osíte bremena drug drugemu!« - Misijonsko središče Slovenije

Comments

Transcription

osíte bremena drug drugemu!« - Misijonsko središče Slovenije
Misijonska
obzorja
št. 6 (136), leto 24
december 2010
cena 1,50 EUR
Vesel božič
in milosti polno
novo leto!
d
a
r
n
u
e
g
m
d
e
r
r
u
b
g
e
e
t
í
m
s
u
o
!«
N
»
L
d
e
o
l
n
r
o
b
s ti i n so l i da
o
d
e
k
s
n
a
č
š
r
r nos t
e to k
i
Groblje,
Rim,
Buenos Aires
1923-1986
I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7
Revija za medkulturni
in medreligijski dialog ter razvojno
in humanitarno pomoč
V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo,
ekumenizem in dialog (TEOF)
izdaja
MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE
SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija
Tel. : 01/300 59 50,
Faks: 01/300 59 55
E-mail: [email protected] si
http://www. missio. si
Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.
MISIJONSKA PISARNA MARIBOR
Slovenska 21, 2000 Maribor
tel. /fax. : 0590/80 381
od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h
E-mail: misijonska. [email protected] net
GLAVNI UREDNIK
Dr. Drago K. Ocvirk, CM
POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA
Tina Jež
LEKTOR
Jurij Devetak, CM
Odgovarja
NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE
Stane Kerin
OBLIKOVALEC
Boris Jurca
GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK
Schwarz, d. o. o.
Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja
prispevka ali iz arhiva MSS.
ISSN 1318-4369
Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.
Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR.
Celoletni prispevek za MO za leto 2011:
9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za
Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.
Vplačila nakazujte na transakcijski račun
Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1,
Ljubljana namen nakazila: naročnina MO,
št. transakcijskega računa pri
NLB: SI56 0201 4005 1368 933,
št. transakcijskega računa pri Raiffeisen
banki: SI56 2420 0900 4370 443
Vplačila iz tujine s čeki na naslov:
Misijonska pisarna, Kristanova 1,
1000 Ljubljana
Slika na naslovnici:
Mlada mati z otrokom - pogosta podoba v
kraju Affame v Beninu, kjer delujejo naše
Marijine sestre. Foto Drago Ocvirk
Verska
svoboda in
človekoljubnost
P
lemenske skupnosti so sebe imenovale »ljudje«, drugih pa za to niso
imele. Za stare Grke so bili drugi barbari; melanezijski lovci na glave
so pripadnike drugih plemen imenovali »dolgi prašiči« in so jih
razkosali tako kakor pravega prašiča; za fašizem, nacizem in komunizem
so bile desetine milijonov le škodljivci, golazen, in so jih »počistili«.
Na to sem pomislil, ko sem poslušal nacionalni radio, s katerega so
sporočali, da je ameriško letno Poročilo o stanju verske svobode v svetu
obsodilo Francijo, ker prepoveduje popolno zakrivanje muslimank v javnih
prostorih, in Švico, ker ne dovoli gradnje minaretov. Dodali so še, da je
pri nas vse lepo in prav. Pustimo ob strani, da se v naših medijih pretaka
veletok sovražnega govora proti katoličanom, da pa od vseh kršiteljev
verske svobode omenijo le Francijo in Švico, mora biti nekaj hudo narobe s
poštenim poročanjem, predvsem pa z razumevanjem svobode.
V večini islamskih držav zatirajo drugače
verne, če jih sploh tolerirajo, in prepovedujejo
misijonsko dejavnost drugih. Nič drugače ni v
komunističnih državah, ki preganjajo vse vere
v imenu ateizma.
Ko sem pogledal Poročilo, sem ugotovil, da Strnjen prikaz posebej analizira
25 največjih kršilk verske svobode: 16 je islamskih, 5 komunističnih, 3
budistične in Rusija. Francija in Švica nista med njimi! V večini islamskih
držav zatirajo drugače verne, če jih sploh tolerirajo, misijonska dejavnost
pa je prepovedana. Nič drugače ni v komunističnih državah, ki preganjajo
vse vere v imenu ateizma. Iz poročanja naših medijev o Poročilu je opazno
očitno simpatiziranje z islamskimi in komunističnimi zatiralci, ne pa z
njihovimi žrtvami. S tem pa smo Slovenci prikrajšani za pravico do celovite
in poštene informacije.
Stanje verske svobode v svetu je marsikje tragično, ponekod kar
katastrofalno. Še zlasti hudo zna biti za misijonarje. Zato ne preseneča,
da je papež letos v misijonski poslanici zapisal: »Rad bi s posebno
naklonjenostjo izrazil svoje priznanje misijonarjem in misijonarkam,
ki na najbolj oddaljenih in težavnih krajih pričujejo za prihod Božjega
kraljestva, pogosto tudi za ceno lastnega življenja. Njim, ki so predhodnica
evangeljskega oznanjevanja, naj gre prijateljstvo, bližina in podpora
slehernega vernika. Naj jih Bog, ki 'ljubi veselega darovalca' (2 Kor 9,7),
napolni z duhovnim žarom in globokim veseljem.«
V teh dneh postajata v Jezusu očitni »dobrota in človekoljubnost Boga,
našega odrešenika« (Tit 3,4), ki nas vabi, da se mu pridružimo prav v dobroti
in človekoljubnosti. Lep in svet božič želim vam doma in vam v misijonih, v
novem letu pa veliko radosti »veselega darovalca«, Drago K. Ocvirk, CM
T I S K AT I A L I N E T I S K AT I
Miha Drevenšek, minorit, Zambija
Sociala da,
Sveto pismo ne!
Misijonar bi rad ponatisnil Sveto pismo v bemba
jeziku, a za to v Evropi ni pravega posluha.
Ko prosi za tiskarski stroj, ni težav. Evropa ne
razume, da je sociala brez vere, ki se izraža skozi
Sveto pismo in se navdihuje ob njem, kratkega
daha. Je le »bajta brez strehe ali temeljev«.
03.11.2010. Najprej najlepša hvala za vašo skrb za mene,
ko sem bil med vami doma. Hvala za vse lepe trenutke,
ki smo jih preživeli skupaj. Kratki so bili in prav zato
bolj prisrčni, vsaj z moje strani. Bogu pa tudi hvala, da
sem srečno prispel nazaj v svoj stari brlog, kjer me čakajo vsa dela, še posebej pa smiselno urediti namen mojega enomesečnega vandranja po Evropi. Eden od teh je tudi
ponatis Svetega pisma v bemba jeziku.
Kakor smo se pogovarjali pred mojim odhodom, vam pošiljam zdaj našo prošnjo za pomoč, da končamo ponatis
Svetega pisma. Če je mogoče, lepo prosim, da nam
priskočite na pomoč, še posebej te dni, ko imamo
ogromno težav s ta velikim tiskarskim strojem.
Ta nam bo žepe spravil na boben, če ga hitro ne
popravimo in kupimo rezervne dele.
Kaj hočemo, če smo kristjani današnjih dni bolj usmerjeni v socialne programe kakor pa v Božjo besedo, na kateri
naj bi temeljilo naše bivanje in delovanje. Nimam namena
nikogar prepričevati, kaj in kako naj bi bilo ali kaj je bolj
potrebno, toda v Zambiji verjamemo, da je kristjan brez
Svetega pisma kakor bajta brez strehe ali temeljev. Kako
dolgo pa bo to stalo ter kako in komu bo takšna bajta koristna, pa naj vsak presoja po svoje.
Mi smo do sedaj ponatisnili 5000 izvodov Svetega pisma.
Kakor zgleda, bodo ti izvodi pošli nekje sredi leta 2011,
gotovo pa pred koncem leta. Potreben bo nov ponatis.
Preden pa začnemo misliti o tem, moramo zaključiti to,
kar smo začeli in to naj bi bilo finančno zaključeno do
konca tega leta.
Ali bi nam bilo mogoče pomagati finančno tako, da bi število 12.000 € - toliko so darovali poslušalci Radia Ognjišče
- zaokrožili na 30.000 €? Rad bi zaprosil za kaj več, pa ne
upam. Vem namreč, da tudi doma ni tako, kakor je bilo, in
da je še veliko naših misijonarjev, ki so raztreseni po svetu
in rabijo pomoč. Morda ne za Sveto pismo, pač pa zato, da
bi zgradili kaj lepega in nujno potrebnega za svoje ovčice
(čeravno, na žalost, vsi največkrat skrbimo in delamo največ za kozle, hahaha!).
Še enkrat hvala vam in Bogu za vašo skrb in
pomoč, ki nam jo nudite že tolika leta.
Poplačali vam bomo pa z valuto, ki
žepov ne trga, je tat ne more ukrasti, molj pa ne požreti. Molili bomo
za vas. Vaš nadležni p. Miha
Bajta brez strehe
Zanimivo spoznanje mojega letanja po
evropskih katoliških dobrodelnih organizacijah je, da sem, hvala Bogu, naletel na veliko razumevanje, ko sem prosil za pomoč za
tiskalni stroj in dobil skoraj to, za kar sem
prosil. Ko sem pa med pogovorom omenjal
tiskanje Svetega pisma, pa je odgovor namigoval, da to ni najbolj skladno s programom njihovih dejavnosti.
3
e-NABIR ALNIK
TADEJA MOZETIČ, ŠOLSKA
SESTRA, PARAGVAJ
Dar prispel
04.11.2010. Mir in dobro in lep
dan. Včeraj sem bila v naši pisarni in so mi povedali veselo novico, da je pomoč že prišla. Bog
vam povrni tudi v imenu vseh,
ki se vaših darov veselijo. Počasi
se zaključuje šolsko leto in so
mladi precej »napeti« zaradi izpitov. Taki »valovi« pa včasih »pljusknejo« tudi na tiste, ki
smo šolske klopi že davno zapustili ... sicer pa vemo, komu izročiti vsak dan. Hvala za vse in
kmalu še kaj. Hvaležna s. Tadeja
MIRIAM PRAPROTNIK, USMILJENKA, ALBANIJA
Sestra, je že kaj prišlo?
