2. igrajmo se preteklost

Transcription

OSNOVNA ŠOLA
MAJŠPERK
MAJŠPERK 32 B, 2322 MAJŠPERK, tel.: 02/795-01-42, 02/795-01-40,
fax: 02/79-50-149, E-mail: [email protected]
AVTORJI:
 Tilen Ahec 8.a ,
 Maja Galun 9.a,
 Lora Grobelšek 8.a,
 Ana Karneža 9.a,
 Ana Šaše 9.b,
 Nina Verdenik 7.a,
 Tomaž Verdenik 8.a,
 Lucija Vilčnik 9.b,
 Barbara Vute 9.a.
MENTORICI:
:: Milenka Kovačec, prof. geo. – zgo.,
:: Danica Lorber, prof. slovenščina
Majšperk; 26. 1. 2011
Turistična naloga: Igrajmo se preteklost.
Zahvala.
Da smo se ob pisanju imeli fajn, se zahvaljujemo mentoricama. Za pomoč pri sceni za
predstavitev in izdelavi pripomočkov pa se iskreno zahvaljujemo učitelju likovne vzgoje
Janku Mariniču, učiteljici Simoni Eder za pomoč pri prevodu povzetka, hišniku Viktorju
Kmetecu in spremljevalki Marjeti Kozoderc.
Iskrena hvala!
1
Kazalo
POVZETEK ................................................................................................................................................ 3
1. UVOD ................................................................................................................................................... 5
2. IGRAJMO SE PRETEKLOST .................................................................................................................... 6
2.1 RAZBOJNIŠKO-ADRENALINSKA POT NA GORO SKRIVNOSTI IN ZANIMIVOSTI ......................... 13
Skica: Razbojniško-adrenalinska pot na goro skrivnosti in zanimivosti............................................ 22
2.2 ADRENALINSKA POT MLADI BOBRI ............................................................................................. 23
3. ZAKLJUČEK ......................................................................................................................................... 25
4. URESNIČITEV IDEJE ............................................................................................................................ 26
5. STOJNICA ........................................................................................................................................... 26
6. LITERATURA ....................................................................................................................................... 27
Kazalo slik:
Slika 1: Učenki se imata fajn, ko naše ideje zapisujeta! .......................................................................... 8
Slika 2: Prvi poskusi plezanja. .................................................................................................................. 9
Slika 3: Saj ni tako slabo! ......................................................................................................................... 9
Slika 4: Dekleta pogum!......................................................................................................................... 10
Slika 5: Iskali smo nasprotnike............................................................................................................... 10
Slika 6: Skrivnostna in zanimiva............................................................................................................. 11
Slika 7: Se imamo fajn? …………………………………………………………………………………………………………………….12
Slika 8: Imamo se fajn! Ups, kako se vrti. .............................................................................................. 12
Slika 9: Ko bo vse zeleno, bo več zavetja. .............................................................................................. 12
