68. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
F: +386 1 251 23 12
E: [email protected]
www.ukom.gov.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 23. december 2015
68. redna seja Vlade RS
Vlada določila besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem planu zdravstvenega
varstva 2016–2025
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem planu
zdravstvenega varstva 2016–2025 in ga bo poslala v obravnavo Državnemu zboru RS.
Z Resolucijo nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 "Skupaj za družbo
zdravja" (Resolucija) izpolnjujemo zavezo o sprejetju nacionalnega plana zdravstvenega
varstva, ki vključuje strategijo razvoja zdravstvenega varstva z namenom, vizijo in
poslanstvom, načeli, cilji, prednostnimi razvojnimi področji, skratka ključnimi elementi
strateškega načrtovanja. V skladu z zakonom so v dokumentu predstavljene podlage za razvoj
zdravstvenih dejavnosti na posameznih ravneh, vključno z izobraževanjem in
izpopolnjevanjem kadrov, opredeljene prednostne naloge (aktivnosti in ukrepi), ki se načrtujejo
za predvideno obdobje, in podlage za razvoj sistema zdravstvenega zavarovanja.
V dokumentu so prepoznane specifične potrebe in možnosti zdravstvenega varstva ranljivih
skupin prebivalstva, ki že dolgo niso več skoncentrirane na posameznih območjih, ampak jih
najdemo v ruralnih in v urbanih okoljih, med mladimi in starejšimi ter tam, kjer je večja
brezposelnost. Na neenakosti v zdravju ob drugih determinantah zdravja (ekonomsko-socialni
status, izobrazba, etnična pripadnost, kultura, okolje) pomembno vpliva tudi sistem
zdravstvenega varstva (dostopnost do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni,
zdravljenja in rehabilitacije).
Resolucija je dokument, s katerim naslavljamo ključne probleme zdravja in sistema
zdravstvenega varstva v Sloveniji in postavljamo temelje za zdravje v vseh politikah.
Predstavlja podlago za razvoj zdravstva v Sloveniji v naslednjih desetih letih ter za pripravo in
sprejetje ustreznih predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti
ter ohranja vizijo kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva. V središče postavlja
uporabnika in izvajalca ter si v predvidenih ukrepih prizadeva za:
• krepitev in varovanje zdravja ter preprečevanje bolezni;
• optimizacijo zdravstvene oskrbe;
• povečanje uspešnosti sistema zdravstvenega varstva;
• pravično, solidarno in vzdržno financiranje zdravstvenega varstva.
Z vlaganji v zdravje in zdravstvo naj bi v prihodnje tudi bolj učinkovito prispevali k trajnostnemu
razvoju Slovenije.
Vir: MZ
Vlada o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o
ljudski iniciativi
Vlada RS je na današnji seji potrdila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) in ga posreduje v Državni zbor RS.
Novela ZRLI sledi spremembam ustave iz leta 2013. Nova ustavna ureditev zakonodajnega
referenduma je posegla v tri sestavine referendumske ureditve, to je v referendumsko iniciativo
(zmanjšanje števila predlagateljev referenduma), predmet referendumskega odločanja
(določitev omejitev in prepovedi referenduma) in dvig praga legitimnosti na referendumu
sprejete odločitve. Po novem lahko zakonodajni referendum zahtevajo samo volivci, to je
najmanj štirideset tisoč volivcev, referendum ni več dopustno razpisati za nekatere posebej
določene zakone, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve (za zavrnitev
zakona je potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev). Poleg tega je bil namesto
potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Vse te spremembe 90.
člena ustave zahtevajo ustrezne spremembe in dopolnitve zakona oziroma njihovo razčlenitev
in natančnejšo ureditev v ZRLI.
Predlog novele ZRLI v dveh členih (spremenjeni 21. in novi 21.a člen) ureja postopek
odločanja državnega zbora v primeru, ko referenduma ni dopustno razpisati. Državni zbor bo
po novem sprejel ugotovitveni sklep, da referenduma ni dopustno razpisati v roku štirinajstih
dni po vložitvi popolne pobude (še pred postopkom zbiranja 40.000 podpisov za podporo
zahtevi). Predlagatelj referenduma bo imel možnost, da v roku petnajstih dni od objave sklepa
v Uradnem listu Republike Slovenije poda zahtevo za ustavnosodno presojo sklepa državnega
zbora. Ustavno sodišče bo o zahtevi odločilo v roku tridesetih dni. Razglasitev zakona bo
možna šele po sprejeti odločitvi ustavnega sodišča oziroma bo, če bo tako odločilo ustavno
sodišče, predsednik državnega zbora določil rok za zbiranje podpisov za podporo zahtevi.
Za zakone iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave (nujni ukrepi – obramba, varnost,
odprava posledic naravnih nesreč) je predviden drugačen postopek in sicer 21.a člen določa,
da bodo tovrstni zakoni uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta državnega
sveta (lahko tudi v parih dneh). Če bo ugotovljena kršitev postopka (na podlagi presoje
ustavnega sodišča) bo možna razveljavitev že veljavnega zakona.
Poleg ustavnih sprememb, ki narekujejo spremembe ZRLI, vlada predlaga tudi nekatere druge
spremembe, ki izboljšujejo referendumski postopek. Predvidena je uvedba elektronskega
postopka zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma in sicer tako, da
po novem ne bo potrebno fizično zbiranje obrazcev podpore in posredovanje le teh
predlagatelju. Podpora bo po novem podpisana upravnim organom in zavedena v elektronski
obliki, predlagatelj referenduma pa bo od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, pridobil
potrdilo o skupnem številu danih podpor. Predlog zakona med drugim tudi natančneje določa
postopek ugotavljanja izida referendumskega glasovanja.
Vir: MJU
Spremembe Zakona o varstvu okolja
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu okolja in ga bo posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS po rednem postopku.
Spremembe zakona so potrebne predvsem zaradi prenosa evropske direktive (2012/18/EU)
o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi. Rok za
prenos in izvedbo direktive je bil 31. 5. 2015. Evropska komisija je na Slovenijo že naslovila
uradni opomin zaradi nenotifikacije prenosa, v katerem zahteva izpolnitev obveznosti iz
direktive.
Spremembe med drugim prenašajo tudi zahteve evropske direktive (2004/35/ES) o okoljski
odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. Pri pregledu direktive je
Komisija ugotovila manjšo pomanjkljivost, ki se nanaša na način ukrepanja povzročitelja, ko
pride do okoljske škode, in je predlagala Sloveniji, da jo odpravi.
Spremembe se nanašajo tudi na časovno omejitev okoljevarstvenega dovoljenja (OVD).
Sedanji zakon določa, da OVD, izdano za obratovanje naprave ali obrata in izvajanje
dejavnosti velja deset let od dneva začetka obratovanja naprave ali obrata oz. izvajanja
dejavnosti. Posebej pa ureja postopek podaljševanja OVD. Takšna ureditev se je izkazala za
neprimerno, saj povzroča administrativno breme za ministrstvo pri izdaji dovoljenja, in
administrativno oviro za upravljavca naprave ali obrata oz. izvajalca dejavnosti, po drugi
strani pa ne prispeva k večji stopnji varstva okolja. Zaradi tega je predlagana ukinitev
časovne omejitve OVD. OVD v večini držav članic EU niso časovno omejena, izdajajo pa se
pred začetkom obratovanja naprav.
Vir: MOP
Vlada sprejela Program financiranja proračuna RS za leto 2016
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Program financiranja proračuna Republike
Slovenije za leto 2016 ter za njegovo izvedbo pooblastila Ministrstvo za finance.
Program financiranja proračuna Republike Slovenije za leto 2016 je pripravljen v skladu z 81.,
82. in 84. členom ZJF, proračunom RS za leto 2016 in 48. členom Zakona o izvrševanju
proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017. Ob upoštevanju predfinanciranja,
izvršenega v letu 2015 v višini 2.680.941.443,69 EUR, je za financiranje izvrševanja proračuna
RS za leto 2016 potrebna zadolžitev v višini 2.448.691.116,30 EUR. V skladu z 81. členom
ZJF je, poleg financiranja izvrševanja proračuna Republike Slovenije za leto 2016, dovoljeno
tudi predčasno financiranje dela potreb prihodnjega dveletnega obdobja. Največji dodatni
obseg zadolževanja, ki ga zakon dovoljuje za ta namen v letu 2016, je vsota odplačil glavnic
dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v letih 2017 in 2018. Zneska glavnic, ki
zapadeta v odplačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih, t.j. v letu 2017 in v letu 2018, sta
navedena v višini, kakršna izhaja iz evidence dolga državnega proračuna po stanju na dan 5.
12. 2015, iz česar izhaja ocenjeni največji dovoljeni obseg predfinanciranja v višini
4.385.781.884,41 EUR. Skupni ocenjeni maksimalni dovoljeni obseg zadolževanja v letu 2016,
t.j. vsota potrebnega financiranja proračuna 2016 in ocene dovoljenega obsega
predfinanciranja, ki se lahko izvrši z zadolžitvijo v 2016, tako znaša največ do
6.834.473.000,71 EUR.
Dejanski maksimalni dovoljeni obseg zadolževanja v letu 2016 pa bo vsota potrebnega
financiranja proračuna Republike Slovenija za leto 2016 in vsote glavnic dolga, ki zapadejo v
odplačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih (t.j. v letu 2017 in v letu 2018) po stanju iz
evidence dolga državnega proračuna na dan vsakokratne nove zadolžitve v letu 2016.
V program je vključena ocena višine in strukture dolga proračuna RS po izvedbi zadolževanja
v letu 2016. Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna
je predvideno zadolževanje z izdajo državnih obveznic in z izdajo zakladnih menic. V okviru
pogojev programa financiranja se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti zadolževanja,
navedeni v programu financiranja.
Vir: MF
Vlada se je seznanila s poročilom o drugem valu migracij in podprla nakup nujne
opreme za obvladovanje povečanega števila migrantov
Vlada RS se je na današnji seji seznanila s poročilom o opravljenih aktivnostih ob drugem valu
migracij na ozemlje Republike Slovenije v času od 15. oktobra 2015 od 8. decembra 2015.
Poročilo zajema pregled aktivnosti, ki so bile opravljene v tem obdobju za obvladovanje
migrantske situacije. Migracijski tokovi so se v tem času izrazito obrnili proti območju RS, ki je
postala točka prehoda za tisoče migrantov, ki so želeli nadaljevati pot proti v zahodni Evropi.
Drugi val prihoda migrantov je bil številčno zelo obsežen in zahteval aktivacijo celotnega
nacionalno varnostnega sistema, humanitarnih organizacij in obsežno mednarodno
sodelovanje. Gradivo zajema pregled do sedaj opravljenih aktivnosti in aktivnosti v teku,
povzetek stanja (številčni prikaz prihoda migrantov, pregled možnih kapacitet za sprejemne in
nastanitvene centre) ter oceno stroškov posameznih nosilcev aktivnosti. Hkrati podaja
določene nujne ukrepe, ki bi jih bilo potrebno zagotoviti za nemoteno delovanje.
Vlada RS je podprla nakup nujne opreme za pripadnike Policije, Slovenske vojske, zdravstva
ter pripadnikov Uprave RS za zaščito in reševanje, civilne zaščite in humanitarnih organizacij,
ki delujejo v podporo navedenih enot in izvajajo operativne naloge v zvezi z obvladovanjem
povečanega števila migrantov na območju RS. Potrebna sredstva za nakup nujne opreme so:
• za potrebe Policije v višini 737.453,40 EUR,
• za potrebe Uprave RS za zaščito in reševanje (delavci URSZR, Civilne zaščite in
humanitarne organizacije) v višini 507.943,80 EUR,
• za potrebe zdravstva v višini 433.300,00 EUR,
• za potrebe Slovenske vojske v višini 948.000,00 EUR.
Vlada RS se je seznanila z informacijo o stroških, ki so nastali v zvezi z izvajanjem nalog za
obvladovanje povečanega števila migrantov. Za obdobje od konca septembra do 30.
novembra 2015 znašajo skupni stroški na podlagi izdanih računov in stroškov dela
15.636.530,70 EUR (vključeni so stroški vlakovnih in avtobusnih prevozov Slovenskih železnic
do 30. oktobra 2015).
Vir: MNZ
Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav
Vlada je sprejela Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav.
Uredba v pravni red Republike Slovenije prenaša nove, strožje, mejne vrednosti emisij snovi v
zrak iz velikih kurilnih naprav. Ureja tudi načine postopnega prilagajanja, oziroma možnosti
obratovanja s starimi, manj strožjimi, mejnimi vrednostmi za določene vrste naprav, in sicer ob
določenih pogojih. Poleg tega uredba ureja tudi posebnosti povezane z izvedbo meritev emisij,
njihovo vrednotenje in poročanje državnim organom.
Z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, je bila v
slovenski pravni red prenesena evropska direktiva (2001/80/ES) o omejevanju emisij nekaterih
onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav. Omenjena direktiva je bila spremenjena in
integrirana v direktivo (2010/75/EU) o industrijskih emisijah. Zaradi uskladitve slovenskega
pravnega reda z zahtevami te prenovljene direktive in za njen popolni prenos je bilo treba
spremeniti in dopolniti nacionalno uredbo.
Z direktivama 2001/80/ES in 2010/75/EU želi EU doseči izpolnjevanje ciljev »Tematske
strategije o onesnaževanju zraka«, zlasti nadaljnje zmanjševanje emisij žveplovega dioksida
(SO2), dušikovih oksidov (NOx), prahu, ogljikovih oksidov in težkih kovin, zaradi preprečevanja
preseganj standardov kakovosti zunanjega zraka in posledično učinkovitega varstva ljudi pred
znanimi tveganji za zdravje zaradi onesnaženosti zraka. Poleg zdravja ljudi je cilj direktiv in
omenjene strategije tudi varstvo okolja – predvsem omejevanje onesnaženja zraka na velike
razdalje in zmanjšanje zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona, emisij težkih kovin,
vezanih na delce – v skladu z Göteborškim protokolom in Protokolom o težkih kovinah h
Konvenciji UNECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.
Vir: MOP
Prehodni nacionalni načrt za velike kurilne naprave za obdobje 2016 – 2020
Vlada je sprejela Prehodni nacionalni načrt za velike kurilne naprave za obdobje 2016 –2020.
S sprejetjem načrta se omogoči izvajanje določb evropske direktive (2010/75/EU) o
industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) v slovenskem
pravnem redu. Izvajanje se začne 1. 1. 2016.
Direktiva je omogočila velikim kurilnim napravam, ki jim je bilo pred 27. 11. 2002 izdano
gradbeno dovoljenje ali katerih upravljavci so pred tem datumom predložili popolno vlogo za to
dovoljenje, naprave pa so začele obratovati do 27. 11. 2003, določena odstopanja glede
mejnih vrednosti in zgornjih mej emisij. Zgornje meje emisij dušikovih oksidov, žveplovega
dioksida in prahu se za te naprave določijo na podlagi prehodnega nacionalnega načrta, ki ga
odobri Evropska komisija. Po odobritvi ga sprejme še država članica.
Direktiva omogoča, da se za čas od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2020 mejne vrednosti iz
pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja, ki so veljale do 31. 12., skladno z Uredbo o
mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, ohranijo, pri čemer pa naprava
lahko obratuje le do zgornje meje emisij, ki jo določa prehodni nacionalni načrt. Slovenija je to
možnost izkoristila in 14. 12. 2012 zaprosila za odobritev Prehodnega nacionalnega načrta.
Komisija je ta načrt odobrila 17. 1. 2014.
Vir: MOP
Odločba o podelitvi koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb
na področju urejanja voda na območju Soče
Vlada RS je izdala odločbo, s katero se koncesija za izvajanje obveznih državnih gospodarskih
javnih služb na področju urejanja voda na območju Soče podeli družbi Hidrotehnik
Vodnogospodarsko podjetje d. d.
Postopek izbire izvajalca koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb
na področju urejanja voda na območju Soče se zaključi z izdajo upravnega akta, katerega izda
vlada, in s katerim se izbranemu ponudniku podeli koncesija, in sicer za obdobje štirih let.
Vir: MOP
Uredba o Načrtu upravljanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok za obdobje 2015 –
2024
Vlada je sprejela Uredbo o Načrtu upravljanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok za
obdobje 2015 – 2024.
Uredba določa vsebine in obseg upravljanja naravnega rezervata Škocjanski zatok, na podlagi
Zakona o ohranjanju narave ter Uredbe o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok.
Načrt upravljanja je desetletni programski dokument, ki opredeljuje vizijo varstva in razvoja
naravnega rezervata. Obenem podaja varstvene usmeritve za ravnanja in dejavnosti, ki iz
okolice lahko vplivajo na naravni rezervat.
Vir: MOP
Sprejem devetih uredb o koncesiji za rabo vode
Vlada je sprejela devet uredb o koncesiji za rabo vode:
• Uredba o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme
Vivat iz vrtine Mt-8g/05;
• Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine RT-1/92 v Rogaški Slatini za
ogrevanje in potrebe kopališč ter naravnih zdravilišč;
• Uredba o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe Zdravilišča Radenci iz vrtin V-M
in V-50t;
• Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin Mt-1/60, Mt-4/74, Mt-5/82, Mt-6/83 in
Mt-7/93 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme 3000 – Moravske Toplice;
•
•
•
•
•
Uredba o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča iz vrtine
Sob-1/87 Komunala d. o. o.;
Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme
Čatež d. d. iz vrtin K-1/69, V-3/69, V-16/97, V-17/97, V-1/63, V-4/63 in V-14/72;
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Dani d. o. o. iz vrtine D-2/05;
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Drogi Kolinski d. d. iz vrtine G4/70;
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski d. d., iz vrtin V-G, VH, V-J, P-Z, Vp-3č, V-L, V-P, V-S in V-T.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v letu 2015 intenzivno pristopilo k reševanju
problematike nepodeljenih koncesij. Pripravilo je koncesijske akte, izvedlo več posvetovanj z
deležniki.
Osnovni razlogi za podelitev koncesij:
• podelitev koncesij predstavlja izpolnitev obvez Slovenije, ki izhajajo iz določb Direktive
2000/60/ES (točka (e) tretjega odstavka 11. člena);
• podelitev koncesij obstoječim uporabnikom vode predstavlja tudi izvedbo dopolnilnega
ukrepa DUPPS 8.6 - Prepovedi, pogoji in omejitve rabe vode iz termalnih
vodonosnikov, ki je priloga veljavnega Načrta upravljanja voda za vodni območji
Donave in Jadranskega morja (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji
Donave in Jadranskega morja);
• podelitev koncesij predstavlja odpravo tveganja zaradi obstoja nedovoljenih državnih
pomoči;
• podelitev koncesij predstavlja izvedbo popravljalnih ukrepov, ki jih je predložilo in
potrdilo računsko sodišče v svoji reviziji o izvajanju Zakona o vodah za leti 2009 in
2010;
• obravnavana uredba in vse ostale koncesijske uredbe, ki so v pripravi z vsemi
določbami o pogojih, vrednotenju, določanju načina rabe,.. povsem sledijo sprejetim
odločitvam vlade, da vzpostavi namenski sklad za vode v letu 2015 (kar je že
izvedeno), reorganizira področje upravljanja z vodami (kar se izvaja v letu 2015) ter
vzpostavi sistemski vir za financiranje ukrepov varstva, rabe in financiranja skozi
navedeni sklad;
• podelitev koncesij in zagotovitev pravne podlage za zaračunavanje plačila za
koncesijo predstavlja odpravo neenakopravnega obravnavanja uporabnikov vode;
• podelitev koncesij odpravlja odpravo negotovosti in težav, na katere so opozarjali
uporabniki vode, kot so nezmožnost pridobivanja kreditov, različnih subvencij in
podobno;
• podelitev koncesij predstavlja odpravo pravne negotovosti uporabnikom vode;
• podelitev koncesij omogoča izvajanje lastniške funkcije subjektov, ki rabijo vodo v
primeru prodaje, stečaja in podobno;
• ureditev tega področja predstavlja ureditev in vzpostavitev spremljanja podeljenih
vodnih pravic in dejanske rabe vode, vzpostavitev ustreznih evidenc in nadzora nad
odvzemanjem vode, kar je predpogoj za izpolnjevanje ciljev doseganja dobrega stanja
voda.
S sprejemom uredb je vlada zaključila desetletno obdobje, ko navedeni uporabniki vode, kljub
dejansko izvedeni rabi, niso imeli podeljenih koncesij za rabo te vode. Vlada je prepričana, da
predlagana vsebina uredb dopušča tako koncendentu kot koncesionarjem usmerjeno,
sprejemljivo, trajno in zanesljivo uporabo vodnih virov v prihodnje.
Vir: MOP
Sprememba Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in
akumulatorji
Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z baterijami in
akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji.
Uredba med drugim določa pravila za dajanje baterij in akumulatorjev na trg. V skladu z
evropsko direktivo (2006/66) določa prepoved dajanja na trg baterij in akumulatorjev, ki
vsebujejo nevarne snovi ter posebna pravila za zbiranje, obdelavo, recikliranje in
odstranjevanje odpadnih baterij in akumulatorjev na področju ravnanja z odpadki. Glavni
razlog za spremembo in dopolnitev uredbe je prenos evropske direktive (2013/56/EU) v pravni
red Republike Slovenije. Direktiva 2006/66/ES prepoveduje dajanje na trg prenosnih baterij in
akumulatorjev, ki vsebujejo več kot 0,002% kadmija glede na celotno maso, vključno s tistimi,
vgrajenimi v naprave. Iz te prepovedi so bile izvzete prenosne baterije in akumulatorji,
namenjeni za brezžično električno orodje. Za postopno zmanjšanje količine kadmija,
sproščenega v okolje, je z Direktivo 2013/56/EU ta prepoved razširjena na prenosne baterije in
akumulatorje, namenjene za brezžično električno orodje, saj so za take aplikacije na trgu
dostopni primerni nadomestki brez kadmija. Izjema iz Direktive 2006/66/ES za prenosne
baterije in akumulatorje, namenjene za brezžično električno orodje, velja še do 31. 12. 2016
zato, da se industrija recikliranja in potrošniki prilagodijo na nadomestne tehnologije.
Direktiva 2006/66/ES prepoveduje tudi dajanje na trg vseh baterij ali akumulatorjev, vgrajenih v
naprave ali ne, ki vsebujejo več kot 0,0005% živega srebra glede na celotno maso. Iz te
prepovedi so bile izvzete gumbaste celice z vsebnostjo živega srebra, ki ne presega 2% glede
na celotno maso in so bile dane na trg do 1. 10. 2015. Ker je po ocenah Evropske komisije na
trgu EU že opazen premik h gumbastim celicam brez živega srebra, je z Direktivo 2013/56/EU
prepovedano tudi trženje gumbastih celic z vsebnostjo živega srebra, ki presega 0,0005%
glede na celotno maso.
Vir: MOP
Spremembe Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo.
Uredba v skladu z evropsko direktivo (94/62/ES) o embalaži in odpadni embalaži določa
pravila ravnanja za vso embalažo, ki se daje v promet, in vso odpadno embalažo, ki nastane v
industriji, obrti, trgovini, storitveni in drugih dejavnosti, gospodinjstvih ali drugje, ter pravila
ravnanja in druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne
embalaže.
Z zadnjo spremembo uredbe je bil spremenjen način določanja deležev prevzemanja odpadne
embalaže od izvajalcev javne službe, kadar ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni
odpadek, ureja več družb za ravnanje z odpadno embalažo. Namesto objave deležev na
spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje, jih za tekoče koledarsko leto določi vlada s
sklepom do 30. junija tekočega koledarskega leta, in sicer po predpisani metodologiji.