18.10.2010. Nocoj bom spet ravnala Misijonsko
po tisti naši pesmi, katere vsebina mi
je v študentskih letih tako prav hodila in mi bo morda – tako sem poprosila Božjo previdnost – tudi sedajle: »Če
študent pa lačen je, gre na vrata farovške ...«
Tokrat pa s. Miriam ni študent, tudi
lačna sama ni, pač pa čuti vsak dan
lakoto za vse tiste družine, ki zanje
ve, da nimajo niti kruha dovolj, kaj
šele česa drugega. Ne morem vam povedati, kako težko čakamo letos sestre pošiljko Slovenske Karitas zaradi naših revnih ljudi, ki hodijo spraševat, če je že in kdaj bo prišla pomoč
iz Slovenije, da bodo prejeli paket s
hrano. Hrana je tem ljudem potrebna
pri vedno večji brezposelnosti.
Ko Slovenska Karitas pripravlja pošiljko za naš misijon, me skrbi, kdo
bo plačal prevoz. Spomnila sem se na
Maša z veroukarji
pisarno, da potrkam na
njena vrata v tem
času, ko se nam
bliža misijonska nedelja. Vem, kako velika je stiska tudi v
domovini, vem pa
tudi, da so moji rojaki morda od vseh
narodov v Evropi
najbolj sočutnega
srca za ljudi v stiski, posebno še v
misijonih, tako z molitvijo za misijone kot z materialno pomočjo. Zbrala
sem toliko poguma, da se obrnem s
prošnjo na Vas, da bi jo Vi posredovali
s priporočilno besedo za to odgovorni osebi. Zdaj, ko sem v kapeli izročila
vso zadevo sv. Jožefu, bom odšla k počitku v upanju, da bosta s sv. Jožefom
vse prav in dobro uredila za naš misijon. Le to naj Vas še poprosim: spomnite se me v molitvi, da bom do
konca vesela in hvaležna darovalka
svojega življenja za Jezusa v ubogih. V
Njegovi ljubezni z bratskimi pozdravi Vam in vsem okrog Vas! Vaša hvaležna s. Miriam.
HUGO DELČNJAK, FRANČIŠKAN, FRANCOSKA GVAJANA
Miklavž za klimo
27.09.2010. Danes sem šel na pošto, da plačam internet
in telefon. Na moje veliko presenečenje sem videl, da je
»Miklavž« izpraznil mošnjiček v dobro mojega poštnega računa. »Dvakrat dá, kdor hitro dá«. Moja hvaležnost je ne samo dvakratna, ampak tisočkratna, kot se
reče po domače, da se poudari hvaležnost. Skušal bom
še ta teden skočiti v Cayenne in kupiti klimo in projektor. Uff, kako se bo prilegel ohlajen fotokopirni prostor, pa čeprav samo v času kopiranja in seveda, ko nas
ekran računalnika zaposli. Vsem neznanim dobrotnikom in darovalcem velik Bog plačaj z zagotovilom molitve in prošnje za vse dobro, duhovno in telesno. Pa še
to: naš Milan Kadunc je postal dekan dekanije Kourou.
Še enkrat prisrčna hvala. Lep pozdrav, p. Hugo.
4
e-NABIR ALNIK
LJUDMILA ANŽIČ, SALEZIJANKA, KAMBODŽA
Prevelika pričakovanja?
08.11.2010. Zdajle, ko prebiram, da je pri vas deževno in turobno … se je
ulilo še pri nas. Mene že dva dni trga v desnem zapestju in sem jim že po
včerajšnji plohi rekla, da bo še dež, pa je res. Sicer pa gremo počasi proti
suhi dobi. Hitimo in včasih se mi zdi, da Bog od mene pričakuje preveč.
Morda pa ne on, samo tisti okrog mene. Pa sem se morala včeraj kar malo
zjokat zadaj na
vrtu. Potem sem
šla spat že pred
deveto zvečer in
sem bila danes ob
pol petih zjutraj
že kar boljše volje.
Pa gremo naprej!
Vse dobro vam
želim. Še enkrat
hvala, s. Ljudmila.
MARIJA ANDREJA ŠUBELJ, USMILJENKA, ČILE
Obnova po potresu
DANILO LISJAK, SALEZIJANEC,
UGANDA
Vedno novo delo
07.10.2010. Danes smo s kaplanom
katedralne župnije govorili o nujnosti
gradnje osnovne šole na eni od podružnic, ki bo pripadala našemu novemu
misijonu in tudi predvideli gradnjo
srednje šole v neposredni bližini novega misijona. Povsod nam protestanti
na silo rinejo v 'zelnik'.
Sila kolesa lomi! Katja pride za načrte konec tega meseca, potem morebiti še kak gradbenik. Cerkev je v tako
slabem stanju, da nas je 'sram' v njej
maševati. Tudi kakšen Land Cruiser
Toyoto ali pa rabljen kamion 5 tonec
bi potrebovali za gradnjo ... Kaj pravi
MIVA Slovenija? Podružnice (imamo
jih 57) so od 60 do 150 km daleč po
dotrajanih poteh.
10.09.2010. Spoštovani, oprostite, ker Ljudje so sami v stiskah za svoje dose šele zdaj oglašam. Razlog so težave z zdravjem. Hvala Bogu, sem malo
boljša! Odgovarjam na vaše vprašanje,
koliko denarja potrebujemo za popravilo cerkve sv. Vincencija v Santiagu.
Aprila sem zapisala 16.594 €. Na žalost
so cene poskočile. Danes so nam rekli,
da stane popravilo 21.350 €. Bomo zelo
hvaležni za vašo pomoč, ki nam bo
omogočila popravilo. Zaupamo v Božjo
previdnost … 16.10.2010. Bog povrni za vaš velik dar, ki ste nam ga poslali za popravilo cerkve sv. Vincencija
po potresu. Smo res siromaki, saj še za
jesti ni kaj veliko, kako pa bi popravili
na pol razsuto stavbo, pa tudi ne vem.
move … potem pa veste, kako je, če se
ti cerkev podira. Porabim priložnost,
da vas vprašam, kaj bi lahko naredila
za bogoslovce? Vi ste nam lani poslali velikodušno pomoč za njihovo vzgojo in izobraževanje. Letos so me potres in nato še zasuti rudarji zamotili, da sem pozabila na bodoče duhovnike. Oprostite! Hvaležna bom, če mi
sporočite, kaj bi morala storiti za to
pomembno zadevo. Ravnokar smo doživeli čudež 33 rudarjev, tako Cerkev
kot dežela. Naj Marija ponovi čudež v
prid bogoslovcev. Z globoko hvaležnostjo za vso oporo in pomoč – po Mariji,
s. Andreja Šubelj.
PAVEL BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA
Temelji so že
22.10.2010. Najlepša hvala za odgo- dokler bo denar, bo šlo, potem bo pa
vor na mojo prošnjo, kajti železo je v
ognju. Nisem takoj odgovoril, tako da
sedaj lahko sporočim, da smo že začeli z delom in upam, da bomo v ponedeljek, 25. tega meseca, končali temelje. Kar hitro smo stvar speljali,
že kaj prišlo. Delamo torej večnamensko dvorano, ki bo tudi bogoslužni
prostor; mere: 20 x 10 m; pisarno in
sobo za duhovnika, skladišče in garažo. Tako se bo počasi začela oblikovati
krščanska skupnost in bo potem laže
delati. Vaša pomoč
nam bo res prav prišla, kajti drugače bo
šlo zelo počasi in
zelo težko. V naprej
se vam iskreno zahvaljujem in kličem
na vaše delo Božjega
blagoslova. Najlepše
pozdrave vsem sodelavcem. Pavel.
Med drugim šivam zavese v hiši in
jih odmakam, da vidimo, koliko se
bo skrčilo. Upam, da bo jutri končano. Z merami so Afričani malo skregani. Hiša je bila zidana s pomočjo pod-delodajalcev in si lahko mislite kvaliteto gradnje. Vsak je skušal pokasirati. No, hitimo na svoje in tam bo moja
taktirka. Računam na kakšnega fanta
iz Slovenije. Morebiti imate kašnega gradbenika pri 'Sledovcih'?! Sem
pa moral poseči v nerešljive rešitve in
nam je sedaj že malo bolje za novimi
zidovi. Komarjev je le za silo in tudi
kuščarji so že zrasli v dveh mesecih,
da se z njimi sproti gostijo. Vidite, narava je bolj iznajdljiva kot naši spreji
za pobijanje mrčesa - komarjev. Torej
izbiraj: mrčes ali mraz. Povsod mora
biti nekaj pokore! Se beremo! S hvaležnostjo, Danilo.
5
MED BELIMI MEDVEDI
Dorica Sever, frančiškanka Marijina misijonarka, Kanada
Premraz za
individualizem
Novi izzivi in poslanstvo na novem
misijonu med Inuiti. Misijonarjenje
na mrzlem severu ima lahko tudi
svoje prednosti. Kakšne, si lahko
preberete v njenem pismu.
04.10.2010. V vesoljni Cerkvi je mesec
oktober obarvan misijonsko. Papeževo
sporočilo za to nedeljo nas spodbuja k
večjemu zavedanju osebne misijonske
poklicanosti in izbranosti. Smo znamenja upanja, zato naj postane Jezus
bolj viden v našem življenju. Misijoni so
naša skrb, to je osnovna misel te nedelje. Mnogi dobrotniki s svojim navdušenjem, zanimanjem, molitvijo in darovi
omogočate misijonsko delo. Pred meseci sem imela priložnost in srečo doživeti in začutiti to povezanost. Vem, da
je moje misijonsko poslanstvo blagoslovljeno zaradi vas, ki me zvesto spremljate že toliko let.