Slika 10: Dolina Winettu vabi. ............................................................................................................... 24
2
POVZETEK
V letošnji turistični nalogi smo sledili cilju vseh turističnih ponudb, saj vsi, ki trţijo turizem,
ţelijo, da bi se njihovi uporabniki imeli fajn, da bi uţivali in se vedno znova vračali. V bliţini
naše šole sta dve točki, kamor se ljudje (teţko bi jim rekli turisti, ker se zadrţijo le nekaj ur)
vedno znova vračajo. To sta Dolina Winettu in Donačka gora; prav gotovo se imajo tukaj fajn.
Obe ponudbi sta sredi narave, preprosti, ena malo prirejena, druga pa mikavna ''v naravni
lepoti.'' Tudi mi smo ugotovili, da se lahko imamo fajn v naravi. Predvsem svojim vrstnikom
ponujamo ideje, ki bi mogoče bile kos konkurenci računalnika, pa še mogoče kakšnega
nogometnega igrišča. Pustolovsko-adrenalinsko-zgodovinsko obarvano pot ob vznoţju
Donačke gore. Marsikaj, kar smo zapisali, smo preizkusili. Še vedno se imamo fajn takrat, ko
nismo sami, ko se pomerjamo s sovrstniki, ko imamo moţnost dokazati svoje sposobnosti,
predvsem pa takrat, ko smo lahko skrivnostni, ko lahko počnemo stvari, ki so na meji
dovoljenega. Mogoče s kakšnim korakom kršimo pravila, najlepše pa je, če smo zakriti pred
budnimi in radovednimi očmi odraslih. Naše ideje so tokrat bolj kot odraslim, namenjene
našim vrstnikom. Za uresničitev v začetku ne potrebujemo veliko. Le malo pomoči in
razumevanja; prepričani smo, da lahko s svojimi idejami vrstnike potegnemo od računalnikov
Ključne besede: fajn, pustolovščina, domišljija, izvirnost
ABSTRACT
In this year's tourism study we pursued the goal of all tourism products. Since all, who market
the tourism, wish that their users have fun, enjoy and keep coming back.
Near our school there are two points to which people (hard to call them tourists, since they
retain only a few hours) return again and again. These are the Winnetoo Valley and Donačka
Mountain; the people certainly have fun here. Both facilities are surrounded by nature and
simple, the first one is a bit modified, the other attractive in its natural beauty.
We also found that we can have fun in nature.
3
In particular, we offer ideas to young people our age, which might have been a kind of
competition towards the computers, or even towards some football fields. Adventureadrenaline-historic colored trail at the foot of Donačka Mountain.
Much of what we've written, we have also tested. We still have fun when we are not alone, or
when compete with young people of our age, we have the opportunity to demonstrate our
skills, especially when we can be mysterious when you can do things that are allowed at the
border, perhaps with some steps we are breaking the rules, in particular, we are hidden from
the watchful and curious eyes of adults.
Our ideas this time are designed to young people our ages, to realize in the beginning we do
not need much. Just a little help and understanding, we believe that our ideas may turn a lot of
young people our age away from the computers.
Key words: have fun, adventure, imagination, originality
4
1. UVOD
K letošnji odločitvi za sodelovanje nas je v prvi vrsti vzpodbudila lanska naloga. Res se nismo
uvrstili na drţavno tekmovanje, a smo bili veseli in ponosni, ko smo septembra ob občinskem
prazniku videli, da so uporabili delček naše zamisli. Organizirali so namreč razstavo
gobelinov. Na to našo posebnost smo v nalogi tudi opozorili. Upamo, da bodo realizirali še
kakšno našo idejo.
