Seminarska sis - Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Transcription

Seminarska sis - Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Seminarska naloga pri predmetu SIS:
Brezžična domača računalniška
omrežja
Mentor: Matej Zdovc, univ. dipl. ing. el.
Študent:Edi Kresnik
Celje, 2010
Kazalo
Kazalo......................................................................................................................................... 2
Zgodovina domačih omreţij....................................................................................................... 3
Odtrgajte se od pisalne mize z brezţičnim omreţjem ............................................................ 4
Kako delujejo današnja omreţja ................................................................................................ 5
Ločeni segmenti omrežja, vsak pomeni svojo kolizijsko domeno. .......................................... 5
Ključni dogodki v zgodovini razvoja tehnologije Wi-Fi: .......................................................... 7
Kaj potrebujem za namestitev brezţičnega omreţja? ................................................................ 8
vsaj dva računalnika ........................................................................................................... 8
Omreţne brezţične kartice (Wireless PCI Network Card ) ali Brezţičnega USB ključka
(Wireless USB) .................................................................................................................. 8
brezţični usmerjevalnik...................................................................................................... 9
UTP mreţi kabel................................................................................................................ 9
Preprosta navodila:.............................................................................................................. 10
Kako lahko računalniško omreţje olajša vaše delo .................................................................. 10
Skupna raba datotek. ............................................................................................................ 10
Pretakanje predstavnosti. ..................................................................................................... 10
Skupna raba povezave s spletom. ......................................................................................... 10
Igranje omrežnih iger. .......................................................................................................... 10
Skupna raba tiskalnikov. ...................................................................................................... 10
Promet v omreţjih .................................................................................................................... 10
Model ISO-OSI ..................................................................................................................... 11
Zaščita domačega WI-FI omreţja ............................................................................................ 11
Zaključek .................................................................................................................................. 12
Je prihodnost brezžična? Vsekakor! .................................................................................... 12
Viri ........................................................................................................................................... 13
Kazalo slik
Slika 1 elementi brezţičnega omreţja ........................................................................................ 4
Slika 2 omreţje ........................................................................................................................... 5
Slika 3 računalniki ...................................................................................................................... 8
Slika 4 brezţična PCI mreţna kartica......................................................................................... 8
Slika 5 brezţični usmerjevalnik ................................................................................................. 9
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
Zgodovina domačih omrežij
Zgodovina domačih omreţij sega v začetek devetdesetih, ko so zanesenjaki prve računalnike
medsebojno povezovali po zaporedni povezavi prek vmesnika RS232, ter s programi, kot je
bil Laplink, medsebojno prenašali datoteke ter si izmenjevali besedilna sporočila.
Računalniško omreţje je termin, ki označuje vsaj dva medsebojno povezana računalnika. Prva
domača omreţja so zagotovo nastajala tudi zaradi prvih večigralskih iger, ki so prišle v
računalnike sredi devetdesetih in v katerih se je dalo igrati proti ali z nasprotnikom za drugim
računalnikom v omreţju. V tokratnem kontekstu bomo vseskozi govorili o krajevnih omreţjih
(LAN), saj domača omreţja v celoti povezujejo samo opremo znotraj ene lokacije (široka
omreţja WAN povezujejo več lokacij, ali geografskih enot).
S prihodom modemov in prvimi povezavami v internet se je začelo obdobje skupne rabe
internetne povezave. Rešitev je bila logična: zakaj bi dva plačevala drage impulze, če pa
lahko na en modem/internetno linijo priključiva oba in še več računalnikov, in vsak od njih bo
lahko komuniciral z zunanjim svetom.
Začetki računalniških omreţij segajo v sredino preteklega stoletja. Takrat so se zametki
omreţij pojavljali predvsem v vojaških sferah, ki so imele edine dovolj sredstev za
financiranje razvoja. Desetletje pozneje so prve omreţne zmogljivosti ponudili tudi
proizvajalci računalniške opreme, kot so bili DEC, IBM in drugi veliki. Teţava je bila
nezdruţljivost te opreme, s tem pa tudi nezdruţljivost posameznih omreţij.
