program izpopolnjevanja za opravljanje intervencije in

Comments

Transcription

program izpopolnjevanja za opravljanje intervencije in
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
PROGRAM IZPOPOLNJEVANJA ZA
OPRAVLJANJE INTERVENCIJE IN
OBDOBNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
ZA VARNOSTNIKE/VARNOSTNICE
PROGRAM IZPOPOLNJEVANJA ZA OPRAVLJANJE INTERVENCIJE IN OBDOBNO
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE ZA VARNOSTNIKE/VARNOSTNICE
1. IME PROGRAMA:
Program izpopolnjevanja za opravljanje intervencije in obdobno strokovno
izpopolnjevanje s preizkusom usposobljenosti za varnostnika/varnostnico
2.
POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI SE ŽŽELI USPOSABLJATI:
Oseba mora imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik/varnostnica oziroma
opravljen program strokovnega usposabljanja in pridobljen naziv varnostnik.
3. TRAJANJE USPOSABLJANJA in TARIFA ZA IZVAJANJE
3.1. Usposabljanje traja najmanj 15 ur.
3.2. Tarifa za izvajanje programa in preizkus usposobljenosti znašša 54 toþk (39
usposabljanje in 15 preizkus usposobljenosti). DDV ni vraþunan.
4. CILJI
4.1. USMERJEVALNI CILJI
-
Osvežži znanje na podroþju ukrepov varnostnikov in se seznani z najpogostejššimi
oblikami in naþeli uporabe ukrepov varnostnikov
Poglobi znanje praktiþnih postopkov pred in med opravljanjem interveniranja in po
njem
Pridobi znanje s podroþja opravljanja intervencij varnostnikov
Pridobi znanje s podroþja veššþin komunikacije in rešševanja problemov
Poglobi znanje s podroþja uporabe tehniþnih sredstev v sistemih varovanja ljudi in
premožženja
4.2. OPERATIVNI CILJI
4.2.1. UVOD, UKREPI VARNOSTNIKA IN NORMATIVNI POGOJI ZA
OPRAVLJANJE INTERVENCIJE ņ 6 ur
INFORMATIVNI CILJI
Varnostnik/varnostnica
•
•
•
izpopolni poznavanje vsebin
zakonodaje o zasebnem
varovanju, ki se nanaššajo na
opravljanje intervencij in se
seznani z novostmi
upoššteva zahteve za
opravljanje intervencij
pozna pravne podlage,
namen, dolžžnost, vrste in
posebnosti opravljanja
intervencij
FORMATIVNI CILJI
OBLIKE IN
METODE DELA
Varnostnik/varnostnica
•
•
•
•
•
uporablja strokovno znanje
in predpise
zna strokovno izvajati vse
vrste intervencij
pozna varnostne postopke,
ki se izvajajo pred in med
intervencijo in po njej
zna varno in po predpisih
upravljati intervencijsko
vozilo
ve, kaj so kazniva dejanja
1
•
•
•
podaja
teoretiþnih
izhodiššþ
analiza
primerov
pogovor s
sluššatelji in
odgovori na
vpraššanja
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
pozna pravice in dolžžnosti
lastnika varovanega objekta
ali obmoþja (pogodba)
zna varno in skladno s
predpisi upravljati
intervencijsko vozilo
pozna naþrt izvajanja
intervencije na varovanem
objektu ali obmoþju
loþi razliþne postopke
interveniranja glede na vrste
alarmov (vlom, rop, požžar in