Pritegnil pa nas je tudi naslov. Imejmo se fajn. Le kdo se ne bi imel rad fajn!? Zdelo se nam je
tako preprosto. Bili smo navdušeni. Mentorici sta bili bolj resni, čeprav smo prepričani, da se
tudi onidve imata radi fajn. Najprej sta ţeleli zvedeti, kdaj se imamo mi fajn. Morali smo
zapisati svoje ideje. To pa ni bilo več tako fajn. Začeli smo pisati. Na listih so bili zapisi: Ko
sem s prijatelji, ko se zabavam, ko se imam lepo … Nič konkretnega. Kaj počneš s prijatelji?
Nabijaš po tipkah računalnika in do onemoglosti igraš … , se pohvališ, kako dober si v kakšni
igri, koliko filmov pogledaš, koliko ur si na facebooku …
Zanimalo nas je, kdaj se imajo fajn naši vrstniki. Da bi to ugotovili, je sledilo zanimivo
raziskovalno delo.
5
2. IGRAJMO SE PRETEKLOST
Začeli smo spraševati svoje vrstnike. Odgovori niso bili nič kaj izvirni. Fajn se imajo, ko
lahko gredo ven; to pomeni, da nenadzorovano pohajajo po mestu, poskusijo kaj
prepovedanega in dovoljen izhod nategnejo za kakšno uro. Fajn se imajo na kakšnem ţuru.
Ko smo jih spraševali, kaj počnejo na ţuru, so ostali bolj tiho.
Nato smo morali napisati ideje, kako bi preţiveli proste dni s svojimi vrstniki in pri tem res
uţivali. Večina odgovorov je bila spet tipičnih. Poslušala bi glasbo, igrala igrice, šla na
igrišče, mogoče v kino.
Mentorici sta nas začeli spraševati, kakšne knjige so nam všeč? Večina nas rada bere
pustolovske knjige, knjige, kjer se kaj dogaja. Takrat si ţelimo, da bi bili zraven, da bi
pomagali reševati probleme, odkrivati goljufe, skrivati preganjane … Večina nas je prebrala
serijo Pet prijateljev in kar zavidali smo jim njihovo polno ţivljenje. Mogoče pa mi sploh še
ne vemo, kdaj se imamo fajn. Mogoče moramo to šele odkriti. To je kot nova jed. Najprej jo
moraš poskusiti in šele nato lahko poveš, da jo oboţuješ, ali pa je sploh ne maraš.
Mogoče nam pri odkrivanju lahko pomagajo starši in stari starši. Res se sedaj imajo verjetno
najbolj fajn takrat, ko jim ne teţimo in imajo svojih pet minut miru, a tudi oni so bili mladi.
Pa o njihovi mladosti smo ţe dosti poslušali. V glavnem man teţijo, kako jim ni bilo tako lepo
kot nam, po drugi strani pa spet slišiš, kako je bilo lepo, ker so več časa preţiveli zunaj, saj ni
bilo računalnikov, v času mladosti naših dedkov in babic pa tudi ne televizorjev. Zanimalo
nas je, kaj so počeli? Igrali so se zunaj, vse mogoče.
Najbolj priljubljeni igri sta bili Partizani in Nemci ter Kavboji in Indijanci, kjer so se med
dvema nasprotnima skupinama odvijale prave drame.
Vsak otrok je imel svoj noţ (pipec), vsak si je znal narediti leseno puško, fračo, lok … Ko so
ozeleneli gozdovi in nudili dovolj kritja, so oţiveli in za debli dreves so bila skrivališča,
izkopani bunkerji, zavetja iz mahu in vej … Saj so jih lastniki preganjali, a ravno v tem je bil
čar. Znali so se potuhniti in skriti.
6
Ko so zaledenele mlake in potoki, so bila to odlična drsališča, začelo pa se tudi posebne vrste
splavarjenja. Dovolj velik kos ledu je bilo treba izsekati, dobiti kole in splav je bil pripravljen.
Nismo bili preveč navdušeni. Vse to je ţe preţiveto. Ko smo jih vprašali, če bi nas pustili na
zaledenelo Dravinjo, so se kar zgrozili. Prenevarno. A za njih pa ni bilo? Ja, saj je prišlo do
kakšnih poškodb, padcev, prask …
Starši ţe raje vidijo, da smo na varnem za računalnikom. Mnogi ţe svarijo pred nevarnostmi,
ki jih prinaša računalnik, slaba drţa in slaba odpornost, sta bolj blagi oblik, tista hujša se ne
