seji - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 21. januar 2016
71. redna seja Vlade RS
Aktivacija prve stopnje ukrepanja zajema restriktivno omejevanje vstopa migrantov in
hkratno poostreno mejno kontrolo na mejnih prehodih
»Vlada je danes sprejela prvega v vrsti pričakovanih ukrepov, katerih cilj je
obvladovanje migracijskega toka«, je na današnji novinarski konferenci po redni seji
vlade povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Gre za odziv Slovenije na
omejevanje vstopa migrantov s strani Avstrije. Ukrep bo stopil v veljavo danes ob 22.
uri, ko je napovedan prihod novega vlaka z migranti s Hrvaške.
Ministrica je izpostavila, da Slovenija migracijski tok ves čas obvladuje in da je pripravljena na
različne scenarije. Tako je vlada že pred časom potrdila načrt stopnjevalnih ukrepov, s katerimi
zagotavljamo, in to bomo počeli tudi v bodoče, da Slovenija ne postane žep za migrante.
Ministrica za notranje zadeve je predsednika vlade in ministre seznanila, da so nastopile
okoliščine, ki zahtevajo aktivacijo prve stopnje ukrepanja. Ta se nanaša na restriktivno
omejevanje vstopa migrantov in hkratno poostreno mejno kontrolo na mejnih prehodih.
Konkretno to pomeni, da se zaradi restrikcij v Avstriji in Nemčiji vstop dovoli samo tistim
migrantom, ki izkažejo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito v Avstriji ali Nemčiji.
Ostalim se vstop zavrne. Ukrep vključuje tudi intenzivno varovanje zunanje schengenske meje
izven mejnih prehodov (zelena meja), saj lahko pričakujemo prihod migrantov po drugih poteh.
Ti ukrepi začnejo veljati ob prvem prihodu vlaka z migranti, ki je predviden za danes ob 22. uri.
O sprejetih ukrepih smo že obvestili Republiko Hrvaško in ostale države na t. i. zahodnobalkanski poti.
V nadaljevanju je ministrica izpostavila tudi mednarodno dimenzijo reševanja tega vprašanja.
Slovenija aktivno daje predloge in podpira rešitve migracijske krize, saj se zavedamo, da so
skupne rešitve na ravni Evropske unije prepočasne in pogosto neučinkovite. V zvezi s pobudo
predsednika vlade Mira Cerarja, ki jo je naslovil na predsednika Evropske komisije in evropske
voditelje, je ministrica poudarila, da so se na pobudo pozitivno odzvali, zato se na pobudi dela
naprej v smeri konkretizacije.
Ko bodo varnostne razmere in naloge zahtevale, bo ministrica za notranje zadeve Vladi RS
dala predlog, da Vlada predlaga Državnemu zboru, da v skladu s 37.a členom odloči o
sodelovanju Slovenske vojske s policijo pri varovanju državne meje.
Mnistrica je zagotovila, da bomo razmere še naprej budno spremljali in da so že pripravljene
druge aktivnosti in ukrepi, če bo to potrebno. Državljankam in državljanom sporoča, da je
kakršnakoli zaskrbljenost odveč, saj vlada ukrepa v vseh smereh, da bi stopnjo varnosti v naši
državi ohranila na enaki ravni in preprečila možnost, da bi Slovenija postala žep za migrante.
Vir: MNZ
Vlada sprejela predlog novele zakona o sodnih taksah
Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih
taksah, ki ga bo predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se Zakon o sodnih taksah usklajuje z Ustavo
Republike Slovenije tako, da kot pogoj za celotno oprostitev plačila sodnih taks določa kriterij
občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje stranke ali njenih družinskih članov. Celotna
taksna oprostitev ne bo več vezana na prejemanje denarne socialne pomoči oziroma
izpolnjevanje pogojev za njeno prejemanje, saj je Ustavno sodišče presodilo, da je takšno
pogojevanje ustavno neskladno. Ne glede na navedeni kriterij pa bo v vsakem primeru do
celotne taksne oprostitve upravičena stranka, katere mesečni dohodek oziroma mesečni
povprečni dohodek na družinskega člana ne presega višine dveh osnovnih zneskov
minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, kar
predstavlja materialni pogoj za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči.
Na področju taksnih oprostitev se poleg navedenega predlaga poenotenje načina ugotavljanja
materialnega položaja strank in njihovih družinskih članov z načinom ugotavljanja materialnega
položaja prosilcev za brezplačno pravno pomoč in za pravice iz javnih sredstev s področja
socialnega varstva. Vzpostavlja se pravna podlaga za elektronski dostop sodišč do zbirk
podatkov, določenih v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na podlagi katerih bodo
sodišča po uradni dolžnosti ugotavljala materialni položaj strank in njihovih družinskih članov.
V skladu s tem se določa strankam prijaznejši način vlaganja predlogov za taksne ugodnosti.
Z namenom znižanja stroškov občin se med subjekte, ki so po Zakonu o sodnih taksah
oproščeni plačila sodnih taks, vključujejo tudi posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v
lasti občin.
Zaradi uskladitve Zakona o sodnih taksah z materialnimi predpisi in zaradi uskladitve višin
sodnih taks s stroški posameznih sodnih postopkov se predlaga določitev nekaterih sodnih
taks na novo, črtanje nekaterih, pri nekaterih taksah pa se predlaga sprememba njihove višine,
nastanka taksne obveznosti ali zavezancev za njihovo plačilo. Tovrstne spremembe in novosti
se nanašajo predvsem na takse za postopek o zahtevi za sodno varstvo v okviru postopka o
prekrških, takse po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega
dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, takse za individualne delovne
spore zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje in
takse za postopke v zvezi evropskim potrdilom o dedovanju.
Vir: MP
Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
prispevkih za socialno varnost, ki ga je predložila skupina poslank in poslancev s
prvopodpisanim mag. Matejem Toninom
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je Državnemu zboru Republike
Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom.
Vlada predloga novele Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je v zakonodajni
postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom, ne podpira, in
meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog se lahko obravnava samo kot eno izmed
idej za dosego cilja razbremenitve dela z davki in prispevki, ki pa ne zdrži racionalne presoje
primernosti, tako z vidika nomotehnične presoje (predvsem z vidika jasnosti, transparentnosti
in umestitve v veljavni pravni okvir na obravnavanem področju in posledično izvedljivosti), kot
tudi z vidika vsebinske presoje (predvsem z vidika finančne vzdržnosti sistemov socialnih
zavarovanj oziroma javnih financ in rušenja sedanje vzajemnosti in solidarnosti sistemov, brez
zagotovitve drugih načinov zagotavljanja socialne varnosti posameznikov).
Vir: MF
Vlada o Vmesnem poročilu GRECO o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju
priporočil v četrtem krogu ocenjevanja
Vlada RS se je seznanila z Vmesnim poročilom GRECO o Republiki Sloveniji in njenem
izpolnjevanju priporočil v četrtem krogu ocenjevanja, z dne 16. 10. 2015. Obenem Vlada RS
dovoljuje objavo zgoraj navedenega poročila in njegovega prevoda v slovenski jezik ter nalaga
Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za pravosodje, da proučita priporočila GRECO in
pripravita poročilo o izvedbi aktivnosti in ukrepov za izpolnitev še neizpolnjenih priporočil
GRECO, ter ga Vladi Republike Slovenije predložita najkasneje do 31. 5. 2016.
Skupina držav proti korupciji – GRECO je 16.10.2015 sprejela Vmesno poročilo o Republiki
Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil v četrtem krogu ocenjevanja. Poročilo vsebuje
oceno ukrepov slovenskih oblasti za uresničitev devetnajstih priporočil, in sicer: treh priporočil
v zvezi s člani predstavniških teles (poslancev in državnih svetnikov), sedem s sodniki, osem s
tožilci ter eno v zvezi z delovanjem Komisije za preprečevanje korupcije. GRECO ugotavlja, da
je Slovenija od skupno devetnajst priporočil zadovoljivo izpolnila oziroma izpolnila na
zadovoljiv način štiri priporočila, delno izpolnjenih je pet priporočil, deset pa je neizpolnjenih.
Glede poslancev in državnih svetnikov GRECO ugotavlja, da je bil edini napredek sprejem
kodeksa etike v Državnem svetu, čeprav pa je mehanizem nadzora in sankcij še potrebno
razviti. Kar zadeva Državni zbor, ostaja situacija nespremenjena. Še vedno pa obe instituciji
nista sprejeli nikakršnih ukrepov v zvezi z njunimi člani in njihovimi lobističnimi stiki z lobisti ter
v zvezi s svetovanjem glede vprašanj etike in integritete.
Nekaj pozitivnih korakov naprej je bilo storjenih na področju sodstva. Spremembe Zakona o
sodiščih in Zakona o sodniški službi so bile uveljavljene ter so omogočile Sodnemu svetu, da,
med drugim, sprejme podrobnejša merila za imenovanje sodnikov ter za nedavno ustanovitev
Komisije za etiko in integriteto znotraj Sodnega sveta. Sodnik-svetovalec, ki naj bi sodnikom
svetoval v zvezi z vprašanji etike in integritete, naj bi bil kmalu imenovan. Postopek in merila
za imenovanje sodnikov so bili podrobneje opredeljeni, Kodeks sodniške etike pa je bil
nedavno sprejet. Smernice glede nasprotja interesov v zvezi s primeri, ko sodniki odidejo v
zasebni sektor, ter svetovanje v zvezi z etiko še vedno ni bilo uvedeno. Prav tako tudi politika
zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj v sodstvu še ni bila sprejeta ter se posledično
še ne izvaja.