Spremembo načina določitve deležev je narekovala sodba Upravnega sodišča RS z dne 5. 9.
2013, v kateri je bilo odločeno, da deleži prevzemanja odpadne embalaže, objavljeni na spletni
strani ministrstva, pristojnega za okolje, niso upravni akt in zato neobvezujoči za družbe za
ravnanje z odpadno embalažo. Omenjena uredba je bila objavljena v Uradnem listu RS, 31. 7.
2015, veljati pa je začela 15. 8. 2015, zato na njeni podlagi ni mogoče določiti deležev
prevzemanja za to koledarsko leto. Glavni namen te spremembe uredbe je urediti rok za prvo
določitev deležev prevzemanja v skladu z novo metodologijo, ter določiti deleže prevzemanja
odpadne embalaže od izvajalcev javne službe za leto 2015. Poleg tega se dopolnjuje še
metodologija za določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe,
po kateri se bodo deleži določali od leta 2016 dalje.
Zaradi uskladitve z drugimi predpisi je spremenjena določba o načrtu ravnanja z embalažo in
odpadno embalažo ter naveden cilj urejanja področja ravnanja z embalažo in odpadno
embalažo - zagotoviti visoko raven varstva okolja in delovanje notranjega trga ter preprečiti
trgovinske ovire in izkrivljanje in omejevanje konkurence. V druge določbe uredbe o ravnanju z
embalažo in odpadno embalažo pa se s to spremembo ne posega.
Vir: MOP
Vlada sprejela Uredbo o določitvi višine in začetku plačevanja obveznega prispevka za
promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za zavezance sektorja pridelave in
predelave mesa za goveje in perutninsko meso
Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi višine in začetku plačevanja obveznega prispevka za
promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za zavezance sektorja pridelave in predelave mesa
za goveje in perutninsko meso.
Uredba določa višino prispevka, začetek plačevanja prispevka in obdobje plačevanja
prispevka za zavezance iz sektorja mesa za goveje in perutninsko meso, ki so določeni v
Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 61/11 in 57/12). S
sprejetjem navedene uredbe se vzpostavlja sistem pobiranja prispevkov od nosilcev kmetijskih
gospodarstev, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo mesa in od kupcev in od
kupcev ki se ukvarjajo s predelavo mesa.
Višina prispevka za sektor mesa za govedo do prvega leta starosti je 0,70 eura na glavo
živine, za govedo nad prvim letom starosti znaša 2,40 eura na glavo živine in za perutnino
znaša 0,003 eura na glavo živine. Prispevek se obračuna do polovice za kupca in nosilca
kmetijskega gospodarstva.
Uredba določa, da se rispevek za sektor mesa za goveje in perutninsko meso plačuje za
obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018. Prispevka se dejansko začne plačevati prvi dan
naslednjega meseca po objavi obvestila o pridobitvi sklepa Evropske komisije o združljivosti
sheme državne pomoči za promocijo.
Vir: MKGP
Vlada sprejela Uredbo o izvajanju izvedbene uredbe (EU) o določitvi pravil v zvezi z
metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev
Vlada RS je sprejela Uredbo o izvajanju izvedbene uredbe (EU) o določitvi pravil v zvezi z
metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev
Z uredbo se določajo pristojna organa, odgovorni veterinar, pregledniki, roki za identifikacijo
enoprstih kopitarjev, pooblaščene osebe za vstavitev transponderja, izvajalci ukrepov in
nadzor pri zakolu in poginu kopitarjev, nadzor in kazenske določbe.
Sistem identifikacije in registracije kopitarjev v Republiki Sloveniji je od leta 2008 reguliran z
Uredbo o izvajanju Uredbe Komisije (ES) št. 504/2008 z dne 6. junija 2008 o izvajanju direktiv
Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev (Uradni list
RS, št. 36/09). Evropska Komisija je 17. februarja letos sprejela novo uredbo glede
identifikacije in registracije kopitarjev (Izvedbena Uredbe Komisije (EU) 2015/262). Za
implementacijo uredbe (EU) mora Slovenija na nacionalnem nivoju sprejeti uredbo vlade, s
katero bodo normirane vsebine, ki so potrebne za izvajanje.
Nova uredba bo zamenjala obstoječo uredbo Vlade RS iz leta 2008.
Vir: MKGP
Vlada sprejela Uredbo o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva in podukrepa
Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje
gozdarskih proizvodov iz PRP 2014–2020
Vlada RS je sprejela Uredbo o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva in podukrepa
Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
Uredba ureja izvajanje ukrepa Naložbe v osnovna sredstva, ki je namenjen razvoju kmetijstva,
predelave ali trženja kmetijskih in živilskih proizvodov ter kmetijske in gozdarske infrastrukture.
Ukrep spodbuja izvajanje naložb v osnovna sredstva, ki bodo prispevale k večji produktivnosti,
ekonomski in okoljski učinkovitosti ter prilagajanju na podnebne spremembe. Prav tako s
podprtimi naložbami ukrep prispeva k povečanju dodane vrednosti kmetijskih proizvodov in
njihovemu uspešnejšemu trženju vzdolž agroživilske verige. Ukrep je razdeljen na naslednje
podukrepe in operacije: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, Podpora za naložbe v
predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov ter Podpora za naložbe v infrastrukturo,
povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva z naslednjimi
tipi operacij: Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih, Izgradnja velikih namakalnih
sistemov, Tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov ter Ureditev gozdne
infrastrukture.
Uredba ureja tudi izvajanje podukrepa Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov z naslednjima tipoma operacij:
Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter Naložbe v predindustrijsko predelavo lesa. V okviru tega podukrepa se bodo podpirale naložbe, ki so ključne
za trajnostno gospodarjenje z gozdom, krepitev gozdno-lesne verige, povečanje dodane
vrednosti lesa, večjo profesionalizacijo in varnost dela v gozdovih.
Uredba po podukrepih in operacijah določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške,
pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe in postopke za odobritev vlog in
izplačilo zahtevkov za izplačilo sredstev.
Uredba je podlaga za začetek pripravo in objavo javnih razpisov za naložbe v kmetijskem,
živilskem in gozdarskem sektorju.
Vir: MKGP
Vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih
plačil
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih
plačil.
Reforma neposrednih plačil v okviru skupne kmetijske politike EU se je začela izvajati z letom
2015. Podrobnejša pravila, ki jih lahko opredelijo države članice, so za Slovenijo določena v
Uredbi o shemah neposrednih plačil. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah
neposrednih plačil vsebuje le najnujnejše spremembe in dopolnitve, s katerimi se upoštevajo
zadnje spremembe delegiranih uredb in nove smernice Evropske komisije ter izkušnje pri
izvajanju shem neposrednih plačil v letu 2015.
Pri splošnih pogojih se je spremenila opredelitev trav ali drugih zelenih krmnih rastline in
vzdrževanja kmetijskih površin v stanju primernem za pašo ali pridelavo, in sicer posebej za
njive, trajno travinje in trajne nasade, ter dodala se je opredelitev prahe. Nadalje se je dodal
način izračuna povračila v zvezi s finančno disciplino za preteklo leto, ki se izplača
posameznemu upravičencu, in spremenile so se določene finančne ovojnice za leto 2016 in
nadaljnja leta (delež za plačilo za mlade kmete se je povečal na 1,5% ovojnice za neposredna
plačila in znižal na 53,71% za shemo osnovnega plačila).
Glede ohranjanja okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) v okviru zelene komponente
so se vključile manjše spremembe o vsakoletni posodobitvi sloja OOTT zaradi novih površin
trajnega travinja znotraj okoljsko občutljivega območja in jasneje so se opredelile površine, ki
jim je bil status OOTT pripisan z letom 2015. Nadalje se je podaljšal rok, do katerega mora
nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je OOTT spremenil v drugo kmetijsko ali nekmetijsko
rabo ali pa preoral, zadevno površino spremeniti nazaj v trajno travinje. Prav tako se je dodalo
pravilo o upoštevanju tehnične tolerance med dvema zaporednima letoma in izjema za
površine, za katere so bile pred 31. 5. 2015 izdana dovoljenja za obnovo vinogradov.
Pri podpori za rejo govedi se je pravilo, da se za posamezno žival podpora dodeli le enkrat v
življenju te živali, dopolnilo tako, da se kot dodelitev podpore šteje tudi zmanjšanje ali
nedodelitev podpore zaradi neizpolnjevanja pogojev, ki je ugotovljeno pri pregledu na kraju
samem.
Glede sheme osnovnega plačila so vključene manjše dopolnitve o prenosih plačilnih pravic in
rabi nacionalne rezerve za leto 2016 in naprej, za shemo za male kmete pa se je opredelil
vrstni red virov za dodatno financiranje podpor, v kolikor bi bilo to potrebno.
Vir: MKGP
Vlada izdala Uredbo o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o cestnini za uporabo cestnega predora
Karavanke.
Uredba o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke je z uveljavitvijo Zakona o
cestninjenju prenehala veljati, vendar se še vedno uporablja, če ni v nasprotju z navedenim
zakonom.
Glede na navedeno je treba izdati novo uredbo, ki bo uredila podrobnosti v zvezi z uporabo
cestnega predora Karavanke. Določbe predlagane novele Uredbe o cestnini za uporabo
cestnega predora Karavanke ne odstopajo od določb uredbe iz leta 2013, se pa glede na
sklep, ki ga je Meddržavna komisija za cestni predor Karavanke sprejela 13. oktobra 2015,
zvišuje višina cestnine za prvi cestninski razred (vozila do 3,5 t NDM), in sicer s 7,00 EUR na
7,20 EUR. Iz enakega razloga se zvišujeta tudi vrednost točkovne karte (s sedanjih 59,50 EUR
na 61,30 EUR) in vrednost posameznega prehoda, ki se obračunava pri uporabi točkovne
karte (s sedanjih 4,25 EUR na 4,37 EUR).
Omenjeno zvišanje višine cestnine oziroma vrednosti točkovne karte za prvi cestninski razred
je posledica sklepa, ki ga je Meddržavna komisija za cestni predor Karavanke sprejela v letu
2013, in sicer da se višina cestnine za vozila do 3,5 t NDM enkrat letno uskladi z rastjo cen
življenjskih potrebščin v predhodnem letu. Višina cestnine se uskladi na podlagi
harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP), kot ga objavlja Statistični urad
Evropske unije (Eurostat) za preteklo leto, pri čemer se upošteva srednja vrednost za območje
Slovenije in Avstrije.
Z novelo predlagane uredbe se ne zvišuje višina cestnine za uporabo cestnega predora
Karavanke za vozila nad 3,5 t NDM (tovorna vozila), ker je cestninjenje tovornih vozil urejeno z
zakonodajo EU, ki predpisuje, da se višina cestnine za omenjena vozila določa glede na
stroške upravljanja, vzdrževanja in razvoja cestninskega omrežja. Glede na to, določanje
višine cestnine za tovorna vozila ni v pristojnosti meddržavne komisije, ampak državi
pogodbenici višino cestnine, ki jo morajo plačevati tovorna vozila za uporabo cestnega predora
Karavanke, določata povsem samostojno ob upoštevanju pravil zakonodaje EU.
Učinek predlagane uskladitve višine cestnine za prvi cestninski razred je na letni ravni ocenjen
na približno 212.000 EUR (brez DDV).
Vir: MzI
Vlada izdala Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin
Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin.
Zakon o financiranju občin v 24. členu določa, da razvitost občin kot merilo za sofinanciranje
investicij občin določi ministrstvo za finance, na podlagi metodologije, ki jo določi vlada z
uredbo. Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju kazalnikov, določenih v
ZFO-1. Z uredbo je določeno, iz katerega leta se upoštevajo kazalniki, način standardizacije
kazalnikov in način izračuna koeficienta razvitosti občine. Koeficient razvitost občine je
razmerje med vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v
občini in vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi.
Kazalniki imajo enako težo in se iz njih izračuna aritmetično povprečje, medtem ko so skupine
kazalnikov utežene s številom kazalnikov v skupini. Največjo težo ima skupina kazalnikov
razvojnih možnosti občine, ki je utežena s štirimi kazalniki. Ostali dve skupini, kazalniki
razvitosti občine in kazalniki ogroženosti občine, sta uteženi vsaka s po tremi kazalniki.
Koeficient povprečne razvitosti občin v državi je 1,00. Na podlagi te uredbe bodo koeficienti
razvitosti občin določeni za leti 2016 in 2017. Za novo občino, za katero podatki o kazalnikih
ne obstajajo, je določeno, da se koeficient razvitosti določi v višini, kot je določen za prejšnjo
občino.
Vir: MF
Vlada izdala Uredbo o prenehanju uporabe Uredbe o določitvi izpostav, kot notranjih
organizacijskih enot carinske službe v RS, in njihovem delovnem področju
Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o prenehanju uporabe Uredbe o določitvi
izpostav, kot notranjih organizacijskih enot carinske službe v Republiki Sloveniji, in njihovem
delovnem področju.
Pravni in institucionalni okvir za delovanje Carinske uprave RS je bil Zakon o carinski službi, ki
je urejal in opredeljeval naloge in organizacijo carinske službe, pooblastila, zbiranje, varstvo in
zavarovanje podatkov, posebnosti delovnih razmerij, posebnosti disciplinske in odškodninske
odgovornosti, priznanja in prekrške, za delovanje Davčne uprave RS pa Zakon o davčni službi,
ki je urejal naloge in organizacijo davčne službe, pooblastila davčne službe in davčni register.
S sprejemom Zakona o finančni upravi je bil vzpostavljen pravni okvir za združitev Carinske
uprave RS in Davčne uprave RS v enovit upravni organ, pristojen za pobiranje obveznih
dajatev.
ZFU ureja načela delovanja, organizacijo, naloge in pooblastila finančne uprave, pravice ter
posebnosti delovno-pravnih razmerij javnih uslužbencev finančne uprave in druga vprašanja,
povezana z delovanjem finančne uprave.
Prvi odstavek 105. člena ZFU je določil prenehanje veljavnosti Zakona o carinski službi in
Zakona o davčni službi, drugi odstavek tega člena pa prenehanje veljavnosti podzakonskih
predpisov, sprejetih na podlagi Zakona o carinski službi in Zakona o davčni službi.
Ker je ZFU v četrtem odstavku 105. člena do izdaje novih podzakonskih določil nadaljnjo
uporabo podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi Zakona o carinski službi, je treba
urediti prenehanje uporabe Uredbe o določitvi izpostav, kot notranjih organizacijskih enot
carinske službe v Republiki Sloveniji, in njihovem delovnem področju.
V ZFU so vladi in ministru za finance dana specialna pooblastila za izdajo podzakonskih
predpisov ter rok, v katerem morajo biti ti podzakonski predpisi sprejeti. Vsi ti predpisi, za
katere je v ZFU dano izrecno pooblastilo, so bili že izdani.
Določeni podzakonski predpisi, ki so urejali delovanje Carinske uprave RS so že prenehali
veljati na podlagi Zakona o finančni upravi, ki je določil njihovo nadaljnjo uporabo do izdaje
novih podzakonskih predpisov, pa se ne bodo več uporabljali, zato je treba urediti prenehanje
njihove uporabe.
Z uredbo se bo uredilo prenehanje uporabe Uredbe o določitvi izpostav, kot notranjih
organizacijskih enot carinske službe v RS, in njihovem delovnem področju, prenehanje
uporabe drugih podzakonskih predpisov, ki jih je izdal minister, pa se bo uredilo s Pravilnikom
o prenehanju uporabe določenih predpisov izdanih na podlagi Zakona o carinski službi in s
Pravilnikom o prenehanju uporabe določenih pravilnikov izdanih na podlagi Zakona o davčni
službi.
Vir: MF
Vlada izdala Uredbo o prenehanju uporabe Uredbe o določitvi višine deleža, ki pripada
državnemu proračunu za pokrivanje stroškov Davčne uprave RS v letu 2005
Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o prenehanju uporabe Uredbe o določitvi
višine deleža, ki pripada državnemu proračunu za pokrivanje stroškov Davčne uprave RS v
letu 2005 iz naslova pobiranja davkov in drugih obveznih dajatev.
Pravni in institucionalni okvir za delovanje Carinske uprave RS je bil Zakon o carinski službi, ki
je urejal in opredeljeval naloge in organizacijo carinske službe, pooblastila, zbiranje, varstvo in
zavarovanje podatkov, posebnosti delovnih razmerij, posebnosti disciplinske in odškodninske
odgovornosti, priznanja in prekrške, za delovanje Davčne uprave RS pa Zakon o davčni službi,
ki je urejal naloge in organizacijo davčne službe, pooblastila davčne službe in davčni register.
S sprejemom Zakona o finančni upravi je bil vzpostavljen pravni okvir za združitev Carinske
uprave RS in Davčne uprave RS v enovit upravni organ, pristojen za pobiranje obveznih
dajatev.
ZFU ureja načela delovanja, organizacijo, naloge in pooblastila finančne uprave, pravice ter
posebnosti delovno-pravnih razmerij javnih uslužbencev finančne uprave in druga vprašanja,
povezana z delovanjem finančne uprave.
Prvi odstavek 105. člena ZFU je določil prenehanje veljavnosti Zakona o carinski službi in
Zakona o davčni službi, drugi odstavek tega člena pa prenehanje veljavnosti podzakonskih
predpisov, sprejetih na podlagi Zakona o carinski službi in Zakona o davčni službi.
Ker je ZFU v četrtem odstavku 105. člena do izdaje novih podzakonskih določil nadaljnjo
uporabo podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi Zakona o davčni službi, je treba urediti
prenehanje uporabe Uredbe o določitvi višine deleža, ki pripada državnemu proračunu za
pokrivanje stroškov Davčne uprave RS v letu 2005 iz naslova pobiranja davkov in drugih
obveznih dajatev.
V ZFU so vladi in ministru za finance dana specialna pooblastila za izdajo podzakonskih
predpisov ter rok, v katerem morajo biti ti podzakonski predpisi sprejeti. Vsi ti predpisi, za
katere je v ZFU dano izrecno pooblastilo, so bili že izdani.
Določeni podzakonski predpisi, ki so urejali delovanje Carinske uprave RS in Davčne uprave
RS in so že prenehali veljati na podlagi Zakona o finančni upravi, ki je določil njihovo nadaljnjo
uporabo do izdaje novih podzakonskih predpisov, pa se ne bodo več uporabljali, zato je treba
urediti prenehanje njihove uporabe.
Tako se bo z uredbo uredilo prenehanje uporabe Uredbe o določitvi višine deleža, ki pripada
državnemu proračunu za pokrivanje stroškov Davčne uprave RS v letu 2005 iz naslova
pobiranja davkov in drugih obveznih dajatev, sprejete na podlagi Zakona o davčni službi,
prenehanje uporabe drugih podzakonskih predpisov, ki jih je izdal minister, pa se bo uredilo s
Pravilnikom o prenehanju uporabe določenih predpisov izdanih na podlagi Zakona o carinski
službi in s Pravilnikom o prenehanju uporabe določenih predpisov izdanih na podlagi Zakona o
davčni službi.
Vir: MF
Vlada izdala seznam pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena Zakona o javnih
financah
Vlada RS je na današnji redni seji izdala seznam pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena
Zakona o javnih financah.
V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o javnih financah mora Vlada RS na predlog
ministra, pristojnega za finance, izdati seznam pravnih oseb iz prvega odstavka 87. člena ZJF.
V primeru sprememb navedenega seznama Ministrstvo za finance predlaga v potrditev Vladi
RS spremembo oziroma nov seznam pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena ZJF. Tokrat
so na novi seznam uvrščene tri pravne osebe: Javni gospodarski zavod RINKA, LIPICA
TURIZEM gostinstvo in turizem d.o.o. ter Družba za upravljanje terjatev bank, d. d. – DUTB.
Poleg uvrstitve treh novih pravnih oseb na navedeni seznam, je sedem pravnih oseb izločeno
iz seznama (zaradi prenehanja delovanja, združitve v novo pravno osebo ali uvrstitve na
seznam posrednih proračunskih uporabnikov), pri 12 pravnih osebah pa je prišlo bodisi do
spremembe naziva ali do spremembe naslova sedeža pravne osebe.
Vir: MF
Sklep o pripravi DPN za prenosni plinovod Pince – Lendava in imenovanje delovne
skupine
Vlada RS je sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za prenosni
plinovod R15/1 Pince - Lendava. Vlada je prav tako imenovala delovno skupino za njegovo
pripravo.
Ministrstvo za infrastrukturo je podalo pobudo za začetek postopka priprave DPN, Ministrstvo
za okolje in prostor pa je pridobilo smernice nosilcev urejanja prostora in izdelalo analizo
smernic.
Sklep v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
(ZUPUDPP) vsebuje cilje načrtovane prostorske ureditve, opis načrtovane prostorske ureditve
z osnovnimi značilnostmi in okvirnim območjem in občinami, na območju katerih bo
predvidoma načrtovana prostorska ureditev, navedbe o pobudniku in investitorju DPN, nosilcih
urejanja prostora, ki sodelujejo pri njegovi pripravi, obveznost izvedbe postopkov celovite
presoje in presoje vplivov na okolje, obveznosti vseh udeleženih v postopku v zvezi z njegovo
pripravo ter seznam strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev.
Delovno skupino za pripravo državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R15/1 Pince
- Lendava sestavljajo:
• Barbara Perovič, Ministrstvo za okolje in prostor (predstavnica koordinatorja priprave
državnega prostorskega načrta);
• Cveto Kosec, Ministrstvo za infrastrukturo (predstavnik pobudnika priprave državnega
prostorskega načrta);
• Mag. Mitja Podgorelec, Plinovodi, d. o. o. (predstavnik investitorja).
Vir: MOP
Priprava DPN za kablovod v MO Koper in imenovanju delovne skupine za njegovo
pripravo
Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za 110 kV kablovod v MO
Koper, ki se objavi na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor. Vlada je prav tako
imenovala delovno skupino za njegovo pripravo.
Sklep je pripravljen na podlagi pobude ministrstva pristojnega za energijo. Načrtovana
prostorska ureditev obsega umestitev 110 kV kablovoda na odseku od RTP Koper do jaška EKJV1 v neposredni bližini hitre ceste Koper - Izola v Kopru. Načrtovani kablovod je del kablovodne
povezave Koper - Izola - Lucija.
Cilj načrtovane prostorske ureditve je dvostransko napajanje RTP Lucija in RTP Izola na 110
kV napetostnem nivoju in s tem povečanje zanesljivosti oskrbe širšega obalnega območja z
električno energijo.
Delovno skupino za pripravo DPN sestavljajo:
• Irena Oven, Ministrstvo za okolje in prostor (predstavnica koordinatorja priprave
državnega prostorskega načrta;
• Cvetko Kosec, Ministrstvo za infrastrukturo (predstavnik pobudnika priprave
državnega prostorskega načrta;
• Boštjan Butara, ELES, d. o. o (predstavnik investitorja).
Vir: MOP
Sporazum o uporabi meteoroloških podatkov med ARSO in avstrijskim Centralnim
zavodom za meteorologijo in geodinamiko
Vlada se je seznanila s predlogom za podpis Sporazuma o uporabi meteoroloških podatkov
med Agencijo RS za okolje (ARSO) in avstrijskim Centralnim zavodom za meteorologijo in
geodinamiko (ZAMG).
Za podrobnejši vpogled v vremenske in podnebne razmere v neposredni bližini naše države, ki
imajo lahko znaten vpliv na dogajanje pri nas, je potreben tudi dostop do širšega nabora
meteoroloških informacij, s katerimi razpolagajo državne meteorološke službe sosednjih držav.
Pripravljen je predlog sporazuma o uporabi meteoroloških podatkov med ARSO in ZAMG.
