Katalog

Comments

Transcription

Katalog
NTJU
kje
ma
R
ŠE
V tej lepi deželi
r se do
m
Občina Šentjur
Spoštovani obiskovalci,
v naših krajih se boste srečali z bogato kulturno dediščino, uživali
v neokrnjeni naravi, obiskali zanimive kraje, kjer živimo prijazni
in delovni ljudje. Ponujamo vam košček pristnosti in domačnosti,
da se boste radi vračali.
mag. Štefan Tisel, župan
Na Slovenskem ni veliko krajev, katerih zgodovina bi segala tako daleč v preteklost, kot sega zgodovina Šentjurja.
Sledovi kulturne preteklosti na Rifniku in v zeleni dolini pod njim segajo vse do mlajše kamene dobe. Za antično kulturo je na slovenskem sploh težko najti prostor, ki bi na prepihu časov obstal vseskozi poseljen, naselbina na Rifniku
pa je vztrajala tako v klasični cesarski kot zgodnjekrščanski eri in je zapustila eno najstarejših izpričanih krščanskih
svetišč.
Na šentjurskih tleh so se rodili štirje skladatelji – zdravniki družine Ipavec. Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec
so se v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru uveljavili kot ustvarjalci zborovskih pesmi, samospevov, operet,
spevoiger in oper. Obnovljena Ipavčeva hiša je danes občinski kulturni in protokolarni hram, ki v bogato urejeni
notranjosti nudi na ogled del raznovrstne ustvarjalnosti znamenite dinastije.
Glasba je bila blizu tudi edinemu slovenskemu blaženemu – Antonu Martinu Slomšku. Njegova rojstna hiša nam
predstavlja pot skozi njegovo bogato življenje duhovnika, pesnika, pedagoga, politika, narodnega buditelja, ki je prenesel sedež škofije iz avstrijskega Šentandraža v Maribor in s tem ustvaril temelje za severno mejo narodnega telesa
Slovencev.
Znameniti kozjanski ljudski junak Franc Guzaj predstavlja čas pred 150 leti, ko je bilo življenje na podeželju pod
nadvlado
avstro-ogrskega cesarstva precej skromno in težko. Splet nesrečnih naključij je življenje postavnega mladeniča
zapeljal v razbojništvo kot obliko uporništva. Njegove dogodivščine, ki jih je ljudski glas povzdignil v legendo, lahko
danes spoznate na označeni krožni poti v neokrnjeni naravi mimo Planine pri Sevnici, Dobja in Prevorja.
Šentjur mesto
V tej lepi deželi jaz mirno živim, pošteno s prijatelji se veselim.
(Odlomek iz pesmi Slovenska dežela, besedilo: A. M. Slomšek, uglasbil: G. Ipavec)
Šentjur - mesto
Občinsko središče je umeščeno sredi Voglajnskega gričevja v razširjeni dolini reke Voglajne. Prvič se kraj omenja leta
1340 v povezavi s cerkvijo sv. Jurija, sledovi človeške kulture pa segajo vse do mlajše kamene dobe. Po letu 1846 se je zaradi prihoda železnice težišče mesta prestavilo iz zgornjega v spodnji trg, ki je še danes gospodarsko in upravno središče.
Rojstna hiša skladateljev Ipavcev
V Zgornjem trgu že od leta 1760 stoji rojstna hiša dinastije Ipavcev. Legendarna šentjurska dinastija se je v zgodovino zapisala predvsem zaradi glasbe in medicine. Na Ipavčevini je danes postavljena stalna razstava Ipavca, v kleti
je vinoteka z izbranimi vini, vrt s prireditvenim prostorom pa krasita stara lipa in Plečnikov vodnjak. V hiši je tudi
poročna soba, ob vhodnem portalu pa raste trta modre kavčine, cepič najstarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta.
Skladatelji Ipavci so pustili neizbrisen pečat v glasbi 19. in začetka 20. stoletja. Najbolj znana sta brata Gustav in
Benjamin, prvi po svojih narodnobuditeljskih pesmih Slovenec sem, Vse mine, Domovini, drugi pa po prvi zgodovinski operi Teharski plemiči in odrskem delu Tičnik. Josip Ipavec, sin Gustava, se je med glasbene umetnike zapisal kot
avtor prvega slovenskega baleta s pantomimo Možiček in operete Princesa Vrtoglavka.
Muzej Zakladi Rifnika
V Zgornjem trgu, nasproti cerkve sv. Jurija, je na ogled arheološka razstava, ki prikazuje večtisočletno zgodovino
Rifnika. Občudujete lahko preko 600 eksponatov razstavljenih v vitrinskih sklopih od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov. Poleg eksponatov je prikazana tudi rekonstrukcija prazgodovinske hiše in način oblačenja. Rifniško
bogastvo nam s svojo izpovednostjo približa življenje prastarih prebivalcev te markantne »gore« južno od mestnega
središča.
STALNA RAZSTAVA NEW SWING QUARTETA PESEM JUŽNE ŽELEZNICE
V Šentjurju, zibelki New Swing Quarteta, je postavljena stalna razstava o delovanju najboljših in najvidnejših izvajalcev swinga, gospela in spirituala v Evropi in v svetu. Razstava se nahaja poleg TIC-a.
Muzej Južne železnice
Muzej Južne železnice za Štajersko se nahaja pri Železniški postaji Šentjur. V Franc-Jožefovem prometnem uradu si lahko
ogledate prikaz bogatega arhivskega gradiva in železniških naprav od leta 1844 dalje ter občasno razstavo Ujeti trenutki
ob železni cesti Gradec–Celje. V neposredni bližini boste spoznali še muzejske enote: kretniška bločna postavljalnica, parna lokomotiva, signalno-progovne naprave ter zaščiteno eksotično drevo pagodovec, ki je darilo avstrijskega dvora ob odprtju proge Gradec–Celje. V kletnih prostorih muzeja je tudi vinoteka z možnostjo degustacij vin domačih vinogradnikov.
Doprsni kip Franja Malgaja
Kip Franja Malgaja, ki ga je izdelal kipar Kiar Meško, stoji na Mestnem trgu. V slovensko zgodovino se je Šentjurčan, nadporočnik Malgaj zapisal predvsem kot odločen borec za severno mejo na območju Koroške, narodno zaveden
Slovenec, pesnik, Maistrov učenec in legendarni slovenski junak.
Turistično-informacijski center občine Šentjur (vodeni ogledi, nakup spominkov, promocijski materiali) Ulica skladateljev Ipavcev 17,
Šentjur, 03/749 25 23, 041 660 091, www.turizem-sentjur.com
Wellness Aspara, Ulica Leona Dobrotinška 21, Šentjur, tel. 05/908 76 00, www.wellness-aspara.com
Gostišče Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18, Šentjur, tel. 03/749 23 10, 051 688 045
Gostilna Kajzler, Ulica skladateljev Ipavcev 7, Šentjur, tel. 070 413 441
Gostišče in prenočišča Bohorč (10 ležišč), Ulica Dušana Kvedra 44, Šentjur, tel. 03/746 14 30, www.gostisce-bohorc.com
Picerija Osmica, Ulica Dušana Kvedra 12, Šentjur, tel. 05/902 00 33
Hotel Žonta *** (53 ležišč), Ulica Valentina Orožna 4, Šentjur, tel. 03/746 12 50, www.zonta-sp.si
Šentjur-Rifnik
Tu je Rifnik, stari grad, kamor gre izletnik rad. (Jožko Jager)
Arheološki park Rifnik
Na severnem obrobju razgibanega Kozjanskega, južno od Šentjurja, se dviga markanten hrib Rifnik, ki obvladuje pokrajino in daje s svojo stožčasto obliko dolini ob Voglajni posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj
ali manj neprekinjeno poseljen skozi vsa pomembnejša zgodovinska obdobja. Arheološki park Rifnik stoji na mestu
največje poznoantične naselbine na Slovenskem.
Arheološki park je odprt vse leto. Ogledati si je mogoče temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja
s stražarnicami. V rekonstruirani prazgodovinski hiši je na ogled manjša predstavitev izkopanih ostankov prastarih
prebivalcev Rifnika. V starem mestnem jedru Šenturja, Zgornjem trgu, si izkopanine lahko ogledate v Muzeju Zakladi Rifnika.