Tožilstvo je v podobni situaciji kot sodstvo, kot navaja poročilo. Oprijemljivejši dosežki so
sprejem sprememb Zakona o državnem tožilstvu, sprejem Kodeksa državnotožilske etike ter
ustanovitev Komisije za etiko in integriteto, ki bo odgovorna za razvoj ukrepov za integriteto ter
politik, ki jih predvidevajo priporočila. Priprava teh instrumentov pa se mora šele pričeti. Prav
tako ostaja odprto vprašanje, ali bo Komisija za preprečevanje korupcije zadostno opremljena,
da bi lahko izvajala svoje naloge v zvezi s preprečevanje korupcije pri članih predstavniških
teles, sodnikih in tožilcih.
Vir: MJU
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji,
sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih
organih
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji,
sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in jo
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V omenjeni Uredbi se med drugimi spremembami predlaga črtanje določila, ki pravi, da vlada
pred izdajo soglasja o sistemizaciji pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za upravo.
Predhodno pregledovanje aktov o sistemizaciji in priprava strokovnega mnenja ni potrebna, saj
Uredba že določa, da za skladnost sistemizacije z zakonom, uredbo in drugimi predpisi,
odgovarja predstojnik. Obenem pa je v Uredbi zapisano tudi, da lahko ob ugotovljenih
nepravilnostih inšpektor za sistem javnih uslužbencev predlaga predstojniku ustrezne
spremembe oziroma se ob neupoštevanju o tem obvesti ministra, pristojnega za upravo, ki
predlaga vladi, da naloži predstojniku odpravo nepravilnosti.
Ministrstvo za infrastrukturo je Ministrstvu za javno upravo poslalo predlog za spremembo
Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave
in v pravosodnih v delu, ki ureja število in vrste direktoratov. V Ministrstvu za infrastrukturo
bodo naslednji direktorati:
- Direktorat za kopenski promet,
- Direktorat za letalski in pomorski promet in
- Direktorat za energijo.
Sprememba Uredbe bo uveljavljena naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za infrastrukturo
mora biti usklajen s predlagano organizacijsko spremembo v dveh mesecih po uveljavitvi
uredbe.
Vir: MJU
Vlada se je seznanila z informacijo o podpisu Memoranduma o soglasju med Slovenijo
in Madžarsko o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o podpisu Memoranduma o soglasju
med Republiko Slovenijo in Madžarsko o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov.
Na skupnem zasedanju Vlad Republike Slovenije in Madžarske na Brdu pri Kranju, ki bo 22.
januarja 2016, bosta državi ob robu delovnega srečanja podpisali tudi Memorandum o
soglasju med Republiko Slovenijo in Madžarsko o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov.
Memorandum potrjuje skupno namero obeh držav za razvijanje trajnostnih in multimodalnih
infrastrukturnih povezav, za izboljšano interoperabilnost in tesnejše gospodarsko sodelovanje.
Vir: MzI
Končno plačilo za nedobavljeno električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško v
obdobju 1. 7. 2002–18. 4. 2003
Vlada se je seznanila z informacijo o plačilu preostanka obveznosti Hrvatski elektroprivredi d.
d. po končni odločitvi v arbitražnem postopku, ki ga je sprožila Hrvatska elektroprivreda d. d.
proti Republiki Sloveniji za nedobavljeno električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško v
obdobju od 1. 7. 2002 do 18. 4. 2003.
Ministrstvo za infrastrukturo bo najkasneje do 22. 1. 2016 izvedlo preostanek plačila
odškodninskega zahtevka in pripadajočih obresti HEP v skupni višini 1.130.472,90 EUR.
Vir: MzI
Vlada se je seznanila z Informacijo o pripravi celovitega odziva na demografske
spremembe v Republiki Sloveniji
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Urad Republike Slovenije
za makroekonomske analize in razvoj bosta do aprila 2016 pripravila strokovno analitsko
podlago za strateške dokumente.
Nizka stopnje rodnosti, migracijska gibanja in predvsem podaljševanje življenjske dobe močno
zaznamujejo značilnosti demografskega razvoja v Sloveniji, zlasti v zadnjem desetletju.
Staranje prebivalstva je proces, ki že ima, oz. bo še imel izjemen vpliv na celotno družbeno
življenje, predvsem pa bo vplival na potrebo po spremembi sistemov socialne zaščite
(pokojnine, dolgotrajna oskrba, zdravstvo), saj se bistveno spreminja struktura aktivnega in
neaktivnega prebivalstva v smeri zmanjševanja aktivnega prebivalstva in povečevanja izdatkov
za neaktivno prebivalstvo. Prilagoditi pa bo treba tudi sistem izobraževanja, ureditev trga dela,
in številnih drugih politik, kot npr. migracijsko, urbanistično in prometno.
Združeni narodi in Evropska unija se že vrsto let aktivno odzivata na aktualne demografske
spremembe. Države članice z različnimi ukrepi in politikami spodbujata k pripravi strategij,
širjenju primerov dobrih praks, spodbujanju inovativnosti, novih strategij, čezmejnem
sodelovanju. Odzivi mednarodnih organizacij, kakor tudi držav članic, so vse bolj usmerjeni k
temu, kako izkoristiti priložnosti, ki jih nudijo izzivi demografskih sprememb.
V Sloveniji smo že priča odzivom na demografske spremembe, predvsem tam, kjer je potreba
po prilagajanju spremenjeni strukturi prebivalstva najbolj pereča. Ob tem pa Slovenija
vsekakor potrebuje celovito strategijo, s katero bi določili okvir in podlage za organizirano
odzivanje na procese demografskih sprememb.
Vlada Republike Slovenije zato predvideva aktivnosti, ki bodo predstavljale celovit odziv na
izzive demografskih sprememb, in sicer tako, da se proces začne s pripravo analitskega
poročila o aktualnem demografskem stanju in prihodnjih gibanjih na tem področju, na podlagi
poročila pa se pripravi več strateških dokumentov, in sicer Strategijo dolgožive družbe,
Resolucijo o družinski politiki in Strategijo migracij v povezavi s razvojem trga dela.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela Uredbo o izvajanju uredb (EU) o uvozu nekaterih živil neživalskega izvora
iz tretjih držav
Vlada RS je določila besedilo Uredbe o izvajanju uredb (EU) o uvozu nekaterih živil
neživalskega izvora iz tretjih držav.
Z uredbo so za uvoz nekaterih živil neživalskega izvora za katere so s predpisi Evropske unije
(EU) določeni nujni ukrepi pri uvozu ali pa zapadejo pod poostren nadzor glede varnosti živil
ob uvozu, določeni pristojni organi, vstopne točke, točke uvoza in mesta pregledov pošiljk,
poročanje Evropski komisiji ter pristojbine in stroški za preglede pošiljk. Uredba bo, zaradi več
sprememb predpisov EU, pristojnosti organov in vstopnih mest na meji s Hrvaško, nadomestila
zdaj veljavno istoimensko uredbo, ki ureja uvoz živil neživalskega izvora v Sloveniji skladno s
predpisi EU.
Ker se nova tveganja pojavljajo vedno znova pri različnih živilih različnega porekla, Evropska
komisija v posvetovanju z državami članicami sprejema ustrezne nujne ukrepe in uvaja
poostren nadzor z določeno pogostostjo vzorčenja takih živil, da zagotavlja obvladovanje
tveganj.
Vir: MKGP
Vlada določila besedilo Uredbe o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte
Z uredbo se izvajajo določbe uredb EU o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte, ki se je
začela uporabljati z letom 2016. Na območju EU je namreč omejeno povečevanje obsega
vinogradov in se vinogradi lahko sadijo le, če imajo dovoljenje za zasaditev oz. so manjši od
0,1ha ter namenjeni izključno pridelavi za porabo vinogradnikove družine. Omejevanje
povečevanja obsega vinogradov je zagotovljeno na način, da se v posamezni državi članici
dejanska površina vinogradov poveča za največ 1% letno (v RS je to cca. 160 ha letno) in se
dovoljenja za novo zasaditev lahko izdajajo le do zapolnitve te kvote.
S sprejeto uredbo se določa organe, ki izdajajo dovoljenja (upravne enote) in ki so pristojni za
nadzor (inšpektorat za kmetijstvo) ter roke in način vložitve vlog za izdajo dovoljenj. Hkrati
uredba tudi določa prednostne kriterije, ki se uporabijo v primeru, ko površina iz vlog presega
razpoložljivo površino za izdajo dovoljenj (nabor možnih prednostnih kriterijev določa že EU
zakonodaja, sprejeta uredba pa določa, kateri od možnih kriterijev se v tem primeru uporabijo
v Republiki Sloveniji).
Vir: MKGP
Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja v 2016 in 2017 več kot 182 milijonov evrov
Vlada RS je na današnji seji sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja
za leti 2016 in 2017. Za aktivno politiko zaposlovanja bo v letih 2016 in 2017 namenjenih
182.570.956,00 evrov (proračun RS in sredstva ESS), v programe pa bo vključenih skupaj
48.905 oseb. V letu 2016 bo tako na voljo dobrih 100 milijonov evrov, kar je 35 odstotkov več
kot v letu 2015. Bistveno povečanje sredstev za zaposlovanje so ob obravnavi načrta na
Ekonomsko socialnem svetu pozdravili tudi socialni partnerji.
