3. februar 1966 (št. 828)

Transcription

Št. 5 ( 8 2 8 )
Leto X V I I .
NOVO MESTO, četrtek,
3. februarja 1966
DOLENJSKI LIST
Presenečenje leta: SENOVO še 357 novih naročnikov!
V TOREK ZJUTRAJ
SE J E O B R N I L O !
Moped gre
na Senovo!
V torek zjutraj spremenjen »vrstni red najboljših pismonoš« iz 9 občin:
Peter Gabrič s Senovega se je s skupno zbranimi 479 novimi naročniki
nepričakovano povzpel na vodilno 1. mesto in kar za 76 naročnikov prehitel
dosedanjega »dolenjskega prvaka« Jožeta Topolovška iz Brestanice, zmago
valca iz decembra 1963
Devettedensko delo .več
kot 60 pošt v 9 občinah je
v torek dopoldne preseglo
naša pričakovanja:
samo
ta d a n s m o d o b i l i 495 no
vih
naročnikov,
»rekord
proge« i n vseh naših dose
d a n j i h akcij p a je postavil
29-letnl Feter Gabrič,- p i
smonoša pošte Senovo, k i
nam
je v t o r e k
zjutraj
prinesel nič m a n j k o t 357
naročilnic n o v i h naročni
kov!
S t e m p a se je o b r n i l
tudi v r s t n i r e d 9-tedenskega tekmovanja naših najprizadevnejših sodelavcev.
Čeprav je pošta Leskovee
v zadnjih 2 t e d n i h poslala
nad 100 n o v i h naročnikov,
je pošta Senovo
zadnje
dni napela v s e sile — i n
njen uslužbenec Peter Ga
brič s i je p r i b o r i l prvo po
sebno nagrado letošnje ak
cije — m o p e d C O L I B R I
T O M O S , k i s m o ga name
n i l i zmagovalcu.
V r s t n i r e d najboljših p i smonoš v 2-mesečni ak
ciji:
g; P e t e r Gabrič, Senovo
— je s a m p r i d o b i l 479 no
vih naročnikov i n d o b i kot
Posebno nagrado m o p e d ;
BB F r a n c Avguštin i z Les k o v c a je p r i d o b i l 295 na
ročnikov — d o b i k o l o ;
• F r a n c Stare iz Krške
ga j e p r i d o b i l 174 naročni
kov — dobi kolo;
H A n i c a Roštohar, pošt
na uslužbenka i z Leskovca, j e p r i d o b i l a 145 naroč
n i k o v — d o b i 30.000 s t a r i h
dinarjev posebne nagrade;
• tov. G l a v a n i z Dobrniča je p r i d o b i l 116 naroč
n i k o v — d o b i 25.000 d i n
nagrade;
B Tone G o r e n c i z M i r
ne peči je p r i d o b i l 83 na
ročnikov
— d o b i 20.000
din nagrade.
M e d najboljše so se uvr
s t i l i še: Jože Zupančič,
Trebnje, — 79 n o v i h na
ročnikov; Stane
Majzelj,
V e l i k a L o k a — 68, t o v .
R o z m a n i z M i r n e peči —
62, Jože K e r n c , Trebnje —
59 n o v i h naročnikov i t d .
V s e m , tudi t i s t i m , k i s o
nam
p o s l a l i samo enega
novega naročnika, prisrč
na
tovariška zahvala za
zgledno sodelovanje! Pred
vsem p o vaši zaslugi, to
variši pismonoše, j e naš
domači tednik danes spet
dosegel redno
tedensko
naklado 24.490 izvodov i n
se tako še bolj u t r d i l k o t
najbolj množično t i s k a n o
sredstvo
obveščanja n a
našem področju.
Uredništvo i n u p r a v a
Dolenjskega lista
Vreme
O D 3. D O 13.
FEBRUARJA
Do 5. f e b r u a r j a
soraz
m e r n o toplo vreme. O k r o g
- februarja ohladitev s
ežnimi padavinami i n
nastop
mraza.
Ponovne
snežne padavine pričaku
jemo m e d 11. i n 13. febru
arjem.
6
Sn
Dr. V. M .
N a s m e j a n i n malce v zadre
gi j e s t o p i l v torek zjutraj v
p i s a r n o naše uprave. Tovariši c a m j e p o n u d i l veliko kuver
to, s a m p a j e ves n a m u z a n
s k r o m n o dejal:
T a k o se je razvnel simpatič
ni 29-letni pismonoša Peter
Gabrič s Senovega v torek
zjutraj v naši u p r a v i . O d k a r
se je leta 1959 v r n i l iz J L A , je
na priporočilo tov. K a r l a šterbana, takratnega p r e d s e d n i k a
— š e nekaj sem j i h prine
občine Senovo, začel delati na
sel . . .
domači pošti. R a d j e pismo
»Nekaj« p a je b i l o nič več noša, čeprav j e to n a p o r n o i n
in nič m a n j k o t 357 podpisa odgovorno delo.
nih n o v i h naročilnic z a D o K a r naprej p a se m u je sa
l e n j s k i list, k i j i h je tovariš m o smejalo — kaj t u d i ne! V
Peter Gabrič v zadnjem tednu 8 tednih n a m j e p r i d o b i l 122
z b r a l n a Senovem i n v okoli n o v i h naročnikov, z a d n j i te
ških vaseh!
den p a k a r 357 — r e k o r d , k a
Zmagovalec Peter Gabrič: » Š e 50 j i h b o m p r i d o b i l za
naš domači tednik!«
Predstavniki Češkoslovaške
v gosteh v k r š k i občini
Predzadnjo
soboto je obi
skal Krško in
Kostanjevico
kot gost predsednika
občin
ske
skupščine
Krško
inž.
Franca Dragana in predsedni
ka občinsekga odbora
SZDL
Petra
Markoviča
generalni
konzul češkoslovaške
JOSEF
PAVLIČEK
s soprogo in v
spremstvu
upravnika
češke
besede v Zagrebu tov. Jakoba
Jakobčiča.
Gostje so si najprej
ogledali
Krško, nato so obiskali
atelje
kiparja
Vladimira
Stovička,
na kar so šli v Pleterje.
kjer
so si ogledali znamenitosti sa
mostana in pozdravili
priorja
dr. Josipa Edgarja.
Popoldne
so obiskali kostanjeviški grad
in si ogledali Formo vivo, na
to pa še Gorjupovo
galerijo
in šolo v Kostanjevici,
kjer so
predstavnika^
bratske
ČSSR
pozdravili
šolarji in mu izro
čili majhno darilo. Josef Pavliček se je otrokom
zahvalil
za sprejem in jim podaril vr
sto knjig s področja
češke
zgodovine, književnosti, umet
nosti, telesne kulture in zem
ljepisa.
Prisrčnega
srečanja so se
udeležili tudi akademski
ki
par Vlado Stovičck,
književ
nik Jaroslav
Stoviček,
direk
tor Delavske
univerze
Slavko
Smerdcl, upravnica
Valvasor
jeve knjižnice Marjanca
Uršič, predstavnik
Turističnega
društva v Kostanjevici
Jože
Jankovič in ravnatelj
galerije
in šole v Kostanjevici
Lado
Smrekar.
18111 dolarjev 2a Mokrice
Mokriški grad bo postal do konca 1966 z medna
rodnim posojilom sodoben turistično gostinski
objekt
G r a d M o k r i c e p r i Brežicah k o n c a m a r c a . Investitorja s t a :
h i t i j o preurejati, š e letos v G o s t i n s k o podjetje grad M o
jeseni bodo g r a j s k i p r o s t o r i k r i c e i n O b S Brežice, projek
popolnoma
prenovljeni, n a tant p a Z a v o d z a spomeniško
novo b o d o u r e d i l i k a n a l i z a c i varstvo v L j u b l j a n i .
jo, vodovod, centralno kurja
Nase "področje b o s preure
vo, o k o l i c o g r a d u , konjušnico, ditvijo g r a d u v M o k r i c a h pri
h i p o d r o m , t a b o r n i p r o s t o r o b d o b i l o p o m e m b e n turističnor i b n i k u i n še nekaj d r u g i h g o s t i n s k i objekt.
s t v a r i . K r e d i t n a b a n k a v Ce
UlllllllllillliHIIM
lju je o d o b r i l a z a preureditev
g r a d u 750.000 dolarjev s 7 od
stotno obrestno m e r o n a 15
let talko k o t z a preureditev
Rogaške Slatine. O o s n u t k u
Včeraj se je o k o l i 9. ure pripe
pogodbe so se že p o g o v o r i l i , tila na avto cesti L j u b l j a n a — Z a
načrti z a preureditev, k i bodo greb p r i Drnovem huda promet
veljali b l i z u 9 m i l i j o n o v S d i na nesreča: 3 p o t n i k i so m r t v i , 5
pa so j i h odpeljali v bolnišnico.
narjev, p a bodo narejeni d o Opcl-rekord ZG-360-81 j e peljal
kršnega n e p o m n i m o ! P o z i m i
1963 je pismonoša Jože Topolovšek i z B r e s t a n i c e z b r a l 403
nove naročnike; m e n i h s m o ,
da ga zlepa ne b o nihče pre
k o s i l . P a ga j e — kolega s Se
novega, k i ga vtidite n a l e v i
fotografiji,
posneti v torek
zjutraj n a D o l e n j s k e m l i s t u v
Novem mestu.
P o n o s n i s m o n a take a k t i v i
ste Socialistične zveze i n tako
vnete, vsestransko prizadevne
poštne uslužbence domačega
področja!
T. G O Š N I K
— K a k o je šlo, tovariš G a
brič? s m o ga radovedno pov
prašali, saj nas je njegov izre
den uspeh zares prijetno pre
senetil.
— Najboljša r e k l a m a je DO
L E N J S K I L I S T s a m ! Ljudje
ga imajo i z m e d vseh časopi
sov p r i nas najraje. T u živi
jo ljudje i z r a z n i h d o l e n j s k i h
krajev, poznajo veliko l j u d i i n
zlasti j i m ugaja, k e r t o l i k o
pišete i z vseh naših občin!
S k o r a j n i k r a j a , d a ne b i b i l
od časa d o časa zajet v D o
l e n j c u / to p a imajo ljudje ra
di. Seveda, največ berejo p a
iz krške občine, k i i m a spet
svojo stalno s t r a n v l i s t u ! Za
to se je l i s t l j u d e m p r i l j u b i l
in k o s m o ga d e l i h p o hišah,
je m a r s i k d o dejal: »Naročil
ga b o m ! J a z tudi!« P o t e m s e m
se k a r l o t i l z b i r a n j a naročni
kov; p o službi — kapo na gla
vo, p a hajd o d človeka do
človeka . . . K a k o , s silo? N e ,
s silo p a n i k j e r ! S a m o z lepo
besedo! č e b o d o v s i ostali?
Seveda, kaj p a m i s l i t e — ljud
je so resni i n nas pismonoše
d o b r o poznajo, m i p a nje. K o
gar s e m zdaj p r i d o b i l , t a b o
tudi ostal zvest D o l e n j c u , to
v a m p o v e m ! č e j i h b o m še
kaj d o b i l ? U p a m da — še k a
k i h 50, m o r d a že v p r i h o d n j i h
tednih. K a j ljudje o d lista še
želijo? D a b i objavljal še več
novic i z našega k r a j a . N o ,
zdaj i m a m o tudi m i stalnega
d o p i s n i k a , p a bo šlo, s e m pre
pričan . . .
K a r 768 novih naročnikov se je o d 26.
do 31. januarja 1966 še pridružilo našim
r e d n i m b r a l c e m ! 9-tedensko t e k m o v a n j e
pošt našega področja je d o s e g l o s v o j e
vrsten r e k o r d : zbrale so 4460 novih na
ročnikov a l i p o občinah:
BREŽICE:
ČRNOMELJ:
KOČEVJE:
KRŠKO:
METLIKA:
NOVO MESTO:
RIBNICA:
SEVNICA:
TREBNJE:
427
243
167
1358
138
806
105
363
586
Razne pošte v S R S i n S F R J :
Inozemstvo:
20]
66
%
f
19. in 20. febr.:
srečanje smučar
jev gradbincev
19. i n 20. februarja bodo v C r mošnjicah n a Dolenjskem I V . re
publiške zimskošportne igre grad
bincev Slovenije. Z a to republi
ško smučarsko srečanje se je do
slej prijavilo o k o l i 150 tekmoval
cev i z vrst 21 g n i l b i n s k i h kolek
tivov Slovenije, črmošnjice so z
smučarsko vlečnico, k i o d letos
redno obratuje, veliko p r i d o b i l e ,
pa t u d i s l a l o m s k a i n veleslalomska
proga ter proga z a smuške
teke so odlične. Itepubliška smu
čarska srečanja
v črmošnjicah
pomenijo, d a se t u d i dolenjska
smučišča uvrščajo k o n i m n a Go
renjskem i n n a P o h o r j u , kjer so
se doslej odigravala vsa pomemb
nejša smučarska tekmovanja.
Drnovo: 3 mrtvi
in 5 v bolnišnici
p r o t i L j u b l j a n i p o levi i n se za
letel v Fiat 1100 LJ-407-16, k i j c
peljal p r o t i Zagrebu. V o z n i k re
k o r d a Miloš Šušinič
j c mrtev,
prav tako 1 p o t n i k , Id je šc ne
znan, v fiatu p a je obležal mrtev
Stanislav Gosar, pomočnik direk
torja podjetja z a obnovo tirnega
materiala i z Ljubljane. Iz rekor
da so odpeljali v bolnišnico 2 pot
n i k a , i z fiata p a t u d i 2 i n voznika
M a r j a n a čoša. V z r o k nesreče je
b i l a najbrž megla.
Književnik Borko
odlikovan
V p r o s t o r i h Društva sloven
s k i h pisateljev v L j u b l j a n i
je b i l nedavno o d l i k o v a n slo
v e n s k i književnik, prevajalec
in p u b l i c i s t Božidar B o r k o .
V i s o k o o d l i k o v a n j e — zlato
m e d a l j o I. stopnje z lento i n
d i p l o m o — m u j e izročil ge
n e r a l n i k o n z u l ČSSR Josef
Pavhček. ..
Pustni karneval
v Brežicah . . .
Karnevalska sekcija
turi
stičnega društva v Brežicah
p r i p r a v l j a pisan k a r n e v a l s k i
p r o g r a m za pusta. V času o d
20. do 24. februarja bodo tra
dicionalne p r i r e d i t v e :
javno
objavljanje p o mestu i n oko
l i c i , p u s t n i p a r l a m e n t , k i ga
bo prenašal t u d i radio Breži
ce i n k a r n e v a l s k i sprevod z
vizualno k r i t i k o .
...in
Metliki
Za pustno nedeljo priprav
ljajo moiliški »gadje i n belo
uške« z vso svojo vrhovno i n
poclložniiško »zalego«
velik
s p e k t a k e l : Krištof K o l u m b b o
»odkril« metropolo metliške
črnine. Mesto b o odeto v ce
hovske i n druge zastave, vho
de v M e t l i k o b o d o čuvali po
sebno izbrani, o d d e l k i , p a t u
Najbolj množični smučarski tečaj n a D o l e n j s k e m je d i sicer b o mesto k a k o r pre
b i l te d n i končan n a terenih n a K o s o v i h njivah v N o rojeno. V e č o t e m berite da
vem m e s t u . B r e z padcev seveda n i šlo. K a j več o te nes i n v p r i h o d n j i h t e d n i h n a
12. strani našega listal
čaju na 20. s t r a n i današnje številke ( F o t o ; I. Zoran)
P R E D VI. K O N G R E S O M SZDL SLOVENIJE
ODBOR NI VSE!
» G r e m n a Socialistično
zvezo,« slišimo dostikrat.
Pri
t e m mislijo n a ob
činski odbor. Seveda p a
ta še vedno n i občinska
ali krajevna organizacija,
temveč le n j e n
organ!
Socialistična zveza so v s i
njeni člani.
ra, d a b i prišlo
mnenje
članstva bolj d o veljave.
Doslej s m o se z b i r a l i n a
konferencah k r a j e v n i h i n
občinskih organizacij, n a
k a t e r i h s m o i z b r a l i kra
j e v n a i n občinska vodstva.
T a so p o t e m v i m e n u or
ganizacije o b l i k o v a l a sta
Socialistične zveze,
Kar
n e k a k o v m e s o i n lišča
k r i n a m je že prešlo, d a obravnavala različne zade
si
p o d v o d s t v o m pred ve ter j i h spet posredova
stavljamo celotno organi la članom, d a so se lahko
zacijo. Nekaj tega n a m je po njih r a v n a l i p r i vsak
ostalo iz časov, k o so vod danjem delu. Občinski od
stva največ pomenila, po b o r i S Z D L so se navadno
sredno p a to tudi kaže, d a sestajali nekajkrat n a le
članstvo marsikdaj z a de to. Zato tudi vedno niso
lo Socialistične zveze še n i m o g l i tekoče razpravljati
o različnih zadevah, k i j i h
odločujoč činitelj.
je prinašalo s seboj vsak
N a n e k e m sestanku, kjer danje življenje. Včasih o d
so nedavno tega g o v o r i l i b o r i
niti
niso obvestili
o n o v e m načinu gospodar članov o svojih stališčih.
jenja s stanovanji, se je N a j b r ž bo t u d i to eden iz
eden i z m e d navzočih obr med
vzrokov, d a vodstva
n i l k p r e d s e d n i k u krajev niso b i l a vedno dovolj po
nega o d b o r a S Z D L : » K a j
vezana s člani.
p a p r a v i k t e m u Sociali
T a k o v občinskih k o t v
stična zveza?«
krajevnih organizacijah so
M e n d a n i bilo n a ses zadnja leta že čutili, d a je
t a n k u nikogar, k i n e b i o d b o r šibek, če n i naslo
b i l član Socialistične zve njen n a članstvo. Zato so
ze. V e n d a r so menili, d a n a
različne posvete, raz
edinole p r e d s e d n i k krajev govore i n seje p o v a b i l i tu
nega o d b o r a l a h k o pove, di druge občane i n ne le
kakšno stališče i m a o t e m člane odbora. Posebno ko
Socialistična zveza.
ristno je to bilo tam, kjer
Zadnje p o l leta, k a r te so p o v a b i l i k r a z p r a v a m
čejo razgovori, k a k o naj tiste občane, k i n a področ
b i delala Socialistična zve jih, o k a t e r i h so govorili,
za v prihodnje, d a b i se t u d i delajo i n j i h najbolj
še bolj u t r d i l a k o t poseb poznajo.
na
o b l i k a samoupravlja
V dosedanjih r a z p r a v a h
nja,
s m o lahko nešteto o tezah z a novi statut
k r a t slišali i n b r a l i različ S Z D L Jugoslavije s o b i l a
n e zamisli, k a k o naj b i že izrečena različna mne
b i l a o r g a n i z i r a n a vodstva nja, k a k o naj b i v p r i h o d
S Z D L o d krajevnega o d nje organizacija delovala.
b o r a d o zveznega odbo- V s a m n e n j a p a so soglas
na, d a j e treba razviti ta
ko organizacijo, v kateri
Medobčinska skup bo čim bolj prišlo do^ ve
mnenje članstva* i n
nost za zaposlovanje kljave
i b o onemogočala, d a b i
delala odtrgano
Občine Krško, Črnomelj, vodstva
od članstva.
Metlika, Novo mesto in Treb
nje so ustanovile Komunalno
Doslej s m o n a konferen
skupnost za zaposlovanje, k i
cah krajevnih organizacij
bo odslej uresničevala služ
izbrali delegate za pbčinbo zaposlovanja v omenjenih
sko
konferenco, n a njih
občinah. Komunalna s k u p pa zastopnike n a republi
nost za zaposlovanje bo kot škem aH zveznem v kon
plod medobčinskega sodelo
gresu. T o je imelo svoje
vanja n a večjem območju,
dobre i n slabe strani, čla
za katerega je ustanovljena,
ni so neposredno volili de
laže smotrno zaposlovala de legate z a občinsko konfe
lavce, kot so to delali dose
renco,
toda v
občinski
danji občinski zavodi. za za
o d b o r so prišh l a h k o t u
poslovanje.
di taki člani, k i b i j i h v
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Pretekli ponedeljek je ameriški
predsednik
Johnson
dramatično
stopil p r e d k a m e r e i n m i k r o f o n e
ter oznanil ameriškemu n a r o d u i n
v s e m u svetu, d a se je odločil nada
ljevati
bombardiranje
Severnega
V i e t n a m a . Odgovornost za to je
skušal zvrniti n a H a n o i , češ d a v
37 dneh p r e m o r a n i p o k a z a l pri
pravljenosti n a pogajanja.
V govoru preko r a d i a i n televizije je J o h n s o n p o u d a r i l , d a so b i l a
brezuspešna v s a prizadevanja ame
riške vlade i n d r u g i h prijateljskih
in n e v t r a l n i h držav, d a b i H a n o i
nanja pozitivno odgovoril. P o v e d a l
je še, d a je b i l p r e m o r veliko dalj.
ši, k o t p a so skraja p r e d v i d e v a l i i n
pristavil, d a se je to zgodilo, k e r so
Z D A »spoštovale tiste, k i so govori
li, d a b i daljša prekinitev b o m b a r
diranja utegnila z b u d i t i n o v a upa
nja v m i r « . T o d a p o J o h n s o n o v e m
m n e n j u je druga stran izpričala le
svojo nespravljivost i n odpor. Z n o va je zatrdil, d a je ameriški cilj
doseči m i r v V i e t n a m u , d a so se
ZDA
kljub obnovljenemu bombar
d i r a n j u vedno p r i p r a v l j e n a pogaja
ti i n sploh je b i l njegov govor me
šanica groženj, češ d a ho »ameri.
ška m o č vseeno n a voljo tistim, k i
se bore p r o t i agresiji«, i n besed o
m i r o l j u b n o s t i Z D A . Podčrtal je še,
da
so » Z D A pazljivo
odmerjale
zgolj vojaške cilje p r i b o m b a r d i r a
nju«, n i p a zatrdil, d a bi se to do
gajalo t u d i v prihodnje.
T a k o s m o spet t a m , kjer s m o
b i l i p r e d božičem. Pravzaprav se
je položaj celo še bolj zaostril, kaj
ti ta čas se je izkrcalo v V i e t n a m u
še več ameriških vojakov, možnosti
širšega zapleta vietnamske krize
pa postajajo veliko bolj realne. N a
dnevni r e d p r i h a j a vse tisto, k a r
krajevni
organizaciji o d
klonili, če b i razpravljali
o njih. Zadnje leto so si
cer
občinski o d b o r i obi
čajno d a l i k r a j e v n i m or
ganizacijam v pretres lju
di, z a katere so m e n i h , d a
b i prišli v poštev z a ob
činski odbor. V e n d a r p a
so člani neposredno lah
ko kaj malo vplivali n a
sestav občinskega odbora.
P o n e k o d predlagajo, d a
naj b i občinska vodstva
S Z D L v prihodnje sestav
ljalo le nekaj ljudi, k i b i
p r i p r a v l j a h konference i n
posvete, nanje p a naj b i
pošiljali svoje zastopnike
krajevne organizacije, dru
štva i n različni samoup
ravni organi. T o b i omo
gočilo da b i občinska or
ganizacija sprejemala sta
so g o v o r i h ves t a čas ameriški
strategi p a četudi je s a m i ameriški
vladi jasno, d a z b o m b a m i niso do
segli nikakršnega vojaškega uspeha. » N a s m r t m e je strah, d a se
Američani
približujejo
svetovne
m u a t o m s k e m u spopadu«, je dejal
v zunanjepolitični debati ameriške
ga kongresa senator C h u r c h . I n to
je tisto nedognano, k a r najbolj
s k r b i ves svet.
ZNOVA
BOMBE N A
DR V I E T N A M
K a k o s i l a h k o potlej razlagamo
tako i m e n o v a n o ameriško m i r o v n o
ofenzivo, k o so J o h n s o n o v i o d p o .
slanci obleteli d o m a l a ves svet i n
ko so povsod, i n to p r a v p o v s o d
naleteli n a i s t i odgovor: » I z h o d i z
krize so samo pogajanja. Odločno
smo
p r o t i temu, d a b i o b n o v i l i
b o m b a r d i r a n j e D R Vietnama.« V r h
tega p a so celo v Z D A čedalje bolj
prepričani, d a vojaško n i mogoče
zmagati v V i e t n a m u i n je lahko v i
etnamska vojna zgolj u v o d v vojno
širšega obsega. Nadaljevanje vojne
ni torej nič drugega k o t zgolj uni
čevanje premoženja i n ljudi, k a r
pa
sodi, k o t p o v s e m upravičeno
ugotavljajo komentatorji, v katego
rijo čistega zločina.
Neenara p a je treba res p r i t r d i t i
mnenjem, d a v H a n o i u niso izkori
stili d i p l o m a t s k i h prednosti, k i b i
jih imeli, če b i s p r e u d a r n o potezo
lišča v s a k o k r a t v drugač
n e m sestavu, č e b i , deni
mo,
r a z p r a v l j a l a o šolst
vu, b i n a t a k posvet a l i
konferenco poslala svoje
z a s t o p n i k e k r a j e v n e orga
n i z a c i j e , t o j e t a k e obča
ne, k i s e s š o l s t v o m u k
varjajo. R a z e n tega p a b i
na posvetu a l i konferenci
nastopali
člani
različnih
samoupravnih organov, k i
d e l u j e j o n a p o d r o č j u šol
stva. N a t a k i h
konferen
cah b i sodelovali predvsem
tisti, k i delujejo n a ob
r a v n a v a n e m področju. Sta
lišča
Socialistične
zveze
bi tako tudi najhitreje pri
šla m e d č l a n s t v o , r a z e n
tega p a b i se v s a k udele
ženec t a k e k o n f e r e n c e p o
prej
verjetno
pogovoril
t u d i z d r u s i m i občani.
r a z k r i n k a l i ameriško »mirovno ak
cijo«, k i je po vsem sodeč ostajala
zgolj p r i besedah.
Vest o obnovi b o m b a r d i r a n j a so
sprejeli po svetu z veliko skrbjo.
V M o s k v i poudarjajo, d a so začeli
Američani b o m b a r d i r a t i p r a v o b
obnovi razorožitvenih pogajanj v
Ženevi, k a r bo spet zaostrilo o d n o .
se m e d Sovjetsko zvezo i n Z D A ter
se s t e m zmanjšujejo možnosti z a
to, d a b i v Ženevi dosegli kakšen
v i d e n napredek. V s e to g r e v ško
do iskanjem, k a k o zmanjšati na
petost n a svetu i n omejiti oborože
valno tekmo. Takšni so torej že
neposredni rezultati take odločitve
VVashingtona.
N a t a n k o takega m n e n j a je t u d i
predsednik zunanjepolitičnega o d
b o r a ameriškega senata VVilliam
F u l b r i g h t . P o u d a r i l je, d a vojna v
V i e t n a m u zastruplja odnose m e d
Z D A i n Sovjetsko zvezo, h k r a t i p a
utegne postati ta vojna h u d a o v i r a
za zgraditev Johnsonove tako ime
novane »velike družbe«. M e n i , d a
človeštvo n i pripravljeno prenesti
še ene vojne, niti vojne z u p o r a b o
konvencienalnega orožja, kakršna
je v V i e t n a m u , k a j šele atomske
vojne, k i b i p o m e n i l a katastrofo,
kot je dejal F u l b r i g h t .
T i s t i , k i kritizirajo J o h n s o n o v o
politiko v V i e t n a m u , t u d i naglašajo, d a resolucija, k i j o je b i l izgla
soval kongres leta 1964 i n k i daje
p r e d s e d n i k u pravice do i z r e d n i h
vojaških ukrepov, n i dala Johnsonu pravice, d a zabrede globoko v
azijsko vojno. Seveda t a k r i t i k a
vladne politike n i tako močna, d a
bi bistveno v p l i v a l a n a odločitev
kongresa, kaže p a vendarle r a z p o .
loženje, l d ga ustvarja nevarnost
za razširitev vojne v V i e t n a m u .
D r u g i spet
predlagajo,
da naj b i občinska i n kra
jevna v o d s t v a o s t a l a tako
organizirana k o t so b i l a
doslej, s tem, d a b i pogo
steje sklicevali posvete i n
razgovore ter tako širili
k r o g članstva, k i b i sode
loval p r i oblikovanju sta
lišč.
Teze z a n o v i statut So
cialistične zveze so v raz
pravi. Že do sedaj je bilo
o njih
mnogo
različnih
mnenj, še več p a j i h bo
najbrž v prihodnje, ko se
bo r a z p r a v a še bolj razši
rila. Čeprav organizacijska
oblika n i bistvena, vendar
pa je o d nje tudi odvisno,
kakšna s a m o u p r a v n a raz
merja se bodo razvijala v
tej naši najbolj množični
organizaciji.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
• T E Z E O DRUŽBENOEKONOMSKIH
O D N O S I H V D R U Ž B E N I H S L U Ž B A H . Pred
nekaj dnevi so objavili teze o družbenoeko
n o m s k i h o d n o s i h v družbenih službah i n s
tem o d p r l i javno razpravo o p r o b l e m i h s
tega področja. Teze m e d d r u g i m ugotavlja
jo, d a v družbenih službah nekoliko zaosta
j a izpopolnjevanje socialističnih družbenih
odnosov n a načelu samoupravljanja i n de
litve p o delu.
O vsebini tez je p r v a javno spregovorila
L i d i j a šentjurc, predsednica komisije za
p r i p r a v o kongresnega gradiva o družbenih
službah. M e d d r u g i m je poudarila, d a so
ustanove i n storitve družbenih služb postale
široka i n neodtujljiva p r a v i c a naših obča
nov.
Zato so se t u d i dalj časa o h r a n i l a
pojmovanja, d a te pravice zagotavlja socia
listična država b o d i s i k o t federacija a l i re
p u b l i k a b o d i s i k o t k o m u n a . V sldadu s t e m
so u p o r a b n i k i sredstev, k i j i h dajemo v te
namene iz proračuna, r a v n a l i z njimi, k a k o r
da b i ne b i l a njihova. T o seveda n i prav. Z
družbenimi sredstvi j e treba ravnati, k a k o r
da so naša, k a r v resnici t u d i so.
L3 P R I S P E V E K Z A U P O R A B O Z E M L J I
ŠČA. K o je M e s t n i svet Ljubljana glasoval
o p r e d l o g u p r i s p e v k a za u p o r a b o m e s t n i h
zemljišč, je vsakdo ugibal, kakšen b o rezul
tat glasovanja, a l i b o d o člani mestnega sve
ta upoštevali voljo občanov. P r i štetju gla
sov so ugotovili, d a je 25 članov glasovalo
p r o t i o d l o k u , 10 za, m e d t e m k o so se štuje
člani mestnega sveta vzdržali. S t e m je pre
d l o g o d l o k a z a letos odložen. T a k a je b i l a
tudi volja občanov. N a večini zborov v o
livcev so namreč menili, d a je p r e d l o g sla
b o p r i p r a v l j e n i n d a občani, k i b i m o r a l i
plačevati o d zemljišča, nimajo zagotovila,
da bodo s temi sredstvi zares p r a v i l n o i n
dobro gospodarili.
m GOSPODARSKA ZBORNICA SRS ZA
K O P R S K O Ž E L E Z N I C O . N a seji upravnega
o d b o r a gospodarske zbornice S R S so ob
ravnavali gospodarstvo v letu 1966. M i m o
grede so se dotaknili tudi vprašanja k o p r
ske železnice. M e n i l i so, d a bo treba storiti
vse, d a b i zagotovili potrebna sredstva i n
TO SO NAŠA
SREDSTVA
letos nadaljevali z gradnjo koprske, te z a
slovensko gospodarstvo tako p o m e m b n e že
leznice.
H USTANOVNI ZBOR JUGOBANKE. V
B e o g r a d u je b i l u s t a n o v n i zbor Jugoslovan
ske banke za zunanjo trgovino. Udeleženci
so v r a z p r a v i p o u d a r i l i potrebo, d a postane
jo v p r i h o d n j e odnosi m e d J u g o b a n k o i n
njenimi partnerji enakopravnejši. I z m e d 354
ustanoviteljev so izvolili izvršni odbor i n
druge organe banke. I z m e d p r e d s t a v n i k o v
slovenskih soustanoviteljev so izvolili za
p o d p r e d s e d n i k a izvršnega o d b o r a d i r e k t o r
j a celjske c i n k a r n e inž. D r a g a Čeha i n za
pomočnika
generalnega
direktorja
Nika
Kavčiča. O d skupne vloge v sklade Jugohanke je 10,5 odstotka v p i s a n i h p r i podruž
nici v Ljubljani.
• G E N E R A L N I URBANISTIČNI
PLAN
L J U B L J A N E . M e s t n i svet je nedolgo tega
sprejel generalni urbanistični p l a n glavnega
mesta Slovenije. S t e m p o m e m b n i m d o k u
m e n t o m je sklenjeno obdobje poglobljenih
p r i p r a v , študij, k r i t i k i n tudi široke javne
razprave. Z p l a n o m bodo usmerjali nadalj
nji razvoj slovenske metropole tja do leta
2000.
• O B I S K I Z R O M U N I J E . N a štiridnev
nem
o b i s k u v Jugoslaviji je b i l v i s o k i ro
m u n s k i gost predsednik vlade I o n G h e o r g h i
M a u r e r , k i se je pogovajal s p r e d s e d n i k o m
Z I S P e t r o m Stambolićem o nadaljnjem p o
glabljanju prijateljskih odnosov m e d J u g o
slavijo i n R o m u n i j o . V i s o k i gost je b i l t u d i
na o b i s k u p r i p r e d s e d n i k u T i t u n a B r i o n i h .
Bi B O L J Š A P R E S K R B A D O M A Č E G A T R GA. L e t o s b o m o uvozili z a 256 m i l i j o n o v do
larjev blaga z a osebno rabo. O d tega b o m o
p o r a b i l i za n a k u p živilskih proizvodov 170
m i l i j o n o v dolarjev. Z u v o z o m tako v e l i l d h
količin blaga b o m o znatno izboljšali preslcrbo domačega trga.
• NAJVEČ I Z V O Z I M O N A V Z H O D . Po
zadnjih statističnih p o d a t k i h o izvozu i n
u v o z u v l a n s k e m letu je odpadlo največji
delež izvoza na V z h o d n o E v r o p o (42 odstot
kov). V Z a h o d n o E v r o p o s m o izvozili 36,9
odstotka, v Azijo 9 odstotkov, v A f r i k o 4,8
odstotka, v Srednjo A m e r i k o 1 odstotek i n
v Južno A m e r i k o 0,4 odstotka celokupne
vrednosti izvoženega blaga. P r i n v o z u je na
robe: največ (39 odstotkov) s m o uvozili iz
dežel Zahodne E v r o p e .
D
KONGRES
ITALIJANSKIH
K O M U N I S T O V — V K i m u Je b i l
te d n i deveti kongres Italijanske
komunistične partije. Z a generalnega sekretarja so znova Izvolili
L u i g i j a L o n g a . N a kongresu so
se z r c a l i l a različna
stališča do
najpomembnejših vprašanj
Itali
janskega delavskega gibanja, šlo
je z a program partije v sedanjem
obdobju boja p r o t i v l a d i levega
centra, glede sodelovanja z dru
g i m i gibanji v I t a l i j i i n tudi gle
de notranjega življenja v p a r t i j i .
Zmagalo
je stališče centralnega
komiteja, d a je treba o b l i k o v a t i
»novo večino« i n ustvariti enotno
delavsko stranko.
B POPOLNA
PREPOVED
bri
tanskega izvoza v Kodezijo. Pre
tekli teden je britanska vlada pre
povedala vsakršen izvoz v Južno
Rodezijo. Doslej se je prepoved
omejevala v glavnem le n a d o
bavo orožja i n petroleja S m i t h o vemu režimu. Nekateri b r i t a n s k i
o p t i m i s t i zato že zatrjujejo, da
se S m i t h o v režim ne bo mogel
obdržali dlje k o t do m a r c a .
E3 V I I U L L U J E Z M A G A L L A
B U R I S T — V severnem H u l l u so
bile nadomestne volitve, n a kate
rih je laburistični kandidat od
nesel veliko zmago. K l j u b temu
pa premier \Vilson
še ne k a n i
razpisati volitev.
Nekateri nam
reč sodijo, d a b i b i l zdaj p r a v i
čas zanje, k e r b i s i laburisti po
večali večino v parlamentu. Zdaj
imajo namreč k o m a j dva glasova
večine.
m L E T A L S K A NESREČA P R I
BREMENU
— Letalo
zabodnonemške družbe Lufthansa je str
moglavilo t i k p r e d
pristankom
na bremenskem letališču. V njein
je bilo 12 potnikov i n 4 člani po
sadite- Nihče n i preživel nesreče.
Med
ponesrečenci je tudi osem
plavalcev — članov Italijanske d r
žavne reprezentance.
f5 B O M B E S E N I S O NAŠLI —
K o t smo že poročali, sta ob špan
ski obali trčili ameriški vojni le
t a l i : bombnik, k i je nosil atom
ske bombe, i n letalo-cislerna. —
Bombnik
je t i k pred trčenjem
odvrgel atomske bombe v morje
in so j i h vse doslej i s k a l i . T r i so
našli, dveh p a n e .
H BUDNOST PO D E K R E T U —
V C i l u je navada, d a gredo držav
ljani popoldne počivat. T o pa se
včasih zavleče tudi v noč. Da b i
v deželi povečali
produktivnost,
je vlada prepovedala popoldansko
spanje.
d POMOTA — Britanskemu vi
sokemu k o m i s a r j u v Z a m b i j i so
sporočili, d a b i storil najbolje, če
bi precej odpotoval iz dežele. —
Zgodilo se je namreč, da je t a
Visok] k o m i s a r poslal zamb'jskcmu notranjemu m i n i s t r u n i ? k a j
važno obvestilo. T a minister p a
je debelo pogledal, k o je pismo
prebral. V njeni namreč
visoki
k o m i s a r k r i t i z i r a člane z a i r b i j s k e
vlade — poročilo p a je bilo na*
menjeno L o n d o n u .
ODGOVORNA VLOGA KOLEKTIVOV PRI REELEKCIJI
Vrata zapreti ali odpreti?
Razpis
delovnega
mesta
s m o p o z n a l i v p r a k s i že d o
zdaj, čeprav je reelekcija
nov p o j e m . Dosedanje razpi
se s m o o b j a v l j a l i o b upoko
j i t v a h d i r e k t o r j e v , o b reor
ganizacijah
a l i likvidacijah
podjetij, če je b i l d i r e k t o r
a l i k a k d r u g v o d i l n i uslužbe
nec d i s c i p l i n s k o o d s t r a n j e n z
delovnega mesta, če je prišel
navzkriž z z a k o n i i n podob
no. R a z p i s v pogojih reelek
cije p a je nekaj drugega: t u
se že srečujemo z obvezno,
uzakonjeno zamenjavo direk
torjev i n v o d i l n i h uslužben
cev, k i j o uresničujejo delov
ne organizacije n a 4-letno ob
dobje.
Delavke se priučujejo, stroji so naročeni
Konfekcija LISCA bo 5. februarja odprla nov obrat na Senovem — Kolektiv
bo letos štel 800 člarTov — Najpomembnejše naloge v letu 1965: priučevanje na novo zaposlenih delavk, specializacija v tujini, opremljanje obratov,
povečan izvoz — Ustvarjena vrednost bo dosegla 4 milijarde 400 milijonov
starih dinarjev
radi ljubega m i r u preimeno
vati v strokovnega svetoval
ca. S t e m b i n a r e d i l i med
Pogost j e pojav, d a se n a
vedjo uslugo s a m i sebi, saj
p r v i r a z p i s ne p r i j a v i nihče,
bo prej a h slej prišlo d o spo
na ponovnega p a p r i d e več
K o n f e k c i j a L I S C A bo 5. fe S C I zavedajo i n m e d naloga bodo p r i h a j a l e m a n j utruje
rov i n n a p e t i h n o t r a j n i h od
prijav. T o p o m e n i , d a se
bruarja
slavila
p o m e m b e n m i z a 1965. leto zelo p o u d a r
nosov. S t r o k o v n i svetovalec
ne, k a r b o gotovo ugodno
k a n d i d a t i boje, d a je n o v i d i
je samo ena i z m e d možnosti! g o s p o d a r s k i uspeh z otvorit jajo s k r b z a s t r o k o v n o izo vplivalo n a učinek p r i d e l u .
r e k t o r že »izbran« k l j u b raz
vijo novega obrata n a Seno braževanje, delavk. N e k a j n a d
P o z a b i t i ne s m e m o še ne
p i s u i n šele o b p o n o v n e m
vem. Investicije z a izgradnjo 100 žena i n deklet se b o t o
r a z p i s u spoznajo, d a n i t a k o . česa: večina direktorjev, k i tega objekta i n strojno opre leto v a d i l o v s p r e t n o s t i z a ši LISCA na sejmu mode
j
i
h
bo
zajela
reelekcija,
so
Manj a l i p a sploh nobenih
m o so doslej veljale 73 m i l i v a l n i m i s t r o j i . N a specializa
v Ljubljani
kandidatov n i z a razpise po udeleženci N O B . T o so ljud
jonov s t a r i h dinarjev. Pod cijo v t u j i n o b o odšlo 50 de
je,
k
i
so
sodelovali
v
revo
Domačim potrošnikom se
djetij, k i i m a j o svoj sedež v
lavk
i
n
zanje
že
urejajo
vse
jetje bo spet zaposlilo novo
manjših k r a j i h , čeprav je p o luciji i n v p r v i h l e t i h izgrad delovno silo i n ženam n a Se potrebno z a bivanje v ino je L I S C A te d n i p r e d s t a v i l a
d r u g i s t r a n i v večjih središčih nje o b l a s t i t e r porušenega novem i n v o k o l i c i j e to ze zemstvu. Priučevale se bodo na s e j m u m o d e v L j u b l j a n i .
N a vprašanje, če s o p r i k a z a
m e d b r e z p o s e l n i m i prijavlje gospodarstva. N i s o i m e l i po lo dobrodošlo. Število zapo v podjetju, s k a t e r i m vzdržu
trebnih šol, toda z b o g a t i m i
l i k a j n o v i h izdelkov, j e vod
n i h t u d i nekaj s t r o k o v n j a k o v .
s l e n i h se b o z vključitvijo je L I S C A pogo<#bene vezi za
političriimi,
organizatoričnikooperaciijsko
p r o i z v o d n j o j a k o m e r c i a l n e službe t o v .
senovškega obrata povečalo
N a j o m e n i m o še e n pojav m i i n življenjskimi izkušnja
F r a n c i Ogorevc o d g o v o r i l , d a
več let.
ob sedanjih r a z p i s i h , k i je m i ter z v z t r a j n i m d e l o m so na 800.
p o s k r b i j o z a nove i z d e l k e
nadomestili
šole,
k
i
j
i
h
niso
obsodbe.
Nekateri
Podjetje L I S C A i m a zdaj
Čeprav so b i h p r v i r a z p i s i vreden
Letos se j e k o l e k t i v odlo vsako leto, d a p a v podjetju
i
m
e
l
i
.
V
vseh
takšnih
p
r
i
m
e

k a r dvoje n o v i h obratov, saj čil, d a b o vložil velik d e l na- zelo obžalujejo, d a se ne m o
v zvezi z reelekcijo objavlje k a n d i d a t i so o d s t o p i l i že p o
r i h m o r a m o b i t i zelo o b z i r n i ! je o d otvoritve o b r a t a v Sev
rejo p r e d s t a v i t i potrošnikom
n i šele prejšnji mesec, je n a i m e n o v a n j u , k e r s o šele ta
N
e
pozabljajmo,
d
a
i
m
a
m
o
n i c i preteklo k o m a j
nekaj
z i z d e l k i i z n o v i h , kvalitet
voljo nekaj ugotovitev. Zelo k r a t zvedeli z a delovne pogo
o
p
r
a
v
k
a
z
živimi
l
j
u
d
m
i
,
k
i
mesecev. T o nalaga k o l e k t i
nejših m a t e r i a l o v .
m a l o je razpisov, n a katere je i n z a višino osebnih do
so v e l i k o p r e s t a l i i n velko v u povečano s k r b z a vzgojo
ne b i b i l o p r i j a v . Več prijav h o d k o v , p a se z o b o j i m n i s o
I z d e l k i take vrste s o sicer
prispevali!
n o v i h k a d r o v . Tega se v L I je n a razpise manjših delov mogli s t r i n j a t i . N i z k i osebni
v naših t r g o v i n a h že n a p r o d a j
d
o
h
o
d
k
i
n
i
k
a
k
o
r
ne
smejo
n i h organizacij, m a n j p a n a
vendar le v o m e j e n i h količi
one večjih d e l o v n i h organiza b i t i nekakšen način zaščite
nah. I z b i r a i n založenost b i
pred
reelekcijo
a
l
i
p
a
m
o
r
d
a
c i j . T o j e r a z u m l j i v o , saj so
b i l a l a h k o mnogo večja, če
pogoji
v prvem
p r i m e r u t a k t i k a z a odbijanje bolj spo
bi u v o z n i k i k u p o v a l i le mate
s
o
b
n
i
h
l
j
u
d
i
!
manj z a h t e v n i . Zelo m a l o p a
r i a l , ' n e p a končnih i z d e l k o v .
Družbena zemljišča, s kate obdelana. N i k a k o r p a ne m o
V t e m p r i m e r u j i m ne b i b i
je p r i j a v a h p a j i h s p l o h m
K o zamenjujemo
doseda r i m i gospodarijo
k m e t i j s k e remo b i t i z a d o v o l j n i z gospo
lo t r e b a plačati vloženega de
n a razpise d e l o v n i h organiza nje d i r e k t o r j e , ne s m e m o po organizacije, načrtno u r e j a m o darjenjem
n a zemljiščih v
la v devizah i n izdelkov b i
c i j , k i so v težavah. Nekatere z a b i t i , d a je večina i z m e d
i n dosegamo n a n j i h vedno družbeni l a s t i , k i so b i l a dana
bilo več. L I S C A b i m a r s i k a j
delovne organizacije ne orno
njih v o d i l a naše delovne or večjo p r o i z v o d n j o . T u d i zem v n a j e m p o s a m e z n i m zaseb
lahko n a p r a v i l a , saj i m a z a
gočajo p r i j a v l j e n c e m o z i r o m a ganizacije v najtežjih dneh.
ljišča, k i so v lasti zasebnih n i m k m e t o v a l c e m .
nove m a t e r i a l e t u d i p r i m e r n e
k a n d i d a t o m vpogleda v go V o d i l i s o j i h d o b r o i n nema
kmetov, so p o večini vzorno
Takšnih zemljišč n i težko
stroje.
s p o d a r s k o stanje podjetja i n l o k r a t s o p r a v zavoljo
1955 - 1 9 6 5
nji
spoznati, saj so res zelo sla
se p r i t e m izgovarjajo n a po hove
M e d n a l o g a m i leta i m a i z
osebne
prizadevnosti
bo obdelana. P a ne samo t o :
slovno tajnost. Zelo m a l o je k o l e k t i v i uspešno p r e v i h a n l i
porov v opremljanje s v o j i h voz p o m e m b n o mesto. Pove
p
r
e
k
o
n
j
i
h
so
n
e
m
a
l
o
k
r
a
t
spe
p r i m e r o v , d a b i podjetja nu mnoge v i h a r j e ! Tega ne sme
Glasoval proti
obratov. Stavbe stojijo, de čali ga bodo z a 10 odst. Moč
ljana n o v a pota poleg s t a r i h ,
d i l a k a n d i d a t o m gradivo, i z mo p o z a b i t i i n zato je treba
lavke že priučujejo, m a n ; k a - no b o porasel t u d i družbeni
že
u
t
r
j
e
n
i
h
p
o
t
i
.
Zaraščena
so
odloku
skupščine
katerega b i l a h k o p r e s o d i l i , tem tovarišem, v k o l i k o r n i
jo torej le še delovna sred b r u t o p r o d u k t , p o sedanjih
z g r m o v j e m , d a n i t i ne govo
a h so a h p a niso sp i s o b n : majo pogojev z a u p o k o j i t e v ,
k a r z a 32
Področni o d b o r n i k s Smedstva. V k r a t k e m pričakujejo predvidevanjih
r i m o o s a d o v n j a k i h i n vino
poiskati
ustrezna
delovna n i k a j e n a seji O b S Krško g r a d i h , k i s o v glavnem že 23 strojev, pogodbe p a s o že odst. K o l e k t i v b o torej ustva
sklenjene z a n a d a l j n j i h 42 ril v t e m l e t u za 4 m i l i j a r d e
mesta. V m n o g i h p r i m e r i h b o 27. j a n u a r j a o p o r e k a l razvr p r o p a d l i .
strojev. Z a o p r e m o bodo le 400 m i l i j o n o v v r e d n o s t i v sta
bo težka naloga! P o g o v o r i t i se s t i t v i smedniškega k o n c a v
Invalid dela in
je treba, k d o naj .bo t i s t i , k i I I . p r o i z v o d n i okoliš, češ d a T a zemljišča so z a kmetij tos i z d a l i 40 m i l i j o n o v dinar r i h d i n a r j i h . T a številka do
hitro
gospodarsko
200 h a t r a v n i k o v zamočvir stvo s k r i t e rezerve, k i b i j i h jev. V s a o p r e m a j e i z tu j ne. kazuje
ortopedski dodatek b o našel d o s e d a n j i m direk je
j e n i h . P o j a s n i l i s o m u , d ab i l o treba čimprej i z r a b i t i .
K o n f e k c i j a L I S C A namera rast, zasluge za takšen vzpon
torjem ustrezno zaposlitev.
O r t o p e d s k i dodatek je p r a razvrstitev v p r o i z v o d n i oko T r e b a b i b i l o torej tista, k i va k u p i t i t u d i avtobus za pa i m a prizadevnost i n disci
Po veojh d e l o v n i h organi liš n i odvisna o d kvalitete so v družbeni lasti, p a ležijo prevoz delavk i z o d d a l j e n i h p l i n i r a n o s t slehernega č'ana.
tvica, k i j o uveljavijo v o j n i
i n v a l i d i , če to ustreza pogo zacijah b i l a h k o u v e d l i de zemlje, pač p a o d oddaljeno izven i n t e r e s n i h področij so krajev. T a p o b u d a je d o b i l a O s v o j i l i so evropske n o r m e
j e m , k i j i h p r e d p i s u j e Z a k o n lovna mesta s t r o k o v n i h sve sti smedniškega k o n c a o d tr cialističnih obratov i n n e bo podporo celotnega k o l e k t i v a . p r i d e l u i n dosegli b r e z h i b n i
o vojaških v o j n i h i n v a l i d i h i n tovalcev, n a k a t e r a b i l a h k o ga, o d cest i n p r o m e t n i h do prišla v pošte v z a zame Posebno z veseljem so j o po kvaliteto sešitih izdelkov. Pot,
T e m e l j n i z a k o n o i n v a l i d s k e m namestili m a r s i k a t e r e g a iz zvez i n o d možnosti z a stroj njavo p r i a r o n d a c i j i , d a t i v zdravile tiste tovariš i ce, k i k i s o j o zastavili, obeta, d a
zavarovanju. S t e m i p r e d p i s i med d o s e d a n j i h direktorjev. no obdelavo. S m e d n i k b o še dolgoročni z a k u p kooperan j i m b o d o a v t o b u s n i prevozi bodo t u d i sedanje načrte do
P a t a p r a v i c a n i p r e d v i d e n a Po d r u g i s t r a n i p a m o r a m o letos obiskaJa k o m i s i j a , k i b o t o m . M o r d a b i k a z a l o nekate skrajšali p o t n a delovno me sledno i z p e l j a l i .
za i n v a l i d e dela, zato t i n e takoj p o u d a r i t i , d a b i b i l o tamkajšnja zemljišča p o k a r a celo o d p r o d a t i . Zasebnik, sto i n nazaj domov. N a delo
J. T E P P E Y
m o r e j o u v e l j a v i t i pravice n a
zelo slabo dosedanjega direk
k o v o s t i zemlje r a z v r s t i l a v k i je vzel zemljo v zakup z a
o r t o p e d s k i dodatek.
torja ob reelekciji s a m o za- bonitetne razrede (najbrž v daljše obdobje, b o z n j o rav
7. i n 8. r a z r e d ) , n a k a r bodo nal k o t s svojo, saj se b o za
davščine k m e t o v nižje. S m e d - vedal, d a m u b o dajala samo
K o m i s i j a z a odtujitev o s n o v n i h sredstev p r i
niški o d b o r n i k je k l j u b tak leto a l i dve, če je ne b o gnojil
šnemu p o j a s n i l u glasoval p r o i n v r e d u obdeloval.
KMETIJSKI ZADRUGI
JANEZ PENCA, dipl, inž, gozdarstva:
3
ti o d l o k u .
M . Senica
za delo n a r a z p i s a n e m delov
nem mestu.
Družbena zemlja ni za najem
ČRNOMELJ
GOZDOVI, KMETJE IN
GOZDNO GOSPODARSTVO
B i o l o š k a a m o r t i z a c i j a b o zaračunana p o n a s l e d
nji tabeli:
Z a e n n e t o kubični m e t e r z a d o m a č o p o r a b o
zadržanega l e s a vplača l a s t n i k g o z d a , k i n i k m e t ,
biološko a m o r t i z a c i j o :
Vrednostni
razred:
Listavci,
din
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
4352
3882
3.411
2941
2470
2008
L i
tennicmies
din
3195
2813
2500
2171
1823
1476 y
^ f>
v
cirva
din
1524
1342
1193
1035
870
104
Z a e n b r u t o kubični m e t e r z a d o m a č o p o r a b o
zadržanega l e s a l a s t n i k g o z d a , k i n i k m e t , vplača
biološko a m o r t i z a c i j o :
Vrednostni
Razred:
Iglavci
din
I.
II.
III.
IV.
V.
^ J V L
3700
3300
2900
2500
2100
1700
Listavci: A B Listavci: C
din
din
2780
2447
2175
1889
1586
1284
1326
1168
1038
900
757
612
Gozdno gospodarstvo i m a p r i gospodarjenju z
gozdovi, k i s o z a s e b n a l a s t , e n a k e dolžnosti, k a k o r
J h i m a p r i g o s p o d a r j e n j u z g o z d o v i družbene l a s t n i g-s'
P l a r J e r i j e p obsega poleg gojitve i n izkoricanja gozdov, g r a d n j e i n vzdrževanja g o z d n i h cest
Poti tudi promet z lesom.
J
G o s
o c
a
n
.
L e s , ki ga lastnik gozda ne uporabi za svoje
da" *VJ
gospodarstvo in gospodinjstvo, sme odsevrt
P
torej samo gozdno gospodarstvo,
Pan
•
' da lastniku povrne ceno lesa na
SSsfc
* ^
vloženo delo in pa da v sklad
prisp
Je
vsak m vplača določeni
e
Sko
V
r
2
o
m
e
t
O D v e z 0
s
r o
e
z
a m o r t i z a c i
a
z
a
J
Neutemeljeno sprejet otroški
dodatek ie treba vrniti
V p r a k s i se dogaja, d a s i lo dejanje netočnih podatkov
k d o p r i d o b i p r a v i c o n a otro n a m e r n o a l i n e n a m e r n o , oce
ški dodatek, kasneje p a je n i r e d n o sodišče, če p r i d e do
s p o r a glede p o v r n i t v e škode.
ugotovljeno, d a t a p r a v i c a te
m e l j i n a napačnih p o d a t k i h . Takšna ocena je o d v i s n a o d
P o čl. 184 Z a k o n a o organiza k o n k r e t n i h p r i m e r o v i n oko
c i j i i n f i n a n c i r a n j u socialne liščin, vendar je m a l o ver
ga zavarovanja i z l e t a 1965 jetno, d a b i t i s t i , k i je uve
m o r a k o r i s t n i k otroškega do l j a v i l p r a v i c o d o otroškega
d a t k a v r n i t i spreijeto vsoto, d o d a t k a , n e vedel a l i d a n i
če j e dodatek p r e j e m a l n a mogel vedeti, d a so p o d a t K i
o s n o v i netočnih podatkov i n netočni.
je vedel a h b i b i l l a h k o ve
d e l , d a s o netočni. A l i je b i 550 prašičkov na
Na novomeškem sej
mišču bolj živahno
brežiškem sejmu
* V soboto, 29. j a n u a r j a , je
b i l tedenski sejem prašičev v
K l j u b , m r a z u j e b i l pro Brežicah živahnejši k o t na
met n a ponedeljkovem sejmi vadno. R e j c i so p r i p e l j a l i 520
šču v N o v e m m e s t u znatno prašičkov v s t a r o s t i do 3 me
boljši. O d 539 naprodaj p r i sece i n 30 v s t a r o s t i n a d 3
peljanih prašičkov je b i l o 486 mesece. P r o d a l i so 470 rilcev,
prodanili.
Manjši so šli v s t a r i h do 3 mesecev s ceno
p r o m e t p o 11.000 do 17.000 850 do 900 s t a r i h d i n z a k g
s t a r i h dinarjev, večji p a so žive teže i n 15 prašičev v sta
veljali o d 17.500 d o 27.500 r o s t i n a d 3 mesece s ceno 500
din.
do 550 z a k g žive teže.
V
r a z g l a š a po s k l e p u zadružnega sveta, d a
bo n a u p r a v i K m e t i j s k e zadruge Črnomelj
JAVNA PRODAJA
n a s l e d n j i h o s n o v n i h sredstev:
I. V četrtek, 10. 2. 1966 ob 9. u r i :
1. P o s l o v n a stavba v Semiču št. 14
I z k l i c n a cena nO.000 n o v i h dinarjev.
2. E n o s t a n o v a n j s k a hiša v Semiču z g o s p o d a r s k i m
p o s l o p j e m i n pripadajočim v i n o g r a d o m
I z k l i c n a cena 48.000 n o v i h dinarjev.
3. Roettclov vinograd
4. Zemljišče n a d »Klemenom«
5. Zemljišče »Nad škarpo«
II. V sredo, 23. 2. 1966 ob 9. u r i :
1. Več traktorjev F E R G U S O N 35
2. Več traktorjev Z A D R U G A R
Ogled traktorjev p r i mehanični delavnici K m e t i j s k e
zadruge Črnomelj d v a d n i p r e d l i c i t a c i j o . V s e infor
macije dobijo interesenti n a u p r a v i K Z Črnomelj.
P o n u d n i k i m o r a j o p o l ure p r e d dražbo položiti 10
varščine v blagajni K m e t i j s k e zadruge Črnomelj a l i
pa b a r i r a n ček z a isto vsoto.
»SAMO PREKO NAŠIH TRUPEL«
Gospodarjenje v stanovanjskih zgradbah
Kaj je delo zborov stanovalcev in kaj hišnih svetov?
