1904. 42 Franz Gärtner, Vodnik po Gorenjskem, Kranj 1904, str. 3–4. 43 Prav tam., 26. 44 Prav tam., 28–29. 45 Prav tam., 29. 41 23 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb speljana iz Kranja, ki se začne zidati že letošnjo pomlad, brezdvomno zelo dvignila. Omeniti nam je še Stražišča, kjer izdelujejo sita, katera izvažajo malone po celi Evropi.«46 Omenjena brošura med gostilničarji na žalost ni naletela na podporo, vendar sta jo Gärtner in založnik Ivan Primož Lampre kljub temu brezplačno razposlala ne le med Slovence, ampak tudi med Čehe, Poljake, Ruse, Srbe in ostale Slovane.47 24. junija 1905 je bila v Ljubljani končno ustanovljena Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Vodstvo zveze si je takoj začelo prizadevati, da bi med prebivalstvom vzbudili čim večje zanimanje za turizem. Še posebej so si prizadevali, da bi ljudi poučili, kaj vse bi bilo potrebno gostom ponuditi in na kakšen način. Franz Gärtner, ki je postal namestnik tajnika društva, je tako že sredi leta 1906 v Gorenjcu objavil vrsto člankov s skupnim naslovom »Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju?«.48 V njih je jasno naglasil, da je prvi pogoj, da pridejo gostje v določen kraj čistoča in zunanji izgled kraja. Potrebno je očistiti ceste, ulice in trge nesnage ter poskrbeti, da se zaradi gnoja in smeti ne bi širil neprijeten smrad. Ker se gostje radi sprehajajo, je potrebno urediti parke in sprehajališča itd. Bistvena je tudi ponudba čistih sob, po možnosti z lepim razgledom in stranišči na vodno izplakovanje. Po Gärtnerjevem mnenju so tujcem poleg prirodnih lepot zanimivi tudi kulturni dogodki, običaji in zgodovinski spomeniki, zato naj se temu posveti več pozornosti. Potrebno pa je poskrbeti tudi za sprostitev gostov, za kar so nadvse primerna kegljišča, kopeli, bazeni itd.49 Opisano Gärtnerjevo pisanje se je v veliki meri nanašalo tudi na Kranj. Čeprav so kranjske mestne oblasti že v devetdesetih letih 19. stoletja načrtovale ukrepe, ki bi pripomogli k urejenosti mesta, pa je žal vse ostalo le pri načrtovanju. Šele julija 1908 se je končno začela gradnja kranjskega vodovoda, ki je bil načrtovan vse od leta 1896. Dograjen je bil leta 1911 in je preskrboval mesto Kranj ter 16 vasi v okolici – Britof, Primskovo, Huje, Klanec, Gorenje in Rupa so del današnje občine Kranj.50 V letih 1913–1914 so ga podaljšali do Čirč, Hrastja in Prebačevega, vodovod v Stražišču pa je bil izgrajen kasneje. Postopno se je začelo premikati tudi pri elektrifikaciji Kranja, saj je leta 1901 Adolf Kreuzberger ponudil dobavljanje električne energije iz manjše hidroelektrarne, ki jo je leta 1899 zgradil ob Kokri. Občina je elektrifikacijo mesta iz te elektrarne odklonila, vendar so nekateri posamezniki vseeno začeli uporabljati Kreuzbergerjevo elektriko. Kljub temu je moral biti interes za električni tok še zelo majhen, saj se je elektrarna komaj deset let po ustanovitvi (1909) že znašla na javni dražbi. Kupila jo je Marija Mayr, jo izpopolnila in preimenovala v Elektrarno Mayr. S tem je elektrarna dobila prvenstveno vlogo pri elektrifikaciji Kranja.51 Kmalu za tem se je pri občinskih oblasteh pojavila ideja o izgradnji t. i. mestne elektrarne, iz katere bi oskrbovali mesto z elektriko. Leta 1914 so pri deželnem odboru zaprosili za posojilo, vendar je bila njihova prošnja zavrnjena z obrazložitvijo, da je obstoječa vodna sila v Kranju premajhna in predvideni stroški prenizki. Po njihovem mnenju bi bilo bolje, da bi se občina priključila na omrežje deželnih elektrarn, ki bodo v kratkem podaljšale svoj daljnovod do Kranja.52 Po izgradnji vodovodnega omrežja in delni elektrifikaciji Kranja, so se med ljudmi začele pojavljati zahteve po izgradnji modernega 46 Prav tam., 30–31. Gorenjec, 1905, št. 21, 27. 5. 1905. 48 Janša Zorn, Društva …, 690. 49 Prav tam. 50 Gorenjec, 1908, št. 29, 18. 7. 1908; Gorenjec, 1910, št. 2, 15. 1. 1910. 51 Janez Kos, Elektrifikacija kranjskega območja (1892–1940) v: v: Kranjski zbornik 1970, ur. Franc Puhar et al., Kranj 1970, str. 380. 52 Žontar, Zgodovina …, 357–358. 47 24 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb kanalizacijskega sistema, ki bi trajno uredil higienske razmere v mestu.53 Izgradnjo so podprle tudi občinske oblasti, ki so v ta namen najele posojilo pri mestni hranilnici. Žal pa je delo zaradi začetka prve svetovne vojne zastalo. Kljub vidnemu napredku, pa je bila mestna infrastruktura še zelo daleč od idealne, česar so se zavedali tudi ljudje sami: »Krasno lego ima Kranj, dober zrak, lepe izprehode. Tujci se ga pa vendar ogibljejo, kakor bi bil kužen. Kak agent še tu prenoči, tudi kak turist, ki gre v češko kočo na Jezerskem, se mimogrede malo tu pomudi, drugače so pa tujci, če izvzamemo beraške procesije, res bele vrane. Kaj je li temu vzrok? Najprej je pomanjkanje udobnih stanovanj za tujce. Vendar o stanovanjih in hotelih danes ne bomo govorili, ampak o potih, ki drže iz mesta. Pota so pa res tako zanemarjena, da se tujci le zgražajo in povprašujejo: »Kaj pa dela občinski odbor? Kaj Olepševalno društvo? Naj se poizkusi priti iz Pungerta v Lajh. Kje je vas, ki bi trpela kaj tako nemarnega? Ali pa naj se pogleda pot pod Svečarjem v mestno kopališče, čez romantični mostiček na Huje. Najprej lesene srednjeveške, silno ozke, strme in trohnele stopnice, potem pa od ploh vsa razrita steza, za katero se nihče ne briga in je nevarno po njej iti.«54 Do prve svetovne vojne so se zgodili tudi nekateri veliki premiki na področju organiziranega turističnega delovanja. Tako je Olepševalno društvo v Kranju maja 1908 sklenilo, da bo skrbelo tudi za promet s tujci v Kranju in njegovi okolici. Skrbeli naj bi za povezavo med tujci, ki bi želeli preživeti svoje počitnice v Kranju ali njegovi okolici, ter ponudniki praznih sob in stanovanj. Društvo se je zato 1. julija istega leta preimenovalo v Društvo za privabitev tujcev in olepšavo Kranja in okolice.55 Slika 4: Objekti na Šmarjetni gori okoli leta 1920 Vir: Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra. 53 Gorenjec, 1908, št. 32, 8. 8. 1908. Gorenjec, 1912, št. 33, 17. 8. 1912. 55 Gorenjec, 1908, št. 19, 9. 5. 1908; Gorenjec, 1908, št. 23, 6. 6. 1908. 54 25 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Ena izmed njihovih prvih zelo pomembnih odločitev je bila, da so v svojo oskrbo prevzeli priljubljeno Cofišče na Šmarjetni gori in s tem omogočili brezplačen dostop vsem gostom na to izredno priljubljeno izletno točko. Ob tem so se pojavile celo želje, da bi se Šmarjetna gora preimenovala v Prešernovo goro.56 Zelo pomembno je bilo tudi delovanje Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Njeni člani so si prizadevali za primerno ureditev in označitev planinskih poti v hribih in gorah v okolici ter prirejali različne planinske pohode. Še posebej pa so si prizadevali za postavitev koče na Stolu. Njihova prizadevanja so obrodila sadove leta 1909, ko je bila zgrajena Prešernova koča na Stolu. V tem času se je tudi močno povečala za turiste zanimiva ponudba. Še posebej pomembni so postali koncerti (npr. Promenadni koncerti v parku Zvezda, koncerti čitalniškega pevskega zbora in mestne godbe itd.), pogosti pa so bili tudi plesi, različni sejmi, predavanja, gledališke in cirkuške predstave, proslave, tombole, veselice itd. V Kranju sta bila v tistem času na voljo tudi kinematograf in ljudska galerija, pojavljali pa so se tudi načrti za ustanovitev kranjskega muzeja. Zelo hitro je raslo tudi število kavarn in slaščičarn. Bolj kot tujce iz drugih držav je omenjena ponudba privlačila ljudi iz manjših okoliških mest, kjer je bilo podobne ponudbe še sorazmerno malo. Po stagnaciji števila turistov v prvih letih 20. stoletja je zaradi zgoraj opisanega dogajanja Kranj postajal vse bolj turistično zanimiv in obiskan. Dostopni podatki nam kažejo, da se je prav po izidu Gärtnerjevega Vodnika po Gorenjskem (1904) začelo število turistov močno povečevati. Takšen trend se je nadaljeval vse do začetka prve svetovne vojne. Grafikon 1: Gibanje števila turistov v Kranju za nekatera izbrana leta 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 število turistov 1896 1900 1902 1903 1904 1907 1908 441 527 739 584 543 673 880 Vir: Gorenjec. 4.3 Postopen vzpon med obema vojnama (1918–1941) Začetek prve svetovne vojne je prekinil vsa dotedanja turistična prizadevanja, ustavilo pa se je tudi prihajanje tujih gostov. Podobno je bilo tudi v prvih povojnih letih, saj tujskega prometa v vodstvu občine niso smatrali za pomembnega pri razvoju mesta. Tudi Društvo za privabitev tujcev in olepšavo Kranja se je bolj ukvarjalo z olepševanjem mesta kot s spodbujanjem razvoja turistične ponudbe in privabljanjem tujcev. Predvsem je primanjkovalo reklame, kar se je zelo poznalo pri prepoznavnosti Kranja kot turistične destinacije. Tako je na primer neka Zagrebčanka naslovila na kranjskega župana dopis, v katerem ga je spraševala, če je v Kranju 56 Gorenjec, 1908, št. 14, 4. 4. 1908; Gorenjec, 1908, št. 20, 16. 5. 1908. 26 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb sploh mogoče letovati, če je v mestu mogoče dobiti sobo v hotelu ali pri zasebniku in kakšne so cene. Kranjski župan ji je odgovoril, da v Kranju ni več prostora za letovanje, saj so zaradi pomanjkanja stanovanj vsi hoteli zasedeni ali oddani.57 Županov odgovor nakazuje tudi drugo slabost tedanje turistične ponudbe v Kranju, in sicer pomanjkanje nastanitvenih kapacitet. Iz poročila, ki ga je avgusta 1920 Mestno županstvo Kranj naslovilo na Jugoslovanski generalni komisariat za promet in turistiko v Ljubljani, je razvidno, da so bili tujcem za nastanitev na voljo le hotel Stara pošta s šestimi sobami in enajstimi posteljami, hotel Nova pošta z osmimi sobami in enajstimi posteljami, po tri tujske sobe pa sta imeli še gostilni pri Francu Kuraltu (kasnejši hotel Jelen) in Jerneju Ručigaju. Nekaj sob so imele tudi druge kranjske gostilne, vendar so bile te večinoma slabo opremljene in zato skoraj neprimerne za prenočevanje turistov. Slabo so na turistični razvoj vplivale tudi nekatere občinske odločitve, povezane z represivnimi organi. O tem priča dopis, naslovljen na mestno županstvo, v katerem se pisec pritožuje, da je bila sredi leta 1921 uvedena policijska ura58 oz. ura obveznega zapiranja gostinskih lokalov. Poleti so se morale tako gostilne in kavarne zapreti ob 23. uri, pozimi gostilne ob 21. uri, kavarne pa ob 22. uri. Pisec zato v interesu tujskega prometa prosi, da se tudi v Kranju določi policijska ura, kakor je določena v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju, in sicer tako pozimi kot poleti ob 23. oz. 24. uri.59 Omenjena dejstva so počasi znova obudila razmišljanje o pomembnosti tujskega prometa za razvoj mesta. Še posebej vztrajno se je začela med ljudmi širiti ideja, da ima Kranj vse potrebne predispozicije, da postane letoviško mesto. V povezavi s tem so začeli 8. avgusta 1922 v parku Zvezda graditi Narodni dom, ki naj bi bil izhodišče za potrebne urbanistične spremembe in za razvoj severnega dela Kranja. Zamišljeno je bilo, da bi se staro mestno jedro namenilo le trgovski in obrtni dejavnosti, severni del Kranja, tj. nekako od gimnazije in Stare pošte proti Kranjskemu polju, pa naj bi se izgradil kot vrtno mesto, katerega središče bo Narodni dom. Leta naj bi služil prihodnjemu letovišču kot Zdraviliški dom. Od Zdraviliškega doma do okoliških gozdov in kopališč, ki bi jih uredili ob Kokri in Savi, bi se uredili novi drevoredi, da bi se lahko gostje sprehajali v senci. Na ostalem prostoru med Zdraviliškim domom in gozdovi pa naj bi se gradile le manjše hiške z vrtovi in parki. Predvideno je bilo tudi, da bi premaknili pokopališče in na njegovem mestu zgradili velik park, da bi sotesko Kokre s sprehajalno potjo povezali s Savskim drevoredom itd. Tedanja mestna oblast je z načrtom mislila skrajno resno, saj je začela kupovati zemljišča in jih namenjala za izgradnjo parkov, sprehajalnih poti, drevoredov in hiš z velikimi vrtovi. Vsekakor je bil napredek očiten.60 Vsa ta prizadevanja pa niso prinesla velikega uspeha, saj je kranjskemu turizmu še vedno zelo primanjkovalo ustreznega, novega in dobro pripravljenega reklamnega gradiva. Edini do takrat obstoječi slovenski opis Kranja v Gärtnerjevem Vodniku po Gorenjskem je bil namreč star že približno dvajset let (izdan je bil l. 1904), poleg tega pa ni bilo na voljo niti mestnega zemljevida niti kaj drugega. Šele spomladi 1925 so na seji občinskega odbora začeli razmišljati o izdaji skromne brošurice s slikami mesta Kranja.61 Za obsežnejše in načrtnejše reklamno delovanje pa občina ni imela niti denarja niti pravega interesa. Tako je na primer mestno županstvo sredi poletja 1928 na slovensko Zvezo za tujski promet naslovilo pismo, v katerem so zapisali, da kranjska občina ne more objaviti prav nobenega oglasa v Tujskoprometnem vestniku za 57 Kopač, Turistični …, 295. Izraz policijska ura moramo v danem primeru razumeti kot odpiralni čas in ne kot restrikcijski odlok. 59 Prav tam, 296. 60 Prav tam, 296–297. 61 Prav tam, 297. 58 27 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Slovenijo, saj za to nimajo zagotovljenih sredstev v proračunu.62 Nezainteresirani so bili celo za brezplačno reklamo. Leta 1928 je na primer na občino poslala dopis berlinska družba Carl Flemming und C. T. Wiskott, v katerem so pojasnili, da pripravljajo veliko avtokarto srednje Evrope z zemljevidi pomembnejših mest in bi želeli vanjo vključili tudi zemljevid Kranja. Karta naj bi izšla v veliki nakladi, zato naj jim kranjske oblasti pošljejo načrt mesta z označenimi imeni cest, križišč itd. Ker na občini na ta dopis niso odgovorili, je berlinska družba v začetku februarja 1929 poslala nov dopis, v katerem je znova prosila za zemljevid Kranja. Na ta dopis je mestna oblast odgovorila, da zemljevida mesta nimajo in ga zato ne morejo poslati. Ker pa je družba na vsak način želela v avtokarto vključiti tudi Kranj, je v vnovičnem dopisu zapisala, da naj se naredi le preprosta ročna skica, na podlagi katere bodo nato oni sami izrisali zemljevid. Končno so v Kranju narisali skico in jo poslali v Berlin, ob tem pa zanjo zaračunali 150 tedanjih dinarjev, ki jih je berlinska družba nato tudi plačala.63 Za propagiranje svojih turističnih zmogljivosti pa niso bili prav posebno zainteresirani niti gostilničarji in hotelirji. Tako je na primer v začetku decembra 1928 Sresko poglavarstvo Kranj moralo intervenirati pri mestnem županstvu, ker jim gostilničarji in hotelirji še po več kot enem mesecu niso odgovorili na posredovane vprašalnike o tujskoprometnih zmogljivostih. Dobljeni podatki bi bili osnova za pripravo večjezičnega propagandnega pregleda hotelov in gostiln. Še nadaljnjih 14 dni je nato trajalo, da so z občine končno poslali na srez podatke, pa še to le za tri podjetja.64 Kljub opisanemu stanju je v tujini obstajalo precej veliko zanimanje za Kranj in okolico, o čemer pričajo številne prošnje tujih piscev in društev, da se jim posreduje podatke o turistični ponudbi in fotografije, ki bi jih nato vključili v svoje potopise oz. v druga dela. Slika 5: Skica Kranja, ki je bila poslana v Berlin Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana.65 Zaradi postopnega povečevanja prihodov tujcev, še posebej tistih, ki so prihajali z avtomobili, je aprila 1929 sresko poglavarstvo izdalo občinam navodila, kaj je potrebno postoriti, da bo tujcem čim bolj prijetno in udobno. V vsakem kraju mora biti pri vhodu in izhodu na primernem mestu postavljena krajevna tabla z imenom kraja, občine in sreza. Table morajo biti tudi 62 Dopis Mestnega županstva občine Kranj, 9. 6. 1928, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158. Dopisi med družbo Carl Flemming und C. T. Wiskott in Občino Kranj, 3. 11. 1928–2. 4. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158. 64 Kopač, Turistični …, 297. 65 Skica Kranja iz leta 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158. 63 28 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb snažne in lahko berljive. Na vseh važnejših in prometnejših križiščih je potrebno postaviti vidne kažipote z navedbo, kam vodi cesta in koliko znaša oddaljenost v kilometrih. Ker stranišča in gnojišča ob cestah jemljejo ves ugled pri tujcih, jih je potrebno narediti na tisti strani poslopja, ki je obrnjeno proč od ceste. Poleg tega je prepovedano kakršnokoli odvajanje gnojnice na cesto. Gostilničarji, še posebno tisti, h katerim radi zahajajo tujci, morajo biti pozorni na čistočo in vljudno postrežbo gostov. Skrbeti morajo tudi za red, mir in primerne cene. Kdor ne bo upošteval teh navodil, bo strogo kaznovan.66 S temi navodili se je vzpostavil enoten standard urejenosti krajev in gostiln, po katerem se je ravnala tudi občina Kranj. Iz leta v leto je poleg Sv. Jošta in Šmarjetne gore postajal vedno bolj priljubljen tudi Storžič. Na to dejstvo so postali pozorni v Kranjski podružnici Slovenskega planinskega društva, zato so se septembra 1929 obrnili na vodstvo občine z idejo, da bi na vrhu Storžiča postavili planinsko kočo, v kateri bi se lahko planinci nekoliko odpočili in okrepčali. S tem bi gora postala še bolj zanimiva tudi za Srbe in Hrvate, pa tudi za goste iz Avstrije. Del finančnega bremena bi morala prevzeti občina, saj društvo samo ni imelo dovolj denarnih sredstev za takšen projekt. Zaradi tega so občini predlagali, naj v proračunu za leto 1930 načrtuje sredstva za ta namen. Ves vloženi denar se bo po njihovem mnenju povrnil s stoternimi obrestmi.67 Oktobra 1929 se je v razvoj kranjskega turizma aktivno vključila tudi Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in kuharjev za sodni okraj Kranj. S posebnim dopisom so pozvali mestno županstvo, naj si bolj prizadeva, da bi razvoj tujskega prometa postala ena izmed največjih občinskih prioritet. Da bi ta razvoj čim bolj pospešili, je potrebno nekje v občini odpreti pisarno, v kateri bi vodili natančno evidenco vseh prenočišč in gostiln, razpošiljali reklamne letake in dajali turistom potrebne informacije. Oblasti naj zato čim prej poiščejo primerne prostore, v katerih bi se lahko nastanile vse organizacije, ki imajo interes na področju tujskega prometa, na primer Tourist Office, Putnik, Društvo za privabitev tujcev in olepšavo mesta Kranja in okolice, Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva, gostilničarska zadruga itd. Poleg tega naj se zaposli uradnika, katerega izključna naloga bi bila koordinacija tujskega prometa v Kranju.68 Na občini so omenjeni predlog sprejeli in začeli pripravljati vse potrebno za vzpostavitev pisarne. Leto 1929 je bilo zelo pomembno z vidika nastanitvenih kapacitet, saj je bil konec leta na vrhu Jelenovega klanca zgrajen hotel Jelen, ki je imel na razpolago okrog 40 tujskih sob. Istočasno pa je bil prenovljen in povečan tudi hotel Stara pošta v Kokrškem predmestju, ki je imel nato na razpolago 50 tujskih sob. Posebej pomembna je bila izgradnja hotela Jelen, ki je stal na istem mestu, kjer je že v 18. stoletju stala pomembna gostilna. Takrat je bil Jelenov klanec glavna pot v središče Kranja, obenem pa kraj za postanek na stari furmanski poti iz Ljubljane v Celovec in Beljak. Kasneje se je zvrstilo več lastnikov, vse do Ivana Zabreta, ki je sezidal hotel. Oba hotela sta se nahajala ob zelo prometni cesti, kjer je bilo poleti vedno veliko prahu, zato so na občini želeli, da bi s pomočjo banske uprave pripravili projekt za boljšo ureditev cest.69 Poleg Kranja se je v tem času močno razvijal še en kraj, ki je danes del kranjske občine, in sicer Golnik. Sredi prve svetovne vojne je Fond za preskrbo vračajočih vojakov za Kranjsko sklenil, 66 Navodila sreskega poglavarstva občinam, 30. 4. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267. Dopis Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva Občini Kranj, 16. 9. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267. 68 Dopis gostilničarske zadruge Mestnemu županstvu, 24. 10. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267. 69 Dopis Mestnega županstva Kranj banu, 26. 2. 1930, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2289. 67 29 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb da bo ponudil brezplačno zdravljenje vsem na pljučih obolelim vojakom, ki so se vračali iz vojne. V ta namen je bilo potrebno nekje na Gorenjskem osnovati novo zdravilišče s primernimi pogoji za zdravljenje pljučnih bolezni. Posebna komisija je pregledala številne možne lokacije in se nato odločila, da bi bilo zdravilišče najbolje vzpostaviti na Golniku. Ta je imel izredno milo subalpinsko podnebje brez megle, malo padavin in čist zrak. Bližnje visoke gore so ga ščitile pred vetrom, poleg tega pa je prisojna lega zelo blagodejno vplivala na paciente. Zelo ugodna je bila tudi njegova prometna lega, saj se je nahajal blizu Kranja in železniške postaje Križe–Golnik. Zdravilišče je septembra 1919 začelo delovati v starem golniškem gradu, kasneje pa so okoli njega sezidali več novih poslopij (moderen sanatorij za 160 bolnikov, zdraviliško poslopje za rekonvalescente s 40 posteljami, gospodinjsko poslopje, poslopje s stanovanji za zdravnike, upravno poslopje in kapelo). Imeli so lasten vodovod, električno razsvetljavo, medicinsko diagnostiko, knjižnico, radio, temnico za fotoamaterje itd. Za bolnike so pogosto prirejali tudi gledališke predstave in koncerte. Sprva je bilo zdravilišče namenjeno zdravljenju vojakov, po letu 1925 pa so začeli sprejemati predvsem privatne bolnike, ki so bolehali za tuberkulozo in drugimi pljučnimi boleznimi. Zaradi kakovostne zdravstvena oskrbe se je sloves Golnika hitro razširil po Jugoslaviji, pa tudi po nekaterih drugih evropskih državah.70 Prva polovica tridesetih let 20. stoletja je bila z vidika turističnega razvoja zelo pestra. Posebej opazna so bila močno povečana prizadevanja na področju oglaševanja. Kot nalašč za to je bila udeležba občine na tujsko-prometni razstavi, ki je od avgusta 1931 potekala na ljubljanskem velesejmu. Ob tem so pripravili članke o Kranju in jih dali objaviti v nekaterih brošurah (npr. Slovenija letovališta i lečilišta, Sveopći privredni list, Gorenjska). Večina reklamnih prizadevanj je bilo usmerjenih na potencialne goste iz dravske banovine, delno pa tudi na goste iz drugih delov Slovenije. Manj pozornosti se je namenjalo drugim državam.71 Zelo pomembni sta bili tudi dve brošuri, v katerih je bil Kranj precej natančno predstavljen. Prva je bila Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, ki jo je leta 1930 sestavil in izdal Rudolf Badjura. V njej je natančno opisal možne izlete v Kranju in okolici (npr. Iz Kranja na Šmarjetno goro ter skozi vas Stražišče in Gaštej v Kranj; Iz Kranja čez Sv. Jošt in skozi Crngrob v mesto Škofjo Loko; Čez Sv. Jošt, Planico in Križno goro v Škofjo Loko; Čez Sv. Jošt k Sv. Mohorju in čez Jamnik skoz Kropo na Otoče). Druga pa je bila Vodnik po Gorenjskem, ki jo je v začetku maja 1934 pripravil France Uhernik. Njegov glavni namen je bil pripraviti cenovno ugoden vodnik, ki ga bo lahko dobil vsak turist. Vseboval je opise krajev, letovišč in zdravilišč, seznam hotelov in prenočišč, gostiln, tujsko-prometnih društev itd. Velik poudarek je namenil Kranju in njegovi okolici. Še vedno pa niso bili pripravljeni vodniki v tujih jezikih. Septembra 1932 se je Društvo za privabitev tujcev in olepšavo Kranja z okolico preimenovalo v Tujskoprometno društvo in bilo po pooblastilu bana potrjeno s strani načelnika upravnega oddelka.72 V tem času so se pospešeno nadaljevala tudi prizadevanja, da bi Kranj tudi uradno dobil status letoviškega mesta. Glavne argumente za to je podal avtor članka Kranj – gorenjska metropola, ko je zapisal: »Akoravno je v mestu osredotočena tolika veleindustrja, je in ostane Kranj kljub temu prvovrstno in nadvse priporočljivo subalpinsko klimatsko letovišče …. Obkroženo z lepimi smrekovimi 70 Josip Lapajne, Znamenito gorenjsko zdravilišče Golnik, v: Gorenjska: letoviška, industrijska, trgovska, obrtna, ur. Karol Mohorič, Novo mesto 1931, str. 84–87. 71 Poročilo Mestnega županstva Zvezi za tujski promet v Sloveniji, 6. 2. 1932, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2561. 72 Dopis bana sreskemu načelniku o Tujsko-prometnem društvu, 23. 9.1932, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2561. 30 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb gozdovi more zadovoljiti vsakega letoviščarja. Klima je izvrstna, zdrav planinski zrak, dvoje javnih kopališč in možnost številnih izletov v prekrasno gorsko okolico – vse to ga v polni meri usposablja kot ugodno letovišče vsem oddiha potrebnim in kot uspešno okrevališče za bolne na pljučih, živcih in za rekonvalescente. Sezona traja od začetka maja do konca avgusta ...