vidi. Poškodba naše zavesti – notranjosti. Postajamo egoistična bitja, ki se lahko do
onemoglosti izţivljajo na računalniških igricah, streljajo ubijajo, premagujejo, se jezijo in
nihče se nam ne zoperstavi. Izgubljamo občutek za sobivanje, za sodelovanje, za zdrave
prepire, za zdrave poraze in zmage. Nekateri pa so vpeti v cel kup dejavnosti, treningov in
tekmovanj. Morali pa bi biti otroci, ki skupaj odraščamo in se imamo fajn.
Najbolje bi bilo, da bi v igri zdruţili vse; preteklost, sedanjost, resničnost in domišljijo, učenje
in zabavo ter zdravo mero nevarnosti; malo tekmovalnosti in veliko sodelovanja.
Ideja je idealna! Lahko bi jo uresničili.
Kaj želimo?
Za mnoge od nas so zanimivi pustolovski in adrenalinski parki, a vstopnine so drage, pa še
daleč od našega kraja so. Kaj je tam takšnega, kar nas pritegne? Prav tisto, kar so imeli v
preteklosti mnogi otroci zastonj.
-
Igra na meji nevarnosti.
-
Dokazovanje svojih sposobnosti in svoje ''korajţe'' sebi in drugim.
-
Sproščanje domišljije ob izdelavi »igral«.
-
Skriti pred radovednimi očmi odraslih.
-
Zelo mikavno je storiti kaj prepovedanega.
7
-
Lepo je podoţivljati
preteklost in posnemati
knjiţevne ali filmske, pa tudi
zgodovinske osebnosti.
-
Treba se je boriti, da si glavni, moraš imeti ideje, moraš navdušiti druge, da ti sledijo.
Manjka nam tista Cankarjeva enajsta šola pod mostom. Čeprav zagrenjen in zateţen se
vendarle te šole spominja z najlepšimi občutki. Takole pravi. ''Mnogokaj sem študiral v
svojem ţivljenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta
šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli.''
Poskusimo najti pravo idejo.
Slika 1: Učenki se imata fajn, ko naše ideje zapisujeta!
Ob začetku naše raziskovalne poti nas je mentorica povabila v gozd. Poskusili smo se igrati.
V začetku smo bili togi. Nismo vedeli, kaj bi sami s seboj. Bilo je malo zadreg. Kaj bomo, saj
nismo otroci, da bomo tekali po gozdu. Počasi smo se ''topili''. Prvi poskusi skrivanja,
izdelava loka, zanimanje se je stopnjevalo. Vsak je poskusil streljati, da bi doţivel občutek
uspešnosti in uresničitev ţelje biti boljši. Nerodno izdelan lok je romal iz roke v roko; prav
tako frača.
8
Slika 2: Prvi poskusi plezanja.
Slika 3: Saj ni tako slabo!
9
Slika 4: Dekleta pogum!
Iskali smo zavetja in bili srečni, če smo našli naravno skrivališče. Takrat smo bile ţe bliţe.
Slika 5: Iskali smo nasprotnike.
10
Naredimo si svojo pustolovsko- zgodovinsko – adrenalinsko pot.
Kje? Najbolje čim bolj oddaljeno od hiš, da nas starši ne bodo mogli vsako minuto klicati in
spraševati, če nas zebe, smo lačni, imamo zavezane čevlje, da nismo mogoče potni … Le kje
odrasli najdejo toliko nepotrebnih vprašanj, saj odgovor je vedno isti. ''Ja, vse je v redu.''
Seveda, če nisi razvajen mamin sinček, če si otrok, ki si ţeli samostojnosti. In mi to smo!
Najbolje bo, da svojo pot postavimo ob vznoţje Donačke gore. Ravno prav je oddaljena in še
vedno dovolj blizu, če bi se res kaj zalomilo in bi potrebovali pomoč odraslih.
Za tiste, ki jih privlači in umirja voda, pa bo najbolje, da se imajo fajn ob potoku Skraška, saj
potok ni nevaren, ne skriva potuhnjenih pasti, je dovolj čist in tudi dovolj deroč, da prenese
voţnjo z napihnjeno zračnico ali doma narejenim splavom.
Slika 6: Skrivnostna in zanimiva.
11
Pri igri je teţko vedno vse prepustiti naključju, čeprav je včasih to najlepše. Poti ne bi imeli le
zase. Prepričani smo, da tako kot mi, razmišljajo mnogi otroci, ki jim računalnik še ni blokiral
moţgan.
Slika 7: Se imamo fajn?