»Zločin je, kar zahtevamo od otrok«
jih ne
Prihranili bi 5 milijonov, pa
»Zločin j e , k a r zahtevamo o d otrok!« ših t r u p e l bodo šli m l e k a r s k i s t r o j i i z
je n a z a d n j i s e j i sveta z a šolstvo p r i ob V a s — Fare.«
činski skupščini Kočevje p o u d a r i l F r a n c
T r m o g l a v o s t p o s a m e z n i k o v n i t i n i opra
Volf, u p r a v i t e l j osemletke v V a s — F a r i . vičljiva, k e r bodo stroje l e p r e s e l i l i z a
Učenci iz n e k a t e r i h o b k o l p s k i h v a s i m o 3 k i l o m e t r e . R a z e n tega n e k a t e r i m e n i j o ,
rajo vstajati že o b p e t i u r i zjutraj, p o t e m d a s o s t r o j i že z a s t a r e l i i n m a l o v r e d n i ,
j i h starši spremljajo u r o daleč d o avto pa t u d i m l e k a r n a dela p o d zelo s l a b i m i
busa i n nato se še u r o ( m o r d a t u d i več h i g i e n s k i m i p o g o j i i n b i j o že z a r a d i tega
a i l m a n j ) vozijo d o šole v V a s — F a r i . m o r a l i z a p r e t i .
Z a h t e v a učiteljev i n o t r o k je torej r a
O t r o c i m o r a j o n a p o t ponoči, v dežju,
m r a z u , snegu a l i p r i p e k i . Precej b i šolar z u m l j i v a i n opravičljiva. P o t r e b n o b i j o
j e m te težave olajšali ( m a r s i k o m u a l i b i l o le čimprej uresničiti.
. . . p a v e n d a r skušajmo r a z u m e t i t u d i
m o r d a vsem n e b i b i l o treba h o d i t i pono:
oi), če b i u v e d l i v o s e m l e t k i v F a r i eno- d r u g o s t r a n , k i — k o t s m o že u g o t o v i l i —
i z m e n s k i p o u k . P r i v s e m t e m p a b i letno v t e m p r i m e r u n i m a prav. K m e t j e v ob
p r i h r a n i l i najmanj 5 m i l i j o n o v d i n p r ik o l p s k i h k r a j i h so d o preseljevanja stro
prevozu o t r o k . Zato p a b i b i l o potrebno jev zelo n e z a u p l j i v i . M a r s i k j e zveš, d a
preseliti m l e k a r n o K G P i z V a s — F a r e so včasih, k o so i m e l i še zadruge, i m e l i
v t r i k i l o m e t r e oddaljeno P e t r i n o . K G P je po teh vaseh vsaj nekaj k m e t i j s k i h stro
m e n d a n a preselitev že p r i s t a l o , zagoto jev. P o t e m so bile zadruge ukinjene ozi
v i l o p a j e t u d i , d a b o o d k u p i l o vse m l e k o r o m a so se združevale v večje, d o k l e r
po ceni, k i b o odgovarjala k v a l i t e t i mle niso bile vse združene v eno i n še t a se
k a . Pridržuje p a s i K G P p r a v i c o , d a b o je n a t o p r i p o j i l a h K G P . S p r i p o j i t v a m i
z m l e k o m delalo p o s v o j i p r e s o j i : ga vo o z i r o m a r e o r g a n i z a c i j a m i p a so se s e l i l i
t u d i n e k a t e r i zadružni s t r o j i , d o k l e r niso
zilo n a R e k o a l i ga predelovalo.
iz K o l p s k e d o l i n e s k o r o p o v s e m i z g i n i l i .
K l j u b v s e m t e m zagotovilom i n skle T a k o govore danes ljudje, d a so njihove
p o m , s k a t e r i m i so se. s t r i n j a l i t u d i odgo stroje (stroje, k i so j i h zadruge k u p o
v o r n i občinski o r g a n i , p a je m l e k a r n a še vale i z d o h o d k a , k i so ga imele s prome
vedno t a m , k j e r j e b i l a . M e n d a se s seli t o m s k m e t i ) p o t e m z v l e k l i n e k a m p r o t i
tvijo m l e k a r n e n e s t r i n j a 3 d o 5 l j u d i i z Kočevju i n nekatere p r o d a l i m e n d a celo
V a s — F a r e , k i p r a v i j o : »Samo p r e k o n a p r i v a t n i k o m .
K O N F E R E N C A L O V S K E Z V E Z E V KRŠKEM
Petnajst milijonov skozi puškino cev
Lovski turizem se obeta v Spod. Posavju razviti v pomembno gospodarsko
panogo — Zelene bratovščine o gospodarjenju v loviščih, o skrbi za divjad
in o sodelovanju lovskih družin
8. j a n u a r j a se j e z b r a l o v
Krškem n a u s p e h l o v s k i k o n
ferenci 53 delegatov i z 23 lov
s k i h družin L o v s k e zveze K r
ško. M e d gosti so b i h tudi
M i t j a Vošnjak k o t predstav
n i k L o v s k e zveze Slovenije,
p r e d s t a v n i k i L o v s k i h zvez i z
Celja i n Novega mesta ter
najvišji p r e d s t a v n i k i občin
s k i h skupščin Brežice Krško
i n Sevnica.
P r e d s e d n i k zveze inž. V l a d o
J e n k o j e najprej n a k r a t k o
povzel ugotovitve pismenega
poročila, k i so ga delegati do
b i l i že p r e j , nato p a so v raz
pravi, k i j e trajala polnih 5
u r , načeli v r s t o perečih stva
r i . V s e k a k o r b o treba lovstvu
kot p o m e m b n i p a n o g i gospo
d a r s t v a o b n o v e m z v e z n e m za
k o n u i n o s n u t k u republiškega
eakona o l o v s t v u posvečati
več p o z o r n o s t i . L o v s k e druži
n e b o d o m o r a l e v bodoče k a r
se d a u m n o g o s p o d a r i t i z lo
višči, saj j e p r i s p e v e k v lov
s k i s k l a d zvišan z a 75 odst.
Zelo je pomemben lovski tu
r i z e m , s k a t e r i m je b i l o n a
področju krške zveze ustvar
j e n i h 15 m i l i j o n o v s t a r i h d i
narjev. V e d n o več t u j i h lov
cev p r i h a j a v lovišča, p r i v a b
ljajo p a j i h lepota naših lo
višč t e r gostoljubnost i n vest
nost naših lovcev, čeprav so
t u j i l o v c i o d s t r e l i l i precej div
j a d i i n p e r j a d i , so t u d i doma
čini prišh n a svoj račun. Zve
ča s i j e v e l i k o p r i z a d e v a l a z a
vzrejo d i v j a d i , saj j e b i l o v
r a z d o b j u 1963-64 izpuščenih v
lovišča 2700 fazančkov i n 198
eajcev, v o b d o b j u 1964-65 p a
1800 fazančkov i n 80 zajcev.
L o v s k i t u r i z e m j e še pose
bej z a n i m i v t u d i zavoljo tega,
k e r pade v čas, k o n i turistič
ne sezone. P r a v b i b i l o , k o b i
občinske skupščine z denar
j e m pomagale l o v s k i m druži
n a m o b n a v l j a t i d i v j a d . Druži
ne p a naj se poslužujejo po
slovnega sodelovanja v lov
s k i h s k u p n o s t i h , k i j e cenej
še i n zagotavlja večji uspeh.
P o h v a l i l i so ustanovitev ob-
K e r s o z n o v i m l e t o m pre
nehale v e l j a t i odredbe Zako
na o stanovanjskih odnosih,
k i s o se nanašale n a uprav
ljanje s t a n o v a n j s k i h zgradb,
se b o m o r a l o
gospodarjenje
i n upravljanje s t e m i zgrad
b a m i p r i l a g o d i t i n o v i m po
gojem. P r a v z a p r a v se m o r a
upravljanje p r i l a g o d i t i nače
l o m nove gospodarske refor
me i n resolucije o n a d a l j n j e m
r a z v o j u s i s t e m a stanovanjske
izgradnje. V o k v i r u gospodar
ske rčforme s o i z d a n i štirje
z a k o n i s tega področja, k i
urejajo vprašanje i n odnose
glede u p r a v l j a n j a i n gospo
darjenja
s
stanovanjskim
f o n d o m i n f i n a n c i r a n j e sta
novanjske r e p r o d u k c i j e . T i
z a k o n i s o p r a v n i temelj z a
uveljavljanje reforme n a t e m
področju.
Z a k a j p r a v z a p r a v gre, k a
dar g o v o r i m o o gospodarje
n j u s s t a n o v a n j s k i m i zgrad
b a m i ? T a k o j j e t r e b a pove
d a t i , d a so doslej u t r j e n a
štiri načela glede porabe i n
vzdrževanja
stanovanjskih
zgradb:
1. stanovanjske zgradbe up
ravljajo s t a n o v a l c i i n poseb
ne organizacije z a gospodar
jenje;
li stanovanjske zgradbe. V
S r b i j i j e predvideno, d a bo
to z b o r stanovalcev, k i b i ga
sestavljali vse n o s i l c i stano
vanjske p r a v i c e zgradbe, v
k a t e r i stanujejo. Zdaj bo, k o t
vse kaže, uveljavljena n e k a
novost: n e b o treba, d a b i
vse zgradbe i m e l e hišne sve
te. Pač p a s i ga bodo m o r a l e
i z v o l i t i tiste zgradbe, k i bodo
imele n a d 20 stanovanj. T o
p o m e n i , d a manjšim stano
vanjskim zgradbam ne bo
t r e b a i m e t i (Lahko ga bodo
tudi i m e l e ) o r g a n a upravlja
nja v osebi hišnega sveta.
• K a j naj b i delal z b o r
stanovalcev
k o t »upra
vitelj« stanovanjske zgradbe?
Naj omenimo
nekaj p o
membne j šili n a l o g
njegove
bodoče p r i s t o j n o s t i : določal
bo p r o g r a m sprotnega vzdr
ževanja zgradbe i n odločal o
u p o r a b i sredstev z a t o vzdr
ževanje; odločal b o , k a j o
s p r o t n e m vzdrževanju stano
vanjske zgradbe naj p r e p u s t i
o r g a n i z a c i j i z a gospodarje
nje;
določal b o hišni r e d ;
presojal poročilo hišnega sve
ta; odločal o d e l i h , z a kate
r a dajejo s r e d s t v a stanovalci
2. s t a n o v a n j s k a z g r a d b a iz
gubi status pravne osebe i n
postane d e l enotnega stano
vanjskega gospodarjenja;
3. organizacija z a gospodar
jenje m o r a s k r b e t i z a investi
cije i n sprotno vzdrževanje
zgradbe;
4. s t a n a r i n a je o s n o v n i čini
telj ne samo preproste, tem
več t u d i razširjene reproduk
cije v stanovanjskem gospo
darstvu.
neposredno ( u p o r a b a s k u p n i h
prostorov, p e r i l n i c , c e n t r a l n a
kurjava). Zbor
stanovalcev
bi i m e l svojega p r e d s e d n i k a ,
izvoljenega z a eno leto.
• K e r v novem sistemu
stanovanjska z g r a d b a i z g u b i
lastnost pravne osebe, bodo
tudi
pristojnosti
hišnih
svetov
n e k o l i k o zmanjša
ne. Zato bodo hišni sveti s k r
beh z a zgradbo v o k v i r u po
o b l a s t i l , k i j i h bodo d o b i l i
od z b o r a stanovalcev. Naštej
m o nekaj p r i s t o j n o s t i hišne
ga sveta: s k r b e h bodo, d a b o
stanovanjska zgradba, s k u p n i
deh i n naprave k a k o r tudi
stanovanje, koriščeno t a k o ,
d a se obvaruje škode i n ok
var; s k r b e l b o z a uresničeva
nje p r o g r a m a o s p r o t n e m
vzdrževanju z g r a d b e . i n z a
spoštovanje
hišnega
reda;
z b o r u stanovalcev-bo p r e d l a
gal l e t n i p r o g r a m s p r o t n e g a
vzdrževanja zgradbe m p r e d
račun z a t o vzdrževanje i t d .
K o t s m o že o m e n i l i , b o d o
m o r a l e i m e t i hišni svet zgra
d b e z več k e t 20 stanovanji.
Svet b i naj i m e l n a j m a n j t r i
člane, izvoljene z a e n o leto.
B.
PETROVIČ
LOVEC PA J AGA...
Lovci iz Spod. Posavja o svojih načrtih za
leto 1966
N a nedavni k o n f e r e n c i lovcev v Krškem n i tekla
beseda samo o o d s t r e l u d i v j a d i , pač p a so se l o v c i
temeljito p o g o v o r i l i p r e d v s e m o t e m k a k o zagotoviti
čimboljši r a z p l o d d i v j a d i v gozdovih. V p r o g r a m u
o delu zveze v 1966 j e k o p i c a s t v a r n i h nalog po
sameznih lovcev i n l o v s k i h družin. P o z i m i bodo
k r m i l i divjad, z g r a d i l i bodo čimveč r e m i z zanjo i n
v t a n a m e n n a k u p i l i p o t r e b n a zemljišča. T u d i letos
bo L o v s k a zveza Krško nabavila čimveč m l a d i h
fazanov i n zajcev. V s e mlajše lovce bodo še b o l j
kot dozdaj p r i p r a v i l i n a izpite. P r i o d s t r e l u bodo
kar se d a čuvali mlajše srnjake, k i se obetajo raz
viti v dobre plemenjake. V p r o g r a m u vsake lovske
družine enaj b o k i n o l o g i j a , l o v c i p a potrebujejo še
več šolanih l o v s k i h psov, k i bodo ocenjeni telesno
in po veščinah, k i j i h zmorejo. V vseh družinah
bodo g o j i l i lovsko strelstvo, šele nato p a bodo p r i
rejali meddružinska i n i z b i r n a t e k m o v a n j a . Člane
bodo točkovali po opravljenem d e l u , občni z b o r i
družin i n zveze p a bodo šele po sprejetju novega
republiškega z a k o n a o l o v u .
činske k o m i s i j e z a l o v i n r i
bolov v Brežicah t e r s k l e n i l i
priporočiti ustanovitev takš
n i h k o m i s i j t u d i v krški i n
sevniški občini- škodo, k i j o
povzroča d i v j a d , b o t r e b a po
ravnavati s p r o t i , l o v c i p a bo
do še naprej g o j i l i tovarištvo
i n z a n i m i v e lovske običaje.
V e l i k o so g o v o r i h o prostoT o d a t a , z zvezno zakonovoljnem d e l u v- loviščih p r i daj;o utrjena načela, so zgolj
gojitvi d i v j a d i , čuvanju lovišč, osnova, d a se z republiškimi
uničevanju r o p a r i c i n z i m - z a k o n i reši c e l k o m p l e k s
s k e m k r m l j e n j u . Zajcev je vprašanj, z l a s t i če gre z a or
vedno m a n j , precej več p a je gane, p o k a t e r i h naj stano
v loviščih s m j a d i , k i b o po v a l c i uresničijo svojo p r a v i c o
p r i upravljanju stanovanjskih
vzročala škodo.
O T O N M I K U L I Č zgradb. Zato zdaj r e p u b l i k e
p r i p r a v l j a j o zakonske pred
pise, k i s e b o d o nanašali
predvsem n a gospodarjenje
in u p r a v l j a n j e .
L a h k o v i d i m o , d a b o re
publiška z a k o n o d a j a glavno
pozornost posvetila o r g a n o m ,
O. M .
maknil. Ko smo prvič to vi
k i b o d o neposredno upravljadeli, smo mislili, da je to za
radi
stroge
pripravljenosti.
Ko po nekaj mesecih
povpra
Tovariš
urednik!
šaš o tem ljudi, postane jas
zanikrnost
Ker smo bili peki v pekarni no, da je to samo
814, Barbič 811. Krušič 793, slab
V o k v i r u p r i p i a v z a republiško
žice) i n šesti Zeljko ( T r b o v l j e ) .
IMPERIAL,
obrat
Senovo, gasilcev. Če je avto za odpad,
ša p a s t a b i l a Zidanek z 762 i n
kegljaško ligo je P i o n i r gostoval
Zmagovalec tega tekmovanja b o
prizadeti z dopisom, ki ste ga ga ni bilo treba kupiti, če je v soboto v M a r i b o r u . Srečal se R o m i h z 757 keglji. E k i p n o je Pio
igral n a t u r n i r j u z o s t a l i m i tek
na njem, je z odlično ekipo K o n s t r u k t o r j a , n i r desetci C490, Ingrad p a 6470. movalci d r u g i h tekmovalnih s k u
objavili 6. januarja, vam nanj pa še kaj dobrega
drugače ravnati z po moči peto v S l o v e n i j i , n a nji
To je b i l zadnji nastop P i o n i r
pin,
k i ga b o organizirala ŠZ
odgovarjamo.
Mislimo,
da je je treba
hovem štiristeznom kegljišču. E k i
j a pred republiško ligo; že v so Slovenije. Z a l n a m je, da se n i
lastnino.
bila dolžnost
dopisnika,
da družbeno
p a P i o n i r j a je n a s t o p i l a v k o m
so prvenstva udeležili m l a d i n c i i z
boto i n nedeljo tekmuje P i o n i r z
Ker sem sam član gasilske p l e t n i postavi t e r se je zelo upi G r a d i s o m v K r a n j u i n n a Jeseni H r a s t n i k a i n Krškega. P o turnir
kruh vrne še isti dan v pekar
j u so se m l a d i n c i poskusili v b r cah. Želimo m u uspešen start v
no, da se mi prepričamo, če ga društva, pa ne gabrovske- r a l a domačinom.
z o t u r n i r j u , n a katerem je zmagal
najkvalitetnejšem kegljaškem tek
sram,
V e k i p i P i o n i r j a so odlično igro
je bil res zažgan in imel ne ga, česar bi me bilo
Zeljko iz Trbovelj.
S. M .
(en)
da je za tako ravna pokazali R o m i h z 880, Barbič 850, m o v a n j u !
užitno sredino.
Lahko vam mislim
Krušič 842 i n M r z l a k z 841 ke
predsedni gljev.
razložimo
nevšečnosti,
kako nje treba poklicati
T u d i d r u g i tekmovalci P i o
in orodjarja
na n i r j a s o b i l s o l i d n i , saj s o pre Mladinsko šahovsko
Q V novomeški občini j e
prido do slabega kruha. Ne ka, poveljnika
kateri rudarji
zgodaj
zjutraj zagovor. Slab gospodar je, ko segli 800 kegljev v s i t e k m o v a l c i : prvenstvo Zasavja in 50 k r a j e v n i h organizacij S o c i
2idanek
834,
Rodi«
824,
H
r
e
n
818,
raz
kupijo
svež, večkrat še topel mur leži okrog poslopja
Legiša 812. E k i p a P i o n i r j a je do
alistične zveze. L a n i se j e
Posavja
kruh. Zavijejo ga v papir, po metano orodje, nikar pa kar segla 6G81 kegljev. K o n s t r u k t o r p a
k
r a j e v n i organizaciji v D r u
avto.
To
dela
celotnemu
gasil
6772.
N
a
m
l
a
d
i
n
s
k
e
m
prvenstvu
v
ša
tisnejo v žep, kruh se stlači
j i dan je e k i p a P i o n i r j a
h u , n a katerem so sodelovali m l a
žinski
v a s i priključila K O
in se več ne more
dvig?iiti. stvu sramoto, družbi pa ško o dNi garsal lead nprijateljsko
srečanje še v
d i n c i trboveljskega i n brežiškega
/
Zaradi tega so potem
krivi do.
S Z D L B e l a cerkev. N a novo
Celju z I n g r a d o m v i s t i panogi
k l u b a , s t a zmagala Lenart Šetinc
8 x 200. T o k r a t je b i l najboljši Le
peki, da je kruh težko užiten.
i n M a r j a n Šetinc. Tretji je b i l
JOŽE
STRUNA giša
so u s t a n o v i l i K O S Z D L P o d z 869 keglji; s o l i d n i s o b i l i
Gračner ( T r b o v l j e ) , četrti SeniVsem ljudem se pa res ne da
Log 8, p. Žužemberk
še: M r z l a k 849, H r e n 835, R 3ič čar (Brežice), p e t i Z o r k o ( B r turen.
ustreči, kajti kolikor ljudi, to
liko želja! Prav od tega rud
nika pa mi dobivamo
premog,
ki je v zimskem
času zelo
»Dobro, A n d r e j ! č e j e vse to r e s ,
NAŠA (PRIDNA) MALA JAVNA TRIBUNA
slab. V njem je veliko
kame
zakaj p a n i s i p o t e m n a p i s a l »pisma
nja. V senovški pekarni
ima
bralcev«? Precej s m o j i h že o b j a v i l i ,
mo trietažno peč in dve etaži
pa se še nobeno n i d o t a k n i l o t a k i h te
ne dobita dovolj toplote, ker
žav, č e s i t i o b u p a l n a d z b o r o m voliv
slab premog ne da plamena.
cev, s m o m i že zdavnaj o b u p a l i n a d
Pozdravljamo
vas z željo: bo
Pa smo tam, k j e r . . . je predsednik radi
štednje!) s k r o m e n l i s t e k : N I našimi b r a l c i : v p i s m i h n a m pišejo,
rimo se za boljše — vi in mi!
krajevne
organizacije
S Z D L izjavil: S R E D S T E V !
da n i s o z a d o v o l j n i z a v t o b u s n i m spre
Poslovodja
pekarne
»Ljudje postajajo zato brezbrižni, oto
Verjetno j i h res n i več!
v o d n i k o m J . P., k e r j i m ne p r i p o v e d u j e
p e l i i n ne sodelujejo v d e l u organiza
Senovo:
»Kako? Zakaj?« se je spet r a z b u r i l povestic, d a se n e strinjajo z besedico
cije, k e r se o d številnih obljub n i sko p r i j a t e l j A n d r e j n a u s n j e n i k l o p i v k a
FERDO
FABJANČIČ
»astronavt«, k e r i m a m o osem krasnift
raj nobena uresničila!« ( D o l . list, dne v a r n i . »Komunalni prispevek sem po
20. j a n . 1966) a l i p a t a m , kjer j e občin šteno plačal p r e d štirimi l e t i , ceste p a s l o v e n s k i h besed namesto te, d a j e
ska konferenca ugotovila: » . . . k e r p a še zdaj n i nobene v naš konec! Z a na v s a k a sedeminšestdeseta štruca v nji
sprejeti s k l e p i ne r o d i j o sadov, p r i l i a j a peljavo k a n a l i z a c i j e d o bajte s e m od h o v i p e k a r i j i z a d v a odtenka preveč
vse b o l j d o izraza politična pasivnost štel 180 s t a r i h jurjev m o j s t r u n a čez, zapečena intakodalje, nihče p a še n i
Tovariš
urednik!
občanov.«. ( R a d i j s k i dnevnik, 23. j a n . sicer b i l a h k o v k a l i l o i n t a k o d a l j e . P i n a p i s a l , d a se njihov o d b o r n i k v ob
1966) a l i p a t a m , kjer je k o m i s i j a šete, hudiči n o v i n a r s k i o vsem mogo činski skupščini p r e m a l o potegne z a
Ko prebiramo
razne nasve
• K m e t i j s t v o — d r u g a naj
S
Z D L z a s a m o u p r a v n i sistem ugotovi čem, samo o t e m , d a so n a m funkcio svoj teren, d a načelnik tega a l i onega
te
po
časopisih,
lahko
najde
važnejša g o s p o d a r s k a panoga
l
a
: »Zbori volivcev ne morejo zaživeti, n a r j i že p r e d d e s e t i m i l e t i o b l j u b i l i organa deli javno m i l o s t preveč p r i
mo
tudi
zapisano,
kako
je
v občini — preživlja 43 o d
ker d o s t i k r a t niso upoštevani.« (Delo, cesto, p a štacuno, p a poceni stanova stransko, d a j e t a i n t a predpis ugo
Navad
s t o t k o v prebivalcev. L e t a 1964 treba shraniti orodje.
29. j a n . 1966) a l i p a . . . i n t a k o d a l j e .
nja, p a svežo solato vsak d a n , p a den samo z a tiste, k i imajo že vsega
in podmažej e k m e t i j s t v o u s t v a r i l o 17,6 no ga popravimo
ograjo n a m o s t u — o t e m p a n i m a t e dovolj, d r u g i m p a vleče z a d n j i d m a r
odstotkov družbene p r o i z v o d mo. Drugače je pa to pri ga
Obljube, mahanje s p o p i s a n i m i a l i
korajže p i s a t i ! K a j m i b o tale časo iz žepa, d a j e f u n k c i o n a r K o k o d a j s te"
Gabru. Pri
nje a h 9 m i l i j a r d 322 m i l i j o silcih v Velikem
n e p o p i s a n i m i p o l a r n i p a p i r j a t e r mepis . . . ! «
gal, k o j e n a z b o r u volivcev o b l j u b i l
zadruge se
nov
dinarjev. O d tega j e pisarni Kmetijske
g a l o m a n s k i m i načrti, čarolije s predotroški vrtec i n a m b u l a n t o . . . I n ven
družbeni s e k t o r u s t v a r i l 24,3 nudi žalosten prizor. Že celo
p i s i i n o d l o k i . . . m a n j k a samo še predV o j s k o s e m že odslužil, p a sem se
dar se naša u s o d a reže najprej n a zbo
o d s t o t k a , 75,7 odst. p a zaseb leto tiči gasilski
avto poleg
v o l i v n i golaž! P o t e m vse n e k a m odpla s p o m n i l , d a j e najboljša o b r a m b a —
rih volivcev i n v občinski skupščini,
ni kmetovalci.
gnojišča, ne da bi ga kdo pre
va, n a vezna vrata p a p r i b i j e m o (za n a p a d :
PISMA
UREDNIŠTVU
Še enkrat: Hoče
mo dober kruh!
PIONIR gostoval v Mariboru in Celju
»KAJ NAM BO TAK ČASOPIS...!?«
Gasilci v Velikem
Gabru pa taki!
)
V spomin
na
pohod
Štirinajste
9. f e b r u a r j a
Senovo
letos, n a d a n , k o b o
praznovalo
svoj
krajevni
vo
v o j s k a , laže prenašali g r e n k e
na
vo. P r i h o d b o r c e v
šča, n a p o ž g a n e d o m o v e i n n a p o b i t e
Štirinajste n a Šta
like Nemčije«, je pomenil
v narodnoosvobodilnem
okupator
prelomnico
gibanju v tej
pokrajini. Tako kot povsod ob poti, k i
jo
j e n a r e d i l a štirinajsta,
so se tudi
na Senovem p o prihodu njenih
poskrili
Medvedje in ljudje
Naša ustava ščiti l j u d i , d r u g i p r e d p i s i p a ščitijo
t u d i medvede. K e r s m o v s i zaščiteni, zmaga moč
nejši.
N e k a k o n a m e j i lovišč l o v s k i h družin Loški
potok, I g a vas, S t a r i t r g i n B l o k e j e medved ( a l i
več medvedov) v šestih m e s e c i h že večkrat napadel
l j u d i . T u d i ljudje
(lovci) so večkrat n a p a d l i
medvede. Rezultat: n a v s a k i s t r a n i po e n m r t e v (se
p r a v i človek i n m e d v e d ) , e n težko rajen človek i n
nekaj izboljšanih svetovnih r e k o r d o v v t e k u n a
razne proge, k i p a žal niso uradno p r i z n a n i , saj so
b i l i doseženi zato, k e r so i m e l i r e k o r d e r j i medveda
za r i tjo.
P r a v i j o naši domači l o v s k i i n g o s p o d a r s k i stro
k o v n j a k i : »Važne so devize, zato n a j imajo pred
nost p r i polaganju m e d v e d o v n a d l a k o ( o d s t r e l u )
tuji turisti.« (Seveda so posebno cenjeni t u r i s t i s
področja t r d n i h valut.) Z a k a j ne b i t u d i m e d v e d o m
n a m i g n i l i , n a j najprej napadajo tuje turiste ( o n e
s t r d n o valuto)? K a j b i plašili i n m r c v a r i l i samo
domače samoupravljavce i n druge občane!
V Loškem p o t o k u se preživljajo ljudje p r e d v s e m
z d e l o m v gozdu i n nekaj tudi z d e l o m n a p o l j u .
V gozdove odhajajo ljudje s s t r a h o m , p r i d e l k e n a
p o l j u p a uničujejo m e d v e d i ( i n d r u g a d i v j a d ) .
K o b o m i n i l o z i m s k o spanje, se b o b o r b a m e d
medvedi i n l j u d m i spet začela. Slišal s e m , d a o b o j i
p r i p r a v l j a j o posebna b o r b e n a gesla:
M e d v e d i : Nočemo b i t i več z a hrano l j u d e m !
L j u d j e : Nočemo b i t i več z a h r a n o m e d v e d o m !
24.490 Dolenjskih listov
smo tiskali danes kot redno teden
sko naklado, od tega: 23.467 izvodov
za stalne naročnike in 1023 izvodov
za kolportažo
redki okupatorjevi
na Senovem
c<
S a
borcev
pomagači
i n domači i z d a j a l c i . Rudniške
naprave
s o b i l e uničene, sovražni
k o v a vojaška p o s a d k a p a p r a v t a k o .
V srcih prebivalcev Bohorja i n Koz
nemška
grozodejstva,
spomine
n a tabori
svojce.
V s p o m i n n a vse t o praznuje
vo
9. f e b r u a r
k o tsvoj krajevni
Seno
praz
n i k . D a n e s n i več s l e d o v b o j e v i n spo
padov.
Senovo
j e pozidano, belijo se
n o v e hiše, p r e b i v a l c e v p a j e p r e c e j v e č
kot
pred
vojno.
jutri, odhajajo
Brez
strahu kaj b o
r u d a r j i n a delo v rove
i n se pozdravljajo:
»Srečno!«. B e l i ka
m e n spomenika, v katerega so vklesa
na
imena padlih, p a opozarja,
d a je
j a n s k e g a j e z a i g r a l o v e s e l j e . B o r c i šti
n o v o življenje v z k l i l o i z k r v i žrtev i n
r i n a j s t e s o p r i n e s l i olajšanje, n a r o d n o
bojev
osvobodilni boj se j e razplamtel z no
Štirinajste.
RADO KOZOLE
Konferenca
je ugotovila, d a
se v p o d j e t j u o b n e z a d o s t n i m a
terialni
osnovi
tudi
delavsko
s a m o u p r a v l j a n j e n i dovolj raz
vilo, k a r pomeni, d a s sredstvi
še n e u p r a v l j a s l e h e r n i z a p o s l e
ni. V prihodnje b o m o r a l tudi
tovarniški
komite
odgovarjati
za izvajanje s k l e p o v , h k r a t i z
n j i m p a še s e k r e t a r i a t i o s n o v n i h
organizacij i n v s i k o m u n i s t i v
To je bilo hkrati geslo letne volilne konference Zveze komuni
t o v a r n i . P o t r e b n o b o r a z v i t i de
stov v krški tovarni celuloze in papirja — Komunisti morajo
mokratične o d n o s e v Z v e z i ko
munistov, k e r n a j t a postane
biti pobudniki za napredek v delovni organizaciji
trdnejša o s n o v a z a d o g a j a n j e v
kolektivu. L e če b o enoten, b o
n e m m e s t u i n v p l i v n a poveča
k o l e k t i v l a h k o še v e č d o s e g e l v
21. j a n u a r j a p o p o l d n e
sose
nje p r o d u k t i v n o s t i z boljšo o r
p r o i z v o d n j i , p r i " k v a l i t e t i i n de
zbrali n a redni letni volilni
ganizacijo
dela. P r a v tako j e
l i t v i . A k c i j e n a j b o d o usklađene
k o n f e r e n c i k o m u n i s t i krške t o
t r e b a zmanjšati i z g u b o
snovi,
s programom Z K , vendar mora
v a r n e c e l u l o z e i n p a p i r j a ter o b
z a s t o j e , izboljšati r o k e z a i z d e
p r o g r a m p o z n a t i r e s v s a k član
n a v z o č n o s t i člana i z v r š n e g a k o
lavo, k a k o v o s t izdelkov i n po Z K .
miteja C K Z K S R u d i j a Bregardobno. Pozornost
so namenili
ja, predsednika ob. odb. S Z D L
Član i z v r š n e g a k o m i t e j a C K
p o s l o v n e m u sodelovanju s pro
P e t r a M a r k o v i č a , s e k r e t a r j a otoč.
Z K S R u d i Bregar je rekel, d a
i z v a j a l c i o s n o v n i h s u r o v i n — le Zveza
k o m i t e j a Z K S l a v k a Šribarja i n
komunistov v
podjetju
s a — i n s e z a v z e l i z a tesnejše
predsednika ObSS E d a Komoodločilno v p l i v a n a gospodarje
c a r j a r a z p r a v l j a l i o d e l u i n n a s t i k e z n j i m i . U g o t o v i l i s o , d a nje i n reševanje p r o b l e m o v v
sta o d tega odvisna razvoj pod g o s p o d a r s k i organizaciji.
črtih
tovarniške
organizacije
Dejal
j e t j a i n življenjska r a v e n zapo
ZK.
je, d a m o r a o r g a n i z a c i j a Z K
slenih.
podjetje voditi idejno i n prog
V referatu j e sekretar tovar
Pri
nagrajevanju
zaposlenih
ramsko, vendar p a b o treba s
niškega k o m i t e j a M a r j a n M a r k i
naj b i u v e d l i s i s t e m p r e m i j i n
t e m , o čemer r a z p r a v l j a j o k o
omenil, d a je bila Z K v podjetju
n o r m , k e r j e tako bolje, k o t b i
m u n i s t i , s e z n a n i t i v s e člane k o
p r i p r a v l j e n a ria g o s p o d a r s k e u k
d e l i h s r e d s t v a e k o n o m s k i m eno
l e k t i v a . P o u d a r i l j e še, d a j e
repe o b reformi. Spregovoril j e
tam p o uspehu. Tako so menili
treba spremeniti miselnost d o
o i z v o z u i n p r e d l a g a l , n a j b i s i v prepričanju, d a t o z a h t e v a
n e k a t e r i h v p r a š a n j , č e n a j bd
še n a d a l j e
v s i prizadevali, d a
tehnološki
postopek, k i je v
povsem
razumeli nova
dogaja
b o t o v a r n a izvažala s v o j e i z d e l
podjetju povezan.
n j a n a v s e h področjih.
ke. O b t e h n a l o g a h p a j e opozo
Temeljito
je bilo
obdelano
S e k r e t a r občinskega k o m i t e j a
r i l , k a k o j i h s k r b i v i s o k odsto
vprašanje o d n o s o v m e d k o m u
Z K S l a v k o šribar j e predlagal,
tek izostankov z a r a d i bolezni.
nisti, prav tako razlaga pojavov
n a j b i o s n o v n e o r g a n i z a c i j e ne
ob g o s p o d a r s k i r e f o r m i . Obraz
V r a z p r a v i s o n a j p r e j načeli
nehno skrbele z a dotok novih
loženo j e b i l o t u d i , z a k a j k o l e k
vprašanja
izpolnjevanja
nalog
članov v Z v e z o k o m u n i s t o v .
tiv n i m o g e l plačevati p r i s p e v k a
delavnosti, miselnosti i n izobra
V n o v e m tovarniškem k o m i
za k o m u n a l n e potrebe. R e k l i so,
ževanja. S e s t a n k i b i b i l i p o m n e
teju Z K , i z v o l j e n e m n a konfe
n j u r a z p r a v l j a v c e v boljši, k o b i d a zato, k e r m o r a plačevati ino
r e n c i , s o : Stane H r i b a r , Jože
zemski kredit. S t e m v zvezi so
b i l i krajši i n k o b i n a n j i h o b
Uršič, T o n e Lileg, M a r j a n M a r k i ,
o b s o d i l i neresnično
prikazova
ravnavali
določena
vprašanja.
M a r i j a N o v a k , Stane Pevec, inž.
nje, k a r k o l e k t i v u škoduje, s a j
Sestanki naj b i bili v prihodnje
Stane Peskar, V i n k o Poljanec i n
je t a v e s čas k a z a l r a z u m e v a
tudi bolje pripravljeni. Nadalje
A n t o n Škafar.
nje
z a reševanje k o m u n a l n i h
so o b r a v n a v a l i o d g o v o r n o s t k o
problemov.
munistov, dejavnost
n a delov
v. n.
K R Š K I P A P I R N I Č A R J I S O R E K L I 21. J A N U A R J A
»Naš smoter: vključitev
v mednarodno delitev dela«
A n d r e j je molčal i n o s l i n i l svinčnik
Nekoč s e m se s p o z a b i l , p a s e m na
— p i s a l p a n e b o . Prisežem d a ne, g a p i s a l , d a žele s t a n o v a l c i naselja V i s o k e
p r e d o b r o p o z n a m ! B o j i se z a svojo njive trgovino, k e r morajo zdaj v s o
p o k o j n i n o enajstega r a z r e d a , ' k i j o bo r o b o v p o t u svojega obraza z n o s i t i t j a
»Saj vse s k u p a j nič ne zaleže!«
dočakal čez trideset a l i 45 let (se še gor. K a j s e m n a p i s a l , s p l o h n i b i l o
»Če čivkneš enkrat a l i dvakrat, r e s ne ve natančno) i n z a svoj tekoči oseb
važno, pač p a j i h j e (politično razgle
ne! Osmič a l i enajstič p a b o m o r d a
ni dohodek (pomišljam, če g a s p l o h dane l j u d i ) zabolelo to, d a se k o t bo
že!« s e m ga nagovarjal h krščanski po
zasluži!) i n z a zamero p r i načelniku doči stanovalec naselja t u d i k a r s a m
nižnosti.
oddelka z a splošne službe, k i vendar potegujem z a t i s t o nesrečno trgovi
»Zakaj i m a m o p a p o t e m novinarje!?
vsako j u t r o p r i j a z n o p o z d r a v i njegovo no . . . ! K d o p a n a j se potem? Baročno
T i s i plačan z a t o t u d i i z občinske bla
ženo i n . . . s k r a t k a : ne b o n a p i s a l , n e razpoloženi svet z a u r b a n i z e m ? P r i
gajne, k a m o r se steka naš denar — p a
bo zahteval n a z b o r u volivcev o d o d z n a m , d a s e m član Socialistične zveze
Piši tako, k o t m i hočemo!« je ves rdeč
b o r n i k a naj razloži, zakaj s k l e p i prejš i n d a s e m v g l a s i l u Socialistične zveze
v obraz pogledal n a o k r o g p o p r a z n i
njega z b o r a volivcev niso b i l i u r e s n i n a v i j a l z a interese članov Sociaistične
•»VMni, V d r u g e m k o t u je sedel k r o
čeni, ne b o n i t i m i g n i l s p r s t o m . . . — zveze. V s e p r i z n a m i n o b l j u b i m , d a
nični pijanec G u s t l i n z a t u l i l :
razen v k a v a r n i kroničnemu p i j a n c u ne b o m n i k o l i več — ! ( E p p u r s i m o u »Tako j e ! G o r z n j i m d o l b o s a m G u s t l n u n a u h o :
ve!)
Padel!«
»Svinjarija p a t a k a . . . ! «
Priporočam t u d i občinskim i n d r u
N e k a k o s e m se m o r a l i z m a z a t i :
»Tako j c ! G o r z n j i m . . . ! «
g i m f u n k c i o n a r j e m , n a j n i k a r n e piše
' » 2 e prav, k a k o p a n a j v e m k a j hoZ a k a j i m a m o p a p o t e m novinarje?
*š: p i s m a uredništvu ne napišeš, n a Zato, d a pišejo čisto resnične fraze, jo o težavah, še m a n j p a o t e m , k d o
j i h je k r i v . č e b o l j mešaš, b o l j s m r d i !
zbor volivcev te n i a l i p a s i t a m tiho l a b i r i n t i č n e
k l o b a s a r i j e o teža
T u d i v i s i , prosim, ne predrznite!
*°t^ miš, o b s k l e p i h skupščine p r e k l i vah občinskega proračuna ( k d o n e k i
njaš t u z a kavarniško m i z o i n še to je k r i v zanje?), bombastična poročila
Pišimo raje o g a s i l n i h b r i z g a l n a h
m o takrat, k a d a r sežejo naravnost o g a s i l s k e m društvu i z K u r j e v a s i , k i i n naš m i l i domači l o k a l n i časopis b o
* tvoj žep! časopis p a j e t r i b u n a ob je p o 48 l e t i h l e d o b i l o s k o r a j čisto v zadovoljstvo vseh še vedno p r i d n a ,
čanov i n ne p a p i r , n a k a t e r e m n a j b i novo m o t o r n o b r i z g a l n o intakodalje. m a l a »javna tribuna« . . .
°vinarji r a z k a z o v a l i svoje umotvore!« Zato j i h i m a m o , p r o s i m l e p o !
M A R J A N MOŠKON
šele p o t e m p a v a v t o b u s i h , p e k a r n a h
in slovarjih . . .
A n d r e j j e prižgal cigareto:
s o o b zavesti,
n a X I V . divizija osvobodila tudi Seno
t r d i l , d a j e o d n e k d a j »sestavni d e l ve
Z A B E L E Ž E N O
Ljudje
p r a z n i k , b o m i n i l o 22 l e t , o d k a r j e s l a v
j e r s k o , z a k a t e r o j e nemški
S E N O V O — znano po r u d a r s k i h i n n a p r e d n i h t r a d i c i j a h svojih prebivalcev
pod p a r t i z a n s k i m B o h o r j e m , slavi 9. februarja svoj k r a j e v n i praznile. Z n o v a
se bodo p r e b i v a l c i tega razgibanega k r a j a s p o m n i l i prehojenih let, n a p r e d k a
i n zmag, praznovanje p a bodo tudi tokrat združili z načrti z a nadaljnji razvoj
svoje krajevne skupnosti. V s e m p r e b i v a l c e m Senovega i n vseh okolišnih vasi
ter vsem številnim naročnikom i n b r a l c e m našega tednika p o d B o h o r j e m pri
srčno čestitamo z a letošnji p r a z n i k i n j i m želimo p r i n a p o r i h z a doseganje
novih uspehov k a r največ zadovoljstva i n osebne sreče!
silovitostjo.
d a s e b o r i z a n j i h številna p a r t i z a n s k a
varstvo i n splošna bolnišnica.
O d l o k določa t u d i r a z m e r j a
občin soustanoviteljic d o ko
munalne skupnosti, k i so j o
ustanovile-
Nova skupnost
socialnega
stanovanjsko
zavarovanja Novo podjetje
Medobčinsko
sodelovanje,
Kdo naj v skladu z novo
ki se vedno bolj uveljavlja, zakonodajo poslej upravlja in
je spet našlo stvaren odraz gospodari s stanovanji na
v Komunalni skupnosti so področju občine Črnomelj, so
cialnega zavarovanja kmetov. razpravljali že na decembrski
Ustanovile so j u občine Kr občinski seji, o tem so kasne
ško, Črnomelj,
Metlika, No je govorih na svetu za stano
vo mesto in Trebnje. Odlok vanjsko in komunalne zadeve,
o ustanovitvi je sprejela ObS dokončno odločitev pa so
Novo mesto na seji 31. ja sprejeli šele na seji občinske
nuarja. Odlok ugotavlja, da skupščine 28. januaTja.
so podani pogoji za ustano
Odborniki so izglasovali od
vitev, ker živi na območju lok o ustanovitvi Stanovanj
občin soustanoviteljic več kot skega podjetja Črnomelj, k i
30.000 zavarovancev, ker ob bo poslovalo v Ulici Fabjana
staja kritje za 90 odst. stro Lojzeta 2. Po podatkih, k i so
škov zdravstvenega varstva bili posredovani odbornikom,
in ker deluje na omenjenem stroški poslovanja novousta
območju
več zdravstvenih novljenega podjetja ne bi pre
domov, zavod za zdravstveno segali 8 milijonov starih din.
Jaroslav Hašek:
Adam Ohocki:
Zabušantova
smola
Pepel rajnega gospođa
Friderika
L e n o se j e p r e t e g n i l , z a z e h a l i n p o g l e d a l n a
uro.
Tnčetrt na osem. Z l o m k a — ob o s m i h
m o r a b i t i v službi. Z a m u d i l b o ! T u d i če n e
z a j t r k u j e , t u d i če s i n a j a m e t a k s i .
K a j naj stori? 2 e t a k o je d o b i l d v a u k o r a . . .
č e še d a n e s z a m u d i , b o d o b i l o d p o v e d , čisto
gotovo jo bo dobil.
Z d a j c i se j e l o p n i l p o čelu! U k r e s a l a se m u
j e m i s e l I m e n i t n a , rešilna m i s e l .
L e p o počasi se j e o b r i l , u m i l i n p o z a j t r k o val,
potem si je dolgo i n s k r b n o vezal kravato,
šel je o d d o m a , nekaj m i n u t kasneje p a se
ustavil pred vrati s tablico:
Jan
I. DEJANJE, KI PA
OBSEGA TUDI VSA
DRUGA
Z o m b e k
zobozdravnik
O r d i n i r a o d 15. d o 18.
P o z v o n i l j e . O d p r l a m u j e d r e m o t n a ženska.
» D o k t o r j a b i rad,« j e r e k e l . » V e m , d a z d a j
ni ordinacijska u r a , toda povejte m u , d a gre
za
nesrečo. L e p o v a s p r o s i m , r e c i t e d o k t o r j u :
nesreča!«
U s e d e l se j e n a d i v a n i n olajšano z a d i h a l .
O d p r l a s o se v r a t a o r d i n a c i j e i n z d r a v n i k g a
je povabil:
»Prosim, vstopite!«
Z l e k n i l se j e n a z o b a r s k i s t o l .
»Lejte, tale zob, gospod d o k t o r , s p r e d a j . . .
I z p u l i t e g a , p r o s i m vas.«
» T o d a č l o v e k b o ž j i , k a j p a j e v a m šinilo v
glavo?! Saj zob je p o p o l n o m a zdrav!«
» G r o z n o m e b o l i , res.«
» H m , treba je n a p r a v i t i rentgensko s l i k o . . . «
»Kakšno sliko, gospod d o k t o r ? ! Izpulite ga
ta!'oj, brez injekcije!«
Z d r a v n i k j e p a c i e n t a začudeno p o g l e d a l i n
v z e l klešče.
Končano! Izmučen, m o k e r o d p o t u , s k r
v a v r n i u s t i , se j e zabušant srečno s m e h l j a l .
Ha
z d a j m u šef n e b o m o g e l d o živega! . . .
Delovna soba gospoda Fride
r i k a Plajšnerja, čigar t r u p l o j e
b i l o sežgano v G o t h i . Z r a v e n p i
s a r n e m i z e p o d s t a v e k i z črnega
m a r m o r j a , n a n j e m p a žara z
r a j n i k o v i m p e p e l o m i n okraše
na
s trakom, k i nosi napis:
»Zadnji z b o g o m o d s o p r o g e M a
r i j e ! « V naslanjaču p r e d ž a r o
s e d i žalostna v d o v a . N a k o l e n i h
ima
šest r o b c e v , n e k a j z a n o s ,
n e k a j z a s o l z e . V s t o p i služkinja
in j i d a v i z i t k o .
:Gospod d o k t o r , p r o s i m vas, dajte m i potr
dilo, d a s e m danes p r i vas d a l izpuliti zob.
H v a l a l e p a ! I n k o l i k o s e m dolžan?«
»Tristo zlotov.«
Nesrečna v d o v a g o s p a
Flajšnerjeva:
» O h , v e n d a r j e prišel,
Zikan! Le naprej! «
» T r i s t o p r a v i t e ? S a j k o l i k o r v e m , računate
za i z p u l i t e v z o b a s a m o s t o z l o t o v . I n j a z s e m
ga d a l i z d r e t i celo b r e z i n j e k c i j e . . . «
M O R D A
N E
V s o r a z m e r j u s svo
jo
ežo je najmočnejša
žival
žuželk
»nosorog«,
Težak je 14 gramov, l a h k o
pa vleče 1530 g r a m o v to
vora.
H K r t j e zelo gibčna ži
val.
V rovu prehodi dva
m e t r a na sekundo, n a po
vršini p a t r i metre.
• Škrjanček
poje d o
d v a tisoč melod o i n zažvrgoli d o 130 zvokov v
s e k u n d i . K o je tristo me
:
gospod
G o s p o d Z i k a n v s t o p i v črni
o b l e k i i n s tragičnim o b r a z o m :
»Čista r e s n i c a , d r a g i m o j , d a j e i z d i r a n j e
z o b a s t o z l o t o v . T o d a d a n e s j e n e d e l j a . N i de
lavni d ^ n , d a t a k o rečem . . . «
g
Marija
»Poljubljam r o k o , m i l o s t l j i v a !
Saj k a r ne m o r e m verjeti. Ubo
g i F r i d e r i k , m o j najboljši p r i
jatelj!
šel je tja, o d k o d e r n i
vrnitve. Tole je torej
njegova
žara? A l i s m e m v p r a š a t i , k o l i k o
s t e d a l i z a n j o ? 800 k r o n , p r a v i
t e ? ! U b o g i F r i d e r i k ! Če s e s p o m
nim,
d a j e še n e d a v n o s e d e l t u
kaj le, z a t o l e p i s a l n o m i z o . . .
T o d a i z v o l i t e se o h r a b r i t i , t o j e
g r o z n o ! T o r e j v t e m piskrčku
je zdaj ves m o j prijatelj Fride
r i k ? ! N e jočite, m i l o s t l j i v a ! Nje
gova prisotnost, tile ostanki, b i
r e k e l , n a j v a s tolaži v n e z n o s n i
b r i d k o s t i . R e s g r o z n o . Potolaži
t e se. K a r j e v m o j i m o č i b o m
p o s k u s i l vse, d a b i . . . « G o s p o d
Zikan utihne i n j i poljubi roko.
V E S T E . . .
trov v i s o k o v Kraku, ga
ni več videti, njegovo žvr, oienje p a sliš'imo še, k o
poje v višini 600 metrov.
r
H B i t j a , k i živijo na
največjih vJšinah, so —
pajki. Najdemo
j i h do
7500 metrov v i s o k o . H r a
nijo se samo s t i s t i m , k a r
jim
prinese veter. P t i c e
živijo do višine 4500 me
trov, nekatere vrste me
tuljev pa do višine 6000
metrov.
G o s p a Flajšnerjeva: » K a k o t o
m i s l i t e : p o s k u s i l vse, d a b i ? . . . «
Gospod Zikan: »No, da bi,mi
l o s t l j i v a g o s p a . M o j a žalost j e
p r e h u d a , z a t o se n e m o r e m iz
r a z i t i . M i s l i se m i mešajo, izgi
n j a j o . T o r e j t o l e j e v e l j a l o 800
k r o n , ste r e k l i , ne? N o , k a j h o
č e m o , k o j e b i l živ, j e z a p r a v i l
še več. M o j u b o g i p r i j a t e l j ! ( P o
gleda p o sobi). Bogme, lepo je
t u k a j k o t v k a p e l i c i . O b d a n i ste
od njegovih
telesnih ostankov,
od vseh dragih spominov. Tamle je f o t o g r a f i j a
balerine de
Mono, tamle spet...«
ELEKTRONSKI
RAČUNAR
V d o v a : » N e , se m o t i t e . T o j e
f o t o g r a f i j a n e k e n j e g o v e sestrič
ne, k i j e u m r l a v c v e t u m l a d o
sti.«
Gospod
Zikan:
»Milostljiva
g o s p a , m o r e b i t i se r e s m o t i m ,
m o r d a č v e k a m i z o b u p a n a d iz
gubo prijatelja. Veste,
večkrat
sva
s k u p a j s e d e l a v gledališču.
I m e l je s m i s e l z a lepoto. T u d i
plesalke
je i m e l r a d . čakajte
n o , k a k o se j e p i s a l a t i s t a r i
bica? A h a , G r a f n e r j e v i , m i s l i m .
Bil
je z v a m i poročen
komaj
eno leto! A l i niste o d k r i l i ? N i
mogoče, pravite, d a b i res b i l
t a k o zvest soprog?
Milostljiva,
j a z s e m g a d o b r o p o z n a l . Prišel
j e ik m e n i , n a p r i m e r , k o s t e
b i l i v i n a počitnicah, p a r e k e l :
,Vidiš . . . ' N e v e n i , k a k o j e p r a v
zaprav rekel, t o d a r a j n i k je vse
počel s a m o z umetniškega sta
lišča. Šla s v a t o r e j v D r a ž d a n e .
T a k o j se b o m s p o m n i l , k a k o j e
b i l o t i s t e m u metuljčku i m e . A h a ,
že v e m : G r e t a V V a g n e r j e v a ! V e
ste, m i l o s t l j i v a , k a d a r j e b i l v i
njen, je s a m o o n j i fantaziral.
T r d i l j e , d a j e najlepše d e k l e ,
kar
j i h je kdaj videl. I n n i k a r
ne m i s l i t e , d a g a
obrekujem.
Saj s p l o h ne veste, k a k o je b i l
v d a n pijači. P o z n a l s e m g a d v a
n a j s t let, b i l a s v a najboljša p r i
j a t e l j a . K o l i k o k r a t m e d vašo od
sotnostjo
s e m g a rešil, d a n i
zašel v n e m o r a l n o s t , v k a t e r i j e
že t a k o tičal d o g r l a . K a d a r g a
je prijelo, t u je m o j a r o k a , m i
l o s t l j i v a , j e počenjal t a k e grdob i j e , d a s e j e g a b i l s a m e m u se
bi i n d r u g i m . P r a v i t e , n a j v a m
nikar tako ne stiskam roko?
M i l o s t l j i v a , saj s e m v e n d a r vaš
e d i n i p r i j a t e l j , v a m l a h k o is
k r e n o vse z a u p a m . U b o g i Fride
rik!
T o l e j e t o r e j t v o j a žara,
n i s e m se n a d e j a l , d a se b o š t a
ko naglo poslovil od nas, i n za
večno. T o d a k a r j e res, j e res.
(Poljubi
r o k o žalostni v d o v i . )
Zdaj v svoji osamelosti
potre
b u j e t e človeka, n e k o g a , k i v a s
b o tolažil. I n k d o b i t o m o g e l
biti? Samo jaz, milostljiva, k i
s e m v s a leta vajinega
zakona
A N E K D O T E
%
M I H A M A L E S : Karnevalske maske z ulice (Ziirich)
Bolgarski strokovnjaki za
e l e k t r o n i k o so i z d e l a l i i z v i r e n
e l e k t r o n s k i k a l k u l a t o r z a 22
računskih operacij. S t r o j se
bistveno r a z l i k u j e o d podob
nih
e l e k t r o n s k i h računalni
kov, k e r i m a a v t o m a t s k i spo
min
i n še mnoge druge pred
n o s t i . Računa namreč t u d i
k v a d r a t n e i n k u b n e korene,
zaokroža rezultate d o druge
d e c i m a l k e i n o p r a v l j a še d r u
ge zapletene računske opera
cije. V s e podatke avtomatič
n o zapisuje električni p i s a l n i
s t r o j . T o je res p r a v i »eks
pres za matematiko«.
bil s l e h e r n i d a n p r i vaju. P r a v v
temle
naslanjaču
sem
sedel,
p r i h a j a l s e m k o t v l a s t n o hišo.
K o s e m n e k o č t a k o prišel, s e m
F r i d e r i k a grozno ozmerjal. Pro
sim
v a s : v n a r o č j u j e i m e l so
b a r i c o , to je p a res preseglo
m e j e . P r a v a lopovščina.
Imeti
t a k o l e p o , t a k o o č a r l j i v o ženo,
k o t ste v i ! V e r j e m i t e ,
resnično
m e j e razkačilo. A h , m i l o s t l j i v a ,
p r e v e č s e m r a z b u r j e n — vaše
t a k o lepe, n u l e o č i . . . I n veste,
t u d i k v a r t a l je. K a d a r je v a m
r e k e l , d a gre n a k o n g r e s , je ta
koj,
k o j e s t o p i l i z hiše, p o s t a l
žejen. Z a t o j e šel p i t i n k v a r t a t .
Z a p r a v i l je lepe denarje, ostanek
pa
p o t r o š i l še z a d r u g e r e č i :
d e k l e t a , šampanjec i n p o d o b n o .
N e , m i l o s t l j i v a , n i v a s b i l vre
den,
varal vas je grdo i n podlo.
Ubogi
F r i d e r i k , saj p r i z n a m :
m o j F r i d e r i k , saj p r i z n a m : i m e l
j e d o b r o s r c e , t o d a strašansko
s l a b značaj. N i se m o g e l p r e
magati, moj dragi nepozabljeni
prijatelj. B i l je nekolikanj, ka
ko b i rekel, n a b r i t . . . Vesel sem,
da vse n j e g o v e štorije n i s o p r i
šle n a d a n , k o j e še živel. P r i
šlo b i d o l o č i t v e , z a k o n s k e t r a gedije. J a z b i v i d e l , k a k o v i tr
pite, i n tega ne b i m o g e l prene
sti,
k o s e m v a s v e n d a r že p r v i
t r e n u t e k , k o m a j s e m v a s prvič
zagledal... Ne, ne — ne b o m
n a p r e j g o v o r i l , saj n i s p o d o b n o
to o m e n j a t i v s o b i , k j e r počiva
pepel n a m v s e m tako
dragega
pokojnika.«
G o s p a Flajšnerjeva:
»Ali m i
slite, d a tale s o b a n i p r i m e r n a ,
da
v n j i h r a n i m o žaro s pepe
lom
rajnega soproga? R e s je, v
to s o b o p r i h a j a v e l i k o l j u d i , t u
di
s a m a najraje
sedim v nji,
ker
je vogalna i n l a h k o gledam
s k o z i o k n a n a obe ulici. N o , saj
si l a h k o p o m a g a m o . ( G o s p a p o
z v o n i služkinji.) N e ž a , o d n e s i t e
ž a r o s p o d s t a v k o m v z a d n j o so
bo, tisto p r a z n o . Veste, g o s p o d
Zikan, t a m bo imel ubogi rajni
F r i d e r i k p o p o l n i mir.«
N e ž a o d n e s e p e p e l r a j n e g a go
s p o d a F r i d e r i k a Flajšnerja.
G o s p a v d o v a : »Tako, zdaj je
s t v a r u r e j e n a . K a j s t e že r e k l i
nazadnje, gospod Z i k a n ? A l i n i
ste n e k a j o m e n i l i o p r v e m tre
nutku?«
G o s p o d Z i k a n : »Da! O d prve
ga t r e n u t k a , k o s e m b i l vas za
gledal, takrat, k o m e je v a m
predstavil ubogi Friderik, sem
se z a l j u b i l v v a s . . . «
N e k a j časa j e v l a d a l a p o p o l n a
tišina. P o t e m
nesrečna
vdova
p o z v o n i služkinji N e ž i i n j i n a
roči s s l o v e s n i m g l a s o m :
»Neža, o d n e s i t e žaro s pepe
lom
i z z a d n j e s o b e n a podstreš
je i n j o spravite v zaboj o d
margarine!«
. »Kateri
takt imate
najraj
ši?« je vprašal gro j B. Franza
Leharja.
doma
v duhovitosti
kot v
medicini,
je pogumno
od
govoril:
in na
ba«.
