Vladimira Klun Žerjav, Vonj po Kavi

Comments

Transcription

Vladimira Klun Žerjav, Vonj po Kavi
VONJ PO KAVI: tržaški utrinki
PO OBISKU KOČEVSKE GLASBENE ŠOLE
PRI GLASBENI MATICI V TRSTU
marec2012, OBISK GLASBENE MATICE TRST
S pomočjo knjige , ki jo je napisala Poljanka Dolhar : Kako lep je TRST
1.ODHOD . Na pot so odšli učenci – tekmovalci- glej programski list !* ( nekateri so nastopili,za nekatere
pa je bil to nagradni izlet ), njihovi starši in učitelji,( Gorazd Herman,Natalija Bogdanova, Katja Morel,
Bojan Oražem, Domen Hafner, Diego Ross , Amel Ramić ) ravnatelj in upokojenka Glasbene šole V.k.ž..
2.SPREJEM
Prof. VERENKA TERČELJ, klavir, nas je pričakala na meji in nas vodila do vasi Repen s Kraško hišo..
Med potjo nas je seznanila s številnimi zanimivostmi. Predstavila nam je knjigo Poljanke Dolhar : Kako
lep je TRST: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici,Trst, nov. 2011
( kjer zveš čisto praktične stvari , n.pr. ,da je bolje , ne hoditi z vlakom v Trst!...traja pet ur !..treba iti z
avtobusom,…. pa tudi o Slovencih v zamejstvu, zgodovini…S to knjigo bo pot v Trst dosti več, kot le pot na
Ponterosso- veste od kod ime? …je v knjigi…- Pa….saj tam ni več stojnic…namesto njih so kitajske
trgovine….vse je v knjigi ..)
3. V OBČINI REPENTABOR
Med vožnjo proti vasi Repen , kjer si bomo ogledali etnografski
muzej KRAŠKO HIŠO vidimo skozi okno avtobusa, na desni ,
obzidano cerkvico na hribu. To je TABR , naseljen je bil že v
prazgodovini. , kjer poteka poročni obred atraktivne kraške
ohceti po starih običajih, ki jo v Repnu prirejajo vsaki dve leti.
Sprejem pri županu Ob prihodu v vas Repen najprej naletimo
na veliko, ne veliko, ogromno » štirno«. (foto 3815/ 3784,
3816,3817,3819) Voda na Krasu! V sejni dvorani na občini
nas prijazno sprejme slovenski župan, ki nam natrosi nekaj
zanimivosti o svoji občini in o Slovencih v zamejstvu:
Tržaška pokrajina ima najmanj občin, samo šest. V občini Trst živi 87% vseh prebivalcev, ostalih pet občin skupno
šteje samo 25.ooo prebivalcev. Najmanjša od občin je Repentabor, (MONRUPINO), ki ima samo 900 duš , druge so
še: Devin –Nabrežina(DUINO-AURISINA ), Dolina /Glinščice/ (VALLE ROSSANDRA DI TRIESTE) pri Trstu, Milje
(MUGGIA): 14.000, in Zgonik(SGONICO),V treh občinah so župani Slovenci. Repenci sodelujejo z občino Sežana.
Pobrateni so z občino Logatec in Bilčovsom na avstrijskem Koroškem. Anton Fakin je bil ustanovitelj šolstva na tem
področju. Šola je v slovenskem jeziku , učijo se tudi italijanščino v enakem obsegu ur. Delujejo v kulturnem in
športnih društvih. V občini Repentabor je 70% prebivalcev Slovencev. Ostalo so priseljenci, ki so lepo integrirani, ni
napetosti.
Slovenci v zamejstvu : 25000 na tržaškem, 12.000 na goriškem, 20.000 v Benečiji in Kanalski dolini.
