Biltena PD Dravograd 2013

Comments

Transcription

Biltena PD Dravograd 2013
PLANINSKO DRUŠTVO
DRAVOGRAD
G L A S I L O
2013
Izdaja: Planinsko društvo Dravograd
Uredila: Milan in Ivana Kotnik
Tisk: Forma film
Dravograd, februar 2013
..
GLASILU 2013 NA POT
SLOVENIJA je za popotništvo, pohodništvo, gorništvo in izletništvo
nenavadno hvaležna dežela. Polna je naravnih in kulturnih DAROV.
Planinci, ki sebi radi rečemo občudovalci narave in nepoboljšljivi domoljubi
domoljubi,
temu mnenju z veseljem pritrdimo. Trudimo se spoznavati jo in se
seznanjati tudi z življenjem ter ustvarjanjem velikih osebnosti, ki so
naravnim danostim dodajali bogato kulturno podobo in s tem oblikovali
svojevrstno ljudsko izročilo.
Iskreno upam, da nam bo leto 2013 naklonjeno, da nam bo dano spoznati
našo deželo, ljudi v njej ter navdušiti za to dejavnost veliko novih prijateljev.
Lani smo skupaj z osnovnošolci obiskali rojstno hišo Jakoba Aljaža in te
tega
triglavskega župnika spoznali podrobneje, saj so nam v Zavrhu pod
Šmarno Goro prijazni člani KUD Jarem na lutkovnem odru pričarali čas,
življenje in delovanje velikega domoljuba in planinca. Od vasi Smlednik
smo se povzpeli po Kalvariji, mimo 200-letnih,
ih, lepo obnovljenih kapelic do
razvalin smledniškega gradu ter se razgledali po Sorškem polju. Na
povratku smo sklenili, da se bomo v kratkem podali še na bližnjo Šmarno
Goro, spomnili pa se bomo takrat tudi Simona Jenka, Frana Saleškega
Finžgarja, Valentina Vodnika, ki so naši imenitni predniki v tem kotu
Slovenije.
Letos je v sferi planinstva kar nekaj jubilejnih dogodkov. Pred 150 leti se je
rodil Fran Kocbek, mož, ki je bil v Kamniško-Savinjskih
Savinjskih Alpah to, kar je bil
Jakob Aljaž v Julijcih. Pred 120 leti
eti je bilo ustanovljeno SPD, prav tak jubilej
pa bo praznoval PLANINSKI VESTNIK, slovenska revija, ki edina izhaja
tako dolgo brez prekinitev.
Naj vam vsem na koncu UVODA zakličem!
OBRODOŠLI V DOBRI DRUŽBI! SPOZNALI BOSTE, KAKO LEPO JE
TAM GORI V DRUŽBI
BI VESELIH, PRIJAZNIH LJUDI, KI RADI V DOLINI
PUSTIJO SKRBI!
Pa SREČEN in VAREN naj bo vsak korak!
Jožica Heber
.
1
...
..
PREDSTAVITEV PLANINSKEGA DRUŠTVA
Naslov:
Planinsko društvo Dravograd, Trg 4. julija 7,, 2370 Dravograd
Elektronska pošta:
[email protected]
Spletna stran:
www.pddravograd.com
Odseki:
•
•
•
Vodniški odsek
Gospodarski odsek
Odsek za planinske poti
Planinske skupine:
•
•
•
•
Vrtec Dravograd
Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd
Osnovna šola Šentjanž
Društvo upokojencev Dravograd
Planinski dom:
Planinski dom Košenjak
Goriški vrh 2a,
2370 Dravograd
Tel.: 02 878 35 04
Društveni prostori:
Prostori Krajevne skupnosti Dravograd, Meža 10
Uradne ure:
Vsak prvi četrtek ob 19 uri v društvenih prostorih
Članarino možno poravnati vsako sredo od 9 do 12 ure pri Miri Kralj v
prostorih Zveze borcev na Občini Dravograd
.
2
...
..
VODNIKI PD DRAVOGRAD
Priimek, ime, naslov
Kategorija
Telefon
Epšek Marjan, Črneče 41, Dravograd
[email protected]
A, B, D
02 872 04 63
031 316 392
Heber Andrej, Trg 4.julija 66, Dravograd
[email protected]
A
02 872 01 03
041 610 440
Heber Jožica, Trg 4.julija 66, Dravograd
[email protected]
A, B
02 872 01 03
040 296 140
Kadiš Franc, Dobrova 2b, Dravograd
[email protected].com
A, B, C, D, G
Inštruktor PV
02 878 49 28
041 654 499
Kotnik Ivana, Dobrova 2a, Dravograd
[email protected]
A, B, D, G
02 871 02 90
051 315 963
Kotnik Jaka, Gozdna ulica 57, Hoče
[email protected]
A, B, D, G
Inštruktor PV
05 993 68 71
041 332 884
Kotnik Maksimiljan,
Dobrova 2a, Dravograd
[email protected]
A, B, D, G
02 871 02 90
031 393 319
Krajnik Zdenka,
Dobja vas 178a, Ravne na Koroškem
[email protected]
A
02 822 10 47
031 820 190
Ozimic Nina,
Ulica XXX divizije 5a, Nova Gorica
[email protected]
A, B, D
041 815 881
Rožič Zoran,
Dobja vas 178a, Ravne na Koroškem
[email protected]
A
02 822 10 47
031 618 016
Petek Mateja,
Mariborska cesta 35a, Dravograd
[email protected]
A
051 390 805
.
3
...
..