Slika 8: Imamo se fajn! Ups, kako se vrti.
Naša pot bi lahko privabila mnoge, a tu je teţava. Vemo, da se v turizmu vse trţi. Če našo pot
zasnujemo na podlagi trţenja, nismo storili usluge svojim vrstnikom.
Mi, mladi, bi se prepuščali igri, za starejše pa je v okolici turistična ponudba.
Slika 9: Ko bo vse zeleno, bo več zavetja.
12
2.1 RAZBOJNIŠKO-ADRENALINSKA POT NA GORO SKRIVNOSTI IN
ZANIMIVOSTI
Naloga 1: Greste na pot pod Donačko goro, poiščite in naredite si pripomočke:
-
za hojo ( palice),
-
za obrambo in varovanje (lok, frača, vrv).
Od doma si prinesite pipec in mobilni telefon.
Naloga 2: Naštejte tri zgodovinske dogodke, ki so povezani z Donačko goro (če ne veste, lahko
pokličete osebo, ki vam bo pomagala).
13
Naloga 3: Ko ste rešili obe nalogi, se orientirajte proti lovski opazovalnici, ki je na jasi. Določite
nekoga, ki spleza nanjo in tam ga čaka naloga. Z lokom mora zadeti tarčo na jasi.
Če ima dovolj poguma, se po vrvi spusti na tla. Lahko začne tudi na sredini.
Naloga 4: V gozdu vas čakajo drevesa, kjer lahko prideš iz drevesa na drevo s pomočjo
avtomobilskih plaščev. Pri prehodu drug drugemu pomagajte.
Naloga 5: Ko pridete vsi na konec, rešite nalogo (poimenujte vrste dreves, katere ste preplezali.
Če ne veste, lahko uporabite mobitel).
14
Naloga 6: Ob nadaljevanju poti opazuj naravo in poimenuj tri užitne plodove.
Naloga 7: Med opazovanjem vas lahko preseneti nasprotna ekipa. Skrijte se, zamaskirajte se. Če
nasprotna ekipa najde tri ali več članov vaše skupine, morate dati ujetnika. Lahko ga določite z
žrebanjem, lahko si ga nasprotna ekipa izbere sama- stvar dogovora.
15
Naloga 8: Pot nadaljujte sto korakov bosi (čevlji preko rame, da boste začutili, kako je lepo hoditi po
travi) in čez pol ure boste postali stražarji Atilovega groba.
Naloga 9: Skupina, ki je zajela ujetnika, mora rešiti nalogo. Na osnovi Deklaracije o človekovih
pravicah in Konvencije o vojnih ujetnikih poiščite vsaj eno pravico ujetnika in se ravnajte po njej.
Če ne veste, lahko pokličete osebo, ki vam bo posredovala odgovor.
Ko boste rešili nalogo, boste nadaljevali pot po ozki gozdni poti označeni s smerokazi. Če boste sledili
znamenjem, boste prišli do Atilovega zaklada, a pazite, tam vas čakajo njegovi stražarji.
Naloga 10: Najprej boste prišli do čarovniške table in potem iščite . 40 metrov desno od poti poiščite
kamen, pod katerim vas čaka naslednja naloga: nekdo naj spleza na drevo, ki je tik ob kamnu,
(pripomočki: prijatelji in vrv) in poišče stražarje. Če jih ni, lahko vzamete zaklad pod bližnjim panjem.
Če vidite zasedo, poskušajte neopazno zapustiti ta kraj in slediti markacijam proti vrhu Donačke gore.
Tam je čas za čarovniško malico. Preverite, če vam čarovnice niso obrnile smerokazov, da ne boste
pristali spet v dolini.
16
Naloga 11: Čarovniški urok popusti, če iz vrha vidite cerkveni zvonik. Katere cerkve vidite?
Naloga 12: Lahko si naredite metle ali pa peš greste do zadnje točke, kjer boste naredili kres in
nabrali zeli za čarovniški zvarek, ki bo dovolj močan, da bo prepričal starše, da lahko v lepi topli noči
prespite na prostem ali v šotoru pod Donačko goro. Zapišite recept čarovniškega napitka.
17
Ko ste končali, ste lahko malo pobalinski po vzoru tolikokrat povedanih prigod vaših staršev, si
poiščite plodove, lahko tudi na kakšni njivi (ne preveč, da se ne bo poznalo), si zakurite, pripravite
večerjo, se kratkočasite s križankami in ugankami in zapojete pesem te razbojniško-čarovniške poti