«73 Ob tem je avtor še navajal, da ima Kranj tudi druge zelo dobre predispozicije, da postane letoviško mesto. Samo hoteli Stara pošta, Nova pošta in Jelen naj bi imeli na voljo več kot 100 tujskoprometnih sob, številne sobe pa so ponujali tudi zasebniki. Po mestu ter ob Savi in Kokri so mogoči številni sprehodi, možno pa je oditi tudi na različne ture v bližnje hribe in gore. Dobre avtobusne povezave omogočajo letoviščarjem obisk Ljubljane, Šenčurja, Jezerskega itd. Za različne poti pa jim je na razpolago tudi nekaj avtotaksijev. Za dosego statusa letoviškega mesta pa je moral Kranj zadostiti še nekaterim drugim kriterijem: opraviti je bilo potrebno večletno klimatsko opazovanje; mesto je moralo razpolagati s podatki, ki so dokazovali zadovoljivo zdravstveno stanje kraja, zlasti glede obolenj, umiranj in pojavov nalezljivih bolezni; podobno je moralo imeti dokazila o zadovoljivem higienskem stanju kraja, še posebno vodovoda in kanalizacije; moralo je imeti električno napeljavo in razsvetljavo; vsaj en lepo urejen naraven ali umeten park; urejeno kopališče; vsaj en primerno urejen gostinski obrat (hotel) in dovolj tujskih sob. Pomembne pa so bile tudi ustrezne cestne in železniške povezave. Večino kriterijev je Kranj izpolnjeval, pri nekaterih pa se je zataknilo. Izstopali so predvsem štirje problemi, in sicer nezadostna urejenost kopališč – zgraditi bi bilo potrebno novo kopališče, problemi z vodovodom in pitno vodo, še nepripravljena ocena o zdravilnosti kranjskega podnebja in manko zdravniške ocene o dobrem zdravstvenem stanju mesta, glede nalezljivih bolezni, obolenj in umrljivosti. Kljub temu je decembra 1936 tedanje jugoslovansko ministrstvo za trgovino in industrijo Kranj uvrstilo med turistične kraje »klimatičnega« (planinskega) značaja. Morali pa so v dveh letih odpraviti vse zgornje pomanjkljivosti, drugače bi jih črtali s seznama turističnih krajev in bi izgubili vse ugodnosti. Za rešitev prvih dveh problemov se je zavezala občina, za rešitev drugih dveh pa Tujskoprometno društvo.74 Ker v Kranju kljub prizadevanju Zadruge gostilničarjev iz konca dvajsetih let še ni prišlo do vzpostavitve turistične pisarne, so si za to začeli močno prizadevati v Tujskoprometnem društvu. Želeli so, da bi se ustanovila turistična pisarna, v kateri bi imela svoje prostore tudi turistična agencija Putnik. Sprva so imeli načrt, da bi namestili poseben paviljon, vendar se niso mogli dogovoriti, kam naj ga postavijo. Ob cesti pri Rossovi hiši ni bilo primerno, ker so cesto zaradi nerodnega ovinka nameravali popraviti, za zemljišče med Gorjančevo trgovsko in stanovanjsko hišo pa bi morali plačevati najemnino. Še najbolj primerna bi bila lokacija v občinskem parku pred Narodnim domom, s čimer pa bi se skazila podoba parka, nekoliko oddaljena pa bi bila tudi od glavnega kranjskega hotela Stara pošta. Po dolgih debatah je 1. oktobra 1937 turistična pisarna začela delovati, in sicer v prostorih Združenja trgovcev Kranj.75 Kasneje je bil na Gorjančevem zemljišču poleg Zadružne gospodarske banke postavljen paviljon, v katerem sta dobila turistična pisarna in Putnik nove prostore. Državna uredba o pospeševanju turizma je leta 1937 vpeljala novo upravno obliko turistične organiziranosti. Vsaka občina je morala ustanoviti turistični odbor. Pri razumevanju te odredbe je nastala velika zmeda, zato je kranjsko Tujskoprometno društvo v začetku leta na občinske oblasti naslovilo vprašanje, kako naj se turistični odbor sploh sestavi in ali naj bo združen s 73 Kopač, Turistični …, 299. Prav tam, 299–300. 75 Prav tam, 301. 74 31 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Tujskoprometnim društvom ali pa je to popolnoma samostojen občinski organ za turizem. Oktobra istega leta so se nato skupaj odločili, da naj do nadaljnjega vse posle turističnega odbora vodi Tujskoprometno društvo.76 Do konca leta so morali prek sreskih načelstev poslati na banovinsko upravo letni program dela in okvirni finančni načrt za leto 1938. V programu se je občina zavezala, da bo skrbela za parke, spomenike, drevorede itd. Poleg tega so načrtovali izdajo 10.000 izvodov reliefnega zemljevida Kranja, ki naj bi jo izdelal Ivan Selan. Založili naj bi del sredstev za izdajo zložljive žepne karte Gorenjske, uredili naj bi sprehajalne poti ob Kokri, razpisali natečaj za najlepši posnetek Kranja itd. V tem letu naj bi bila končana tudi gradnja hotela Evropa, ki bo imel 20 tujskih sob in moderno kavarno. Tujskoprometno društvo je naloge občinskega turističnega odbora opravljalo do marca 1940, ko je bil končno ustanovljen Krajevni turistični odbor, v katerem so imeli svoje predstavnike Tujskoprometno društvo Kranj, Združenje gostilničarjev, krčmarjev in kavarnarjev Kranj in Sresko načelstvo Kranj za saniteto, veterino, kmetijstvo, gozdarstvo, tehniko in prosveto.77 Skoraj deset let se je v Kranju odvijala saga okoli gradnje novega kopališča. Večina Kranjčanov je namreč verjela, da je izgraditev modernega kopališča ključna za nadaljnji uspešni razvoj turizma v občini. Že oktobra 1931 je na primer tedanje Društvo za privabitev tujcev in olepšavo Kranja z okolico na svoji seji sklenilo, da je prezgodnja vsaka propaganda za pritegnitev tujcev, dokler v Kranju ne bo zgrajeno novo kopališče. Staro kopališče na Fockovi zemlji je bilo namreč dotrajano, poleg tega pa je bilo tudi kopanje v njem zaradi zelo pogostih vdorov kanalizacijskih odplak nezdravo in higienično sporno. Tega se je dobro zavedal tudi občinski odbor. Iskal se je primeren prostor za gradnjo, narejeni so bili različni načrti, začelo se je že z gradnjo, vendar do dokončne realizacije projekta zaradi številnih sporov, podtikanj in pomislekov ni in ni prišlo. Nekateri so celo menili, da ima kopališče že vsako mesto in vas, zato gradnja ni več potrebna. Šele po uvrstitvi Kranja med turistične kraje »klimatičnega« značaja decembra 1936 se je začel projekt hitreje premikati. V dveh letih je bilo namreč treba odpraviti vse pomanjkljivosti, sicer bi mesto dobljeno kategorizacijo izgubilo. Odločili so se, da bodo novo kopališče zgradili v t. i. Straheči dolini. Gradnja se je začela v prvi polovici leta 1939 in bi morala biti dokončana do jeseni, a zaradi vmesnega spreminjanja načrtov ni bila dokončana niti jeseni 1940.78 Slika 6: Načrt športnega kopališča v Kranju Vir: Gorenjec, 1939, št. 30, 29. 7. 1939. 76 Dopis občine Kranj o turističnem odboru, 2. 10. 1937, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 4162. Kopač, Turistični …, 301. 78 Gorenjec, 1939, št. 30, 29. 7. 1939. 77 32 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Poleg kopališča so se v Kranju izvajale tudi nekatere druge, za turizem pomembne investicije. Zaradi pomanjkanja vode v kranjskem vodovodu so leta 1939 zgradili nov del vodovoda, ki je iz Preddvora dovajal nove količine vode. Načrt je bil, da bi se tudi novo kopališče napajalo iz tega dela vodovoda. Istega leta se je začela gradnja dela državne ceste Ljubljana–Podkoren na odseku Kranj–Naklo, ki je kasneje postala ena izmed glavnih gorenjskih prometnih žil. Ob tem je bila modernizirana tudi cesta skozi Kranj in razširjen savski most. Obnovljene so bile tudi številne lokalne ceste. Na železniški postaji pa so pripravljali vse potrebno za položitev še enega železniškega tira. Leta 1940 so začeli v Lajhu, zaradi povečanega prometa na banovinski cesti Kranj–Smlednik, graditi nov železobetonski most. Tega leta so začeli modernizirati tudi cesti Kranj–Kokrica–Brdo in Kranj–Britof ter asfaltirati glavne mestne ulice in ceste. S tem so želeli odpraviti nadležen prah, ki se je predvsem poleti dvigoval ob vsaki vožnji. Ob tem so nameravali v zemljo položiti tudi telefonske kable in zgraditi avtomatsko telefonsko centralo ter s tem meščanom in turistom omogočiti lažjo komunikacijo. Podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je bila večinska lastnica zemlje na vrhu Šmarjetne gore, je na njej uredila električno razsvetljavo in prenovila objekte. S tem je postala Šmarjetna gora še bolj priljubljena izletniška točka.79 Grafikon 2: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1930–1940 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1930 1931 turisti iz Jugoslavije 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1.646 1.569 1.981 2.374 3.008 2.931 2.876 2.946 turisti iz drugih držav skupaj 1932 492 439 526 559 737 704 768 445 2.153 1.743 1.497 2.138 2.008 2.507 2.933 3.745 3.635 3.644 3.391 Vir: Fondi Zgodovinskega arhiva Ljubljana.80 Opisana turistična prizadevanja so v tridesetih letih prinesla vidne rezultate. Skupno število gostov je skozi leta strmo naraščalo in doseglo svoj vrhunec leta 1937, ko je Kranj obiskalo kar 3.745 turistov. Zelo hitro je rastlo predvsem število turistov iz drugih delov Jugoslavije, veliko počasneje pa število turistov iz drugih držav. Zagotovo je bilo to posledica specifične usmeritve oglaševanja, ki je bilo bolj usmerjeno na domači jugoslovanski trg kakor na trge drugih držav. Drug pomemben vzrok se skriva v velikem porastu industrije v Kranju. V mesto so iz drugih delov države stalno prihajali trgovski potniki, inženirji, uradniki, monterji, vodstveni kader itd., ki so vsaj nekaj časa stanovali v hotelih in bili v statistiki zavedeni kot turisti. V prostem času so podobno kot drugi turisti koristili turistično ponudbo, ki je bila na voljo. Navadno so ostajali dalj časa. Poleg njih so se zelo pogosto v mestu za dan ali dva ustavljali gostje, ki so izkoristili ugodno prometno lego Kranja kot izhodišče za pot v kak drug okoliški kraj. Takšni so bili bolniki, 79 Gorenjec, 1939, št. 49, 9. 12. 1939; Gorenjec, 1939, št. 42, 21. 10. 1939, Gorenjec, 1940, št. 39, 29. 9. 1940. SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2289, 2552, 2561, 2696, 2827, 3018, 3105, 3369, 3500, 3638, 3792. Pri letu 1936 manjkajo podatki za mesec januar, pri letu 1940 pa podatki za mesec december. 80 33 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb ki so odhajali na zdravljenje v zdravilišče Golnik ali iz njega; uh-letoviščarji, namenjeni na Jezersko ali v okoliške gore; številni vozniki, namenjeni v Ljubljano, ki so se raje poceni najedli in naspali v Kranju kot v dragih ljubljanskih hotelih itd.81 Po nekaj dni so ostajali tudi gostje, ki so se udeleževali večjih javnih manifestacij, ki so jih pripravili v Kranju ali njegovi okolici. Izpostaviti je potrebno Obrtne razstave, ki so se v letih 1933–1935 odvijale v Kranju. Privabljale so številne kupce iz bližnje in daljne okolice. Na njihovo pomembnost kaže pokroviteljstvo samega bana. 25. avgusta 1935 je na Sv. Joštu potekal Delavski tabor, nekakšen naslednik socialnih srečanj za izobražence, ki jih je pred prvo svetovno vojno na Sv. Joštu pripravljal Janez Evangelist Krek. Navzočih naj bi bilo okoli 4.000 delavcev iz celotne Gorenjske, pa tudi iz drugih delov Slovenije. Podobne tabore so na Sv. Joštu pripravili tudi druga leta. 13. oktobra 1935 se je v Kranju odvijal shod Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) za celotno Gorenjsko. Junija 1936 se je v Stražišču odvijal prosvetni dan, ki so se ga udeležila številna prosvetna društva iz vse Gorenjske.82 Podobnih manjših manifestacij, ki so v Kranj privabljale goste, je bilo še veliko. V Kranju so se odvijala tudi druga srečanja, ki so privabljala goste; na primer smučarske tekme na Sv. Joštu in v Stražišču, strelska tekmovanja, nogometne tekme, cirkuške predstave, gledališke igre, tombole itd. Glede na vprašalnik banovinske uprave, ki ga je kranjski turistični odbor izpolnil leto dni pred vojno, so bili vsem tem turistom na voljo trije hoteli z več kot 15 tujskimi sobami, gostišče s štirinajstimi sobami, sedem restavracij, trideset gostiln z nekaj sobami in štiri kavarne. Vse turistične zmogljivosti v hotelih in gostilnah so znašale 117 tujskih sob s 170 posteljami, pri zasebnikih pa je bilo na voljo še 30 tujskih sob s 50 posteljami. Tujim gostom je bilo na voljo tudi šest avtotaksijev in en nosač; tistim, ki so prišli z avtomobili, pa sta bili namenjeni tudi dve bencinski postaji. Poleg tega je bilo v mestu pet zdravnikov, dve lekarni, menjalnica, dve kinodvorani in gledališki dvorani, dve čitalnici, smučarska skakalnica, sankališče, športna igrišča itd.83 Slika 7: Dvor Brdo Vir: Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra. 81 Gorenjec, 1938, št. 41, 8. 10. 1938. Gorenjec, 1935, št. 36, 7. 9. 1935; Gorenjec, 1935, št. 41, 12. 10. 1935; Gorenjec, 1936, št. 26, 27. 6. 1936. 83 Vprašalna pola za turistične kraje, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 4162. 82 34 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb V Kranj pa so prihajali tudi imenitnejši gostje. Sredi avgusta 1936 je Kranj nenapovedano obiskal angleški kralj Edvard VIII. v spremstvu regenta Pavla Karađorđevića.84 Pogosti gostje so bili tudi člani kraljevske rodbine Karađorđević, ko so prihajali z vlakom na počitnice v svojo letno rezidenco na Brdu pri Kranju. Po letu 1937 je zaradi napetih razmer v Evropi število turistov začelo nekoliko upadati, drastičen upad pa je sledil ob začetku druge svetovne vojne. 4.4 Turizem v ozadju gospodarskih načrtov (1946–1954) V prvem povojnem obdobju je bil zaradi porušene infrastrukture, planskega gospodarstva in usmeritve novih oblasti v pospešeno industrializacijo turizem potisnjen v ozadje gospodarskih načrtov. Njegov razvoj so dodatno otežili tudi nacionalizacija, neveščost novih upravljalcev in skromen standard prvih povojnih let.85 Poleg tega je nova oblast popolnoma spremenila pogled na turizem. 1. aprila 1946 je v Ljubljani potekala konferenca o reorganizaciji tujskega prometa v Sloveniji. Na njej so sprejeli okrožnico, v kateri so zapisali, da se v Sloveniji ne bo obnavljal turizem, ki bi bil na voljo privilegiranim, ampak se bo vzpostavil turizem, ki bo last delavnega človeka. Vsak človek, delavec, kmet in intelektualec mora postati turist. Vsakemu mora biti omogočeno, da preživi določen in plačan dopust, ki jim po ustavi pripada. Da pa bi bilo to mogoče, naj se začnejo čim prej obnavljati porušena letovišča in zdravilišča itd.86 V Kranju in okolici se v tistem času o turizmu javno ni kaj dosti govorilo. V ospredju so bile bolj udarniške akcije, s katerimi so začeli obnavljati v vojni uničeno infrastrukturo, med drugim tudi številne objekte, namenjene turizmu. Kljub temu pa obnovljenih turističnih zmogljivosti ni bilo mogoče koristiti, saj se je nepričakovano pojavilo veliko pomanjkanje stanovanj – zaradi hitre industrializacije so v Kranj prihajali novi delavci iz drugih delov Jugoslavije, poleg tega pa so na razpoložljiva stanovanja močno pritiskale tudi vojaške enote, ki so se naselile na Gorenjskem. Ker je bilo oficirjem in podoficirjem potrebno zagotoviti stanovanja, so jih naselili v hotel Stara pošta. Na slabo stanje kranjskega turističnega gospodarstva je v prvih povojnih letih negativno vplivalo tudi pomanjkanje osnovnega inventarja in hrane, pomanjkanje reklamnega materiala, slabe avtobusne in železniške povezave, slabo stanje cest ter nezadostne higienske razmere. Zdelo se je, da so kakršna koli vlaganja v gostinstvo in turizem nerentabilna in zato nepotrebna. Dodaten udarec kranjskemu turizmu pa je aprila 1948 zadal še drugi zakon o nacionalizaciji, ki je zajel vse privatne lastnike hotelov, penzionov in gostiln. Posledično je močno upadlo število turističnih sob, zato so morali številne službene potnike napotiti na Bled.87 Vseeno pa vse le ni bilo tako črno. Že pred vojno je bil Sv. Jošt priljubljena izletniška točka, še zlasti pozimi, ker je bilo na vrhu mogoče smučati. Po vojni so člani kranjskega smučarskega kluba Udarnik trasirali 2.000 metrov dolgo progo za slalom in smuk, ki je imela 300 m višinske razlike. Ker je bila gostilna na vrhu med vojno razstreljena, so želeli zgraditi še smučarski dom, ki naj bi poživil razvoj smučanja v kranjskem okraju. Ker pa je bila zemlja župnijska, so morali počakati do nacionalizacije leta 1948. Z gradnjo so pričeli marca 1949 in dela dokončali do novembra 1950. Zgradba je bila velika 11x16 metrov in je imela prostorno jedilnico, kuhinjo, 84 Gorenjec, 1936, št. 33, 14. 8. 1936. Božo Repe, Turizma ni mogoče zavreti, čeprav bi ga prepovedali z zakonom, v: Razvoj turizma v Sloveniji, ur. Franc Rozman, Žarko Lazarević, Bled 1996, str. 157. 86 130 let …, 17. 87 Prav tam, 17–18. 85 35 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb shrambo in 5 sob za prenočevanje 35 oseb. Dom je bil svečano odprt in izročen svojemu namenu 3. decembra 1950.88 Slika 8: Smučarski dom na Sv. Joštu Slika 9: Smučišče na Sv. Joštu Vir: Gorenjski glas, št. 48, 30. 11. 1950. Vir: Gorenjski glas, št. 48, 30. 11. 1950. V naslednjih letih so začeli na Joštu pripravljati smučarske tekme, na katere so v velikem številu prihajali tekmovalci iz gorenjskih smučarskih društev. Na to, kako pomembno je bilo smučanje na Joštu, kaže podatek, da se je že prve tekme 7. januarja 1951 udeležilo 65 tekmovalcev.89 Ko pa so zaradi izgradnje prometnega omrežja ter motorizacije postala bolj dostopna nekatera druga gorenjska smučišča, se je pomen smučanja na Joštu zelo zmanjšal. Leta 1949 so začeli v novoustanovljenem Planinskem društvu Križe razmišljati o postavitvi koče na Kriški gori. Idejni osnutek in načrt je izdelal inž. Vinko Golmajer, kočo pa so s prostovoljnim delom zgradili planinci sami s pomočjo krajanov in vojakov tedanje kriške garnizije. Odprli so jo leta 1953. Leta 1959 je koča dobila veliko sprejemno sobo, leta 1963 pa še pristavo, v kateri so bila ležišča in sanitarije. Zaradi teh pridobitev je Kriška gora postala ena najpriljubljenejših planinskih točk na območju današnje občine Kranj in je to še danes.90 V tem času so bili dokončani tudi nekateri drugi projekti, ki so bili zanimivi za tujce. Aprila 1951 je začel kolektiv Kinopodjetja Kranj za mestnim kopališčem v Straheči dolini planirati 25x25 metrov velik prostor, na katerem so nato postavili letni kino, ki je lahko sprejel 1.600 gledalcev. Slovesno odprtje je potekalo 2. junija 1951. Kasneje so v bližnjem gozdičku uredili tudi plesni prostor, kjer so lahko domačini zaplesali ob sobotah in nedeljah.91 Istega leta je začel kranjski konjeniški klub Borec poleg vojašnice ob Golniški cesti graditi moderen hipodrom z 800 metri dolgo stezo. Otvoritev je potekala 2. septembra 1951. Že ob gradnji je dal znani inženir Stanko Bloudek predlog, da bi se hipodrom naknadno preuredil v dirkališče za mednarodne jahalne tekme. Obljubil je, da bo sam pripravil vse potrebne načrte za 1.000 metrov dolgo in 15 metrov široko stezo. Poleg tega so v klubu na prostoru znotraj hipodroma načrtovali ureditev igrišča za tenis, košarko in odbojko, nogometno igrišče, prostor za skok v višino in daljino, vse to pa bi obkrožala atletska steza.92 Pod vodstvom arhitekta Marjana Šorlija so začeli v drugi polovici leta 1952 preurejati staro kranjsko pokopališče v tako imenovani Prešernov gaj. V sredini gaja so postavili manjši okrasni paviljon, stoječ na osmih stebrih iz raznobarvnega kamna, v katere 88 Gorenjski glas, 1950, št. 48, 30. 11. 1950. Gorenjski glas, 1951, št. 2, 18. 1. 1951. 90 Gorenjski glas, 1985, št. 22, 19. 3. 1985. 91 Gorenjski glas, 1951, št. 22, 31. 5. 1951. 92 Gorenjski glas, 1951, št. 32, 9. 8. 1951. 89 36 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb so vdelali nagrobne kamne nekaterih najznamenitejših Kranjčanov. Uredili so tudi nagrobnika Francetu Prešernu in Simonu Jenku, ki sta bila tam pokopana. Ves ostali del pokopališča so spremenili v park.93 Decembra 1952 so na kamnit podstavek pred Prešernovim gledališčem postavili velik figuralni bronasti kip Franceta Prešerna, ki sta ga med letoma 1950 in 1952 izdelala znana kiparja, Frančišek Smerdu in Peter Loboda. V tem času se je gradil tudi dolgo pričakovani vodovod v Stražišču in obnavljala cestna infrastruktura. Slika 10: Letni kino v Straheči dolini Slika 11: Hipodrom Vir: Glas Gorenjske, 1955, št. 19, 7. 5. 1955. Vir: Glas Gorenjske, 1957, št. 76, 30. 9. 1957. Poleg gradnje in obnavljanja infrastrukture so se zgodili tudi nekateri drugi pomembni premiki. Eden izmed pomembnejših je bil preoblikovanje dotedanjega Prešernovega amaterskega gledališča v poklicnega, kar se je zgodilo v začetku leta 1950. S tem je Kranj dobil najvišjo ustanovo dramske umetnosti, ki je z uprizarjanjem svetovno znanih gledaliških del privabljala gledalce od blizu in daleč. Poleg Kranja sta imela podobno ustanovo le še Ljubljana in Maribor.94 Leta 1951 je Obrtna zbornica okrajev Kranj – mesto in okolica pripravila prvo veliko razstavo obrti, na kateri je sodelovalo okoli 150 podjetij državnega in privatnega sektorja. Iz te razstave se je kasneje razvil Gorenjski sejem, ki je v nadaljnjih desetletjih v Kranj množično privabljal podjetja in kupce iz cele Slovenije. O pomembnosti razstave priča dejstvo, da se je je že drugo leto obstoja (1952) udeležilo kar 20.000 obiskovalcev, v kasnejših letih pa je ta številka samo še naraščala. Obiskovalci sejma so s tem postali najpomembnejša skupina kranjskih turistov vse do zatona sejma ob prelomu tisočletja.95 Čeprav je bilo že takoj po osvoboditvi znova oblikovano Turistično olepševalno društvo, ki so ga sestavljali zastopniki različnih množičnih organizacij, je zaradi njihove nezainteresiranosti hitro razpadlo. Šele septembra 1951 so znova osnovali turistično društvo, katerega namen je bil opozarjati na lepoto Kranja in okolice ter skrbeti za olepšavo mesta.96 Na predlog takratne Turistične zveze Slovenije je bilo konec julija 1953 osnovano še Turistično olepševalno društvo Besnica. Ustanovitev novega društva se je skladala s prizadevanjem Besničanov, da bi razvili turistične potenciale svojega kraja. Leta 1951 so z udarniškim delom in prostovoljnimi prispevki zgradili železniško postajo in s tem izboljšali dostopnost do vasi. Naslednjega leta so zgradili še široko cesto od postaje do Besnice, popravili cesto, ki jih je povezovala s Kranjem, in cesto do Nemilj. Ker je bila istega leta zgrajena še nova cesta Jamnik–Dražgoše, je postala Besnica nekakšno 93 Gorenjski glas, 1952, št. 33, 9. 8. 1952. Gorenjski glas, 1949, št. 38, 22. 9. 1949. 95 Gorenjski glas, 1951, št. 29, 19. 7. 1951; Gorenjski glas, 1952, št. 35, 23. 8. 1952. 96 Gorenjski glas, 1951, št. 36, 6. 9. 1951. 94 37 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb majhno prometno vozlišče. S širjenjem in posodabljanjem cestnega omrežja so želeli privabiti turiste. Menili so namreč, da so lepa lega, okolica z neštetimi zanimivimi turističnimi točkami in zdravo podnebje kot nalašč za preživljanje dopusta. Izpostavljali so predvsem slap Šum na potoku Nemiljščica in obnovljene tople vrelce ob njem. Imeli so celo načrte, da bi sčasoma ob vrelcih zgradili hotel ter tako osnovali prve gorenjske toplice.97 Poleg tega so želeli znova obuditi tudi zanimanje za obiskovanje kraške jame pod Rovnikom, ki je bila do prve svetovne vojne zelo obiskana, nato pa je zanimanje zanjo zamrlo. Turistično olepševalno društvo iz Kranja je od 28. junija do 5. julija 1953 pripravilo prvi Teden turizma v Kranju. Prebivalstvo, ustanove, organizacije in društva so javno pozvali, naj skrbe za čistočo in lep izgled mesta. Ob tem so pripravili posebno tekmovanje v treh kategorijah – v okrašenosti oken in balkonov z rožami, urejenosti lokalov in kulturni postrežbi ter urejenosti izložb trgovskih obratov na temo Teden turizma. Posebna komisija si je tekom tedna ogledala mesto in bližnjo okolico ter izbrala zmagovalce, ki so jih nato objavili v Glasu Gorenjske in jim podelili nagrade. Poleg tekmovanja je društvo pripravilo tudi dve predavanji, prvo z naslovom Pomen, stanje in perspektive razvoja turizma v Sloveniji in drugo z naslovom Urbanistični načrt mesta Kranj. Pripravili so še strokovno voden ogled mesta pod geslom »Kranjčani, ali poznate Kranj«, avtobusne izlete v Dom pod Storžičem, Dom pod Lubnikom, Loško kočo na Starem vrhu in na Jezersko, promenadne koncerte in nekatere druge zabavne prireditve.98 Na tem mestu je potrebno omeniti, da so bila v letih po koncu vojne zaplenjena vsa posestva, ki jih je imela v svoji lasti družina Karađorđević, vključno s posestvom Brdo. Prav Brdo si je Tito izbral za svojo slovensko rezidenco, v kateri je prebival večino časa, ki ga je preživel v Sloveniji. V njej je sprejemal številne tuje državnike in predstavnike domačih družbenih organizacij. Z Brda so ga v začetku leta 1980 tudi odpeljali v Klinični Center, kjer je kasneje umrl. Lahko rečemo, da je bil Tito najslavnejši turist, ki je prihajal v okolico Kranja. S svojo navzočnostjo pa je privabljal tudi številne druge goste. 4.5 Razmišljanje o pomembnosti turizma (1954–1962) Z uvajanjem gospodarske usmeritve, ki je predvidevala opustitev politike hitre in enostranske industrializacije ter dvig standarda prebivalstva, se je počasi začelo spreminjati tudi dojemanje turizma. Februarja 1954 je bila sprejeta zvezna uredba o gostinskih podjetjih in gostiščih, ki je znova dovoljevala zasebna podjetja.99 To je ljudi spodbujalo k premišljevanju, da bi se dalo s turizmom kaj zaslužiti. Na vse pomembnejše mesto turizma v gospodarstvu je opozorila tudi konferenca o problemih turizma v kranjskem okraju, ki je potekala 29. aprila 1954 v Kranju. Udeleženci so ugotovili, da se turizmu po vojni zaradi objektivnih razlogov ni posvečalo toliko pozornosti, kot si jo zasluži. Pomanjkanje pozornosti pa je pripeljalo do velikih pomanjkljivosti, predvsem na področju gostinskih in nastanitvenih kapacitet. Tako gostinske kot nastanitvene kapacitete so se v primerjavi s časom pred vojno drastično zmanjšale. V Kranju je bilo npr. v času pred vojno na voljo 100 postelj, v času konference pa le 45. Posledično se je zmanjšalo tudi število turistov in zaslužek. Na konferenci so zato sklenili, da je potrebno več pozornosti nameniti povečanju nastanitvenih in gostinskih kapacitet, poleg tega pa izboljšati še prometne zveze, vozni park, urediti parke, sprehajališča ter športne objekte. Pomembni so tudi kulturno97 Glas Gorenjske, 1953, št. 9, 28. 2. 1953. Glas Gorenjske, 1953, št. 25, 20. 6. 1953. 99 Repe, 159. 98 38 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb zgodovinski spomeniki in stalne oz. občasne razstave.100 V Kranju je marca 1956 potekala prva seja novo izvoljenega Sveta za turizem okrajnega ljudskega odbora. Na njej so ugotovili, da je ustanovitev tega novega sveta popolnoma upravičena, saj je turistična problematika obsežna in terja hitre rešitve. Seznanili so se s stanjem turizma v kranjskem okraju in sklenili, da se bodo vseh problemov lotevali sistematično in perspektivno. Ker je turizem pomembna gospodarska panoga, je potrebno glede njegovega razvoja narediti perspektiven načrt in se ga nato držati. Ob tem so sprejeli sklep, da se Stalna turistična konferenca preoblikuje v Gorenjsko turistično podzvezo, ki bo imela organizacijsko in propagandno sekcijo. Razpravljali so tudi o ustanovitvi propagandnega sklada, v katerega bi prispevale vse za turizem zainteresirane organizacije, saj so se zavedali, da so časi, ko so jim denar dali od »zgoraj« minili in se morajo zato sami bolj potruditi za financiranje. Dokončne odločitve o tem vprašanju niso sprejeli. 