casopis Bolje 18.qxd

BOLje
{tevilka
18
junij 2013
Glasilo Splo{ne bolni{nice Jesenice
Nova CT naprava
Dan odprtih vrat SBJ
Kirur{ki varnostni vpra{alnik
Kuba – raj na zemlji?
BOLje
Vsebina
3
Spo{tovane bralke in bralci
28
Varstvo pred po`arom za zaposlene v SBJ
5
Nova CT naprava na radiolo{kem oddelku
30
Copatki za novorojen~ke
6
Dan odprtih vrat Splo{ne bolni{nice Jesenice
30
Obisk vrtca
8
O Koronarnem dru{tvu Gorenjske
31
Sklep o pristopu k podpisu Dogovora in Stavkovnega
sporazuma Sindikata delavcev v zdravstveni negi
11
9. kongres zdravstvene in babi{ke nege Slovenije
13
VII. izobra`evalni dan EITOS-a
31
[portne igre Jesenic 2012/13 – Liga v bowlingu
14
Kirur{ki varnostni vpra{alnik
32
Razmi{ljanje dijakov srednje zdravstvene {ole Jesenice
17
Ugotavljanje {tirilistne aortne zaklopke s
36
Utrinki iz popotovanj – Islandija
40
Utrinki iz popotovanj – Maroko
ki jo `elimo videti v svetu
44
Kuba – raj na zemlji?
20
Prvi te~aj in delavnica Astma {ola
50
Prihodi in odhodi v SBJ
22
Poklici v zdravstveni negi
52
Seznam donatorskih sredstev
24
Informativni pult v SBJ
54
Nagradna kri`anka
25
Na kratko o lo~ilih
55
Jabolko ljubezni – pomes d'amour
27
Mediacijske ve{~ine – ve{~ine vodenja
27
Dobra stara doma~a lekarna
Slovenije (SDZNS)
tridimenzionalno transtoraklano Ehokardiografijo
19
2
Paliativna oskrba – sprememba,
BOLje
Spo{tovane bralke in bralci
N
ova {tevilka ~asopisa Bolje je pred vami. Vsako
leto sku{amo izdati dve do tri {tevilke. Z veseljem bi tudi kak{no ve~, pa te`ko prepri~amo
zaposlene, da bi bolje predstavili svoje delo,
predstavili nova znanja, ki so jih pridobili na
izobra`evanjih in kongresih, kaj po~no v prostem ~asu, ...
Skratka radi bi ljudi pridobili k pisanju. ^asi res niso prav
obetajo~i, niti za pisanje. Naj to ne bo razlog, da ne bi VI
napisali kaj za v Bolje. Torej, vabljeni k pisanju.
Poslovanje bolni{nice
Poslovanje bolni{nice v letu 2013 pretresajo dodatni rezi
in zmanj{anja prihodkov, kar {e bistveno ote`uje poslovanje glede na lani. @e v lanskem letu so bili prihodki s
strani pla~nika mo~no zni`ani, letos spet za 7,5 %. V zadnjih {tirih letih smo tako z rezanjem povprek izgubili 18
% prihodkov. Povedano druga~e smo danes nekje na prihodkih leta 2008, s koli~ino dela pa v letu 2012, z manj
ljudi in ve~ obveznostmi. Razpisov, s katerimi bi lahko
prihodke pove~ali ni, raz{iritev programov tudi ne, preseganja programa ni. Najbolj je rezanje prizadelo splo{ne
bolni{nice. In ~e se kdaj, se danes izrazito ka`ejo nesorazmerja v financiranju programov dela med splo{nimi
bolni{nicami in ostalimi zavodi, na kar smo opozarjali `e
dolgo ~asa. Vendar se `al ni premaknili {e ni~.
V prvih {tirih mesecih imamo opravljenega 3 % ve~ programa na bolni{ni~nem delu in zaostajamo po opravljenih to~kah na ambulantnem delu glede na na~rt.
Rezultat poslovanja v teh {tirih mesecih je negativen,
440.000 EUR. Poraba zdravstvenega materiala na pacienta se je pove~ala glede na lani. Stro{ki dela so nekoliko
ve~ji kot smo na~rtovali, vsi ostali stro{ki pa ni`ji od
na~rtovanih.
Te`ave z dobavami zdravstvenega materiala so `e skoraj
dnevne in jih s te`avo re{ujemo z dobavitelji. Zaenkrat
bolniki tega {e ne ob~utijo. Kako dolgo {e, vam v tem
trenutku ne znam povedati? Vsekakor so nujno potrebne
sistemske spremembe financiranju in delovanju bolni{nic.
V zadnjih dveh mesecih smo opravili dodatne razgovore
z dobavitelji glede mo`nosti dodatnega zni`anja cen
zdravil in zdravstvenega materiala. Rezultat teh razgovorov je zni`anje cen v vrednosti okrog 90.000 EUR na letni
ravni. Obenem poteka JR za ortopedske pripomo~ke
(kolki in kolena), kjer pri~akujemo dodatno zni`anje
cen za okrog 60.000 EUR. S prvim julijem se uvaja vi{ja
stopnja DDV-ja. Kar velja tudi za zdravstvo. Opravili smo
prera~un u~inka uvedbe vi{jega davka in posledica za
SB Jesenice je dodaten odliv denarja v vi{ini 150.000 EUR
na letni ravni kar pomeni, da nam vi{ji DDV odnese ves
prihranek, ki smo ga dosegli z dobavitelji. Sledi {e izpla~ilo regresa za leto 2012 (odlo~ba ustavnega sodi{~a),
kar pomeni dodaten stro{ek za bolni{nico v vi{ini
200.000 EUR, saj pokritja le tega nimamo. Denar nam je
bil lani na ra~un ZUJF-a odvzet.
Ne glede na vse omenjene te`ave, smo v aprilu opravili
presojo kakovosti ISO, v juniju nas ~aka ponovno akreditacijska presoja DIAS, kar pomeni ogromno dela in
priprav. Vsako leto se moramo dokazovati z rezultati. In
da jih dosegamo imamo nemalo te`av s posamezniki.
Nekateri med nami se celo spra{ujejo, zakaj nam je to
3
BOLje
pravzaprav sploh potrebno. ^e pustimo ob strani zahteve po akreditaciji bolni{nice v Splo{nem dogovoru, je zunanja presoja potrebna predvsem in samo zaradi nas
samih. To je ogledalo, ki si ga postavimo pred obraz. In
ta ne la`e. Zunanjo presojo delamo, ker v na~elu sami
nismo dovolj kriti~ni do sebe. Ker sami ne delamo vseh
stvari, ki bi jih `e v osnovi morali. In to celo vemo. ^e bi
se dr`ali dogovorov, pravil in postopkov dela, vsega tega
ne bi bilo treba. Poleg tega je kakovostno delo le tisto, ki
ga `e prvi~ opravimo, kot je potrebno. Ob tej priliki
pohvale vsem, ki verjamete in vztrajate na tej poti. Vsem
ostalim pa velja povabilo, da se nam pri tem pridru`ite.
Pred nekaj meseci smo italijanski in slovenski partnerji v
okviru skupnega projekta ~ezmejnega sodelovanja ISLO, e-Health, zagnali projekt e-Cardio in pred kratkim
{e e-Surgery. Namen projektov je poiskati skupne poti
za sodelovanje bolni{nic, pregledati postopke dela na
obeh straneh meje, izdelati protokole sodelovanja, poiskati re{itve za medsebojno izmenjavo podatkov pacientov in izbolj{ati mo`nosti pretoka pacientov. Za ta namen so predvidena tudi evropska denarna sredstva, s
katerimi bomo kupili in izbolj{ali nekaj opreme na obeh
najve~jih oddelkih.
V leto{njem letu smo kupili nov CT aparat, saj je bil
prej{nji star `e preko osem let in je bilo vzdr`evanje le
tega skoraj dra`je, kot pa nakup novega. Velik zalogaj za
bolni{nico. Obenem pa nas {e ~aka prenova obstoje~ega sistema za digitalizacijo radiolo{kih slik. Za strojno
opremo ni ve~ rezervnih delov na trgu, za programsko
opremo pa smo presko~ili `e nadgradnjo. Za omenjeno
zamenjavo in nadgradnjo pri~akujemo objavo razpisa
MZ v okviru projekta e-Zdravje, kjer tudi na{a bolni{nica
aktivno sodeluje. Tako bi investicijo sofinancirali skupaj
MZ in SBJ.
V jesenskem delu bomo za~eli z gradnjo urgentnega
centra v SB Jesenice. SB Jesenice je pripravila vso potrebno dokumentacijo in pridobila gradbeno dovoljenje.
MZ je pridobilo evropska sredstva in bo prispevalo tudi
lastno udele`bo. Razpis za gradbeno obrtni{ka dela in
opremo je bil `e objavljen s strani MZ. Torej bo po dolgih su{nih letih bolni{nica vendarle dobila dodatne nove
prostore in opremo. Obenem bo potekala tudi prepotrebna obnova spodnjega dela ambulantne stavbe.
4
Zaklju~ek del in postavitev opreme je najkasneje do
konca leta 2014, ko mora biti izdano uporabno dovoljenje. Hkrati se bodo izvedla dela za po`arno varnost stavbe, prizidek, v katerega bomo konec leta preseli endoskopije in naslednje leto naredili {e novo sprejemno pisarno za paciente. V mesecu juniju bo objavljen tudi razpis za obnovo kuhinje v bolni{nici. Predviden za~etek
del bo oktobra. Obnova bo trajala okrog pet mesecev.
Za bolni{nico to pomeni ogromen logisti~ni zalogaj, saj
mora ves ta ~as bolni{nica nemoteno delati. V teh nekaj
mesecih moramo poiskati ustrezne re{itve glede organizacije dela, preselitev posameznih enot (sedanjo
kirur{ko in internisti~no urgenco, operacijske prostore,
sprejem, lekarno), zagotoviti prehrano pacientom, zaposlenim, parkiranje, transport, ... Skratka `ivljenje v
bolni{nici bo nekaj ~asa zelo pestro in zanimivo.
Ker prihaja ~as kislih kumaric, kuhanja marmelade, piknikov, zni`anja pla~, uvedbe vi{jih davkov in {e kaj se
bo na{lo preko poletja, vam `elim obilo prepotrebnih
son~nih dni in mirnega dopustovanja v krogu dru`ine in
prijateljev. Napolnite si telo in du{o z novo energijo. Ve~
kot potrebna nam bo.
Obenem ~estitam vsem zaposlenim za njihov
pomemben prispevek k razvoju varnosti in
kakovosti tako za zaposlene kot za paciente. B
Igor Horvat, univ. dipl. in`. stroj.,
direktor Splo{ne bolni{nice Jesenice
U`itek je sre~ati pogled tistega, kateremu si pred
kratkim storil kaj dobrega.
La BRUYERE
Nevarno je biti iskren, ~e nisi neumen.
Oscar WILDE
BOLje
Nova CT naprava na
radiolo{kem oddelku
V za~etku aprila je na radiolo{kem oddelku potekala menjava starega Toshibinega,
16-rezinskega CT aparata z novo, 64-rezinsko napravo podjetja Siemens.
Stari CT je bil manj zmogljiv, njegova glavna pomanjkljivost, ki je SBJ
prakti~no prisilila v menjavo, pa je
bila visoka sevalna obremenitev za
preiskovanca. Zaradi visokih sevalnih doz nismo ve~ mogli pri~akovati podalj{anja obratovalnega dovoljenja s strani Zavoda za varstvo
pri delu, ki redno preverja tehni~no
ustreznost vseh rentgenskih naprav
glede na sevalno dozo, ki jo prejme
pacient pri posamezni preiskavi.
V nekaj dneh sta bila prostora na CT
diagnostiki tudi estetsko prenovljena. Oba sta prepleskana v sve`i in
pomirjujo~i modrini, zamenjana je
talna obloga in name{~enih nekaj
novih kosov pisarni{kega pohi{tva.
Novi CT aparat je bil postavljen in
pripravljen za obratovanje v enem
dnevu. @e naslednjega dne smo pri~eli z delom, seveda ob pomo~i Siemensovega aplikatorja, ki je radiolo{kim in`enirjem pomagal pri prvih
korakih.
Na novi napravi slikanje poteka
hitreje, aparat je tudi zelo tih pri
obratovanju. To so zunanje zna~ilnosti, za radiologe pa je razveseljiva
predvsem dobra kvaliteta slike.
Manj sre~ni so radiolo{ki in`enirji,
ki tehni~nim podrobnostim {e niso
pri{li do dna. Na~rtujejo izobra`evanje v Izoli, kjer imajo `e dlje ~asa
Novi, 64-rezinski CT aparat proizvajalca Siemens
enako aparaturo. Upravi~eno pri~akujejo tudi dokup drugega monitorja, da bi dva in`enirja lahko delala
isto~asno in neodvisno. [ele v tem
primeru bi ve~ja hitrost nove naprave pri{la do izraza. Sedaj namre~ slikanje in obdelava slik potekata na
istem monitorju, kar skupaj vzame
{e ve~ ~asa kot na starem aparatu, ki
je imel dva monitorja. Vsi trdno
upamo in pri~akujemo, da bo do
nakupa pri{lo in bo delo kon~no
lahko normalno steklo. Tudi pro-
tokoli za posamezne preiskave {e
niso povsem dodelani in pri~akujemo tehni~ne re{itve. Najbolj razveseljive pa so sevalne doze, ki so se
zmanj{ale za polovico. B
V. d. predstojnice oddelka
za radiologijo Marjetka
Berdavs - Avsenak, dr. med.
5
BOLje
Dan odprtih vrat Splo{ne
bolni{nice Jesenice
8. maja 2013 smo v Splo{ni bolni{nici Jesenice pripravili 2. dan odprtih vrat in tako
obele`ili mednarodni dan medicinskih sester (12. maj) in mednarodni dan babic (5. maj).
Vsem sodelavcem v bolni{nici in {ir{i javnosti smo prikazali podro~ja
na{ega delovanja in sodelovanje s
pacienti. V ta namen smo izdelali
plakate, na katerih smo predstavili
vsa podro~ja, kjer smo medicinske
sestre, zdravstveni tehniki in babice
vklju~eni v delo. Pripravili smo ve~
aktivnosti: meritve glukoze v krvi in
krvnega tlaka, meritve gle`enjskega
indeksa, prikaz o`ivljanja na lutki,
razku`evanje rok ter ugotavljanje
pravilnosti in uspe{nosti razku`evanja. Prikazali smo tudi pripomo~ke,
ki jih vsakodnevno potrebujemo za
6
delo. Vsi oddelki in enote oz. slu`be
so imele na voljo svoje predstavnike
za odgovore na vpra{anja in razli~en zdravstveno vzgojni material.
Na svojih stojicah so se predstavila
dru{tva pacientov, tako Dru{tvo
bolnikov z osteoporozo Jesenice,
kjer so merili kostno gostoto, Koronarno dru{tvo Gorenjske ter Dru{tvo ILCO in podjetje Valencia Stoma
- medical d.o.o., kjer je bilo mo`no
preveriti, kako ve{~i smo pri samopregledovanju dojk.
Obisk ocenjujemo kot zelo dober.
Stojnice so si ogledali sodelavci razli~nih strok, pacienti, ostali obiskovalci bolni{nice in predstavniki
sedme sile. Po predstavitvi smo se
zbrali v sejni sobi, kjer so imeli nagovor ga. Zdenka Kramar, pomo~nica direktorja za podro~je zdravstvene nege, ga. Sandra Tu{ar, strokovna direktorica ter g. Igor Horvat,
direktor Splo{ne bolni{nice Jesenice. Za glasbeni program in prijetno
vzdu{je sta med nagovori poskrbeli
na{i zaposleni medicinske sestri
Maru{a Bertoncelj ter Bernarda Po-
BOLje
Vsi oddelki in enote
oz. slu`be so imele
na voljo svoje predstavnike za odgovore
na vpra{anja in
razli~en zdravstveno
vzgojni material.
klukar Novak. Obiskovalcem so bili
ves ~as na voljo prigrizki in sla{~ice,
pripravljene v kuhinji bolni{nice, ki
so bile odli~ne kot vedno in se jim
seveda ni bilo mo~ upreti.
Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem za zanimanje in vse ~estitke, ki
smo jih prejeli za organizacijo dneva
odprtih vrat in za vsakodnevno sodelovanje na vseh podro~jih delovanja medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. B
Mateja Bahun,
prof. zdr. vzg.