MENTORICE PD DRAVOGRAD
Priimek, ime
Naslov
Elektronska pošta
Telefon
Gabor Nataša
Vrtec
Pod gradom 99, 2370 Dravograd
[email protected]
040 709 643
Gnamuš Anita
Vrtec
Otiški vrh 145, 2373 Šentjanž
[email protected]
041 219 033
Mori Katja
Vrtec
Sv. Danijel 30, 2371 Trbonje
[email protected]
031 800 564
Petek Mateja
OŠ Dravograd
Mariborska c.35a, 2370 Dravograd
[email protected]
051 390 805
Šmon Drevenšek Franja
OŠ Dravograd
Pod gradom 32, 2370 Dravograd
[email protected]
[email protected]
041 470 154
Vrhovnik Blanka
OŠ Dravograd
Črneče 124, 2370 Dravograd
[email protected]
041 485 627
Krajnik Zdenka
OŠ Šentjanž pri Drav.
Dobja vas 178a,, 2390 Ravne na K
K.
[email protected]
822 10 47
031 820 190
MARKACISTI PD DRAVOGRAD
Krajnc Andrej - načelnik
[email protected]
051 320 935
Valcl Marijan
Kotnik Jaka
Heber Andrej
Praznik Stanko
Kotnik Maksimiljan
Kotnik Ivana - pripravnica
.
4
...
..
PROGRAM IZLETOV IN AKTIVNOSTI V LETU 201
2013
Tura
Vodnik
Novoletni pohod na Košenjak
Marjan Epšek
Stubeck
Franc Kadiš
9.3.
Pohod na Košenjak ob dnevu žena
Zoran Rožič
16.3.
Škabrijel –Sveta gora
Nina Ozimic
23.3.
Rameter Spitz – turni smuk
Jaka Kotnik
23.3.
Strojna (OŠ Dravograd)
Blanka, Franja
6.4.
Fužinarska pot (OŠ Šentjanž)
Zdenka Krajnik
13.4.
Ojstrc
Franc Kadiš
20.4.
Košenjak (OŠ Dravograd)
Blanka, Franja
27.4.
Olševa
Marjan Epšek
1.5.
Prvomajski pohod na Košenjak
Andrej Heber
11.5.
Partizanski dom - Vuhred
Milan Kotnik
25.5.
Po Vorančevi poti (OŠ Dravograd)
Blanka, Franja
25.5.
Po Vorančevi poti (OŠ Šentjanž))
Zdenka Krajnik
Stol
Marjan Epšek
10.-11.6.
Zaključek akcije Ciciban planinec (Vrtec
Robindvor)
Katja Kadiš
12.-13.6.
Zaključek akcije Ciciban planinec (Vrtec
Dravograd)
Katja Kadiš
Virnikov Grintovec
Milan Kotnik
2013
Januar
1.1.
Februar
2.2.
Marec
April
Maj
Junij
1.6.
15.6.
.
5
...
..
Julij
13.7.
Zadnji Pelc (2317 m)
Franc Kadiš
Vogel – Planina Razor
Ivana Kotnik
Sonnblick, Hocharn (A)
Franc Kadiš
Falkertspitz 2308 m
Ivana kotnik
14.9.
Pot v neznano (OŠ Šentjanž)
Zdenka Krajnik
21.9.
Srečanje koroških planincev
Predsednik PD
28.9.
Sabotin
Marjan Epšek
Storžek
Franc Kadiš
Izlet v neznano
Vsi vodniki
Matkova kopa
Franc Kadiš
27. - 28..7.
Avgust
10.-11.8.
25.8.
September
Oktober
12.10.
November
9.11.
Tradicionalni pohodi v organizaciji PD MDO Koroške
8.2
Zimski pohod na Črni vrh
PD Mislinja
16.2.
Zimski pohod na Peco
PD Mežica
23.2.
Pohod po Šisernikovi poti
PD Slovenj Gradec
14.12.
Čez goro k očetu
PD Ravne
.
6
...
..
STUBECK
Datum: 2. februar 2013
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Lahek turni smuk (LTS)
Skupaj hoje: 6 ur
Prevoz:
Opis ture:
Čeprav Stubeck spada k Visokim Turam, po svojih blagih, zaobljenih
oblikah spominja bolj na Nockberge. Vrh je zelo zanimiv za vzpon zaradi
lepega razgleda. Zgornji del je travnat, malo tudi skalnat, nižje pa so
gozdovi in razsežne planine.
ŠKABRIJEL – SVETA GORA
Datum: 16. marec 2013
Prijave: Nina Ozimic, 041 815 881
Zahtevnost ture: Lahka letna tura
Skupaj hoje: 4 do 5 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Iz prevala Vratca (403m) se bomo po sprva strmem pobočju povzpeli do
vrha Škabrijela (646m), kjer stoji razgledni stolp, ki ponuja čudovit razgled
na širšo primorsko regijo. Iz vrha se pot spusti na preval Prevala (336m) od
koder vodi zanimiva pot na vrh Svete gore (Skalnice 681m). Pot poteka
delno po strelskih jarkih, na vrhu obstaja možnost,
nost, da gremo praktično
skozi goro do vrha po tunelu, ki goro preči iz smeri sever – jug (potrebne
čelne svetilke). Na vrhu stoji bazilika in frančiškanski samostan, odpirajo
pa se tudi lepi razgledi na zahodne Julijske Alpe in spodnje Bohinjske gore.
RAMETER SPITZ 2696 M
Datum: 23. marec 2013
Prijave: Jaka Kotnik, 041 332 884 ali [email protected]
Zahtevnost ture: Lahek turni smuk (LTS)
Skupaj hoje: 6 ur
Prevoz: Osebni avto
Ostalo: Turno smučarska oprema
.
7
...
..
Opis ture:
Rameterspitz je ena tistih gora, ki v letni sezoni najbrž dočaka manj
obiskovalcev kot pozimi in spomladi, ko so razmere ugodne za turno
smuko. Stoji v glavnem grebenu Visokih Tur in s tem tudi Vzhodnih Alp, v
delu, kjer gore skupine Goldberg podajajo roke goram skupi
skupine Ankogel,
torej severo-zahodno od Mallnitza,, znanega turističnega kraja.