»To je različno.« je odvrnil
skladatelj,
»pri muziki
tričetrtinskega,
pri vinu pa kar
štiričetrtinskega.«
»V
sor!«
profe
Na
nadrl
njim
Nemški
kirurg
Bergman ni bil kot učenec
nič
kaj priden.
Njegov
učitelj
je ob neki priložnosti
ob
ljubil
nagrado
tistemu,
ki
bo najbolje
napisal
nalo
go o tem, kaj je
lenoba.
»Ali
jaz!«
Na nekem
drugem
izpi
tu je
nastavil
kandidatu
svinčnik
na prsi in
dejal:
»Povejte
mi,
gospod
kandidat,
kam pridem,
če
predrem
kožo na tem me
stu?«
Kandidat,
ki je
bil
bolj
ječo,
gospod
Nagrado
je dolil
Bergmann
za sestavek,
v kate
rem je na prvi strani
za
pisal:?
»To«, na drugi:
»je«
tretji
strani:
»leno
*
kliniki
je nekega
dne
asistenta,
ki se je z
prerekal:
ste
vi
norec
ali
pa
Mladi
asistent
je šel k
specialistu
in se dal
pre
iskati
zastran
pameti
in
zdravega
uma.
Naslednjega
dne je
iz
ročil
Virhoivu
zdravniško
spričevalo,
rekoč:
»Zdravniško
je
ljeno, da jaz nisem
ugotov
norec!«
Korenine so pognale v Opekarni
Delavsko prosvetno društvo Svoboda bratov Milavcev iz brežiške okolice
slavi desetletnico plodnega kulturnega udejstvovanja — Vsako sezono se
predstavi občinstvu z novim odrskim delom — Na revijah so sodelovali
pevci in dramske skupine — Deležni so bili več priznanj
D e l a v s k o prosvetno društvo
Svoboda
bratov
Milavcev
Brežice — o k o l i c a i m a z a sebolij že deseto sezono plod
nega amaterskega dela. D r u
štvo je znano daleč n a o k o l i ,
saj se vsako leto z n o v a pred
stavi z o d r s k i m d e l o m a l i
p e v s k i m n a s t o p a m . P o d ime
n o m S v o b o d a bratov M i l a v
cev je zaživelo 1956, leto d n i
prej p a je b i l o ustanovljeno
kot k u l t u r n o umetniško dru
štvo.
Letos so razveselili občin
stvo ^s komed ijo »Naši trije
angeli«. P r e m i e r o so za'igrali
v O p e k a r n i , nato pa delo po
n o v i l i še v Brežicah. K m a l u
p o brežiški u p r i z o r i t v i s m o
se d o g o v o r i l i z n e k a t e r i m i
člani za k r a m l j a n j e o delu
i n življenju društva.
:
O B 8. F E B R U A R J U —
SLOVENSKEM K U L T U R N E M PRAZNIKU
Narod pesnika slavi
N e k a j let je pretek
l o , k a r so n a Angle
škem i z d a l i i z b o r Pre
šernovih p e s m i v k n j i
žici z n a s l o v o m »Parnas m a l e g a
naroda<'
P o d o b n o je b i l naš naj
večji p e s n i k predstav
ljen domala vsemu kul
t u r n e m u svetu. N a m ,
S l o v e n c e m , je še v e d n o
najdražja knjižica, k i
je z n a s l o v o m »Poezije
dr. F r a n c e t a Prešerna«
izšla 1849 v L j u b l j a n i ,
k a j t i pojav te knjižice
nam pomeni prodor v
sam v r h evropske kul
ture. Knjižica, n a zu
naj d r o b n a i n s k r o m
n a , je sicer p r i takrat
n i j a v n o s t i doživela vse
prej
k o t dobrodošel
s p r e j e m , saj so šele
kasnejši r o d o v i dou
m e l i , d a je v njej le
natisnjena
umetniško
p o v e d a n a m i s e l genija.
N e n a d o m a se je v e l i k a
m i s e l Prešernova razodela n a r o d u , m u sve
tila i n kazala pot iz
mračnjaštva ter napo
vedovala čase, k o »pre
p i r b o iz sveta pre
gnan«. Zato je b i l a živo
p r i s o t n a s k o z i dolga
desetletja i n prešla v
n a r o d o v o zavest.
v njegovih
najhujših
d n e h i n svetila m u je
n a p o t i do osvoboditve
v d r u g i svetovni v o j n i .
Zato so Prešernove pe
s m i še danes t a k o pre
pričljive k o t tedaj, k o
j i h je p e s n i k s n o v a l .
Ostale b o d o ,
pesnik
s a m p a se je z n j i m i
z a p i s a l v s a m v r h ev
ropske umetnosti. Da
nes se velikega p e s n i k a
s p o m i n j a m o z zavest
jo, d a je njegov genij
slovenskemu ljudstvu
o d p r l o k n o v svet. 8. fe
b r u a r je v s p o m i n pes
nikove s m r t i slovenski
kulturni praznik.
Tov. I v a n V o g r i n c je p r v i
obud:'l s p o m i n e n a čase, k o
je društvo pognalo k o r e n ' n e .
T i začetki segajo v leto 1956.
Tedaj je O p e k a r n a u r e d i l a
dvorano i n i g r a l s k a družina
iz k o l e k t i v a -je za p r a z n i k de
la zaigrala Nušičevo k o m e d i
ijo »Dr.« D o jeseni je naštudir a l a še eno delo, v s e p t e m b r u
p a so se združili v s i amater
j i v k u l t u r n o umetniško dru
štvo, k i je še naprej i m e l o
svoj sedež v O p e k a r n i .
T a j n i k društva tov. Ivan
Kramarič je naštel kronološ
k i pregled vseh u p r i z o r i t e v do
letos. V t e m desetletju so se
z v r s t i l a dela: k o m e d i j a »Vdjv a Rošlinka«, veseloigra »Po
slednji mož«, d r a m a »Mrak«,
spevoigra »Vasovalci«, ljud
ska igra »Ognjeno srce«, ope
reta »Na p l a n i n c a h naš h«,
k o m e d i j a »Tripče de Utolče«.
k o m e d i j a »Poročil se b o m s
svojo ženo«, d r a m a »Kastelkaj), k o m e d i j a »Priložnostni
zdravnik«, k o m e d i j a »Filumen a M a r turano« i n zadnja spet
k o m e d i j a »Naši trije angeli«
Večino d e l je režirala tov.
S l a v k a Zagode, dvakrat p a je
prevzel režijo prof. B o g o J a v o r n k . N a vprašanje, katero
delo je b i l o najbolje z» gra
:
D i . F R A N C E PREŠEREN:
GAZELA
vii
Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje
sodi;
eden hvali in spet drugi vpije: »Fej te bodi!«
Ta veli mi: poj sonete; oni: poj
balade;
tretji bi bil bolj prijatelj
Pindarovi
odi.
Bo prijeten
morebiti
temu glas
gazelic;
oni t>o pa rekel: kaj za Vodnikom
ne hodi?
Razuzdanim
bodo moje pesmi
prenedolžne;
al terc'jalke
poreko, da jih je vdihnil
zlodi.
Jaz pa tebi sami, draga, želel sem
dopasti,
drugih
nisem
prašal, kaj se jim po glavi
blodi.
Živela je z n a r o d o m
no, je tov. Zagodetova takole
odgovorila:
»Med k o m e d i j a m i
Tripče
de Utolče' 1960. leta. S t e m
d e l o m s m o sodelovali t u d i na
medobčinski k u l t u r n i r e v i j i
v Krškem. D r u g o us.pelo de,
lo je b i l a d r a m a »Kastelka«,
k i s m o j o z a i g r a l i n a reviji
v Brežicah. Z n j o s m o gosto
vali t u d i v Črnomlju n a m e d
občinski k u l t u r n o prosvetni
reviji«.
»Kako vas sprejme občin
stvo?«
»Zelo lepo; zlasti v o k o l i c i
so n a m hvaležni z a vsako
predstavo. Te obiskovalce b i
razočarali, če j i m ne b i vsa
k o sezono nečesa z a i g r a l i . Ze
lo r a d i gostujemo tudi v Glo
b o k e m , v D o b o v i i n Poboč
ju.«
»Kako izbirate dela?«
»Pri t e m se precej o z i r a m o
na želje l j u d i . Najraje gleda
jo komedije, t u pa je izbor
zelo težak. Z a d r a m o se la
že
odločimo.
Pogrešamo
p r e d v s e m domačih slovensk h
k o m e d i j . Pisatelj F r a n c e B e v k
n a m j o j e o b l j u b i l , a jo še
piše. P r i h o d n j e leto
bomo
z a i g r a l i t u d i njegovo »Kriv
do« i n p o v a b i l i ga b o m o n a
premiero.«
Z a S t r a j n a r j e m je prevzel
d i r i g e n t s k o p a l i c o p r i orke
stru upokojeni konzul Jakob
Mikolič. O r k e s t e r je v o d i l
n a k v a l i t e t n i r a v n i d o leta
1952, k o ga je n a s l e d i l ka
p e l n i k vojaške godbe I v a n
M i t a g . K o je ta zbolel, je
Prevzel
dirigentstvo
Drago
šproc, profesor n a G l a s b e n i
šoli v N o v e m m e s t u , šproc
vodi orkester še danes. P o d
v o d s t v o m vseh navedenih d i
rigentov je orkester p r i r e d i l
vrsto uspešnih k o n c e r t o v . I z
društvenih z a p i s n i k o v je raz
vidno, d a je t u d i ta sekcija
preživljala hude k r i z e . V zad
k i h l e t i h je o r k e s t r u p r i a n j k o v a l kader, zlasti pa
° d t a k r a t , k o je iz mesta od
m
V s e društvene sekcije so
imele o d 1. s e p t e m b r a 1964
do 31. avgusta 1965 17 p r i r e
ditev; k i j i h je o b i s k a l o 3315
l j u d i . 13 predstav j e b i l o do
ma, 4 v drugih krajih.
V v i s o k e m poletju lanske
ga leta sicer n i b i l o p r i r e d i
tev, zato so se sekcije priče
le p r i p r a v l j a t i n a novo sezo
no. Moški z b o r je že o d p r
v i h d n i septembra začel red
no v a d i t i , delati p a je začel
t u d i orkester, k i p r i p r a v l j a
koncerte. D r a m s k a s k u p i n a
se je l o t i l a študija japonske
komedije »čajnica«, p r i kate-
»Obiskala bomo vse večje
kraje v občini, Krško i n Sev
nico«
Predsednik
društva
tov.
M e t e l k o je s p r e g o v o r i l o vzgo
ji m l a d h igralcev. P r i zad
n j i h šestih d e l i h j i h je 26 pr
vič nastopilo n a o d r s k i h de
s k a h . V s e h ne m o r e j o eadržat . Običajno zapustijo dru
štvo, k o s i uredijo druž'nsko
življenje.
Starejši
so b o i j
vztrajni i n na društvo j i h ve:
»Kje d o b t e denar za ure
sničitev v s a k o l e t n i h načrtov?«
B l a g a j n i k društva tov. Novoselc je povedal, d a s i po
magajo n a vse načine. P r v a
leta so b i l a podjetja
dokaj
r a d o d a r n a , vendar je te po
moči vedno m a n j . N a srečo
j,-m obrat I M V še vedno pre
cej pomaga, d a p r i d e j o po
ceni vsaj d o k u l i s . O d občin
ske zveze k u l t u r n o prosvet
n i h društev so l a n i d o b i l i
100.000 d i n še z a p r e t e k l o le
to. Z a p r o s i l i p a so z a 600.000
d i n . T o p a j i m n i vzelo volje.
Kljub
denarrim
zadregam
vsako leto naštudirajo novo
delo.
;
»Kdaj boste
vašega dela?«
Režiserka D P D S v o b o d e
b r a t o v M i l a v e c v Brežicah,
tov. S l a v k a Zagode
slavili jubilej
»Proslave točno še ne mo
r e m o napovedati. M e n i m o , d a
jo b o m o p r i r e d i l i konec m a
j a v Brežicah v d v o r a n i pro
svetnega doma,« s o odgovori
l i skoraj v s i h k r a t i . D o b r o
se morajo p r i p r a v i t i OŠ to
slovesnost. P r i k a z a t i namera
vajo o d l o m k e i z n e k a t e r h
najbolj u s p e l i h d e l . N a s t o p i l
b:> tudi letos obnovljeni mr>ški p r e v s k i zbor.
J. T.
Po zadnjem večera KUS Janez Trdina
Preteklo soboto se je v p r i
k u p n i s p o d n j i d v o r a n i Dolenj
ske galerije v N o v e m mestu
zbralo približno 65 l j u d i ; k a
k i h deset o d r a s l i h i n n a d 50
dijakov ter študentov je po
slušalo p e s m i i n prozne od
l o m k e m l a d i h avtorjev, k i so
ta večer n a s t o p i l i n a literar
nem večeru K U S »Janez T r d i
na«. P o daljšem o d d i h u se'
n a m je k u l t u r n a s k u p i n a , k i
je ob svojem rojstvu napove
dovala zelo razgiban p r o g r a m ,
predstavila k o t organizator
večera, n a k a t e r e m smo vide
li i n slišali Sašo V e g r i , F r a n
ca Zagoričnika, B o r i s a Paša,
Tomaža Šalamuna, B r a c a Rotarja, F i l i p a R o b a r j a , D i m i t r a
R u p l a , V l a d i m i r a Gajška, D u
šana Jovanoviča i n N i k a G r a fenauerja. Uvodne besede je
p r e b r a l F i l i p R o b a r , ' avtorje
pa je napovedoval i n pred
stavljal Jože Prešeren.
V N o v e m m e s t u se s števi
l o m l i t e r a r n i h večerov ne mo
remo ravno postavljati. T u d i
zadnjega b i b i l i n e m a r a veli
ko bolj veseli, k o b i n a n j e m
čutili več resničnega hotenja
m l a d i h l j u d i po ustvarjalnosti
i n lepoti. T a k o p a s m o se ob
večini nastopajočih vpraševa
l i : a l i j i h s i l i k izpovedovanju
zares n o t r a n j a n u j a — a l i p a
m o r d a le m o d n a muha? M u h a
namreč, k i mejo m e d poezijo
i n pornografijo nalašč briše;
Jerebovci z odličjem za dvajset let
o
šla vojaška godba, s katero
s i je orkester v e l i k o opomo
gel. G o d b i s t a namreč t v o r i
l i kvaliteten simfonični or
kester. P o o d h o d u vojaške
godbe je orkester spet zaživ o t a r i l , k e r ne m o r e d o b i t i
dovolj k a d r a . Zavoljo tega se
je vodstvo sekcije odločilo,
d a sestavi samo k o m o r n i go
d a l n i orkester. T a že živah
no vadi i n se p r i p r a v l j a n a
nastope.
»Boste letos kaj gostovali?.<
že dolgoletno delo ter s k u p n i
načrti
z a nove u p r i z o r i t v e .
M a r s i k a t e r o u r i c o prostega
časa prebijejo n a vajah. Z a
zadnje delo so n a p r i m e r po
trebovali 1.000 u r . »Če b i b i l :
plačani, tega gotovo ne b i
s p r a v i l i skupaj«, je dejal tov.
predsednik.
b i m o vsakogar, k i ga gleda
lišče veseli, naj se p r i j a v i
p r i društvenem tajništvu. K
sodelovanju v a b i m o t u d i t i
ste, k i imajo veselje sodelo
vati v p e v s k e m z b o r u i n or
kestru.
K o t s m o že prej o m e n i l i ,
se za delo našega društva
Piše Polde Cigler so
vedno z a n i m a l i o b l a s t n i i n
politični
predstavniki.
Dali
so m u razne pohvale, p r i z n a
r i je angažiranih nekaj no nja i n denarne nagrade ozi
v i h igralcev. Več m l a d i h mo r o m a podpore.
Krona
pri
či je nastopilo v m l a d i n s k i znanj j e v s e k a k o r T r d i n o v a
i g r i »Cesarična i n svinjar«. nagrada, k i j o je društvo pre
P o r a s t je zadovoljiv i n , k o t jelo 30. o k t o b r a 1965 za k u l
kaže, bo t u d i stalen, k a j t i t u r n o prosvetno delo n a ob
d o b i l i s m o stalno režiserko, močju novomeške občine.
tovarišico. A l e n k o B o l e - V r a K o o b p o m e m b n i h obletni
bec, absolventko n a akade cah našega mesta i n osvobo
m i j i z a gledališko umetnost ditve s l a v i m o t u d i 20. oblet
v L j u b l j a n i . O d nje p a n i n i c o društva, b o p r a v , d a
vse odvisno, marveč t u d i o d bežno pogledamo še n a d r u
igralcev s a m i h . V l j u d n o va štveno u p r a v o . S a m o
osem
m a n i r a , ko m l a d i ljudje iz teh
vrst govore zvišeno i n s kan
cem p r e z i r a o svetu, k i j i h
obdaja; poskus — vreči solju
dem v obraz r o k a v i c o svoje
razdvojenosti i n r a z k l a n o s t i ,
iz katere nekateri ne vidijo
rasnega i z h o d a , d r u g i pa se
vanjo nalašč potapljajo, k e r
je to pač moderno. S o take
pesmi res »odsev današnjega
poetičnega izraza« i n izpoved
n o t r a n j i h globin, razmišljanja
in poslanstva, k i je poetu še
vedno naloženo? će so — po
tem m o r d a marsičesa ne ra
zumemo — a l i pa razumemo
to le še p r e d o b r o !
S l a p o v i besed, poplava p r i
spodob i n včasih hlastanje sa
mo za z u n a n j i m efektom —
vse to je nedvomna p r a v i c a
»iščočih«; če nas s t a k i m de
l o m niso m o g l i ogreti, pač ne
bo k r i v d a poslušalcev, k i so
prišli na večer, da b i b i l i de
ležni u m e t n o s t i i n lepote. Po
ezija N i k a Orafenauerja i n
teksta D i m i t r a R u p l a ter zla
sti še Dušana Jovanoviča sto
pajo s kvaliteto v ospredje.
B r e z talenta i n ustvarjalnega
d a r u niso seveda tudi d r u g i ,
k i s m o j i h v soboto slišali;
m a r s i k a j , k a r so n a m prebra
l i , p a vendarle ne gre imeno
vati poezija
a l i umetniška
proza! L e m a l o tega, k a r so
n a m povedali m l a d i p i s c i —
razen naštetih treh i n m o r d a
predsednikov se je z v r s t i l o
v vseh 20 l e t i h . P o m e n i , d a
so b i l i v s i , k i so društvo vo
d i l i , zelo a g i l n i , delavni i n
vneti za njegov p r o c v i t . P o
prvem
p r e d s e d n i k u , pokoj
n e m C i r i l u D u l a r j u , je pre
vzel predsedniške posle To
ne Pleničar, z a n j i m Lojze
K a s t e l i c , katerega je n a s l e d i l
Avgust Jazbinšek. Z a J a z b i n škom so predsedovali še: Sev e r i n Šali, T o n e G o r t n a r , po
k o j n i profesor T o n e T r d a n
in R u d i Mraz. V jubilejnem
letu 1965 je društveni občni
zbor znova i z v o l i l za pred
sednika
Lojzeta
Kastelica.
V s i p r e d s e d n i k i so društvo
d o b r o v o d i l i , četudi so mo
r a l i večkrat k r m a r i t i m i m o
n e v a r n i h čeri. Tajniške po
sle so s i v t e m času d e l i l i :
P o l d e Cigler, p o k o j n i S l a v k o
S t r a j n a r , M i r o Saje, R u d i
Mraz i n pokojni Jule Kobe.
T u d i o d b o r o v i člani se n i s o
dosti menjavali.
Srečujemo
iz leta v leto povečini i s t a
še koga — n a sobotnem veče
r u , bo šlo v k u l t u r n o zaklad
nico ljudstva. Ugotovitvi, d a
bo večina t a k i h »modemih
pesmi«, k o t s m o j i h slišali to
krat, u m r l a prej kot n j i h o v i
starši, pridružujemo pohvalo
i n vprašanje:
pohvalo K U S »Janez T r d i
na«, d a skuša po s v o j i h mo
čeh d o p r i n e s t i h k u l t u r n e m u
življenju Novega mesta (ve
čer je b i l v celoti u b r a n i n n a
prhuornem zunanjem n voju)
— z u p a n j e m , da b o uresni
čila še kaj iz svojega progra
ma —
i n vprašanje: zgodbo o tro
j a n s k e m k o n j u poznamo; a l i
čutite, tovariši v o d b o r u K U S
»Janez Trdina«, kakšno po
sebno potrebo, d a n a m pred
stavljate »pesnike« k o t je To
maž Šalamun? V N o v e m me
stu s i šalamunove »umetno
sti« i n njegovih izdelkov ne
želimo. M o r d a boste t u našli
t u d i odgovor, .zakaj n i b i l o n a
tem večeru več o d r a s l i h .
T O N E GOŠNIK
Janez Menart, novi
predsednik DSP
Društvo s l o v e n s k i h pisate
ljev (prej književnikov!) je
i z v o l i l o na nedavnem občnem
z b o r u za svojega novega pred
sednika p e s n i k a i n prevajalca
Janeza M e n a r t a .
imena,
sprememb
je
bilo
malo.
R e k l i s m o , d a so s i sekci
je izvolile svoje odbore. V o
dijo j i h p r e d s e d n i k i , i z b r a n i
iz vrste članov te a l i one
sekcije. O r k e s t e r v o d i Sta
ne F i n k , dirigent je D r a g o
Šproc, moškemu z b o r u pred
seduje basist V l a d i m i r D r e novec, z b o r o v o d j a je še ved
no T o n e M a r k e l j , d r a m s k o
sekcijo v o d i F r a n c e štirn,
režiserka p a je A l e n k a BoleVrabec.
O b t e m društvenem jubile
j u želimo, d a b i se d e l o v n i
p r o g r a m društva v p r i h o d
nje še bolj razširil i n d a b i
njegova
dejavnost
še
bolj
p r o d r l a t u d i n a podeželje.
P r a v zato je društvo že p r i
ključilo svojo dejavnost Z a
v o d u z a k u l t u r n o dejavnost
v Novem mestu, s katerim
b o v p r i h o d n j e delalo z ro
ko v r o k i .
Ob
20-letnici
pošiljamo
društvu iskrene čestitke!
Udeležite se zborov
volivcev!
O d 6. d o 20. f e b r u a r j a b o d o
v občini Črnomelj Z B O R I V O
L I V C E V , n a katerih bomo
r a z p r a v l j a l i o r a z v o j u gospo
d a r s t v a v občini, o občinskem
proračunu, o d a v k i h i n p r i
s p e v k i h občanov t e r o pro
gramih
d e l v posameznih
krajevnih skupnostih. Zborov
se b o d o
povsod
udeležili
p r e d s t a v n i k i občinske skup
ščine, družbeno-političnih or
ganizacij t e r z a s t o p n i k i za
druge i n gozdnega gospodar
stva.
K e r m o r a občinska skup
ščina
sprejeti proračun i n
p r o g r a m razvoja občine d o
k o n c a februarja, m o r a m o za
r a d i tehničnih razlogov pone
k o d s k l i c a t i zbore
volivcev
t u d i z a več v o l i l n i h enot v
enem k r a j u o b i s t e m Času.
PREGLED ZBOROV
VOLIVCEV:
13. 2., o b 9. u r i v šoli z a v a s i :
S t a r i t r g , Močile,
Deskova
vas, S o d e v c i , K o t , Prelesje,
R a d e n c i , Tečina,
Zagozdac,
G o r n j a P o d g o r a , D o l . Podgora i n Kovapa vas.
V s a leta so v črnomaljski
občini p r a z n o v a l i s v o j praz
n i k 18. i n 19. f e b r u a r j a —
s p o m i n n a I. zasedanje S N O S
leta 1944 v Črnomlju. P r e d
n e d a v n i m p a so n a konferen
c i Z Z B p r e d l a g a l i , n a j b i ob
činski p r a z n i k preložili n a 11.
avgust. Tedaj j e b i l o leta
1941 o r g a n i z i r a n i h več p r v i h
vojaških i n sabotažnih a k c i j ,
Občinski praznik
9. S I N J I V R H — v nedeljo,
preložen
13. 2., ob 15. u r i v šoli z a va
si: Sinji v r h , Damelj, K o t ,
t a k o j zatem p a so udeleženci
D r a g a , D a l n j e njive, G o r i c a ,
teh a k c i j odšli v partizane,
š peharj i , B r e g i n H r i b .
k j e r so kasneje t v o r i l i jedro
10. ČRNOMELJ, — v nede znane 1. b e l o k r a n j s k e čete.
ljo, 20. 2., o b 9. u r i v d o m u
O p r e d l o g u Zveze borcev so
ljudske prosvete z a območje
mesta Črnomelj i n v a s i : L o r a z p r a v l j a l i n a z a d n j i občin
s k i seji i n ga sprejeli. M e n i
k a , V o j n a vas, S v i b n i k , D o
jo, d a so s t r e l i p r v i h pušk
lenja vas, Kočevje, Kanižariv o k o l i c i Črnomlja zelo po
ca, Vranoviči, B u t o r a j , V e l i
k a L a h i n j a , Zastava i n Zo- m e m b e n d a t u m v z g o d o v i n i
N O B . Razen tega j e ob p r a z
renci.
novanju v p o l e t n i h mesecib
11. DOBLIČE — v sredo,
več možnosti z a organizira
16. 2., o b 16. u r i v šoli z a va nje turističnih p r i r e d i t e v .
s i : Dobliče, B l a t n i k , Jerneja
vas, Jelševnik, Grič, Doblička
gora, M a v e r l e n i n B i s t r i c a .
1. SEMIČ — v nedeljo, 6.
2., o b 9. u r i v prosvetnem do
m u za območje v a s i : Semič,
Vavpča v a s , M l a d i c a , T r a t a ,
Sela, C o k l o v c a , Kašča, V r t a
ča,
Podreber,
Oskoršnica,
K o t , črešnjevec, H r i b , K r v a v čji v r h , Cerovec, S a d i n j a vas,
G a b e r , Vrčice, Sela p r i Vrčicah, S t a r i h o v v r h , N e s t o p l j a
vas, T r e b n j i v r h , L i p o v e c , P u gled, Brezje p r i V i n j e m vr
h u , P l a n i n a , Sredgora, Kleč,
S t r a n s k a vas, B r s t o v e c , K r u
pa, M o v m a vas, Praprot i n
Vinji vrh.
12. P E T R O V A V A S — v
sredo, 16. 2., ob 16. u r i v šoli
za v a s i : P e t r o v a vas, G o r n j a
P a k a , L o k v e , Rožanc, Ručetna vas i n Mihelja vas.
3. ČRMOŠNJICE — v po
nedeljek, T. 2., o b 16. u r i v
šoli
z a vasi:
črmošnjice,
S r e d n j a vas, Brezje, K o m a r n a v a s i n Mašelj.
16. S T A R A L I P A
tek, 18. 2., o b 16.
za v a s i : S t a r a l i p a ,
p a , Drežnik, G o r n j i
Dolnji Suhor.
13. TALČJI V R H — v četr
tek, 17. 2., ob 16. u r i v šoli
za v a s i : Talčji v r h , D o l n j a Pa
k a , R o d i n e , N a k l o , Tušev d o l ,
Stražnji v r h , Rožič v r h , Sela
p r i O t o v c u , Otovec i n Zajčji
vrh.
14. TRIBUČE — v četrtek,
17. 2., o b 16. u r i v šoli z a va
s i : Tribuče, Pavičdči, čudno
selo, Desnic, B o j a n c i , B e d e n j
2. ŠTREKLJEVEC — v ne
in Prilinci.
deljo, 6. 2., o b 14. u r i v šoli
15. G R I B L J E — v petek, 18.
za v a s i štrekljevec, O s o j n i k ,
B r e z o v a reber, M a l i n e , O m o 2., o b 16. u r i v g a s i l s k e m do
ta, G r a d n i k , Praproče, S o d j i m u z a v a s i : G r i b l j e i n C e r k v i šče.
vrh i n K a l .
— v pe
u r i v šoli
Nova l i
Suhor i n
17. DRAGATUŠ — v nede
4. R O Ž N I D O L — v sredo,
9. 2., o b 16. u r i v šoli z a v a ljo, 20. 2., ob 9. u r i v zadruž
s i : Rožni d o l , G o r n j e Laze, n e m d o m u z a v a s i : Dragatuš,
H r i b , Pribišje, P o t o k i , Prelo- O b r h , B r e z n i k , S e l a , Golek,
ge i n Brezje p r i Rožnem do Polog, B r d a r c i , s i p e k , P u s t i
gradeč, Zapudje, V e l i k i Neralu.
jec, M a l i Nerajec, Belčji v r h ,
5. ADLEŠIČI — v petek, 11.
Knežina, črešnjevec, M a l a L a
2., ob 16. u r i v zadružnem do
h i n j a , Tanča gora, Gragovam u z a v a s i : Adlešiči, P u r g a ,
nja vas i n Kvasica.
G o r e n c i , Pobrežje, V e l i k a Se
18. V I N I C A — v nedeljo,
l a , M a l a Sela, D o l e n j c i , Fučkovci,
Jankoviči,
V r h o v c i , 20. 2., ob 14. u r i v d v o r a n i
osnovne šole z a v a s i : V i n i c a ,
Dragoši i n M a r i n d o l .
O g u l i n , Drenovec, Sečje selo,
6. 2 U N I Č I — v soboto, 12. P o d k l a n e c , G o l e k , H r a s t , Pe2., ob 16. u r i v g a s i l s k e m do m d i n a ,
Učakovci,
Kovači
m u z a v a s i : Zuniči, M i l i c i i n g r a d i n V u k o v c i .
Paunoviči.
OBČANI — P R I D I T E N A
7. P R E L O K A — v soboto, Z B O R E V O L I V C E V ! O D L O
12. 2., o b 16. u r i v šoli z a va ČALI
BOMO O NADALJ
si: Freloka, B a l k o v c i i n Zilje. N J E M
RAZVOJU
NAŠIH
8. S T A R I T R G — v nedeljo, K R A J E V I N O B Č I N E !
ODLOK 0 PRISPEVKU ZA UPORABO
ZEMLJIŠČ ODLOŽEN ZA LETO DNI
28. januarja so na seji občinske skupščine črnomaljski odborniki sprejeli
več odlokov ter razpravljali o osnutku proračuna za letošnje leto — Potrebe
so mnogo večje od možnosti, zato bo proračun lahko kril le najnujnejše
izdatke — O tem bodo razpravljali še občani na bližnjih zborih volivcev
V p r i s o t n o s t i l j u d s k i h po
slancev L e o p o l d a K r e s e t a , L a
d a Mišice i n Janeza Kambiča
so n a p r v i seji v letošnjem le
t u o d b o r n i k i občinske skup
ščine Črnomelj v petek izgla
sovali več o d l o k o v s področja
stanovanjske i n k o m u n a l n e za
konodaje, i z r e k l i so se z a
ustanovitev k o m u n a l n e skup
nosti z a socialno zavarovanje
i n zaposlovanje
z a 5 občin
dolenjske regije t e r obravna
v a l i še poroštva i n imenova
nja.
V s i o d l o k i , dostavljeni že
v g r a d i v u , so b i l i sprejeti, r a
zen o d l o k a o p r i s p e v k u z a
uporabo mestnega zemljišča.
Letos t a odlok v občini Črno
30 novih članov RK u Ad!ešiči
P r e d k r a t k i m je imela kra
jevna organizacija R K v A d lešičih redno letno skupšči
n o , š e p r e d začetkom so
p o d m l a d k a r j i R K i z osnovne
šole p r i p r a v i l i k u l t u r n i pro
g r a m . O b tej priložnosti s o
b i l e t r e m večkratnim krvo
d a j a l c e m podeljene
srebrne
značke.
K a k o r s m o r a z b r a l i i z po
ročil, je b i l odbor l a n i zelo
delaven, s a j s o b i l e opravlje
ne vse zastavljene naloge. Ve
l i k u s p e h j e bdi dosežen v po
predvsem
starejši
ljudje,
m e d t e m k o se m l a d i n a v a b i l u
n i odzvala.
Z a poplavljence s o z b r a l i
o d b o r n i k i 63.900 d i n prispev
kov, k a r j e z o z i r a m n a pre
moženjske razmere v a s i k a r
zadovoljivo.
Organizirani s t a bili tudi
dve z d r a v s t v e n i
predavanji.
O b k r v o d a j a l s k i a k c i j i se je D a j e zanje m e d občani veli
p r i j a v i l o 36 občanov z a odda k o z a n i m a n j a , je p o k a z a l a
j o k r v i , 32 p a je b i l a k r i o d d o b r a udeležba.
vtzeta. Značilno j e , d a so b i l i
N a l e t n i skupščini so b i l i
m e d -adlešičkimi k r v o d a j a l c i pohvaljeni p o d m l a d k a r j i R K
itz dbmače osnovne šole, k i
So b i l i ves čas zelo d e l a v n i .
O b k o n c u j e b i l izvoljen tu
d i novi odbor
organizacije,
k a t e r e m u želimo p r i nadalj
n j e m d e l u mnogo uspehov.
dragatuške organizacije ZZB je
P. V .
večanju članstva, s a j j e adlešička o r g a n i z a c i j a v t e m ča
s u p r i d o b i l a 30 n o v i h članov.
Glede n a v e l i k o območje or
ganizacije i n številno prebi
valstvo p a s i bodo še nada
lje p r i z a d e v a l i z a nove čla
ne, posebno b o d o skušali p r i
tegniti m l a d i n o .
»TOVARIŠI, R0K0 NA SM
Za predsednika
bil ponovno izvoljen Peter Kuzma
16. j a n u a r j a j e občnemu
z b o r u krajevne
organizacije
Z Z B v Dragatušu prisostvo
valo o k o l i 150 borcev, razen
n j i h p a sta b i l a navzoča tudi
p r e d s t a v n i k a občinskega od
b o r a Z Z B Črnomelj A n t o n
Dvoj moč i n R a d e Kordič.
Domačin
i n predsednik
Z Z B Dragatuš Peter K u z m a
j e v poročilu p r i k a z a l dejav
nost organizacije, k i se j e v
p r e t e k l e m l e t u o d v i j a l a pred
v s e m v s k r b i z a borce i n
ureditev n j i h o v i h življenjskih
razmer. L a n i j e b i l o vloženih
o k o l i 170 v l o g z a p r i z n a v a l
nine, zato s t a p r i dragatuški
organizaciji Z Z B d e l a l i k a r
dve k o m i s i j i : k o m i s i j a z a
ugotavljanje izredne delovne
dobe t e r k o m i s i j a z a p r i
znavalnine.
O k o l i 25 članov organizaci
je že p r e j e m a p r i z n a v a l n i n e ,
nekaj borcev p a j e d o b i l o
e n k r a t n o pomoč organizacije.
Razen vsega tega je b i l o 79
borcem odpisanih okoli 7 mi
lijonov dinarjev davčnih, ob
veznosti, s čimer so se nji
hove življenjske r a z m e r e pre
cej izboljšale.
K o m i s i j i sta razpravljali o
Spremenile na vseh
področjih so očitne
V treh letih 675 novih članov Socialistične zve
ze, kljub temu pa je v občini še vedno komaj
64 odstotkov volivcev včlanjenih v organizacijo
— Dosedanje delo je bilo uspešno, še bolj pa
se bo moral novi odbor zavzeti za uresničevanje
reforme s pomočjo vseh občanov
P r e d 74 d e l e g a j ^ i z 22 k r a j e v n i h organizacij S Z D L v
občini, številnimi domačimi gosti i n p r e d s t a v n i k i G O S Z D L
je v i m e n u o d b o r a g o v o r i l o dosedanjem d e l u i n bodočih
nalogah p r e d s e d n i k občinskega o d b o r a S Z D L F r a n c Stajdohar. O m e n j a l j e uspehe, k i j i h j e organizacija dosegla
v s k o r o t r i l e t n e m delovanju, prav tako p a p r e d delegati
n i s k r i v a l n e k a t e r i h s l a b o s t i . Glede n a številne i n zelo
zahtevne naloge p r i uresničevanju r e f o r m e v p r i h o d n j e j «
N e k d a j je bilo sadjarstvo v B e l i k r a j i n i zelo razvito,
namreč organizacija v članstvu še prešibka. Ugotovitev,
k a r dokazujejo tudi stari sadovnjaki, vknjiženi n a k a
da j e n a področju celotne občine 7.085 članov S Z D L a l i 64
tastru, i n mnoge propadajoče sušilnice z a sadje. Sušil
odstotkov vseh v o l i v n i h upravičencev, n i hvalevredna, po
nice i m a j o d o m a l a v v s a k i vasi. N a P o d t u r n u n a d
sebno še če upoštevamo, d a celo še 19 odstotkov zaposle
Vrtačo stoji poleg »turškega g r a d u « grajska sušilnica,
n i h n i včlanjenih v organizacijo!
k i se j e še precej d o b r o ohranila, kaže p a , d a bo
k m a l u p r o p a d l a . M e n d a j e blizu te> sušilnice nekoč
stal grad, Iti n a j b i ga T u r k i opustošili i n zravnali
NAJVEČ GOVORA O REFORMI
z zemljo. ( F o t o : F r a n c Derganc)
K o v i c e
a l .
m e l j n e b o sprejet, pač p a
so p r e d l a g a l i , n a j b i občani
n a z b o r i h volivcev
sprejeli
krajevne
samoprispevke. V
Črnomlju, n a V i n i c i i n v Se
miču n a j b i b i l k r a j e v n i sa
moprispevek
namenjen prprvenstveno i z g r a d n j i šolskih
prostorov, p o v s o d drugje p a
za urejevanje k o m u n a l n i h za
dev.
P r e d razpravo o osnutku
letošnjega občinskega p r o r a
čuna j e načelnik o d d e l k a z a
gospodarstvo
Franc Cimer
m a n poročal, d a je občinski
u p r a v i ostalo v letu 1965 z a
o k o l i 50 m i l i j o n o v s t a r i h d i
narjev neplačanih računov po
leg n e k a t e r i h neuresničenih
R a z p r a v a se s p r v a n i i n n i m o g l a razživeti, p o o d m o r u
p a so se začeli delegati b o l j oglašati. Največ so g o v o r i l i
o n a p r e d k u , k i j e zaznaven tako v gospodarstvu k o t v šol
stvu, z d r a v s t v u i n n a družbeno • političnem področju t e r
s t e m v zvezi z r e f o r m o i n n j e n i m i n a m e n i .
F r a i c Pavlakovič z V i n i c e j e r a z e n tega naštel nekaj
nerešenih k r a j e v n i h p r o b l e m o v k o t so p a m a n j k a n j c pitne
v s a k e m članu organizacije i n
predlagali
za priznavalnine
p r e d v s e m tiste, k i so najbolj
zaslužni i n p o t r e b n i . N a obč
n e m z b o r u se je oglasilo več
članov s p r i p o m b a m i , d a še
niso prejeli priznavalnine, a
da so d o nje upravičeni. M i
h a Rušič, kmet i z Tanče go
re, p a j i m j e dejal:
— Tovariši, r o k o n a srce!
Danes vsakdo t r d i , d a j e b i l
borec i n vdan n a p r e d n e m u
g i b a n j u že o d nekdaj. B o r e c
pa se o d b o r c a r a z l i k u j e ! T i
s t i , k i j e delal že p r e d vojno
za našo stvar i n se je takoj o b
p o g o d b e n i h obveznosti i z pre
teklega leta.
Osnutek proračuna z a leto
1966 p r e d v i d e v a
768,850.000
s t a r i h dinarjev d o h o d k o v i n
p r a v t o l i k o i z d a t k o v . Letošnji
p l a n j e s i c e r z a nekaj m i l i j o
nov dinarjev višji o d lanske
ga, toda 50 m i l i j o n o v d i n ne
plačanih računov i z leta 1965
i n obveznosti d o soudeležbe
p r i g r a d n j i osnovne šole v
L o k i pomenijo dejansko m a n j
sredstev k o t l a n i . K o r i s t n i k i
občinskega proračuna bodo
m o r a l i s s r e d s t v i zelo varče
vati ter t u i n tam tudi malce
zategniti p a s . M i m o tega bo
do nekatere d o k a j v i s o k e p r o
računske postavke i z prejš
n j i h let i z letošnjega p r o r a
čuna p o v s e m izpadle. P o se
danjem o s n u t k u b o tako z a
vzdrževanje cest I I I . i n I V .
r e d a zagotovljenih le 20 m i
lijonov s t a r i h dinarjev, č e
upoštevamo, d a so v s e ceste
že zdaj v zelo s l a b e m s t a n j u
in jamaste k o l i k o r se le d a ,
je jasno, d a b o p r o m e t skorod a enomogočen, če b o p r i
tem ostalo.
R a z p r a v a j e b i l a posvečena
p r e d v s e m varčevanju n a vseh
področjih. M e d d r u g i m s o
i m e n o v a l i k o m i s i j o z a revizi
jo p r i z n a v a l n i n b o r c e m N O B
i n k o m i s i j o z a revizijo social
nih
podpor
občanom. O b
p r e d l o g u , n a j b i nekatere niz
ke p r i z n a v a l n i n e u k i n i l i i n
namesto tega povišali zneske
d r u g i m upravičencem, so ime
l i o d b o r n i k i Košir, škrinjar
in Rems nekaj pripomb, sicer
p a je b i l o sklenjeno, d a b o
sta k o m i s i j i čimprej pričeli
delati.
i z b r u h u vojne odločil z a tež
k o življenje v p a r t i z a n i h , p o
vojni p a j e vneto o b n a v l j a l
d o m o v i n o , se gotovo r a z l i k u
je o d b o r c a , k i je b i l s s i l o
odveden v gozd, p o v o j n i p a
je s t a l o b s t r a n i . B o d i m o
vendar vsaj m a l o kritični d o
sebe!«
Dragatuška
organizacija
Z Z B j e e n a najboljših v ob
čini. P r a v gotovo p a gre z a
tako lepe uspehe
nemalo
zaslug d o b r e m u v o d s t v u , k a
t e r e m u želimo p r i uresniče
vanju
n a d a l j n j i h n a l o g še
mnogo uspehov.
vode, slab t u r i z e m z a r a d i slabe ceste i n p r o b l e m zdrav
stva, k i k l j u b l a n i zgrajeni a m b u l a n t i še n i rešen. S t a v b a
stoji opremljena, občani p a se m o r a j o v o z i i l k zobozdrav
n i k u v 20 k i l o m e t r o v oddaljeni Črnomelj.
Več delegatov j e zatem omenjalo nujnost
postavitve
R T V n a p r a v n a M i r n i g o r i , s čemer b i b i l omogočen bolj
ši r a d i j s k i i n t e l e v i z i j s k i prenos l j u b l j a n s k e g a p r o g r a m a .
Sedanji televizijski prenos j e tako s l a b , d a morajo i m e t i
B e l o k r a n j c i svoje antene obrnjene p r o t i Z a g r e b u .
D a j e k u l t u r n a i n športna dejavnost v Črnomlju z a
m r l a , j e n a konferenci k r i t i z i r a l Janez Vitkovič. P o v e d a l
je, d a se mlajši ljudje zadnja leta ne zanimajo z a j a v n o
i n politično življenje i n d a številnih izobražencev p r i jav
n e m d e l u , razen r e d k i h izjem, n i čutiti.
Vprašanje odvisne a d m i n i s t r a c i j e , k i k l j u b r e f o r m i
prepočasi izginja, je načel Rade Vrlinič, delegat i z Dragatuša p a se j e zavzemal z a boljše uveljavljanje k r a j e v n i h
s k u p n o s t i i n z a uresničitev n e k a t e r i h vaških želja.
VSE JE ODVISNO OD LASTNIH
SPOSOBNOSTI IN MOČI
B o j m n e n j je n a k o n f e r e n c i prišel d o i z r a z a , pokazalo
p a se j e z l a s t i t o , d a občani še vedno preveč pričakujejo
s a m o o d družbe i n občinskih sredstev. K a k o j e s t e m i
s t v a r m i v novem g o s p o d a r s k e m s i s t e m u , s t a pojasnjevala
p r e d s e d n i k občinske skupščine inž. R a d o Dvoršak i n Leo
p o l d K r e s e k o t p r e d s t a v n i k Glavnega o d b o r a S Z D L . Sled
n j i j e p o h v a l i l delovanje Socialistične zveze v p r e t e k l o s t i ,
p o u d a r i l p a je, d a j e naloga organizacije v p r i h o d n j e
p r e d v s e m b o r i t i se^za uresničevanje r e f o r m n i h načel. Prav„
tako b i s i m o r a k i organizacija prizadevati z a dosledno
izvajanje k o n k r e t n i h a k c i j . V i d e t i je, d a so v načelu z a
r e f o r m o v s i občani, k o p a p r i d e d o p o t r e b n i h s p r e m e m b ,
se pojavljajo težnje, d a b i zaenkrat ostalo še p r i s t a r e m .
N o v o i z v o l j e n i 17-elanski odbor, v k a t e r e m j e le 16 čla
nov starega o d b o r a , v s i d r u g i p a so n o v i , t u d i d e l a v o l j n i
i n s p o s o b n i ljudje, b o i m e l dela dovolj, posebno še P °
V I . k o n g r e s u S Z D L Slovenije, k j e r bodo začrtane nove
naloge.
Metlika se ne
šali!
N a podlagi analiz b i
l a h k o letos v metliški
občini povečali
druž
beno
bruto
proizvod
n j o z a 45 o d s t . , k a r b i
b i l o (v o d s t o t k i h ) n a j
v e č v S l o v e n i j i , če n e
t u d i v državi. T o b i
l a h k o d o s e g l i z boljšo
izrabo strojev i n dru
gih zmogljivosti. V t a
namen p a b i potrebo
v a l i o k o l i 300 m i l i j o n o v
dinarjev
za
odpravo
ozkih grl v proizvodnji
i n 750 m i l i j o n o v d i n a r
jev
z a obratna
sred
stva. Menijo p a , d a b o
do
tolikšnih
sredstev
težko p r i t i ;
zadovoljni
bi bili, k o b i se n a ob
čini
posrečilo
zbrati
v s a j 650 m i l i j o n o v d i
n a r j e v z a m e t l i š k o šo
lo i n podzemelj sko-gradaški v o d o v o d , k i s t a
n a prioritetni listi.
S S E J E O B Č I N S K E S K U P Š Č I N E V M E T L I K I 31. J A N U A R J A
Var&uj
Odlok o komunalnem prispevku sprejet le pogojno - Olajšave spomeničarjem in drugim borcem po odloku o prispevkih in davkih občanov — Naj
višja stanarina v metliški občini 3,6 odst. od sedanje vrednosti stanovanja
O d l o k o p r i s p e v k i h i n dav
k i h občanov vsebuje novost,
k i bo razveselila kmete —
borce i n aktiviste v N O B o d
1941. do 1945 T r i n a j s t i člen
namreč u z a k o n j a ugodnosti
spomeničarjem
i n 'drugim
borcem ter aktivistom, k i
morajo i z p o l n j e v a t i davčne ob
veznosti. T a k o znižuje odlok
p r v o b o r c e m davčne obvezno
s t i z a 70 odst., b o r c e m i z
leta 1942 i n 1943 z a 90 odst.
ter b o r c e m i n a k t i v i s t o m i z
let 1944 i n 1945 z a 20 odstot
kov. S a m odlok se drugače ne
razlikuje od podobnih v mi
n u l i h l e t i h , l e d a so posa
mezne osnove, o d k a t e r i h je
treba plačati prispevke, do
20 odstotkov večje. Podobno
Kmečki z a v a r o v a n c i v me je z o d l o k o m o občinsken .
p r o m e t n e m d a v k u i n odlo
tliški občini bodo i z v o l i l i 2 k o m o določitvi lesa z a last
predstavnika
v
skupščino no u p o r a b o n a kmečka go
kmečkega zavarovanja z a ob spodarstva, m e d t e m k o je
sprejeti o d l o k o k o m u n a l n i h
močje Zavoda z a socialno za taksali v metliški občini nov
varovanje v N o v e m m e s t u . B r e z razurave so o d b o r n k i
V o l i t v e bodo p r e d v i d o m a 9. d v i g n i l i r o k e z a odlok o do
ločevanju obrestne m e r e od
i n 11. f e b r u a r j a i n sicer n a
sredstev poslovnega s k l a d a
Suhorju ter v Podzemlju.
Kmeti volijo 9.
in 11. februarja
1
za k o m u n a l n o , gostinsko i n
storitveno o b r t n o dejavnost
delovnih organizacij.
Z a t e m govore štirje o d l o k i
o najvišjih s t a n a r i n a h , amor
tizaciji
s t a n o v a n j s k i h hiš,
subvencioniranju
stanarine
i n gospodarjenju z družbeni
m i stanovanji. Skupščina je
tako u z a k o n i l a nadaljnje iz
vajanje stanovanjske reforme
v občini. Določeno je, da naj
višja s t a n a r i n a ne s m e b i t i
večja k o t 3,6 odst. sedanje
vrednosti
stanovanja,
za
a m o r t i z a c i j o p a bo treba pla
čati 1 odst. te v r e d n o s t i . D o
leta 1970 b o
(ekonomske)
stanarine
subvencioniral
s k l a d , v katerega morajo de
lovne organizacije odvesti 40
odstotkov
stanovanjskega
p r i s p e v k a , k i j i m je b i l ne
davno v s k l a d u s p r e d p i s i v r
njen.
Metliško
komunalno
podjetje p a j e določeno, d a
v s k l a d u s p r e d p i s i prevzame
gospodarjenje s s k l a d o m sta
n o v a n j s k i h hiš, k e r občinska
skupščina posebnega
stano
O B R A Z D E L I T V I SPRIČEVAL M E D ČRNOMALJSKIMI D I J A K I
DOBER RECEPT: UČENJE ZJUTRAJ,
UČENJE OPOLDNE - IN ŠE ZVEČER!
vanjskega podjetja
rava u s t a n o v i t i .
o
s
m 6 d
u u o
t
m
o
r
a
DOLENJSKI
BANKI IN
HRANILNICI
prej
G o s p o d a r s k o l e t o 1965
j e m e t l i š k a občina i z r e d
n o uspešno končala, s a j
v Novem mestu
se j i j e p r v i č v n j e n e m
stanovanjske i n poslovne po o b s t o j u p o s r e č i l o u s t v a r i
vršine i n ustrezno p r e d p i s a t i
ti z a eno milijardo dinar
prispevek. S p l o h p a ne g r e , j e v
skladov.
Proizvodne
so d o d a l i , da b i k a r k o l i spre
o
r
g
a
n
i
z
a
c
i
j
e
s
o
potrdile
j e l i brez vednosti občanov,
sloves d o m a i n se d o b r o
saj bodo m o r a l i prav t i ( M e t
ličani) plačevati k o m u n a l n i
uveljavile v tujini. »Led«
prispevek. Zato je b i l odlok
n a t u j i h tržiščih s o l a n i
tudi p o g o j n o
sprejet in bo
dokončno prebile i n izvo
obveljal le, če se bodo z n j i m
z i l e z a o k o l i 700.000 d o
s t r i n j a l i občani n a z b o r u vo
livcev.
larjev r a z n i h p r o i z v o d o m
KB
&
Zemlja - premalo izrabljeno bogastvo
Na nedeljski konferenci Socialistične zveze v Metliki so večkrat poudarili,
da je zemlja v metliški občini premalo izrabljena — Navedli so več vzrokov,
zavoljo katerih v kmetijstvu ni vse najbolj prav — V imenu GO SZDL Slo
venije je na konferenci govorila Francka Strmole, navzoči pa so bili tudi
poslanci Ludvik Golob, Niko Belopavlovič in Vlado Mišica
I
s o k i h šolah dovolj i n d a bo
v t e k m i p r i v p i s u i n nadalj
n j e m študiju odločalo le zna
nje.
»Svetovni položaj
poznamo«
13. j a n u a r j a letos Je b i l objavtjon članek z naslovom »Zakaj n i
m a l i c n a vseh šolah?«, v katerem
je rečeno, d a na 10 Šolah v občini
o t r o c i ne prejemajo šolskih m a l i c ,
med n j i m i tudi ne d i j a k i gimnazi
je i n najbrž temu n i k r i v o samo
Pomanjkanje prostora z a šolsko
k u h i n j o , temveč m a n j k a tudi do
bre volje.
Triinpetdeset gimnazijcev, k i so
že tedne p r e d navedenim člankom
Prejemali toplo m a l i c o , s i lahko
*nisli svoje o resnosti članka i n
glasila ( k a r se seveda nanaša n a
trditve o g i m n a z i j i ! ) . V s i d r u g i
b r a l c i , k i so članek p r e b r a l i , p a
bodo m e n i l i , d a je v resnici t a k o .
t>a ne b i n a osnovi neznanih i n
neresničnih v i r o v še p i s a l i o pren r a n i dijakov sporočamo,.da pre
jemajo že nekaj mesecev enolonč
nico a l i k o s i l o v s i d i j a k i , k i so
P r i j a v i l i . Podatke o gimnaziji
oaje lahko le t i s t i , k i n a g i m n a z i j i
dela i n z a svoje izjave t u d i odgo
varja.
J A N E Z KAMBIČ,
ravnatelj gimnazije
P R I P O M B A UREDNIŠTVA: O b ja\ijem p o d a t k i niso b i l i izmišlje2L
ta
neznanega v i r a temveč
j i h d o b i l i n a občinskem o d ru R K v Črnomlju. Nesporazum
n-,^^
^
z a r a d i tega, k e r
"•Pisani članek zaradi p o m a n j k a Poslednji meseci v gimnazijskih k l o p e h bodo n a p o r n i . Z dobro voljo i n mladost
lien
n i b U takoj objav
n i m h u m o r j e m , k i ga b e l o k r a n j s k i m d i j a k o m ne m a n j k a , p a se n a m e r a v a večina
i l '
t e m p a se je vprašanje
četrtošolcev povzpeti n a p r v o stopnico v življenje — čez p r a g univerze ( F o t o :
S E
m a l i c n a g i m n a z i j i že ure*
UREDNIŠTVO
R. Bačer)
l a s t a l
Metliško
občino b o s t a
na V I . kongresu Sociali
stične z v e z e S l o v e n i j e z a
s t o p a l a F r a n c Jakljevič i n
Martin
Molek.
Izvoljena
S t a b i l a n a občinski k o n
f e r e n c i S Z D L 30. j a n u a r j a .
Lani milijarda
v metliških
skladih
Najdalje je trajalo, d a je
bil izglasovan k o m u n a l n i pri
spevek, k i ga občine uvajajo
za m e s t n a naselja. O d b o r n i
k i so namreč p r i p o m i n j a l i ,
da b i tako važna zadeva, k o t
jo prinaša ta odlok — trinaj
sti n a seji, ne s m e l a m i m o
občanov, p a čeprav b o veljal
odlok samo z a Metličane. Z
določbo, d a je treba o d kva
dratnega m e t r a stanovanjske
površine v mestu ( M e t l i k i )
plačati (sicer l e ) 6 dinarjev
in od kvadratnega m e t r a zem
ljišča n a območju mesta 2
dinarja, n i še nič rešenegt,
četudi vemo, d a bo prispevek
porabljen z a ureditev k o m u
n a l n i h zadev. O d b o r n i k i so
p r i p o m i n j a l i , da b i m o r a l o d
lok k a t e g o r i z i r a t i posamezne
Pojasnilo
o malicah
na gimnaziji
r
Metliška delegata
za kongres
ne name
Stane Muhič: — K l j u b te
m u , d a n a m učenje vzame
s k o r o ves p r o s t i čas, so izvenšolske dejavnosti
precej
26 dijakov IV. letnika črnomaljske gimnazije je dobilo polletna spričevala: razgibane. N a j b o l j delaven je
11 jih ima dober uspeh, 15 kazijo uspeh enojke — Največ je skreganih s k l u b O Z N , k i i m a n a naši šo
l i že t r a d i c i j o . Člani se se
filozofijo in integrali — Do konca šolskega leta ostane le še nekaj mesecev stajajo v dveh s k u p i n a h .
Svetovni politična položaj do
Razpoloženje v r a z r e d u j e no i z nemščine, ž e o d nekdaj P a v l i n a Košir, p r e d s e d n i c a
b r o poznamo. R a z e n tega de
razredne s k u p n o s t i .
b i l o p o razdeliitvi p o l l e t n i h m u j e t a jezik d e l a l težave.
lujejo še marksistični k r o
— N e m o r e m ga i n ne mo
izkazov glede n a u s p e h p r o t i
Izdelala je z d o b r i m uspe žek, telovadila s e k c i j a , p e v s k i
pričakovanju. Nič solza, n e r e m , j e povedal.
h o m , z a učenje p a p o r a b i zbor, m e d t e m k o d r a m s k a
— čutite m o r d a d o tega je povprečno 2 — 3 u r e časa na
malodušja!
»Računamo, d a
sekcija z a delo n i m a pogo
bo d o k o n c a leta p o p r a v i l a z i k a poseben odpor?
d a n . P o v e d a l a je še, d a j e v jev. N i režiserja!
slabe ocene večina d i j a k o v .
— N i t i ne, pač p a j e goto r a z r e d u v e l i k o vlakarjev Iz
Tone K u m p : — V splošnem
90 odstotni uspeh b o verjet vo, d a germanist ne b o m . . Iz
sekcija
letos
M e t l i k e i n Semiča, zato se je k u l t u r n a
n o dosežen,« j e p o j a s n i l a raz b r a l s i b o m tehnični p o k l i c .
s k u p n o uče že zjutraj p r e d mnogo bolj delovna k o t je
redničarka prof. H e l e n a T u r — Seveda, če boste r a z r e d p o u k o m . Boljši d i j a k i poma b i l a prejšnja leta. Očitek, d a
kovič. »Pri d i j a k i h , k i so b i l i
i z d e l a l i i n o p r a v i l i m a t u r o — gajo slabšim.
z n a m o o r g a n i z i r a t i l e plese,
m e d 1 i n 2, s m o ocene zao
— B o m , s e m t r d n o odločen
je neosnovan. Izdajamo glasi
kroževali navzdol, sicer b i do k o n c a šolskega leta us
— V e m o , d a nas p r e d ma l o »Plamen«. Pnva številka je
j i h p o z i t i v n a ocena zadovolji peh popravii.i!
turo čaka še težaško delo, že izšla, drugo b o m o i z d a l i
l a i n se ne b i več dovolj uči
zato se b o večina d i j a k o v v za občinski p r a z n i k . Prispev
li«.
