časopis slovencev na madžarskem
Transcription
časopis slovencev na madžarskem
JEZIK SE RODI V DRUŽINI, NE V ŠOLI IN CERKVI STR. 3 ŠE K ŽUPI KRÜ GEJN STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 31. marca 2016 { Leto XXVI, št. 13 PO PAVLOVOJ PAUTI V ANDOVCE Sombotelski Slovenci in padaši muzejov se od 2011. leta mau vsikšo cvejtno nedelo vküper spominamo Avgusta Pavla. Slovenski čednjak se je naraudo pred 130-imi lejtami na Cankovi, med 1928 in 1946 pa delo v Muzeji Savaria. Dosta se je trüdo za tau, ka bi Slovenci in Madžari spoznali kulturo eden drügoga. Slovenci v Somboteli se tö trüdimo za tau. Na cvejtno nedelo se s Sombotela pelamo s cugom v Monošter. V Muzeji Avgusta Pavla nutpokažemo en tau evropskoga projekta »Doživetje prostora«. Letos smo projecirali na platno »kartice spomin«. Slovenci in Madžari smo vküper iskali pare in spoznali slovensko pa madžarsko ime predmetov (na priliko: börkle – kemenceszekér, raur – kémény itn.). V monoštrskoj cerkvi smo bili pri svetoj meši, na šteroj je pevski zbor spejvo pašio (med člani so bili Slovenci tö). Po meši smo se z busom pelali v Števanovce, gde smo poglednili muzej o sodačiji, štera je skrb mejla na grajnco. Od tistec smo v lejpom, sunčavnom vrejmeni, na friškom lufti pejški šli prejk gaušče v Andovce 4 kilomejtere. Fejst mo radi bili, gda smo ranč pri Malom Triglavi vö z lesá prišli. Tam nas je Judita Pavel šté iz očinoga pisanja o Andovcaj Prejk müzge smo tö mogli čako predsednik Kulturnoturističnoga drüštva Karči Holec z odprejtimi dverami rokodelske iže, gde smo se leko malo vöpočinili pa k sebi vzeli (h)rano za tejlo in düšo. Karči nam je nutpokazo ižo, njino drüštvo, Mali Triglav, pa je pripovejdo o tome, kak so uni lani vandrivali na veuki Triglav v Sloveniji. Judita Pavel (štera je ranč tak pejški prišla z nami) je gorpreštejla, ka je oča vüdo 1927-oga leta v Andovci. Avgust Pavel je najger biu na dijnate künje, na gniške pa škeri in posaude v takšni künji pri Tomaršini (Antal Kolman), Šafarni (Ana Holec), Lejstarstjini (Janoš Raker) pa Kmetostjini (Ferenc Mešič). Kak edna veuka držina smo gospau Judito poslüšali (bilau nas je skor 60). Kak Avgust Pavel svojo mater v pesmi - Ob robu gozda nam je mati pripovedovala/ Anyánk mesélt az erdőszélen – štero smo gorprešteli madžarski in slovenski. Na slovensko rejč so pesem dojobrnili (zdaj že božji služabnik) Lojze Kozar starejši. Za letošnjo Pavlovo paut na cvejtno nedelo tö valajo reči Avgusta Pavla: Nad nami je nebo sijalo / in med šelestečim listjem / so žvrgoleli ptičji ministranti... Marija Kozar 2 POBRATENI MESTI KREPITA SODELOVANJE 29. marca 1985 je vodstvo mesta Sombotel vzpostavilo tesnejše stike z Mariborom, ki je tako postal eno od prvih pobratenih mest železnožupanijskega središča. V preteklih treh desetletjih so bili odnosi včasih intenzivnejši, drugič nega dela v delovnih skupinah Alpe-Jadran, prijateljski odnosi pa so se ohranili tudi kasneje. Lani in predlani so gospodarski pogovori že potekali, aktualni forum pa je označil kot razpravo o prihodnosti in poslovnih odnosih. Dr. Andrej Fištravec in dr. Tivadar Puskás sta za razvijanje odnosov nekoliko bolj zapostavljeni, od nedavnega srečanja županov obeh mestnih občin pa pričakujejo pospešen razvoj sodelovanja. 16. marca, dan po madžarskem državnem prazniku, je prvi mož štajerske prestolnice dr. Andrej Fištravec v Sombotelu obiskal sedež Trgovinske in industrijske zbornice Železne županije, kjer se je z domačim županom dr. Tivadarjem Puskásem udeležil odprtja slovensko-madžarskega poslovnega foruma. Z mariborskim županom se je v središče Železne županije pripeljala močnejša gospodarska delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki več kot 23 pretežno štajerskih slovenskih malih in srednjih podjetij. Predsednik območne zbornice Vince Kovács je na odprtju poudaril, da prihod gospodarske delegacije krepi politični obisk, saj se lahko sodelujoči strani temeljiteje spoznata med seboj, kar je temelj poslovnih stikov. Sombotelski župan dr. Puskás je podčrtal, da pomeni sodelovanje sosedov - Sombotela in Maribora - vzor za vse partnerje. Le-to se je obneslo že v časih skup- Župan MO Maribor dr. Fištravec je izrazil zadovoljstvo nad tem, da v pobrateno mesto ni prišel sam. Obenem je opozoril, da so podobna srečanja res uspešna le tedaj, če se jih napolni s konkretnimi vsebinami. Najstarejše madžarsko mesto in najlepši slovenski kraj morata namreč sodelovati tudi preko poslovnežev. Generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih je izrazil prepričanje, da bodo besede prešle v dejanja. Slovenija in Madžarska sta sicer prijateljski državi na vseh področjih, v preteklih mesecih je prišlo do več srečanj na najvišjih ravneh. Madžarska je vsekakor odličen poslovni partner za slovenska podjetja, je zaključil slovenski diplomat. Pooblaščeni minister na Velepolaništvu RS v Budimpešti Rok Tomšič je prisotnim predstavnikom slovenskih podjetij predstavil vsestransko pomoč, ki jo lahko diplomatsko-konzularno predstavništvo v madžarski prestolnici nudi zainteresiranim, ki bi se radi povezali s partnerji v sosednji državi. Izpostavil je, da dejavnost na Madžarskem izvaja več kot sto slovenskih podjetij v štirinajstih panogah. Le-ta se sicer osredotočajo na Budimpešto, obstajajo pa možnosti tudi na podeželju, tako gospodarski strokovnjak. Zainteresiranim je svetoval še tržno analizo in čim več pogovorov s partnerji pred vstopom na tržišče. Sledile so prezentacije z gospodarsko tematiko, ki sta jih izvedli obe strani. Med drugimi so predstavili turizem in tekstilno industrijo Železne županije in primerno lokacijo Maribora na železniškem in cestnem omrežju. Poslovni forum se je končal s t. i. B2B pogovori (neposredno med morebitnimi partnerji), ki so se jih udeležili predstavniki podjetij s področij strojništva, elektronike, kmetijstva, lahke industrije, poslovnega svetovanja, izobraževanja in turizma. Med tem so se v Mestni hiši v središču Sombotela odvijali dvostranski pogovori med obema političnima delegacijama. Madžarsko mesto sta ob županu zastopala še podžupana Károly Illés in Tibor Koczka. Na kasnejši tiskovni konferenci