drugi)
pozna prve nujne ukrepe, ki
jih mora izvesti na kraju
kaznivega dejanja, in ve,
kdaj ga lahko spremeni
zna oceniti stopnjo
nevarnosti izvedbe
intervencije in ve, kdaj mora
zaprositi za pomoþ
zna zavarovati kraj
kaznivega dejanja ter
predmete in sledi, ki so lahko
dokaz v postopku
pozna naþin komuniciranja z
varnostno-nadzornim
centrom
pozna naþin sodelovanja z
drugimi subjekti na kraju
intervencije (lastnik, policija,
gasilci, drugi)
seznani se z najpogostejššimi
k. d., ki zahtevajo prisotnost
policije ter primeri napaþnih
izvajanj intervencij
varnostnikov
•
•
•
•
•
in kakššni so prvi nujni
ukrepi varnostnika na kraju
kaznivega dejanja
zakonito, strokovno in
sorazmerno z grozeþo
nevarnostjo izvaja
posamezne ukrepe
varnostnika, pri tem pa
spošštuje þlovekove pravice
in svoboššþine
zna pravoþasno in pravilno
obveššþati pristojne o
poteku intervencije in
posebnostih
zna strokovno in pravilno
napisati poroþilo o
opravljeni intervenciji
zna strokovno in pravilno
napisati poroþilo o uporabi
ukrepov varnostnika
zna uporabljati razliþne
vrste zvez
4.2.2. PRAKTIýNI POSTOPKI PRI OPRAVLJANJU INTERVENCIJ ņ 2 + 2 URE
INFORMATIVNI CILJI
FORMATIVNI CILJI
KRAJ K. D. IN SLEDI ņ 2 uri
•
•
•
•
•
naþin zavarovanja kraja
kaznivega dejanja.
zavarovanje predmetov in
sledi, ki so lahko dokaz v
postopku
obveššþanje in sodelovanje s
policijo
•
zavaruje kraj k. d. in pazi, da
ne uniþi sledi
prepozna sledi in predmete
na kraju k. d., ki so lahko
dokaz v postopku
zna policiji posredovati
uporabne podatke in
informacije s kraja k. d.
2
OBLIKE IN METODE
DELA
•
•
delavnice s
kandidati
igranje vlog
UPORABA UKREPOV
VARNOSTNIKA –– 2 uri (praktiþno v
telovadnici)
•
•
•
•
•
•
•
zna hitro in pravilno oceniti
stopnjo grozeþe nevarnosti
ve, kdaj in kako izreþi
zahtevo osebi
zna zadržžati osebo, ki jo je
zalotil pri storitvi kaznivega
dejanja
pozna zakonske pogoje in
naþela strokovne uporabe
fiziþne sile
ve, kaj je fiziþna sila in kako
se jo strokovno uporabi za
obvladanje osebe (pozna
razliko med pasivnim in
aktivnim upiranjem in
napadom)
ve, kdaj je dejanje storjeno v
silobranu ali skrajni sili
zna strokovno uporabiti
sredstva za vezanje in
vklepanje
•
zahteva od osebe, ki ogrožža
varnost ljudi in premožženja,
da z ogrožžanjem takoj
preneha
zadržži osebo, ki jo je zalotil
pri storitvi k. d.
uporabi fiziþno silo
uporabi sredstva za vezanje
in vklepanje
•
•
•
•
izvajanje
praktiþnih
postopkov
4.2.3. KOMUNIKACIJSKE VEŠŠýINE IN REŠŠEVANJE PROBLEMOV ņ 2 + 1 ura (praksa)
INFORMATIVNI CILJI
•
•
•
•
pozna oblike verbalnega in
neverbalnega
sporazumevanja ter jih zna
uporabljati pri izvajanju
intervencij
pozna pomen osebne
kontrole v nevarnih
situacijah in
sporazumevanje, ki umirja
obvlada strah in se zna
sporazumevati z osebo, ki
jo je zalotil pri storitvi k. d.