7
BOLje
Predstavili smo se na Dnevu odprtih vrat
Splo{ne bolnice Jesenice
Desno: Pohod po okolici [marje{kih toplic
O Koronarnem dru{tvu Gorenjske
Program Koronarnega dru{tva Gorenjske je do`ivljenjska rehabilitacija sr~no `ilnih bolnikov. Dru{tvo
je v dosedanjem delovanju napravilo velik korak k rehabilitaciji ciljne skupine bolnikov. Z razli~nimi aktivnostmi v
dru{tvu se trudimo zagotoviti ~im bolj{o rehabilitacijo in
vzdr`evanje potrebne kondicije za normalno `ivljenje. To
dokazujejo aktivnost in dobro po~utje ~lanov ter velik obisk
pri ponujenih programih. Na{i ~lani so koronarni bolniki in
njihovi svojci ter posamezniki, ki se zavedajo pomena
zdravega `ivljenjskega sloga. Dru{tvo je na obmo~ju celotne Gorenjske edino humanitarno in neprofitno dru{tvo, ki
izvaja rehabilitacijo sr~no `ilnih bolnikov.
Program do`ivljenjske rehabilitacije izvajamo z
aktivnostmi:
• telovadba v telovadnici, na prostem in v bazenu
• nordijska hoja
• zdravstvena vzgoja
• pohodi, dru`enje, kulturna dejavnost
• psiholo{ka pomo~
• {ola zdravega `ivljenja
• te~aj o`ivljanja
• testiranje telesne aktivnosti
Fizi~ne aktivnosti potekajo na razli~nih lokacijah na
Gorenjskem, saj so na{i ~lani iz {tevilnih gorenjskih ob~in in
8
sku{amo organizirati telovadne skupine ~im bli`e domu.
Vse gibalne dejavnosti so prilagojene potrebam koronarnih
bolnikov. Vadbene skupine imajo velik vpliv na spreminjanje nezdravih `ivljenjskih navad in na dobro po~utje
~lanov. Ve~ina ~lanov je starej{ih od 60 let. Poleg koronarne
bolezni imajo v veliki meri {e te`ave s hrbtenico in lokomotornim sistemom. Z vajami, prilagojenimi njihovim potrebam, pomembno vplivamo na izbolj{anje njihovega
zdravstvenega stanja in kakovosti `ivljenja.
Izobra`evanje ~lanov o pomenu do`ivljenjske rehabilitacije poteka v obliki predavanj s poudarkom na koronarni
bolezni, njenih vzrokih, znakih in zdravljenju. Poleg predavanj o dejavnikih tveganja za sr~no `ilne bolezni, nam predavatelji predstavijo razli~ne teme s podro~ja zdravstva.
Predavanjem sledijo razprave in pogovori. Poslu{alci obi~ajno zastavijo veliko vpra{anj, na katera predavatelji z veseljem odgovarjajo. Vsa predavanja so odprtega tipa, saj se jih
lahko udele`i vsakdo, ki ga dolo~ena tematika zanima.
Pohodi in izleti v naravo, nordijska hoja, telesne aktivnosti v vodi in na prostem ter dru`abna sre~anja so priljubljene oblike udejstvovanja. Zelo velika je udele`ba na obnovitveni rehabilitaciji v [marje{kih toplicah, kjer nam
omogo~ajo bivanje z maksimalnimi popusti. Na rehabilitaciji izvajamo aktivnosti po programu, ki je pripravljen za
na{o skupino in prilagojen zmogljivostim ~lanov.
BOLje
Telovadna skupina na Jesenicah ki je danes `e {tevil~nej{a
Predavanje SR^NO POPU[^ANJE
KORONARNO DRU[TVO GORENJSKE, Jezerska cesta 41, 4000 Kranj
@koronarno-drustvo.si, www.koronarno-drustvo.si
Telefon: 031 742 278, E- po{ta: info@
Socialno ogro`enim ~lanom omogo~amo udejstvovanje
pri vseh dejavnostih dru{tva in delno kritje stro{kov za
udele`bo na rehabilitaciji v toplicah.
Program psiholo{ke rehabilitacije vsebuje uvodno predavanje o prepoznavanju psihi~nih motenj, pomenu
zdravljenja vklju~no z jemanjem zdravil in strokovno vodene delavnice s sprostitvenimi tehnikami. Izredno pomembno pri tem je dru`enje in pogovor med ~lani dru{tva. V
pogovoru se marsikdo sprosti in odlo`i skrbi in strah pred
mo`no ponovitvijo bolezni.
V sklopu {ole zdravega `ivljenja je organizirana telesna
vadba v telovadnici, bazenu in na prostem. Pohodi so prilagojeni telesnim zmogljivostim udele`encev. Prirejamo
predavanja s podro~ja dejavnikov tveganja in zdravih `ivljenjskih navad in te~aje priprave zdrave prehrane (izbira
zdravih `ivil in tehnologija priprave). ^lani - udele`enci
{ole zdravega `ivljenja si dvakrat letno v sedmih dneh v
zdravili{~u lahko oblikujejo model dnevne prehrane in
dovoljenih aktivnosti.
Vsako leto s pomo~jo strokovno usposobljenega osebja
izvedemo obnovitveni te~aj o`ivljanja. V letu 2012 se je
te~aja udele`ila ve~ina ~lanov dru{tva in njihovih svojcev.
Zelo pomembna je bila poleg klasi~nega o`ivljanja tudi
demonstracija in prakti~na vaja o`ivljanja s pomo~jo
{olskega defibrilatorja.
Testiranje telesne zmogljivosti postopno izvedemo v
vseh telovadnih skupinah. Nove rezultate testiranj primerjamo s predhodnimi; primerjava cikloergometri~nih rezultatov; primerjava parametrov - holesteroli, glukoza; testiranje
z anketnimi vpra{anji - zdravstvena vzgoja; pogovori, testi
in ankete - psiholo{ka pomo~; dru`enje in pogovori med
samimi ~lani dru{tva.
Pozitivni rezultati, ki nam jih poka`ejo razli~na testiranja,
strokovno vodstvo in vse ~lane dru{tva prepri~ajo o koristnosti na{ega dela, tako za ~lane dru{tva kot za zdravstveno
blagajno. Za bolnike po dogodku na srcu poskrbi Zavod za
zdravstveno zavarovanje z rehabilitacijo v toplicah, potem
pa se mora vsak znajti po svoje. Koronarno dru{tvo je na
Gorenjskem edino, ki skrbi za ohranitev fizi~ne in psihi~ne
kondicije teh bolnikov.
^lane obve{~amo z osebnimi vabili po po{ti ali elektronski
po{ti, {ir{o javnost pa z obvestili v ~asopisu Gorenjski glas
in preko lokalnih radijskih postaj Kranj, Tr`i~, [kofja Loka
in Jesenice. Ob~asno imamo na omenjenih radijskih postajah posebne oddaje, v katerih predstavimo na{e delovanje,
cilje in pomembno vlogo na{ega dru{tva pri zdravem
na~inu `ivljenja.
Zgibanke s predstavitvijo na{ega dru{tva so na voljo v zdravstvenih domovih in specialisti~nih ambulantah ter v [marje{kih
toplicah. V leto{njem letu bomo izdali novo bro{uro dru{tva.
9
BOLje
Akivnosti do`ivljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov
telovadba, plavanje, nordijska hoja, zdravstvena vzgoja, pohodi in dru`enje potekajo vse leto razen julija in avgusta.
Kulturne dejavnosti se odvijajo skozi vse leto, prav tako psiholo{ka pomo~. [ola zdravega `ivljenja poteka v aprilu in
novembru.
Vse dejavnosti vodijo strokovno usposobljeni zdravniki
specialisti, diplomirani fizioterapevti in diplomirane medicinske sestre z dodatnimi izobra`evalnimi te~aji za delo s
koronarnimi bolniki.
Zaklju~ek
^lani Koronarnega dru{tva Gorenjske smo sr~ni bolniki ter
na{i svojci, ki jih morda tarejo druge zdravstvene te`ave. Ne
moremo izvajati inovacij, smo pa veseli, da smo sposobni
izvajati ustaljene programe in zanje pridobivati tudi sredstva.
Ko se ti zgodi koronarni dogodek, si potrt, nemo~en, prizadeta je cela dru`ina. Potrebno je spremeniti `ivljenje. Pri
tem se poka`e velika vrednost na{ega dru{tva. S pomo~jo
dru{tva, v smislu izobra`evanja, osve{~anja in celotne rehabilitacije, najdemo pot za nadaljnje `ivljenje. Kljub bolezni
je lahko ob zdravem `ivljenskem slogu na{e staranje tudi
prijetno. Brez znanja, rehabilitacije, razumevanja in prijetnega dru`enja, kar nudi na{e dru{tvo, tega ne bi bilo.
Zdravniki, ki delujejo kot strokovni delavci v koronarnih
dru{tvih, vedno poudarjajo pomen na{ih programov. Z
njimi ohranjamo kondicijo in `ivimo zdravo. V {tirinajstih
letih, kolikor deluje dru{tvo, je bilo opa`eno o~itno zmanj{anje zdravstvenih uslug, kar nenazadnje predstavlja velik
prihranek za zdravstveno blagajno. B
Jo`e Benedik,
podpredsednik Koronarnega
dru{tva Gorenjske
10
9. kongres zdravstvene
in babi{ke nege Slovenije
Mo~ za spremembe medicinske sestre in
babice smo v prvih
vrstah zdravstvenega
sistema
9. in 10. maja 2013 je v Kongresnem centru na Brdu
pri Kranju potekal 9. kongres zdravstvene in babi{ke
nege Slovenije. Kongres je potekal v ve~ sklopih z
naslovi: Eti~ni vidiki ZN, Management celovite kakovosti, Zdravstvena vzgoja pacientov, Karierni razvoj
zaposlenih, Profesionalizacija ZN, Kakovost v delovnem okolju, U~enje v klini~nem okolju, E-zdravstvena nega, Medosebni odnosi v negovalnem timu, Organizacija dela, Praksa za prakso, Varnostna kultura
in ZN, Partnerstvo z uporabniki. Splo{na bolni{nica Jesenice se je na kongresu predstavila z osmimi prispevki.
V ~etrtek, 9. maja, sta ~lanek Management celovite
kakovosti v bolni{nici in vpliv na proces ZN
predstavili Zdenka Kramar in Sandra Jerebic.
V ~lanku sta prikazali izvajanje nenehnega izbolj{evanja kakovostne in varne obravnave pacientov in vpliv
na izvajanje zdravstvene nege v Splo{ni bolni{nici
Jesenice. Kakovostna in varna zdravstvena obravnava
za posameznega pacienta mora biti prioriteta vsakega, ki dela v zdravstvu, ne glede na polo`aj ali poklicno skupino. Poudarili sta, da mora celotno osebje
~utiti, da lahko sodeluje pri izbolj{evanju kakovosti in
pove~evanju varnosti pacientov pri svojem vsakodnevnem delu in zagotavljati, da ne bo prihajalo do nepotrebnih odklonov, ki vplivajo na zdravje pacientov.
V nadaljevanju sta prikazali orodja za zagotavljanje
kakovosti in varnosti v bolni{nici. Zaklju~ili sta, da
kultura varnosti temelji na pravi~nosti in odgovornosti, sodelovanju s pacienti in poudarili pomen izobra`evanja in opolnomo~enja osebja.
Naslednji prispevek je bil Organizacija izobra`evanja pacientov s kroni~no rano in njihovih
BOLje
svojcev - primer dobre prakse, ki sta ga predstavili
Oti Mertelj in Mateja Bahun. V prispevku sta predstavili
delo koordinatorja za oskrbo kroni~nih ran. Prikazali sta
njegovo vlogo pri izobra`evanju pacientov in njihovih
svojcev, saj kroni~na rana, kljub vsem sodobnim oblogam in na~inom zdravljenja, {e vedno predstavlja zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Za cilj zdravstveno vzgojnega dela sta postavili ozave{~enega pacienta,
ki je v doma~em okolju sposoben samostojne ali delne
oskrbe rane s predpisano terapijo. Zato se k zdravstveni
vzgoji pristopa sistemati~no, preko {tirih faz procesa in
z individualnim zdravstveno vzgojnim delom, ki se pri~ne `e med hospitalizacijo.
Zdenka Kramar je v svojem drugem prispevku Zemljevid znanja kot u~inkovita pot k razvoju posameznika v SBJ predstavila vzpostavitev zemljevida znanja
v Splo{ni bolni{nici Jesenice. Zemljevid znanja omogo~a,
da postane znanje vidno, saj je na ta na~in prikazano tisto
znanje, ki je skrito v posameznikih. Navedla je, da je
znanje danes vse bolj priznana kategorija neotipljivega
vira, ki lahko mo~no vpliva na uspe{no delovanje bolni{nice in da je bilo v preteklosti znanje, ki so ga imeli
zaposleni v bolni{nici, velikokrat spregledano. Tako je z
odhodom zaposlenega, {e posebej, ~e je od{el klju~ni
sodelavec, z njim od{lo veliko njegovega znanja. Razlo`ila je, da je bil v SBJ klju~en aktivni pristop k izdelavi
projekta za vzpostavitev zemljevida znanja in izvedba
usposabljanja vodij za ustrezno in pravo~asno iskanja
znanja. S pomo~jo periodi~nih in izhodnih pogovorov naj
bi sistemati~no prepre~ili odliv znanja. Zaklju~ila je, da je
zemljevid znanja podlaga, ki opredeljuje trenutna in potrebna znanja zaposlenih, klju~na za na~rtovanje nadaljnjega razvoja posameznika, enote in celotne bolni{nice.
V petek, 10. maja, sta Jana Lavti`ar in Gordana Sivec v
prispevku Vloga koordinatorja odpusta pacienta v
SBJ predstavili, da je v SBJ vzpostavitev sistema na~rtovanja odpusta v doma~o oskrbo eden od pomembnih
dejavnikov zdravstvene oskrbe pacientov in da je na~rtovanje odpusta iz bolni{nice proces, ki se za~ne pred
sprejemom v bolni{nico in se kon~a po odpustu pacienta. V prispevku sta navedli, da se na oddelku za zdravstveno nego izvaja neakutna obravnava, ki poleg negovalne oskrbe pacienta vklju~uje rehabilitacijo s pomo~jo
fizioterapije in delovne terapije ter morebitno oskrbo
ran, saj se s tem zagotavlja optimalna priprava pacienta
na odpust ali premestitev iz bolni{nice in dosega kako-
vostno in varno obravnavo pacienta. Prav z multidisciplinarnim pristopom se dose`e najve~jo mo`no stopnjo
samostojnosti pacienta pri izvajanju `ivljenjskih aktivnosti, ki pripomorejo k ozdravljenju ali ohranitvi zdravja.
Kot pomemben element neakutne obravnave sta navedli tudi izvajanje dru`inskih konferenc, ki vklju~ujejo pacienta, celotni zdravstveni tim in svojce/skrbnike. Zaklju~ili sta, da vzpostavitev sistemati~nega na~rtovanega
odpusta pacienta omogo~a ~im la`ji prehod pacientov
skozi celotno obravnavo in prehajanje iz bolni{nice v
doma~o oskrbo in da je pri uvedbi na~rtovanja odpusta
pacienta potreben sistemati~en pregled, razmislek o
u~inkoviti realizaciji ob upo{tevanju smernic oziroma
priporo~il sodobne literature.
V prispevku Pomen kakovostne timske predaje
pacienta med enoto intenzivne terapije in oddelkom sta Maja Kaker in Zorica Pani} predstavili, kako
pomembna je za zagotavljanje varne in kakovostne
zdravstvene nege celovita timska predaja pacienta, ki je
enakovredna pisni predaji. Z vidika varnosti pacienta je
ob predaji bistveno prenesti to~ne in dosledne informacije o stanju in oskrbi pacienta in s tem zagotoviti kontinuirano zdravstveno nego po premestitvi pacienta. Odgovornost za kakovostno oskrbo pacienta se ob predaji
prenese od medicinske sestre, ki predaja, na medicinsko
sestro, ki sprejme pacienta. V Splo{ni bolni{nici Jesenice
se pisna predaja izvaja s pomo~jo obrazca, ki se ga
uporablja ob premestitvi pacienta iz enote intenzivne
terapije na oddelek ali obratno. Predstavili sta analizo
pregledanih premestitvenih listov pacientov iz enote internisti~ne intenzivne terapije in enote intenzivne terapije operativnih strok, ki so bili preme{~eni na razli~ne
oddelke Splo{ne bolni{nice Jesenice v oktobru, novembru in decembru 2012. Rezultati analize so pokazali, da
se pomembni podatki o zdravstvenem stanju pacienta
prenesejo, zapi{ejo in predajo medicinski sestri, ki
pacienta sprejme.
V prispevku Varnost na podro~ju zdravil sta Alenka
Bijol in Marija Me`ik Veber predstavili, kako se v klini~ni
praksi sestre dnevno sre~ujejo z varnostjo pri predpisovanju in uporabi - razdeljevanju zdravil. Na varnost razdeljevanja zdravil vpliva ve~ dejavnikov tveganja. Kot
vzroke za motenje med razdeljevanjem zdravil sta navedli: ne~itljiv predpis terapije, odsotnost predpisane generike, motenje s strani zdravstvenega tima, telefonski
klici, potrebe po neposredni zdravstveni negi pacientov.