je sombotelski župan dr. Tivadar Puskás poudaril, da imata mesti eno najdaljših tradicij sodelovanja, ki bi ga radi skupaj napolnili z vsebino. Pogovori so potekali o prihodnosti na področjih izobraževanja, kulture in gospodarstva. Dr. Puskás je podčrtal pomen katedre za madžarski jezik v Mariboru in slovenskega oddelka v Sombotelu. Kakor je povedal, mesto podpira delovanje slovenske dimnice v Skansnu Železne županije, kjer se iz leta v leto odvijajo Narodnostni dnevi. Maribor so leta 2012 imenovali za Evropsko prestolnico kulture, za ta naziv se poteguje tudi Sombotel v letu 2023. Ob tem bo štajerska prestolnica posredovala pomembne izkušnje. Župan gostitelj je še spregovoril o sodelovanju na področju športa: Pohorje ponuja odlične možnosti za kolesarje in smučarje, ki naj bi v prihodnje pogosteje prihajali tudi iz Železne županije. Madžarski partnerji so gostom predstavili tudi program »Za aktivna starejša leta«, kar je vzbudilo zanimanje slovenske delegacije. Dr. Andrej Fištravec je županu Sombotela čestital za ambi- okolici Maribora in pozval k sodelovanju tudi otroke. Štajerski župan je svojega madžarskega kolega povabil na Konferenco županov meseca novembra, kjer si bodo voditelji pobratenih mest delili izkušnje na področjih komunalnih projektov in energetske sanacije. Fištravec je še poudaril: čeprav govorimo različna jezika, imamo skup- Poslovnega foruma so se udeležili morebitni partnerji z obeh strani meje ciozen program reindustrializacije in izrazil željo, da bi mesti med sodelovanjem razvili konkretne projekte. Zagotovo bodo posredovali znanje o evropski prestolnici kulture, predvsem kar se tiče napak. Izpostavil je dolgo izročilo športnega turizma v Porabje, 31. marca 2016 no srednjeevropsko kulturo. Mesti povezuje tudi čaščenje svetega Martina, še bolj simbolično dejanje pa bo posaditev potomke štiristoletne trte v sombotelskem Skansnu tekom tega leta. -dm- 3 Murska Sobota: desetletnica škofije JEZIK SE RODI V DRUŽINI, NE V ŠOLI IN CERKVI V Sloveniji so bile 7. aprila pred desetimi leti ustanovljene tri nove škofije, in sicer celjska, novomeška in murskosoboška. Odlok o ustanovitvi je sprejel tedanji papež Benedikt XVI., na sedežu ljubljanske nadškofije pa ga je razglasil apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello. Papež je imenoval tri nove škofe, v Celju dr. Antona Stresa, v Novem mestu Andreja Glavana, v Murski Soboti pa dr. Marjana Turnška. Ob ljubljanski je postala nadškofija tudi mariborska. Uresničene so bile želje in večletna prizadevanja za ustanovitev škofije v Murski Soboti, ki jo zdaj, kot drugi škof, vodi dr. Peter Štumf, sogovornik za naš časnik ob jubileju. O tem, kako se je v desetih letih uveljavila murskosoboška škofija, dr. Peter Štumpf: »Deset let škofije je sorazmerno kratka doba za tako ustanovo, ki pomeni krajevno cerkev, kajti vemo, da so po svetu škofije, ki imajo za sabo več stoletij. Tudi te še vedno iščejo poti, kako živeti in preživeti«. - Kako ste zadovoljni z doseženimi rezultati, cilji v prvem desetletju? »Murskosoboška škofija je v desetih letih močno izpolnila svoje poslanstvo, in sicer kot Cerkev in kot ustanova, v kateri lahko ljudje, tudi različnih narodnosti, kultur in jezika, pa hkrati tudi ver, živijo in uresničujejo svoje poslanstvo. Tako Slovenci, Madžari, Hrvati, Romi in celo Nemci«. - Se vam je uspelo vključiti v mednarodno dogajanje, saj se škofija dotika treh držav? »Škofija je v tem kratkem obdobju pridobila na mednarodni veljavi, kajti postala je prepoznavna v državah nekdanje Jugoslavije, med vsemi škofi nekdanje skupne države. Intenzivne in prijateljske stike gojimo v tem prostoru, se medsebojno obiskujemo, izmenjujemo poglede in ideje. Ni škofa, ki me ne bi povabil za velik napredek v medsebojna večjo slovesnost po nekda- nem dialogu. Dodam naj, da nji Jugoslaviji, a se seveda na smo v Rakičanu uredili provsa povabila zaradi obvezno- stor za pravoslavne vernike, sti ne morem odzvati. kamor prihajajo duhovniki iz Odlične stike imamo s sose- Maribora in imajo bogoslužje di, predvsem s sombotelskim za 60 družin, ob pravoslavškofom, varaždinskim škofom nem božiču imamo bogoslužin občasno z gradiščanskim je v soboški stolnici.« škofom v Železnem/ Eisenstadtu. Tudi s temi škofi izmenjujejemo mnenja in izkušnje. Soboška škofija je prepoznavna v slovenskem prostoru zlasti zaradi evangeličanov. Pri ostalih cerkvah oziroma škofijah pogosto stopa v ospredje vprašanje, kako soboški škof sodeluje na tem ekumenskem področju z evangeličanskimi brati.« - Kako jim odgovarjate? »Povem lahko, da je Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf ozračje in sodelovanje z evangeličani ne samo - Vse od začetka posveča lepo in dobro, ampak tudi škofija posebno pozornost vsebinsko kakovostno. Vesel prekmurskim Madžarom sem, da v evangeličanskem in Porabskim Slovencem. škofu, zdaj Gezi Filu, prej Gezi Da bi bili rezultati še boljErniši, vidim brata in partner- ši, ima škofija po novem ja v škofovstvu. Raje bi sicer vikarja za narodnostne videl, da je evangeličanski skupnosti, z obveznostmi do škof v Murski Soboti in ne v Porabskih Slovencev oziroLjubljani, da bi se večkrat sre- ma Slovencev na Madžarčala in pogovarjala. Zdaj se s skem nasploh. Ta naloga škofom srečujem nekoliko je zaupana msgr. Francu bolj poredko, zato pa so najini Režonji, dobremu poznapogovori dolgi in trajajo več valcu razmer v Prekmurju ur. V okviru tega sodelovanja in Porabju. Kakšna je vaša smo skupaj izdali ekumensko ocena sedanje verske oskrbe Sveto pismo Nove zaveze v med Porabskimi Slovenci in slovenskem in madžarskem Slovenci na Madžarskem jeziku. Dobro potekajo naša nasploh? ekumenska bogoslužja in ne- »Potem ko je z Gornjega Senikateri cerkveni obredi, kjer ka odšel župnik Franc Merkli, sta skupaj evangeličanski in sva se s sombotelskim škofom katoliški duhovnik, denimo pogovarjala o zagotavljanju pri svetem krstu. Tu ni nobe- slovenskega jezika oziroma nih zapletov, ampak je veliko narečja pri bogoslužju in drurazumevanje. Večkrat si celo gih cerkvenih obredih v Posposojamo bogoslužne pro- rabju. Zdaj se tudi sedanji dustore in imamo svete maše v hovnik