101 Marca 1957 je bil na ustanovni seji v Kranju realiziran sklep o ustanovitvi Gorenjske turistične podzveze. Ustanovljena je bila z namenom pospeševanja razvoja turizma na Gorenjskem in koordiniranja delovanja posameznih krajevnih turističnih društev.102 Januarja 1958 je Okrajni ljudski odbor Kranj sprejel Sklep o načelih in smernicah za razvoj turizma na Gorenjskem, s katerim je začrtal prihodnost gorenjskega turizma. S tem je Kranj postal nekakšen center prizadevanj za hitrejši razvoj turizma na Gorenjskem in to kljub temu da turistično ni bil tako zanimiv kot nekateri drugi kraji. Tu so se odvijali tudi najrazličnejši sestanki, povezani s to tematiko. Nova prizadevanja so bila dobro vidna tudi v Kranju. Med marcem in majem 1959 je na primer Turistično olepševalno društvo Kranj pripravilo prvo usposabljanje za turistične vodnike, ki so imeli namen delovati na področju Kranja in bližnje okolice. Kandidati so morali najprej dva meseca obiskovati predavanja, ki so jih za njih pripravili predavatelji iz Kranja in Ljubljane, nato pa opravljati izpite iz zgodovine Kranja, arheologije, spomeniškega varstva itd. Vse izpite je uspešno opravilo 20 kandidatov.103 V začetku avgusta 1959 je bil odprt IX. Gorenjski turistično potrošniški sejem. Kot namiguje že spremenjeno ime, je bil njegov glavni cilj promocija turizma in potrošnje. V sklopu sejma je bila pripravljena turistična borza, na kateri so ponujali turistične aranžmaje za celotno alpsko območje in druga zainteresirana področja. Poleg domačih so bile med ponudniki tudi potovalne agencije iz Berlina, Züricha in Trsta.104 Naslednje leto je na sejmu poleg turistične borze potekala tudi zabavna oddaja »Pokaži, kaj znaš« za cicibane in pionirje, ki jo je organiziralo Turistično olepševalno društvo Kranj. V njej so lahko nastopili posamezniki in manjše skupine z recitacijskim, glasbenim, folklornim, baletnim in šaljivim programom.105 Ob tem je potrebno omeniti, da je postajalo Turistično olepševalno društvo vedno bolj aktivno. Poleg že omenjenega delovanja so pripravljali še številne druge prireditve, na primer Turistični teden, »Kresno noč«, zabavno-športno prireditev »Debeli - suhi«, »Pustno parado«, koncerte, potopisna predavanja, sodelovali so pri pripravi Gorenjskega sejma itd.106 Leta 1961 so odprli tudi svojo pisarno in prodajalno spominkov, kjer so turisti lahko dobili vse, kar so potrebovali. Društvo je načrtovalo še nekatere druge aktivnosti, vendar jih zaradi finančnih težav niso mogli izvesti. S pospeševanjem turizma se je ukvarjalo tudi avtoprevozniško podjetje Avtopromet Kranj, ki je skupaj s podjetji Avtopromet Gorica, Transturist Škofja Loka, Ljubljana Transport konec julija 1960 osnovalo turistično potovalno 100 Glas Gorenjske, 1954, št. 19, 8. 5. 1954. Glas Gorenjske, 1956, št. 23, 19. 3. 1956. 102 Glas Gorenjske, 1957, št. 26, 1. 4. 1957. 103 Glas Gorenjske, 1959, št. 40, 25. 5. 1959. 104 Glas Gorenjske, 1959, št. 59, 31. 7. 1959; Glas Gorenjske, 1959, št. 61, 7. 8. 1959. 105 Glas Gorenjske, 1960, št. 71, 15. 6. 1960. 106 130 let ..., 21. 101 39 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb agencijo Izletnik. Naloga te agencije je bila pospeševanje in skrb za nadaljnji razvoj domačega izletniškega turizma. V ta namen so pripravljali predvsem izlete v domače turistično zanimive kraje, tudi tiste malo manj znane.107 V začetku leta 1962 pa je bil osnovan še Zavod za turistično urejanje severnega predela občine Kranj, katerega glavna naloga je bila poiskati vse možnosti, kako severni del tedanje občine s Krvavcem, Jezerskim in Preddvorom spremeniti v turistični center. Že avgusta istega leta se je preimenoval v Zavod za razvoj turizma v občini Kranj, saj se je pokazalo, da ima kranjska občina še številna druga za turizem zelo primerna območja, ki bi jih bilo potrebno turistično urediti.108 V tem času so bili v mestu trije hoteli: hotel Evropa, hotel Stara pošta in hotel Jelen ter 44 gostinskih lokalov. V Kranju so se v tem času realizirali tudi nekateri turistično pomembni infrastrukturni projekti. Konec julija 1959 je bila v Stražišču ob 10. obletnici delovanja Avto-moto društva in Ljudske tehnike Kranj odprta nova motociklistična dirkaška steza, ki je sodila med najboljše v državi. Dolga je bila 400 metrov in opremljena z električnimi štartnimi vrati, semaforjem itd. Ob otvoritvi so na njej pripravili speedway dirko za pokal Okrajnega odbora Ljudske tehnike.109 Dirkališče je bilo s časom spremenjeno v stadion Mladost, na katerem so se v naslednjih letih odvijale speedway dirke, konjske dirke itd. Ker so na dirkah sodelovali številni tujci, še posebej Poljaki, Avstrijci in Švicarji, so privabljale številne gledalce tako iz Jugoslavije kot iz tujine. 23. avgusta 1959 se je na letnem kopališču v Kranju začelo XIV. povojno prvenstvo Jugoslavije v plavanju, na katerem je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev iz 16 najboljših jugoslovanskih plavalnih centrov. Že organizacija samega dogodka je pričala o tem, da tudi Kranj sodi med to elitno druščino. To in veliki uspehi, ki so jih doživljali kranjski plavalci, so kar klicali po izgradnji zimskega plavalnega bazena. Prva faza gradnje novega bazena, ki je stal v Savskem logu, je bila končana leta 1960. Imel je dimenzije 25x10 metrov ter povprečno globino 2 metra. S toplo vodo ga je oskrbovala bližnja tekstilna tovarna Tiskanina. Poleg bazena so zgradili še sanitarije, garderobe za 300 ljudi, prostor za fizioterapijo in klubske prostore. Vsa dela so bila dokončana do konca leta 1962. Načrtovali so še izgraditev 50-metrskega letnega bazena, vendar to zaradi pomanjkanja denarja nikoli ni bilo realizirano.110 Zaradi pomanjkanja vode je bil med julijem in avgustom 1959 zgrajen tudi novi vodovod Bašelj–Kranj. Slika 12: Speedway dirke v Stražišču Vir: Glas Gorenjske, 1959, št. 8, 30. 1. 1959. 107 Glas Gorenjske, 1960, št. 88, 30. 7. 1960. Glas, 1962, št. 43, 14. 4. 1962; Glas, 1962, št. 90, 8. 8. 1962. 109 Glas Gorenjske, 1956, št. 60, 30. 7. 1956. 110 Glas Gorenjske, 1959, št. 24. 8. 1959; Glas Gorenjske, 1960, št. 7, 16. 1. 1960. 108 40 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Turistična prizadevanja, ki jih je konec aprila 1954 spodbudila konferenca o problemih turizma v kranjskem okraju, so začela kazati pomembnejše rezultate šele po letu 1958. Do tega leta je namreč število turistov več ali manj stagniralo z okoli 6.000–8.000 gosti na leto, kasneje pa je začelo njihovo število občutno naraščati in se je do konca leta 1962 podvojilo. Še posebej je bil očiten porast tujih turistov, medtem ko je število turistov iz drugih delov Jugoslavije od leta 1959 ostajalo na isti ravni. Na rast števila tujih turistov je zelo pomembno vplivalo pobratenje Kranja z mestoma La Ciotat iz Francije (1958) in Oldham iz Velike Britanije (1960), od koder so zelo številčne delegacije večkrat na leto prihajale v Kranj in tu preživele vsaj teden dni. Kasneje so se omenjenima mestoma pridružila še nekatera druga – danes jih je že 20. Grafikon 3: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1954–1962 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 turisti iz Jugoslavije 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 5.828 6.038 5.668 6.999 5.649 8.948 9.238 9.503 9.000 793 1.517 750 908 1.110 2.105 1.542 2.855 4.900 6.621 7.555 6.418 7.907 6.759 11.053 10.780 12.358 13.900 turisti iz drugih držav skupaj Vir: Statistični letopis 1964, SURS. Grafikon 4: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1955–1960 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 1955 1956 1957 1958 1959 1960 turisti iz Jugoslavije 9.280 11.359 15.147 10.555 16.411 16.580 turisti iz drugih držav 2.424 2.189 2.435 2.364 3.328 3.132 skupaj 11.704 13.548 17.582 12.919 19.739 19.712 Vir: Statistični letopis okrajnega ljudskega odbora Kranj.111 Nastanitvene kapacitete so bile v prvi polovici petdesetih let še sorazmerno skromne, zato niti ni bilo velikih možnosti, da bi bili turisti v Kranju dalj časa nastanjeni. V povprečju so prespali 111 Statistični letopis okrajnega ljudskega odbora Kranj, Kranj 1961, str. 205. 41 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb enkrat ali dvakrat. V kasnejših letih so se nastanitvene kapacitete nekoliko izboljšale, kar se kaže v porastu števila nočitev do leta 1957, in to kljub dejstvu, da je število turistov ostajalo na isti ravni. Manjši porast števila nočitev v letih 1959 in 1960 pa lahko pripišemo povečanju števila turistov v Kranju in ne daljšemu bivanju posameznih turistov. Zanimivo je tudi dejstvo, da se kljub občutnemu porastu tujih turistov število njihovih nočitev ni občutneje povečalo in je ostalo skoraj na isti ravni skozi celotno preučevano obdobje. Ob tem lahko dodamo, da so leta 1960 tuji turisti v Kranju v povprečju prenočili dvakrat (2,03). 4.6 Razcvet v šestdesetih letih (1962–1972) Ideološke predsodke in nezaupanje do turizma, ki sicer tudi kasneje niso povsem ponehali, je v začetku šestdesetih let začela dodatno najedati precej huda gospodarska kriza, v katero je zašla Jugoslavija. Devizni prihodki od turizma so postajali vse pomembnejši, kar je vplivalo tudi na spremenjen odnos do te panoge. Na četrtem plenumu CK ZKJ, 21. julija 1962 v Beogradu, je celo predsednik Josip Broz Tito odločno zahteval spremembo načina, po katerem so do takrat obravnavali turizem in da je potrebno v prihodnje pravilneje gledati na njegov razvoj. Na plenumu so sklenili, da je potrebno ustvariti pogoje za hitrejši razvoj turizma, zlasti tujskega in vanj tudi več investirati.112 Še zlasti je bilo to pomembno, ker so se zaradi dviga življenjskega standarda in naraščajoče motorizacije spremenile tudi zahteve turistov in posledično struktura turističnega prometa – močno se je povečal izletniški, nazadoval pa stacionarni turizem.113 V Kranju in okolici so bila omenjena prizadevanja že zelo živa, še posebej na področju gradnje turistično potrebne infrastrukture. Veliko pa se je dogajalo tudi na drugih področjih. Zavod za turizem občine Kranj je konec leta 1962 pripravil perspektivni program turističnih pridobitev v tedanji občini, nujno potrebnih za uspešen turistični start. V njem so upoštevali le najnujnejše turistične objekte, ceste, hortikulturno ureditev naselij, ureditev javne razsvetljave itd. Zaradi lažjega dela so občino razdelili na 7 turističnih območij (Besnica, Golnik, Jezersko, Krvavec, Cerklje, Preddvor in Kranj) in za vsako definirali najpomembnejše projekte. Na področju Kranja so načrtovali ureditev čistilnih naprav ob Savi in Kokri, saj sta bili obe reki primerni za turistično izrabo in zato nista smeli biti onesnaženi. Posebno pozornost so namenili Kokri zaradi njenega edinstvenega kanjona. V njem so nameravali urediti rekreacijski center, kar bi bilo pomembno tako za Kranjčane kot tudi za turiste. Poleg tega so nameravali izdelati prospekt občine, barvne razglednice ter načrt mesta Kranja. V začetku leta 1963 je zavod prevzel še strokovni nadzor nad urejanjem zelenih površin v občini, saj se je zaradi hitrega širjenja mesta in drugih okoliških naselij pokazala potreba po posebnem strokovnem organu, ki bo bdel nad načrtovanjem in potrjevanjem zelenih površin. Večina novih naselij namreč ni imela urejenih zelenih površin, le-te pa so bile za privabitev tujcev ključnega pomena.114 Zavod za turizem občine Kranj je bil še istega leta ukinjen, zato so bila vsa njegova dotedanja prizadevanja zaman. Po nekaj več kot triletni gradnji so konec julija 1963 svojemu namenu izročili nov kranjski športni stadion Stanka Mlakarja z dvema nogometnima igriščema, tribuno za 1.500 gledalcev, skupno 12 igrišči za tenis, rokomet, košarko in odbojko ter seveda atletsko stezo. Stadion je s svojimi igrišči in napravami omogočal športno udejstvovanje športnim navdušencem od blizu in daleč skozi vse leto. Teniška igrišča so bila namreč narejena tako, da je bil na njih pozimi 112 Repe, 160. Andrejka Slavec, Geografija Kranja, doktorska disertacija, Ljubljana 1997, str. 285. 114 Glas, 1962, št. 146, 19. 12. 1962; Glas, 1963, št. 5, 14. 1. 1963. 113 42 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb naravni led, ki je omogočal drsanje in igranje hokeja. Na stadionu so skozi leta pripravljali številne domače in mednarodne mitinge, ki so privabljali gledalce iz vse Slovenije. S tem je tudi nov stadion precej prispeval k obisku turistov v Kranju.115 Slika 13: Športni stadion Staneta Mlakarja Vir: Glas, 1963, št. 89, 3. 8. 1963. V tem času so se začeli turistično prebujati tudi nekateri manjši kraji, ki danes ležijo znotraj kranjske občine. Novembra 1963 je na svetu krajevne skupnosti Trstenik potekala živahna razprava o razvoju turizma na Trsteniku in okolici. Sklenili so, da so pogoji za turizem dobri in da je zato potrebno čim prej ustanoviti turistično društvo, ki bi prevzelo iniciativo in vodenje turizma v tem delu občine. Novo društvo naj bi poskrbelo, da bi kraj dobil prepotrebno gostišče in turistični relief oz. vodnik v okoliške kraje. Poleg tega pa naj bi se zavzelo tudi za pripravo načrtov za izgradnjo naselja vikendov, saj se je javljalo veliko interesentov, ki so želeli v okolici graditi vikende.116 Turistično društvo sicer ni bilo ustanovljeno, je pa začelo območje Trstenika, Golnika in okolice pokrivati Turistično društvo Goriče. V društvu so si prizadevali, da bi čim bolj izkoristili dobre pogoje za razvoj klasičnega in klimatskega turizma. Ob tem so se zavedali, da bodo morali močno povečati in izboljšati nastanitvene in gostinske kapacitete.117 Turistično društvo so želeli ustanoviti tudi v Mavčičah, saj so želeli, da bi se dotedanji kmečki kraj začel tudi turistično razvijati. Društvo naj bi si prizadevalo za povezavo obeh bregov Save oz. Trboj in Mavčič, saj bi tako obe vasi postali bolj zanimivi za turiste. Žal ideja o ustanovitvi društva ni bila realizirana.118 Že delujoče in precej aktivno Turistično društvo Besnica je poleg slapa Šum postavilo vikend hišico, t. i. Dimičevo kočo (1964), do katere so napeljali tudi vodo in elektriko. Namenjena je bila gostom, ki so želeli počitnikovati ob slapu. V naslednjih letih so nameravali zgraditi še več podobnih hišic.119 O možnostih turističnega razvoja so razmišljali tudi na Kokrici in v vaseh Pševo ter Javornik. Zaradi bližine Kranja naj bi bila Kokrica turistično privlačna ne le za domačine, ampak tudi za tujce. Potrebno bi bilo preskrbeti dovolj tujskih sob, ki bi jih nato začeli oddajati gostom, ki so prihajali v Kranj. Zaradi bližine bi bilo to mogoče, obenem pa bi s tem razvijali lasten turistični potencial. V skladu s to željo so maja 1972 ustanovili pododbor turističnega društva Kranj na Kokrici. V Pševu in Javorniku pa so razpravljali o odprtju nove gostilne, v kateri bi lahko izletniki in turisti, ki so v velikem številu hodili na Sv. Jošt, dobili hrano in prenočišče. Obe gostilni, ki sta bili v vaseh pred vojno, sta bili namreč po vojni ukinjeni.120 Konec decembra 1963 je bilo s pristankom letala slovenske letalske družbe Adrie Aviopromet predano namenu letališče Brnik. Z vzpostavitvijo rednega letalskega prometa januarja 1964 se 115 Glas, 1963, št. 86, 27. 7. 1963. Glas, 1963, št. 137, 25. 11. 1963. 117 Glas, 1966, št. 82, 26. 10. 1966. 118 Glas, 1963, št. 138, 27. 11. 1963. 119 Glas, 1964, št. 41, 2. 6. 1964. 120 Glas, 1963, št. 141, 7. 12. 1963; Glas, 1964, št. 7. 27. 1. 1964. 116 43 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb je močno povečalo število tujcev, ki so prišli v Slovenijo, s tem pa se je povečalo tudi število gostov na Gorenjskem in v Kranju. Takoj po izgraditvi letališča so zato začeli v Kranju umeščati v prostor novo cesto, ki bi neposredno povezala mesto in bližnje letališče. Na število gostov je pomembno vplivala tudi elektrifikacija gorenjske železnice, s katero so pričeli spomladi 1964. Pred modernizacijo proge so vlaki za relacijo Ljubljana–Jesenice potrebovali približno 2 uri, po končanih delih pa le okoli 45 minut. Tako se je prepustnost in privlačnost železnice zelo povečala.121 Pomembna pa je bila tudi otvoritev ljubeljskega predora 1. julija 1964, kar je močno povečalo cestni promet mimo Kranja, obenem pa zadalo smrtni udarec železniški progi Kranj–Tržič, ki je bila zaradi nerentabilnosti ukinjena januarja 1965. Turistično društvo Kranj se je zelo hitro začelo zavedati, da bodo mednarodno letališče, modernizirana železniška proga in načrtovana izgraditev mednarodne avtomobilske ceste mimo Kranja močno vplivali na razvoj kranjskega turizma. Temu so nekoliko prilagodili tudi svoje delovanje, predvsem na področju vodenja in prodaje spominkov. V tem času so v hotelih Evropa in Jelen začeli izvajati t. i. stacionarni turizem. Sklenili so pogodbe z nekaterimi tujimi potovalnimi agencijami za nastanitev skupin, ki so prihajale v Kranj za sedem dni in se nato vračale nazaj domov. Prednjačili so gostje iz Nizozemske. Ker sta bila oba hotela v sezoni zato zelo zasedena, je moralo turistično društvo najemati privatne sobe, s katerimi so krili potrebe ostalih prehodnih gostov.122 V času od 19. do 26. aprila 1964 je društvo organiziralo tudi prvi »Teden olepševanja Kranja«, s katerim so želeli spodbuditi prebivalce novozgrajenih delov Kranja (npr. Zlato polje, Vodovodni stolp itd.), da bolj poskrbijo za zunanji videz kraja. V akcijo so pritegnili vse prebivalstvo, predvsem šole, zavode, podjetja in vse ljudi dobre volje. Razpisano je bilo tudi tekmovanje, kdo bo lepše uredil svoj vrt, okna in balkone. Najbolj prizadevni so dobili posebne nagrade.123 Ob mednarodnem letu turizma 1967 so se v društvu zavzeli, da bi postali kranjski zgodovinski spomeniki bolj prepoznavni. Tako je bilo predvideno, da bi osvetlili Pungert in na njem odprli bife ter galerijo. Istega leta so skupaj s Turističnim društvom Tržič v 50.000 izvodih izdali tudi večjezični barvni prospekt Kranja.124 Pripravili so tudi nekaj koncertov in razstav. Leta 1969 so v sodelovanju z drugimi turističnimi društvi v občini v nakladi 100.000 izvodov izdali drugi prospekt Kranja z okolico.125 Julija 1964 je Svet za turizem pri občinski skupščini Kranj sklenil predlagati skupščini, naj se ustanovi poslovno združenje turističnih organizacij. V tem združenju bi bili vsi, ki so kakorkoli zainteresirani za razvoj turizma v Kranju in okolici: prometne organizacije, hoteli, gostišča, trgovine, obrtna podjetja itd. S tem bi se turizem v večji meri začel razvijati kot ekonomska kategorija. Turistična društva, ki so v preteklosti opravila velikansko delo na področju razvoja turizma, bi tudi v prihodnje imela pomembno vlogo, a na svojem družbenem področju – pri turistični vzgoji prebivalstva, pobudah za urejanje naselij in drugih turističnih akcijah. Finančni del pa bi prevzelo novo združenje. V preteklosti se je namreč večkrat dogajalo, da so turistična društva posegala na ekonomsko področje turizma (lastna gostišča, prodaja razglednic itd.), kar je obojestransko škodilo tako gospodarskim družbam kot tudi turističnim društvom – vnašalo je neekonomske elemente v tipično ekonomsko dejavnost. Društva so na primer denar, ki so ga dobile od občin, vlagale v propagando posameznih prireditev itd., dobiček pa so v žep pospravili gostinski obrati. Podobno je bilo s financiranjem različnih prospektov in publikacij. 121 Glas, 1963, št. 141, 7. 12. 1963. Prav tam. 123 Glas, 1964, št. 28, 8. 4. 1964. 124 Glas, 1967, št. 47, 24. 6. 1967. 125 130 let …, 21. 122 44 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Zato je bilo novo poslovno združenje pomembna novost, saj bi reševalo vse zadeve izključno v interesu svojih članov, ob tem pa tudi samo zagotavljalo potrebna finančna sredstva.126 Poslovno združenje je bilo ustanovljeno v prvi polovici leta 1965 in je pomembno vplivalo na boljše organiziranje in prilagajanje kranjskih turističnih in gostinskih podjetij spremenjenim navadam in zahtevam turistov. Od 12. do 16. oktobra 1965 je v kinu Center v Kranju na pobudo organizacije UNESCO potekal 1. mednarodni filmski festival na temo »Šport in turizem«. Na festivalu se je zvrstilo 43 filmov iz 16 držav. Najboljšim filmom so organizatorji podelili beli, srebrni in bronasti Triglav. Posebne nagrade so podelili tudi za režijo, scenarij, fotografijo in glasbo. Festival je postal tradicionalen dogodek, ki je vsako drugo leto privabljal v Kranj filmske ustvarjalce iz vsega sveta.127 Ob tem je bilo zanimivo, da se Jugoslovanska turistična zveza, Gorenjska turistična zveza in Turistično društvo Kranj za festival sploh niso zanimali oz. so ga celo ignorirali.128 Leta 1968 se je iz Mestnega avtoprevozništva Kranj oblikovalo Turistično podjetje Creina Kranj, ki je zavzelo pomembno mesto pri razvoju kranjskega turizma. Kmalu po ustanovitvi so v samem središču Kranja, na mestu, kjer je pred tem stal kapucinski samostan, pričeli z gradnjo novega hotela, za katerega je načrte pripravil znameniti slovenski arhitekt Edvard Ravnikar. Zgrajen in predan v uporabo je bil septembra 1970. Ob tem so ga poimenovali Hotel Creina. Imel je 130 ležišč, restavracijo, kavarno, bar, slaščičarno, manjšo restavracijo v ljudskem slogu, kopalni bazen itd., s čimer so se močno povečale nastanitvene kapacitete Kranja. Kasneje je podjetje Creina v Kranju načrtovalo izgradnjo še treh hotelov, avtokampa z restavracijo, kopališča in športnih igrišč, vendar se to žal ni uresničilo.129 Poleg naštetega se je podjetje ukvarjalo še z organiziranjem izletov doma in v tujini, urejanjem potnih listov in viz, menjanjem denarja in podajanjem informacij tujim turistom v Kranju.130 Slika 14: Hotel Creina Slika 15: Dom na Šmarjetni gori Vir: Glas, 1970, št. 69, 9. 9. 1970. Vir: Glas, 1973, št. 16, 28. 2. 1973. V začetku petdesetih let je začelo Planinsko društvo iz Kranja graditi planinski dom na Šmarjetni gori, s čimer so želeli povečati priljubljenost te kranjske izletniške točke, privabiti nove goste in okrepiti prenočitvene in gostinske zmogljivosti tedanje kranjske občine. Iz neznanega vzroka se je gradnja kmalu za tem ustavila in mirovala vse do leta 1961, ko so 126 Glas, 1964, št. 54, 11. 7. 1964. Glas, 1965, št. 72, 12. 10. 1965. 128 Glas, 1968, št. 64, 17. 8. 1968. 129 Glas, 1969, št. 38, 17. 5. 1969. 130 Glas, 1968, št. 70, 7. 9. 1968. 127 45 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb stavbo končno spravili pod streho. Pri urejanju notranjosti pa se je do 1964 znova ustavilo. Ker planinsko društvo ni imelo dovolj denarja, so se odločili, da bodo stavbo urejali postopno. Na koncu naj bi dom imel več sob s kopalnicami s skupno 45 ležišči, prostorno jedilnico z 250 sedeži, sodobno kuhinjo, razgledni stolp itd. Poleg tega so načrtovali tudi modernizacijo ceste do vrha Šmarjetne gore.131 Pripravljeni so bili celo načrti za gradnjo žičnice, ki bi imela spodnjo postajo nekoliko nad bencinsko postajo na Zlatem polju. Kot investitor žičnice je nastopalo podjetje Ljubljana Transport – enota Škofja Loka. Glavni argument za realizacijo tega načrta je bil, da je gostinski objekt na vrhu Šmarjetne gore brez lahkega dostopa obsojen na propad. Načrt so nameravali izvesti, ko bi si pridobili ustrezno kreditiranje.132 Dom so sicer odprli decembra 1964, a ni začel v celoti delovati. Vse se je znova zavleklo do začetka avgusta 1965, ko je bila po sklepu Planinskega društva Kranj izdana odločba o ustanovitvi Planinskega gostinskega podjetja Krvavec z enotama na Krvavcu in Šmarjetni gori. Podjetje je bilo ustanovljeno, čeprav je bilo konstituirano šele dobro leto in pol po tem. Poslovati so začeli aprila 1967 in do konca 1969 že pridelali takšno izgubo, da je prišlo do prisilne poravnave. Kljub težavam do likvidacije dejavnosti na Šmarjetni gori ni prišlo, saj je podjetje oz. objekte 10. februarja 1971 prevzelo letališko podjetje Brnik. Hitro so sanirali položaj na Krvavcu, za Šmarjetno goro pa jim je zmanjkalo denarja, zato so objekt oddali v najem zasebniku. Ta je zdržal eno leto, nato pa zaradi prevelikih stroškov objekt vrnil letališkemu podjetju. Slednje se je začelo pogajati s podjetjem Sava, ki bi objekt lahko uporabilo za mladinski izobraževalni center. Poleg tega bi bila lahko restavracija odprta za zunanje goste, oddajali bi sobe itd. Sava je bila zainteresirana in je v prihodnosti želela realizirati tudi načrtovano izgradnjo žičnice. To rešitev je preprečila Planinska zveza Slovenije, saj je bil Dom na Šmarjetni gori in zemljišče, na katerem je stal, pravno formalno še vedno v lasti Planinske zveze Slovenije.133 V začetku sedemdesetih so v Kranju realizirali še tri turistično zelo pomembne projekte. Marca 1970 so začeli poleg zimskega bazena v Savskem logu graditi nove prostore Gorenjskega sejma. Ti so bili nadvse potrebni, saj so se različni sejemski dogodki vrstili skozi vse leto in so privabljali vedno večje število razstavljavcev iz Jugoslavije in tujine, ki so potrebovali primerne prostore za predstavitev svoje ponudbe. Še zlasti je bilo pomembno to, da je bila vsa razstavna dejavnost končno združena na enem mestu – pred tem se je sejem odvijal na več lokacijah. S tem je Gorenjski sejem postal glavni kranjski magnet za številne domače in tuje goste. Ker so predvidevali veliko povečanje prometa proti Savskemu logu, so istega leta začeli graditi še obvoznico, ki je povezovala Gorenjo Savo, Savski log in Zlato polje.134 Odprta je bila decembra 1972. Nova obvoznica je spodbudila gradnjo 50-metrske plastične skakalnice na Gorenji Savi, ki je svoj uradni krst doživela sredi oktobra 1972, ko se je na mednarodni tekmi pomerilo 60 najboljših skakalcev iz šestih evropskih držav. Tekma je privabila okoli 2.500 domačih in tujih gledalcev.135 Podobne mednarodne tekme so se v Kranju odvijale tudi v nadaljnjih letih. 