Vzpon bo potekal iz doline Tauerntal, preko planinske koče Jamnig
Jamnig-Hutte
(1748m) in naprej po majhnih dolinicah vse do vrha. Smuka v smeri
pristopa.
OJSTRC
Datum: 13. april 2013
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Lahka tura
Skupaj hoje: 7 do 8 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Ojstrc je najvišji vrh manjšega pogorja imenovanega Obir. Nahaja se
zahodno od Železne Kaple na avstrijski strani Karavank. Z razglednega
vrha, kjer je postavljen križ in meteorološka postaja je lep razgled na
severna ostenja Košute, del Kamniških in Savinjskih Alp, proti severu se
vidi Mali Obir in del Dravske doline. Obir je poznan po bogatem rastlinstvu,
ki ga na gori ne manjka.
OLŠEVA
Datum: 27. april 2013
Prijave: Marjan Epšek, 031 316 392
Zahtevnost ture:Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 5 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Olševa je najvzhodnejša gora na južnem delu Karavank, znana po Potočki
zijalki- kraški jami, kjer so našli dragocene izkopanine človeka in jamskega
medveda. Je izrazit gorski greben dolg 5 km z najvišjim vrhom Govca
(1929 m). Na Govco se
e bomo povzpeli iz Zg. Slemena (1308 m) čez lepi in
Gladki vrh za kar potrebujemo 2,30 ure. Vračamo se po isti poti. Če bodo
dopuščale razmere ( prevozna cesta) bomo startali pri cerkvi Sv. Duha, šli
.
8
...
..
mimo Potočke zijalke do Govce, za kar potrebujemo 2,30 ure in se vrnili na
Zg. Sleme
PARTIZANSKI DOM - VUHRED
Datum: 11. maj 2013
Prijave: Milan in Ivana Kotnik, 031 393 319, 051 315 963
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 4 ure
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Zapeljali se bomo do Partizanskega doma pod Malo Kopo.. Pot bo ves čas
vodila samo navzdol, najprej bomo prečili smučišča na Kopah nato po
zložnih gozdnih poteh do prvih kmetij na Sv. Antonu na Pohorju
Pohorju. Ustavili se
bomo pri cerkvi Sv. Antona in nadaljevali do Vuhreda.
STOL
Datum: 1. junij 2013
Prijave: Marjan Epšek, 031 316 392
Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT)
Skupaj hoje: 6 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Najvišji vrh Karavank imenovan tudi Veliki Stol, je veličastna, lepo
oblikovana gora, sestavljena iz triastih apnencev in dolomitov. Nudi nam
izreden razgled. Sega od Snežnika in Pece mimo Julijskih Alp do
Dolomitov ter Visokih in Nizkih Tur. Na Stol se bomo
omo podali iz avstrijske
smeri, saj se bomo preko Bistrice v Rožu zapeljali v Medvedji dol. Preko
severne stene do vrha rabimo ( lepa nadelana pot) do 3 ure; sestopimo do
Prešernove koče in se vračamo čez sedlo Belščica k Celovški koči za kar
potrebujemo 2,30 ure
VIRNIKOV GRINTOVEC 1654
Datum: 15. junij 2013
Prijave: Milan in Ivana Kotnik, 031 393 319, 051 315 963
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 4 ure
Prevoz: Kombi
. 9 ...
..
Opis ture:
Na Virnikov Grintovec, ki je mejna gora, se bomo povzpeli iz Zgornjega
Jezerskega. Z vrha je lep razgled na vrhove Karavank in osrednje pogorje
Kamniško Savinjskih Alp. Vračali se bomo po drugi,, neoznačeni poti ob
meji do izhodišča.
ZADNJI PELC 2317 M
Datum: 13. julij 2013
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT)
Skupaj hoje: 8 do 9 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Zadnji Pelc (2317 m) je eden od manj obiskanih vrhov nad dolino Bavšice,
kamor se bomo letos ponovno podali. Zaradi manjše
njše obiskanosti tega vrha
imamo občutek, da hodimo po brezpotju, pot nas bo vodila po zanimivih
policah in prehodih, ki bodo od daleč vidni kot neprehodni.
VOGEL – PLANINA RAZOR
Datum: 27. in 28. julij 2013
Prijave: Milan in Ivana Kotnik, 031 393 319, 051 315 963
Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 8 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Dvodnevni pohod bomo začeli pri Ski hotelu na zgornji postaji gondol
gondolske
vzpenjače na Voglu. Po lepi in zanimivi poti se bomo podali čez prelaz
Globoko, kjer se odpre obširen razgled na Bohinjsko stran, na Julijce s
Triglavom, na Karavanke ter seveda na južno stran bohinjskih planin ter se
spustili do koče na planini Razor (1315 m), kjer bomo prespali. Na poti
bomo videli strelne line in skladišča orožja – ostanke
nke iz prve svetovne
vojne.
Drugi dan se bomo povzpeli na Vogel (1922 m) ter Rodico (1966 m).
Razgled je tu čudovit, ob dobri vidljivosti se vidi vse do Jadranskega morja.
.
10 ...
..
SONNBLICK, HOCHARN
Datum: 10. in 11. avgust 2013
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT)
Skupaj hoje: 12 do 13 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Že nekaj let se v tem terminu podajamo na tritisočake v sosednji Avstriji
Avstriji.
Tokrat bosta naša cilja Sonnblick (3106 m) in Hocharn (3254 m), ki se
nahajata severovzhodno od poznane vasice Heligennblut. Izhodišče bo pri
koči Alter Pocher. Na vrhu Sonnblicka je observatorij in koča, kjer bomo
tudi prenočili in se naslednji dan odpravili preko Hocharna nazaj v dolina na
izhodišče.