(Midva sva razbojnika dva, razbojnika prava oba ha-ha. Ušesa so rdeča, pod nosom je sveča, domov
pa ne greva midva ha-ha).
Ob ognju se lahko veselemu razpoloženju priključijo tudi odrasli. Skupaj z otroki rešujejo uganke,
križanke, rebuse, kvize, prepevajo. Vsaka rešitev lahko prinese domiselno nagrado ali pa samo
prijeten občutek, da si zmagal. Kazni za poraţence (prinesti in nabrati material za kres, pol
ure skrbeti za ogenj, …).
18
Križanka 1.
Rešitev:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
8. B R
1.
2. M E
3.
4.
5.
6.
7. P
A D A
9.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Črna pogosto pomaga čarovnicam.
Prevozno sredstvo čarovnice.
Vzpetina nad dolino.
Nosijo ga moški, pa tudi čarovnice.
Oglaša se ponoči, kliče smrt.
Brez njega ni dobre juhe.
Imata jo dirigent in čarovnica.
Največkrat jo ima čarovnica na nosu.
Njeni kraki so dobra hrana, pa tudi čarovniški
zvarek.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Križanka 2.
M
T
G
K
S
L
A
V
9.
A
L
O
L
O
O
L
I
Ž
Č
A
R
O
V
N
I
C
A
K
A
B
A
E
Č
A
B
A
U K
C
I C A
A
Črna pogosto pomaga čarovnicam.
Prevozno sredstvo čarovnice.
Vzpetina nad dolino.
Nosijo ga moški, pa tudi čarovnice.
Oglaša se ponoči, kliče smrt.
Brez njega ni dobre juhe.
Imata jo dirigent in čarovnica.
Največkrat jo ima čarovnica na nosu.
Njeni kraki so dobra hrana, pa tudi čarovniški
zvarek.
Rešitev:
Ž
M
P
Z
VE Č
1. Gusarji ga zakopljejo na otoku.
2. Plod hrasta.
3. Grad nad Majšperkom.
4. ______, sedanjost, prihodnost.
5. Enostavno oroţje ali igrača z elastiko za proţenje
kamnov.
6. Del cerkve.
7. Zajtrk, kosilo,_____.
Z
E
O
R
F
V
E
A
L
N
E
R
O
R
K
O
S
T
A
N
J
L
D
B
E
Č
I
A
A D
E R G
K L O S T
A
K
1. Gusarji ga zakopljejo na otoku.
2. Plod hrasta.
3. Grad nad Majšperkom.
4. ______, sedanjost, prihodnost.
5. Enostavno orožje ali igrača z elastiko za proženje
kamnov.
6. Del cerkve.
7. Zajtrk, kosilo,_____.
19
Rebus:
S
A
H
P
O
E
K
O
S
T
A
N
J
F
V
P
R
E
Ž
I
V
E
T
J
E
P
Š
G
M
R
S
V
M
O
N
S
B
E
R
G
Č
F
I
L
H
A
M
R
E
A
S
D
C
Q
D
R
K
J
G
D
A
Č
A
R
O
V
N
I
C
A
L
S
L
E
P
A
D
E
K
L
I
C
A
Č
A
A
E
T
U
O
Š
Č
L
K
G
S
A
A
V
M
L
O
K
B
C
B
U
N
K
E
R
L
Ž
Š
N
M
C
A
L
K
J
H
R
V
B
F
J
U
V
A
N
O
V
N
E
T
R
E
S
K
 FRAČA
 HAMRE
 PREŽIVETJE
 LOK
 JUVANOV
NETRESK
 BUNKER
 KOSTANJ
 MONSBERG
 SLEPA
DEKLICA
 SV. MIKLAVŽ
 ČAROVNICA
Uganke:
Podnevi spijo, ponoči okrog Donačke letijo ter zvarke varijo. Kdo so? (čarovnice)
Črna mačka,
črn klobuk,
z metlo leta naokrog
in začara vse okrog. (čarovnica)
Kdo je to? Oče še rojen ni, sin ţe po strehi leti. (dim)
Lepi pisan grad, nima oken nima vrat, notri so pa same špičaste babe. (buča in bučnice)
Lepi beli grad, nima oken nima vrat, notri pa gospod piše. (piščanec v jajcu)
Kar nikoli ni bilo, nikoli ne bo, pa vendar je. (današnji dan)
Nikoli ni bilo, nikoli ne bo, pa Bog ne daj, da bi kdaj bilo. (lesena peč)
Ti si moj sin, jaz pa nisem tvoj oče. Kdo sem? (tvoja mati)
Kam gre zajec, ko je star eno leto. (v drugo leto)
20
Mrtvo ţivo iz »goše« (gozda) vleče. (glavnik z glave vleče uši)
Je kuhano in pečeno, pa še pes ne more pojesti (»špala« od klobase)
Na strehi sedi, pa pipo kadi. (dimnik)
Kdo gre počez v cerkev? (otrok, ki ga h krstu nesejo)
Kdo je napol zunaj napol znotraj. (človek, ki gleda skozi okno)
Kateri svetnik nikoli ne bo prišel v nebesa? (Gregor, ker še vedno gre gor)
Kje se voda prodaja ravno tako drago kot vino? (v gostilni – k vinu vlivajo vodo)
Zlato valovje okrog in okrog, predeš do pasa, ne zmočiš, si nog. (zrelo ţito)
Oče je velik kot hrast, mati je huda kot vrag, otroci so pa sami liščeki. (kostanj, jeţica, kostanji)