Glavni namen s sporazumom predvidene izmenjave meteoroloških podatkov je učinkovitejše
izvajanje zakonsko predpisanih nalog s področja meteorologije. Podpisnik sporazuma na strani
ARSO je generalni direktor Joško Knez.
ARSO že ima sklenjen podoben sporazum o sodelovanju in izmenjavi podatkov s hrvaškim
Državnim hidrometeorološkim inštitutom (DHMZ) ter Regionalno okoljsko agencijo Furlanije Julijske krajine (ARPA FVG), z madžarskim meteorološkim zavodom (OMSZ) pa dogovori o
podpisu potekajo.
Vir: MOP
Spremembe odloka o preoblikovanju Vodnogospodarskega inštituta, družbe za
gospodarjenje z vodami
Vlada RS je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju
Vodnogospodarskega inštituta, družbe za gospodarjenje z vodami, d. o. o., v javni zavod
»Inštitut za vode Republike Slovenije«.
Spremembe so potrebne zaradi preoblikovanja dela Inštituta za vode RS skladno s
spremembami Zakona o vodah, saj se določene naloge prenašajo na Direkcijo RS za vode
kot nov organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor ter zaradi spremembe sedeža
inštituta.
Vir: MOP
Zagovornik – glas otroka tudi v letih 2016 in 2017
Vlada RS je sklenila, da se pilotni projekt Zagovornik - glas otroka, ki ga izvaja Varuh
človekovih pravic, podaljša za obdobje od leta 2016 do konca leta 2017 v skladu s
Priporočilom k Posebnemu poročilu Varuha človekovih pravic Zagovornik – glas otroka, ki ga
je sprejel Državni zbor 23. 05. 2013.
Za neprekinjeno in nemoteno izvajanje projekta Zagovornik – glas otroka, opravi Ministrstvo za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prenos finančnih sredstev iz proračunske
postavke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na proračunsko
postavko Varuha človekovih pravic za leto 2016 v višini 20.000,00 EUR in za leto 2017 v višini
20.000,00 EUR.
Projekt Zagovornik – glas otroka se izvaja pod okriljem Varuha človekovih pravic že od leta
2006. V projektu ima aktivno vlogo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, ki od začetka sodeluje v izvajanju projekta na strokovni ravni, hkrati pa ga tudi
sofinancira. Ko bodo za samostojen institut zagovorništva zagotovljena javnofinančna
sredstva, se bo pilotni projekt zaključil s sprejetjem oziroma uveljavitvijo predpisa, s katerim se
bo zagovorništvo otrok institucionaliziralo. V vmesnem obdobju pa je za nadaljevanje izvajanja
projekta potrebna pravna podlaga v obliki sklepa Vlade Republike Slovenije. Glede na to, da
Vlada Republike Slovenije zaradi javno finančnih omejitev, ki se nadaljujejo tudi v letu 2015, še
ne bo pristopila k pripravi sistemskega zakona, ki bi institucionalno uredil zagovorništvo otrok,
Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, da se v vmesnem času pilotni projekt Zagovornik glas otroka podaljša za obdobje od leta 2016 do konca leta 2017.
Vlada Republike Slovenije je tako sprejela priporočilo Državnega zbora Republike Slovenije, ki
ga je izdal ob obravnavi Posebnega poročila Varuha človekovih pravic Zagovornik-glas otroka.
Državni zbor je Vladi Republike Slovenije namreč priporočil, da se do sprejetja oz. do
uveljavitve nove ureditve področja zagovorništva otrok projekt Zagovornik - glas otroka
podaljša.
Vir: MDDSZ
Vlada o vzpostavitvi centralnega organa za upravljanje s terjatvami
Vlada se je na današnji redni seji seznanila z informacijo o problematiki upravljanja s
terjatvami države ter s pobudo sodišč, Tržnega inšpektorata RS in Inšpekcijskega sveta za
oblikovanje centralnega organa za upravljanje s terjatvami.
Vlada nalaga Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za javno upravo,
da za terjatve iz naslova prekrškov, o katerih odločajo sodišča, na podlagi že izdelanih
izhodišč za centralizirano upravljanje terjatev, pripravijo predlog za vzpostavitev sistema, ki bo
omogočal centralizirano upravljanja s terjatvami.
Ministrstva morajo vladi o izvršitve te naloge poročati do 30. junija 2016.
V različnih postopkih, ki jih vodijo državni organi, nastajajo tudi denarne obveznosti, ki se
izrekajo ali zaračunajo strankam postopka. Te terjatve nastanejo ob tem, ko organi opravljajo
svojo temeljno dejavnost, ki je, na primer, na sodiščih sojenje. Poleg tega, da za upravljanje s
terjatvami ni enovitega sistema, so različni tudi predpisi in postopki, ki urejajo ravnanje s
posameznimi vrstami terjatev. S spremembo veljavnega sistema upravljanja s terjatvami bi se
lahko dosegla racionalizacija poslovanja pri posameznih organih ter bolj ekonomično in
učinkovito upravljanje s terjatvami države. V začetni fazi se predlaga izdelava predloga za
vzpostavitev sistema, ki bo omogočal centralizirano upravljanje s terjatvami iz naslova
prekrškov, o katerih odločajo sodišča.
Vzpostavitev sistema za centralizirano upravljanje s terjatvami države je obsežen projekt,
vključitev vseh državnih organov, pri kateri nastajajo terjatve, v skupen sistem pa bo zahtevala
tudi obsežno analizo stanja in pripravo kvalitetnih podlag za oblikovanje informacijskega
sistema in vzpostavitev organa, pristojnega za izterjave. Da gre za zahtevno materijo kaže
nenazadnje tudi to, da skupna pobuda Vrhovnega sodišča RS, Tržnega inšpektorata RS in
Inšpekcijskega sveta kljub poskusom in nekaj izvedenim aktivnostim do zdaj še ni bila
realizirana. Do realizacije ni prišlo predvsem zaradi različnih interpretacij glede pristojnosti,
ciljev in načina delovanja COT, strahu pred prevzemanjem novih, dodatnih nalog ob isti
kadrovski zasedenosti ter nejasnosti glede možnih prihrankov in izvedbe.
Zaradi obsežnosti projekta za centralizirano upravljanja s terjatvami države ne glede na to, pri
katerem organu nastanejo, zaradi zgoraj navedenih zadržkov, ki so do sedaj onemogočali
realizacijo skupne pobude za centralizirano upravljanje terjatev države, ter z namenom doseči
vsaj delno izboljšanje na tem področju, kar bi se lahko uporabilo tudi kot pilotni projekt za
nadaljnje aktivnosti, se Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno
upravo zadolžijo za pripravo predloga za vzpostavitev sistema, ki bo omogočal centralizirano
upravljanje terjatev iz naslova prekrškov, o katerih odločajo sodišča. Tak pristop je utemeljen
tudi zato, ker so za to področje že pripravljeni predlogi rešitev, oblikovani v sodstvu. Že v
začetni fazi je potrebno v projekt vključiti poleg Ministrstva za pravosodje, ki je resorno
pristojno za področje, tudi Ministrstvo za finance, ki je pristojno za področje javnih financ in ima
potrebna specialna znanja na področju, ki je predmet urejanja. Ker pa je pomemben del
rešitve tudi oblikovanje ustreznega informacijskega sistema, je na podlagi 59. člena Zakona o
državni upravi potrebno tudi sodelovanje Ministrstva za javno upravo, ki je pristojno za
upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi.
Vir: MP
Cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2016
Vlada RS je na 68. seji obravnavala gradivo »Cene objav in preklicev v Uradnem listu
Republike Slovenije za leto 2016«, ki ga je v obravnavo predložila Služba Vlade Republike
Slovenije za zakonodajo.
Vlada je določila cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2016, h
katerim je Nadzorni svet Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. na 28. redni
seji dne 24.11. 2015 sprejel pozitivno mnenje.
Priloženi predlog cenika za leto 2016 je enak ceniku, ki je veljal od 1. julija 2013, po
spremembi stopnje DDV. Takrat so se prodajne cene znižale za znesek povišane stopnje DDV
tako, da so končne maloprodajne cene ostale enake. Dodatna korekcija je bila opravljena sredi
leta 2015, ko je bila določena znižana cena za objave državnih organov in lokalnih skupnosti
nad 100 strani.
Predlog cenika ohranja maloprodajne cene, ki so veljavne za objave od 1. 4. 2010 dalje in je
bil v postavkah objav v Uredbenem delu in Mednarodnih pogodbah nižji za 7 %, zaradi
spremembe ZUL in ukinitve papirne izdaje kot uradne izdaje Uradnega lista Republike
Slovenije.
Vir: SVZ
Vlada se je seznanila s spremembo Operativnega programa razvoja človeških virov za
obdobje 2007–2013
Vlada RS se je seznanila s spremembo Operativnega programa razvoja človeških virov za
obdobje 2007–2013, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko
politiko pa bo spremembo operativnega programa posredovala v potrditev Evropski komisiji.
Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) v vlogi organa upravljanja
za strukturne sklade in Kohezijski sklad je v skladu s svojimi pristojnostmi ugotovila odstopanja
od načrtovanega izvajanja Operativnega programa razvoja človeških virov za programsko
obdobje 2007–2013 (v nadaljevanju: OP RČV). Odstopanja so opazna na ravni finančne
realizacije pri razvojni prioriteti Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, zato organ
upravljanja predlaga spremembo OP RČV, ki je prepoznana kot ključen ukrep za zagotovitev
100 % izkoriščenosti sredstev programa ob zaključku programskega obdobja.
SVRK je v sodelovanju z deležniki preučila tveganja pri izvajanju in zaključevanju OP RČV ter
s predlogom spremembe OP RČV predvidela alokacijo sredstev v višini 10 mio EUR na
razvojno prioriteto Enakost možnosti in socialne vključenosti na način, da bodo lahko vsa
evropska sredstva OP RČV ob zaključku programskega obdobja uspešno izkoriščena.
Vir: SVRK
Vlada se je seznanila s Poročilom neodvisnega revizorja o revidiranem Letnem poročilu
Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke za leto 2014
in dala soglasje k uporabi presežka prihodkov nad odhodki
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom neodvisnega revizorja o
revidiranem Letnem poročilu Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske
pripomočke za leto 2014 in dala soglasje k uporabi presežka prihodkov nad odhodki Javne
agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP=, na način, kot je
odločil Svet Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke na svoji
seji dne 7. 9. 2015, da se presežek prihodkov nad odhodki iz let 2013 in 2014 v skupni višini
3.961.082 EUR nakaže v proračun Republike Slovenije
Vlada se je 23. 9. 2015 že seznanila s Poročili o doseženih ciljih in rezultatih posrednih
proračunskih uporabnikov, katerih ustanovitelj je država (kamor sodi tudi JAZMP), ter Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja.
Letno poročilo JAZMP je Svet JAZMP sprejel na svoji 21. redni seji dne 7. 9. 2015. Dokument
je v skladu s 46. členom Zakona o javnih agencijah pregledan s strani neodvisnega revizorja.
Neodvisni revizorja je revidiral računovodske izkaze ter pregledal poslovno poročilo za leto
2014 in podal mnenje s pridržkom, zaradi neustreznega spremljanja prejetih predujmov iz
naslova pristojbin in pomanjkljivih evidenc. JAZMP na dan 31. 12. 2014 še vedno ne razpolaga
s točno evidenco rešenih oziroma nerešenih zadev, zato ni mogoče oceniti potencialnega
vpliva na bilančne podatke iz tega naslova. V letu 2015 pa je že zagotovljeno spremljanje
zaračunanih pristojbin in prejetih plačil ter knjigovodsko prepoznavanje ustreznih prihodkov v
letu 2015.
Na podlagi devetega odstavka 49. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije
za leti 2014 in 2015 je Ministrstvo za zdravje dalo soglasje k letnim poročilom o delu javnih
zdravstvenih zavodov/agencije, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Ministrstvo za
zdravje je izdalo soglasje k nerevidiranemu Letnemu poročilu JAZMP dne 2. 10. 2015. Na
odločitev Sveta JAZMP o uporabi presežka prihodkov nad odhodki mora v skladu z 29. členom
Sklepa o ustanovitvi JAZMP dati soglasje tudi Vlada Republike Slovenije.
JAZMP je v letu 2014 poslovala s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 63.427 EUR z
upoštevanjem davka od dohodka pravnih oseb. Na podlagi sklepa Sveta JAZMP se presežek
prihodkov nad odhodki iz leta 2013 in 2014 v skupni višini 3.961.082 EUR v soglasju z
ustanoviteljem nakaže v državni proračun.
Svet JAZMP je ugotovil, da je preostanek presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let (od
leta 2007 – 2012) znaša v skupni višini 2.818.028 EUR in je v skladu s preteklimi sklepi Vlade
Republike Slovenije že razporejen, vendar še neporabljen, in sicer:
• 433.501 EUR za pokrivanje stroškov materiala in storitev,
• 270.351 EUR za investicije,
• 815.073 EUR za izvajanje proračunskih nalog,
• 1.299.102 EUR za prostorsko rešitev.
Glede na opravljeno revizijo računovodskih izkazov za leto 2013, je bilo s strani neodvisnega
revizorja podano odklonilno mnenje na izkaze zaradi izkazanih odloženih prihodkov v bilanci
stanja iz naslova plačanih, a še nedokončanih vlog (postopkov) za registracijo zdravila iz
prejšnjih let. Zaradi navedenega je JAZMP naročila izvedbo izredne zunanje revizije, katere
namen je bilo preveritev računovodskih izkazov za obdobje od 1. 4. 2007 do 30. 6. 2014.
Ugotovitev je, da v računovodstvu v preteklih letih (od leta 2007 do 2012) ni bila vzpostavljena
kontrola med plačilom pristojbine in vlogo za zdravilo, zato ni mogoče raziskati razlik med
plačanimi in dejanskimi pristojbinami za zdravila. JAZMP je že izvedla potrebne ukrepe oz.
spremembe na področju upravljanja s pristojbinami. V letu 2013 je pričela z izboljšanjem
sistema beleženja vlog s programom EPP, ki je doprinesel k boljši sledljivosti vlog, in se je
dograjeval v letu 2014. V začetku leta 2015 je s spremembo načina plačevanja pristojbin na
podlagi obvestil o načinu plačila pristojbin po posamezni vlogi bila dosežena povezanost vlog s
pristojbinami. JAZMP je upošteval tudi mnenje revizorja za ravnanje s prihodki in davkom od
dohodka pravnih oseb ter pravno-davčno mnenje o ustreznosti načina popravka davka od
dohodka pravnih oseb in na tej podlagi so bili izvedeni popravki Letnega poročila JAZMP za
leto 2014.
Zaradi navedenega je svet agencije odločal o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki iz
let 2013 in 2014. V nadalje pa bo svet agencije v soglasju z ustanoviteljem odločal o
razporeditvi preostalega presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let v višini 2.818.028
EUR, ki je v skladu s preteklimi sklepi Vlade Republike Slovenije sicer že razporejen, vendar ni
bil porabljen.
Prenos presežkov prihodkov nad odhodki agencije v državni proračun v letu 2015 izhaja tudi iz
Sklepov Vlade Republike Slovenije glede izvajanja ukrepov za uravnoteženje proračuna za
leto 2015.
Vir: MZ
Predlog aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja
Vlada RS se je seznanila s predlogom Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in
izobraževanja v RS za realizacijo četrte točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in
drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016. 21. decembra je bil namreč med vladno
pogajalsko skupino in reprezentativnimi sindikati v dejavnosti vzgoje in izobraževanja dosežen
dogovor v zvezi s spremembami Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Ta
vključuje povečanje za en oziroma dva plačna razreda za dogovorjena delovna mesta
podskupine D1 z začetkom učinkovanja 1. januarja 2016 in 1. januarja 2018.
Vlada je pooblastila ministrico dr. Majo Makovec Brenčič, ministra za javno upravo Borisa
Koprivnikarja in ministra za finance dr. Dušana Mramorja za podpis omenjenega aneksa.
Vir: MIZŠ
Predlog aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost
Vlada RS se je seznanila s predlogom Aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost
za realizacijo VI. Točke dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v
javnem sektorju za leto 2016. V tej točki je bilo na pogajanjih Vlade RS z reprezentativnimi
sindikati novembra letos dogovorjeno, da se s 1.1.2016 uveljavijo nove uvrstitve delovnih
mest. In sicer tako, da se za en plačni razred povišajo uvrstitve delovnih mest plačne skupine J
od prvega do četrtega tarifnega razreda, ki so uvrščena do vključno 14. plačnega razreda, ter z
reprezentativnim sindikatom raziskovalne dejavnosti dogovorjeno povečanje za en plačni
razred za delovna mesta podskupine H1 in H2.
Vlada je pooblastila ministrico dr. Majo Makovec Brenčič, ministra za javno upravo Borisa
Koprivnikarja in ministra za finance dr. Dušana Mramorja za podpis omenjenega aneksa.
Vir: MIZŠ
Sprememba uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje
raziskovalne dejavnosti
Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti,
financirane iz proračuna RS. S predlaganimi spremembami se odpravlja manjše
pomanjkljivosti, ki so se pokazale v dosedanjem praktičnem izvajanju obstoječe uredbe.
Vir: MIZŠ
Soglasje k tarifam AKOS
Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k tarifam Agencije za komunikacijska omrežja in
storitve RS za leto 2016. Višina tarif se glede na letos niža.
Vlada je tako soglasje dala k tarifi o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi obvestila, za
letno plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za letno plačilo za uporabo elementov
oštevilčenja, vrednosti točke za letno plačilo za izvajanje poštnih storitev, vrednosti točke za
letno plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno
evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo ter vrednost točke za plačilo
in o višini deleža glede na zaračunano uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture
za delovanje regulatornega organa na področju železniškega prometa.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela sklep o izdaji dovoljenja za začasno prebivanje iraškega državljana v
Republiki Sloveniji
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, da se iraškemu državljanu Sameerju
Abdullahu Fathiju Alsaygu izda dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji za obdobje dveh
let, in sicer na podlagi ugotovljenega interesa Republike Slovenije.
Mestna občina Ljubljana in Slovenski center PEN sta se v letu, ko je Ljubljana nosila Unescov
naslov svetovna prestolnica knjige, dogovorila, da se bo Ljubljana vključila v mrežo mest –
zatočišč za preganjane in ogrožene pisatelje (ICORN), ki je začela delovati na pobudo
Salmana Rushdieja in Mednarodnega parlamenta pisateljev. Mesto – zatočišče omogoči
pisatelju, ki je največkrat moral bežati iz domovine, da se izogne zaporu ali še čemu hujšemu
in si v novem okolju ustvari novo socialno mrežo. Ljubljana je že vključena v ICORN,
mednarodno mrežo mest – zatočišč za preganjane in ogrožene pisatelje.
Sameer Abdullah Fathi Alsayg se je rodil leta 1949 v Mosulu v Iraku. Na univerzi v Bagdadu je
diplomiral iz angleškega jezika in književnosti. Leta 1972 je objavil svojo prvo pesem z
naslovom Devica in obzorje. Istega leta se je zaposlil pri časopisu Al-Jumhuriya (Republika) v
Bagdadu kot novinar kulturnega uredništva. Do nedavnega je delal za mednarodni dnevnik
Azzaman, ki ga tiskajo v Londonu, Bagdadu in Bejrutu. Julija 2013 je bila ena njegovih
pesniških zbirk Popotnik objavljena v Veliki Britaniji. Alsayg je vključen v enciklopedijo iraških
pesnikov in dr. Omar Muhammad Talib zanj pravi, da je ena najpomembnejših osebnosti
Mosula v 20. stoletju. Alsayg je delal tudi kot tolmač za Rdeči križ in Rdeči krajec ter prevajal
pesmi iz angleščine v arabščino.
Po l. 2003 in napadu ZDA na Irak so mnogi pisatelji in novinarji vse težje delali in objavljali. Po
odhodu mirovnih enot iz Iraka so se pojavile skrajne islamske skupine in položaj se je še
poslabšal. Od srede 2013 je skrajna skupina Islamska država področje Iraka privedla v
politično in varnostno krizo. Novinarji in pisci so še posebno na udaru. Marca 2014 je IS
Sameerju Abdullahu Fathiju Alsaygu grozila s smrtjo, in od takrat se skriva. ICORN in
Mednarodni PEN sta njegovo prošnjo označila za nujno.
Če bo sprejet v ICORN mesto zatočišče Ljubljano, bi gospod Alsayg rad nadaljeval s pisanjem
člankov in v primeru zanimanja predaval o svojih rojakih, ki živijo v zatiranju. Še naprej bi se
rad posvečal tudi prevajanju.
Mestna občina Ljubljana potrjuje, da bo Sameerju Abdullahu Fathiju Alsaygu za čas bivanja v
Ljubljani namenila mesečno štipendijo v višini 800,00 EUR ter mu zagotovila stanovanje in
zdravstveno zavarovanje.
Vir: MK
Vlada izdala predhodno mnenje k strateškemu načrtu javnega zavoda Slovensko
narodno gledališče Nova Gorica za obdobje 2016–2020
Vlada RS je na današnji redni seji dala predhodno mnenje k strateškemu načrtu javnega
zavoda Slovensko narodno gledališče (SNG) Nova Gorica za obdobje 2016–2020. V primeru
da letni finančni načrt in program dela javnega zavoda SNG Nova Gorica, usklajen s finančnim
načrtom ministrstva za posamezno proračunsko leto, pomembno odstopa od strateškega
načrta, mora javni zavod Vladi Republike Slovenije predložiti spremembo strateškega načrta v
predhodno mnenje.
Predloženi strateški načrt javnega zavoda SNG Nova Gorica za obdobje 2016–2020 je
oblikovan skladno z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, saj
obsega v zakonu določene programske usmeritve in predviden obseg programa,
organizacijske usmeritve, opredelitev investicij in investicijskega vzdrževanja ter podlage za
kadrovski načrt, ki vključujejo tudi predvidene zunanje sodelavce. K strateškemu načrtu je
treba pridobiti predhodno mnenje ustanovitelja in financerja javnega zavoda. Če direktor ne
sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, je to razlog za njegovo razrešitev.
Strateški načrt Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica 2016–2020 je pripravljen v
skladu s cilji in prioritetami nacionalnega programa za kulturo ter sledi namenu, zaradi
katerega je javni zavod ustanovljen. Kot osrednja slovenska gledališka ustanova na
Primorskem vidi nadaljnji razvoj v povezovanju znotraj regije, države in tudi s tujino. Strateški
načrt vsebuje pet konkretnih ciljev s kazalniki in ukrepi ter sistematično opiše umetniško vizijo
in vizijo poslovnega upravljanja, vključno s kadrovskim načrtovanjem.
Vir: MK
Vlada sprejela poročilo o izdelavi ocen tveganj za nesreče v Republiki Sloveniji in
državne ocene tveganj za nesreče
Sklep o mehanizmu Evropske unije na področju civilne zaščite med drugim v 6. členu določa,
da države članice pripravijo ocene tveganj na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni in do
22. decembra 2015, nato pa vsaka tri leta, Evropski komisiji predložijo povzetek pomembnih
elementov teh ocen.
Skladno z Uredbo o izvajanju Sklepa o mehanizmu Evropske unije na področju civilne zaščite
je v Republiki Sloveniji predvidena izdelava 12 ocen tveganj za različne nesreče (potres,
poplava, nevarnosti biološkega, kemičnega, okoljskega in neznanega izvora za zdravje ljudi,
posebno nevarne bolezni živali, jedrska ali radiološka nesreča, železniška nesreča, letalska
nesreča, suša, veliki požari v naravnem okolju, terorizem, žled, nesreče z nevarnimi snovmi),
ki so jih nosilci pripravili do začetka novembra 2015. Uprava Republike Slovenije za zaščito in
reševanje, kot državni koordinacijski organ za izdelavo ocen tveganj za nesreče, je na tej
podlagi pripravila državno oceno tveganj za nesreče.