»Nekateri so imeli
našem r a z r e d u l o t i l a m a t u r i - k i v p r v i številki res n i s o b i
I n kaj pravijo dijaki? T o
smolo«
tetnih nalog že v s e m e s t r a l n i h l i v s i p r v o v r s t n i , pač p a bo
so njihove besede:
— U s p e h r a z r e d a m e pre počitnicah. T e m e s m o že iz m o p o s k r b e l i , d a b o kvalite
seneča, upoštevaje čas, k i b r a l i , največ j e l i t e r a r n i h . T u ta druge številke boljša. R a
»Sem trdno odločen«
s m o ga z a d n j i mesec p o r a b i l i d i n a bodoči p o k l i c že m i s l i
čunamo n a več p r i s p e v k o v
F r a n c G o r n i k i m a negativ- za učenje. N e k a t e r i sošolci m o , četudi se večina še n i četrto.šclcev, a k a j posebnega
so i m e l i s m o l o p r i spraševa odločila za v p i s n a to a l i ono o d nas n i pričakovati, k e r je
n j u . U s p e h n i realen! M o r a fakulteto. D o b r o se zaveda naša p r v a naloga UČENJE.
m o ga p o p r a v i t i , — je i z j a v i l a m o , d a je študentov n a v i
R. B .
p
v l a g a j
p r i
Pri trinajstem odloku se je zataknilo
Občinska skupščina v M e t l i k i j e n a p o n e d e l j k o v i
seji obravnavala i nsprejela vrsto odlokov, s k a t e r i m i
b o v l e t u 1966 u z a k o n j e n način z b i r a n j a s r e d s t e v v
občinski p r o r a č u n i n z a d r u g e n a l o g e , š t i r j e o d l o k i
u z a k o n j a j o p o s t o p k e v n a d a l j n j e m izvajanju stano
vanjske reforme.
in
V r a z p r a v i so zatrjevali, d a
r a z n i h vprašanj vključujejo
je zelo nepotrebna pregrada občani, k i so v t a n a m e n
m e d z a s e b n i k i b i k m e t i j s k o u s t a n o v i l i krajevne s k u p n o s t i .
organizacijo. Ugotovitev, d a
Socialistična zveza j i m po
so j e l a n i k m e t i j s k a dejavnost maga n a tej p o t i i n j i h spod
zmanjšala zavoljo
tega z a buja k uresničevanju čedalje
kakšnih 9 odst-, naj b o n a u k večjih i n odgovornejših nalog.
za naprej. K o r e n i t e s p r e m e m T a k o b o t u d i v prihodnje, k o
be v načinu p r i d e l o v a n j a , k a r bo n o v i občinski o d b o r S Z D L ,
so n a k o n f e r e n c i i m e n o v a l i v k a t e r e m je 17 članov, raz
reforma k m e t i j s t v a , naj po gibal dejavnosti n a že z n a n i h
spešijo prizadevanje zasebni i n m n o g i h deloviščih.
kov, tako d a b o n a voljo več
tržnih presežkov- P o m n e n j u
večine delegatov, sodelujočih
v r a z p r a v i , b o to brez p r i m e r
ne o p r e m l j e n o s t i
zasebnega
kmetijstva težko doseči. K m e
t o m b i m o r a l i omogočiti na
Metlika,
bavo strojev i n vse, k a r po
26. januvarija 1966
trebujejo, d a bodo več p r i
delali.
N a velikem z b o r u gadov
i n beloušk v M e t l i k i je
N e k a t e r i so p o v e d a l i , d a
mladi gad Džani, k i je la
j i h s k r b i , k a r vidijo p r i sose
dih. »Zemlja b i ne s m e l a b i t i ni s spretno roko i n oče
mrtev k a p i t a l , k o t je p r i la som na b a r v n i trak ujel
s t n i k i h s p o s t r a n s k i m i za krvoločni pohod i n grozo
služki,« je povedal delegat s vit napad T u r k o v na me
podeželja i n p r i p o m n i l , da b i tliško mesto, s pomočjo
m o r a l i z u k r e p i p r i s i l i t i vse, »laterne magice« te zgo
k i nočejo obdelovati zemlje. dovinske trenutke n a ve
K a k o r so d o d a l i d r u g i , n a j likem platnu prikazal. Sr
b i u k r e p i veljali le z a lastni
ce j e igralo meščanom,
ke s p o s t r a n s k i m zaslužkom, videvši sami sebe p r i j u
k a j t i v občini j e razen tega naški o b r a m b i rodne Me
še v e l i k o k m e t i j , n a k a t e r i h tlike, k a r b o n a vehe v
n i m a več k d o delati. M l a d e analih našega mesta osta
je p r i v a b i l o mesto, kjer so lo zapisano.
se z a p o s l i l i v i n d u s t r i j i , n a
njihovih domovih p a kmetu jejo s t a r i . O d s t a r i h n i k a j
Skozi
»laterno magico«
p r i d a pričakovati, zlasti te
s m o videti tudi
ga ne, d a b i p r i v z e l i n o v i na z a m o g l i
prizore
čin gospodarjenja, m l a d i p a d r u g e z n a m e n i t e
se ne bodo v r n i l i n a kmetije i z l a n s k i h junaških p o d v i
p r e j , d o k l e r n e b o črno n a g o v m e t l i š k i h g a d o v i n b e
belem, d a se »splača« kmeto- loušk: g l a v n o g a d j e gnez
vati. To, a l i se splača a l i ne, d o , turški h a r e m , g a d j e g a
naj b i pokazalo tesnejše so p r i n c a , z a d n j e g a o b r t n i k a
delovanje zasebnega sektorja m e t l i š k e g a , reševanje k m e
tijskih
problemov
ali z
z družbenimdrugačno b e s e d o
»mlatvo
V r a z p r a v i s o z vrsto po
p r a z n e slame«, bertijo " P r i
datkov d o k a z o v a l i , d a s o o d
Ivankoti«, mestno m u z i k o ,
zadnje konferenae Socialistič
k i j e v lajtičku s s e b o j
ne zveze n a p r e d o v a l a vsa pod
»pogonsko gorivo« z a s u
ročja, začenši s k m e t i j s t v o m .
ha grla vozila itd. i t d . GleV p r o c v i t u so i n d u s t r i j s k e
organizacije, saj se že l a h k o d a v c i p a k s o n a p l a t n u
m e r i j o z najboljšimi svoje p o g r e š i l i b r o n a s t o l i c e s t a
vrste v državi. P r o b l e m o v n a r e g a g a d a I v a n a s H r i b a ,
področju zaposlovanja je če k i t r d i , d a j e » ž e p r e d 55
dalje m a n j , l e vseh prijavlje l e t i b i l m e d v e d , n j e g o v k a n i h moških še n i s o z a p o s l i l i . m e r a d J u r e t o v N a c e p a
T u d i družbene službe s o do a f n a « . U p a m o , d a b o d e l e
živele boljše čase, d a s i r a v n o t o s t a p o m a n j k l j i v o s t o d
je šolstvo še vedno področje, p r a v l j e n a i n d a b o d e m o
katerega p r o b l e m e rešuje ob o b l e t u o s o r e j t u d i l i c e t e
čina z v e l i k i m i n a p o r i .
ga slavnega gada n a plat
-cdčedalje bolj se v reševanje n u v i d e t i z a m o g l i .
Zgodovinski tre
nutki oživljeni
o
merliškteAttednik
NAPETI PRORAČUN SPREJET
Program sveta
za delo
V NEDELJO VOLITVE
Svet z a delo p r i občin
V P R V O SKUPŠČINO S O C I A L N E G A
s k i skupščini Kočevje b o
ZAVAROVANJA KMETOV
letos razpravljal o H T V
Prvič prizadeti vsi, ki se financirajo iz proračuna — Šolstvu polovico prora
službi v d e l o v n i h organi
čunskih sredstev, kar pa je še vedno premalo — Temeljita kontrola porabe zacijah, o poročilu med
proračunskih sredstev — O letošnjem proračunu bo treba še razpravljati
občinske inšpekcije dela,
o izdelavi s a m o u p r a v n i h
Izvoljen bo le en član skupščine. Zbori vo
Pretekli petek je občinska skupščina v Kočevju lovnega
razmerja. O b a aktov v d e l o v n i h organi
razpravljala o letošnjem občinskem proračunu, o po o d l o k a s e bistveno ne raz zacijah, o vajencih i n nji
livcev bodo jutri v Dragi, Strugah in Pred
ročilu sveta za narodno o b r a m b o , o likvidaciji »Vulka- likujeta o d lanskih. Spre h o v i h nagradah, o p r o g r a
građu
nizacije«, o p r e n o s u gozdov v gospodarjenje gozdno
m e m b e so le, d a tretji m i h i n m e t o d a h dela z a
V nedeljo, 6. februarja, bodo v V a s - F a r f volitve
g o s p o d a r s k i m organizacijam i n o p r o g r a m u dela skup p r o i z v o d n i k m e t i j s k i oko p r e h o d n a skrajšani de
v p r v o Skupščino socialnega zavarovanja k m e t o v .
ščine za letos. Sprejela je tudi odloke o p r i s p e v k i h i n liš plačuje 10 odstotni pri l o v n i teden, o analizi o iz
K e r j e v vsej kočevski občini le 618 kmečkih zava
d a v k i h občanov, o povprečnih letnih b r u t o osebnih do spevek (doslej 8 odstotni) vajanju predpisov v zvezi
rovancev, bodo i z v o l i l i le enega člana skupščine.
h o d k i h iz delovnega razmerja, o količini lesa z a domačo
in d a se letni prispevek z delitvijo čistega dohod
Največ kmečkih zavarovancev j e n a območju V a s porabo i n o p r i s p e v k u za uporabo mestnega zemljišča. od obrtne i n gostinske de ka.
F a r e i n B a n j a loke, zato bodo t u d i volitve v V a s Razen tega so bile n a dnevnem r e d u še volitve i n ime javnosti zviša o d 20 n a
Fari.
novanja ter vprašanja o d b o r n i k o v i n o d g o v o r i nanje.
25 odstotkov. N e k a j več
Težave z opremo
Z b o r i volivcev kmečkih zavarovancev b o d o že j u
Pred začetkom seje s t a prisegla novo izvoljena odbor
d a v k a plačajo t u d i ljud
in članstvom
t r i , 4. februarja, v D r a g i , Predgrađu i n S t r u g a h . N a
n i k a zbora delovnih s k u p n o s t i V i n k o Rakovič i n inženir
je, k i se ukvarjajo z obrt
Občni z b o r i g a s i l s k i h dru
n j i h se bodo p o g o v o r i l i o k a n d i d a t i h i n o nadalj
Anton Knafelc.
jo k o t postransko dejav
n j e m z d r a v s t v e n e m z a v a r o v a n j u k m e t o v , se p r a v i
nostjo. S p r e m e m b e so še štev v kočevski občini kaže
t u d i o n o v i h p r e d p i s i h o kmečkem zavarovanju. N a
p r i obdavčenju d o h o d k a jo, d a i m a j o podeželjska d r u
Osrednja točka dnevne cirajo iz občinskega p r o
štva p r i uresničevanju svoje
Z b o r i h bodo z a v a r o v a n c i r a z p r a v l j a l i t u d i o poro
od
stavb
i
n
nekaterih
dru
ga reda je bila nedvomno računa.
ga p r o g r a m a težave z zasta
čilu Socialnega zavarovanja o z d r a v s t v e n e m zava
gih postavkah.
sprejem
občinskega pro
relo opremo i n pomanjka
V r a z p r a v i je bilo pou
r o v a n j u k m e t o v i n o d o h o d k i h t e r i z d a t k i h z a to
računa za letos. Letošnji darjeno, d a p l a n i r a n i p r o
njem
finančnih
sredstev.
zavarovanje. Z b o r o v volivcev se b o d o udeležili t u d i
proračunski
d o h o d k i bo računski d o h o d k i niso trd
Zmanjšuje se t u d j število
p r e d s t a v n i k i občinskega o d b o r a S Z D L i n podružnice
Svet za finance članov društev. O o d p r a v i
do
znašali
p r e d v i d o m a no
zagotovljeni
Zaradi
Z a v o d a z a socialno zavarovanje.
8,405.190 novih
d i n ( v s i tega je pričakovati že v
pomanjkljivosti bodo govorili
V F a r i b o z b o r volivcev n a s a m d a n volitev.
program n a o b e n e m z b o r u Občinske
p o d a t k i bodo v n o v i h d i p r v i polovici leta a l i v za sprejel
V o l i t v e b o d o javne. V o l i t e v n a j b i se udeležil vsak
N a letošnjih s e j a h s v e t a gasilske zveze Kočevje p o
n a r jih) i n bodo torej za četku drugega polletja p r
kmečki zavarovanec, k i l a h k o p r i d e v V a s - F a r o .
z a d r u ž b e n i p l a n i n f i n a n končanih občnih z b o r i h d r u
0,8 odstotkov nižji o d lan v i
rebalans
proračuna.
skih. Službe, organi i n or Skupščina je zadolžila svet c e p r i O b č i n s k i skupščini štev.
ganizacije, k i se v celoti za družbeni p l a n i n finan K o č e v j e b o d o o b r a v n a v a l i
raču
ali delno financirajo iz ob ce ter komisijo z a družbe n e k a t e r e zaključne
činskega
proračuna, so ni nadzor, d a neprestano n e z a l a n i , p r e d p i s e v zve R A Z G O V O R Z R U D I J E M R A U H O M , D I R E K T O R J E M T R G O P R O M E T A
zahtevali skupno 10,069.811 k o n t r o l i r a p o r a b o p r o r a z i s p r o r a č u n o m , s r e d n j e
din sredstev i z proračuna čunskih sredstev. Sklenje r o č n i p l a n , p r e d p i s e o d e
dohodka v
ali okoli 20 odstotkov več no je bilo, d a se zaradi l i t v i čistega
gospodarskih
organizaci
kot b o d o znašali p r e d v i
tako kritičnega
položaja
j a h i n zavodih, letne pla
d o m a d o h o d k i . Leto 1966 proračunske
rezerve ne
V : K a k o ste dosegli l a n s k i znižane
stopnje
p r i s p e v k o v ga najeli p r i bivšem stano
je po m n e n j u o d b o r n i k o v sme črpati, razen tega p a n e v s e h s k l a d o v , v e č p r e p l a n i n k a k o je n a p r o m e t
iz osebnih d o h o d k o v .
Tako vanjskem skladu.
m
o
ž
e
n
j
s
k
o
p
r
a
v
n
i
h
z
a
d
e
v
eno najbolj kritičnih, saj naj b i iz proračuna n a k a
v p l i v a l a reforma?
so znašali povprečni osebni
Gospodarska
reforma z a
in drugo. P r o g r a m dela je
bodo bolj a l i manj priza zavali
koristnikom
vsak
letu našo
O: L a n s k i p l a n s m o prese d o h o d k i v p r e t e k l e m
organizacijo
v prete
s v e t s p r e j e l n a z a d n j i se
deti v s i organi, organiza mesec nekaj
manj kot
g l i z a o k o l i 23 odstotkov. K o k o l i 60.000 s t a r i h dinarjev. k l e m l e t u n i i m e l a negativ
ji.
cije i n službe, k i se finan- dvanajstino
predvidenih
tako v i s o k i r e a l i z a c i j i so r a R a z e n zvišanja osebnih do n i h v p l i v o v . L a h k o p a t r d i
izdatkov, s čimer b i rezer
zen d r u g i h v p l i v o v p r i p o m o h o d k o v s m o n a m e n i h t u d i m o , d a ije b i l vpliv reforme v
vo še povečali.
Najprej analiza obrti gle t u d i višje cene i n razne precej sredstev v sklade, k i tem, d a se je z a r a d i delnega
Svet z a i n d u s t r i j o , o b r t i n potrošniške m r z l i c e . Potroš bodo p o p r e d v i d e v a n j i h viš povečanja osebnih d o h o d k o v
O
d
b
o
r
n
i
k
i
so
predlog
»VULKANIZACIJA«
p r o m e t p r i občinski skupšči n i k i so k u p o v a l i več pred j i k a k o r leta 1964. V letu 1965 povečala k u p n a moč i n v zve
višine novega
proračuna
ni Kočevje b o letos analizi v s e m v j u l i j u ( p r e d r e f o r m o ) s m o v s a sredstva u s m e r i l i v zi s t e m t u d i p r o m e t v trgo
likvidirana
sprejeli, vendar s pridrž
r a l p r o i z v o d n o i n storitveno i n n o v e m b r u t e r d e c e m b r u . dograditev skladišča i n naba v i n i .
k o m , d a bo treba nujno
Svet z a i n d u s t r i j o , obrt i n pro
o b r t v občini, r a z p r a v l j a l b o K l j u b tako v i s o k i vrednostni vo opreme zanj, nabavo k a
met p r i Občinsk: skupščini K o
razpravljati še, če je no
V : K d a j b o m o v Kočevju
o srednjeročnem p l a n u (1966- realizaciji p a je b i l količin m i o n a , montažna d v i g a l a i n
čevje je n a zadnji seji s k l e n i l , d a
tranja razdelitev proraču
bo predlagal skupščini, naj preide
skladišča
trgovine p o vašem m n e n j u d o b i l i s a
1970) industrije, o b r t i i n pro s k i p r o m e t v p r i m e r j a v i z gradnjo
na pravilna, se pravi,*" če m e t a ' ter " a n a l i z i r a l , k a k o so l e t o m 1964 le neznatno višji. »Zeleznina«. O d t r g o v i n s m o mopostrežno trgovino?
obrtno podjetje V u l k a n i z a c i j a i z
Kočevja v redno l i k v i d a c i j o . V u l
ne b i kazalo nekje sred izkoriščena osnovna sredstva Z a p o s l e n i h s m o imeli--v pre v p r e t e k l e m letu a d a p t i r a l i sa
O: S a m razvoj blagovnega
kanizacija je b i l a ( h k r a t i s Pletiljstva vzeti i n j i h dati d r u v t e h panogah ( p r i m e r j a n o t e k l e m letu povprečno 4 lju m o »Živila« v M o z l j u .
p r o m e t a i n želja potrošnikov
s t v o m ) ustanovljena 1. januarja
gam. Poudarjeno je bilo s s o r o d n i m i podjetji
1965 i z l i k v i d i r a n e g a Zavoda z a
izven d i ( a l i 2 odstotka) več k o t S r e d s t v a s k l a d a skupne po terjata, d a v Kočeju zgradi
zaposlovanje
invalidov.
2e ob
še, d a bodo v m a r c u skup občine). Proučil b o t u d i go leta 1964. U g o d n a realizacija rabe s m o u s m e r i l i p r e d v s e m m o samopostrežno trgovino.
ustanovitvi o z i r o m a osamosvojitvi
ščina
i n z b o r i volivcev s p o d a r s k i
je i m e l a V u l k a n i z a c i j a precej te
položaj
podjetij je v p l i v a l a t u d i n a povečanje v i z g r a d n j o s a m s k i h stano N a to se p r i p r a v l j a m o že več
razpravljali o perspektiv I T A S , I N K O P , O p r e m a , Ple osebnih dohodkov. Upošteva vanj, k i so b i l a vseljiva v de let. T r e n u t n o je v izdelavi
žav zaradi
neprodanih izdelkov,
kasneje
je začelo p r i m a n j k o v a t i
nem p l a n u razvoja občine tilstvo i n T e k s t i l a n a . R a z e n ti p a m o r a m o namreč, d a je c e m b r u . Z a to s m o p o r a b i l i idejni p r o j e k t , k i bo k m a l u
t u d i dela, pojavljale p a so se še
do leta 1970 i n d a bo ta tega b o a n a l i z i r a l še, k a k o promet občutno bolj porastel o k o l i 12 m i l i j o n o v d i n : 50 od gotov. K o b o pregledan, bo
druge
težave. Delovni
kolektiv
krat prav gotovo potreb se je obnesel 42-urni delovni kot zaposlenost i n d a so bile stotkov
V u l k a n i z a c i j e , k i šteje 5 članov,
l a s t n i h sredstev i n p r o j e k t a n t začel delati glav
je zato s k l e n i l , d a njihovo podjet
no
ponovno razpravljati teden v n e k a t e r i h p o d j e t j i h . s p r v i m a v g u s t o m 1965 tudi 50 odstotkov k r e d i t a , k i s m o n i projekt, k i b o p o p r e d v i
je preneha poslovati s 1. februar
tudi o občinskem p r o r a
devanjih gotov do maja. G r a
jem, k o preneha vsem t u d i delov
no razmerje.
čunu.
d i t i j o b o m o začeli m a j a a l i
j u n i j a , p o s l o v a t i p a bo zače
O predlogu sveta je n a seji 28.
l a že o k t o b r a letos — seveda,
Januarja razpravljala tudi občin
Prispevki in davki
če b o šlo vse p o načrtih. P r i
s k a skupščina i n s k l e n i l a , d a gre
podjetje v redno l i k v i d a c i j o , če
občanov
p r i p r a v i potrebne d o k u m e n
p a b o k o m i s i j a ugotovila, d a je v
tacije je b i l a najbo'.ij proble
V u l k a n i z a c i j i zguba ( k a r je m a l o
H k r a t i z občinskim pro
Nič čudnega torej n i , d a matična l o k a c i j a , k i je konč
imeli kaj pospravljati s polj.
Z
a
p
r
e
b
i
v
a
l
s
t
v
o
k
o
l
p
s
k
e
do
verjetno) p a je treba uvesti p r i
računom
sta
b
i
l
a
sprejeta
ljudje
t
o
d
težko
živijo,
d
a
Z
g
o
d
i
l
o
se
j
e
,
d
a
j
e
šel
line
postaja
d
i
v
j
a
d
vedno
več
s i l i l o l i k v i d a c i j o . Skupščina je Se
no določena n a Kidričevi ce
tudi odlok o p r i s p e v k i h i n j a nadloga, saj jemlje revne Jože Majetič p o b i r a t j a b o l k a m l a d i n a v vedno večjem šte
priporočila, naj b i dejavnost, k i
s t i p r i četrti s t o l p n i c i .
jo je opravljala
»Vulkanizacija«
d a v k i h občanov i n odlok m u k m e t u že k r u h k a r i z nekaj s t o m e t r o v daleč o d v i l u odhaja v svet, i s k a t bolj
no z a m r l a i n d a naj b i i m e l i p r i
Z a gradnjo i m a m o zagotov
šega
življenja
i
n
zagotovljene
o
povprečnih
letnih
b
r
u
t
o
Kužlja.
V
s
a
d
o
v
n
j
a
k
u
j
e
p
o
d
žepa.
vatne o b r t n i k e z a polaganje pla
ljena t u d i p o t r e b n a sredstva.
stičnih m a s i n vulkanizacije.
osebnih d o h o d k i h iz deV v a s i c i S r o b o t n i k jeleni jablano o p a z i l medveda, k i j e ga k r u h a . .
K a k o r vidite, s m o gradnjo
obirajo peso, repo, zelje i n njegova j a b o l k a p o b i r a l . Z a
D o k l e r bo tako, d a b o d o
trgovine, k i
drugo, zajci i n srne k r a d e j o čel je m e t a t i vanj, k a r m u j e kmetje o r a h , s a d i l i i n d e l a l i , samopostrežne
fižol i n deteljo, prašiči k o r u prišlo p o d roke, p r e d v s e m d i v j a d p a p o b i r a l a p r i d e l k e , bo i m e l a o k o l i 350 kvadrat
zo, m e d v e d i sadje, lisice i n j a b o l k a , k i s o ležala p o tleh, n a p r e d k a v k o l p s k i d o l i n i n i n i h m e t r o v zazidane površi
PRIBLIŽUJEJO S E R O K I
j a s t r e b i p a j e m l j e j o kokoši. toda m e d v e d j i h j e lepo p o pričakovati, četudi j e tako ne, v z e l i resno. Kočevje b o
ZA I Z D E L A V O B I L A N C
d o b i l o n o v objekt, k i b o p r i
Jeseni ljudje s k o r o d a n i s o b r a l i n pojedel.
lepa i n se zanjo že zanimajo
pomogel k še boljši p r e s k r b i
t u r i s t i o d b l i z u i n daleč.
i n zadovoljitvi želja potroš
JOŽE K R I Ž n i k o v .
Volitve bodo v Vas-Fari
»Samopostrežna trgovina še leto
Divjad dela mm v kolpski dolini
Računovodij je preveč,
biro pa brez dela
N e k a t e r i kočevski računovodje so že z a p r o s i l i
Službo družbenega k n j i g o v o d s t v a , naj j i m podaljša
r o k z a izdelavo zaključnih računov ( b i l a n c ) , k e r j i h
ne m o r e j o n a p r a v i t i d o predpisanega r o k a . S D K p a
je ugotovila, d a p r o s i j o z a podaljšanje r o k a pred
v s e m računovodje, k i n e delajo b i l a n c l e z a svojo
delovno organizacijo, a m p a k (seveda h o n o r a r n o ) še
za eno, dve a l i t r i druge.
P o d r u g i s t r a n i p a z a r a d i l i k v i d a c i j več manj
ših o b r t n i h , k o m u n a l n i h a l i g o s t i n s k i h
podjetij
z m a n j k u j e dela Računovodskemu b i r o j u v Kočevju,
k i o p r a v l j a k n j i g o v o d s k e i n računovodske usluge
manjšim d e l o v n i m o r g a n i z a c i j a m a l i z a v o d o m .
K e r j e torej računovodskega o z i r o m a knjigovod
skega k a d r a v Kočevju dovolj ( n i p a r a c i o n a l n o
izkoriščen), Služba družbenega k n j i g o v o d s t v a ne b o
podaljševala r o k o v z a dostavo zaključnih računov
t i s t i m d e l o v n i m o r g a n i z a c i j a m , k a t e r i h računovodja
dela več k o t z a eno delovno organizacijo.
D R O B N E IZ KOČEVJA
D K A K O R V S A K O L E T O so bi
l i t u d i letos p i o n i r j i i n m l a d i n c i
društva »Vaša djeca« i z Pule n a
zimskih
počitnicah
v
Ortneku
Ogledali so s i tudi mesto Kočevje
i n njegove znamenitosti, m e d dru
g i m i d o m telesne k u l t u r e . U p r a v a
d o m a j i m je dala n a razpolago
telovadnico, d a s o l a h k o i z k o r i s t i
l i 6as d o p o v r a t k a v Ortnek za
tekmovanja In igre.
B M E D VASCANI
KOLPSKE
D O L I N E je veliko zanimanja z a
potujoči k i n o . V Kužlju ob K o l p i
so že o s k r b e l i stalno p l a t n o i n
zavese, D e l a v s k a univerza i z K o
čevja p a j e prispevala še 100.000
s t a r i h dinarjev z a popravilo dvo
rane, k e r je n a severni strani
močno vlažna. Vaščani bodo p r e
cej p o t r e b n i h d e l o p r a v i l i s a m i .
T u d i v B a n j i L o k i nameravajo
u r e d i t i dvoranico z a k i n o predsta
ve i n t u d i n j i m b o s sredstvi po
m a g a l a delavska univerza.
B P O T O V A N J E P O ZASNEŽE
N I H C E S T A H je res neprijetno z a
p o t n i k e , še b o l j p a z a šoferje, zato
se včasih neupravičeno jezimo na
nje. P r e d dnevi Je iz Kočevja av
Zadnje čiščenje snega je bilo v Kočevju veliko uspeš tobus z a R e k o odpeljal v redu.
nejše k o t prejšnje. B i l o je hitrejše i n temeljitejše. Z a r a d i poledice je b i l a cesta po
V e n d a r p a je bilo kljub v s e m p o h v a l a m le še n e k o l i k o suta s p e s k o m , o d B r o d a dalje
p a so se začele težave. Večkrat so
počasno, temeljito p a so bile očiščene samo glavne potniki m o r a l i izstopiti, r i n i l i so
avtobus i t d . V s e to so o p r a v i l i
ulice. T o r e j : kljub p o m a n j k l j i v o s t i m le napredek!
z d o b r o ' v o l j o , saj so vedeli, d a je
k r m i l o v zanesljivih rokah vsem
znanega šoferja Joca, k i vozi n a
tej p r o g i
že n a d 13 let. K o so
bile težave m i m o p a je neko de
kle, k i ves čas n i izstopilo, izja
vilo: »Nikdar več se ne b o m vo
z i l a s Slovencem.« P r i t r d i l i n še
nekaj dodal je nek moški, vsem
d r u g i m p o t n i k o m p a se njune
izjave niso zdele umestne. Je pač
z i m a i n šofer n i k r i v , če je cesta
slaba!
B V DNEH HUDEGA MRAZA
je v bližino mesta priletelo iz go
zda v e l i k o p t i c . Povsod, kjer so
nameščene k r m i l n i c e , je ves d a n
\l»> p o l n o premraženih pevcev.
Lotos je v mestnih zelenicah, p o
zasebnih v r t o v i h i n tudi p o o k n i h
stanovanj opaziti vse več ptičjih
k r m i l n i c k o t prej. T o je vsekakor
zasluga pionirskega krožka z a var
stvo živali n a osnovni šoli Jožeta
šeška.
B M I N U L I P E T E K so p o t n i k i
avtobusa Kočevje—Reka doživeli
nekaj nenavadnega. M a l o pred m o
telom ob cesti, nedaleč o d D e l n i c ,
je skočil i z gozda orjaški v o l k
ter prečkal cesto prod avtobusom.
Prestrašen je odskočil preko nasi
p a v globok sneg, o d koder se Je
komaj skobacal. S k o r o v s i p o t n i k i
so prvič v i d e l i v o l k a v n a r a v i i n
še tega v dokaj nenavadnih oko
liščinah.
RIBNICA Mi BO UREJENO MESTO!
Tako je rečeno v programu krajevne skupnosti, o katerem je 26. januarja
razpravljal njen svet, program sprejel, hkrati pa tudi predračun za delo
krajevne skupnosti v letu 1966
400 zaposlenih nima osnovne hk
Ob spremenjenih
pogojih pri zaposlo
Čim bolj bo proizvodnja
modernizirana,
vanju se kaže tudi izobraževanje
(osnovno tem več bo potrebovala
ljudi s srednjo
in dopolnilno)
v novi luči. čedalje bolj se strokovno
izobrazbo.
Šole, ki nam ta ka
zahteva,
naj vsak mlajši občan v ribni der dajejo, trenutno
niso v
zavidljivem
ški občini uspešno dokonča vsaj 8 raz položaju. Njihovo
vzdrževanje je namreč
redov osnovne
šole. Na nedavni
konfe odvis7io od prostovoljnih
dotacij
delovnih
renci Socialistične zveze smo med drugim organizacij
in proračunov občinskih
skup
slišali, da je vpliv reforme
tudi na tem ščin. Vprašanje vzdrževanja strokovnih
in
področju že zaznaven.
drugih
sorodnih
šol bo predvidoma
do
financira
Zaostrovanje
pogojev pri
zaposlovanju končno rešil šele novi zakon o
na podlagi strokovnosti
na eni in moder nju izobraževanja, ta pa naj bi bil sprejet
nizacija pouka z boljšo opremljenostjo šol oziroma naj bi začel veljati s 1. julijem 1966.
in sposobnejšim
kadrom
na drugi
strani
Seveda bodo morale biti poslej
oblike
bosta znatno vplivala
na našega
mladega dopolnilnega
izobraževanja
zaposlenih
še
občana, da si bo hotel pridobiti
osnovno bolj razvite in še bolj prilagojene
potreizobrazbo.
Pričakujemo
lahko tudi, da bo bam delovnih
organizacij
kot do zdaj.
do poskušali zamujeno
nadoknaditi
tudi Nedvomno
se bo zanimanje
za strokovno
tisti, ki so že zaposleni.
Zanimanje
za do in temu sorodno
izobraževanje
povečalo
polnilno
osnovnošolsko
izobrazbo
je iz tako pri predstavnikih
podjetij kot pri po
dneva v dan večje, saj tako zahtevajo na sameznikih.
Naloga
delavske
univerze
je,
loge. Ob vsem tem ugotavljamo
in nas da željam in zahtevam po strokovnem
izo
skrbi, da je brez končane osnovne šole v braževanju prisluhne
ter izobraževanje sa
ribniški občini še okoli 400 mladincev
in ma
organizira.
mladink, ki so že zaposleni.
, —T
omenjen k o p a l n i bazen. N a no dejavnost i n v zvezi s t e m
seji s o i m e n o v a l i širši o d b o r g o v o r i o p r o b l e m a t i k i o b r a t a
za zgraditev bazena. T a b o družbene prehrane v R i b n i c i .
i m e l nalogo p r i d o b i t i z a ure V p r o g r a m u t u d i s k r b z a so
sničitev dolgoletnih želja p o c i a l n o ogrožene l j u d i n i po
k o p a l n e m b a z e n u p r i s t o j n e zabljena i n s o n a seji v t a
imenovali"' posebno
organe, p r e d v s e m
podjetja, n a m e n
razen tega p a b o z b i r a l sred k o m i s i j o . P r a v t a k o j e v n j e m
odmerjena s k r b z a borce i n
stva.
Letos bodo, k a k o r p r a v i - i n v a l i d e .
Člani sveta krajevne skup
p r o g r a m , začeli načrtno ure
j a t i pokopališče v Hrovači. nosti so precej besed name
T u d i z a to delo j e i m e n o v a n n i l i n a d a l j n j i u s o d i nedokon
čanega kegLj šča. Težko j e
odbor, v o d b o r u p a so pred
Elektrika komajda s t a v n i k i i z vseh" vasi i n k r a namreč pričakovati, d a b i
j e v n i h s k u p n o s t i , z območja vprašanje začelo reševati kesveti
giljaško društvo. M e n i l i s o ,
k a t e r i h pokopavajo m r t v e v
E l e k t r i f i k a c i j a se j e p o v o j - ,
Hrovači. N a p r v e m sestanku naj b i se o u s o d i kegljišča
n i zelo r a z m a h n i l a i n zdaj bo o d b o r i z v o l i l ožji gradbe p o m e n i l : n a s k u p n e m sestan
s k o r a j d a n i več vasice, v k a n i o d b o r , m e d t e m k o b o i n k u p r e d s t a v n i k i kegljaškega
t e r i n e b i b r l i v k e zamenjala vestitor z a pokopališče s a m a društva, krajevne s k u p n o s t i
žarnica. Zavoljo tega se j e pokopališka u p r a v a .
i n občinskih organov.
povečala
poraba
elektrike,
P r o g r a m g o v o r i nadalje o
omrežje j e prešibko i n elek u r e j a n j u k a n a l i z a c i j e o d R i
trične žarnice n a m p o n e k o d bnice p r o t i M l a k i , j a v n i razAli ne bi šlo vsak
s a m o b r l i j o . T a k o je t u d i n a svetljavd v R i b n i c i , o potre
V e l i k i h P o l j a n a h i n n a G r m a b i p o u r e d i t v i ribniškega gra
mesec sproti?
d i p r i O r t n e k u . L j u d j e bodo d u z o k o l j e m t e r spomeni
Ribničani s o p r e k o sve
Usklađene cene kmetijskih pridelkov dobra podlaga za pogodbeno pridelo
t a m m o r a l i poleg električnih k o v zaslužnih mož z a sloven
t a ' krajevne s k u p n o s t i že
žarnic n a m e s t i t i še petrolej s k o k u l t u r o . Letos naj b i t u vanje s kmetijskimi zadrugami — Čeprav je industrija v ribniški občini že
l e l i , d a b i i n k a s a n t i pobi
ke, da bodo ponoči kaj vide d i prupravili načrte z a n o v
lepo napredovala, kmetijstvo ni nič manj važna panoga. V prihodnje mu bo
r a l i p r i s t o j b i n e z a elektri
li.
Dotrajano
električno most čez p o t o k B i s t r i c o . Ne
ko vsak mesec i n n e vsa
treba posvetiti večjo pozornost kot do zdaj
omrežje b i b i l o treba obnovi kaj sredstev
so predvideli
k a d v a a l i t r i mesece k o t
t i a l i p a n a V e l i k i h P o l j a n a h za ured'tev p o t i v G o r e n j i va
do zdaj. Željo naj b i elek
V ribniški občini s t a dveše n i dalo vsega, pogodbeno r e f o r m i so se cene u s k l a d i l e ,
zgraditi transformator.
si i n Hrovači.
t r o podjetje
upoštevalo,
kmetijski
o r g a n i z a c i j i : K Z pridelovanje
z
z a s e b n i m i to p a j e d o določene mere
V . P.
P r o g r a m p o u d a r j a turistič
svet krajevne s k u p n o s t i
R i b n i c a i n K Z Loški potok. k m e t i p a še n i r a z v i t o k o t b i omogočilo uspešnejše reševa
p a naj občane p r i t e m še
P i v a je nastala o b združitvi b i l o potrebno. Z a tukajšnje nje
kmetijske
proizvodnje.
nadalje p o d p i r a .
dveh
samostojnih
z a d r u g področje j e značilna razdrob N e d v o m n o j e z a ribniško ob
(ribniške i n sodražiške). Obe ljenost zemljiške posesti. T u čino t o še z l a s t i važno, saj
zadrugi s i prizadevata, d a b i je t r e b a t u d i i s k a t i vzrok, za s m o o m e n i l i , d a se večina
uspešno reševali naloge kme kaj s o kmetje začeli z b i r a t i p r e b i v a l s t v a preživlja s kme Spomladi bo menza
tijstva.
sredstva z a preživljanje z u t i j s t v o m .
obnovljena
Pridelovanje
n a družbenih naj k m e t i j s t v a . Precej se j i h
Uvajanje drobne mehaniza
M e n z o bivše S t a n o v a n j
površinah v ribniški občini je zaposlilo, o d p i r a l i so do cije v p r o i z v o d n j o zasebnih
ske skupnosti R i b n i c a s o
mačo obrt, odhajali s o z a de gospodarstev
je zelo p o
sredi lanskega leta prev
l o m v tujino, nekateri p a so membno,
saj ugotavljamo,
dohodek d o b i v a l i pretežno i z da število aktivnega kmečke z e l a p o d j e t j a I N L E S , G r a d
Še vedno odlagajo gozda.
ga p r e b i v a l s t v a
neprestano b e n i k i n K o v i n a r , k i p a
so j o oddale v pogodbeno
P o g o d b e n o pridelovanje z upada. Zavoljo tega j e nekaj
z odškodnino
Gostinskemu
z a s e b n i m i k m e t i j e b i l o m a n j k m e t i j že brez delovne sile. u p r a v l j a n j e
številni
lastniki
zemljišč
uspešno t u d i zavoljo
tega, T o je vprašanje, k i ga bodo p o d j e t j u . M e n z a , k i s k u h a
o d P o d p o l j a n d o Dolenje va k e r cene k m e t i j sikih p r i d e l m o r a l e v p r i h o d n j e reševati n a d a n o k o l i 350 t o p l i h
si v ribniški občini, k i s o od k o v n i s o b i l e ustaljene. P o t u d i krajevne s k u p n o s t i .
malic, p a ne odgovarja
s t o p i l i zemljišča o b rekon
vsem
higienskim predpi
strukciji
republičke
ceste
s o m . S a n i t a r n a inšpekcija
Ljubljana—Kočevje, še sedaj
j e že zagrozila,
da bo
plačujejo zanje davčne obvez
menzo
zaprla, če n e b o
nosti, želijo t u d i , d a b i j i m
urejena tako, d a b o odgo
vsem
sanitarnim
turističnega
dru varjala
P a p r i d e j e s e n p a p r i d e z i m a i n b o g , se u s m i l i hišice, plačali čimprej odškodnino za
Svet krajevne s k u p n o s t i novitev
k i s t r e h e n i m a . . . G o z d a r s k i b l o k v R i b n i c i , k i g a ta zemljišča. S k u p n o s t cest p r i G r e g o r j u j e n a z a d n j i štva t e r z g r a d i t e v
manj p r e d p i s o m . Načrte z a adap
g r a d i G r a d b e n i k , n i m a še s t r e h e . N e k a t e r i
p r a v i j o , n i h podjetij S R S v L j u b l j a n i
s e j i s p r e j e l l e t n i i n d o l g o šega turističnega o b j e k t a , t a c i j o , k i b o v e l j a l a o k o l i
d a j e n i m a z a t o , k e r j e z m a n j k a l o d e n a r j a , d r u g i p a b i m o r a l a celoten postopek ročni p r o g r a m d e l a . P r o d o k o n č n o u r e d i t e v
poko 4 d o 5 milijonov starih
pospešiti i n dokončno u r e d i t i . g r a m z a l e t o 1966 p r e d v i pališča z m r t v a š n i c o i n d i n , ž e d e l a j o . S p o m l a d i ,
d a z a t o , k e r j e z m a n j k a l o časa ( F o t o : P r i m e )
i g r i b o začela g r a d b e n a s k u p i n a
deva vzdrževanje prosvet z g r a d i t e v športnega
— r I N L E S menzo tudi obnav
nega
d o m a i n u r e d i t e v šča.
ljati.
parka pred domom. Z a
prosvetni d o m bodo po
Športni dnevi
t r e b o v a l i 500.000 s t a r i h d i V kratkem razširjeni
narjev, p r a v t o l i k o p a z a
plenum
sindikata
gostincev
Kanalizacija skoraj dograjena — Cesta bo asfaltirana — Ljudje naj bi ne u r e d i t e v p a r k a , v e n d a r j e
O b č i n s k i s i n d i k a l n i svet v R i b
V Ribnici
pravijo,
da pri
zavirali izboljšav, ki bodo koristile vsemu območju
300.000 d i n a r j e v ž e z b r a n i c i b o v k r a t k e m r a z p r a v l j a l o
njih nimajo športni dan sa
n i h . P o l o v i c o s r e d s t e v b i kadrovski politiki, nagrajevanju i n
V R i b n i c i j e cesta p r o t i šča vztrajal, d a m o r a i t i k a
Pričakovati je, d a se lastni k r a j e v n a s k u p n o s t z b r a l a z a p o s l o v a n j u v občini t e r o d h a j a mo šole, ampak tudi nekate
nju n a delo v inozemstvo. N a Z a
O p e k a r n i zelo slaba, k e r s o nalizacija
z a meter
bolj k i zemljišč p r i u r e d i t v i tega s a m a . Z a p o p r a v i l o p o t i v o d u z a z a p o s l o v a n j e j e p r i j a v l j e ri gostinci. Ribniška gostišča
Cenetu«,
Ulčar,'
»Ugar«
d o zime t u u r e j a l i kanaliza vstran, k o t predvideva načrt. območja (predvsem p r i grad i z H o j č v H u d e s o p l a n i n i h t r e n u t n o 23 o b č a n o v k o t ne »Pri
so encijo. N o v o kanalizacijo, k i še K o b o dokončana kanaliza n j i nove ceste) ne bodo b o r i r a l i 300.000 d i n a r j e v , s a m i z a p o s l e n i h . P o d j e t j a , k i p o go m »Pri Amerikancu«'
spodarski r e f o r m i s p l o h ne spre
čiščenja
ni
popolnoma
dokončana, cija, b o d o cesto p r o t i Ope l i z a vsako p e d zemlje. N o v a p a b i z b r a l i 60 o d s t o t k o v j e m a j o d e l a v c e v , b o d o m o r a l a i z krat na teden zaradi
zaprta.
grade p r e d v s e m zato, d a b i k a r n i t u d i u r e d i l i i n asfaltira cesta b o namreč k o r i s t i l a s r e d s t e v . P o p r a v i l o p o k o - d e l a t i p a m e t n e načrte svojega raz in odmora gostincev
da se v
osušili močvirno zemljišče n a l i . S t e m b i b i l e v R i b n i c i p r e d v s e m prav n j i m , k o t j i m pališčnega o b z i d j a b o ve v o j a i n s t e m t u d i z a p o s l o v a n j a . Gostje pa pravijo,
Pričakovati j e t u d i , d a b i v o b
gostiščih nič ne po
območju M l a k e . K a n a l i z a c i j a asfaltirane vse u l i c e i n ceste, bo k o r i s t i l a t u d i k a n a l i z a c i j a , l j a l o 100.000 d i n a r j e v i n čini l a h k o začelo p r i m a n j k o v a t i nekaterih
če so imela
včeraj
p o t e k a p o n e k o d o b cesti, d r u razen Gallusovega nabrežja, k i b o izsušila močvirje i n s n a m e r a v a j o s a m i z b r a t i 50 k v a l i f i c i r a n i h d e l a v c e v , če ne b i zna,
»športni
dan« (čiščenje) ah
začeli v o d i t i p o m c l n c j š e k a d r o v s k e
god p a p o d cesto a l i p r e k o za k a t e r o še n i izdelan uredit t e m t u d i izboljšala zemljo ter
o d s t o t k o v t e v s o t e . 1 m i l i politike.
ne...
ceste, zato je t u d i cesta pre veni načrt, k e r je povezano p r i p o m o g l a , d a v njihove hiše j o n d i n a r j e v t e r j a o b n o v a
cej poškodovana. N o v a kana s podiajšanjem K o l o d v o r s k e ne b o v d i r a l o več t o l i k o m r t v a š n i c e . V t a n a m e n
lizacija b i b i l a že dokončana, ulice, s p o m e n i k o m i n z d r u vlage
j e ž e z b r a n i h 50 k u b . me
Če n e b i n e k i l a s t n i k zemlji g i m .
trov lesa, verjetno p a b o
P r e d k r a t k i m je b i l o p r a v u v e d e n
t u d i k r a j e v n i sa
n a cesti p r o t i O p e k a m i po m o p r i s p e v e k .
Z a izpolni
k v a r j e n i h več obcestnih luči. t e v n a č r t o v i n ž e l j o p o t r e
Z a r a d i razkopane i n neraz- b u j e j o . 2,500.000 d i n a r j e v .
svetljene ceste j e b i l zato
p r o m e t t u m a l o bolj nevaren.
D o l g o r o č n i p r o g r a m go
Po določilih z a k o n a o zdravstvenem zava
Pred k r a t k i m je Elektro le v o r i o p o p r a v i l u p o t i Z a d m SVET K R A J E V N E SKUPNO
r o v a n j u zasebnih kmetovalcev, uveljavljenem
statut krajevne skupnosti z a vasi
zamenjalo pregorele luči z
niki—Perovo i n Pugled—
S T I v R i b n i c i je n a nedavni seji
B r e g , Zapuže i n Dolenje
Laze.
1. januarja letos, b o d o v skupščino kmečkih
obravnaval
pritožbo
Ribničanov
V načrtu z a leto 1966 j e ureditev
n o v i m i , d a je spet vse v redu- V i n t a r j i , p r e d v i d e v a u s t a zavarovancev v ribniški občini izvolili 3 člane.
U v o d o m a s o člani sveta
r a z p r a v l j a l i o t e m , k a j je
k r a j e v n a s k u p n o s t delala la
n i . M e d d r u g i m so v letu
1965 p r i p r a v i l i načrte z a
zgraditev kopalnega bazena
i n v t a n a m e n t u d i že 80
kubičnih m e t r o v rezanega le
s a . U s p e h i so b i l i t u d i n a
d r u g i h področjih.
T u d i v p r o g r a m u dela z a
letos j a n a p r v e m
mestu
:
Kmetijske stroje tudi na zasebna polja
y
Pri iregorjn ZÔOJOO din
H©va kanalizacija In cesta prati opekarni
RIBNIŠKA
ob neurejenem prevozu p r o t i N o
vemu mestu i n R e k i .
Krajevna
skupnost je pismeno p r o s i l a ljub
ljansko podjetje S A P , d a b i iz
R i b n i c e v Kočevje uvedlo še eno
Progo, t a k o d a b i v o z i l avtobus
jz R i b n i c e p r o t i Kočevju ob 4.10,
J e r b i i m e l zvezo
z avtobusi
Proti Novemu mestu i n R e k i . N a
l seji j e b i l a obravnavana Se
Podobna prošnja o z i r o m a pritož
ba, namenjena podjetju S A P . —
G r e namreč za t o , d a b i avtobus,
~1 Pripelje i z Loškega potoka v
R i b n i c o o b 6. u r i i n je večkrat
Prenapolnjen, z l a s t i o b ponedeljK i h , vozil sicer še nadalje p o t e m
voznem redu, potnike p a naj b i
P r o t i Kočevju
odpeljal avtobus,
Pripelje i z Sodražice p r o t i R i b
n i c i i n je skoraj prazen, razen
r f s a pa odpelje
eno u r o p r e j .
Kibničani želijo, d a b i t a avtoous vozil ,kasneje.
H N E D A V N O S O I M E L I V Do
l n j i h L a z i h zbor občanov, n a ka
terem so obravnavali i n sprejeli
k
t f e
š t
- 5 (828)
Kmečki zavarovanci bodo
volili 6. februarja
KRONIKA
stavbe, k i j o je skupnosti d a l a v
upravljanje občina, obnovitev vo
dovoda D o l e n j i L a z i — Jurjevica
i n podobna dela. Nameravajo t u
di olepšati v a s i , d a bodo v t u r i stičnem pogledu
bolj privlačne.
P o m e n i l i so se o sodelovanju s
krajevno skupnostjo v R i b n i c i p r i
ureditvi pokopališča
v Hrovači.
V svoj p r o g r a m
s i je krajevna
skupnost v D o l e n j i h L a z i h vpisa
l a nalogo, d a b o s k r b e l a z a soci
alno ogrožene l j u d i .
NAUČITE SE ŠIVATI!
D o s e d a n j i h šivalnih teča stroški manjši. O b tolikšni
jev, k i j i h j e B a g a t p r i r e j a l udeležbi b i znašala tečajnina
v ribniški občini, se o r t n i le 4.000 s t a r i h d i n z a posa
ske gospodinje i n žene i z meznico. P r i p r a v i t i j e torej
okoliških
vasi niso
mogle treba p r i m e r e n p r o s t o r , k a
udeležiti, k e r j e b i l o t r e b a m o r b i l a h k o n a m e s t i l i 10
•
V P R O S L A V L J A N J E 25. ob n a tečaj (predaleč. V Ortne
strojev Bagat, i n seveda za
letnice vstaje v ribniški občini se
k u želijo, d a b i o r g a n i z i r a l i gotoviti udeležbo, p a s e bo
bodo vključili tudi gasilci. T a k o
spet
t
a
k
.
tečaj
i
n
s
i
c
e
r
z
a
je predvideno, d a b o v R i b n i c i
do l a h k o t u d i ortneške go
1. m a j a gasilska razstava, n a k a o b i s k o v a l k e
poljanskega i n spodinje h i t r o naučile šivati
teri bodo p r i k a z a l i podroben raz
slemenskega p r e d e l a . Tečaj na šivalnih s t r o j i h . — Pojas
voj gasilske dejavnosti do danes,
navadno t r a j a e n mesec, v
h k r a t i p a tudi razni pripomočki,
n i l a o t e m daje učiteljica n a
k i - j i h gasilci uporabljajo. G a s i l c i O r t n e k u p a b i b i l predvidoVelikih Poljanah, zbira p a
se bodo prav tako vključili v p r i
n a v m a r c u . Seveda j e k o r i
reditve, k i j i h bodo v počastitev
tudi p r i j a v e i n v p i s n i n e .
sten l e itedaj, če se g a udele
pomembne
obletnice
pripravile
žuje vsaj 40 žensk, k e r s o
družbeno politične organizacije.
VLADIMIR PREZELJ
V o l i t v e i n z b o r i volivcev v t a n a m e n bodo v
nedeljo, 6. februarja, o b 9. u r i v treh v o l i l n i h
enotah ribniške občine: v R i b n i c i , S o d r a ž i o i i n
L o š k e m p o t o k u . V v o l i l n i enoti območja Loški
p o t o k bodo volili v s i zavarovanci, v Sodražici
upravičenci i z k r a j e v n i h s k u p n o s t i Sodražica,
G o r a , Sv. G r e g o r i n Sušje, v R i b n i c i p a prebi
v a l c i i z vseh u r u g i h krajev v občini. P r i izved
b i volitev b o d o p o m a g a l i k r a j e v n i o d b o r i S o
cialistične zveze.
*
I REŠETO
DOLENJSKI
LIST
U
jkciTrOFUCLUMB BO ODKRIL
V*-*-^
M ETLI kO
m
Srebrni Obilić za juriš na Avstrijce
Ce
JJe
svoj neljubi p r i h o d v M e
v s e m orožjem. N e k a j naših je pa
M a r s i k d o se začudi, k o sliši a l i vidi, d a so p r i ^ k ^ ž n i
t l i k o naznanili. V s e kaže,
d l o . M o j i desetini se j e v t e m t r u n e k a t e r i h p r e v o z n i h i n d r u g i h ugodnosti t u d i nosilci J J J ^ J
d a so zavohali cesarsko
šču približal k o m a n d i r čete Zirovi z p r e d druge i n celo i z p r e d I. svetovne vojne. M i m o B ^ * « .
kaso, k i Ifce v s a k d a n s
nik i n predlagal umik.
rojev i n spomeničarjev je slišati t u d i o Karadžordževi
o
(poštnim v o z o m iz Novega
beloglavem o r l u i n medalji Miloša O b i l i c a . A l i je tudi Pfr^f °-a
T e m u p r e d l o g u p a s e m se odloč.
snesta v K a r l o v e c pel j a.
J a d r a n zarezal i n se nekje •Sicer b o hajduke skušal
D o l e n j s k e m še živ kateri i z m e d nosilcev t e h odlikovanj^ j L f '
no u p r l , saj s e z u m i k o m ne b i re
p o d T r s t o m drugič n a su s a m deželni glavar z mož
p i s n i k Polde Miklič i z Šentjerneja se je pogovarjal z
£* d
šil nihče. N a m o j o p o b u d o s m o se
h o i z k r c a l . N e ve se, a l i m i
n j i h , z I v a n o m G r u b i č e m i z Š m a r j a p r i Šentjernej^
?a
odločili z a h i t e r n a p a d . P o g n a l i s m o
krvave rihte ugnati,
j o b o K o l u m b u s p o t e m p o vendar je prav, d a tudi
junaštvo n a koroški fronti d o b i l srebrno medaljo Milo* ^ c a .
se v oster juriš, k a r j e A v s t r i j c e
poti
starih
A r g o n a v t o v spoštovani meščani metli
tako presenetilo, d a so z a trenutek
m a h n i l , zagotovo je pak, ški t a d a n v svoji budno
p r v e m svitu. Prav, k o ^
* " p r e n e h a l i streljati. I n to nas j e re
I v a n Grubič j e d o m v M r z l a v i
d a se bo 20. februvarija s t i ne popustijo.
čeli približevati, p a je ^
vasi p r i Brežicah preživel l e zgod
šilo — že v n a s l e d n j e m t r e n u t k u
— baje bodejo n a taisti
njo m l a d o s t , k a j t i k o m a j je i z p o l n i l
s m o b i l i v p o s t o j a n k i . A v s t r i j c i so
č e k t e m u resume a h
d a n p o naši slovenski de
17 let, že se j e začela p r v a . s v e t o v n a
pričeli o d m e t a v a t i orožje i n beža
zaključek
naredimo, po
želi pustno nedeljo slavili!
vojna, k i j o je p r e b i l n a i t a l i j a n s k i
t i . . . črna j e p a d l a .
tem z a m o r e m o reči, d a se
— z ladjo i n oboroženimi
f r o n t i . S e p t e m b r 1918 se j e v r n i l
šele pozneje s e m zvedel, d se
j e p r v i p r e p l a h i n razbur
d o m o v i n k o j e slišal, d a iščejo
vojščaki v M e t l i k o p r i k a
nas j e pognalo v juriš le o s e m , dru
jenje v , M e t l i k i r e s n i m p r i
prostovoljce, k i b i se b o r i l i p r o t i
zal.
gi p a so samo zavpila i n n i s o j u r i
pravam" umaknilo, velikim
A v s t r i j c e m z a Koroško, se j e že ok
šali!«
Odveč je praviti, k a k o je p r i p r a v a m , s k a t e r i m i bo
tobra j a v i l v šentpetrski k a s a r n i v
ta nenadejana n o v i c a scer dejo metliški meščani ča
C e r k v i c a n a S m u k u n a d Semičem (548m). B l i z u cer
A v s t r i j c i so se u m i k a l i p r o t i se
Ljubljani. P o nekajdnevnih pripra.
srčne
prebivavce
mesta s t i v r e d n e m u Krištofu K o
kvice bodo še letos začeli g r a d i t i kočo, k i bo last sev e r u d o d e m a r k a c i j s k e crte. T u je
v a h s o j i h o d p e l j a l i p r o t i Šentvidu
metliškega, d o k r a j a osup l u m b u p o s v o j i h močeh
b i l a Grubičeva enota z a graničarje.
miških družbenih organizacij, namenjena p a je razvo
i n Črni.
n i l a i n prestrašila. M i r n o skušali čimbolj
N žalost vse n j i h o v o junaštvo zara
slovesen
j u t u r i z m a . C e r k v i c o so zgradili graščaki i n je v njej
T u j i m j e p o v e l j n i k D e r e a n i po
k r i so samo člani glavne s p r e j e m n a r e d i t i .
d i p l e b i s c i t a 10. o k t o b r a 1920 n i
tudi grobnica n e k d a n j i h gospodarjev S m u k a ( F o t o :
vedal, d a j e n j i h o v a naloga n a p a d
r o d i l o sadov. T a k r a t n a jugoslovan
ga gadjega gnezda ohra
F r a n c Derganc)
B r ž k o b o d e m o kake no
na
črno, k j e r so i m e l i A v s t r i j c i
s k a v l a d a n i z n a l a obdržati naše
n i l i i n n j i h poglavitni gad
ve novice o slavnem po
močno utrjeno p o s t o j a n k o . Zagoto
zemlje, z a k a t e r o s o se S l o v e n c i i n
Kopaševič je še taisti ve
morščaku prejeli — trdno
v i l j i m j e , d a b o n a p a d izveden i z
S r b i d o m o l j u b n o žrtvovali.
čer n a grajskem v r t u ve
je naše upanje, d a m u p r i
t r e h s m e r i , vendar se j e čez d v a d n i
l i k i zbor vseh metliških
N e k a j l e t pozneje s o odlikovali!
cias ne b o uspelo k a k i h
i z k a z a l o , d a j e b i l a n j i h o v a enota
prebivavcev sklical. K r e p
koroške borce, m e d n j i m i t u d i Iva
n o v i h kolonij o d k r i t i ! —
s
a
m
a
n
a
t
e
m
področju
.
.
.
k i poždrki kačje sline, k i
n a Grubiča. T a k o v i s o k a odlikova
b o d e m o spoštovanim bravših p o n e r o d n o s t i sproŽ^,^* i n
'>Frišel j e čas z a napad,« prepove,
so j o z b r a n i m mlade be
n j a so b i l a podeljena m e n d a le pe
c e m vse natanko i n vest
duje
I
v
a
n
Grubič.