Tibor Tóth intenzivno evangeličanskih cerkvah. Gre uči slovenki jezik oziroma prekmurski knjižni jezik, ki je v porabski obliki zelo bogat in pomemben tudi za knjižni slovenski jezik. Sombotelski škof je dovolil, da lahko v Porabju mašujejo in po potrebi učijo verouk v slovenskem jeziku duhovniki iz Slovenije. Že nekaj let na Gornjem Seniku in v Števanovcih mašujeta dugovnika z Goričkega, na Seniku Dejan Horvat, v Števanovcih pa Vili Hribernik, in sicer dvakrat mesečno. Dejan Horvat tudi vsaki dve leti organizira mednarodni madžarsko-slovensko-porabski slovenski oratorij, kamor prihajajo otroci iz Porabja ter petrovske in markovske župnije na enotedensko kulturno, versko in razvedrilno druženje. Enkrat na mesec hodi v Porabje vikar za narodnosti msgr. Franc Režonja, ki mašuje v Monoštru in ima stike s Slovenci v Sombotelu, za Slovence v Budimpešti pa najpogosteje mašuje generalni vikar Lojze Kozar, ki je z Goričkega in dobro pozna tamkajšnje razmere in se srečuje z narodnostnimi politiki in kulturniki. Večkrat sem se srečal s prejšnjima generalnima konzuloma Dragom Šiftarjem in Dušanom Snojem, zdaj pa se dogovarjam za pogovor z novim g. konzulom dr. Borisom Jesihom. Pogovarjal sem se tudi z madžarskim sekretarjem za verska vprašanja in mu predlagal, če bi lahko slovenska katehetinja poučevala verouk v porabskih šolah in če bi bila madžarska stran pripravljena financirati nekatere projekte, povezane z družinami. Odgovora ta čas še nimam. Omeniti moram tudi svoj neposredni prispevek za reševanje pastoralne problematike Porabje, 31. marca 2016 Slovencev v Porabju. V letu 2014 in 2015 sem imel ob prazniku Marijinega vnebovzetja v monoštrski župnijski cerkvi sveto mašo za tri narodnosti: za Porabske Slovence, za Madžare in za Nemce. Septembra 2010 sem daroval sveto mašo v župnijski cerkvi na Gornjem Seniku in po maši blagoslovil Küharjevo hišo.« - Govorili ste o vlogi družine. Če sem dobro seznanjen, je vaše mnenje, da so urejene družine najpomembnejše pri učenju in ohranjanju materinščine? »Opažam in ocenjujem, da so narodnostni problemi še najmanj politika, čeprav se zdi, da jih rešuje lahko zgolj politika, ampak temu ni tako. Problem narodnosti je problem družin, kajti tu se rodi jezik, ne rodi se v šoli, niti v cerkvi, marveč v družini. V šoli in cerkvi se jezik le plemeniti. Tako kot se začne doma govoriti, razmišljati, tako potlej otrok razmišlja in govori v življenju kot odrasla oseba. Vprašanje je, kdaj je lahko jezik v družini negovan, torej jezik, ki pomeni tudi gostoljubje, pomeni spravo, ki pomirja? Odgovor je, da je to mogoče samo v družinah, ki so v sebi zdrave. Jezik mora biti vedno pisan z veliko črko, ki pomeni tudi Boga. Zato je ta jezik začetek verovanja in molitve. Družina je osnovni prostor, kjer se začne narodnost, zato bomo morali tudi v Porabju delati, da bodo družine zdrave v jedru. Opažam, da se Madžari v Prekmurju bolj posvečajo družini, kar jim daje moč identitete, tako v kulturnem kot verskem življenju.« - Hvala za pogovor in vse dobro v naslednjih desetletjih murskosoboške škofije v imenu bralcev in uredništva Porabja! Ernest Ružič Fotografija: T. Berke 4 Od Slovenije… Slovenija in Hrvaška sta prijateljski državi Na obisku v Sloveniji je bil hrvaški zunanji minister Miro Kovač. Po srečanju s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem sta sogovornika izpostavila dobre odnose med državama, ki pa pri odprtih vprašanjih, kot je arbitražni sporazum, vztrajata pri različnih stališčih. »Odprta vprašanja ostajajo odprta,« je po srečanju, ki je bilo v Ljubljani, dejal Karl Erjavec in dodal, da Slovenija vztraja pri spoštovanju arbitražnega sporazuma in od Hrvaške pričakuje enako. Kovač pa je ponovil, da je Hrvaška odstopila od sporazuma. Pričakuje pa, da bosta državi dvostransko poiskali rešitev. Kljub temu je Kovač prepričan, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi in da je mejni spor le en vidik sicer bogatih odnosov med državama. Oba ministra sta tako poudarila dobro sodelovanje med državama v gospodarstvu, turizmu in kulturi, pohvalila pa sta tudi sodelovanje pri reševanju begunske krize. Peter Prevc – slovenski junak zime Junak zime Peter Prevc je na najboljši način končal pravljično sezono. Skakalec iz Dolenje vasi je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, za konec pa še zmagal pred več kot 30.000 navijači na zadnji tekmi v Planici. Na štirih tekmah, ki si jih je ogledalo več kot 110 tisoč gledalcev, je kar trikrat zadonela Zdravljica, dvakrat v čast Petra Prevca, enkrat pa Roberta Kranjca. Peter Prevc je po Primožu Peterki drugi slovenski skakalec, ki mu je uspelo osvojiti veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu, in to z rekordom 2303 osvojene točke. V eni sami sezoni je na 29 tekmah zmagal petnajstkrat, 22-krat je bil na stopničkah, njegova najslabša uvrstitev je bilo enajsto mesto z začetka sezone. V Planici je Peter Prevc prejel tudi mali kristalni globus za seštevek poletov, kjer je bil drugi Robert Kranjec. Osvojil je tudi prestižno novoletno skakalno turnejo in postal svetovni prvak v poletih. Materinski den v Büdincaj Lepouta matere se skriva v njenij očaj Kak vsakšo leto so v Büdincaj preminoučo soboto, 19. marciuša pripravili proslavo za materinski trnok važna peršona v žitki vsakšoga čleka. Da pa mati je nej vredna samo telko, kak dragi pa lejpi gvant V Büdincaj vsakšo leto pripravijo proslavo za materinski den svetek, šteroga smo svetili 25. marciuša. Tou je v toj maloj goričkoj vasnici, štera je sčistak poulek granice pri Andovcaj, že duga lejta navada, ka se spomnijo svetka, šteri je nej niti državni svetek, ga pa ma lüstvo ma na sebi, liké se njena vrednost pa lepouta skrivata v njenij očaj. Za tou, ka dobroga vsakša mati napravi za svoje dejte, se težko dolplača. Najmenjši z vrtca Šalovci, ka so v soboto nastoupali za matere, so svo- Na oder je gorstaupila sakalovska folklora ljudske pevke z domačoga drüštva, štere že tresti lejt popejvajo. Majo pa v drüštvi že mlade pevce pa pevke tö, šteri se zovejo Zgrablenci na kvadrat, pa smo je v soboto tö leko čüli. S harmonikama sta materam zašpilala ešče Žan pa