Ocene tveganj za nesreče so lahko podlaga za aktivnosti na več področjih, predvsem pri:
• načrtovanju za obvladovanje tveganja za namene preventive in pripravljenosti,
• izvajanju ustreznih ukrepov za preventivo pred tveganji in pripravljenost,
• izdelavi ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja ob nesreči,
• razvoju finančnih strategij pri preventivnih ukrepih za preprečevanje ali zmanjšanje
možnosti za nastanek nesreč ter za ukrepanje, pomoč in odpravo posledic ob
nesrečah (finančna podlaga za obvladovanje tveganj za nesreče),
• določitvi prednostnih naložb za zmanjšanje možnosti za nastanek nesreč ali
njihovih posledic,
• prostorskem načrtovanju,
• načrtovanju javnih naložb,
• načrtovanju socialne zaščite,
• ugotavljanju vrzeli v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč ter
• načrtovanju popolnitve in dopolnjevanja sil in sredstev za zaščito, reševanje in
pomoč.
Pri izvajanju aktivnosti znotraj navedenih področij bi bilo treba, glede na ugotovitve, največjo
pozornost nameniti tistim nesrečam, pri katerih so močneje izraženi tako vplivi kot verjetnost
oziroma pogostost nesreče. Gre predvsem za nesreče, ki pomenijo zelo veliko in veliko
tveganje: poplave, nevarnosti biološkega, kemičnega, okoljskega in neznanega izvora za
zdravje ljudi, terorizem, letalska nesreča, žled in potres. Pozornost bi morala biti usmerjena
tudi v nesreče, pri katerih so močneje izraženi bodisi vplivi (ko se nesreča pojavi, povzroči
hude posledice) bodisi verjetnost (kar pomeni pogostejše nastanke škod). Sem spadajo npr.
veliki požari v naravnem okolju, železniška nesreča, posebno nevarne bolezni živali in jedrska
nesreča.
Proces izdelave ocen tveganja za posamezne nesreče se po letu 2015 ne bo končal, temveč
kontinuirano nadaljeval. Že leta 2016 bo treba tako nekatere ocene tveganja za posamezne
nesreče in državno oceno tveganj za nesreče zaradi vključevanja vsebin, povezanih s
prihodnjimi podnebnimi spremembami, in zaradi nekaterih drugih sprememb dopolniti.
S predlogom državne ocene tveganj za nesreče in predlogom Poročila o izdelavi ocen tveganj
za nesreče v Republiki Sloveniji se je na tretji seji 9. novembra 2015 seznanila tudi
Medresorska delovna skupina za ocene tveganj za nesreče.
Vir: MO
Vlada o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in
metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017
Vlada RS je izdala Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov
proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017 in jo objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Predlog Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in
metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017 je pripravljen na podlagi
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 – ZIPRS1617 za
izvrševanje 62. člena.
Navedena določba ZIPRS1617 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da
med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno
pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih
sredstev za stroške dela. Nadalje člen določa tudi način prikaza števila zaposlenih po različnih
virih financiranja, s čimer se želi zagotoviti transparentnost podatkov.
S predlogom Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna
in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017 se podrobneje predpisujejo
način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila
zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter
obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na dan 1. aprila, 1. julija, 1. oktobra in 1.
januarja v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih
in številu zaposlenih v javnem sektorju – ISPAP, ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Vir: MJU
Polzeli, d. d., dodeljena državna pomoč v višini 190 tisoč evrov
Vlada RS je danes na redni seji sprejela sklep, da se gospodarski družbi Polzela, d. d. dodeli
državna pomoč za prestrukturiranje po pravilu »de minimis« v obliki subvencije v višini
190.000,00 evrov. Ministrstvo za finance izda soglasje za prevzemanje obveznosti v letošnjem
letu.
Družba Polzela, d. d., je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podala vlogo za
odobritev pomoči za tekoče poslovanje podjetja. Strokovna medresorska komisija je vlogo
proučila in izdala sklep, v katerem Vladi RS predlaga odobritev državne pomoči.
Družba je v letu 2015 uspešno izpeljala prisilno poravnavo, ki je bila pravnomočno potrjena
10.3.2015. Izvaja temeljito kadrovsko prestrukturiranje in optimizacijo stroškov poslovanja in
bo sredstva, pridobljena po tej vlogi kot pomoč za tekoče poslovanje, uporabila za nabavo
surovin, energije in delno za pokrivanje obveznosti do FURS.
Vir: MGRT
Vlada sprejela Poročilo o delu delovne skupine vlade za pripravo konkretnih ukrepov za
celostni razvoj območja Haloz
Vlada RS je sprejela Poročilo o delu delovne skupine vlade za pripravo konkretnih ukrepov za
celostni razvoj območja Haloz.
Delovna skupina vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, ki jo
je Vlada RS imenovala 14. 5. 2015, je pri svojem delu prišla do zaključka, da je zaradi potrebe
po celovitem in kompleksnem programu ukrepov za razvoj Haloz potrebno k temu pristopiti
širše, zato je predlagala podaljšanje mandata in vključitev novih članov. 29. 7. 2015 je Vlada
RS razširila delovno skupino, mandat pa se ji je podaljšal do konca leta 2015.
Delovna skupina vlade je imela v času svojega delovanja več sestankov v ožji in širši sestavi,
na osnovi katerih so predstavljeni predlogi ukrepov in razvojne prioritete za območje Haloz za
obdobje 2015-2020, ki temeljijo na obstoječih mehanizmih in instrumentih razvojnih podpor
problemskih območij in zajemajo celovito problematiko območja Haloz.
Delovna skupina je identificirala potrebe tega območja, razvojne potenciale in možne rešitve.
Soglašala je, da sta temeljna cilja, ki naj ju model ukrepov za celostni razvoj Haloz naslavlja,
sledeča: odprava in preprečevanje zaraščanja obdelovalnih površin Haloz in razvoj novih
delovnih mest. Razvojne prioritete so usmerjene v spodbuditev gospodarskega razvoja
območja (razvoj novih delovnih mest in krepitev podjetnosti, razvoj turizma, usposobljenost in
krepitev človeškega kapitala/potenciala), izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva (izboljšanje
konkurenčnosti, strukture in poslovanja kmetijskih gospodarstev, izboljšanje strukture
pridelave, organiziranje in vodenje trženja kmetijskih proizvodov, preprečevanje zaraščanja
kmetijskih površin in ohranjanje kulturne krajine) ter kakovosti življenja (razvoj infrastrukture,
obnova in ohranjanje kulturne dediščine, revitalizacija in trajnostna raba naravnih virov in
naravne dediščine).
Ministrstva, sodelujoča v delovni skupini, so po posameznih projektih podala svoje pripombe
na dokument »Razvojni program za razvoj Haloz (verzija julij 2015)« z vidika izvedbe v okviru
možnosti posameznih ministrstev.
Delovna skupina je pripravila zaključno poročilo o delu delovne skupine vlade za pripravo
konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, kjer so navedene vse aktivnosti delovne
skupine, stanje na območju Haloz in nabor ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, za
razvoj kmetijstva in zlasti za zmanjšanje zaraščenosti obdelovalnih površin Haloz in razvoj
novih delovnih mest.
Delovna skupina je pri pripravi ukrepov s področja kmetijstva upoštevala tudi dejstvo, da se je
v letu 2015 začela izvajati reforma skupne kmetijske politike EU tako na področju neposrednih
plačil, kot tudi na področju programa razvoja podeželja, kjer so že določeni ukrepi, ki Halozam
koristijo in prispevajo v smeri napredka posameznih kmetij in celotnega območja Haloz.
Od leta 2015 dalje se izvaja nov model neposrednih plačil, ki vključuje shemo osnovnega
plačila, zeleno komponento, shemo za mlade kmete, shemo za male kmete, kot tudi
proizvodno vezana plačila. V ovojnici za neposredna plačila ima Slovenija skupno 137,987
mio. evrov za leto 2015.
Shema za male kmete je nova shema neposrednih plačil, ki jo zaradi poenostavitev uvaja
reforma skupne kmetijske politike. Nosilec KMG, ki se je vključil v shemo za male kmete, ni
zavezan za izvajanje zelene komponente in se ga, če ne uveljavlja ukrepov razvoja podeželja
na površino, ne preverja v okviru navzkrižne skladnosti.
Cilj nove SKP je tudi izboljšanje okoljske učinkovitosti, zato se uvaja novo shemo neposrednih
plačil tako imenovano »zeleno komponento«, s katero se podpira uporabo kmetijskih praks, ki
ugodno vplivajo na podnebje in okolje.
Ker je v Halozah je 2.706 hektarjev kmetijskih zemljišč z nagibom najmanj 35 % (od tega 2.142
ha z nagibom od 35% do 50% in 564 ha z nagibom večjim od 50%) je za to območje
pomembna vključitev podpore za območja z naravnimi omejitvami v model neposrednih plačil
od leta 2017 dalje, kar se je pokazalo kot možnost za uvedbo dodatne podpore za kmetijska
gospodarstva, ki imajo v gorskem območju kmetijska zemljišča z nagibom najmanj 35 %.
Program razvoja podeželja za obdobje od 2014 do 2020 za Slovenijo je Evropska komisija
potrdila 13. februarja 2015. V okviru PRP bomo izvajali 14 ukrepov, za katere je zagotovljeno
skupaj 1107 mio. evrov, od tega bo 837,9 mio. evrov EU sredstev, ostalo pa nacionalna
doplačila.
V letu 2015 so se že začeli izvajati ukrepi: kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP),
ekološko kmetovanje (EK), plačila za območje z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami
(OMD), prenos znanja in pomoč pri uporabi storitev svetovanja, dobrobit živali (DŽ), ukrep za
mlade kmete ter LEADER. Za ostale ukrepe se pravne podlage še pripravljajo in se bodo
začeli izvajati v letu 2016.
Ukrepi, ki so najbolj pomembni za območje Haloz, so: Ukrep Podpora za lokalni razvoj v okviru
pobude LEADER, Ukrep KOPOP in ukrep OMD (območja z omejenimi dejavniki).
Poleg tega, da vse haloške občine izkazujejo nizek koeficient razvitosti, pa tri haloške občine,
in sicer Makole, Podlehnik in Žetale, sodijo tudi v posebna problemska območja z negativnim
prirastom prebivalstva in nadpovprečnim nagibom kmetijskih zemljišč.
V okviru meril za izbor operacij v okviru PRP 2014 – 2020 bodo pri številnih ukrepih višje
število točk prejeli upravičenci, ki živijo v občinah z nižjim koeficientom razvitosti občine, saj so
razmere za razvoj kmetijstva v teh občinah finančno in socialno slabe.
Z namenom povečanja konkurenčnosti kmetijstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe
naravnih virov ter reševanja strukturnih problemov in zmanjševanja njihovega razvojnega
zaostanka se bodo posebna problemska območja z negativnim prirastom prebivalstva in
nadpovprečnim nagibom kmetijskih zemljišč v okviru PRP 2014 – 2020 ravno tako posebno
obravnavala.
MKGP pripravlja Prvo spremembo PRP 2014 – 2020, ki je v zaključni fazi usklajevanja z
Evropsko komisijo. Glede na predvideno časovnico je pričakovati potrditev s strani Evropske
komisije v začetku meseca marca 2016. Določeni predlogi za spremembo ukrepov v okviru
PRP 2014 – 2020 so nastali tudi na podlagi pobud za čimbolj celovito reševanje posebnih
potreb in pogojev za ohranjanje in razvoj kmetovanja na območju Haloz.
MKGP bo v drugi spremembi PRP 2014 – 2020, ki jo bo pripravilo v letu 2016, predlagalo
uvedbo ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti namenjena razvoju majhnih kmetij. Ukrep se bo
začel izvajati v letu 2017.
Z namenom odprave zaraščanja kmetijskih zemljišč MKGP pripravlja predlog Uredbe o ukrepih
kmetijske zemljiške politike, ki se financirajo s sredstvi, zbranimi iz naslova odškodnine zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Ta uredba ureja finančne vzpodbude za
izvajanje agromelioracij na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, z namenom ohranjanja
kmetijske dejavnosti.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je že identificiralo možne ukrepe iz svoje
pristojnosti. Pričetek njihovega izvajanja je vezan tudi na pričetek izvajanja nove finančne
perspektive 2014-2020.
Za območje Haloz so mogoči sledeči ukrepi endogene regionalne politike:
• dodatni ukrepi MGRT za obmejna problemska območja, ki izhajajo iz Programa
finančnih spodbud MGRT,
• sofinanciranje regijskih projektov v skladu z dogovori za razvoj regij,
• prenos državnega premoženja v razvojne namene.
Večji del Haloz je vključen med obmejna problemska območja (razen Občine Makole), kot
prioritetna območja vseh razvojnih politik. V državnem proračunu 2015 MGRT sicer nima
posebnih sredstev za podporo tem območjem, si pa MGRT prizadeva, da bi v bodoče ta
sredstva zagotovili in kjer je le mogoče, vključili obmejna problemska območja med merila
javnih razpisov MGRT. Sredstva za območje bodo na ta način zagotovljena posredno preko
posameznih javnih razpisov.
Za ugodnejšo davčno obravnavo in nekatere ukrepe socialne politike za območje vseh
haloških občin bi bilo treba spremeniti 25. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega
razvoja tako, da bi se vključila še posebna problemska območja, ki izkazujejo še druge
kazalnike izrazito neugodnega razvoja določenega območja, kot so depopulacija, neugodna
starostna in izobrazbena struktura, nizek BDV in podobno.
Vir: MKGP
Vlada sklenila Aneks k Pogodbi o plačilu stroškov za upravljanje kapitalskih naložb v
lasti RS za leti 2014 in 2015
Vlada RS je na današnji redni seji sklenila Aneks št. 1 k Pogodbi o plačilu stroškov za
upravljanje kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije za leti 2014 in 2015. Vlada je za
podpis aneksa pooblastila ministra za finance.
Slovenskemu državnemu holdingu, d. d. za upravljanje kapitalskih naložb, ki so v lasti
Republike Slovenije, pripadajo skladno z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu tudi
stroški pridobivanja naložb, ki pa jih dosedanja Pogodbo o plačilu stroškov za upravljanje
kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 št. C1611-14-101001 ni
predvidela, zato se z aneksom to razmerje tudi ureja.
Vir: MF
Vlada sprejela sklep o sklenitvi Pogodbe o plačilu stroškov za upravljanje kapitalskih
naložb v lasti RS za leti 2016 in 2017
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep o sklenitvi Pogodbe o plačilu stroškov za
upravljanje kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije za leti 2016 in 2017.
Na podlagi 27. člena je SDH, d.d. za upravljanje z naložbami v lasti RS upravičen do plačila.
Višina plačila in druga medsebojna razmerja iz naslova upravljanja z naložbami Republike
Slovenije se določi s Pogodba o plačilu stroškov za upravljanje kapitalskih naložb v lasti
Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki jo na predlog ministra, pristojnega za finance,
sklene vlada. SDH na podlagi te pogodbe upravlja z naložbami, ki so bile dne 26. 4. 2014
prenesene v upravljanje na SDH ter z naložbami, ki bodo pridobljene na podlagi drugih
zakonov, npr. na podlagi zakona, ki ureja insolventne postopke, zakona, ki ureja pomoč
gospodarskim družbam v težavah, zakona, ki ureja javne finance, ipd.
Pogodba določa vrednost za upravljanje z naložbami Republike Slovenije, ki pokriva priznane
stroške na podlagi predložene tabele ocenjenih stroškov s strani SDH in je priloga k pogodbi.
Pogodba ureja tudi plačilo sorazmernega dela stroškov morebitnih zunanjih svetovalcev,
povezanih s postopki razpolaganja s kapitalskimi naložbami v lasti Republike Slovenije in pa
stroškov pridobivanja naložb.
Vir: MF
Vlada seznanjena s Poročilom o delu Urada Republike Slovenije za preprečevanje
pranja denarja za leto 2014
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o delu Urada Republike Slovenije
za preprečevanje pranja denarja za leto 2014.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma v 72. členu določa, da Urad RS
za preprečevanje pranja denarja najmanj enkrat na leto o svojem delu poroča vladi. Poročilo o
delu Urada za leto 2014 je že devetnajsto poročilo Vladi RS, nanaša pa se na obdobje od 1. 1.
2014 do 31. 12. 2014. V poročilu so predstavljeni podatki z vseh temeljnih področij delovanja
Urada (delo na področju gotovinskih in sumljivih transakcij, preventiva in nadzor, mednarodno
sodelovanje), podatki o poslovanju Urada na finančnem in kadrovskem področju ter področju
informatike. Prav tako so prikazani tudi nekateri statistični podatki o delovanju drugih državnih
organov, ki so prejemniki izdelkov Urada oziroma Urad z njimi sodeluje pri izvajanju predpisov
s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja.
Gotovinske transakcije, nakazila in prenosi gotovine čez mejo Skupnosti
V letu 2014 je Urad prejel podatke o 13.548 gotovinskih transakcijah, kar je za 22 % manj kot v
preteklem letu, pri tem pa se je za enak odstotek zmanjšala tudi skupna vrednost transakcij. V
celotnemu številu sporočenih gotovinskih transakcij imajo, tako kot že vsa leta prej, največji
delež gotovinske transakcije, sporočene iz bančnega sektorja. Konec leta 2014 je bilo v
evidenčnem sistemu Urada zavedenih 553.597 gotovinskih transakcij. Po kripto zaščiteni
elektronski pošti je Urad prejemal podatke o gotovinskih transakcijah od vseh bank, obeh
hranilnic, Pošte Slovenije in igralnice HIT Nova Gorica.
V letu 2014 so organizacije Uradu sporočile podatke o skupno 4.406 nakazilih v države
oziroma na račune pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma prebivališčem v državah, v
zvezi s katerimi obstaja večja verjetnost za pranje denarja ali financiranje terorizma. Od tega je
bilo 70 % nakazil izvršenih v imenu domačih pravnih oseb, 26 % nakazil v imenu tujih pravnih
oseb, 3 % nakazil v imenu fizičnih oseb. Prejemniki teh nakazil so bila v 95 % primerov tuja
podjetja, 3 % nakazil so prejele fizične osebe, 1 % nakazil je bilo izvršenih slovenskim pravnim
osebam.
Sumljive transakcije
Na področju sumljivih transakcij so v Uradu leta 2014 prejeli 480 prijav, pri katerih so bili
podani nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V zvezi z vsemi temi
prijavami so odprli zadeve in začeli z zbiranjem podatkov. Skupno so v Uradu v obdobju 1995–
2012 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma odprli 3.884 zadev. Med prijavitelji
so tudi leta 2014 prevladovale banke (372 prijav ali 77,5 % delež vseh prijav). V letu 2014 je
število prijav upadlo za 20 %, medtem ko je struktura prijaviteljev ostala enaka.
Urad je leta 2014 zaključil z obravnavo 521 zadev oziroma 19 % več kot leta 2013, pri čemer
so v 190 zadevah policiji/državnemu tožilstvu poslali obvestilo o sumljivih transakcijah zaradi
suma pranja denarja, v nadaljnjih 124 zadevah so pristojnim organom poslali informacije zaradi
ugotovljenega suma storitve nekaterih drugih kaznivih dejanj, navedenih v 62. členu ZPPDFT,
medtem ko v 207 zadevah z analizo niso potrdili v začetku izkazanih razlogov za sum pranja
denarja. Med predhodnimi kaznivimi dejanji, iz katerih najverjetneje izvira umazani denar, je
bilo tudi leta 2014 največ kaznivih dejanj davčne zatajitve in zlorabe položaja ali pravic pri
opravljanju gospodarske dejavnosti. Med zaznanimi tehnikami pranja denarja je največ
gotovinskih dvigov, prenosov sredstev med računi in državami ter pologov gotovine.
Faze postopkov v zvezi s podanimi kazenskimi ovadbami za pranje denarja
Iz statističnih podatkov, ki jih Urad prejema od policije, državnih tožilstev in sodišč je razvidno,
da je leta 2014 Policije podala 47 novih kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve
kaznivega dejanja pranja denarja, v 12 zadevah pa so tožilstva sama začela s pregonom.
Skupaj so se tako v letu 2014 začeli postopki s področja pranja denarja v 59 zadevah, kar je
sicer manj kot leta 2013, vendar še vedno v povprečju zadnjih petih let, kar kaže na stalnost
obravnave tega kaznivega dejanj s strani organov pregona. Od leta 1995 dalje so se skupno
začeli postopki v 407 kazenskih zadevah, povezanih s kaznivim dejanjem pranja denarja. V
zvezi z vsemi temi zadevami je postopek že končan v 166 zadevah (45 zadev se je končalo z
obsodilno sodbo, v 16 zadevah so bile izrečene oprostilne sodbe, v 55 zadevah se tožilec ni
odločil za pregon, v 20 zadevah je tožilec odstopil od pregona, v 13 je postopek zaustavilo
sodišče, 6 zadev so sodišča odstopila v reševanje tujini, medtem ko je v 7 primerih prišlo do
združitev postopkov in v 2 do prekvalifikacije kaznivega dejanja), v 104 zadevah se tožilstvo še
odloča o pregonu, v 1 zadevi je tožilstvo pregon odložilo, medtem ko je 135 zadev v različnih
fazah obravnave (zahteva za preiskavo, preiskava, obtožnica).
Na Uradu ugotavljamo, da se je tudi v letu 2014 že četrto leto zapored močno povečalo
skupno število zadev, v katerih potekajo (ali so potekali) postopki v zvezi s kaznivim dejanjem
pranja denarja, in sicer v letu 2011 za 52 zadev, v letu 2012 za 55 zadev, v letu 2013 za 83
zadev in v letu 2014 za 59 zadev, hkrati pa so sodišča izrekla obsodilne sodbe v kar 19
zadevah. Ugotavljamo tudi, da se ni povečalo število zavrženih kazenskih ovadb s strani
tožilstva, tako da število zadev v fazah zahteve za preiskavo, preiskave in obtožnice vztrajno
narašča in konec leta 2014 znaša kar 135 zadev.
V zvezi s sodelovanjem Urada pri odkrivanju kaznivih dejanj pranja denarja v obdobju 2010–
2014 ugotavljamo, da je 52 % od skupno 306 predkazenskih in kazenskih postopkov s
področja pranja denarja temeljilo na obvestilih Urada. Med temi zadevami se je kar 36 %
odstotkov zadev s področja pranja denarja začelo na podlagi podatkov, ki so jih Uradu v obliki
prijav sumljivih transakcij poslali zavezanci iz ZPPDFT, 7% zadev na podlagi prijav različnih
prijaviteljev, 9 % pa na podlagi pobud državnih organov. Policija ali tožilstva so v 48 % zadev
preganjala kaznivo dejanje pranja denarja povsem samostojno. Navedena struktura jasno
kaže na to, da sporočene sumljive transakcije zavezancev odločilno prispevajo k številu
obravnavanih zadev Policije in tožilstva. Navedeno dokazuje, da je sistem boja proti pranju
denarja prek zaznavanja sumljivih transakcij v finančnem in nefinančnem sektorju učinkovit.
Hkrati pa tudi letos ugotavljamo povečanje samostojnega dela Policije pri odkrivanju in
preiskovanju kaznivega dejanja pranja denarja, saj je v letu 2014 podala na podlagi lastnih
informacij 24 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje pranja denarja. Navedeno nakazuje
predvsem na sistemsko delo Policije pri pregonu kaznivega dejanja pranja denarja.