Kadar se dogajajo »čudeži« v moji okolici, vem, da je za vsem tem nevidna duhovna moč in energija vas, ki ste sposobni razširiti šotor svoje ljubezni in
dati prostor v srcu mnogim malim,
preziranim in nevidnim tega sveta.
Tako podarjamo naprej zaklad vere,
ki ga nosimo v lončenih posodah in je
tako močno ogrožen v današnji družbi. Hvala vam za prižgano svetilko, ki
sveti in se razdaja.
Arviat
6
Obujanje Cerkve
Avgusta sem prišla na svoje novo
misijonsko mesto. Kraj se imenuje Arviat, kar pomeni »otok v obliki kita«. Prejšnje ime je bilo Eskimo
Point, ker pripada večina prebivalcev
klanu Padlermiut Eskimos. To je majhno naselje ob obali Hudsonovega zaliva.
Pokrajina je ravna, ena sama tundra,
to pomeni stalno zamrznjena tla, kjer
rastejo le lišaji, mah, trava in pritlikavo zelenje. Drevesa ne vidiš, ogromno
je kamenja in skal, ki so kažipot v mesecih teme in mraza.
Prebivalcev je okrog 2500. 85% so
Inuiti, ostali so belci s kanadskega
juga, ki so zaposleni v šolah, zdravstvu
in drugih ustanovah. Od leta 1953 do
1957 so tukajšnji Inuiti trpeli lakoto in
skoraj izumrli. Črede jelenov so spremenile migracijsko pot in ljudje niso
mogli do hrane. Danes je v Arviatu
več otrok kot odraslih, kar je nov izziv
infrastrukturi.
Večina prebivalcev, okrog 1200, pripada anglikanski Cerkvi. Prvi katoliški
misijonar p. Lionel Ducharme iz družbe Oblatov Brezmadežne (OMI) je prišel v ta kraj leta 1924 in tu deloval 50
let. Katoličanov je okrog tisoč, preostali pa pripadajo sektama Glad Tiding
Church in Alliance Church.
Ker v kraju že več let ni stalnega duhovnika, so našo skupnost vodili kateheti.
Ti imajo posebno poslanstvo: lahko krščujejo, poročajo, vodijo nedeljsko bogoslužje, obiskujejo bolnike … Naš škof
Reynald Rouleau je že več let prosil
provincialno vodstvo FMM za sestre,
ki bi prevzele odgovornost za misijon.
To se je sedaj tudi uresničilo, saj bo 6.
oktobra skupnost začela uradno z misijonskim poslanstvom. V skupnosti smo
tri: Indijka Annette, Afro-američanka
VERNE DUŠE
Cathy in jaz Slovenka.
Moja dejavnost bo še naprej versko
usposabljanje katehetov, ki govorijo samo inuktitut. Poleg tega je treba
vzdrževati štiri precej zanemarjene
objekte, kjer poteka dejavnost. Takoj
ko sem prišla, sem se lotila dela. S pomočjo prostovoljcev, ki so velikodušno
podarili svoj čas, smo sedaj pripravljeni začeti novo pastoralno leto. Sestri
bosta bolj dejavni v katehezi otrok in
mladine. Duhovnik bo prihajal vsak
drug mesec in ostal z nami dve nedelji.
Upam, da me bo škof čez nekaj časa poslal na »teren«. Več misijonov je, kjer
ljudje nimajo nikogar, ki bi jih zbiral in
živel z njimi, jih počasi navajal nazaj h
koreninam njihovega krščanstva. Zdaj
cerkve samevajo in ljudje večkrat obupajo. Čutim, da so mi takšne razmere blizu, da je pionirsko delo in novost pravi izziv zame: ne bojim se živeti sama in rada živim v skupnosti.
Obojega sem vajena.
Zima za mistike
Z veseljem lahko napišem, da se tu že
počutim doma, saj so me ljudje zelo
lepo sprejeli. Je veliko lažje, ko govoriš njihov jezik. Bliža se zima in nam
se bližajo severni medvedi. Življenje v
naselju se ustavi, ko te živali hodijo po
cestah okrog hiš. Lokalni radio je povezava, je vir informacij tudi v času
snežnih viharjev, ko bomo lepo notri
na toplem in imeli veliko časa za molitev, meditacijo, branje, spanje ... To
je privilegij biti misijonar na Severu,
ker postajaš vedno bolj ne samo aktivna, ampak predvsem kontemplativna
osebnost. Razmere in življenjski utrip
te v to usmerjajo. Bogu hvala, če to začutiš v srcu in te to tudi osrečuje, - če
ne, pa je treba te kraje čimprej zapustiti, preden se naseli v srce depresija in
malodušje.
Zadnjih 11 let med »mojimi Eskimi«
je spremenilo mojo miselnost in moje
vrednote. Čutim, da je pomembno
samo to, kar v resnici smo. Tukaj nima
človek nobene skušnjave, da bi bil individualist, ker tak ne moreš preživeti. Povezanost z drugimi in odvisnost
od drugih sta tako intenzivna, da se zavedaš, kakšen Dar je Življenje in ta Dar
enostavno deliš z vsakim, z vsemi.
Ob misijonski nedelji posebna zahvala vam vsem v Misijonski pisarni. Ste
kot most, ki povezuje nas misijonarje s tolikimi plemenitimi ljudmi v domovini. Hvala vsem vam, ki ste aktivni
del mojega poslanstva in me spodbujate s svojo molitvijo, velikodušnostjo in
Barbara Čuk, frančiškanka Marijina misijonarka, Mehika
Hrana za rajne
V Mehiki se spomin na rajne praznuje na poseben način.
V stanovanju jim postavijo oltar, na pokopališču pa jih pogostijo
z njihovo najljubšo hrano. Matilda pa je tam Katarina.
06.11.2010. Grobovi večinoma niso
urejeni, le redko kdo se med letom
odpravi na pokopališče prižgat sveče
ali ponese rože. Seveda pa je za 2. november na pokopališčih prava gneča
in bi lahko rekli, da je pravo “praznovanje”. Ne manjka niti trgovcev, ki se
znajo okoristiti s praznikom.
Tradicija je, da vsaka mehiška družina postavi v hiši ali stanovanju svoj
oltar kot spomin na umrle (altar de
los muertos). Nekateri celo verjamejo,
da jih to noč rajni obiščejo. Na oltar
postavijo tipične rože, sveče, poseben sladek kruh, ki se imenuje »kruh
mrtvih«, hrano, ki je bila pokojnim
posebej všeč, lobanje iz sladkorja ali
čokolade, fotografije umrlih, kozarec
z vodo, ker pravijo, da imajo umrli za
seboj dolgo pot in se morajo osvežiti s kozarcem vode. Oltar se še okrasi s posebnim tankim barvnim papirjem, ki ima izrezane različne podobe: okostnjake, »Matildo«, ki ji tukaj
ljubeznijo. Želim vam, da bi v srcu začutili toplino, ki prihaja iz mrzlih krajev in vas prisrčno pozdravljam.
24.10.2010. Danes, na misijonsko nedeljo, bi se rada zahvalila za vse, za ves
vložen trud, da tudi naša prizadevanja za Božje kraljestvo na Severu niso
v prazno. S tem, ko izboljšujemo življenjske pogoje, ustvarjamo posluh za
rečejo Katarina.
V različnih predelih Mehike so
ti običaji različni. Ponekod ljudje vso
noč prebedijo na pokopališču, drugod privedejo rajnim glasbeno skupino (mariače), ki jim zapoje, ali pihalno godbo, ki jim zaigra; vsi se ob tem
poveselijo. Pred tem praznikom otroci pri verouku postavijo svoj oltar.
Spomin, molitev in hrana nas spominjajo na naše pokojne, ki so že pri
Bogu. Tako se omili tragičnost ob izgubi tistih, ki jih imajo radi, predvsem pa se ohranja stik z njimi.
Radi se celo pošalijo s smrtjo in ji za
to priložnost napišejo posebne verze.
Tudi podob okostnjakov najrazličnejših velikosti ne manjka.
duhovnost in človeško dostojanstvo.
Hvala iz srca. Lepo vas pozdravljam in
želim mir in dobro! V torek odhajam
malo višje v Baker Lake, kjer ni duhovnika in tudi katehetov. Ostala bom en
teden. Moj prvi obisk tam. Škof pravi,
da je to zame ta mala malica. 31. oktobra in 1. novembra bom vodila bogoslužje in gotovo podelila nekaj krstov.
7
MANJŠINA MED MUSLIMANI
V Evropi se veliko govori o položaj
gredo kot vernikom. Prav je tako, s
svoboščin. Obenem pa beremo,
Bližnjem vzhodu manjšinska verstva
zatirana in se morajo verniki od ta
Islam v črni Afriki je bolj strpen, to
naših misijonark, ki delujeta v veči
Senegalu in Čadu, vendar
tudi tam položaj
kristjanov ni
rožnat.
Polona Švigelj, Uršulinka, Senegal
Afrika in globalizacija
Mobitel v roki lačnega Afričana ni nič nenavadnega. Globalizacija
prinaša tudi tekmovalnost. Sekt ne manjka, muslimani se
razburjajo. Ceste zanič, avto pa tudi.
molimo in tudi zanje; zagotavljali so,
da jih naša molitev ne moti. Gotovo pa
bi bila reakcija drugačna, če jih ne bi
predhodno obvestili. Kako malo je včasih potrebno storiti za razumevanje in
strpnost med nami.