Nekaj let pozneje začne nastajati shema odprtega povezovanja sistemov (Open System
Interconnection – OSI), ki ga je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo
(International Standards Organization – ISO). Model OSI je z razdelitvijo kompleksnega
problema omreţij na sedem preprostejših enot prinesel poenostavitev, moţnost hitrejšega
razvoja, predvsem pa neodvisnost posameznih funkcij omreţja ter enolične vmesnike za
posamezne funkcije. Prav ta ločenost komunikacijskih funkcij od tehnologije je proizvajalcem
odprla vrata medsebojne zdruţljivosti. Pomembno je poudariti, da model OSI ni dejanski
protokol, temveč gre le za priporočilo, kako se spoprijeti z izzivom omreţenja. Na načelu
modela OSI so pozneje nastajali novi dejanski protokoli, kot recimo Appletalk, Novell IPX,
TCP/IP in drugi, a do današnjih dni je edini preţiveli dokazal svojo nadvlado.
3
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
Odtrgajte se od pisalne mize z brezžičnim omrežjem
Slika 1 elementi brezžičnega omrežja
Z brezţično povezavo lahko postavite računalnike kamor koli v vašem domu in vam za to na
ta mesta ni treba vleči kablov. Namestitev kablov v stene je draga, pa še prijetnega videza
niso, če leţijo po tleh, se lahko obnje spotaknemo, zato je njihova odsotnost zgolj prednost.
Svoboda in mobilnost brezţičnega omreţja pa imata nizko ceno: ţično omreţje deluje malo
hitreje. Vendar je večina ljudi zadovoljna s hitrostjo brezţičnega omreţja (če ţelite igrati zelo
zapletene spletne igre, vam bo morda bolj ustrezala hitrost ţičnega omreţja).
Če kupite brezţični usmerjevalnik (»prevajalnik«, ki omogoča vsem računalnikom
medsebojno komunikacijo in komunikacijo s spletom), se lahko vaši računalniki nanj
poveţejo z ţičnimi povezavami, vendar boste še vedno imeli moţnost brezţične povezave, ko
boste ţeleli. Tudi če še nimate prenosnega računalnika in torej ne potrebujete brezţičnega
omreţja, vedno obstaja moţnost, da ga boste enkrat imeli. Najboljši način za to je, da ste
vnaprej pripravljeni na svobodo brezţičnega omreţja.
4
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
Kako delujejo današnja omrežja
Slika 2 omrežje
Ločeni segmenti omrežja, vsak pomeni svojo kolizijsko domeno.
Ethernet (10 Mb/s) je ne glede na podzvrst (Fast Ethernet – 100 Mb/s, Gigabit Ethernet –
1000 Mb/s) tehnologija, ki temelji na skupnem, deljenem vodilu oz. mediju, ki ga obvlada s
tehniko CSMA/CD (Carrier Sense Multiple Access, Collission Detect). To pomeni, da si več
naprav priključenih na skupno vodilo, deli nazivno pasovno širino. V svetu etherneta je
pravilo, da lahko sočasno govori (oddaja podatke) le ena sama naprava, vse druge pa ta čas
poslušajo (sprejemajo podatke).
Ko ima naprava podatke, ki jih mora poslati v omreţje, omreţni adapter (recimo omreţna
kartica v računalniku) najprej prisluhne mediju. Če v tem hipu ne govori nihče drug, sama
začne oddajati podatke. Problem nastane takrat, ko v istem trenutku to storita dve napravi.
Takrat pride do trka oz. kolizije. Gre za napako v omreţju, tehnologija ethernet pa je to
napako zmoţna zaznati. Pri trku vse naprave, ki so govorile, takoj prenehajo oddajati podatke
ter naslednji poskus oddaje podatkov prestavijo za naključen čas (s čimer zmanjšajo
verjetnost, da bi se isto zgodilo tudi naslednjič). Več ko je naprav na istem mediju, večja je
verjetnost za trke. Območje, na katerem sodelujoče naprave ob sočasnem oddajanju podatkov
ustvarijo trk, se imenuje kolizijska domena, domena trkov (collision domain).
Uporabniki zgodnjih omreţij se iz preteklega tisočletja spomnijo neskončnih črnih
koaksialnih kablov (10Base2 ali 10Base5), ki so se vili skozi pisarne mimo prav vseh
računalnikov. Ethernet je namreč v tistem času še uporabljal topologijo skupnega
zaporednega vodila (bus), na katerega so bili priključeni vsi računalniki, na obeh koncih kabla
pa je bil zaključni člen (terminator). S tem ko so bili računalniki na istem mediju, so si seveda
delili kolizijsko domeno in s tem tudi pasovno širino. Če je bilo na takem 10 Mb/s mediju
priključenih 10 računalnikov, je vsak od njih lahko sočasno teoretično uporabljal le 1 Mb/s.