131 Glas, 1964, št. 45, 16. 6. 1964. Glas, 1963, št. 110, 21. 9. 1963. 133 Glas, 1973, št. 16, 28. 2. 1973. 134 Glas, 1970, št. 27, 8. 4. 1970; Glas, 1971, št. 30, 17. 4. 1971. 135 Glas, 1972, št. 80, 14. 10. 1972; Glas, 1972, št. 83, 25. 10. 1972. 132 46 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Slika 16: Nova obvoznica mimo Savskega otoka Slika 17: Skakalnica na Gorenji Savi Vir: Glas, 1972, št. 51, 1. 7. 1972. Vir: Glas, 1973, št. 59, 4. 8. 1973. Spremenjen pogled na turizem, ki se je v Jugoslaviji oblikoval po gospodarski krizi na začetku šestdesetih let, in z njim povezana pospešena prizadevanja na lokalni ravni, je močno vplival tudi na kranjski turizem. Število turistov se je v desetih letih z okoli 13.900 povečalo na skoraj 33.500, kar je nedvoumen pokazatelj, da se je v Kranju in okolici turistična ponudba dobro razvijala. Primerljivo število tujih in domačih gostov med letoma 1966 in 1970 pa kaže tudi na to, da je bila dana ponudba dovolj zanimiva in kakovostna ne le za jugoslovanskega standarda vajene turiste, ampak tudi za številne turiste z zahoda. Podobno sliko kaže tudi gibanje števila prenočitev turistov v Kranju. Največji porast je opazen konec šestdesetih let, ko sta bila odprta Dom na Šmarjetni gori in hotel Creina. Še vedno pa je bilo zelo problematično, da turistov niso znali zadržati v mestu dalj časa in s tem dvigniti število prenočitev. Grafikon 5: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1962–1972 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 turisti iz Jugoslavije 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 9.000 10.538 11.517 12.607 13.750 13.229 12.705 13.205 13.769 19.013 20.943 turisti iz drugih držav 4.900 6.197 6.650 7.438 9.714 10.790 10.955 11.165 10.835 14.959 12.534 skupaj 13.900 16.735 18.167 20.045 23.464 24.019 23.660 24.370 24.604 33.972 33.477 Vir: Statistični letopisi 1963–1973, SURS. 47 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Grafikon 6: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1963–1972 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 turisti iz Jugoslavije 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 19.025 23.523 23.381 23.202 21.044 20.511 25.598 30.009 38.665 39.660 turisti iz drugih držav 8.547 13.748 13.025 13.441 18.866 20.156 19.276 22.278 22.131 18.196 skupaj 27.572 37.271 36.406 36.643 39.910 40.667 44.874 52.287 60.796 57.856 Vir: Statistični letopisi 1964–1973, SURS. 4.7 Vpliv epidemije črnih koz (1972–1980) Po slabi turistični sezoni 1972 so jugoslovanski turistični delavci vzroke zanjo iskali v epidemiji črnih koz, ki je tega leta prizadela nekatere dele Jugoslavije. Če bi to za omenjeno sezono lahko celo držalo, pa so prihodnja leta pokazala, da se je turizem znašel v stagnaciji. V Sloveniji se je zmaga »konservativne« struje KP nad Kavčičevo »liberalno« sredi sedemdesetih let odrazila v spremenjeni gospodarski usmeritvi. Čeprav se je zagon »liberalistične« usmeritve, ki je poleg industrije poudarjala tudi razvoj storitev, še nekaj časa ohranjal, pa so se investicije iz turizma v glavnem znova preusmerile v industrijo. Turizem je bil celo označen kot glavni krivec za krizo klasičnih industrijskih jeder. Pri načrtovanju investicij je bil zato bolj prepuščen samemu sebi kot načrtovani državni skrbi in ugodnim bančnim kreditom.136 Nepomembnost turizma se zelo dobro kaže tudi iz drastičnega zmanjšanja časopisnega poročanja o njem. Kljub temu pa to turizma ni zatrlo, ampak je povzročilo večjo aktivacijo turističnih delavcev in podjetij. Tako je na primer hotel Creina stopil v stik s predstavniki turistične agencije Kollander iz Clevelanda ter se z njimi dogovoril o pripravi posebnega aranžmaja za ameriške turiste. Tako je marca 1974 na letališču Brnik npr. pristalo letalo, na katerem je bilo 125 ameriških turistov. Nastanili so jih v hotel Creina, od koder so jih predstavniki hotela peljali smučat na Krvavec, v Postojnsko jamo, Portorož, Ljubljano, Zagreb, na Koroško itd. Zanje so pripravili tudi posebno folklorno prireditev. Čeprav je to zahtevalo veliko več dela, so gostje odhajali zelo zadovoljni, sodelovanje med Creino in agencijo Kollander pa se je nadaljevalo.137 Podobnih primerov je bilo še veliko. V teh, za turizem precej slabih časih se je začelo postopno reševati tudi vprašanje hotela na Šmarjetni gori. Konec novembra 1974 so zapuščeni in nikomur potrebni hotel za šest mesecev spremenili v začasni dom starostnikov, v katerega so za čas prenove preselili oskrbovance Doma Albina Drolca iz Preddvora. Ob tem so morali delno prenoviti tudi hotel, saj je zaradi 136 137 Repe, 162–163. Glas, 1974, št. 24, 27. 3. 1974. 48 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb slabega vzdrževanja že močno dotrajan.138 3. marca 1976 je bila podpisana pogodba med Planinsko zvezo Slovenije, Planinskim društvom Kranj in skupščino občine Kranj o usodi objektov na Šmarjetni gori in na Krvavcu. 9. marca je bil nato na izvršilnem svetu občinske skupščine sprejet sklep o prodaji hotela na Šmarjetni gori. S tem so želeli dobiti resnega gospodarja, ki bi objekt obnovil in mu dal primerno vsebino. S tem pa znova privabil Kranjčane in druge goste k obisku te prijetne izletniške točke.139 Kljub prizadevanjem pa kupca niso našli, zato je bila aprila 1978 med skupščino občine Kranj in med znanim gostincem Dejanom Djuričičem iz Lukovice pri Domžalah za deset let sklenjena pogodba o najemu.140 Vedno več pozornosti so namenjali tudi Sv. Joštu nad Kranjem. Znano je, da je pred vojno veljal za priljubljeno shajališče vseh naprednih delavcev iz Gorenjske ter da je bilo praznovanje 1. maja tu že tradicionalno. V želji, da bi Jošt znova postal nekakšen simbol delavcev iz Kranja in okolice, je v prvih mesecih leta 1976 predsedstvo občinskega sindikalnega odbora oblikovalo iniciativni odbor za organiziranje prvomajskega praznovanja. Od takrat naprej se praznovanja neprekinjeno odvijajo vse do danes.141 Septembra 1976 je predsedstvo Športnega društva Triglav, ki je bil lastnik Smučarskega doma na Joštu, sklenilo, da je po petindvajsetih letih treba dom temeljito prenoviti in pred njim postaviti betonski plato, na katerem se bodo odvijala različna praznovanja. Najnujnejša dela so bila postorjena do 1. maja 1977, ko je na Jošt prišel predsednik Tito. Dom je dobil tudi nova oskrbnika Marico in Mirkota Lipanović. 142 Ostala dela na domu so opravili v naslednjih letih, največ leta 1989. Korenite spremembe je v tem času doživela tudi koča na Kriški gori. Zaradi vse večjega obiska in težke oskrbe je bila leta 1975 zgrajena tovorna žičnica, ki je bila svojemu namenu izročena naslednje leto. V letih 1980–1982 je bil dograjen še južni del koče, v katerem so uredili novo kuhinjo, jedilnico in dodatna prenočišča. Dela na koči so se nadaljevala leta 1988, ko sta bili prenovljeni streha in tovorna žičnica.143 Ker so se zavedali, kako pomembna so nova znanja na področju turizma, je Delavska univerza Kranj v sodelovanju z dubrovniško fakulteto avgusta 1977 odprla Višjo turistično šolo. Študij, ki naj bi trajal približno 30 mesecev, je bil v prvi vrsti namenjen študentom in študentkam, ki so študirali ob delu. Predavanja so zato potekala med vikendi. Med študijem naj bi študentje poslušali predavanja, opravljali praktično delo in vaje, hodili na strokovne ekskurzije ter si tako pridobili potrebna znanja, s katerimi bi nato lahko pomagali krepiti turistični razvoj Kranja in okolice.144 Še vedno se je močno razvijal Gorenjski sejem. Julija 1978 sta direktorja Gorenjskega sejma, Franc Ekar, in Slovenije projekta, Herman Lunder, podpisala pogodbo za izgradnjo večnamenske hale na prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu. Večnamenski prostor je bil zgrajen konec leta 1981 in je nekaj tednov v letu služil razstavni dejavnosti, večino časa pa se je uporabljal za športne in kulturno-zabavne prireditve, srečanja in proslave.145 V njem so uredili tudi drsališče. S to investicijo je Gorenjski sejem postal še bolj zanimiv za razstavljavce 138 Glas, 1974, št. 90, 22. 11. 1974. Glas, 1976, št. 19. 9. 3. 1976; Glas, 1976, št. 20, 12. 3. 1976. 140 Glas, 1978, št. 30, 18. 4. 1978. 141 Glas, 1976, št. 10, 6. 2. 1976. 142 Glas, 1976, št. 76, 28. 9. 1976; Glas, 1977, št. 66, 30. 8. 1977. 143 Gorenjski glas, 1985, št. 22, 19. 3. 1985. 144 Glas, 1977, št. 66, 30. 8. 1977. 145 Glas, 1978, št. 55, 21. 7. 1978; Glas, 1981, št. 64, 21. 8. 1981. 139 49 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb in tuje goste, poleg tega pa so različne tekme in kulturne prireditve tudi privabljale nove goste v Kranj. Veliko je bilo narejenega tudi na področju informiranja tujcev. Leta 1974 je Turistično društvo Kranj izdalo tretji prospekt Kranja v nakladi 100.000 izvodov, leta 1975 pa je bil izdan Turistični informator Kranja (2.000 izvodov) v obliki žepne knjižice. Leta 1978 sta bili izdelani še nova turistična karta Kranj in okolica (30.000 izvodov) in Načrt ulic mesta Kranj.146 Oktobra 1978 so v Kranju praznovali okroglo 100. obletnico ustanovitve Olepševalnega društva Kranj, iz katerega se je kasneje razvilo Turistično društvo Kranj. Ob tej priložnosti je bila v Prešernovi hiši odprta posebna razstava o delovanju društva, pripravljena so bila predavanja in zabavne prireditve, izdani pa sta bili tudi karti kranjskih sprehajalnih poti in ulic. Ob jubileju je društvo prejelo veliko plaketo Občine Kranj za zasluge pri pospeševanju turizma v Kranju in okolici.147 Turistična sezona 1972 je bila, podobno kot drugje po Jugoslaviji, tudi v Kranju in okolici slaba. Nekateri turistični delavci so bili prepričani, da je bila to posledica epidemije črnih koz, ki se je pojavila ponekod po Jugoslaviji. V naslednjih treh sezonah se je število turistov povečalo za okoli 10.000, kar je bila še posledica ugodne Kavčičeve »liberalistične« gospodarske usmeritve. V kasnejših letih je bila ta usmeritev označena kot neprimerna in zato zavržena, kar se je takoj odrazilo na stagnaciji števila turistov. V letih 1973–1977 se je opazno povečeval razkorak med številom domačih in tujih turistov, iz česar lahko sklepamo, da kranjska turistična ponudba ni bila več dovolj kakovostna za višjega standarda vajene tuje goste. Po letu 1977 (takrat je bil delež tujih turistov 23,6 %) se je delež tujih turistov začel znova povečevati in je leta 1980 (33,3 % tujih turistov) skoraj dosegel delež iz leta 1973 (37, 4 %). Grafikon 7: Grafikon gibanja števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1972–1980 50.000 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 turisti iz Jugoslavije 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 20.943 27.425 31.764 31.391 28.242 31.890 31.407 29.691 26.523 turisti iz drugih držav 12.534 15.384 12.359 13.529 11.650 9.834 11.262 11.348 13.261 skupaj 42.809 44.123 44.920 39.892 41.724 42.669 41.039 39.784 33.477 Vir: Statistični letopisi 1973–1981, SURS. Podobno stanje nam kaže tudi grafikon gibanja števila prenočitev. Edina zelo opazna razlika je v velikem višku prenočitev leta 1974, ko je bilo zabeleženih kar 102.080 nočitev. Ta višek lahko povežemo s sklenitvijo pogodbe o sodelovanju med hotelom Creina in ameriško turistično 146 147 130 let …, 22. Glas, 1978, št. 78, 10. 10. 1978. 50 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb agencijo Kollander. Poleg tega so bili konec leta 1974 na Šmarjetni gori nastanjeni starostniki iz Doma Albina Drolca iz Preddvora, ki so bili nekaj časa statistično vodeni kot turisti. Grafikon 8: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1972–1980 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 turisti iz Jugoslavije 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 39.660 59.436 81.026 60.186 53.590 60.281 63.856 72.570 72.509 turisti iz drugih držav 18.196 23.128 21.054 23.741 18.965 16.182 21.310 17.593 19.921 skupaj 82.564 102.080 83.927 72.555 76.463 85.166 90.163 92.430 57.856 Vir: Statistični letopisi 1973–1981, SURS. 4.8 V desetletju pred razpadom Jugoslavije (1980–1990) V prvi polovici osemdesetih let se je slovenska oblast do turizma obnašala še bolj mačehovsko kot prej, saj ga praktično niso upoštevali niti v srednjeročnem načrtu razvoja gospodarstva do leta 1985. Da se je turizem lahko kljub temu razvijal, so imeli največ zaslug predvsem neumorni turistični zanesenjaki – pogosto amaterji. V drugi polovici osemdesetih, ko je prišlo do velike devizne suše in je bilo potrebno odplačevati tuje dolgove, pa so se politiki kar naenkrat znova spomnili tudi na turistično gospodarstvo.148 Konec leta 1981 je Gorenjska turistična zveza dala pobudo za ustanovitev občinskih turističnih zvez po vseh gorenjskih občinah. V večini občin so namreč delovala številna lokalna turistična društva, ki pa v delovanju med seboj niso bila usklajena. V okviru svojih možnosti in potreb so reševala le najbolj pereče krajevne turistične probleme, kar pa z vidika enotnega turističnega razvoja znotraj občin ni bilo posebej učinkovito. Najbolj pogosto se je pojavljal problem delitve in uporabe turistične takse, ki so jo pobirali v posameznih krajevnih skupnostih. Povezovanje društev v zvezo pa bi takšne in podobne težave učinkovito odpravilo. Lažje bi se oblikovala tudi enotna strategija razvoja turizma v posamezni občini. Očitno je bila potreba po ustanovitvi zveze v občini Kranj precej velika, saj so zvezo ustanovili med prvimi gorenjskimi občinami.149 V tem času so se začeli izvajati tudi nekateri veliki infrastrukturni projekti, ki so pomembno vplivali na nadaljnji razvoj turizma v občini. Najpomembnejši projekt je bil zagotovo izgradnja avtocestnega odseka Ljubljana–Naklo. Z gradnjo so pričeli januarja 1983. Sprva so nameravali zgraditi le dvopasovno avtocesto, vendar so nato oktobra 1983 na republiški skupnosti za ceste odločili, naj se od Ljubljane do Kranja zgradi štiripasovna avtocesta.150 Odprta je bila 21. junija 1985. Močno je vplivala na prometno dostopnost Kranja. Avgusta in septembra 1984 je 148 Repe, 163. Glas, 1981, št. 85, 3. 11. 1981. 150 Gorenjski glas, 1985, št. 48, 21. 6. 1985. 149 51 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb bila zgrajena še vzhodna kranjska obvoznica, od Delavskega mostu do priključka na brniško cesto (blizu je bil uvoz na novo avtocesto).151 V tem času se je zgodil tudi pomemben poseg na reki Savi. Leta 1980 je bil postavljen temeljni kamen hidroelektrarne Mavčiče. Gradbeno jamo so začeli zapirati oktobra 1981, nato pa so dela zaradi pomanjkanja denarja zastala. Glavni objekt so tako začeli graditi šele decembra 1983.152 Z vsemi večjimi deli so končali v začetku leta 1986, ko so začeli polniti akumulacijo za jezom – s tem je nastalo Trbojsko jezero, katerega zahodni del spada v današnjo občino Kranj. Ob tem so se pojavila razmišljanja, da bi jezero lahko izkoristili tudi za namene turizma, kar se je v zelo omejenem obsegu kasneje tudi zgodilo. Čeprav se je konec sedemdesetih let zdelo, da bo Šmarjetna gora z novim najemnikom končno zaživela, pa se je izkazalo ravno nasprotno. V času veljavnosti pogodbe je prišlo med lastnikom in najemnikom večkrat do sporov glede vzdrževanja stavbe, vodovoda ter čiščenja dostopne poti v zimskem času. Najemnik je trdil, da pozimi ni imel gostov, ker občina ni izpolnila svojih obljub glede rednega vzdrževanja ceste. To je bil tudi eden izmed razlogov, da Djuričič ni hotel plačevati najemnine. 1. avgusta 1985 je odstopil od pogodbe in po enoletnem odpovednem roku je moral avgusta 1986 zapustiti Šmarjetno goro.153 Hotel so kmalu za tem prevzeli v najem novi lastniki. Kljub temu da je Kranj dobival nove objekte, da so se gradile ceste in druga infrastruktura, pa so številni Kranjčani začeli izpostavljati vse večjo neurejenost mesta. Pospešena gradnja na obrobju Kranja je po njihovem mnenju povzročila umiranje in propadanje mestnega jedra, ki bi moralo biti najbolj urejeno. Podobne ugotovitve so predstavljali tudi člani turističnega društva, ki jih je motila tudi neurejenost kanjona Kokre, avtobusne postaje itd. Posebno pereč problem pa je bilo še ravnanje z odpadki. Ti so pogosto ležali kar ob cestah, na zelenicah, kar je dodatno kazilo podobo mesta.154 To naj bi po njihovem mnenju odvračalo tuje goste, da bi v večjem številu prihajali v Kranj. Splošno gledano podoba turizma v Kranju ni bila rožnata – v mestu sta obratovala le še hotela Creina in Jelen, zasebnih sob primernega standarda skoraj ni bilo, za tujce primernih gostinskih lokalov je bilo sorazmerno malo itd. Kot gobe po dežju je raslo le število krčem (lokalov), ki pa zaradi slabe urejenosti niso bile primerne za tuje goste.155 Takšno stanje je bilo predvsem posledica pomanjkanja kapitala in nedomišljene občinske urbanistične politike. Krediti so bili oderuški, vlaganja v turizem niso bila videna kot spodbudna, privatna pobuda pa obojestransko omejevana, saj so tudi zasebniki želeli predvsem hitro zaslužiti in ne vlagati v razvoj. Kdor pa je že imel denar in je hotel npr. zgraditi hotel, ga je pri tem omejevala nedomišljena urbanistična politika. Kazalo se je tudi pomanjkanje dobro usposobljenih kadrov, saj za domačine delo v turizmu ni bilo vabljivo oz. jim je bilo velikokrat celo pod častjo. Toga je bila tudi državna politika, ki je s svojimi neživljenjskimi zakoni pogostokrat omejevala zdrav turistični razvoj.156 Poleg vsega naštetega je zaradi pomanjkanja zabavnih dogodkov v Kranju vladalo precejšno mrtvilo. To se je postopoma začelo spreminjati v drugi polovici osemdesetih let, ko so začeli prirejati še danes tradicionalni prireditvi Kranjsko noč in Teden mladih. Poleg tega je 15. aprila 1988 z delom pričela prva zasebna kranjska turistična agencija Odisej, ki si je poleg priprave turističnih aranžmajev močno prizadevala tudi za poživitev družabnega življenja v Kranju. Tako so že maja 151 Glas, 1984, št. 66, 28. 8. 1984. Gorenjski glas, 1986, št. 6, 57, 1. 8. 1986. 153 Gorenjski glas, 1986, št. 51, 2. 7. 1986. 154 Gorenjski glas, 1986, št. 29, 15. 4. 1986. 155 Gorenjski glas, 1986, št. 39, 23. 5. 1986. 156 Gorenjski glas, 1989, št. 29, 14. 4. 1989. 152 52 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 1988 pripravili prvo od svojih akcij, ki so jo poimenovali »Utrip Kranja«. V sklopu akcije so pripravili več koncertov in plesov, nastopov folklornih skupin, prihod kmečkega vozu z domačo glasbo, nastop ljubljanskih mažoretk, modno revijo itd. Zaradi zelo bogate ponudbe so bili vsi trije omenjeni dogodki zanimivi tudi za turiste.157 Na konferenci o kranjskem turizmu, ki jo je aprila 1989 pripravila občinska konferenca SZDL, so bili podani nekateri predlogi, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi izboljšali zgoraj opisano stanje, in sicer: nosilec razvoja turizma naj postane občina, pri občinski vladi naj se ustanovi resor za turizem, protokolarni objekt Brdo naj se odpre za javnost, Kranju naj se vrne stari grb, po vzoru Koroške naj se ustanovi dveletno gospodarsko šolo, pripravijo naj se parcele za izgradnjo turističnih penzionov (družinska podjetja), turistično gospodarstvo naj ustanovi konzorcij, v turistično ponudbo je potrebno vključiti športne in kulturne prireditve, komunalno urejanje naj se prilagodi turističnemu razvoju, sejmi naj postanejo še bolj zanimivi za vso Jugoslavijo in širši evropski prostor, v Layerjevi hiši naj se predstavi 300-letna tradicija Kranjske podobarske šole itd.158 Čeprav so bili to le predlogi in v večini niso bili uresničeni, so dali določen »zalet« občinskim turističnim prizadevanjem. V letih 1988/89 sta bili obnovljeni tako notranjščina kot zunanjščina gradu Kieselstein, s čimer so na občini želeli pridobiti primeren prostor za izvajanje kulturnih dogodkov ter na ta način vsaj malo oživiti mestno jedro. Novo zunanjo podobo so dobili tudi nekateri drugi objekti, npr. Stara pošta, Trubarjev trg s Pungertom, nekatere meščanske hiše itd.159 Poleg delne prenove mestnega jedra je potrebno izpostaviti še izgradnjo modernega skakalnega centra na Gorenji Savi, ki se je ponašal s petimi skakalnicami (8, 15, 20, 40 in 50 metrov). S svečano otvoritvijo 25. junija 1989 je tako postala Gorenja Sava, poleg Velenja, drugi skakalni center v Sloveniji.160 V naslednjih letih je gostil številna pomembna domača in mednarodna tekmovanja, služil pa je tudi kot pomembna pripravljalna baza slovenskih in tujih skakalcev. Sredi leta 1989 je bil temeljito prenovljen tudi Smučarski dom na Joštu. Slika 18: Skakalni center na Gorenji Savi Vir: Gorenjski glas, 1989, št. 49, 27. 6. 1989. V začetku februarja 1990 je občinski izvršilni svet končno imenoval petčlanski odbor za izvedbo sklepov problemske konference iz aprila 1989. Predsednik odbora je postal Tone Roblek iz KŽK 157 Gorenjski glas, 1988, št. 40, 24. 5. 1988. Gorenjski glas, 1989, št. 29, 14. 4. 1989. 159 Gorenjski glas, 1989, št. 42, 2. 6. 1989; Gorenjski glas, 1989, št. 65, 22. 8. 1989. 160 Gorenjski glas, 1989, št. 49, 27. 6. 1989. 158 53 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Kranj, člani pa Peter Beton (Turistično društvo Kranj), Borut Farčnik (Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj), Janez Gradišar (izvršni svet) in Matevž Oman (Zveza kulturnih organizacij Kranj).161 Maja 1990 se je pričela saga s hotelom Jelen, ko se je dotedanji lastnik podjetje ABC Pomurka Loka odločil, da se ne bo več ukvarjal z gostinstvom. Poleg tega je bil hotel zaradi dotrajanosti potreben večjih investicijskih vlaganj. V ABC Pomurka Loka so se zato odločili, da hotel dajo v najem. Kot možni najemniki so se ponudili štirje dotedanji uslužbenci hotela, Jože Martinec, Drago Šajn, Brane Mešič in Ivo Pestar. Hotel so nameravali prenoviti s pomočjo podjetij, ki so imela v Jelenu pogosto nastanjene ljudi ali pa so imela vsaj interes za uporabo prenočitvenih zmogljivosti. Ponuditi so ga nameravali raznim evropskim motorističnim klubom, saj so že do takrat velikokrat ad hoc nudili motoristom prenočitev in spravilo motorjev. Glede na stanje si niso želeli prav posebno dvigati ravni hotela, ampak le obdržati podoben standard kot do takrat.162 Njihova prizadevanja niso bila posebej uspešna, iskanje drugega najemnika pa tudi ne, zato je hotel propadal še naprej. Leta 1993 ga je kupil Marjan Poznič, ki je imel velike načrti o obnovi, vendar je bil pri njihovem uresničevanju neuspešen, zato je nekdaj najbolj znani kranjski hotel že okrog leta 1995163 zaprl svoja vrata. V skladu z idejo, da bi se protokolarni objekt Brdo odprl za javnost in turistično izrabo, so začeli pripravljati obširen načrt dolgoročnega razvoja Brda, ki ga je v intervjuju za Gorenjski glas julija 1990 predstavil Ludvik Zvonar, šef Servisa za protokolarne storitve: »Naš cilj je, da bi Brdo postalo meka jugoslovanskega in evropskega turizma. Za to imamo možnost in priložnost. Tuj partner je pripravljen vložiti za preureditev območja Brda več kot sto milijonov dolarjev, to je izrazil tudi v pismu o nameri. Organizirali bi se v mešano delniško družbo, v kateri bi Servis za protokolarne storitve zadržal večinski, 51-odstotni delež. Hotel Kokro bi preuredili v hotel zunaj kategorije z več kot tristo ležišči, z bazenom, savno, nočnim klubom in drugimi potrebnimi prostori in objekti, staro kasarno pa v depandanso hotela visoke B kategorije z najmanj 120 ležišči, zajtrkovalnico, poslovnimi prostori za upravo podjetja in garažami. Zgradili naj bi deset novih teniških igrišč, igrišči za golf (eno z devetimi in drugo z osemnajstimi luknjami) in filmski center z dvema večnamenskima studioma, uredili park ob Gradu Brdo v botanični vrt Karla Zoisa, staro vrtnarijo pa obnovili za potrebe Centra za usposabljanje vodilnih delavcev v gospodarstvu Gospodarske zbornice Slovenije. V delniško družbo ali v mešano podjetje bi vključili grad, hotel, staro kasarno, rejski center, gospodarska poslopja in zemljišča na Brdu ter vilo Podrožnik z vsemi objekti in zemljišči …/ Servis se ne odloča za sovlaganje s tujim partnerjem samo zaradi denarja, ki bi ga potreboval za preureditev Brda v območje visokokakovostnega turizma, ampak predvsem zato, da bi dobil goste. Med njimi naj bi bilo 70 odstotkov Japoncev, 20 odstotkov Američanov, 10 odstotkov prostih zmogljivosti pa bi pustili, da bi jih zapolnile jugoslovanske agencije. Gostje bi bili pri nas po tri tedne, večino časa bi prebili na Brdu …«164 Načrti so bili resnično megalomanski in so kot nujen pogoj za uspešno realizacijo potrebovali veliko zemlje. Ker je bila v letih pred tem v okolici izvedena širitev zemljišč posebnega namena, s katero je bila kmetom odvzeta zemlja, je bilo le-te za izvedbo načrta sicer dovolj, a je prišlo po zmagi Demosa na volitvah do hudih sporov, ali naj se vrne kmetom ali ne. Občina Kranj je zavzela stališče, da mora kompleks Brdo priti v upravljanje občine, pri čemer naj republika prispeva sredstva za vzdrževanje tistega dela, ki je sodil v Zoisovo lastnino in zato predstavlja 161 Gorenjski glas, 1990, št. 11, 9. 2. 1990. Gorenjski glas, 1990, št. 43, 5. 6. 1990. 163 Točen datum ni znan, ker je bilo zapiranje hotela postopno. 164 Gorenjski glas, 1990, št. 62, 27. 7. 1990. 