razume dejavnike tveganja,
nadzora in vloge
varnostnika med
opravljanjem intervencij
FORMATIVNI CILJI
•
•
•
•
•
vzpostavi prvi stik in se
zna sporazumevati z
žžrtvijo, lastnikom, policijo,
gasilci in drugimi osebami
na kraju intervencije
obvlada postopek
samokontrole v nevarnih
situacijah med
intervencijo in zbrano
poroþa VNC
obvlada sporazumevanje
s storilcem k. d., ki ga je
zalotil na kraju dejanja
zbere potrebne podatke o
intervenciji in zna poroþati
VNC, policiji in drugim
zna strokovno in
kakovostno napisati
poroþilo o interventnem
dogodku in poroþilo o
3
OBLIKE IN METODE
DELA
•
•
•
teoretiþna
izhodiššþa
delavnice s
kandidati
Igranje vlog
uporabi ukrepa
varnostnika
4.2.4. TEHNIýNA SREDSTVA V SISTEMIH VAROVANJA LJUDI IN PREMOŽŽENJA ņ 2 uri
INFORMATIVNI CILJI
•
•
OBLIKE IN METODE
DELA
FORMATIVNI CILJI
pozna zakonske pogoje za •
uporabo tehniþnih sredstev v
sistemih varovanja ljudi in
premožženja
pozna
vrste
tehniþnih •
sistemov,
njihove
glavne
znaþilnosti in namen uporabe
za
varovanje
ljudi
in
premožženja
zna loþiti razliþne vrste in tipe
tehniþnih sredstev,ki se
uporabljajo za varovanje ljudi
in premožženja
zna rokovati s posameznim
tehniþnim sredstvom in
odpraviti morebitno tehniþno
napako, odkrito ob intervenciji
•
•
teoretiþna
izhodiššþa
praktiþna
vadba
5. MATERIALNI POGOJI
Uþilnica za do 30 udeležžencev usposabljanja, velika najmanj 2 m2 na osebo. Uþilnica mora
imeti poleg miz in stolov ter table tudi avdiovizualne pripomoþke (raþunalnik s projektorjem,
listna tabla, prenosna kamera).
Poleg sploššnih pogojev mora organizator zagotoviti šše:
ņ primeren poligon za delo v delavnicah (simuliranje kraja k. d., postopki ob intervenciji)
ņ telovadnico za vadbo praktiþnega postopka, ki mora zagotavljati nemoteno vadbo
postopkov za obrambo, uporabe fiziþne sile in sredstev za vklepanje za do 30 oseb (prostor
najmanj 15 x 15 m, blazine debeline 4ņ5 cm (za judo), imeti loþene garderobe in sanitarije
za M+ŽŽ ter možžnost umivanja (umivalniki, tušš kabine ...))
ņ pripomoþke za vadbo veššþin (gumi nožž, palice (40ņ50cm)), gumi pišštola, kovinske lisice
(veþje)
ņ najmanj 1 komplet alarmne naprave za predstavitev delovanja in vadbo
6. PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI
Preizkus strokovne usposobljenosti traja 60 minut. Preizkus je pisni z ustnim zagovorom in
praktiþno izvedbo postopka. Pisni preizkus je sestavljen iz vpraššanj odprtega in zaprtega tipa
in traja 30 minut.
ZGRADBA PISNEGA
PREIZKUSA
KRITERIJI
OCENJEVANJA
% MOŽŽNIH
TOýK
Testna oblika
Pravilnost odgovora
50 %
Kratki odgovori in
razlage, našštevanje,
dopolnjevanja, ……
Natanþnost odgovora,
celovitost, jasnost,
sistematiþnost
50 %
4
OBSEG IN ýAS
PREVERJANJA
Najmanj 20 vpraššanj,
15 min
Najmanj 3 tematskih
vpraššanj,
15 min
Kandidat preizkus opravi, þe dosežže najmanj 70 % zahtevanega znanja.
Preizkus se opravi skladno s pravilnikom o programih in naþinu
usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja.
izvajanj strokovnega
Organizator
kandidatu izda potrdilo o
opravljenem izpopolnjevanju za opravljanje
intervencije in potrdilo o opravljenem obdobnem preizkusu strokovne usposobljenosti.