Preventiva in nadzor
V letu 2014 je Urad podal 44 pisnih mnenj oziroma stališč v zvezi z razlago izvajanja
posameznih določil ZPPDFT. Pri tem velja poudariti, da v teh primerih ni šlo za avtentično
razlago zakona, saj to lahko poda samo zakonodajalec. Večino pisnih mnenj Urad sproti
objavlja tudi na svoji spletni strani, tako da so na voljo vsem zavezancem in drugi
zainteresirani javnosti.
Delo Urada je bilo tudi v letu 2014 v glavnem vezano na delovanje posebnega odbora pri
Svetu Evrope MONEYVAL. V letu 2014 so bila v Strasbourgu sklicana tri zasedanja odbora
MONEYVAL, ki so se jih poleg predstavnikov Urada udeležili tudi predstavniki Ministrstva za
pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve in Banke Slovenije.
Predstavniki Urada so v letu 2014 izvedli skupno 26 ur in 30 minut predavanj na različnih
seminarjih v Sloveniji. Seminarji oziroma sodelovanje pri različnih oblikah izobraževanj je bilo
namenjeno predvsem zavezancem in organom odkrivanja kaznivih dejanj.
Urad v letu 2014 na podlagi lastne aktivnosti, torej po uradni dolžnosti, ni zaznal kršitev določb
ZPPDFT. Prav tako v tem obdobju ni prejel nobenega predloga za uvedbo postopka o
prekršku od drugih nadzornih organov.
Mednarodno sodelovanje
V letu 2014 je v Budimpešti od 16. 2. do 19. 2. 2014 potekal sestanek delovnih podskupin
skupine EGMONT, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika Urada, medtem ko se plenarnega
zasedanja skupine EGMONT, ki je potekalo od 1. 6. do 6. 6. 2014 v Peruju, ni udeležil noben
predstavnik naše institucije.
Na plenarnem zasedanju v Peruju je bilo v skupino EGMONT sprejetih osem (8) novih uradov,
in sicer iz Angole, Bruneja, Čada, Gane, Jamajke, Namibije, Sint Maartena in Tanzanije, tako
da se je konec leta 2014 število uradov v skupini povzpelo na 147.
Leta 2014 je Urad na podlagi 65. člena ZPPDFT poslal 216 zaprosil v 150 zadevah v 39
držav, na podlagi 66. člena ZPPDFT pa je prejel 164 zaprosil v 140 zadevah iz 33 držav. V
primerjavi z letom 2013, ko je Urad poslal 148 zaprosil sorodnim uradom iz 37 držav v
skupno 104 zadevah ter prejel 146 zaprosil iz 43 držav v skupno 124 zadevah, lahko
ugotovimo, da se je število poslanih zaprosil povečalo za 46 %, število prejetih zaprosil pa za
12,3 %.
Pri prejetih zaprosilih tujih sorodnih uradov v letu 2014 je treba omeniti, da je bilo izmed 164
prejetih zaprosil 74 takšnih, pri katerih Urad ni ugotovil suma kaznivega dejanja pranja denarja,
zaradi česar je nanje sicer odgovoril, vendar niso bila vnesena v zbirko Urada o sumljivih
transakcijah. V letu 2014 je Urad največ podatkov izmenjal s pristojnimi uradi iz Italije,
Hrvaške, Avstrije, Črne gore, BIH, Rusije, Srbije in Nemčije.
Na podlagi 67. člena ZPPDFT lahko Urad sporoči podatke in informacije o strankah ali
transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma tujim sorodnim organom tudi na lastno pobudo ob pogoju dejanske vzajemnosti. Na
tej podlagi je Urad v letu 2014 poslal 21 tovrstnih obvestil (v letu 2013 11), prejel pa 13
spontanih informacij (v letu 2013 štiri tovrstne informacije).
Obstoječe sodelovanje s tujimi uradi se lahko še dodatno izboljša z izmenjavo oziroma
podpisom formalno neobvezujočih pisnih dogovorov (tako imenovanih “pisem o izmenjavi
podatkov” – Memorandum of Understanding – MOU), zaradi česar je Urad v letu 2014
podpisal en tovrstni dogovor, in sicer s sorodnim uradom iz Lihtenštajna. Urad je od začetka
svojega delovanja v letu 1995 do konca leta 2014 podpisal že 42 pisem o izmenjavi podatkov.
Vsebina pisma s sorodnim uradom iz Azerbajdžana je že usklajena, tako da je bil v tej državi
že sprožen ustrezen (parlamentarni oziroma vladni) postopek potrjevanja njegove vsebine.
Podpis pisma z uradom iz Azerbajdžana je tako predviden v letu 2015. Še vedno pa poteka
usklajevanje vsebine pisma s sorodnimi uradi iz Gvatemale, Sint Maartena, Španije in
Malezije, tako da se pričakuje, da bo prišlo do podpisa z njimi do konca leta 2015.
Na podlagi Konvencije Sveta Evrope 198 je Urad v letu 2014 od slovenskih sodišč prejel 22
zaprosil, ki so se nanašala na izvršitev njihovih odločb glede odvzema premoženjske koristi,
denarnih kazni in stroškov kazenskega postopka. Od tega je bilo devet zaprosil zavrnjenih, tri
zadeve so bile vrnjene v dopolnitev organom, ki so zaprosila poslali, deset zaprosil pa je bilo
poslanih pristojnim tujim organom. Iz tujine je Urad na podlagi Konvencije SE 198 prejel le eno
zaprosilo, in sicer iz Republike San Marino za pravno pomoč v okviru kazenskega postopka, ki
je bil poslan pristojnim slovenskim organom.
Vir: MF
Vlada izvršila razporeditev sredstev splošne proračunske rezervacije in prerazporeditev
pravic porabe
Vlada RS je na današnji redni seji razporedila sredstva različnih predlagateljev v Tekočo
proračunsko rezervo ter izvedla prerazporeditev pravic porabe nekaterih proračunskih
porabnikov.
1. Vlada je razporedila sredstva različnih predlagateljev v Tekočo proračunsko rezervo v
skupni vrednosti 12.638.551,61 EUR, ki so jih na podlagi dopisa MF prispevali proračunski
uporabniki.
2. Dodatno je Ministrstvo za finance predlagalo razporeditev pravic porabe v skupni višini
325.316,73 EUR na MOP. Ministrstvo za finance je predlagalo razporeditev sredstev iz
proračunske postavke Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko Rudnik Žirovski
vrh, in konto Subvencije javnim podjetjem v višini 325.316,73 EUR za plačilo obveznosti
skladno s Pogodbo o neodplačnem prenosu nepremičnin.
Predmet financiranja je plačilo obveznosti skladno s Pogodbo o neodplačnem prenosu
nepremičnin, ki je bila sklenjena 30. 3. 2004 med Rudnikom Žirovski vrh, javnim podjetjem za
zapiranje rudnika urana d.o.o., Republiko Slovenijo, (takratnim) Ministrstvom za okolje, prostor
in energijo ter Občino Gorenja vas – Poljane. Skladno z 8. členom Pogodbe se soinvestira v
komunalno opremljanje Gospodarske cone Todraž kot del odškodnine lokalni skupnosti zaradi
neodplačnega prenosa nepremičnin (zemljišča, stanovanja in skupni prostori) na RŽV. Znesek
zahtevkov se nanaša na širitev čistilne naprave iz 1.000 PE na 3.000 PE in izgradnjo
vodohrama Todraž. Občina Gorenja vas Poljane je za čistilno napravo pridobila 76,46 %
nepovratnih sredstev (85 % kohezijska evropska sredstva, 15 % sredstva RS), za vodohran
Todraž pa 84,42 % sredstev, (prav tako 85% evropskih sredstev in 15% sredstev RS). Vsa
dela so izvedena in končana. Nadalje je Občina Gorenja vas-Poljane upoštevala stališče RŽV,
da se izplača samo razliko do celotne vrednosti investicije. To je na koncu rezultiralo v strošek
325.316,73 EUR. RŽV in Občina Gorenja vas – Poljane sta 24. 6. 2015 sklenila Protokol o
poplačilu obveznosti RŽV do OGVP. Del dogovora je, da bo RŽV do 31. 12. 2016 poravnal
obveznosti 325.316,73 EUR iz PNPN. MOP kot financer aktivnosti zapiranja RŽV bo v
naslednjem letu dolžan zagotoviti omenjena sredstva.
3. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je predlagalo prerazporeditev znotraj
finančnega načrta v skupni vrednosti 12 mio EUR. Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo predlaga prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 12.000.000,00 EUR iz
proračunske postavke Spodbujanje tehnološko razvojnih projektov, in sicer 10.200.000,00
EUR na proračunsko postavko Finančni instrumenti za spodbujanje podjetništva – EU in
1.800.000,00 EUR na proračunsko postavko Finančni instrumenti za spodbujanje podjetništva
– slovenska udeležba. Prerazporeditev pravic porabe se predlaga za Program izvedbe
finančnega inženiringa (PIFI) – finančni instrument za socialna podjetja in podjetja s socialno
vsebino je namenjen dodelitvi neposrednih kreditov Sklada (mikrokrediti za socialna podjetja in
podjetja s socialno vsebino) po ugodni pogodbeni obrestni meri. Mikrokredite lahko koristijo
socialna podjetja oziroma podjetja s socialno vsebino, ki predstavljajo vse pravne osebe s
statusom socialnega podjetja, registrirane v skladu z Zakonom o socialnem podjetništvu ter
tudi zadruge, ki v Sloveniji predstavljajo določeno tržno vrzel z vidika financiranja. S tovrstno
obliko financiranja bo tem podjetjem omogočen lažji dostop do ugodnih virov financiranja za
financiranje rasti in razvoja podjetij, investicij in tekočega poslovanja. Cilj je omogočiti dostop
do virov financiranja po ugodnih pogojih financiranja, ki se kažejo v nižji obrestni meri, nižjih
zavarovalnih zahtevah, ročnosti kredita ter možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kredita.
Vir: MF
Vlada naložila ministrstvom in vladnim službam pripravo predlogov prerazporeditev
pravic porabe na postavko Tekoča proračunska rezerva
Vlada RS je na današnji redni seji naložila vsem ministrstvom in vladnim službam, da do 24.
12. 2015 v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravijo predloge prerazporeditev pravic
porabe na postavko Tekoča proračunska rezerva pri Ministrstvu za finance za pokritje
zakonskih in drugih obveznosti.
Vlada je odločila, da se izvrši prenos pravic porabe na postavko Tekoča proračunska rezerva
in konto Splošna proračunska rezervacija.
Vlada je odločila, da se izvrši prenos pravic porabe s postavke Tekoča proračunska rezerva in
konta Splošna proračunska rezervacija na ukrep »Arbitražni postopek HEP proti RS«, na
postavko Odškodnine zaradi sodnih postopkov in konto Kazni in odškodnine pri uporabniku
Ministrstvo za infrastrukturo največ v višini, potrebni za plačilo odškodnine in stroškov HEP z
obrestmi po arbitražni razsodbi iz zaključenega arbitražnega postopka HEP proti Republiki
Sloveniji zaradi nedobavljene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v
obdobju 1. 7. 2002 – 18. 4. 2003.
Na podlagi drugega odstavka 22. člena, Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije
za leti 2014 in 2015 vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe na postavko 7608
Tekoča proračunska rezerva do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu Zakona o
javnih financah.
Predlog sklepa za prerazporeditev pravic porabe se predlaga zaradi pokrivanja zakonskih in
drugih obveznosti, predvsem pa za obveznosti, ki izhajajo iz arbitražne razsodbe v arbitražnem
postopku HEP proti RS zaradi nedobavljene električne energije iz NEK v obdobju 1. 7. 2002 –
18. 4. 2003.
Arbitražni postopek teče od leta 2005. Junija 2009 je tribunal (sicer z ločenim mnenjem
slovenskega arbitra) sprejel odločitev o interpretaciji pogodbe in odločil, da je Republika
Slovenija dolžna HEP-u finančno vrednost polovice električne energije, proizvedene v NEK v
obdobju 1. 7. 2002 do 18. 4. 2003, in da se zavrne zahtevke HEP glede odtujitve lastnine.
Odločitev je bila za Republiko Slovenijo pomembna, saj je tribunal zavrnil HEP-ovo trditev o
odtujitvi lastnine. Je pa tribunal kljub vsemu Republiki Sloveniji naložil finančno odgovornost za
nedobavljeno električno energijo.
Februarja 2014 je s strani Tribunala imenovan neodvisni strokovnjak predložil poročilo o
upravičeni višini odškodnine za HEP. Strani v postopku sta do 25. 4. 2014 predložile prvi pisni
odziv na poročilo neodvisnega strokovnjaka, ter do 30. 5. 2014 še komentarje na pisni odziv
nasprotne strani. Jeseni 2014 je potekalo logistično in vsebinsko dogovarjanje o poteku ustne
obravnave neodvisnega poročila s strani tribunala, ki je nato potekala 26. in 27. 3. 2015 v
Parizu. Ustna obravnava poročila neodvisnega eksperta pred tribunalom konec marca 2015 je
bila ključni dogodek v postopku arbitraže po letu 2009 in pred izdajo končne arbitražne
razsodbe. Po koncu obravnave je tribunal odločil, da se s tem zaključijo obravnave in vlaganja
gradiva za obe strani. Arbitražni postopek HEP proti RS zaradi nedobavljene električne
energije iz NEK v obdobju 1. 7. 2002-18. 4. 2003 se je zaključil z arbitražno razsodbo, ki jo je
MZI prejelo 17. 12. 2015. Tribunal je izdal odločbo o višini odškodninskega in jo skladno s
svojimi pravili objavil na svoji spletni strani:
• Slovenija je dolžna HEP plačati 19.987.000 EUR in obresti na ta znesek od 1. julija
2002 do datuma plačila v višini šestmesečnega EURIBOR + 2 %, ki se prištevajo
glavnici vsake pol leta;
• Slovenija mora pokriti tudi stroške HEP v višini 10.000.000 USD in obresti na ta
znesek od dneva izdaje odločbe do datuma plačila v višini polletnega EURIBOR + 2
%, ki se prištevajo glavnici vsake pol leta.
Vir: MF
Vlada določila besedilo odzivnega poročila na Revizijsko poročilo Računskega sodišča
Zbirna bilanca stanja proračuna RS na dan 31. 12. 2014
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo odzivnega poročila na Revizijsko poročilo
Računskega sodišča Republike Slovenije Zbirna bilanca stanja proračuna Republike Slovenije
na dan 31. 12. 2014 in ga posreduje Računskemu sodišču Republike Slovenije.
Računsko sodišče je v zvezi z revizijo zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na
dan 31. 12. 2014 podalo zahtevo Vladi RS za predložitev odzivnega poročila.
Vlada je določila besedilo odzivnega poročila. V dokumentu je predstavljen predlog odziva
Vlade na navedbe Računskega sodišča RS v Revizijskem poročilu Zbirna bilanca stanja
proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2014 v delu, ki se nanaša na Vlado Republike
Slovenije. Odziv je pripravljen na podlagi prispevkov MF in MJU. Ugovori in argumenti
posameznih ministrstev predstavljajo ugovor Vlade RS.
Vir: MF
Spremenjeni ključni elementi Ukrepa finančnega
tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013 pri SID
inženiringa
za
spodbujanje
Vlada RS je danes na redni seji dala soglasje k spremembam ključnih elementov Ukrepa
finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013 pri SID –
Slovenski izvozni in razvojni banki, d. d.
Ukrepi SID banke in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) se oblikujejo
zaradi potreb domačega gospodarstva na ciljnih segmentih. Vrzeli na teh segmentih so še
vedno izrazite in se kažejo v nepokritem povpraševanju podjetij po financiranju. Z namenom
učinkovitega in nemotenega poslovanja posojilnega sklada ter nadgradnje v smeri potreb
gospodarstva se s soglasjem Vlade RS spremenijo nekateri elementi ukrepa finančnega
inženiringa, in sicer se določi skrajni rok za plasiranje sredstev končnim prejemnikom, to je do
pričetka izvajanja finančnih instrumentov iz sredstev kohezijske politike, vendar največ do 31.
12. 2016. Vlada RS je 16. 4. 2015 dala soglasje k podaljšanju rokov za odobravanje kreditov
do 31. 12. 2015.
Prednost sprememb ključnih elementov posojilnega sklada za končne prejemnike je v
podaljšanju dostopanja do ugodnih virov financiranja naložb in obratnega kapitala pod nekoliko
ugodnejšimi pogoji (nezaračunavanje opravnin, dodatne oblike zavarovanj kreditov za
investicije ipd.).
Vir: MGRT
Vlada dala soglasje h ključnim elementom Ukrepa finančnega inženiringa za
spodbujanje naložb, poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP pri SID
Vlada RS je danes na redni seji dala soglasje h ključnim elementom Ukrepa finančnega
inženiringa za spodbujanje naložb, poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP pri SID –
Slovenski izvozni in razvojni banki d.d.
Zaradi potreb gospodarstva (kapitalska krepitev podjetij) sta se Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo (MGRT) in SID banka dogovorila o oblikovanju ukrepa finančnega
inženiringa za spodbujanje naložb, poslovanja in kapitalskega utrjevanja malih in srednje
velikih podjetij (MSP) Z ukrepi se predvideva odobritev 100 kreditov do konca leta 2018.
Za izvajanje ukrepa bo vzpostavljen posojilni sklad z začetnim obsegom do 200 milijonov
evrov. Posojilni sklad se bo vzpostavil in vodil v obliki posebnega podračuna znotraj SID
banke, ki bo zagotavljala od drugega poslovanja SID banke ločene evidence naložb in
obveznosti posojilnega sklada ter prihodkov in odhodkov posojilnega sklada.
Pri tem bo MGRT sredstva državnega proračuna za izvajanje zagotovil s prerazporeditvijo 51
milijonov evrov z Ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje
velikih podjetij, ki ga od leta 2013 izvaja SID banka.
Cilj ukrepa je omogočiti podjetjem z nizko kapitalsko ustreznostjo, da izboljšajo ročnostno
strukturo dolgov, se postopno kapitalsko okrepijo in uvajajo (nov) perspektiven poslovni model.
Ob izteku finančne pomoči morajo biti ta podjetja sposobna dostopati do virov financiranja pri
komercialnih bankah. S tem produkt v osnovi prispeva k spodbujanju prestrukturiranja
perspektivnih podjetij, oziroma nadaljnjemu razvoju podjetij na osnovi njihovih zdravih jeder.
Produkt je zato namenjen le segmentu podkapitaliziranih podjetij, kar formalno pomeni delež
kapitala v sredstvih manjši od 40 %.
Za uresničitev ciljev ukrepa mora produkt končnemu koristniku nuditi ustrezne pogoje, ki
delujejo stimulativno, hkrati pa so uokvirjeni v daljše časovno obdobje:
1.
Ugodni kreditni pogoji s sorazmerno nizko obrestno mero, na ciljnih segmentih nižjo od
referenčne tržne obrestne mere za evrsko območje (v okviru pravil dovoljene državne pomoči).
2.
Vir bo na razpolago na zelo dolge ročnosti, od 8 pa do 12 let.
3.
Dolg moratorij na odplačevanje glavnice, od 4 do 6 let, bo podjetjem omogočil
prehodno razbremenitev denarnega toka, kar bo podjetju omogočilo ustrezen odlog za
vzpostavitev novega poslovnega modela oziroma potenciala iz novih investicij.
4.
Dostopnost do možnosti financiranja za podjetja s sorazmerno nizko bonitetno oceno
in tista, ki so pred nedavnih zaključila postopke finančnega prestrukturiranja in praviloma
nimajo več dostopa do bančnega financiranja.
5.
Nizka zahtevana raven minimalnega zavarovanja kredita in enostavnost: nepremičnine
in / ali predmet zavarovanja. Zavarovanje v principu ni omejujoč dejavnik za dostopanje do
posojil, je pa kakovost zavarovanj na ustrezen način vključena v cenovno politiko produkta.
Vir: MGRT
Spremenjeni ključni elementi Ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja
malih in srednje velikih podjetij pri SID
Vlada RS je danes na redni seji dala soglasje k spremembam ključnih elementov Ukrepa
finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij pri SID –
Slovenski izvozni in razvojni banki.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v sodelovanju s SID banko –
Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., v letu 2013 oblikovalo ukrep finančnega
inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij.
Z namenom učinkovitega in nemotenega poslovanja posojilnega sklada ter nadgradnje v smeri
potreb gospodarstva se s soglasjem Vlade RS spremenijo nekateri elementi ukrepa
finančnega inženiringa, in sicer se določi le skrajni rok za plasiranje sredstev končnim
prejemnikom, to je do pričetka izvajanja finančnih instrumentov iz sredstev kohezijske politike,
vendar največ do 31. 12. 2016. Prednost sprememb ključnih elementov posojilnega sklada za
končne prejemnike je v podaljšanju dostopanja do ugodnih virov financiranja naložb in
obratnega kapitala, pod nekoliko ugodnejšimi pogoji (nezaračunavanje opravnin, dodatne
oblike zavarovanj kreditov za investicije, ipd.).
Vir: MGRT
Vlada sprejela Dopolnjen Poslovni načrt programa instrumentov finančnega inženiringa
za mala in srednje velika podjetja v Republiki Sloveniji za obdobje 2009-2013
Vlada RS je sprejela Dopolnjen Poslovni načrt programa instrumentov finančnega inženiringa
za mala in srednje velika podjetja v Republiki Sloveniji za obdobje 2009-2013 z namenom
optimizacije porabe EU sredstev. Sredstva iz tega naslova se tako lahko uporabijo do konca
leta 2016.
Program izvedbe finančnega inženiringa (PIFI) je finančni instrument za socialna podjetja in
podjetja s socialno vsebino, ki je namenjen dodelitvi neposrednih kreditov Evropskega
socialnega sklada tem podjetjem po ugodni pogodbeni obrestni meri, nižjih zavarovalnih
zahtevah, ročnosti kredita ter možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kredita.
S sprejetjem dopolnjenega Poslovnega načrta PIFI je Vlada RS omogočila porabo preostalega
dela Sklada za programsko obdobje 2007-2013, katerega končni datum upravičenosti izdatkov
je 31. 12. 2015. Oblika financiranja se je z dopolnitvijo spremenila iz nepovratne oblike pomoči
v povratne oblike pomoči ter alocirala sredstva na instrument finančnega inženiringa. Tako
sredstva končni prejemniki lahko porabijo še do konca leta 2016.
Vir: MGRT
Vlada sprejela opredelitev v sodnem postopku Tožba RS proti EK o izključitvi nekaterih
odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS)
in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja EU v
delu, ki se nanaša na RS
Vlada RS je obravnavala tožbo Republike Slovenije proti Evropski komisiji na podlagi 263.
člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) zaradi razglasitve
ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/2098 z dne 13. novembra 2015 o izključitvi
nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada
(EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja
Evropske unije (UL L št. 303 z dne 20. 11. 2015, str. 35) v delu, ki se nanaša na Republiko
Slovenijo.
Vlada RS je sprejela opredelitev Slovenije v sodnemu postopku s katero daje Državnemu
pravobranilstvu Republike Slovenije usmeritvena navodila za zastopanje oz. za vložitev tožbe
na Splošno sodišče EU v Luksemburgu, ki se nanaša na finančni popravek zoper Slovenijo za
leto zahtevka 2012, 2013 in 2014 glede neobstoja postopka nadzora, v znesku 122.346,92
EUR.
Revizorji Komisije (DG AGRI) so po opravljenih revizijskih pregledih v letu 2014 zavzeli
stališče, da izvajanje sistema pomoči na površino v Sloveniji v letih predložitve zahtevkov 2012
do 2014 ni bilo v skladu s predpisi EU, saj naj bi bilo izvajanje ključnih kontrol pri sistemu, ki ga
je RS uporabljala v teh letih zahtevkov, pomanjkljivo. Zato je Komisija EU uporabila ocenjene
popravke brez pavšalne korekcije kot najboljši način za oceno tveganja za sklad, med drugim
posebej za ugotovitev, da se napake, ki so bile ugotovljene že pri reviziji iz leta 2011,
ponavljajo tudi v letih zahtevkov 2012, 2013 in 2014 v smislu pomanjkanja primernega
kontrolnega postopka za odkrivanje kmetov, ki umetno ustvarijo pogoje za upravičenost
posameznih površin.