»
č
r
n
i
'
s
m
o
se
opozoril Avstrijce n a " ^ j ^ , , '
I z m e d 768 n o v i h naročnikov zadnjega tedna
louške nalivale, k a k o r t u
t i m koroškim b o r c e m .
no sporočili.
približali
ponoči.
Sovražnika
s
m
o
Tedaj se j e Črna sP^ ~* v
s m o v torek opoldne izžrebali še enkrat 10 i m e n ;
d i m o d r e , preudarne bese
hoteli iznenaditi i n ga napasti o b
P O L D E MIKLIČ
p r a v i p e k e l . U d a r i l i so ^ z
izžrebancem b o m o te d n i p o s l a l i knjige, k i j i h j e
-ed-, p r v i pisar
de poglavitnega a l i vrhov
i z d a l a D O L E N J S K A ZALOŽBA v N o v e m m e s t u . Do
poglavitnega gada
nega gada Kopaševiča, so
bili j i h bodo:
Kopaševiča
nazadnje do k r a j a p o m i
E r i k a K u n e j , Senovo 67; F r a n c Kržan, Bukošek
rile preplašene prebivavce
26, p. Brežice; F a n i Kramarič, Dobliče 22, p. Črno
.metliške. S k l e n i l o se je,
m e l j ; Štefka S t i m e c , Mirtoviči 9, p. O s i l n i c a p r i K o
da se Krištofu K o l u m b u čevju; K a r e l K o z i n c , Senovo 130; J u l i j Marentič
su, k i b o najbrž z a svojo
G r a d a c 24 v B e l i k r a j i n i ; Frančiška M a t k o , D o l 15
k r a l j i c o skušal n o v i h t u
p. Šmarjeta; I v a n O b l a k , R i g e l 1, p . O r t n e k p r i R i b
j i h zemelj a l i kolonij p o
niči; R e z i Radej, K l a d j e , p . B l a n c a ; S t a n k o N o v a k
iskati, ne postavi z orož
Gornje V r h e 5, p. Dobrnič.
j e m v b r a n , temveč se bo
S knjižnimi n a g r a d a m i , k i s m o j i h razdeljeval
skušalo z n j i m pametne Že pred 100 leti, ko je bilo v Kočevju komaj 169 hiš in le 1506 prebivalcev,
z a d n j i h 9 tednov, s m o želeli v naši sredi posebej
državniške ali diplomatske je imelo občinsko vodstvo kup skrbi z gospodarskimi, komunalnimi in dru
p o z d r a v i t i vse nove redne naročnike i n b r a l c e naše
zveze navezati. T o p a k t u gimi vprašanji — Kaj nam povedo sto let stari zapisniki občinskih sej?
ga t e d n i k a . V e s e l i s m o j i h , d a so se pridružili
d i zato, k e r b o meščanom
v e l i k i družini prijateljev domačega p o k r a j i n s k e g a
bolj
kazalo svoje
moči
K o s e m v tukajšnjem m u dodatek z a drva« je rečeno S k l e p a l o se j e o stroških, k i
glasila S Z D L , k i j e danes doseglo redno tedensko
proti
hajdukom
obrniti,
n a k l a d o 24.490 izvodov.
k i so p r a v za taisti d a n zeju i s k a l neke p o d a t k e , so in dodano, d a j i h b o (učitelj) j i h bo i m e l a občina o b usta
knjige.
m i prišli p o d r o k e t u d i s t a r i prejel 10 metrov, prevoz p a n o v i t v i - zemljiške
V s e nove i n stare naročnike lepo p o z d r a v l j a m o
z a p i s n i k i s sej občinskih od plačal saim- — P o k a z a l a še je Ustanovitev j e zahteval pra
z željo, d a b i še naprej uresničevali naše geslo:
borov. V n j i h j e v e l i k o zani p o t r e b a še p o d r u g e m učite v o s o d n i m i n i s t e r z D u n a j a .
V V S A K O HIŠO — D O L E N J S K I L I S T !
mivega, saj l a h k o zvemo, k a j l j u . O b splošnih p o g o j i h so — V nadaljevanju j e b i l a se
Uredništvo i n u p r a v a lista
je b i l o včasih i n česa ne, k a r zahtevali, naj b o t a mož spo j a zelo b u r n a , k e r so se od
soben i n glasbenik, t e r d a b o b o r n i k i s p o p r i j e l i z a r a d i z i
dandanes že i m a m o .
V sejnih z a p i s n i k i h i z leta z n a l »tudi kočevsko govori dave mestnega m l i n a i n seč
N o v e shujševalne table
1856, k o j e i m e l o mesto le co«- P r e d l a g a l i so, naj se pre nje lesa t e r paše živine b l i z u
N a »t, \^^ stoji poleg nove lovske koče tudi lese_
te, k i j i h izdeluje n e k i
169 hiš i n 1.506 prebivalcev, m e s t i v Kočevje učitelj i z mesta. ( B i l o j e torej v e l i k o
na ^ ' n i
° so p r e i m e n o v a l i lovci v »Medvedjo
m
ameriški f a r m a c e v t s k i l a
l a h k o preberemo, d a so go Črmošnjic. — Z a nočnega ču težav.)
posl°
- T o so tudi napisali n a v r a t a . . . ( F o t o : M
b o r a t o r i j , delujejo n a že
A. A R K O
spodarske težave t u d i takrat vaja je b i l sprejet Gregor
F r a n c Dereanc. Semič)
l o d e c p o m o ž g a n i h oziro
p o z n a l i i n v t a n a m e n spre J o n k e s 50 g o l d i n a r j i letne
R a z p i s n a k o m i s i j a podjetja
plače. Dolžnost m u je b i l a
m a možganskem centru za
j e m a l i ukrepe.
čuvati mesto o d 10. d o 3- u r e
l a k o t o , č e p r a v n e deluje
Seja 10. februarja j e b i l a
p o z i m i , poleti p a d o 2. u r e .
j o n a o s r e d n j živčni sis
zelo obširna i n so m e d d r u
R a z e n tega je m o r a l čuvaj
t e m , i m a človek, k i j e m
g i m s k l e n i l i , d a se »dotacija
s k r b e t i še z a mestno razsvet
lje te tablete, manjše po
občine z a učitelja poviša o d
ljavo — 5 petrolejk n a voželenje p o h r a n i .
60 n a 200 goldinarjev n a le
g e l s k i h hišah ob cesti. —
to«. »Uredilo se j e t u d i —
Inženir
Michael
Han iz
Londona je nedavno tožil na
i ^ ^ k r a t s m o že poročali o m e d v e d u , k i se j e
sodišču
svoje dekle
Fredo
|>ri j ^ f ž e v a l v o k o l i c i lovske koče n a »Bidercugu«
Prait, ki mu je najprej ob
' HiM^
>
»medvedja poslovalnica«.
ljubila, da se bo z njim po
\\i i * °
m e d v e d u večkrat n a s t a v i l i mrhoročila, pozneje pa ga je za
'' *lo
k* S n a v a d i l i hodit p o h r a n o n a i s t i k r a j ,
pustila. Han zahteva odškod
IJejj
b i l a h k o p r i p e l j a l i kakega I t a l i j a n a a l i
r a z p i s u j e delovno mesto
nino za »moralno
in mate
Kak' ^ k* p r i d o b i l trofejo. S e v e d a z a devize!
rialno
škodo, ki mu jo je
iî ,
e kaže, p a j e m e d v e d pameten i n bolj
s tem prizadejala«.
' ^Jem°''
k a k o r l o v s k o vabo. Zadnje čase n i
Neredko se zgodi, da zape
'' k)
d u h a ne sluha. Semiške lovce j e potegnil,
ljana
in zapuščena
dekleta
'°Veg
obljubljajo, d a ne b o odnesel kože i z njitožijo svoje zaročence,
prvič
Io
k t o r j a . P r e j a l i slej ga b o d o i z s l e d i l i i n
pa je sedaj v tem pogledu
za l i r e a l i m a r k e .
tudi moški iskal zaščito pri
F . D.
sodišču. Han je prepričan, da
ima prav, saj »imajo ženske
iste pravice kot moški, zato
pa naj imajo
tudi
'enake
dolžnosti.«
m m je dvignil sidro
K a k o p a k ne! Zvedeli s m o
namreč, d a se v veliko ja
dro
njegove
karavele
Maria«
nadvse
Čim je danes popoldne »Santa
v M e t l i k i zanesljiva i n po ugoden veter u p i r a i n d a
kot v
trjena n o v i c a prišla, da utegne zato prej
je Krištof K o l u m b v nar- enem m e s c u evropsko zem
večjem zalivu bahamskega ljo doseči. V Španiji p a k
otoka
G u a n a h a m a želez se bo K o l u m b i z k r c a l le
Metlika,
25. januvarija 1966
in.
Miloš Obilic je bil srbski narodni junak. Med turško^ Jjzivo čez Balkan je na Kosovem polju
na Vidov dan leta 1389 v atentatu ubil sultana Mui$• Prav je bila srbska vojska v ko
sovski bitki tragično poražena, pomeni Obiličevo dej srbskemu narodu še danes simbol
boja proti okupatorju.
1 1 e _
0
e
8
>n
a
n a
a
a
a
ŠE ENKRAT: 10 NAGRAD
0
a
1
Eôve shujševalne tablete
T a k i l e Indijanci se bodo baje še ta mesec v M e t l i k i
p r i k a z a l i . . . N j i h o v i p r e d n i k i so obiskali lepo metliško
mesto tudi februarja 1953, potlej p a j i h dolgo n i bilo
n a o k r o g . . . ( F o t o : arhiv Dolenjskega lista)
u<
c
nega
mačka
ali
sidro
dvignil i n j o iz novo o d
kritega sveta nazaj v E v
r o p o mahnil, je veliko raz
burjenja
m e d prebivalci
metliškega mesta nastalo.
za nekaj u r , d a se svoji
poglavitni zaščitnici nje
n e m u veličanstvu k r a l j i c i
Izabeli p o k l o n i , n a k a r j o
b o s k o z i G i b r a l t a r i n čez
S r e d o z e m s k o morje v naš
Oglas zavoljo
praporov m bander
a
e
r
(<
Zapeljan
in zapuščen...
Medved nima kratke
paketi
! e t
n i
l o p i
S
i
m
e
n
o
v
a
n
INES
INDUSTRIJA STEKLA
NOVO MESTO
i
v c i
at
a
r
a
Metlika,
30. j a n u v a r i j a 1966
bj
K
G l a v n o gadje gnezdo je izdalo n a spoštovane prebivavce mesta metliškega naslednji o g l a s :
K
[}j
pJ
v s
a
d
n
c
r
e
v
a
e
S e
6 1
1
H
[(j
^]
K
FjJ
rJ
nI
{(j
Cj
pj
Kj
Oj
QJ
ni
K e r se bo znameniti odkrivavec novega svepJ
ta Krištof K o l u m b , tudi C h r i s t o f o r o C o l o m b o
3
a l i C r i s t o b a l C o l o n imenovan, že čez nekaj tedpQ
nov s svojo ladjo »Santa M a r i a « i n junaškimi
^
vojščaki v M e t l i k o p r i k a z a l , v a b i m o vse meščaCj
ne, d a takrat r a z o v e s i j o svoje hišne, ceK
hovske i n druge zastave, p r a p o r e i n bandere i n
p
s t e m p r i h o d tega slavnega i n imenitnega špan- , 3
skega vojščaka proslavijo.
pO
T i s t i , k i p r a p o r o v a l i bander še nimajo, naj
bj
to sporoče glavnemu gadjemu gnezdu, k i b o un
bandera p r i š i v a v s k e m
c e h u »Komet«
[}j
naročilo. Le-ta b a n d e r a b o d o p o želji naročnini
k o v v različnih b a r v a h i n z n a m e n j i h narejena.
[C
Polovico novcev za bandero bo glavno gadje
gnezdo prispevalo, drugo polovico p a k b o m o r a l lastnik b a n d e r a s a m trpeti.
Ne^dna tožba v Sfsekhoira
DIREKTORJA
PODJETJA
N ^ j ^ ž i i ^ ^ a iz Hager- rejo reči, a l i bosta nosečnost
% niŠni
p o r o d uničila t u d i drugo
l i i v ^ p ' ; S t . E r i k , o k o te 27-letne žene, j e p a na p o d l a g i 78. člena temeljnega z a k o n a o v o l i t v a h
ci ^ ' ' o d i i
i
c i e n t k a tožila z d r a v n i k a , ki j e
d e l a v s k i h svetov i n d r u g i h organov u p r a v l j a n j a .
i
r
f
i
8
*
e
S
izvedel
neuspelo
sterilizacijo,
Tovarna ur v Minsku je za
jrt/^ô
P r i disciplinskem
sodišču
čela serijsko proizvajati elek
Kandidata m o r a j o poleg splošnih pogojev izpolnje
trične ročne ure, k i jih sploh k a k S V ^ l n i ^ n s k o , ara- omenjene b o l n i c e .
v a t i t u d i naslednje:
ni treba navijati. V uri je p a k ^ < ^ o r r ^ " r ttuči j o
- "
*
NORVEŠKA
ladijK m e t i j s k a zadruga N o v o mesto bo letos gradila n a posestvu Draškovec p r i majčkena baterija, k i poga " T / ? ^ s t a r ^ :
rSm .°
<tala svoji ladji 1. v i s o k a s t r o k o v n a i z o b r a z b a z n a j m a n j 5 let de
Šentjerneju štiristanovanjski b l o k p r a v n a mestu, kjer je stal n e k d a n j i Trenčev nja mehanizem eno leto, po
^ v e ? , ^ F0 d™ meni. Ko bo ladja vol o v n i h izkušenj n a v o d i l n i h d e l o v n i h m e s t i h ;
gradič. G r a d je b i l v že tako slabem stanju, d a b i obnova stala p r a v toliko k o t tem pa se zamenja z. novo.
stenic "r
™ lokalnih
progah, se
gradnja novega bloka. K e r je b i l g r a d zidan i z samega k a m n a , bodo ta m a t e r i a l Ure so izredno natančne. Na
nje
ne
vpliva
ne
mraz
ne
vro
°
j^^rec
°o imenovala, Jupiter, ko pa
2. družbeno politična razgledanost i n aktivnost, orga
zdaj l a h k o p o r a b i l i z a tlakovanje dvorišča okoli hlevov. Z r a v e n b l o k a i m a po
gjl^ ><li
^nevarnosti,
bo prevažala tuje turiste od
sestvo že sedaj t r i montažne hiše. T a k o bodo i m e l i delavci n a posestvu sodobna čina.
nizacijske sposobnosti t e r druge, z z a k o n i določene
Zdaj proizvaja minska to da -m** o t r o k
P
^
Londona
do Kanarskih
otoi n z d r a v a stanovanja. — N a s l i k i : nekdanji Trenčev gradič Draškovec so začeli
pogoje.
varna ur v Belorusiji nad mi aifl& 1*80 o k ,
Pela
kov, jo bod imenovali
Bela
p o d i r a t i . T a k o bo v dolini gradov — e n grad m a n j ( F o t o : Polde M i k l i č )
lijon u r »Zarja« i n »Luč« let S V ^ ^ ' J a "
kaže, čarovnica — vse zaradi prtno. Zlasti so popularne njene da ftf ' f o s i l a V
' saj
vlačnosti!
P O N U D B E s k r a t k i m življenjepisom, o p i s o m dose
novosti: izredno tanke moške
fÎrP ^' t?^
* ^ OTROKE
med S. in 10. ledanjega dela i n s p o t r e b n i m i d o k a z i l i pošljite v 15
ure in miniaturne ženske ure
flîW
ttosftf
'
prodajali
nekateri
dneh v z a p r t i o v o j n i c i r a z p i s n i k o m i s i j i .
s premerom. 15 milimetrov. na V . » 2 e °
i
kmetje iz perujske
pokrajine
Tem uram se okrov lahko
Zrt ^ v e J
P "
P°
menja, da ustreza barvi oble
0,^vniki^L
°rih
dinarjev v našem deC®
^ se ne mo- nar ju.
ke,
Ura brez
navajanja
s t e n
01
V
o
s t o c k
,
:
!
— D r u g i je V e r n o u x o v s i n .
K o m i s a r je A l a i n u nasvetoval:
— Najbolje bo, če se vrne
te domov.
— Da.
— I n če se z n j i m i ne pre
pirate.
— H v a l a vam.
— Z a kaj?
— Z a nič.
N i m u p o n u d i l roke. S klo
b u k o m p o s t r a n i se je sklo
njen naprej oddaljil v s m e r i
proti mestu i n patrulja, k i
se je ustavila, ga je molče
opazovala, k o je stopal m i m o .
Maigret je s k o m i g n i l z r a
meni, stopil v hotel i n poča
kal, d a so m u izročili ključ.
Nanj sta čakali dve p i s m i ;
najbrž anonimni, vendar pa
pir i n tudi pisava niste b i l a
več ista.
6. poglavje
MAŠA O B P O L E N A J S T I H
K o je sprevidel, d a je ne
delja, je začel zavlačevati. Z e
poprej se je igral s k r i v n o igro
svojih p r v i h otroških let. Še
zdaj se je včasih igral tako,
kadar je ležal poleg žene, p r i
čemer s i je prizadeval, d a b i
nič ne uganila. I n res j o je
premotil, ker m u je rekla, k o
je p r i n e s l a skodelico kave:
.
;
.
•
,
da b o odšel i n j o p o k l i c a l i z
telefonske celice v veži.
P r i t i s n i l je n a električni
gumb. S o b a r i c a se m u je za
zdela bolj snažna, bolj vesela
kot prejšnji d a n .
— K a j boste jedli?
— N i č . R a d b i veliko kave.
G l e d a l a ga je enako rado
vedno.
— N a j v a m natočim k o
palno kad?
— šele k o p o p i j e m kavo.
Prižgal s i je pipo, pristo
p i l k o k n u i n ga z a p r l . Z r a k
je b i l še z m e r o m svež, m o r a l
si je obleči domačo haljo,
vendar je bilo že čutiti rahle
valove
mlačnosti.
Pročelja,
tlak so se že posušili. U l i c a
je b i l a zapuščena, včasih j e
šla m i m o družina v pražnjih
oblekah, ženska z dežele, k i
je držala v r o k i šopek vijo
ličastega španskega bezga.
Življenje v hotelu je očit
n o teklo počasneje, zakaj n a
k a v o je čakal dolgo. P i s m i ,
k i j i h je d o b i l prejšnji večer,
je pustil n a nočni o m a r i c i .
E n o je bilo podpisano. P i
s a v a je b i l a tako razločna
kot n a k a k i g r a v u r i i n črnilo
je spominjalo n a črni kitaj
ski tuš.
»So vam povedali,
da je
vdova
Gibonovo
babica,
ki je pomagala
gospe
— K a j se t i je sanjalo?
Vernouz,
ko je
rodila
— Zakaj?
sina
Alaina?
— V spanju s i se smehljal.
To je morebiti
koristno
Preden je to j u t r o v Fontevedeti.
nayu o d p r l oči, je začutil
Pozdravlja
vas
sončni žarek, k i m u je silil
Anselm
Romeuchamps.«
skozi veke. S a m o čutil ga je.
D r u g o p i s m o je b i l o ano
Imel je vtis, d a ga v i d i skozi
tanko kožico, k i ga je ščege- n i m n o i n napisano n a papir
tala, i n gotovo z a r a d i k r v i , k i j u odlične kakovosti, katere
je krožila p o njej, je bilo to ga v r h n j i d e l je b i l odrezan,
zato d a je odpadel
sonce bolj rdeče kot sonce n a " najbrž
naslov.
nebu, žareče k o t n a slikah.
» č e m u ne zaslišite služinčadi? T i vedo več k o t kdor
k o l i drug.«
K o je Maigret p r e b r a l t i
vrstici,
p r e d e n je prejšnji
večer legel ispat, m u je prišlo
na misel, d a j i h je zapisal
Zaslišal je golobe, k i so hišnik n a R a b e l a i s o v i ulici,
grulili n a n a p u s t k u n a d nje k i ga je včeraj sprejel m o l
govim o k n o m , p o t e m so n a če i n m u je p r i o d h o d u p o
dveh k r a j i h obenem zazvonili dal površnik. M o ž je b i l rjazvonovi i n zazdelo se m u je, volas, krepkega telesa i n je
štirideset d o petdeset
da vidi oba zvonika, štrleča i m e l
v nebo, k i m o r a biti gladke let. V i d e t i je b i l kot s i n zem
ljiškega z a k u p n i k a , k i n i m a
m o d r e barve.
ral obdelovati zemlje i n p r a v
Nadaljeval je to igro i n p r i
tem poslušal šume z ulice. toliko sovraži bogataše, k o t
In takrat je p o odmevu, k i zaničuje kmete, iz k a t e r i h iz
so ga imeli koraki, p o pre haja.
G o t o v o b i b i l o l a h k o dobi
cejšnji tihoti zunaj spoznal,
ti p r i m e r e k njegove pisave.
da je nedelja.
Dolgo je odlašal, preden je M o r e b i t i celo p a p i r p r i p a d a
iztegnil roko i n z nočne oma V e r n o u x o v i m ?
O vsem t e m se je b i l o
rice vzel u r o . K a z a l a je p o l
desetih. V P a r i z u n a B u l v a r u treba prepričati. V P a r i z u b i
bilo to opravilo p r e p r o s t o .
R i c h a r d - L e n o i r , če je slednjič
tudi že prišla p o m l a d , je go T u se ga to navsezadnje nič
spa Maigret gotovo že o d p r l a ne tiče.
K o je slednjič vstopila so
o k n a i n v j u t r a n j i halji i n
copatah pospravljala sobo, na b a r i c a s kavo, j o j e vprašal:
— Ste v i iz Fontenava?
ognjišču p a se počasi k u h a
— R o d i l a s e m se v U l i c i
obara.
Sklenil je, d a j i b o telefo des Loges.
— A l i poznate nekega Reniral. K e r p o sobah n i bilo
telefonov, je m o r a l počakati, mouchapsa?
S t e m s o n c e m s i je lahko
ustvaril cel svet, snope isker,
vulkane, slapove talečega se
zlata. T r e b a je bilo samo n a
rahlo zganiti veke, tako k o t
kaiejdoskop, p r i tem p a špra
njo zamrežiti s trepalnicami.
N
m
0
h o
k e r
1 2 1 1 0
meS
S
0
m
$
š
z
o
d
r
e
s
r
a
d
a
t
v
i
m
e
a
2
3
Z e
^SMlLfi^
e Z e n
J 0
v
N
S V
1
E
K
A
J e g a
s
k
a
d
r
u
ž
b
a
b
o
z i l a
W
v
1
Z a
S e
6 8 ,
e
n i
0 , 1 , 0
o s l e ,
0
V
s
0
e
S p e l a
j e
0
P
o d
PRIHODNJIČ:
C i n c
n a
s l e d i
1
n
b i l S
o
1
s
5
a
j
e
n a s i 1
t
n
j
e
o t r o k a
t
o
P
u
m
s
o
i
0
n
n
o
c e n i
o
d
4 0
d
o
5 0
V i d i se m u , d a je prvič
na smučeh!
Prav, Jože! Peljala se
b o m s teboj, samo no
čem videti k a m .
.
Olajšava za tiste, ki nimajo vode
V mestu Brežice bodo prebivalci plačevali prispevek od stanovanjske povr
šine - Prispevek je predviden tudi za poslovne prostore in dvorišča podjetij
V ponedeljek, 31. janu
arja, je skupščina občine
Brežice sprejela odlok o
prispevku
za
uporabo
mestnega
zemljišča. P r i
spevek
je p r e d p i s a n za
stanovanjske površine i n
poslovne prostore. L a s t n i
ki
enodružinskih
stano
vanjskih hiš bodo plače
vali 0,15 novih d i n o d kva
dratnega m e t r a koristne
stanovanjske
površine,
stanovalci v vrstnih hišah
i n b l o k i h 0,10 novih d i n ,
u p o r a b n i k i poslovnih p r o
storov p a 0,15 novih d i n
od kvadratnega metra.
Skupščina
je
prvotni
predlog
dopolnila. O d l o
čila je, d a so oproščeni
p r i s p e v k a v s i tisti mešča
ni, k a t e r i h družinski do
h o d k i ne presegajo 400 n o
Večina glasov za celjsko skupnost
socialnega zavarovanja
v i h dinarjev mesečno. T i
sti občani, k i d o sedaj še
nimajo
vodovodnega ali
kanalizacijskega
priključ
k a v svoji zgradbi,
bodo
plačevali polovični prispe
vek.
Delovne organizacije b o
do m o r a l e odšteti 0,15 N d i n
tudi za u p o r a b o dvorišč.
Za Tovarno
pohištva je
skupščina izglasovala olaj
šavo. T o je tudi edina več
j a delovna organizacija v
mestu. M a l o n e v s a pod
jetja so zunaj gradbenega
okoliša i n v središču m e
sta so le trgovska pod
jetja.
Odslej tudi nadzor nad rejenci-pastirčki
Oddelek za socialno varstvo nadzoruje 28 otrok pri rejniških
družinah - Pri izbiri rejnikov imajo socialni delavci srečno roko
- V kratkem bodo popisali tudi tiste rejence, ki so jih starši od
dali v oskrbo drugam
V brežiški občini je pre
cej družin, k i so sprejele
v o s k r b o rejence. Oddelek
za socialno varstvo p r i
občinski skupščini nad
zoruje 28 otrok p r i rejni
k i h . M e d n j i m i j i h je se
d e m brez staršev, dva
najst brez enega roditelja
i n devet z o b e m a rodite
ljema. Z a 15 otrok plačuje
rejnino občinska skupšči
n a , z a enega delno oče,
štirje prejemajo p o k o j n i
no, z a sedem o t r o k p a
r e j n i k i ne zahtevajo no
benega povračila. R e j n i n a
za enega
o t r o k a znaša
4000 do 15.000 dinarjev n a
mesec.
S o c i a l n a delavka tovarišica
Tončka
Lovšetova
m e n i , d a j e rejništvo naj
primernejša
o b l i k a var
stva. R a z e n tega j e cenejša
kot bivanje otrok v za
v o d i h . V domove pošiljajo
n i še n i s o i z r e k l i m n e n j a .
P o vseh d e l o v n i h organi
P r e d s e d n i k sveta z a zdrav
z a c i j a h brežiške občine s o v
z a d n j i h 14 d n e h r a z p r a v l j a l i stvo d r K o m a d i n a je odbor
N a leto b o znašal pri
o t e m , h k a t e r i s k u p n o s t i so n i k e s e z n a n i l z odločitvami
spevek okoli 900.00 N d i n .
cialnega zavarovanja b i se podjetij n a s e j i 31. j a n u a r j a U p o r a b i l i ga bodo za k o
priključili. Občnska skupšči i n povedal t u d i , kakšno je m u n a l n o ureditev mesta.
n a j e p r e j e l a p r e d sejo 34 stališče sveta. T a je upošte
P r i s p e v k a ne b o treba pla
predlogov.
Z a Celje se je val voljo večine f n se opre
čevati za kmetijske povr
odločilo 33 d e l o v n i h organi delil z a Celje, čeprav m e n i ,
zacij, za N o v o mesto p a do da b i b i l a v S l o v e n i j i devolj šine i n za zemljišča, na
menjena zdravstveni služ
slej le ena. V t r e h a l i štirih ena rizična s k u p n o s t .
bi, prosveti i n telesni k u l
podjetjih s a m o u p r a v n i orga
V r a z p r a v i s o se o d b o r n i c i
prav t a k o i z r e k l i z a Celje, turi.
ker menijo, d a je priklju
čitev k razvitejši p o k r a j i n i
ugodnejša. P r i glasovanju se
Celjani bodo gosto- je vzdržal le en o d b o r n i k ,
m e d t e m k o s o se v s i d r u g i
V 3 Si v Brežicah
odločili
z a priključitev k
nameravajo
V z i m s k i sezoni je življe škoviča. M a r c a
Danes teden b o C e l j s k o celjski s k u p n o s t i S Z .
nje v S k o p i c a h postalo živah p r i r e d i t i s a m o s t o j e n p e v s k i
l j u d s k o gledališče spet obi
nejše. Posebno a k t i v n o j e po koncert. P e v s k i h vaj se red
skalo
brežiško
občinstvo.
prosvetno
društvo- no udeležuje 20 pevcev.
Uradni vestnik še Dstalo
Uprizorilo bo dramo Antona
Potujoča knjižnica, name
r a m s k a s k u p i n a j e v 6 ted
Novačana »Veleja«. P r e m i e r a
naprej po stari ceni n i h naštudirala M o l i e r o v o ko ščena v šoli, i m a v zadnjem
tega d r a m s k e g a d e l a je b i l a
V ponedeljek je skupščina medijo Scapinove zvijače t e r času več n o v i h bralcev. K a
24- d e c e m b r a l a n i v C e l j u .
obojile
Brežuce i z r e k l a so jo že d v a k r a t u p r i z o r i l a n a k o r k u l t u r n o življenje j e v
D r a m o j e režiral z n a n i f i l m
glasje
k
p r i p o j i t v i medobčin domačem o d r u , gostovali p a zadnjem času oživela dejav
s k i režiser i n scenarist F r a n
skega
zavoda
»Uradni vest so t u d i v M r z l a v i v a s i , v V e l . nost organizacij. N a letni ob
ce Kosmač.
n i k Celje« k zavodu z a i n P o d l o g u , v Podbočju i n L e - čni zbor se temeljito p r i p r a v
krajevne
N a brežiškem o d r u se bo f o r m a t i v n o službo v C e l j u s skovcu- V s i i g r a l c i , posebno ljajo g a s i l c i , svet
d o p r e d s t a v i l i i g r a l c i , k i j i h pogojem, da se t a k o izrečejo pa H o t k o , škofljanc, J u r k a s s k u p n o s t i p a j e n a z a d n j i se
soustanoviteljice i n B o g o l i n o v a zaslužijo vse
že p o z n a m o i z prejšnjih n a vse občine
stopov. T o s o : S a n d i Krošl, i n d a u r a d n i vestnik še n a p r i z n a n j e , p r a v t a k o vodja
Jože P r i s t o v , Pavle Jeršin, prej izhaja n a dosedanji n a s k u p i n e tov. Stermeekijeva.
B r a n k o G r u b a r , M a r j a n D o - čin. T u d i p r i s p e v e k občine
D v a k r a t v tednu t u d i red
l i n a r , Janez Bermež, J a n a za t a vestnik se ne s m e po no v a d i moški p e v s k i z b o r
večati.
Šmidova i n N a d a Božičeva.
pod vodstvom Franeta B a
le tiste otroke, k i zaradi
telesnih a l i duševnih h i b
ne m o r e j o n a p r e d o v a t i v
r e d n i h šolah.
»Kakšnim družinam obi
čajno izročate otroke v
varstvo?«
»Predvsem družinam, k i
ne iščejo o d tega poseb
n i h k o r i s t i . Precej pogo
sto potrkajo n a naša vra
ta ljudje s k m e t o v , d a b i
dobili
pastirja.
Vendar
kmečkim
družinam na
vadno n e damo rejencev,
k e r so p o t e m o t r o c i pre
več vpreženi z d e l o m . T o
se odraža p r i šolskem
uspehu.«
»Ali učni uspeh
cev nadzorujete?«
rej en-
»Imamo stike s šolo i n
z rejniki. Komisije p r i
krajevnih skupnostih so
razen tega dolžne d v a k r a t
Skcpice so postale živahne
j i sestavil l e t n i d e l o v n i i n f i
nančni
načrt.
Nameravajo
p o p r a v i t i g a s i l s k i d o m , izbolj
šati j a v n o razsvetljavo, vod
no napeljavo, p o p r a v i t i pota,
u r e d i t i vaške gramoznice, k a
nalizacijo i t d - Z a vse navede
ne dejavnosti j e m e d občani
veliko dobre volje i n razu
mevanja, pač p a se pojavlja
j o težave t a m , k j e r j e treba
razen d o b r e volje še denarja.
MARIJA S T E R M E C K I
DOBER ZAČETEK NAPOVEDUJE USPEHE
Predkongresna živahnost med članstvom SZDL v brežiški občini — Sociali
stična zveza ne sme biti izvrševalec tistih zadev, ki so jih dolžni izpeljati
samoupravni organi — To hromi njeno politično delo in škoduje samoupravi
L e še k r a t e k čas n a s loči
o d kongresa Socialistične zve
ze Slovenije, t o p a nalaga sle
h e r n e m u članu
organizacije
povečano zavzetost p r i u r e s n i
čevanju sklepov, k i j i h j e
sprejela občinska konferenca
V d e c e m b r u . P r e d s e d n i k obč.
o d b o r a S Z D L v Brežicah tov.
Janez Volčanšek v n a s l e d n j i h
v r s t i c a h seznanja b r a l c e z
najpomembnejšimi n a l o g a m i
v predkongresnem obdobju.
Predkongresna
dejavnost
o d g o v o r i so b i l i p r v i k o r a k i
predkongresne dejavnosti i n
osnova z a nadaljnje delo.
Kaj
torej
storiti? Začeli
s m o d o b r o i n zelo konkret
no, č e s m o se u v e l j a v i l i n a
začetku, p o m e n i d a s m o n a K d o r ne pozna prizadevnih igralcev amaterske d r a m
pravi poti i n d a moramo tudi
ske skupine iz Skopic, naj s i j i h tukaj ogleda! ( F o t o :
na k o n c u požeti uspehe. Uspe
Baškovič, Brežice)
l i s m o p r e d v s e m p r i naših
lokalnih problemih, s kateri
m i se i z dneva v d a n sreču
jemo.
T o j e start z a širše uveljav
P9 P r i občinski skupščini o d p r t . Predvidene s o izposta
ljanje občanov. N i dovolj, d a
p o z n a m o svoje delovno mesto Brežice j e določena strokov ve p r i železniški postaji v B r e
i n svojo najbližjo
o k o l i c o , na k o m i s i j a , k i b o pregledala žicah, v čatežkih T o p l i c a h ,
spoznavati i n v p l i v a t i m o r a zasebne turistične sobe, zgra M o k r i c a h , n a Čatežu (motel
jene i n urejene s turističnimi n a Griču), B i z e l j s k e m , Pišem o n a p r o b l e m a t i k o širše
skupnosti- P o s t a t i
m o r a m o k r e d i t i v l a n s k e m letu. K o m i cah i n če b o potrebno t u d i v
leta, popestrili p a ga bodo z go
drugih
krajih.
Pripravljajo
u s t v a r j a l c i i n o b l i k o v a l c i ho sija b o p r e d v s e m ugotovila,
stovanjem karnevalske sekcije iz
t u d i p r o p a g a n d n o gradivo, d a
S o m o b o r a . 20. februarja b o ozna
tenj, k i j i h j e začrtala usta k a k o s o se u p o r a b i l i k r e d i t i
k o l i k o j e razpoložljivih b i b i l o delovanje recepcijske
njevanje Pusta, 22. februarja bo
v a , p r o g r a m Zveze k o m u n i i n
zasedal parlament, 24. februarja
sob
z
a turiste. V Brežicah n i službe čim bolj uspešno.
stov i n njen o s m i kongres.
p a bo pogreb Pusta, s k a t e r i m b o
majo h o t e l s k i h s o b razen v
M . Toplišek
pustno veselje zaključeno.
R e s j e , d a p o m e n i sodelo M o k r i c a h i n čatežkih T o p l i
v Socialistični
zvezi cah, zato bodo skušali pro
•
NOCOJŠNJI
N A S T O P Z A vanje
BAVNIH ANSAMBLOV
b o zelo
najširše možnosti samouprav d a t i čimveč zasebnih preno
dobro o b i s k a n . Polovico vstopnic
ljanja, vendar t a organizacija čišč. T o b o omogočila d o b r o
je b i l o p r o d a n i h že v ponedeljek.
ne s m e b i t i h k r a t i t u d i izvr o r g a n i z i r a n a recepcijska služ
M e d o b i s k o v a l c i b o verjetno naj
več m l a d i n e , k i se zelo navdušu
ševalec s p r e j e t i h
predlogov. ba, k i j o b o o r g a n i z i r a l a ob
V četrtek zvečer s o n a m v
je z a poskočne viže domačih a n
•To h r o m i njeno politično de činska turistična zveza i n T U Brežicah n a glasbenem veče
samblov.
l o i n delo s a m o u p r a v n i h o r R I S T B I R O .
r u , k i ga j e p r i r e d i l Z a v o d z a
•
LETOŠNJO Z I M O
S O M E ganov, zlasti p a vlogo krajev
kulturo, m e d d r u g i m i zaigrali
ŠČANI prvič zadovoljni s preskr
n i h s k u p n o s t i , k a r se zelo po
I
Zasebne turistične sobe t u d i tamburaši z V e l . Obreza.
bo kurjave.
Obrat kmetijskega
gosto dogaja.
gozdarskega podjetja z a prodajo
ne bodo določili v kvalitetne V z i m s k i h d n e h s o začeli zo
k u r i v a je vpeljal točno evidenco
K o že o p o z a r j a m n a pred razrede, temveč se b o vred pet v a d i t i . V 12 m e s e c i h , o d
naročil i n dobavlja premog oziro
kongresno dejavnost, m e n i m , nost i n cena sobe določala p o k a r delujejo, s o že nemalo
m a d r v a p o vrstnem r e d u . P r i
tožb n i več slišati, premoga je
d a se nobena o r g a n i z a c i j a n e k v a l i t e t i ureditve i n komfor- k r a t razveselili l j u d i . l i a n i so
dovolj i n ga razvažajo že \so z i
b o s m e l a odreči študiju pred tu. P o s e b n i kartončki — ce za pustovanje p r i r e d i l i svojo
m o . V e l i k o l j u d i ga m o r a k u p i t i
zabavo i n se z izkupičkom
jeseni i n še sredi zime, k e r so kongresnega gradiva. L e t o j e n i k i bodo v i s e l i v s o b a h , tako
kleti v b l o k i h premajhne z a en namenjeno s l e h e r n e m u naše d a b o l a h k o vsak t u r i s t vna
o d p r a v i l i n a izlet n a morje.
k r a t n o zalogo.
prej
vedel
z
a
ceno
sobe,
turi
Obreški
tamburaši
vadijo
m u občanu, k i n a j b i ga s
stično
takso
i
n
dodatne
uslu
največkrat n a d o m u Ivana
svojimi predlogi dopolnjeval
Glogoviča, k i j e najstarejši
i n izboljševal. T r d n o s e m pre ge.
pričan, d a se občani p r i n a s gj D a b i čimholje delovala igralec. V z b o r u sodelujejo:
tega d o b r o zavedajo i n d a bo r e c e p c i j s k a služba, b o d o or vodja A n t o n Deržič, njegov
d o s še večjo zavzetostjo kre g a n i z i r a l i t u d i njene izposta oče, Jože J u r k a s , I v a n a Polo
p i l i s a m o u p r a v l j a n j e i n soci ve, k i bodo delovale pred vic, Drago J u r k a s i n I v a n
alistično d e m o k r a c i j o .
v s e m v času, k o b i r o n e b o Ogorevc.
p o m e n i , d a m o r a m o analizi
r a t i vse dosedanje delo i n
uresničiti vse tiste sklepe, k i
imajo realno osnovo. T o p a
še n i d o v o l j . P r e d n a m i so
nove naloge, n o v i p r o b l e m i i n
n o v a hotenja. P r e d v s e m se
moramo
člani Socialistične
zveze u s t a v i t i p r i gospodar
s k i h i n političnih p r o b l e m i h .
D a je to res, n a m potrjujejo
odgovori občanov n a krajev
n i h k o n f e r e n c a h i n n a občin
s k i konferenci S Z D L . V s i t i
Kratke o turizmu v Brežicah
n a leto o b i s k a t i v s e rejniške družine. M a j h n e i n
zdravstveno ogrožene re
jence
obiskujejo
patronažne sestre. N a s p l o h p a
i m a m o p r i i z b i r i rejnikov
srečno r o k o . V brežiški
občini je namreč rejni
štvo zelo razvito i n rej e n c i s o t u celo i z krške
i n novomeške občine.
Računamo, d a je v c b čini še približno 30 rejen
cev, k i p r i nas niso vpi
s a n i . Šole i n k r a j e v n i ura
d i n a m bodo
pomagali,
d a b o m o p o p i s a l i t u d i te i n
zahtevali rejniške pogod
be, d a preprečimo i z k o r i
ščanje
i n zanemarjanje
p o u k a t e r učenja. V reji
je verjetno precej hrva
ških otrok, k i j i h sprej
m e j o p r e d v s e m k o t de
lovno silo, k o t pastirčke.
N a d z o r n a d n j i m i ne b o
odveč.«
NOCOJ
V BREŽICAH
Nocoj bodo prijatelji
glasbe v Brežicah zopet
J a h k o prišli n a svoj r a
čun. Z a v o d z a k u l t u r o
Brežice p r i r e j a
večer
n a r o d n o zabavne
glasibe, n a k a t e r e m
bodo
sodelovali
samo a n
s a m b l i i z brežiške o b
č i n e . P o d a l j š e m času
se bodo s v o j i m poslu
šalcem zopet p r e d s t a
vili bratje Lopatici,Dob o v s k i h p e t i n »Plavi
o r k e s t e r D o m a J L A « iz
Brežic, n o v o zanje p a
toodo » A b s t i n e n t i « z V e
like Doline i n tambu
raši z V e l i k e g a O b r e z a .
Trije izmed ansamblov
bodo i m e l i s sabo tudi
p o e n e g a p e v c a , breži
ški
»Plavi«
p a bodo
spremljali k a rdva: M i
leno Zaletel i n V l a d a
iNalisa. D o b o v s k i h pet
i n Abstinenti 3 Velike
Doline bodo predvajali
.skoraj izključno
svoje
melodije.
V
Brežicah
je z a nastop veliko zaaiimanje;
publika bo
prišla z v l a k o m celo i z
iDobove
in
okolice,
morda p a si bo kdo
naročil a v t o b u s , č e b o
nocojšnji večer u s p e l ,
.bo
zavod z a kulturo
Brežice v m a r c u orga
niziral podobno
sreča
n j e še z d r u g i m i a n
s a m b l i v občini.
N O V O V BREŽICAH
• Z A S P R E M E M B E V GOSPO
D A R J E N J U s stanovanjskimi h i
šami v družbeni l a s t n i n i je m e d
m e s t n i m p r e b i v a l s t v o m zanimanje
zelo v e l i k o . P r a v zaradi tega je
b i l zbor volivcev pred sejo skup
ščine izredno dobro o b i s k a n . N a
n j e m so meščani razpravljali o
predlogu
z a najvišjo
stanarino,
k i b o znašala 3,8 odstotka vred
n o s t i stanovanja. Zahtevali so v r
sto p o j a s n i l , k i j i h je posredo
v a l tovariš U r e k . Pokazalo se je,
d a hišni sveti
n i s o obravnavali
gradiva o novostih v stanovanj
s k e m gospodarstvu,
k e r večina
teh ne razume. N a z b o r u so go
v o r i l i tudi o odškodnini z a upo
rabo mestnih zemljišč. N e k a t e r i
so m e n i l i , d a tega p r i s p e v k a ne
k i kazalo vpeljati, k e r se b o n a
b r a l o le t) m i l i j o n o v s t a r i h dinar
jev. Predlagali so samoprispevek,
vendar sklepa niso sprejeli.
H KARNEVALSKA SEKCIJA —
p r i d n o z b i r a gradivo z a j a v n i n a
stop pustnega p a r l a m e n t a v pro
svetnem d o m u . P r o g r a m p u s t n i h
prireditev b o takšen k o t prejšnja
Tamburaši so
nam zaigrali
Šah na šoli
v Bizeljskem
P i o n i r k e i n p i o n i r j i bizeljske šole so o d i g r a l i t r a d i c i o
nalno
šahovsko
prvenstvo.
P r i p i o n i r k a h j e p r v o mesto
zasedla l a n s k o l e t n a p r v a k i n j a občine Brežice E m a K a j s ,
slede p a j i E r n a S t r m e c k i ,
D a n i c a Podpečan, T i n k a G a - ' gel i n druge. — P r i p i o n i r j i h
je zmagal Z e l j k o B a n d a , lan
s k o l e t n i p r v a k šole ( n a lan
skem pionirskem tekmovanju
v Brežicah je d e l i l p r v o me
sto), slede p a m u Z d r a v k o
Dobrina, Vinko Rozman, Jo
že Frece, B o j a n Brkovič i n
d r u g i . E r n a K a j s i n željko
B a n d a bosta sodelovala t u d i
n a letošnjem občinskem p r
venstvu pionirjev, k i g a b o
organiziral
šahovski
klub
Brežice.
2ELJKO BANDA,
učenec 6. b r a z r .
SZDL o kmeekem zavarovanju
Občinski odbor S Z D L v K r
škem p r i p r a v l j a p o dogovoru
s K o m u n a l n o skupnostjo z a
social. zavarovanje v N o v e m
m e s t u razgovore o kmečkem
zavarovanju p o k r a j e v n i h or
ganizacijah S Z D L . R a z g o v o r i ,
k i bodo p o t e k a l i k o t nekakš
n i z b o r i zavarovancev,
bodo
o d 6. d o 13. februarja razlo
žili novosti novega z a k o n a o
kmečkem zdravstvenem zava
r o v a n j u . R a z e n tega se b o d o
pogovorili tudi o kmetijstvu.
Zbor volivcev
o prispevku
od zemljišč
N a o s r e d n j i h z b o r i h , k i bo
do s k l i c a n i n e k o l i k o pozneje
v Krškem, L e s k o v c u , K o s t a
njevici, Podbočju, n a Seno
vem
i n n a R a k ] p a bodo
kmečki
zavarovanci
volili
svoje predstavnike v skupšči
no socialnega zavarovanja.
Skupščina je imeno
vala namestnika
Tov. Ivan Glogovšek je k o t
p r e d s e d n i k sveta z a finance
i n družbeni p l a n p r i O b S K r
ško z a p r o s i l , n a j ga skup
ščina razreši, k e r n e z m o r e
odgovorne naloge. N a seji 27.
januarja p a odborniki n a
predlog sveta z a delo njegova
prošnji n i s o u g o d i l i , pač p a
so i m e n o v a l i T o n e t a A v s c a i z
K O V I N A R S K E z a namestni
k a p r e d s e d n i k a sveta z a druž
beni p l a n i n finance, d a b o
p r e d s e d n i k u v pomoč.
Z A P I S O B P O M A N J K A N J U PRORAČUNSKIH S R E D S T E V
Obračaj ali ne, še vedno je premalo!
Zakaj ne bi biio mogoče izdelati objektivnih meril za delitev
proračunskih sredstev? — Nerazvite občine ne bodo mogle
zadostiti ustavnim določilom, pomanjkanje proračunskih sred
stev pa lahko izzove zelo resne posledice
P o r e b a l a n s u proračuna j c b i l o v
krški občini porabljeno l a n i z a raz
ne proračunske potrebe 862,174.000
d i n . K a k o kaže z a leto 1966? I z
o s n u t k a z a k o n a o d o p o l n i l n i h sred
s t v i h l a l d i o razberemo, d a bo krški
proračun s k u p a j z 54 odst. splošnih
d o p o l n i l n i h sredstev razpolagal le
tos le z 880 m i l i j o n i d i n . S a m o to
l i k o se bo z b r a l o v proračunu, če
p r a v bodo predpisane najvišje do
pustne obremenitve v dajatvah.
Če b i h o t e l i z a d o s t i t i v s e m z usta
vo določenim nalogam i n temu, k a r
predpisujeta 41. i n 42. č l e zaKona
o f i n a n c i r a n j u družbeno političnih
s k u p n o s t i , b i m o r a l i i m e t i letos
proračunu krške občine 1 m i l i j a r d o
212 m i l i j o n o v 995 tisoč d i n — a l i
polovico več, k o t se b o zbralo v
resnici!
P r i m e r j a v a d e j a n s k i h izdatkov i z
1965 z o n i m i , k i se n a m obetajo
letos, n i najbolj pravšna. L a n i je
b i l o p o rebalansu v proračunu 862
m i l i j o n o v 174 tisoč d i n . i z d a t k o v ,
k t e m p a je treba prišteti še izdat
ke z a ceste I I I . reda ( l a n i s m o j i h
f i n a n c i r a l i i z rezerv, letos p a j i h
bo treba iz proračuna!) ter plače
cestarjev z a ceste I V . reda, k a r
znese s k u p a j 75 m i l i j o n o v d i n . R a
zen tega se letos obetajo proračunu
še n o v i i z d a t k i : odšteti b o treba
3,751.000 d i n z a medobčinsko javno
tožilstvo, 2,500.000 d i n z a medobčin
s k i zdravstveni center, 12,000.000
d i n z a zdravljenje T B C b o l n i k o v —
kmetov, 9,251.000 d i n z a v o d n i p r i
spevek, 35,000.000 d i n v medobčin
s k i s k l a d z a investicije v osnovno
šolstvo, 36.000.000 d i n bo treba v r n i
ti v rezervni s k l a d , 4,000.000 p a d a t i
v s k l a d za preživnine kmetov. S k u
paj j e n o v i h izdatkov 102,502.000
d i n . Če zdaj prištejemo k l a n s k i m
proračunskim i z d a t k o m še 5 odst.
povišanje, izdatke z a ceste i n ce
starje (75 m i l i j o n o v d i n ) i n nove
izdatke, k i s m o j i h p r a v k a r našteli
(102 m i l i j o n a 502 tisoč d i n ) , b i mo
r a l proračun občine Krško letos
r a z p o l a g a l i -/ n a j m a n j 1 m i l i j a r d o
82 m i l i j o n o v i n 784.700 d i n a r j i .
Iz povedanega sledi, d a občina
Krško v letu 1966 s s v o j i m i i n do
p o l n i l n i m i proračunskimi sredstvi
ne b o mogla uresničevati nalog, k i
21. j a n u a r j a so n a z b o r u
volivcev občani desnega bre
ga Krškega r a z p r a v l j a l i o
predlogu odloka o prispevku
Sprememba v komisiji
o d m e s t n i h zemljišč. K o t j i m
za imenovanje
j e b i l o pojasnjeno, bodo t a
p r i s p e v e k plačevali u p o r a b
direktorjev
n i k i p o s l o v n i h p r o s t o r o v , sta
O d b o r n i k i O b S Krško s o n a
novanj i n n e k a t e r i h zemljišč
seji 27. j a n u a r j a n a osebno
v Krškem, B r e s t a n i c i , n a Se
prošnjo razrešili k o t člana
n o v e m i n v K o s t a n j e v i c i . Iz
k o m i s i j e z a imenovanje d i
vzeta so kmečka gospodar
rektorjev
Ivana
Glogovška,
s k a p o s l o p j a i n zemlja, k i se namesto njega p a v t o k o m i
u p o r a b l j a za k m e t i j s t v o . De sijo i m e n o v a l i k o t članico
n a r , k i b o z b r a n s t e m p r i R e z i k o P i r e , predsednico sve
s p e v k o m , b o u p o r a b l j e n z a ta z a šolstvo.
urejanje m e s t n i h u l i c , trgov
i n pločnikov, javne razsvet
ljave, k a n a l i z a c i j e z a o d v o d
S E J A OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO
podnebne vode, z a javne par
k e i n otroška igrišča t e r z a
javno čistočo. M e d občani, k i
so b i l i n a z b o r u , n i b i l nih
če p r o t i p r i s p e v k u . Predlaga
l i s o , n a j b i , še p r e d e n b o
denar i z novega
p r i s p e v k a Odborniki so na seji sprejeli 5 odlokov za stanovanjsko gospodarstvo,
z b r a n , določijo
p r e d n o s t n i 2 odloka o prispevkih in davkih občanov, odlok o zemljarini in odlok
vrstni r e d javnih d e l v me
o komunalnih taksah
s t u . M e n i l i so, d a b i m o r a l
b i t i v k o m i s i j i , k i b o t a de
Soglasno
so odločili, d a od obrtne dejavnosti poveča
O d b o r n i k i so 27. j a n u a r j a
n a r d e l i l a , t u d i p r e d s t a v n i k n a seji r a z p r a v l j a l i o stano znaša a m o r t i z a c i j a z a stavbe na o d 5 do 15 odst.
Turističnega društva i z K r v a n j s k i h zadevah, p r i l a g o d i l i iz a r m i r a n e g a betona i n ope
O d l o k o stopnjah občin
škega- D r u g e člane k o m i s i j e so občinske odloke o prispev k e 1 odst., z a stavbe, zgraje
b o i m e n o v a l a k r a j e v n a skup k i h i n d a v k i h občanov n o v i m ne i z mešanih materialov 1,25 s k i h p r i s p e v k o v i n davkov
občanov je b i l spremenjen
nost. N o v i prispevek mest pogojem i n sprejeli še odlok odst. i n z a stavbe, zgrajene i z
malo b o l j : stopnja p r i s p e v k a
n i h prebivalcev bodo p o b i r a l i o k o m u n a l n e m p r i s p e v k u z a slabših materialov 2 odst. n a
od osebnega d o h o d k a iz kme
vsak mesec.
mestna zemljišča t e r odlok o leto. Določili so, d a stanarina tijske dejavnosti je bila zni
ne s m e presegati 4 odst. de
v. n.
k o m u n a l n i h taksah.
žana v I. okolišu o d 22 odst.
j a n s k e revalorizirane vredno
na 21 odst., v I I . okolišu o d
sti stanovanja. S p r e j e l i so tu
16 odst. n a 15 odst. i n v I I I .
d i odlok, k i določa, d a se 38
okolišu o d 9. odst. n a 8 odst.;
odst. sredstev, k i se zberejo
stopnja p r i s p e v k a o d samo
za
stanovanjsko
izgradnjo,
stojnega opravljanja o b r t n i h
p o r a b i z a subvencioniranje
in i n t e l e k t u a l n i h storitev j e
najemnin v razdobju, dokler
bila znižana o d 17,5 odst. n a
ne bodo obveljale e k o n o m s k e
12,5 odst.; občinska stopnja
najemnine. S p o s e b n i m odlo
p r i s p e v k a o d a v t o r s k i h pra
k o m so določili n o r m a t i v e z a
vic je znižana o d 17,5 n a 3,5
vzdrževanje s t a n o v a n j s k i h hiš
odst. O d b o r n i k i so znižali
i n stanovanj v družbeni lasti
J5>
stopnjo p r i s p e v k a o d obrtne
ter življenjsko dobo opreme
Občinski odbor
SZDL v
V E L I K I P O D L O G — o b 18. stavb, h k r a t i p a določili po dejavnosti i z dosedanjih 17,5
do 65 odst. n a 12,5 do 60 odst.
Krškem se je s sodelova
uri v gasilskem domu.
p r a v i l a i n zamenjavo
posa
i n stopnjo d a v k a o d premo
n j e m Delavske univerze i n
m e z n i h delov, k i gredo n a ra
ženja i n premoženjskih pra
A g r o k o m b i n a t a odločil, d a b o V T O R E K , 8. 2. 1966:
čun investicijskega i n sprot
vic i z dosedanjih 20 do 65 od
t u d i v tej z i m i p r i r e d i l že
V E L I K A V A S — o b 18. u r i nega vzdrževanja.
stotkov n a 15 d o 60 odst. S
znano i n p r i l j u b l j e n o o b l i k o
v gasilskem domu;
s t r o k o v n i h razgovorov »VE
N a seji so sprejeli odlok, tem o d l o k o m j e h k r a t i uskla
O R E H O V E C — o b 18. u r i
ČERI N A V A S I « . — V vsa
d a občinska skupščina vloži đen pavšalni prispevek i z
p r i I v a n u štokarju;
k e m k r a j u bodo t i razgovori
svoj s t a n o v a n j s k i fond v eno obrtne dejavnosti z o n i m v
VODJE N I Č E — o b 18. u r i to z a gospodarjenje s stano sosednjih občinah.
d v a k r a t : n a p r v e m b o kme
tijski
strokovnjak
povedal
pri Francu Veglju;
v a n j s k i m i hišami, k i bo usta
nekaj najvažnejšega o agro
novljena p r i Z a v o d u z a k o
tehničnih u k r e p i h z a poveča V S R E D O , 9. 2. 1966:
munalno
dejavnost
v Kr
Senovčanov ni bilo
nje k m e t i j s k e p r o i z v o d n j e ; n a
škem. K e r so delovne organi
D
O
L
E
N
J
A
V
A
S
—
o
b
18.
d r u g e m sestanku b o najprej
zacije v občini že ustanovile
na zbor volivcev
u
r
i
v
šoli;
odgovarjal n a vprašanja ude
svoje enote, žal n i pogojev z a
G O R A — o b 18. u r i p r i
N
a zadnjem z b o r u volivcev
ležencev s prvega večera, na
ustanovitev posebnega podjet
Maivsarju;
to p a b o stekel
pomenek
j a z a gospodarjenje i n uprav je b i l o n a Senovem zelo m a
lo l j u d i , čeprav b i m o r a l i vo
o proizvodnem
sodelovanju
ČRNEČA V A S — o b 18. u r i ljanje s stanovanji.
l i v c i odločati o p o m e m b n i
med kmetom i n Agrokombi
v šoli;
O d b o r n i k i so nato (z e n i m s t v a r i : o t e m , k o l i k o bodo
n a t o m Krško. Seveda se bo P R E K O P A — o b 18. u r i v
g l a s o m p r o t i ) sprejeli odlok plačevali zemljarine, k i je
do udeleženci p o m e n i l i t u d i
gasilskem domu.
o p r i s p e v k i h i n d a v k i h obča prispevek z a k o m u n a l n o ure
o vseh d r u g i h vprašanjih, k i
nov, s 4 vzdržanimi glasovi ditev. P o m e n i n n a m e n odlo
zanimajo l j u d i .
V Č E T R T E K , 10. 2. 1966:
p a odlok o stopnjah prispev k a o z e m l j a r i n i , k o t p r a v i m o
K J E I N KDAJ BODO LE
PIJAVŠKO — o b 18. u r i v
k o v i n davkov občanov. O b a na k r a t k o p r i s p e v k u o d mest
TOŠNJI »RAZGOVORI N A
sobi družbenih o r g a n ' z a c i j ;
o d l o k a skušata v mejah mož n i h zemljišč, je v o l i v c e m raz
VASI«?
D O B R A V A — o b 18. u r i n o s t i zagotoviti občin, prora ložil načelnik o d d e l k a za go
V N E D E L J O , 6. 2. 1966:
čunu čimveč sredstev, h k r a t i spodarstvo O b S Krško F r a n c
p r i A n t o n u Zugiču;
Kovačič.
ŠUTNA — o b 18. u r i p r i p a omogočiti razvoj zasebne i n
V E L I K I T R N — o b 7.30 v
obrtniške dejavnosti t e r za
Jalovcu.
Šoli;
gotoviti pogoje z a uveljavlja
Z D O L E — o b 8. u r i v šoli;
nje z a k o n a o p o n u d b i i n po
POJASNILO
V
P
E
T
E
K
,
11.
2.