11
BOLje
Poudarili sta, da se s tem pove~a mo`nost postopkovne
in klini~ne napake. Predstavili sta, da so z opazovanjem
v Splo{ni bolni{nici Jesenice prepoznali dejavnike in
vzroke za nastanek napak pri pripravi in razdeljevanju
zdravil. Ugotovitve, ki jih navajata so, da v 19 % prihaja
do postopkovnih napak pri pripravi in razdeljevanju
zdravil per os in da velik odstotek prekinitev medicinskih
sester med pripravo in razdeljevanjem zdravil predstavlja dopolnitev zalog zdravil, kar potrjuje tudi neustrezno
pripravljen vozi~ek za razdeljevanje zdravil. Zaklju~ili
sta, da je varnost pacientov pomembno na~elo kakovosti
v zdravstvu in da je potrebno vzpostavljanje sistemskih
re{itev za prepre~evanje ne`elenih dogodkov.
V prispevku Dejavniki, ki vplivajo na uvajanje periferne intravenozne kanile - primerjava med internisti~no in pediatri~no prvo pomo~jo v SBJ sta
Mojca Strgar in Nada Macura Vi{i} predstavili raziskavo,
ki je bila izvedena na podlagi bele`enja {tevila uvajanj ter
definiranih dejavnikov, ki izkustveno vplivajo na ve~kratno {tevilo uvajanj periferne intravenozne kanile.
Periferne intravenozne kanile so v moderni zdravstveni
praksi nepogre{ljive. Opredeljene so kot kratki periferni
intravenozni katetri, ki se obi~ajno vstavijo v veno na
podlahti ali spodnjem delu roke. Preko periferne intravenozne kanile pacientu apliciramo zdravila, hranilne
snovi, teko~ino ter kri in krvne nadomestke. Aplikacija
teh snovi je bistven del zdravljenja pacientov. Ker na
vstavitev periferne intravenozne kanile v urgentnih ambulantah vpliva veliko dejavnikov, s katerimi se dipl. m. s.
sre~ujejo vsakodnevno, so v zdravstveni negi v Splo{ni
bolni{nici Jesenice definirali dejavnike, ki izkustveno
vplivajo na ote`eno in ve~kratno uvajanje. Predstavili sta
podatke, da je bilo v obeh enotah opazovanih 108 uvajanj periferne intravenozne kanile pri pacientih, ki so
imeli enega izmed opredeljenih dejavnikov tveganja.
Najve~ji odstotek ve~kratnih ponavljanj v obeh enotah je
bil pri kriteriju dehidracija, v pediatri~ni urgentni ambulanti 64,50 % in v internisti~ni urgentni ambulanti 46,70
%. Zaklju~ili sta z ugotovitvijo, da so opazovani kriteriji
primerljivi s primerjavo kriterijev, ki so definirani kot
ote`evalni v drugih raziskavah, in s tem potrdili, da je
dehidracija pri pacientih okoli{~ina, ki v veliki meri vpliva na uvajanje periferne intravenozne kanile.
Lidija Ahec in Zdenka Kramar sta v predavanju z
naslovom Vpliv uvajanja sprememb pri postopkih
higiene rok na prenos MRSA v bolni{nici pred-
12
stavili, da je higiena rok najenostavnej{i, naju~inkovitej{i in hkrati temeljni ukrep za prepre~evanje prenosa mikroorganizmov v zdravstveni dejavnosti in vklju~uje
umivanje, razku`evanje, uporabo rokavic in vzdr`evanje zdrave ko`e rok. Zato je za u~inkovito izvajanje higiene rok pomembno pravilno in dosledno prepoznavanje prilo`nosti, pravilna izbira in izvedba postopka ter
uporaba ustreznih pripomo~kov, na primer u~inkovitega razku`ila, pri ~emer sta poudarili, da je za uspe{no
razku`evanje potrebna zadostna koli~ina razku`ila in
upo{tevanje kontaktnega ~asa.
Kongres se je zaklju~il s smehom. Kolegica Sonja Glode`
nas je nasmejala s svojim prispevkom z naslovom Zdravstveni delavci in laiki se ne zavedamo dovolj te`av
z uhajanjem urina. Vse smo dobile koristne napotke
kako in kdaj se je smotrno in upravi~eno ukvarjati s
problemom, ki ga {e niti ni, kako vplivati nanj in seveda
zakaj in kdo vse je lahko pri tem udele`en. Opozorila
nas je, kako pomemben je problem inkontinence in
kak{na stigma ga spremlja; pomembno je opozarjati
nanj in se pogovarjati o njem. Zaklju~ila je s tem, da
zdravljenje ni samo enostransko, je partnerski odnos
med pacientko in terapevtom. In seveda - bolj{a preventiva kot kurativa!
9. kongres zdravstvene in babi{ke nege Slovenije je bil
uspe{en. Uspe{en je bil za Splo{no bolni{nico Jesenice,
ker smo zopet imele prilo`nost in mo`nost, da predstavimo delo zdravstvene nege in njen napredek v na{i
ustanovi. Bil je uspe{en, ker smo svoje delo lahko primerjale z drugimi in bil je uspe{en, ker je pomemben
namen. In ta opravi~uje cilj. In na{ cilj je jasen - biti
najbolj{i! Tudi z udele`bo na kongresu zdravstvene in
babi{ke nege in tam predstaviti najbolj{e, kar vemo,
delamo in znamo. B
Jana Lavti`ar, dipl. m. s.
Mojca Strgar, dipl. m. s.
BOLje
VII.
izobra`evalni
dan
EITOS-a
V EITOS-u smo si tudi letos vzeli ~as
in pripravili `e VII. izobra`evalni
dan po vrsti. Kar nekaj ~asa, ter pridnega dela doma, kot tudi na delovnem mestu smo vsi skupaj vlo`ili
v pripravo predstavitev. Vsak izmed
nas je kljub redni slu`bi prispeval
interes, znanje in voljo, kar se je
obrestovalo z zakladnico znanja.
Izobra`evalni dan je bil namenjen
prepre~evanju bolni{ni~nih oku`b v
enoti intenzivne terapije, saj menimo, da so bolni{ni~ne oku`be najpogostej{i zaplet zdravljenja.
Vodja enote Jurekovi~ Vlado, dr.
med., Tu{ar Sandra, dr. med. in Kramar Zdenka, dipl. m. s. so pozdravili vse prisotne, {e posebej doc. dr.
Matja`a Jereba, dr. med., ki je bil te`ko pri~akovan gost na tokratnem
izobra`evalnem dnevu. Na{ gost iz
UKC Ljubljana nam je iz~rpno predstavil zanimivo temo z naslovom
Oku`be v enoti intenzivne terapije,
katerega predavanje smo vsi prisotni poslu{ali s polno zavzetostjo.
Sledila so {e ostala pomembna predavanja, ki smo jih pripravile medicinske sestre v sodelovanju z zdravniki v EITOS-u. Dotaknili smo se
nekaj zelo zanimivih tem, kot so
bolni{ni~ne oku`be dihal ter prepre~evanje VAP-a, kar sta nam predstavili Eva ^erne, dr. med. in [pela
Trojar, dipl. m. s., sledilo je predavanje Oku`be `ilnih katetrov (CLABSI), ki sva ga pripravili Nata{a Rutar,
dr. med. in Tja{a ^eba{ek, dipl. m. s.
Helena Ribi~ dr. med. iz MBK, s katero sodelujemo `e vrsto let, nam je
v sodelovanju z Zorico Pani}, dipl.
m. s. in Lidijo Vidmar, dipl. m. s.
predstavila Na~ine prenosa bolni{ni~nih oku`b. Po kon~anem predavanju smo si vsi skupaj vzeli ~as za
polnjenje na{ih praznih `elod~kov,
saj kot pravijo "prazna vre~a ne stoji
13
BOLje
Kirur{ki varnostni
vpra{alnik
pokonci". Po kosilu smo se posvetili
{e Ukrepom prepre~evanja bolni{ni~nih oku`b, ki so nam ga slikovito predstavile Lidija Ahec, dipl. m. s.,
Adela Muminovi~, TZN in Ani Jalen,
dipl. m. s..
Ker pa se vsaka stvar enkrat kon~a,
se je tudi na{ izobra`evalni dan. Ponovno smo pokazali, da je v znanju
mo~, saj je za nami uspe{en dan iz
katerega smo se veliko nau~ili, ter
tudi zabavali.
Predstavljene teme na VII. Dnevi
ETIOS-a so bile zanimive, pou~ne
in koristne. Prav tako pa predstavljajo dodano vrednost, k zdravstveni
negi v SB Jesenice. Vzporedno z izvedbo izobra`evalnega dne se je
vodstvo SB Jesenice odlo~ilo, da
bomo kakovost dela na podro~ju
oku`b dvignili z izvajanjem sve`nja
ukrepov VAP-a.
Letno se na svetu po oceni opravi preko 234 milijonov operacij. To
{tevilo krepko presega celo {tevilo rojstev. Analize ka`ejo, da je ob tem
3-17 % te`jih zapletov in da se 0,4-0,8 % le teh kon~a s smrtjo. Podatki
ka`ejo, da bi se bilo mogo~e vsaj polovici kirur{kih komplikacij izogniti.
To je bila podlaga, da je Svetovna zdravstvena organizacija pri~ela izvajati projekt Save Surgery Saves Lives. Prvi podatki iz osmih bolni{nic po
vsem svetu, iz urbanega in ruralnega okolja, so pokazale, da uporaba
kontrolnega seznama zni`uje obolevnost in smrtnost pri operativnih
posegih. Kirur{ki varnostni vpra{alnik (KVV) je bil osnovan kot predlog
za zmanj{anje odklonov pri delu v operacijskem bloku.
Na Kirur{kem oddelku Splo{ne bolni{nice Jesenice smo po testnem
za~etku pri~eli z rednim uporabljanjem KVV januarja 2011. Po dveletni
uporabi,ko smo KVV `e popolnoma posvojili (graf 1), smo izvedli anketo med zaposlenimi v operacijskem bloku o sestavi in uporabi kontrolnika. Anketa je bila tudi podlaga za prilagajanje in spreminjanja kontrolnika. Na strokovnem sre~anju zaposlenih marca letos v hotelu Ribno
smo pregledali rezultate ankete in pripravili izhodi{~a za izbolj{ave in
spremembe KKV. Veliko zanimanje za rezultate ankete ter `ivahna in
vzpodbudna diskusija so pipeljali do nekaterih sprememb KVV. Anketa
je hkrati potrdila na{o zavezanost varnemu in kakovostnemu delu s paci-
Za vse ki pa se izobra`evalnega dne
niste udele`ili, bomo naslednje leto
prav gotovo organizirali {e VIII.
Izobra`evalni dan, ki bo prav tako
poln zakladnice znanja, takrat pa
vas vse vabimo, da se ga udele`ite v
~im ve~jem {tevilu.
Se vidimo leta 2014! B
Zorica Pani}, dipl. m. s.
in Tja{a ^eba{ek, dipl. m. s.
14
Graf 1: Prikaz dele`a operacij (v %), pri katerih je bil uporabljen kirur{ki varnostni vpra{alnik
po dvomese~jih.
BOLje
enti, ki ni nikoli dokon~ano in je vedno lahko {e bolj{e.
Med oktobrom in novembrom 2012 so bili anketirani vsi
zaposleni, ki sodelujejo v procesu kirur{kega dela operacijskega bloka in dnevne bolni{nice. Anketa je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo poizvedovali o
vpra{anjih KVV in v drugem delu spra{evali po mnenju o
vlogi in u~inku KVV. Za ocenjevanje smo uporabili
Likertovo lestvico (se popolnima strinjam - 5, popolnoma
se ne strinjam - 1). Od 77 zaposlenih jih je na vpra{anje
ankete odgovorilo 47 (61 %). Vse odgovore smo razporedili v tri poklicne skupine. V skupini anestezija so
anesteziologi in anestezijske medicinske sestre, v skupini medicinske sestre so operacijske medicinske sestre in
medicinski tehniki in v skupini operaterji so kirurgi,
ortopedi, ginekologi in otorinolaringologi.
Graf 3: Ocene profesionalnih skupin o tem, ali KVV prepre~uje mo`nost
napa~ne strani operiranja, napake pri preparatih in {tetju mehkega materiala.
Odgovori na vpra{anje ali KVV izbolj{uje varnost, dogovarjanje in organizacijo dela so prikazani v grafu 2. V grafu
3 so prikazani odgovori na vpra{anje ali KVV vpliva na
aplikacijo antibiotika, komunikacijo v timu in na pripravo
aparatov in in{trumentarija. Profesionalne skupine so s
povpre~no oceno 2,84 ocenile, da nimajo premalo ~asa za
KVV. Ravno tako niso strinjale z oceno, da v de`urni slu`bi
ni ~asa za KVV (2,1). Menile so, da KVV ni preobse`en
(2,82), niso se strinjale, da je zgolj dodaten papir (2,31) in
niso se strinjale, da ne izbolj{uje ni~esar (2,19).
sama uporaba KVV pospe{uje zavedanje in pozitivnen
odnos do varnosti v operacijski dvorani. Ob analizi smo `e
v za~etni fazi ugotovili, da je zadnji del vpra{alnika najbolj
pogosto neizpolnjen. Zaradi tega se lahko dogaja, da
te`ave z opremo lahko vztrajajo ali niso pravo~asno odpravljene. Posebej je to pomembno v okolju, ko je pri operativnem posegu veliko opreme. Profesionalna skupina anestezija je imela najve~ pripomb v prvem delu (graf 1),
posebno zaradi enakih vpra{anj `e pred KVV. Po analizi
smo se dogovorili, da premestimo v prvi del {e vpra{anje
o varnostnem preverjanju anestezijskega aparata.
Implementacija je najob~utljivej{a faza vsakega uvajanja
sprememb. Obi~ajno ni velikih te`av s pripravo v nasprotju s sprejemanjem. V na{em okolju smo potrebovali dve
leti, da se je vpra{alnik uveljavil kot u~inkovito orodje. @e
Vpra{alnik se veliko la`je implementira v okolju, kjer je
kultura varnosti `e razvita. Lahko se zgodi, da se implementacija izpelje, vendar so vpra{alniki slabo izpolnjeni,
lahko tudi, da so izpolnjeni le enostransko ali so neizpol-
KVV sam po sebi ne re{uje
problemov z varnostjo v operacijski dvorani. Visoka kultura
varnosti je projekt dolgotrajnega truda, zavzetosti in sprejemanja standardov. Vpra{alniki
morajo podpirati vsakdanji
proces in postati pospe{evalec
varnosti, ne pa ovira.
Graf 2: Ocena profesionalnih skupin o vplivu KVV na aplikacijo antibiotika,
komunikacijo v timu in pripravo
15
BOLje
Graf 4: Ocena vloge koordinatorke v operacijskem bloku glede komunikacije
in skraj{anja ~asa med operacijami
Graf 5: Ocena vloge koordinatorke v operacijskem bloku glede zaklju~evanja
programa in njenega dela
njeni. Z uporabo KVV postane timska komunikacija bolj
transparentna, strukturirana in standardizirana. Izbolj{anje
timske komunikacije pa je podlaga za izbolj{anje varnosti.
KVV sam po sebi ne re{uje problemov z varnostjo v operacijski dvorani. Visoka kultura varnosti je projekt dolgotrajnega truda, zavzetosti in sprejemanja standardov. Vpra{alniki morajo podpirati vsakdanji proces in postati
pospe{evalec varnosti, ne pa ovira. Sprejeti ga morajo vse
profesionalne skupine. Ravno tako je za implementacijo
potrebno stalno spremljanje in povratne informacije, ki vse
profesionalne skupine spodbujajo k varnej{emu delu v
operacijski dvorani.
Implementacija KVV je timsko delo, kot je vse delo v
operacijskem bloku. Rezultati uporabe KVV se, sicer parcialno, poka`ejo kmalu. KVV je danes nuja pri vsakem
operativnem posegu, s prilagoditvami tudi pri ambulantnih kirur{kih posegih. Vpeljava in prilagoditve KVV morajo potekati v komunikacijsko odprtem okolju.
Ob otvoritvi prenovljenega operacijskega bloka pred leti
smo vanj uvedli kooordinatorko. V anketi smo `elelipridobiti oceno sodelavcev o vlogi kooordinatorke. Skupna ocena je pozitivna in se nekoliko razlikuje med posameznimi
profesionalnimi skupinami (grafa 4 in 5). Koordinatorka
po mnenju sodelavcev s svojo aktivno vlogo vpliva na
izkori{~enost operacijskih dvoran, pospe{i korekcije operativnega programa, posebej v okolju, kjer se zdru`ujejo
urgentne in programske operacije.
Konkretni predlogi izbolj{av KVV
16
BOLje
Strokovni prispevek
internega oddelka
Ugotavljanje {tirilistne
aortne zaklopke s tridimenzionalno transtoraklano
ehokardiografijo
Multidisciplinarni tim razmi{lja o izbolj{avah KVV
Z uporabo KVV postane
timska komunikacija bolj
transparentna, strukturirana
in standardizirana. zbolj{anje
timske komunikacije pa je
podlaga za izbolj{anje varnosti.