FALKERTSPITZ 2308 M
Datum: 25. avgust 2013
Prijave: Milan in Ivana Kotnik, 031 393 319, 051 315 963
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 5 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Falkertspitze leži v pogorju Nockberge,, ki je nacionalni park. Peljali se
bomo mimo Celovca, Feldkirchna in se pred Bad Kleinkirchheimom
povzpeli na Falkert, poznan po prostranih smučiščih, majhnem jezeru,
hotelih,... Mi se bomo po zložni dolini povzpeli na Falkertspitze, kamor je
nadelana tudi ferata za izkušene planince. Z vrha
ha je lep razgled po pogorju
Nockberge. Vračali se bomo po drugi strani.
SABOTIN
Datum: 28. september 2013
Prijave: Marjan Epšek, 031 316 392
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 3 ure
Prevoz: Kombi
.
11 ...
..
Opis ture:
Sabotin je vzpetina nad Novo Gorico ali bolje Solkanom. Kljub njegovi
skromni višini, je odlično razgledišče s pogledom na Julijce, reko Sočo,
goriško kotlino, Kras, morje, Furlansko nižino in zahodnejših Alp. Zanimiv je
tudi iz zgodovinskega vidika, saj so se tukaj bile najhujše bitke v prvi
svetovni vojni (Sabotin je namreč prevrtan s številnimi vojaškimi rovi). Pod
njim se pne čez reko Sočo železniški most z največjim kamnitim lokom na
svetu, ki je bil zgrajen še pod Avstro-Ogrsko
Ogrsko leta 1906, kot ključni objekt na
drugi železniški povezavi med Trstom in Dunajem
STORŽEK
Datum: 12. oktober 2013
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT)
Skupaj hoje: 6 do 7 ur
Prevoz: Kombi
Opis ture:
Tudi tokrat se bomo pred zimo podali na manj znani vrh na avstrijski strani
Kamniško Savinjskih alp, Storžek ali Belski turn (2110 m). Z vrha, ki ga na
večini slovenskih zemljevidov ni vrisanega se nam odpre lep razgled na
bližnji Ledinski vrh, Veliko (Koroško)
oško) Babo, Mrzlo goro in severna ostenja
osrednjih Grintovcev.
IZLET V NEZNANO
Datum: oktober 2013
Prijave: predsednik PD
Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT)
Skupaj hoje: 2 uri
Prevoz: Večji kombi
Opis ture: Ostaja skrivnost
MATKOVA KOPA
Datum: 9. november 2012
Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499
Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT)
Skupaj hoje: 6 do 7 ur
Prevoz: Kombi
. 12 ...
..
Opis ture:
Matkova kopa je težko dostopna gora v gorskem grebenu Kamniško
Savinjskih Alp med dolinama Matkov kot in Belska Kočna. Greben poteka v
smeri sever-jug
jug in je hkrati meja s sosednjo Avstrijo. Na severu se začne z
najnižjim Pavličevim vrhom (1339 m), sledijo Pavličeve stene (1653 m),
Lesnikovo sedlo (1517 m), Jerebičje (1761 m), Matkovo sedlo (1623 m),
Matkov Grintovec (1700 m), Jevševec (1730 m), Matkova kopa (1957 m),
Krničko sedlo (1803 m), Krnička gora (2061 m) in Mrzla gora (2203 m).
Zelo lepo, a zelo zahtevno,
tevno, je prečenje tega grebena. Na Matkovo kopo
vodijo takšne poti iz Matkovega kota, od kmetij Kočnar, Matk in Perk, s
Pavličevega vrha in iz Belske Kočne. Vzpon na sam vrh poteka po zelo
zahtevnem brezpotju. Najlažje dostopna je iz Matkove krnice nad Ma
Matkovim
kotom. Domačini so v teh koncih zelo gostoljubni. Iz pogovorov z njimi pa je
zaznati, da si želijo, da bi ta njihov kotiček tudi v prihodnje ostal tako
samoten, kot je bil v preteklosti.
.
13 ...
..
DOŽIVETJE, KI GA NI MOČ POZABITI
zskrbnih doživetij. Vsi jih komaj čakamo in tudi jaz
Počitnice so čas brezskrbnih
nisem nobena izjema. Zame so počitnice vedno nepozabna doživetja, saj
vsak trenutek izkoristim za obisk gora. V gorah pa se mi zmeraj zgodi kaj
zanimivega.