Blaž, šteriva ne sfalita na niti enoj proslavi v občini. Kak najbole pa so lüstvo nasmejali Veseli pajdaši iz Števanovec, ka so na oder gorpostavili špil Dja mam paper. Da pa Veseli pajdaši so nej bili edini iz Porabja, šteri so nastoupali. Poleg nji je tam bila ešče sakalovska folklora. Tej so zaplesali splet porabskih narodnih plesov, v kerom je nej sfalil niti čardaš. Tou, ka so na té večer v Büdincaj nastopale skupine iz Porabja tö, vidi nouva predsednica Kulturno-umetniškoga drüštva Büdinci Damijana Nemeš kak priliko, ka se njigvo drüštvo pa bole povejže s Porabskimi Slovenci, kak je tou pred lejti že bila praksa. Paulek materinskoga dneva majo vsakšo leto ešče dva pohoda, tou sta Pohod trej kralof v januari pa Pohod na pouti po dolaj pa bregaj avgustuša. Tejva dva pohoda sta v Porabji tö dobro poznaniva, vej pa morejo pohodniki en tou poti preojti prejk granice, na pouti pa se stavijo na Porabskoj domačiji v Andovcaj. Ešče prlé kak ta pa tejva pohoda, pa do v Büdincaj pri veško-gasilskom doumi za 1. maj postavlali majuš (majpan). Mihaela Kalamar Porabci v Lendavi Zveza kulturnih društev Lendava je v sodelovanju s kulturnimi društvi organizirala letos 10. jubilejno mednarodno razstavo pod imenom PIRHI, VINO IN VELIKONOČNI IZDELKI na dveh lokacijah, in sicer v centru mesta in pri razglednem stolpu Vinarium v Lendavi. Obiskovalci razstave so si lahko ogledali različne velikonočne izdelke, pirhe, pletene košare in izdelke iz keramike, ličja, lesa ter papirja. Z razstavo so organizatorji želeli ohraniti tudi kulturno dediščino. V kulturnem programu sta se med drugim predstavili dve skupini iz Veseli pajdaši so do skuz nasmejali lüstvo v Sloveniji za velkoga. Kak sta pravla Martina pa Sandi, šteriva sta vodila proslavo, bi mogo biti té den v leti, gda se spomnimo naših mater, državni svetek tö, zato ka je mati jim pa vsem materam, ka so bilé na proslavi, dali najlepši dar – tou so bilé pesmice, štere so njim zapopejvali, pa zaplesali so tö. Poulek mlajšov pa so na oder gorstoupile eške Porabja, Ljudski pevci in Folklorna skupina ZSM Gornji Senik. Pevci in folkloristi iz Porabja so program popestrili s porabskimi melodijami in plesi pod vodstvom Vere Gašpar, Andraža Sukiča in Gyöngyi Bajzek. Gyöngyi Bajzek Porabje, 31. marca 2016 5 Priprava na praznike KULTURNI PRAZNIK PRAZNOVALI TUDI V BUDIMPEŠTI 19. marca 2016 so tudi Slovenci v Budimpešti praznovali slovenski kulturni praznik. Slavno- 19. marca je imelo Društvo porabske mladine že tradicionalno velikonočno delavnico. Ta je letos potekala na Gornjem Seniku, v Hiši jabolk. prireditve so predstavili tudi pesmarico Cirila Kozarja z naslovom Dvanajst priredb Goste in člane društva je pozdravila predsednica Agota Kállay stno prireditev je organiziralo Slovensko društvo v Budimpešti skupaj s slovensko samoupravo XI. okrožja. Prireditve sta se udeležila pooblaščena ministrica in namestnica veleposlanice Metka Lajnšček in predsednik Državne slovenske iz porabske pesmarice. Avtor pesmarice je navzočim govoril o nastanku in sestavi pesmarice ter o težavah prevajanja narečnih besedil v knjižno slovenščino. Ciril Kozar je tudi povedal, da upa, da bodo te pesmi ostale tudi v prihodnosti, za naslednje Popoldne ob štirih smo se zbrali člani društva in nekateri porabski otroci. Udeleženci smo skupaj ustvarjali pod vodstvom Marte Steinmetz. Z njeno pomočjo smo delali namizne okrase. Pri tem smo uporabili naravne in umetne materiale. V dobrem vzdušju je nastalo kar nekaj lepih okrasov, ki so jih udeleženci vzeli s sabo, da bi med prazniki krasili njihove domove. Marti Steinmetz se tudi preko časopisa Porabje zahvaljujemo, da si je vzela čas in je delila z nami svoje znanje. Zavhaljujemo se tudi Razvojni agenciji Slovenska krajina, ki nam je ponudila prostor, v katerem smo lahko ustvarjali. Martina Zakocs predsednica Društva porabske mladine Pesmarico je predstavil Ciril Kozar samouprave, Martin Ropoš. Na začetku prireditve je pevski zbor tamkajšnjega društva zapel slovensko himno, nato pa je predsednica Slovenskega društva v Budimpešti, Agota Merkli Kállay pozdravila vse navzoče in nastopajoče. V programu so ob domači pevski skupini nastopili še Ljudske pevke ZSM Števanovci (vodja skupine je Magdalena Bartakovič, mentorica je Marija Rituper) in Cerkveni zbor ZSM Števanovci (vodja je Marijana Fodor, mentor skupine je dr. Gábor Sebestyén). V okviru generacije in jih ne bodo poznali samo porabski Slovenci, ampak jih bodo vedno pogosteje peli tudi po vsej Sloveniji. Slavnostna prireditev se je zaključila z nastopom domače pevske skupine, zadnjo skladbo pa so zapeli vsi trije zbori skupaj. Na koncu se je tudi Irena Pavlič, bivša, sedaj častna predsednica Slovenskega društva v Budimpešti, zahvalila vsem nastopajočim in tudi predsedniku DSS, da društvo lahko deluje zdaj že v prenovljenih prostorih, ki so last Državne slovenske samouprave. Prireditvi je sledi- Zbori so zapeli tudi skupaj lo prijateljsko druženje udeležencev, Slovencev iz Porabja in Budimpešte. Anamarija Bedič Porabje, 31. marca 2016 … do Madžarske Življenje v Budimpešti je poceni Več kot 30 let pripravlja Economist Intelligence Unit vrstni red velikih mest po tem, kako drago je življenje v njih. Seznam vsebuje 133 mest, med njimi je Budimpešta zasedla 107. mesto in je s tem med cenejšimi velemesti. Na seznamu razvrščajo mesta v primerjavi z New Yorkom, življenje v tem ameriškem mestu vrednotijo s 100 točkami. V Singapurju doseže indeks 116 točk, torej ljudje v tem azijskem mestu dajo za preživetje 16 odstotkov več kot v ameriškem velemestu. Budimpešta je na seznamu dobila 55 točk, Budimpeštančani tako živijo polovico ceneje kot Newyorčani. Raziskava je primerjala cene kakih 400 artiklov in storitev, in odkrila marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da določeni artikli niso najdražji v mestih, ki so na vrhu seznama. Čeprav je po tem seznamu najdražje mesto na svetu Singapur, za kilogram kruha dajo Seulčani skoraj štirikrat več (3.400 forintov) kot prebivalci Singapurja (960 forintov), ki je najdražje mesto na svetu. In še ena zanimivost. V New Yorku stane liter bencina 180 forintov, v Budimpešti dajo zanj 320 forintov. Madžarska nadpovprečno koruptivna Glede korupcije je Madžarska osemnajsta na lestvici osemindvajsetih unijskih držav, je ugotovila študija, ki jo je naročil Evropski parlament pri inštitutu RAND Europe. Od nje bolj koruptne države so: Litva, Poljska, Češka, Italija, Slovaška, Grčija, Latvija, Hrvaška, Bolgarija in kot najbolj koruptivna država Evropske unije, Romunija. V najbolj koruptivnih državah lahko letno kar 15 odstotkov bruto domačega prihodka izgine v nečednih poslih. V zadnjih štirih državah izgine letno od 179 do 990 milijard evrov zaradi korupcije. Na področju javnih naročil je najbolj koruptivna država Hrvaška. Po mnenju inštituta korupcija povzroči veliko škodo v družbi: med drugim poveča razliko med državljani, več je organiziranega kriminala, šibkejša je pravna država in ljudje manj zaupajo inštitucijam Evropske unije. 