Znano dejstvo, da rezultati ne pridejo preko no~i, se je
pri KVV potrdilo. Potrebovali smo dve leti, da smo ga
popolnoma sprejeli in sedaj ga spreminjamo v skladu
z rezultati ankete in v pozitivnem vzdu{ju medsebojnega razumevanja. Gre za spreminjanje na podlagi
dokazov in mnenj vseh profesionalnih skupin. Vse v
`elji za uspe{no, varno in kakovostno delo s pacienti.
Na delavnici v Ribnem smo razmi{ljali, da bi bilo
smiselno podoben kontrolni vpra{alnik, po doma~e
"~ek listo", uvesti tudi v druga okolja - ob sprejemu
pacientov in pri manj{ih ambulantnih kirur{kih
posegih. Tu ni bilo nestrinjanj, ne glede na profesionalno skupino, izku{enost ali samo delo. Delavnica
daje pozitivne rezultate in lahko slu`i kot model tudi
za ostale organizacijske spremembe. B
Prim. mag. Miran Rems,
dr. med.
V mesecu maju se je Janez Poklukar, dr. med., udele`il
Mednarodnega kongresa o ultrazvoku srca – CRO ECHO.
Tam je skupaj z kolegi internega oddelka SBJ, UKC LJUBLJANA IN KOPA GOLNIK predstavil zanimiv primer {tiri
listne aortne zaklopke.
V Bolje nam predstavljajo povzetek ~lanka.
Janez Poklukar, dr. med.1; dr. Mitja Lain{~ak, dr. med.2; David
@i`ek, dr. med.3; prim. Jernej Marke`, dr. med.1; mag. Nadja
Ru`i~ Medve{~ek, dr. med.3; Robert Mar~un, dr. med.2; Marko
Sluga, dr. med.1; mag. Pavel Berden, dr. med.3
1
Splo{na bolni{nica Jesenice, Cesta mar{ala Tita 112,
4270 Jesenice, Slovenija
2
Univerzitetna klinika Golnik, Golnik 36,
4204 Golnik, Slovenija
3
Univerzitetni klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 7,
1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: {tirilistna aortna zaklopka je redka prirojena okvara
zaklopk, pri kateri je obi~ajno potreben kirur{ki poseg. Pri
ugotavljanju te bolezenske spremembe je lahko v pomo~
tridimenzionalna transtorakalna ehokardiografija (3D
TTE), saj omogo~a natan~no dolo~anje kompleksne prostorske geometrije, dinami~nih sprememb in oceno stopnje regurgitacije zaklopke1.
Poro~ilo o primeru: 23-letna bolnica je bila sprejeta
zaradi dispneje ob naporu in palpitacije. Transtorakalna
ehokardiografija (TTE) je pokazala normalno sistoli~no
funkcijo in neobi~ajno aortno zaklopko s fibrozno zadebelitvijo robov listi~ev (Slika 1A) in z zmerno aortno regurgitacijo (AR; Slika 1B). Transezofagealna ehokardiografija
(TEE) je pokazala {tirilistno aortno zaklopko z dvema
enakima velikima listi~ima in dvema enakima manj{ima
17
BOLje
Slika 1A: fibrozna zadebelitev robov listi~ev
Slika 1B: zmerna aortna regurgitacija
Sliki 2A in 2B: {tirje listi~i, vidni s tridimenzionalno transtorakalno ehokardiografijo (3D TTE) v diastoli (2A) in sistoli (2B)
listi~ima. Opravljen je bil tudi 3D TTE. Po rahlem nagibanju in prilagajanju rezne ploskve v visoki parasternalni
projekciji v kratki osi so bili {tirje listi~i jasno razvidni v diastoli (Slika 2A) in sistoli (Slika 2B). Tridimenzionalna barvna Dopplerjeva ehokardiografija je pokazala blago aortno
regurgitacijo (AR) z rahlo ekscentri~nim curkom. Nizki regurgitacijski volumen AR je bil dodatno potrjen z magnetno resonanco (MRI). Kirur{ki poseg ni bil indiciran.
Diskusija: Zdi se, da so serijske ehokardiografske ocene
optimalna diagnosti~na metoda za dolo~anje morebitne potrebe po kirur{kem posegu. Efektivna povr{ina regurgitacijskega ustja je morda hemodinami~no najpomembnej{i
parameter za oceno resnosti AR, vendar jo je v velikem {tevilu primerov {tirilistne aortne zaklopke s pogosto ekscentri~nim curkom te`ko ugotoviti. Ugotavljanje {tirilistne aortne
zaklopke z dvodimenzionalnim TTE, ki temelji na razmerju med velikostjo curka in regurgitacijskim volumnom, bi
utegnilo biti nezanesljivo. 2 TEE je deloma invazivna preiskava in ne brez tveganja. MRI omogo~a natan~ne meritve,
vendar metoda ni primerna za redno spremljanje pacientov. 4 Ker je meritve regurgitacijskega toka z barvnim
Dopplerjevim 3D TTE mogo~e opravljati v treh dimenzi-
18
jah, bi tak{no ugotavljanje {tirilistne aortne zaklopke v primerjavi s konvencionalno ehokardiografijo utegnilo biti
zanesljivej{e. 1,3
Zaklju~ek: 3D-ehokardiografija ima potencial, da postane
standardni postopek za ugotavljanje {tirilistne aortne zaklopke.
Klju~ne besede: Tridimenzionalna transtorakalna ehokardiografija (3D TTE), {tirilistna aortna zaklopka (QAV). B
Literatura:
1. Mumm B, Bauman R, Hyca M. Three-Dimensional Echo for the
Assessment of Valvular Heart Disease. Cardiol Clin 2007; 25: 283-295.
2. Perry GJ, Helmcke F, Nanda NC, Byard C, Soto B. Evaluation of aortic
insufficiency by Doppler color flow mapping. J Am Coll Cardiol 1987;
9: 952-9.
3. Fang L, Hsiung MC, Miller AP, Nanda NC, Yin WH, Young MS, et al.
Assessment of aortic regurgitation by live three dimensional transthoracic echocariographic measurements of vena contracta area:
Usefulness and validation. Echocardiography 2005; 22: 775-781.
4. Wittlinger T, Dzemali O, Bakhtiary F, Moritz A, Kleine P. Hemodynamic
Evaluation of Aortic Regurgitation by Magnetic Resonance Imaging.
Asian Cardiovasc Thorac Ann 2008; 16(4): 278-83.
Janez Poklukar, dr. med.
BOLje
Paliativna
oskrba sprememba,
ki jo `elimo
videti v
svetu
Neko~, pred leti, ko me je kot strela
z jasnega zadelo hudo, mi je star
mo`, `ivi modrec, dejal: "In nikar
se odslej ne boj `ivljenja!"
Tako zdaj jaz govorim po njem
podobne besede za vas: "Ne bojte
se `ivljenja!
Naj pljuska v vas z vso silo in v
vse `ile, naj vas nese ali zanese, le
ne pustite, da vas spodnese.
In imejte ga radi, da bo tudi ono,
`ivljenje, imelo rado vas!"
(Tone Pav~ek)
Ko so pred toliko leti prvi podvomili v
to, da je uspeh zdravljenja zagotovljen
samo, ~e je ozdravljeno telo, se je zgodil pomemben premik v razumevanju
celostnega pristopa k ~loveku. Od
stroge obravnave samo telesnega,
avtoritete zdravnika, skoraj prepovedi
vpra{anj o bolezni in izidu zdravljenja,
izklju~evanja bolnika in njegovih svojcev, je prav paliativna oskrba ponudila mo`nost druga~nega razmi{ljanja.
Ko ti ostane {e bolj malo medicinskega orodja za ozdravitev bolezni, se
mora{ zanesti na povsem druge stvari,
kot so obvladanje najbolj mote~ih
simptomov, ~utenje bolnika in njegovih svojcev, hitro prepoznavanje
~ustvenih stisk, v katere so ujeti, moti-
vacija za `ivljenje, za vsak dan, za vsak
dih, ki bolniku pripada. In glej, izka`e
se, da so to celo mo~nej{a orodja, kot
jih imamo sicer na voljo v obliki modernih tehnologij in zdravil. Da bolniki celo `ivijo dlje, ~e zgodaj v poteku
njihove bolezni celostno pristopimo k
njihovi obravnavi. In tako je povsem
zmotno govoriti, da je paliativna oskrba usmerjena na obdobje umiranja in
da je to duhamorno delo. Celo sli{imo, da paliativni timi jemljejo upanje
bolnikom in njihovim svojcem. Pa
vendar to ni res. Paliativna oskrba pomeni boj za `ivljenje, boj za vsako uro,
minuto, za kvalitetno `ivljenje, za lepe
spomine, ki ostanejo svojcem, za njihov ob~utek, da so zmogli stati svojim
najbli`jim ob strani. Vsaka bolnikova
zgodba je nauk, ki ga predajamo naprej in se u~imo `iveti `ivljenja tu in
sedaj. Vsaka izguba `ivljenja za trenutek upo~asni ~as, da izstopimo iz
norega vrtiljaka `ivljenja, ki nas sili, da
`ivimo eden mimo drugega kot roboti, in se zavemo, da smo tukaj skupaj, da je to kar imamo lepo, in da ni
stvari na tem svetu, ki lahko nadomesti edino pravo in vsemogo~no energijo, ki je ljubezen. Ljubezen do `ivljenja, do so~loveka, do svojih najbli`jih,
do vseh lepih in manj lepih stvari.
Ne poznam nikogar, ki se ukvarja s
paliativno oskrbo, da ne bi ob tem zorel tudi sam. Na{i bolniki so tisti, ki nas
opozarjajo, da moramo nekaj korenito
spremeniti v poteku zdravljenja, sicer
uspehov ne bo. Ka`ejo nam pot iz
temnega gozda, kjer smo za{li. Tukaj
so, z vso svojo ranljivostjo, te`avami,
svojimi strahovi, skrbmi, brezupom,
svojci, njihovimi prijatelji ... I{~ejo na{o pomo~, ~akajo, da se bomo spustili
iz prestola vsemogo~nosti, avtoritete,
pokroviteljskega odnosa, ~akajo, da
bomo sli{ali njihov glas, da bomo razumeli, kako jih je strah vsega, kar jim
v te`ki bolezni prihaja na pot. V palia-
tivni oskrbi se tega zavedamo in tako
lahko re~emo, da je razvoj paliativne
oskrbe vodilo sprememb v dru`bi.
Sprememb v na~inu razmi{ljanja medicinskega osebja, pa tudi bolnikov in
njihovih svojcev. ^e je bilo v~asih
povsem nemogo~e, da bi svojci doma
negovali hudo bolnega, ker smo jim
dopovedovali, da tega itak ne znajo in
ne zmorejo, se sedaj vra~a zaupanje v
mo~ svojcev. Doma zmorejo neverjetne stvari in s tisto dodano energijo ljubezni se lahko dogajajo ~ude`i. Tudi
~ude`i `ivljenja, ki smo jim pri~a.
V paliativni oskrbi se te`i{~e oskrbe
usmerja na doma~e okolje. Medicinska oskrba prera{~a zidove bolni{nic
in drugih in{titucij in je v obliki delovanja mobilnih paliativnih timov dostopna kjerkoli in kadarkoli. Bivanje v
bolni{nici je zato lahko omejeno res
samo na obvladovanje najte`jih simptomov. In tako ni nobenega medicinskega razloga za bolnike, ki imajo mo`nost in si `elijo umreti doma, da bi
morali ostati v bolni{nici.
V Sloveniji se je paliativna oskrba za~ela razvijati z velikim entuziazmom
in s prepri~anjem, da je to prava pot za
na{e bolnike. Ogromno energije je bilo vlo`ene v u~enje in spodbujanje
medicinskega osebja, da bi za~eli razmi{ljati druga~e. Na{i bolniki so nas v
marsikateri to~ki prehiteli in ~akajo,
da jih dohitimo. Njihovi pogledi na `ivljenje so `e od zdavnaj druga~ni.
@al danes {e vedno lahko govorimo
samo o entuziazmu, ki poganja paliativno oskrbo, in ~akamo, da nas dohitijo tudi oblikovalci zdravstvene politike ter ji najdejo mesto, ki ji pripada.
Ne na koncu hodnika, ampak na za~etku. Pri vhodu.
Bodite sprememba, ki jo `elite videti v svetu. (M. Gandhi) B
Mag. Mateja Lopuh,
dr. med.
19
BOLje
Prvi te~aj
in delavnica
Astma {ola
20
Na pediatri~nem oddelku se pogosto
sre~ujemo s pacienti, ki imajo obolenja spodnjih dihal predvsem na ra~un
astme in astmi podobnih obolenj. Glede na to smo se odlo~ili, da organiziramo te~aj z delavnicami z naslovom
Astma {ola. S te~ajem smo tudi osve`ili in poenotili znanje o boleznih spodnjih dihal pri otrocih.
Astma je kroni~na vnetna bolezen
velikih in malih dihalnih poti in se za~ne v 80 % `e pred {estim letom.
Vnetje je specifi~no za astmo in povzro~a pove~ano odzivnost dihalnih
poti. Vnetje je prisotno celo takrat, ko
je otrok videti zdrav. Po ocenah jo ima
200 milijonov ljudi po svetu. Astma je
vsako leto vzrok za 200.000 smrti.
BOLje
Incidenca astme v svetu nara{~a.
15. maja 2013 smo na pediatri~nem
oddelku izpeljali prvi te~aj in delavnice Astma {ola.
Te~aja se je udele`ilo osemnajst te~ajnic s pediatri~nega in ginekolo{ko-porodni{kega oddelka. Predavanja in delavnice so izvajali zaposleni na pediatri~nem oddelku, dve zdravnici, tri diplomirane medicinske sestre in ena
tehnica zdravstvene nege.
Najprej so potekala predavanja o astmi in astmi podobnih obolenjih pri
otrocih in mladostnikih. Predavanjem
so sledile prakti~ne delavnice.
Na delavnicah smo po skupinah obravnavali prakti~en prikaz in uporabo
pripomo~kov za inhaliranje in izvedbo inhalacij ter pravilno uporabo pripomo~kov za inhalacijsko aplikacijo
zdravil. Podrobno smo preu~ili ukrepe ob poslab{anju stanja otroka z
obstruktivno plju~no simptomatiko in
astmo. Ker je na pediatri~nem odd-
elku hospitaliziranih veliko otrok, ki
imajo te`ave z boleznimi spodnjih
dihal, in le ti pogosto potrebujejo dodatek kisika, smo predstavili razli~ne
na~ine aplikacije kisika pri pacientu in
oskrbo zgornjih dihalnih poti.
Na V[ZNJ je na{a
sodelavka
SIMONA PETERNEL
zaklju~ila {tudij
zdravstvene nege.
Po prakti~nem delu je sledilo {e preverjanje znanja. Te~aj je trajal tri ure.
Glede na pozitiven odziv in potrebe
po edukaciji bomo te~aj z delavnicami
izvajali kontinuirano, predvidoma
dvakrat v letu. B
Iskrene ~estitke!
Ekipa IIT
Silvija Mörec - Jakopi~ ,
dr. med.
21
BOLje
Poklici v zdravstveni negi
Strokovno sre~anje na Srednji [oli Jesenice
V torek, 16. 4. 2013, je v prostorih Srednje {ole Jesenice potekalo strokovno sre~anje z naslovom
Poklici v zdravstveni negi. Sre~anje je bilo namenjeno dijakom 2. letnikov zdravstvene usmeritve.
Goste in navzo~e je na za~etku sre~anja nagovoril g. Primo` Samar, vr{ilec
dol`nosti ravnatelja. Zahvalil se je gostom za odziv na povabilo. Nagovoril
je dijake in jih opozoril na pomembnost tega sre~anja, ki ga je ozna~il kot
edinstveno prilo`nost, da spoznajo raznolikost in pestrost poklica zdravstvene nege.
Ga. Marija Me`ik Veber, dipl. m. s., ET,
namestnica pomo~nice direktorja za
22
podro~je zdravstvene nege, je pri~ela s
predstavitvijo zgodovine Splo{ne bolni{nice Jesenice ter njenega organigrama. V nadaljevanju je predstavila delo
enterostomalne terapevtke. Dijake je
pou~ila o vrstah stom ter aktivnostih, ki
jih mora enterostomalna terapevtka osvojiti, da lahko nudi pacientu kvalitetno,
varno in humano zdravstveno obravnavo.
Nadaljevala je ga. Lidija Ahec, dipl. m. s.,
namestnica pomo~nice direktorja za
podro~je bolni{ni~ne higiene. Dijake
je pou~ila o nevarnostih bolni{ni~nih
oku`b in ukrepih, ki tveganje za prenos bolni{ni~nih oku`b pomembno
zmanj{ajo - to je higiena rok. Predstavila pa je tudi pot, po kateri lahko medicinska sestra pride do poklica bolni{ni~nega higienika.