Brezţična omreţja nam omogočajo vse to, kar nam omogočajo oţičena omreţja. Oţičena
omreţja so sicer v prednosti pri hitrosti prenosa podatkov, se pa ponujajo vedno nove rešitve
zvišanja hitrosti prenosa podatkov tudi pri brezţičnih omreţjih.
5
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
Satndard Wi-Fi
Pred 25 leti je ameriški svet za telekomunikacije (FCC) sprejel sklep, da podjetjem prepove
dostop do razpoloţljivih radiofrekvenčnih pasov, s čimer se je pričela pobuda za razvoj
brezţične tehnologije Wi-Fi 802.11. Odločitev ameriškega regulatornega organa je spodbudila
tudi preostale organizacije širom sveta, da so sprejela podobna pravila in s tem posledično
močno vplivala na razvoj in širjenje brezţičnega omreţja Wi-Fi, brez katerega danes
praktično ne gre več.
Tehnologija Wi-Fi je namreč temeljito spremenila način, kako ljudje danes komunicirajo med
seboj in je poskrbela za dodatne moţnosti dela, ki ga lahko praktično opravljamo kadarkoli in
kjerkoli. Zato ne preseneča, da tehnologijo Wi-Fi danes najdemo v bogati paleti naprav, in
sicer v prenosnih večpredstavnostnih predvajalnikih, igralnih konzolah, mobilnih telefonih,
tabličnih računalnikih in še bi lahko naštevali.
Do standardizacije, ki naj bi poskrbela za zdrţjivost brezţičnih omreţij in naprav različnih
proizvajalcev, je prišlo šele leta 1997. Standard se je imenoval 802.11 in je bil skrajno
počasen v primerjavi z oţičenimi omreţji. Omogočal je povezovanje v brezţično omreţje z
maksimalno hitrostjo dveh megabitov na sekundo. Dostikrat pa je bil rezultat polovičen, torej
en megabit na sekundo, zaradi oddaljenosti odjemalca od dostopne točke. Standard 802.11 je
deloval pri frekvenci 2,4 GHz, še vedno pa so ga pestili problemi z zdruţljivostjo, saj so bile
rešitve različnih podjetij med sabo nezdruţljive. Uporabnik je bil tako primoran kupiti vso
potrebno opremo od istega proizvajalca. Zaradi teh pomanjkljivosti je kmalu prišel na plan
nov
standard.
Standard 802.11b, imenovan WiFi (Wireless Fidelity), deluje prav tako pri 2,4 GHz ter
omogoča hitrost prenosa do enajst megabitov na sekundo. Na začetku so se tudi pri standardu
802.11b pojavljale velike teţave z zdruţljivostjo različnih proizvajalcev omreţne opreme,
nato pa so se proizvajalci dogovorili za medsebojno preizkušanje zdruţljivosti izdelkov.
Izdelki, ki so prestali preizkus, so jih označili z napisom »WiFi Certified«. Danes je tovrstno
označevanje
odveč,
saj
so
vsi
izdelki
zdruţljivi
med
seboj.
Skoraj istočasno kot 802.11b je bil predstavljen tudi standard 802.11a, ki omogoča
povezovanje do štiriinpetdeset megabitov na sekundo, kar je njegova poglavitna prednost.
Vendar se ta standard ni nikoli v celoti uveljavil, saj ima tudi svoje slabosti. Standard 802.11a
deluje pri 5 GHz, tako da ni zdruţljiv z standardom 802.11b, ki deluje pri 2,4 GHz. Z višjo
frekvenco valov je sicer laţje doseči višje hitrosti prenosa, vendar pa je doseg manjši.
Problem je tudi ta, da je v večini evropskih drţav frekvenca 5 GHz rezervirana za vojaške
namene, tako da je bil v teh drţavah trajalo nekaj časa, preden so pridobili dovoljenje za
uporabo naprav 802.11a. Standard se je tako uveljavil le v ZDA in Kanadi, v drugih drţavah
pa zaradi omenjenih problemov ne. Razvijalci standarda so ţal na ta del sveta niso mislili.