Ukrepi APZ bodo v 2016 - 2017 usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela,
torej tistim, ki kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram potrebujejo pomoč pri vstopu na trg
dela. Ključni cilj je zmanjšati število dolgotrajno brezposelnih, zvišati zaposlenost mladih,
starejših ter nizko izobraženih. Cilj je tudi okrepiti ukrepe usposabljanja in izobraževanja
aktivnega prebivalstva ter jim zagotoviti kompetence, znanja in spretnosti glede na potrebe
trga dela.
Z izvajanjem APZ programov in aktivnosti bomo v letih 2016 in 2017 dosegli naslednje učinke
in rezultate:
- 48.905 oseb bo vključenih v izvajanje ukrepov APZ,
- 25.445 od teh vključitev pomeni neposredno zaposlitev,
- 19.038 oseb, ki bodo vključene v ukrepe APZ bo šest mesecev po preteku vseh pogodbenih
obveznosti zaposlenih.
Ključni ukrepi APZ v letih 2016 - 2017
Ukrep 1: »Usposabljanje in izobraževanje«
• Usposabljanje na delovnem mestu (za dolgotrajno brezposelne, starejše od 50 let in za tiste,
ki imajo nižjo izobrazbo). Posebna sredstva za ta program bodo namenjena tudi mladim
brezposelnim;
• Izvajali se bodo programi Neformalnega izobraževanja in usposabljanja za poklice, po katerih
povprašujejo delodajalci in so oblikovani v skladu z njihovimi aktualnimi potrebami;
• Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O);
• Programi spodbujanja neaktivnih k zaposlovanju;
• Vključevanje brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe;
• program Delovni preizkus za brezposelne osebe nad 30 let in
• Potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Ukrep 3: »Spodbude za zaposlovanje«
• Spodbujanje zaposlovanja (subvencionirane zaposlitve za dolgotrajno brezposelne, starejše
in nizko izobražene);
• Spodbude za trajno zaposlovanje mladih (subvencije za zaposlitev mladih za nedoločen čas);
• Spodbujanje pripravništev, katerega namen bo zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve za
opravljanje pripravništva na področju socialnega varstva;
• iz evropskih sredstev Pobude za zaposlovanje mladih se bo izvajal (povabilo je že objavljeno)
program Prvi izziv 2015 – za mlade do 29 let;
• spodbude za zaposlovanje v obliki povračila prispevkov delodajalcem, in sicer v območjih z
visoko brezposelnostjo (Pomurje, območje Pokolpja, Maribora s širšo okolico in območje
Radeče, Trbovlje, Hrastnik).
Ukrep 4: »Kreiranje delovnih mest«
• Osrednji program v tem ukrepu so Javna dela, financirana iz integralnega proračuna. V letu
2016 bodo imeli prednost programi s področja socialnega varstva, predvsem zaradi ranljivih
skupin uporabnikov storitev programov javnih del s tega področja (starejši, invalidi) ter
programi javnih del, v katere se bodo vključevale dolgotrajno brezposelne osebe z nižjo ravnjo
izobrazbe (od I. do IV.). V okviru sredstev, namenjenih za javna dela se bo financiral tudi
program »Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov« (zaposlitev BO za pomoč pri
obvladovanju migracijskih tokov).
• Podprti bodo tudi Zaposlitveni projekti na lokalni ravni, Inovativni projekti za mlade in projekti
Učnih delavnic.
Ukrep 5: »Spodbujanje samozaposlovanja«
- Projekti Spodbujanja podjetništva med mladimi - namen projektov bo spodbujati podjetniško
aktivnost med mladimi brezposelnimi osebami, izkoristiti njihove zmožnosti, spodbujati
inovativnost in ustvarjalnost ter podpreti nove ideje;
- Z namenom omogočiti premagovanje začetnih finančnih ovir ter na ta način odpraviti eno
izmed ovir za udeležbo žensk v podjetniških sferah bo del sredstev namenjen tudi programu
Spodbujanje ženskega podjetništva.
Vir: MDDSZ
Sklenitev aneksov h koncesijskim pogodbam za proizvodnjo pijač
Vlada RS je na današnji seji sklenila pet aneksov h koncesijskim pogodbam iz leta 2005 za
proizvodnjo pijač, in sicer:
- s koncesionarjem Plastenka d. o. o., v zvezi z rabo vode iz vodnih virov P1/91 in P2/92 v
Radomljah za proizvodnjo pijač;
- s koncesionarjem VD d. o. o., Tunjice 12, v zvezi z rabo vode iz vodnega vira ŽV-1/02 za
proizvodnjo pijač;
- s koncesionarjem Unior d. d., v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnega vira Zverovje Z2/03 za proizvodnjo pijač;
- s koncesionarjem Roma-tex d. o. o., v zvezi z rabo vode iz vodnega vira Romih 2/90 za
proizvodnjo pijač;
- s koncesionarjem DANA, d. o. o., v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnega vira DANA – D1/02 za proizvodnjo pijač.
Aneksi h koncesijskim pogodbam bodo osnova za vračilo razlike plačil, in sicer med že
plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode ter številom
obrokov za vračilo. Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno
Majcen.
Vir: MOP
Sklenitev aneksov h koncesijskima pogodbama za dejavnost kopališč
Vlada RS je na današnji seji sklenila dva aneksa h koncesijskima pogodbama, in sicer za
koncesijsko pogodbo iz leta 2005 s koncesionarjem Hotel Cerkno d. o. o., v zvezi z rabo
termalne vode iz vodnega vira Ce-2/95 za potrebe kopališč in ogrevanje prostorov, namenjenih
turistični dejavnosti ter za koncesijsko pogodbo iz leta 2008 s koncesionarjem Terme Olimia
d. d., v zvezi z rabo termalne vode iz vrtin K-1/67, K-2/70, V-1/72, V-3/75 in V-4/84 za
dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč.
Aneksa h koncesijskima pogodbama bosta osnova za vračilo razlike plačil, in sicer med že
plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode ter številom
obrokov za vračilo. Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno
Majcen.
Vir: MOP
Soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev v območju Lokacijskega načrta za odsek
avtomobilske ceste Višnja Gora - Bič
Vlada RS je na današnji seji izdala soglasje Občini Ivančna Gorica za načrtovanje prostorskih
ureditev lokalnega pomena v območju Lokacijskega načrta za odsek avtoceste Višnja GoraBič, na zemljiščih oziroma delih zemljišč v k.o. Radohova vas in k.o. Velike Pece.
Pobuda Občine Ivančna Gorica (občina) se nanaša na načrtovanje gospodarske cone
Škrjanče na gozdnem območju jugovzhodno od Ivančne Gorice v neposredni bližini
avtocestnega priključka.
Občina želi v strateškem delu občinskega prostorskega načrta opredeliti dolgoročen obseg 43
ha velike gospodarske cone, v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta pa območje
cone v obsegu okoli 19,3 ha. Prostorske ureditve, ki bi jih bilo treba umestiti v območje
državnega prostorskega akta, obsegajo navezavo glavnega vstopa v gospodarsko cono v
severnem delu na obstoječi nadvoz preko avtoceste in prečkanje avtoceste s predvidenim
energetskim srednjenapetostnim kablovodom za navezavo cone na transformatorsko postajo
severno od avtoceste.
Vir: MOP
Vlada je odgovorila Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije o domnevni
neskladnosti 37. in 37.a člena Zakona o obrambi z Ustavo Republike Slovenije ter
pojasnila postopke pri izvajanju nalog in pooblastil iz 37.a člena Zakona o obrambi
Varuh človekovih pravic RS je 25. 11. 2015 na vlado naslovil zahtevo za pojasnila o domnevni
neskladnosti 37. in 37.a člena Zakona o obrambi z Ustavo Republike Slovenije, zlasti z 2., 19.,
32., 35. in 124. členom, ter o načinu sodelovanja Slovenske vojske s Policijo pri izvajanju
nalog in pooblastil iz 37.a člena Zakona o obrambi.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da se Republika Slovenija od septembra 2015 srečuje z obsežno
migrantsko problematiko. Zlasti drugi migrantski val, ki se je začel oktobra in se je trenutno
nekoliko umiril, je za obvladovanje varnostnih razmer zahteval oziroma še zahteva
vključevanje vseh delov sistema nacionalne varnosti, to je varnostnega in obrambnega
sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako rekoč z vsemi njihovimi
zmogljivostmi.
V tem smislu je vlada 20. 10. 2015 v državni zbor vložila kot nujni sistemski ukrep, s katerim
bo glede na zahtevno migrantsko problematiko omogočeno učinkovito obvladovanje izjemnih
varnostnih razmer, povezanih predvsem z varovanjem državne meje, poleg še nekaterih
drugih vložila tudi predlog zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi. Glavni cilj te dopolnitve je bil
(in ostaja), da se v izjemnih primerih omogoči širše angažiranje ter povečata operativna
sposobnost in učinkovitost Slovenske vojske pri sodelovanju s Policijo pri varovanju državne
meje. V predlog novele je bilo vgrajenih več omejitev, ki preprečujejo zlorabo te rešitve.
Predvideno je bilo dvofazno aktiviranje Slovenske vojske, pri čemer v prvi fazi naloge v
podporo Policiji pri širšem varovanju državne meje opravlja brez policijskih pooblastil, kot to
počne danes. Državni zbor je Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi sprejel na seji dne 21. 10.
2015.