Na steni visi, pa je zmerom sito. (sito)
Luknjica pri luknjici, pa vodo drţi. (slamnata streha)
Kateri svetnik v cerkvi je ţiv? (tisti, ki ga črvi jedo)
Slogana naše poti:
Če ne da ti krila niti Redbull niti Shark, pridite v naš adrenalinski park.
Veliko zabavnih stvari se v našem adrenalinskem parku godi, zato vabljeni pod
Donačko ste vsi.
21
Skica: Razbojniško-adrenalinska pot na goro skrivnosti in zanimivosti.
22
2.2 ADRENALINSKA POT MLADI BOBRI
Vemo, da postane vse enolično in ponavljajoče se dolgočasno. Zato imamo tudi druge možnosti. Leni
za hojo, bodo ostali ob potoku Skraška in svojo adrenalinsko – pustolovsko pot doživeli ob strugi
potoka. Potok je ravno dovolj globok in bister za igro in ravno dovolj plitev, da ni nevaren.
Zopet lahko pride do izraza kreativnost otrok. Pot bi lahko imenovali Mladi bobri, saj bi bila njihova
osnovna naloga gradnja jezu. Uporabijo kamenje in dele že podrtih dreves, vozijo se lahko z
napihnjeno zračnico avtomobila ali traktorja po strugi reke. Vroče popoldneve lahko preživijo v čisti
vodi, ujamejo kakšno ribo, naredijo splav, preprost mlinček na vodo,…
Zgradijo brv ali most, postavijo zasilno bivališče, z nasprotno ekipo se lahko pomerijo v hitrejši
gradnji, si nagajajo.
Če pa otroci res nimajo idej, pa Dolina Winettu nudi že pripravljena igrala, včasih postavijo tudi
indijanski šotor, mogoča je odbojka na mivki in organiziran ribolov.
23
Starši oz. odrasli so te igre že prerasli, čeprav bi jih mogoče zamikale, a smo prepričani, da bi bili
otrokom v napoto. Ponujamo jim možnost, da so dovolj blizu otrok in obenem dovolj daleč od
otroških oči, da bodo lahko otroci občutili svobodo in ne boječ se, da jim bodo odrasli solili pamet.
Na jasi pod vznožjem Donačke gore je planinski dom, v bližini mnogo poti, kjer se lahko sprehajajo,
nabirajo kostanje, gobe in zdravilna zelišča.
Lahko se po markirani poti vzpnejo na vrh Donačke gore, lahko se sprehodijo do cerkve sv. Donata in
so tako vedno blizu otrok.
V Dolini Winettu pa se lahko sami preizkusijo v spretnosti ribolova, posedijo, se sprehodijo in uživajo
v preprostosti ter izvirnosti gostinske ponudbe.
Slika 10: Dolina Winettu vabi.
24
3. ZAKLJUČEK
Naslov Imejmo se fajn se zdi preprost, a je vsebinsko poln in zahteven, kajti kdaj, se imamo
fajn, je odvisno od našega značaja, navad, in tudi razpoloţenja. Tudi ob pisanju smo se imeli
fajn, saj nas je bogatil občutek, da delamo nekaj koristnega za nas in naše vrstnike. Ko smo
svoje ideje zaupali staršem, so bili najprej malo v dvomih, nato pa so spraševali: ''A je varno?''
Nič bolj ni nevarno kot na kolesu, na igrišču ali na poti v šolo. Prav take igre nas delajo
spretne in zdrave. Utrjujemo se na sveţem zraku; predvsem pa se utrjujemo v prilagajanju in
upoštevanju drugih. Do izraza pa pride tudi naša domišljija in kreativnost. Ideje nam ponujajo
prebrane knjige, igre naših staršev, prav nam pridejo pripovedi o preteklosti, v igro pa lahko
vključimo tudi sodobne medije. Z grenkobo lahko zapišemo, da so otroške igre v krizi, saj jih
naša generacija skoraj ne pozna več. Prepričani smo, da bo letošnji naslov turističnega
festivala prinesel mnogo idej. Ne bodo se vse uresničile, a marsikje bodo ugotovili, kdaj in kje
se lahko imamo fajn. Mi smo.
Svoje igre moramo prilagoditi letnemu času.
Naše ideje so samo dopolnitev ţe obstoječe turistične ponudbe, ki je zdaj v našem kraju
namenjena predvsem odraslim, otroci pa smo ob tem prisiljeni stopati ali pa sedeti z njimi in
