Zaradi praštevil imamo danes milijardno industrijo
Transcription
Zaradi praštevil imamo danes milijardno industrijo
Teden Univerze Najodmevnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2015 »Zaradi praštevil imamo danes milijardno industrijo.« Ljubljana, 30. novembra 2015 – Tradicionalni Teden Univerze v Ljubljani se je začel s predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2015. Dogodek je poudaril usmerjenost Univerze v raziskovanje in izpostavil tiste raziskovalce, ki so dosegli še posebej vidne rezultate. Dan, ki smo ga namenili raziskavam v znanosti, se je zaključil z okroglo mizo. Razprave na temo vlaganja v raziskave so se udeležili predstavniki države, visokega šolstva in gospodarstva, rezultate raziskave na obravnavano temo v Združenem kraljestvu je predstavila izvršna direktorica univerz Združenega kraljestva Nicola Dandridge. »Ustvarjanje znanja Univerzo v Ljubljani vzpostavlja kot raziskovalno univerzo in je hkrati podlaga izobraževanju ter drugim oblikam prenosa znanja v uporabo. Zato je tudi raziskovanje treba skrbno načrtovati, spodbujati in promovirati. Ponosni smo na to, da v zakladnico znanja prispevamo skoraj polovico znanstvenih objav v Sloveniji,« je ob tej priložnosti povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik. Ob tem je poudaril, da razvojno znanje praviloma izhaja iz rezultatov temeljnega raziskovanja in vnaprej neobremenjene raziskovalne radovednosti raziskovalcev, ki ju morata s posebno pozornostjo gojiti tako država kot univerza. »Praštevila, ki so primer temeljnega raziskovanja, so skrajno abstraktna. Na prvi pogled ne prinašajo nobene uporabne vrednosti. A danes omogočajo kodiranje. Gre za milijardno industrijo,« je jasno povedal prorektor Univerze v Ljubljani za znanstveno raziskovalno delo prof. dr. Martin Čopič. Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani je med več kot štiridesetimi predlogi za najodmevnejše raziskovalne dosežke v letu 2015 izbrala deset takih, s katerimi se Univerza v Ljubljani uvršča v vrh svetovne znanosti. Pri izboru teh dosežkov je upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe. Osrednji govorec dogodka in avtor enega izmed lanskoletnih najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani prof. dr. Tomaž Zwitter je izpostavil, da raziskovalci Univerze v Ljubljani sodelujejo z vodilnimi ustanovami po vsem svetu. »Dejstvo, da brez aktivnega raziskovanja ni kakovostnega univerzitetnega izobraževanja, je postalo samoumevno. Z leti opažam, da se na Univerzi v Ljubljani bistveno izboljšuje tudi odnos med učitelji in študenti. Lepo je slišati naše študente, ki se vračajo z izmenjav na najuglednejših evropskih univerzah in povedo, da ne opažajo bistvenih razlik,« je povedal. Pred začetkom razprave na okrogli mizi »Zakaj vlagati v raziskave?« se je prisotnim na dogodku prek svetovnega omrežja pridružila izvršna direktorica univerz Združenega kraljestva Nicola Dandridge. Predstavila je ključne rezultate raziskave o vplivu univerz v Zduženem kraljestvu na njihovo gospodarstvo, družbo in posameznike (*‘The Impact of Universities on the UK economy’ in ‘Why Invest in Universities’). Raziskava je med drugim pokazala, koliko univerze neposredno prispevajo lokalnemu gospodarstvu. »En evro, ki ga država da univerzi, se v gospodarstvo vrne v obliki skoraj trikratnika,« je razkrila Nicola Dandridge. Tudi ona je poudarila, da je univerze treba podpirati, saj predstavljajo prihodnost vsake države. »Visokošolski sektor je resen ekonomski igralec. Spada med tiste, ki največ prispevajo k ekonomski rasti države, poleg na primer farmacevtske industrije.« Izpostavila je tudi podatke na področju zaposlovanja. »Univerze Združenega kraljestva so v letu 2011 zaposlile 378.250 ljudi. To je več kot odstotek vseh zaposlitev Združenega kraljestva v tem letu. Sicer pa vsakih sto polnih zaposlitev na univerzah generira 117 polnih zaposlitev v gospodarstvu in drugje.« Tudi sogovorniki okrogle mize so potrdili potrebno podporo družbi prek podpore univerzam. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je povedala, da se tega zavedajo tudi na vladni ravni. »Trend podpore znanosti in raziskovanju se je letos obrnil navzgor. Upajmo, da se bo tako tudi nadaljevalo,« je še povedala ministrica. Direktor ARRS prof. dr. prof. dr. József Györkös je izpostavil strategijo pametne specializacije: »Tudi zdaj, ko potekajo razprave o projektih pametne specializacije, mora ARRS obdržati spodbujanje tistih področij in raziskav, ki v projekte pametne specializacije ne bodo vpeti.