Za obisk gora sem navdušil tudi moje starše, žal
al zaradi poškodbe z nami v
visokogorje ne more sestra Anja. Kljub temu tudi zanjo vedno poskrbimo,
da gre z nami in zato izberemo kakšno lažjo pot. Tako smo se odločili tudi
tistega sončnega jutra, ko smo sprejeli enoglasno družinski sklep, da
gremo na izlet
let na Veliko Planino. Prvi sončni žarki so nas požgečkali po
obrazu in naznanili čas, da moramo vstati. Če želiš v gore, potem je rana
ura zlata ura. Ves razburjen sem skočil iz postelje, saj sem vedel, da je
pred mano enkratno doživetje. Hitro sem si nataknil
aknil hlače in si oprtal že
pripravljen nahrbtnik. Zajtrk bi gladko preskočil, če ne bi mama vztrajala, da
v gore res ne morem s praznim trebuhom. Kljub vsemu, kar nisem mogel
dočakati, da se odpravimo na pot. Kot vedno sem tudi tokrat prvi zasedel
mesto na
a zadnjem sedežu avtomobila. Jezno sem pogledal svojo sestro, ki
se je zadnja primajala skozi vrata, saj si je morala še urediti frizuro in nadeti
ličilo. Na njen račun smo izgubili kar nekaj dragocenih minut. Končno je naš
avto s planinsko opremo lahko zapustil
pustil dvorišče in naša pustolovščina se je
začela. Pot nas je vodila po ovinkih Savinske doline, mimo Gornjega
Grada, do prelaza Črnivec, kjer smo morali prestopiti na makadamsko
cesto. Kmalu smo zagledali prve planinske koče, ki so se kopale v
jutranjem soncu, na travnikih pa se je pasla živina. Pastirji so očitno že
opravili svoje delo in mleko se je že kisalo. Na parkirišču Marjanine njive
smo pustili našega jeklenega konjička in zakorakali po strmem klancu proti
Gojški planini. Pljuča nam je napolnil svež gorski zrak in kot bi mignil smo
bili na prelepi Gojški planini. Izza hriba smo lahko opazovali belino
ožarjenih skal Kamniško-Savinskih
Savinskih Alp. Oče je vzkliknil:«Pa saj to je
prekrasno.« Vsem je zmanjkalo besed s katerimi bi lahko opisali čudovit
razgled
led in prelepo pokrajino, ki nas je obdajala. Mami sem predlagal:«Kaj
ne bi malo pomalicali?« »Seveda ob tako lepem razgledu se bo malica
prav prilegla,« se je strinjala z mano. Usedli smo se pod drevo in opazovali
prelepe gore in planine okoli nas. Ne vem
m zakaj mi malica v gorah tako
tekne. Morda zaradi čudovitega razgleda in čistega gorskega zraka. Po
okrepčilu smo nadaljevali pot, proti Mali planini. Sonce pa nas žal ni
razveseljevalo dolgo. Še enkrat smo se lahko prepričali, kako je vreme v
gorah spremenljivo.
enljivo. Nenadoma se je sonce skrilo in nebo so začeli
preplavljati grozeči oblaki. Izza Savinjskih očakov je zapihal močan veter, ki
.
14 ...
..
je pometal s klobuki pastirjev, ki so hiteli klicati svojo živino. Tudi jaz sem
svojo kapo komaj obdržal na glavi. Zavedalili smo se, da bo potrebno
poiskati zavetje. Mama nas je spodbudila:« Pohitimo do koče in
poskušajmo ubežati nevihti.« V daljavi se je že zaslišal grom, blisk pa je
razparal nebo. Od strahu sem bil ves vznemirjen in pošteno mi je že šlo na
jok. Živina je prestrašeno
estrašeno mukala in iskala zavetišče. Poiskal sem očetovo
roko in se stisnil k njemu. S pogledom, v katerem sem prav tako čutil
zaskrbljenost me je skušal pomiriti. Velikokrat sem bil že v gorah, vendar
še nikoli nisem doživel tako hitre spremembe vremena in takšne hude ure.
Izčrpani od hitenja smo v daljavi zagledali Jarški dom. Samo še nekaj
korakov nas je ločilo od njega, ko je ponovno blisk razžaril nebo in nam
zasejal strah v kosti. Namesto dežja so mi obraz zmočile solze strahu in
hkrati olajšanja, sajj sem že držal za kljuko vrat planinskega doma. »To pa
je šlo za las,« je dejal oče. Z mamo sva bila tako zadihana, da nisva
zmogla niti besede, sestra pa se je le nemo sesedla na tla. Zaradi bolečin v
hrbtenici ji je bilo zagotovo najtežje. »V gorah lahko
o doživiš tudi neprijetne
trenutke,« je nazadnje dejala mama. » Naslednjič moramo prej dobro
preveriti vremensko napoved,« sem se zamislil sam. »Najbolj pomembno
je, da se je vse srečno končalo in smo sedaj na varnem,« je zaključil oče.
Za nami je v kočo prihitelo še nekaj prestrašenih planincev. Kmalu pa je
bila nevihta pozabljena in v koči so začele doneti lepe planinske pesmi.
Pravi planinci znajo zares lepo poskrbeti za vzdušje. Kljub temu, da se
nismo poznali smo se družno objeli okrog ramen in v naš
naših srcih je bilo
pristno veselje.
Po dežju vedno posije sonce in tudi tokrat je bilo tako. Pot smo lahko
nadaljevali po mehki preprogi planinskih travnikov in srečno prispeli na
Veliko planino. Živina se je vrnila na pašo, na planini pa je bilo tudi vedno
več planincev. Gore okrog nas so zopet zasijale v vsem svojem siju. V
ustih pa so se mi začele cediti sline po svežem kislem mleku in ajdovih
žgancih, saj sem vedel, da bomo tudi tokrat obiskali pastirico Mico, ki ima
najboljše kislo mleko na planini. Še prej
rej smo zavili proti cerkvici Marije
Snežne, kjer smo se vsak po tiho zahvalili za srečo, ki smo je bili deležni.
Pastirica Mica nas je v svoji staji že čakala s kislim mlekom in z očkom sva
prišla na svoj račun. Nabrala sva si novih moči za vzpon na vrh Velike
Planine, medtem ko sta si mama in sestra Anja odšli ogledat Preskarjevo
bajto. Kljub neprijetnim dogodkom smo preživeli čudovit dan in se veseli in
polni energije, ki ti jo lahko da samo gorski zrak, vrnili domov.
Med počitnicami sem doživel še veliko
iko lepih in razburljivih trenutkov v
gorah, vendar mi bo ta ostal za vedno v spominu. Spoznal sem, da še kako
drži rek, da nesreča v gorah nikoli ne počiva.
.
15 ...
..
ZGODILA SE JE NESREČA
Vsako leto komaj čakam poletne počitnice, saj je to čas, ko se skupaj s
starši podam v gore. Gore so moja največja ljubezen. Goram namenim ves
prosti čas. Oditi na planinski izlet v gore skupaj s starši pa je zame najlepše
doživetje. Letošnje počitnice smo se za teden dni podali v Bohinj. Močno
sem si želel teh počitnic in že v naprej sem vedel, da bom užival v vsakem
trenutku.