Dostop:
peš: iz Podgorja mimo grajskih razvalin ali iz Črnolice do arheološkega parka;
z avtom: na pol poti iz Šentjurja v smeri Šentruperta pri kmetiji Zdolšek zavijemo levo v hrib do turistične pisarne
Hiška pod goro, parkiramo in nadaljujemo pot peš mimo hleva pri domačiji. Do vrha hriba je še pet minut hoje.
Planinski dom na Resevni
Resevna je 682 metrov visok hrib, ki leži jugozahodno od Šentjurja. Imenuje se po modro cvetočem resju, ki cveti
zgodaj spomladi in pozno jeseni. Pod vrhom stoji planinski dom, na samem vrhu pa 20 m visok razgledni stolp z daljnogledom. Dom je odprt vse leto, in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8.00 do 20.00, za večje skupine pa je
po predhodnem dogovoru odprt tudi ob drugih dnevih. Oskrbnik doma je Planinsko društvo Šentjur. Pod vrhom leži
položna jasa, kjer je urejen taborni prostor, ob njenem južnem robu pa stoji spomenik v spomin padlim borcem NOB.
Dostop:
peš po markiranih planinskih poteh: od avtobusne ali železniške postaje skozi naselje Hruševec in Krajnčico (1,5
ure); iz Šentjurja mimo klavnice proti Rifniku, pri Ferleževem mlinu v Šibeniku zavijete desno po markirani poti (1
ura po položni poti) ali nadaljujete po dolini Kozarice do zaselka Ravne na desni, kjer na kmetiji Videc pridelujejo
kozje sire (2 uri); iz Štor skozi Prožinsko vas in Krajnčico (2 uri);
prehodi: Svetina, Celjska koča;
z avtom: iz Šentjurja proti jugu, skozi podvoz in čez reko Voglajno, na prvem odcepu desno, po 5 km dolgi markirani
cesti do spomenika NOB, nato je še 5 minut hoje do doma.
Turistična pisarna Hiška pod goro (vodeni ogledi, nakup spominkov), Rifnik, Šentjur tel. 040 931 241
Planinsko društvo Šentjur (Planinski dom Resevna), Ulica Miloša Zidanška 28, Šentjur, 03/5740563,041 359 447,
www.planinsko-drustvo-sentjur.si
Biodinamična kmetija Urbajs Aci (pridelava in prodaja vina), Rifnik 44b, Šentjur, tel. 03/749 23 73, 041 786 428
Ekološka kmetija Jenšterle (teletina, govedina, ekološki mesni izdelki), Cesta na Rifnik 7a, Šentjur, tel. 041 604 511, ekokmetijstvo
[email protected], www.doziviteokuskozjanskega.si
Kmetija Videc (pridelava kozjih sirov), Vodruž 34, Šentjur, tel. 03/574 04 72, 031 844 612
Konjeniški klub Lastrada (reja konj, šola jahanja), Jakob pri Šentjurju 2, Šentjur, tel. 03/574 09 84, 041 375 288
Picerija Zanzibar, Cesta Kozjanskega odreda 87, Šentjur, 03/749 19 63
Kje so moje rožice, pisane in bele,
mojga srca ljubice, žlahtno so cvetele.
(Besedilo V. Orožen, uglasbil G. Ipavec)
Vrbno–Podgrad
Vrbno in Podgrad
Na jugozahodnem delu občine je ob reki Voglajni nastalo naselje Vrbno, ki je bilo včasih poznano po številnih mlinih, danes pa je to večje bivalno naselje, ki se razteza ob regionalni cesti med Šentjurjem in Celjem in ob železniški
progi Celje–Maribor. Naselje Podgrad leži na gričevnatem območju in je tako odlična iztočnica za sprehode z lepimi
razgledi po šentjurski pokrajini. Na hribu Lipica boste morda zasledili še ostanke nekdanjega srednjeveškega gradu
Anderburg.
Spominsko obeležje Valentinu Orožnu
Duhovnik in pesnik Valentin Orožen je bil učenec Antona Martina Slomška, od njega se je navzel slovenskega duha
in rodoljubja. Njegova želja je bila, da bi se vsi južni Slovani združili, predvsem pa, da bi bili literarno zedinjeni. Bil
je vesele narave, odkritosrčen, rad je prepeval v družbi svojih prijateljev. Pisal je besedila pesmi po znanih napevih, ki
jih je malo prikrojil, tako so nastale danes ponarodele pesmi Vse mine, Moje želje, Lastovici v slovo, Napitnica. Napisal je tudi nekaj proznih del. Spominsko obeležje stoji na mestu, kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša.
Stara kašča v Vrbnem
Preužitkarska kašča je lep primer podeželske kulturne dediščine Kozjanskega. V zgornjem, kamnitem delu, se nahaja
mlin ter shramba za žito, tu pa najdemo tudi avtentične predmete, kot so posode, svečnika, skrinje.
Miniatura srednjeveškega gradu – posvečena spominu grofom Celjskim
Miniatura predstavlja germansko-gotske oblike iz XIV. oz. XV. stoletja. Sestavljajo jo okrogla soba Hermana Celjskega, večnamenski prostor z viteškimi oklepi ter galerija s plemiškimi rodovniki, zemljevidi celjske države, obrazi
celjskih plemičev ter slike pokritih gradov na širšem območju. Objekt je pokrit s strešniki skrilavci, ki delno izvirajo
iz Friderikovega stolpa in so stari med 500 in 700 let.
DOMAČ KRUH
3 dag kvasa
2 dag soli
1 dag sladkorja
30 dag koruzne moke
70 dag bele mehke moke tip 400
Naredimo kvasec in ga pustimo vzhajati. Koruzno moko poparimo z vodo, zmešamo in ohladimo. Dodamo belo moko,
kvas in sol, še malo vode in mleka, zamesimo in pustimo dvakrat vzhajati. Nato kruh razdelimo na dva enaka dela,
oblikujemo v hleb, premažemo z rumenjakom, potrosimo s sončničnimi semeni, damo v naoljen pekač, na katerega
smo položili zeljne vehe, in pustimo še enkrat vzhajati. Nato položimo v pečico, ki smo jo prej ogreli na 180˚ C. Pečemo 50 minut.
Stara kašča (Branko Stojan), Vrbno 40, Šentjur, tel. 031 550 335
Miniatura srednjeveškega gradu (Jože Tofant), Vrbno 1c, Šentjur, tel. 03/ 574 31 66, 070 819 808
Grobelno
Leži polje ravno, v polju rože krasne.
Dviga se škrjanec, poje pesmi glasne. (Uglasbil Benjamin Ipavec)
Grobelno
Grobelno je razloženo naselje v vzhodnem gričevnatem delu Celjske kotline. Naselje sestavljajo gručasti zaselki v
sotočju Slomščice in Šentviškega potoka ob cesti Celje–Rogaška Slatina in ob železniški progi Celje–Maribor. Tukaj
je bil rojen Maksimilian Vouk, dedek skladatelja Huga Wolfa
Cerkev sv. Ahaca
Cerkev stoji na gričku v naselju Stopče in je nastala v drugi polovici 17. stoletja. Včasih so bili okoli cerkve na dan sv.
Ahacija sejmi, ki so jih pozneje prestavili v Šentjur. V notranjosti si lahko ogledate zlat oltar, ki je posvečen sv. Ani.
Napoleonovi vojaki
Okoli cerkve se vidijo sledovi ovalnega pokopališkega zidu. Po izročilu naj bi tukaj pokopali 10 Napoleonovih vojakov. Župnijska kronika pravi, da naj bi vojaki švicarskega polka Revérea leta 1801 taborili v Novi vas, 10 izmed njih
pa naj bi umrlo zaradi tifusa. Po proučitvi literature je bilo ugotovljeno, da so bili ti vojaki plačanci angleške vojske,
ki se je borila proti vojakom francoske revolucije.