Vlada ugotavlja, da 37.a člen Zakona o obrambi in četrti odstavek 37. člena tega zakona ne
presegata ustavno določene funkcije Slovenske vojske. V vsebinskem smislu 37.a člen
pomeni nujen ukrep, s katerim bo omogočeno učinkovito obvladovanje izjemnih varnostnih
razmer, povezanih z varovanjem državne meje, še posebno ob dodatnem zaostrovanju
migrantske krize. Slovenski vojski je s tem dana možnost, da se v izjemnih, z zakonom
določenih primerih, omogoči njeno širše angažiranje ter povečata njeni operativna sposobnost
in učinkovitost pri sodelovanju s Policijo pri širšem varovanju državne meje. Določba 37.a
člena vsebuje tudi dovolj varovalk, ki bi preprečile morebitne zlorabe pooblastil. Pooblastila
bodo izjemoma aktivirana le, če bodo to zahtevale varnostne razmere, in le na podlagi
predloga vlade in po odločitvi državnega zbora, ki mora biti sprejeta z dvotretjinsko večino
glasov navzočih poslancev.
Obravnavane naloge bo Slovenska vojska lahko izvajala le skupaj s Policijo na podlagi njenih
usmeritev in odredb, po opravljenih nalogah oziroma uporabljenih pooblastilih pa bo o tem
morala poročati Policiji. Izvajanje teh nalog bo tudi časovno omejeno, po odločitvi državnega
zbora le dokler je nujno, vendar ne več kot tri mesece. Ob daljšem trajanju zaostrenih
varnostnih razmer pa bo za nadaljevanje izvajanja navedenih nalog in uporabo pooblastil
moral ponovno odločati državni zbor. In ne nazadnje so po oceni vlade v obravnavnem
primeru zagotovljeni tudi ustrezni nadzorni in drugi mehanizmi, ki bodo preprečili morebitne
zlorabe pri izvajanju nalog oziroma pooblastil iz 37.a člena Zakona o obrambi, če pa bi do tega
kljub vsemu prišlo, pa so (že) pripravljeni pravne podlage in mehanizmi za sankcioniranje
kršiteljev ter za uveljavljanje ustreznega pravnega varstva in z njim povezanih pravic
morebitnih oškodovancev.
Vir: MO
Vlada sprejela stališče Republike Slovenije k Reformi volilne zakonodaje EU
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališča Republike Slovenije k Reformi volilne
zakonodaje EU, ki se glasi:
Republika Slovenija podpira reformo volilne zakonodaje Evropske unije, vendar ima
preučitveni pridržek. Opozarja namreč na problematiko izvajanja določb, ki so povezane z
volilnimi imeniki in vzpostavitvijo oziroma delovanjem nacionalnega organa za stike, saj bi
pomenile nižanje trenutno doseženega standarda ažurnosti podatkov v RS.
Obrazložitev razlogov za pridržek:
1. rok za pripravo in dokončno vzpostavitev volilnega imenika je osem tednov pred prvim dnem
volitev.
V RS je rok za vzpostavitev volilnega imenika 15 dni pred dnem glasovanja, saj z njim
zagotavljamo kakovost vpisanih podatkov. Predlog sklepa Sveta bi zato za RS pomenil močno
nižanje trenutno doseženega standarda ažurnosti podatkov, zato v tem delu predloga ne
podpiramo.
2. imenovanje organa za stike, ki je pristojen za izmenjavo podatkov o volivcih s partnerskimi
organi v drugih državah članicah najkasneje šest tednov pred prvim dnem volitev.
Rok ni skladen z rokom za sestavo volilnih imenikov, saj bi to v RS v praksi pomenilo, da bi se
podatki izmenjevali in preverjali še po tem, ko bi bili volilni imeniki že sestavljeni.
Reforma volilne zakonodaje EU ima za cilj povečanje zanimanja državljanov EU za evropske
volitve ter krepitev učinkovitosti izvedbe volitev v Evropski parlament. Ob tem gre reforma tudi
v smeri oblikovanja enotnega volilnega postopka ter krepitve državljanstva EU.
Razlogi za reformo so med drugim nizka udeležba državljanov EU na evropskih volitvah, ki
stalno pada ter dejstvo, da evropske volitve še vedno večinoma potekajo v skladu z
nacionalnimi zakoni. Eden od razlogov za reformo je tudi ta, da obstajajo različni roki za
oblikovanje volilnih list pred evropskimi volitvami in različni roki za oblikovanje volilnih imenikov
ter časovni termin za objavo rezultatov volitev. K temu je treba dodati še to, da 28 držav članic
različno ureja področje aktivne in pasivne volilne pravice.
Vir: MJU
Vlada sprejela stališče RS k Predlogu Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom
Vlada RS je na današnji redni seji na podlagi Poslovnika Vlade RS sprejela stališče Republike
Slovenije k zadevi Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU)
št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom. Slovenija podpira predlog Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom.
Zahteve, ki jih določata Uredba (EU) št. 575/2013 (Uredba o kapitalskih zahtevah) in Direktiva
2013/36/EU, se uporabljajo tako za kreditne institucije kot tudi za investicijska podjetja.
Bonitetni režim, ki se uporablja za investicijska podjetja, izhaja iz režima za kreditne institucije
in je prilagojen investicijskim storitvam, ki jih investicijska podjetja opravljajo.
Člena 493(1) in 498(1) uredbe o kapitalskih zahtevah investicijska podjetja, katerih glavne
dejavnosti obsegajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje dejavnosti v zvezi
s finančnimi instrumenti, izvzemata iz zahtev glede velikih izpostavljenosti oziroma kapitalskih
zahtev. Obe izjemi prenehata veljati 31. decembra 2017. Ta samoderogacijska klavzula je bila
sprva vključena v uredbo o kapitalskih zahtevah, da bi se regulatorjem zagotovilo dovolj časa
za določitev bonitetne ureditve, prilagojene profilu tveganja trgovcev z blagom. Zato člena
493(2) in 498(2) uredbe o kapitalskih zahtevah določata, da Komisija do konca leta 2015
pripravi poročili. Na podlagi teh poročil se lahko Komisija odloči, da bo podala predloge za
spremembo uredbe o kapitalskih zahtevah. Komisija mora v istem roku predložiti tudi poročilo
o ustrezni ureditvi bonitetnega nadzora investicijskih podjetij na splošno. Tudi v tem primeru
lahko poročilu sledi predlog Komisije. Ker so navedena poročila povezana, se je Komisija
odločila, da bo izvedla en sam pregled.
Zaradi navedenega se predlaga podaljšanje veljavnosti obstoječih izjem, ki ju vsebuje uredba
o kapitalskih zahtevah.
Vir: MF
Vlada sprejela stališče RS o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot
Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008.
Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem
upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 v primeru, da
se predlog uredbe v okviru pogajanj na Svetu ter med Svetom in Evropskim parlamentom
spremeni tako, da se obseg predloga uredbe uskladi z obsegom uredbe, ki je to področje
urejala do sedaj. Pri tem izhajamo iz Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra
2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in
dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških
flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 namreč ne bi smel uvajati novih
obveznosti za države članice v zvezi z izdajo dodatnih posebnih dovoljenj za gospodarski
ribolov v mednarodnih vodah, vodah EU oziroma vodah regionalnih organizacij za upravljanje
ribištva. Prav tako omenjeni predlog uredbe ne bi smel uvajati obveznosti, ki presegajo določila
skupne ribiške politike (iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki) ter nadzornega sistema skupne ribiške politike (iz
Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema
Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike), kot tudi ne novih
administrativnih obremenitev za ribiče in države članice.
Republika Slovenija ne podpira uporabe delegiranih aktov Komisije v predlogu uredbe, saj gre
za zagotovitev enotnega izvajanja na ravni EU, in namesto tega podpira uporabo izvedbenih
aktov. Republika Slovenija izpostavlja, da je treba v vsakem primeru veljavnost delegiranih
aktov omejiti na obdobje petih let, z možnostjo podaljšanja v primeru neugovora s strani
Evropskega parlamenta in Sveta.
Vir: MKGP
Vlada sprejela stališče RS o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva
Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi
Uredbe Sveta (ES) št 768/2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva (Besedilo
velja za EGP).
Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi
Uredbe Sveta (ES) št 768/2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva.
Republika Slovenija pozdravlja, da bo predlog uredbe omogočil intenzivnejše sodelovanje med
Evropsko agencijo za nadzor ribištva, Evropsko agencijo za meje in obalno stražo ter
Evropsko agencijo za pomorsko varnost z vidika begunske krize v Evropi.
Vir: MKGP
Vlada ratificirala večstranski sporazum o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih
računih
Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o
avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih.
Ker so se države članice OECD, države skupine G20 in države članice Globalnega foruma za
transparentnost in izmenjavo informacij za davčne namene politično že zavezale k avtomatični
izmenjavi informacij o finančnih računih, je bilo predlagano, da se pozove te države k podpisu
Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o
finančnih računih, ker podpis takšnega sporazuma predstavlja večjo in močnejšo zavezo
posamezne države.
S sporazumom se zagotavlja izvajanje Skupnega standarda poročanja na podlagi domačega
poročanja in avtomatične izmenjave informacij v skladu s Konvencijo o medsebojni upravni
pomoči pri davčnih zadevah, kot je bila spremenjena s Protokolom o spremembi Konvencije o
medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah.
Bistveni elementi sporazuma so: pomen izrazov, izmenjava informacij v zvezi z računi, o
katerih se poroča, čas in način izmenjave informacij, sodelovanje pri izpolnjevanju in
uveljavljanju, zaupnost in zaščita podatkov, posvetovanja in spremembe ter trajanje in
prenehanje sporazuma. Republika Slovenija bo po ratifikaciji in objavi sporazuma v Uradnem
listu Republike Slovenije poslala uradno obvestilo sekretariatu usklajevalnega organa o
sprejetju zakonodaje za izvajanje Skupnega standarda poročanja in izpolnitvi ostalih zahtev,
navedenih v prvem odstavku 7. člena sporazuma.