Glasbeno šolstvo: 1 na Tržaškem: Glasbena matica in 1 na Goriškem
Ogled Kraške hiše , ital.CASA CARSICA (foto od 3786 do 3812) z
galerijo
Po sprejemu pri županu se ,mimo lepo urejenih stavb, portalov s
zanimivimi kamnoseškimi znamenji (foto 3785, 3786) , (ena od ulic v
tej vasi se imenuje strada dei poeti = pesniška pot) povzpnemo do
Kraške hiše, ki je etnografski muzej. Skozi kamnit portal v obzidju
vstopimo na borjač = značilno obzidano dvorišče , ki kraško hišo
ščiti pred burjo. Z borjača je vstop v hišo , v kateri je spodaj tudi hlev, v nadstropju pa so spalnice. Sredi
borjača je
obvezna »štirna«.
.
VESNA GUŠTIN, raziskovalka kraških običajev, avtorica knjig: Beri, beri, rožmarin zeleni; Je več dnevov
kot klobas (z recepti domačih jedi) ; Ogenj na kamnu, ) nam je predstavila življenje v kraški hiši. in nam
postregla s številnimi zanimivostmi.
*O visoki zavesti Slovencev v tem kraju pričajo posebni nabiralniki za slovenski časopis Primorski
dnevnik, postavljenih zraven običajnih nabiralnikov(foto3 813, 3 814)
*Vsako drugo leto avgusta je v občini atraktivna kraška ohcet: prava poroka po starih običajih: poročni
obred je na Tabru, nevesto pa svatje v Kraški hiši simbolično predajo novi družini.
*Pečat tržaški pokrajini daje kamen . Tu je kraški svet z vsemi značilnimi kraškimi pojavi. Danes je Kras
drugačen , kot je bil včasih,je poraščen, včasih pa je bil sam kamen, tako, da je burja pogosto odnesla vso
zemljo. Dragocenosti: zemlja in voda..pa kamen za klesanje. »Kras« je originalno ime tega področja …
drugod po svetu se uporablja za opisovanje pojavov in se piše z malo, izraz izhaja iz predindoevropskega
jezika: karra= kamen, karst, kras.
Kako je nastal KRAS? Bog je ustvaril zemljo v šestih dneh in sedmi dan je počival, a ostalo mu je nekaj kamenja. Dal
ga je v veliko vrečo in se odpravil na pot. Hudič pa mu jo je na skrivaj preluknjal, kamenje se je razgrnilo po celotnem
območju ….in tako naj bi nastal Kras.
*Originalni rastlini na Krasu sta samo dve: jeseni živopisani ruj in brin. Bor je bil pogozden kasneje
*staroselci povedo, da je včasih burja običajno pihala po več dni skupaj ,po starem prepričanju naj bi
pihala liho število dni« tri dni se rojeva, tri dni narašča in tri dni crkuje »:
letos se je to ponovilo,pihala je 14 dni. 2010 jenajmočnejši sunek dosegel rekordnih 188 km na uro, (na
Youtubu: Trieste2012 BORA si lahko ogledate kako je zmrzoval in ledenel pomol v ledenem vetru)
4. POSLOVIMO SE OD REPENTABRA , SLEDI VOŽNJA V TRST,med vožnjo vidimo * Marijansko
svetišče na Vejni, ki je čudne oblike, kot odsekana piramida ,Italijani ji pravijo
tudi Formaggin, ker spominja na trikotne sirčke…..pravijo, da je Marija 1945.
leta Trst čudežno rešila pred bombardiranjem
*pred nami se pokaže zvonik vasi Prosek ( Prosecco) – tu je pravi izvor
(dalmatinskega?) vina prošek! namenjeni smo na ( pod fašizmom zgrajeno)
»panoramsko cesto«….po *gričih na naši desni strani teče meja s Slovenijo.