7. KADROVSKE REFERENCE PO VSEBINSKIH SKLOPIH
NAZIV VSEBINSKEGA SKLOPA
Izvajalec
programa
Uvod, ukrepi varnostnika in Uþitelj
normativni pogoji za opravljanje
intervencije
Praktiþni postopki pri opravljanju Uþitelj
intervencij
Reference izvajalcev programa
Visokoššolska izobrazba
Najmanj osem let delovnih izkuššenj na
podroþju zasebnega varovanja ali na
podroþju dela ministrstva, pristojnega za
notranje zadeve
Visokoššolska izobrazba
Najmanj osem let delovnih izkuššenj na
podroþju zasebnega varovanja ali na
podroþju dela ministrstva, pristojnega za
notranje zadeve
Uþitelj
praktiþnega
postopka
Komunikacijske veššþine
rešševanje problemov
Srednješšolska izobrazba
Pet let delovnih izkuššenj s strokovnega
podroþja praktiþni postopek z nazivom
»inšštruktor« borilnih veššþin
(judo ali
jujitsu)
Visokoššolska izobrazba
in Uþitelj
Najmanj osem let delovnih izkuššenj s
strokovnega podroþja
vsebinskega
sklopa
Visokoššolska izobrazba
Tehniþna sredstva v sistemih Uþitelj
varovanja ljudi in premožženja
Najmanj osem let delovnih izkuššenj s
strokovnega podroþja
vsebinskega
sklopa ali na podroþju zasebnega
varovanja
8. LITERATURA
Organizator pripravi uþna gradiva in jih posreduje kandidatu.
Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za varnostnik/varnostnica
Poklicni standard varnostnik/varnostnica
5
Predpisi:
Zakon o zasebnem varovanju
Pravilnik o ukrepih zasebnega varnostnika
Zakon o varstvu javnega reda in miru
Zakon o gasilstvu
Pravilnik o programih in naþinu izvajanja strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
varnostnega osebja
Posamezne doloþbe iz predpisov, ki urejajo varstvo pred požžarom in naravnimi in drugimi
nesreþami
6
VPRAŠŠANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA ZA OPRAVLJANJE INTERVENCIJE IN
OBDOBNI PREIZKUS:
(Nabor vpraššanj se lahko dopolnjuje)
1. Kaj je intervencija?
2. Pravna podlaga za izvajanje intervencije.
3. Kje lahko varnostniki opravljajo intervencijo?
4. Našštejte delovno in varovalno opremo varnostnika interventa.
5. Opiššite intervencijsko vozilo in našštejte obvezno opremo v njem.
6. Kako ravna varnostnik, ko prejme obvestilo o sprožžitvi alarmne naprave na varovanem
objektu ali obmoþju?
7. Ali ima varnostnik pri vožžnji intervencijskega vozila prednost pred drugimi vozili v
cestnem prometu?
8. Ali lahko varnostnik na nujni vožžnji do kraja sprožžitve alarmne naprave uporablja rumeno
rotacijsko luþ na vozilu?
9. Kdaj in kje lahko varnostnik uporablja rumeno rotacijsko luþ na intervencijskem vozilu?
10. Našštejte prve nujne ukrepe, ki jih mora izvesti varnostnik ob prihodu na kraj intervencije.
11. Kateri nalogi naj varnostnik nameni najveþ pozornosti ob ugotovitvi kaznivega dejanja
velike tatvine ņ vloma (razbita stekla, razmetani predmeti, odvržžen cigaretni ogorek) in ni
veþ nevarnosti za žživljenje ali premožženje?
12. Kako ukrepa varnostnik, ki na kraju kaznivega dejanja najde sledi, katerim grozi uniþenje
zaradi bližžajoþe se nevihte?