Elektrika spet prišla!
14.08.2010. Kar dober zalogaj dni je manjvredni, temveč sodobni, uspešni, V tem mesecu smo spet pričeli z vpisi
pretekel, odkar smo bili zadnjič v »navezi«. Imam občutek, da tudi v Afriki
začenja čas teči hitreje kot nekdaj.
Globalizacija prodira v vse pore današnjega sveta. To nam lahko nudi po eni
strani večjo povezanost, sporazumevanje in solidarnost, po drugi pa razkorak med tem, kar v resnici smo, in
onim, kar želimo biti. Naj konkretneje
razložim, kaj doživljam pri nas.
8
Mobi in sekte
Med počitnicami sem preživela nekaj
dni na vasi, kjer imaš najprej občutek, da je življenje le nekoliko drugačno, bolj pristno afriško kot pa v predmestju kjer delujem. Bila sem presenečena, ko vidim sredi vasi, kjer ni vode,
elektrike, kuhinjskih pripomočkov
ali drugačnih raznovrstnih električnih aparatov, ki so v hiši velika pomoč,
ženo ob ognju in kotlu, ki pripravlja kosilo za veliko družino, kako z veliko
kuhinjsko lopato meša riž, obenem pa
se pogovarja po mobitelu kot sodobni
Američani in Evropejci.
Ali pa: množice ljudi, ki nimajo vsak
dan obeda, držijo v roki svoj mobitel, čeprav velikokrat brez naloženega kredita. Pravzaprav sem se spraševala, ali je to res zgolj globalizacija ali
pa tudi senegalski »djom« (ponos)!
No, pa da »stopim« na stran ljudstva,
kateremu v Božjem imenu služim, naj
rečem, da smo si več ali manj vsi narodi
in ljudje podobni: nočemo biti zadnji ali
najboljši, čeprav je razkorak med realnostjo in željami velik.
Vpliv globalizacije doživljam tudi ob
pojavu sekt, ki rastejo kot »gobe po
dežju«. Ena od sekt, ki se imenuje
Cerkev Jezusa Kristusa, povzroča nemalo zmede med muslimani, ki težko
ločijo, kdo je zares kdo. Ker so v zadnjem času člani te sekte povzročali nemir in neznosen hrup v soseščini,
so jim muslimani porušili »tempelj«.
Zato smo se tudi mi, mala krščanska
cerkev v Thiaroyu, odločili, da bomo
odslej bolj previdni s celonočnimi koncerti, bedenji in molitvami karizmatičnih skupin, ki prav tako velikokrat povzročamo celonočni hrup z ozvočenjem.
Odločili smo se za korake strpnosti in
odslej vsakokrat obvestimo sosede o
naših aktivnostih. Skupaj z odgovornim za liturgijo sva pešačila od hiše do
hiše in z velikim presenečenjem naletela na lep sprejem in odobritev naših
namer, celo spodbujali so nas, naj radi
katehumenov, skavtov, ministrantov,
rednih veroučencev, bibličnih, liturgičnih in molitvenih skupin. Še vedno
mi veliko časa vzame kateheza in raziskovanje, kdo je zares kdo. Letos
sem pričela z računalniškim programom »Acces«, ki mi bo kasneje v veliko pomoč pri raziskovanju. Seveda
moram prilagajati urnik glede na možnosti. Lahko si predstavljate, kako veselo tekamo po hiši, ko prvi naznani:
elektrika je spet prišla!
Nemalo težav nam v tem času
povzročajo poplave cest. Tako
potrebujemo zjutraj ali zvečer
vsaj eno uro več, da dospemo
do farne cerkve, saj v Thiaroyu,
ki je najhuje poplavljen, nimamo maš v tem obdobju. In prav
v tem času sem morala šestkrat na letališče po naše sestre iz Indonezije in Kameruna
ter sestre, ki so se vrnile z obiska v domovini. Ko sem bredla po naših »jezerih« in nisem vedela, ali bomo splavali z našo polomljeno
»kripo« ali bomo ostali še prizemljeni,
se mi je zahotelo, da bi zamenjala avto
s čolnom. Zares bi potrebovali solidno
štiripogonsko vozilo. Zato se že v naprej zahvaljujem za »upanje«, ki nam
ga vlivate v Misijonskem središču. Naj
vesoljni Vodnik blagoslavlja vse vaše
poti in prizadevanja za rast kraljestva!
Bog blagoslovi Slovenijo! V molitveni
navezi z vami, s. Polona, uršulinka.
MANJŠINA MED MUSLIMANI
ju muslimanov in pravicah, ki jim
saj je verska svoboda ena temeljih
kako so v islamskih deželah na
a, predvsem krščanstvo,
am izseljevati oz. bežati.
o je čutiti tudi iz pisem
insko muslimanskem
Mojca Karničnik, misijonarka Jezusa Kristusa, Čad
Bo Bog pomagal?
Zemlja, trda kot kamen, slabo rodi. Kristjani trdo delajo, muslimani
poceni odkupijo pridelek in ga kasneje kristjanom drago prodajo.
Muslimani so lastniki zemlje, zato kristjane tako izkoriščajo.
Misijonarka piše na roko, ker elektrike in električnih naprav pri njih
ni. Sestre se ukvarjajo z marsičim.
04.09.2010. Leto dni od vrnitve z dopusta v domovini se izteka, pa se vam do
zdaj še nisem oglasila. Vendar se mnogih med vami hvaležno spominjam.
Misijonskemu središču se za prejemanje revije Družina iskreno zahvaljujem.
Družina me že 40 let spremlja na misijonski poti in jo čutim kot potrebno
hrano za dušo in povezavo z mojo ljubo
Slovenijo. Tisočkrat hvala tudi za vso
vašo praznično pošto in knjige. Sončno
nedeljsko popoldne je, ko vam pišem.
Dopoldan smo imeli mašo, ki je trajala
tri ure. Po maši je večina ljudi vztrajala na cerkvenem dvorišču še krepko čez
poldan: bili so sestanki temeljnih krščanskih skupin; mladina, ki razmišlja
o duhovnem poklicu, je imela svoje srečanje, pevci so vadili za naslednjo mašo.
Zvoki tam-tama so se mešali s klici k
molitvi z bližnje mošeje …
Izkoriščanje revnih kristjanov
V velikem naselju Ba Illi ob reki, ki ji pravijo »Črna« in je pravzaprav rokav velike reke Šari, živim tretje leto. Semkaj
sem prišla iz Kameruna, tja pa iz Konga.
Štiri misijonarke Jezusa Kristusa (MJK)
se trudimo deliti življenje in delo, pa seveda prižigati luč vere ljudem, ki bojujejo hud boj za obstanek, za golo preživetje. Smo blizu Sahare, zemlja je zaradi sončne pripeke razpokana in trda
kot kamen. Težko je iz nje izvabiti kaj
za pod zob. Da lahko posadijo sadike
prosa, delajo luknje z železnimi koli in
polivajo z vodo, če ni ravno prej deževalo. Dežuje pa samo od konca maja
do septembra; ves ostali čas ni niti kapljice dežja. Letos je suša grozila z uničenjem revne setve tudi v času deževne dobe, saj kar nekaj tednov ni deževalo, kar je za ta čas nezaslišano. Ljudje
so vedno bolj zaskrbljeni in s strahom
govorijo: »Če takoj ne pride obilen dež,
bomo ob ves pridelek.« Duhovnika sta
bila takrat v mestu na duhovnih vajah,
pa je iniciativa prišla od dveh najstarejših katehetov, prvih kristjanov v
tej Cerkvi, ki je stara le dobrih 50 let.
Oznanila sta prošnji dan za dež ob popolnem postu in brez vode. Čudila sem
se, s kakšno vero molijo in kako vztrajajo. Občudovala sem njihovo vero, pa se
zanjo tudi bala: »Kaj če Bog naše molitve ne bo uslišal?« Pa jo je! Čez dva
dni so se odprle nebesne zapornice in
obilno je deževalo skozi dva tedna. Vsi
smo sproščeno in hvaležno zadihali. S
poljedelstvom se ukvarjajo v glavnem
kristjani. Muslimani, ki so tukaj v večini in so tudi lastniki zemlje in govedi,
se ukvarjajo s trgovino. Ta je skoraj povsem v njihovih rokah, ob tem pa mirno
čakajo, da kristjani pospravijo pridelke z pri muslimanih najetih njiv in jim
prodajo del pridelka po najnižji možni
ceni. Takšen je namreč dogovor ob najemu terena. Tako pridobljene pridelke
(proso, arašide, fižol, sezam) skladiščijo
v svoje žitnice in jih – po veliko višji ceni
– prodajajo kristjanom, ko so cene najbolj visoke. Ironija! Krivica sicer kliče v
nebo, a takšen je pač tu sistem. Ko skušamo naše ljudi prepričati, naj zase vendar obdržijo več prosa, da ne
bodo ob čakanju na nov pridelek stradali ali pa ga po visoki
ceni kupovali pri muslimanih,
nam povedo, da v tem primeru
naslednje leto ne bi mogli več
dobiti terena za obdelovanje.
Pisano z roko
Na roko pisanih pisem ob vsej
najnovejši tehnologiji verjetno
ne dobivate veliko. Priznam, da tudi
sama kar težko vzamem v roko pisalo in papir, zlasti zato, ker se mi zaradi
vročine papir moči in ga je treba zavarovati, da se mi ne bi lepil na roke. A kaj,
ko nam vsa moderna tehnologija dosti
ne koristi, saj elektrika še ni našla poti
do nas.