največkrat smo ob našem negodovanju deleţni le komentarja: »Ne bodi tečen(a), drugače boš
drugič ostal(a) doma.«
Ob pisanju naloge se je naša skupina nekajkrat odpravila v bliţnji gozd, pridruţili so se nam
še nekateri sošolci. Bilo je zanimivo. Uspešno smo prestali skoke, skrivanje, plezanje,
streljanje z lokom, le malo smo se umazali. Imeli smo se res fajn.
Ţe ob opisu poti smo zapisali, da so to le ideje za začetek. Zavedamo se, da lastniki gostinskih
lokalov ne bodo tvegali odgovornosti in ponujali pustolovske poti po gozdu, Tudi
predstavniki občine in lokalne skupnosti se take odgovornosti otepajo. Kaj nam torej ostane?
Da ostanemo vztrajni in za svoje ideje najprej navdušimo svoje vrstnike, nato starše. Pokazati
jim moramo, da to ni le prehodna ideja, ampak resnično dobra zamisel.
25
4. URESNIČITEV IDEJE
V začetku se lahko zanašamo na lastno kreativnost, a če ţelimo to idejo trţiti je potrebno pot
urediti. Pokrajina v Občini Majšperk ponuja veliko, vendar bi se moral najti nekdo, ki bi bil
dovolj pogumen in vztrajen, da bi lahko z nekaj truda in malo denarja izkoristil, kar narava
ponuja.
Ta ideja bi se lahko najbolje uresničila v okviru organiziranja mladinskih, poletnih taborov,
kjer bi udeleţenci tabora zraven poučnih vsebin raziskovanja preteklosti s pomočjo arhivskih
virov, popisa legend, proučevanja geologije o nastanku Donačke gore in okolice: najdišče
kremena v Ţetalah, raziskovanja biotopa: pragozd na Donački gori in Maclju, Juvanov
netresk- endemit, ure sprostitve doţivljali na naših razbojniško-adrenalinskih poteh.
Idealni lokaciji za organiziranja tabora sta v okolici Rudijevega doma in gostišča Winettu,
kjer lahko udeleţenci tabora koristijo prenočitvene usluge planinskega doma, tisti, malo bolj
pogumni, pa spijo v šotorih v še deloma neokrnjeni naravi. Dneve preţivljajo ob raziskovanju
in »igranju« na naših poteh, noči pa ob kresu, peki krompirja in koruze na ţerjavici,
poslušanju legend o Donački gori, prepevanju in plesu.
S pomočjo društev v Občini Majšperk, bi se lahko organiziral tudi dan, kjer bi oţivili legende
in pripravili tekmovanje skupin, ki bi simbolizirale z oblačili in pripomočki posamezne
legende in zgodovinska obdobja ter se pomerile v premagovanju naravnih in umskih ovir na
naši poti.
Ideje so na papirju, prepričani smo, da se bo našel nekdo, ki jih bo realiziral.
5. STOJNICA
Maketa Donačke gore, ob kateri so postavljeni rekviziti za igro, pripomočki za delo za
obiskovalce (izdelovanje »šibnatih metel«, lokov, frač), reševanje ugank, kriţank, rebusov, ki
so del nalog naše poti.
Reklamni material in računalnik za vizualizacijo poti.
26
6. LITERATURA
1. Zbornik kraja Stoperce: Kulturno prosvetno društvo Stoperce, MA-TISK Maribor, 2009.
2. Krajevni leksikon Slovenije: Pomurje in Podravje, DZS Ljubljana 1980.
3. Cortese; Stoperška planinska pot, Gea- letnik XVI, september 2006.
4. Slovenija pokrajina in ljudje, Zaloţba Mladinska knjiga. Ljubljana.
5. Gričnik A.; Farice, Kmečki glas, Ljubljana, 1998.
27

2. igrajmo se preteklost

Transcription

Similar documents

Vpliv gibanja in športa na otrokov

Intervju s predsednikom KS Šmarje

NA ZABAVO V NARAVO – »Zunaj je vedno fajn

Uvodni sestanek s starsi 2014-15-priloga Opis MP_1

Pravilnik za ocenjevanje: - Turistična zveza Medvode

DOSOR, Dom starejših občanov Radenci

Ekočasopis 2013/14 - Osnovna šola Bakovci

Brošura Pravljično-poučna sezona MKČI 2

SIXTH SUNDAY IN ORDINARY TIME February 15, 2015

Enodnevno doživetje Dravinjske doline.pdf