Z vremenom tokrat
res nismo imeli
sreče. Da ima v
Bohinju dež ta
mlade, kot pravi
ljudski rek, se je
tokrat izkazalo za
čisto
resnico.
Povsod je bilo
lepo, le v Bohinju
je deževalo. Zaradi
slabega vremena,
pa
se
število
nesreč v gorah
povečuje, zato je
potrebna
večja
previdnost. Težko
se je odreči vzponu na goro, če stojiš ob njenem vznožju in si na vrh
močno želiš, poleg tega pa si celo leto težko čakal na ta trenutek. To je še
posebej težko za ljudi, ki pridejo od daleč. Med našim dopustovanjem smo
srečalii kar nekaj tujcev, ki so se podali na zahtevne vzpone, kljub slabemu
vremenu, gosti megli, dežju, nevihtam,. Tudi sam sem včasih, priznam,
brezglavo trmaril, da gremo v gore kljub slabi vremenski napovedi.
Kako je vreme v gorah spremenljivo sem občutil kaj kmalu, ko sva z očkom
odšla na planino Vogar. Na pot sva se podala v jasnem vremenu in z dobro
voljo premagovala strmo serpentinasto pot proti vrhu, ko so se začeli zbirati
deževni oblaki. Kljub zloveščemu pogledu v nebo in maminem svarilnem
klicu po mobitelu
obitelu sva nadaljevala pot. Prve dežne kaplje so naju ujele tik
pred Kosijevim domom na Vogarju. Hitro sva se zatekla v kočo. Oskrbnik
je bil prav začuden nad najinim obiskom. Zaskrbljeno naju je poučil, da
bova imela težave pri povratku. Zamislila sva se
e in kaj hitro obžalovala
najino ravnanje. Takrat sem se zavedal, da sem bil glavni pobudnik sam in
.
16 ...
..
da sem v to godljo zvlekel tudi očeta. Zelo sem se razveselil, ko so kmalu
za nama v kočo vstopili še češki turisti. Svoje dejanje sem lahko
opravičeval s tem,
em, da nisva edina. Hitro sva se okrepčala in jo urno ucvrla
nazaj proti dolini, čeprav je bilo vreme čedalje slabše. Na poti nazaj je lilo
kot iz škafa. Imel sem poln nahrbtnik vode, premočen pa sem bil do
spodnjih hlač. Največja nevarnost na poti je bilo
o mokro in spolzko kamenje,
zato sva morala biti še posebej previdna. Zdrs na mokrem kamenju bi
lahko pomenil padec po strmem pobočju. Najbolj srečen sem bil, ko sem le
zagledal parkirišče, kjer naju je čakala mama. Zelo sva se je razveselila,
kljub temu, da naju je malo oštela za nespametno ravnanje. Imela sva več
sreče kot pameti. Žal takšne sreče niso imeli češki turisti, ki so se vračali za
nama. V tistem trenutku je na parkirišče prihitel kombi gorske reševalne
službe. Zaskrbljeni smo se zazrli vanje. Slutil sem, da se je zgodila
nesreča. Ves trd od strahu sem gledal v očeta, ki se je pogovarjal z njimi.
Povedali so, da je eden od čeških turistov zdrsnil in se huje poškodoval.
Poškodovana pa sta tudi ostala dva, ki sta mu želela pomagati, vendar ju je
hudourna voda odnesla s poti. Zaradi goste megle ni možno reševanje s
helikopterjem, zato bodo morali po poškodovane peš. Odprava je štela
dvanajst pogumnih mož, ki so si nesebično oprtali vso potrebno opremo,
nosila, nahrbtnike z nujno medicinsko pomočjo, vrvi, svetilke,. Težko sem
si predstavljal, kako bodo zmogli tako zahtevno pot navzgor. Po poti je drla
voda in nosila s seboj kamenje, skupina mož pa je nesebično stopila v hrib
reševati življenja. Takrat sem pomislil, da ni veliko manjkalo pa bi reševa
reševali
naju. Ob tem sem prvič spoznal kako velika je njihova pripravljenost
pomagati. Niso jih ustavili deroči hudourniki, ki so se usipali po strmem
pobočju, niso se ustrašili grozečih oblakov, niso se hudovali ob
nespametnem ravnanju, niso nič tarnali, njihovi
ovi obrazi so bili samo
zaskrbljeni. Vsi so imeli pred sabo samo en cilj in to je pomagati in rešiti
življenja. Hiteli so kolikor so mogli, pri tem očitno niso kaj veliko mislili na
svojo varnost, pomembnejša so bila življenja drugih. Kako so ob tem
zaskrbljeni
ljeni njihovi domači? Kako močna mora biti želja pomagati
sočloveku, pa čeprav tujemu državljanu? Samo pogledal sem svojo mamo,
ki je bila vsa bleda in na robu joka. Tudi sam sem bil prestrašen. Raje sem
molčal. Oče se mi je vzpodbudno nasmehnil in dejal:«Zaslužila
Zaslužila sva si
lekcijo, to je bila dobra šola za v bodoče.« Iz te izkušnje sem se veliko
naučil. Neizmerno obožujem gore, vendar sedaj vem, da za vsako ceno ne
smeš siliti na vrh. Spoštovati je potrebno nasvete in mnenje drugih. Doma
sem najprej pogledal vremensko napoved za gore in ob tem opozorilo, da
je vreme neprimerno za obisk visokogorja. Opozorilo ni bilo za manj, pravi
planinec ga mora znati upoštevati. Sklenil sem, da bom od danes naprej
.
17 ...
..
dosledno upošteval nasvete in opozorila. Če bi vsi to znali ne bi spravljali v
nevarnost sebe in drugih. Stiskal sem pesti, da bi reševalcem uspelo.