In s čim se sestre tukaj ukvarjamo? S
pastoralnim delom (kateheza, usposabljanje katehetov, spremljanje temeljnih
krščanskih skupnosti), s šolstvom (pričele smo s prvo šolo za dekleta, ki ima
velik uspeh in je zelo cenjena celo med
muslimani), z razvojnim delom (z vrtanjem vodnjakov po vaseh, da je ljudem
omogočen dostop do dobre pitne vode).
In še z marsičim se ukvarjamo. Potrebe
so velike na vseh koncih in krajih, nas
pa je malo.
Mnogo lepih pozdravov pošiljam vsem
in se vas spominjam v molitvi. Vaša
hvaležna, Mojca Karničnik.
9
e-OC VIRKOVK A
IZIDOR GROŠELJ, DUHOVNIK LJ,
MADAGASKAR
Malgaška pogača
Madagaskar je že desetletja največji slovenski misijon.
Tam delujejo naši laiki, redovnice in duhovniki, pa še
prostovoljci jim hodijo ves čas pomagat. Trenutno je stalnih
misijonarjev trinajst. Včasih so se oglašali poredko, a z
dolgimi pismi, danes pa se oglasijo po e-pošti vsak dan, če kaj
potrebujejo. To je seveda dobro, je pa zato žal vse manj zanimivih
opisov njihovega dela. No, tokrat je uredniku le uspelo iz malih,
a zanimivih »e-ocvirkov« zmesti skupaj malgaško pogačo.
Saj skupaj nam še kaj »rata«, a ne, Malgaši! Hvala, urednik.
KLEMEN ŠTOLCAR, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR
Tehnični brez avta
22.09.2010. Izidor se je prikazal. Prišel je po škofa, da mu blagoslovi novo cerkev v oddaljeni vasi in birma kakšno stotnijo.
Ne vem, ali je evropska živčnost obsedla že tudi naše fante, da
vsi samo bezljajo tod mimo, nekaj na hitro naročajo in že šibajo naprej ... Bomo že potrpeli!
Sedajle jim moram »urejati« tehnične preglede avtov. Da vidite, kako je tu enostavno. Avta ti sploh ni treba pripeljati.
Oddaš papirje, čez čas se vrneš po podpis, da je avto v redu,
plačaš in si za pol leta prost. Odpeljali so se vsak na svoj konec
brez papirjev! Pa recite, če nam ni lepo v misijonih.
Malo nerodno je, če nimaš sreče in se na kakšnem ozkem
mostu srečaš z avtom, ki nima zavor. Če ti ne uspe pravočasno
vreči v vzvratno, se bolj ali manj »kušneš« hitrosti primerno. Ker sem po Božji dobroti že desetletja v misijonih, sem
imel čast doživeti takšno »poljubljanje«. Tudi Francetu Buhu
je pred davnimi leti uspelo enako. No, on se je po »kuševanju« še lahko odpeljal s predrtim hladilnikom, sam pa sem
moral s pomočjo domačinov zrušeno koreto zvleči s cestišča
in šele naslednji dan odpeljati s kamionom razbitine v popravilo. Če Bog da, kmalu nasvidenje!
10
Dispanzer
pod streho
20.10.2010. Lep pozdrav! Prejeli smo
denar za dispanzer, ki je že pod streho. Kar ogromno delo! Pesek smo potegnili iz vode, poiskali kamenje za
temelje, ostalega pa stolkli za betoniranje .... Zgradba je trdna. Voda je že
napeljana, čakamo še na sončne celice za elektriko. Te bodo verjetno
prišle s kontejnerjem iz Slovenije.
Tri zdravnice - Vida, Vesna in
Andreja - so opravile veliko dela
in lahko rečem, da so rešile marsikatero življenje. Bog daj, da bi bilo še več
takih! Za njimi je prišla dr. Tadeja Kotar,
ki ima velik delež pri našem projektu
za dispanzer. Zdaj se trudi z zbiranjem
opreme. Tomaž v Vangaindranu že dela
vrata, okna, omare, mize, regale, itd.
Na obisku smo imeli škofa, kar je malo
drugače kot v Sloveniji. Obisk traja več
dni. Birmo je podelil 99 birmancem,
imel razne sestanke in nagovore, zadnji
dan pa je blagoslovil novo cerkev, posvečeno sv. Mariji Goretti, in posvetil nov
oltar. S cerkvijo sem res zadovoljen. Ni
bilo enostavno. Sodelovali so vsi ljudje,
kar se je lepo pokazalo ob prazniku; prišli so tudi tisti, ki še ne molijo.
Včasih kdo v domovini misli ali pa tudi
reče, da misijoni niso kaka resna stvar,
verjamem pa, da edino Bog ve za vse
žrtve!
Začeli smo s šolo in veroukom. Matija
zaključuje dispanzer. Iščeva zdravnika
domačina, ki bi bil pripravljen delati pri
nas, pa ga ni enostavno najti. Z delom
na podeželju se mora odreči določenim
ugodnostim, ki jih ima v mestu. Hvala
vsem, ki nas duhovno in materialno
podpirate! Lep pozdrav, Izidor.
e-OC VIRKOVK A
PEDRO OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR
Predsednik na smetišču
28.10.2010. V soboto, 23. oktobra, nas je obiskal predsednik države Andry Rajaoelina in skupaj sva šla na smetišče. Vesel sem bil, da se je ta mladi predsednik odločno
napotil na ta kraj, ki je poln gorja. Ni se bal ne dima, ne
prahu, ne umazanije, ne smrada, ne stika z najbolj revnimi od svojih malgaških bratov. Obljubil mi je, da bo naredil, kar je v njegovi moči, da se to smetišče uredi po mednarodnih normah; čez nekaj let naj postane zeleni prostor. Zagotovil sem mu, da bomo pripravili velik praznik,
ko se bo to zgodilo.
JANEZ KRMELJ, LJ DUHOVNIK, MADAGASKAR
Graditelj
V nedeljo 24. oktobra je Združenje Akamasoa praznovalo 35-letnico mojega mašniškega posvečenja in 40-letnico prihoda na Madagaskar. Država mi je ob tej priložnosti
podelila najvišje priznanje: »Commandeur de l'Ordre national« za socialno delo v prid revežem. Minister za zdravstvo mi je podelil to nagrado vpričo 10.000 naših prebivalcev in gostov iz več krajev sveta: Francije, Slovenije,
Belgije, Italije, Španije, Konga, Gvineje, Japonske, Mayotte,
Gvajane in Reuniona. Z menoj je somaševalo pet duhovnikov. Bogu hvala za vse milosti in za vso pomoč revežem.
Praznik je bil veliko doživetje za revne, ki so se počutili priznani v njihovem dostojanstvu. Kljub vsem priznanjem, ki jih dobivamo, se delo za reveže nadaljuje vsak
dan in se bo moralo še dolgo.
Z Božjo pomočjo bomo vztrajali naprej v službi revežem
in s solidarnostjo dobrih ljudi lahko pomagali najrevnejšim na zemlji. Hvala vsem dobrim Slovencem, ki nam pomagajo. Bratski pozdrav vsem vam v Misijonskem središču, Pedro Opeka.
MARIJA PAVLIŠIČ, USMILJENKA, MADAGASKAR
Zdravniki iz Španije
06.11.2010. Trenutno gradimo most, pa nam nevihte nagajajo. Podobno kot pri prejšnjem nam
je tudi tu na začetku odneslo opaže, sedaj pa pripravljamo za plato in čakamo na stabilno vreme.
Delavce sem hecal, da se obrnemo na vrača, naj
zrihta vreme po naročilu, pa so se samo zasmejali, saj se zavedajo, kako vrači narod farbajo, vendar v sili vse prav pride; tudi vračeva laž je tolažba. Torej čakamo na dan Božje previdnosti.
Konec meseca žegnamo novo cerkev sv. Janeza
Krstnika; v gradnji so pa še tri. Tu teče delo počasi zaradi deleža domačinov, ki ne zmorejo vsega
naenkrat, saj je njihovo delo na polju prva stvar,
pa še kaj drugega pride vmes in se zavleče. Če gre
vse dobro, je táko delo opravljeno v treh letih.
Bolnišnica in šola dobro tečeta, stroški se povečujejo in sem bil prisiljen uvesti nove varčevalne
ukrepe. Letos smo odprli še nižjo srednjo šolo,
tako je sedaj v tem centru Akamasoa Ampitafa
okrog 270 učencev. Pedro Opeka nas je prek tega
centra pripeljal do novih obzorij in sedaj razvoj
postavlja vedno nove zahteve. Treba bo posodobiti bolnišnico, saj je za take kapacitete pretesna.
Porodnišnico bomo rešili s tem, da porode prenesemo v nove prostore zamišljenega operacijskega
bloka, ki zaradi zahtevnosti in visokih stroškov
obratovanja najbrž zaenkrat ne bo rentabilen na
našem področju. Doslej nismo uspeli dobiti opreme za ta namen. Bomo ostali še vedno vezani na
urgentne prevoze do najbližje kirurgije, ki je tri
ure daleč. Hvala za vse, predvsem pa potrpljenje z
nami. Z lepimi pozdravi za vas vse, Janez Krmelj.
10.10.2010. Hvala vam za vaše vrstice – bila sem zelo vesela, saj je pošta prava izjema. G. Klemen Štolcar nam
sporoča novice iz Slovenije. Naš kraj je približno kilometer od katedrale. Me hodimo v mesto na pošto, na tržnico in po drugih opravkih in se mimogrede ustavimo pri Klemenu; če je kaj osebnega in nujnega, pa on pride
k nam s kolesom. Ta teden imamo 14 španskih zdravnikov, ki pridejo delat v našo bolnico. Avgusta je bila prva
skupina in so v desetih dneh imeli 46 operacij. Sedaj bo zelo veliko bolnikov za očesne bolezni in druge operacije. Prijavljenih jih je čez 200. Ker pride tudi ortoped, bom videla, kaj bo meni svetoval. Že nekaj tednov uporabljam palico pri hoji. Imam resne težave z desnim kolenom. Hvala Bogu, da lahko vozim avto, pri sedenju tudi
nimam bolečin, le vstati in narediti prve korake je težko. Pa saj vam bo g. Klemen povedal, kako se imamo.