Pred nami griči, med njimi
*grič Grmada : v prvi svetovni vojni so tu zgradili 30 km rovov, ogromno žrtev..pomemben je bil za
obrambo Trsta. Na levi strani* Nabrežina : vas, kjer je bil rojen IGO GRUDEN. V tistem času, ko je
objavljal Oton Župančič svoje vrhunske Mehurčke , je bil tako korajžen, da je izdal zbirko svojih otroških
pesmi NA KRASU. Jih je vredno prebrati.* nabrežinski kamnolomi. Na izhodu Sistiana = Sesljan (blizu je
Tržič- Monfalcone) zavijemo desno na *panoramsko cesto : obalna cesta SS14 , Strada costriera …po njej
se bomo pripeljali prav do železniške postaje v Trstu. Desno imamo sedaj morje, spredaj je Trst , vozimo
mimo *Sesljana ( iz rimskih časov :Sixtilian), skozi naravne tunele in po cesti, vsekani v živo skalo, v
morju se vrstijo *školjčišča, zadaj je *Devinski grad. Vozimo mimo grajskega parka. Spodaj se skriva
*grad Miramar
//Miramar. Ime pomeni, iz španskega » mirar el mar » = » gledam morje«
.Iz vseh sob se vidi morje .Brat Franca Jožefa Maximilian( in njegova
žena Charlote) sta ga zgradila1856, nato pa je Napoleon III, francoski
cesar , poslal v Mehiko, kjer je moral prevzeti prestol , tam so ga
ustrelili, žena je znorela… Kot admiral je veliko hodil po svetu, in tam
zbiral eksotične rastline, ki še sedaj rasejo v parku , park ima tropski del s
kolibriji in metulji(je v oskrbi SVETOVNEGA SKLADA ZA VARSTVO
NARAVE) V parku sedaj prirejajo koncerte. Vraža: V gradu obstaja
prekletstvo: tisti, ki prespi v gradu, umre nasilne smrti , kot so Maximilian,
Sisi in Franc Ferdinand. //
Še mimo Barkovelj : predmestja,kjer so prebivali včasih sami Slovenci, zdaj je kopališče. na levi
opazimo še vilo v orientalskem stilu;še malo ………….in smo v Trstu
Ko vas med vožnjo po obalni cesti spremlja duh po morju in okoli vas vijugajo številne vespe , začutite
čarobnost Trsta. ( Mesto v zalivu, Boris Pahor) .tu je doma .priročen rek » se ne da«- tu je domovina
neobremenjenega ugodja.
5. KOSILO V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU
Mimo železniške postaje in kipa Sissi (536 let je bila v Trstu
Avstroogrska ! )se pripeljemo na grič, do slovenskega dijaškega
doma, kjer imajo tudi slovenski otroški vrtec. Pred stavbo so med
zelenjem otroška igrala . Fige že imajo majhne plodove. V
majhnem parku ob šoli se ujame v objektiv poleg kipa Srečka
Kosovela še črnec , ki obeša perilo. Foto 3823. Okusno kosilo
začinimo z dodatnimi vprašanji. Gostitelji so neutrudni.
6. Ogled Trsta : Z GRIČA Sv. Justa DO MORJA
Od dijaškega doma se odpravimo peš na *Grič sv.Justa z arheološkimi ostanki rimske bazilike in si
ogledamo mogočno katedralo z gotsko rozeto iz kamna. (Foto 3843) Posvečena je mestnemu zavetniku
sv.Justu..V njej je maševal tudi naš oče slovenske knjige, protestantski duhovnik Primož Trubar .Tu so do
1901 potekale redne slovenske maše. Tudi sedaj se v njej priložnostno še odvijajo maše in koncerti v
slovenščini. Grič je bil poseljen že v prazgodovini. Tu se je pričela zgodovina Trsta. Ime mesta izhaja še iz
predrimskih časov. Prvo naselbino so imenovali terg ali twer, kar pomeni » kraj trgovanja«. ( TERG –
TERGESTE – TRST) ; 300 po Kristusu se je okrepila krščanska cerkev, sv. Just je 2. novembra 303 dal
življenje zanjo, ni se hotel pokloniti rimskim bogovom: že 313 pa je bila dovoljena svoboda vere!!!!)