1966:
SENUŠE — o b 14. u r i v
vpraševanju. O b a o d l o k a upo
Šoli;
27j
a
n u a r j a s m o v sestav
V E L I K O M R A S E V O — ob
števata vse dosedanje
olaj
B R E S T A N I C A — o b 8. u r i
k u »Krške novice« (str. 15)
18. u r i p r i K a r l u Z i b e r t u .
šave.
v kino dvorani;
objavili m e d drugim
tudi
K O P R I V N I C A — o b 8. u r i V N E D E L J O , 13. 2. 196«:
O d l o k o p r i s p e v k i h i n dav vest, d a Krčani
ocenjujejo
V šoli;
kih
občanov je prilagojen gradnjo
novega
gasilskega
K R Š K O — ob 8. u r i v do
borniška k o m i s i j a je proučila d o m a k o t »črno gradnjo«. Ob
ZORENJI LESKOVEC —
m
u
Svobode
n
a
V
i
d
m
u
;
° b 8. u r i v šoli;
v r e d n o s t i novega d i n a r j a , us činski gradbeni inšpektor je
L E S K O V E C — o b C. u r i v
P R E S L A D O L — ob 14. uni
k l a j e n je z n o v i m i p r e d p i s i pisca o p o z o r i l , d a je b i l o
gasilskem domu;
višjih organov, razen tega p a podjetju S G P P I O N I R , pre
Pri Kristlu Kranjcu;
so v n j e m s p r e m e m b e sto den j e z gradnjo začelo, izda
S M E D N I K — ob 14. u r i PODROČJE - o b 8. u r i v
prosvetnem d o m u ;
penj i n osnov. Posebna odno gradbeno dovoljenje. G r a
P r i Jožetu G r i e a r j u .
predloge zborov volivcev i n
K O S T A N J E V I C A — ob 8.
d n j a gasilskega d o m a torej
^ P O N E D E L J E K , 7. 2. 1966: u r i v prosvetnem d o m u ; ,
j i h upoštevala p r i določanju
n i »črna« v običajnem pome
m e j p r o i z v o d n i h okolišev. No
B R E G E — ob 18. u r i p r i S E N O V O — ob 8. u r i v k i
n u te besede.
vo je t u d i t o , d a je pavšalna
•ôjzu S k r b i n e t u n a Drnono d v o r a n i ;
osnova z a odmero p r i s p e v k a
vem;
UREDNIŠTVO
R A K A — otb 8. u r i v šold.
n
v
Odloki o stanovanjih in davkih občanov
Rje in kdaj bodo
RAZGOVORI NA VASI?"
so določene z 90. členom ustave i n
41. členom z a k o n a o f i n a n c i r a n j u
družbeno političnih s k u p n o s t i . Če
p r i m e r j a m o sredstva, k i so n a vo
ljo krški občini, z o n i m i v približ
no enako r a z v i t i h občinah, b o m o
u g o t o v l i čudne s t v a r i . V občini
Krško j e prišlo l a n i n a enega ob
čana 430.000 d i n narodnega dohod
k a i n 32.642 d i n proračunskih sred
stev, v občini G r o s u p l j e 272.000 d i n
prvega i n 40.309 d i n drugega, v ob
čini L i t i j a 370.000 d i n prvega i n
40.825 d i n drugega n a p r e b i v a l c a .
P o d o b n i h p r i m e r o v je še več.
Te p r i m e r e navajamo, k e r so ob
veznosti občin i n družbe d o ustav
n i h določil i n do z a k o n a o financi
r a n j u družbeno političnih s k u p n o
sti v vsej r e p u b l i k i približno enake.
N e m o r e m o torej sprejeti obrazlo
žitve, češ d a p r i d e l i t v i sredstev v
te namene n i mogoče izdelati m e r i l !
Ne moremo pa tudi razumeti, kako
to, d a se priznavajo občinam, k i
ustvarjajo manjši n a r o d n i dohodek
po p r e b i v a l c u , n e p r i m e r n o
večja
proračunska sredstva p o prebival
c u . Splošno j e namreč znano, d a
g o s p o d a r s k a razvitost terja večjo
proračunsko potrošnjo! K e r gre p n
tem z a ustavna določila, pač ne mo
r e m o b i t i zadovoljni z n e j a s n i m i
odgovori m e r o d a j n i h organov, s a j
l a h k o izzove težka proračunska s i
tuacija v 1966 zelo resne posledice!
ODLOK O P R I S P E V K U OD M E S T N I H
ZEMLJIŠČ
OBČANOV DINAR ZA
KOMUNAUO UREDITEV
Krški odlok je trezno pretehtan in ne bo preveč
obremenil, prebivalcev — V Krškem 100 odst.
prispevek, na Senovem in v Brestanici 80 odst.,
v Kostanjevici pa 50 odst.
O d b o r n i k i O b S Krško so n a seji 27. j a n u a r j a m e d
d r u g i m sprejeli t u d i odlok o p r i s p e v k u z a uporabo mest
nega zemljišča. O d l o k j e za naše področje novost. Uvaja
plačevanje p r i s p e v k a z a s k u p n o k o m u n a l n o potrošnjo v
občini. U p o r a b l j a l se bo z a vzdrževanje, preurejanje i n
gradnjo k o m u n a l n i h naprav v m e s t n i h naseljih, torej z a
mestne ulice ' n trge, parke i n zelene površine, otroška
igrišča, javno razsvetljavo, z a k a n a l i z a c i j o , k i odvaja
podnebno vodo, i n za javno snago.
O d l o k velja samo z a zemljišča, k i so v ožjem grad
benem okolišu. K o r i s t n i k i nezazidanih zemljišč, k i se
uporabljajo z a i n d u s t r i j s k o i n drugo gospodarsko dejav
nost, plačajo z a en m- zemljišča 4 stare d i n n a mesec;
k o r i s t n i k i p o s l o v n i h i n d r u g i h p o d o b n i h prostorov, k i se
uporabljajo z a poslovno dejavnost, plačajo z a 1 m korist
ne poslovne površine 5 s t a r i h d i n n a mesec ( k m e t i j s k a
gospodarska poslopja so t u k a j izvzeta). K o r i s t n i k i stano
vanjski h prostorov plačajo za 1 nr k o r i s t n e g a stanovanj
skega p r o s t o r a 5 s t a r i h d i n na mesec, prav tako p a korist
n i k i garaž, k i so izven s t a n o v a n j s k i h i n p o s l o v n i h stavb.
:
O d l o k določa, d a l a h k o k o r i s t n i k i stanovanj plačujejo
omenjeno tarifo z a enosobno stanovanje do največ 35 m ,
za dvosobno do največ 50 n v , z a trosobno do največ 70 m
i n z a štiri i n več sobno d o največ 90 m .
Po predlogu zborov volivcev bodo omenjeni p r i s p e v k i
v m e s t n i h naseljih B r e s t a n i c a i n Senovo z a 20 odst. nižji,
v m e s t n e m naselju K o s t a n j e v i c a p a z a 50 odst. nižji. P r i
spevek se p o r a b i v k r a j u , k j e r j e b i l z b r a n , občani p a ga
bodo plačevali o d 1. februarja letos.
2
2
2
Občni zbor radiokluba na Prekopi
K a r 34 vaških m l a d i n c e v i n m l a d i n k sodeluje
— Čas j i m p r i j e t n o m i n e v a , h k r a t i p a se na
učijo v e l i k o novega
23. j a n u a r j a j e b i l n a Pre
k o p i I I . r e d n i letnj občni
zbor radioamaterskega kluba,
v k a t e r e m deluje 34 članov.
Z a P r e k o p o , k i p r e m o r e vse
ga 50 hiš, j e t o precej. K l u b
združuje razen m l a d i h ljubi
teljev radiotelegrafije t u d i ne
kaj starejših članov. Ustanov
ljen j e b i l n a p o b u d o neka
terih mladincev i n mladink
že 28. m a j a 1965. D v a člana
k l u b a s t a že o p r a v i l a radio
a m a t e r s k i tečaj I I I . stopnje,
že l a n i p a so n a m e r j a l i p r i r e
d i t i še e n tečaj, p a n i b i l o
n a voljo p r i m e r n i h prosto
rov. O d k a r je dograjen gasil
s k i d o m n a P r e k o p i , se laže
zbirajo. Z a p r i h o d n j i tečaj
bodo p r i p r a v i l i 10 m l a d i n c e v
i n m l a d i n k , vse, k i s i še želi
j o sodelovati, p a vabijo v
k l u b . Tečaj se bo začel v ne
deljo, 6. februarja
v gasil
s k e m d o m u , k udeležbi p a
posebej vabijo fante, k i so
b i l i v J L A radiotelegrafisti.
L e t i b o d o oproščeni orožnih
vaj, če b o d o z o d d a j n i k o m
k l u b a o p r a v i l i 80 zvez n a leto.
Zg.
V S E V N I C I S O S P R E J E L I P R O R A Č U N Z A L E T O 1966
Na Mostecu
bi radi vodovod
Z a vse b o z m a n j k a l o !
V S e v n i c i so 27. j a n u a r j a k r i t j u anuitet, d e l o m a p a dru obveznosti i z p o s o j i l z a šolo
sprejeli proračun z a leto 1966. g i m proračunskim p o t r e b a m . i n družbeni s t a n d a r d bodo
Seja je b i l a b u r n a i n dolga.
V s k l a d u z a šolstvo se b o k r i l e gospodarske organizaci
P r i s o t n i so prerešetali sleher to leto n a b r a l o 2,220.000 d i n , je s p r i s p e v k i v s k l a d z a ne
n i izdatek i n ugotovili, d a so torej 7,1 odst. več, k o t so po gospodarske investicije.
potrebe i n želje mnogo večje r a b i l i z a te namene l a n i . Iz
od možnosti.
d a t k i z a k u l t u r n o dejavnost
Dvorana bo pa le
D o h o d k i letošnjega prora i n šolstvo druge stopnje so
čuna znašajo 6,605.000 n o v i h povečani z a 6,2 odst., prav
gotova!
d i n i n so z a 9,3 odst. večji tako sredstva za delo držav
od lanske potrošnje. K e r p a n i h organov i n dotacije k r a
S t a n o v a n j s k a stavba, k i j o "
je sprejel proračun letos no j e v n i m s k u p n o s t i m .
v Tržišču gradijo že precej
ve obveznosti, k o t s o : sofi
časa, b o letos vendarle k o n
S o c i a l n o varstvo b o prejelo
nanciranje javnega tožilstva
čana. S t a n o v a l c i se bodo vse
v
Brežicah,
sofinanciranje letos 19 odst. več, k e r morajo
l i l i že j u n i j a . Ce b o šlo vse
zgodovinskega a r h i v a v Ce zvišati socialne podpore i n
po sreči, bo h k r a t i gotova
l j u , sofinanciranje medobčin plačevati povišano o s k r b n i n o
t u d i d v o r a n a v pritličju stav
v
z
a
v
o
d
i
h
.
K
o
m
u
n
a
l
n
a
dejav
skega zavoda z a zdravstveno
be. Tržišče, zlasti p a šolska
varstvo v C e l j u i n še nekaj nost povečuje izdatke z a 22,2 m l a d i n a , b o dobilo z n j o pro
odst.
n
a
račun
s
k
l
a
d
a
za
ure
d r u g i h obveznosti, je splošno
stor, v k a t e r e m bodo l a h k o
povečanje proračuna doseglo janje m e s t n i h zemljišč. Nego p r i r e j a l i
proslave,
odrske
spodarske
investicije
so
to
le
u p r i z o r i t v e , sestanke i n po
le 6,2 odst. N e k a t e r i h izdat
dobno. V s i s i bodo o d d a h n i l i , V četrtek dopoldne so n a vseh šolah delili spričevala.
k o v letos t u d i n i več, te vso to povečane z a r a d i odplačila
saj so šolski p r o s t o r i pretes T o je b i l z a učence velik dan, k i so se ga nekateri
te p a so d e l o m a namenjene anuitet n a 175.000 d i n . Ostale
ni za takšne namene, čeprav
veselili, drugi p a so ga pričakovali s strahom. D o m o v
so j i h d o zdaj z a to uporab grede so se šolarji v s k u p i n a h ustavljali i n šteli petice,
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
l j a l i , k e r n i b i l o drugega.
trojke a l i celo dvojke v izkazih za p r v o polletje.
Tovarišica M i r a I m p e r l že vrsto let dela n a pošti
( F o t o : J . Teppey)
L. U .
§1
v Boštanju i n d o b r o pozna domačine v o k o l i c i Sev1
J
niče. K o s m o j o z a d n j i h o b i s k a l i , j e p o h v a l i l a iz- 1
§§
redno m a r l j i v e boštanjske m l a d i n c e , k i imajo k a r
I
j
t r i pevske zbore: moški oktet, ženski z b o r i n še S
§§
mešani zbor. K e r j e naselje k u l t u r n o napredno, se
j
p
t o pozna t u d i p r i širjenju časopisa, zlasti domačega
1
I
Dolenjskega lista.
V Sevnici niso sprejeli odloka o prispevkih za mestna zemljišča
Tovarišica u p r a v n i c a p r a v i , d a j e l i s t zdaj tako
|
Prebivalci Mosteca p r i T r
žišču bodo začeli g r a d i t i vo
dovod. Načrt i n predračun
že imajo, gradnja p a j i h b o
veljala 2 m i l i j o n a , k a r j e pre
cej drago, če upoštevamo, d a
bo v o d a napeljana samo v 7
hiš. Upajo, d a j i m bosta p o
s v o j i h močeh pomagali pod
ročna krajevna s k u p n o s t i n
občina. Z d r a v a p i t n a voda, k i
bo n a d o m e s t i l a potok, kate
rega s o u p o r a b l j a l i d o zdaj,
bo v e l i k o zalegla.
Dodatno pojasnilo
V nekrologu »Sevnica se je p o
slovila o d R u d i j a Nemca«, s m o
poročali, d a je pokojnega R u d i
j a zadela k r o g l a d o m a . Pozneje
smo zvedeli, da je to zgodilo v
P u l i p r i i z m e n i straže. Njegove
m u vojaškemu tovarišu iz Istre
se je sprožila puška. Tako je p o
nesreči u s t r e l i l R u d i j a , potem p a
še sebe.
S. Sk.
NAJ POVEDO NAJPREJ VOLIVCI!
Časopis tudi odraz kulture
Pogovor z upravnico pošte v Boštanju
obširen i n d o b r o urejen, d a l a h k o zadovolji vsakega
bralca. S a m a je p r i d o b i l a d o sedaj 14 naročnikov,
2 pismonoši p a še 34, tako d a imajo skupaj k a r
48 n o v i h naročnikov lokalnega lista. Prepričani p a
so, d a bodo t u d i še p o končanem t e k m o v a n j u kakš
nega p r i d o b i l i .
S. S k .
|
S
I
V Sevnici niso sprejeli od
l o k a o p r i s p e v k i h z a mest
na zemljišča.
N a b u r n i četrtkovi seji
je občinska skupščina v
Sevnici zavrnila odlok o
prispevkih
za
uporabo
mestnega zemljišča. Ogla
silo se je precej odborni
kov i n zahtevalo, d a je
Berite in razširjajte
DOLENJSKI LIST!
lillliRIUIIIIIIIIIIlilM
treba odlok bolje proučiti
in natančneje določiti, z a
kaj b o k d o plačal. T u d i
predstavniki podjetij z do
sedanjim besedilom odlo
ka niso soglašali, saj b i
nekateri m o r a l i odšteti po
več desettisočev v novih
dinarjih.
O d l o k se trenutno n a
naša le n a urbanistični
okoliš Sevnice i n K r m e l j a ,
slej ko prej p a se b o te
m a d v e m a okolišema pri
družil še tretji.
Uspešno sodelova
nje v KS Tržišče
K r a j e v n a s k u p n o s t v Trži
šču je l a n i precej n a r e d i l a .
Svet s k u p n o s t i se je sestal
t r i k r a t . 450.000 d i n pomoči
so p o r a b i l i z a ureditev opor
nega z i d u p r i pokopališču, z a
regulacijo p o t o k a Tržišče ter
za p o p r a v i l o približno 22 k m
vaških p o t i , k i so dobro po
pravljene. P r e b i v a l c i so k tej
d e n a r n i pomoči občine p r i
spevali še vsaj d v a k r a t t o l i
k o s prostovoljnem d e l o m i n
vožnjami.
L . TJ.
Hmeljarji in sadjarji
v šoli
Pripravljeni odlok bodo
na predlog skupščine ob
ravnavali z b o r i volivcev i n
Sprejet je b i l sklep, n a j šele nato ga bodo v skup
svet za finance temeljito ščini ponovno pretresali.
predela besedilo i n natanč V s i o d b o r n i k i so bili mne
no določi, koliko bo k d o nja, d a je treba s t e m
plačal. Ugotovi naj tudi. nekoliko počakati, k e r b i
vsaka preuranjena odlo
koliko
sredstev
se b o
nepri
zbralo
i n predvidi, z a čitev imela lahko
kakšne namene bodo po jetne posledice. Z a marsi
koga b i b i l a tudi krivična.
rabljena.
f
Spodbudni koraki loške krajevne skupnosti
Razčistiti je potrebno t u log z a proračunska sredstva,
Šesto sejo j e i m e l a krajev
k i naj b i j i h d o b i l a letos.
na s k u p n o s t v L o k i p o n o d i vprašanje lastništva lo
S. S k .
vem letu. P r e d s e d n i k V e b e r ške gramoznice,
če bi jo
je n a njej poročal o delu i n u p r a v l j a l a krajevna skupnost,
načrtih. Cesta o d črnega po b i j i b i l to lep v i r dohodkov.
toka do Križa je narejena, L e t n i delovni načrt, sprejet
Kdo bo šel na
vodovod v O k r o g l i c a h še gra na tej seji, namreč predvi
dijo, nedokončana je p o t n a deva, d a bodo u r e d i l i t r g v
kongres?
čelovnik, k i gre d e l o m a po L o k i i n krajevne poti, k i so
N
a
občinski k o n f e r e n c i
o z e m l j u laške občine. N a se precej zanemarjene. Temelji
Socialistične zveze S e v n i c e
j i s o ugotovili, d a je potreb te obnove je potrebna zlasti
so v soboto, 22. j a n u a r j a ,
n a boljša povezava
krajev
glavna pot v gorsko naselje
i z v o l i l i štiri delegate z a
ne s k u p n o s t i z u p r a v o občin
Radež. M e d d r u g i m je v na k o n g r e
S Z D L Slovenije.
ske skupščine. Pogrešajo se
črtu zgraditev s e d m i h stano
T o s o : E l k a Cirile, pred
stankov s p r e d s e d n i k i i n taj
v a n j s k i h hiš v L o k i , o d sev- sednica občinskega odbo
niki krajevnih skupnosti, k e r
podjetja
ra S Z D L v Sevnici, Franc
potrebujejo nasvete za delo. niškega trgovskega
pa pričakujejo, d a bo obno
M o l a n . p o d p r e d s e d n i k ob
vilo prodajalno. V o l j a je t u , činske
skupščine,
Zane
p r v i uspehi so t u , krajevna
IVTurn, k m e t i z M a l k o v c a ,
V vsako hišo
skupnost p a b i rada uresni
i n M a k s B i l e , d i r e k t o r to
DOLENJSKI LIST!
varne k o p i t .
čila še več načrtov. Občinski
skupščini j e predložila pred
s
»Potniki zaupajo našim voznikom!«
Kolektiv brežiške podružnice SAP Ljubljana se trudi, da bi zbližal med seboj
čimveč krajev in ljudi — Dosedanjo mrežo avtobusnih prog bo letos še
razširil — Najbolj donosne so dolge proge
Poslovalnica
avtobusnega
podjetja S A P v Brežicah je
ena i z m e d najboljših, čeprav
se
njen
šef tov. Jurišič
s k r o m n o i z m i k a t a k i m izja
v a m . P r a v r a d p a j e povedal,
d a se brežiška enota l a h k o
p o h v a l i z odličnimi v o z n i k i ,
k i uživajo m e d l j u d m i veliko
zaupanje. N a progah,
kjer
vozijo tudi a v t o b u s i d r u g i h
podjetij,
se p o t n i k i najraje
peljejo z domačimi šoferji.
Zaupajo j i m , k e r s o v l j u d n i ,
točni i n pošteni.
T u d i s p r e v o d n i k i i m a j o do
b r e odnose do p o t n i k o v , pot
n i k i p a d o n j i h . V s i se pozna
jo m e d seboj i n l e r e d k o j e
slišali k a k o pritožbo.
»Koliko l j u d i šteje k o l e k t i v
vaše poslovalnice?«
nas že dolgo dobo, p o deset,
dvanajst i n celo dvajset let.«
»In kdaj ste se v i z a p o s l i l i
tukaj?«
Tov. Juri.šič je v odgovor
p o k a z a l težak k o v i n s k i pepel
nik z vgraviranim datumom:
20. 9. 1945. » T o je dan moje
ga prihoda,« je p o j a s n i l . V
Brežicah je b i l a tedaj usta
novljena p o s l o v a l n i c a držav
nega
avtobusnega
podjetja
Slovenije.
»Se še spominjate
prve
proge, k i ste j o vpeljali?«
»Najprej s m o se odločili z a
zvezo z N o v i m m e s t o m , d r u
ga proga je peljala n a B i z e l j sko, tretja p a v Pišece. Red
no s m o v o z i l i tudi n a želez
niško postajo.«
»Ali nameravate mrežo va
»22 nas j e , 11 v o z n i k o v , 9 ših p r o g v p r i h o d n j e še raz
sprevodnikov
i n d v a usluž širiti?«
benca. Večina o d n j i h je p r i
»Načrte
pripravljamo za
17. j a n u a r j a se je pričel
v S e v n i c i tečaj za hmeljarje
i n sadjarje, k i s o zaposleni
pri kmetijski zadrugi i n b o
trajal d v a meseca. Udeležen
ci se bodo z b r a l i p r i preda
v a n j i h t r i k r a t n a teden z a
štiri u r e . P r o g r a m je ločen
za hmeljarje i n sadjarje i n
vzporedno bosta torej t e k l a
d v a tečaja. P r e d a v a l i bodo
uslužbenci zadruge, nekaj p a
so j i h p o v a b i l i i z Celja.
ioštanjska mladina dela načrtno
A k t i v Z M S v Boštanju je v
o k v i r n e m p r o g r a m u dela za
j e l t o l i k o področij, d a l a h k o
vsak m l a d i n e c , k i n i preveč
zahteven, dela n a področju,
za katerega i m a veselje. D a
b i laže izvedel p r o g r a m , je
sekretariat a k t i v a
ustanovil
idejno vzgojno i n društveno
k o m i s i j o ter k o m i s i j o za m l a
dinske delovne akcije. Naj
močnejša je društvena k o m i
sija, k i i m a najširše delovno
področje. V Boštanju samo
mladina skrbi za kulturne
prireditve.
O k v i r n i p r o g r a m dela z a
196b' se zavzema z a tesnejšo
povezavo m e d družbeno p o l i
tičnimi o r g a n i z a c i j a m i v B o
štanju, m l a d i n s k i m i a k t i v i v
cbčini,
občinskim
komite
bobnov,
j e m Z M S , delavsko univerzo ske sobe, nabavo
i n g o v o r i o t e m , da je treba k o n t r a b a s a , ojačevalca, m i
organizirati
idejno
vzgojna k r o f o n a i n zvočnika t e r ure
predavanja.
Omenja
razne jevanje rokometnega i n o d
p r i r e d i t v e , k i j i h namerava b o j k a r s k e g a igrišča p r i P a r
tizanu. T u d i r a z v e d r i l a (mla
jo m l a d i n c i izvesti. N a za
bavnem
p o p o l d n e v u n a j b i d i n s k i izleti) i n s k r b i m l a d i
sodelovali
m l a d i n s k i ženski ne z a ureditev zunanje podo
p e v s k i zbor, moški v o k a l n i be Boštanja n e pozabi ome
oktet »Boštanjski fantje«, na n i t i .
rodno
zabavni
ansambel
A k t i v se j e dela l o t i l t a k o j
»Akordi« s pevci t e r d r a m
po m l a d i n s k i konferenci, k i
s k a s k u p i n a s skeči. N a od je b i l a 3. o k t o b r a l a n i . Pogre
daji »Pokaži, k a j znaš«, n a j . šamo le več samostojnega
b i z i z b r a n i m i točkami sode- dela v k o m i s i j a h .
-ek
l u v a l i v s i a k t i v i z občine.
R a z e n tega b i p o p r o g r a m u
naštudirali igro, o r g a n i z i r a l i
plesne vaje i n e n k r a t n a me
»TISOČKRAT
sec ples, silvestrovanje i n
HVALA
- SEVNImaškarado. P r o g r a m tudi na
vaja s k r b z a o p r e m o m l a d i n
ŠKI OBČANI!«
SEVNIŠKE
VESTI
•
P R E T E K L I Č E T R T E K šče Sevnice, k j e r bodo gradi
dopoldne se j e h i t r o razvede- l a trgovske lokale t u d i d r u g a
lo p o S e v n i c i , d a j e trgovsko podjetja.
podjetje nabavilo p r i t r g o v i n i
B SADJE I NZ E L E N J A V O
otvoritev
nekaterih
n o v i h A S T R A v L j u b l j a n i več žen
prog, vendar v a m j i h z a se s k i h t o r b i c , manjših a k t o v k , je mogoče d o b i t i p o vseh špe
cerijskih trgovinah, v nondaj še ne m o r e m zaupati.«
peresnic i n p o t o v a l n i h t o r b z
»Si obetate t u d i k a j pom a j h n i m i n a p a k a m i . V do stop t r g o v i n i , v obeh samopo
strežbah i n v Šmarju. P r o d a
sebnih voženj?«
b r i h dveh u r a h s o potrošniki
pomaranče,
jabolka,
»Vsekakor, saj j i h i m a m o p o k u p i l i vse ceneno blago p o jajo
k r o m p i r , česen, čebulo i n
vsako leto precej. K n a m ze skoraj polovičnih cenah.
drugo zelenjavo.
lo r a d i p r i d e j o naročniki i z
• TRGOVINA BOROVO v
S a m o b o r a , K l a n j c a , ZaprešiS e v n i c i j e d o b r o založena s
ča i n Zagreba. Največ t a k i h
Alojz Mihev vodi
čevlji z a odrasle, z otroško
voženj o p r a v i l n o v sezoni. Če
veterinarsko postajo
obutvijo i n moškimi nogavi
b i sešteli p o t n i k e
posebnih
V e t e r i n a r s k a postaja v Sevnici
c a m i vseh vrst. L o k a l je pro
voženj i n p o t n i k e n a r e d n i h
storen i n lepo o p r e m l j e n . P o je dobro zastavila delo, k i j i ga
p r o g a h v 19n'5. letu, b i t a šte
je ob ustanovitvi naložila občin
urbanističnem načrtu Sevnice s k a skupščina. K o l e k t i v i m a vo
vilka
najbrž
presegla m i
pa bodo začeli g r a d i t i n o v sa ljo, d a b i k a r najbolje organiziral
lijon.«
m o s t o j e n t r g o v s k i l o k a l n a veterinarsko i n živinorejsko služ
»Vozite t u d i v inozemstvo?«
p r o s t o r u b l i z u šole i n tržnice. bo v občini. V o d i ga vršilec dolž
»Seveda. T r i j e v o z n i k i i m a T u se že r a z v i j a n o v o sredi nosti u p r a v n i k a , veterinar Alojz
Mihev.
jo že dovoljenja z a vožnje v
t u j i n i . Naročila i m a m o z a
Italijo« i n A v s t r i j o . V februar
j u b o m o zelo p r i d n o preva
žali naše p o t n i k e n a d r s a l n o
revijo
v Celovec. Prepričan
sem, d a bodo z a d o v o l j n i z
našimi uslugami.«
Jt.
SI1VN1SKI^V||TNIK
Jože
Radej,
19-letni
gojenec
doma
invalidne
mladine
v Kamniku,
ki
so mu člani
sevniških
delovnih
kolektivov
la
ni
podarili
invalidski
voziček,
se je te dni
pismeno
oglasil
z željo,
da bi se v listu
zahva
lil vsem, ki so mu po
magali.
Bralci
se
mladeniča
v invalidskem
vozičku
gotovo
še
spominjajo.
V
Kamniku
se uči
urarskega
poklica,
da
bo pozneje
lahko
sa
mostojno
zaživel
in si
sam
služil kruh.
Jože
Radej je doma iz Kraj
nik
trd pri Blanci,
to
rej sevniški
občan.
Iskreno
se
zahvaljuje
vsem posameznikom
in
sindikalnim
organizaci
jam,
ki so
prispevale
sredstva
za nakup
in
validskega
vozička,
ob
leke
in drugih
nepo
grešljivih
stvari.
Po
sebno
vesel je bil, ker
so se ga spomnili
ljud
je iz domače
občine.
P E V A LETOŠNJA S E J A O B Č I N S K E S K U P Š Č I N E
0 prispevku za uporabo mestnih zemljišč
naj odločijo občani na zborih volivcev
Odborniki so glasovali za spremembe v prispevkih in davkih občanov, o
ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komu
nalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o ustanovitvi komunalne
skupnosti za zaposlovanje — Odobrili so likvidacijo kino podjetja Trebnje
K o so govorili o tem, v ka
tere p r o i z v o d n e okoliše n a j
spadajo
sporna
kmetijska
zemljišča, so m n o g i o d b o r n i
k i v i d e l i p r e d v s e m svoje po
dročje i n se z a v z e m a l i z a do
ločitev v nižji r a z r e d , kjer
so d a v k i manjši. P r e d s e d n i k
komisije je pojasnil, d a n i
mogoče r a z v r s t i t i v s a zemlji
šča v štiri razrede tako, d a
b i b i l i v s i zadovoljni. K o m i
sija j e n a k n a d n o pregledala
vsa s p o r n a zemljišča i n j e p o
vesti i n n e p r i s t r a n s k o odlo
čila, k o t j e b i l o v o d l o k u ob
razloženo. Manjših p a r c e l , k i
so k o t o t o k i izstopale i z ce
lotnega k o m p l e k s a zemljišča,
niso m o g l i upoštevati.
O d b o r n i k i so i m e l i pomisle
ke glede p r i s p e v k a o d stano
vanj i n zemljišč n a m e s t n e m
območju, k i j i h b o d o m o r a l i
plačevati n j i h o v i u p o r a b n i k i
v Trebnjem, M i r n i i n Mokro
n o g u . Z b r a n denar b i šel n a
mensko z a komunalne napra
ve. N a razpolago so i m e l i več
različnih
višin
prispevkov,
vendar se n i s o m o g l i spora
z u m e t i z a enotno stališče. O
t e m b o d o odločili p r e b i v a l c i
na
zborih
volivcev.
Premalo mladih
v organizaciji SZDL
Te
d n i obiskujejo
člani
k r a j e v n i h o d b o r o v Socialistič
ne zveze občane z n a m e n o m ,
d a b i p r i d o b i l i več m l a d i n e ,
delavcev,
uslužbencev
in
k m e t o v v svoje vrste. P o po
d a t k i h b i se d a l o število čla
nov povečati z a 10 odst- Pre
malo članov i m a j o z l a s t i va
s i n a področju k r a j e v n i h od
b o r o v Trebelno, S e n t r u p e r t ,
Knežja v a s , V e l . G a b e r i n
D o l . Nemška vas. O d b o r i s i
bodo prizadevali, d a bodo
vključili vse, k i so v o l j n i so
delovati v tej široki organi
zaciji.
1
O d l o k so s p r e j e l i zato l e po
gojno.
Občine Črnomelj, Krško,
M e t l i k a , N o v o mesto i n Treb
nje imajo d o v o l j prebivalcev
i n zavarovancev,
d a lahko
ustanovijo k o m u n a l n o skup
nost z a zaposlovanje. Z a k o n
zahteva določeno število pre
bivalcev i n zavarovancev, k e r
se j e preveč d r o b i l o delo ne
k d a n j i h zavodov z a zaposlo
vanje. V 19-članski skupščini
komunalne
skupnosti i m a
T r e b n j e 3 zastopnike.
K o se j e priključila še ob
čina Krško, so dosegli dovolj
veliko število
zavarovancev,
d a so l a h k o u s t a n o v i l i k o m u
nalno s k u p n o s t socialnega za
varovanja delavcev i n k o m u
nalno s k u p n o s t z a socialno
zavarovanje
kmetov
občine
Črnomelj,
Krško,
Metlika,
SVETA
Odnosi v kolektivih naj bodo pošteni
s l i gredo i n delavci so k a r za
d o v o l j n i . Zaslužki se lepo po
pravljajo. T o j e najvažnejše
za n a s ! S t e m d o b i v a m o t u d i
veselje z a druge s t v a r i . N a
k o n f e r e n c i s i n d i k a l n e podruž
nice s m o se zavzeli, d a m o r a
zaživeti k u l t u r n o i n zabavno
življenje, člani izvršnega od
b o r a b o d o d e l a l i n a različnih
— Mogoče boste začudeni, področjih. I m a m o m n o g o de
k e r b o m g o v o r i l najprej o lavcev i n m e d n j i m i so z raz
tovarištvu
i n r a z u m e v a n j u ličnim nagnjenjem i n vese
m e d delavci, k e r se m i z d i t o l j e m . L a h k o b i i m e l i tovarizelo važno. Tovarištvo i n od ški zabavni kvintet, saj i m a
k r i t o s t j e t r e b a o d delavcev m o inštrumente. Igrišče z a
prenašati n a s a m o u p r a v n e o d b o j k o j e zgrajeno, l e upo
r a b l j a t i ga j e treba. Knjižni
ca čaka bralcev. Z a strelstvo
je z a n i m a n j e .
nem obravnavanju nasprotij
v k o l e k t i v i h . T o p o t s m o za
prosili
skromnega
Jožeta
škulja, delavca v T o v a r n i ši
v a l n i h strojev n a M i r n i , k i je
p r e d s e d n i k njenega s i n d i k a t a ,
da n a m pove, k a j o n m i s l i o
s i n d i k a t u . R a d n a m j e ustre
gel s p r i p o v e d o v a n j e m .
12. M I G O L I C A — p r i Aloj
z i j i Kašič o b 18.00
13. V E L . L O K A — v zadruž
n e m d o m u o b 18.00
14. P R E L E S J E — p r i J u r g l i ču-ob 18.00
15. STRAŽA — p r i D a n i V i d
m a r o b 18.00
S R E D A , 9. februarja:
1. o o s n u t k u petletnega pla
n a občine;
2. o proračunu občine z a le 16. PUŠČAVA — v o b r a t u G G
to 1966;
ob 18.00
3. o i z r e d n e m p r i s p e v k u z a
četrtek,
10. februarja
zbiranje denarja z a potre
17. V R H T R E B N J E — p r i A n
be šolstva v občini;
t o n u Grmov.šku ob 18.00
4. o o s n u t k u o d l o k a o p r i
s p e v k u občanov z a upo 18. S T A R I T R G — p r i A n i
Z o r e o b 18.00
r a b o mestnega zemljišča
(slednje velja samo z a 19. D O L . N E M Š K A V A S —
v o s n o v n i šoli o b 18.00
Trebnje, M i r n o i n M o k r o
20. G O R . P O N I K V E
— pri
nog).
E m a n u e l u Grmovšku o b
PREGLED ZBOROV
18.00
21. S T A N — p r i Z o r e t u o b
N E D E L J A , 6. f e b r u a r j a :
18.00
1. T R E B E L N O — v zadruž "22. B E L I GRIČ — p r i Stane
n e m d o m u o b 7.30
tu Lukiču o b 18.00
2. S E L A Š U M B E R K — v 23. M O K R O N O G — v zadruž
osnovni šoli o b 7.30
n e m d o m u o b 18.00
3. DOBRNIČ — v o s n o v n i 24. M I R N A — v o s n o v n i šoli
šoli o b 7.30
ob 18.00
' 4 . V E L . G A B E R — v osnov 25. T R E B N J E — v prosvet
n i šoli o b 7.30
n e m i^domu o b 18.00
- B L A T O — p r i F r a n c u No
Nedelja,
13. februarja:
v a k u o b 14.00
6. ORNUŠKA V A S — p r i J a 26. S V E T I N J E — p r i O l g i
N o v a k o b 14.00
nezu Stariču o b 14.00
7. ČEŠNJICE — • p r i A n t o n u 27. ČATEŽ — v o s n o v n i šob
ob 7.30
Žagarju o b 14.00
8. Z A G O R I C A — v g a s i l s k e m 28. S R E D . L A K E N C — p r i
A l o j z u V o v k u o b 14.00
d o m u o b 14.00
S E N T L O V R E N C — v os 29. G O M I L A — p r i A n i Gre
gorčič o b 14.00
n o v n i šoli o b 7.30
30. S E V N I C A — p r i R e b e r n i Torek, 8. f e b r u a r j a :
k u ob 14.00
! 0 . ŠTEFAN — p r i Janezu 31. S E N T R U P E R T
— nad
Mišiču o b 18.00
m l e k a r n o o b 7.30
**• KNEŽJA V A S — v osnov 32. H R A S T O V I C A — o r i Jo
n i Soli o b 18.00
žetu K n e z u o b 14.00
9
s p o d a r s k i h organizacij b o
v n o v i h zahtevnejših po
gojih k o s le s t r o k o v n o i n
organizacijsko
podkovan
i n poslovno uspešen člo
vek, s p o s l u h o m z a samo
upravljanje i n z neoporeč
nimi osebnimi lastnostmi.
U g l e d , k i ga potrebuje p r i
vodenju, m o r a z g r a d i t i n a
sposobnosti,
osebnem
zgledu i n p r i l j u b l j e n o s t i
v kolektivuK o m i s i j a je dala o tem
priporočila podjetjem, k i
morajo
dopolniti
svoje
statute s podrobnejšimi
določili.
G I B A N J E N E Z A P O S L E N O S T I V OBČINI
103 iščejo službo v Trebnjem
V času od gospodarske reforme se je število
zaposlenih, ki jih imajo evidentirane na izpostavi
novomeškega Zavoda za zaposlovanje v Treb
njem, podvojilo - Večina podjetij bistveno ne
veča števila zaposlenih
število l j u d i , k i išče zapo
slitev s pomočjo Z a v o d a z a
zaposlovanje N o v o mesto, se
je o d povprečnih 55 v mese
c i h p r e d gospodarsko refor
m o povečalo n a 103 v lan
skem
decembru.
Nekateri
iščejo delo t u d i n a svojo
pest, k e r n e vedo, d a zavod
bolje v e z a potrebe d e l o v n i h
organizacij, k e r m o r a z n j i m i
sodelovati. O d 103 nezaposle
n i h j i h j e t r i četrtine žensk.
P o i z o b r a z b i j e 77 n e k v a l i f i c i
r a n i h , 16 k v a l i f i c i r a n i h delav
cev i n 10 uslužbencev z nižjo
izobrazbo. D e n a r n o nadome
s t i l o v višini 50 odst. o s e b n i h
dohodkov, k i s o j i h i m e l i , k o
so b i l i še zaposleni, d o b i v a
9 oseb. P r a v i c o d o tega nado
m e s t i l a b i i m e l o še več l j u d i ,
p a se ne prijavljajo v r o k u
enega meseca, k o t z a k o n do
loča. 20 oseb, k i i z zdravstve
Lani smo bili n a izletu v
M e t l i k i i n t u d i letos i m a m o
p o d o b e n n a m e n . I t i m o r a ves
k o l e k t i v . T a m se bolj spro
s t i m o i n s p o z n a m o t e r čuti
m o , d a s m o i z ene hiše.
V z t r a j a l i b o m o , d a čimveč
z a p o s l e n i h i z k o r i s t i dopust
za o d d i h . Denar, k i n a m b o
ostal, k e r podjetju n i več tre
b a dajati z a s i n d i k a l n e ob
jave, b o m o d a l i . v poseben
s k l a d z a dopuste.
D a n e boste m i s l i l i , d a nas
zanimajo samo k o r i s t i , k i j i h
s i n d i k a t l a h k o doseže! Tma-
znajo ljudje zvedeti
nekaj
slabega, b o d o z n a l i t u d i ne
k a j dobrega, čimveč p a b o
slednjega, boljši bodo odno
s i . V s a k b o lažje spoštoval
t u d i p r a v i c o drugega i n ne
s a m o svojo.
• T R E B N J E J E D O B I L O pred
nedavnim tudi tapetnika.
Miha
Pureber je v hiši št. 58 o d p r l
svojo delavnico. K e r se k r a j h i
tro razvija, bo v njem našel de
lo z a svojo obrt še m a r s i k a t e r i
o b r t n i k . TTebanjci
n i m a j o foto
grafa i n ga morajo i s k a t i v Ljub
IVERI
ljani a l i v N o v e m mestu. Prav
gotovo b i fotograf i m e l v k r a j u
z v e l i k i m zaledjem dovolj dela
i n zaslužka.
• KRAŠKI J A M I n a Grmadi
sta o d avtomobilske ceste odda
ljeni le slab kilometer, zato n a
meravajo letos u r e d i t i dostop d o
n j i j u . N a Dolenjskem se je v zad
n j e m času zelo povečalo zanima
nje z a jamarstvo. M a l a j a m a je
lepša o d velike, k e r Je dostop v
njo težji i n k a p n i k i v njej niso
p o l o m l j e n i i n uničeni.
•
S E VEDNO
J E TREBNJE
brez c a m p i n g p r o s t o r a . V sodob
nem c a m p u morajo b i t i urejene
sanitarije i n tekoča p i t n a voda,
vendar b i kazalo z a začetek do
ločiti vsaj prostor,
kjer b i se
ustavljali m o t o r i z i r a n i r o m a r j i z a
o d d i h v senci bližnjih gozdov.
M. L.
P O L L E T N I U Č N I R E Z U L T A T I O S N O V N I H ŠOL
Zdelalo komaj dve tretjini učencev
Vsak tretji učenec ima v polletnem spričevalu eno ali več slabih ocen Povprečna ocena je trojka
T r e b a n j s k o šolo i n njene
podružnice j e o b i s k o v a l o v pr
v e m p o l l e t j u 1145 učencev. O d
n j i h j i h j e izdelalo r a z r e d
757 a h 66 odst. V s a k t r e t j i
učenec j e p r i n e s e l d o m o v
eno a l i več s l a b i h ocen, 123
i z m e d n j i h p a celo t r i a l i več
nezadostnih. 77 najboljš h j e
i m e l o odličen uspeh. Pov
prečna ocena, k i sega o d 2,85
v 7. r a z r e d u d o 3,73 v 1. raz
r e d u , znaša 3,28 — torej m a
lo Več k o t »dobro«, č e p a
ne b i upoštevali s t r a n s k i h
predmetov, b i verjetno* ne b i
l a dosežena t r o j k a .
:
V ČASU Z B O R O V G A S I L S K I H DRUŠTEV
ioi|e
n i h razlogov n i s o sposobne
a h težko delajo, p r e j e m a de
nar v obliki
zdravstvenega
varstva. R a z e n tega imajo n a
z a v o d u še poseben spisek lju
d i , k i j i m zaposlitev n i n u j n a
za obstoj, saj i m a j o d o m a
posestva i n sedaj o d n j i h živijo. Zaposlitve sd želijo p r a v
v določenem k r a j u i n pod
jetju. N i j i m n u j a p r i j e t i z a
kakršnokoli delo i n so raje
d o m a t e r čakajo.
V občini največ na' n o v o
zaposluje
obrat
MODNA
OBLAČILA, k j s p r e j m e de
lavke, k i odgovarjajo zahte
v a m . T o v a r n a šivalnih stro
jev sprejema n e k v a l i f i c i r a n e
delavce z a priučitev, podjet
je D A N A , katerega delo i m a
s e z o n s k i značaj s p r e j e m a de
lavce — sezonce. D r u g a pod
jetja zaposlenosti bistveno n e
spreminjajo.
TREBANJSKE
• N O V A V I T R I N A z v o z n i m re
d o m , k i so j o p o s t a v i l i n a pobu
do turističnega društva Trebnje,
še n i plačana. Dolga j e še 1540
n o v i h dinarjev. Svojo obvezo je
poravnalo le podjetje
Gorjanci,
Govori Jože Škulj, predsednik sindikata v Tovarni šivalnih strojev
podjetji S l a v n i k i n S A P p a dosedaj nista ničesar prispevali, če
N a v a d n o se o b t a k i prilož organe. Oselbne r a z p r t i j e n i m o t u d i v o l j o v p l i v a t i , d a b i prav je vozni r e d prav n j i m a v
k o r i s t . V i t r i n o so izdelali v de
n o s t i govori o vlogi s i n d i k a
k o m u r n e k o r i s t i j o i n v s i b i l i o d n o s i v k o l e k t i v u čim l a v n i c i podjetja S A P , k o m u n a l n o
ta, o r a z k o r a k u praktičnih i m a m o škodo o d n j i h . Zadnje bolj pošteni. P a n e t o l i k o z podjetje Trebnje p a j o je zastonj
težav v p o d j e t j i h s pisarniško čase se je v t e m p r i n a s po govorjenjem, z
z g l e d o m m o n U r a l o . V o z n i redi še niso po
teorijo, o prosr/etlitvi samo p r a v i l o . U s p e h j e v i d e n , po b i b i l o t r e b a t o doseči, č e p o l n i , k e r n i s o vpisane vse avto
busne zveze.
u p r a v i j avcev i n o osebnost
zim w©fe@wl
5
Na odgovorna
delovna mesta
najboljše!
P R E D K O N F E R E N C O OBČINSKEGA S I N D I K A L N E G A
Občani, pridite na
» V nedeljo se b o d o v naši
občini začeli z b o r i volivcev,
n a k a t e r i h b o m o poslušali po
ročila o d b o r n i k o v i n odločali
o p o m e m b n i h vprašanjih na
šega
nadaljnjega
razvoja.
Razpravljali bomo:
N o v o mesto i n Trebnje.
M a j h n o kino-podjetje Treb
nje j e obstajalo d o zdaj k o t
samostojno podjetje i n m o
ralo plačevati v s e p r i s p e v k e ,
k i j i h plačujejo podjetja. V e s
čas se j e k o m a j otepalo de
n a r n i h težav. P o o d l o k u ob
činske skupščine b o prišlo
v s k l o p dejavnosti T V D Par
tizan Trebnje. Predstave bo
do n a s p o r e d u p r a v tako, k o t
so bile do sedaj.
O d b o r n i M s o p o t r d i l i sta
tute k r a j e v n i h s k u p n o s t i Dobrniča,
V e l . Gabra, D o l .
Nemške vasi, Šentlovrenca,
Svetinj i n Trebelnega. Ime
n o v a l i so novega šefa kata
s t r a geometra A l o j z a P u c l j a .
D o g o v o r i l i so se t u d i o zbo
r i h volivcev i n se z a v z e m a l i
za t o , d a b i z b o r i čimbolje
uspeli.
To misel je imela pred
očmi v o l i l n a k o m i s i j a ob
činskega o d b o r a S o c i a l i
stične zveze, k o j e postav
l j a l a k r i t e r i j e z a direktor
je i n druge vodilne usluž
bence, katere j e treba n a
podlagi z a k o n a zamenjati.
T o b o odslej postala stal
n a p r a k s a i n v s e m se od
p i r a j o možnosti, d a l a h k o
k a n d i d i r a j o n a v s a vodil
n a mesta. P o s l o v a n j u go-
preprešitl kot gasiti
Šele ko uničujoči požar zapusti posledice, se
zavemo navidezne nepomembnosti preprečeva
nja požarov — Komisijam za preventivo pri
gasilskih društvih v občini Trebnje gre mnogo
zaslug za relativno majhno število požarov
Najslabše so se o d r e z a l i
učenci petega rasreda, k i j i h
je več k o t p o l o v i c a (51,5
odst.) s slabiimi o c e n a m i . N a
to v p l i v a nezadostno znanje,
k i ga prinesejo učenci s po
družničnih šol, k j e r učitelje
tarejo m n o g e težave. P o n e k o d
imajo
še t u d i k o m b i n i r a n
pouk. K l j u b temu, d a niso
številke o p o l l e t n i h rezulta
t i h točno m e r i l o z n a n j a i n
uspešnosti, se v i d i , d a s t a
slabši šoli Čatež i n Dobrnič,
k i n i m a t a dovolj učiteljeiv.
N a vseh šolah n i s o zahteva
l i o d šolarjev vsega, k a r je
zahteval učni p r o g r a m . P r a k
s a kaže, d a je točno ugotav
ljanje učiteljev, d a n a j b o
učni načrt p o svojem obsegu
Zakaj drobiti sile? i n g l o b i n i tak, d a b i ga šolo
N a M i r n i organizira T V Đ P a r - obvezni učenec zmogel, ne d a
tii/an smučarski tečaj; to name b i trpelo ponavljanje i n utr
doseženega
znanja,
ro i m a D P M i n t u d i šola sc p r i jevanje
pravija n a tečaj m e d počitnicami. k a r j e zdaj v e l i k o k r a t slučaj.
O s n o v n a šola naj d a m l a d i n i
V vseh treh p r i m e r i h gre večino
predvsem
solidno
osnovno
m a z a iste mladince i n pionirje,
znanje.
zato je vprašanje, če je tako
drobljenje
organizacijskih s i l i n
volje pametno. V občinskem me
r i l u n i organizacije, k i b i vsklajevala delo društev i n d r u g i h or
ganizacij, k i želijo pomagati n a
športnem področju.
DOPISUJTE
V DOLENJSKI LIST!
MERCATOR - poslovna enota
TRŽAN Mokronog
razpisuje
p o s k l e p u delavskega
sveta
JAVNO LICITACIJO
čez 1000 k o n t r o l n i h pregledov so opravile l a n i k o m i
sije z a preprečevanje požarov, k o s o bdele n a d s v o j i m
požarnim okolišem i n opozarjale l a s t n i k e n a možnosti i n
vzroke nesreč. K o m i s i j e , k i n i s o bile enako prizadevne
p r i vseh g a s i l s k i h društvih, s o naletele p o n e k o d k l j u b
svojemu d o b r e m u n a m e n u n a negodovanje, namesto d a
b i b i l l a s t n i k vesel, k o m u pomagajo o d s t r a n i t i pomanjk
l j i v o s t i i n očuvati premoženje. V bodoče tega ne b i b i l o
več treba. K o m i s i j e b o d o še prišle i n z dobrem n a m e n o m ,
saj nezavarovani b r z o p a r i l n i k i , peči b r e z d i m n i k o v i n
n e p r a v i l n a začasna električna napeljava preveč izzivajo
uničiti imetje l a s t n i k o v i n n j i h o v i h sosedov!
č e o p o z o r i l o n e b o zaleglo, imajo k o m i s i j e t u d i mož
nost p o k l i c a t i n a pomoč u p r a v n i organ občine, k i z o d
redbo ukaže p o p r a v i t i o z i r o m a o d s t r a n i t i p o m a n j k l j i v o s t i .
P r a v j e , d a j i h ne s i l i m o v t o , saj j e njihovo nesebično
delo n a m v s e m v k o r i s t .
n a sedežu podjetja z a prodajo naslednjega
osnovnega sredstva:
rabljenega
1 krojaški električni šivalni stroj
VERITAS
(v odličnem stanju).
L i c i t a c i j a b o 12. februarja 1966 o d 9. d o 10. u r e z a
družbeni sektor i n o d 10. d o 11. u r e z a zasebnike.
POVPREČNA O C E N A : K O M A J D O B R O
Pogled v redovalnice prvega polletja
šolski z v o n c i s o o b m i r o v a l i . O g l a s i l i se n i s o o d
Štirje že odstranjeni
20. j a n u a r j a s e m , o z i r o m a k a r s o s e p r i č e l e n e s t r p n o
'•r
T p r i č a k o v a n e z i m s k e p o č i t n i c e . P o t r e s a t i j i h b o d o začeli
»Ali
se j e
profesorski
s p e t t e d n i , o b začetku d r u g e g a s e m e s t r a v š o l s k e m z b o r poslužil t e p r a v i c e ? «
l e t u 1965/66.
smo
vprašali
direktorja
M a r s i k a t e r e m u učencu i n d i j a k u i n p r e m n o g i T r o h o .
učenki i n d i j a k i n j i j e k o n e c p r v e g a s e m e s t r a h u d o z a
Tovariš T r o h a je naj
g r e n i l m l a d o s t . Z a d o s t o v a l j e bežen p o g l e d n a b e l l i s t , p r e j p o v e d a l , d a j e s k l e p
t i s k o v i n o , n a k a t e r i s o b i l i s črnilom n a p i s a n i r e d i . E n a
šolske s k u p n o s t i o i z r e d
s a m a e n o j k a j e b i l a d o v o l j , d a s t a s e t e g a a l i t e p o n i
pravici
profesorskega
l o t i l i mlačnost i n s k r b .
z b o r a d i j a š t v o n a splošno
»Raje b i d a l ne v e m k a j , samo d a b i smel k d o d r u g
p o z d r a v i l o i n g a upošteva.
p o d p i s a t i s p r i č e v a l o , n e starši,« j e g i m n a z i j e c k i s l e g a
Kako
je to vplivalo n a
o b r a z a r a z l a g a l tovarišem, k o s o se n a G l a v n e m t r g u razrede, p a najbolje potr
d o g o v a r j a l i , d a b i šli v k i n o .
di ugotovitev, d a je naj
P o p r o s t e m času b i s e p o l l e t j e slabše k o t k o n e c
m o r a l o v z i m s k i h počitni l e t a i n d a j e t a k o n a v s e h
c a h stožiti v s e m t i s t i m , k i s r e d n j i h
šolah, k i u s p o
so p r i n e s l i i z š o l spričeva s a b l j a j o m l a d e
neposred
la s s l a b i m i ocenami. P o no z a poklic.
čitnic
zanje
pravzaprav
ne b i smelo biti, k e r b i
m o r a l i n a d o k n a d i t i , k a r s o S prakse v šolo
do
konference
zamudili.
in obratno
N e g r e z a ocene, z a z n a
nje
g r e , i n kdor
hoče
P o u k v šoli z a z d r a v s t
k a j z n a t i , s e m o r a učiti! v e n e d e l a v c e v N o v e m m e
Štirinajst ^ n i z i m s k i h p o s t u j e p r i r e j e n t a k o , d a
čitnic p a j e m e n d a ž e d o i m a j o d i j a k i n j e
dopoldne
v o l j , d a p r i d o b i š z n a n j e , p r a k s o , p o p o l d n e p a teo
k i b o zadostovalo, d a boš rijo. Dijakinje imajo prav
p o p r a v i l s l a b o o c e n o v t e m z a p r a v m a l o časa z a uče
ali onem predmetu!
nje, zato n i s o r e d k e p r i
O b p o l l e t j u b i ž e l a h k o p o m b e , n a j b i s e učne r a
i z m e r i l i moči
p o s a m e z n i z m e r e izboljšale.
k o m i n približno
vedeli,
Č e p r a v j e šola v t e m p o
k d o b o o b k o n c u zaostal
i n k d o n a p r e d o v a l . R e s g l e d u n a najslabšem m e d
so t o l a h k o s a m o u g i b a s r e d n j i m i š o l a m i v N o v e m
n j a , s a j j e d o k o n c a šol m e s t u , p a n j e n u s p e h o b
s k e g a l e t a še d o l g o , d o t a p r v e m p o l l e t j u l e n i pičel.
k r a t p a l a h k o še m a r s i O d 104 d i j a k i n j v t r e h let
k d o , k i g a d a n e s prište n i k i h j i h j e i z d e l a l o 71,4
oceno
vajo m e d slabe,
ugodno odst. s povprečno
p r e s e n e t i . I n t o b i v s i že 2,93. N a j s l a b š i j e p r v i let
l e l i ; želeli b i n a m r e č , d a n i k , v k a t e r e m j e b r e z s l a
o b k o n c u v r e d o v a l n i c a h b i h o c e n l e 58,3 o d s t . d i
j a k i n j , najboljši p a t r e t j i
ne b i bilo slabih ocen!
l e t n i k , k i j e i z d e l a l z 78,2
S e b o t o posrečilo?
odstotka.
Ko s m o o b i s k a l i ravna
telje i n direktorje
novo
meških
s r e d n j i h šol, s o
n a m p o v e d a l i , d a priča Učiteljišče boljše
kujejo
konec
leta
s i c e r od gimnazije
kot optimisti, d a p a ne
Združeni z a v o d — g i m
gre
podcenjevati
stanja,
k a k r š n e g a p r i k a z u j e j o p o l n a z i j a i n učiteljišče — j e
v p r v e m polletju obisko
letni izkazi.
v a l o 556 d i j a k o v i n d i j a
k i n j , o d t e g a 153 učiteljščESŠ: najslabši so
n i k o v . G i m n a z i j c i s o izde
nižji letniki
l a l i z 68,73 o d s t . , učiteljiš č n i k i p a s 73,58 o d s t o t k a .
» P r i n a s je i z d e l a l o p r i
Srednji oceni gimnazije i n
b l i ž n o 60 o d s t . d i j a k o v a l i
učiteljišča
s t a približno
5 odst. več k o t o b k o n c u
p r v e g a s e m e s t r a v p r e t e e n a k i — p o 3,08 i n 3,09.
k l e m šolskem l e t u . T u d i
povprečna ocena j e bolj
ša, s a j s m o se z n j o (2,9)
uvrstili v sredino ekonom
s k i h s r e d n j i h šol v S l o v e
niji. N a j b o l j š i u s p e h i m a
I V . l e t n i k (80 o d s t ) , n a j
s l a b š e g a I I I . (37 o d s t . ) , v
k a t e r e m so s a m i v o z a č i .
Povprečno oceno
zbijajo
predvsem
nižji
razredi,«
je z a t r j e v a l r a v n a t e l j E S Š
v Novem mestu E d o Grogl.
D i r e k t o r združenega z a
v o d a , tovariš V e l j k o
Tro
na, j e povedal, d a je z
z n a n j e m d i j a k o v i n uspe-'
h o m prvega
letnika k a r
z a d o v o l j e n , z l a s t i še k e r
opaža, d a j e m l a d i n a z
vso
resnostjo
sprejela
s k l e p šolske s k u p n o s t i i z
sredine prvega
semestra,
po
katerem
profesorski
zbor l a h k o o d s t r a n i i z za
voda vse dijake, k i imajo
T o v a r i š G r o g l j e še p o o b p o l l e t j u 5 a l i v e č s l a
vedal, d a j e v E S Š v s a k o b i h ocen.