6 ŠE K ŽUPI KRÜ GEJN Pišta Šulič, po domanjom Balaškin, se je na Gorenjom Seniki naraudo pa gorraso. Gda je šest lejt star grato, te so se stariške na Dolenji Senik spakivali, sledkar je kak pek odtistec odo delat vsikši den, dočas se je nej oženo. Potistim sta z ženauv v Varaši küpla stanovanje, gde še gnesden živeta. Kak sem gor po stumbaj staplo, tau mi je na misli odlo, kak leko eden človek, šteri na vesi gorraso, v ednom bloki vözdrži. - Pišta stoji še tvoj rojstni ram na Gorenjom Seniki? »Mi smo nej meli kučo na Gorenjom Seniki, zato ka smo v arandi bili, nej daleč kraj smo se držali, kak je zdaj kulturni dom. Moji stari stariške so na Janezovom brejgi bili doma, od oče stariške so tam meli kučo, malo više, kak je zdaj Hanžek Lali doma. Od matere stariške so pa vrkar na Janezovom brejgi živeli, tam, kak so drugi Čameštrni. - Kak dugo so bili stariške v arandi? »Do petdesetausmoga leta, dočas ka smo na Dolenjom Seniki nej küpili edno kučo. Tisto so stariške najprvin v red vzeli, strejo so mogli mejniti, zato ka slamnatna bila, pa te potistim smo se leko ta spakivali. Gda sem šestnajset lejt star biu, leta 1968, mi je oča mrau.« - Kelko mlajšov je vas bilau doma? »Mi smo štirge bili, dva pojba pa dvej dekle, šteri smo se tak po štiri lejtaj narodili od štiridesetštrtoga leta naprej. Dekle so starejše od mene, brat pa mlajši kak ge. Brat je na Dolenjom Seniki zido, edna sestra je v Vasszentmihályi, drüga pa županiji Somogy.« - Žive še stoj doma v kuči? »Nej, zato ka mati je mrla leta 2004.« - Kelko stari so bili oča, gda so mrli? »Mlado je mrau, samo je pet- desetdvej lejt star biu, mati - Kak se dober krü dela? »Mela pa drože, tau mora pa osemdesetpet.« - Ka si delo potistim, ka si dobro biti, brezi tauga dober krü ne moreš naredti, kak osnovno šaulo vözopodo? »Za peka sem se vönavčo, koli se mantraš.« leta 1966 sem začno tü v - S kakšne mele se krü peče? Varaši, naprvin kak inaš, »Največ krüja se samo s pšev Sombotel sem pa odo v nične mele redi. Ka je biu šaulo na keden trikrat. Gda tisti dvakilski ’félbarna’, v sem se s cugoM domau pripelo sé v Varaš, te sem še potistim vnoči delo v pekeraji. Zdaj je že tak, če nejmaš osemnajset lejt, te ranč ne smejš delati. Dapa te se je še s tejm niške nej spraPišta Šulič, po domanjom Balaškin vlo.« - Kak se leko k taumi vcujzeme, ka človek tistom je bilau polonje ržene mele, polonje pšenične. vnoči dela? »Sprvoga sem samo v noči Edno paut smo tri mejtre delo, dapa dobro je bilau, testa dolazmejsili, še tau je zato ka večer v ausmo vöri dobro bilau, ka smo meli smo začnili, pa gda tak tri mašin. Gda sem taprišo v vöra bila, te je že vse fertik pekeraj delat kak inaš, pa bilau. Te sem domau üšo, če nej bilau elektrike, te v doj sem lego pa v devetoj koritaj z rokauv smo mejsivöri sem že na petaj biu, pa li krü, tak eden za drügim, sem materi leko pomago edno paut tak stau kil. Če je doma. Mena se tau vidlo, fejst stejska bila, ka bi telko zato ka vodnek sem sir fraj krüja nej mogli spečti, ka bi nam trbelo, te so nas pri biu.« - Dosta krüja je trbelo pečti Petri (Őriszentpéter) v pekeraji vöpomogli. Sprvoga je v pekeraji? »Te še dosta, zato ka te še nej tak moderno bilau kak nej bilau konkurence kak zdaj, ka je posaba eden avto, gnesden. Od Gorenjoga Se- steri krü vozi. Te je v Varaši nika do Gasztonya, do Kra- Kukor s konjskimi kauladenovca, v tau kraugi vse mi krü vozo, po vasaj pa s tistim rusoškim tovornjavasi so od nas vozile krü.« - Dosta fele krüja ste pekli, kom, z Molotovom so vozili. dapa najbaukši je zato vsig- Na konjske kaule so krü tak gorsklali, kak če bi cügel vodar tisti dvakilski biu. »Biu je, več nej taši, kak je zili na platoni. Bila je edna biu. Ka sem v penziji gé, ponjava, s tistov so malo varaški krü, če sem dvakrat dolapokrili, tak vejš, ka gda küpo. Meni se najbola te ča- so pelali, zato prašnati grato kanji faluši (vaški) vidi, pau krü, dapa te je tau nej tak kile küpiva, več nama nej aklavo bilau kak gnesden.« trbej med kednom, zato ka - Dobro je bilau v pekeraji žena dosta krüja ne gej. Ge delati? ga mam, ge sem tak, ka še »Dobro je bilau, dapa nej leko delo bilau, sploj pa vleti, vcuj k župi krü gejn.« gda je fejst vrauče bilau. Ge sem tam delo, gde smo krü pekli, zato ka tau je posaba bilau, tau so zvali zadnji tau. Na prvom tali so žemle, kifline pa tašo pekli, pa gda je avto prišo v pekeraj, te so na dva tala naklajali, gnauk v zadnjom tali, gnauk pa na prvom tali, zato ka tau je vse posaba bilau. Ge sem tau rad delo, štirdesetšest lejt sem biu v pekeraji.« - Nej ti je falijo pekeraj potistim, ka si v penzijo odišo? »Štiri lejta sem v penziji, dapa še gnauk sem nej odo v pekeraji, zato ka sploj mi ne fali.« - Tau sem pa ranč nej pito, ka si ti konkretno delo v pekeraji? »V edno partiji smo trgé delali, eden je mejso, drugi je na mašini biu, tretji je pa pri peči biu. Najprvin sem pri peči biu, pa gda je kolega betežen grato, te potistim sem že ge mejso.« - Kak ste peč segrejvali, z drvami? »Nej, sprvoga gda sem taprišo, te smo peč s kulnom (premogom) segrejvali, sledkar z oljom, od leta dvejgezero pa že s plinom.« - Gda ste s kulnom nalagali, te peč nej vonjala od dina? »Nej, zato ka gde smo nalagali, je nej paulak bilau, k peči, gde se je krü peko, je ica po cevaj prišla, v tej cevaj je vrauča voda bila ranč tak kak pri centralni.