Gostilna pri Ahacu, Stopče 31, Grobelno, tel. 03/746 66 40, www.priahacu.si
Društvo ljubiteljev narave Felice, Tratna pri Grobelnem 35, Grobelno, tel. 03/749 28 23, 041 530 942
En hribček bom kupil, bom trsek sadil. (A. M. Slomšek)
Dramlje
Dramlje
Naselje Dramlje leži 7 km severno od Šentjurja ob avtocesti Celje–Maribor. Prvi lastniki tega območja so bili menihi
Žičke kartuzije, ki so imeli po drameljskih dolinah ribnike, v 14. stoletju pa so tu gospodovali Celjski grofje. V
listinah se Dramlje prvič omenja leta 1451, v začetku 19. stoletja pa je tukaj delovala steklarna, ki je steklo izvažala v
Italijo.
DEŽELA VINOGRADOV IN GORC
Zaradi neokrnjene narave, predvsem pa zaradi valovitih vinorodnih pobočij je kraj privlačna izletniška točka.
Poseben pečat mu daje hrib z romarsko cerkvijo sv. Uršule, poleg katere je zaščitena mežnarija, stara nad 200 let. V
njej najdemo krušno peč, črno kuhinjo ter klet s prešo, ki je preurejena v planinsko postojanko. V neposredni bližini
se nahaja enako stara Mastnakova gorca, v naselju Svetelka pa prenavljajo Svetelškovo domačijo iz 19. stoletja, ki
predstavlja nekdanjo bivalno kulturo kmečkega življenja velikega kmeta.
Na organiziran pohod z domačim planinskim društvom se lahko podate drugo soboto v februarju, na Martinovo, na
dan državnosti pa po delu Slomškove poti.
KUŽNO ZNAMENJE MARIJA DOBJE
Stebrasto kamnito znamenje kvadratnega tlorisa je kvalitetno ljudsko delo iz leta 1641. Okrašen je s piščalmi
in kimationom, kamnito piramidasto streho z železnim križem na vrhu, angelsko glavo, okroglima kartušama z
Marijinim in Jezusovim monogramom ter imeni Plase Figler, Laure Nasebine, Juri Sdovz.
KORUZNA POGAČA
1 kg koruzne moke
1 l kislega ali sladkega mleka
12 dag masti
10 dag sladkorja
sol
3 jajca
3 dag kvasa
½ kg skute
Maščobo, moko, sladkor, sol in jajce dobro premešamo, dodamo nekaj mleka ter kvas, ki smo ga prej posebej vzhajali.
Dobro premešamo, damo v pekač in pustimo vzhajati. Preden damo v pečico, potresemo s pretlačeno skuto.
Turistična kmetija JAGER Natalija-Urška, Straža na gori 7, Dramlje, tel. 03/579 80 61, 051 358 039
Turistična kmetija KOLAR Marjetka, Pletovarje 9A, Dramlje, tel. 03/748 80 04, 041 371 583
Turistična kmetija ZGONEC Bogdan, Razbor 10, Dramlje, tel. 03/579 83 16, 031 506 383
Ekološka kmetija Golež Franc (ovce, jagenjčki), Pletovarje 1A, Dramlje, tel. 03/579 80 28, 031 678 606
Ekološka kmetija Žurej Martina (govedo, kokoši, žita, sezonsko sadje), Marija Dobje 28, Dramlje, tel. 03/579 81 71
Gostišče Miran (hiša gostoljubja z vrhunsko restavracijo), Trnovec pri Dramljah 56, Dramlje, tel. 05/997 00 87, 051 438 038 www.gostiscemiran.si
Mastnakova gorca (Toni Mastnak), Zalog pod Uršulo 7, Dramlje, 03/579 81 00
Ponikva
Le eno veselje še čaka name, v presrečni deželi, kjer mlado je vse. (A. M. Slomšek)
Ponikva
Ponikva je najbolj znana kot rojstni kraj edinega slovenskega blaženega – škofa Antona Martina Slomška. Mnogi
jo poznajo tudi po imenu železniške postaje med Celjem in Mariborom, okrog katere so številni nasadi jablan, na
hribčku pa cerkvica sv. Ožbolta. V naselju Ponikva stoji cerkev sv. Martina – biser baročne umetnosti, pred njo pa
pisarna turističnega društva s stalno razstavo o zgodovini Ponikve. Po poti s Ponikve proti železniški postaji se lahko
ustavite ob kostanjevem drevoredu z vilo Rosenau, ki je ostanek nekdanje graščine. V naselju Hotunje si po predhodnem dogovoru lahko ogledate spominsko sobo in spomenik kartografa, geografa in naravoslovca Blaža Kocena, ki ga
imenujemo tudi oče šolskega atlasa. Pohodnikom priporočamo označeno Kraško vodno učno pot, Pot treh znamenitih
ponkovških mož (Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Mihael Zagajšek) ali Slomškovo pot. V spomladanskih dneh se
lahko odpravite še na ogled edinstvene cvetlice velikonočnice. Na čast zavetniku sv. Martinu Turistično olepševalno
društvo Ponikva vsako leto prireja Martinove dneve.
Slomškova rojstna hiša
V vasi Uniše pri Ponikvi se je leta 1800 rodil blaženi Anton Martin Slomšek. Njegova rojstna hiša je obnovljena in na
ogled obiskovalcem skozi vse leto. V njej je prikazana življenjska pot velikega duhovnika, vzgojitelja in narodnega
buditelja od njegovega zgodnjega otroštva prek odločitve za duhovniški poklic in škofovske službe pa vse do beatifikacije leta 1999. Posebno sobo, tako imenovano sobo svetništva, je poslikal Ivo Kisovec. V gornji etaži hiše je urejena
dvorana, kjer si lahko ogledate tudi film o Slomšku.
Dostop:
z avtom: za železniškim prehodom v naselju Hotunje zavijemo desno in se približno 2 km peljemo po lokalni cesti;
z vlakom: do Železniške postaje Ponikva, od koder je do rojstne hiše 15 minut hoje.
Velikonočnica
Velikonočnica s svilnato žametnim stebelcem in izjemno vijoličnim cvetjem pritegne pozornost vsakega obiskovalca.
Prav zaradi tega je močno izpostavljena iztrebljanju. Cveti februarja, marca ali aprila – odvisno od vremena. Je ogrožena in zaščitena rastlinska vrsta v Sloveniji.
Velikonočnica spada v rastlinsko družino zlatičnic in rod kosmatincev. Cvet je svetlo vijoličast, z več kot petimi cvetnimi listi, veliko prašniki in pestiči. Lističi ščitijo cvet, preden se razcveti. Steblo je visoko od 5 do 30 cm. Plod je
orešček z dolgim dlakavim kljuncem. Rastlina je porasla s svilnatimi dlačicami, ki jo ščitijo pred mrazom. Rastišče v
Boletini je eno redkih rastišč v Evropi.
Dostop:
peš ali z avtom: 1 km od cerkve sv. Martina, po cesti v smeri proti Šentvidu, mimo rastlinske čistilne naprave.
Hiša s tradicijo Zdolšek Milena (izletniška kmetija, kosila, prenočišča), Okrog 16, Ponikva, tel. 03/748 22 50, 041 208 827, [email protected]
Turistična kmetija Podkrajšek Janko, Podgaj 2, Ponikva, tel. 03/579 23 25, 031 671 449
Turistična kmetija Fatur, Slatina pri Ponikvi 12, Ponikva, tel. 03/748 23 36, 041 684 382
Turistično olepševalno društvo Ponikva (turistična pisarna, stalna razstava, nakup spominkov), Ponikva 49A, Ponikva,
03/579 20 65, 031 704 980, [email protected]
Ekološka kmetija Rečnik Romana (orehi, ovce), Zagaj 15A, Ponikva, tel. 041 617 573
Ekološka kmetija Debelak Andrej (jabolka, sadjevec, jabolčni kis), Hotunje 32, Ponikva, tel. 03/579 21 43
Ekološka kmetija Anton Zdolšek (pšenica, koruza, krompir, rdeče in rumeno korenje, kislo zelje in repa, grozdje, govedo, prašiči, kokoši in jajca),
Slatina pri Ponikvi 26, Ponikva, tel. 03/5792 096, 041 617 061, [email protected]
Ekološka kmetija Valpatič Stanko (vrtnine, zelišča v olivnem olju, žita), Ostrožno 26, Ponikva, tel. 03/576 33 03, 031 499 756
Vinotoč Šmid (Franc Podkrajšek), Okrog 8, 031 342 762
Župnijski urad Ponikva (Slomškova rojstna hiša), tel. 03/748 20 25
Glejte že sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo. (A. M. Slomšek)
Dolga Gora
Dolga Gora
Dolga Gora je naselje na severovzhodnem delu občine in je gričevnato območje s številnimi vinogradi. Za pohodnike
in ljubitelje žlahtne kapljice priporočamo pohod po obronkih Dolge, Sladke in Zbelovske Gore. Mimo Dolge Gore
poteka tudi Štajersko-Zagorska krožna pot, ki traja 37 ur (kontrolni žig dobite pri kmetiji Zupančič). Prostovoljno
gasilsko društvo prvo nedeljo v juliju organizira tradicionalno prireditev Tekmovanje in srečanje muzikantov na
Dolgi Gori. Po predhodnem dogovoru si lahko ogledate tudi računalniško vodeno kmetijo.