V nedeljo dopoldne so v s p o d n j i d v o r a n i Dolenjske galerije o d p r l i prvo dolenjsko
slabši
razred o d zadnje
p i o n i r s k o f o t o g r a f s k o r a z s t a v o . O t v o r i t v e s e n a žalost n i udeležil n o b e n v a b l j e n
k o n f e r e n c e izboljšal u s p e h
z a s t o p n i k občinske skupščine a l i kakšne d r u ž b e n o p o l i t i č n e o r g a n i z a c i j e . — I z m e d
k a r z a 25 o d s t o t k o v , p a
218 p o s l a n i h f o t o g r a f i j j e žirija i z b r a l a z a r a z s t a v o 78 p o s n e t k o v i n o c e n i l a d e l o
t u d i v r s t a h u d i h »cvekarp o s a m e z n i h f o t o k r o ž k o v . N a j b o l j š e p o s n e t k e j e p o s l a l a O s n o v n a šola V i n i c a ,
j e v « se j e občutno zredslede p a j i Žužemberk, Črnomelj, N o v o mesto i n druge ( F o t o : M . Moškon)
čila. D o p o l l e t j a j e t a k i h
» r e k o r d e r j e v « o s t a l o kakš
n i h 10.
»V
zavodu
s m o imeli
štiri d i j a k e , k i u g l e d a šo
le n i s o k v a r i l i s a m o s s l a
Pregled dela ferialcev novo p o n u d i l i sodelovanje. Občin vanju ožje i n širše d o m o v i
bimi
ocenami,
temveč
predvsem
z o b n a š a n j e m , meške občine n a letnem obč s k i p r a z n i k b o d o skupaj z ne, k a r b o prav gotovo k o r i
k i srednješolcu n e p r i s t o - n e m z b o r u je p o k a z a l , d a ra v r s t n i k i i z Kočevja p r o s l a v i l i stilo n j i h o v i razgledanosti.
M.TRATAR
j a . T r i j e t a k i s o b i l i m e d ste število članov i n družin na R o g u i n B a z i 20.
Novomeški f e r i a l c i še n i
g i m n a z i j c i i n e d e n n a uči m e d vso m l a d i n o . S pomočjo,
m l a d i n s k i h vodstev so organi majo prostorov, kjer naj b i
teljišču. K e r v z g o j n i u k
Vajenska šola je
z i r a l i številne enodnevne izle se sestajali. P o d o p o l n i l n i h
r e p i p r o t i n j i m n i s o zale
te, k i so zelo k o r i s t n i . V le členih p r a v i l n i k a P Z Jugosla
preimenovana
gli i nker so s i vsi nabrali
tošnjem letu b i r a d i p r i d o b i vije so l a h k o člani te organi
Občinska skupščina N o v o
po 5 i n več nezadostnih,
l i še več m l a d i n e , za planince zacije vsi m l a d i n c i d o 27 leta mesto j e n a seji 31. j a n u a r j a
s m o j i h p o s k l e p u profe
i n t a b o r n i k e p r i r e d i l i semi starosti. L e prosvetni delavci sprejela o d l o k o preimenova
sorskega zbora ob koncu
n a r s k o potovanje p o Jugosla •in a k t i v i s t i počitniških orga n j u
vajenske
šole r a z n i h
prvega polletja odstranili
viji, sodelovali s f e r i a l c i Do nizacij so l a h k o člani, čeprav strok v P o k l i c n o k o v i n a r s k o
z z a v o d a z a e n s e m e s t e r . lenjske i n i z Z e m u n a , k i so
i n avtomehansko šolo v N o
šo starejši P o novem naj b o
N i n a m b i l o vseeno, k o
do člani v p i s a n i v družino vem m e s t u . Preimenovanje je
s m o s e t a k o odločali, s a j
tam, kjer delajo i n živijo- potrebno, k e r šola izobražuje
se z a v e d a m o , d a g r e z a Ustanovitelj je ObS
Družina m o r a šteti najmanj m l a d i n o i n odrasle z a k o v i
mlade i n tudi talentirane
10 članov. L a h k o se osnuje n a r s k o i n avtomehansko stro
Novo mesto
ljudi, vendar drugega iz
t u d i mešana družina T a k o je ko.
h o d a n i bilo,« j e m e n i l d i
Občinska skupščina Novo nastala v N o v e m m e s t u meša
rektor Troha.
mesto j e na seji 31. j a n u a r j a n a Družina počitniške zveze
Zavod za kulturno
V s e m š t i r i m , k i s o o d prevzela ustanoviteljske pra
Novo mestoCenter, v katero
s t r a n j e n i z z v o d a i n s i c e r vice i n dolžnosti d o K m e t i j
dejavnost
se vključijo l a h k o v s i m l a d i n
b r e z p r a v i c e , d a b i p r i s o ske šole G r m v N o v e m me ci, k i n i m a j o možnosti usta
POTUJOČI KINO
s t v o v a l i p o u k u , p a j e d a s t u . D o 31. m a r c a l a n i s t a n o v i t i svoje organizacije, čla
Novo mesto
n a m o ž n o s t , d a o b k o n c u i m e l i te pravice do šole okraj n a r i n a je 10 N d i n , p r i j a v i j o
italijanski barvni C S
g o s p o d a r s k i z b o r n i c i v se l a h k o p r e d s e d n i c i Jožici predvaja
l e t a o p r a v i j o i z p i t e i z p o ni
f i l m »Kimska sužnja« v nasled
s a m e z n i h p r e d m e t o v , k i L j u b l j a n i i n v K o p r u , k i p a K l a j d e r n a C e n t r u z a social n j i h k r a j i h :
s o s e j i h učili v s v o j i h sta b i l i z odpravo okrajev u k i no varstvo n a Rotovžu vsako 5 . 2. 1966. o Otočcu ob 18. u r i .
6. 2. 1966 na D v o r u ob 15. u r i ,
r a z r e d i h . P r a v t a k o s e b o njeni. Dejavnost šole se bo sredo popoldne.
6 . 2. 1966 v M i r n i peči o b 19. u r l ,
d o j e s e n i z n o v a l a h k o v p i tudi v bodoče f i n a n c i r a l a i z
7. 2. 1966. v B r u s n i c a h o b 18. u r i .
s a l i v š o l o k o t r e d n i d i sredstev medobčinskega skla
M l a d i ljudje bodo l a h k o k o t 8. 2. 1966 v Šmarjeških toplicah
j a k i , č e s e b o i z k a z a l o , d a da" z a financiranje s t r o k o v n i h člani počitniške zveze deležni c b 19. u r i i n
9 . 2. 1966. n a Uršnih selih o b 18.
je
ukrep
p r o f e s o r s k e g a šol i n domov v L j u b l j a n i .
75 odst. popusta p r i spozna
Načrti ferieleev za letošnje leto
zbora
primerno
S V. kolo šahovskega prvenstva Novega mesta
Že zvoni za drugo
polletje
Pa
s o z i m s k e počitnice
že m i m o
oziroma
bodo
v s a k čas. K o l i k o s i b o d o
vedeli povedati
t i s t i so
šolci o doživetjih, p r i g o
d a h i n n e z g o d a h štirinaj
stih d n i ! Samo
tisti, k i
n i s o ničesar l e p e g a doži
v e l i i n t i s t i , k i s o »poza
bili«, d a b o d o m o r a l i prve
d n i p o p r a v i t i slabe ocene,
bodo
k i s l i h o b r a z o v se
deli na klopeh.
Sicer p a : o p r v e m pol
letju samo dobro! Prvega
p o l l e t j a n i več. Pričelo se
je d r u g o . Z e z v o n i !
IVAN
uri.
zalegel.
ZORAN
V I I I . k o l u je b i l dosežen po
novno presenetljiv rezultat. Špo
rar j e k o t črni premagal P e n k a .
Igrala s t a karo-kan otvoritev i n
Penko je k o t beli žrtvoval figuro
za napad. K e r se je Šporar dobro
b r a n i l , je Penko p o r a b i l veliko ča
sa aa iskanje najboljših
potez,
zaradi česar je prišel v hudo ča
sovno stisko i n m u je nato v že
izgubljeni poziciji p a d l a zastavica.
O b p r a v i l n e m nadaljevanju P e n k a
bi Šporar verjetno m o r a l reševati
pol točke.
l i c e m . T u d i v tej p a r t i j i je Adamič
slabo igral v končnici i n zapravil
prednost. Vene je premagal Isteniča, U d i r p a Klevišarja.
IV. kolo je b i l o zanimivo po
tem, da so vse zmage dosegli igral
c i s črnimi f i g u r a m i . E d i n i remi
je b i l zabeležen v igri med H r o v a tičem i n U d i r j e m . Presenetljiv re
zultat I V . k o l a je lepa zmaga Jen
k a s črnimi f i g u r a m i n a d dosedaj
največjim presenečenjem turnirja
Bjelanovičeni. Jenko je zmagal v
napadu, k e r je Bjelanovič že v
Drugo, malo manjše preseneče
otvoritvi n a p r a v i l napako.
nje v I I I . k o l u je neodločen rezul
Ostali rezultati I V . k o l a ; l i c —
tat Bjelanoviča s Šunjičem. BjeŠunjič 0:1, Šporar — Adamič 0:1,
lanovič je b i l črni i n je uspel
Istenič — Penko 0:1, Vene — K l e v končnici rešiti p o l točke, ker je višar 0:1. Šporar je b i l kontumašunjič prišel v časovno stisko i n
c i r a n , k e r n i pravočasno prišel k
v zanj dobljeni končnici pogrešil.
igri.
T a k o je Bjelanovič dosegel z obe
Zaostela p a r t i j a iz I I . k o l a K l e ma m . k . točko i n p o l , k a r b o visar — Jenko se je končala z
verjetno težko še kdo p o n o v i l .
remijem.
Presenetljiv je tudi neodločen re
T a k o vodita v I V . k o l u šunjič
zultat v igri m e d Adamičem i n
in Adamič s 3 i n p o l točkami,
Ne zapirajmo oči pred dejstvi!
P r e d 14 dnevi s m o k r a t k o poročali, d a j e I. z b o r i t d . — Letos m a n j k a šoli z a te namene p r i b l . 12 m i l i j o n o v
staršev dijakov gimnazije z o d d e l k i učiteljišča v N o v e m d i n . Posebno pereče je vprašanje ogrevanja šole. V s a k o
m e s t u d o b r o u s p e l . Danes objavljamo o srečanju 260 leto p o k u r i g i m n a z i j a p r i b l . 400 p r . m e t r o v d r v , k a r stane
staršev z vzgojitelji gimnazije i n učiteljišča nekaj več 3 i n p o l m i l i j o n e dinarjev. U s p e h j e jalov: m r z l e učilnice,
g r a d i v a z željo, d a b i v z b u d i l o potrebno razmišljanje ledeno h l a d n i h o d n i k i . Razsušena o k n a i n v r a t a s p r o t i
tako p r i p r e d s t a v n i k i h d e l o v n i h organizacij i n O b S
»zračijo« sobe, d a sede d i j a k i večkrat v r a z r e d i h v plaščih!
N o v o -mesto, k o t p r i vseh t i s t i h starših, k i j i h t o k r a t
G i m n a z i j s k a stavba je s t a r a 50 l e t ; omet j i odpada, vse
na zboru n i bilo.
kliče p o p o p r a v i l u . 20 p o v o j n i h let j o s a m o izkoriščamo,
vsa t a leta p a n i b i l o n i k o l i denarja za temeljito p o p r a v i l o
Z b o r staršev j e v o d i l p r e d s e d n i k delovne s k u p n o s t i hiše, v k a t e r i šolamo r o d z a r o d o m i n želimo, da b i i m e l i
prof. M a r j a n Dobovšek, k i je p o z d r a v i l starše i n vzgojitelje zdravo, razgledano i n p e r s p e k t i v n o m l a d i n o !
ter p o poročilih t u d i v o d i l razpravo. — O učnih i n vzgoj
S t e m v tesni zvezi je t u d i p r o b l e m učnega osebja:
n i h vprašanjih življenja združene šole j e g o v o r i l najprej šola b i n u j n o potrebovala 3 družinska stanovanja i n 5 gar
ravnatelj prof. V e l j k o T r o h a ; podrobneje je poročal o na sonjer, njen »sklad skupne porabe« z a gradnjo stanovanj
logah r e f o r m i r a n e gimnazije. N a p r o s i l i s m o g a , d a b o p a j e seveda prazen. M n o g o bolj pereče k o t vprašanje
o t e m z a naš tednik p r i p r a v i l svoje poročilo k o t ga je o s e b n i h d o h o d k o v je zdaj vprašanje stanovanj i n življenj
p r e b r a l n a z b o r u navzočim staršem; p o u d a r i m o naj še po skega s t a n d a r d a učnega osebja n a šoli. D o k l e r šola ne b o
sebej njegove besede, d a j e v s a javnost dolžna s k r b e t i d o b i l a n u j n o potrebnega denarja z a stanovanja i n d o k l e r
za d o b r o i n l e p o vzgojeno m l a d i n o . Glede tega d o m i n ne b o d o rešena osnovna m a t e r i a l n a vprašanja v zvezi z
starši le p r e r a d i vale odgovornost samo n a šolo.
v e r i f i k a c i j o gimnazije z učiteljiščem, n e m o r e m o i n n e
Poročilo o m a t e r i a l n i h r a z m e r a h dela n a šoli v zvezi s m e m o ocf naše osrednje srednje šole v ožji D o l e n j s k i
z v e r i f i k a c i j o gimnazije j e p r e b r a l prof. M i l a n S m e r d u . terjati več k o t daje zdaj.
Z e n i m s t a v k o m l a h k o zaobjamemo bistvo njegovega izva
janja: materialne težave, v k a t e r i h j e šola, resno ogrožajo
»Naši kaznjenci imajo pozimi stalno 18° tople so
njene vzgojne načrte i n naloge! P r e d 2 leti je b i l a novo
meška g i m n a z i j a v e r i f i c i r a n a ; p r i l a n s k e m p o n o v n e m pre be, v šoli pa je bilo tudi le od 8 do 10 stopinj...«
gledu so republiški organi v e r i f i k a c i j o p r e k l i c a l i i n posta
R a z p r a v a p o poročilih je b i l a k a r živahna: starši s o
v i l i šoli nove pogoje: u r o d i t i m o r a učilnice i n k a b i n e t z a govoril o l o k a l u z a b r e z a l k o h o l n e pijače z a m l a d i n o v
praktičen p o u k , knjižnico, delavnico z a tehnični p o u k , m e s t u , o šolski k u h i n j i z a vozače, o m l a d i n s k e m d o m u
telovadišče, d o b i t i p o t r e b n a s o d o b n a a u d i o v i z u e l n a s r e d s t v a i n m o r e b i t n i d e l o v n i a k c i j i zanj, o p r a z n e m športnem i g r i
3.—6. mesto p a s i dele Penko, Ve
ne, Šporar i n Istenič z 2 točka
mi itd.
P o obvestilu a Ljubljane d o b i t a
prvo kategorijo samo p r v i i n d r u
gi n a t u r n i r j u . T a n o r m a je pre
cej težka, k e r p a Penko i g r a manj
močno k o t včasih, vendaT obstoji
možnost za vse II. kategomike, d a
se vsaj eden dokoplje d o I. kate
gorije, seveda, če bodo v s i i g r a l i
primerno borbeno i n vztrajno. Z a
potrditev II. kategorije je potreb
no 5 i n p o l točke, z a izgubo I I .
kat. p a manj kot 2 i n p o l točke.
B V ponedeljek, 7. 2. 1966, bo
S ob 18.30 občni zbor S D Novo
• mesto, šahisti, udeležite sc ga
• v čiinvečjem številu, ker bo po
E3 občnem zboru b r z o t u n i i r za feQ hruar, k i bo h k r a t i k v a l i f i k a c i
j i j a z a posamezno
brzopotezno
S prvenstvo Dolenjske v Kočevju.
H Občni zbor i n b r z o t u r n i r bosta
H v šahovski sobi v s t a r i pošt«.
JEK
šču n a s t a d i o n u i n zapostavljeni množični telesni vzgoji
i t d . S o d n i k okrožnega sodišča S t a n k o M o d i c je povedal,
da je p r e d leti njegova hčerka p o njegovem nasvetu s
t e r m o m e t r o m m e r i l a p o z i m i toploto v g i m n a z i j s k e m raz
r e d u : n a m e r i l a j e v zaporedju 10 d n i o d 8 d o 100 C,
m e d t e m k o »imajo naši kaznjenci v z a p o r i h p o z i m i stalno
ogrevane prostore z 180 C!« K e r nihče n i mogel z a n i k a t i ,
d a večina razredov k l j u b p o p r a v i l o m peči i n o b i l n i k u r j a v i
n i t o p l i h , se
r a z p r a v a o b r n i l a v tole s m e r :
če znamo z r a z n i m i o b l i k a m i davščin, p r i s p e v k o v i n
p o d . z b i r a t i denar za različne k o r i s t n e namene — a l i ne b i
k a z a l o združiti p o t r e b n a n a m e n s k a sredstva g o s p o d a r s k i h
organizacij, k i tih m o r a j o d a t i z a vzgojo i n izobraževanje,
pa b i omogočili g i m n a z i j i pogoje z a n a d a l j n j i obstoj? P r a v
te organizacije h k r a t i terjajo, naj j i m srednja šola vzgoji
m l a d e l j u d i z a bodoče s t r o k o v n j a k e . — I n še: m a r ne b i
b i l o p r e k o r i s t n o i n pošteno, d a b i d o b i l a g i m n a z i j a i n so
sednja osnovna šola s pomočjo vseh d e l o v n i h organizacij
v občini prepotrebno centralno kurjavo? O t r o c i vseh za
poslenih staršev i n 'številnih d r u g i h občanov so že a l i p a
še bodo n a k l o p e h obeh šol; m a r ne b i m o r d a z namen
s k i m s a m o p r i s p e v k o m z b r a l i v 2 a l i 3 l e t i h 50 a l i 80 m i l i
jonov dinarjev, s k a t e r i m i b i obe šoli m o d e r n i z i r a l i i n
omogočili učiteljem i n o t r o k o m n o r m a l n e pogoje z a delo
v šoli? V s i zaposleni ljudje, k i imajo ( a l i p a bodo i m e l i ! )
otroke v g i m n a z i j i , naj b i v s v o j i h d e l o v n i h organizacijah
tolmačili sedanje težke razmere, k i ogrožajo zdravje m l a
dine i n vzgojiteljev tako n a g i m n a z i j i k o t n a osnovni šoli.
Javno mnenje m o r a v p l i v a t i n a zavest občanov i n n a orga
ne O b S , d a b o naša osrednja šola I I . stopnje l a h k o delala
v n o r m a l n i h pogojih.
M a r n i to .problem o k a t e r e m kaže resno r a z m i s l i t i —
i n t u d i t a k o j u k r e p a t i ? Z a m l a d i n o gre, z a bodočnost!
T . GOŠNIK
SEJA O B Č I N S K E SKUPŠČINE NOVO M E S T O
Šentjernej poareša
dimnikarja
Demokracija se je obrnila k občanu
_
V s e gospodinje Šentjernej skega območja se pritožujejo
zaradi dimnikarja- N a t e m
območju
je
dimmkarska
služba že nekaj let zanemar
jena, p r a v z a p r a v j e s p l o h n i .
Čudno, d a n i še prišlo d o
kakšnega požara. P r a v b i b i
lo, d a b i se z a redno d i m n i
karsko
službo
pozîmala
k r a j e v n a s k u p n o s t i n gasil
s k o društvoP. M .
v
Odborniki so zavrnili odlok o prispevku od mestnih zemljišč — Republiški
organi so s svojim odlašanjem povzročili časovno stisko — V programih
krajevnih skupnosti obljubimo samo to, kar bomo lahko uresničili!
naprav v m e s t i h i n m e s t n i h
N a občinski seji 31. j a p o v e m o m i m o g r e d e , d a b i
bilo s t e m p r i s p e v k o m po naseljih. Iz razprave n a zbo
nuarja je bila v Novem
približnem
izračunu
posa
r i h volivcev je r a z b r a t i , d a
m e s t u r a z p r a v a drugačna
mezno gospodinjstvo v No se občani zavedajo tega, d a
k o t po n a v a d i . Drugačna je
vem m e s t u obremenjeno s je njihovo sodelovanje tu po
bila v točki, k o so odbor
V Žužemberku zadostuje
povprečno 21.800 S d i n nove trebno. N i s o se m u o d r e k l i ,
n i k i r a z p r a v l j a l i o poro
davščine n a leto. Šlo je to res p a je t u d i to, d a so bili
čilu o d e l u k r a j e v n i h s k u
ena krajevna
p n o s t i i n p a , k o so raz rej za človeka i n prav to je z b o r i volivcev slabo o b i s k a n i ,
organizacija
da občani niso dovolj natanč
p r a v l j a l i o o d l o k u o pri zelo važno.
N a letni k o n f e r e n c i osnov
P r e t e k l i teden so občani no vedeli za k a j gre p r i od
s p e v k u o d m e s t n i h zem
ne organizacije Zveze k o m u
Šentjerneja, l o k u , d a m e r i l a , po k a t e r i h
ljišč. T o k r a t je v obeh Novega mesta,
nistov v Žužemberku so p r i
p r i m e r i l i šlo za odločanje Žužemberka, Straže i n D o l . naj b i se p o b i r a l prispevek,
pomnili, da b i v prihodnje
na zborih
volivcev niso b i l a dovolj pretehtana,
o neposrednem
sodelova T o p l i c
namesto dveh lahko uspešno
nju i n n e p o s r e d n i h pri r a z p r a v l j a l i o p r v e m o s n u t k u življenjska raven prebivalcev
delala e n a osnovna organiza
tega o d l o k a . Občani so n a
pa je t u d i brez te nove obre
s p e v k i h občanov. Demo
cija Z K . P o tem predlogu naj
z b o r i h i z r e k l i k o p i c o pomi menitve d o v o l j prizadeta.
kracija, o kateri s m o bili
b i se združili
organizacija
slekov
i
n
predlagali
vrsto
doslej vajeni g o v o r i t i ze
k r a j a i n osnovna organizaci
O d b o r n i k i so po tehtnem
popravkov.
lo n a splošno, je d o b i l a
j a Z K v I S K R I N E M obratuO d b o r n i k i so p o u d a r i l i , d a p r e m i s l e k u i n po daljši raz
v obeh p r i m e r i h stvarne
p r a v i soglasno s k l e n i l i , d a
V delovnih organizacijah b i
o b l i k e i n se je s k o r a j do ni mogoče r a z u m e t i odlaša
K o m u n a l n i d e l a v c i so letos v N o v e m m e s t u bolj pri
poslej i m e l i le še aktive Z K .
nja republiških organov, k i odlok a p r i s p e v k u o d mest
besedno o b r n i l a k obča
z a d e v n o čistili c e s t e k o t p r e j š n j a l e t a . T u d i G l a v n i t r g
Z e n o t n i m p r o g r a m o m b i ne
so šele konec d e c e m b r a la nih zemljišč i z p r e j naštetih
nu.
vzrokov z a v r n e j o .
Hkra
d v o m n o zelo p o p e s t r i l i druž
s o v g l a v n e m očistili s n e g a . H i t r e j š i p r o m e t i n v a r
ni obvestili občine, d a repub
ti so s k l e n i l i , n a j krajevne
beno politično delo v Žužem
nejša h o j a s t a p o z i m i z e l o o d v i s n a o d čistih u l i c i n
Najprej
so se o d b o r n i k i l i k a ne bo sprejela zakonite
s k u p n o s t i v m e s t i h i n mest
berku.
M . S.
pločnikov ( F o t o : M . M o š k o n )
p o m e n i l i o delovanju krajev ga p r e d p i s a o t e m p r i s p e v k u .
n i h naseljih razpravljajo o
n i h s k u p n o s t i Časi, k o s m o Občinskim skupščinam je na
krajevnem samoprispevku za
r e k l i : »Občina n a j reši te to preostalo le HO d n i časa 2a
leto 1966. T a samoprispevek
sprejem o d l o k a , k i terja so
stvari!« so m i n i l i . V p r o r a
Z B O R V O L I V C E V V ŠENTJERNEJU
naj b i letos n a d o m e s t i l iz
čunu n i več denarja z a ko delovanje zborov volivcev V
proračunu ne bo več sred p a d , k i bo nastal zato, k e r
m u n a l n o ureditev i n nepo
stev za k o m u n a l n o ureditev, odlok n i b i l sprejet. D o pri
sredne potrebe občanov. D o
hodnjega leta p a je t r e b a po
sedanje delo k r a j e v n i h skup dosedanji k o m u n a l n i prispe
vek, k i so ga plačevali inve t e m e l j i t i r a z p r a v i s prizade
nosti p a je pokazalo, da ob
s t i t o r j i i n g r a d i t e l j i zasebnih t i m i občani odlok o prispev
V torek, 25. j a n u a r j a , so
eani p o d p r o samo tiste načr
računa. Zvedeli s m o o d tova selja Šentjernej ter svoj pred
k u od m e s t n i h zemljišč s k r b
te i n p r o g r a m e , k i so s t v a r n i , hiš p r i g r a d n j i , p a je o d p a
se z b r a l i v o l i v c i v Šentjerne
riša t a j n i k a , d a b o šlo največ log p o s l a l a občinski skup
utemeljeni i n j i h res tarejo del. S t r o j n o odmerjen čas je no p r i p r a v i t i .
ščini.
j u N a z b o r j e prišel t u d i taj
denarja za šolstvo i n zdrav
v živo. S p o z n a l i so, d a mo povzročil časovno s t i s k o , star
V nadaljevanju seje so od n i k občinske skupščine N o v o stvo. P o t e m je S t a n k o KušSpet je b i l o načeto r e s pe
rajo sodelovati p r i reševanju pregovor p a p r a v i , d a naglica b o r n i k i rešili še vrsto zadev, mesto tovariš F r a n c i K u h a r - ljan,
predsednik
krajevne
reče vprašanje žag veneciank
s v o j i h zadev. S p o z n a l i so t u navadno n i veliko p r i d a !
K l j u b letnemu času, k o ima
s k u p n o s t i Šentjernej, poročal
o k a t e r i h poročamo v poseb
i n sklenjeno, d a naj k r a j e v n a
di to, d a k r a j e v n a skupnost
0 d e l u K S v letu 1965 i n o na
n i h sestavkih. iVIed d r u g i m jo k m e t o v a l c i več časa, i n
Odborniki
so v r a z p r a v i
s k u p n o s t Šentjernej takoj po
ni podaljšana r o k a občinske
k l j u b u g o d n i u r i , j e b i l zbor
črtih za 1966: u r e d i t i b o tre
ugotovili, d a gre p r i o d l o k u so poslušali t u d i poročilo o
šlje občinski skupščini N o v o
skupščine, pač p a je samou
slabo
o
b
i
s
k
a
n
.
ba
zajetje
strešne
vode
i
n
ce
za z b i r a n j e sredstev, k i so t o v a r n i s t e k l a I N I S t e r spre
mesto predloge, katere žage
p r a v n i organizem občanov na
vovoda v o d n j a k a v V e l . B a n u , naj se o d p r o . Tovariš tajnik
G i a v n a točka z b o r a je b i l a
jeli več odločb o srednjem
namenjena
vzdrževanju i n
n e k e m področju.Odborniki so
dokončati dela n a cestnih p r i občinske skupščine je pouda
obrazložitev občinskega p r o
g r a d n j i s k u p n i h k o m u n a l n i h s t r o k o v n e m šolstvu.
zatorej m e n i l i , d a morajo b i
ključkih z a naselja V e l . B a n ril, d a je občina p r i p r a v l j e n a
ti p r o g r a m i k r a j e v n i h skup
i n J a v o r o v i c a , u r e d i t i stude
d a t i d o v o l j e n j e z a žaganje
nosti k a r se d a s t v a r n i i n ne
nec n a G o m i l i , o r g a n i z i r a t i
vsem l a s t n i k o m žag. s a m o če
smejo o b l j u b l j a t i preveč. Ob
O K R A J E V N I S K U P N O S T I OTOČEC
resno delo v d r a m s k i s k u p i n i bodo te žage urejene p o predl j u b i iati ne s m e m o nič več
i n o b n o v i t i godbo n a p i h a l a , pisih>
kot to, k a r je mogoče stori
k i j e l a n i p o p o l n o m a prene
t i ! P r e v e l i k e obljube i n ne
U p r a v i t e l j šole tovariš P l u t
h a l a z v a j a m i . K r a j e v n a skup
izpolnjeni načrti povzročajo
je m a l c e zadržano vprašal o
nost je dolžna s k r b e t i še z a
razočaranje!
p r e v o z u šolske m l a d i n e , k i j e
vaška pota i n z a lepšo podo
O d l o k o p r i s p e v k i h i n dav
bo naselja. Tovariš Kušljan oddaljena več k o t 4 k m o d
6,900.000,8 din so lani porabili za komunalno ureditev — Če ni denarja je povedal, d a teko že t u d i šole- T a k o j je d o b i l odgovor,
k i h občanov i n dopolnitev
o d l o k a o občinskem p r o m e t
v kraju, se ga da nadomestiti s prostovoljnim delom, s sodelovanjem, pa p r i p r a v e z a vodovod.
d a daje o d l o k , k i ga je spre
n e m d a v k u s t a b i l a sprejeta
tudi dobiti od drugod
jela občinska skupščina, v s e m
S p r e j e l i so predlog tovari
s k o r a j b r e j besed. Živa be
šolam n a območju
občine
ša Kušljana o u v e d b i samo
seda p a je p r i t e k l a i z ust odp o p o l n o p o o b l a s t i l o z a izvaja
N a seji sveta krajevne skup p r a v l j e n i o p r a v i t i v s a težaška
trgovino
na
Otočcu
z a p r i s p e v k a občanov, i n s i c e r
h o r n i k o v , k o so r a z p r a v l j a l ' o
nje, k e r se oodo m o r a l a naj
1 i n p o l odst. o d osnove- D v e
nosti Otočec so 6- j a n u a r j a d e l a i n p r i s p e v a t i nekaj v de 1,200.000 S d i n , k a n a l i z a c i j o
o d l o k u o p r i s p e v k u z a upo
ti sredstva z a k r i t j e stroškov.
r a z p r a v l j a l i o g r a d n j i vodo n a r j u , vendar b i vse to zne
rabo mestnega zemljišča. O d
t r e t j i n i s a m o p r i s p e v k a naj b i
p r e d c e r k v i j o n a Otočcu z a
Želimo, d a b i se prihodnje
b o r n i k i so t o k r a t tehtali svo
vodnega zajetja i n omrežja za
slo l e 60 odst. vrednosti ce 800 000 S d i n , z g r a d i l a vodo u p o r a b i l i za p o p r a v i l o vaških
jo odločitev, š l o j c z a to, a l i vas V r h p r i P a h i , k i je v pro lotne naložbe- K S b i zagoto vod v G o r n j e m K r o n o v e m z a
p o t i . eno tretjino p a z a izde ga z b o r a udeležilo več obča
obremeniti
občane
Novega
g r a m u K S z a 1966. Z a grad v i l a načrte, analize vode i n
načrta z a v o d o v o d n o nov t e r d a b i se bolj oglaša
1,300.000 S d i n , vaški most lavo
li n a razpravi- Upamo, d a
m e s t a i n m e s t n i h naselji z
njo b i p o t r e b o v a l i 2 m i l i j o n a t u d i sicer o r g a n i z a c i j s k o so v D o l e n j i vasi i n d e l p o t i z a omrežje.
Sprejeli
so t u d i
vse, k a r je b i l o sklenjeno, n e
novo dajatvijo a l i ne. N a j
s t a r i h d i n . P r e b i v a l c i so p r i - delovala.
predlog o u v e d b i p r i s p e v k a
700.000 S d i n i n p r e u r e d i l a
bo ostalo s a m o p r i besedah
prosvetni d o m n a Otočcu z a za urejanje m e s t n i h zemljišč,
Druga
pomembna
naloga
in v z a p i s n i k u !
k
i
naj
b
i
ga
plačevali
v
Šent
2
m
i
l
i
j
o
n
a
S
d
i
n
.
O
d
vsega
p r o g r a m a z a 1966 j e g r a d n j a
jerneju.
V
o
l
i
v
c
i
so
se
odločili
P O L D E MIKLIČ
gornjega
je
p
r
i
s
p
e
v
a
l
a
K
S
i
z
1500 m dolge gozdne ceste
s v o j i h sredstev le 900000 S za najnižji p r e d l o g s p r i p o m
N o v a gora—štrauberk. Cesta
bi
omogočila
izkoriščanje d i n , vse ostalo p a razne or bo, d a so p r i p r a v l j e n i prispe
okoliških gozdov, p r e b i v a l c i ganizacije, O b S i n p r e b i v a l c i . vek d r u g o leto zvišati, če se
pa b i o p r a v i l i p r i g r a d n j i 1500 Rečemo torej l a h k o , d a K S bodo ta sredstva u p o r a b l j a l a
prostovoljnih
d e l o v n i h u r . Otočec n i stala križemrok i n res pametno i n s a m o t a m ,
N a seji 31. j a n u a r j a so o d K e r so vasi zelo r e d k o nase d a je b i l o narejenega precej kjer se b o d o z b i r a l a . Krajev borniKi občinske
skupščine
na
skupnost
b
o
t
u
d
i
proučila
v
d
o
b
r
o
vseh
prebivalcev.
ljene;, j a njihov
prispevek
N o v o mesto sprejeli d o p o l n i
meje
zazidalnega
okoliša
naF
R
A
N
C
K
I
R
N
precejšen. T o gozdno cesto b i
tev o d l o k a o odpovedi najem
g r a d i l o G G N o v o mesto, ve
n i h pogodb za poslovne pro
•
NOVOTEHNA
.11-: P R E V Z E k a . Vstopnice z a popoldansko i n
ljala p a b i najmanj 4 m i l i j o
store. P r v i člen omenjenega
L A v prodajo vse proizvode zna
večerno predstavo bodo na raz
ne tovarne Jugoplastika Iz Spli
polago že v predprodaji. K e r bo ne s t a r i h d i n
o d l o k a je d o p o l n j e n s 6- toč
ta. Doslej so i m e l i v zalogi le za uprizoritev verjetno precej za
k o , k i določa, d a se l a h k o
N a seji so g o v o r i l i zelo ve
ne.taj obutve, torbic i n drugega
nimanja, priporočamo
ljubiteljem
n a j e m n a pogodba z a poslov
blaga, k e r p a je m e d potrošniki
liko o popravilu krajevnih i n
odrske umetnosti, d a s i vstopni
Precej povpraševanja, so sklenili
ce pravočasno nabavijo.
n i p r o s t o r odpove, če j e t o
vaških potov. T a p r o b l e m se
trgovino preurediti. V spodnjih
potrebno z a r a d i družbene k o
iz leta v leto vleče p o vseh
Prostorih
prodajalne Novotehna
2AGE
MOTORKE,
STROJNE
risti. T o določilo b o prišlo
a G l a v n e m trgu bo kupeom na
K O S I L N I C E , molzne aparate, opr
sestankih i n vseh z b o r i h vo
V nedeljo, 30. j a n u a r j a , so
K
e
r
je
ta
zvrst
tehnične
razpolago steklenina, posoda, go
tne motorne škropilnice
i n še
v
pošte v p r i p r e u r e d i t v a h
livcev, č a s , k i ga z a m u j a m o novomeški
radioamaterji
na
spodinjski stroji i n tako dalje,
razne manjše
kmetijske
stroje
dejavnosti
zelo
privlačna,
stavb. O d p o v e d najemne po
z razpravljanjem o t e m , je t u r e d n e m letnem občnem zbo
Bledtem k o so začeli zgornje nad
lahko dobe k u p c i v novi proda
stropje urejati samo z a prodajo j a l n i kmetijskih strojev In orodij,
di dragocen, storjenega p a j e r u r a z p r a v l j a l i o d e l u v pre h k r a t i p a k o r i s t n a i n vzgojna, godbe za p o s l o v n i prostor j e
Proizvodov Jugoplastike. V krat
k i j o je odprla K m e t i j s k a zadru
pričakuje r a d i o k l u b letos več namreč doslej n e m a l o k r a t od
zelo m a l o ! Svet K S je zato
t e k l e m letu, k i j e bilo k i j u o
i m bo mogoče k u p i t i v tej tr ga Novo mesto v svoji stavbi na
lagala začetek preureditevrej s k l e n i l predlagati voliv
pomoči o d družbe.
F . R.
govini tudi razne modele obutve,
Cesti komandanta Staneta. V s i
pičlim d e n a r n i m i n material
c e m svojega območja, n a j b i
koniekcije,
kožne
galanterije, stroji m pripomočki so naprodaj
n
i
m
s
r
e
d
s
t
v
o
m
t
e
r
neprimer
igrače i n športne potrebščine.
za dinarje, kmetje j i h torej lah
k r a j e v n a i n vaška p o t a raz
n i m p r o s t o r o m zelo uspešnoko kupijo brez deviz i n tujih va
d e l i l i v neposredno u p r a v l j a
. B i Z A B O R I H 615 starih dinar lut! Ze p r v i d a n , k o so d o b i l i v
11 članov je o p r a v i l o izpite
jev s i bo okoli 20. februarja lah
nje i n vzdrževanje k o r i s t n i prodajalno žage m o t o r k e , so pro
K o m i s i j a za delovna r a z m e r j a
za operatorje i n zdaj vzdržu
ko
vsak
privoščil spremembo:
dali k a r t r i . K a j več o novi pro
k o m , torej p r e b i v a l c e m . N a
P°d
masko
indijanea,
klovna, dajalni i n njenem pomenu bomo
jejo redne zveze s p r i j a t e l j s k i
tak način so vaška p o t a vzdr
morda racmana a l i medveda n i povedali v e n i izmed prihodnjih
m i k l u b i v Krškem, R i b n i c i ,
ževali že v p r e d v o j n e m času,
kogar ne b o mogoče spoznati —
številk.
Ljubljani i n drugih krajih po
°ovolj pustnih
mask, smešnih,
p a so b i l a boljše urejena k o t
s« v a m razleze obraz, če j i h
vsej J u g o s l a v i j i Precej ima
M J A J C J E B I L O na ponedelj
danes
* m o pregledate, imajo v zalogi kovem živilskem trgu dovolj i n
razpisuje
j o t u d i zvez z z a m e j s t v o m .
knjigarni i n p a p i r n i c i !
niso šla v prodajo draže k o t naj
K S je u v e d l a n a svojem
D a b o k l u b l a h k o še boljše
več po 70 dinarjev. B o l j malo p a
• J U T R I S E ZAČNE spet po je bilo drugih živil. Solato z j u področju 2 odst. k r a j e v n i sa
delal, nameravajo
nabaviti
ji
Po semestralnih
počitnicah,
m o p r i s p e v e k , k i še zdaleč n i nov p r i m o p r e d a j n i k , u r e d i t i
ga so prodajali po 400 starih d i
j ne b i otroke preveč zeblo, ker narjev za k i l o g r a m , radič n a me
zadoščal
vsem
p
o
t
r
e
b
a
m
.
I
z
lastne p r o s t o r e i n p r i r e j a t i
J * d n i prostori niso b i l i kurjeni,
rice po 100 starih dinarjev, ja
občinskega proračuna pač n i tečaje z a šolsko m l a d i n o i n
Z°, e učilnice n a osnovni šoli
bolka po 230 starih dinarjev kilo
H r * H k u r i t i že danes zjutraj.
— N a razpolago so s a m s k a stanovanja.
mogoče pričakovati dotacije, predvojaško vzgojo.
gram, fižol p o 300 d o 350 starih
počitnicami so tudi temelji
dinarjev k i l o g r a m , orehe po 400 čeprav ne gre z a n i k a t i velike
— Potne stroške n a d 4 k m p o v r n e m o .
jo Počistili vse šolske prostore, starih dinarjev »firkl«, smetano v
ga r a z u m e v a n j a , k i ga O b S
jr
med n o r m a l n i m delom n a šo- skodelicah p o 220 do 240 starih
— Možnost priučitve z a k v a l i f i c i r a n e g a delavca.
mogoče, saj so v s i razredi
kaže
z
a
potrebe
prebivalcevdinarjev.
• L e t a 1963 j e b i l o v obči
dan zasedeni.
N a s t o p dela 15. m a r c a 1966.
D a b i b i l i v s i seznanjeni z n i zgrajenih 134 stanovanj, le
•
GIBANJE
PREBIVALSTVA:
*> L J U B L J A N S K A
D R A M A bo — r o d i l i s t a : M a r t i n a Petakovič
dejavnostjo K S Otočec v m i to kasneje p a že 250. L a n i je
P r i j a v e s p r e j e m a m o do 1. m a r c a 1966.
z Mestnih njiv 8 — Natalijo i n n u l e m l e t u , n a j p o v e m o , d a občina d o b i l a samo 215 n o v i h
Ik,,
• februarja v novome»T° m u kulture s komedijo
V e r a Rukše iz Vočičeve ulice —
stanovanj.
je
u
r
e
d
i
l
a
k
a
n
a
l
i
z
a
c
i
j
o
p
r
e
d
> g o « poljskega s a t i r i k a MrožBranka i n Bojana.
Upamo, da m bo ostalo samo pri besedah!
Sdelovassje je nadomestilo denar
Če narekuje družbe
na korist •
Novomeška kronika
Radicklub vzdržuje redne
zveze
n
NOVOMEŠKE OPEKARNE
ZALOG
Q a
a
20 prostih delovnih mest za
nekvalificirane delavce
11
a
v s
11,
n
v
i
v e s
a
l
a
1 1
d
iar
š t
- 5 (828)
DOLENJSKI
LISI
19
OBISK
Zaprto atletsko
prvenstvo
Novega mesta
šolsko športno društvo Kat
j a Rapena prireja v nedeljo,
6. februarju, ob "J. u r i dopol
dne v telovadnici osnovne šo
le odprto
atletsko prvenstvo
za
člane,
članice,
pionirje,
p i o n i r k e , mladince i n m l a d i n
ke. P o m e r i l i se bodo v tehle
panogah: tekih n a 20 m , sko
k i h v višino i n daljino ter v
metu m c d c i n k e .
V a b i m o vse atlete i n atleti
nje k udeležbi!
M . G.
PRI NOVOMEŠKIH
ATLETIH
SEZONO
PRED
II bo dovoli sredstev
VSTOPOM
V
NOVO
ZDRAVNIK
mM
V A M SVETUJE
HORMOIIALIIE PSIHOZE
PRI ŽENAH
stvom naših z n a n i h državnih reLetos čaka dolenjske atlete pre
prezentantov M a r j a n a Spila r j a i n cej tekmovanj, vprašanje j e , če
T i n e t a Zaletela. P o tako temelji ho dovolj sredstev z a udeležbo n a
tih p r i p r a v a h nas bodo atleti-pioteh tekmovanjih, za opremo i n z a
n i r j i prav gotovo spet razveselili
orodje. B o j i m o se, d a bodo m o
na zveznem tekmovanju, k i ga or rali ostati n a p o l poti — p r i de
ganizira
uredništvo
»Malih n o - l i t v i denarja b i ne smeli pozabiti
V s i v e m o , d a j e ženski o r g a n i z e m m o č n o p o d
vin«.
organizacije,
k i je množična,
K o m a j najmlajši zapuste telo h k r a t i p a dosega tudi s posamez
v p l i v o m žlez z n o t r a n j i m izločanjem i n d a t o odse
vadnico, začno v a d i t i starejši atle n i k i lepe uspehe! JOŽE G L O N A R
v a v v s e m ž i v l j e n j u žena. č e p r i d e j o i z l o č k i t e h žlez,
t i , k i delajo po točno določenem
k i j i m p r a v i m o h o r m o n i , i z tega a l i onega v z r o k a iz
p r o g r a m u svojih trenerjev. Potem
nekateri zapuste telovadnico: p r v i
ravnotežja, se l a h k o r a z v i j e j o p s i h o z e , k i n i t i
niso
v s t r a n s k i garderobi dvigajo uteži,
tako zelo redke. Večinoma j i h s s o d o b n i m
zdravlje
d r u g i p a ob ugodnem
vremenu
njem
lahko
k m a l u o d p r a v i m o , včasih p a s o t u d i
trenirajo zunaj teke i n mete.
trdovratne.
M e d z b r a n i m i atleti lahko opđS E D E M DNI POUKA N A SMUČEH
zimo Janeza Penco, k i se m a r l j i
M e n s t r u a c i j a
povzroča
že n o r m a l n o
pri
vo p r i p r a v l j a , d a b i tudi letos iz
v s a k i ženi n e v r o t i č n e z n a k e .
T r u d n a je,
nervozna,
boljšal svoj osebni r e k o r d 1,85 m ,
tišči j o v g l a v i , i m a v r t o g l a v i c o , razdražljiva j e , d o l o
k i ga je postavil l a n i n a zveznem
P r i T V D P a r t i z a n v Brežicah
prvenstvu mladincev v M a r i b o r u .
čene s t v a r i se j i g n u s i j o , o d k l a n j a n e k a t e r e j e d i , p o
deluje kegljaška sekcija s 25 čla
N a lestvici naših najboljših ska
n i . Enostezno kegljišče p r i d o m u
stane ljubosumna. P r i nekaterih
se razvijejo
tudi
kalcev v višino je Penca 13. v d r J L A je zanjo že premajhno. Sek
znaki prave histerije,
zaprtosti
vase, p o t r t o s t i a l i
žavi i n 6. v S l o v e n i j i , p r e d n j i m
cija je pred leti
sodelovala v
p a so v glavnem samo starejši
celo
shizofreniji
podobnih
stanj.
Takrat
je
žena
kvalitetnih tekmovanjih R K L , z a
200 učencev in učenk osnovne šole Katja Rupena
tekmovalci. Njegov skok v višino
radi
raznih
organizacijskih i n
zmožna manjših s p o r o v n a j a v n i h m e s t i h i n v jav
je že zelo b l i z u dolenj dcemu re
drugih
težav
p
a
se
je
k
l
u
b
v
zad
na enotedenskem smučarskem tečaju na Mest
nih lokalih, bezanja
v negotovost, napadov n a dru
k o r d u , k i ga i m a M a r j a n Potrč
njem času udeleževal samo raz
(1,89 m ) .
nih njivah - Draga Mislej: »Tolikšna množičnost
ge o s e b e , p a t u d i s a m o m o r a nih klubskih, sindikalnih i n pri
Razen skakalcev v višino p r i h a
jateljskih srečanj kegljačev. L e
N o s e č n o s t
prinese
ženi p r e c e j
sprememb.
je rekord!«
jajo v telovadnico tudi m l a d i te
tos je republiška zveza izdala od
Žena l a h k o p o s t a n e razdražljiva, preobčutljiva, m e
kači i n m e t a l c i . Najboljši meta
lok o ustanavljanju tekmovalnih
lec kopja M a r j a n P a v l i c služi vo
n j a se j i razpoloženje, p o j a v i j o se nevroze, p r e d v s e m
skupnosti. Brežiški kegljači so
V e s prejšnji teden, o d 24. do 30. j a n u a r j a , j e b i l o v d o l i n i , jaški r o k i n žal ne more sodelo
p r i s t o p i l i k t e k m o v a l n i skupnosti
nevroze strahu pred p o r o d o m . V drugi polovici no
vati v domačem društvu, čeprav
v C e l j u . Prvo tekmovanje je že
severno o d M e s t n i h n j i v , živahno k o t m a l o k d a j . S m e h a i n
sečnosti s e l a h k o r a z v i j e j o p r a v e p s i h o z e s p o t r t o s t
je z rezultatom 60,20 m m e d naj
bilo 16. januarja n a kegljišču I n veselja n i m a n j k a l o . K a j m o r e b o l j r a z v e s e l i t i m l a d i n o k o t
boljšimi metalci v S l o v e n i j i .
jo, i n s s i l n i m s t r a h o m , k a r l a h k o povzroči n e m i r ,
grada v C e l j u . T o je b i l o ekipno
b r e z m e j n a snežna p l a n j a v a , iskreča se v s o n c u k o t s p r e m i M e d dekleti s t a posebno priza
srečanje moških, n a n j e m so se
sumničenje, b l o d n e m i s l i i n p o s k u s
samomora.
devni sestri Močnikovi, k i i m a t a
njasto s r e b r o !
udeleženci b o r i l i z a k v a l i f i k a c i j o
P o r o d
i n p o r o d n a
d o b a
narede nenad
tudi doma v Prečni v neposredni
za vstop v republiško ligo. Tek
bližini ugodne pogoje z a delo v
movali so z osemkrat p o 200 l u
n o v e l i k e s p r e m e m b e p r i ženi. T u j e o t r o k i n m a t i n i
S t a l s e m n a v r h u oblastega
slej, k i je vodila tečaj. » N e m o z i m s k e m času, saj l a h k o tečeta
čajev. Brežičani so se p o m e r i l i s
h r i b a i n gledal v d o l i n o , k a m o r
rete s i m i s l i t i , kako sem vesela,
več s a m a . H o r m o n a l n o
ravnovesje se s p o r o d o m
p o d večjim p o k r i t i m p r o s t o r o m .
kegljači i z Šoštanja ter zmagali
so se posamič spuščali fantiči i n
ko v i d i m , d a se m l a d i n a uči. V e K a t e r a izmed n j i j u je boljša, bo
h i t r o s p r e m e n i . P o j a v i s e d o j e n j e . Č e i m a žena n e
s 6012 : 5696 podrtih kegljev. Izdekletca n a smučeh i n slišal sem
dno manj je negotovosti n a s m u
do k a j k m a l u pokazala tekmova
p r a v i l e n o d n o s d o m a t e r i n s t v a , če i m a p r e t i r a n s t r a h
kazali so se: Cveto K u z i u i n (835),
glasove vodnikov: »Noge skupaj!
čeh, čedalje več veselja z a vožnje
nja v dvoranah i n n a k r o s u . L a n i
Stevo Kovačevič (776) i n M i l a n
Nagni se o d brega! S m u k počez!
p r e d p o r o d o m , če n e m a r a moža o z i r o m a i m a n e p r i
podolgem i n počez, š e n i k o l i n i
je b i l a starejša K a t j a v t e k u n a
Stepanovič (786).
Z a menoj!«
b i l o v N o v e m mestu tako mno
j e t e n z a k o n , č e j o starši n e m a r a j o , č e n e v e k a m b i
400 m /. rezultatom 62,5 druga v
žičnega tečaja. T o je svojevrsten
Včasih se je z brega v dolino
čeprav
so
premagali
kegljače
iz
Sloveniji i n 13. v državi.
z o t r o k o m i n se b o j i z a s v o j o i n n j e g o v o bodočnost,
rekord. Z a l . d a se j i h n i še več
spustila večja s k u p i n a . T a plaz
Šoštanja, s i Brežičani niso p r i
M e d atleti v telovadnici najde
l a h k o p r i d e d o psihoz. R a z v i j e se potrtost,
neraz
p r i j a v i l o . Glavna zasluga z a to, m o tudi znanega m e t a l c a
n a smučeh se je pred iztekom v
d o b i l i kvalifikacije, k e r so podr
Igorja
dolino r a z b i l , saj je b i l o le m a - da s m o tečaj l a h k o izvedli, gre
l i premalo kegljev. V z r o k z a to
s o d n o s t , shizofrenična r e a k c i j a a l i p r e t i r a n o
nekon
Penka, k i je v m e t u krogle še
prav gotovo šolskemu športnemu
lokateremu dano, d a se je ves
je
premajhno
kegljišče,
n
a
kate
vedno m e d najboljšimi v Slove
t r o l i r a n o veselje. V s t a n j u p o t r t o s t i s o m l a d e m a t e r e
društvu v osnovni šoli K a t j a R u
čas obdržal n a nogah. K o m u r se
r e m ne morejo uspešno t r e n i r a t i .
n i j i . Pred n j i m so samo še metal
z m o ž n e u b i t i s v o j e g a o t r o k a , » d a n e b i t r p e l , če m o
je posrečilo premagati negotovost pena. Otroke s m o dolgo priprav c i iz Celja.
O-VIC
l j a l i , že o d začetka šolskega leta.
i n j o je brez padca i z v o z i l , se je
r a že ona.«
Tako so s i m e d d r u g i m lahko
iskrečih oči, iz katerih je sijalo
K l i m a k t e r i j
a l i d o b a m e n e j e z a ž e n o vča
opre
nepopisno veselje i n zadovoljstvo, pravočasno nabavili tudi
s i h h u d duševen i n n e s a m o t e l e s e n u d a r e c .
Normalno
MEDDRUŠTVENO T E K M O V A N J E
n a m u z n i l pred v o d n i k o m češ: »Je mo,« je pripovedovala.
b i l o dobro?«
»Tega, k a r se naučiš, t i nihče
se p o j a v i j o nevrotična s t a n j a , n a v a l i k r v i v g l a v o z
V SMUČARSKIH S K O K I H
Ves d a n so švigale smuči p o
ne more vzeti,«
sem p o m i s l i l ,
vročino i n t a k o j n a t o s h l a d o m , t a k o i m e n o v a n i va
s t r m i n i . P o i s k a l s e m Drago M i opazovaje najmiaj.se", do deset let
l o v i , r a z d r a ž l j i v o s t , tiščanja v g l a v o , v r t o g l a v i c a i n
stare učence i n učenke v pisanih
oblačilih, k o so se p o d vodstvom
p o d o b n o . V e č k r a t p a se p o j a v i j o p r a v e p s i h o z e . Z a
M a r j a n a špilerja učili plužiti i n
čne se z i z g u b o a p e t i t a , z a s k r b l j e n o s t j o , i z g u b o m o č i ,
p r v i n v s m u k u . »Nekaj časa se
nesposobnostjo
koncentracije
p r i delu. Pojavi
se
igramo, nekaj časa vadimo p r v i
ne i n tako postajamo smučarji,«
s t r a h . B o l n i c a j o k a , v z d i h u j e , j e p o t r t a , toži, d a j e
MlttN.A. 30. januarja. — V sončnem vremenu se je n a dobro pri
N a Bidercugu p r i Semiču je t u . je mimogrede rekel z a svoje varo
k r i v a z a c e l k u p n e p r a v i l n o s t i , . d a j e uničila d r u ž i n o
pravljeni s k a k a l n i c i zvrstilo 82 tekmovalcev iz vse Sloveniji'. M e d
d i p o z i m i živahno. O k o l i koče je
vance tovariš špiler.
n j i m i je bilo precej preizkušenih reprezentantov. M e d člani je zma
sebe a l i celo ves svet. O d k l a n j a h r a n o , k e r m i s l i , d a
lep teren za smučanje, k i ga s
Tečajniki
so b i l i razdeljeni v
gal M i r o O m a n (Triglav K r a n j ) , m e d starejšimi m l a d i n c i Jože B r i p r i d o m izkoriščajo skupine semij e n i zaslužila, n o č e z d r a v i l , k e r m i s l i , d a j i t a k o n o
dve s k u p i n i : na tiste, k i so manj
celj (Enotnost L j u b l j a n a ) , m e d mlajšimi m l a d i n c i V i k t o r R o z i n a
ških šolarjev. Verjetno pa bo t u znali i n tiste, k i so več znali.
b e n a reč n e m o r e p o m a g a t i . K o n č n o se j i r a z v i j e j o
( K i s o v e c ) , m e d p i o n i r j i p a domačin Jože K o l e n c . Peter štefančjč
di
kakega
odraslega
smučarja
V p r v i so b i l i učenci p r v i h raz
(Triglav K r a n j ) je izenačil rekord skakalnice s s k o k o m 37 i n p o l
m i s l i , d a j e o b s o j e n a n a p r o p a d , k e r »so se j i p o s u
p r i v a b i l a lepa o k o l i c a Bidercuga,
redov, v drugi p a učenci višjih
metra. Gledalcev je bilo 2500.
k i je oddaljen od glavne ceste
šila č r e v a « , k e r » n i m a ž e l o d c a « a l i k a k e g a
drugega
razredov. G l a v n i s k u p i n i s t a b i l i
samo dvajset minut hoda. F. D . spet razdeljeni,
Več d n i pred tekmovanjem je
(Kisovec) s ,32 i n p o l metra i n
tako d a je n a
organa.
Zmožna je v t a k e m
stanju
napraviti sa
starejši mladinec Jože B r i c e l j , k i
vsakega vaditelja prišlo določeno b i l o čutiti mrzlično pripravljanje
momor.
je p r i s t a l p r i 33 i n p o l m e t r i h .
število.
V a d i t e l j i so b i l i : Vane vse M i r n e z a tako veliko i n zah
K a s t e l i c . Tone Avsec, Tine Zale tevno tekmovanje. N a t a d a n se Gledalci so komaj čakali nastop
Z a v s e t e p s i h o z e i m a m o z d r a v i l a o z i r o m a uspeš
članov, k i so i m e l i visoke start
tel, Peter Kopač, Janez Doljek, poveča število ljudi n a M i r n i z a
ne načine z d r a v l j e n j a . 2 a l p a n i v e d n o m o g o č e z d r a
petkrat i n kraj j i h praznično p r i
ne številke. Nadejali so se zagri
Draga M i s l e j , Jože M a l i c , F r a n
viti
doma
ali v ambulanti;
večkrat j e
potrebno
čakuje. S k a k a l n i c a je postala n a
zenih borb z a p r v a mesta. D o l
cete S m e r d u , Irena i n Maja G l o V nedeljo, 30. Januarja, so se
ša, dolenjska i n ljudje so se za žine skokov p r v i h petih so bile
z d r a v l j e n j e v bolnišnicah u s t r e z n e g a t i p a .
nar ter Tomaž Možlna.
p o m e r i l i v s k o k i h n a 2U-rnetrski
čeli z a n i m a t i za s k a k a l n i šport, precej izenačene i n šele
ocena
S m u k počez, s m u k navzdol, za
s k a k a l n i c i n a d O b r h o m p r i Dra
D r . 15. O .
čeprav n i b i l o pred leti o njem
sloga je odločila
končni v r s t n i
voj v levo, zavoj v desno, vožnja
gatušu šolarji dragatuške šole. —
red. P o dveh . serijah skokov, k i
s p a l i c a m i i n brez palic, padec slišati ničesar. Mirenčahi so zo
Rezultati tekmovanja: 1. M a r t i n
nista
p r i n e s l i novega
rekorda
i n spet padec, smeh, veselje, za pet brez zastojev organizirali tek
Svetič (17 i n 17,5 m ) 197 točk,
skakalnice, so se najboljši poiz
2. Tone K u m p (12,5 i n 13,5 m ) dovoljstvo i n p r i p o m b e »da b i to movanje. Zadovoljni so b i h zah
tevni, preizkušeni slovenski tek
k u s i l i še dvakrat z namenom, d a
158 točk. 3. Jože Stegne (12 i n 13 še k m a l u ne minilo!«
movalci i n o b i s k o v a l c i .
b i ga zrušili. Izenačil ga je Pe
»To je največji tečaj i n samo
metrov) 130 točk, 4. Franc Žagar
ter štefančič, k i je dosegel 37 i n
S k a k a l n i c o je p o k r i v a l zmrzel,
140 tisbč starih dinarjev nas sta
(12 i n 12,5 m ) 130 točk, 5. Jože
hiter sneg, k i je obetal dolge sko p o l metra. Otto G i a c o m e l l i j e s
ne,« je rekla Draga M i s l e j .