Nato se napotimo z griča proti morju , po drevoredu navzdol, po *STAREM MESTU(Cittavecchia) proti
obali . Pot nas vodi mimo palače škofa Bonoma,kjer se je izobraževal Primož Trubar,vadil svoj glas,
pevski talent in glasbeno znanje v bonomovem deškem zboru, mimo bazilike sv. Silvestra: najstarejša
cerkev v Trstu, iz 11st. , kjer Glasbena matica prireja svoje nastope, mimo baročne jezuitske cerkve Marije
Velike
( Santa M.Maggiore). * jezuitskega zavoda(v času fašizma so bili tu zaprti mnogi Slovenci), samostana
klaris*, po ulicah z zanimivimi imeni .Via della Bora ( burje)… , mimo rimskega slavoloka (foto 3847),
ostankov rimskega amfiteatra foto (3853 )
TEATRO ROMANO.(.našli so
ga nad ostanki porušenega
judovskega geta) Predstavljajte
si…da se pripeljete do amfiteatra
z ladjo ..morje je segalo prav do
njega.!! Pred soncem jih je
varovala platnena streha- dobro
so še vidne vdolbine za nosilne
lesene drogove.
Pa spet naletimo na slovensko
sled :v palači Marenzi, so
prebivali izobraženi in plemeniti
Slovenci (čeprav so Italijani radi
očitali Slovencem, da so sami
kmetje , to zanikajo najdena
slovenska plemiška
pisma…«Vaša gnada…« ).
Blizu, v Zoisovi palači se je 1747
rodil razsvetljenec Žiga Zois.
Nato preko Borznega trga (Fabianijeva hiša Bartoli , v secesijskem slogu !)
Tako, prišli smo do morja ….. Tu je srce mesta
7. VZPOREDNO Z MORJEM , PROTI ŠOLI
GLASBENE MATICE
Veliki trg: Piazza grande, sedaj TRG ZEDINJENJA
ITALIJE : PIAZZA DELL' UNITA D'ITALIA. Tu stoji
občinska palača , kjer na stolpu z mestno uro na zvon
udarjata bronasta Mihec in Jakec-tudi Italijani ju kličejo
tako! 1861 je tu nastala prva slovanska čitalnica v
avstrijskem cesarstvu. Veliki trg je sprehajališče in kraj,
kjer posediš v kavarni .TRST je prestolnica kave .
Najboljša je Illy, 1748 prva kavarna v Trstu Danes najbolj znane kavarne : Caffe Tommaseo, Caffe San
Marco, Caffe degli Specchi. …..tlakovan je s kamnitimi ploščami in v tlak so vgrajene modre luči, ki kažejo,
do kod je segalo morje včasih. Ponoči dajejo modre lučke posebno razpoloženje.
Namesto kavarne si izvolimo sprehod po pomolu Audace, včasih imenovan pomol San Carlo. (Dragotin
Kette) Upočasnimo korak, vdihnemo morski zrak, urejamo vtise , opazujemo Miramar v daljavi ,
Devinskega gradu danes ne vidimo…..v jasnih dneh lahko z nabrežja uzrete zasnežene alpske
vrhove!…..Počitek dobro dene.
Pa spet naprej, danes nas čaka še nastop. A gostitelji nam pred nastopom obljubljajo še obisk najboljše
sladoledarne v Trstu!
*Mimo Gledališča Verdi: Teatro Verdi : 2010 je tu gostovalo mestno gledališče ljubljansko s Pahorjevo
Nekropolo: predstava v slovenskem jeziku z italijanskimi nadnapisi. Nabito polno gledališče je nagovoril
sam Boris Pahor.