Izvedbeni sklep Komisije o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova EKJS in
EKSRP iz financiranja EU v delu, v katerem se nanaša na Slovenijo in pomanjkanje postopka
nadzora, posledično iz financiranja EU izključuje 122.346,92 EUR.
Zoper omenjeni del Izvedbenega sklepa Komisije, ki se nanaša na pomanjkanje postopka
nadzora, je potrebno vložiti ničnostno tožbo, saj se Agencija RS za kmetijske trge in razvoj
podeželja z ugotovitvami Komisije EU glede te pomanjkljivosti ne strinja. Razlogi za to so
podobni tistim, ki so navedeni v ničnostni tožbi RS proti Komisiji EU, ki se pred Splošnim
sodiščem EU vodi pod oznako T-667/14 in s katero RS izpodbija Izvedbeni sklep Komisije EU
v zvezi z revizijo površin iz leta 2011. V RS namreč zaradi specifičnih oblik posameznih
površin v smislu dolgih in ozkih pasov travišč, ki obdajajo orna zemljišča, ne prihaja do napak
pri merjenju in posledično sistem kontrol ne dopušča ustvarjanja »umetno« upravičenih
površin, saj ima RS sistem preverjanja površin, ki preprečuje umetno ustvarjanje pogojev za
pridobitev subvencijskih sredstev. Ker morajo kmetje prijaviti vsa svoja kmetijska zemljišča v
uporabi pod pretnjo upravne sankcije, je njihovo namero, da umetno ustvarijo pogoje za
upravičenost do izplačila za sporne majhne GERK-e, težko dokazati. Pri tem tako pri reviziji iz
leta 2011 kot tudi pri reviziji izvedeni v letu 2014 ni bil s strani evropskih revizorjev dokazan
noben konkretni primer takšne kršitve v zvezi s spornimi majhnimi površinami, saj se vse
uporabljajo za kmetijske namene in posledično niso bili odkriti sumi umetnega ustvarjanja
pogojev upravičenosti. Glede na vse navedeno menimo, da so zaključki Komisije EU
neutemeljeni. RS se zaveda, da teoretično obstaja možnost neupravičenega umetnega
ustvarjanja pogojev vendar pa GERK-i, katerim so znotraj strnjene upravičene površine dodani
ozki pasovi, kot takšni niso neupravičeni. Poleg tega pa je v konkretnih primerih samo umetno
ustvarjanje pogojev zaradi nujnosti dokaza subjektivnega elementa zelo težko dokazati, sistem
nadzora in monitoringa pa je vzpostavljen tako, da preprečuje vnos neupravičenih površin v
evidenco GERK-ov (LPIS).
Posledično RS vztraja na stališču, da je navedeni del Izvedbenega sklepa Komisije EU za leta
zahtevkov 2012, 2013 in 2014 očitno neutemeljen. Ne glede na relativno nizek znesek
finančne korekcije RS meni, da je potrebno preko zastopnika Državnega pravobranilstva RS
vložiti ničnostno tožbo na Splošno sodišče EU v Luksemburgu. Vložitev tožbe je smiselna
predvsem zaradi razrešitve načelnega vprašanja o ustreznosti obstoječega kontrolnega
sistema v zvezi z izplačili za površine na majhnih GERK-ih (do 10 - 15 arov), ki pa v predhodni
zadevi, ki se pred Splošnim sodiščem v Luksemburgu vodi pod oznako T-667/14 (RS proti
Komisija EU), še ni bilo razrešeno.
Vir: MKGP
Vlada sprejela opredelitev sporazumu o prosti trgovini s Singapurjem
Vlada RS je danes na redni seji sprejela Opredelitev Republike Slovenije v sodnem postopku k
zadevi Predlog Evropske komisije za izdajo mnenja - Mnenje 2/15 v skladu s členom 218(11)
PDEU z dne 23. 9. 2015. Opredelitev se posreduje Državnemu pravobranilstvu Republike
Slovenije.
Sodno tajništvo Sodišča EU je Republiko Slovenijo 24. 9. 2015 obvestilo o predlogu Evropske
komisije za izdajo mnenja Sodišča EU v zadevi Mnenje 2/15. Evropska komisija zatrjuje, da je
sporazum o prosti trgovini s Singapurjem v izključni pristojnosti EU, in da je Unija izključno
pristojna za vse določbe sporazuma, tudi za trajnostni razvoj, portfolio investicije, transport in
TRIPS.
V informaciji, ki jo je obravnavala Vlada RS na seji 10. 12. 2015 je Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo (MGRT) opozorilo na pomen dosjeja in posledice odločitve sodišča EU za
bodoče sporazume in za vse države članice EU.
V sodelovanju z resorji in Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije je bil pripravljen
predlog opredelitve RS v omenjeni zadevi. Vlada RS daje Državnem pravobranilstvu RS, ki bo
zastopal interese Republike Slovenije pred Sodiščem EU, usmeritvena navodila v smislu, da je
sporazum o prosti trgovini s Singapurjem mešan sporazum, ter da so področja trajnostnega
razvoja, portfolio investicij, TRIPS v deljeni pristojnosti. Navedeni so tudi argumenti za
posamezna področja. Državno pravobranilstvo bo v sodelovanju z MGRT na podlagi
opredelitve pripravilo Pisno stališče RS v zadevi Mnenje 2/15 in ga posredovalo Sodišču EU
do 8. januarja 2016.
Gradivo je usklajeno z resornimi ministrstvi, Službo Vlade za zakonodajo in Državnim
pravobranilstvom RS. Koordinacija je potekala tudi z drugimi državami članicami EU in Pravno
službo Sveta EU, ker bo mnenje Sodišča v konkretni zadevi zaradi narave prava EU imelo
učinke na vse bodoče trgovinske in investicijske sporazume, ki se sklepajo s tretjimi državami
in na obseg zunanje pristojnosti Unije.
Vir: MGRT
Vlada sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti tretjega in petega odstavka 24.
člena Zakona o pravilih cestnega prometa
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti tretjega in petega
odstavka 24. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in ga pošilja Državnemu zboru RS in
Ustavnemu sodišču RS.
Zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in petega odstavka 24. člena Zakona o pravilih cestnega
prometa (v nadaljevanju: ZPrCP) je na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo Okrajno
sodišče iz Slovenj Gradca (predlagatelj). Predlagatelj meni, da je določba tretjega in petega
odstavka 24. člena ZPrCP v neskladju z ustavo glede roka za vložitev pritožbe zoper sklep o
pridržanju.
Vlada meni, da določba tretjega in petega odstavka 24. člena ZPrCP ni v neskladju z ustavo.
Gre namreč za ukrep, ki se glede na ugotovljeno psihično stanje storilca odredi izključno zato,
da se storilcu prepreči, da bi v takem stanju še naprej izvrševal prekrške in ogrožal druge
udeležence v cestnem prometu. Pridržanje se dejansko lahko odredi in traja toliko časa, da je
pridržana oseba sposobna obvladovati (in razumeti) svoja ravnanja, čemur pa sledi izvedba
prekrškovnega postopka.
Poleg tega je pri pridržanju po 24. členu ZPrCP potrebno upoštevati dejstvo, da zakon
predvideva milejša sredstva z vidika posega v posameznikove pravice in svoboščine, tako se
je mogoče pridržanju izogniti, če se nevarnost lahko odstrani iz prometa na drug ustrezen
način (z zasegom vozila, če je kraj postopka neposredno pred objektom, v katerem voznik
dejansko biva, če je zagotovljen prevoz voznika na naslov, na katerem dejansko biva).
Ker se v skladu s petim odstavkom 24. člena ZPrCP in 109. členom ZP-1 za postopek
pridržanja ter pravice pridržanih oseb uporabljajo določbe ZP-1, so po mnenju vlade tudi v
primeru »policijskega pridržanja« obdolžencem zagotovljena ustrezna pravna jamstva
(obdolženec mora biti poučen o razlogih za pridržanje, o tem, da ni dolžan ničesar izjaviti,
pristojni organ mora na njegovo zahtevo o pridržanju obvestiti njegove najbližje, obdolžencu
mora biti vročen pisni sklep o odreditvi pridržanja z navedbo razlogov in pravnim poukom) in
mu je na ta način zagotovljena tudi pravica do učinkovitega pravnega varstva (25. člen
ustave).
Drugačna določitev roka za pritožbo ne bi v ničemer spremenila položaja pridržane osebe, saj
bi bile v tem primeru morebitne napake pri odreditvi pridržanja do iztreznitve odpravljene na
enak način kot po veljavni ureditvi. V primeru nezakonitega pridržanja, pa lahko »nezakonito
pridržani« uveljavlja odškodnino v sodnem postopku zaradi neutemeljeno odvzete prostosti.
Vir: MzI
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Bojana Podkrajška v zvezi s
stališčem vlade do sprejete hrvaške zakonodaje glede pretvorbe posojil iz švicarskih
frankov v evre
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Bojana
Podkrajška v zvezi s stališčem vlade do sprejete hrvaške zakonodaje, s katero se je omogočila
pretvorba posojil hrvaških državljanov iz švicarskih frankov v evre.
Poslanec navaja, da je Hrvaška nedavno sprejela zakonodajo, s katero je omogočila pretvorbo
posojil hrvaških državljanov iz švicarskih frankov v evre. Pri tem naj bi stroške tečajnih razlik
krile banke same, zaradi česar naj bi bile prizadete številne banke, med njimi slovenske. O
problematiki te hrvaške zakonodaje oziroma ukrepa naj bi se pogovarjali tudi na ravni EU.
Poslanec zato Vlado Republike Slovenije v zvezi z navedenim sprašuje, (i) kakšno je njeno
stališče do te problematike in (ii) ali bo vlada predlagala oziroma podprla kakršne koli ukrepe v
zvezi s tem.
Ministrstvo za finance je pripravilo odgovor na poslansko vprašanje.
1. Konverzija posojil na Hrvaškem
Ministrstvo za finance je bilo seznanjeno, da je hrvaški parlament sprejel zakon glede določitve
obvezne konverzije posojil iz švicarskih frankov v evre, ki je začel veljati 30. 9. 2015. Razprava
o sprejetju hrvaškega zakona je namreč konec septembra 2015 potekala na Ekonomskofinančnem odboru (v nadaljevanju: EFC) ter na neformalnem delu zasedanja Sveta za
ekonomske in finančne zadeve (v nadaljevanju: ECOFIN) 6. 10. 2015. V zvezi z navedenim
zakonom je Ministrstvo za finance med drugim seznanjeno s številnimi pomisleki Evropske
centralne banke in Evropske komisije.
Evropska centralna banka poudarja, da bi bilo predhodno treba ustrezno posvetovanje z vsemi
akterji, tudi z njo. Zato je na lastno pobudo sprejela mnenje glede konverzije posojil v
švicarskih frankih in v petih točkah opozorila na: prvič, vpliv na hrvaško gospodarstvo, ki se
lahko izrazi v znižanju mednarodnih rezerv, to pa ima lahko neželene posledice na
makroekonomsko stabilnost; drugič, retroaktivnost ukrepa, ki ni skladen s splošnim ciljem in
načeli petega odstavka 23. člena Direktive 2014/17/EU. Direktiva dovoljuje državam članicam,
da lahko dodatno uredijo posojila v tuji valuti, pod pogojem, da se takšna ureditev ne uporablja
retroaktivno; tretjič, zakon ne predvideva primernega merila, na podlagi katerega bi bili
posojilojemalci upravičeni do konverzije (npr. višina dohodkov); četrtič, izvajanje zakona bo
imelo negativen vpliv na bančni sektor glede dobičkonosnosti, kapitalizacije in nadaljnje
posojilne sposobnosti; petič, konverzija bo vplivala tudi na finančno stabilnost, ki je med
drugim povezana z valutnim tveganjem posojil na Hrvaškem, kjer imajo posojila v tuji valuti
visok delež. V zvezi z dolgoročnim vplivom na finančno stabilnost je Evropska centralna banka
na koncu svojega mnenja še opozorila, da bi morali biti ukrepi glede konverzije na Hrvaškem
bolj uravnoteženi in upoštevati načelo delitve bremen med vse udeležence. Tako bi se izognili
moralnemu hazardu v prihodnosti.
Evropska komisija je prav tako izrazila številne pomisleke glede predvidenega sprejetja zakona
na Hrvaškem. Prvič, Evropska komisija dvomi, da je sprejeta rešitev na Hrvaškem
proporcionalna, saj glavnino bremena nosijo banke, pomoč pa ni zagotovljena samo
najpotrebnejšim. Razbremenjeni naj bi bili namreč tudi tisti, ki nimajo težav z odplačili. V tej
zvezi je opozorila, da so bila z ukrepom prevaljena vsa tveganja posojanja v švicarskih bankah
na bančne skupine, ki so v tuji lasti. Na tej podlagi bo nastal tudi pritisk na javne finance, saj bo
manj davkov od dobička bank. Prav tako bodo manjše devizne rezerve, manjša bo stabilnost,
vodenje denarne politike pa težje. Drugič, ker bodo posojilojemalci prejeli olajšavo ne glede na
okoliščine, je Evropska komisija izrazila pomisleke do načela enakosti. Tretjič, ukrep ni skladen
s pravno varnostjo pogodb, saj ne ustvarja spodbudnega okolja za naložbe na Hrvaškem.
Četrtič, Evropska komisija obžaluje, da se Hrvaška pred predložitvijo zakona v parlament ni
predhodno posvetovala z ustrezno zainteresirano javnostjo, med drugim z njo, bankami in
Evropsko centralno banko. Po mnenju Evropske komisije bi morali imeti ukrepi glede
obravnavane tematike trdno pravno podlago, osredotočiti pa bi se morali na najbolj prizadete
posojilojemalce.
2. Poslovanje slovenskih bank na Hrvaškem
Poslanec meni, da bodo s sprejetim hrvaškim zakonom oškodovane številne banke, med njimi
slovenske. Po pregledu registra licenciranih kreditnih institucij ugotavljamo, da na Hrvaškem
ne deluje nobena banka oziroma hranilnica z večinskim slovenskim lastništvom, prav tako iz
registra ni mogoče razbrati, da bi na Hrvaškem poslovale podružnice oziroma predstavništva
slovenskih bank. Po drugi strani pa na Hrvaškem poslujejo banke, katerih (so)lastnice izhajajo
iz drugih držav članic Evropske unije (npr. Italija, Francija, Avstrija).
3. Stališče Vlade RS
V zvezi z obravnavano problematiko glede novega hrvaškega zakona Vlada Republike
Slovenije ne namerava predlagati nobenih ukrepov, saj to ni v njeni pristojnosti. Obenem je
bilo Ministrstvo za finance na EFC in ECOFIN seznanjeno, da bo Evropska komisija presodila
hrvaške ukrepe z vidika spoštovanja (i) prava Evropske unije, (ii) pravil Pogodbe o prostem
pretoku kapitala in (iii) enotnih priporočil (CSR) ter se na tej podlagi odločila za nadaljnje
ukrepe. Vlada Republike Slovenije se z navedenim pristopom Evropske komisije strinja.
Ob morebitni kršitvi prava bo Evropska komisija preučila, (i) kateri pravni instrument bo
uporabila in (ii) ali je zadeva primerna za začetek postopka pred sodiščem Evropske unije.
Na ravni Evropske unije je bilo obenem dogovorjeno, da bo Evropska komisija ECOFIN
obveščala države članice o nadaljnjih ugotovitvah, a tega do zdaj še ni storila.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca
Vlada RS je danes na redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca
v zvezi z nakupom žičnate ograje in ga pošlje v Državni zbor Republike Slovenije. Podatkov,
za katere sprašuje poslanec, Vlada RS ne more javno razkriti.
V odgovoru poslancu je Vlada RS pojasnila, da je v skladu s 5. členom Zakona o tajnih
podatkih pooblaščena oseba podatke, povezane z nabavo žice za ograjo za zavarovanje meje,
določila za tajne, na način in ob pogojih, določenih z Zakonom o tajnih podatkih.
Ker so bili podatki, povezani z nabavo žice za ograjo za zavarovanje meje, določeni kot tajni,
se skladno s 3. točko prvega odstavka 17. člena Zakona o javnem naročanju tudi omenjena
nabava ni izvršila po postopkih javnega naročanja.
Vir: MGRT
Vlada o odgovoru na pisno vprašanje poslanca Bojana Podkrajška
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Državnega zbora Republike
Slovenije Bojana Podkrajška ter ga pošlje Državnemu zboru RS.
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije g. Bojan Podkrajšek je zastavil naslednja
vprašanja:
• Vlada se je v preteklosti pohvalila z dobro gospodarsko rastjo, ki da je odraz tudi
njenega dela. Glede na navedeno me zanima, zakaj vlada ne zagotovi ustreznih
sredstev v proračunu za občine?
• Ali namerava vlada, glede na to, da želi izplačati z zakonom o financiranju določene
povprečnine, določene stroške občinam odvzeti in financiranje prevzeti sama?
• Kaj vlada meni o ustanavljanju pokrajin?
• Kako namerava vlada ukrepati, v kolikor občine ne bodo več zmogle servisirati vseh
nalog, ki so jim naložene, zaradi finančnih težav?
• Kako komentirate navedbe predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, ki meni,
da se o povprečnini ne bi smeli pogajati, temveč bi morala biti ta izračunan po
natančno določenih merilih?
Vlada poslancu g. Bojanu Podkrajšku odgovarja v dveh sklopih, prvi se nanaša na
problematiko financiranja občin oz. določitve povprečnine, drugi pa na pokrajine. Financiranje
občin na sistemski ravni ureja Zakon o financiranju občin, viri za financiranje po zakonu pa
niso neposredno vezani na gospodarsko rast, temveč posredno z gibanjem dohodnine. Zato
vlada v pogovorih o določitvi povprečnine za naslednji leti ni izhajala iz povečane gospodarske
rasti, temveč iz dejstva, da je potrebno vse javno finančne izdatke zmanjšati in jih uokviriti v
dejanske zmožnosti. Tak proces je vlada sprožila že pred leti, ko je leta 2012 naložila
ministrstvom, pristojnim za področja nalog občin, da za uravnoteženje javnih financ občin
sprejmejo podzakonske akte, s ciljem znižanja stroškov delovanja občin za 10%. Predsednik
vlade se je v novembru 2014 sestal s predstavniki združenj občin ter na podlagi njihove
pobude oblikoval posebno koordinacijsko skupino za dialog med vlado in združenji. Združenja
so tedaj izrazila podporo prizadevanjem vlade pri brzdanju izdatkov javnih financ in
pripravljenost za iskanje rešitev za zmanjšanje obveznosti občin. Na tej podlagi je bil
dogovorjen načrt za pripravo ukrepov za zmanjšanje stroškov občin. Ukrepi so bili razdeljeni v
tri skupine in sicer:
• ukrepi, ki jih je bilo mogoče uveljaviti takoj in so se nanašali na podzakonske predpise
ali navodila ministrstev (vrsta ukrepov je bilo izvedenih);
• ukrepi, ki zahtevajo zakonski poseg in jih je bilo mogoče uveljaviti skupaj s
proračunom za leto 2015 (izvedeno s sprejetjem Zakona o ukrepih za uravnoteženje
javnih financ občin - Uradni list RS, št. 14/15);
• ukrepi, ki zahtevajo sistemski razmislek in bodo pripravljeni do konca leta 2015 in v
letu 2016.
Vlada zagotavlja, da je povprečnina, ki pripada občinam v skladu z ZFO-1 za letošnje in
prihodnje leto v okviru zmožnosti državnega proračuna in zagotavlja izvajanje obveznih nalog
občin (povprečnina v višini 519 € je bila uzakonjena z novelo ZIPRS1415-F).
Občine bodo v letu 2016 prejele enako višino sredstev, kot v letu 2015, kar ne velja za vse
proračunske porabnike. Zato kljub zaostrenim razmeram izvajanje nalog občin ni ogroženo.
Zakon o financiranju občin je bil namreč sprejet pred letom 2008, ko so se zaradi krize prihodki
iz naslova dohodnine začeli zniževati. Ta učinek je bil na državni proračun takojšen, na
občinske proračune pa ne, saj se pri za izračunu povprečnine upoštevajo podatki za dve leti
nazaj. Indeks državnega proračuna od 2008 do 2014 je bil negativen (91 %), indeks občinskih
proračunov pa je bil pozitiven (108 %).
Konec novembra 2015 je Računsko sodišče Republike Slovenije izdalo zbirno poročilo o
pravilnosti poslovanja občin v delu, ki se nanaša na dodeljevanje tekočih transferov v letu
2012. Vlada poudarja, da so vsa revidirana področja ministrstva obravnavala tudi v okviru
pogovorov z reprezentativnimi združenji občin glede višine povprečnine za leto 2015 oziroma
pri pripravi Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin. Nekateri ukrepi so že bili
izvedeni npr. na področju vrtcev in šolskih prevozov.
Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za finance ugotavljata, da je problem pri določanju
višine povprečnine tudi ta, da se v podatke, ki štejejo kot podlaga za izračun povprečnine,
vštevajo tudi nadstandardne storitve ali neutemeljeno višja plačila občin, kot bi pripadala
vrtcem in šolam v skladu z normativi. Zato je razlika med zakonsko izračunano povprečnino in
povprečnino, določeno s proračunom 2016 in 2017 neutemeljeno višja, kot je v resnici.
Ministrstvi zato načrtujeta spremembe Zakona o financiranju občin, s katerimi bi odpravili to
anomalijo, poleg tega pa bi zagotovili bolj pravično porazdelitev sredstev med občinami in
hkrati dosegli višjo stopnjo finančne avtonomije občin.
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo Strategijo razvoja lokalne samouprave v Sloveniji, ki je
od 30.11. 2015 v javni obravnavi in jo bo nato sprejela vlada. V njej ministrstvo ugotavlja, da je
Slovenija v absolutnih in relativnih ozirih majhna država. Zato mora biti njena upravno-politična
struktura prilagojena teritorialnim, družbenim in tudi ekonomskim pogojem. Pokrajina kot je
opredeljena v skladu s 143. členom Ustave RS bi pomenila uvedbo novega upravnopolitičnega sistema. Vsaka sprememba in tako tudi uvedba novega upravno-političnega
sistema, kot ga opredeljuje Ustava RS pa nujno poseže v položaj obstoječih sistemov, saj se
vsi sistemi nahajajo na istem teritoriju in nanašajo na iste ljudi. To pomeni, da bi uvedba
pokrajin močno posegla v obstoječo teritorialno ureditev državne uprave ter v položaj občin.
Vzpostavitev pokrajinske ravni pa bi zahtevala politično in upravno infrastrukturo (voljeni
predstavniški organi, pokrajinska uprava) in leta prilagajanj tako državnih institucij kot občin.
Zaradi ozemeljske majhnosti in prebivalstvene šibkosti Slovenije bi bila členitev na pokrajine
finančni, kadrovski, organizacijski in politični napor, ki bi bil glede na učinke povsem
nesorazmeren ukrep. To je v svojem poročilu poudarila Organizacija za gospodarsko
sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem Teritorialnem pregledu leta 2011.