Zvečer sem v poročilih zasledil, da je bila reševalna akcija uspešna. Vse tri
ponesrečence so varno spravili v dolino in na zdravljenje v jeseniško
bolnišnico. Glasno sem vzkliknil:«Bravo!« Vsi smo si oddahnili. Tokrat je bil
konec srečen za vse in to je bilo najbolj pomembno.
Nesreča v gorah ne počiva tudi v lepem vremenu in takrat nam vedno
priskoči na pomoč gorska reševalna služba. Njihovo delo je v takšnih
trenutkih
h manj nevarno, saj ga ne otežujejo slabe vremenske razmere.
Obisk gora se ob nesreči lahko iz čudovitega doživetja v trenutku spremeni
v največjo tragedijo. Čudovit pa je občutek, da ob takšnih dogodkih nismo
sami, imamo reševalce, ki so izurjeni in vedno pripravljeni pomagati. S
svojim nespametnim ravnanjem v gorah, pa jih velikokrat izkoriščamo na
neprimeren način. S tem ko se odpravimo v gore neprimerno opremljeni, ko
precenimo svoje sposobnosti in izzivamo usodo ob neprimernem vremenu,
pa ogrožamo tudi njihovo varnost in njihova življenja. Gore pa so preveč
mamljive, da bi pred vzponi sploh o nevarnostih razmišljali, zato se v gorah
tudi zgodi tako veliko nesreč. Pogosto je tudi moja edina misel, kdaj se
bom lahko podal na kakšen »dvatisočak«. Premalo pa razmišljam o tem,
kakšna bo pot, kakšno bo vreme, kaj potrebujem s seboj, kako bom
poskrbel za varnost, Pogosto sem celo jezen, ko z očetom določiva
termin za izlet v gore, potem pa mama vpraša kakšna pa je vremenska
napoved. Zagotovo bom od letošnjih počitnic naprej tudi sam spoštoval to
mamino vprašanje in pregledal internetna strani o nasvetih in opozorilih
gorskih služb. Trudil se bom, da bom znal paziti na svojo varnost v gorah.
Žan Onuk
(avtor
vtor obeh člankov
člankov)
.
18 ...
..
VODNIŠKI ODSEK
Vodniki smo bili v letu 2012 aktivni tako v našem osnovnem poslanstvu –
vodenju naših članov v planine kot tudi na področju izobraževanju. Udeležili
smo se izpopolnjevanj, ki so za nas obvezna na vsaka tri leta. Pridobljena
znanja in izkušnje smo s pridom uporabljali pri organizaciji in vodenju
pohodov in izletov tako v letnih kot zimskih razmerah. Potepali smo se po
slovenskih in avstrijskih hribih, po
o visokogorju in po gričih dostopnih vsem
kategorijam naših članov.
Na turah je bilo veliko sproščenih klepetov,
v, opazovanj čudovite narave,
medsebojnih spoznavanj in pomoči. Največ o vsem pove
povedo slike, neme
pričevalke doživljajev in prigod s potepanj po planinskih poteh:
Občudovali smo avrikelj na Pogorevcu
.
19 ...
..
Preizkušali smo nadelano pot pod Jankovcem
Razgledni Zürbitzkogel
rbitzkogel nas je vabil
.
20 ...
..
Še malo, pa bo vrh in malica
Gasilska na vrhu Zürbitzkogla
rbitzkogla
.
21 ...
..
Dušan vedno najde prijatelje
Nekateri pa kar na očaka – spodaj Planika
.
22 ...
..
Po promenadi pod Belščico proti cilju
Z vrha Vajneža smo občudovali celo Gorenjsko
.
23 ...
..
Petzek smo osvojili skupaj z PD IMP iz Ljubljane, kot
že nekaj tri tisočakov v zadnjih letih
Na vsaki turi se prileže malica, pa četudi je to pozimi
in so koče zaprte
.
24 ...
..
Šli smo neznano kam
in spoznali razgledno Polhograjsko hribovje
.
25 ...
..
MARKACISTI PD DRAVOGRAD
mo krepko zavihali rokave. Pod vodstvom našega načelnika
V letu 2012 smo
Andreja smo se ob vsakoletnih akcijah (pregledi, čiščenja, markiranja poti)
lotili še nameščanja kovinskih smernih tabel.
Zaradi omejenih finančnih sredstev smo s tablami za začetek opremili le
pot iz Dravograda na Košenjak po Goriškem vrhu in v okolici planinskega
doma. Pri tem nas je sodelovalo vseh sedem markacistov, pa še dva
»nemarkacista« sta pomagala. Enii so bili bolj prisotni pri pripravi trase na
papirju (beri dokumentaciji), drugi pri izvedbi na terenu, tretji pa kar oboje.
Med postavljanjem drogov smo se celo malo pregrešili, saj smo si pomagali
s štirikolesnikom. Alen nas je razbremenil večjih fizičn
fizičnih naporov s
prevozom betona in drogov na naš najvišji vrh – Košenjak.
Po končanem delu na terenu nam je vzela veliko časa priprava poročil.
Morali smo jih pravočasno oddati, saj nam je table z drogovi in vsem
pritrdilnim materialom v višini 50 % sofinancirala
rala Planinska zveza Slovenije
v okviru razpisa, na katerega smo se prijavili.
Pa še na enem področju se kaže naše uspešno delo – medse smo dobili
prvo markacistko. Za enkrat še pripravnico. Na Planini Razor je spomladi
opravila tečaj za markacistko, zdaj pa mora dve leti »pridno delati«, da
opravi s pripravništvom in postane »prava šolana« markacistka.
.
26 ...
..
.
27 ...
..
.
28 ...
..