Arzenakova domačija
Je primer podeželske dediščine Kozjanskega in je stara 250 let. Je lesena in pokrita s slamo. V njeni notranjosti je
ohranjena značilna razporeditev prostorov na kuhinjo, lopo, hišo ter štiblc.
Ekološka kmetija Brglez Zdravko (pirina moka), Dolga Gora 19, Ponikva, tel. 03/576 37 53, 051 414 362
Arzenakova domačija, Dolga Gora 56, Ponikva, tel. 03/ 57 63 566, 031 326 063
Zupančič Martin (kontrolni žig Štajersko-Zagorske krožne poti), Dolga Gora 37, Ponikva, tel. 57 64 424
Žnidar Jani (ogled računalniško vodene kmetije), Dolga Gora 21, Ponikva, tel. 041 740 751
Planinsko društvo Vrelec (Štajersko-Zagorska krožna pot), Žibernik 46, Rogaška Slatina, tel. 03/581 45 89
Blagovna
Iz stolpa sem mi zvon doni, ko ulega mrak se po vasi. (Uglasbil Gustav Ipavec)
Blagovna
Blagovna leži na severozahodnem delu občine. Sestavlja jo nizko gričevje, razrezano s potoki, ki jim pravimo grabni.
Le-ti prehajajo v močvirnat svet z manjšimi ribniki, ki jih krasijo lokvanji, vodni orešek in rogoz, omogočajo pa tudi
športni ribolov. Eden od ribnikov ima tudi naravni otoček. Lepo naravno okolje povezujejo čudovite sprehajalne poti.
V vasici Primož je živel Guzaj – kozjanski ljudski junak. V Zlatečah si lahko ogledate cerkev sv. Rozalije z iluzionističnimi freskami Frana Jelovška in bogato rezljanimi baročnimi lesenimi vrati. Na Proseniškem se nahaja konjeniški
center, v Cerovcu pa si lahko ogledate Partizansko bolnico Zima.
Partizanska bolnica Zima
Bolnišnico, kot podzemni bunker, so zgradili domačini leta 1944 po naročilu štaba XIV. divizije. Prostor so poiskali
v gozdu Šohta. Tu je bila zagotovljena voda in možnost zakrivanja sledov dostopa v zimskih mesecih. V neposredni
bližini so postavili bunker za hrano, za evakuacijo ranjencev pa še dodatni bunker pri Marija Dobju.
Prve ranjence je bolnišnica sprejela avgusta 1944. V času delovanja bolnišnice se je tu zdravilo 124 ranjencev. Januarja 1945 so ranjence premestili na drugo varno lokacijo, to pa opustili.
Lokacija: Cerovec – v gozdu ob avtocestnem počivališču Zima (iz ljubljanske smeri pred izhodom Dramlje).
Dostop:
peš s kmetije Žonta (15 min);
z avtom po cesti iz smeri Žepina (3 km).
VODNI OREŠEK
Severozahodno od naselja Proseniško se nahaja ribnik z otokom, v katerem uspeva vodni orešek (Trapa natans).
To je najbolj zahodno znano rastišče panonske vrste le-tega pri nas. Vodni orešek je enoletnica s plavajočimi listi,
ki so rozetasto razporejeni. Listni peclji so mehurjasti. Iz posameznih belih cvetov se razvijejo plodovi (oreški) s
kljukastimi roglji, ki omogočajo raznašanje. Listi preko poletja pordečijo.
SIRČEK Z BLAGOVNE
Sočno skuto zdrobimo z vilicami in pretlačimo, da je lepo rahla. Primešamo ji toliko kisle smetane, da se sirček lepo
maže, vendar obdrži obliko. Po okusu dodamo še sesekljano in zmleto kumino, sol in poper. Dobro premešamo in ponudimo s črnim kruhom. Sirček lahko ponudimo kot malico ali začetno jed.
Krajevna skupnost Blagovna (Partizansko bolnica Zima), tel. 03/748 90 10, 031 704 980
Ribiško društvo Orešček (gostinska ponudba na Rajskem otoku po predhodnem dogovoru), Proseniško 88, Šentjur,
tel. 03 748 90 24, 041 612 477, 031 345 195, www.rajskiotok.si
Konjeniško društvo Blagovna (konjeniški center), Zlateče 8A, Šentjur, tel. 041 614 970
Turistično društvo Blagovna (sprehajalne poti), Proseniško 22, Šentjur, tel. 051 662 618, [email protected]
Društvo čebelarjev Blagovna – šolski čebelnjak (točenje medu, srečanja vsako 1. nedeljo v mesecu), Cesta Leona Dobrotinška 7,
040 650 850, [email protected]
Ribcam dobro gre,
ko imajo zadost vode … (Ljudska)
Slivnica pri Celju
Gorica pri Slivnici in Slivniško jezero
Blizu kraja Gorica pri Slivnici, iz smeri Šentjurja proti Kozjem, leži umetno jezero – Slivniško jezero, ki mu nekateri
rečejo kar kozjansko morje. Poleg sprehoda okoli jezera lahko ob jezeru ribarite ali na njem jadrate. Ribiči se lahko
pohvalijo z rekordnimi upleni somov, skuš, krapov in smučev. Bližnjo okolico jezera obdaja neokrnjena narava in
ptičji rezervat, kjer živi okoli 130 različnih vrst ptic. V bližnji okolici, v smeri proti Dobrini, se nahaja kmetija odprtih
vrat Žurej, kjer se po prijetnem sprehodu ali ribolovu lahko okrepčate, nato pa si ogledate še zaščiteno vas Javorje
s cerkvijo sv. Helene, ki je obdana z zidanicami, ali pa se zapeljete na hrib Slivnica, kjer si poleg dveh cerkva lahko
ogledate tudi arboretum.
Vsako leto, ko se dan začne krajšati, mu je treba pomagati s kurjenjem kresov. Ko so magične sile najmočnejše, se
Slivniško jezero prelevi v domovanje povodnega moža, Ramna plaža ob Slivniškem jezeru pa v športno-zabavni prostor. Prireditev je Turistično društvo Gorica pri Slivnici poimenovalo Kresna noč ob Slivniškem jezeru, Planinsko
društvo Slivnica pa je okoliške hribe povezalo v pohodniške poti pod skupnim imenom S klopce na klopco.
Če ste pravkar legli v travo, upehani od hoje na Gradišče, Peseke in Gaj, kakor se imenujejo vrhovi, ki jezero obdajajo,
se v miru prepustite opazovanju njegovih krilatih prebivalcev. V gnezditveni sezoni je tukaj mogoče videti celo zlatovranko, ki pri nas izumira. Nedvomno pa bodo vašo pozornost pritegnili Feldeggov sokol, elegantni ribji orel, sive
čaplje in štorklje.
SLIVNIŠKI KRAP
Očiščenega krapa dobro natremo s soljo, poprom, strtim česnom in muškatnim oreščkom. Potresemo z rdečo papriko
in položimo v namaščen pekač. Podlijemo z belim vinom, pokrijemo z rezinami slanine in krompirjem. V pokritem
pekaču pečemo 1 uro pri 200˚ C. Prelijemo z začinjeno kislo smetano ter v odkritem pekaču gratiniramo še 20 minut.