Razvoj brezţične Wi-Fi tehnologije gre naprej, tako je ţe na voljo najnovejši standard Wi-Fi
povezav in sicer 802.11n, ki uporablja MIMO (Multiple Input, Multiple Output) tehnologijo –
to je več oddajnih in sprejemnih anten ter kompleksen proces oddajanja in sprejemanja
signala, kar zagotavlja večje pokrivanje - domet. Hitra Wi-Fi povezava omogoča prenose
podatkov s hitrostjo do 600 Mb/s, kar je 9-krat hitreje od sedaj veljavnega standarda 802.11g.
6
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
Kot tehnologijo prihodnosti brezţičnih omreţij se v tem času precej omenja kratico WiMAX
(Worldwide Interopoerability for Microwave Access). To je standard IEEE 802.16, ki
uporablja frekvenčni pas od 2 do 11 GHz ter omogoča prenos podatkov do 70 Mb/s. Dokaj
hiter prenos podatkov pa ni ključ uspeha WiMAXa. Njegova poglavitna prednost je v dometu,
kateri je v povprečju kar 5-krat daljši od Wi-Fi naprav.
Ključni dogodki v zgodovini razvoja tehnologije Wi-Fi:
•
1985: FCC izda odločbo, ki prepoveduje nepooblaščen dostop do radijskih frekvenc za
komunikacijo
•
1990: Člani mednarodne organizacije IEEE postavijo temelje za nastanek in razvoj
standarda 802.11
•
1997: IEEE potrdi standard 802.11 za brezţično Ethernet omreţje
•
1999: IEEE ratificira standard 802.11b, ki podpira prenos podatkov s hitrostjo do 11
Mbitov/s
•
1999: Izraz Wi-Fi« (Wireless Fidelity) se prvič uporabi v komercialne namene
•
2003: IEEE ratificira standard 802.11g, ki podpira prenos podatkov s hitrostjo do 54
Mbitov/s
•
2009: IEEE ratificira standard 802.11n, ki podpira prenos podatkov s hitrostjo do 300
Mbitov/s
7
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
Kaj potrebujem za namestitev brezžičnega omrežja?
vsaj dva računalnika
Slika 3 računalniki
Omrežne brezžične kartice (Wireless PCI Network Card ) ali Brezžičnega
USB ključka (Wireless USB)
Če ţelimo povezati dva ali več računalnikov med seboj, potrebujemo omreţno kartico. Danes
so večinoma ţe grajene v računalnik.
Značilna lastnost je prenosno hitrost (10Mb/s, 100Mb/s, 1Gbb/s). Kartica ima enolično
določen naslov MAC (MAC address), tak naslov je značilen tudi za druge omreţne naprave.
Ti napravi sta po funkcionalnosti enaki in sluţita za priklop računalnika v brezţično omreţje.
Za montaţo brezţične mreţne kartice je potrebno odpreti računalnik in vstaviti kartico v PCI
reţo, medtem ko USB vmesnik samo vtaknemo v USB vhod na ohišju računalnika in ni
potrebno odpiranje ohišja. So pa ponavadi kartice nekoliko cenejše in imajo zunanjo anteno,
ki jo lahko postavimo nekam na mizo oziroma tako, da je sprejem signala čim boljši. V
primeru prenosnikov ima večina (novi praktično vsi) brezţični vmesnik serijsko vgrajena.
Slika 4 brezžična PCI mrežna kartica
8
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
brezžični usmerjevalnik
Usmerjevalnik (angleški naziv router) je naprava, ki povezuje dve ali več različnih omreţij.
Njegove funkcije so omejevanje prometa, prenašanje prometa na manjša omreţja in izbira
najustreznejše poti za potovanje podatkovnih paketov do njihovega cilja. S tem zmanjšujejo
promet v omreţju.
Usmerjevalniki operirajo z mreţnimi naslovi, ki so definirani na 3. sloju referenčnega modela
OSI in zato pravimo, da je usmerjevalnik naprava, ki deluje na 3. (mreţnem) sloju modela.
Pri brezţičnih usmerjevalnikih lahko poleg ostalega izbiramo tudi med modeli, ki podpirajo
tudi ţe mobilni internet prek UMTS omreţja (recimo Linksysov model WRT54G3G),
nekateri imajo vgrajene tiskalniške streţnike, ki omogočajo enostavno tiskanje znotraj
omreţja na skupni tiskalnik ali pa celo vgrajen NAS disk za shranjevanje podatkov. Na ceno
pa te opcije jasno ne vplivajo ravno blagodejno.