Ob zavedanju, da ni političnega soglasja za tako obsežno upravno-politično reformo, saj je za
določitev števila pokrajin in njenega teritorialnega obsega potrebna dvotretjinska večina
prisotnih poslancev državnega zbora, je utemeljeno iskanje možnosti, da se pristojnosti
pokrajin, kot jih definira Ustava RS, organizira na regionalnem nivoju v okviru drugih že
obstoječih oblasti, z medobčinskim povezovanjem ali v upravnih okrajih, še posebej na
specifičnih področjih kot npr.: spodbujanja policentričnega razvoja, prostorskega načrtovanja,
prometa, umirjanja čezmejnega vpliva večjih mest sosednjih držav in enakopravnega
čezmejnega sodelovanja ter učinkovitosti in kakovosti upravljanja javnih storitev. Izvajanje teh
nalog bo treba krepiti s posodobitvijo in poenostavitvijo obstoječih oblik medobčinskega
sodelovanja ter s premislekom v področnih zakonodajah o bolj zavezujočih oblikah
sodelovanja.
Vir: MJU
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Ljuba Žnidarja
Vlada RS je danes na redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Ljuba Žnidarja
v zvezi z nabavo žice za ograjo za zavarovanje meje in ga pošlje v Državni zbor Republike
Slovenije. Podatkov, za katere sprašuje poslanec, Vlada RS ne more javno razkriti.
V odgovoru poslancu je Vlada RS pojasnila, da je v skladu s 5. členom Zakona o tajnih
podatkih pooblaščena oseba podatke, povezane z nabavo žice za ograjo za zavarovanje meje,
določila za tajne, na način in ob pogojih, določenih z Zakonom o tajnih podatkih.
Ker so bili podatki, povezani z nabavo žice za ograjo za zavarovanje meje, določeni kot tajni,
se skladno s 3. točko prvega odstavka 17. člena Zakona o javnem naročanju tudi omenjena
nabava ni izvršila po postopkih javnega naročanja.
Vir: MGRT
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa o
dejanskem stanju arbitražnega postopka in odgovorih medijem na vprašanja glede
neodzivnosti Vlade Republike Slovenije
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa o
dejanskem stanju arbitražnega postopka in odgovorih medijem na vprašanja glede
neodzivnosti Vlade Republike Slovenije, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Poslanca mag. Branka Grimsa je zanimalo, kakšno je dejansko stanje arbitražnega postopka
in ali držijo informacije o neodzivnosti slovenske vlade oziroma ministrstva za zunanje zadeve
glede zahtev arbitražnega sodišča. V drugem delu pa je želel vedeti, ali vlada odgovarja na
vprašanja novinarjev v zakonitem roku in ali znotraj vlade to kdo nadzira.
Arbitražno sodišče je na podlagi hrvaške enostranske namere o razveljavitvi Arbitražnega
sporazuma in zavrnitvi le-te s strani Slovenije določilo roke za nadaljevanje postopka, in sicer
15. januar 2016 za pisno vlogo Hrvaške in 26. februar 2016 za pisno vlogo Slovenije. Sledila
bo ustna predstavitev stališč obeh držav marca 2016. Obe vladi je sodišče pozvalo, naj
predložita svoje argumente glede pravnih vidikov vprašanj, ki izhajajo iz hrvaških pisem z dne
24. julija 2015 in 31. julija 2015. Vlada Republike Slovenije bo postavljene roke spoštovala in z
arbitražnim sodiščem še naprej v celoti sodelovala. Slovenija še naprej podpira arbitražni
tribunal in nadaljevanje arbitražnega postopka ter verjame, da bo privedel do pravno
zavezujoče razsodbe o meji med državama v skladu z Arbitražnim sporazumom.
Vlada na novinarska vprašanja glede arbitražnega postopka odgovarja dosledno in odgovorno,
ob upoštevanju petega odstavka 6. člena Arbitražnega sporazuma, ki določa zaupnost
arbitražnega postopka. Novinarju Slovenskih novic je bilo še isti dan, ko je vprašanje poslal,
pojasnjeno, da je arbitražni postopek v skladu z omenjenim členom Arbitražnega sporazuma
zaupen, zato organ ne more komentirati navedb iz novinarskega vprašanja. Ministrstvo za
zunanje zadeve bo skladno s sklepom vlade pristojnemu odboru Državnega zbora za zunanjo
politiko redno poročalo o delu Projektne enote za arbitražni sporazum in mejo s Hrvaško. V
okviru tega poročila bodo predstavljeni tudi elementi, ki imajo skladno s petim odstavkom 6.
člena Arbitražnega sporazuma elemente zaupnosti.
Vir: MZZ
Vlada o aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti za realizacijo VI. točke Dogovora o
ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016
Vlada RS se je seznanila s predlogi aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti za realizacijo
VI. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za
leto 2016 in pooblašča ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja in ministra za finance dr.
Dušana Mramorja za podpis aneksov k naslednjim kolektivnim pogodbam: Kolektivni pogodbi
za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti,
Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, Kolektivni pogodbi za dejavnost
zdravstva in socialnega varstva, Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti,
Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost, Kolektivni pogodbi za gozdarsko dejavnost,
Kolektivni pogodbi za dejavnost okolja in prostora, Kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega
gasilstva in Kolektivni pogodbi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve
Republike Slovenije.
Vlada pooblašča ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo
Kopač Mrak in ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc za podpis aneksa h Kolektivni
pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva in Kolektivni pogodbi za dejavnost
obvezne socialne varnosti. Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana
pooblašča za podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost in Kolektivni pogodbi
za gozdarsko dejavnost. Vlada pooblašča ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča za
podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave
samoupravnih lokalnih skupnosti, ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar za podpis
aneksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ministrico za okolje in
prostor Ireno Majcen za podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost okolja in prostora ter
ministrico za obrambo Andrejo Katič za podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost
poklicnega gasilstva.
Vlada RS je z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja 6.11.2015 podpisala Dogovor o
ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, s katerim
je bilo v VI. točki dogovorjeno, da se s 1.1.2016 uveljavijo nove uvrstitve delovnih mest, ki so
vezane na uvrstitve orientacijskih delovnih mest in nazivov, katerih vrednotenje je bilo
spremenjeno z Aneksom št. 1 h Kolektivni pogodbi za javni sektor in katerih uvrstitev je zaradi
načela enakega plačila za primerljivo delo potrebno zvišati.
V pogajanjih o uvrstitvah delovnih mest, ki so potekala z reprezentativnimi sindikati javnega
sektorja, je bilo dogovorjeno, da se uvrstitve delovnih mest uskladijo tako, da se za en plačni
razred povišajo uvrstitve (tako začetne kot končne) delovnih mest plačne skupine J od I. do
vključno IV. tarifnega razreda, ki so uvrščena do vključno 14. plačnega razreda.
Zgoraj navedena uskladitev uvrstitev delovnih mest bo realizirana s sklenitvijo aneksov k
naslednjim kolektivnim pogodbam dejavnosti: Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave
pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, Kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Kolektivni pogodbi za raziskovalno
dejavnost, Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, Kolektivni pogodbi
za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne
socialne varnosti, Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost, Kolektivni pogodbi za gozdarsko
dejavnost, Kolektivni pogodbi za dejavnost okolja in prostora, Kolektivni pogodbi za dejavnost
poklicnega gasilstva in Kolektivni pogodbi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne
storitve Republike Slovenije.
Višje uvrstitve delovnih mest bodo začele veljati 1. januarja 2016.
Vir: MJU
Vlada določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji Konzorcijskega sporazuma Elixir o
ustanovitvi Evropske infrastrukture za vede o življenju in biološke informacije (ELIXIR)
Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Konzorcijskega sporazuma Elixir o
ustanovitvi Evropske infrastrukture za vede o življenju in biološke informacije (ELIXIR).
Elixir je bil vzpostavljen kot Posebni projekt Evropskega laboratorija za molekularno biologijo
(EMBL) s sklenitvijo Konzorcijskega sporazuma Elixir (ELIXIR Consortium Agreement) o
ustanovitvi Evropske infrastrukture za vede o življenju in biološke informacije (The European
Life-Science Infrastructure for Biological Information – ELIXIR). V skladu z navedenim
modelom je bil Elixir ustanovljen kot projekt pod pravnim okriljem EMBL. Kot tak bo lahko
koristil utečene strukture EMBL, ugodnosti in njegovo pravno osebnost. Podrobnosti so
določene v ECA, ki ga podpišejo člani Elixirja, torej partnerske države in EMBL. Članice Elixirja
lahko postanejo neposredno vse države Sveta Evrope.
Memorandum o soglasju (MoU) za ustanovitev Elixir je podpisalo 17 držav: Belgija, Češka,
Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Izrael, Italija, Nizozemska, Norveška, Portugalska,
Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija ter EMBL, Slovenija je omenjeni
memorandum podpisala 19. 10. 2011. Konzorcijski sporazum Elixir je začel veljati 13. 1. 2014,
do sedaj pa ga je podpisalo 11 članic: Češka, Danska, Estonija, Finska, Izrael, Nizozemska,
Norveška, Portugalska, Švedska, Švica in Velika Britanija. Preostale podpisnice MoU so kot
kandidatke za članstvo v vmesnem času od vzpostavitve Elixirja do njihove ratifikacije ECA
(med njimi tudi Slovenija), dobile status opazovalke (brez glasovalnih pravic).
Elixir predstavlja izgradnjo in vzdrževanje trajne raziskovalne infrastrukture za biološke
informacije v Evropi za podporo raziskavam ved o življenju, njihovega prenosa v medicino in
okolje, v bio-industrijo in v družbo nasploh. Organiziran je kot trans-nacionalna mreža bioloških
informacij, ki je koordinirana na evropski ravni in komplementarna aktivnostim in prioritetam na
ravni posameznih držav. V njenem okviru se bodo pridobivali osnovni in specializirani biološki
podatki, dostopna bodo orodja in storitve za integracijo podatkov različnih izvorov, omogočal
pa bo tudi šolanje za uporabnike.
V sporazumu je podrobno opredeljena organizacijska struktura skupaj s cilji in nalogami
posameznih enot Elixirja. Elixir je organiziran z osrednjim vozliščem Elixirja (zvezdišče oz.
hub) in vozlišči Elixirja (razpršena nacionalna vozlišča). Slovensko vozlišče se bo v okviru
Elixir osredotočalo predvsem na vidike usposabljanja in ima namen postati tudi regionalni
koordinator aktivnosti v okviru te infrastrukture. V tem kontekstu se bo delovanje vozlišča
povezovalo tudi z drugimi ESFRI projekti na področju biomedicine, zlasti z EATRIS in ISBE.
Glavni operativni cilj je pod okriljem Elixir pripraviti osnovo za Srednjeevropski interdisciplinarni
center za usposabljanje za področje post-genomskih tehnologij, računalništva in translacijske
medicine v Sloveniji, pri čemer so z vidika Elixir dobrodošle zlasti povezave z balkanskimi in
drugimi vzhodnoevropskimi državami, ki še ne sodelujejo v projektu.
Vir: MZZ
Vlada določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji Metrske konvencije
Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Metrske konvencije.
Republika Slovenija je od junija 2003 pridružena članica Metrske konvencije, ko je podpisala
Sporazum o medsebojnem priznavanju nacionalnih merilnih etalonov ter kalibracijskih in
merilnih certifikatov, ki jih izdajajo nacionalne meroslovne institucije (CIPM MRA - Mutual
Recognition Arrangement). Mednarodni urad za mere in uteži (BIPM) je Republiki Sloveniji že
leta 2010 posredoval povabilo za vstop v Metrsko konvencijo, saj je do takrat Republika
Slovenija že sodelovala v 25 ključnih primerjavah, 9 podpornih primerjavah in imela objavljenih
228 kalibracijskih in merilnih zmogljivosti (CMC) v BIPM podatkovni bazi (KCDB).
Kljub aktivnemu sodelovanju Republike Slovenije v Metrski konvenciji kot pridružene članice
ima ta status številne pomanjkljivosti. Z ratifikacijo Metrske konvencije bo Republika Slovenija
lahko v celoti izkoristila možnosti, ki jih polnopravno članstvo ponuja in s tem omogoča državi
odločanje o ključnih meroslovnih aktivnostih na mednarodni ravni.
Vir: MZZ
Vlada se je seznanila z informacijo o prevzemu izvajanja tečajev francoščine s strani
Upravne akademije
Vlada RS se je seznanila z informacijo o prevzemu izvajanja tečajev francoščine s strani
Upravne akademije.
Slovenija se je včlanila v Mednarodno organizacijo za frankofonijo (MOF) s statusom
opazovalke leta 1999. Za koordinacijo sodelovanja z MOF je zadolženo Ministrstvo za zunanje
zadeve (MZZ), eno izmed področij sodelovanja je tudi učenje francoskega jezika v slovenski
državni upravi, ki traja že od leta 2005 dalje. Slovenija je z MOF, Francijo, Francosko
skupnostjo v Belgiji in Luksemburgom podpisala prvi memorandum z omenjeno vsebino leta
2005, drugega pa leta 2010. S podpisom Partnerskega memoranduma o francoski nacionalni
pobudi 2015-2018 (Partnerski memorandum), sklenjenega z MOF dne 10. oktobra 2015 v
Erevanu, se je Vlada RS ponovno zavezala, da bo spodbujala učenje francoskega jezika v
slovenski državni upravi. To izobraževanje je vključeno v Akcijski načrt slovensko francoskega strateškega partnerstva, pomembno pa je tudi v luči prihodnjega predsedovanja
Slovenije Svetu EU v letu 2021. MOF sofinancira tečaje v višini 50%, drugo polovico
zagotavljajo posamezni državni organi, v katerih so zaposleni javni uslužbenci, ki se učijo
francoskega jezika. MOF pa v celoti financira različne seminarje v Sloveniji in v tujini, ki
potekajo v francoščini.
MZZ je od MOF 16. oktobra 2015 prejel poziv za pripravo Nacionalnega načrta za
izobraževanje v francoščini za leto 2016 (Nacionalni načrt), skupaj s pogoji za udeležence
izobraževanja. V pozivu je MOF sporočila, da bo v letu 2016 sklepala pogodbo o transferju
svojega dela sredstev za sofinanciranje izključno z nacionalno ustanovo, ki naj bi tako prevzela
vlogo tehničnega koordinatorja. Do sedaj je MOF vsako leto sklenila sporazum s Francoskim
inštitutom v Sloveniji, ki je na podlagi obeh preteklih memorandumov izvajal izobraževanje, mu
posredovala predvidena sredstva za tečaje, ministrstva oziroma drugi državni organi pa so s
Francoskim inštitutom sklenila pogodbe o izobraževanju za plačilo svojega dela stroškov. Za
organizacijo seminarjev je MOF neposredno sklepala pogodbe z izvajalci.
V slovenski državni upravi je edina primerna ustanova, ki bi lahko prevzela te aktivnosti v vlogi
tehničnega koordinatorja, Upravna akademija, ki deluje v okviru Ministrstva za javno upravo
(MJU). Zato sta se MZZ, ki koordinira sodelovanje z MOF in Upravna akademija dogovorila, da
bo vlogo tehničnega koordinatorja v okviru izobraževanja v francoščini sprejela Upravna
akademija, in da MZZ nanjo prenese aktivnosti v zvezi z izvajanjem teh tečajev. Upravna
akademija bo v skladu s predpisi o javnih naročilih sklenila pogodbo z izvajalcem tečajev za
eno ali več let, ter z njim sodelovala pri izvedbi programa.
Vir: MZZ
Vlada določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma o skupnem zračnem
prostoru med EU in njenimi državami članicami ter Moldavijo
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma o skupnem zračnem
prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo.
Predstavniki držav članic Evropske unije so dne 26. 6. 2012 v Bruslju podpisali Sporazum o
skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko
Moldavijo.
Sporazum zagotavlja postopno vzpostavitev skupnega zračnega prostora med Evropsko unijo
in Moldavijo. Z vzpostavitvijo skupnega zračnega prostora bo sporazum zagotovil uveljavitev
standardov, ki jih določa zakonodaja Evropske unije na področju letalstva s strani Republike
Moldavije. Republika Moldavija mora tako zagotoviti standarde Evropske unije zlasti na
področjih kot so varnost in varovanje civilnega letalstva ter upravljanja zračnega prometa.
Sporazum sočasno za vse letalske prevoznike Unije oblikuje enotne pogoje za dostop na trg in
vzpostavlja nove ureditve za regulativno sodelovanje med Evropsko unijo in Moldavijo na
področjih, ki so bistvenega pomena za varno, zaščiteno in učinkovito opravljanje zračnega
prometa.
Določbe navedenega sporazuma bodo nadomestile obstoječe dvostranske sporazume o
zračnem prometu med državami članicami Evropske unije in Republiko Moldavijo. Glede na to,
da Republika Slovenija z Republiko Moldavijo nima sklenjenega bilateralnega sporazuma o
zračnem prometu, bo predlagani sporazum omogočil opravljanje zračnega prevoza v skupnem
prostoru brez diskriminacije tudi letalskim prevoznikom Republike Slovenije.
Vir: MZZ
Vlada sprejela gradivo predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike
Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2016–junij 2017
Vlada RS je sprejela gradivo Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike
Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2016–junij 2017.
Vlada želi z deklaracijo prispevati k pregledni politiki Slovenije v zadevah EU ter seznaniti širšo
javnost z odprtimi vprašanji, s katerimi se srečujeta EU in Slovenija kot država članica.
Deklaracija na 61 straneh opredeljuje ključne naloge in usmeritve, ki jim bo Republika
Slovenija sledila pri svojem delovanju v institucijah EU. Nekaterim nalogam iz obdobja prejšnje
deklaracije se bomo morali posvetiti tudi v naslednjem obdobju, nepričakovani dogodki
zadnjega leta pa narekujejo prednostno obravnavo na področjih, ki so se zdela še pred kratkim
razmeroma zadovoljivo urejena. Na vseh področjih se moramo zavzemati za upoštevanje
načela doslednosti pri izvajanju sprejetih dogovorov, načela prožnosti pri prilagajanju na
spreminjajoče se razmere v svetu ter vodila, da je treba pravočasno zaznati znake novih
izzivov in se nanje kot skupnost ustrezno in pravočasno odzvati.
Slovenija ostaja jasna zagovornica tesnejšega povezovanja in večje konvergence Unije, saj
lahko le kot skupnost učinkovito rešujemo izzive tako velikih razsežnosti. Stabilna, varna,
enotna, solidarna in gospodarsko uspešna Unija je temeljni okvir za razvoj naše države, zato
bo Slovenija še naprej vztrajala ostati v jedru evropskega povezovanja. Znotraj tega okvira želi
Slovenija zagotoviti stabilno ekonomsko okolje za uspešno delovanje svojega izvozno
usmerjenega gospodarstva, tudi s poglabljanjem enotnega trga EU in nadaljnjo integracijo
ekonomske in monetarne unije. Prav tako želi Slovenija preko povezovanja v EU in z
zavzemanjem za močne skupne institucije, učinkovite skupne politike na posameznih področjih
ter z doslednim izvajanjem pravnega reda svojim državljanom zagotoviti visoko raven varnosti
in omogočiti uživanje temeljnih svoboščin, ki jih prinaša članstvo v EU – kamor sodi tudi prosto
gibanje oseb v schengenskem območju. Slovenija bo še naprej zagovarjala, tudi v luči zahtev
drugih držav članic po redefiniciji njihovega položaja v EU, ukrepe za povečanje
konkurenčnosti gospodarstva EU, vključno s krepitvijo enotnega trga, prosto gibanje delavcev
brez diskriminacije ter učinkovit in transparenten institucionalni ustroj Unije s pomembno vlogo
nacionalnih parlamentov.
V predlogu deklaracije za naslednje 18-mesečno obdobje so posebej izpostavljena naslednja
področja, ki so podrobneje obravnavana v Prednostnih nalogah – prilogi Deklaracije: trdna
ekonomska in monetarna unija za večjo stabilnost evropskega gospodarstva, razvojno
usmerjen proračun EU in zagon investicij, nova migracijska politika, boj proti terorizmu,
enakost, socialna vključenost, vseživljenjsko učenje in kultura ter avdiovizualna politika, trdna
energetska unija s podnebno politiko za prihodnost, enotni trg in boljše pravno urejanje,
prometna politika, kmetijstvo in ribištvo, skupna trgovinska politika EU ter krepitev Unije kot
verodostojnega svetovnega akterja.
Vir: MZZ
Vlada se je seznanila z Informacijo o organizaciji 12. konference zveze NATO o orožju za
množično uničevanje v Ljubljani, 9. in 10. maj 2016
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o organizaciji 12. konference zveze NATO o orožju za
množično uničevanje, Ljubljana, 9. in 10. maj 2016.
Organizacija 12. konference zveze NATO o neširjenju orožij za množično uničevanje (12th
Annual NATO Conference on WMD Arms Control, Disarmament and Non-Proliferation) v
Ljubljani, 9. in 10. maja 2016 je namenjena ohranjanju in krepitvi vloge Slovenije kot države, ki
je aktivna na področju razorožitve in neširjenja orožij za množično uničevanje (WMD).
Programsko bo konferenca razdeljena na štiri tematske sklope, in sicer prihodnost
multilateralnih režimov in pobud za neširjenje orožij; trenutne regionalne grožnje in izzivi pri
širjenju orožij; terorizem in širjenje orožij za množično uničevanje; ter prispevek NATO k
mednarodnim naporom na področju nadzora nad orožji množičnega uničevanja, razorožitve in
neširjenja.
Z organizacijo konference se bo Slovenija profilirala kot aktivna država na področju razorožitve
in neširjenja WMD, saj bomo ponovno organizirali odmeven, globalen dogodek s tega
področja, hkrati pa se bo v Zavezništvu okrepila naša vloga kot aktivne članice.
NATO konferenca o neširjenju WMD je letna mednarodna konferenca, ki jo že več kot deset let
organizira NATO Center za neširjenje WMD. Prvih deset konferenc je potekalo v različnih
zavezniških državah, deseta (2014) in enajsta (2015) pa sta potekali v partnerskih državah.
Prva se je odvijala v NATO obrambnem kolidžu v Rimu leta 2004, leta 2005 je ni bilo, od leta
2006 pa v Sofiji, Vilni, Berlinu, Varšavi, Pragi, Begnu, Budimpešti, Splitu, Interlaknu in Dohi.
Gostiteljstvo konference v Interlaknu leta 2014 je prvič potekalo v partnerski državi, leto
kasneje pa v Katarju, ko je imela tudi posebno dimenzijo, saj je prvič potekala izven Evrope.
Konferenca je z leti, iz najprej skromnejšega formata, ko je bila namenjena predvsem
mednarodnemu osebju NATO in predstavnikom zaveznic, postala konferenca z ugledno
mednarodno udeležbo. Tako danes združuje širok spekter predstavnikov zaveznic, NATO
partnerjev, predstavnikov mednarodnih organizacij oz. sporazumov, kot so Pogodba o celoviti
prepovedi jedrskih poskusov, Organizacija za prepoved kemičnega orožja, Združeni narodi,
Evropska unija, Mednarodna agencija za atomsko energijo, Interpol, Organizacija za varnost in
sodelovanje v Evropi, in relevantnih držav na tem področju. V povprečju se konference
udeležuje med 80 in 100 strokovnjakov s področja neširjenja WMD iz več kot 50-ih držav.
Vir: MZZ
Vlada ni dala soglasja k imenovanju dr. Andreja Baričiča, za direktorja javnega
zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana
Vlada RS na današnji redni seji ni dala soglasja k imenovanju dr. Andreja Baričiča, za
direktorja javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana) je 25. 9. 2015 v
časopisu Delo in časniku Dnevnik, na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in na
spletni strani UKC Ljubljana, objavil razpis za prosto delovno mesto generalnega direktorja
UKC Ljubljana za mandatno dobo 4 let.