Turistična kmetija Žurej Franc, Javorje 32, Gorica pri Slivnici, tel. 03/579 31 80, 041 203 914
Izletniška kmetija Cvetka Hrastnik, Slivnica pri Celju 22B, Gorica pri Slivnici, tel. 03/579 31 28
Ekološka kmetija Jazbinšek Vinko (govedo), Paridol 8, Gorica pri Slivnici, tel 579 32 88
Gostilna Lesjak Ana, Gorica pri Slivnici 34, Gorica pri Slivnici, tel. 03/579 32 06
Jadralno društvo Wild Wind (jadranje na Slivniškem jezeru), Kolodvorska 37, Šmarje pri Jelšah, tel. 030 384 899
Planinsko društvo Slivnica pri Celju (pohodi S klopce na klopco), Gorica pri Slivnici 98, Gorica pri Slivnici, tel. 040 161 352, www.pdslivnica.com
Karte za ribolov:
Menhard Pavel, Rakitovec 1A, Gorica pri Slivnici, tel. 03/579 34 65,
Gostilna Lesjak Ana, Gorica pri Slivnici 34, Gorica pri Slivnici, tel. 03/579 32 06
Kmetija Artiček, Grobelce 26, Sveti Štefan, tel. 03 579 34 39
Trgovina pri Wiharju - Leon Selič, Cesta Kozjanskega odreda 55, Šentjur, tel. 03 749 14 80
Trgovina Jelen – Nevenka Kranjc, Teharska cesta 2, Celje, tel. 03 490 00 92
Gostišče Mlakar, Teharska cesta 26, Celje, tel. 03 548 50 90
Loka pri Žusmu
Loka pri Žusmu
Loka pri Žusmu je staro glažutarsko naselje. Predstavitev loških glažut si lahko ogledate v cerkvi sv. Leopolda, ki
je s svojo notranjo opremo pravi muzej steklarstva. V bližnjem zaselku Tinje se nahaja arheološko najdišče Tinje in
ostanki pogreznjenega gradu Žamerk. V Javoršici je ohranjena partizanska bolnica R6, ki so jo postavili oktobra 1944
v gostem grmovju, delno vkopano v zemljo. Bolnišnica ni bila nikoli izdana.
Dobrina z Žusmom
Naselje Dobrina je odlično izhodišče za pohod na bližnji Žusem, ki se nahaja na 669 m visoki vzpetini. Na njem stojita dve cerkvici. Prva je župnijska cerkev sv. Valentina, druga pa preko 700 let stara podružnična cerkev sv. Jakoba,
ki hrani dragocene freske iz 15. in 16. stoletja ter lestence iz domače glažute. Na vrhu Žusma so ohranjene razvaline
gradu, do Žusma vodijo tudi turistične poti Po sončnih obronkih Žusma, Turistična zanka ter Slomškova pot. Glede
na lego in ugodne vremenske pogoje predstavlja Žusem ugodno izhodiščno točko za dolge prelete.
Grajski vrelec
Legenda pravi, da so zdravilno vodo našli grajski lovci. Ko so lovili v revirjih Košnice in Dobrine, je enemu od njih
postalo slabo. Po snegu so ga vlekli proti cesti v Dobrino, od koder bi ga s konji spravili na žusemski grad. V visokem
snegu so zagledali zaplato kopnega s tekočo vodo. Bolniku so dali piti in kmalu mu je odleglo. Še danes se ljudje od
blizu in daleč zatekajo h Grajskemu vrelcu v Dobrini in uspešno zdravijo rane in želodčne težave.
KOZJANSKA POTICA (REVNA POTICA)
½ kg bele moke
½ kg ajdove moke
30 g kvasa
sol
voda
Ajdovo moko poparimo in ohladimo, zamesimo v testo in razvaljamo. Nato posebej zamesimo in razvaljamo testo iz
bele moke po istem postopku. Ajdovo testo položimo nad belo testo, vse skupaj zvijemo in damo v pečico za eno uro
pri 180˚C.
Kmetija odprtih vrat Loknar Silvestra, Loka pri Žusmu 27, Loka pri Žusmu, tel. 03/748 60 33
Kmetija odprtih vrat Povalej Zvonko, Loka pri Žusmu 25, Loka pri Žusmu, tel. 041 675 643, 03/579 71 66
Okrepčevalnica Gajšek, Loka pri Žusmu 2, Loka pri Žusmu, tel. 03/748 60 13
Društvo Izviri, (Dobrinske predice, vodeni ogledi), Dobrina 7, Loka pri Žusmu, tel. 03/5797 103
Društvo jadralnih padalcev Lintvar, Cesta Miloša Zidanška 28, Šentjur, tel. 041 864 223, racing-team.lintvar.si
Tiha, kakor biser
skrita sredi
lepih teh dolin … (Anica Lipovšek)
Planina pri Sevnici
Rahel veter z Bohorja,
cerkev sredi trga,
prastara lipa tam pred njo
pojejo tod tihi spev srca. (Ivanka Uduč)
Planina
Planina pri Sevnici je poleg Kozjega osrednje naselje Kozjanskega na skrajnem jugu občine Šentjur, 17 km od središča Šentjurja. Kot vinogradniško naselje se prvič omenja že leta 1190, leta 1345 pa kot trg (kopija prangerja stoji
še danes). Bogastvo okraja so gozdovi. V spomladanskem času boste v njih lahko občudovali tudi zaščiteno rumeno
cvetlico jarico.
Zaradi odrezanosti od najpomembnejše prometnice – železnice, ki je na prehodu v 20. stoletje povezala celjsko regijo
s svetom, je prebivalcem to okolje nudilo le skromno preživetje, na srečo pa se je s tem ohranila neokrnjena narava.
Tukaj se je rodila nemška pisateljica slovenskega porekla Anna Wambrechtsammer, znana predvsem po romanu Danes grofje celjski in nikdar več. Trg Planina z muzejskima zbirkama in planinski grad z grajsko kaščo ter grajskim
parkom z zaščiteno turško lipo sta odlični iztočnici za sprehod mimo kapelic križevega pota do bližnjega hriba Sv.
križ, po markirani planinski poti od Bohorja do Sedlarjevega ali do slapov reke Gračnice. V bližnji gotski cerkvi sv.
Vida naj bi se poročila Friderik Celjski in Veronika Deseniška. Organizirane prireditve so še pohod po poteh XIV.
divizije februarja, v začetku septembra pa tradicionalna turistična prireditev Angelska nedelja.
Etnološka zbirka Šmid
Družinski zdravnik Janez Šmid je v mnogih letih službovanja na Planini ustvaril zbirko etnoloških predmetov. Zaradi
zanimanja za ljudsko dediščino, ki je propadala pred njegovimi očmi, je začel zbirati značilne predmete s tega območja. K temu ga je še posebej spodbudil potres leta 1974, ko se je to ljudsko bogastvo še posebej uničevalo in odtujevalo iz prvotnega okolja.
Zbirko sestavljajo predmeti in orodja, ki so jih ljudje na Planini in v njeni okolici v 19. in 20. stoletju uporabljali pri
vsakdanjih opravilih, kot je priprava hrane v črni kuhinji, pri kmečkih opravilih, vinogradništvu itd. Posebej so prikazani tudi predmeti, ki ponazarjajo pustovanje in druge običaje.
Stalna razstava Kozjansko žari
Slike in besedilo obiskovalcem približajo obdobje druge svetovne vojne na Kozjanskem skozi različna obdobja: izvajanje nemške raznarodovalne politike nad civilnim prebivalstvom, organiziranje prvih osvobodilnih front, stopnjevanje okupatorjevega nasilja, krepitev narodnoosvobodilnega boja, ustanovitev osvobojenega ozemlja Kozjansko,
okupatorjeva ponovna zasedba ter dokončna osvoboditev leta 1945.
Navadna jarica
Ko v presvetljenih bohorskih gozdovih Velikega Koprivnika in Velikega Javornika toplota poznozimskega sonca
stali snežno odejo, pokukajo iz humusnih tal rumeni cvetovi navadne jarice (Eranthis hyemalis). To, do 15 cm visoko
trajnico, ki odžene dlanasto deljene liste šele pozno spomladi, so iz njene domovine – Balkana, v preteklosti ponesli
po celi Evropi. Največkrat so jo sejali za okras v parkih in vrtovih, medtem ko je na naravnih rastiščih izjemno redka.