Slika 5 brezžični usmerjevalnik
UTP mreži kabel
primerne dolţine za povezavo med ADSL vmesnikom in brezţičnim usmerjevalnikom
Konfiguracija brezţičnega usmerjevalnika:Ko vzamemo nov brezţični usmerjevalnik iz škatle
(zabojnika), ima privzeto nastavljene tovarniške nastavitve. To v praksi pomeni, da praktično
nima nobene vklopljene zaščite, administratorska gesla za posamezne naprave, oziroma
določene modele istega proizvajalca, so prosto dostopna na internetu in znana, prav tako IP
naslov naprave. Čeprav je zadeva verjetno po pravilnem priklopu lahko povsem funkcionalna
in smo čez nekaj minut ţe brezţično v internetu, pa to pomeni, da enako velja tudi za vse tiste,
ki naš radijski signal v okolici lovijo.
9
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
Preprosta navodila:
Prvi korak pri vzpostavitvi omreţja
Kako lahko računalniško omrežje olajša vaše delo
Ste se kdaj vprašali, zakaj toliko hrupa okrog domačih omreţij? Preprosto povedano omreţje
povezuje dva ali več računalnikov in omogoča, da ta »govorita« drug z drugim. Takšna
povezava omogoča vrsto različnih stvari:
Skupna raba datotek.
Lahko dostopate do datotek v drugih računalnikih v omreţju. To je lahko precej priročno, ko
npr. plačujete račune prek prenosnega računalnika v dnevni sobi in potrebujete datoteko, ki je
v računalniku v vaši domači pisarni. S pomočjo omreţja imate dostop do te datoteke, ne da bi
se morali pri tem fizično prestaviti k drugemu računalniku. Poleg tega imate popoln nadzor: S
pomočjo omreţja lahko delite, kar ţelite deliti, in ohranite zasebno, kar ţelite ohraniti
zasebno.
Pretakanje predstavnosti.
Pretakanje predstavnosti je postopek, ki preko omreţja pošilja vaše digitalne predstavnostne
datoteke, kot so slike, glasba ali videoposnetki, na napravo, ki lahko te predvaja. Svoje slike
ali filme lahko na primer gledate na najnovejšem televizorju oz. predvajate glasbo na
zdruţljivih glasbenih predvajalnikih, ki so povezani v vaše omreţje.
Skupna raba povezave s spletom.
Delite lahko širokopasovno povezavo s spletom, kar pomeni, da vam ni treba zakupiti
spletnega računa za vsak računalnik posebej.
Igranje omrežnih iger.
Z drugimi osebami, ki so povezane s spletom, lahko igrate računalniške igre, v omreţje pa
lahko vključite tudi igralne konzole (kot so Microsoft Xbox, Nintendo Wii in Sony
PlayStation).
Skupna raba tiskalnikov.
Namesto da bi kupovali tiskalnik za vsak računalnik posebej, lahko uporabite en tiskalnik in
ga poveţete v omreţje. Nato ga lahko uporablja vsak, ki je povezan v omreţje.
Promet v omrežjih
V omreţjih promet podatkov ni vedno enak. Promet je definiran glede na pošiljatelja in glede
na naslovnika oz. sprejemnika. Promet vedno izhaja od enega samega pošiljatelja. Glede na
tip prejemnika pa ločimo tri tipe prometa. Promet tipa unicast označuje promet, ki izhaja od
enega pošiljatelja in je namenjen točno enemu prejemniku. Promet tipa broadcast izhaja od
enega pošiljatelja in je namenjen vsem prejemnikom. Pomembno je vedeti, da je definicija
vseh prejemnikov po navadi omejena s krajevnim fizičnim omreţjem. To pomeni, da se
promet broadcast širi le po krajevnem omreţju, ne pa tudi prek tretjenivojske naprave
10
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
(usmerjevalnika) v druga omreţja. Tretji in zadnji tip prometa se imenuje multicast. Gre za
poseben tip prometa, kjer pošiljatelj naslavlja skupino prejemnikov. Skupina je lahko
definirana na več načinov, multicast pa se dandanes uporablja pri recimo pretočnih
multimedijskih podatkih. Namesto da bi streţnik pošiljal 100 enakih kopij istega TVprograma stotim naročnikom, pošilja le eno kopijo, naslovljeno na sto prejemnikov, omreţna
oprema pa poskrbi za ustrezen prenos in podvajanje na ustreznih kriţiščih (to danes v svojih
omreţjih uporabljajo vsi ponudniki interneta in internetne IP-televizije ter videa na zahtevo!).