Vir: MZZ
Vlada soglaša z vpisom »Poti miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne« na
UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine
Vlada RS se je seznanila s potekom projekta in dala soglasje k predaji vloge za vpis »Poti miru
od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne« (The Walk of Peace from the Alps to the
Adriatic – Heritage of the First World War) na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine.
Vse postopke in aktivnosti v zvezi s pripravami in predajo dokumentacije, za katere je pristojna
Republika Slovenija kot država pogodbenica Konvencije o varstvu svetovne kulturne in
naravne dediščine, izvaja in usklajuje Ministrstvo za kulturo. Za podpis vloge za vpis je Vlada
Republike Slovenije pooblastila veleposlanika Andreja Slapničarja, stalnega predstavnika
Republike Slovenije pri UNESCO.
Uvrstitev med UNESCO svetovno dediščino je nedvomno umeščanje slovenske kulturne in
naravne dediščine v globalni, univerzalni kontekst, v prestižno družino spomenikov in
spomeniških območij, katerih ohranitev bistveno presega lokalni, nacionalni pomen in je
izjemnega pomena za celotno mednarodno skupnost.
UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine je pregled spomenikov ali območij, za katere
država podpisnica Konvencije ocenjuje, da bi v prihodnosti lahko kandidirali za vpis na
Seznam svetovne dediščine. Za vpis na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine je
predlagana vsebina z delovnim naslovom »Pot miru od Alp do Jadrana – dediščina 1.
svetovne vojne«. Soško bojišče prve svetovne vojne je za seboj pustilo veliko ostalin. Vojaška
pokopališča, kaverne, strelski jarki, kostnice, kapele, spomeniki, muzeji na prostem in druga
obeležja predstavljajo pomembno snovno in nesnovno dediščino evropske in svetovne
zgodovine in opozarjajo na potrebo po miru in sodelovanju med narodi.
Republika Slovenija ima na UNESCO Seznamu svetovne dediščine sedaj vpisane tri enote
(Škocjanske jame leta 1986, kolišča na Ljubljanskem barju v okviru serijske transnacionalne
nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp 2011 in tehniška dediščina v Idriji kot del serijske
transnacionalne nominacije Dediščina živega srebra – Almadén in Idrija leta 2012. Na
UNESCO Poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki je obvezna stopnja v nominacijskem
procesu, je trenutno vpisanih šest enot iz Slovenije (Klasični kras leta 1994 in 2015, Fužinske
planine v Bohinju leta 1994, Partizanska bolnica Franja leta 2000, bukovi gozdovi 2015 in
nadčasovna humana arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi leta 2015) – za tri od teh
so oddani ali v pripravi dosjeji nominacije za vpis na Seznam svetovne dediščine.
Vir: MK
Vlada odgovarja na očitke o kršenju Evropske socialne listine
Vlada RS je sprejela Petnajsto poročilo Republike Slovenije o izvajanju Evropske socialne
listine (spremenjene) – poenostavljeno poročilo in ga posreduje Svetu Evrope.
Prvo poenostavljeno poročilo vsebuje informacije o aktivnostih Vlade RS v zvezi s kršitvami
Evropske socialne listine (ESLS), ki jih je Evropski odbor za socialne pravice (EOSP) ugotovil
v postopkih kolektivnih pritožb. Ugotovljeni sta bili namreč kršitvi:
- 17. člena ESLS zaradi neobstoja eksplicitne prepovedi telesnega kaznovanja otrok v
nacionalni zakonodaji n
- 31. člena ESLS zaradi kršitve pravic najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih.
Vlada RS je že v postopku kolektivne pritožbe podala mnenje, da zgolj izrecna prepoved
telesnega kaznovanja v nacionalni zakonodaji ni in ne more biti zadostna zaščita pred nasiljem
nad otrokom. Sistemska ureditev preprečevanja nasilja in različni ukrepi za krepitev
ozaveščenosti in prepoznavanja vseh oblik nasilja v družbi ter razvijanje socialnih veščin v
širši javnosti so po mnenju Vlade RS bolj učinkoviti v praksi kot (zgolj) eksplicitna prepoved v
zakonodaji.
Kljub temu namerava Vlada RS zaradi širokega konsenza v relevantnih instrumentih
mednarodnega prava v nacionalno zakonodajo vključiti izrecno prepoved telesnega
kaznovanja otrok v domačem in drugih okoljih. Eksplicitna prepoved vseh oblik telesnega
kaznovanja otrok bo vključena v predlog zakona, ki bo urejal zaščito otrok in ga bo pristojno
ministrstvo predložilo v obravnavo Vladi RS v letu 2016.
Glede ustreznosti zaščite in rešitev za najemnike denacionaliziranih stanovanj Republika
Slovenija v odgovoru poudarja, da so najemniki glede teh vprašanj sprožili tožbo zoper
Republiko Slovenijo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki pa je zavrnilo vse
njihove zahteve in s sodbo Berger-Krall in drugi proti Sloveniji, ki jo je izdalo 12. junija 2014
presodilo, da pravice najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih, ki jih zagotavlja Evropska
konvencija o človekovih pravicah, niso kršene. Sodba je oktobra 2014 postala dokončna.
Vir: MDDSZ
Vlada se je seznanila z Informacijo o predsedovanju Slovenije Pobudi za pripravljenost
na nesreče in njihovo preprečevanje za jugovzhodno Evropo v letu 2016
Republika Slovenija bo prek Uprave RS za zaščito in reševanje leta 2016 prevzela
predsedovanje Pobudi za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje v jugovzhodni
Evropi (DPPI SEE). Predsedovanje bo po načelu rotacije prevzela od Srbije, predsedujoče leta
2015.
Slovenija aktivno sodeluje v pobudi DPPI SEE že od njenega nastanka leta 2002. Leta 2007 je
kot prva država, predsedujoča tej pobudi, s pripravo in podpisom Memoranduma o soglasju za
institucionalni okvir za DPPI SEE (2007, prenovljen 2013) zagotovila prehod pobude iz Pakta
stabilnosti za JV Evropo v regionalno lastništvo držav članic pod vodstvom Sveta za
regionalno sodelovanje (RCC).
Namena pobude sta krepitev sodelovanja držav v regiji, predvsem s prenosom znanja in
izkušenj, da bi prispevali k razvoju nacionalnih zmogljivosti za obvladovanje nesreč v državah
v regiji, ter podpora državam v regiji pri vključevanju v evroatlantske povezave, predvsem v
mehanizem civilne zaščite EU.
Med predsedovanjem si bo Slovenija prizadevala predvsem za podpis Sporazuma o
gostiteljstvu (Host Country Agreement), ki bo omogočil ustrezen pravnoformalni status
Sekretariata DPPI SEE in njegovega osebja, ter kakovostno pripravo in izvedbo usposabljanj
znotraj programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2016.
Eden glavnih ciljev je krepitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji za utrditev vloge pobude
DPPI SEE v regiji in širše, s čimer bi prispevali k regionalnemu sodelovanju držav v regiji in
njihovi pripravljenosti na naravne in druge nesreče. Med predsedovanjem DPPI SEE bo
Slovenija gostila tudi naslednji regionalni sestanek pobude.
Vir: MO
Vlada potrdila odgovor na pisno poslanska vprašana poslanca Državnega zbora, dr.
Franca Trčka
Vlada RS je potrdila odgovor poslancu Državnega zbora RS dr. Francu Trčku v zvezi z
(ne)varnostmi pri delu v gozdu, ki ga je pripravilo resorno ministrstvo.
Glede trenda naraščanja števila delovnih nezgod v gozdu ocenjujemo, da je razloge iskati v
povečanju količine sečenj (večja količina sečenj pomeni večje število nezgod, pojav
gospodarski krizi po letu 2008 (povečano varčevanje pri stroških poseka in spravila med
lastniki gozdov) ter ujmah v letu 2014. Analize smrtnih nezgod pri delu v gozdu v minulih
desetletjih namreč kažejo, da je največ smrtnih žrtev med lastniki gozdov, oziroma
nepoklicnimi delavci v gozdarstvu v starosti med 40 in 70 let, vendar se nezgode v
nesprejemljivo velikem številu dogajajo tudi mlajšim lastnikom.
Ocenjujemo, da vsaj občasno dela v gozdu med 50 do 60 tisoč nepoklicnih delavcev (lastnikov
gozdov), ki jih ne zajema oziroma za katere ne veljajo predpisi s področja varnosti iz zdravja
pri delu. Zato si bo vlada prizadevala, kot enega od kratkoročnih ukrepov, za strokovno
usposabljanje za delo v gozdu. S predpisi, ki urejajo gospodarjenje z gozdovi, bo tudi skušala
urediti pogoje za uporabo gozdarske mehanizacije. V Normativni program dela Vlade
Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 bo vključena tudi priprava sprememb in dopolnitev
Zakona o gozdovih ter Zakona o kmetijstvu. Poleg tega bo Vlada še naprej podpirala izvajanje
vseh vrst usposabljanj za varno delo v gozdu, ki se bodo izvajala na ustreznih institucijah. Ena
od možnosti pa je tudi dogovor z zavarovalnicami, da so premije za zavarovanje pri tistih
osebah, ki nimajo opravljenega tečaja za varno delo in ki ne uporabljajo ustrezne osebne
varovalne opreme, višje.