*Mimo bifeja družine(heroja Pinka) Tomažič: Buffet da Pepi ponuja specialitete, a skriva zgodbo ( ki je
zapisana v Kako lep je Trst , str. 59, Fulvio Tomizza o tem napisal roman Mladoporočenca iz ulice Rossetti)
*Ob Velikem kanalu . Od morja v notranjost so včasih segali kanali z dvižnimi mostovi- vodne poti za velike
tovorne jadrnice .Ostal je le še en kanal , druge so zasuli. Ta , edini , preostali , pelje z obrežja do mogočne cerkve
sv. Antona Novega , ki se je včasih zrcalila v vodi, ker je kanal segal prev do nje. ……Odkar so postavili trdne
mostove ,velike ladje ne morejo več v kanal., pred cerkvijo pa je sedaj trg. V tej cerkvi so slovenske maše, pri
katerih sodeluje slovenski cerkveni zbor.
V času fašizma so Slovenci peli (prepovedane)slovenske pesmi na latinska besedila !!! 13. julija 1920 so fašistični
skrajneži požgali slovenski Narodni dom …..12. septembra 1920 so med slovensko pridigo vdrli v to cerkev in pričeli
streljati, aretirali kaplana…
PONTE ROSSO Nekdanji trije dvižni mostovi čez Veliki kanal so bili italijanskih nacionalnih barv…rdeči se je
imenoval Ponte rosso ( Slovenci mu rečejo Ponteroš, Rusi most.. rusi= rdeči)…trg ob njem je v nekem času postal
turistična Meka za Slovence : Po kavbojke v Trst!…danes tega ni več , nadomestek za to so številne kitajske trgovine
v okolici.
Ob kanalu stoji palača Gopcevich, nekdanja rezidenca premožne srbske družine. Okrašena je s cikcakastimi gotskimi
dekoracijami in kipi , ki ponazarjajo bitko na Kosovem polju.
Pozorni postanemo na diplomatska in policijska vozila :ravno je na obisku srbski predsednik. Blizu stoji veličastna
srbska pravoslavna cerkev v grško- bizantinskem slogu , z modrimi kupolami in razkošno notranjostjo, opremljeno z
dragocenostmi: cerkev sv. Spiridiona.
Pot nas vodi proti trgu Oberdan. V neposredni bližini je Narodni dom vzbudi
tesnobna čustva .
1904 do 1920 je bil Narodni dom središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov, v njem so bili sedeži 33 kulturnih
organizacij, tudi Glasbena matica 13. julija 1920 so fašistični skrajneži in nacionalisti , po shodu na Velikem trgu ,
med pogromom nad slovanskimi ustanovami, stavbo požgali; pogorel je do tal črnosrajčniki niso pustili gasiti: Viva,
viva! Eia, eia, eia! Alala! ..presunljiv opis v noveli Borisa Pahorja : Grmada v pristanu , CZ 2009 …………
13. julija 2010 so Narodni dom obiskali predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške (Giorgio Napolitano, Danilo
Turk, Ivo Josipović) in obeležili spomin na 90 . obletnico požiga Narodnega doma. sočasno je potekal na Velikem
trgu koncert prijateljstva, ki ga je vodil slavni Riccardo.Muti…….zarja začetka novih odnosov!? …
Optimistično nastrojeni po takih obetih smo deležni še enega ugodja : vrhunskega sladoleda .Izbira je težka: 50
vrst… res tekne , v miru se posladkamo .
Nastop se bliža , za tremo smo preutrujeni . Kar utrudljivo je tole procesiranje podatkov
Avtobus je točen! Glasbena šola je v predelu ROJAN, kjer so včasih živeli sami Slovenci.
Še toliko časa imamo, da si ogledamo postajališče belo-modrega
openskega tramvaja, ki povezuje mesto s kraško planoto, z Opčinami, kjer
je zelo vidna slovenska prisotnost. Ulica , ki vodi od Opčin do Trsta je
zelo strma: na dveh kilometrih poti je 300 m višinske razlike! Včasih so po
njej openske Slovenke vsakodnevno nosile kruh v Trst.