Ga. Lepa Pibernik, dipl. m. s., ki svoje
delo opravlja v Psihiatri~ni bolni{nici
Begunje, nam je predstavila posebnosti
BOLje
dela na tem podro~ju. Opredelila je
osebnostne zna~ilnosti, ki so pomembne za delo v psihiatri~ni zdravstveni
negi ter na avtoportretu psihiatri~nega
pacienta nazorno prikazala, kaj taki
pacienti do`ivljajo in kako jim lahko
pomagamo.
Zdravstveno nego v ginekologiji in
porodni{tvu je predstavila ga. Monika
Legat, dipl. babica. Dijake, predvsem
pa dijakinje je najbolj navdu{ila s filmom poroda.
Zdravstveno nego v prehospitalni
enoti (nujni medicinski pomo~i) nam
je slikovito predstavil g. Gorazd Bregant, dipl. zdravstvenik. Dijakom je
opisal in na fotografijah prikazal nekaj
najbolj zanimivih primerov, kamor je
bil vklju~en kot re{evalec. S tem je
mnogo dijakov navdu{il za ta poklic.
Prvi del je zaklju~ila ga. Darka Bohinc,
dipl. m. s., ki je dijakom predstavila
delo dipl. m. s./dipl. zn. v operacijski
dejavnosti. Dijakom je prikazala zgradbo operacijskega bloka ter vlogo in{trumentarke v perioperativni zdravstveni negi. S seboj je prinesla tudi zabojnik z in{trumenti, ki jih je prijazno
pokazala dijakom.
Po kratkem odmoru je svoje poklicno delo predstavila ga. Mojca Strgar, dipl. m. s.,
koordinatorica ZN na pediatri~nem
oddelku. Opozorila je na pomen zdravstveno-vzgojnega delovanja in sodelovanja s star{i, saj le tako lahko zdravstveni delavec v pediatri~ni ZN dose`e
cilje, ki si jih je zastavil.
Ga. Nada Macura Vi{i}, dipl. m. s.,
koordinatorica ZN v urgentni dejavnosti in specialisti~nih ambulantah, je
predstavila zdravstveno nego v urgentni dejavnosti in na podro~ju endoskopskih preiskav. Dijakom je na podlagi slikovnega gradiva pokazala standardno opremljen vozi~ek za reanimacijo, defibrilator, respirator in prostorsko urejenost urgence. Nadaljevala
je s predstavitvijo dela na podro~ju
Dijakom nudimo vpogled v klini~no
prakso {e preden prestopijo prag
bolni{nic in pri~nejo s prakti~nim poukom.
endoskopskih preiskav in dijakom
predstavila gastroskopijo, kolonoskopijo, rektoskopijo ter ERCP.
Tehnik zdravstvene nege g. Dane
Agbaba je predstavil svoje delo v kirur{ki zdravstveni negi. S pomo~jo slik je
pokazal razdelitev kirur{ke slu`be, nato pa predstavil najpogostej{a dela in
naloge tehnika, ki deluje na kirur{kem
oddelku: sprejem in odpust bolnika,
predoperativna in pooperativna zdravstvena nega, vklju~evanje v projektne
skupine ...
O skrbi za ustrezno prehranjenost pacienta in vlogi prehrane v zdravstvu je
govorila ga. Pavla Lavrinec, dipl. m. s., ki
`e vrsto let v Splo{ni bolni{nici Jesenice
deluje kot bolni{ni~ni dietetik. Predstavila je tudi pot, kako postati dietetik
in kaj so njegove osnovne kompetence.
Sre~anje je na zelo prijeten in humoren na~in zaklju~il g. Bo{tjan Gluhar,
medicinski tehnik, ortopedski tehnolog,
ki je predstavil vlogo ortopedskega
tehnologa pri obravnavi pacienta.
^lani strokovnega aktiva u~iteljev
zdravstvene usmeritve se iskreno zahvaljujemo vsem gostom za sodelovanje na sre~anju, ki je postalo pomemben element v izobra`evanju in vzgoji
bodo~ih medicinskih sester na na{i
{oli. Dijakom na ta na~in nudimo vpogled v klini~no prakso {e preden prestopijo prag bolni{nic in pri~nejo s
prakti~nim poukom. Upamo pa tudi,
da s sre~anja odidejo z jasneje zastavljenimi cilji in sve`o motivacijo za u~enje, ki vodi do zastavljenih ciljev. B
Monika Vogelnik,
dipl. m. s.
in Petra Ali~,
dipl. m. s.,
univ. dipl. org.
23
BOLje
Medicinske sestre [pela, Rabija ...
... in Hana
Informativni pult v SBJ
Informativni pult v okviru SBJ deluje
od februarja 2006. Medicinske sestre
informatorke imamo svoje delovno
mesto za informacijskim pultom pri
vhodu v bolni{nico in v okviru svojih delovnih nalog vsakodnevno opravljamo slede~a dela:
• pogovor s pacienti
• informiranje svojcev
• informiranje pacientov
• naro~anje re{evalnih prevozov
• obhod pritli~ja
• obhod prvega nadstropja
• dostava napotnic v ambulante
• nudenje pomo~i in oskrbe oslabelim osebam v avli
• pomo~ obolelim pri vstopu/izstopu v avto pred vhodom
• spremstvo pacientov na oddelke
in v ambulante bolni{nice
24
• dostava vzorcev krvi/transfuzije v
laboratorij/oddelek
• dostava vzorcev za histologijo
• razvoz pacientov v ambulante
in oddelke
• spremstvo pacientov, ki so obravnavani po programu "kirurgija
pospe{enega okrevanja"
• opazovanje nemirnih pacientov
na urgentnem bloku, merjenje
vitalnih funkcij
• opazovanje pacientov z
intravenozno terapijo
• spremljanje pacientov na toaleto
• pomo~ pacientom pri pitju in
namestitvi v ustrezni polo`aj
• dezinfekcija le`e~ih vozi~kov
• skrb za zadostno {tevilo
invalidskih vozi~kov v avli
• kontaktiranje svojcev glede prevoza pacientov domov
Na informacijskem pultu smo zaposlene tri medicinske sestre, ki svoje
delo opravljamo vestno in menimo,
da je prav prvi kontakt pacienta oz.
svojcev pri vstopu v bolni{nico zelo
pomemben. Narava na{ega dela in
stanje pacientov zahtevata korekten,
strokoven in empati~en pristop.
Glede na obseg na{ega dela, se ve~krat lahko zgodi, da je informacijki
pult prazen - prosimo za razumevanje. B
Tvoje delo je odkriti svoje delo
in se mu potem predati z vsem
srcem. (Buda)
[pela Bedene,
srednja med. sestra
BOLje
Na kratko o lo~ilih
Si predstavljate kak{no bi bilo
na{e razumevanje zlasti ~e pomislimo na tekste zapisane v bolj
kompleksnem jeziku slu{no zaznavanje govora podanega brez
intonacij v enakomernem ritmu
V tem prispevku se bomo bolj posvetili drugi delitvi lo~il – po sti~nosti. Napake pri tem so pogoste, pojavljajo se celo v javno objavljenih besedilih, zato ne ~udi, da jih zasledimo tudi na na{ih oglasnih deskah.
K sre~i ne `ivimo v tak{nem svetu.
Na{e sporazumevanje olaj{ajo lo~ila:
vejica (,), pika (.), vpra{aj (?), klicaj (!),
podpi~je (;), dvopi~je (:), pomi{ljaj (), vezaj (–), tri pike (…), ki jih vsi kar
spretno uporabljamo, kajne!? Da
bomo pri tem {e bolj suvereni, tokrat
namenjamo nekaj vrstic pravilni uporabi lo~il. Vrste lo~il lahko opredelimo
najmanj na dva na~ina – glede na
rabo in glede na sti~nost.
Glede na sti~nost poznamo {tiri vrste
lo~il:
1. nesti~na lo~ila
2. obojesti~na lo~ila
3. desnosti~na lo~ila
4. levosti~na lo~ila
Skladenjska raba lo~il zaznamuje intonacijo, premore, dele povedi oziroma razmerja med deli besedila.
Preprosto povedano skladenjska raba lo~il zajema pisanje pik, klicajev
in vpra{ajev na koncu stavkov, ter
vejic, pomi{ljajev, podpi~ij ipd. med
povedmi ali deli povedi. Neskladenjska raba lo~il je namenjena
oblikoslovnemu zaznamovanju besedil (okraj{ave, vrstilnost {tevnikov
…). Pri tej rabi lo~ila obi~ajno
pi{emo na koncu besede ali povedi.
Najmanj je nesti~nih lo~il – za~nimo z njimi …
Pogosto se znajdemo v dilemi pri
uporabi lo~ila tri pike ali tropi~je: …
Starej{i pravopis je predvideval sti~no pisanje, tudi kadar bi tri pike ponazarjale nadaljevanje nekega niza,
na{tevanja, dogajanja … Danes velja
pravilo, da jih sti~no pi{emo le, kadar nadome{~ajo del besede, sicer
pa vedno nesti~no, torej za besedo
vstavimo presledek in {ele nato tri
pike. Nesti~no se uporablja tudi pomi{ljaj, znak, ki lahko (v enakem
pomenu kot tri pike) nadome{~a besede v nedokon~ani povedi, nadomesti vejico, kadar `elimo poudariti
ali razlo`iti kak{no besedo ali misel
v stavku (Glej, rojstvo – smrt, en pomi{ljaj je vmes!) ter namesto narekovaja uvaja premi govor, ~e z njim
za~nemo odstavek.
Med obojesti~na lo~ila {tejemo
opu{~aj, vezaj in po{evnico. Nesti~na
raba teh treh znakov je zelo redka,
zato ji tudi mi ne bomo odmerili veliko prostora. La`je nam bo, ~e si zapomnimo, da jih vedno pi{emo obojesti~no. O izjemah pa naj se zvedavi
bralci pou~ijo v Slovenskem pravopisu.
Opu{~aj (') v sloven{~ini redko uporabljamo, bli`ji je pesnikom in pi{o~im v drugih jezikih.
Vezaj je najkraj{e vezalno ~rti~no lo~ilo, ki (kot `e ime pove) med seboj
ve`e besede ali dele besed. Najpogosteje ga sre~amo:
• v zlo`enkah (kjer nadome{~a IN):
francosko-slovenski slovar
• kadar pregibamo kratice: v NUKu, pri SAZU-ju
• vedno med ~lenkom LE- in zaimki, prislovi: le-ta, le-tam
• med sestavinami zlo`enk (ko je
prvi del {tevka/~rka): C-dur,
B-vitamin, TV-drama,
50-odstoten, 25-letnica
V tem prispevku se bomo bolj posvetili drugi delitvi lo~il – po
sti~nosti. Napake pri tem so pogoste, pojavljajo se celo v javno
objavljenih besedilih, zato ne ~udi, da jih zasledimo tudi na
na{ih oglasnih deskah.
25
BOLje
Mediacijske
ve{~ine
Nesti~ni vezaj uporabljamo le
med deloma dvojnega imena,
kjer se vsak del posebej pregiba
(npr. [marje - Sap) ali med osebnim imenom in vzdevkom
(Aleksander Zupan - Sandi).
Nasvet: V urejevalniku besedil si nastavimo funkcijo, ki
nam napa~no uporabljen vezaj, ki ga objemata presledka, zamenja s pomi{ljajem.
Po{evnica se kot obojesti~no
lo~ilo uporablja namesto besedic "ali" in "oziroma" (Trst/Trieste, VV/VR), namesto predloga v
kraj{avah za merske enote (100
km/h) in v ra~unalni{tvu kot
znak deljenja ter v URL-naslovih
namesto presledka.
Desnosti~ni lo~ili sta le dve –
prvi narekovaj (primer: "Pohiti
`e!") in uklepaj (oklepaj je
dvodelno lo~ilo, ki je sestavljeno
iz za~etnega uklepaja (desnosti~no lo~ilo) in kon~nega zaklepaja (levosti~no)).
Za prihodnji~ nam ostane {e najve~ja skupina levosti~nih lo~il, ki
jih bomo predstavili v lo~enem
prispevku, saj bi se v nasprotnem
primeru dana{nji naslov izkazal
za neresni~nega. B
Uredni{ki
odbor Bolje.
26
Razvoj mediacije v slovenskem zdravstvu se je pri~el konec leta 2010 po
ustanovitvi Sredi{~a za komuniciranje in mediacijo Pri Zdru`enju zdravstvenih zavodov Slovenije. Prve
aktivnosti Sredi{~a so bile usmerjene
v usposabljanja zaposlenih v zdravstvenih zavodih, ki so se odvijala na
podro~ju komunikacije (interno
komuniciranje, javno nastopanje,
komuniciranje z mediji, {ola retorike, dru`beni mediji itd.). Spomladi
leta 2011 je sledilo prvo usposabljanje za mediatorje v zdravstvu, ki je
bilo v okviru Zdru`enja ponovljeno
{e trikrat, dvakrat pa kot interno izobra`evanje v dveh ve~jih zavodih na
[tajerskem.
V okoljih, kjer so se usposabljanja
udele`ili tudi vodilni in jim je mediacijski na~in dojemanja sogovornikov blizu `e sicer, ustanavljajo prve
mediacijske pisarne, jeseni bo odprl
vrata tudi mediacijski center, ki ga
skupaj ustanavljata UKC Maribor in
ZD Maribor. Prav njihove izku{nje
potrjujejo dejstvo, da mediacija ni
zgolj postopek, da ni le re{evanje
sporov, ko so ti `e izbruhnili, temve~
gre za mediacijsko kulturo. Kot
uporabno orodje postaja prepoznavna tudi med zdravniki, saj se je
nedavno zaklju~ilo prvo izobra`evanje mediatorjev pri Zdravni{ki
zbornici Slovenije.
V slovenskem zdravstvu uspe{no
uvajamo v poslovanje uveljavljene
sisteme kakovosti. Del vsakega sis-
tema kakovosti je tudi vodenje. Strokovnjaki s podro~ja kakovosti prepoznavajo, da so mediacijske ve{~ine pravzaprav ve{~ine kakovostnega vodenja. Mediator namre~ deluje
po naslednjih na~elih:
• zaupnost
• prostovoljnost
• nevtralnost
• nepristranskost
• enakopravnost
• neformalnost
• samo-odgovornost
• hitrost-ekonomi~nost
• po{tenost
Pri tem uporablja mediacijske ve{~ine, ki bi jih moral poznati in uporabljati vsaj vsak vodja, ~e `e ne vsi
zaposleni, da bi lahko skupaj ustvarili varno okolje za napredek motiviranih sodelavcev, npr.: aktivno poslu{anje, povzemanje, nevtralnost,
jaz stavki, ravnovesje mo~i, lo~itev
stali{~ od interesov, osredoto~enost
na prihodnost …
Dru`boslovni teoretiki ocenjujejo,
da je slovensko zdravstvo {e vedno
v obdobju tranzicije, korak za
dru`bo, ki se odlo~a med demokrati~nim socializmom in globalnim
kapitalizmom. Kriti~na masa oseb,
ki bi aktivno {irile mediacijsko kulturo v zdravstvenem sistemu, lahko
jezi~ek na tehtnici premakne v smer,
ki bo dobrohotna vsem, kjer bo tebi
in meni pomembno, da zmagava oba.
BOLje
– ve{~ine
vodenja
Dobra stara
doma~a lekarna
Na sistemski ravni imamo vse pogoje, da bi mediacijsko kulturo razvili v
okolju, kjer delujemo - podpirajo
nas dolo~ila ustave, zakonodaje, evropskih direktiv in resolucij. Vsi
vprek govorimo, da je dialog, strpna
komunikacija in sodelovanje del
na{e kulture in vrednot. Torej bi
nam moralo uspeti!? Dr. Majda Pahor
za tovrstne premike v zdravstu kot
klju~no vidi srednjo raven, kjer institucije in njihova vodstva lahko z
dejanji omogo~ijo prostor za spo{tljivo in sodelovalno vedenje in delovanje zaposlenih.
Midva, dragi bralec, pa lahko ta hip
za~neva pri sebi in se vpra{ava, kak{en je najin odnos do so~loveka, do
sodelavca, do vodje. Je moj uspeh
tvoj neuspeh? Te do`ivljam zgolj z
empatijo in si z njo pomagam pri
iskanju tvojih {ibkih to~k, da bi te poni`ala, premagala? Ali zmore{ moje
posebnosti, najine razlike sprejemati
s simpatijo? Kaj je tisto globoko v
vseh nas, kar nas `ene v dokazovanje lastne vrednosti na ra~un in {kodo
drugih? Na tej to~ki se za~ne osebna
rast in razvoj mediacijske kulture.
Potovanje se za~ne s prvim korakom … B
^isto po~asi in neopazno smo se za~eli
vra~ati k starim modrostim in k starim,
preverjenim pripravkom za bla`itev la`jih
zdravstvenih tegob.