Razpisna komisija sveta zavoda ( razpisna komisija) je 7. 10. 2015 ugotovila, da je na razpis
za prosto delovno mesto direktorja UKC Ljubljana v zakonitem roku prispelo sedem (7) vlog,
od katerih je bilo šest (6) vlog popolnih in ena (1) vloga nepopolna, zato se je razpisna
komisija odločila za dodatno pojasnilo, pri čemer dva (2) kandidata nista izpolnjevala razpisnih
pogojev. Člani sveta zavoda UKC Ljubljana so na 27. redni seji 22. 10. 2015 sprejeli Sklep o
imenovanju dr. Andreja Baričiča za generalnega direktorja UKC Ljubljana, za mandatno dobo
4 (štirih) let. Dne 24. 11. 2015 je dr. Andrej Baričič podal odstopno izjavo s funkcije v. d.
generalnega direktorja UKC Ljubljana.
Na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, šestega odstavka 21.
člena Zakona o Vladi Republike Slovenije in drugega odstavka 32. člena Zakona o zavodih
Vlada Republike Slovenije ni dala soglasja k imenovanju dr. Andreja Baričiča za generalnega
direktorja UKC Ljubljana, za mandatno dobo 4 (štirih) let.
Vir: MZ
Vlada imenovala Marka Sotlarja, pooblaščenega ministra v Ministrstvu za zunanje
zadeve, za namestnika slovenskega člana v Mednarodni komisiji za Savski bazen
Vlada RS je razrešila Roberta Kojca, sekretarja v Uradu Vlade Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po svetu, kot namestnika slovenskega člana v Mednarodni komisiji za
Savski bazen, in imenovala Marka Sotlarja, pooblaščenega ministra v Ministrstvu za zunanje
zadeve, za namestnika slovenskega člana v Mednarodni komisiji za Savski bazen.
Vlada Republike Slovenije je dne 15. junija 2005 za slovenskega člana imenovala dr. Mitjo
Briclja z Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, dne 13. marca 2013 pa Roberta
Kojca, tedanjega namestnika generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in
zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, za njegovega
namestnika.
Robert Kojc je pričel z dnem 1. 10. 2015 opravljati delo sekretarja v Uradu Vlade Republike
Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Da bi zagotovili nemoteno delovanje Savske
komisije, se je na predlog Ministrstva za zunanje zadeve razrešilo Roberta Kojca kot
namestnika slovenskega člana v Savski komisiji ter se na to mesto imenuje Marka Sotlarja,
pooblaščenega ministra na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Marko Sotlar ima več kot dvajsetletne izkušnje na področju zunanjih zadev, od tega tri
mandate v tujini. Ima večletne izkušnje na področju mednarodnega prava, pri dosedanjem delu
se je posvečal tudi odnosom s Hrvaško, kjer je opravljal dela in naloge pooblaščenega ministra
na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Zagrebu med leti 2009 in 2013.
Vir: MZ
Vlada ustanovila Medresorsko delovno skupino za koordinacijo izvrševanja sodb
Evropskega sodišča za človekove pravice
Medresorska delovna skupina ima naslednje strokovne naloge:
a) obravnava in usklajuje postopek izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove
pravice proti Republiki Sloveniji, ki se vsebinsko nanašajo na področje več ministrstev
oziroma drugih državnih organov ter opravlja druge s tem povezane naloge;
b) s pristojnimi ministrstvi in drugimi organi sodeluje pri pripravi akcijskih načrtov, akcijskih
poročil in letnega poročila o stanju zadev pred Evropskih sodiščem za človekove
pravice proti Republiki Sloveniji,
c) pripravlja analize in predloge individualnih in splošnih ukrepov, vključno z
zakonodajnimi spremembami in zakonodajnimi predlogi, ki so potrebni za izvršitev sodb
Evropskega sodišča za človekove pravice proti Republiki Sloveniji;
d) pripravlja analize in predloge splošnih ukrepov, vključno z zakonodajnimi spremembami
in zakonodajnimi predlogi, ki so potrebni za upoštevanje ključnih sodb Evropskega
sodišča za človekove pravice.
2. Vlada Republike Slovenije imenuje predsednika in člane Medresorske delovne skupine s
sklepom. Medresorsko delovno skupino vodi predstavnik ministrstva, pristojnega za
pravosodje, sestavljajo pa ga še predstavniki ministrstev, pristojnih za finance, notranje
zadeve, zunanje zadeve, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in za pravosodje,
Državnega pravobranilstva in Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Svetu Evrope.
Ministrstva in drugi državni organi v roku 30 dni od sprejetja tega sklepa Ministrstvu za
pravosodje posredujejo ime in naziv predlaganega člana Medresorske delovne skupine, Vlada
Republike Slovenije pa nato v roku 60 dni imenuje njegovega predsednika in člane. Zunanja
člana Medresorske delovne skupine sta lahko tudi predstavnika Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije in Urada varuha človekovih pravic, ki ju imenujeta omenjena organa.
3. Predsednik Medresorske delovne skupine lahko na zasedanje delovne skupine povabi
predstavnike drugih ministrstev, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti
ali nosilcev javnih pooblastil, ki so vsebinsko povezani s konkretno tematiko, vključno z
izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter po potrebi tudi predstavnike
stroke oziroma civilne družbe.
4. Medresorska delovna skupina in Medresorska komisija za človekove pravice sodelujeta
glede zadev, ki se nanašajo na točki c) in d) 1. sklepa. Delovanje Medresorske delovne
skupine ne posega v delovanje obstoječih drugih medresorskih delovnih skupin za izvrševanje
konkretnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.
5. Ministrstvo za pravosodje zagotovi v roku 90 dni od sprejetja tega sklepa trajno
specializacijo za področje temeljnih človekovih pravic in izvrševanje sodb Evropskega sodišča
za človekove pravice, ki lahko vključuje tudi ustanovitev posebne notranje organizacijske
enote.
6. Ministrstvo za pravosodje pripravi novelo Zakona o varuhu človekovih pravic tako, da bodo v
celoti izpolnjena merila za pridobitev statusa A s strani Varuha človekovih pravic po »Pariških
načelih glede državnih institucij za spodbujanje in varstvo človekovih pravic (1993)« in
izvedbenem »Statutu Mednarodnega koordinacijskega odbora državnih institucij za
spodbujanje in varstvo človekovih pravic«. Ministrstvo za pravosodje pri pripravi novele zakona
k sodelovanju povabi Varuha človekovih pravic.
7. Ministrstvo za pravosodje po predhodnem posvetovanju z Državnim pravobranilstvom
preuči potrebne ukrepe, ki bodo okrepili učinkovitost zastopanja Republike Slovenije pred
Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Vir: MP
Vlada sprejela sklep o razrešitvi članice in imenovanju članice Sveta Vlade Republike
Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v
Republiki Sloveniji
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, da se v Svetu Vlade RS za vprašanja
narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji razreši članica
dr. Erika Rustja in namesto nje imenuje ga. Bronka Straus.
Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da Svet Vlade RS za vprašanja narodnih skupnosti
pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji deluje v naslednji sestavi:
• Anton Peršak, Ministrstvo za kulturo,
• Bronka Straus, Ministrstvo izobraževanje, znanost in šport,
• mag. Stane Baluh, Urad Vlade za narodnosti,
• Nina Gregori, Ministrstvo za notranje zadeve,
• Borut Mahnič, Ministrstvo za zunanje zadeve,
• mag. Igor Teršar, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti,
• Tahir Maliqaj, predstavnik Zveze albanskih društev v Sloveniji,
• Fahir Gutić, predstavnik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije,
• Veselin Lakić, predstavnik Zveze črnogorskih društev Slovenije,
• Mijo Stanko, predstavnik Zveze hrvaških društev v Sloveniji,
• dr. Ilija Dimitrievski, predstavnik Zveze makedonskih kulturnih društev v Sloveniji in
• mag. Drago Vojvodić, predstavnik Zveze srbskih društev.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je dne 10. 11. 2015 z dopisom sporočilo
spremembo imena svoje članice v svetu, in sicer bo namesto dosedanje članice dr. Erike
Rustja, odslej članica ga. Bronka Straus, sekretarka v Uradu za razvoj izobraževanja.
Vir: MK
Vlada imenovala generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo
Vlada RS je na današnji seji imenovala Mag. Mirka Stoparja za generalnega sekretarja v
Ministrstvu za javno upravo, za mandatno dobo petih (5) let, in sicer od 1. 1. 2016 do najdlje
31. 12. 2020.
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da generalne sekretarje in generalne direktorje v
ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada
na predlog ministra oz. funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren, položaj pa se
pridobi za dobo petih let. Uradniki se za položaje generalnega sekretarja, generalnega
direktorja v ministrstvih, direktorjev organov v sestavi ministrstev in direktorjev vladnih služb
izbirajo na podlagi javnega natečaja.
Natečajna komisija izda kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno
usposobljenost primerni za položaj ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, poseben
sklep. Seznam kandidatov, ki so po oceni omenjene natečajne komisije glede na strokovno
usposobljenost primerni za položaj, predloži funkcionarju, ki mu je uradnik na položaju
odgovoren. Med temi kandidati funkcionar nato izbere tistega, ki je po njegovi presoji
najprimernejši.
Na podlagi navedenega je minister za javno upravo predlagal Vladi Republike Slovenije, da
imenuje mag. Mirka Stoparja za generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo, za
mandatno dobo petih (5) let, in sicer od 1. 1. 2016 do najdlje 31. 12. 2020.
Vir: MJU
Vlada razrešila generalno direktorico Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno
upravo
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se Mojco Ramšak Pešec z 31. decembrom
2015 razreši s položaja generalne direktorice Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno
upravo.
V skladu z Zakona o javnih uslužbencih se uradnik z odločbo razreši s položaja, če to sam
zahteva oziroma s tem soglaša.
Mojca Ramšak Pešec, generalna direktorica Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno
upravo, je 7. 12. 2015 podala predlog za razrešitev s položaja generalne direktorice, z dnem
31. 12. 2015.
Na podlagi podanega predloga minister za javno upravo predlaga, da Vlada Republike
Slovenije izda odločbo o razrešitvi Mojce Ramšak Pešec s položaja generalne direktorice
Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo, z dnem 31. 12. 2015.
Vir: MJU
Vlada imenovala Komisijo za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave
gensko spremenjenih rastlin
Vlada RS je imenovanje Komisije za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave
gensko spremenjenih rastlin.
Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (Ur.l. 69/15) v svojem
6. členu opredeljuje komisijo kot posvetovalno telo, ki jo imenuje Vlada RS.
Komisija za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin
kot posvetovalno telo je v naslednji sestavi:
• dr. Boštjan Petelinc, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Renata Puc, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• dr. Martin Batič, Ministrstvo za okolje in prostor,
• Damijan Uranker, Ministrstvo za okolje in prostor,
• Branko Ravnik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
• mag. Peter Dolničar, Kmetijski inštitut Slovenije,
• Stanko Rafolt, lokalne skupnosti oziroma občine Slovenije,
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Marjana Peterman, Zveza potrošnikov Slovenije,
Gorazd Marinček, ekoloških pridelovalci,
prof. dr. Borut Bohanec, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,
prof.dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v
Mariboru,
Roman Žveglič, Sindikat kmetov Slovenije,
dr. Tatjana Zagorc, Gospodarska zbornica Slovenije,
akad. Ivan Kreft, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Damjan Vrček, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in
dr.Anamarija Slabe, nevladne organizacije na področju varstva narave.
Vir: MKGP
Mag. Gorazd Mihelič, v. d. direktorja Javne agencije SPIRIT Slovenija
Vlada RS je danes na redni seji sprejela sklep, da se 5. 1. 2016 imenuje mag. Gorazda
Miheliča za vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva,
internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije do imenovanja direktorja, vendar najdlje za
šest mesecev. Za podpis pogodbe o zaposlitvi je vlada pooblastila Zdravka Počivalška,
ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Vir: MGRT
Vlada podpira kandidaturo Irene Sodin za mesto viceguvernerke Razvojne banke Sveta
Evrope
Vlada RS je na današnji redni seji podprla kandidaturo Irene Sodin za mesto viceguvernerke
Razvojne banke Sveta Evrope. Vlada je pooblastila ministra za finance in ministra za zunanje
zadeve, da s pismom o kandidaturi obvestita generalnega sekretarja Sveta Evrope ter ostale
države članice Razvojne banke Sveta Evrope in izvedeta potrebne aktivnosti za pridobivanje
podpore.
Upravni odbor Razvojne banke Sveta Evrope je 27. novembra 2015 odprl postopek za
imenovanje dveh novih viceguvernerjev. Republika Slovenija želi podpreti Ireno Sodin pri
kandidaturi za eno od teh mest.
Razvojna banka Sveta Evrope (Council of Europe Development Bank, v nadaljevanju Banka,
CEB) je bila ustanovljena leta 1956 kot Sklad za socialni razvoj v okviru Sveta Evrope,
katerega osnovni namen je bil zagotoviti finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest
za številne begunce, ki so v povojni Evropi ostali brez dela. Kasneje se je seznam prednostnih
nalog širil tudi na druga socialna področja, kot so odprava posledic naravnih nesreč, gradnja
socialnih stanovanj, financiranje programov v šolstvu in zdravstvu, programov za varovanje
okolja, varstvo kulturne dediščine, itd. Razvojna banka Sveta Evrope ima danes 41 držav
članic. Slovenija je postala njena članica leta 1994.
CEB vodi guverner, trenutno Rolf Wenzel iz Nemčije, ki mu pri njegovem delu pomagajo trije
viceguvernerji. Od septembra sta zasedeni le dve mesti viceguvernerjev, in sicer Carlo
Monticelli iz Italije pokriva področje finančne strategije, Apolonio Ruiz-Ligero iz Španije pa
pokriva področje strategije socialnega razvoja (mandat mu poteče 17. decembra 2016). Tretji
viceguverner, Mikolaj Dowgielewicz iz Poljske, ki je pokrival področje držav operacij, je junija
2015 napovedal svoj predčasen odhod s položaja, tako da je s septembrom 2015 njegovo
mesto prosto in je bil sprožen postopek za imenovanje novega viceguvernerja (poleg rednega
postopka za viceguvernerja, ki mu mandat poteče). Oktobra 2015 je Administrativni svet potrdil
opis delovnih nalog obeh novih viceguvernerjev in njune zaželene izkušnje. Ob tem je več
držav članic poudarilo potrebo po uravnoteženju spolov na najvišjih položajih v CEB in izrazilo
naklonjenost morebitnim ženskim kandidatkam. Konec novembra je Upravni odbor odprl
postopek za imenovanje obeh viceguvernerjev ter postavil rok 29. februarja 2016 za
predložitev kandidatur, ki jih morajo kandidati posredovati Generalnemu sekretarju Sveta
Evrope. Mandat viceguvernerjev traja 5 let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, za oba
položaja torej za obdobje 2016 - 2021.
V skladu z 11. členom Statuta CEB opravi guverner razgovor s kandidati, ki imajo podporo
svojih držav članic ter na podlagi tega razgovora, pozitivnega mnenja Administrativnega sveta
glede izpolnjevanja formalnih pogojev iz razpisa ter konzultacijami s člani Upravnega odbora,
predlaga enega kandidata v imenovanje temu odboru. Upravni odbor na zasedanju kandidata
imenuje s t.i. dvojno večino, kar pomeni, da je kandidat imenovan, če zanj glasuje vsaj
polovica glasujočih držav članic, ki morajo imeti skupaj vsaj 2/3 glasovalnih pravic. Člani
Upravnega odbora so praviloma veleposlaniki pri Svetu Evrope. Zasedanje Upravnega odbora,
kjer bo potekalo glasovanje o kandidatu, je predvideno 17. junija 2016.
Republika Slovenija pri kandidaturi za mesto viceguvernerke za področje držav operacij
podpira Ireno Sodin, državno sekretarko na ministrstvu za finance. Irena Sodin izpolnjuje vse
formalno zahtevane pogoje, poleg tega pa lahko prepriča tudi države članice, ki želijo večjo
uravnoteženost spolov na najvišjih položajih v CEB. Irena Sodin je delovanje CEB spoznala ko
je kot vodja sektorja za mednarodne finančne odnose na Ministrstvu za finance zastopala
Slovenijo v Administrativnem svetu CEB, do njenega odhoda je bila tudi namestnica
predsedujočega temu Svetu. Državna sekretarka Sodin je poslovno pot nadaljevala v
mednarodnih finančnih institucijah, saj je 9 let opravljala naloge svetovalke in namestnice
direktorja t.i. belgijske konstituence v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). V tem okviru
je podrobno spoznala delovanje, izzive in prioritete držav operacij na socialnem področju, ki so
pri obeh bankah zelo podobne. Slovenija je mnenja, da bi njene bogate izkušnje lahko
pripomogle k obogatitvi znanja in delovanja CEB v državah operacij. To velja še posebej ob
dejstvu, da je ga. Sodin spoznala delovanje CEB tako na strani organov njenega upravljanja
kot tudi na strani konkretne uporabe sredstev Banke v podporo projektom v Sloveniji. Slovenija
bo svojo kandidaturo utemeljevala tudi s potrebo po rotaciji obstoječih viceguvernerskih mest
med državami članicami CEB in na primernosti, da se v rotacijski mehanizem vključujejo tudi
manjše države delničarke banke.
V skladu s 3. členom Zakona o članstvu Republike Slovenije v Razvojni banki Sveta Evrope
(UL RS št. 11/2001) sta za uresničevanje vseh pravic in obveznosti pristojni Ministrstvo za
finance in Ministrstvo za zunanje zadeve. Zato vlada pooblašča ministra za finance in ministra
za zunanje zadeve, da s pismom podpore o kandidaturi obvestita generalnega sekretarja
Sveta Evrope ter ostale države članice Razvojne banke Sveta Evrope in izvedeta potrebne
aktivnosti za pridobivanje podpore.
Vir: MF
Vlada predlagala kandidata Republike Slovenije za člana Evropskega računskega
sodišča
Vlada RS je na današnji redni seji sklenila, da se Samo Jereb predlaga za kandidata
Republike Slovenije za člana Evropskega računskega sodišča. Vlada predlog o imenovanju
člana Evropskega računskega sodišča posreduje v Državni zbor.
Republika Slovenija je bila dne 25. 6. 2015 s strani generalnega sekretarja Sveta EU
obveščena, da z dnem 6. 5. 2016 poteče mandat slovenskemu članu Evropskega računskega
sodišča, zato mora Republika Slovenija najpozneje do 16. 11. 2015 predlagati novega
kandidata za člana Evropskega računskega sodišča.
V Uradnem listu RS št. 67/15 in na spletni strani Ministrstva za finance je bil dne 18. 9. 2015
objavljen poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člana Evropskega računskega
sodišča.
Kandidat za člana Evropskega računskega sodišča mora izpolnjevati naslednje pogoje:
• da je državljan Republike Slovenije,
• da ima najmanj univerzitetno izobrazbo,
•
•
•
da je strokovnjak na področju, ki je pomembno za izvrševanje pristojnosti Evropskega
računskega sodišča,
da obvlada vsaj en delovni jezik EU (angleški, francoski, nemški) ter,
da je nedvomno neodvisen, kot določa 286. člen Pogodbe o Evropski uniji.
Na objavljen poziv se je prijavilo sedem kandidatov. Na podlagi pregleda dokumentacije je bilo
ugotovljeno, da je Samo Jereb najprimernejši kandidat Republike Slovenije za člana
Evropskega računskega sodišča.
Samo Jereb je univerzitetni diplomirani ekonomist s pridobljenim izpitom za preizkušenega
državnega revizorja. Zaposlen je na Računskem sodišču Republike Slovenije, sprva kot
vrhovni državni revizor (9 let), sedaj pa kot namestnik predsednika Računskega sodišča
Republike Slovenije.
Zadolžen je za izvajanje sledečih nalog:
• odločanje v senatu računskega sodišča v vseh revizijah računskega sodišča, kjer je
podan ugovor na predlog revizijskega poročila, ne glede na področje dela,
• izvajanje nalog državnega notranjega revizorja na podlagi pooblastil predsednika
računskega sodišča (podajanje predlogov za izvedbo revizij, izdajanje soglasij k
podrobnim načrtom revizije, osnutkom in predlogom revizijskih poročil, sodelovanje v
izobraževalnih programih za revizorje in v komisijah za preizkušene državne revizorje,
predstavitev revizijskih poročil Državnemu zboru Republike Slovenije in drugim
zainteresiranim javnostim,..). Področje dela ni omejeno in se nanaša na vse
pristojnosti računskega sodišča in vse vrste revizij pri čemer neposredno spremlja in
nadzira polovico dela računskega sodišča.
V letu 2015 je bil posebej zadolžen za podrobnejše spremljanje izvedbe revizije pravilnosti in
smotrnosti vzpostavitve in delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank in revizije smotrnosti
z vidika posledic največje investicije v preteklih letih (izgradnje bloka 6 Termoelektrarni
Šoštanj) na poslovni izid in denarni tok Holdinga Slovenskih elektrarn in Slovenskega
državnega holdinga.
Ima odlične organizacijske, vodstvene, komunikacijske in računalniške kompetence.
Na podlagi 11. b člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU
vlada predlog o imenovanju člana Evropskega računskega sodišča posreduje v državni zbor.
Po predstavitvi v delovnem telesu državnega zbora pristojnem za evropske zadeve le-ta o
njem glasuje in svoje mnenje nemudoma posreduje vladi.
Skladno z navedenim minister za finance predlaga, da Vlada Republike Slovenije sprejme
sklep, s katerim za kandidata Republike Slovenije za člana Evropskega računskega sodišča
predlaga Sama Jereba.
Vir: MF
Kandidatura dr. Danila Türka, bivšega predsednika Republike Slovenije, za generalnega
sekretarja Organizacije združenih narodov
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, s katerim predlaga dr. Danila Türka, nekdanjega
predsednika Republike Slovenije, za generalnega sekretarja OZN.
Mandat sedanjemu generalnemu sekretarju OZN Ban Ki-Moonu poteče 31. decembra 2016.
Vlada Republike Slovenije se je 2. januarja 2014 seznanila z namero dr. Danila Türka, da
kandidira za mesto generalnega sekretarja OZN. Vlada je takrat sprejela sklep, da kandidaturo
podpira, v času kandidature pa mu bo zato zagotavljala tudi ustrezno vsebinsko podporo.
15. decembra 2015 sta predsedujoča Generalni skupščini OZN in Varnostnemu svetu OZN na
države članice naslovila skupno pismo, v katerem pozivata k uradni nominaciji kandidatov.
Predlogu na vladi bo sledila formalna vložitev kandidature dr. Türka, s pismom
predsedujočemu Generalni skupščini OZN in predsedujočemu Varnostnemu svetu OZN.
Vlada Republike Slovenije je pooblastila Ministrstvo za zunanje zadeve, da opravi vsa
potrebna uradna dejanja v zvezi s to kandidaturo, v skladu z roki, s postopkom in s prakso
OZN, in izvede potrebne aktivnosti za pridobivanje podpore kandidaturi.
Vzhodnoevropska skupina, katere članica je tudi Republika Slovenija, je edina skupina v OZN,
iz katere v 70-letni zgodovini organizacije še ni bil imenoval generalni sekretar OZN. Dr. Danilo
Türk je pogosto omenjen kot verodostojen kandidat za mesto generalnega sekretarja OZN, ki
uživa visoko stopnjo mednarodnega ugleda.
Uspešna kandidatura bi bila izrednega pomena za Republiko Slovenijo, pomenila bi tudi veliko
čast in priznanje Republiki Sloveniji. Kandidatura tudi v fazi pridobivanja podpor utrjuje vidnost
in vpliv Republike Slovenije v mednarodnih skupnosti, saj gre za kandidaturo za izredno
pomembno mesto, ki je deležna velike pozornosti tako v diplomaciji, kot širše.
Vir: MZZ