Rastišči navadne jarice na Bohorju sta danes edini zanesljivo potrjeni naravni rastišči, zato to cvetlico v Sloveniji
prištevamo med ogrožene rastlinske vrste.
Gostišče Montparis (8 ležišč), Planina pri Sevnici 44, Planina, tel. 03/748 10 10, 040 846 135, www.montparis.com
Ekološka kmetija Novak Silvo (jeleni in jeleni lopatarji, možnost lova), Planina pri Sevnici 90, Planina, tel. 03/579 12 80, 031 318 619
Turistično ekološko društvo Kovač (gostinska ponudba), Šentvid pri Planini 12, Planina, tel. 03/748 10 70
Društvo September (za vodene oglede), Planina pri Sevnici 41A, Planina, tel. 031 329 124
Kalobje
Žlahtno ko trtica, milo kot lunica, sonce deklet je, slovensko dekle. (Jože Virk)
Kalobje
Na jugozahodnem delu občine, na severnem delu posavskega hribovja, se nahaja kopasti hrib Kalobje, ki se prvič
omenja leta 1278 kot Vila Chalop. Pomembnejši obeležji v kraju sta cerkev Marijinega imena in kužno znamenje ob
robu naselja, ki je stebraste oblike s krepko posnetimi ogli in dvema nišama s kipom Matere Božje in Križanega. V
naselju Trno stoji baročno poljsko znamenje z nišo ter kvalitetnim kipom Brezmadežne. Osrednje romanje h Kalobški
Mariji je prvo nedeljo po mali maši. Kar obiskovalce na Kalobju najbolj prevzame, je čudovit razgled in neokrnjena
narava, obiščete pa lahko tudi zeliščno kmetijo Kalan (biološka pridelava, ročno obiranje, naravno sušenje).
KALOBŠKI ROKOPIS
Kalobški rokopis, ki je bil najden v župnišču na Kalobju, je nastal med leti 1643 in 1651 in je delo neznanega avtorja.
Po narečju sodeč naj bi izhajal iz Kranjske. Vsebuje molitve, izvleček iz katekizma in 45 nabožnih pesmi.
Zdravilna moč žajblja
Prostranstvo kozjanskih gričev ima milo podnebje z veliko sončnih dni v letu. Tla na Kalobju so prepustna, večinoma
lapornata in zelo primerna za pridelavo najrazličnejših zelišč. Med najpomembnejšimi sredozemskimi zelišči, ki na
Kalobju čudovito uspevata, sta artičoka in žajbelj. Prav slednji dosega na kozjanskih gričih vrhunsko kakovost. Tudi
v srednjem veku je žajbelj užival velik ugled, saj naj bi podaljšal življenje, povrnil nesmrtnost in preganjal demone.
Danes ga uporabljamo proti virusom, glivicam in bakterijam, zoper vnetja ustne votline, zob, žrela in dlesni, črevesja
in želodca, jeter, žolčnika in mokril, čisti kri, pomaga izločati sluz iz dihal in želodca in še in še.
PRIPRAVA ZELIŠČNEGA ČAJA
Ščepec izbranega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 5–10 minut, nato odcedimo.
Popijemo lahko po požirkih 2–3 skodelice čaja dnevno. Čaj po potrebi sladkamo z medom.
Zeliščna kmetija Kalan (biološka pridelava, ročno obiranje, naravno sušenje, 4-urni programi vodenja s spoznavanji zelišč), Podlešje 12, Kalobje,
tel. 03/579 50 11, 041 941 884, [email protected]
Sai zavod, Planinca 1, Kalobje, tel. 03/574 39 48, www.dinastija.si
Gostilna Erjavec, Kalobje 17, Kalobje, tel. 03/579 50 46, 051 653 422
Ekološka kmetija Blatnik Franc (sadje, zelenjava, govedina, kunci, jabolčni kis, pira), Kostrivnica 14A, Kalobje, tel. 03/748 00 20, 031 572 215
Slovenski košček zemljice
Kozjansko je njegovo ime,
kjer hrib nad hribom se baha,
Kozjancu moč, zavetje da. (Majda Rezec)
Prevorje
Prevorje
Območje na južnem delu občine je dobilo ime po velikem številu prevalov oz. prevojev. Razgiban svet je sestavni del
kozjanskega gričevja. Do naselja pridemo po regionalni cesti iz smeri Šentjurja v Kozje. Zanimivi za ogled so baročna
cerkev sv. Ane, kmetija v Straški Gorci z ohranjenimi starimi poslopji ter kozolec, kjer je bil ubit Franc Guzaj, legendarni kozjanski junak, ki je kot Robin Hood jemal bogatim in dajal revnim ter tako ostal živ v mnogih ljudskih zgodbah. Guzaj je pokopan na tukajšnjem pokopališču.
Na organiziran pohod po Guzajevi poti se lahko odpravite zadnjo nedeljo v avgustu, v poletnih mesecih pa lahko
otroci skupaj s starši doživite Guzajevo poletno pustolovščino. Zadnjo soboto v juliju na Astronomski noči ali pa po
predhodnem dogovoru se lahko odpravite še veliko dlje – v vesolje skozi oko teleskopa na astronomski opazovalnici v
tamkajšnji podružnični osnovni šoli.
ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ
Astronomski observatorij je posebnost šole, ki zaradi odsotnosti svetlobne onesnaženosti predstavlja idealno lokacijo
za astronomska opazovanja južnega neba.
GUZAJEVA MALCA
Kislo zelje, krompir v oblicah, kompot iz suhih hrušk
Vojaški ričet (brez mesa, brez zabele), svinjska rebra, slivjek (slivov močnik)
Zelhano svinjsko meso, kuhano s kašo, skutni štruklji
Prekajeno meso, prešjača, jabolčna kvašena potica (štrudl)
Astronomsko društvo Kosci (Astronomska noč), Gajstova pot 2A, Šentjur, tel. 03/746 37 10, www2.arnes.si/~oscehrus8/
Okrepčevalnica Milan Obrez, Žegar 2, Prevorje, tel. 03/ 580 87 21, [email protected]
SAMA Navitas (Poletna Guzajeva pustolovščina, organizirani izleti po Kozjanskem), Lopaca 30, Prevorje, tel. 064 105 486, 040 256 171,
www.kozjanski-raj.si
8
7
9
4
5
6
9
2
3
1
2
3
4
10
6
5
1
11
12
8
7
9
10
12
11
13
14
15
8
pot
Observatorij
Guzajev grob
Cerkev Sv. Ane
Spomenik NOB
Gostišče Rezec
Lapršekov mlin (Zupan)
Žlofov mlin
Drobnetov mlin
Puhorje - 618 m (razgledišče)
Vegel (klet, kjer je bil Guzaj ustreljen)
Kužno znamenje
Spomenik graditelju ceste
Gostišče Obrez
Čebelarstvo Majcen
Kovačija Obrez
GUZAJEVA POT NA PREVORJU
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
pot
Pušnikova bodika
Kozjanska domačija
Romihova hruška
Gostilna Salobir
Cerkev Sv. Marije
Turška Lipa
Handil (razgledna točka in gostinska
ponudba)
Tržanova kovačnica
Gostilna Škobrne Marjana
GUZAJEVA POT V DOBJU
1
2
3
4
5
6
7
8
9
7
3
4
2
1
6
5
pot
Planinski grad s kaščo
Cerkev Sv. Marjete
Etnološka zbirka Šmid, muzej NOB
Gostišče Montparis
Cerkev Sv. Križa
Svetokriško brezno
Cerkev Sv. Miklavža
Glija jama
Kužno znamenje na Marofu
Gauge (obešanje obsojencev)
Cerkev Sv. Vida
Ekološka kmetija Kovač
GUZAJEVA POT NA PLANINI
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
Franc Guzaj (1839–1880) je bil ljudski junak, ki je ogrel srca kozjanskih ljudi. Starejši vedo povedati veliko o njegovih dogodivščinah, celo nove plasti zgodb se naslanjajo na staro vsebino. Nihče več ne ve, kaj je bilo res in kaj ne,
najpomembneje pa je izluščiti jedro, ki je socialno sporočilo, in sicer: ˝Da je bogatim jemal in revnim dajal.˝ Mnogo
tako pridobljenih cekinov je šlo v žepe revnih kmetov, mnogo storjenih krivic pa je bilo maščevanih! Sporočilo je na
tem demografsko ogroženem območju v osrčju Kozjanskega aktualno še danes. Tako je Guzajev duh ljudem tod okrog
še vedno blizu njihovih src.