Glede staranja lastnikov gozdov in soočanja s to problematiko pa si bo vlada s spodbujanjem
izvajanja storitev in ustreznega poslovnega okolja prizadevala doseči, da bodo manjši lastniki
gozda kot tudi starejši lastniki v čim večji meri koristili storitve ustrezno opremljenih in
usposobljenih izvajalcev in se s tem izognili nevarnostim pri delu v gozdu.
Vir: MKGP
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanja poslanca Marijana Pojbiča v zvezi
s privatizacijo Palome, d. d.
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor Vlade Republike Slovenije na pisno
poslansko vprašanja poslanca Marijana Pojbiča v zvezi s privatizacijo Palome, d. d.
Poslanec Marijan Pojbič svoje vprašanje vladi utemeljuje na podlagi javno objavljenih
informacij iz časnikov, iz katerih izhaja, da je bil v postopku dokapitalizacije družbe Paloma, d.
d., skrben pregled za pripravo zavezujoče ponudbe omogočen le enemu od petih uglednih
mednarodnih investitorjev, kar pomeni onemogočanje konkurenčnosti postopka in kršenje več
predpisov. Kljub temu naj bi investitorji, ki niso bili povabljeni k skrbnemu pregledu,
Slovenskemu državnemu holdingu, d. d. podali višjo zavezujočo ponudbo za delnice družbe,
kot je cena po kateri je SDH, d. d., s pogodbo prodal delnice 27. 11. 2015. To hkrati pomeni,
da so bili neposredno oškodovani SDH in ostali delničarji, in sicer po nekaterih ocenah vsaj za
600.000 evrov.
Poslanec na tej podlagi na vlado naslavlja sledeča vprašanja:
1. Kakšni so razlogi, da SDH, v postopku dokapitalizacije Palome, d. d., ni ustrezno odreagiral
na višje ponudbe kot je cena 3,3 evrov po delnici in zakaj so bile zamolčane te ponudbe?
2. Zakaj vlada ni ukrepala v okviru svojih pristojnosti, ko je imela vse informacije zaradi zgoraj
omenjenih nepravilnosti? In to kljub temu, da se je minister, pristojen za gospodarski razvoj in
tehnologijo v državnem zboru zavezal, da bo osebno zagotovil transparentnost postopka?
3. Ali je bila v omenjenem primeru dokapitalizacije Palome, d. d., zagotovljena
transparentnost?
4. Kakšno je stališče vlade in predsednika vlade, ki je obljubljal vladavino prava, glede na to,
da so v tem postopku dokapitalizacije Palome, d. d., kršeni slovenski in evropski predpisi?
Vlada glede konkretnega poslanskega vprašanja z vidika svojih pristojnosti pojasnjuje sistem
korporativnega upravljanja družb v državni lasti kot ga predpisuje Zakon o Slovenskem
državnem holdingu in pravno podlago za izvedbo prodaje družbe Paloma, d. d., ki jo
predstavlja Sklep o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Slovenske odškodninske družbe, d. d.,
Modre zavarovalnice, d. d., D. S. U, družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., in Posebne
družbe za podjetniško svetovanje, d. d., ki ga je sprejel državni zbor 21. 6. 2013. Sklep
državnega zbora temelji na predlogu vlade z dne 16. 5. 2013, v katerem je pri Palomi, d. d.,
med drugim navedeno, »da je vstop investitorja v družbo nujen zaradi njenega srednjeročnega
oziroma dolgoročnega obstoja. Družba potrebuje investitorja, ki ji bo zagotovil finančna
sredstva za modernizacijo osnovnih sredstev - papirnih strojev, ker sama ni sposobna
zagotoviti zadostnega obsega sredstev, ki je potreben za tovrstno investicijo (več deset
milijonov evrov). Prav tako družba potrebuje dodatna finančna sredstva, ki bodo osnova za
bistveno večja vlaganja v marketinške aktivnosti. Vstop privatnega lastnika je s tega vidika
nujen. Cilj prodaje je maksimiranje prodajne cene in stabilen dolgoročni razvoj podjetja.« Iz
tega izhaja, da je bil ključen namen razpolaganja s kapitalsko naložbo države v Palomi, d. d.,
zagotovitev nujnih vlaganj in obstoja družbe s hkratno maksimizacijo prodajne cene. To je še
posebej poudarjeno v dodatnih obrazložitvah vlade z dne 13. 6. 2013, v katerih je navedeno:
»Prodaje kapitalskih naložb bodo izvedene na pregleden način z enakopravno obravnavo vseh
ponudnikov, pri čemer se bodo zasledovali ključni cilji vseh deležnikov, ki so« in med katerimi
za primer Palome, d. d., velja: »dokapitalizacija družbe s hkratnim umikom države iz
gospodarske družbe (v tem primeru ni osnovni razlog umika maksimizacija tržne vrednosti
naložbe, ampak ohranjanje delovnih mest in proizvodnje na lokacije s tem, da se poveča
kapitalska ustreznost družbe).« Podobni cilji so zapisani tudi v Odloku o strategiji upravljanja
kapitalskih naložb države, in sicer v poglavju 3.3 Povečanje učinkovitosti razpolaganja z
naložbami, v katerem je med drugim navedeno, da pri prodajah kapitalskih naložb države
zaradi širših makroekonomskih interesov države, povezanih z gospodarskim razvojem,
doseganje čim večje kupnine ne more biti edini ključni cilj prodaje. Pri prodaji kapitalskih
naložb države je treba namreč zagotoviti doseganje makroekonomskih ciljev, zlasti doseganje
trajne in stabilne rasti gospodarstva in zaposlenosti, izboljšanje kakovosti in zmogljivosti javnih
storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnega gospodarskega sistema. V prodajnih
postopkih je zato, upoštevajoč pravila o državnih pomočeh, treba zagotoviti družbam
odgovorne lastnike, ki bodo lahko zagotavljali dolgoročen in uspešen razvoj družb. Ob tem
strategija poudarja, da morajo biti metode in postopki prodaje kapitalskih naložb države
določeni tako, da omogočajo hkratno doseganje ključnih ciljev prodaje državnih naložb, med
katere sodi tudi nadaljnji obstoj in razvoj družbe, nove investicije, odpiranje novih trgov in
ohranitev ali povečanje delovnih mest v domačem gospodarstvu. V postopku prodaje pa mora
SDH izbrati takšne metode, ki zagotavljajo optimalno doseganje ciljev prodaje. Strategija tudi
določa, da mora biti prodaja izvedena skladno z veljavno zakonodajo.
ZSDH-1 je osnovni zakon, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb države, v katerega sodi tudi
razpolaganje in prodaja kapitalskih naložb, ter poslovanje SDH. Eden temeljnih namenov
zakona je, skladno s smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti,
ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oziroma ločitev
politike od upravljanja družb v državni lasti. To zagotavlja načelo neodvisnosti, ki določa, da
SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri
izpolnjevanju nalog skladno z ZSDH-1 pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so
določbe o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja, ter
morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe. V tem okviru deluje
tudi vlada kot skupščina SDH. Vlada tako predlaga strategijo upravljanja kapitalskih naložb
države in člane nadzornega sveta SDH ter sprejme statut SDH, merila za merjenje uspešnosti
poslovanja družb v državni lasti in letni načrt upravljanja kapitalskih naložb. SDH na drugi
strani izvaja uresničevanje vseh navedenih aktov skladno z načeli skrbnosti, gospodarnosti in
preglednosti.
Glede na vse navedene utemeljitve, ki jih vlada lahko poda iz svoje pristojnosti, je vlada za
odgovor na vprašanje pod točkama 1. in 3. zaprosila SDH, ki ga je podal dne 22. 12. 2015 in je
v prilogi tega odgovora vlade. SDH v odgovoru natančno pojasnjuje tako pretekli kot tudi zadnji
postopek dokapitalizacije Palome, d. d., ter utemeljuje odločitev za izvedbo postopka in
upoštevanje relevantne zakonodaje. SDH tudi ocenjuje, da je bil postopek dokapitalizacije
voden na konkurenčen in pregleden način ter da je bil zasledovan cilj doseganja najvišje
vrednosti za delničarje. Ob tem je SDH poudaril, da bo na skupščini Palome, d. d., na kateri se
lahko še vedno vloži nasproten predlog za izvedbo dokapitalizacije po višji ceni, kot tudi v
okviru postopka prevzema zasledoval najvišjo možno ceno za delnico družbe.
Dne 5. 1. 2016 je SDH sporočil da je, upoštevaje mnenje uprave Palome, d. d., in sindikatov,
podprl dokapitalizacijo družbe Paloma, d. d., s strani Abris Capital Partners in svojo odločitev
dodatno pojasnil še v sporočilu za javnost z dne 6. 1. 2016. V slednjem je med drugim
poudarjeno, da je poleg najvišje vrednosti za delnico, pomembna stopnja verjetnosti zaključka
postopka dokapitalizacije, kar je ključno za posodobitev in razvoj proizvodnih zmogljivosti in
zagotavljanje razvoja Palome, d. d., v sodobno in mednarodno konkurenčno podjetje. Po
pridobitvi delnic družbe v postopku dokapitalizacije bo izbrani investitor zavezan objaviti
obvezno prevzemno ponudbo, na podlagi katere bodo imeli obstoječi delničarji (vključno s
SDH) možnost prodati delnice družbe Paloma, d. d., za isto ceno za delnico, kot jo ponuja
investitor v postopku dokapitalizacije.