Model ISO-OSI
ISO/OSI definira sedem slojev omreţja. Od spodnjega navzgor si sledijo: fizični sloj (njegova
naloga je fizični prenos podatkov – bitov po mediju, torej ţici, radijskih valovih. ..; zato je na
tem nivoju definiran medij, z napetostjo, hitrostjo prenosa, razporeditvijo kabelskih
priključkov in podobno), sloj podatkovne zveze (definira odkrivanje in popravljanje napak,
razdelitev daljših podatkov na manjše dele – okvirje, pomembno – definira fizično
naslavljanje v omreţju), omreţni sloj (definira logično naslavljanje naprav v omreţju in
usmerjanje prometa), prenosni sloj (definira zanesljive in nezanesljive prenosne mehanizme,
časovno razvrščanje in podobno), sloj seje (skrbi za integracijo omreţnih funkcij v operacijski
sistem in za to, da podatki različnih sej in programov ostanejo ločeni), predstavitveni sloj
(definira predstavitev podatkov, standardne formate, šifriranje ...), aplikacijski sloj (definira
uporabniški vmesnik ter integracijo omreţnih funkcij v aplikacije).
Zaščita domačega WI-FI omrežja
Ne vem, morda gre za moj subjektivni občutek, vendar zdi se mi, da so brezţična domača
omreţja (wi-fi) postala ena najbolj uspešnih računalniških tehnologij v zadnjem času. Skoraj
ne poznam nikogar več, ki bi imel doma širokopasovni priključek v internet (ADSL, kabelski
internet) in bi še vedno vlekel kable po stanovanju.
Nekaterim to doma ne pustijo starši, češ da kabli kazijo podobo stanovanja, ki so ga s trdimi
ţulji zgradili, drugje se računalniki mnoţijo in bi hitro postale stene prepredene z ţicami.
Včasih je problem tudi vrtanje lukenj v stene in plošče med nadstropji. Če imaš prenosnik, ki
ima mimogrede ţe vgrajen brezţični vmesnik, je lepo, da se lahko preprosto zlekneš po
dolgem na kavč ali v posteljo in v leţeči pozi prebereš elektronsko pošto, pogledaš kakšno
spletno stran, recimo v kuhinji, na pultu, delaš in sproti gledaš recepte na spletu in pri tem ne
vlačiš za seboj motalico s kablom po stanovanju.
Skratka razlogov, zakaj so brezţična domača omreţja postala tako priljubljena izbira, je več
kot dovolj.
Ţal pa konfiguracija brezţičnega domačega omreţja ni tako enostavno opravilo, kot recimo
priklop tiskalnika na računalnik in namestitev gonilnika za tiskanje, kar večina uporabnikov
naredi brez večjih teţav sama doma. Oziroma časovno postopek niti ni bistveno bolj
zamuden, zahteva pa nekaj več znanja in razumevanja osnovnih pojmov.
Ko sem se sam lotil prvič konfiguracije brezţičnega omreţja, sem moral prebrati kar nekaj
strani na internetu, da sem razumel vse pojme in nastavitve, ki so potrebne, da je omreţje
kolikor toliko zaščiteno pred vsiljivci.
Problem je namreč v tem, da ta tehnologija uporablja radijski signal za prenos podatkov, kar
pa pomeni, da signal lahko sprejema vsakdo, ki je v dometu oddajnika in ima ustrezen wi-fi
sprejemnik. Če omreţje ni zaščiteno, se lahko brez teţav parazitsko priklopi v internet prek
brezţičnega omreţja nekoga drugega.