Meni je mami vedno bla`ila ka{elj s sirupom iz vr{i~kov ru{evja. Vr{i~ke
smo {li vsako pomlad nabirat na Golico, Bevsko planino in tja proti
Stolu. Ta sirup je imel poseben okus - po lepih spominih na izlet. In
vedno je pomagal.
Takole ga pripravimo:
Nabrane vr{i~ke skupaj s sladkorjem nalo`imo v kozarec za vlaganje.
Nalagamo plast sladkorja, plast vr{i~kov in tako vse do vrha. Zaklju~imo s plastjo sladkorja. Kozarec zapremo in postavimo na sonce, ki
bo stopilo sladkor in iz vr{i~kov privabilo zdravilne snovi. Vsebina se
bo sesedla na pribli`no 2/3, zato lahko dodamo dodatne plasti sladkorja in vr{i~kov. Kozarec pustimo na soncu vsaj en mesec, da se sladkor
~im bolj stopi. Doma smo kozarce potem pospravili v shrambo in sirup
sproti cedili. Lahko pa sirup, ko je sladkor stopljen, precedimo in shranimo v temnih stekleni~kah v shrambi.
^e se vam zdi ru{evje predale~, si lahko na enak na~in pripravite sirup
iz smrekovih ali borovih vr{i~kov. Bateja
Mateja Babi~, mag. farm.
Irena Micco, univ. dipl. soc.
poobla{~enka za prijave
trpin~enja na delovnem mestu
27
BOLje
Varstvo pred
po`arom za
zaposlene v SBJ
V zadnjih desetih letih so se
letno zgodili vsaj 3 dogodki
(bolni{nice, domovi za ostarele,
klinike … ), kjer je {tevilo
mrtvih preseglo {tevilko 10
Na svetovnem merilu se letno zgodi veliko {tevilo dogodkov, ki zahtevajo smrtne `rtve (op. a. po`ari, potresi, poru{itve objektov …). Dogodki, ki so se zgodili
pred nedavnim so {e posebej tragi~ni in so zahtevali
veliko smrtnih `rtev:
rov, gasilno sredstvo pripeljejo / prinesejo s seboj. Uporaba samega gasilnega aparata je enostavna. Sam potek aktiviranja gasilnika je opisan in orisan na posameznem gasilnem aparatu. Torej, ~e so navodila napisana za laike naj bi bila tudi sama uporaba gasilnika
enostavna. Seznanjenost s pravilnim postopkom aktiviranja gasilnika in ga{enja po`ara lahko re{i marsikatero `ivljenje in prepre~i oziroma vsaj omeji {irjenje po`ara. ^e povemo druga~e: 10 minutni ogled gasilnika (seznanitev z aktiviranjem razli~nih tipov gasilnika) lahko re{i na{e oz. drugo `ivljenje in nenazadnje
tudi premo`enje.
Statistika zadnjih dogodkov
Dr`ava
Datum
Objekt
Dogodek
Kitajska
4.6.2013
Po`ar
Rusija
26.4.2013
Po`ar
38 ljudi
Banglade{
24.4.2013
Perutninsko
predelovalni
objekt
Psihiatri~na
bolni{nica
Tekstilna
tovarna
[t. smrtnih
`rtev
Vsaj 112 ljudi
Zru{itev
objekta
1127 ljudi
Glavna naloga vseh zaposlenih je prepre~itev tveganja za nastanek dogodka (po`ar, razlitje, nezgoda)
torej upo{tevanje pravil varnega in zdravega dela ter
varstva pred po`arom. V primeru dogodka lahko
pri~akujemo hitro intervencijo gasilcev (pribli`no 5-8
min od klica do prihoda na obmo~je SBJ). V vmesnem
~asu smo zaposleni tisti, ki moramo storiti vse da
prepre~imo {irjenje po`ara oz. ga celo pogasimo. V
primeru hitrega odkrivanja in ga{enja po`ara
lahko prepre~imo prehod v polno razviti po`ar in
s tem prepre~imo nekontrolirano {irjenje po`ara ter
po{kodbe ljudi. Po raziskavi NFPA (ZDA) je 52% po`arov, v bolni{nicah, povzro~enih zaradi uporabe kuhalnikov ali grelnih elementov. V Sloveniji je za velik del
po`arov {e vedno krivo kajenje.
Ali so gasilni aparati namenjeni samo za gasilce? NE! V
primeru po`ara so gasilni aparati namenjeni za ga{enje
s strani nas, zaposlenih – laikov. Gasilci, v ve~ini prime-
28
Nalepka na gasilnem aparatu
Naloge zaposlenih ob dogodku:
• hitro odkritje dogodka
• sporo~anje (interno, eksterno)
• sanacija dogodka (ga{enje …)
• evakuacija ljudi iz ogro`enega obmo~ja
• nudenje pomo~i po{kodovanim
Za zaposlene v SBJ smo v mesecu maju pri~eli z usposabljanjem za varstvo pred po`arom, izvajanje evakuacije in ga{enje za~etnih po`arov (prakti~ni del).
Dne 10.6.2013 pa bomo izvedli evakuacijsko vajo s
poudarkom na pravilnem ukrepanju ter evakuaciji
pacientov iz ogro`enega obmo~ja. B
Spo{tovani sodelavci, spo{tovane
sodelavke, pacienti in bralci
glasila BOLJE:
Pred nami je poletni ~as, ~as dopustov
in trenutkov, ko si vzamemo ~as
zase, za ljudi, ki jih imamo radi in
po~nemo tiste stvari, za katere nam
obi~ajno primanjkuje ~asa.
@elimo vam, da do`ivite ~im ve~ novih,
nepozabnih do`ivetij in izku{enj, ter da
se jeseni spet vsi sre~amo polni energije
za nove izzive.
Naj vam bo lepo!
Uredni{ki odbor Bolje.
Primo` [traus,
varnostni in`enir
29
BOLje
Copatki za novorojen~ke
Obisk vrtca
Tudi v leto{njem letu so nas s copatki razveselile Babice z
de`ele, ki so v devetih letih napletle `e preko 5300 parov
copatk.
Babice z de`ele so nas obiskale
13. marca. Prinesle so 680 parov
copatk in napisale naslednje:
Do sedaj smo nekako pri{le do volne; precej so nam jo podarili,
iskrena hvala vsem, nekaj pa smo
jo kupile same. Veliko copatk je
bilo spletenih iz industrijske volne,
navite v kolutih. Taka volna pa
seveda zahteva precej dobre volje
in ~asa. Za vsak klob~i~ volne se
bomo trudile {e naprej.
Tudi zaposleni na ginekolo{koporodni{kem oddelku se jim
iskreno zahvaljujemo, saj se vsako leto veselimo copatk, ki jih
prinesejo za novorojen~ke.
Enaka zahvala je namenjena tudi
Fran~i{ki Burnik in Fran~i{ki Smolej
ter Mihaeli Jezernik, ki nam je napisala naslednje:
Moj pravnuk se je rodil v va{i porodni{nici in sem prav vesela, da je
zdrav in vesel fantek. Zato vam po{iljam par dojen~kovih copatk za
zahvalo. Naj bodo vsi otroci zdravi
in sre~ni.
Lep pozdrav, Jezernik Mihaela (prababica) B
Marta Smodi{, dipl. m. s.
V petek, 22. 3. 2013 ob 10. uri so
nas obiskali otroci iz vrtca Fran~i{ke Ambro`i~ Hru{ica, skupina Son~ki. Pripeljali sta jih vzgojiteljici Gorica Stevanovi~ in
Ur{ka Trampu`. Ogledali so si
prostore porodne sobe in posebne nege novorojenca. Vzgojiteljici sta jim `e pred prihodom
razlo`ili, kako pride otrok v
trebu{~ek in kako se rodi. [torklja, ki je narisana na steni v
porodni sobi z otrokom, jih ni
prepri~ala o prihodu otroka na
tak{en na~in. Veliko so nas spra{evali, veliko smo jim povedali
tudi mi. Njihova najve~ja `elja
pa je bila, da bi videli dojen~ka.
To `eljo smo jim izpolnili, seveda s predhodnim dovoljenjem
mamice. Po obisku v na{i porodni{nici so nam narisali lepe risbice, ki krasijo oglasno desko v
avli v tretjem nadstropju. B
Marta Smodi{, dipl. m. s.
30
BOLje
Sklep o pristopu k podpisu Dogovora in
Stavkovnega sporazuma Sindikata delavcev
v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS)
[portne igre
Jesenic 2012/13 –
Liga v bowlingu
V sindikat, ki {teje okrog
8000 ~lanov, to je polovico
zaposlenih v zdravstveni
negi, je v~lanjenih tudi
150 ~lanov sindikalne
enote SB Jesenice
Na prvi izvedbi lige v
bowlingu Zavoda za {port
Jesenice je zaigralo 74
posameznikov iz desetih
ekip, odigranih je bilo 45
tekem. Tekmovanje je potekalo od 26. 2. do 23. 4.
2013, sodelovale so tudi
tri ekipe iz SB Jesenice.
Republi{ki odbor Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije je na seji 16. 5. 2013 obravnaval parafirani Dogovor o dodatnih ukrepih na podro~ju pla~
in drugih stro{kov dela v javnem
sektorju za uravnote`enje javnih
financ v obdobju od 1. junija 2013
do 31. 12. 2014 in Stavkovni sporazum ter v zvezi s tem predloge
sprememb zakona in aneksov h
kolektivnim pogodbam. ^lani republi{kega odbora so po razpravi
sprejeli sklep, da Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
pristopi k podpisu navedenih
dokumentov. Podpis je bil v
ponedeljek, 20. 5. 2013.
Dogovor o dodatnih
ukrepih na podro~ju pla~
in drugih stro{kov dela v
javnem sektorju za uravnote`enje javnih financ v
obdobju od 1. junija 2013
do 31. 12. 2014
Ukrepi bi za~eli veljati s 1. junijem. Dogovor med drugim predvideva posege v osnovne pla~e
javnih uslu`bencev ter ni`ja vpla~ila za dodatno pokojninsko
zavarovanje. Letos bi z ukrepi privar~evali 108,6 milijona, prihodnje
leto pa 182,6 milijona evrov. S prerazporeditvami bi letos zagotovili {e
99,3 milijona evrov, naslednje leto
pa 25,3 milijona evrov.
Stavkovni sporazum
Kot je povedala predsednica sindikata Jelka Mlakar, so se uspeli dogovoriti z vladno stranjo, da bodo do
31. decembra letos sprejeti kadrovski normativi na podro~ju zdravstvene in babi{ke nege. Gre za temeljno
stavkovno zahtevo stavke 23. 1. 2013.
• KADROVSKI NORMATIVI (zaradi
preobremenitev in izgorelosti na
delovnem mestu)
• DOSTOJANSTVO NA DELOVNEM MESTU (zaradi {tevilnih
gro`enj o odpu{~anju)
• PLA^ILO ZA OPRAVLJENO DELO
(za vse opravljene ure dela; dovolj
nam je dela na eti~ni pogon)
Jelka Mlakar ocenjuje, da je to zaveza tako za Ministrstvo za delo, dru`ino, socialne zadeve in enake mo`nosti kot Ministrstvo za zdravje, da
temeljito pristopijo k usklajevanju,
pogajanjem in nato dokon~nemu
sprejemu. B
Irena KOLBL,
predsednica SE SDZNS SB J
Rezultati na{ih tekmovalk in tekmovalcev so prikazali "zdrav duh
v zdravem telesu", kar smo dokazali s {tevil~nostjo in sr~nostjo.
Seveda tudi rezultati niso izostali.
2. mesto ekipno:
SB Jesenice A, osvojenih 54,5
to~k in podrtih 11004 kegljev
2. mesto `enske:
Polona Kobentar, TOP 5; 273
in skupno 1578 podrtih kegljev
3. mesto `enske:
Milana [tibelj Blok, TOP 5; 263
in skupno 1535 podrtih kegljev
3. mesto mo{ki:
Klemen Pan~ur, TOP 5; 350 in
skupno 1753 podrtih kegljev
Udele`enci lige iz SB Jesenice se
zahvaljujemo sindikatoma SDZNS
in SZVZS za sponzorska sredstva.
Ob tej prilo`nosti vas udele`enci
`e sedaj vabimo na bowling ligo
za prihodnjo sezono, ki se bo
predvidoma pri~ela v mesecu
oktobru 2013. B
31
BOLje
Razmi{ljanje dijakov srednje zdravstvene {ole Jesenice
Brezskrbna starost
Vse se za~ne z rojstvom. Ko smo mladi sploh ne razmi{ljamo o starosti in o tem,
kako bomo mogo~e neko~ osamljeni. Gremo skozi razli~ne faze odra{~anja in
v vsaki fazi nas zanimajo razli~ne stvari. S starostjo se sploh ne obremenjujemo
in z njo nimamo problemov, saj smo otroci in nimamo veliko te`av z boleznimi in osamljenostjo, ker imamo veliko prijateljev. V~asih obi{~emo svoje stare
star{e, vendar ne pomislimo, da bomo tudi mi enkrat taki. Ko postajamo starej{i, imamo ve~ nev{e~nosti z zdravjem. Pojavijo se razli~ne bolezni, o katerih
prej sploh nismo razmi{ljali. Stare ljudi mu~i veliko bolezni, npr. sladkorna bolezen, kr~i, povi{an pritisk ... Oni se s tem verjetno sprijaznijo in s tem `ivijo iz
dneva v dan. ^e bi hoteli biti bolj zdravi, bi morali jesti zdravo prehrano v
zmernih koli~inah. Na to pa bi morali malo misliti `e prej, ko smo bili v mlaj{ih
letih in razmi{ljati, kako bodo na{a dejanja vplivala na nas v starej{ih letih.
Starej{i ljudje bi morali hoditi na sprehode, ~e so tega zmo`ni.
Iz svojih izku{enj vem, da starih star{ev ni~ ne razveseli bolj kot obisk njihovih
otrok in nas vnukov. Takrat pozabijo na vse bole~ine in u`ivajo v trenutkih z
nami. To jim pomeni ve~ kot vse, zato so do nas tako zelo prijazni. Skuhajo nam
kosilo in nas zelo razvajajo. @e sama vem, da ko pridem k babici, mi za kosilo
naredi tisto, kar si `elim in mi kupi tisto, kar mi je v{e~. Z njimi se zelo rada
pogovarjam, ker mi pripovedujejo o svojih izku{njah iz mladosti in vidim, da je
bilo `ivljenje takrat zelo druga~no. Zadovoljiti so se morali z malenkostmi. Zdi
se mi, da so bili takrat tudi bolj zdravi, saj so ve~inoma jedli samo zelenjavo,
meso pa le ob posebnih prilo`nostih. Sladkarij sploh niso imeli. Tudi pot do
{ole je bila zelo dolga, saj so morali prehoditi tudi ve~ kilometrov.
V starej{ih letih veliko ljudi dobi prilo`nost, da se lotijo stvari, ki so jih
zamudili v mladosti. Veliko jih pravi, da je recept za njihovo zdravje stalna
telesna aktivnost. Tako se nekateri pri svoji visoki starosti po~utijo zelo dobro. Za njih je zna~ilno, da `ivijo preprosto in zmerno. Delajo, a se ne odpovedo ~asu za po~itek in sprostitev. Privo{~ijo si tudi dovolj spanja in znajo
zve~er v pravem ~asu le~i k po~itku. @ivljenjske neprijetnosti znajo premagovati s potrpe`ljivostjo in se z njimi ne ukvarjajo preve~. Skrbi, ki jih pestijo, se
lotijo preprosto in odlo~no in jih navadno hitro odpravijo. B
Tia Mrak, 1CZ
32
BOLje
Varna starost
Starost je obdobje, ki se ga ve~ina ljudi boji, vendar se staranju ne moremo izogniti. Na starost vpliva tudi dru`ba s tem, ko starej{e ljudi `e ozna~i za stare.
Nismo stari zato, ker smo stari, ampak zato ker drugi okoli nas tako pravijo.
Obstajajo stvari, ki pospe{ujejo staranje. To so pesimisti~no gledanje na prihodnost, ve~no nezadovoljstvo, depresija, `alost, ob~utek negotovosti in osamljenosti, propadel ali nesre~en zakon, izguba prijateljev in pomanjkanje
finan~nih sredstev, malo ali ni~ hobijev, slabo prehranjevanje, premalo smeha, nezadovoljstvo z delom itd. Staranja ne moremo ustaviti, lahko ga le upo~asnimo z zdravim na~inom `ivljenja. To prepre~i marsikatero bolezen, po~utimo se tudi mo~nej{e in mladostnej{e.
Stvari, ki zavirajo staranje, so sre~en zakon, zadovoljstvo pri delu, ob~utek
sre~e, sposobnost smejanja, sposobnost pridobiti in obdr`ati prijatelje, sre~no
`ivljenje, redno delo, vsaj en teden po~itnic na leto, prijetno pre`ivljanje
prostega ~asa, zadovoljujo~i konji~ki, optimisti~no gledanje na prihodnost,
ob~utek finan~ne varnosti in zadostna `ivljenjska sredstva. Potrebno je `iveti
tako, da se ~im bolj izognemo na{tetim dejavnikom tveganja. Pravilna prehrana je pri tem izredno pomembna, saj pomembno vpliva na zdravje.