Iskren pozdrav, hvaležna s. Marija.
11
DOGA JANJE DOMA
Pestro praznovanje
misijonske nedelje
Akademija ob deseti obletnici smrti
misijonarja Pavla Bernika v Škofji Loki
Drugo polovico oktobra je najbolj zaznamovalo praznovanje
Misijonske nedelje. Na ta dan se povežemo katoličani vsega sveta in
skupaj molimo, da bi se Kristusovo veselo sporočilo razširilo med
vsa ljudstva in da bi Jezusova dobrota ogrela slehernega, posebej še
tistega, ki je najbolj na tleh – lačen, bolan, nepismen, preganjan …
Darove, ki se zberejo na Misijonsko
nedeljo – darujejo tudi v najbolj revnih župnijah Afrike, Južne Amerike
in Azije – razdeli Papeška misijonska
družba med 1.100 najbolj revnih škofij na svetu.
V Sloveniji smo svojim molitvam in
darežljivosti po župnijah dodali še
skupna srečanja, ki so jih za vsako
škofijo v glavnem vodili škofje, ki so
prvi misijonarji škofije in odgovorni
za širjenje vere.
Tako je bilo za soboško škofijo srečanje v Bogojini. Vodil ga je škof Peter
Štumpf, navzoč pa je bil tudi salezijanec Jože Mlinarič, misijonar v
Burundiju. Za novomeško škofijo je
bogoslužje na Trški gori vodil škof
Andrej Glavan, ob njem pa je bil minorit p. Miha Drevenšek, misijonar iz Zambije. Za celjsko škofijo je
Tina Zajec
Šentvid pri Stični, 17. oktober. Škof Jamnik je podelil misijonski križ Tini
Zajec, ki je rojena 6.10.1978 in živi v Podborštu. Mnogi jo poznate kot Pustovo
Tino. Po končani osnovni šoli se odloči za slaščičarski poklic. Pri 17-ih letih
se zaposli in njena služba so bile: torte, piškoti, zavitki, minjoni in vse, kar
je sladkega. Poleg vseh sladic je bilo gotovo več kot 600 tort na leto, vendar
vsaka je bila nekaj posebnega. Mislim, da ni oblike, ki se je ne bi lotila. Ena
zadnjih so bile celo šentviške orgle, za okroglo obletnico organistke.
Pred dvema letoma pa je spoznala, da želi nekaj več, želi za Njim, ki jo kliče.
Dobila je klic, od njega, ki je nad nami in ki nas vodi. Ko se je odločala me je
spraševala med malico: »A misliš, da v misijonih potrebujejo cukrpekarco?«
Jaz sem ji samo rekel: »Poklič pa vpraš, saj nimaš kaj zgubit«. Po prvem srečanju s sestro Hermino ji je bilo takoj vse jasno. V tistem trenutku je vedela, da gre za Njim, ki jo vodi. V službi smo vedeli, če se je tako odločila, je ni
stvari, ki bi jo ustavila. Po srečanjih v skupini SLED, je bil govor samo še o
misijonu.
Na lepem nas preseneti s portugalščino. »Kje se jo pa učiš?« jo vprašamo.
Pravi »doma za računalnikom«. Za poglobitev znanja jezika gre še isto leto
sama na dopust na Portugalsko, kjer obišče tudi Fatimo. Ves ta čas pa ostaja zvesta slovenskim goram. Ob polnoči odhajamo iz službe, a od nje že ob
treh popoldne sporočilo: »Lep pozdrav s Triglava«. Tina, pojdi in naj bo tvoj
moto vedno s teboj: »Vse kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite
njim«.
Silvo Kastelic
12
TINA ZAJEC iz Šentvida pri Stični.
Misijonski križ ji je v nedeljo 17.10.
podelil škof Anton Jamnik. Njeno
geslo: »Vse, kar hočete, da bi ljudje
storili vam, storite vi njim!« /Mt
7,12/
bogoslužje v Brežicah vodil Janez
Mesec,
nekdanji
misijonar
na
Madagaskarju in sedaj župnik v
Oselici, pridružila pa se mu je misijonarka v Braziliji, s. Agata Kociper.
Mariborska nadškofija je praznovala v Gornji sv. Kungoti z nadškofom
Francem Krambergerjem na čelu,
mag. Anton Pačnik, škofijski animator in voditelj Misijonske molitvene zveze, pa je vodil pogovor z misijonarjem Klemenom Štolcarjem z
Madagaskarja. Srečanju ljubljanske
nadškofije v Škofji Loki je dala poseben pečat deseta obletnica smrti salezijanca Pavla Bernika, misijonarja v Indiji in častnega občana Škofje
loke. Bogoslužje je vodil g. škof Anton
Jamnik, prisrčno akademijo in lepo
razstavo pa je pripravil g. Tone Ciglar.
Koprska škofija se je s svojim škofom
Metodom Pirihom zbrala v Tolminu.
Krono praznovanju je dalo diakonsko
posvečenje in podelitev misijonskega
križa.
DOGA JANJE DOMA
Tanja Strgar
Olimje 23.10.2010. V nabito polni
Tanja Strgar
ob prižgani
misijonski sveči
cerkvi Marije Vnebovzete v Olimju
je somaševanje in obred podelitve
vodil škof Lipovšek. Ta je Tanjo večkrat spodbudil k dobremu misijonskemu delu. Tanja je dolga leta vodila oratorij v župniji Olimje, s tem
pa je pomagala vzgojiti veliko število dobrih animatorjev, ki sedaj nadaljujejo njeno delo. To se je opazilo
tudi ob podelitvi misijonskega križa,
saj so mladi zelo aktivno sodelovali
s petjem. Zbor je s kitaro spremljal
p. Ferlež. Več let je Tanja sodelovala tudi pri gibanju Vera in luč, zato
so se tudi oni na oseben način poslovili od nje tako, da ji je vsak član
tega gibanja prinesel vrtnico, ki jih je
Tanja zbrala v šopek. Nova laiška misijonarka je odšla v Angolo na misijon salezijank v mesto Luena, kjer ji
bo njeno znanje iz defektologije, še
kako prav prišlo. Želimo ji veliko veselja na triletnem misijonskem delu
v Angoli.
MSS
TANJA STRGAR iz Olimja je misijonski križ prejela v soboto 23.10. iz rok
škofa Stanislava Lipovška. Za geslo si
je izbrala Jezusove besede: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji … nabirajte pa si zaklade v nebesih … Kjer
je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi
tvoje srce.« /Mt 6,19-21/
Katarina Kavčič
KATARINA KAVČIČ iz Tolmina. Na
misijonsko nedeljo ji je misijonski
križ izročil škof Metod Pirih. Vodi
jo misel iz pripovedi o usmiljenem
Samarijanu: »Kaj se ti zdi, kateri od
teh treh je bil bližnji tistemu, ki je
padel med razbojnike?« Oni je dejal:
»Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.«
In Jezus je rekel: »Pojdi in ti delaj
prav tako.« /Lk 10, 36-37/
Tri v Angolo
Posebne milosti je Gospod delil okrog
Misijonske nedelje, ko so kar tri dekleta prejela misijonski križ. Vse tri odhajajo v Angolo. Naj božji blagoslov
spremlja vse, ki molite, se žrtvujete in
z darovi podpirate misijone in misijonarje. Hvala Vam! Naj vam Bog stoterno povrne!
Tolmin 24.10.2010. Škof Pirih je izročil misijonski križ Katarini Kavčič, ki je
kot laiška misijonarka odšla v Angolo. Katarina, stara 22 let, je svojo poklicanost začutila že v tretjem razredu. Njihova družina je tesno povezana z misijonarji, saj je že dolgo časa spremljala njihovo delo in jih pri tem podpira.
Sama pravi: »Vedno sem rada poslušala te njihove zgodbe, se čudila in si želela, da bi tudi jaz nekoč šla na to pot. Po srednji šoli je bila ta želja še bolj
močna. Ko sem izvedela, da lahko grem, ko doštudiram na fakulteti, sem
vse napore vložila v ta cilj in zdaj grem.« Katarina prihaja iz šestčlanske družine iz vasi Poljubinj, njena starejša sestra pa je imela lani redovne zaobljube pri sestrah karmeličankah v Mirni Peči na Dolenjskem. Katarina bo s svojim znanjem predšolske vzgoje pomagala v šolah sester salezijank v Angoli.
Ob zbranih duhovnikih so se novega duhovnega poklica veselili tudi sorodniki in verniki domače župnije. Vse pa je škof Metod Pirih povabil, da molimo zanjo. V tem kontekstu lahko vsak človek in še posebej kristjan išče
svojo poklicanost. Z vso gotovostjo lahko verjamemo, da je uresničitev življenjske poklicanosti, ki prihaja od Boga, za vsakega človeka najbolj zanesljiva pot do življenjske polnosti in sreče. Zato je zelo velikega pomena pomagati že mlademu človeku, da se navadi »slišati« Boga in slediti njegovim
navdihom.
Radio Ognjišče
13
T O I N O N O ...
Zbogom Ludvik!
Ideja vredna
posnemanja
Alenka Leskovar, mama Matije
Leskovarja, nam je sporočila, da
se je Matija, sicer učenec 3.b razreda OŠ Alojzija Šuštarja, za
svoj 8. rojstni dan odpovedal darilom v dobrobit šolanju indijanskih otrok pri s. Agati Kociper v
Braziliji.