DOBITNIKI NAJVIŠJIH PRIZNANJ PD RAVOGRAD V LETU 2012
Priznanja Vodniške komisije PZS so prejeli:
Marjan Epšek: Priznanje za 18 letno delo
Jožica Heber: Priznanje za 18 letno delo
Franc Kadiš: Zaslužni vodnik PZS
Priznanja PZS so prejeli:
Andrej Krajnc: Bronasti častni znak PZS
Jaka Kotnik: Srebrni častni znak PZS
Mira Kralj: Srebrni častni znak PZS
Marijan Valcl: Srebrni častni znak PZS
Franc Kadiš: Zlati častni znak PZS
Maksimiljan Kotnik: Zlati častni znak PZS
ČESTITAMO!
.
29 ...
..
Iz obrazložitve predloga za priznanje
Franc
ranc Kadiš - dobitnik
zlatega častnega znaka
PZS in priznanja zaslužni
vodnik PZS
Kadiš Franc je že od leta 1989 član UO PD Dravograd. Dolga leta je bil
načelnik mladinskega odseka pri planinskem društvu, sedaj je tajnik PD.
Opravil je tečaj za vodnika A kategorije leta 1987, v naslednjih letih pa
uspešno pridobival še druge kategorije za kopne in zimske rrazmere, leta
1999 je postal še inštruktor PZS. Deloval je tudi v organih PZS: v letih od
2002 do 2006 je bil vodja Podkomisije za usposabljanje in član Vodniške
komisije, trenutno načelnik Komisije za usposabljanje in preventivo. Bil je
soavtor učbenikov in
n član uredniškega odbora za učbenike Planinska šola
ter Vodniški učbenik. Vsako leto vodi akcije za usposabljanje vodnikov pri
vodniški komisiji, sodeluje in vodi tudi tečaje za nove vodnike in inštruktorje
PZS. Kljub vsem zadolžitvam je še vedno aktiven vodnik v društvu in vodi
razne ture od lažjih do najzahtevnejših. Vseskozi tudi sodeluje tudi z vrtcem
in osnovno šolo in se tako zelo rad vključuje tudi v akcije in izlete za
najmlajše planince. Poleg vodniške aktivnosti pa je ves čas tudi eden od
najaktivnejših članov UO pri delovanju društva.
.
30 ...
..
Iz Novic PZS, sreda, 14. novembra 2012
Raziskovalna skupina PZS prvič podelila priznanja
Avtor: Zdenka Mihelič
Člani Raziskovalne skupine
PZS so na osnovi spre
sprejetih
kriterijev in po pregledu
diplomskih oziroma
zaključnih seminarskih
nalog s planinsko tematiko
sprejeli odločitev, da v letu
2012 podelijo prvo pohvalo
in prvo nagrado iz sklopa
opravljenih in zaključenih
nalog.
Posebno pohvalo PZS za diplomsko nalogo prejme Jaka Kotnik
Kotnik, član PD
Dravograd. Diplomsko delo Jake Kotnika z naslovom Analiza kakovosti baze
planinskih poti je nastalo pod mentorstvom doc. dr. Dušana Petroviča in
somentorstvom prof. dr. Jožeta Rovana. Diplomsko
omsko delo obravnava nastajajočo
bazo planinskih poti iz različnih zornih kotov. V teoretičnem delu naloge so
predstavljene planinske poti in podane osnovne informacije o zajemu prostorskih
podatkov s sprejemniki GNSS. V drugem delu pa je analizirana kakov
kakovost zajetih
podatkov o planinskih poteh s petimi sprejemniki GNSS, ki so bili uporabljeni za
terenski zajem vzorca planinskih poti. Analiza kakovosti baze planinskih poti je
izdelana na podlagi standardnega modela kakovosti prostorskih podatkov ISO
19113:2002.
002. Usmeritve, povezane s terenskim zajemom potekov planinskih poti so
koristno vodilo Podkomisiji za kataster KPP pri njenem nadaljnjem delu. Del
diplomske naloge je bil objavljen v julijski številki Planinskega vestnika pod
naslovom Navigacijski sistemi za vodenje planincev (Bi nam lahko pomagali
sateliti?). V sestavku Jaka Kotnik predstavlja bazo planinskihh poti, razglablja o
vprašanju, kako od podatkov v bazi planinskih poti priti do glasovnega vodenja po
planinskih poteh. Zaključuje z mislijo, da so navigacijski
avigacijski sistemi za vodenje
pohodnikov le pripomoček, ki pa zahteva od uporabnikov določena, specifična
znanja.
.
31 ...
..
PLANINSKI DOM KOŠENJAK
Lastninsko pravno stanje našega planinskega doma je še vedno neurejeno.
Razlog za to je nedokončan denacionalizacijski postopek na parceli, na
kateri stoji planinski dom in vse aktivnosti v zvezi s prenosom lastništva iz
Ministrstva za obrambo na naše društvo so zaradi
adi tega na mrtvi točki.
Kljub vsemu je obratovanje planinskega doma nemoteno. Nova najemnika
Marijana Ring in Boštjan Jenišek, ki sta bila izbrana v postopku razpisa za
najemnika planinskega doma v lanskem letu, skrbno opravljata svojo
funkcijo. V zimskem času je dom oskrbovan ob vikendih in praznikih, razen
ob neugodnih vremenskih razmerah. Ponudbo na domu sta osvežila in
popestrila, kar je moč zaslediti na vzpostavljeni novi spletni sstrani
planinskega doma Košenjak, www.pdk.si.
Na domu je možno poleg koriščenja gostinskih uslug izvajati tudi razne
športne aktivnosti, saj je ob domu urejeno igrišče, za razvedrilo in razna
družabna srečanja pa dva piknik prostora. Planinski dom ima poleg
navedenega tudi 55 prenočišč.
.
32 ...

Similar documents