162 54 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb kulturno ter naravno dediščino, gozdove in drugo zemljo, ki je bila razlaščena ali odvzeta, pa bi morali takoj vrniti prejšnjim lastnikom. Podobna stališča so zavzele tudi krajevne skupnosti Predoslje, Suha in Bela. Poleg tega občina ni bila naklonjena ameriškemu vlagatelju. Po drugi strani pa je Servis za protokolarne storitve trdil, da je bil osrednji del posestva, ki je pripadal knezu Pavletu nacionaliziran, vsa ostala zemljišča pa so bila kupljena ali zamenjana in jih zato ni mogoče preprosto vračati. Država jih lahko le proda prejšnjim lastnikom po enaki vrednosti, kot jih je kupila. Po njihovem mnenju tudi ni dobro, da se politika vtika v gospodarske načrte.165 Načrti na koncu niso bili realizirani, večina zemlje pa je bila kasneje vrnjene kmetom. Država je še naprej uporabljala nekatere objekte za protokolarne dogodke, ostali objekti pa so bili namenjeni splošni uporabi – npr. hotel Kokra. Do razglasitve slovenske neodvisnosti sta se zgodila še dva dogodka, ki sta pomembno vplivala na nadaljnji razvoj kranjskega turizma. Septembra 1990 je bil Mednarodni festival športnih in turističnih filmov, ki je od oktobra 1965 potekal v Kinu Center, prestavljen v Novo Gorico, s čimer je Kranj dokončno izginil s seznama filmsko-festivalskih mest. S tem so bili izgubljeni tudi vsi tuji gostje, ki so v Kranj prihajali le zaradi festivala.166 1. junija 1991 pa je bil slovesno odprt novozgrajeni Karavanški predor, s čimer se je močno povečal promet iz Srednje Evrope proti Ljubljani (10. prometni koridor). Posledično se je močno povečal obisk v krajih ob koridorju, tudi v Kranju. Grafikon 9: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1980–1991 50.000 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 turisti iz Jugoslavije 1980 1981 1982 1983 1984 1985 turisti iz drugih držav 13.261 12.468 9.115 10.167 10.010 8.311 skupaj 1986 1987 1988 1989 1990 1991 26.523 30.811 28.466 33.030 26.789 28.442 25.630 24.171 22.710 22.163 18.120 11.710 9.661 8.283 11.707 10.247 8.656 2.091 39.784 43.279 37.581 43.197 36.799 36.753 35.291 32.454 34.417 32.410 26.776 13.801 Vir: Statistični letopisi 1981–1992, SURS. 167 Mačehovski odnos slovenske oblasti do turizma, vse bolj napeti odnosi znotraj Jugoslavije in na koncu negotovost pred osamosvojitvijo so se močno odrazili na upadanju števila turistov, predvsem tistih iz drugih delov Jugoslavije. Še bolj opazen je velik upad števila njihovih nočitev, saj se je od leta 1987 do leta 1991 število nočitev domačih gostov zmanjšalo za skoraj 57.000 – z 76.439 na 19.482. Število tujih turistov in njihovih nočitev je vse do leta 1990 več ali manj stagniralo, nato pa močno upadlo. Skupno število turistov je bilo leta 1990 približno na ravni iz leta 1962. Ob tem je potrebno še dodati, da se je proti koncu osemdesetih let začelo hitro 165 Prav tam. Gorenjski glas, 1991, št. 76, 28. 9. 1991. 167 Statistični podatki za leto 1991 še tretirajo goste iz drugih delov Jugoslavije, kot domače goste. 166 55 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb zmanjševati tudi število zaposlenih v gostinstvu in turizmu ter njun delež v ustvarjenem družbenem proizvodu. Grafikon 10: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1980–1991 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 turisti iz Jugoslavije 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 72.509 69.163 62.994 81.342 81.880 75.119 72.461 76.439 66.702 51.333 34.979 19.482 turisti iz drugih držav 19.921 16.870 15.716 30.443 19.341 20.477 23.935 24.029 18.601 16.052 13.308 5.693 skupaj 92.430 86.033 78.810 111.785101.221 95.596 96.396 100.468 85.303 67.385 48.287 25.175 Vir: Statistični letopisi 1981–1992, SURS. 4.9 Kranjski turizem po osamosvojitvi Desetdnevna vojna, ki je sledila razglasitvi slovenske neodvisnosti, in zelo negotova prihodnost novonastale države v mednarodni skupnosti sta dodobra porušili vsa dotedanja turistična prizadevanja. Morebitni tuji gostje so se zaradi nestabilnih razmer, ki so v tistem času vladale na območju Slovenije, raje odločili, da bodo odšli drugam. Poleg tega so prebivalci drugih delov Jugoslavije kar naenkrat postali tujci, ki so imeli doma podobne, največkrat pa še celo hujše probleme kot v Sloveniji, zato niso več v tako velikem številu prihajali dopustovat v naše kraje. Lahko bi rekli, da je bil z razpadom Jugoslavije izgubljen velik »bazen« potencialnih gostov. Opisano stanje je bilo splošno in je prizadelo celotno Slovenijo. Po koncu kriznega obdobja je bilo zato potrebno vsa turistična prizadevanja postaviti na nove temelje in se bolj kot kdaj koli prej fokusirati na goste iz drugih evropskih držav. Žal so se temu na območju današnje Kranjske občine premalo posvečali. Bolj so bili usmerjeni v pripravljanje in preizkušanje novih turističnih idej, ki pa v veliki meri niso bile uspešno realizirane. Turistično društvo Kokrica si je na primer julija 1991 neuspešno prizadevalo doseči kompromis med Ekološkim društvom, Zavodom za naravno in kulturno dediščino, Konjeniškim klubom Kranj, Zelenimi Slovenije in okoliškimi prebivalci, da bi se turistično razvijalo Čukov bajer in njegovo okolico na Bobovku. Kljub temu da so člani turističnega društva tam že zgradili večjo brunarico »Bajerco«, dobili priključek za vodo in elektriko in organizirali nekatere prireditve (npr. Večer ob bajerju, Maškarade na ledu, Čajanke, Družinski pohodi), se je ideja kasneje pokazala kot neizvedljiva, saj sta Ekološko društvo ter Zavod za naravno in kulturno dediščino poskušala cel Bobovek ohraniti kot naravni rezervat. V nekdanjem glinokopu so namreč našli okostje mamuta in fosile ledenodobnih rib, v neposredni okolici pa so bila tudi 56 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb gnezdišča redkih vrst ptic.168 Septembra 1991 so bili predstavljeni rezultati geoelektričnih upornostnih meritev, s katerimi so ugotavljali geološko zgradbo pod Kranjskim poljem. Poleg vsega drugega so raziskave potrdile, da se na tem območju v globini 1.200 metrov nahaja geotermalna voda s temperaturo od 40 do 50 stopinj Celzija. Ob tem je bila izražena ideja, da bi naredili vrtine in vodo izkoriščali v turistične namene. Tudi ta ideja je ostala nerealizirana.169 Vse pa le ni bilo tako črno. 23. julija 1991 je Konjeniški klub Kranj poslal Servisu za protokolarne storitve Brdo predlog za sodelovanje Konjeniškega kluba Brdo in Konjeniškega kluba Kranj. V njem navaja, da bodo zaradi denacionalizacije izgubili prostor na Bobovku, zato prosijo, če bi lahko vsi skupaj uporabljali že obstoječe kapacitete na Brdu. S strani Servisa so dobili odgovor, da kljub dosedanjemu dobremu sodelovanju znotraj kompleksa ne morejo sprejeti njihovega kluba, saj je na območju nove konjušnice predviden razvoj vzrejnega centra za kasače. Poleg tega si podjetje Brdo prizadeva razvijati svojo turistično ponudbo (jahanje, tenis itd.), zato se ne more povezovati s Konjeniškim klubom Kranj. Dejansko se je kasneje na Brdu kasaštvo zelo razmahnilo in na hipodrom privabljalo tudi številne goste iz tujine.170 Velik napredek se je kazal na Šmarjetni gori, kjer sta od leta 1988 gospodarila Franc Jekovec in Anica Jekovec Praprotnik. Po temeljitem čiščenju in urejanju zapuščenih objektov sta začela z vlaganji v okviru njunih tedanjih finančnih možnosti. Najprej sta uredila restavracijo, vrt in najnujnejšo infrastrukturo (elektriko, komunalo in cesto). Kot zelo pomembna se je izkazala predvsem temeljita rekonstrukcija ceste, kar je omogočilo izletniškim avtobusom, da so goste pripeljali vse do hotela. Rezultati vloženega truda so se pokazali zelo hitro, saj se je obisk med letoma 1990 in 1992 podvojil. K temu je veliko prispevala ponudba enodnevnega izleta, v okviru katere so iz Avstrije na Šmarjetno goro pripeljali več kot 4.000 gostov – v okviru izleta so goste peljali na Brezje, Brdo, v Kranj, na Šmarjetni gori pa je nato sledil zaključek. Zaradi velikega potenciala, ki sta ga Jekovčeva videla v Šmarjetni gori, sta se z avstrijskimi bankami dogovarjala za najem kredita, s katerim bi adaptirala in dogradila objekte, v katerih bi lahko ustvarili dobre pogoje za penzionsko oskrbo. Poleg tega sta želela na novo razvijati tudi poslovni turizem, saj so bili zanj zelo zainteresirani predvsem tuji poslovneži.171 Vsi ti načrti so bili v nadaljnjih letih realizirani in ponudba se je samo še povečevala. Nastal je hotel Bellevue, ki uspešno obratuje še danes. Kot zanimivost naj omenimo še, da je bila po dolgoletnih prizadevanjih Anice Jekovec Praprotnik maja 2000 ob hotelu posajena mladika najstarejše slovenske, več kot 400 let stare, vinske trte iz Maribora. S tem so želeli na simboličen način obuditi vinogradništvo, ki je bilo na pobočjih Šmarjetne gore razširjeno v srednjem veku. Oktobra 1993 je Turistično društvo Kranj pripravilo srečanje zainteresiranih za razvoj turizma v Kranju, na katerem je bila podana pobuda, da bi oživeli kranjsko turistično pot izpred 60 let. Takrat je vključevala kanjon Kokre, Prešernov gaj in Jenkov grob, graščino na Prevolah (sedanja vojašnica), končala pa se je pri današnjem kinu Center. Na sestanku so se zavzeli še za pripravo razstave o turizmu v Kranju, ustanovitev turističnega informativnega centra na Koroški cesti172 168 Gorenjski glas, 1991, št. 59, 26. 7. 1991. Leta 2006 je bil Čukov bajer z denacionalizacijo vrnjen prvotnim lastnikom, brunarica je bila podrta turistično društvo pa se je preselilo na podstrešje kulturnega doma na Kokrici. 169 Gorenjski glas, 1991, št. 77, 1. 10. 1991. 170 Gorenjski glas, 1992, št. 25, 31. 3. 1992. 171 Gorenjski glas, 1992, št. 74, 22. 9. 1992. 172 Leta 1989 je z rušenjem stavbe ob kranjski gimnaziji društvo izgubilo svoje prostore, zato so si želeli novih prostorov. Šele leta 1996 so nato odprli turistično informativni center na Koroški cesti 29, kjer je društvo še danes. 57 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb ter za saniranje divjih odlagališč v kanjonu reke Kokre. Prav skrb za urejenost kanjona Kokre in njegova turistična popularizacija sta v tem času postali glavni nalogi turističnega društva.173 Društvo je bilo vseskozi zelo aktivno tudi pri organizaciji različnih prireditev (Pomlad v Kranju, Poletje v Kranju, Praznični december itd.) in usposabljanju mestnih turističnih vodnikov.174 14. januarja 1995 je bil po skoraj desetih letih mučne gradnje (1986), ki jo je spremljalo veliko pomanjkanje denarja in drugi problemi, končno odprt pokriti olimpijski bazen. Nov 50-metrski bazen je predstavljal zelo pomemben mejnik v kranjskem plavalnem športu, saj je Kranj znova postal eno izmed najboljših plavalnih središč v državi. Boljšega bazena ni imela niti Ljubljana.175 Na njem in v bližnjem letnem kopališču176 so lahko kasneje pripravljali tudi največja plavalna in vaterpolska tekmovanja (npr. evropsko prvenstvo v vaterpolu 2003, mednarodni plavalni mitingi itd.), ki so privabljala številne tuje goste. Leta 1996 so stekle priprave na graditev zadnjega izmed velikih športno-turističnih objektov v občini – 110 metrske skakalnice na Gorenji Savi, pokrite s plastično maso in keramično zaletno smučino. Z njeno izgradnjo so želeli zaokrožiti ponudbo že obstoječega skakalnega centra in tako tudi najboljšim skakalcem v državi omogočiti dobre pogoje za trening skozi celo leto. Pri tem pa ni šlo brez težav, saj je zaradi zapletov z dovoljenji in pritožbami trajalo kar pet let, da so bili pripravljeni vsi potrebni dokumenti. Šele 17. septembra 2001 je tedanja ministrica za šolstvo in šport, dr. Lucija Čok, položila temeljni kamen za novo skakalnico, s čimer so se lahko pričela gradbena dela. Skakalnica je bila zgrajena do srede septembra 2004, ko je ob otvoritvi na njej potekalo prvo večje tekmovanje – državno prvenstvo.177 Pomen nove skakalnice je bil v tistem času izjemen, saj je bila edini tovrsten objekt v državi. Skakalni klub Triglav je na njej organiziral številne najpomembnejše mednarodne tekme (npr. mladinsko svetovno prvenstvo v skokih in nordijski kombinaciji, veteransko svetovno prvenstvo, tekme za celinski pokal, poletni svetovni pokal v skokih, tekmovanje za svetovni pokal itd.).178 Vse te mednarodne tekme so v Kranj privabile, in še privabljajo, številne tuje goste. Januarja 2001 je Mestna občina Kranj dobila svojo prvo lastno turistično karto po vzpostavitvi novih občinskih meja leta 1995 in zgoščenko Kranj, Prešernovo in univerzitetno mesto avtorja Slavka Brinovca. Za turiste je bila še posebej pomembna nova karta, ki je zelo jasno prikazovala naravne značilnosti, prometne povezave, vode in planinske poti. Na karti je bilo označenih kar 110 naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Na hrbtni strani je bila, poleg bogatega slikovnega gradiva, v slovenščini, angleščini in nemščini natančno predstavljena zgodovina Kranja ter nekatere njegove posebnosti. V tridimenzionalni podobi je bilo prikazano tudi staro mestno jedro z 32 spomeniki.179 V tem času je vedno pomembnejše postalo protokolarno posestvo Brdo, tako v regionalnem kot tudi v svetovnem merilu. O tem pričajo obiski številnih pomembnih tujih državnikov, na primer angleškega princa Charlesa, ameriškega predsednika Billa Clintona itd. Na Brdu so se odvijala tudi pomembna mednarodna srečanja, na primer zelo pomembno srečanje med 173 Gorenjski glas, 1993, št. 85, 29. 10. 1993. Gorenjski glas, 1998, št. 35, 8. 5. 1998. 175 Gorenjski glas, 1995, št. 5, 17. 1. 1995. 176 Zgrajen je bil leta 1939 in bil leta 2002 v celoti prenovljen. 177 Po 13 letih čakanja, dostopno URL: http://www.dnevnik.si/clanek/9364 (Pridobljeno 15. 10. 2014). 178 SK Triglav skozi čas, dostopno URL: http://sk-triglav.si/index.php?page=zgodovina (Pridobljeno 15. 10. 2014). 179 Kranjčanka, št. 2, februar 2001, str. 7. 174 58 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb predsednikoma Vladimirjem Putinom in Georgem W. Bushem junija 2001. V tem času je bil po tridesetih letih propadanja temeljito prenovljen hotel Kokra in s tem znova postal zanimiv za najzahtevnejše goste. Delno je bil prenovljen tudi grad z grajskim dvoriščem in okoliški park. V konjeniškem centru je bilo urejeno vadbišče za golf, s čimer je bila dokončno zaokrožena vsebina zahodnega dela posestva Brdo. Slednji je gostom ponujal športno jahanje, šolo jahanja in vožnje s kočijo.180 Avgusta 2006 so za potrebe slovenskega predsedovanja Evropski uniji začeli graditi moderen kongresni center, ki je bil slovesno odprt in predan namenu konec novembra 2007. Z vsemi formalnimi in neformalnimi dogodki, ki so se v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 odvili na Brdu, je Mestna občina Kranj za kratek čas postala eno izmed središč Evropske unije, s čimer je bilo povezano tudi povečano število tujih gostov. Septembra 2000 je podjetje Živila postalo večinski lastnik Gorenjskega sejma in si ga nato julija 2001 tudi pripojilo, kar je posledično močno vplivalo tudi na kranjski turizem. Živila so namreč sejem kupile predvsem zaradi pridobitve zemljišča v velikosti 50.000 m² v neposredni bližini središča Kranja, na katerem so načrtovali izgradnjo sodobnega trgovsko-zabaviščnega centra. Po prvih načrtih naj bi v njem svoj prostor dobila tudi sejemska dejavnost in drsanje, vendar so se kasneje odločili, da zaradi neugodnih tržnih razmer, ki naj sejemski dejavnosti ne bi bile naklonjene, le-te ne bo več. Podobno usodo je doživelo tudi drsanje.181 S tem pa se je dokončno prekinil obisk številnih tujih razstavljavcev in gostov. V letih po ukinitvi sejma je zato opazen velik upad števila turistov v Kranju. Leto 2002 je bilo prelomno z vidika prireditev, saj se je med 27. junijem in 6. septembrom po vzoru mariborskega Lenta na kranjskih ulicah odvijal prvi Festival Carniola, ki je kasneje postal eden izmed najpomembnejših daljših dogodkov v Kranju. Z njim so želeli poživiti družabno in kulturno življenje v mestu ter vanj privabiti obiskovalce iz njegove širše okolice.182 Julija 2002 se je nekoliko spremenila tudi dotedanja Kranjska noč in se preimenovala v Kranfest. Septembra 2008 so bili na pobudo Zavoda za turizem Kranj za širšo javnost odprti t. i. kranjski rovi – 1.300 metrov dolgo zaklonišče 15 metrov globoko pod starim Kranjem – ki je bilo med drugo svetovno vojno zgrajeno za zaščito prebivalstva (6.000 ljudi) pred letalskimi napadi. Po vojni je njihova vloga zbledela, saj so bili namenjeni le gojenju gob in jamarskemu raziskovanju. Zaradi številnih pobud za oživitev in turistično izkoriščanje rovov je občina zagotovila denarna sredstva in poskrbela za obnovo. V rovih so bile postavljene tudi posebne informativne table, ki obiskovalce sproti obveščajo, kaj je nad njihovimi glavami (npr. Kranjska hiša, Prešernovo gledališče, Mitnica itd.) Po otvoritvi je Zavod za turizem Kranj začel v rovih organizirati vodene oglede, postavljati razstave in organizirati najrazličnejše dogodke (npr. Noč čarovnic, Vinska pot, Advent v Kranju, Razstava jaslic itd.). Odziv obiskovalcev je bil zelo dober. Še posebej so bili nad rovi navdušeni najmlajši obiskovalci, zato so zanje pripravili poseben program – obisk pravljične Krančkove dežele, v kateri domuje škrat Kranček, ki je tudi zaščitni znak kranjskih rovov.183 Pojavile so se tudi ideje, da bi v rovih naredili hišo strahov, kar se sicer ni uresničilo, so pa v rovih pred kratkim pripravili stalno razstavo, skozi katero lahko obiskovalci spoznajo tipično podobo protiletalskih zaklonišč in doživijo simulacijo letalskega napada. Za svoj trud je Zavod za turizem Kranj leta 2009 prejel tudi nagrado Srebrni sejalec, priznanje za ustvarjalne 180 Kranjčanka, št. 8, avgust 2002, str. 32. Kranjčanka, št. 6, junij 2001, str. 9. 182 Kranjčanka, št. 6, junij 2002, str. 43. 183 Kranjčanka, št. 10, oktober 2008, str. 8. 181 59 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb in inovativne dosežke v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Grafikon 11: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1992–2002 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 domači 2.040 2.205 tuji 5.583 6.866 skupaj 7.623 9.071 2002 3.195 2.961 2.745 2.560 2.483 2.936 2.211 1.886 1.655 7.909 13.382 9.168 7.843 8.101 9.657 7.595 9.313 10.142 11.104 16.343 11.913 10.403 10.584 12.593 9.806 11.199 11.797 Opomba: Do vključno Statističnega letopisa 2001 se je uporabljala kategorija število turistov, kasneje pa prihodi turistov. Gre zgolj za razliko v poimenovanju vsebinsko istih kategorij. Vir: Statistični letopisi 1993–2003, SURS. Skupno število turistov se je leta 1992 v primerjavi z letom 1991 zmanjšalo za več kot 6.000, kar je bila v največji meri posledica zelo napetih vojnih razmer, ki so vladale v nekaterih delih nekdanje Jugoslavije. Ker so bili od leta 1992 naprej k tujim turistom šteti tudi vsi turisti iz republik nekdanje Jugoslavije, se je razmerje med domačimi in tujimi turisti v primerjavi s prejšnjimi obdobji obrnilo. Prevladovati so začeli tuji gostje, kar je bilo še posebej očitno v letih 1995, 2001 in 2002, ko je bilo tujih gostov med 81,9 % in 86 %, domačih pa le med 16,8 % in 14 %. Ob tem je potrebno omeniti, da je bilo število domačih gostov vseskozi zelo konstantno, medtem ko je število tujih gostov med leti tudi zelo močno nihalo. Precejšen upad števila gostov med letoma 1999 in 2001 gre pripisati postopnemu ukinjanju Gorenjskega sejma – še posebej je to opazno pri upadanju števila domačih gostov, ki se je nadaljevalo še leta 2002. Gibanje števila prenočitev je vseskozi zelo lepo sledilo gibanju števila turistov, zato tukaj ni opaziti kakšnih večjih posebnosti. Grafikon 12: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1992–2002 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 domači 3.705 3.915 5.869 4.434 5.521 5.483 3.897 5.601 4.672 4.058 3.039 tuji 10.399 14.609 23.989 28.622 25.689 23.369 22.161 20.854 20.592 22.848 27.093 skupaj 14.104 18.524 29.858 33.056 31.210 28.852 26.058 26.455 25.264 26.906 30.132 Vir: Statistični letopisi 1993–2003, SURS 60 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 5 TURIZEM V OBČINI KRANJ DANES 5.1 Obstoječa turistična ponudba 5.1.1 Naravne znamenitosti Kanjon Kokre Kanjon Kokre je skoraj 30 metrov globoka soteska, ki jo je v konglomeratno teraso vrezala reka Kokra. Predstavlja zelo pester mozaik vodnih in obvodnih biotopov s številnimi, po življenjskih pogojih zelo različnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Sam kanjon je zavarovan kot naravna znamenitost v okviru starega mestnega jedra Kranja. Po njem je urejena posebna učna pot, s pomočjo katere lahko obiskovalci spoznajo nastanek soteske, prevladujoče geomorfološke procese in življenje ob reki.184 Udin boršt Udin boršt je od 10 do 15 metrov debela zakrasela konglomeratna terasa med Kranjem, Naklim in Tržičem, na kateri so lepo vidni številni kraški pojavi, kot so vrtače, kraške jame, brezna in ponori. Ker je konglomeratna terasa nastala na nepropustni oligocenski glini – sivici, na stiku med kamninama izvirajo številni studenci. Med njimi so najbolj znani izviri v vodnih jamah Velika Lebinica, Mala Lebinica, Arneševa luknja, Dupulnek ali jama pri Zadragi in Dacarjevo ter Hišarjevo brezno. Udin boršt je pomemben tudi z vidika rastlinstva. Severno od ceste Kokrica–Naklo uspevata na zamočvirjenih tleh rosika (Drosera rotundifolia) in mrzličnik (Menyanthes trifoliat), med drevesne naravne vrednote pa spadajo rdeči bori in hrasti ob cesti Novake–Senično, lipa v Žiganji vasi ter nekdanji gozdni rezervat Kriva jelka. Po Udin borštu in okolici sta speljani krajša (1.30 ure) in daljša (3 ure) pešpoti poimenovani »V objemu narave in tradicije«, ki ju je pripravilo lokalno Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko.185 Glinokopna jezerca v Bobovku pri Kokrici V nekdanjih opuščenih glinokopih je nastalo več jezerc, ki v poletnem času privabljajo kopalce, pozimi pa drsalce. Možen je tudi ribolov. Močvirski svet okoli jezerc je zavarovan kot naravni rezervat, saj tu raste okoli 240 različnih vrst rastlin in je zato zelo primeren za gnezdišče ptic – na jezercih in v bližnji okolici naj bi opazili več kot 150 različnih vrst ptic. Leta 1953 so pri kopanju gline odkrili okostje fosilnega ledenodobnega mamuta, starega okoli 180 tisoč let, leta 1965 pa so v neposredni bližini tega najdišča našli še številna fosilna okostja rib iz istega časa kot mamut. Žal je pravi pomen jezerc še preveč tuj razmišljanju ljudi, da bi bil mogoč hitrejši turistični razvoj območja brez pretiranega uničevanja naravnih habitatov.186 Potok Nemiljščica in Slap Šum Potok Nemiljščica ima povirje vzhodno od Jelovice. Po približno 10 kilometrih toka pri Zgornji Besnici pada preko apnenčaste skalne stopnje približno 25 metrov visok slap Šum, za katerega je značilna velika vodnatost – po nekaterih podatkih naj bi bil največji potočni slap v Sloveniji. Že v začetku dvajsetega stoletja je bil precej znana turistična destinacija, o čemer pričajo izdaje razglednic z njegovo sliko; danes pa je turistično precej manj obiskan. Ogled slapa je mogoč v vseh letnih časih, po poti iz Nove vasi. Ob strugi navzgor lahko nadaljujemo pot do t. i. Rimskih 184 Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, Kranj 2008, str. 22. Prav tam, 24. 186 Prav tam, 25. 185 61 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb toplic, ki jih je v svojih zapisih omenjal že Valvasor. Med domačini so bolj znane kot Besniške toplice. Nastale so nad termalnim izvirom s temperaturo okoli 20° C. Leta 1954 so ob njem postavili manjša bazena, kamor so si revmatični bolniki hodili lajšati zdravstvene težave. Danes so vidni le še ostanki bazenov.187 Trbojsko jezero Znotraj meja kranjske občine leži tudi zahodni del Trbojskega jezera, ki je nastalo med Kranjem in Mavčičami kot posledica zajezitve reke Save za potrebe obratovanja HE Mavčiče. Jezero je postalo pomemben habitat za številne vodne ptice, ki tukaj stalno gnezdijo ali pa se le občasno ustavijo. Posebej velja omeniti velikega žagarja, saj večina slovenske populacije te redke race gnezdi na Trbojskem jezeru. Na razgibanih okoliških konglomeratnih stenah s spodmoli rastejo tudi nekatere rastline, ki jih sicer najdemo v gorah – na primer planika, ki ima ob jezeru svoje najnižje rastišče.188 5.1.2 Kulturne znamenitosti Grad Kieselstein s pristavo Grad stoji na markantni lokaciji na robu konglomeratnega pomola nad reko Savo in skupaj z bližnjim mestnim obzidjem odseva večstoletni gradbeni razvoj. V temeljih lahko najdemo celo ostanke antičnega obzidja ter obrambnih naprav iz petega in šestega stoletja. Grajska stavba je skozi stoletja rastla v širino, dolžino in višino od utrdbenega palacija Ortenburških v sredini 13. stoletja do renesančne mestne palače družine Khisl, po katerih stavba še danes nosi ime (Janž Khisl s Fužin je grad kupil leta 1578). Poznejši lastniki so bile plemiške družine Moscon, Ravbar, Berdani, Apfaltrer, Auersperg in Pagliaruzzi, leta 1913 pa je postal državna last. V gradu najdemo veliko zanimivih arhitekturnih prvin, med katerimi izstopajo dvoriščni in glavni portal, ki sta nastala okoli leta 1578, delno ohranjene poslikave z vedutnimi motivi in dvoriščni trakt z arkadnimi hodniki iz 18. in 19. stoletja. H gradu spada tudi nekdanja grajska pristava Lovski dvorec, ki jo sestavljata dve z arkadnim hodnikom povezani stavbi. Grajska stavba je bila leta 1952 prezidana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, kasneje pa še večkrat prenovljena. Danes se v gradu odvijajo najrazličnejši dogodki, predvsem večji koncerti in predstave.189 Mestno obzidje z obrambnimi stolpi Območje današnjega starega mestnega jedra Kranja je bilo zaradi lege na konglomeratnem pomolu med rekama Sava in Kokra naravno dobro zavarovano in zato privlačno za poselitev že od kamene dobe naprej (4. tisočletje pr. Kr.). Kljub temu pa so ga zaradi zelo pomembne strateške in prometne lege v različnih zgodovinskih obdobjih zavarovali z obzidjem in stražnimi stolpi. Mesto je bilo najbolj ranljivo na severu, kjer so arheološko izpričani ostanki utrdbenega jarka iz 7. stoletja pr. Kr., srednjeveško dvojno obzidje pa je bilo tu debelo kar deset metrov in je bilo dodatno zaščiteno z globokim jarkom. Celotno mestno obzidje je bilo dolgo 870 metrov in utrjeno z devetimi stolpi. V celoti obnovljeni in napolnjeni z novo – turistično pomembno vsebino so trije: 187 Prav tam, 26. Prav tam, 27. 