V krogu sobratov v skupnosti na
Trsteniku, kjer je zadnja leta živel, je
30. oktobra v Gospodu zaspal salezijanec pomočnik Ludvik Zabret, dolgoletni misijonar v Indiji. Rodil se je
9. avgusta 1923 v Topolah, župnija
Mengeš, v noviciat pa je stopil leta
1939. V letu 1947 je kot misijonar
odšel v Indijo in tam delal do 2005,
ko se je vrnil v Slovenijo. Pogreb pokojnega misijonarja je bil v sredo
3. novembra 2010 na Trsteniku.
Gospod, daj mu večni pokoj in večna
luč naj mu sveti.
Iz pisma misijonarja
Ludvika Zabreta:
»Prilagoditi se včasih kar nemogočim življenjskim razmeram je za
Evropejca skoraj nemogoče, prehitro
bi ga izčrpalo. Jaz pa sem prišel sem
pomagat, narediti kaj, ne pa umret
v nekaj letih kot mučenik ali puščavnik. In druga stvar: tudi jaz sem začel
iz popolnega niča. V Madrasu sem
že iz prave puščave naredil res vzorno farmo. In so mi potem rekli: No,
Ludvik, tukaj si končal, vzemi pet
družin in pojdi na drugo stran dežele, v Goo, tam boš naredil novo farmo.
Sam gozd je bil tukaj, ko smo prišli.
Iz ilovice smo naredili prvo kolibo ter
začeli sekati in požigati. Ob prvi deževni dobi je ušla polovica delavcev,
jaz sem sam bil poln črvov, zaradi novega podnebja je komajda mogoče še
živeti. Toda vzdržali smo. V petnajstih letih je zraslo to, kar zdaj vidiš:
petdeset hektarjev obdelane površine, lastni namakalni sistem s petimi generatorji, trije traktorji, tovornjak, šole, ki jih zidamo. Sto družin
živi zdaj tu, polovica že v zidanih,
solidnih hišah. V nekaj letih bodo
vsi pod trdno, varno streho. In zagotovo tudi nihče ni lačen.« (V misijonskih brazdah Indije, Katehetski
center, Ljubljana-Rakovnik 1990).
Spoštovani,
v imenu mojega sina Matije
Leskovarja prilagam potrdilo o
vplačilu EUR 355,00 za šolanje indijanskih otrok pri s. Agati Kociper
v Braziliji. Toliko denarja smo zbrali ob včerajšnji proslavi Matijevega
8. rojstnega dne. Pripombe staršev povabljenih otrok so bile zelo
pozitivne. Marsikdo je komentiral,
da je ideja res dobra in da bodo
morda tudi sami naredili kaj podobnega, ko bodo njihovi otroci
naslednjič proslavljali rojstni dan.
Morda bi bilo dobro, da bi v vašem
glasilu tudi ostalim staršem »prišepnili« to idejo.
Alenka Leskovar
JUBILANTI – ČESTITAMO
70 letnica življenja
Janez Mlakar,
jezuit, rojen 11.
februarja 1941
v Srednji vasi
v Bohinju. V
misijone je odšel
leta 1973. Deluje v
Zambiji.
70 letnica življenja
Vilko Poljanšek,
salezijanec – brat,
rojen 28. marca
1941 v Selah. V
misijone je odšel
decembra 1997.
Deluje v Burundiju.
40 letnica življenja
Jožica Sterle,
Marijina sestra
čudodelne
svetinje, rojena
18. marca 1971 v
Starem trgu pri
Ložu. V misijone je
odšla 2. maja 2005.
Deluje v Ukrajini.
JUBILANTI – ČESTITAMO
14
DAROVALI STE - HVALA
SKLAD ZA LAČNE • Posamezniki: Beravs
Mihael, Blažič Miha, Čehovin Albina, Demšar Vida, Gliha Marija, Grobelnik Silva,
Herle Dominik, Koprivec Andreja, Kozinc
Janez, Kravos Stojan, Lenassi Ivan, Lorber
Petra, Martinčič Ruth, Mrak Janez, Murko
Ana, N.N., Repič Jožef, Štefančič Ana, Zorenč Ivan. o NAŠA ZAVEZA • Posameznika:
Herle Dominik, Trček Francka. • Župnija:
Ljubljana-Ježica. o SKLAD ZA GOBAVCE
• Posameznika: Brišar Valerija, Herle Dominik. o SKLAD ZA MADAGASKAR • Posameznik: Herle Dominik, • Župnija: Lesce,
Loče Pri Poljčanah. o ZA MISIJONE • Posamezniki: Avsenik Janez, Babnik Francka,
Bratuša Andrej, Cesar Marija, Cvitan Štefanija, Česnik, Debeljak Albin, Drobnič Andrej, Metka, Fabian Ana, Flego Marjetka,
Frančiškanski Samostan, Frelih Peter,
Gantar Metod, Gerl Janez, Gostečnik Jožef,
Habe Zoran, Herle Dominik, Jurca Melita,
Jurkovnik Francka, Karmeličanke, Kitak
Ljudmila, Ključevšek Tatjana, Koren Leopold, Kozinc Drago, Kozole Cvetka, Krajevno Bratstvo Fsr Štepanja Vas, Kranjc
Ivan, Krivonog Pavla, Kurbus Marija, Ljumani D.O.O., Magdič Olga, Marinič Jožica,
Marolt Marija, Matzele Meta, Mayer A.J.,
Merljak Jakob, Mikulin Olga, Milič Lojzka,
Minoriti Ofmconv, Misijonski Krožek
Rojan – Trst, Morelj Darja, N.N., Paškič
Ilija, Pegan, Pegan Alenka, Pirc Dragica,
Podobnik Andrej, Porenta Marija, Pučko
Anica, Rahne Katja, Resman Mimi, Rihtar
Frančišek, Rihteršič Ana, Rozoničnik Jože,
Sagadin Emil, Schwarzbartl Tomaž Ervin,
Sečnik Ivan Sp, Sotlar Alojzija In Slavko,
Strnad Ivanka, Štrukelj Frančiška, Štuhec
Franja, Šuklje Anica, Vauh Peter, Vehovar
Darinka, Založnik Danica, Zelenc Marija.
• Župnije: Loče Pri Poljčanah, Podraga, Sečovlje, Vodice. o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV • Posamezniki: Herle Dominik,
Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija.
o ZA RUANDO IN BURUNDI • Posameznik:
Herle Dominik. o SKLAD ZA GRADNJO
CERKVA • Posameznik: Herle Dominik.
o SKLAD MIVA • Posamezniki: Alpe S.P.,
Avsenik Janez, Ban Klemen, Burja Marija,
Herle Dominik, Iskra Jože, Kokot Branka
Franc, Kržan Vanja, Malik David S.P., Marolt Manica, Mikša Dragutin-Odvetnik,
Minoriti Ofmconv, N.N., Novak Terezija,
Pikl Breda, Primožič, Rajk Lojze, Ruparčič
Miroslav, Rustja Karel, Skuhala Ciril, Šircelj Žnidaršič Ivanka, Škrabl Ivanka, Štibelj Jože, Tacer Rozika, Tome Jakob, Albinca. • Župnija: Banjšice, Begunje Pri Cerk.,
Bertoki, Blagovica, Brje, Budanje, Celje-Sv.
Danijel, Cerknica, Čadram-Oplotnica, Čepovan, Češnjice, Črenšovci, Divača, Dobrova, Goče, Gornja Radgona, Hrastnik, Hrpelje-Kozina, Kamnik, Kebelj, Kidričevo,
Križe, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Podutik, Ljubljana-Zadobrova, Ljubno Ob Savinji, Lokovec, Lom, Majšperk,
Maribor-Tezno, Mengeš, Most Na Soči, Novaki, Pišece, Planina, Prevalje, Rače, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Solkan,
Stična, Stopiče, Stranje, Sv.Venčeslav, Šentvid Pri Grobelnem, Tinje, Vir, Vodice, Žiri.
o ADVENTNA AKCIJA • Posameznika: Herle
Dominik, Sečnik Anica. • Župnija: Križe.
o TRIKRALJEVSKA AKCIJA • Posameznik:
Herle Dominik. o ZA JOŽETA ADAMIČA
• Posameznika: Avsenik Janez, Burger
Alenka.
o ZA
KRISTINO
BAJC
• Posameznik: Lajevec Janja. o ZA PAVLA
BAJCA • Posameznik: Malik David S.P..
o ZA MIHA DREVENŠKA • Posamezniki:
Jakša Ana, Kožlin-Žigon Ana, Malik David
S.P., N.N., Oš Šmartno Pod Šmarno Goro,
Škulj Jožica, Volavšek, Žup.Karitas Kranj-Šmartin. • Župnija: Kamnik. o ZA ANKO
BURGER • Posameznika: Maras Tomaž,
N.N.. o ZA VIDO GERKMAN • Posameznika: Gospodarič Marko, Pipan Marinka.
o ZA JOŽETA MLINARIČA • Posamezniki:
Kvaternik Tomaž, Misijonski Krožek Rojan
– Trst, Pavlica Otilija, Suhadolčan Franci.
o ZA JOŽETA GROŠLJA • Posameznika: Lavrič Drago, Velepič Anica. o ZA VESNO HITI
• Posameznik: Kunšič Francka. o ZA MILANA KADUNCA • Župnija: Kamnik. o ZA
TONETA KERINA • Posamezniki: Avsenik
Janez, Bizjak Tamara, Capl Ana Marija,
Kern Jože, Kožuh Simon, Malik David S.P.,
Podpečan Irena, Šušteršič. o ZA TONETA
OVTARJA • Posameznik: Jenič Dušan. o ZA
AGATO KOCIPER • Posameznika: N.N.,
Volavšek. o ZA VLADIMIRJA KOSA • Posameznik: Misijonski Krožek Rojan – Trst.