« - Kak dugo se je eden krü peko? »Petdesetpet minutov na 230 stopinjaj. Ta peč je cejli den tak vrauča bila, zato ka cejli den se je krü peko v njej.« - Si že redno delo v pekera- Porabje, 31. marca 2016 ji, vojaško si dolazaslüžo, gda si se ženo? »Sedemdesetdevetoga leta sem se oženo, gda sem sedemdvajsti lejt star biu.« - Žena je z Dolenjoga Senika? »Nej, ona je smolata.« - Tak misliš, ka je iz Kradenovec. »Tak. V pekeraji sva delala obadva, pa te tak sva se spoznala pa ženila. Po dvej leti sem njej pravo, ka tau tak nede dobro, ka sva obadva tü, zato ka ona pri žemlaj bila pa furt samo vnoči delala. Te ona mena pravla, aj ge dem inan. Te sem njej pravo, ka ge sem moški, aj bola ona dé na nišo lekejšo delo.« - Kelko mlajšov maš? »Dvej dekle, dapa že obadvej posaba živeta.« - Žmetno je bilau küpti tau stanovanje (lakás)? »Tau stanovanje, gde smo zdaj, so tak odavali, ka sto več da, tisti ga dobi. Trdjé smo se glasili, mi smo največ penez dojdjali, pa itak skur tak bilau, ka ga drugi dobi, taši, šteri rdeče knjige emo. Dapa mi smo se tö nej njali, s tastom (após) sva na motorbiciklin vsela pa sva se v Sombotel pelala. Tam smo meli enga spoznanca, enga prejdnjoga pri Hazafias Népfronta (Ljudska fronta) pa te on je nam pomago, aj leko küpimo tau stanovanje, ovak bi vse vrag vzejo.« - Kak ste se leko vcujvzeli k bloki, vej pa vi ste z vesi prišli? »Dobro je bilau, vse je skrak bilau, kak baute tak pekeraj. Najbola za volo dela je dobro bilau, ka smo v Varaši živeli, zato ka sem ge vsigdar tak delo, ka ranč te je nej bilau avtobusa, gda sem zgotauvo ali gda bi delat mogo pridti. Dapa tau ti povejm, če bi nej emo ogračenek, te bi ge že nin indrik biu, nej bi vözdržo med štirimi stejnami. Mena je tau veseldje pa najlepše, če sem leko v ogračenki.« Karči Holec 7 POŠTIJA SREJDI VARAŠA Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. VELIKONOČNA DELAVNICA V ŠTEVANOVCIH 20. marca, na cvetno nedeljo popoldne, je števanovska slo- na koncu je težko bilo kaj povedati. Igra se dogaja v letu Policajge V malom varaši je zvekšoga vsigdar mir gé. V malom varaši se skur nika lagvoga ne godi. Pa to zatoga volo, ka je varaš mali gé, njim nej trbej dosta policajov meti. Tak njivi najbole prejgen, policajski šef, trem policajom komandejra. Depa kakoli dosta dela nemajo, delati dun trbej. Nej preveč delati, ranč telko, kelko trbej. Mlajši iz maloga varaša so policaje na edinoj varaškoj poštiji skur nej vidli. Zatoga volo so leko samo z bejlim gledali, gda so na eden den vsi štirge stali skrak poštije. Spodkar je stau prejgen pa eške eden policaj, više gor po poštiji pa sta drugiva dva doj po poštiji gledala. Takšo so mlajši iz maloga varaša eške nej vidli. »Leko ka kakšen prejgen političar pride pa skrb morajo meti,« si na glas Renata brodi. »Ne vejm, če istino maš,« se kcuj mali Lacika zmejša. »Če bi kakšoga takšoga glavaša čakali, bi naš žüpan že včera lejto es pa ta. Nika drugo je gé.« »Leko kakšoga touvaja iškejo,« se postraši Magda. »A, ne guči takše! Če bi ga iskali, bi ga iskali, nej pa skrak poštije stali,« si vcejlak po svoje Pišti brodi. »Vcejlak nika drugo je gé.« »Če je nej eno pa nej drugo, demo gledat, zakoj so vö prišli,« Renata tomi guči konec naredi. Kak povejdano, tak napravleno. Kama so šli? Vej pa na tisto mesto, na sterom najbole prejgen stogi. Tam se vse zvej. Eške prva si v šanc doj sedejo, že prejgen füčko naprej vzeme pa kak najbole krepko sfüčka. Tam malo vkraj srejdi poštije frizerka Fanika doj stane. Prejgnjomi policaji se lepou pokloni pa tadale prejk poštije dé. Prejgen eške bole krepko sfüčka. Fanika že prejk poštije pride pa se njemi eške gnouk lepou pokloni. Prejgen policaj pa kak kakši soldak do nje dé. »Fanika, na toum mesti je nej sloboudno prejk poštije titi! Mogo mo te poštrajfati,« prejgen guči najbole za istino. »Peter, name boš poštrajfo? Vej pe že kak pounim, na tom mesti prejk poštije ojdim. Vej se pa nouri ne delaj,« Fanika ne vej, če za istino guči ali pa nej. Depa prejgen policaj Peter se je nika nej šalo. Na cedolo njoj je štraf napiso, Fanika pa ga je plačati mogla. Mlajši so se pošteno postrašili. Vej pa uni cejle dnejve prejk poštije na tisti mestaj lejčejo, na steri se tou ne smej. Po malom varaši je vse tou vsem brž na vüje prišlo. Uni so se nej postrašili kak mlajši. Uni so si bole brodili od toga, kak do je zdaj policajge na red gemali. Pa se njim je tou nej najbole povidlo. »Ge mo prejk po poštiji ojdo na tisti mestaj, na steri mo ge škeu,« se je cejli čemersti krčmar Pali trouso. Maljšom je stra brž odišo, gda so vse takše čüli. Nekak je füčko nin najšo. Neje dugo trbelo, že so se zar za eno kusto drejvo potülili. Prvi je na red ranč krčmar Pali prišo. Trno gizdavo je prejk poštije išo. Lacika s punov sapov sfüčka. Srmak Pali je kak najbole brž nazaj leto. Po tejm je šou skrak poštije do tistoga mesta, na sterom se leko prej dé. Že malo za tejm je gnako bilou s poštašom pa eške trgé starejši so od straja šli ranč na tisto mesto. Vsikši je pogledno na lejvo, na pravo pa po tejm prejk poštije išo. Maljši pa so se tam zar za drejvo smedjali, ka njin je skur cük vujšo. Miki Roš Skupaj so delali starejši in otroci venska samouprava organizirala velikonočno delavnico. Dvorana v kulturnem domu se je napolnila. Na začetku programa je avtorica tega članka, obenem predsednica samouprave, lepo pozdravila obiskovalce. Na citrah je dve pesmi zaigrala učenka DOŠ Števanovci Gertrúd Bedi s pomočjo učitelja Ladislava Červeka. Na to prireditev smo povabili tudi bivšega porabskega žup- Tako so se pripravljale pisanice V igri, ki jo je napisal župnik Ferenc Merkli, je nastopil tudi sam (sedi pri mizi) nika Ferenca Merklija in njegovo gledališko skupino v sedanji župniji. Vsi verniki smo se pripravljali na veliko noč, zato smo pred programom v cerkvi molili Križev pot. Skupina iz Vasszécsénya je predstavila igro z naslovom »Zmaga izstradanik«, ki jo je napisal župnik Ferenc Merkli. Do srca nam je segla ta igra, Porabje, 31. marca 2016 1941 v taborišču. Glavna oseba je katoliški župnik Kolbe. Potem smo začeli z aktivnostmi na