189 Prav tam, 10. 188 62 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Stolp Škarlovec (nekdanja mestna orožarna) stoji sredi »kulturne četrti« med Lovskim dvorcem ali pristavo gradu Kieselstein in Layerjevo hišo, na zahodni strani mestnega jedra s pogledom proti Savi in Šmarjetni gori. V osnovi je razdeljen na kletno in pritlično etažo, po obodu pa so nanizane obrambne line. Namenjen je intermedijski umetnosti, multimediji, avdio-vizualni umetnosti, gledališkim predstavam, manjšim glasbenim in plesnim dogodkom itd. Stolp Pungert stoji na južnem koncu pomola Kranja na sotočju Kokre in Save ter je edini v celoti ohranjen obrambni stolp iz 16. stoletja. Njegova osnovna značilnost je okrogla tlorisna zasnova z izredno masivnimi stenami, na severni strani pa ga oklepa stopniščni del, ki povezuje pritličje z dvema nadstropjema. V stolpu se bodo odvijali programi kulturne vzgoje za otroke, še zlasti na področju uprizoritvenih umetniških zvrsti, glasbene, gledališke, likovne, lutkovne delavnice, lutkovne predstave, animacije itd. V neposredni bližini stolpa stoji gotska cerkev, ki je bila zgrajena med kugo v 15. stoletju in je bila posvečena zaščitnikom pred to hudo boleznijo, sv. Fabijanu, sv. Sebastjanu in sv. Roku. Zvonik in lopa sta bila prizidana v 18. oziroma 19. stoletju. Ostanki stolpa 3 ležijo v južnem podaljšku vrta gradu Kieselstein. Na ostankih je bilo postavljeno razgledno prizorišče, namenjeno posebnim uprizoritvam na prostem, t. i. ambientalnim »site specific« gledališkim, glasbenim predstavam ter drugim dogodkom manjšega obsega.190 Mestna hiša Mestna hiša je eden izmed najpomembnejših tovrstnih kulturnih biserov v Sloveniji. Današnjo obliko je dobila z združitvijo dveh starejših stavb. Starejši del, ki meji na Poštno ulico, se prvič omenja že v 1. polovici 16. stoletja. V pritličju je poznogotska Stebriščna dvorana iz začetka 16. stoletja, ki je bila prvotno namenjena shranjevanju blaga trgovcev iz oddaljenih krajev. Mlajši pa je osrednji del stavbe z glavnim vhodom, ki po svojem nastanku sodi v začetek 17. stoletja in predstavlja enega najodličnejših renesančnih dvorcev v Sloveniji. Vežni strop v pritličju in prvem nadstropju krasi dekorativen mrežasti obok. Renesančna dvorana v prvem nadstropju je danes preurejena v poročno dvorano. Krasijo jo intarzirana vrata z letnico 1638 in lesen kasetiran strop v renesančnem slogu. V vhodni veži so leta 1965 odkrili staroslovanske grobove in ognjišče iz 9. in 10. stoletja. V mestni hiši so na ogled tudi tri stalne razstave: zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja (1893–1970), arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem. V pritličju je tudi galerija, ki je namenjena občasnim muzejskim in likovnim razstavam.191 Mitničarska hiša Mitničarska hiša iz leta 1527 je ena izmed pomembnejših stavb v Kranju in predstavlja zgodnjo obliko mestnih hiš z nadstropnim pomolom, kakršne se v naših krajih pojavljajo v prvi polovici 16. stoletja. Najpomembnejši elementi stavbe, ki je bila kasneje večkrat predelana, so bogata bordura v tehniki zgrafita v nadstropju pročelja stavbe, kovinski izvesek s kranjskim grbom in v notranjosti tlorisna zasnova ter oboki stavbe.192 190 Kranjsko obzidje z obrambnimi stolpi, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/ogledi/kulturneznamenitosti/kranjsko-mestno-obzidje (Pridobljeno 28. 10. 2014). 191 Mestna hiša, dostopno URL: http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=49 (Pridobljeno 28. 10. 2014). 192 Dediščina …, 11. 63 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Prešernova hiša Hiša, v kateri je od jeseni 1846 pa do svoje smrti 8. februarja 1949 prebival pomemben slovenski pesnik, France Prešeren, je sestavljena iz dveh delov s skupnim dvoriščem. Gradnja obeh delov datira v čas pozne gotike, v 17. stoletju pa sta bila med seboj povezana najprej z lesenim in pozneje z zidanim hodnikom. Tako je nastala enotna stavba, kot jo poznamo danes. Za časa Prešernovega življenja je bila hiša v lasti zelo pomembnega trgovca in pivovarja Franca Mayrja. Leta 1964 je bila po načrtih arhitekta Toneta Bitenca preurejena v spominski muzej. V letih 2000/2001 je bila cela hiša popolnoma obnovljena, hkrati pa tudi prenovljena in sodobno postavljena nova stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje od rojstva v Vrbi, šolanja na Dunaju, življenja v Ljubljani in smrti v Kranju.193 Layerjeva hiša V bližini gradu Kiselstein se nahaja nadstropna hiša iz 18. stoletja, v kateri je deloval eden izmed najuspešnejših slovenskih slikarjev na prehodu iz 18. v 19. Stoletje, Leopold Layer (1752–1828). Omenjena stavba se ponaša s slikovitim pročeljem, okrašenim s klasicistično štukaturno dekoracijo, ki jo dopolnjujeta kamniti portal in baročno okrasje pod napuščem. V notranjosti najbolj izstopa obokana soba, poslikana v začetku 19. stoletja, s personifikacijami umetnosti in portretom umetnika ali stavbenika. Poslikan je tudi obok na stopnišču, kjer je leta 1840 slikar Jurij Tavčar naslikal moža z volovsko vprego. Zanimiv je tudi v terasah urejen vrt, dostopen iz hiše skozi veliko nadstropno arkado. Danes je hiša polna raznovrstnih dejavnosti. V njej je urejena spominska soba izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja, v pripravi pa je tudi spominska soba Leopolda Layerja.194 Pavšlarjeva hiša Stara meščanska hiša je verjetno nastala že kmalu po letu 1550 s povezovanjem dveh ali celo treh starejših stavb z arkadnim hodnikom. Leži na osrednjem mestu na Glavnem trgu, kar kaže na imenitnost nekdanjih lastnikov hiše. Današnja podoba stavbe se je oblikovala po raziskavah in velikih restavratorskih posegih med letoma 1989 in 1992. Osnovna delitev meščanske hiše na poslovni pritlični del in bivalni zgornji del se podobno kot v preteklosti ohranja še danes. Na zelo visoko kulturno vrednost stavbe kažejo oboki v veži, lesen renesančni strop v prvem nadstropju, opečni tlaki v obliki satovnice in še posebej bogate stenske poslikave v notranjosti in na pročelju hiše. V hiši ima danes svoje prostore Galerija Prešernovih nagrajencev.195 Pirčeva barvarna V prvih desetletjih 18. stoletja je v središču Kranja začela delovati barvarna, ki se je v slabih stotih letih razvila v srednje velik manufakturni obrat, v katerem so se ukvarjali predvsem z barvanjem lanenega platna in bombaža. V drugi polovici 19. stoletja je imel tedanji lastnik z okoliškimi kmeti sklenjeno pogodbo, da so mu tkali platno, ki ga je potem odkupil, potiskal in prodal. Naročila so prihajala celo iz večjih avstro-ogrskih mest. Barvarna je delovala vse do pospešene industrializacije sredi 20. stoletja. Obiskovalci si lahko danes ogledajo barvarno in 193 Prešernova hiša, dostopno URL: http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=53 (Pridobljeno 28. 10. 2014). Hiša Layer, dostopno URL: http://lytee.tourism-kranj.si/si/ogledi/kulturne_znamenitosti/hisa_layer.htm (Pridobljeno 29. 10. 2014). 195 Dediščina …, 13. 194 64 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb spoznajo celoten postopek dela v njej ter postopek predelave lanenega platna. Zbirko bogati tudi bogata zapuščina meščanske oblačilne kulture in rodbinskih ter poslovnih listin.196 Prešernov gaj Pokopavanje ob farni cerkvi je bilo opuščeno leta 1798 in preneseno na pokopališče zunaj mestnega obzidja – današnji Prešernov gaj. Tu so pokopali tudi Franceta Prešerna in Simona Jenka. S pokopavanji na tem pokopališču so prenehali v letih pred drugo svetovno vojno in ga leta 1951 spremenili v spominski park. Plečnikove arkade in vodnjak Pomemben pečat je s svojim delom v Kranju pustil tudi arhitekt Jože Plečnik. Leta 1952 je bila po njegovih načrtih prezidana nekdanja stavba ljudskega doma, v katerem je nato dobilo svoje prostore Prešernovo gledališče. Najbolj značilen je njegov poseg v pročelje stavbe, kateremu je dodal monumentalno arkadno lopo in zanj značilno oblikovane luči. Med letoma 1952 in 1959 je Plečnik urejeval Mohorjev klanec, kot je domače ime za Vodopivčevo cesto, kjer so nekoč pod Roženvensko cerkvijo stala dvojna mestna vrata v srednjeveškem obzidju. Strm klanec je spremenil v stopnišče, nekdanji vodnjak pa nadomestil z obeliskom, vrh katerega se iz bronastega petelina pretaka voda v kamnite, terasasto postavljene posode. Plečnikov vpliv se dobro vidi tudi v Bežkovi vili, za katero je načrte na Plečnikovem seminarju leta 1936 narisal arhitekt Niko Bežek.197 Vodovodni stolp Zelo prepoznavna stavba v Kranju je vodovodni stolp, ki ga je Kranjski deželni odbor zgradil v letih med 1908 in 1911 po načrtih hidrologa ter stavbenika Jana Vladimira Hráskýja. Gre za 43 m visok stolp, z 8-kotnim, 250 mᶟ velikim dvoprekatnim zbiralnikom vode na vrhu. Zagotavljal je zadosten pritisk vode v vodovodu tudi za najvišje objekte v Kranju in bližnji okolici mesta. Ob njegovi izgradnji so v takratnem časopisu Gorenjec zapisali, da spada med najveličastnejše vodovodne zgradbe v vsej Avstriji. Rovi pod starim Kranjem Glej stran 59. Protokolarno posestvo Brdo Osrednji del današnjega posestva Brdo predstavlja renesančni grad, ki ga je dal leta 1510 postaviti goriški deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Družina Egkh je uredila tudi prve sadovnjake, vrt, ribnike in druge nasade. V drugi polovici 17. stoletja je grad prešel v last grofov Schrottenbachov in Gallenbergov, sredi 18. stoletja pa so lastniki postali Zoisi, ki so posest obdržali do leta 1928. Leta 1935 je grad kupil knez Pavle Karađorđević, ki ga je spremenil v svojo rezidenco. Po drugi svetovni vojni je v njej pogosto prebival tudi Josip Broz Tito. V tem času je bil grad pod vodstvom arhitektov V. Glanza in I. Lunačka temeljito predelan in je izgubil večino svoje renesančne zasnove, pridobil pa bogato zbirko pohištva, preprog in likovnih del. Grad obdaja 478 hektarjev veliko posestvo, na katerem se razprostirajo obsežni gozdovi, parki, drevoredi in ribniki z bogatim rastlinstvom in živalstvom. Na posestvu je mogoče uživati tudi v 196 Prav tam, 12. Plečnikove arkade in vodnjak, dostopno URL: http://lytee.tourismkranj.si/si/ogledi/kulturne_znamenitosti/plecnikove_arkade_in_vodnjak.htm (Pridobljeno 29. 10. 2014). 197 65 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb jahanju in vožnji s kočijami in sanmi. Vse to omogoča sodoben Konjeniško turistični center, v okviru katerega deluje tudi hipodrom (od 1977), ki ima danes dvojno funkcijo – konjeništvo in igranje golfa. Konec novembra 2007 je bil na Brdu odprt moderen kongresni center, ki je služil za potrebe predsedovanja Slovenije Evropski uniji, danes pa poleg političnih omogoča tudi številna druga srečanja in dogodke.198 5.1.3 Sakralni objekti Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev s kostnico Ena izmed najlepših, najbolj prepoznavnih in najpomembnejših slovenskih gotskih cerkva je zagotovo kranjska župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev. Triladijska cerkev je bila zgrajena v začetku 15. stoletja in je s svojimi arhitekturnimi elementi postala vzor številnim poznejšim cerkvam (npr. v Radovljici, Škofji Loki, Kamniku, Šentrupertu na Dolenjskem itd.). Stoji na temeljih predslovanskega sakralnega objekta, kar so pokazale tudi arheološke raziskave v letih 1972−1984. Prezbiterij današnje cerkve je bil leta 1413 prizidan k starejši ladji in predstavlja značilen primer t. i. dolgega kora. Ladja je bila gotsko preoblikovana sredi 15. stoletja. Stebre in rebra lepo dopolnjujejo bogato figuralno in dekorativno okrašeni sklepniki, vse skupaj pa lepo dopolnjujejo freske angelov z glasbili, narejene okoli leta 1460. Zaradi dobre akustike prostora danes v njej poleg rednih cerkvenih obredov večkrat pripravijo koncerte klasične in zborovske glasbe. Poleg cerkve je bilo vse do leta 1798 tudi mestno pokopališče, na katerem je že v 13. stoletju stala posebna kapela s kostnico. Z njenim beneficijem je od konca 15. stoletja upravljala družina Egkh z Brda. Ko je bilo pokopališče opuščeno, so kostniško kapelo porušili in je bila dolgo časa neznana. Po večletnih arheoloških izkopavanjih v letih od 1970 do 1975 ter 1984 in prizadevanjih za primerno predstavitev najdb je danes kostnica urejena poleg arhitekturnih ostankov poznoantične krstilnice. Ključ za dostop do kostnice, ki se skriva pod tlakom trga za cerkvijo sv. Kancijana, hrani recepcija Gorenjskega muzeja v Mestni hiši.199 5.1.4 Kulturno-zgodovinske ustanove Občina Kranj se ponaša s precej bogato muzejsko ponudbo v okviru Gorenjskega muzeja (Grad Kieselstein, Mestna hiša, Kostnica poleg župnijske cerkve sv. Kancijana in Prešernova hiša) in Pirčeve barvarne, galerij (Desetnica/M-Ars galerija, Galerija Elektra, Kranjska hiša, Mestna hiša, Galerija Prešernovih nagrajencev v Pavšlarjevi hiši, Mala galerija – galerija Likovnega društva Kranj v Mestni hiši, Cafe galerija Pungert, Puhart) in gledaliških ustanov (Prešernovo gledališče Kranj, Kulturni dom Predoslje, Otroški kulturni center Krice krace), v katerih lahko vsak posameznik najde nekaj zase. Zelo pomembna kulturna ustanova pa je tudi Mestna knjižnica Kranj, ki je največja in najpomembnejša tovrstna ustanova na Gorenjskem.200 5.1.5 Turistično pomembni športni dogodki V občini Kranj se vsako leto odvijajo različni športni dogodki, ki privabljajo številne tekmovalce in gledalce iz mednarodnega prostora. Pri tem močno prednjačijo tiste športne panoge, ki so 198 Dediščina …, 29. Prav tam, 6–7. 200 Kultura, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/kultura/galerije (Pridobljeno 30. 11. 2014). 199 66 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb v Kranju že tradicionalne: npr. plavanje, vaterpolo, smučarski skoki, kolesarstvo, plezanje, boks itd. Najpomembnejši športni dogodki, na katerih je zagotovljena mednarodna udeležba, so: Mednarodni plavalni miting (november) – »Špelin in Vesnin memorial«, Mednarodni plavalni miting (junij) – »Odprto prvenstvo mesta Kranja«, Mednarodni plavalni miting (januar) – »Dr. Fig«, Mednarodni plavalni miting (februar) – »Zvezda«, Mednarodni plavalni miting (oktober) – »Start«, Mednarodni vaterpolski turnir (avgust) – »Tristar Kranj«, Mednarodni teden smučarskih skokov v Kranju (avgust), Kolesarska dirka (julij) – »Po ulicah Kranja«, Kolesarska dirka (julij) – »Velika nagrada Kranja – Memorial Filipa Majcna«, Svetovni pokal v športnem plezanju (finale), Mednarodno boksarsko tekmovanje (oktober) – »Pokal Kranja«, Mednarodni teniški turnir za mlade, Odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu (september), Atletski mednarodni miting mladih (junij) – »Memorial Vučko«, Tradicionalni mednarodni karate turnir (september), Pokal Alpe-Jadran v hitrostnem rolanju (maj).201 Vse udeležence naštetih športnih dogodkov lahko štejemo med turiste, saj običajno ostanejo vsaj nekaj dni v Kranju. Poleg neštetih športnih dogodkov pa je v Kranju organiziranih še veliko drugih športnih prireditev, ki so bolj namenjene domačinom in prebivalcem okoliških občin kot potencialnim turistom. Omeniti je potrebno še naraščajoče pohodništvo, ki privablja goste tudi iz drugih delov Slovenije – najbolj obiskane lokacije so Sv. Jošt nad Kranjem, Šmarjetna gora, Tolsti vrh, Velika poljana, Grebenec, Krničarjeva koča na planini Javornik, Storžič, Udin boršt, Brdo, Kanjon Kokre in Babni vrt. 5.1.6 Tradicionalne prireditve Skozi celo leto se v Kranju odvijajo najrazličnejše prireditve, zanimive za turiste: Prešernov smenj – vsako leto 8. februarja se mesto za nekaj uric spremeni v podobo, kot jo je imelo v 19. stoletju, ko je v njem prebival in deloval France Prešeren. Pustna sobota – Kranj postane karnevalsko mesto, kar potrjuje tudi vključitev Kranja v Evropsko zvezo karnevalskih mest (FECC). Pustni torek – za najmlajše je v starem mestnem jedru pripravljeno veliko pustovanje. Teden slovenske drame – od leta 1970 v mesecu marcu v Kranju poteka osrednji festival slovenske dramatike, na katerem se zvrstijo uprizoritve najboljših dramskih predstav v zadnjem letu in drugi spremljevalni dogodki. Podelijo se tudi nagrade Rudija Šelige za najboljšo uprizorjeno dramo in nagrada Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Sekanje pirhov na Velikonočni ponedeljek – na Kokrici pri Kranju tamkajšnje turistično društvo pripravlja prireditev, na kateri se odvijajo velikonočne igre, ocenjevanje najlepše poslikanih pirhov in prtov itd. Najbolj odmevna je igra »sekanje pirhov«, 201 Tradicionalne športne prireditve v Kranju, dostopno URL: http://www.zsportkranj.si/ZSPORT_SI,,sport_v_kranju/tradicionalne_sportne_prireditve_v_kranju (Pridobljeno 30. 10. 2014). 67 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb obiskovalci pa se lahko pomerijo še v zbijanju pirhov, valicanju pirhov po perivniku in grabljah, nošenju jerbasa itd. Teden mladih – tradicionalni kranjski dogodek v maju, ki ponuja številne izobraževalne, športne, kulturne, glasbene, otroške in mednarodne vsebine (preko 100 dogodkov), ki v gorenjsko prestolnico letno privabljajo na tisoče mladih. Kolesarski maraton Kranj−Jezersko – od leta 2003 v mesecu maju poteka tudi kolesarski maraton t. i. »Memorial Mirka Krakerja« namenjen vsem kolesarjem, ki se želijo družiti in aktivno preživeti del prostega časa. Županov tek – tekaška prireditev, ki že od leta 2000 poteka na posestvu Brdo. Zlata voščenka – festival narodno zabavne glasbe, ki ga pripravlja Turistično društvo Besnica. Na njem glasbene skupina predstavljajo ljudsko izročilo v novi preobleki, ob tem pa se tradicionalno odvija tudi tekmovanje harmonikarjev. Festival Carniola – v poletnih večerih ponuja v starem mestnem jedru izbrane kulturne dogodke. Noč v Bitnjah – dvodnevna glasbena prireditev na prostem, na kateri nastopajo številni znani slovenski in tuji glasbeniki ter skupine. Kranfest s tradicionalno Kranjsko nočjo – najbolj množična prireditev na Gorenjskem ob koncu meseca julija. S svojo bogato in raznoliko programsko vsebino se uvršča med največje slovenske festivale z več deset tisoč obiskovalci. Kostanjev piknik v Besnici – v oktobru Rokovnjači iz Besnice organizirajo tradicionalni kostanjev piknik, ki se odvija kar dva vikenda. Globoko v gozdu so postavljene stojnice, kjer kuhajo domače jedi, kot so rokovnjaški golaž, gobova juha. Na nekaterih stojnicah dobite doma pečeno pecivo in razna zelišča, ki so nabrana v gozdu. Vinska pot v rovih – v rovih pod starim Kranjem se na Marinovo na več kot 1.300 metrih predstavljajo vinarji vseh slovenskih vinorodnih območij. Poskrbljeno je tudi za izvrstno kulinariko, krst vina in za zabavni program z živo glasbo. Advent v Kranju – v kranjskih rovih poteka predstavitev adventne ponudbe cvetličarjev in oblikovalcev unikatnih daril, v mestu pa si je mogoče ogledati izdelovanje adventnih venčkov in sveč. Veseli december – sklop prireditev ob koncu leta, ki decembra poteka v mestnem jedru. Pravljična dežela – za najmlajše je del mesta v decembra spremenjen v pravljično deželo, kjer lahko prisluhnejo pravljicam, se udeležujejo številnih ustvarjalnih delavnic in se zabavajo na lutkovnih, glasbenih in drugih animacijah. Božično novoletni sejem – ponuja najrazličnejše izdelke domače in umetnostne obrti in ostalo praznično ponudbo. Županov božični koncert. Silvestrovanje na prostem.202 5.1.7 Nastanitvene kapacitete in ostala ponudba Nastanitvene kapacitete v občini so se v zadnjem desetletju stalno povečevale in so leta 2013 dosegle že skupno 389 sob, v katerih je 936 ležišč. V primerjavi z letom 2003 se je število ležišč povečalo za 226 – indeks znaša 131,8. Približno dve tretjini ležišč je v hotelih in njim podobnih nastanitvenih objektih (moteli, penzioni, gostišča, prenočišča), ostala tretjina pa v ostalih 202 Tradicionalne prireditve, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/prireditve/tradicionalne-prireditve (Pridobljeno 1. 11. 2014). 68 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb manjših nastanitvenih objektih (npr. apartmajih, zasebnih sobah, turističnih kmetijah itd.). Pri primerjavi indeksov 2013/2003 lahko ugotovimo, da je hitreje naraščalo število ležišč v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih (indeks 145,1) kot v ostalih nastanitvenih objektih (indeks 110,6). Grafikon 13: Skupno število ležišč v občini Kranj za leta 2003–2013 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Ostali nastanitveni objekti 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 273 229 199 199 257 258 258 338 298 308 302 Hoteli in podobni nastanitveni objekti 437 438 469 469 316 496 495 482 482 480 634 Vir: Turizem – občine, SURS, 2014. V občini je pet hotelov – že dalj časa delujoči Bellevue, Creina in Kokra ter novejša Azul in Actum. Posebno zanimiv je slednji, saj je urejen kot butični hotel z razkošno notranjo opremo in leži v samem središču starega mestnega jedra. Vsi hoteli poleg samega bivanja nudijo tudi prostore za pripravo različnih poslovnih srečanj, team buildinga, predstavitev, novinarskih konferenc itd. Nekaj ležišč ponujajo tudi Gostišče Aleš, Gostišče Arvaj in Gostilna s prenočišči Labore. Mladim je na voljo cenovno ugodnejša nastanitev v hostlu »Cukrarna« in v dijaškem in študentskem domu Kranj, nekaj ležišč pa je na voljo tudi v Hiši Layer. Precejšen doprinos k nastanitvenim kapacitetam dodajo tudi zasebni ponudniki (Apartmaji Boltez, Dežman Bed & Breakfast, Turistične sobe Sreš Darinka, Prenočišča Valjavec) in kmetije (Turistična kmetija Markun, Turistična kmetija na Poljani). Poleg omenjenih dveh kmetij, ki ponujata prenočitve, so za kranjski turizem pomembne še tri kmetije odprtih vrst (Kmetija odprtih vrat Hribernik, Kmetija odprtih vrat Prˊ Končovc, Kmetija odprtih vrat Prˊ Perc), ki ponujajo doživetje življenja na kmetiji in domačo hrano predvsem izletnikom, ki gredo na Sv. Jošt. Omeniti je potrebno še Kongresni center Brdo, ki ponuja okoli 9.000 m² uporabnih površin za pripravo najrazličnejših seminarjev in kongresov.203 Ob napisanem lahko še dodamo, da je v zadnjih letih zaznati dvig kakovosti nastanitve, saj je večina objektov relativno novih oz. so bili prenovljeni, kaže pa se tudi ena velika pomanjkljivost, saj v občini še ni kampa in prostora za avtodome. 5.2 Aktivnosti na področju koordinacije in trženja turistične ponudbe Leta 2001 so štiri soustanoviteljice – Mestna občina Kranj, Občina Jezersko, Občina Preddvor in Občina Šenčur – skupaj ustanovile Lokalno turistično organizacijo Kokra, katere osnovna naloga je bila razvoj in spodbujanje turistične dejavnosti na območju omenjenih občin. Začeli so se pripravljati turistični projekti in celostni turistični produkti, steklo je informiranje, začeli 203 Kranj, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/ (Pridobljeno 2. 11. 2014). 69 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb so sodelovati na turističnih sejmih in borzah v lokalnem, regijskem in mednarodnem prostoru (sosednje države, države nekdanje Jugoslavije) itd. Leta 2005 se je LTO Kokra preoblikovala v Zavod za turizem Kranj, katerega ustanoviteljica je bila Mestna občina Kranj. Poleg že opisanih dejavnosti je zavod svoje delovanje razširil še na organiziranje dogodkov in prireditev ter s tem postal glavni nosilec celovitega turističnega razvoja občine. Kot tak znotraj občine podpira delovanje lokalnih turističnih društev, usklajuje najrazličnejše programe in skrbi za promocijo dejavnosti. Skrbi tudi za koordiniranje promocije zasebnega sektorja na področju turizma in pravočasno obveščanje o vseh pomembnih informacijah za njihov razvoj ter s tem vzpostavlja možnost doseganja stabilnega prihodka vsem turističnim deležnikom. Kot predstavnik občine zavod sodeluje v različnih regionalnih in državnih projektnih skupinah, ki delujejo na področju razvoja turizma ter nato tam sprejete sklepe aplicira na občinsko raven.204 Na lokalnem nivoju je aktivnih šest turističnih društev: Turistično društvo Besnica, Turistično društvo Golnik, Turistično društvo Kokrica, Turistično društvo Kranj, Turistično društvo Rekreatur, Turistično društvo Rokovnjači. 205 V skladu s svojimi letnimi načrti dela in razpoložljivimi finančnimi sredstvi oblikujejo turistično ponudbo v svojem okolju. S tem pomembno vplivajo tudi na ohranjanje kulturne dediščine in tradicije. 5.3 Analiza stanja 5.3.1 Turistično povpraševanje in vloga turizma v občini Prizadevanja Zavoda za turizem Kranj, lokalnih turističnih društev in nekaterih posameznikov se odražajo na današnjem stanju turizma v občini, ki je sorazmerno dobro. Leta 2013 je bila občina s 31.460 turisti na 23. mestu med vsemi slovenskimi občinami in na četrtem mestu med mestnimi občinami, takoj za Ljubljano, Mariborom in Novo Gorico. S tem je prispevala 0,9 % prihodov turistov in 0,6 % prenočitev v državi oz. 4,6 % prihodov turistov in 3,2 % prenočitev v Gorenjski statistični regiji (na 0,7 % državnega ozemlja). Delež turističnih ležišč je znašal 0,8 % (oz. 936 ležišč) v državi oz. 3,7 % v Gorenjski statistični regiji. S turizmom se v občini ukvarja 8 % poslovnih subjektov in 3 % vseh zaposlenih, ki ustvarijo 2 % vseh prihodkov.206 Ni pa bilo vedno tako rožnato. Med letoma 2003 in 2007 je sicer število vseh prihodov turistov v občini počasi in konstantno naraščalo, vendar so se že leta 2008 pokazale prve posledice gospodarske krize, čemur je sledil velik upad prihoda turistov. Število vseh prihodov je dno doseglo leta 2009, nato pa je sledila vnovična rast, ki je bila najbolj intenzivna prav leta 2013. Zanimivo ob tem je dejstvo, da je bilo število prihodov domačih turistov v vsem tem času dokaj konstantno in da je zgoraj opisano nihanje skoraj v celoti posledica sprememb v prihodih tujih turistov. Leta 2013 je bilo prihodov tujih turistov 87,6 %, prihodov domačih turistov pa le 12,4 %, iz česar lahko sklepamo, da je občina Kranj kot turistična destinacija bolj videna v tujini kot 204 Predstavitev dejavnosti Zavoda za turizem Kranj, gradivo za člane mestnega sveta, Kranj 2009, str. 1. Turistična društva, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/o-kranju/osnovne-informacije/turisticnadrustva (Pridobljeno 2. 