Na poti z Guzajem
PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU: Kraj, kjer je Guzaj preživel mladost na kmetiji pri Škofovih in se je kasneje kljub nevarnostim
rad vračal na obisk k materi, pri čemer se je igral skrivalnice z žandarji, ki so ga iskali in ga tudi pričakovali.
ŠENTJUR – ZGORNJI TRG: Na sejmu v starem trškem jedru je Guzaj imel bližnje srečanje z županom Gustavom Ipavcem, ki mu je za šalo odnesel zlato uro, v žepu pa pustil listek z napisom: Župan, ne igraj se z mano! Franc Guzaj.
PLANINA: V gostilni na Semišah je imel Guzaj bližnje srečanje z žandarji, ki ga oblečenega kot laškega trgovca niso
prepoznali. Guzaj jim je plačal liter vina, pod steklenico pa pustil listek z napisom: ˝Tukaj sem bil jst Guzaj˝.
ŽUSEM: Kmetu je crknila krava, bil pa je reven in je imel veliko družino. Guzaj mu je dal nekaj denarja rekoč: »Kupi si
kravo, da boš imel mleko za otroke. Boš že vrnil, ko boš imel!«
PREVORJE: Tukaj se je Guzaj največ zadrževal, saj naj bi v tem kraju živela njegova ljubica Barbka. Še danes obstaja
Amonov mlin ob Bistrici v bližnji Lopaci, sedaj v lasti Žlofovih, v katerem naj bi živela Barbka s svojim očetom. V
Košnici še stoji kozolec, v katerem naj bi se pred žandarji skrival Guzaj. Skrival se je v spodnjem zidanem delu, kjer
je poskusil izdreti kamen in se tako priplaziti na svobodo, vendar ga je skozi zaprta vrata zadela žandarjeva krogla in
ga ubila. Na prevorskem pokopališču tako lahko obiščemo njegov grob, kjer naj bi še nedaleč nazaj rasla divja vrtnica
z roza cvetovi, ki naj bi jo posadila Barbka.
Gustav Ipavec je bil izjemen rodoljub in je avstrijskega cesarja Franca Jožefa leta 1883 na železniški postaji v Šentjurju nagovoril po slovensko, kar je bilo za tedanji čas zelo drzno dejanje, saj je bil uradni jezik nemški. Ipavčeva pot
se torej prične prav na tem mestu, ko se popotnik z vlakom pripelje v Šentjur in si lahko ogleda Muzej Južne železnice.
Pot nas potem vodi do cerkve sv. Jurija, Muzeja Zakladi Rifnika, Ipavčeve hiše in se zaključi na Ipavčevem in Malgajevem grobu.
Zemljevid po Ipavčevi poti
ŽELEZNIŠKA POSTAJA ŠENTJUR – MUZEJ JUŽNE ŽELEZNICE: Muzej uvrščamo med specialne muzeje in hrani gradivo, povezano z nastankom in razvojem Južne železnice na Štajerskem ter življenjem posameznih uslužbencev. Muzejski prostor je
razdeljen v 4 enote: kretniška bločna postavljalnica, signalne in progovne naprave, parna lokomotiva z napajalnikom ter
muzejski prometni urad s fotografsko razstavo Ujeti trenutki ob železni cesti Gradec–Celje.
KNJIŽNICA ŠENTJUR: Zgradba iz leta 2006 je delo arhitektke Barbare Ačanski in je bila v evropskem projektu Library
buildings uvršena na seznam najlepših novozgrajenih knjižnic v Evropi. V njej lahko koristite brezplačen dostop do
interneta, čitalniško izposojo knjižničnega gradiva, ogled filmov, informacije o mestu, igrače in igralni kotiček za otroke
(www.sen.sik.si, tel. 03 746 37 40).
OSNOVNA ŠOLA FRANJA MALGAJA: Starejši del obstoječe šolske zgradbe je nastal leta 1909 na pobudo Gustava Ipavca.
Zgradba je v tistem času spadala med najlepša poslopja v naši domovini. Ob odprtju prizidka novega dela šole leta 1977
je šola dobila ime po Franju Malgaju, pogumnem nadporočniku iz Šentjurja, ki se je boril za severno Koroško. Pred šolo
je tudi majhen park s kipom NOB in klopmi, kjer si lahko spočijete.
ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JURIJA: Sedanja cerkev je bila dograjena leta 1721, prva omemba kraja Šentjur pa je prav tako
povezana s cerkvijo sv. Jurija v listini iz leta 1340 kot sv. Jurij pri Anderburgu. Z obzidja za cerkvijo je lep razgled po
šentjurski pokrajini, pred cerkvijo se nahajajo doprsni kipi Gustava, Benjamina in Josipa Ipavca in so delo kiparja
Lojza Dolinarja.
MUZEJ ZAKLADI RIFNIKA in TIC občine Šentjur: Razstava prikazuje preko 600 eksponatov od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov z istoimenskega hriba nad Šentjurjem. Prikazana je tudi rekonstrukcija prazgodovinske hiše ter način
oblačenja. V predprostoru muzeja se nahaja TIC, kjer vam svetujemo, kako preživeti uro, dan ali več, nudimo strokovna
vodenja po širši okolici, informacije o gostinski ponudbi, prenočiščih, prireditvah in možnostih rekreacije, opremimo vas
z informativnim gradivom, pri nas pa lahko kupite tudi zanimive spominke in raznovrstno literaturo.
MUZEJ IPAVČEVA HIŠA: Rojstna hiša zdravnikov in skladateljev Ipavcev je datirana v konec 18. stoletja, prednja fasada in
vrtna parcela pa sta bili preoblikovani leta 1939 po načrtih Jožeta Plečnika. V njej je postavljena stalna razstava Ipavca,
poročna dvorana in vinoteka. Vrt, ki ga krasita stara lipa in kamnita miza s Plečnikovim vodnjakom, je preurejen v prireditveni prostor. Ob vhodnem portalu raste trta modre kavčine, cepič najstarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta.
GROB SKLADATELJEV IPAVCEV IN NADPOROČNIKA FRANJA MALGAJA: Brata Benjamin in Gustav Ipavec sta zaradi majhne starostne razlike vso mladost hodila po skupni poti. Oba sta študirala medicino v Gradcu in na Dunaju ter se tudi glasbeno
izobraževala. V Gradcu sta se vključila v politično življenje narodno zavednih Slovencev. Benjamin je ostal v Gradcu in
tam služboval kot zdravnik, Gustav pa se je vrnil v domači Šentjur. Oba sta bila velika domoljuba in pomembna glasbenika. Brata Ipavec sta svojo življenjsko pot tudi sklenila istega leta – 1908. Benjamin je pokopan v Gradcu, Gustav pa v
Šentjurju, kjer je verze za njegov nagrobnik spesnil Anton Aškerc:
»Iz srca so privrele melodije ti nežne, polne poezije, v rojakov srcih našle so odjek.«
Brez Franja Malgaja, šentjurskega rojaka, in Rudolfa Maistra, borcev za slovensko Koroško leta 1918 ob ustanavljanju jugoslovanske države, bi najbrž tudi Mežiška dolina in Jezersko po mirovni pogodbi z Avstrijo pripadala Avstriji.