o ZA JANKA KOSMAČA • Posameznik:
Frančiškanski Samostan Brezje. o ZA JANEZA KRMELJA • Posamezniki: Pirc Dragica, Sušnik Janez, Trček Francka, Vrabec
Andrej, Vrabec Mirijam. • Župnija: Šentjošt Nad Horjulom. o ZA ANDREJO GODNIČ
• Posamezniki: Bešter Helena, Pirc Dragica, Štuhec Msgr.Dr. Ivan. • Župnija: Moravče. o ZA DANILA LISJAKA • Posamenziki: Brišar Valerija, Klobčar Slavka, Krevelj
Branko, Malik David S.P., Misijonski Krožek Rojan – Trst, Mozetič Iztok, Sušnik
Janez, Vidmar Ana. o ZA VILKA POLJANŠKA • Posameznik: Jenič Dušan. o ZA TOMAŽA MAVRIČA • Posameznika: Malalan
Nika, Misijonski Krožek Rojan – Trst. o ZA
MARIJO ANDREJO ŠUBELJ • Posameznik:
Suhadolčan Franci. o ZA IVANA BAJCA • Posameznik: Malik David S.P.. • Župnija:
Podbrdo. o ZA ZVONKO MIKEC • Posamezniki: Misijonski Krožek Rojan – Trst,
Murn, Perenič Vilma, Pintar Tanja, Suhadolčan Franci. o ZA MISIJONARKE LJUBEZNI • Posameznika: Kramberger Betka,
Kranjc Rafael. o ZA TADEJO MOZETIČ • Posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila,
Černe Meta, Komel Gregor, Kramberger
Betka, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Mozetič Iztok, N.N., Rudež Lučka, Skvarča
Majda, Šiško, Šolske Sestre, Vončina Andrej. o ZA PETRA OPEKO • Posamezniki:
Bohak Ivan, Cigoj Dorica, Čučnik Milan,
Hren Fani, Kunaver Jože, Likar Ivan, Misijonski Krožek Rojan – Trst, N.N., Slowenische Kath.Mission, Sluga Franc, Štiglic Andreja Zgonc Marija, Žup.Karitas Kranj-Šmartin. • Župniji: Slovenj Gradec, Velike
Lašče. o ZA MARIJO PAVLIŠIČ • Posameznik: Rozman Maksimiljan. o ZA MIRJAM
PRAPROTNIK • Posamezniki: Andlovec
Irena, Demšar Andrej, Jenič Dušan, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Rihtar Helena,
Tomšič Fani, Zupančič Silvester. o ZA
STANKA ROZMANA • Posameznika: Miklič
Franc, Misijonski Krožek Rojan – Trst.
o ZA ERNESTA SAKSIDA • Posameznika:
Grom Ana, Žup.Karitas Kranj-Šmartin.
o ZA KLEMENA ŠTOLCARJA • Posameznika: Malik David S.P., Prnaver Miran. • Župnija: Gorje. o ZA BOGDANO KAVČIČ • Posameznik: Zupančič Andrej. o ZA LOJZETA
PODGRAJŠKA • Posamezniki: Jenič Dušan,
Leskovar Stane, Povh Jože, Tapajner Veronika. o ZA BARBARO ČUK • Posameznik:
Avsenik Janez. o ZA SALOMONOVE OTOKE
• Posamezniki: Kranjec Matilda, Marolt
Marija, Maznik Marjana, N.N., Seražin
Magdalena. o DROBIŽ ZA RIŽ • Posamezniki: Bratuša Andrej, Herle Dominik,
Šubic Ida. o CIKLON MJANMAR • Posameznik: Herle Dominik. o ZA FANI ŽNIDARŠIČ • Posameznika: Misijonski Krožek
Rojan – Trst, N.N.. o ZA MATIJA NARED
• Posameznika: Koncilija Jožica, Koncilja
Joži. • Župnija: Škofja Loka-Suha. o ZA LJUDMILO ANŽIČ • Posamezniki: Andlovec
Irena, Bone Pavla, Hodnik Veronika, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Orehar Marta,
Sušnik Janez. o ZA DISPANZER MATANGA
• Posameznika: Herle Dominik, Irnar
Ana. o ZA ANO SLIVKA • Posamezniki: Matajc Irena, Skubin Dragica, Slivka Manda.
o ZA VODNJAKE • Posamezniki: Blaznik
Polonca, Herle Dominik, N.N., Pevec Andreja, Pisk Jernej, Sabotič Marko, Semenič
Andreja, Stalec Kristina, Vegan Ciril. o ZA
DORICO SEVER • Posameznik: Sluga Franc.
o SOBOTNA ISKRICA • Posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Grom, Herle Dominik, Janežič Branka, Koce Urša, N.N.. o ZA
IZIDORJA GROŠLJA • Posameznika: Ivančič
Angela, Žup.Karitas Kranj-Šmartin. • Župnija: Stična. o ZA RIŽEVA POLJA • Posameznika: Getas D.O.O., Jeršič Jasminka.
o ZA POLONO ŠVIGELJ • Župnija: Brezovica. o ZA MOJCO KARNIČNIK • Posameznik: Pipan Marinka. o ZA MIHA MAJETIČA
• Posameznika: Bedenk Barbara, Strnad
Alenka. o ZA BRANKA JANA • Posameznik:
N.N.. o ZA ANO KNEŽEVIČ • Posameznika:
Druš. Mis.Dr.Janeza Janež, Skupina Kbbi
Ljubljana-Podutik. o ZA HAITI-MIRAGOANE
• Posameznik: Žgur Miro. o MISIJON CRIPAM V BRAZILIJI • Posameznika: N.N., Povšnar Tanja. • Župnija: Grahovo. o ZA POPLAVE V PAKISTANU • Posamezniki: Bogovič Anica, Ivan, Cencelj Matija, Florjančič
Urška, Jeseničnik Marija, Kokalj Rok, Korošec Marija, Lorber Petra, Maki D.O.O.,
Mozetič Iztok, N.N., Remec Cirila, Sestre
Frančiškanke Bs, Skribe Katarina, Štiglic
Neda, Tratar Darja, Vehovar Jožica, Vičič
Anica, Willewald Tatjana, Žveglič Marija.
• Župnija: Leše. • ZNAMKE SO DAROVALI :
G. Alič Franci, sestra Klatnik Ancila, družina Skok, Kravcar Damjana, Bregar Barbara
in Janez, Kralj Slavka, Košuta Jože, Karitas
Domžale, Horvat Anica, Andlovec Erna,
Šeško Jožica, g. Marinko Anton, Kolbezen
Jože, Skvarča Mojca, Oblak Damijana,
Petek Ana, Šibal Janez, Rezman Mimi,
Ocvirk Srečko, Brecelj Marijan, Škibin Kristina, Tisel Majda, Adamič Paula, Čokl
Alojz, g. Šinkovec Lojze, Bizjak Ivanka, Bizant Vlado, Strgar Jože in Olga, Turk Jožefa, Voros Ivanka, Tomažič Magdalena, Peruzin Ana, g. Kodelja Ambrož, Cvitan Štefanija, Flis Jani in Marta, Bošjančič Cirila,
Marenčič Dragica.
Darovi objavljenih so na naš račun
prispeli do 20. 11. 2010. Hvala vsem.
Celoletni prispevek za Misijonska
obzorja za leto 2011: 9 EUR, za Evropo
12 EUR, avionska za Ameriko in
drugod je 20 USD, 25 CAD.
BOG VAM POVRNI!
15
TRIKRALJEVSKA AKCIJA
KNJIGA O SALOMONIH
»Česar se mi veselimo
radi z drugimi delimo.«
Koledniki prinašajo v družine veselje Gospodovega prihoda
in voščijo blagoslov v novem letu. Tako povezujejo župnijo
v praznovanju in z zbiranjem darov za projekte naših
misijonarjev širijo veselje v misijonske dežele.
Raj … z napako je naslov knjige, ki jo je spisal Drago K.
Ocvirk, urednik Misijonskih obzorij. V njej popisuje svoje
izkušnje in doživetja, uvide in spoznanja iz misijonskega
delovanje na Salomonovih otokih v Tihem oceanu v letih
2007-09. Zanimivo, na trenutke napeto branje za zimske
urice, predvsem pa prijetno popotovanje v tople kraje.
Trikraljevska akcija
2010/11
Naše veselje
za srečo
drugih
koledovanje 2010/11
Mladim po svetu hudo se godi,
z darovi jim radi pomagajmo vsi.
Prisrčno vsi pozdravljeni,
mi radi bi vam voščili,
za praznike veselje, mir
in v novem letu sreče vir.
Na tem svetu mnogo je ljudi,
ki v stiskah jim srce ječi.
Vsi ti čakajo in upajo,
da se jih mi usmilimo.
Zato vas prosimo iz srcá,
naj vaš jim dar poguma dá.
20 + G + M + B + 11
MIR + POGUM + BLAGOSLOV
ADVENTNI
KOLEDAR 2010
»Skupaj z otroki vsega sveta
pripravljamo pot za Jezusa.«
Adventni večeri zbirajo družino ob
prižgani svečki, molitvi in prebiranju
adventnega koledarja. Jezusa kličejo v
svoje družine in k ljudem vsega sveta.
V akciji »otroci za otroke« zbirajo v
kuverto darove, ki jih bodo položili k
jaslicam za lačne otroke po svetu.
MISIJONSKI KOLEDAR 2011
Velikost odprtega je 21x29 cm, 12 listov,
fotografije z misijonov, spodbudne misli,
molitveni nameni, obletnice misijonarjev …
Naročite v Misijonskem središču (01/300-59-50).