« Prof. dr. Dragan Mihailović z Inštituta Jožef Stefan in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je poudaril merjenje učinkov vlaganj v znanost in raziskave: »Če ne znamo izmeriti učinkov raziskav, ne moremo krojiti pametne politike na tem področju,« je prepričan. Ob tem je predstavnik gospodarstva, izvršni direktor razvoja podjetja Kolektor Group Marjan Drmota, povedal, da si gospodarstvo želi več usmerjenih raziskav, direktor podjetja RLS merilne tehnike Janez Novak pa je poudaril pomembnost vlaganja v raziskave z ustrezno davčno politiko. Prorektor Univerze v Ljubljani za področje znanstveno raziskovalnega dela prof. dr. Martin Čopič je sklepne misli povzel z besedami: »Slovenci, ki imajo ključna ali če želite pomembna delovna mesta, tako doma kot v svetu, so univerzitetno izobraženi. Univerze so temelj razvoja vsake države in temelj oblikovanja elit z znanjem.« * Več informacij o raziskavah The Impact of Universities on the UK economy in Why Invest in Universities: Gareth Morgan, [email protected] __________________________________________________________________________ Seznam desetih najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2015: 1. Tetraciklinski antibiotik nove generacije učinkovit proti večkratno odpornim bakterijam Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani AVTORJI: Urška Lešnik, Tadeja Lukežič, Ajda Podgoršek, Jaka Horvat, Tomaž Polak,Martin Šala, Branko Jenko, Kirsten Harmrolfs, Alain Ocampo-Sosa, Luis Martinez-Martinez, Paul R. Herron, Štefan Fujs, Gregor Kosec, Iain S. Hunter, Rolf Müller , Hrvoje Petković 2. Vrnitev velikih zveri v sodobno, gosto poseljeno Evropo Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani AVTORJI: Klemen Jerina, Ivan Kos, Miha Krofel, Aleksandra Majić Srbinšek, Hubert Potočnik, Tomaž Skrbinšek 3. Bibliometrične metode v managementu in organizaciji Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani AVTORJI: Ivan Župič, Tomaž Čater 4. Enostavna in učinkovita priprava čistega vodikovega trioksida (HOOH) Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani AVTORJI: Gregor Strle, Janez Cerkovnik 5. Stabilnost raztopin globularnih proteinov Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani AVTORJI: Miha Kastelic, Yurij V. Kalyuzhnyi, Barbara Hribar Lee, Ken A. Dill, Vojko Vlachy 6. Svetlobni nadzor nad topološkim nabojem v nematskih tekočih kristalih Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani AVTORJI: Maryam Nikkhou, Miha Škarabot, Simon Čopar, Miha Ravnik, Slobodan Žumer, Igor Muševič 7. Podatkovno rudarjenje z zlivanjem mnogoterih podatkovnih virov Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani AVTORJI: Marinka Žitnik, Blaž Zupan 8. Kalorične tehnologije toplotnih črpalk in hladilnikov prihodnosti Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani AVTORJI: Andrej Kitanovski, Jaka Tušek, Urban Tomc, Uroš Plaznik, Marko Ožbolt, Blaž Jelenc, Alojz Poredoš 9. Časovna in prostorska genetska analiza virusa Ebola med epidemijo v zahodni Afriki Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani AVTORJI: Tatjana Avšič Županc, Miša Korva 10. Učinkovit program populacijskega presejalnega testiranja otrok za povišan holesterol Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani AVTORJI: Gašper Klančar, Urh Grošelj, Jernej Kovač, Nevenka Bratanič, Nataša Bratina, Katarina Trebušak Podkrajšek, Tadej Battelino ___________________________________________________________________________ Predstavitev najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2015 si oglejte v dokumentu v priponki. ___________________________________________________________________________ Vljudno vabljeni na Slavnostno sejo senata, ki bo jutri, v torek, 1. decembra, ob 11. uri, v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Na svečanem dogodku bomo podelili najvišja priznanja; nazive častni doktor in častni senator, plakete »Pro universitate labacensi«, Zlate plakete in svečane listine mladim visokošolskim učiteljem. Prosimo vas, da svoj prihod načrtujete vsaj pet minut pred začetkom dogodka, saj po začetku dogodka vstop v dvorano ne bo več možen.