11. 2014). 206 Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, Kranj 2014, str. 5. 205 70 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb pa v Sloveniji. V veliki meri je takšno stanje posledica sorazmerno kratkih razdalj v Sloveniji, ugodne prometne lega občine in dobrih prometnih povezav, kar domačim gostom omogoča, da v Kranj pridejo za en dan in se nato vračajo domov. Ti gosti so z vidika turističnega prometa zelo pomembni, vendar niso zabeleženi v uradni statistiki. Gibanje prenočitev je v celoti sledilo gibanju prihodov. Med prenočitvami v letu 2013 je bilo 86,7 % prenočitev tujih gostov in le 13,3 % prenočitev domačih gostov. Turisti se povečini tranzitni in se zato v občini ne zadržijo dalj časa. Povprečna doba bivanja je tako sorazmerno kratka in se še krajša – leta 2003 je bila 2,4 dneva, leta 2013 pa le še 1,8 dneva. Grafikon 14: Gibanje števila prihodov domačih in tujih turistov v občini Kranj v letih 2003–2013 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 domači 3.478 3.834 4.047 3.804 3.249 2.971 3.128 2.844 3.148 2.865 3.913 tuji 14.201 13.783 15.847 15.407 17.432 13.598 12.779 14.447 15.913 17.117 27.547 skupaj 17.679 17.617 19.894 19.211 20.681 16.569 15.907 17.291 19.061 19.982 31.460 Opomba: V letu 2008 se je spremenila metodologija zajemanja podatkov (prelom časovne vrste). Vir: SURS, 2014. Grafikon 15: Gibanje števila prenočitev domačih in tujih turistov v občini Kranj v letih 2003–2013 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 domači 7.413 8.637 7.332 6.448 7.141 4.834 5.621 4.778 5.578 5.206 7.459 tuji 35.820 34.179 35.681 33.764 40.567 27.179 28.181 27.266 29.035 31.278 48.700 skupaj 43.233 42.816 43.013 40.212 47.708 32.013 33.802 32.044 34.613 36.484 56.159 Opomba: V letu 2008 se je spremenila metodologija zajemanja podatkov (prelom časovne vrste). Vir: SURS, 2014. 71 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Preglednica 1: Število vseh prihodov turistov v občini Kranj po mesecih v letih 2004 in 2013 2004 (%) 2004 (št.) 2013 (št.) 2013 (%) (%) (%) Januar 1.129 1.115 6,4 3,6 Februar 1.054 1.628 6,0 5,3 Marec 1.480 2.021 8,4 6,6 April 1.160 2.447 6,6 8,0 Maj 1.702 3.196 9,7 10,4 Junij 1.787 2.525 10,1 8,2 Julij 1.604 3.460 9,1 11,3 Avgust 1.651 4.189 9,4 13,6 September 2.362 4.216 13,4 13,7 Oktober 1.482 2.837 8,4 9,2 November 1.253 1.628 7,1 5,3 December 953 1.451 5,4 4,7 17.617 30.713 100,0 100,0 Skupaj Opomba: Pri vrednostih za leto 2013 gre za mesečne podatke objektov z najmanj 10 stalnimi ležišči. Vir: SURS, 2014. Pri primerjavi prihodov turistov po posameznih mesecih v letih 2004 in 2013 lahko ugotovimo, da se v občini Kranj v zadnjem času opazno krepi obisk v poletnih mesecih. To lahko povežemo z zelo bogato in hitro razvijajočo festivalsko ponudbo v mestu. Prav gotovo se bo v prihodnjih letih ta trend še nadaljeval, saj je občina v zadnjih letih namenila precej finančnih sredstev za ureditev prireditvenih prostorov, ki omogočajo pripravo različnih dogodkov na prostem. Poleg tega večji obisk turistov v poletnih mesecih in bogata ponudba naravnih znamenitosti kažeta na dejstvo, da v občini Kranj ne moremo govoriti o tipičnem mestnem turizmu, ki je navadno značilen za mestne občine. Poglejmo, zakaj. Prva značilnost t. i. mestnega turizma je razmeroma enakomeren obisk turistov preko celega leta, kar za občino Kranj ne drži, saj je poletni višek zelo dobro opazen in se v zadnjih letih še povečuje. Druga značilnost mestnega turizma je, da v njegovem okvirju prednjačijo zgodovinske, kulturne znamenitosti, naravne znamenitosti pa niso preveč tipične oz. se skoraj ne pojavljajo. To za občino Kranj ne drži, saj lahko znotraj njenih meja najdemo številne zanimive naravne znamenitosti. Po drugi strani pa je za občino Kranj značilna tretja značilnost mestnega turizma, in sicer kratko bivanje turistov v mestu. Iz statističnih podatkov je namreč razvidno, da turisti v povprečju v mestu bivajo le 1,8 dneva, kar se bo glede na obstoječe trende (2003 2,4 dneva, 2013 1,8 dneva) v prihodnjih letih po vsej verjetnosti še nadaljevalo.207 Kot že rečeno, v občini Kranj ne moremo govoriti o tipičnem mestnem turizmu in to se v bližnji prihodnosti verjetno ne bo kaj dosti spremenilo – v lanskem letu je bila namreč sprejeta nova strategija razvoja turizma v občini, ki dosedanjega koncepta kranjskega turizma ne spreminja, ampak ga le dopolnjuje in dela bolj učinkovitega. 207 Karen Julie Thompson, Urban transport networks and overseas visitors: analysis of the factors affecting usage and the implications for destination management, Salford, Manchester 2003, str. 20–22. 72 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Preglednica 2: Prihodi v občini Kranj glede na državno pripadnost, v letu 2003 in 2013 2003 (št.) 2013 (št.) 2003 (%) 2013 (%) Slovenija indeks 2013/2003 3.478 3.913 19,7 12,4 112,5 686 3.519 3,9 11,2 513,0 2.433 2.691 13,8 8,6 110,6 - 2.361 - 7,5 - 437 2.320 2,5 7,4 530,9 Italija 2.100 1.428 11,9 4,5 68,0 Hrvaška 1.071 1.420 6,1 4,5 132,6 Bolgarija 214 1.253 1,2 4,0 585,5 Avstrija 795 987 4,5 3,1 124,2 Madžarska 417 892 2,4 2,8 213,9 Francija 446 734 2,5 2,3 164,6 Bosna in Hercegovina Hercegovina Nizozemska Hercegovina Združeno kraljestvo 461 728 2,6 2,3 157,9 366 717 2,1 2,3 195,9 406 652 2,3 2,1 160,6 Ruska federacija 331 587 1,9 1,9 177,3 Belgija 522 571 3,0 1,8 109,4 Turčija 385 90 2,2 0,3 23,4 17.679 31.460 100,0 100,0 178,0 Srbija + Črna gora Nemčija Koreja (Republika) Poljska Vsi turisti Da je mogoča primerjava različnih časovnih obdobij, so v tabeli združeni podatki za Srbijo in Črno goro. Vir: SURS, 2015. Občina Kranj kaže veliko notranjo raznolikost glede državne pripadnosti turistov, ki se v zadnjih letih opazno povečuje. Če je bilo leta 2003 19,7 % turistov iz Slovenije (v Sloveniji 38,9 %) in je prevladoval obisk turistov iz sosednjih držav (Italije, Hrvaške, Avstrije) in Nemčije, pa se je do leta 2013 odstotek slovenskih turistov zmanjšal na le 12,4 % (v Gorenjski statistični regiji 22,2 %, v Sloveniji 33,3 %), prevladovati pa so začeli turisti iz bolj oddaljenih držav – Srbije in Črne gore, Koreje, Poljske itd. Primerjalno se je leta 2013 najbolj povečal obisk turistov iz Bolgarije (indeks 585,5), Poljske (indeks 530,9), Srbije in Črne gore (indeks 513,0), dokaj nespremenjen in sorazmerno visok pa ostaja obisk iz Nemčije. Zanimivo je veliko število prihodov turistov iz Koreje, za kar ni mogoče najti enostavne razlage. Zanimivo je tudi, da je močno upadlo število prihodov turistov iz Italije, kar lahko le delno pripišemo zaostrenim ekonomskim razmeram, s katerimi se sooča njihova država, in iz Turčije, ki beleži precejšno gospodarsko rast in bi bilo zato logično, da bi Turki več potovali kot pred tem, ko ni bilo takšne rasti. Opisana heterogena struktura gostov je posledica različnih dejavnikov, med katerimi so zelo pomembni ugodna prometna lega in središčna funkcija občine, lahka dostopnost, prepoznavnost kraja (dobro oglaševanje), bogata in heterogena turistična ponudba, primerne nastanitvene kapacitete in ostala infrastruktura itd.208 Vsemu temu so v občini zadnjih letih namenili veliko pozornosti. 208 Dejan Cigale, Značilnosti turizma na Gorenjskem, v: Gorenjska v obdobju glokalizacije, ur. Boštjan Rogelj et al., Bled 2013, str. 249. 73 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Karta 2: Indeks prihodov vseh turistov v občinah Gorenjske statistične regije (2013/2003) Opomba: Na karti ni podatkov za občino Gorje, ker je nastala šele leta 2006 z odcepitvijo od občine Bled. Pri primerjavi prihodov turistov v Gorenjski statistični regiji med letom 2003 in 2013 občina Kranj izkazuje sorazmerno veliko rast prihoda (indeks 178), s čimer »leži« nekje na sredini med občinami, ki imajo že dolgo tradicijo turizma in so zato turistično že dobro oblikovane (npr. Kranjska gora, Bohinj, Radovljica itd.), in tistimi, ki svojo turistično identiteto šele dobro iščejo (npr. Šenčur, Gorenja vas – Poljane, Železniki). Za prve je značilno, da so tekom let že dosegli visok nivo turistične ponudbe in posledično obiska turistov, ki se nato ne more več tako hitro povečevati, medtem ko v občinah, ki še iščejo svoje turistične priložnosti, to ni problem. Že majhno povečanje obiska je pri primerjavi med leti zelo opazno. Po drugi strani pa se žal pogosto zgodi, da dobro razvite turistične občine »zaspijo« na svojem uspehu in pozabijo na nadaljnji razvoj, kar se v današnjem svetu hitrih sprememb in zahtevnih turistov lahko hitro odrazi na številu prihodov turistov. Kot smo ugotavljali na začetku, so bile v Kranju od nekdaj prisotne dobre možnosti za razvoj turizma in z njimi povezana turistična prizadevanja, vendar ta niso bila tako uspešna kot v nekaterih drugih občinah. Preglednica 3: Podatki o obisku informativnih točk, ključnih turističnih znamenitosti in izbranih tradicionalnih dogodkov 2012 2013 indeks 2013/2012 Obisk informativnih točk www.tourism-kranj.si 70.581 72.186 102 TIC - skupaj 18.512 18.727 101 74 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Obisk ključnih turističnih znamenitostih Prešernov spominski muzej 10.020 20.597 206 Mestna hiša 15.669 16.374 104.5 Kieselstein 514209 7.022 - Mestno jedro: vodeni obiski 1.488 994 67 Rovi: vodenja (brez prireditev) 2.811 3.130 111 19.014 31.200 164 5.301 5.450 103 - 6.125 - 22.000 20.000 91 8.000 8.000 100 35.000 35.000 100 Silvestrovanje na prostem - 6.000 - Rovi: organizirani dogodki 5.475 5.853 107 Teden slovenske drame 2.775 3.148 113 Layerjeva hiša Galerija Prešernovi nagrajenci Stolp Škarlovec Obisk izbranih tradicionalnih dogodkov Prešernov smenj Pustno rajanje Kranfest Vir: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj, str. 57. Obisk turističnih informativnih točk (spletna stran, Turistično informativni centri), turističnih znamenitosti in tradicionalnih dogodkov v zadnjih letih postopno narašča, kar se dobro vidi pri primerjavi obiska leta 2012 in 2013 (indeks 2013/2012). Naraščanje je v največji meri posledica povečevanja števila prihodov turistov v letu 2013, delno pa je nanj vplivalo tudi prizadevanje turističnih ponudnikov po izboljšanju ponudbe, ki je posledično bolj zanimiva za goste. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da je turizem v občini Kranj danes sicer precej pomembna gospodarska dejavnost, katere pomen postopno narašča, nikakor pa ni ena izmed ključnih. Na to dobro kažejo podatki, da se s turizmom ukvarja le 8 % poslovnih subjektov, ki zaposlujejo 3 % vseh zaposlenih in ustvarijo 2 % vseh prihodkov v občini.210 Po številu prenočitev turistov je bila občina Kranj leta 2013 s 56.159 prenočitvami šele na 30. mestu med vsemi slovenskimi občinami, kar je glede na njeno velikost in turistično ponudbo slab rezultat. Pred njo je bila npr. občina Veržej s 102.111 prenočitvami, kljub temu da je velika le 12 km² in je takrat v njej živelo 1.304 prebivalcev (občina Kranj: 151 km² in 55.552 prebivalcev). Povprečno dnevno število prenočitev je bilo le 154, v primerljivo veliki občini po številu prebivalstva – občini Koper – pa 914 (311 km² in 53.637 prebivalcev).211 Ob takšnih podatkih je jasno, da niso izkoriščeni vsi potenciali, ki v občini obstajajo, zato bi bilo nujno potrebno začeti oblikovati sodobno in inovativno ponudbo, ki bo privabljala več turistov, posledično pa se bo povečala tudi vloga turizma v občinskem gospodarstvu. 209 Podatki samo za december, ker je bil grad pred tem zaprt zaradi obnove. Strategija …, 5. 211 SURS, 2014. 210 75 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 5.3.2 Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in ovir212 Preglednica 4: SWOT analiza turizma v občini Kranj Prednosti: Slabosti: - - - - bogata kulturna dediščina kot vsebina in prenovljeno mestno jedro s ključnimi kulturnimi objekti za razvoj kulturne ponudbe in ponudbe za otroke, dostopnost: bližina mednarodnega letališča; med Ljubljano in Bledom, bližina avtoceste, železnice, uspešni produkti: Rovi, Layer, Prešernov smenj, razvita športna infrastruktura: bazen, skakalnica, prenovljene namestitvene zmogljivosti in primerna struktura, izjemno pestra društvena dejavnost v kulturi in športu, še posebej dogodki za otroke, zelo veliko različnih prireditev preko celega leta, profesionalna organiziranost v turizmu: Zavod za turizem, vzpostavljen sistem lokalnega vodenja, brezplačno vodenje, narava in naravne vrednote. premalo sodelovanja javnih ustanov z zasebniki, javni promet in prometne povezave neprilagojene turistom, Kranj je s kolesom težko dostopen, nezadostna povezanost podeželja in mesta, stari Kranj še ni zaživel: pomanjkanje privlačne trgovske in gastronomske ponudbe ter zabave, prazni lokali, visoke najemnine, neurejena tržnica itd., pomanjkljiva turistična signalizacija, nizka zasedenost nočitvenih zmogljivosti, neizrazita kulinarična ponudba, dediščina ni predstavljena skozi zgodbe in tržno zanimive pakete, pomanjkanje inovativnosti, nekatere dobre prireditve niso oblikovane v tržne produkte in ustrezno promovirane, pomanjkljivo časovno in lokalno usklajevanje prireditev, premajhna osredotočenosti na tuje turiste, ni destinacijske zgodbe in blagovne znamke, premajhno koriščenje novih tehnologij v promociji. Priložnosti: Slabosti: 212 spreminjati miselnost in graditi partnerstva, odpiranje kompleksa Brdo povezati s hoteli in gostilnami, bolj izkoristiti mednarodna športna tekmovanja, mednarodne iniciative v kulturi ter multikulturnost Kranja, dopolnitev gorenjske ponudbe: povezovanje KRLJ-Bled, turistično aktiviranje biserov narave in podeželja, lokalnih posebnosti in vključitev lokalno pridelane hrane v kulinariko, izkoristiti živo dediščino, obrt, umetnost in dizajn za zaposlovanje in podjetništvo ter oživljanje praznih objektov, razvoj posebne ponudbe: Stari Kranj – mesto za izbrane nakupe; poroke, reprezentančne dogodke; poslovni turizem; industrijska dediščina, outdoor, gastronomska ponudba, razvoj programov in ponudbe v tujem jeziku (angleščina), razvijati Kranj kot turistično mesto: vključevanje občanov, krepitev identitete in pozitivnega odnosa do turizma, ustvarjati spodbudno poslovno okolje za razvoj turizma, zmanjševanje proračunskih sredstev za promocijo in razvoj turizma, sprememba razvojnih prioritet mestne občine, odvisnost turizma od politične situacije in splošne percepcije Slovenije v svetu, slovenska nacionalna turistična organizacija se osredotoča na klasične turistične kraje in produkte, inovativnejši turistični pristop konkurenčnih mest v Sloveniji, Kranj se ne prepoznava kot turistično mesto: industrijska tradicija, pomanjkanje lokalnega ponosa in poguma za spremembe ter večji turistični preboj, hitro spreminjanje turističnega trga in potovalnih navad, klimatske spremembe. Povzeto po: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, str. 11. 76 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb kakovostnejše in agresivnejše pozicioniranje ter promocija na spletu in socialnih omrežjih (Booking, Trip Advisor ...), pozitivni trendi turističnega povpraševanja. 5.4 Izzivi in načrti za prihodnost Maja 2014 je bila pripravljena Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, v kateri je bilo najprej na kratko predstavljeno aktualno stanje turizma v občini (zgornja SWOT analiza), nato pa natančno predstavljeni načrti za prihodnost. Ker je bila strategija pripravljena s strani občine in je zato zelo konkretna ter ciljno naravnana – bo osnova za nadaljnjo občinsko politiko, je prav, da v nadaljevanju na kratko predstavimo njene najpomembnejše poudarke. Glavni izzivi, ki se pojavljajo na področju turizma in jih bo morala občina začeti reševati v prihodnjih letih, če bo želela zagotoviti nadaljnji turistični razvoj, so precej kompleksni in se dotikajo številnih deležnikov. 213 Bolje je potrebno izkoristiti že obstoječe kulturno-zgodovinske objekte in nastanitvene kapacitete ter s tem zagotoviti v občini nova delovna mesta in napredek občinskega gospodarstva. V največji možni meri je potrebno povečati zasedenost že obstoječih nastanitvenih zmogljivosti in obisk atrakcij javne kulturne infrastrukture, ki jo je občina v preteklih letih urejala za namene razvoja turizma. Pripraviti je potrebno enotno »zgodbo«, v kateri bo smiselno povezana vsa turistična ponudba, s čimer se bo povečala prepoznavnost Kranja kot turistične destinacije. Poleg tega je potrebno pripraviti »zunanjo podobo« (slogan, logo, grafična podoba), s katero se bo Kranj uspešneje vključeval v piramido oglaševanja na različnih ravneh (lokalno, kot del destinacije Gorenjska in na nacionalni ravni, kot del slovenskih zgodovinskih mest). Že obstoječo ponudbo je potrebno povezati v inovativne in tržno zanimive zgodbe ter produkte in le-te tako nadgraditi, da bodo turistu in obiskovalcu nudili svojevrstno izkušnjo, ki je ne more dobiti nikjer drugje (dober primer so Rovi pod Kranjem). Takšni produkti bodo pomagali krepiti prepoznavnost Kranja kot turistične destinacije. Potrebno je stalno posodobljati in razvijati vso potrebno infrastrukturo, ki jo sodoben turist pričakuje – npr. interaktivne oznake turističnih atrakcij, brezžični internet, aplikacije za pametne telefone, digitalni vodniki pa mestu itd. Ob tem je potrebno odpravljati tudi slabosti na področju javnega prevoza (npr. potrebno bi bilo združiti železniško in avtobusno postajo). Spodbujati je potrebno zasebno podjetniško iniciativo, da v rastočem obisku turistov in v številnih potencialih mesta ter njegove okolice spozna poslovno priložnost. Ob tem bi lahko spodbujali kmete, ki opuščajo kmetovanje, da se preusmerijo v turizem. Potrebno je spodbujati bolj učinkovito sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov znotraj občine. Potrebno je povezovanje zunaj občine in ustvarjanje skupnih produktov (povezovanje s sosednjimi občinami itd.).213 Prirejeno po: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, str. 12–13. 77 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Kot lahko ugotovimo, bistvo izpostavljenih izzivov ni v ustvarjanju nove turistične ponudbe ali izgradnji infrastrukture, ampak v kakovostni izrabi vseh že obstoječih možnosti in spodbujanju povpraševanja. Če poenostavimo – vse, kar že obstaja, je potrebno dobro zapakirati in prodati. V ta namen je v strategiji predstavljen poseben koncept – t. i. zgodbarjenje, ki predvideva, da bi kranjsko turistično ponudbo potencialnemu turistu ponudili skozi privlačen in edinstven sistem zgodb. Vsaka dobra zgodba pa je edinstvena, umeščena v realen prostor in čas, vplete poslušalca in mu vzbudi čustva, je zapisana, a ima vizualne dodatke itd. Kot vsak drug sistem, bi tudi sistem zgodb imel svojo strukturo na treh ravneh. Na vrhu bi bila krovna zgodba, ki naj bi izražala identiteto in posebnosti destinacije Kranj in bi predstavljala izhodišče za trženje in promocijo, oblikovanje blagovne znamke itd. Temeljila naj bi predvsem na bogati zgodovini mesta, vse od prvih prazgodovinskih naselij pa do danes. Na srednji ravni bi bile t. i. destinacijske zgodbe, ki bi predstavljale osrednje turistične desetinacije oz. produkte v občini. Glavne teme destinacijskih zgodb naj bi bile pogledi, ljudje in narava. Tema pogledi se navezuje na atraktivno vidno in otipljivo podobo starega mestnega jedra (privlačne vedute, arhitektura mesta, stavbna dediščina itd.) v objemu gora. Tema ljudje se navezuje na ugodno prometno lego Kranja, ki je skozi vso zgodovino v mesto privabljala zanimive ljudi (umetnike, izumitelje, trgovce itd.) iz bližnje in daljne okolice. Tema narava pa je povezana z lepo naravo, ki ponuja aktiven oddih in sprostitev, hkrati pa je vir podeželske tradicije in lokalne kulinarike. Na najnižji ravni pa bi se razvijale številne mikro zgodbe – zgodbe posameznih ponudnikov in njihovih produktov, ki jih turist v veliki meri spoznava in raziskuje šele, ko je že v destinaciji. Za njihov razvoj so odgovorni ponudniki sami (podjetja, društva, muzeji in druge organizacije).214 Slika 19: Shematski prikaz zgodbarjenja v občini Kranj Vir: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020. 214 Prav tam., 15–18. 78 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Na podlagi opisanega koncepta si je občina zastavila cilj, da bo Kranj leta 2020 prepoznavna turistična destinacija in obvezen enodnevni cilj za tuje turiste, ki bivajo na Gorenjskem, ter eno izmed petih najbolj obiskanih turistično-zgodovinskih mest v Sloveniji. Zaradi svoje središčne lege naj bi bil Kranj z okolico idealen prostor za spoznavanje Slovenije, poslovna srečanja in izbrane dogodke. V mestu naj bi se ljudje počutili udobno in varno, saj bi na vsakem koraku lahko doživeli svojevrstne poglede, okuse in doživetja. Kranj naj bi postalo mesto srečanj. Za dosego tega cilja so bili pripravljeni štirje prednostni operativni cilji s skupno 14 ukrepi. Cilja 1 in 2 sta povezana z razvojem kakovostnih produktov in pozicioniranja destinacije Kranj, cilja 3 in 4 pa z razvojem podpornega okolja in uspešnega organiziranja v sami občini.215 Cilji in ukrepi so v nadaljevanju podrobno predstavljeni in opremljeni s konkretnimi cilji (ciljnimi vrednostmi) in predvidenimi finančnimi sredstvi. Predvideni so tudi nosilci projektov in časovni okvir (glej Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020). Slika 20: Shematski prikaz zastavljenih ciljev in ukrepov Vir: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020. V procesu priprave strategije so bili oblikovani prednostni projekti glede na teme destinacijskih zgodb. Vsak projekt je bil ocenjen tudi s stopnjo pomembnosti od 1 (zelo pomemben), 2 (pomemben) do 3 (manj pomemben) za uresničevanje strategije. 215 Prav tam., 19–21. 79 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Preglednica 5: Pregled turističnih produktov pod temami POGLEDI, LJUDJE, NARAVA216 POGLEDI Delovni naziv Pogledi Kranja Zlata doba Kranja Osrednje vsebine Tematska povezava vseh točk z najlepšim pogledom na Kranj, ureditev teh točk in vsebinska povezava s Puharjem in fotografijo. V projekt se vključi tudi glavne mestne znamenitosti. Z vidnimi elementi predstaviti arheološko in zgodovinsko dediščino Kranja. Dokončanje ureditve vrta Gradu Kieselstein in nadgradnja stalnih razstav Gorenjskega muzeja. Pomembnost 1 2 LJUDJE Velika imena Kranjski sejmi Čarobni svet za otroke Kranjski rokodelci Zgodbe starega Kranja Zgodbe podeželja Veliki dogodki športa in kulture Lokalna kulinarika Zabava v mestu in na podeželju Poroke 216 Izoblikovanje manjkajoče turistične ponudbe, ki bo temeljila na velikih osebnostih, ki so živele in delovale v Kranju (Prešeren, Puhar, Layer, Jenko, Bleiweis, Zois iz Predoselj itd.). Ob vsakem imenu se lahko ponudijo specializirane ustvarjalne delavnice, dogodki in aktivnosti. Nekatere aktivnosti se že odvijajo, vendar jih je treba med seboj bolje povezati. V Kranju so od nekdaj potekali različni sejmi, ki so bili prostor dogajanja, trgovanja, druženja in srečevanja. To tradicijo bi bilo potrebno na novo obuditi – oživiti specializirane (tematske) sejme in tržne dneve. Osrednjemu sejmu Prešernov smenj se mora dodati nova ponudba, ki se lahko poveže tudi s produktom Starega Kranja kot nakupovalnega središča. Nadaljnje aktiviranje prizorišč za otroke s poudarkom na ponudbi stolpa Pungert in dopolnitve produkta z vključitvijo ponudbe ostalih institucij. Razvoj zgodbe na temelju rokodelstva, ki je bilo v 18. in 19. stoletju prisotno na območju današnje občine (barvarna, sitarji, tkanje na statve itd.), ter navezava na razvoj novih produktov in povezava z današnjimi sodobnimi trendi, oblikovalci in obrtniki – smiselna povezava na produkt Kranjski sejmi. Z vidnimi elementi predstaviti zgodbe starega Kranja, posameznih mest in njihovih prebivalcev ter družin (zgodbe malih ljudi). 1 Podeželje v občini je zelo raznoliko, a precej slabo poznano. V okviru tega projekta bi predstavili privlačne zgodbe, povezane z malimi ljudmi na podeželju, njihovimi domačijami in etnološkimi običaji (npr. romanja na Sv. Jošt, rokovnjači itd.). Projekt želi spodbuditi vključevanje gostincev, trgovcev, hotelirjev in drugih ponudnikov v organizacijo večjih športnih in kulturnih dogodkov v občini. S tem bi omogočili, da bi celotno mesto polno zaživelo z dogodkom. Projekt pomeni komplementarno nadgradnjo regionalnega projekta Okusiti Gorenjsko (RDO) z namenom širiti ponudbo tipičnih kranjskih jedi v gastronomski ponudbi kranjskih gostiln in širiti njihovo prepoznavnost. Priprava in objava letnega koledarja zabavnih prireditev v občini (npr. gasilske veselice, Kranfest, dogajanja na Bazenu, Noč v Bitnjah, Naj dan v Predosljah, Silvestrovanje na prostem itd.) ter njihova enotna koordinacija. S tem bi omogočili turistom, da bi bili že pred obiskom seznanjeni z lokalnim dogajanjem. S tem projektom se občina vključuje v regijski produkt porok na Gorenjskem. Do sedaj ima Stari Kranj t. i. Meščansko poroko, poroke 2 Povzeto po: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, 36–47. 