Juršak (9 i n 10 m ) 121 točk i t d .
padcem
p r i s t a l p r i 38 m e t r i h ,
ke.
V
p
r
v
i
seriji
je
najprej
nav
»Tu
se
lahko
vsak
prepriča,
a
l
i
M l a d i m skakalcem,
k i so s i
Tehnični odbor plavalnega klu
t ekipo iz I n n s b r u c k a (Avstrija)
Štefančič p a celo p r i 38 i n p o l , ba Celulozar iz Krškega je že iz
dušil domačin p i o n i r
Jože K o
je smotrno gojiti množični šport,«
u r e d i l i s k a k a l n i c o i n pokazali p r i
v Krškem. P r i posameznih prven
toda
n
i
se
mogel obdržati n a no delal program tekmovanj v letu
lenc,
k
i
je
skočil
26
i
n
p
o
l
metra,
je dodal Tine Zaletel.
s k o k i h veliko poguma i n veselja,
stvih i n tekmovanjih, z a katera
gah.
mlajši mladinec
Janez železnik
IVAN ZORAN
čestitamo!
S. T.
1966, v k a t e r i h bodo sodelovali
se še ne ve, kje bodo, nismo m o
Rezultati:
1. M i r o O m a n ( T r i
plavalci iz Krškega. Udeležili se
gli navesti k r a j a .
glav, K r a n j ) 206,2 (36,5 i n 37 m ) , bodo zimskega prvenstva S R S v
Z a udeležbo n a naštetih tekmo
2. Otto G i a c o m e l l i (Enotnost, L j )
K r a n j u , zimskega pionirskega p r
vanjih b i p l a v a l c i iz Krškega po
199,4 (36 i n 36,5 m ) , 3. Janez B r i venstva S R S v R a v n a h n a K o r o
trebovali 45.000 n o v i n i dinarjev.
lej (Enotnost) 193,6 (36,5 i n 35,5 škem, odtvoritvenega
mednarod
Zveza z a telesno k u l t u r o v K r
m ) , 4. Peter štefančič ( T r i g l a v )
nega m i t i n g a na d a n m l a d o s t i v
škem p a b o letos razpolagala z
188,9 (35,5 i n 35,5 m ) , 5. M a r j a n
Krškem, I. četveroboja I I . zvezne
vsega 18.000 n o v i h dinarjev, k i j i h
Mesec (Triglav) 180,8 (35 i n 35), lige v K i k i u d i . I I . četveroboja IT.
bo d o b i l a iz proračuna. Proračun
6. M a r j a n Koprivšek
(Enotnost)
zvezno lige v T r b o v l j a h , finala I I .
ni upošteval, da bodo letos stro
176,8 (36 i n 37 p . ) , 7. Drago Zonzvezne lige, pionirskega prvenstva
ški prevoza, prehrane, nočitev i n
ta, 8. F r a n c Avguštin, 9. Janez
S R S z a starejše pionirje, p i o n i r
vsega ostalega večji k o t so b i l i
Sovan, 10. M a r k o Kržič i t d .
skega prvenstva S R S z a mlajše
lani. Pred upravnim odborom pla
pionirje, maladinskega
prvenstva
Starejši m l a d i n c i : 1. Jože B r i
valnega
kluba
je torej
težka
celj (Enotnost) 169.9 (35,5 i n 34). S R S v K o p n i , I. k o l a I I . lige
naloga: zagotoviti 35 do 40 tisoč
S R S v L j u b l j a n i , I I . k o l a I I . l i novih dinarjev . . .
2. Jože šetina (Enotnost) 162,9
Pravice d o
ge v R a d o v l j i c i , I. k o l a članskega
(32,5 i n 35,5), 3. Gustelj J a k o p i n ,
tekmovanj m l a d i m plavalcem ne
prvenstva S R S v vvaterpolu, I I .
4. Ivan K o n c , 5. Janez Gorjanc
moremo odrekati, saj je to edina
k o l a članskega prvenstva S R S v
itd.
spodbuda,
k i j o lahko nudimo
waterpolu, republiškega prvenstva
Mlajši m l a d i n c i : 1. V i k t o r R o
športnikom i n h k r a t i upoštevanje
posameznikov v Krškem, državne
zina (Kisovec) 163,2 (32 i n 32,5),
olimpijskega gesla: višje, hitreje
ga
prvenstva
posameznikov
v
2. B r a n k o M a r o l t (Logatec) 145,8
in dalje!
S p l i t u i n tradicionalnega dvoboja
(28,5 i n 30,5); 3. Janez Železnik,
/
v. a .
4. M i l a n B o n t a i t d .
P i o n i r j i : 1. Jože K o l e n c ( M i r
na) 118,5 (26,5 i n 26), 2. V e l j k o
K o l e n c ( M i r n a ) 89,8 (19,5 i n 24,5)
3. Matjaž Zakrajšek ( M i r n a ) i t d .
Izjava zmagovalca M i r a Omana
za naš l i s t :
SMUČANJE — K e r je spet n a
N A M I Z N I T E N I S — 5. i n 6. fe
»Prijetno s e m presenečen n a d
bruarja b o v Kočevju veliko n a - stopilo ugodno zimsko vreme, se
vsem, k e r n i s e m pričakoval tako
miznoteniško tekmovanje, z a kate
smučarski tečaji nemoteno nada
dobre organizacije v k r a j u , kjer
rega je prevzel organizacijo T V D
ljujejo. V raznih k r a j i h je več te
se j e t a šport šele začel. S k a k a l
Partizan Kočevje. Tekmovanje je
čajev h k r a t i tako z a začetnike k o t
n i c a m i je všeč, p r i m e r n a je za
republlSkega pomena, saj bodo od
nadaljevalni
tečaji. O b i s k je zelo
vadbo. Mostiček i m a m a l o pre
igrane k v a l i f i k a c i j s k e telnne z a
dober
i n reden. M a r s i k d o b i se
več »zafrknjen«, k a r ne sili tek
dopolnitev druge skupine sloven
še r a d p r i j a v i l v tečaj, a n i m a
movalca k močnemu ortrivu. k i
skega prvenstva z a moške i n žen
smučarske opreme.
je h i b a predvsem p r i m l a d i h do
ske vrste. Igrale: I. i n I I . skupi
ČIŠČENJE
DOMA
TELESNE
mačinih. Kritično tečko i m a p r i ne prvenstva Slovenije ne bodo
K U L T U R E — U p r a v a d o m a teles
38 m e t r i h , k e r se je p r i tej dol n a s t o p i l i . N a tekmovanju v K o
ne k u l t u r e je i z k o r i s t i l a zimske
žini že težko obdržati n a nogah.
čevju se bosta u v r s t i l i v I I . skupi
šolske počitnice z a temeljito či
Pozdravite
bralce
Dolenjskega
n o p r v i dve moški v r s t i .
ščenje vseli prostorov. D o m je s i
lista!«
Kvalliifkacijsko tekmovanje z a
cer dobro i n redno vzdrževan, ven
MARIAN LEGAN
ženske vrste b o samo tedaj, če se dar je letos tako zaseden, d a sko
bo p r i j a v i l o več pakor pet vrst, ro n i mogoče ujeti časa z a štruker je v I I . s k u p i n i prvenstva
ganjo i n loščenje parketov, zlasti
Slovenije z a ženske prostih še to v telovadnih p r o s t o r i h . D o m je vse
l i k o mest. T u r n i r b o v v e l i k i telo
dni v tednu zaseden s šolsko te
vadnici d o m a telesne k u l t u r e n a
lovadbo neprekinjeno o d 7.30 d o
šestih m i z a h .
18.30, takoj zatem p a vadijo od
N a M i r n i je b i l odigran p r i j a
KOŠARKA — D o m telesne k u l
d e l k i T V D P a r t i z a n a . K o r gre vsak
teljski dvoboj m l a d i n s k i h šahov
ture v Kočevju so o b i s k a l i v so dan skozi prostoie d o m a več k o t
s k i h ekip iz M i r n e i n M o k r o n o g a ,
boto at.leti društva A . K . I s t r a iz
400 l j u d i , je nujen strog hi-šni
k i se j e končal z gladko zmago
Pule. P o ogledu d o m a so odigrali
red, če hočemo čim dlje o h r a n i t i
gostov. P o večletnem p r e m o r u je
N e d e l j s k o p r i r e d i t e v v smučarskih s k o k i h n a M i r n i je o b i s k a l o 2500 l j u d i . N a s t o
d o m nepoškodovan.
to prva šahovska prireditev tre z domačimi košarkaši prijateljsko
p i l i so znani s l o v e n s k i smučarski s k a k a l c i , p a t u d i domačini i z M i r n e i n okolice
t
e
k
m
o
.
Z
m
a
g
a
l
i
so
domačini
s
banjske m l a d i n e .
63:32 (32:16) koši.
A. A R K °
so se j i m h r a b r o p o s t a v i l i ob b o k ( F o i o : M . M o š k o n )
D. B .
;
Rezultati novomeških atletov v
l a n s k i h tekmovanjih i n vztrajno
delo v zadnjem času kažejo, d a
lahko ponovno pričakujemo vzpon
atletike v N o v e m mestu. Več m l a
d i h atletov, k i so že l a n i dosegli
zadovoljive rezultate i n letos red
no prihajajo v telovadnico osnov
ne šole, n a m daje dovolj u p a n j a .
Ce b i s t o p i l i v ponedeljek a l i v
sredo zvečer v telovadnico, najde
m o t u takoj p o končanem šol
skem p o u k u najmlajše atlete i z
osnovne šole p o d s t r o k o v n i m vod-
Smuk mMmm
Lepa smučišča
v Vimolu
in pooei
Športno pisme
iz Brežic
M M športni dan Mirne
Smučarski skoki
pri Dragatušu
Krško: v načrta 16 tekmovanj
ŠPORT ¥ KOČEVJU
Mirna : Mokronog
0:8
Crne točke 4*
našega
w
prometa\fA
NESREČE - NESREČE
KANDIJSKI
MOST
K o so p r e d desetletji izročali N o v e m u m e s t u n o v
m o s t čez K r k o m e d Kasteličevo trgovino n a k a n d i j s k e m i n Grilčevo n a novomeškem bregu, j e b i l to
dogodek, k i je o d j e k n i l p o vsej krški d o l i n i , t j a do
z a d n j i h m e j a Dolenjske, p a še dlje. G o v o r i l o se je,
d a je poslej za vselej rešeno vprašanje zvez desnega
brega K r k e z l e v i m bregom.
Desetletja so pričela teči i n p o hrbtišču m o s t u
so hodile generacije ter d r d r a l a najrazličnejša vožila, o d n a s l e d n i k o v parizarjev do fordov, novega
čuda tehnike, k i ga je poganjal b e n c i n . T u d i osvobod i t e l j i N o v e g a m e s t a so v k o r a k a l i t o d n a G l a v n i t r g .
S k r a t k a — m o s t j e ves čas k o r i s t n o služil i n še
služi...
. . . ob p o r a s t u m o t o r n i h v o z i l v z a d n j i h l e t i h i n
, m o d e r n i z a c i j i cest, k i povezujejo občine i n p o k r a j i n e i n se stekajo p r a v v N o v e m m e s t u — n a k a n d i j s k e m križišču i n križišču p r e d I n d u s t r i j o obutve
— p a še celo. S a m o d a je m o t o r n i h v o z i l , k i b i r a d a
n a to i n drugo s t r a n K r k e , čedalje več! M o s t je nen a d o m a začel požirati zanj preširoko reko motorn i h »konjičkov«. Preozek je postal. K e r se n a obeh
njegovih k o n c i h ( k a d a r k o l i ) nabere v r s t a večjih i n
manjših v o z i l , k i b i r a d a — ena v to i n d r u g a v na
sprotno s m e r , morajo čakati, često t u d i p o več deset
m i n u t , d a se p r e d m o s t o m a l i že n a m o s t u izmuz
nejo v srečanjih. Srečati n a m o s t u se je skoraj
nemogoče, d v a fička se že l a h k o , tovornjak i n fičko
pa že teže, m e d t e m k o d v a t o v o r n j a k a . . . »Opro
stite, ne g r e . . .« se eden d r u g e m u
opravičujejo
vozniki.
|
1
|
|
|
|
|
1
|
1
|
g
|
\
j
}
j
j
!
Tovornjak med zavi
ranjem v avtobus
Spredaj v jarku,
zadaj v nesreči
25. januarja popoldne sta se v
Kočevju p r i Črnomlju zaletela to
vornjak kanižarskega r u d n i k a i n
avtobus
ljubljanskega
podjetja
SAP. ' Voznik
tovornjaka
Alojz
Gorše se je vračal i z Črnomlja v
Kanižarico. P r i Kočevju je sre
čal avtobus, v katerem je bilo 25
potnikov. V o z n i k avtobusa
Ivan
K e r n se je u m a k n i l n a desno
stran i n zmanjšal hitrost. Voznik
tovornjaka je prenaglo z a v r l , za
to ga je n a poledenelem
cesti
šču zaneslo v sprednji del avto
busa. N a srečo n i b i l nihče m e d
p o t n i k i ranjen,
medtem k o so
ocenili škodo n a v o z i l i h n a več
kot 2300 N d i n
P o k l i c n i voznik p r i tovarni mes
n i h izdelkov v L j u b l j a n i , Janez
Vrhovec iz V i r a p r i Stični, je 25.
januarja popoldne vozil tovornjak
po cesti i z M o k r o n o g a p r o t i M i r
n i , k o m u je n a p r o t i pripeljal to
vornjak Jerneja Vinterja iz Šent
janža. Vrhovec se je u m a k n i l v
desni jarek, zadnji del njegovega
vozila p a je zaneslo n a cesto, ta
ko d a je zadel Vinterjev
tovor
njak. V o z n i k o m a n i b i l o nič, ško
do p a cenijo na 800 N d i n .
Spet nesreča pri
Marinči vasi
N a redni avtobusni progi
Brežice—Žužemberk—Ljublja
n a je v sredo, 26- j a n u a r j a ,
prišlo do manjše prometne
nesreče, šofer avtobusa A n
ton Stopinšek je m e d sreča
njem z nekim tovornjakom
z a r a d i poledenelega i n v r h u
tega še ozkega cestišča v M a rinči vasi p r i Z a g r a d c u trčil
v hišo št. 15. P r a v i j o , d a je
b i l o trčenje neizogibno: a l i
v tovornjak a l i p a v hišo.
P r i trčenju n i b i l nihče ra
njen, škodo n a a v t o b u s u i n
hiši p a cenijo n a o k o l i 5.000
n o v i h dinarjev.
K a n d i j s k i most j e preozek, preozko
prometno
grlo. P r i današnjem številu m o t o r n i h i n d r u g i h v o z i l ,
p r i vsej i h t i , s katero živimo i n se skoraj ne znaj
demo v počasnosti, četudi se n a m p o n u d i , p r i tej
e l e k t r o n s k i n a g l i c i je cestišče, k a k o r je ozko i n
stalno zasedeno, h u d a p r o m e t n a o v i r a . T o d a p r i t i
v N o v o mesto z desnega brega, ne d a b i b i l o treba
n a t a most, n i mogoče. O b v o z n i h cest n i . S a m kan
d i j s k i most dovoljuje težo v o z i l d o 15 t o n i n j e
tudi zavoljo tega srečanje težjih tovornjakov n a
njem nemogoče, p a n e samo to, tudi nevarno je.
N o v o mesto potrebuje torej širši most. D a b i
k a n d i j s k i most razširili, ne p r i d e v poštev, k e r stro
k o v n j a k i m e n i j o , d a se tega ne d a izvesti. T u d i n a
to ne gre računati, d a b i p r i d o b i l i širše mostišče
tako, d a b i p r e h o d a z a pešce p o m a k n i l i v e n , k e r
sta p r e h o d a že zdaj n a k o n z o l a h . Razmišljati j e
torej treba o p o v s e m n o v e m m o s t u , naj b i že stal
tu, k j e r je danes k a n d i j s k i , a l i kje drugje; važno
je, d a bo z n j i m zagotovljena p r o m e t n a varnost.
P r e b i v a l c i vedo
povedati,
d a j e b i l o p r i Marinči vasi
po vojni že več k o t 20 trčenj
i n menijo, d a je t a hiša res
n a o v i r a z a n e m o t e n cestni
promet skozi t a kraj.
M . S.
Novomeški avtobus
v nesreči
pri Pilatovcih
Avtobus podjetja »Gorjanci« je
26. januarja popoldne prispel do
vasi P i l a t o v c i n a Hrvaškem, k o
m u je nasproti pripeljal osebni
a v t o m o b i l , k i ga je vozil D r a gotin M a l i c iz Sekuličev p r i R a datovičih
Mikolič
je
avtobus
ustavil, M a l i c p a z a v r l , vendar vo
z i l a n a gladki poledeneli cesti n i
mogel ustaviti i n se je zaletel
v avtobus. V avtobusu je
bilo
20 potnikov, vendar n i b i l nihče
poškodovan, škodo n a obeh vo
z i l i h so ocenili n a 4000 novih d i
narjev.
Spregledal je
rumeno luč
23. januarja zvečer so delavci
cestnega podjetja fe Novega me
sta m e d Trebnjem
i n Ivančno
gorico
posipavali
avtomobilsko
cesto. P r i Biču je voznik tovor
njaka cestnega
podjetja obračal
vozilo p r o t i
N o v e m u mestu i n
medtem prižgal rumeno opozoril
no luč. Iz Ljubljane je tedaj p r i
peljal
z osebnim
avtomobilom
F r a n c Mihalič iz Družinske vasi
ter zadel tovornjak cestnega pod
jetja. Gmotno škodo cenijo n a dva
tisoč novih dinarjev. V osebnem
avtomobilu se je laže poškodo
vala Mihaličeva žena.
Ob poledici je zaviral
Ivan Kobeščak iz V e l . D o l a se
je 25. januarja zjutraj peljal v
osebnem avtu v Irčo vas, ko m u
je n a p r o t i prišel avtobus ljub
ljanskega podjetja S A P , k i ga je
vozil F r a n c S l a n a . Kobeščak je
zavrl, vendar n a poledeneli cesti
i n zavoljo hitre vožnje avta n i
mogel ustaviti ter je zadel spred
n j i del avtobusa. Ranjen n i b i l
nihče. N a osebnem avtu cenijo
škodo n a 700 N d i n , n a avtobusu
p a n a 200 N d i n .
Skozi meglo po
ledeni cesti
25. januarja sta se n a cesti p r i
G r o b l j a h srečala v gosti
megli
dva tovornjaka, čeprav sta imela
prižgane luči, s t a voznika Slavko
Turk
iz M a h a r o v c a
in Mirko
Ajdnik iz Gradnje (zasebna prevo
znika) prepozno opazila
vozilo,
k i je prihajalo n a p r o t i . Z a v i r a l a
sta, tovornjaka p a sta n a poledenpli cesti k l j u b temu trčila, ško
do cenijo n a 500 N d i n .
Avtobus je obšel
pešca in se zaletel...
25. januarja zvečer se je A l o j z
G r i l iz Novega mesta peljal s to
vornjakom
NOVOTEHNE
skozi
Ločno. Z a n j i m je p r i p e l j a l avto
bus
škofjeloškega
TRANSTURIS T A . G r i l je zmanjšal hitrost i n
avtobusu omogočil
prehitevanje.
Tedaj je voznik avtobusa opazil
na cesti pešca i n z a v i l v desno,
da ga ne b i zadel, p r i t e m p a je
trčil v tovornjak.
Telesnih po
škodb n i b i l o , škodo n a vozilih
p a cenijo n a 400 n o v i h dinarjev.
V megli ni opazil
kolesarja
K o l e s a r F r a n c Godler iz M a
lega Cerovca se je 2G. januarja
zjutraj peljal po cesti p r o t i Tež
k i v o d i , k o se m u je nenadoma
p o k v a r i l a luč n a kolesu. U s t a v i l
se je i n začel popravljati luč.
Tedaj p a je za n j i m pripeljal mopedist Ivan Gazvoda iz M i h o v c a
p r i Stopicah, v megli p a je pre
pozno opazil kolesarja, se vanj
iffnffnraiiiiiiHiiiiiM
I
[
[
!
I
I
I
1
I
1.
I
I
I
i
i
P r e t e k l i teden so darovali k r i n a novomeški transfuzij*
s k i postaji: M a r i j a Šivak, članica kolektiva tovarne zdravil
K r k a N o v o mesto; Pepca Kejžar, gospodinja i z Novega mesta;
Ivan Gorenc i n Jože D u l c , člana k o l e k t i v a Inis Novo mesto;
Tončka Peterlin, gospodinjska pomočnica i z No'-ega mesta,
A n t o n F i n k , član k o l e k t i v a K Z K r k a N o v o mesto; Rafael
Rajk, član k o l e k t i v a I s k r a N o v o mesto; F r a n c G r i l , Silvo
Kramaršič, F r a n c Ovčak, Anton Gorenčič, Gabrijel M a k u c ,
Anica Juršič, Jože P i r e , Alojz Jaklič, M a r i j a Madžarovič,
Anica KasteUc, Ida Kršliuc, Sože Rebselj, P e U r Nahtigal,
Jože V i d m a r , M i r k o Cernič, Franc Palčič, V i n k o V i d m a r ,
Polde D o l i n a r , Pepca Bradač, I d a Poglavc,
Alojz Može,
N i k o Gorše, Jožica G r a b n a r , Ivanka Gregorčič, Ivanka
Levstik, F r a n c M l a k a r , B o j a n Pire, Tončka Mavsar, Franc
Tisovcc, F i l i p Avbar, F r a n c Mavsar, Jože Poglavc, Štefan
Jaklič, Anton J u r a n , Jože Košir i n Franc Redek, člani kolektiva Novoles Straža; Ivan H r u s t e k , član k o l e k t i v a Postaje
L M Črnomelj; Janez K o n d a , član kolektiva Z o r a , Semič;
Jože Zupančič i n K a r e l PczUirc, člana kolektiva B o r Dolenjske Toplice; A n a B a r t o l j i z Gozdnega obrata N o v o mesto;
Alojz Drčak, član kolektiva I M V Novo mesto; M a r j a n Pavliha, član k o l e k t i v a osnovna šola Suhor; Nežka Drčar, članiča k o l e k t i v a S D K N o v o mesto,
Zdenko Tekstor iz Malega Slatn i k a , voznik p r i novomeškem L a
b o d u , je p r e d skladiščem tovar
ne v Bučni vasi p r i vožnji nazaj
prejšnji teden trčil v osebni avto
m o b i l , k i ga je vozil A n t o n K r e
se, električar v I M V . N a osebnem
a v t o m o b i l u so ocenili škodo n a
150 n o v i h dinarjev.
Vagon je povlekel
tovornjak
F r a n c Z o r a n , voznik p r i zavodu
za požarno varnost v N o v e m me
stu, je 28. januarja vozil z a pod
jetje Opremales material z novo
meške železniške postaje. M e d
nalaganjem
so premikači potis
n i l i d v a vagona z d r v m i po t i r i h
m i m o tovornjaka, šofer Z o r a n je
tedaj o d p r l vrata kabine. P r e m i
kajoči se vagon se je z a t a k n i l za
vrata i n j i h potegnil za sabo. —
škode je z a nekaj več kot 50 no
v i h dinarjev.
Prekratka varnostna
razdalja
Jože Gošnik iz Grusupljega se
je 29. januarja
popoldne pripe
ljal
v osebnem
avtomobilu od
gradu Otočec
do priključka n a
a v t o m o b i l s k i cesti, kjer je vozilo
ustavil i n čakal, d a b o cesta pro
sta. Z a n j i m je vozil osebni avto
m o b i l Jože G r m e iz Ljubljane,
zavoljo prekratke varnostne raz
dalje p a je trčil v zadnji d e l Gošnikovega avtomobila, škodo ceni
jo n a 700 novih dinarjev
Neznani voznik je
prevrnil črpalko
na Čatežu
30. januarja zgodaj zjutraj je
neznani voznik poškodoval ben
cinsko črpalko n a Čatežu, črpal
k a se je p r e v r n i l a , zvile so se
cevi,
razen tega
je počil tudi
spodnji del o k v i r a , nekaj olja p a
se je r a z l i l o . Nesreča se je p r i
petila v času,
k o je dežurni
uslužbenec n a črpalki točil gori
vo n a d r u g i strani ceste, škode
je z a več k o t 1000 novih dinar
jev.
Jože škulj
i z D o l a p r i Treb
njem se je 30. januarja popoldne
peljal z osebnim avtomobilom iz
Dobmiča p r o t i Knežji
vasi. P r i
Železnem je nenadoma
zapeljal
n a poledenelo cesto.
V o z i l o je
zdrselo n a desno stran cestišča,
kjer je trčilo v smernik i n ga
p o d r l o . Sunek je b i l premočan,
zato se je a v t o m o b i l p r e v r n i l n a
streho. Gmotne škode je za 6000
novih dinarjev. V o z n i k u i n sopbtn i k u n i bilo nič.
B
M
§§
jj
=
jj
g
s
g
g
g§
g
|g
g
g
m
g
g
§§
g
n
s
mWIIII!l!llll!!l!ll!!lll|l!llllllll!ll!l!l!IIM
»Mati, k a j p a gledate?« s e m j o p o z d r a v i l k a r se
prijazno.
» G l e d a m . . . « m i je odgovorila s t a r k a z močnim
i n z v o č n i m g l a s o m , k i se n i k a k o r n i s k l a d a l z n j e n o
s u h o p o s t a v o . I n spet se j e z a g l e d a l a v sonce, k i j e
plavalo n a d Trebelnim.
G l e d a ! K d o ve, k a j gledajo t i d o l e n j s k i ljudje?
M o j p r v i sosed gleda, t a s t a r k a gleda, vse gleda.
M o r d a v i d i j o v j a s n i h višavah d o l e n j s k e g a
neba,
v i s o k o t a m g o r i p o d s o n c e m t i s t o življenje, k i g a n a
tej z e m l j i n e m o r e j o n a j t i , m o r d a r a j a j o t a m g o r i
zapeljive,
a zanje
nedosegljive podobe
skromne
z e m e l j s k e sreče, k i j e n a B r e z o v c u n i i n k i j e k r u h
in voda.
S t a r k a s e d i i n gleda, njene oči s o o b r o b l j e n e z
v e l o , z a b u h l o k o ž o i n p r e d sončnimi žarki n i t i e n k r a t
ne trenejo. U s e d e l s e m se n a k l i n lestve, k i j e v o d i l a
n a • podstrešje n i z k e g a h r a m a i n z ženo v r e d molče
g l e d a l p r e d s e , iščoč p r i m e r n i h b e s e d i , k a k o b i n a
p e l j a l p o g o v o r n a t o , k a r m e j e z a n i m a l o . N a srečo
s o prišli o d n e k o d o t r o c i , najmlajša j e b i l a d e k l i c a
k a k i h p e t i h let, k i j o je m a t i r o d i l a v z a p o r i h , naj
starejši p a j e b i l f a n t e k , k i b i m u p r i s o d i l n a j v e č d v a
najst, a j i h j e m o r a l i m e t i več. Tičali s o v p r e v e l i k i h
a l i p r e t e s n i h o b l e k a h , i z česar s e m s k l e p a l , d a s o v s a
oblačila p o d a r j e n a . Z e n a p r v i p o g l e d s e j i m j e p o
z n a l o , d a s t r a d a j o k r u h a . V s i s o b i l i n e k a m čudno
plašni i n z a s v o j a l e t a m n o g o p r e r e s n i .
Z a otroke s e m prinesel s seboj nekaj m a l e n k o s t i
in j i h razdelil mednje, n a k a r so takoj spet izginili z a
bajto.
Starka je medtem
nekaj
mrmrala
predse.
M i s l i l s e m , d a se j e n j e n a z a k r k n j e n o s t o t a j a l a i n d a
l a h k o začnem k o p a t i v o d o n a svoj m l i n .
••' » M a t i , p r i vaši hiši s t e i m e l i n e s r e č o , k a k o r s e m
slišal,« s e m p r e v i d n o začel.
S t a r k a se j e n e p r i j e t n o z g a n i l a i n njene težko
o b r o b l j e n e oči s o se o b r n i l e v a m e . Z d e l o se m i j e , d a
da
»LABODOV«
tovornjak
neprevidno nazaj
Vozilo je obtičalo
na strehi
j KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE 1
[
I
I
i
I
I
zaletel ter ga zrušil po cesti. God
ler s i je poškodoval desno nogo,
mopedistu, k i je tudi padel, pa
n i bilo nič.
4.000 novih din
škode v Kočevju
Pretekli teden s m o poročali o h u d i p r o m e t n i nesreči p r i M o k r e m polju, Id je ter
jala življenje k o m a j 26-letnega šoferja Ivana Cvelbarja iz Kočarije p r i Kostanje
vici. K a m i o n znamke mercedes, last E m i l a Vukčeviča iz Kostanjevice, je po ledeni
cesti zdrsnil čez nasip i n p o k o p a l p o d seboj šoferja. N a s l i k i : pogled na k r a j
nesreče ( F o t o : Polde Miklič)
j e v n j i h g l o b o k očitek, i n že s e m m i s l i l , d a i z v s e g a
n e b o nič. T e d a j p a j e s t a r k a z a c e p e t a l a s s v o j i m i
l o p a t a s t i m i n o g a m i i n , k a k o r b i se s t e m z n e b i l a
p r v o t n e z a d r e g e , m i j e b r e z p o s e b n e g a p o z i v a začela
pripovedovati:
» M o j a hči se n i d o b r o omožila. V z e l a j e moža i z
s p o d n j i h k r a j e v , k i g a t u k a j nihče n i p o z n a l , z a t o
n i s m o v e d e l i , k a j s m o d o b i l i k hiši. B a j t o s e m p r e
p i s a l a n a hčerko i n sebi z g o v o r i l a k o t , k a r j e p r i t a k i
b a j t i pač mogoče. T o d a t a k o j p o p o r o k i j e zet p r i
s i l i l hčer, d a j e p r e p i s a l a b a j t o n a n j . B i l j e s i l n o
s u r o v i n j e t a k o j o d začetka začel p r e t e p a t i ž e n o .
M e n e p a j e živo hotel s p r a v i t i v zemljo. K e r d o m a
§Š$š§OD MOKRONOGA!
30. januarja ob 10,45 sta n a
ovinku Kidričeve ulice v Kočev
ju trčila dva osebna • avtomobila.
Jože GorSič i z Stare cerkve 19 se je
peljal z a v t o m o b i l o m opel I>J 34045 p r o t i šeškovi u l i c i . K e r je se
k a l ovinek,
se je zaletel v n a
sproti vozeči fiat 750 L J 197-71,
k i ga je vozil V i n k o Pire iz Tra
te 36. N a v o z i l i h je škode za oko
l i 1000 novih dinarjev.
k l j u b u m a z a n o s t i še z a p e l j i v i v r a t . Z n e z a u p l j i v i m
p o g l e d o m se j e m o l č e u s e d l a n a p r a g i n p o t e g n i l a
s u h a b e d r a p o d široko k r i l o .
Starka je rekla:
»Lenšče, r a v n o k a r p r i p o v e d u j e m
gospodu, k a k
p e k e l s m o i m e l i , d o k l e r se n i z g o d i l o ; k a k o p a j e b i l o ,
m u p a t i p o v e j , k e r s i ž e tu.«
O k r o g b a j t e j e p r i t e k l o n a j m l a j š e d e k l e t c e z ob-/
g r i z e n o z e m l j o v r o č i c a h i n se p r i v i t o k m a t e r i . P r i
p o g l e d u n a o t r o k o v o srečo j e m a t e r i n o b r a z p r e l e t e l
blažen s m e h l j a j , p o t e m p a j e m i r n o i n j a s n o , k a k o r
da b i izpolnjevala s a m p o sebi razumljiv ukaz, na
d a l j e v a l a t a m , k j e r j e m a t i končala:
» M o j m o ž je b i l r e s p r a v a s u r o v i n a , nagle jeze
i n neusmiljenega srca. češče s e m b i l a tepena k a k o r
s i t a . P o g l e j t e , še z d a j se m i v i d i j o b r a z g o t i n e p o
r o k a h i n p o p r s i h . V č a s i h , k o j e klečal n a m e n i i n
m i j e o d b o l e č i n že p o h a j a l a s a p a , s e m g a p r e m i l o
p r o s i l a , n a j n e h a , k e r p r e v e č b o l i . T e d a j se j e še h u j e
raztogotil i n v p i l : ,Boli te! T o d a a l i mene ne boli, a l i
m e n e n e tepejo d r u g i , a l i m e ne tepe to p r e k l e t o
ž i v l j e n j e , t a črna revščina? A l i t o n e b o l i , t i s a t a n
črni, k i s i i n e p r i k l e n i l n a t o b a j t o . M e n i b i n e b i l o
t r e b a ž i v e t i , k a k o r ž i v i m . Z a nič d r u g e g a n i s i k a k o r
z a t o , d a m i v s a k o leto privlečeš n o v e g a p a n k r t a n a
s v e t . . . ' — I n p o t e m j e še b o l j d i v j e t o l k e l p o m e n i .
M a t e r e žive n i m o g e l v i d e t i ; večkrat s e m s s v o j i m
t e l e s o m z a n j o o d b i j a l a k o l e i n nože. N a j h u j e j e b i l o ,
kadar je b i l pijan. Takrat n i kazalo drugega k a k o r
p o b r a t i o t r o k e i n p o b e g n i t i , č e j e b i l še čas. M o g o č e
b i n e b i l t a k , č e b i g a n e b i l a p e k l a revščina i n v e č n o
p o m a n j k a n j e . R e v š č i n a g a ,ie t n k o h u d o b o l e l a ; k e r
se n i m o g e l p o m a g a t i
d r u g a č e , s e j e znašal n a d
nami...«
t a k o n i b i l o k a j j e s t i , s e m se s a m a preživljala z dni
n a m i . T o d a š e k o t a m i n i p r i v o š č i l , še v e d r i t i n i s e m
s m e l a p o d s t r e h o . Včasih m e j e t a k o p r e t e p e l , d a
s e m b i l a v s a črna m še žlice n i s e m m o g l a n e s t i k
ustom- N a p o l m r t v o m e je vrgel v tistile svinjak,
kjer m e je p o t e m i m e l zaprto p o cele d n e v e . . . «
M a h n i l a je z roko t j a z a bajto, kjer s e m lahko
videl nizki svinjak, izkopan v breg, podoben ograjeni
j a m i , v k a t e r i b i še k o z a t e ž k o s t a l a p o k o n c i . N j e n
glas j e b i l p o l n sovraštva, n a n j e n e m o b r a z u s o se
videle o s t u d n e , maščevalne poteze.
čakal s e m , d a b o nadaljevala, tedaj p a je stopila
i z h r a m a d r u g a žena, n j e n a hči. B i l a j e p o d o b a s v o j a
» K a j g a z a g o v a r j a š , z v e r i n a j e b i l ! « se
'• i f e n i l a
m a t e r e , v s a s t i h a i n izčrpana, še n e štiridesetih l e t ,
a ž e s i v i h l a s . N j e n o b r a z j e b i l izmv/
hn vse, k a r v m e s s t a r k a z o & i t f t j o f i i m g l a s o m . I n o b r n j e n a k m e n i
j e n a n j e j b i l o živega, ženskega, j e b i l njen g i b k i , j e p r i s t a v i l a : » T a k o z a n e u m n a g a i m a še z d a j r a d a . «
Razpisna komisija
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Tedenski
koledar
O b prerani izgubi muža, očeta,
brata i n starega očeta
FRANCA REBERNIKA
M A R I J I i n F R A N C U R A U H iz
Potokov p r i Rožnem d o l u , česti
tajo za 42-letnico o t r o c i . E n a k o
m a m i za god.
iz Sevnice p r i M i r n i
se najiskreneje zahvaljujemo vsem
sosedom, posebno M i l k i Klančar,
za dragoceno i n nesebično soču
stvovanje i n pomoč v teh težkih
dneh.
Iskrena hvala vsem daro
valcem vencev
i n vsem prijate
ljem i n znancem, k i so ga v tako
velikem številu s p r e m i l i n a nje
govi zadnji p o t i . Posebna zahva
la
govornikom
Ivanu
Gričarju,
F r a n j u B u l c u i n V l a d u Bercetu,
gasilcem, občinskim i n osnovrum
organizacijam Z K , Z B , S Z D L ter
trebanjski godbi.
V s e m za vse
prisrčna hvala!
IZ^TlpKliE?!
MALI OGLASI
Petek, 4. februarja — B o j a u a
Sobota, 5. februarja — Agata
Nedelja, 6. februarja — I>ora
Ponedeljek, 7. februarja — K s e
nija
Torek, 8. februarja — Janez
Sreda, 9. februarja — P o l o n a
Četrtek, 10. februarja — Dušan
ČESTITKA
Žalujoča
O b boleči i n p r e r a n i izgubi na
šega ljubljenega moža i n očeta
EMANUELA
iz
Sred.
Ema,
Lipovca
Marija, Ivanka in Marjetka
ter s i n o v a F r a n c e i n C i r i l
O b p r e r a n i i n tragični izgubi
moža, očeta, sina i n b r a t a
IVANA
CVELBARJA
iz
Kočarije
se iskreno zahvaljujemo vsem, k i
so v težkih dneh sočustvovali z
n a m i , m u darovali cvetje i n ga
v tako velikem številu s p r e m i l i
v njegov veliko prerani grob. Po
sebna zahvala gasilskemu društvu
Kostanjevica, g o v o r n i k u L u d v i k u
Selanu, družini Vukčevič i n pev
c e m za žalostinke.
Ž a l u j o č i : žena i n hčerkici, starši,
bratje i n d r u g o s o r o d s t v o .
PRALNi
STROJI
vseh
Nudimo
znaink
MODELI!
garancijo,
Brežice: 4. i n 5. 2. ameriški f i l m
»Fedra«. 6. i n 7. 2. ameriški
barvni f i l m »Vprašaj katerokoli«.
8. i n 9. 2. jugoslovanski f i l m »Pri
ti i n ostati«.
Č r n o m e l j : 4. i n 6. 2. francoski
b a r v n i f i l m »Grof Monte Christo«
II. d e l . ft. i n 9. 2. češki f i l m »Ti
soč klarinetov«.
Kočevje
»Jadran«:
4.
do
6.
2.
ameriški barvni f i l m
»Močnejše
od slave«. 7. i n 8. 2. angleški f i l m
»Tigrov zaliv«. 9. i n 10. 2. ameri
ški f i l m
»Pustolovščine
Vernera
Holta«.
Kostanjevica:
6. 2. ameriški
b a r v n i f i l m »Sedem veličastnih«.
M o k r o n o g : 5. i n 6. 2. angleški
f i l m »Betonska džungla«.
M e t l i k a : 5. i n 6. 2. ameriški
f i l m »Človek, k i je l j u b i l vojno«.
7. i n 8. 2. francoski f i l m »Živa
li«. 9. i n 10. 2. ogrski f i l m »Pro
fesor Hanibal«.
Novo mesto »Krka*: 4. d o 7. 2.
ameriški b a r v n i f i l m »Londonski
lopov«. 8. 2. sovjetski f i l m »Žive
la s t a dedek i n babica«. 9. i n 10.
2.
jugoslovansko-nemški
barvni
f i l m »Med jastrebi«.
R i b n i c a : 5. i n 6. 2. ameriški
barvni f i l m »Najlepša n a svetu«.
Sevnica: 5. i n 6. 2. ameriški
f i l m »Ljubimo se«. 9. 2. franco
ski f i l m »Oboževana Julija«.
Sodražica: 5. i n 6. 2. italijanski
f i l m »Osvajalec Marakajbe«.
Šentjernej: 5. i n 6. 2. barvni
f i l m »Na muhi«.
Trebnje: 5. i n 6. 2. a m i i i ki
barvni f i l m »Salamon in Saba«.
co, Štefka T r a m t c iz Zloganja —
Ivana, S t a n k a Čankovič i z Čr
n o m l j a — Dragana, Jožica R i s i z
Ljubljane — E d v a r d a , Jožefa D r
čar z M i r n e — M o j c o , M a r t i n a
Kočar iz M o k r o n o g a — K a r m e n ,
M a r j a n a Kavšek iz Črnomlja —
Julito, Anica Hudorovac iz Svržakov — F r a n c a , M a r i j a Drčar i z
Ponikev — D a m j a n o . A n i c a V i d
m a r iz Zaloga — M i r k a , Anica
Kovačič iz Belega Griča — So
njo, Jožefa D r a b i z Velikega Ce
rovca — M a r i c o , Terezija Repše
iz Podboršta — C i r i l a , S i l v a H o m a n iz Šentjerneja — Alenko,
Antonija Tekavčič i z Hruševca —
B r i g i t o . M a r i j a K r a l j iz Dolža
— M a r i j o , M a r i j a Planine i z B r stovoa — B e r n a r d k o , Jožica Pezd i r c iz G o r n j i h Sušic — A n i c o ,
Vera M l a k a r iz B l a t a — A n d r e j a ,
K a t a r i n a Nagode iz K r a s i n c a —
dečka, S i l v a Levičnik iz K o s t a
njevice — deklico, Angela K l e menčič iz Orehovca — dečka, M a
rija Salehar iz B l a t a — dečka i n
deklico. A n a Avsec i z Rateža —
deklico. V e r a Samec iz Potočne
vasi — Alenko.
CESTNEGA
NOVO MESTO
r a z p i s u j e
uredi
m o vse izvozne l i s t i n e .
Plačilo v vseh v a l u t a h .
D e v i z n i račun p r i B a n c a
commerciale, Trieste,
10(350 /0
L PEROTTI, V i a Carpison 20. Trieste.
je v z a d n j i številki D o l .
l i s t a r a z p i s a l a p r o s t o de
lovno mesto
elektromehanika
Osebni dohodek po p r a v i l n i k u o delitvi
osebnih
dohodkov C E S T N E G A P O D J E T J A N O V O M E S T O .
R a z p i s velja d o zasedbe d e l o v n i h m e s t .
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev
i n s t r o k o v n i i z o b r a z b i pošljite splošnemu s e k t o r j u
CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO.
Podjetje
potrebuje
torej
ELEKTROMEHANIKA,
kar s tem popravljamo.
Uredništvo
za i m e n o v a n j e
direktorja
»KOMUNALE« — Kočevje
hotel »Metropol« Novo mesto
opremljenih sob
za prehodne goste
r a z p i s u j e
delovno
mesto
DIREKTORJA
Kandidat
mora
izpolnjevati
poleg
splošnih pogojev
še n a s l e d n j e :
d a i m a s r e d n j o i z o b r a z b o gradbene s t r o k e ( g r a d b e n i
tehnik)
s 7-letno
prakso.
Pismene
ponudbe
z
izobrazbi
je
predložiti
treba
življenjepisom
in
razpisni
dokazili
komisiji
o
naj
pozneje d o 20. f e b r u a r j a 1966.
Razpisna
ZDRAVILIŠČE R O G A & K A S L A
TINA
— Zakaj
obupujete p r i
zdravljenju svojega kronično obo
lelega želodca a l i jeter i n žolča,
a l i ostalih prebavil?
Uporabljajte
vendar rogaško »DONAT« vodo,
zdravilo, k i v a m ga n u d i narava!
V N o v e m mestu ga dobite p r i tr
govskem podjetju H M E L J N I K —
telefon 21-129 i n S T A N D A R D —
telefon 21-158.
Steklarsko podjetje »KRISTAL«
Ljubljana
obvešča
vse cenjene
d a je s 1. 2. 1966
v
kateri
bo izvrševalo
VSA STEKLARSKA
IN
R E M O N T N A D E L A K V A L I T E T N O I N PO K O N K U
RENČNIH C E N A H .
se
r a z p i s u j e
podjetje
»KRISTAL« Ljubljana,
poslovalnica Novo mesto, Bršlin 10
Zdravljica, 17.05 Glasbena križan,
ČETRTEK, 10. februarja:
ka štev. 8, 18.20 »Signali«, 18,45
8.05
Glasbena
matineja, 9.42
Družba i n čas — prof. Dolfe V o
S t a r i i n novi znanci, 11.00 T u r i
gelnik: A l i Slovenci res izumira
stični napotki za tuje goste, 11.15
mo? 20.00 Igrajo v e l i k i o r k e s t r i .
Nimaš prednosti! 12.05 V razgi
T O R E K . 8. februarja:
banem tempu, 12.30 K m e t i j s k i na
mo v k i n o , 18.45 S knjižnega tr
8.05
Glasbena
matineja,
9.25
sveti — d r . Ivan Brglez: Kožni
ga,
20.00 S o b o t n i koncert lahke
Sprehod z v e l i k i m i z a b a v n i m i or
zajedavci p r i govedu,
12.40 N a
glasbe, 20.30 D r . VValter Gerteis:
kestri,
11.00
Turistični
n
a
p
o
t
k
i
za
kmečki
peči.
13.30 Priporočajo
V o z l i inšpektorja B r a i n a »Mož s
tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti!
vam . . . 14.35 L i r i k a za otroke:
krinko«. 22,10 Oddaja za naše iz
12.30 K m e t i j s k i nasveti — inž. M i Mehurčki, 15.30 S pihalno godbo
seljence.
lena Lekšan: G n o j i m o dovolj zgo
R T V v r i t m u koračnice i n polke,
N E D E L J A , C. f e b r u a r j a :
daj
z dušikom
v sadovnjakih,
17.05 Turistična oddaja, 18.45 Je
8.05 M l a d i n s k a radijska igra —
12,40 Ansambel
B o r i s a Kovačiča
z i k o v n i pogovori, 20.00 četrtkov
Franjo K u m e r : Pisana žogica, 9.05 i n ansambel M i h e Dovžana, 14.35
večer domačih pesmi i n napevov.
Naši poslušalci čestitajo i n po
Pet m i n u t za novo pesmico — M .
zdravljajo — p r v i d e l , 10.00 še Vodopivec: Titjček maček, 15.30
pomnite, tovariši!,
10.25 Pesmi
V torek nasvldenje, 17.05 Koncert
borbe i n dela, 11.00 Turistični n a
po željah poslušalcev,
18.20 Iz
p o t k i z a tuje goste,
12.05 Naši
studia 14, 20.00 Koncert
zbora
poslušalci čestitajo
i n pozdrav
ČETRTEK,
3. F E B R U A R J A :
»Slavček« iz Trbovelj, 20.20 Radij
ljajo — drugi d e l , 13.30 Z a našo
19.00—19.30 M l a d i n s k a oddaja.
ska igra — Aleksander Marodič:
vas, 13.45 L o g a r s k i fantje i n an- M i n i s t r a n t .
NEDELJA,
6.
FEBRUARJA:
sambel P r a n j a Z o r k a , 14.00—17.00
10.20 — O b 120 obletnici Prešer
Nedeljsko športno popoldne, 17,30
S R E D A , 9, februarja:
n
o
v
i
h
poezij
—
Poročila
— Z zad
Radijska igra — Gunther VVeissen8.05
Glasbena
matineja, 9,10
born: Zasledovalec, 20.00 Naš ne M l a d i n s k i pevski festival Celje 65, nje seje skupščine občine BreMce
škaler:
Problematika
deljski sestanek, 22.10 Nočni za
10.45 Človek i n zdravje, 11.00 T u - — Angelca
bavni zvoki
rističhi
n a p o t k i za tuje
goste, osnovne šole Bratov Ribarjev B r e
žice — Inž. Jože Ajster: U r b a n i
11,15
Nimaš
prednosti!
12.30
K
m
e

P O N E D E L J E K , 7. februarja:
stični razvoj Brežic — Iz novinar
tijski
nasveti — V i n k o
Strgar:
8,05 Glasbena matineja s sloven
Lastna gibanja r a s t l i n , 12.40 L j u b . jeve beležnice — Z a n:\s • kmeto
skimi skladbami,
9.10 Otroška
valce: Inž. Lojze Pire: Sadno dre
p o d vod
Igra s p e l i e m ,
10.35 Naš podli ljanski k o m o r n i zbor
stvom M i l k a škoberneta poje s t a . vje p o z i m i — Poslušate narodne v
stek — Nguen M a u H a o : Zadnja
re sovdaške narodne pesmi, 14.05 izvedbi Tamburašev z Velikega O b
diagnoza, 11.00 Turistični napot
reza In ansambla štirje kovači —
R a d i j s k a Šola ea srednjo stopnjo:
k i za tuje goste,
11.15 Nimaš
Pozor, nimaš prednosti! — Po:;o
M o j l j u b i stn C a b i , 14,35 Naši
prednosti!, 12.30 K m e t i j s k i nasve
poslušalci čestitajo i n pozdravlja vor s poslušalci. 13.05 — Občani
ti — inž. Ivan Z a p l o t n i k : Zagoto
jo, 15.30 Igra p i h a l n a godba R u čestitajo i n pozdravljajo.
vitev k r m e v agrokombinatu Gro
dolf Urbanec, 17.05 J u b i l e j i v tem
T O R E K , 8. F E B R U A R J A : 18.00
suplje,
12.40 Slovenske narodne
letu, 18.15 Iz fonoteke radia K o pesmi, 13.30 Priporočajo vam . . .
— Obvestila
in kra''k
titan k i
por,
20.00
Giuseppe
V
e
r
d
i
:
»Aida«
14.35 Naši poslušalci čestitajo i n
pregled — Glasbena oddaja Izbra
— opora v štirih dejanjih.
pozdravljajo, 15.35 Miloš H u m e k :
l i ste s a m i .
LJUBLJANA
VSAK DAN:
poročila ob 5,15 , 6.00 , 7.00 , 8.00,
12.00, 13.00, 15.00. 17.00, 1^,30 i n
22.00
Pisan glasbeni spored o d
4.30 do 8.00.
februarja:
8.05 Operna matineja, 9,25 Do
mače viže, domači a n s a m b l i , 10.15
Naši p i h a l c i igrajo, 10.35 Novost
na knjižni p o l i c i , 11.00 Turistični
n a p o t k i za tuje goste, 11.15 N i
maš prednosti!,
12.30 K m e t i j s k i
nasveti — inž. J e l k a Hočevar: B o
lezni fižola p r i nas, 12.40 Iz n a
rodne skrinje, 14.05 Z a šolarje:
Lišček, 14,35 Poljske narodne pe
s m i izvaja ansambel »Ma/.ovsze«,
N o v o v znanosti,
17.05 Petkov
simfonični koncert, 18,45 K u l t u r n i
globus, 20.00 Iz a r h i v a operetnih
m e l o d i j , 20.30 S o d o b n a slovenska
zborovska glasba, 21.15 Oddaja o
m o r j u i n pomorščakih.
S O B O T A , S. februarja:
8.05 Glasbena matineja, 9.25
M l a d i glasbeniki
pred mikrofo
n o m , 9,45 četrt ure z a n s a m b l o m
Jožeta Privška,
11.00 Turistični
napotki za tuje goste, 11.15 Nimaš
prednosti!, 12.30 K m e t i j s k i nasve
ti — d r . Ivo V o m e r : K a k o dolg
naj b o poporodni čas p r i k r a
v a h , 12.40 Ansambel ' B o r i s a F r a n
k a i n R u d i j a Bardorferja, 14.35
Naši poslušalci čestitajo i n po
zdravljajo,
15.30 Pesmi i n plosi
jugoslovanskih narodov, 17.05 Gre-
delovno mesto
D I R E K T O R J A
LEKARNE
BREZICE
POGOJI:
d i p l o m i r a n farmacevt z opravljenim strokov
n i m i z p i t o m i n z n a j m a n j 5 let d e l o v n i h iz
kušenj v l e k a r n i .
P o n u d b e predložite r a z p i s n i k o m i s i j i
P o n u d b i je
o strokovni
t r e b a priložiti
izobrazbi.
d o 15. 2. 1966.
življenjepis
in
dokazila
potrošnike,
o d p r l o v Bršlinu 10 svojo
poslovalnico,
Priporoča
I Z D E L U J E M najboljše peči n a
centralno
ogievanje
družinskih
hiš. — Stroje za izdelavo cemen
tne opeke iz ugaskov i n naprave
za izdelovanje
mrež za ograjo.
Ponudbe pošljite p o d »Solidno«.
komisija p r i
LEKARNI BREŽICE
Razpisna
komisija
za imenovanje
ravnatelja
BELOKRANJSKEGA MUZEJA
METLIKA, Trg svobode 4
r a z p i s u j e
delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat
i.
komisija
podjetje
vodje skladiščne nabavne
službe
zaradi tiskarske napake pa
je b i l o o b j a v l j e n o »elektro
tehnika«.
PETEK,
mesta:
P O G O J : p o d 1. v i s o k a i z o b r a z b a ; p o d 2. s r e d n j a
s t r o k o v n a i z o b r a z b a a h nižja z daljšo p r a k s o ; p o d
3. s r e d n j a s t r o k o v n a i z o b r a z b a a l i V K V delavec z
daljšo p r a k s o .
OBVESTILO
p o t r e b u j e
P R O D A M moped c o l i b r i . F r a n c
v času sezone večje
Pucelj, G r m o v i je 18, S k o c j a n .
število
E N O I N P O I - S O B N O stanovanje —
vseljivo, p r o d a m . Ogled 6., 7.,
8. i n 10. frbuarja. F r a n c Kariž,
L a v r i c a 109, p r i L j u b l j a n i .
P R O D A M malo rabljeno televizij
sko anteno i n drog, visok šest
V s i interesenti, k i so p r i
metrov. Bačer, Mestne njive 9,
pravljeni
oddajati
sobe,
Kolonija.
naj se čimprej zglase v
POCENI
prodam
lovske
puške
Pretekli
teden
so
v
novomeški
k a r a b i n »mauzer«, dvocevko k a
r e c e p c i j i h o t e l a z a r a d i do
porodnišnici rodile: Slava T o m liber 12 i n lovskega psa istrigovora.
janca. F r a n c Bedek, K o t , Se še iz Dobrave — M i r a n a , Pepca
T u r k iz Malega Cerovca — Joži
mič.
P R O D A M 30 A Z panjev čebel. —
A n t o n T r a t n i k , Šentjernej, Do
lenjsko.
N O V AKUMULATOR in malo rab
Odbor za delovna razmerja p r i podjetju
ljene sneženke za fiat p r o d a m .
J u l i j Nered, dentist, M e t l i k a .
PSIČKE volčjake, stare dva me
seca, p r o d a m .
Jože Hočevar.,
NOVO MESTO
Regerća'vas 40, Nov.o mesto.
U G O D N O p r o d a m radio aparat —
»tesla«. Naslov v u p r a v i l i s t a .
r a z p i s u j e
L E S E N O GARAŽO, p r i m e r n o tu
d i za d r v a r n i c o , p r o d a m . A n t o n
prosto delovno mesto
G o l o b , Sela 3, Šentjernej.
G O S P O D I N J S K O pomočnico, tudi
začetnico, sprejmem. Inž. Grad
nik, B l e d , Ribenska 7.
Z A P O S L I M samostojno
gospodinj
sko pomočnico
i n vajenca za
izučitev roletarske stroke. Franc
B o c , L j u b l j a n a , Čargova 4.
Z a h t e v a se splošna t r g o v s k a i z o b r a z b a z 10-letno
O D NOVEGA M E S T A
d o Straže
prakso.
i n nazaj do Mačkovca sem 26.
januarja izgubil denarnico z do
P r e d n o s t i m a j o k a n d i d a t i železninarske s t r o k e .
k u m e n t i i n brez denarja. Pošte
nega najditelja p r o s i m , da jo
R o k z a p o s l i t v e je možen t a k o j a l i po d o g o v o r u .
vrne p r o t i nagradi n a naslov:
Viktor
Miklič,
Mačkovec 10,
Otočec ob K r k i .
M I Z A R J I P O Z O R ! V najem vza
m e m m i z a r s k i k o m b i n i r a n stroj,
pozneje možen o d k u p . Ponudbe
na upravo lista
p o d »Plačam
dobro«.
»DANA«, destilacija
z Mirne na Dolenj
skem
RADIO
prosta delovna
1. vodja stranskih obratov
2. referent za kataster
3. delovodja asfaltnega obrata
Drnovo
Razpisna
Gostinsko
PODJETJA
»OPREMALES«
Superavtomatični
ZADNJI
Rebernikova
C E N I K : vsak oglas do 10
besed — 9 novih d i n , vsaka
nadaljnja beseda 1 novi di
nar Z a naslov v upravi l i
sta: pribitek 1 novi dinar —
Redni zasebni naročniki D o
lenjskega lista imajo p r i vseh
m a l i h oglasih, zahvalah, os
m r t n i c a h , čestitkah, p r e k l i c i h
in p o d . objavah 20 odst po
pusta
.
VIDMARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, k i
ste ga s p r e m i l i n a zadnji poti i n
m u darovali cvetje.
Posebno se
zahvaljujemo u p r a v i G G iz obra
ta v Straži i n čebelarskemu dru
štvu z D v o r a . H v a l a t u d i tovari
šema T u r k u i n M i r k u Reparju z
D v o r a za tople poslovilne besede.
Žalujoča žena Rozalija, hčerke
družina
KBJVO
delavskega sveta
mora
izpolnjevati
naslednje
pogoje:
1. v i s o k a šolska i z o b r a z b a — f i l o z o f s k a
fakulteta,
desetletna u s t r e z n a p r a k s a i n s t r o k o v n i i z p i t ;
2. k a n d i d a t
delavec.
mora
biti
aktiven
družbeno
politični
P o n u d b e
z življenjepisom, d o k a z i l i o s t r o k o v n i
i z o b r a z b i i n p r a k s i je t r e b a p o s l a t i r a z p i s n i k o m i
s i j i p r i B e l o k r a n j s k e m m u z e j u , M e t l i k a , najkasneje
v 15 d n e h p o o b j a v i r a z p i s a .
DOLENJSKI UST
L A i S T N I K J LN I Z D A J A T E L J I : Občinski o d b o n S Z D L Bre
Sce, Črnomelj, Kočevje. Krško. M e t l i k a . Novo mesto. R i b
niča, Sevnica i n Trebnie
U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R : Tone Gošnlk (glavni i n
odgovorni u r e d n i k ) . R i a Bačer, Miloš Jakopec, M a r j a n Legan, M a r j a n Moškon Jože P r i m e
Jožico reppev in Ivan
Zoran
I Z H A J A vsak četrtek - Posamezna številka 50 par (50
starih dinarjev - Letna naročnina 20 n dinarjev (2000 s t a
rih dinarjev), polletna 10 n dinarjev '1000 starih dinarjev);
plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo
37 50 n dinar )tv
(3750 starih dinarjev • oz 3 ameriške dolarje - Tekoči ra5un p n podr S D K v Novem mestu
521-8-9 - " N A S L T V
UREDNIŠTVA t N U P R A V E Novo mesto G l a v m trg 3 Poštm predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov tn fotogra
fij ne vračamo — T I S K A : časopisno podjetje D E L O v Ljub
Ijanl.