TRADICIONALNE PRIREDITVE:
Šentjurjevo v Šentjurju (april)
Šentjursko poletje (junij–september)
Kresna noč ob Slivniškem jezeru (junij)
Ohranimo kulturno dediščino naših dedkov in babic v Dobrini
(predzadnja sobota v juliju)
TEKMOVANJE IN SREČANJE MUZIKANTOV V DOLGI GORI (1. nedelja v juliju)
Klumpanje na Planini (zadnji vikend v juniju)
Astronomska noč na Prevorju (julij)
Angelska nedelja na Planini (september)
Bučnce (oktober)
Martinovi dnevi na Ponikvi (november)
Po Sveti Heleni Martin na star način (november)
Ipavčevi kulturni dnevi v Šentjurju (oktober in november)
ŠPORT IN REKREACIJA:
Športni park Šentjur (ekipni športi, tenis, balinanje, plavanje)
Športni park in dvorana Hruševec - Šentjur
(ekipni športi, rekreacija, odbojka na mivki)
Športni park Gorica pri Slivnici
(ekipni športi, tenis, odbojka na mivki, balinanje, piknik prostor)
Športni park Ponikva (ekipni športi, atletika, tenis)
Športni center Prevorje (ekipni športi, tenis, balinanje)
Konjeniški center Blagovna (šola jezdenja, vožnja s kočijo, prirejanje konjenic,
obiski konjenikov na prireditvah, organizacija konjeniških tekem)
Konjeniški klub Lastrada (šola jezdenja, terensko jezdenje, vožnja z vprego,
pozimi vožnja s sanmi, penzion za konje, kovaške storitve)
Slivniško jezero (ribolov)
PEŠPOTI:
Šentjur–Rifnik (1 ura)
Šentjur–Resevna (1,5 ure)
Šentjur–Rifnik–Resevna–Šentjur (3–4 ure)
Dobrina–Žusem–Dobrina (1 ura)
Planina–Bohor–Planina (2 uri)
Dramlje–sv. Uršula (30 min)
Planina–razgledna točka na Sv. križu (20 min)
Od klopce do klopce v KS Slivnica (3,5–4 ure)
Po poteh Blagovne (2 uri)
Kraška vodna učna pot Stanka Buserja (2 uri)
Pot treh znamenitih ponkovških mož (4 ure)
KOLESARSKE POTI:
V občini Šentjur je označenih 10 kolesarskih poti različnih zahtevnostnih stopenj,
ki vas vodijo skozi neokrnjeno naravo, lepo pokrajino, pestro kulturno in naravno
dediščino, domačije, kmetije odprtih vrat. Turistično karto za kolesarje dobite
brezplačno na TIC-u občine Šentjur ali na portalu www.podezelje.com.
TRADICIONALNI POHODI:
Valentinov nočni pohod iz Dobrine na Žusem (februar)
Tridnevni pohod po poteh XIV. divizije: Sedlarjevo–Bohor–Gračnica (februar)
Tradicionalni pohod Dramlje–Straža–Slemene–Špitalič–Grušce–Uršula
–Dramlje (februar)
Spominski pohod padlim na Resevno (marec)
Jurjev pohod v Šentjurju (april)
Pohod Ječovo–Žusem (april)
Pohod na Bohor (1. maj)
Pohod na Resevno (1. maj)
Pohod po krajevni skupnosti Slivnica pri Celju (2. maj)
Pohod po Slomškovi romarski poti (25. junij)
Pohod po obronkih Dolge, Sladke in Zbelovske gore (zadnja sobota v maju)
Na poti z Guzajem (zadnja nedelja v avgustu)
Pohod po Blagovni (začetek septembra)
LOV:
Na območju občine je največ srnjadi, divjih prašičev in poljskih zajcev, fazanov, rac
mlakaric in golobov grivarjev (v mesecu septembru poteka tekmovanje v streljanju
na glinaste golobe).
Lovska družina Planina, Planina 111, tel. 03/579 12 56,041 647 216
Lovska družina Šentjur, Na Tičnico 17, 041 838 785
Lovska družina Ponikva, Slatina pri Ponikvi 47, 041 647 216
Lovska družina Dramlje, Jazbine 18A, 041 513 535
DRUŠTVA:
Turistično olepševalno društvo Šentjur
Mestni trg 5, Šentjur, tel. 040 608 444
Turistično olepševalno društvo Ponikva
Ponikva 49A, Ponikva, tel. 03 579 20 65, 031 704 980, [email protected]
Turistično društvo Izviri Dobrina
Dobrina 7, Loka pri Žusmu, tel. 03/579 71 03, 031 509 828, users.volja.net/
turist123/
Turistično društvo Gorica pri Slivnici
Gorica pri Slivnici 98, 3263 Gorica pri Slivnici, tel. 03/579 32 59, 031 373 639
Društvo September (vodeni ogledi po Planini),
Planina 41A, Planina tel. 031 329 124, [email protected]
Turistično društvo Blagovna
Proseniško 22, Šentjur, tel. 051 662 618, [email protected]
Turistično društvo Dolga gora
Dolga Gora, Ponikva, tel. 03 757 06 78, 031 326 063
Kulturno-turistično društvo Ajdovska zidanica,
Rifnik, Šentjur tel. 040 931 241
Društvo lokalnih turističnih vodnikov
Mestni trg 2, Šentjur, tel. 749 25 23, 040 931 241
Planinsko društvo Šentjur
Šentjur, Cesta Miloša Zidanška 28, tel. 041 359 447, Planinski dom na Resevni, tel.
03/ 5740 560 www.planinskodrustvo-sentjur.si
Planinsko društvo Slivnica pri Celju
Gorica pri Slivnici 98, tel. 040 161 352, www.pdslivnica.com
Planinsko društvo Dramlje
Planinska postojanka na Uršuli, tel. 03/579 81 38, 041 652 169, www.pddramlje.si
Ribiška družina Voglajna
Gorica pri Slivnici, tel. 031 354 903, www.rdvoglajna.net
Jadralno društvo Wild Wind (jadranje na Slivniškem jezeru)
Šmarje pri Jelšah, Kolodvorska 37, 041 727 267
Klub ljubiteljev narave Felice, Tratna pri Grobelnem 35,
Grobelno, tel. 03/749 28 23, 041 530 942
Astronomsko društvo Kosci
Gajstova pot 2A, Šentjur, tel. 03/746 37 10, www2.arnes.si/~oscehrus8/
Društvo čebelarjev Blagovna (točenje medu, srečanja vsako 1. nedeljo v mesecu),
Cesta Leona Dobrotinška 7, 040 650 850, [email protected]
Vinogradniško društvo Šentjur
Podgrad 38a, Šentjur, 041 789 634
Turistično informacijski center Občine Šentjur (TIC)
V turistično informacijskem centru vam bodo posredovali informacije o naravni in
kulturni dediščini, gostinski ponudbi, prenočiščih, prireditvah in možnostih rekreacije
na tem območju. Pri nas se lahko dogovorite za vodenje ali kupite zanimive spominke,
v naši ponudbi pa je tudi kar nekaj izletov. Prav tako imamo na voljo informacijsko
gradivo za širšo okolico. TIC se nahaja v Zgornjem trgu nasproti farne cerkve sv.
Jurija, skupaj z Muzejem Zakladi Rifnika.
Ulica skladateljev Ipavcev 17, 3230 Šentjur
tel. 03/749 25 23, 041 660 091
e-pošta: [email protected]
www.turizem-sentjur.com
Občina Šentjur
Velikost: 222,3 km2
Število prebivalcev (na dan 31. 12. 2008): 18.787
Prvi sledovi človeške kulture: okrašeni keramični izdelki iz mlajše kamene dobe (Rifnik).
Cestne povezave: od letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je 100 km do Šentjurja, 10 km od avtocestnega
odcepa Dramlje na avtocesti Ljubljana–Maribor; 11 km iz Celja po cesti Celje–Šentjur–Šmarje–Rogaška
Slatina.
Železniški promet: iz Maribora in Ljubljane vozijo v Šentjur vlaki pogosto (približno vsako uro v obe smeri). Iz Maribora traja vožnja približno 1 h, iz Ljubljane pa 1 h in 50 min. V Šentjurju, Grobelnem in na Ponikvi se ustavlja potniški vlak, regionalni vlak samo v Šentjurju, vlak Intercity in ICS pa v Celju.
Avtobusne povezave: najpogosteje vozi avtobus na relaciji iz Celja proti Kozjem ali Rogaški Slatini in Podčetrtku. Lokalne avtobusne povezave iz Šentjurja so proti Gorici, Loki pri Žusmu, Planini pri Sevnici, Prevorju, Kalobju, Ponikvi Dramljam in Proseniškem.
Fotografija: arhiv Občine Šentjur;
Izdajatelj: Občina Šentjur in Razvojna agencija Kozjansko;
Naklada 4.000; september 2010