Tudi gibanje in telesne dejavnosti so zelo pomembni za zdravo `ivljenje. V
dejavnosti uvr{~amo razli~na gospodinjska opravila v stanovanju, kot so pospravljanje in likanje, priljubljeno je tudi delo na vrtu in v sadovnjaku. Druga
oblika telesne dejavnosti so {portne aktivnosti. Katere bo starej{i ~lovek izvajal, je odvisno od tega, s kak{nimi telesnimi aktivnostmi se je v `ivljenju
ukvarjal `e prej in katere bolezni ima. Uspe{no, vendar manj intenzivno, lahko {e marsikdo v starosti nadaljuje z igranjem tenisa, kolesari, te~e na smu~eh, nadaljuje s pohodni{tvom ipd. Ni pa priporo~ljivo nadaljevati s {porti, pri
katerih je velika nevarnost padcev in zato velika mo`nost zlomov.
V starosti je tudi zelo pomembno spremeniti samega sebe in opustiti grde
navade. Veliko napora je potrebno vlo`iti v to, da se ~lovek spremeni in opusti
stresno vedenje. To je te`ko predvsem zato, ker je tako obna{anje najve~krat
povezano s slu`bo, dru`ino, prijatelji itd. Pri zaposlenih pogosto zasledimo, da
se z upokojitvijo nekoliko umirijo in spremenijo stresno obna{anje. Pri ve~ini
pa ne gre tako zlahka. Treba se je nau~iti izogniti stresnim situacijam, si vzeti
~as zase in se sprostiti. Take spremembe zahtevajo veliko volje.
Mladi moramo pomagati starej{im ljudem in jih vklju~evati v svoje `ivljenje,
tako bodo ~utili, da jih potrebujemo in se bodo lahko po~utili koristne. B
Adnan Duratovi}, 2 AZ
33
BOLje
Moja
sre~anja z
druga~nostjo
Z druga~nostjo se sre~ujemo vsak
dan. Nekateri ljudje imajo druga~na
ob~utenja, navade ali pa so za kaj
prikraj{ani, prizadeti, da ne morejo
biti enaki drugim.
V `ivljenju sem se `e sre~ala z odnosom ljudi do druga~nih. Poznala sem
fanta, ki je bil moten v du{evnem
razvoju. Druga~e se je vedel, gibal,
govoril in iz tega so se nekateri
nor~evali, se mu posmehovali. Bil je
druga~en od drugih, zato so ga
vedno zbadali. ^ez ~as so spoznali,
da so ravnali narobe, da zato ni kriv
sam in so se mu opravi~ili.
Menim, da se to ne bi smelo dogajati,
ker se to lahko zgodi prav vsakemu
in nikomur ne bi bilo v{e~, ~e bi imeli
drugi tak odnos do njega. B
@ivljenjska pot
Ko star si 20 let,
svet bole~in ti znan {e ni.
Pri 30-tih se pa `e za~ne,
da kje u{~ipne te.
Ko v 40-ta prijadra{,
`e ve{, kje hrbet te boli,
a to lahko popravi{,
~e v naravo se odpravi{.
[port je dobra stvar,
da za abrahama
si {e ~il in zdrav.
Ko 60 praznuje{,
se v pokoju ti raduje{.
^e zdravo si `ivel,
v jesen `ivljenja si prispel.
Tudi ko 70 let praznuje{,
zlahka v hribe odpotuje{.
@ivljenje je cesta,
kjer stara se vsak,
zdravje pa slu`i,
da vesel je korak.
Lucija Odar, 3. BZ
Helena Stare, 2AZ
34
BOLje
Starec
Minevanje `ivljenja
Iz postelje vstane s te`avo,
hoja in tek mu nista ve~ za zabavo.
@e zdavnaj slovo je dal mladosti ,
zdaj zdravje pomembnej{e je od
norosti.
Kje so tisti ~asi,
ko smo bili {e mladi.
Kje so ~asi otro{ke sre~e,
ko smo se smejali, se imeli radi.
Bolijo ga kri` in sklepi,
na bole~ino ga ne ve`ejo spomini lepi.
Le s te`avo na sprehod se odpravi ,
da dan pomladni pozdravi.
Prijateljev starih je vsak dan manj,
a radi delijo z njim vsak dan.
A tisti, ki so {e ostali,
ob strani mu bodo vedno stali.
Ka{lja veliko, a ne kadi,
zato glede tega si ne dela skrbi.
Za zdravje pripravljen vse je storiti,
da le bole~ina prenehala bi stra{iti.
Tako se z boleznijo bori vsak dan,
za lepo starost in zdrav vsakdan.
Smrt bo pri~akal odprtih rok,
z njo se zaklju~i `ivljenjski krog.
Tamara Bizjak, 2AZ
A ko mladost mine,
zdravje nam naproti pride.
A tako je to `ivljenje,
kjer so ukazi na{e `elje.
Ustavili bi ~as,
a se to ne da.
Vsak pa ve, da tudi v starosti
se dobro `iveti da.
Leta hitro minejo,
mladost iz rok izrinejo.
Iz leta v leto se staramo,
kakor ovenele ro`ice postajamo.
Da bi bili zdravi,
moramo u`ivati v naravi.
Ne smemo nanjo pozabiti,
le tako ostali bomo ~ili in spo~iti.
Tak{no je to `ivljenje,
kakor gorsko {umenje.
Nikoli ve~ ne bo,
kot je nekdaj bilo.
Kaja Sokli~, 2 AZ
35
BOLje
Utrinki iz
popotovanj –
Islandija
Fotografije: Mateja Bahun
36
BOLje
37
BOLje
38
BOLje
39
BOLje
Maroko
Fotografije: Mateja Bahun
40
BOLje
41
BOLje
42
BOLje
43
BOLje
Kuba – raj na zemlji?
Leta 2001 sem si po nekajdnevnem obisku Kube obljubil,
da jo {e enkrat obi{~em in tistikrat za malo dlje ~asa. Hotel
sem jo {e enkrat do`iveti v njeni nepokvarjenosti, preden
jo dose`ejo multinacionalke v pohlepu za svoj dobi~ek.
To zagotavlja sedanji re`im in trgovska blokada s strani ZDA.
Kubo je odkril leta 1492 Kri{tof Kolumb. Je najve~ji otok v
Karibskem morju. Meri 114 500 kvadratnih kilometrov in
ima ve~ kot 11 milijonov prebivalcev. Najvi{ji vrh Pico
Turquino je visok kar 2005 metrov. Okoli Kube je okoli
4000 otokov. Najve~ji izmed njih je Otok mladosti. Florida
je od Kube oddaljena samo 170 km. V ZDA `ivi kar nekaj
milijonov emigrantov iz Kube.
Glavo mesto Havano so leta 1515 ustanovili [panci. Kubanska pristani{~a so slu`ila za opori{~a flotam, ki so iz Mehike
in Ju`ne Amerike vozile srebro in zlato. Vme{avali so se
predvsem angle{ki pirati. Zato so Havano v 16. in 17. stoletju obdali z utrdbami, vhod v pristani{~e pa zaprli s te`ko
verigo. Mnoge zgodovinske zgradbe so propadle. Bolje je
od leta 1982, ko je staro kolonialno jedro Havane na seznamu svetovne kulturne dedi{~ine pod za{~ito UNESCA.
Sandi in Hemingvey
44
Za staro Havano so zna~ilni sloviti bari, kot so Ambos
Mundos, Bodeguita del Medio in Floridita, saj je v njih veselo popival Hemingway. Mene kot fotografa je bolj navdu{ili Stolni~ni trg, slikovita ulica Obsipo in Stari trg. Zanimivi sta tudi mestni ~etrti Vedado z avenijo predsednikov in Malecona z najdalj{imi obalnimi ulicami.
Znamenitost Kube so "kubanke". To so cigare – da si ne bo
kdo predstavljal ~esa drugega. Na Kubi je okoli 25 tovarn
cigar. Pridne delavke jih dnevno zavijejo po 120. Najbolj{i
tobak raste v provinci Pinar del Rio, kjer pridelajo kar 80 %
vsega tobaka. Kuba je tudi de`ela sladkorja. Letno ga pridelajo okoli 7 ton. V ~asu hladne vojne je biv{a Sovjetska
zveza kupovala sladkor s Kube po enormnih cenah in
pomagala zgraditi tudi tovarne za predelavo sladkornega
trsa. Kubanci bi lahko danes pridelali {e ve~ sladkorja, `al
pa so mnoge tovarne zaprte, ker jih niso vzdr`evali.
Naj pojasnim, zakaj sem v naslovu napisal Kuba – raj na
zemlji. Kuba je zelena de`ela. Je izredno rodovitna. @e
osvajalci so bili navdu{eni nad tem. Res so tu pri~akovali
zlato in srebro, dobili pa so pre~udovito naravo. Precej so
Kava in sladkorni trs
BOLje
Havana
jo uni~ili z izsekavanjem, da so zasadili sladkorni trs, veliko je ostalo {e neokrnjene. Posebno slikovita je rodovitna
kra{ka dolina Valle de Vinales. Tam uspevajo ananas, papaja, guajavo, banane, kava, kokos in drugi tropski sade`i.
V dolini se nahaja ogromen mural, ki pri~a o prazgodovini teh krajev.
Na potovanju smo se ustavili v Pra{i~jem zalivu. Pra{i~ev
je bilo tu zelo malo, bilo pa je na cesti na kile povo`enih
rakovic. Kopanje v zalivu Karibskega morja je bilo pre~udovito. Pra{i~ji zaliv pa ni znan le zaradi lepote, ampak
tudi zaradi revolucije. Ta se je za~ela leta 1953 z neuspe{nim uporom proti Batisti v mestu Santiago de Cuba, ki ga
je vodil Fidel Castro. Gverilsko gibanje se je nadaljevalo do
leta 1959, ko je Batista pobegnil v Dominikansko republiko. Po navdu{enju so sledili povra~ilni ukrepi ZDA, ki
je leta 1960 uvedla gospodarsko blokado. V voja{ki intervenciji se je v Pra{i~jem zalivu izkrcalo 4000 komandosov.
Vse so polovili in pobili. Pri obrambi socializma je Kubi
veliko pomagala biv{a Sovjetska zveza. Kuba je svojo revolucijo s poznanim komandantom Che Guevaro izva`ala v
Kongo, Angolo in Bolivijo. Ravno pri organiziranju revolucije v Boliviji je Che izgubil `ivljenje. Njegove posmrtne
ostanke so {ele leta 1997 pripeljali na Kubo, kjer so ga
~astno pokopali. V Santa Clari so mu postavili spomenik in
uredili mavzolej, posve~en njemu in revoluciji.
Na mo~virskem polotoku Cienaga de Zapata v kraju
Guama smo si ogledali farmo krokodilov. Za spremembo ni krokodil pojedel nas, ampak smo mi poskusili
njega. Peljali smo se po slikovitih kanalih do otoka sredi
jezera Laguna del Tesoro. Tam smo se sre~ali s predkolumbovsko kulturo Taino.
Eno najlep{ih karibskih kolonialnih mest je gotovo Trinidad. Tam je ohranjenih ve~ zna~ilnosti kubanske kolonialne kulture. Mesto je `ivelo od pridelave sladkorja in trgovanja s su`nji.
45
BOLje
Navdu{il me je tudi Camaguey, ki smo si ga ogledali z razli~ico rik{. Camaguey je tretje najve~je kubansko mesto in
pomembno kulturno sredi{~e Kube. Ni~ manj nisem bil
navdu{en nad obiskom romarskega sredi{~a El Cobre.
Pri{li smo ravno v ~asu ma{e, pri kateri so sodelovale {tudentke iz Angole. Bilo je zares `ivahno v afro-kubanskem
ritmu.
Ve~ja `alost je bil ogled Santiaga de Cuba, saj ga je lani
opusto{il Sandy. Zato sem se v Santiagu namesto kot Sandi,
raje predstavljal kot Alejandro, bolj varno. Opusto{enje je
bilo najhuj{e v revnih predelih, kjer `ivijo v ko~ah narejenih iz "salonitk".
Obiskali smo tudi Guantanamo, ki ima kar stra{ljivo ime, a je
~isto prijetno mesto. Posebno nepozaben je bil ve~er, ko je
samo za nas igrala in pela sedmerica kubanskih deklet.
Ni~ manj nepozabno ni bilo naslednji dan kopanje na
prodnati pla`i Cajobabo. Tam smo bili ~isto sami. Nabirali
smo korale, pili kokos in si privo{~ili BB kosilo z me~arico
in obilico tropskega sadja. Res rajsko!
Glasbeniki Trinidad
46
Na koncu smo obiskali {e najbolj ju`no in vro~e mesto
Baracoa. Sem turisti zelo redko zaidejo, kar se pozna tudi
v odnosu doma~inov, ki so tukaj najbolj pristni. Nad ulicami Baracoa sem bil kot fotograf najbolj navdu{en.
Lesene zgradbe so zelo slikovite in lepo ohranjene, ljudje
pa zelo naravni in prijazni.
Kaj naj napi{em za zaklju~ek? Petnajst dni brez telefona,
televizije, interneta. Skratka – brez stresa, da si odpo~ije{.
Kuba me je zopet prevzela. @ivel sem pri doma~inih v tako imenovanih "casa particulares". Ni lep{ega, kot da za
zajtrk dobi{ prvovrstno sadje, ki ne zori na ladjah in v skladi{~ih. Tudi druga hrana je zelo naravna, saj nimajo denarja za umetna gnojila. Zve~er so me ve~krat navdu{ili
kubanski ritmi in salsa. Ne smem pozabiti zna~ilnih kubanskih pija~ kot so cuba libre, mojito in pina colada. Kubanke nisem pokadil, sem pa ob~udoval tiste na dveh
nogah. Podnebje je zelo blagodejno, da o lepoti Karibskega morja ne govorimo.
BOLje
Ni lep{ega kot hvale`nost v otro{kih
o~eh, ko si mu dal karamelo – bonbon. Ali pa ko vidi{ doma~inko, ki je
padla skoraj v trans, ker je dobila v
dar kos obla~ila. Otroci so kljub rev{~ini lepo urejeni in vzgojeni. Kmalu
bi pozabil omeniti stare limuzine. Peljal sem se v eni iz leta 1957.
Na potovanju se je prito`eval edino moj
fotoaparat, ker je moral vseskozi delati,
saj je napravil ~ez 6000 fotografij.