delavnici. Iz Kamovec sta prišli Irena in Eva Tivadar in sta barvali lepe pirhe. Ili Dončec pa je s servietami z velikonočnimi motivi okraševala jajca. Vsak si je po želji lahko naredil svoje pirhe. Hvala vsem, ki so prišli in preživeli z nami lep popoldan. Moram napisati še nekaj, kar nam leži na srcu. Naša slovenska narodnostna samouprava skozi vse leto organizira več programov. Veliko delamo na tem, da pridobimo ljudi. Raznosimo vabila v vasi, v cerkvi damo oznaniti, kaj bomo imeli. Veseli smo, da lahko ponudimo razne programe in ljudje se zanimajo zanje. Žal, opažamo, da od lokalne samouprave nihče ne pride na naše prireditve, niti toliko spoštovanja nam ne naklonijo, da bi kdo bil z nami. Mi delamo zastonj, delamo, da se ohrani naš jezik in s tem tudi kultura. Agica Holec PETEK, 01.04.2016, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.40 Ugriznimo znanost: Navidezna resničnost, oddaja o znanosti, 12.20 Drevesa pripovedujejo: Hrast, dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, 14.25 Globus, 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 16.35 Duhovni utrip, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Kioka: Vedro, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Kinoteka: Krzysztof Kieslowski, gostja Tina Poglajen, 23.20 Dvojno Veronikino življenje, francosko-poljsko-norveški film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal PETEK, 01.04.2016, II. spored TVS 6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Točka, glasbena oddaja, 9.40 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.35 Prisluhnimo tišini: Priznanje RTV Slovenija ustvarjalcem oddaje, Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja za gluhe in naglušne, 11.00 Halo TV, 12.00 Dobro jutro, 14.10 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Umetnostno drsanje svetovno prvenstvo: plesni pari, 17.00 Halo TV, 17.50 Vem!, kviz, 18.25 TV poroka, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Kvartet, ameriški film, 21.40 TV arhiv, dokumentarna oddaja, 22.35 Bučke, satirično informativna parodija, 23.00 Polnočni klub, 0.10 Točka, glasbena oddaja, 0.55 Halo TV, 1.55 Zabavni kanal, 4.05 Umetnostno drsanje svetovno prvenstvo: plesni pari, posnetek iz Bostona, 6.10 Točka, glasbena oddaja, *** SOBOTA, 02.04.2016, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 11.05 TV arhiv, dokumentarna oddaja, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.35 Ambienti, 15.05 Generacija Zemlja: Hrana, ogenj in voda, angleška dokumentarna serija, 16.00 Zaljubljeni v življenje, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Posebna ponudba, izobraževalnosvetovalna oddaja, 18.05 Sladkanje z Rachel Allen: Božič, 18.30 Ozare, 18.40 Zu: Zu dobi boben, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Vse je mogoče, 21.35 Fortitude, angleška nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 Heli, mehiški film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SOBOTA, 02.04.2016, II. spored TVS 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Dober dan, 10.15 Nova Planica, dokumentarni film, 11.10 Na lepše, 11.50 10 domačih, 14.15 Slovenija danes, 15.40 Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert, 17.00 Umetnostno drsanje - svetovno prvenstvo: moški, 19.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.30 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 20.00 Umetnostno drsanje - prvaki EP 2016, 20.30 Umetnostno drsanje - svetovno prvenstvo: športni pari, 22.00 Zvezdana, 22.45 Neverjetni Jonathan Goodwin, razvedrilna oddaja, 23.30 Bleščica, oddaja o modi, 0.05 Aritmični koncert - Elvis Jackson, 1.40 Umetnostno drsanje – svetovno prvenstvo: moški, 3.45 Umetnostno drsanje – svetovno prvenstvo: športni pari, 5.15 10 domačih, 5.45 Polnočni klub, *** NEDELJA, 03.04.2016, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Repentabor v Italiji, 10.55 Na obisku, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Marija, mati usmiljenja, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Slovenska polka 2015, 15.15 Nič ni sveto, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Papagajevo pero, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Broadchurch (II.), angleška nadaljevanka, 20.50 Intervju, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Potovanje skozi nevidno vojno, francoska dokumentarna oddaja, 23.40 Lov (I.), angleška miniserija, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal NEDELJA, 03.04.2016, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Koroška poje 2015 – Pesem si in poezija, 8.10 17. mednarodni festival ustnih harmonik: »(ah), TE ORGLICE«, 9.05 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.45 Slovenija danes, 13.25 Avtomobilnost, 14.10 Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dokumentarna oddaja, 14.50 Zaljubljeni v življenje, 15.40 Zvezdana, 16.25 Ambienti, 17.00 Pot na EP 2016, oddaja o nogometu, 17.30 Umetnostno drsanje - svetovno prvenstvo: ženske, 19.40 Žrebanje Lota, 19.55 Umetnostno drsanje - svetovno prvenstvo: revija, 22.20 Vse je mogoče, 23.50 Vikend paket, 1.00 Zabavni kanal, 1.30 Umetnostno drsanje – svetovno prvenstvo: ženske, 3.30 Umetnostno drsanje – svetovno prvenstvo: revija, 4.30 Aritmični koncert - Elvis Jackson, *** PONEDELJEK, 04.04.2016, I. spored TVS 5.55 Utrip, 6.10 Zrcalo tedna, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladkanje z Rachel Allen: Božič, 10.35 10 domačih, 11.05 Taksi, kviz z Jožetom, 11.