Zadnje minute pred vstopom na avtobus porabimo za ogled plošče na
pročelju bele palače deželnega sveta Furlanije –Julijske krajine: neke vrste
deželni parlament, v katerem se sestajajo izvoljeni svetniki iz vse dežele.
Večjezični napis v štirih jezikih : v italijanščini, furlanščini, slovenščini
in nemščini priča o več- narodni podobi dežele .(* foto3866) ital. Friuli-Venezia Giulia , furlansko Friûl Vignesie
Julie, slovensko . furlanija – Julijska krejina, nemško Friaul Julisch Venetien)
Toda: 19.februar 2011 !!!: »Neverjetna turistična karta«, so na Primorskem dnevniku naslovili prispevek o
zemljevidu, ki ga izdaja deželna agencija Furlanije-Julijske krajine za promocijo turizma. Neverjetno je to, da
slovenske kraje v Italiji, pa tudi kraje v Sloveniji, imenuje v italijanskem jeziku.
8. NASTOP Zdaj gre zares…po prihodu v stavbo GLASBENE MATICE se nastopajoči z mentorji
razpršijo po učilnicah, se pripravljajo na nastop, v dvorani poteka kratka generalka .. ostali pa si
ogledujemo plakate s celotno kroniko Glasbene Matice,ki je 2009 . leta praznovala 100 – letnico
9.Po uspelem nastopu zadovoljni odhajamo domov , napolnjeni z
novo domovinsko zavestjo.
Neprecenljivo vlogo pri ohranjanju slovenske kulture že 100 let igra
SLOVENSKA GLASBENA MATICA
1909 je bila
ustanovljena
Glasbena matica, osrednja slovenska glasbena šola v Trstu
Sto let..se bere kot » polet« …naj poleti…
Furlanija - Julijska krajina . dežela s posebnim statutom
Furlanija - Julijska krajina je ena od 20 italijanskih pokrajin. Pokriva Pordenone (51 občin) Videm (137 občin :
tudiCividale = Čedad ), Gorico (25 občin) in Trst (6 občin). Samo Furlanijo sestavljajo Pordenone , Videm, in
Gorica)
Dežela je bila ustanovljena leta 1947 z združitvijo Furlanije (it. Friuli) in Julijske Benečije (it. Venezia Giulia), ki je
bila pozneje v slovenščini preimenovana v Julijsko krajino, saj z Benečijo (it. Veneto) nima zveze. Gre za dve
zemljepisno in zgodovinsko ločeni področji, ki sta bili povezani samo iz političnih in administrativnih razlogov.
Kljub temu, da je večina prebivalstva govorila nemško(dežela je bila čez500 let del Avstroogrske), slovensko ali
furlansko, je bila dežela po prvi svetovni vojni dodeljena Italiji. Pod fašizmom so bile te manjšine podvržene
italijanizaciji in Nemci so se skoraj vsi odselili. Tudi veliko Slovencev in Furlanov se je odselilo, a večina je ostala.