80 1 3 2 2 1 1 2 3 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb pa nudita tudi Layerjeva hiša in Brdo (Zoisova poroka). Smiselno bi bilo najti tudi nove, privlačne lokacije. NARAVA Kanjon Kokre Vino v rovih Aktivna sprostitev na robu mesta Pohodniške tematske aktivnosti Kanjon Kokre je območje, kjer se sreča več zgodb in ponudb, ki jih je treba medsebojno uskladiti. Potrebna je še dokončna ureditev kanjona (sprehajalne poti, varovalne ograje, stopnišča itd.) in preučitev možnosti ureditve naravnega kopališča ter ponudbe ribolova. Povezava na produkte teme Pogledi. Nadgradnja dosedanjega turističnega produkta ROVI (Vinska pot v Rovih pod Kranjem) z vinsko kletjo, v kateri bi vinarji starali vina, hkrati pa bi potekala tudi prodaja in degustacija. V želji po vzpostavitvi Kranja kot izhodišča za aktivnosti v naravi, bi bila smiselna vzpostavitev posebnega Outdoor centra, kjer bi bila možnost izposoje različne opreme (za ribolov, lov, čolnarjenje na Mavčiškem jezeru, krpljanje, pohodništvo, plezanje itd.), nakupa opreme in vodnikov, najem vodnika ter ponudba raznovrstnih izletov v okolici Kranja in po Gorenjskem. Namen projekta je vzpostaviti sprehajalne in pohodniške poti med mestom in podeželjem, širitev tematskih poti in razvoj novih vsebin, ki bi spodbujale aktivnosti v naravi in promocijo produktov podeželja. 1 2 2 1 Slika 21: Predvidena hierarhija turističnih produktov pod temami POGLEDI, LJUDJE, NARAVA Vir: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020. 81 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Predvidenim produktom bi bilo smiselno dodati še produkt Verovanje – nekoč in danes, saj se na območju današnje občine Kranj nahajajo nekateri romarsko in zgodovinsko pomembni verski objekti. Najpomembnejši je zagotovo nekdanja velika božja pot na Sv. Joštu. Prva cerkev je bila na mestu današnje cerkve gotovo sezidana že v 15. stoletju (o tem nam pričajo gotski ostanki prezbiterija za današnjim oltarjem), v imeniku ljubljanske škofije pa se omenja v času okrog leta 1600. Kmalu je postala priljubljena romarska točka za ljudi iz celotne Gorenjske. Številni so bili prepričani, da morajo tekom življenje vsaj enkrat poromati na Sv. Jošta, drugače bodo morali romanje opraviti po smrti za pokoro. Kot romarska pot je najbolj slovela od 1730 do 1770 – po nekaterih podatkih naj bi se takrat na Joštu letno opravilo 2000 maš in obhajalo okoli 50.000 ljudi. Če vemo, da so ljudje obhajilo prejemali veliko redkeje kot danes, nam ta podatek lahko priča o ogromni obiskanosti te božje poti. Poleg cerkve je stalo župnišče, kjer je bivalo več duhovnikov, istočasno pa je bil v njem tudi romarski dom. V 18. stoletju je duhovnik Simon Vačavnik dobil od papeža dovoljenje, da lahko pri cerkvi postavi svete stopnice, ki so danes pravi pozabljeni biser, saj jih je v Sloveniji zelo malo. Na Joštu sta nekaj časa službovala tudi Fran Saleški Finžgar in Janez Evangelist Krek. Božja pot je bila množično obiskana vse do druge svetovne vojne, ko je bilo župnišče minirano in požgano, danes pa je na žalost skoraj pozabljena.217 Slika 22: Romarska božja pot na Sv. Joštu nad Kranjem Vir: Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra. Druga pomembna božja pot pa je bila cerkev Marijinega vnebovzetja na Primskovem. Prva cerkev je bila tukaj postavljena že leta 1403 in je kmalu postala znana kot slavna Marijina božja pot – v cerkvi hranijo star Marijin kip, ki so ga naredili umetniki med letoma 1460 in 1470. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1729, ko so na novo pozidali cerkveno ladjo in temeljito predelali zvonik. Tudi ta božja pot je zaradi razvoja drugih božjih poti (Brezij itd.) začela počasi 217 Andreja Valič Zupan, Sv. Jošt nad Kranjem – gora romarjev, Kranj 2007, str. 8–19. 82 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb izgubljati na pomenu. Ker je danes to župnijska cerkev župnije Kranj – Primskovo, je vseeno še zelo dobro obiskana.218 V kranjski občini so še številne druge cerkve in kapelice, ki so z zgodovinskega in umetniškega vidika zelo pomembne, a jih na tem mestu ne bomo posebej omenjali. Čez občino tečejo tudi deli treh zelo znanih evropskih romarskih poti – Jakobova, Martinova in Emina romarska pot, a jih žal Zavod za turizem in občina še ne prepoznata kot nov, zanimiv in pomemben turističen produkt. Vsekakor bi si tudi tradicija romanj in verski objekti na območju današnje občine Kranj zaslužili večjo vključitev v turistično ponudbo. 218 Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, dostopno URL: http://www.kam.si/romarske_cerkve/primskovo_pri_kranju.html (Pridobljeno 25. 11. 2014). 83 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 6 SKLEP Ob koncu sledi ugotovitev, da je tako kranjsko gospodarstvo kot tudi življenje lokalnega prebivalstva od konca 19. stoletja pa vse do danes neločljivo povezano s turizmom. Številne pobude za olepšavo mesta, gradnjo nove infrastrukture in pripravo najrazličnejših dogodkov so bile v veliki meri podane prav s strani turističnih zanesenjakov, ki so se zavedali, da v Kranju turistični potencial sicer obstaja, a ga je potrebno šele dobro izkoristiti. V povezavi s tem se je na območju današnje občine Kranj začela graditi bivalno pomembna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, elektrika), prizadevali so si za izboljšanje obstoječih in izgradnjo novih prometnih povezav (železnica, ceste, avtoceste), spreminjala se je urbanistična zasnova mesta, gradili so se pomembni objekti itd. Vsi ti posegi so bistveno vplivali na konstantno povečevanje obiska turistov, istočasno pa so še bolj koristili lokalnemu prebivalstvu pri njihovem vsakodnevnem življenju. Povečevanje števila turistov se je kazalo v krepitvi lokalnega gospodarstva, kar se je pokazalo za zelo pomembno še posebej po osamosvojitvi, ko se je začela prej pomembna vloga industrije v občini Kranj vidno zmanjševati in ko so jo na področju storitev začele prehitevati nekatere manjše okoliške občine. Čeprav so nekateri dogodki – dve svetovni vojni, osamosvojitev itd. – in turizmu nenaklonjene politične odločitve v danem trenutku res delno zavrle nadaljnji turistični razvoj, pa ga nikoli niso mogle zares uničiti. Vedno so se našli ljudje, ki so imeli željo in zanos za nadaljnji razvoj. Tako je bil turizem skozi večino preučevanega obdobja eden izmed precej pomembnih nosilcev vsesplošnega razvoja, nikakor pa ni bil najpomembnejši. Kljub temu se zdi, da opisan pomen turizma danes ne napreduje. Podatki nam sicer kažejo, da je v celoti gledano današnje stanje turizma v občini Kranj solidno (na to kažejo pozitivni trend prihodov in nočitev turistov, bogata in raznolika turistična ponudba itd.), vendar kljub temu turizem še vedno ni ena izmed ključnih dejavnosti v občinskem gospodarstvu in s tem posledično dovolj veliko gonilo za vsesplošni napredek. Glede na velikost občine in število prebivalcev enostavno prinaša premalo dodane vrednosti za lokalno prebivalstvo – tako v finančnem kot bivanjskem smislu. Ob tem se pojavi vprašanje, kaj je potrebno storiti, da se bo opisano stanje izboljšalo? Čeprav je večina turistično pomembne infrastrukture že zgrajene in je turistična ponudba že na voljo, pa v današnjem svetu to preprosto ni dovolj. Ker si moderni turist bolj kot kaj drugega želi celovitega doživetja okolja, v katerega pride, je potrebno v občini pripraviti inovativnejše pristope, s katerimi bi vso turistično ponudbo, ki je že na voljo, povezali v celoto. Obenem pa je potrebno poiskati še dodatne, turistično zanimive ideje in jih nato uspešno realizirati. V ta namen je bila v lanskem letu pripravljena Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020. Ob tem je potrebno dodati, da strategija sama po sebi še ne prinaša nikakršnega uspeha. Potrebno je, da se vsi turistični deležniki začno zavedati, da je uspeh odvisen le od njihovih skupnih prizadevanj za dosego v strategiji predvidenih ciljev in usmeritev. Le tako bo kranjski turizem lahko napredoval in se dovolj hitro prilagajal vsem izzivom sodobnega sveta ter zahtevam potencialnih gostov – od tega sta navsezadnje odvisna tudi zaslužek in blaginja prebivalstva. 84 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 7 SUMMARY To conclude, it is clear that from the end of the 19th century up to the present day, both, its local population and the economy of Kranj have largely depended on tourism. There were tourism-development enthusiasts who knew that Kranj could have been a renowned tourist destination but had not fulfilled its true potential yet. Thus, numerous initiatives for making the area look more attractive were proposed, new infrastructure was built, and many social events were organised with the purpose of making Kranj fulfil its true potential. In connection to all that, there were efforts made to improve the already existing transport network (railways, roads, highways) and also to provide new services, the residences were supplied with substantial new systems (such as plumbing, sewage, and electricity), the urban structure of the town kept changing, and important facilities were built. All of these developments were highly beneficial for the local people, and had also contributed greatly to the constantly growing numbers of tourists. Those increasing numbers of tourists led to the strengthening of the local economy which proved extremely important, especially after Slovenia gained its independence, considering that at the time industry that used to be very important in the municipality of Kranj began losing its significance, and that smaller neighbouring municipalities started to take the leading role in the delivery of services. Despite the fact that that was the era of major historic events (such as the two world wars and the independence of Slovenia) and political decisions that hindered further tourism development, its progress was not blocked entirely. Moreover, since there were always people who longed for further progress and were full of enthusiasm, tourism kept playing an important role in the overall development (although it was not the only factor that contributed to it). Tourism still does not play the major role in the present day economy of the municipality, and is still not the driving force of the global development. Nevertheless, the data shows that regarding the whole picture, its situation is solid (there has been a positive trend in the tourist arrivals and stays, the tourist offers are attractive and diverse). Still, considering the size of the municipality and the number of its population, tourism is simply not prosperous enough for the local people. This brings up the question about what is to be done in order to improve the current situation. Although the majority of the tourism-important infrastructure has already been built, and although tourist attractions are already there, the available offer does not satisfy the needs of the today’s demanding world. A today’s tourist wishes and expects to experience a destination to its fullest. Therefore it is essential for the municipality to develop innovative and fresh approaches, and to form an attractive whole out of all the offers that are already available. It also needs to come up with new and tourist-exciting ideas, and finally, it has to put these amazing ideas successfully into practice. With this purpose, the Strategy of the tourism development in the City Municipality of Kranj 2014-2020 was proposed last year, but it has to be acknowledged that the strategy alone does not bring any success. It is necessary that all of the responsible for tourism in the area begin to understand that if they want to achieve the objectives of the strategy, they will have to work together and strive for common goals. This is the only method that will make tourism develop fast enough and in such a way that it will be adjustable and able to meet challenges and demands of the potential tourists. In the end, tourism is what the future profit and prosperity depend upon. 85 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb 8 LITERATURA IN VIRI LITERATURA Dejan Cigale, Značilnosti turizma na Gorenjskem, v: Gorenjska v obdobju glokalizacije, ur. Boštjan Rogelj et al., Bled 2013. Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, Kranj 2008. Enciklopedija Slovenije, 3. zv., Ljubljana 1989. Olga Janša Zorn, Zgodovina turizma na Slovenskem, v: Turistični vestnik: strokovni časopis za turizem in gostinstvo, let. 16, št. 1, Ljubljana 1968. Olga Janša Zorn, Društva, povezana z razvojem turizma na Slovenskem, do prve svetovne vojne, v: Vojetov zbornik, ur. Sašo Jerše, Ljubljana 2006. Matjaž Jeršič, Turistična geografija, Ljubljana 1985. Igor Kavčič, Gorenjski glas, v: Gorenjska: 1900–2000: knjiga gorenjske samozavesti, ur. Jože Dežman, Kranj 1999. Sabina Konc, Razvoj turizma in gostinstva v Kranju od 1750 do 1914, diplomsko delo, Ljubljana 1995. Janez Kopač, Turistični utrip Kranja med prvo in drugo svetovno vojno, v: Kranjski zbornik 1995, ur. Milan Sagadin et al., Kranj 1995. Janez Kopač, Uprava in samouprava, v: Gorenjska 1900–2000, Letopis Gorenjskega glasa in Gorenjskega muzeja, ur. Jože Dežman, Kranj 1999. Mojca Koprivnikar Šušteršič, Turistična politika in analiza slovenskega turizma v obdobju 1995-2001, Ljubljana 2002. Janez Kos, Elektrifikacija kranjskega območja (1892–1940), v: Kranjski zbornik 1970, ur. Franc Puhar et al., Kranj 1970. Josip Lapajne, Znamenito gorenjsko zdravilišče Golnik, v: Gorenjska: letoviška, industrijska, trgovska, obrtna, ur. Karol Mohorič, Novo mesto 1931. Katja Mulič, Ekonometrična analiza in napovedovanje turističnega povpraševanja, usmerjenega v Slovenijo, magistrsko delo, Ljubljana 2006. Predstavitev dejavnosti Zavoda za turizem Kranj, gradivo za člane mestnega sveta, Kranj 2009. Božo Repe, Turizma ni mogoče zavreti, čeprav bi ga prepovedali z zakonom, v: Razvoj turizma v Sloveniji, ur. Franc Rozman, Žarko Lazarević, Bled 1996. Andrejka Slavec, Geografija Kranja, doktorska disertacija, Ljubljana 1997. Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014–2020, Kranj 2014. Karen Julie Thompson, Urban transport networks and overseas visitors: analysis of the factors affecting usage and the implications for destination management, Salford, Manchester 2003. Andreja Valič Zupan, Sv. Jošt nad Kranjem – gora romarjev, Kranj 2007. Ana Volčjak, Analiza podjetja Gorenjski glas, diplomsko delo, Ljubljana 2007. 86 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Danijela Zorko, Uvod v turizem, Ljubljana 1999. Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939. Jože Žontar, Občine na kranjskem območju do leta 1941, v: Kranjski zbornik 1990, ur. Jakob Vehovec et al., Kranj 1990. 130 let turističnega društva Kranj, ur. Irena B. Vencelj et al., Kranj 2005. VIRI Časopisi Gorenjec, 1900–1941. Gorenjski glas, 1948–1952. Glas Gorenjske, 1953–1960. Glas, 1960–1984. Gorenjski glas, 1985 – . Kranjčanka, 1998 – . Arhivsko gradivo Dopis Mestnega županstva občine Kranj, 9. 6. 1928, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158. Dopisi med družbo Carl Flemming und C. T. Wiskott in Občino Kranj, 3. 11. 1928–2. 4. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158. Skica Kranja iz leta 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2158. Navodila sreskega poglavarstva občinam, 30. 4. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267. Dopis Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva Občini Kranj, 16. 9. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267. Dopis gostilničarske zadruge Mestnemu županstvu, 24. 10. 1929, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2267. Dopis Mestnega županstva Kranj banu, 26. 2. 1930, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2289. Poročilo Mestnega županstva Zvezi za tujski promet v Sloveniji, 6. 2. 1932, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2561. Dopis bana sreskemu načelniku o Tujsko-prometnem društvu, 23. 9.1932, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2561. Dopis občine Kranj o turističnem odboru, 2. 10. 1937, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 4162. SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 2289, 2552, 2561, 2696, 2827, 3018, 3105, 3369, 3500, 3638, 3792. Vprašalna pola za turistične kraje, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 4162. 87 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Statistični viri Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija 2013 - končni podatki, SURS, dostopno URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=6196 (Pridobljeno 28. 6. 2014). Statistični letopis okrajnega ljudskega odbora Kranj, Kranj 1961. Statistični letopisi 1963–2003. Statistični urad Republike Slovenije. Svetovni dan turizma 2013, SURS, dostopno URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5765 (Pridobljeno 28. 6. 2014). Spletne strani Hiša Layer, dostopno URL: http://lytee.tourismkranj.si/si/ogledi/kulturne_znamenitosti/hisa_layer.htm (Pridobljeno 29. 10. 2014). Kranj, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/ (Pridobljeno 2. 11. 2014). Kranjsko obzidje z obrambnimi stolpi, dostopno URL: http://www.tourismkranj.si/sl/ogledi/kulturne-znamenitosti/kranjsko-mestno-obzidje (Pridobljeno 28. 10. 2014). Kultura, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/kultura/galerije (Pridobljeno 30. 11. 2014). Mestna hiša, dostopno URL: http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=49 (Pridobljeno 28. 10. 2014). Mestna občina Kranj, dostopno URL: http://www.kranj.si/ (Pridobljeno 15. 7. 2014). Plečnikove arkade in vodnjak, dostopno URL: http://lytee.tourismkranj.si/si/ogledi/kulturne_znamenitosti/plecnikove_arkade_in_vodnjak.htm (Pridobljeno 29. 10. 2014). Po 13 letih čakanja, dostopno URL: http://www.dnevnik.si/clanek/9364 (Pridobljeno 15. 10. 2014). Prešernova hiša, dostopno URL: http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=53 (Pridobljeno 28. 10. 2014). SK Triglav skozi čas, dostopno URL: http://sk-triglav.si/index.php?page=zgodovina (Pridobljeno 15. 10. 2014). Stare razglednice Kranja in okolice, Kamra, dostopno URL: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=808 (Pridobljeno 20. 11. 2014). Tradicionalne prireditve, dostopno URL: http://www.tourismkranj.si/sl/prireditve/tradicionalne-prireditve (Pridobljeno 1. 11. 2014). Tradicionalne športne prireditve v Kranju, dostopno URL: http://www.zsportkranj.si/ZSPORT_SI,,sport_v_kranju/tradicionalne_sportne_prireditve_v_kranju (Pridobljeno 30. 10. 2014). 88 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Turistična društva, dostopno URL: http://www.tourism-kranj.si/sl/o-kranju/osnovneinformacije/turisticna-drustva (Pridobljeno 2. 11. 2014). Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, dostopno URL: http://www.kam.si/romarske_cerkve/primskovo_pri_kranju.html (Pridobljeno 25. 11. 2014). Ostali viri Fototeka gorenjskega muzeja. Franz Gärtner, Vodnik po Gorenjskem, Kranj 1904. Geodetski uprava Republike Slovenije. Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske. 89 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Seznam slik, grafikonov, preglednic in kart Slika 1: Risba Kranja v Slavi vojvodine Kranjske ....................................................................... 16 Slika 2: Oglas hotela Nova pošta v časopisu Gorenjec ............................................................. 21 Slika 3: Razglednica iz Kranja (odposlana 17. decembra 1912) ............................................... 21 Slika 4: Objekti na Šmarjetni gori okoli leta 1920 .................................................................... 25 Slika 5: Skica Kranja, ki je bila poslana v Berlin ........................................................................ 28 Slika 6: Načrt športnega kopališča v Kranju ............................................................................. 32 Slika 7: Dvor Brdo ..................................................................................................................... 34 Slika 8: Smučarski dom na Sv. Joštu …………………. .......................................................................... 36 Slika 9: Smučišče na Sv. Joštu …………………............................................................................... 36 Slika 10: Letni kino v Straheči dolini …………. ................................................................................... 37 Slika 11: Hipodrom …………………………… .................................................................................... 37 Slika 12: Speedway dirke v Stražišču ........................................................................................ 40 Slika 13: Športni stadion Staneta Mlakarja .............................................................................. 43 Slika 14: Hotel Creina ………………………………………………………………………………………………………….45 Slika 15: Dom na Šmarjetni gori ............................................................................................... 45 Slika 16: Nova obvoznica mimo Savskega otoka ………………………………………………………………….47 Slika 17: Skakalnica na Gorenji Savi.......................................................................................... 47 Slika 18: Skakalni center na Gorenji Savi .................................................................................. 53 Slika 19: Shematski prikaz zgodbarjenja v občini Kranj............................................................ 78 Slika 20: Shematski prikaz zastavljenih ciljev in ukrepov ......................................................... 79 Slika 21: Predvidena hierarhija turističnih produktov pod temami POGLEDI, LJUDJE, NARAVA .................................................................................................................................................. 81 Slika 22: Romarska božja pot na Sv. Joštu nad Kranjem .......................................................... 82 Grafikon 1: Gibanje števila turistov v Kranju za nekatera izbrana leta .................................... 26 Grafikon 2: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1930–1940 .................................... 33 Grafikon 3: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1954–1962 .................................... 41 Grafikon 4: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1955–1960 .................. 41 Grafikon 5: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1962–1972 .................................... 47 Grafikon 6: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1963–1972 .................. 48 Grafikon 7: Grafikon gibanja števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1972–1980 ...................... 50 Grafikon 8: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1972–1980 .................. 51 Grafikon 9: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1980–1991 .................................... 55 Grafikon 10: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1980–1991 ................ 56 Grafikon 11: Gibanje števila turistov v Kranju (kraj) v letih 1992–2002 .................................. 60 Grafikon 12: Gibanje števila prenočitev turistov v Kranju (kraj) v letih 1992–2002 ................ 60 Grafikon 13: Skupno število ležišč v občini Kranj za leta 2003–2013 ...................................... 69 90 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Grafikon 14: Gibanje števila prihodov domačih in tujih turistov v občini Kranj v letih 2003– 2013 .......................................................................................................................................... 71 Grafikon 15: Gibanje števila prenočitev domačih in tujih turistov v občini Kranj v letih 2003– 2013 .......................................................................................................................................... 71 Preglednica 1: Število vseh prihodov turistov v občini Kranj po mesecih v letih 2004 in 2013 .................................................................................................................................................. 72 Preglednica 2: Prihodi v občini Kranj glede na državno pripadnost, v letu 2003 in 2013 ....... 73 Preglednica 3: Podatki o obisku informativnih točk, ključnih turističnih znamenitosti in izbranih tradicionalnih dogodkov............................................................................................. 74 Preglednica 4: SWOT analiza turizma v občini Kranj ................................................................ 76 Preglednica 5: Pregled turističnih produktov pod temami POGLEDI, LJUDJE, NARAVA .......... 80 Karta 1: Meje Mestne občine Kranj.......................................................................................... 14 Karta 2: Indeks prihodov vseh turistov v občinah Gorenjske statistične regije (2013/2003) .. 74 Seznam prilog Karta 3: Turistična ponudba v občini Kranj Karta 4: Turistična ponudba v občini Kranj (center mesta) 91 Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes Marko Jereb Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je zgornje magistrsko delo v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi ter veljavno zakonodajo. Ljubljana, januar 2015 Marko Jereb 92 ZALOG Turistična ponudba v občini Kranj GOLNIK POVLJE 35 ! SREDNJA VAS - GORIČE BABNI VRT TRSTENIK GORIČE PANGRŠICA ČADOVLJE LETENICE ŽABLJE TATINEC TENETIŠE SRAKOVLJE SUHA PRI PREDOSLJAH MLAKA PRI KRANJU !3 !2 BOBOVEK 4 PREDOSLJE 20 ! 24 ! 33 ! ! KOKRICA OREHOVLJE ILOVKA 32 ! 34 ! SPODNJA BESNICA BRITOF ZGORNJA BESNICA ZABUKOVJE RAKOVICA SVETI JOŠT NAD KRANJEM 40 ! PŠEVO KRANJ 37 ! 38 ! JAVORNIK STRAŽIŠČE ČEPULJE HRASTJE ZGORNJE BITNJE LAVTARSKI VRH 39 ! PLANICA 27 ! SREDNJE BITNJE ŠUTNA SPODNJE BITNJE BREG OB SAVI JAMA ŽABNICA !5 PRAŠE MEJA MAVČIČE 0 0,5 1 km 36 ! Vir: GURS, 2014 PODREČA Avtor: Marko Jereb Ljubljana, Oddelek za geografijo, FF, 2014 Turistična ponudba v občini Kranj (center mesta) 18 31 ! ! 28 ! 41 ! 25 ! 16 ! 22 ! 23 ! 19 ! KRANJ 26 ! 12 ! 30 ! 13 7 14 10 !! ! !! 11 !6 21 ! !1 !9 15 ! 17 ! !8 29 ! 0 0,25 0,5 km Vir: GURS, 2014 Avtor: Marko Jereb Ljubljana, Oddelek za geografijo, FF, 2014