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Spust po Muri, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika, 14.20 Osmi dan, 15.00 Poročila, 15.10 Dober dan, Koroška, 15.40 Otroški program: Op! 16.25 Točka preloma, gospodarska oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.15 Emilija: Emilija nariše svojo hišo, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Umetnost igre, 23.40 Glasbeni večer, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal PONEDELJEK, 04.04.2016, II. spored TVS 6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Točka, glasbena oddaja, 9.30 Ženska, 1. del, dokumentarni film, 10.25 Duhovni utrip, 10.40 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 14.05 Polnočni klub: Osemdeseta, 15.30 Ljudje in zemlja, 16.20 Avtomobilnost, 17.00 Halo TV, 17.55 Vem!, kviz, 18.25 To bo moj poklic: Slaščičar, dokumentarna serija, 18.50 Otroški program: Op! 20.00 Zakon srca, kanadska nadaljevanka, 20.45 Skrivnosti Brokenwooda (II.), novozelandska mini-serija, 22.15 Pomanjkanje fosforja in svetovna lakota, nemška dokumentarna oddaja, 23.10 Spomini: Janez Žmavc, pogovorna oddaja, 0.10 Halo TV, 1.05 Točka, glasbena oddaja, 1.55 Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja, *** TOREK, 05.04.2016, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Taksi, kviz z Jožetom, 11.40 Obzorja duha: Marija, mati usmiljenja, 12.30 Živali v mestu, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.20 NaGlas! 15.00 Poročila, 15.10 Potepanja Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program: Op! 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zgodbe izza obrazov: Irena Polanec, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Smart Futuristic, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Muk: Vodnjak želja, risanka, 18.10 A veš, koliko te imam rad: Modri čudež, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 20.55 Mednarodna obzorja: Od meje do meje, v »obljubljeno« Evropo, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Dragica Gudrun Podmiljšak, pogovorna oddaja, 0.50 Profil, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal TOREK, 05.04.2016, II. spored TVS 6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Točka, glasbena oddaja, 10.05 TV arhiv, dokumentarna oddaja, 11.00 Halo TV, 12.10 Dobro jutro, 14.35 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.05 Dober dan, 17.00 Halo TV, 17.55 Vem!, kviz, 18.25 To bo moj poklic: Metalurg, dokumentarna serija, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Kultura ponarejanja, kanadska dokumentarna oddaja, 20.55 Neverjetni Jonathan Goodwin, razvedrilna oddaja, 21.40 Na poljih Flandrije, belgijska nadaljevanka, 22.40 Ambienti, 23.10 Slovenska jazz scena, 0.05 Točka, glasbena oddaja, 0.50 Halo TV, 1.45 Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja, *** SREDA, 06.04.2016, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Taksi, kviz z Jožetom, 11.40 Umetnost igre, 12.25 Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom: Mitja, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Dragan Barbutovski, 14.20 Prava ideja: Podjetje Jager, 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice: OŠ Deskle in OŠ Dravlje, kviz, 16.25 Profil: Dr. Andrej Srakar, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Na naši zemlji: Črnotiče, 18.05 Sara in Raček: Jagodni narastek, risanka, 18.10 Medo in Mica: Pingvin, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Spomenik Majklu Džeksonu, srbsko-nemško-makedonskohrvaško-francoski film, 21.40 Kino Fokus, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Goli med volkovi, nemški film, 0.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.20 Profil: Dr. Andrej Srakar, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Info-kanal SREDA, 06.04.2016, II. spored TVS 6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Točka, glasbena oddaja, 10.10 10 domačih, 10.55 eRTeVe, 11.10 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 14.30 Vikend paket, 16.00 Dober dan, 17.00 Halo TV, 17.55 Vem!, kviz, 18.25 To bo moj poklic: Metalurg, dokumentarna serija, 18.50 Otroški program: Op! 19.50 Žrebanje Lota, 20.20 Čas za Manco Košir, 21.15 Po sledeh baleta: Začetki in razvoj v svetu, 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.30 Aritmija, 23.00 Aritmični koncert - Brencl banda, 0.05 Točka, glasbena oddaja, 0.50 Halo TV, 1.45 Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja, *** ČETRTEK, 07.04.2016, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Taksi, kviz z Jožetom, 11.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom: Noel, dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Mednarodna obzorja: Od meje do meje, v »obljubljeno« Evropo, 14.20 Slovenci v Italiji, 15.00 Poročila, 15.10 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Na naši zemlji: Vukovci, 18.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem sodeloval na gasilski vaji, risanka, 18.10 Poldi: Dan, ko je Dani postal moder, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, 20.55 Globus, 21.25 Prava ideja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Sveto in svet: Ko daruješ sebe, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal ČETRTEK, 07.04.2016, II. spored TVS 6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Točka, glasbena oddaja, 10.05 Na lepše, 10.50 Kino Fokus, 11.00 Halo TV, 12.10 Dobro jutro, 15.25 Alpe-Donava-Jadran, 16.05 Čas za Manco Košir, 17.00 Halo TV, 17.55 Vem!, kviz, 18.25 10 domačih, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Avtomobilnost, 20.30 Živeti za strast, slovaška dokumentarna oddaja, 21.30 Revival, češki film, 23.25 Poskusi na ljudeh, ameriška dokumentarna oddaja, 1.00 Točka, glasbena oddaja, 1.45 Halo TV, 2.40 Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja, Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: [email protected] ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB POZVANJE Drüštvo porabski slovenski penzionistov lepau zové vse SLOVENCE v MONOŠTRI na prvi FORUM s slovensko parlamentarno zagovornico ERIKO KÖLEŠ KISS, ki bau v pondejlak, 4. apriliša 2016, od 14.00 vöre v konferenčni dvorani v Slovenskom daumi v Monoštri. Program nam popestrijo s prejkmurskimi pesmimi STANKO in pajdaši Pridte pa batrivno spitavajte! PREDSEDSTVO POZVANJE Drüštvo porabski slovenski penzionistov z veseldjom zové svoje penzioniste iz cejloga Porabja na SREČANJE S PORABSKIM SLOVENSKIM PISATELOM FRANCEKOM MUKIČOM, stero pripravimo v pondejlak, 4. apriliša 2016, od 16.30 vöre v konferenčni dvorani v Slovenskom daumi v Monoštri. Program popestrimo s porabskimi pesmimi ob spremljavi harmonike Franceka Mukiča. (Autobus z Gorejnjoga Senika kraj pela 15.15, z Verice 15.58, nazaj z Varaša pa v 18.00 vöri.) PREDSEDSTVO