Vlada na podlagi zgoraj navedenih utemeljitev, odgovora SDH z dne 22. 12. 2015 in dodatnih
javnih pojasnil SDH ocenjuje, da je postopek dokapitalizacije in prodaje družbe Paloma, d. d.,
voden stanju in potrebam družbe primerno, pregledno ter skladno s sklepom državnega zbora
iz leta 2013, strategijo upravljanja kapitalskih naložb države ter z ZSDH-1 in drugo relevantno
zakonodajo.
Ne glede na to lahko skladno z 69. členom ZSDH-1 v primeru ugotovitve dejstev in okoliščin, ki
dokazujejo sum oškodovanja Republike Slovenije ali SDH Ministrstvo za finance, Računsko
sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija
za varstvo konkurence kot zastopniki javnega interesa SDH-ju ali vladi kadarkoli predlagajo
začetek posebnih revizij, odškodninskih postopkov in vseh drugih postopkov, s katerimi se
zaščitijo premoženje in interesi Republike Slovenije ali SDH. Lahko pa te postopke tudi sami
sprožijo.
Poleg tega je potrebno poudariti, da za demokratični nadzor poslovanja SDH skrbi tudi
specifična struktura nadzornega sveta SDH. Njegovih sej, sicer brez glasovalnih pravic, se
udeležujejo skladno z ZSDH-1 tudi ministra za finance in gospodarstvo ter predsednik Komisije
državnega zbora za nadzor javnih financ. S poslovanjem SDH in konkretnimi prodajnimi
postopki so torej neposredno seznanjeni tako predstavniki vlade kot tudi parlamentarne
opozicije in lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti vedno ukrepajo v skladu s pristojnostmi.
Vir: MF
Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s financiranjem znanstvenoraziskovalne sfere
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s financiranjem
Slovenske znanstveno-raziskovalne sfere in ga bo posredovala Državnemu zboru RS.
Poslancu v odgovoru pojasnjuje, da podlago za izvajanje ukrepov povezovanja v trikotniku
znanja (gospodarstvo – znanost – visoko šolstvo) v RS tvorita Resolucija o raziskovalni in
inovacijski strategiji Slovenije (RISS) in Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020
(NPVŠ). RISS je bil oblikovan na načelih povezovanja raziskovalne sfere in gospodarstva ter s
ciljem vzpostaviti okolje, ki bo omogočalo avtonomno in odgovorno delovanje javnih institucij
znanja in njihovo povezovanje z gospodarstvom. S strategijo, o kateri je Državni zbor dosegel
splošni konsenz, se je Slovenija jasno deklarirala kot družba znanja z jasno določenimi cilji in
indikatorji za njihovo merjenje. V RISS je opredeljena tudi indikativna višina sredstev oziroma
delež BDP, ki naj ga država nameni za področje raziskav in razvoja.
Iz poročila RISS za leto 2014 izhaja, da se izvajajo ali so že izvedeni vsi predvideni ukrepi,
razen vzpostavitve okolja za razvoj donatorstva, ki je vezan na spremembo zakonodaje. Kot
izhaja iz podatkov SURS bruto domači izdatki za RR v Sloveniji v zadnjih desetih letih rastejo
in se približujejo barcelonskemu cilju 3 % BDP za RR.
S sprejetim proračunom RS za leti 2016 in 2017 se je obrnil trend zniževanja državnih
proračunskih sredstev za raziskovalno razvojno dejavnost. V letu 2016 (in 2017) je tako za
raziskovalno razvojno dejavnost v proračunu RS namenjenih 155.410.578 EUR, kar je
približno 5,6 odstotka več kot v letu 2015. Poleg tega bodo v letu 2016 objavljeni tudi razpisi
financirani iz strukturnih sredstev EU, kar bo dodatno spodbudilo raziskovalno inovacijske
aktivnosti in sodelovanje med raziskovalno sfero in gospodarstvom.
Vir: MIZŠ
Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s Slovensko znanstvenoraziskovalno skupnostjo
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s Slovensko
znanstveno-raziskovalno skupnostjo in ga bo posredovala Državnemu zboru RS.
V odgovoru pojasnjuje, da so ocenjevalni postopki instrumentov, ki jih izvaja Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport v skladu s prakso Obzorja 2020 in temeljijo na recenzentskem
(peer review) postopku, kjer k ocenjevanjem na področju znanstvene odličnosti povabi zgolj
uveljavljene mednarodne strokovnjake. Vprašanje goljufij in neustreznih praks objavljanja
znanstvenih rezultatov pa je v veliki meri stvar raziskovalne integritete in etike.
Sicer pa se vprašanj etike in integritete kot krovni strateški dokument dotika Resolucija o
raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020. MIZŠ je skladno z ukrepi iz resolucije
izvedlo v letu 2015, v sodelovanju s SAZU, vrsto aktivnosti, katerih cilj je spodbuditi razpravo o
pomenu etike in integritete v raziskavah ter na ta način spodbuditi tudi institucije, da
vzpostavijo svoje etične kodekse in mehanizme za zagotavljanje visoke stopnje integritete v
raziskavah. Eden od ključnih ciljev je tudi vzpostavitev častnega razsodišča, katerega naloga
bo predvsem spodbujanje uveljavljanje načel etičnega raziskovanja.
Vir: MIZŠ
Vlada o odgovoru na pisni vprašanji državne svetnice glede kadrovskih načrtov
Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo odgovora na pisni vprašanji državne
svetnice mag. Darije Kuzmanič Korva glede navodil za spremembo sprejetih kadrovskih
načrtov posrednih proračunskih uporabnikov in ga posreduje Državnemu svetu Republike
Slovenije.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar je 9. 12. 2015 na Vlado
Republike Slovenije naslovil pisni vprašanji državne svetnice mag. Darije Kuzmanič Korva
glede navodil za spremembo sprejetih kadrovskih načrtov posrednih proračunskih
uporabnikov, ki ju je Državni svet obravnaval na 35. seji dne 9. 12. 2015 in ju podprl. Državni
svet predlaga vladi, da vprašanji prouči in nanju odgovori.
Vprašanji državne svetnice mag. Darije Kuzmanič Korva se glasita:
1. Ali in kdaj bo Vlada Republike Slovenije pripravila navodila za spremembo sprejetih
kadrovskih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov v letu 2015, ki določa zmanjšanje
odstotka zaposlitev za leto 2016?
2. Ali bo Vlada Republike Slovenije zagotovila, da bo obseg kadrov ostal na ravni iz leta 2015
ter se s 1. 1. 2016 ne bo zmanjšal za en odstotek ?
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov
posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016
in 2017, ki je začela veljati s 1. 1. 2016. Uredba je pripravljena na podlagi Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617) - za izvrševanje
62. člena. Navedena določba ZIPRS1617 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju in sicer
tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine
obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru
zagotovljenih sredstev za stroške dela. Nadalje člen določa tudi način prikaza števila
zaposlenih po različnih virih financiranja s čimer se zasleduje transparentnost podatkov. Z
Uredbo se podrobneje predpisuje način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov
proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologijo
spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na dan
prvega aprila, prvega julija, prvega oktobra in prvega januarja v Informacijski sistem za
posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem
sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence
in storitve (AJPES).
V 2. členu omenjene Uredbe, ki določa pripravo kadrovskega načrta, je navedeno:
(1) Kadrovske načrte posrednih proračunskih uporabnikov države in občin pripravijo
predstojniki.
(2) Posredni uporabniki proračuna države in občin ob sprejetju programa dela in finančnega
načrta sprejmejo tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s
finančnim načrtom in ga je mogoče uresničiti v okviru obsega sredstev za stroške dela v
finančnem načrtu.
(3) Posredni uporabnik proračuna države in občin pripravi kadrovski načrt tako, da se število
zaposlenih prikaže po virih financiranja v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe.
(4) Posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2016 in
2017 tako, da se:
– določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in 4. točke drugega odstavka
3. člena te uredbe, pri čemer to število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh
virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2015;
– oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke drugega odstavka 3.
člena te uredbe.
(5) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se zaradi izjemnih oziroma utemeljenih
razlogov v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega
uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev
ZZZS, lahko določi višje dovoljeno število zaposlenih, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev
za stroške dela.
Kot izhaja iz besedila Uredbe ter omenjenega 2. člena, je vlada s pripravo tega predpisa
pripravila jasna navodila glede priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna,
upoštevajoč pri tem tudi sprejete zaveze vlade v zvezi z omejevanjem števila zaposlenih v
javnem sektorju.
Vir: MJU
Vlada razrešila državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo mag. Janka Burgarja
Mag. Janko Burgar se z 22. 1. 2016 razreši s funkcije državnega sekretarja v Ministrstvu za
javno upravo.
Zakon o državni upravi določa, da državnega sekretarja imenuje in razrešuje Vlada RS na
predlog ministra, ki vodi ministrstvo.
Mag. Janko Burgar je dne 21.1.2016 podal izjavo, da odstopa s funkcije državnega sekretarja
v Ministrstvu za javno upravo. Minister za javno upravo je njegov odstop sprejel in Vladi
Republike Slovenije podal predlog, da Vlada RS z dnem 22.1.2016 mag. Janka Burgarja
razreši s funkcije državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo.
Vir: MJU
Imenovanje dr. Stojana Sorčana za generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo
Vlada RS je na današnji seji imenovala dr. Stojana Sorčana za generalnega direktorja
direktorata za visoko šolstvo dr. Stojana Sorčana za mandatno dobo petih let in sicer od 1.
februarja dalje.
Dr. Stojan Sorčan je doktor socioloških znanosti, ki že vrsto let opravlja različne delovne
naloge znotraj ministrstva pristojnega za visoko šolstvo in znanost. Tako je v minulih letih vodil
Oddelek za evalvacije in razvoj, bil vodja Sektorja za znanost, pa vodja Sektorja za analize, v
letih 2010 do 2012 pa že bil generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo.