13. Našštejte vsaj 5 najpogostejšših sledi, ki jih lahko najdemo na kraju kaznivega dejanja.
14. V katerih primerih lahko varnostnik spremeni kraj kaznivega dejanja?
15. Kaj je silobran?
16. Kdaj je bilo dejanje storjeno v skrajni sili?
17. Kaj je kazenska ovadba ?
18. Kdaj je varnostnik dolžžan vložžiti kazensko ovadbo?
19. Za kakššne nevarnosti se vgrajujejo alarmni sistemi?
20. Kaj obsega lokalna signalizacija alarma?
21. Kakššen je namen mehanske zaššþite objektov?
22. Kaj so to lažžni alarmi ?
23. Ali za zagotavljanje visoke stopnje varnosti objekta, ki je tehniþno varovan, potrebujemo
tudi ustrezno mehansko zaššþito ?
24. Kaj obsega tehniþno varovanje ljudi in premožženja?
7
25. Kaj sestavlja klasiþni sistem proti vlomu?
26. Kakššne naloge ima varnostnik na podroþju požžarne zaššþite in ob zaþetnem požžaru?
27. Kateri so osnovni ukrepi, þe pri rednem obhodu po zgradbi odkrijete požžar?
28. Ali mora varnostnik pomagati gasilcem?
29. Kje gasimo požžar z ogljikovim dioksidom?
30. Kaj je eksplozija?
31. Kaj stori varnostnik, ko zazna požžar?
32. Našštejte najpogostejšše naþine gaššenja požžarov?
33. Kaj je evakuacija?
34. Katera osnovna naþela mora upošštevati varnostnik pri uporabi zakonitih ukrepov iz 43. þl.
Zakona o zasebnem varovanju?
35. Kako varnostnik ugotavlja istovetnost osebe v postopku?
36. Uradni osebni dokumenti za ugotavljanje istovetnosti so?
37. Kdaj sme varnostnik opraviti površšinski pregled vrhnjih oblaþil, notranjosti vozila in
prtljage osebe v postopku?
38. Kdaj sme varnostnik prepreþiti osebi vstop v varovani objekt ali v varovano obmoþje
oziroma izstop iz varovanega objekta ali obmoþja?
39. Katero osebo lahko varnostnik zadržži na kraju dejanja in kako dolgo?
40. Opiššite postopek zadržžanja osebe, ki ste jo zalotili pri vlomu v objekt, ter našštejte ukrepe,
ki bi jih uporabili?
41. Kdaj sme varnostnik uporabiti fiziþno silo?
42. Kako lahko varnostnik uporabi fiziþno silo ?
43. Katera sredstva za vklepanje lahko varnostnik uporabi zakonito?
44. Kdaj sme varnostnik uporabiti sredstva za vklepanje?
45. Kaj je pasivno upiranje?
46. Kaj pomeni aktivno upiranje osebe?
47. Ali lahko varnostnik pri izvajanju intervencije uporabi strelno orožžje?
48. Kaj je silobran?
49. Kaj je skrajna sila?
50. Kdaj lahko varnostnik uporabi fiziþno silo?
51. Našštejte osebe, zoper katere varnostnik praviloma ne sme uporabiti fiziþne sile?
52. Na katere okoliššþine mora biti varnostnik posebej pozoren pred opravljanjem
površšinskega pregleda oblaþil?
53. Kaj je upiranje, pasivno upiranje, pasivno upiranje, ogrožžanje in kaj je napad?
54. Kakššne vrste komuniciranja poznamo?
55. Kakššno je pravilno in ustrezno sporazumevanje?
8
56. Ali lahko z nestrokovnim ravnanjem in neustreznim sporazumevanjem izzovemo
agresivnost osebe v postopku?
57. Od þesa je odvisna uspeššnost sporazumevanja v kriznih situacijah?
58. Kdaj lahko reþemo, da je varnostnik izvedel postopek strokovno in profesionalno?
59. Našštejte etiþna naþela in lastnosti dobrega varnostnika.
60. Fiziþne razdalje, na katerih komuniciramo z razliþnimi ljudmi o razliþnih
vsebinah, delimo na koncentriþne pasove ali prostore. Kakššne koncentriþne
pasove oziroma prostore okoli osebe poznamo?
9