11
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
Marsikdo sicer zamahne z roko, češ, pa kaj, če sosed uporablja moj priklop v internet. Bog
mu poţegnaj. In tako altruistično razmišljanje bi celo lahko podprl …če…. Prvič, niso vsi
sosedje dobri po srcu in kaj hitro lahko naletiš na nekoga, ki ti priklopljen v tvoje omreţje
spremeni iz čiste zlobe ali za zabavo vse nastavitve. Tak primer sem ţe videl v praksi pri moji
sosedi. Drugič, obstajajo ljudje, ki na internetu izvajajo razna kriminalna dejanja, si
izmenjujejo pedofilske slike, vdirajo v računalniška omreţja in podobno. Večina teh ljudi zelo
dobro pozna načine, kako lahko nekoga izsledijo in vedo, da so razne spletne kavarne,
knjiţnice in podobni javni prostori z priklopom na internet običajno pod video nadzorom.
Zato so prosto dostopna brezţična omreţja sredi blokovskega naselja idealna za tako početje,
ko pa kriminalisti ugotovijo, od kje je prišlo recimo do vdora na neko spletno stran in potrkajo
na vrata lastnika brezţičnega omreţja, pa mamo na vratih zadane infarkt. Moj sin, odličnjak in
dobitnik bronastega delfinčka iz šole v naravi, pa pedofil?
Če ţelimo, da ostane mreţa privatna, se posluţimo ene od treh metod šifriranja:
 WEP,
 WPA ali
 MAC. Izberemo MAC naslove računalnikov, ki jim dovolimo dostop do mreţe.
Zaključek
Je prihodnost brezžična? Vsekakor!
Zdi se, da razmaha brezţičnega povezovanja, ki ga doţivljamo danes, nič ne more ustaviti.
Uporabniki zahtevamo vse večjo mobilnost in hkrati vse višje hitrosti povezovanja. To sta
obenem poglavitni gonilni sili razvoja brezţičnih izdelkov in nič ne kaţe, da bi se ta v
kratkem ustavil.
Dejstvo je tudi, da današnji brezţični omreţni izdelki še zdaleč ne dosegajo hitrosti svojih
oţičenih sorodnikov. Medtem ko se največje hitrosti danes razpoloţljive tehnologije WLAN
gibljejo okoli 100 Mb/s (v resnici še dosti manj), je v oţičenih omreţjih ob pomoči
razmeroma poceni ethernetne tehnologije danes mogoče dosegati hitrosti vse do 1 Gb/s. V
nebo vpijoča razlika seveda ne pusti hladnih razvojnih oddelkov izdelovalcev, ki mrzlično
iščejo nove in nove rešitve zanjo. Hitrejši razvoj pa delno ovira tudi dolgotrajen proces
standardizacije pod okriljem organizacije IEEE, vendar je le tako mogoče zagotoviti
zdruţljivost izdelkov.
Razvoj pa ne gre naprej le v smeri hitrejšega povezovanja, temveč tudi v raznolikosti
brezţično omreţenih izdelkov. Tako so se ne dolgo nazaj na trgu (predvsem ameriškem)
pojavili prvi brezţični telefonski aparati, ki namesto pripadajoče bazne postaje uporabljajo kar
poljubno dostopno točko Wi-Fi. Ta rešitev sovpada z vse večjo priljubljenostjo sistemov za
telefoniranje prek interneta, imenovanih VoIP. Zaradi popolnosti ponudbe so nekateri
izdelovalci ţe ponudili brezţične usmerjevalnike VoIP, ki podpirajo neposredno povezovanje
do ponudnikov telefonije VoIP prek protokola SIP ali RTP/RTCP. Zamisel, ki obeta veliko,
njen "doseg" v praksi pa bomo še videli.
Skratka, sveţih zamisli na področju tehnologij in izdelkov vsekakor ne bo še tako kmalu
zmanjkalo. Menim tudi, da je Wi-Fi danes dozorela tehnologija, saj je izdelovalcem uspelo
razmeroma dobro poskrbeti za vse vidike delovanja, tudi za varnost. V prihodnosti pa se
nadejamo, da bo nekaj (dodatnih) korakov naprej storjenih še na področju enostavnosti
uporabe in zanesljivosti brezţične opreme.
12
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SIS
Viri
http://www.johns-company.com/index.php?lang=sl&cat=956&month=2009-12&id=56831
http://dronyx.wordpress.com/2008/05/14/zascita-domacega-wi-fi-omrezja/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Brez%C5%BEi%C4%8Dno_omre%C5%BEje
http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Brez%C5%BEi%C4%8Dno_omre%C5%BEje
http://www.swpower.si/arhiv-clankov
http://www.joker.si/article.php?rubrika=2&articleid=3321&page=6
13