Druga svetovna vojna, ki je sicer hudo prizadela deželo, ni razrešila problemov. Furlanija je ponovno zahtevala
neodvisnost, a Italijanska Republika je dovolila samo združitev z Julijsko krajino v deželo s posebnim statutom.(ena
od petih takih v Italiji)Pomemben del prebivalstva pokrajine predstavljajo Furlani s svojim jezikom, pa tudi
slovenska in nemška manjšina. Kljub večstoletnemu vplivu večjih narodov ter italijanskega fašizma, ki je organiziral
načrtno potujčevanje avtohtonih narodov, sta se ohranili furlanska in slovenska kultura. /Vir : Wikipedija/
ORIENTACIJA: ZEMLJEVID FURLANIJE- JULIJSKE KRAJINE
Furlanija (Friuli)
= Pordenone , Videm(Udine) , Gorica (Gorizia)
Julijska krajina (Venezia Giulia) = Tržaška pokrajina , ki ima šest občin: Milje(Muggia) , Dolina) , Trst
(Trieste), Repentabor (Monrupino) , Zgonik ( Sgonico ), Devin-Nabrežina Duino-Aurisina)
ZEMLJEVID TRŽAŠKE POKRAJINE
Šest občin tržaške pokrajine: Milje (Muggia), Dolina (Valle Rossandra _Glinščice-di Trieste) , Trst Repentabor
(Monrupino)-900 duš, Zgonik ( Sgonico), Devin-Nabrežina ( Duino –Aurisina)
VERENKA TERČELJ, prof. klavirja …
ALI KAKO SO LAHKO LJUDJE USTREŽLJIVI
Ob zadnjem obisku v Trstu, pred letom, sem jo prosila, če lahko najde secesijski oltar , za katerega sem vedela le to,
da je nekje v Trstu in , da ga je izdelal slovenski kipar- sem ga že dalj časa brez uspeha iskala .Ne samo , da ga je
našla, kmalu po obisku mi ga je poslala po mejlu. Hvala , Verenka!
*www.artesacratrieste.com/altari/Vurnik.html ,
// najboljše ( sept. 2011! ), če greš potem na A TRIESTE.Leggi argomento- Liberty a Trieste: la capella
(Jožef Pavlin, kamnosek, kipar, podobar je izdelal po načrtih arhitekta Ivana Vurnika oltar sv. Trojice iz kararskega
marmorja za škofijsko kapelo v Trstu (1913). )
Verenka mi je povedala tudi , da je Vurnikovo delo tudi stavba v secesijskem stilu, mimo katere hodim že
leta.«Vurnikova hiša na Miklošičevi : najlepša hiša v Ljubljani«
Razkošno poslikana hiša v slovenskih nacionalnih barvah na Miklošičevi ulici številka 8 je ena najznamenitejših
ljubljanskih stavb. Kultna ni postala toliko zaradi nekdanje, za blagor naroda pomembne vsebine, temveč predvsem
zaradi izjemne estetske vrednosti in prepoznavnosti. Za mnoge je to najlepša hiša v Ljubljani. Z bogato okrašenim
pročeljem in nastopaško rožnato fasado precej izstopa iz običajnih arhitekturnih okvirjev, čeprav jo obkrožajo
podobno živopisane, značilno secesijsko obarvane stavbe, ki zaznamujejo ta vitalen del mesta med Prešernovim trgom
in železniško postajo.
Danes poslovno-stanovanjska stavba, v obdobju Jugoslavije je bila v njej Služba družbenega knjigovodstva,
letos(2011 ) praznuje 90-letnico obstoja, leta 1921 jo je namreč zgradil arhitekt Ivan Vurnik.
Stavba nekdanje Zadružne gospodarske banke je pozno secesijski biser posebne vrste: velja namreč tudi za enega
najlepših primerov arhitekture narodnega sloga, za katerega uveljavitev si je prizadeval Vurnik: arhitekturi dodati
narodno noto. Vurnik je uporabil slovenske nacionalne barve in motive. V začetku 20. stoletja je namreč Ljubljana
arhitekturno in urbanistično doživljala pravi preporod, katerega del je bila tudi secesija- dunajski modni krik
tedanjega čas- ki je sicer kot sodoben slog v arhitekturi in umetnosti zaznamovala ljubljansko arhitekturo le kratek
čas na prelomu stoletja, zamenjal pa jo je sodobnejši modernizem, ki se je odrekel pretežno vsem oblikam zgodovinske
ljubezni do dekorja..
……
Verenka Terčelj, prof. klavirja v Glasbeni matici v Trstu, odlična vodička….
Tekst spisala Vladimira Klun Žerjav (V.K.Ž)
Fotografije: V.K.Ž in Saša Delač
Skupaj spravil: Jože Rajk

Similar documents