Upam, da se na Kubo {e kdaj vrnem. B
Sandi Novak
Karamelo
Ulica Baracoe
47
BOLje
Pla`a Caya Coca
Ulica
Moral
Cvet
Plesni program
48
U~ilnica
BOLje
Ulica Havane
Ulica Trinidad
Panorama Havane
49
BOLje
Prihodi in odhodi v SBJ v obdobju od 1. 12. 2012 do 30. 4. 2013
Pri{li
Datum
Priimek in ime
Naziv delovnega mesta
Oddelek
Opis del. razmerja
1.12.2012
KRIVEC PETRA
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
1.12.2012
RUDE@ EVA
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
5.12.2012
VARL IRENA
Pomo~nik (dietnega) kuharja
Kuhinja
dolo~en ~as
6.12.2012
JOSIFOVSKI VALENTINA
Srednja medicinska sestra v negovalni enoti
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
1.1.2013
GA[PERIN NINA
Srednja medicinska sestra v negovalni enoti
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.1.2013
JANC NU[A
Srednja medicinska sestra v negovalni enoti
Pediatri~ni oddelek
dolo~en ~as
1.1.2013
OMAN ANJA
Fizioterapevt (negovalna enota, diagnosti~na enota)
Fizioterapija
nedolo~en ~as
1.1.2013
SEJDOVI] ALMA
Srednja medicinska sestra v negovalni enoti
Interni oddelek
dolo~en ~as
7.1.2013
HUSEINBA[I] SELMEDIN
Kuhar
Kuhinja
dolo~en ~as
8.1.2013
\UMI] MARIO
Dipl. medicinska sestra v intenzivni terapiji
EITOS
dolo~en ~as
28.1.2013
BA[KOV^ MATJA@
Kuhar
Kuhinja
dolo~en ~as
28.1.2013
SLADI^ EVA
Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti
Interni oddelek
dolo~en ~as
4.2.2013
ROOSS ANNA
Srednja medicinska sestra v negovalni enoti
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.3.2013
BIZJAK BO[TJAN
Zdravnik specializant
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.3.2013
KUN[I^ UR[KA
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.3.2013
VALJAVEC MANCA
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Interni oddelek
dolo~en ~as
18.3.2013
DEN@I^ MATEJA
Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti
Interni oddelek
dolo~en ~as
18.3.2013
HOSNER ANITA
Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
19.3.2013
CVETKOVI] VIOLETA
Pomo~nik (dietnega) kuharja
Kuhinja
dolo~en ~as
1.4.2013
NO^ DARJA
Dipl. medicinska sestra v anesteziji
Protibole~inska ambulanta
dolo~en ~as
1.4.2013
PEZI] INES
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
15.4.2013
ALAGI] ADILA
Kuhar
Kuhinja
dolo~en ~as
50
BOLje
Od{li
Datum
Priimek in ime
Naziv delovnega mesta
Oddelek
Vzrok
7.12.2012
BREGANT @ABERL MARJETA
Strokovni delavec s posebnimi
znanji in sposobnostmi
Kuhinja
upokojitev
14.12.2012
MAHNI^ DANICA
Fizioterapevt specialist
Fizioterapija
sporazumno
31.12.2012
CURK JELAVI] MILOJKA
Dipl. medicinska sestra v anesteziji
Anesteziologija
upokojitev
31.12.2012
KODER ZLATKA
Kadrovski referent
Slu`ba za organizacijo in kadre
upokojitev
31.12.2012
KRSTI] KATARINA
Srednja medicinska sestra v negovalni enoti
Interni oddelek
potek pogodbe
31.12.2012
[PEHAR ANA
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Kirur{ki oddelek
potek pogodbe
17.1.2013
PA[I] SEMHA
Kuhinjski pomo~nik
Kuhinja
prekinitev
27.1.2013
BALOH SABINA
Srednja medicinska sestra v negovalni enoti
Kirur{ki oddelek
potek pogodbe
31.1.2013
AH^IN IRENA
Dipl. medicinska sestra –
operacijska medicinska sestra
OP blok
potek ogodbe
31.1.2013
AHMETOVI] MIRSADA
Srednja medicinska sestra v intenzivni negi
Pediatri~ni oddelek
potek pogodbe
31.1.2013
KAV^I^ ANDREJA
Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti
Pediatri~ni oddelek
sporazumno
31.1.2013
MLAKAR BRANISLAVA
Srednja medicinska sestra v negovalni enoti
Interni oddelek
prekinitev
5.2.2013
VRATIN^I^ MATEJA
Laboratorijski tehnik
Patologija
potek pogodbe
20.2.2013
LUSKOVEC NINA
Srednja medicinska sestra v negovalni enoti
Interni oddelek
sporazumno
28.2.2013
HRIBERNIK NE@KA
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Interni oddelek
potek pogodbe
28.2.2013
TRDINA PETER
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Interni oddelek
potek pogodbe
29.3.2013
PEKOLJ NATA[A
Dipl. medicinska sestra v negovalni enoti
IIT
potek pogodbe
31.3.2013
GA[PERIN MIHA
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu PPD 1
Kirur{ki oddelek
potek pogodbe
31.3.2013
KALIN[EK ANJA
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Interni oddelek
potek pogodbe
31.3.2013
KR@I[NIK MAJA
Dipl. medicinska sestra v urgentni dejavnosti
Urgenca
potek pogodbe
30.4.2013
BA[KOV^ MATJA@
Kuhar
Kuhinja
potek pogodbe
30.4.2013
CVETKOVI] VIOLETA
Pomo~nik (dietnega) kuharja
Kuhinja
potek pogodbe
30.4.2013
KODER MATEJA
Zdravnik brez specializacije/
zdravnik po opravljenem sekundariatu
Kirur{ki oddelek
potek pogodbe
Kadrovska slu`ba: Tatjana Ber~i~, dipl. org. mened`erka
51
BOLje
SEZNAM DONATORSKIH SREDSTEV
PREJETE DONACIJE FIZI^NIH OSEB
Datum:
Donator:
Znesek:
17.12.2012
Rozman Jo`e, Bevkova 21, Radovljica
200,00 €
02.04.2013
Kokelj Mojca, Pot v goro Peke 10, @iri
225,00 €
425,00 €
SKUPAJ
PODARJENA OPREMA IN DROBNI INVENTAR
Datum:
Donator:
Donacija:
Kol.:
223.01.2013
Medis d.o.o., Brn~i~eva 1, Ljubljana
~rpalka infuzijska
3
8.202,12 €
23.01.2013
Medis d.o.o., Brn~i~eva 1, Ljubljana
~rpalka enteralna
1
945,94 €
23.01.2013
Pfizer, podru`nica Ljubljana,
Letali{ka cesta 3c, Ljubljana
knjiga Interna medicina
1
175,00 €
18.04.2013
Dräger Slovenija d.o.o.,
Nadgori{ka cesta 19, Ljubljana ^rnu~e
ventilator pacientni prenosni
Oxylog 3000 plus
1
3.000,00 €
30.04.2013
Mimovrste, d.o.o.,
Cesta mar{ala Tita 22, Jesenice
ra~unalnik prenosni Lenovo
deaPad 6780 2,6 GHz1
I
649,00 €
12.972,06 €
SKUPAJ
Kolofon
Urednica
Sandra Jerebic
Uredni{ki odbor
Maja Valjavec,
Miran Rems,
Maja Gartner,
Tanja Pristavec,
Irena Kolbl,
Goran Sedlovski,
Mateja Bahun,
Irena Micco
52
Znesek:
Fotografije
Avtorji prispevkov,
Alesander Novak,
Tanja Pristavec
Oblikovanje in prelom
Jamaja, Maja Rostohar
Lektoriranje
Polona Kus
Naslov uredni{tva
Splo{na Bolni{nica Jesenice
c. M. Tita 112, 4270 Jesenice
e-po{ta [email protected]
Oblikovna zasnova
Medium,
Mojca Jakopi~
Tisk Medium @irovnica
ISSN: C506-4392
BOLje
PREJETE DONACIJE PRAVNIH OSEB V LETU 2012
Datum:
Donator:
Znesek:
21.12.2012
SDZNS Sindikalna enota SBJ
400,00 €
31.12.2012
Simps's d.o.o., Motnica 3, Trzin
31.12.2012
Bayer d.o.o., Bravni~arjeva ulica 13, Ljubljana
09.01.2013
Lek farmacevtska slu`ba d.d., Verov{kova ulica 57, Ljubljana
1.782,09 €
22.01.2013
Biomedis M.B. d.o.o., Slokanova 12, Maribor
1.352,00 €
14.02.2013
Novartis Pharma Services Inc., Podru`nica v Sloveniji, Verov{kova ulica 57, Ljubljana
1.800,00 €
15.02.2013
Stada d.o.o., Dunajska cesta 156, Ljubljana
500,00 €
25.02.2013
Boehringer Ingelheim RCV GmbH & Co KG, Podru`nica Ljubljana, [landrova 4b
980,00 €
25.02.2013
Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto
185,00 €
18.03.2013
SRC Infonet d.o.o., Cesta talcev 39, Kranj
22.03.2013
Boehringer Ingelheim RCV GmbH & Co KG, Podru`nica Ljubljana, [landrova 4b
160,00 €
28.03.2013
Protim R`i{nik Perc d.o.o., Poslovna cona A2, [en~ur
300,00 €
02.04.2013
Sanolabor, d.d., Lesko{kova 4, Ljubljana
300,00 €
02.04.2013
Skipass Travel d.o.o., Borov{ka cesta 95, Kranjska Gora
300,00 €
02.04.2013
Coloplast A S, Podru`nica Ljubljana, @elezna cesta 16, Ljubljana
555,00 €
03.04.2013
Salus, Ljubljana, d.d., Litostrojska cesta 46, Ljubljana
300,00 €
12.04.2013
Novo Nordisk, d.o.o., [martinska cesta 140, Ljubljana
12.04.2013
Goinfo d.o.o. Nova Gorica, Prvomajska ulica 37, Nova Gorica
300,00 €
16.04.2013
Coloplast A S, Podru`nica Ljubljana, @elezna cesta 16, Ljubljana
480,00 €
17.04.2013
Lek farmacevtska slu`ba d.d., Verov{kova ulica 57, Ljubljana
18.04.2013
Merck Sharp & Dohme, [martinska cesta 140, Ljubljana
19.04.2013
Takeda GMBH, Podru`nica Slovenija, Dalmatinova ulica 2, Ljubljana
25.04.2013
Kemofarmacija d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana
25.04.2013
Novartis Pharma Services Inc., Podru`nica v Sloveniji, Verov{kova ulica 57, Ljubljana
1.156,00 €
26.04.2013
Lek farmacevtska slu`ba d.d., Verov{kova ulica 57, Ljubljana
1.100,00 €
29.04.2013
Hermes-Analitica d.o.o., Verov{kova c. 58, Ljubljana
1.500,00 €
06.05.2013
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
10.05.2013
Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana
22.05.2013
Fresenius Medical Care Slovenija d.o.o., Dobrovlje, Dobrava 14, Zre~e
500,00 €
1.500,00 €
2.090,00 €
* navedena so imena donatorjev,kot so navedena na po{iljki
SKUPAJ
1.355,41 €
2.300,00 €
450,00 €
1.769,61 €
500,00 €
180,00 €
1.000,00 €
56,00 €
25.151,11 €
53
BOLje
AVTOR:
MARKO
DRE[^EK
ESTETSKA
UREJEVALKA
IZLO@B
KVALITETNO
TEMNO
RDE^E
VINO
ZGLEDEN
PRIMER,
IDEAL
IVAN
BRATKO
NIHAJ,
GUG
PREBIVALKA
SOSEDNJE
DR@AVE
VELIKAN,
ORJAK
SPOSOBNOST
TELESA, DA
OPRAVI
DELO
ABESINSKI
KNE@JI
NASLOV
ZBIRALEC
NARO^NIKOV
OSTANEK
VE^JEGA
RAZBITEGA
PREDMETA
BRITANSKI
IGRALEC
(ALAN)
[VEDSKO
IME ZA
FINSKO
LUKO
TURKU
CLARK
GABLE
RIMSKI
HI[NI
BOG
KUNI
PODOBNA
@IVAL,
NORKA
SKUPINA
^EBEL
MEHI[KI
NAZIV ZA
AMERI^ANA
@IVAL,
ROGELJ
ANTI^NO
RA^UNALO
KO^A IZ
ILOVICE
SIBIRSKI
VELETOK
AM. IGRALKA
(PATRICIA)
NOVINARKA
JESENI^NIK
^EBELJI
PRODUKT
KRILO
RIMSKE
KONJENICE
^RN VRAN
GOLOBJE
VELIKOSTI
PASMA
PSOV Z
DOLGODLAKIM
GOBCEM
FIZIK
EINSTEIN
@OGA
ZUNAJ
NOGOMETNEGA
IGRI[^A
IGOR
PRETNAR
NEDEJAVNOST
SLADEK
RASTLINSKI SOK
NEFOSILNI
VIR
ENERGIJE
ZLATA
OGNJANOVI]
OTON
JUGOVEC
PISARNI[KI
DELAVEC
SOGLASNIKA V
BESEDI
^ETA
DLAKASTA
DIVJAD
SULTANOV
PISMENI
UKAZ
DANSKI
JEZIK
POVR[INA,
PO KATERI
HODIMO
LESEN
AFRI[KI
BOBEN
ANGLE[KI
ARHITEKT
(MICHAEL)
PLAVALEC
THORPE
GR[KI
GRADITELJ
IN ARHITEKT
POMLADNI
MESEC
DELOVNA
SKUPINA
DU[EVNA USMERJENOST
K URESNI^ITVI KAKEGA
DEJANJA V PRIHODNOSTI
@ELATINA
IZ MORSKIH
ALG
ZELENICA
SREDI
PU[^AVE
USIPANJE (REDKO)
VREMENSKA
NESRE^A
IZPITJE
NA DU[EK
VE^
SATOV
MOZOLJAVOST
MANJ[A
VOJA[KA
ENOTA
IT. POP
PEVEC
AMERI[KI
IGRALEC
(JAMES)
VRHNJE
OBLA^ILO
RIMLJANOV
NIKOLAJ
OMERSA
MARKO
OKORN
HUMORISTKA
PUTRIH
VLADAR
KNE@EVINE
VOJA[KI
ODPOSLANEC
NEKDANJA
AMERI[KA
TENISA^ICA
SHRIVER
DESNI
PRITOK
SAVE V
MEDVODAH
IZJAVA
KVARTOPIRCA, DA BO
NASPROTNIK
IZGUBIL
NAGRADNA KRI@ANKA
Geslo pravilno re{ene kri`anke po{ljite do 31. 8. 2013 v zaprti kuverti, na naslov:
Uredni{ki odbor Bolje,
Splo{na bolni{nica Jesenice, 4270 Jesenice
Nagrade so zagotovljene.
54
FILM
AKIRE
KUROSAVE
Imena nagrajencev bomo objavili na intranetni in internetni strani SBJ.
BO
Lj
e
SLABA
[OLSKA
OCENA
NA[ PEVEC
(OTO)
OSNOVA,
PODLAGA
NEM[KA
ZNAMKA
AVTOMOBILOV
BOLje
Jabolko ljubezni pomes d'amour
^eprav sem na{la podatek, da je se je paradi`nik pri nas
za~el uveljavljati najverjetneje sredi 19. stoletja, imam v spominu pripoved gospe, ki se je rodila v tridesetih letih prej{njega stoletja in odra{~ala na Jesenicah. Pripovedovala je,
da je prve sadike priskrbel ^eh dr. med., ki je zdravil njenega o~eta. V za~etku so ga uporabljali samo za pripravo
raznih omak in marmelad. Danes pa si te`ko predstavljamo
poletje brez osve`ilnih paradi`nikovih solat.
Paradi`nik je doma v ni`jih predelih Andov, kultivirali so ga
Azteki. Skupaj s koruzo, papriko in krompirjem so ga v
Evropo prinesli v ~asu Kolumbovih potovanj. Verjetno se je
najprej pojavil v Sevili, takrat pomembnem sredi{~u mednarodne trgovine. Od tam se je raz{iril po Evropi, kjer so ga
sprva gojili kot okrasno rastlino. V letu 1544 je omenjena
rumena vrsta paradi`nika kot "mala aurea" - zlato jabolko,
deset let za tem pa {e rde~a vrsta. Sade` je pridobil sloves
afrodiziaka. To pojasnjujejo imena, kot so pomes d'amour v
Franciji, pomodore v Italiji in love apple v Angliji.
Prehod iz zeli{~nega sveta v splo{no kulinari~no sestavino
se je zgodil konec 17. stoletja s prvim objavljenim napolitanskim receptom za paradi`nikovo omako v {panskem
slogu. Od tedaj je zaradi svoje uporabnosti postal v Evropi
ena priljubljenej{ih sestavin jedi, saj se njegov okus lepo
dopolnjuje s {tevilnimi `ivili in za~imbami. Ujema se s sirom, skuto, ribami, mesom, jajci, testeninami ... Dobrodo{el je tudi kot sestavina raznih zelenjavnih jedi. Je ~udovit
sade` za hitro pripravljen hranilen in relativno nizkokalori~en prigrizek.
Panzanella (paradi`nikova
solata s kruhom)
Za 4 osebe potrebujemo:
• 400 g paradi`nika
• 200 g na kocke narezanega starega kruha
• 1 veliko kumaro
• 1 rde~o ~ebulo
• {opek sve`e bazilike
• 1 `lico olivnega olja
• 2 `lici balzami~nega kisa
• sol in poper po okusu
Postopek:
Kruh nare`emo na kocke (~e ni zadosti suh, ga natresemo na peka~ in 5-10 minut su{imo v pe~ici, ogreti
na 200°C). Paradi`nik nare`emo na kocke (~e je
preve~ so~en, mu predhodno odstranimo nekaj
semenja). Kumaro olupimo, ~e je potrebno odstranimo semenje ter jo nare`emo na kocke. Na drobno
sesekljamo rde~o ~ebulo, dodamo {e sesekljano sve`o
baziliko in olivno olje, za~inimo s soljo in sve`e mletim poprom, preme{amo ter pustimo po~ivati vsaj 30
minut. Postre`emo na sobni temperaturi.
Hranilne in energetske vrednosti jedi
kcal
200
P v mg
99
kJ
K v mg
381
Bvg
Mvg
OH v g vlakna g
6
6
31
3
Fe v mg Mg v mg Ca v mg Zn v mg
2
34
65
1
Nasi~ene MK: 1
Enkrat nenasi~ene Mk: 3
Ve~krat nenasi~ene MKL: 1
Paradi`nik je zelo bogat s hranili. V njem se skrivajo vitamini C, A, K in vitamini B kompleksa. Vsebuje molibden,
kalij, mangan in krom, pa tudi nekaj `eleza, bakra in magnezija. Poleg tega je najpomembnej{i vir rde~ega pigmenta imenovanega likopen, ki izkazuje antioksidativne lastnosti in potencialno antikarcinogeno delovanje. Biodostopnost likopena se s toplotno obdelavo paradi`nika
pove~a. Visoke vrednosti serumskega likopena povezujejo z zmanj{evanjem pojavnosti nekaterih vrst raka, {e
posebej raka prostate.
Pavla Lavrinec, bolni{ni~ni dietetik
55