Vir: MIZŠ
Vlada imenovala novega direktorja Javnega gospodarskega zavoda Rinka
Vlada RS je odločila, da z 22. 1. 2016 za novega direktorja JGZ Rinka imenuje Aleša
Kumpergerja, in sicer za mandatno dobo štirih (4) let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Javni razpis za prosto delovno mesto direktorja JGZ Rinka je bil objavljen v Uradnem listu RS,
št. 76/2015 z dne 9. 10. 2015. Na javni razpis sta prispeli 2 pravočasni in popolni vlogi, kateri
je upravni odbor obravnaval dne 9. 12. 2015. Po pregledu vlog z vso priloženo dokumentacijo
je upravni odbor glasoval o obeh kandidatih. Na podlagi izida glasovanja je upravni odbor JGZ
Rinka za direktorja predlagal dosedanjega vršilca dolžnosti, Aleša Kumpergerja.
Vir: MP
Imenovanje v. d. direktorja Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje
Vlada RS je na današnji seji imenovala Janeza Kastelica za vršilca dolžnosti direktorja
Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje od 30. 1. 2016, in sicer do imenovanja
novega direktorja, vendar najdlje za eno leto, do 29. 1. 2017.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je pripravilo razpis za prosto delovno mesto direktorja JZ
KP Ljubljansko barje. Postopek še ni zaključen, sedanji direktorici pa poteče mandat vršilke
dolžnosti direktorice 29. 1. 2016.
Janez Kastelic je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, trenutno zaposlen na Direkciji RS
za vode v Sektorju za gospodarsko javno službo in investicije. Ima bogate izkušnje iz področja
upravljanja v državni upravi (med drugim je bil tudi vodja sektorja za politiko ohranjanje narave
na MOP, vodja sektorja za urejanje voda na ARSO), kot tudi iz upravljanja v gospodarstvu.
Vir: MOP
Vlada imenovala novega namestnika članice z Ministrstva za pravosodje v medresorski
komisiji za napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije
Vlada RS je zaradi spremembe delovnega področja razrešila Roka Janeza Šteblaja s položaja
namestnika članice z Ministrstva za pravosodje v medresorski komisiji za napotitev oseb v
mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije in imenovala mag. Matijo Vidmarja za
novega namestnika članice.
Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije določa obstoj
in delovanje medresorske komisije, ki skrbi za oblikovanje in izvajanje politike napotitve oseb iz
Republike Slovenije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Minister,
pristojen za zunanje zadeve, na podlagi 5. člena Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne
misije in mednarodne organizacije ter pisnih predlogov predstojnikov ministrstev predlaga
člane medresorske komisije ter njihove namestnike. Medresorska komisija ima 11 članov in
deluje na podlagi poslovnika, objavljenega v Uradnem listu RS št. 112/2006.
Predsednik medresorske komisije izmed članov medresorske komisije imenuje člane izbirne
komisije, ki glede na področje, ki ga pokrivajo, vodijo postopke napotitev oseb v mednarodne
civilne misije in mednarodne organizacije.
Predstojnik Ministrstva za pravosodje je v skladu z Zakonom o napotitvi oseb v mednarodne
civilne misije in mednarodne organizacije Ministrstvo za zunanje zadeve obvestil o spremembi
delovnega področja namestnika članice z omenjenega ministrstva ter posledično zaprosil za
njegovo razrešitev in imenovanje novega namestnika članice.
Vir: MZZ
Vlada ustanovila delovno skupino za izpolnitev zavez iz odzivnega poročila na poročilo
Računskega sodišča v zvezi z revizijo izvedbe popravljalnih ukrepov za ureditev
izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine za izpolnitev zavez iz
odzivnega poročila na poročilo Računskega sodišča v zvezi z revizijo izvedbe popravljalnih
ukrepov za ureditev izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja, ki ga je sprejela vlada julija 2014.
Delovno skupino sestavljajo naslednji člani:
– mag. Klemen Potisek, državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo – vodja delovne
skupine,
– mag. Urban Prelog, predstavnik Direktorata za energijo z Ministrstva za infrastrukturo,
– Metod Dragonja, državni sekretar z Ministrstva za finance,
– Monika Pintar Mesarič, generalna direktorica direktorata za javno premoženje na Ministrstvu
za finance,
– Matej Čepeljnik, predstavnik Ministrstva za finance,
– Jernej Tovšak, predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj.
Naloga delovne skupine je izvedba potrebnih aktivnosti za izpolnitev zavez iz odzivnega
poročila, zlasti pa oblikovanje načrta potrebnih aktivnosti za dosego ciljev, ki se nanašajo na
pridobitev stoodstotnega lastništva Republike Slovenije v petih distribucijskih družbah, ki imajo
v lasti pomemben del distribucijskega omrežja v Republiki Sloveniji (Elektro Celje, Ljubljana,
Maribor, Primorska in Gorenjska) in na odprodajo ali oddelitev hčerinskih podjetij za prodajo in
trgovanje z električno energijo od matičnih distribucijskih družb, ki imajo v lasti pomemben del
distribucijskega omrežja v Republiki Sloveniji, ali morebitna reorganizacija distribucijskih
skupin v holdinške družbe. Prav tako je potrebno proučiti skladnosti neposredne podelitve
koncesije navedenim distribucijskim družbam z evropsko in slovensko zakonodajo, zlasti z
Direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb.
Vir: MzI
Vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za oceno možnosti doseganja
sinergijskih učinkov pri investicijah v gradnjo pametnih omrežij in širokopasovne
infrastrukture
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi, nalogah in imenovanju članov
medresorske delovne skupine za oceno možnosti doseganja sinergijskih učinkov pri
investicijah v gradnjo pametnih omrežij in širokopasovne infrastrukture z javnimi sredstvi ter
sinergijskih učinkov medsektorske pomoči sektorju elektronskih komunikacij.
Člani medresorske delovne skupine so:
- mag. Klemen Potisek, Ministrstvo za infrastrukturo – vodja delovne skupine,
- mag. Klemen Grebenšek, Ministrstvo za infrastrukturo – namestnik vodje delovne skupine,
- mag. Jože Dimnik, Ministrstvo za infrastrukturo - član,
- dr. Tomaž Boh, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – član,
- Marjan Turk, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – član,
- Domen Božeglav, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – član,
- Franc Dolenc, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve – član,
- Aleš Cantarutti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – član,
- Metod Dragonja, Ministrstvo za finance - član,
- mag. Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance - član,
- Lidija Stebernak, Ministrstvo za okolje in prostor – članica.
Naloge medresorske delovne skupine so:
• analizirati možnosti sodelovanja elektro-energetskega sektorja in sektorja elektronskih
komunikacij pri gradnji pametnih omrežij in širokopasovne infrastrukture;
• preveriti zakonodajne možnosti sodelovanja in uporabe javnih sredstev;
• pripraviti predlog izvajanja ukrepov medsektorske pomoči sektorju elektronskih komunikacij,
pri vlaganjih v druge gospodarske javne infrastrukture, z namenom znižanja stroškov gradnje
širokopasovne infrastrukture in omejevanja posegov v prostor;
• predlagati najboljši model sodelovanja med sektorjema iz prve alinee za doseganje največjih
sinergijskih učinkov investiranja z javnimi sredstvi.
Vir: MzI
Vlada za imenovanje na funkcijo namestnika direktorja Evropske investicijske banke
predlaga Andreja Kavčiča
Vlada RS je na današnji redni seji za imenovanje na funkcijo namestnika direktorja Evropske
investicijske banke predlaga Andreja Kavčiča, vodjo Sektorja za mednarodne finančne odnose
na Ministrstvu za finance.
Republika Slovenija je maja 2004, hkrati s članstvom v Evropski uniji, postala tudi članica
Evropske investicijske banke. Slovenija ima kot članica in delničarka banke pravico in dolžnost
imenovati in predlagati v imenovanje predstavnike v organih banke. Banko po Statutu
upravljajo in vodijo svet guvernerjev, svet direktorjev in upravni odbor.
Svet direktorjev je pooblaščen za odločanje o dodeljevanju posojil in jamstev ter najemanju
posojil; določa obrestne mere za posojila in provizije za jamstva; nadzoruje, da je banka
pravilno vodena in zagotavlja skladnost poslovodenja banke z določbami statuta ter splošnih
direktiv, ki jih sprejema svet guvernerjev.
Po Statutu EIB, države članice direktorje in namestnike direktorjev predlagajo v imenovanje,
imenujejo pa jih guvernerji banke. Člani sveta direktorjev so neodvisni in odgovorni le banki.
Skladno s sporazumom konstituence držav, ki jo sestavljajo Bolgarija, Ciper, Češka, Hrvaška,
Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija, ima Slovenija z 2016 za triletni mandat
mesto namestnika direktorja.
Vlada predlaga, da se na mesto namestnika direktorja v imenovanje predlaga Andreja
Kavčiča, vodjo Sektorja za mednarodne finančne odnose. Andrej Kavčič ima bogate izkušnje
iz mednarodnih finančnih institucij, saj je bil med februarjem 2002 in junijem 2004 svetovalec
izvršnega direktorja v Medameriški razvojni banki, med julijem 2009 in oktobrom 2014 pa
svetovalec izvršnega direktorja v Skupini Svetovne banke. V obdobju april 2007 - junij 2009 je
bil član sveta direktorjev Evropske investicije banke in sicer namestnik direktorja.
Vir: MF