ALGE IN GLIVE na fasadah

Transcription

ALGE IN GLIVE na fasadah
Kakovostna skupina
toplotno-izolacijskih veznih sistemov
ALGE IN GLIVE
na fasadah
Stanje 01 | 2008
Alge in glive na fasadah
1
Vsebina
1
KAJ SO ALGE? KAJ SO GLIVE?
1.1 Mikroorganizmi
1.2 Značilnosti alg
1.3 Značilnosti gliv
4
4
4
6
2
RAZLOGI ZA RAST ALG IN GLIV
2.1 Splošno
2.2 Gradbeni vplivi
2.3 Vplivi na okolje in klimatski vplivi
2.4 Gradbena merila
2.5 Vplivi, specifični za material
Katere preventivne ukrepe lahko sprejmemo?
3.1 Projektiranje
3.2 Izbira materialov
3.3 Fungicidno/algicidno oplemenitenje ometov in premazov
Kaj je treba narediti pri prizadetih objektih?
4.1 Popis stanja in ovrednotenje
4.2 Obdelava prizadetih površin
Povzetek
Viri
8
8
9
9
12
12
14
14
14
15
16
16
16
17
18
3
4
5
Alge in glive na fasadah
3
1
Kaj so alge?
Kaj so glive?
1.1 Mikroorganizmi
Alge so – prav tako kot glive, bakterije, kvasovke, mahovi in lišaji – biološki
mikroorganizmi, ki so v živi naravi široko razširjeni. Kot naravni sestavni del našega
okolja so mikroorganizmi soodgovorni za delovanje ekološkega ravnovesja. So koristni
in škodljivi organizmi v enaki meri. Koristni organizmi – ker igrajo nepogrešljivo vlogo
pri razgradnji in preoblikovanju organskih snovi. Škodljive organizme pa predstavljajo
npr. v kmetijstvu, na prehrambenem področju ali v živalskem sektorju. V skladu s sliko 1
spodaj mikroorganizme lahko razdelimo v različne skupine.
Slika 1: Preglednica mikroorganizmov
Bakterije
Mikroorganizmi
Glive in kvasovke
Alge
Lišaji
Mahovi
1.2 Značilnosti alg
Iz biološkega vidika gre pri algah za eno- do mnogocelične organizme, ki npr. rastejo v
obliki niti ali posameznih celic (npr. krogel).
Za svojo rast ne potrebujejo organskih hranilnih snovi, marveč živijo kot avtotrof, to
pomeni, da organske snovi, ki kih potrebujejo za svojo rast, proizvajajo same. Ker so
sposobne fotosinteze, lahko celični ogljik pridobivajo iz ogljikovega dioksida (CO2)
zraka ali vode. S tem „so bolj neodvisne“ kot glive. Alge se razvijejo v temperaturnem
območju med približno -7 °C do približno 70 °C na izpostavljenih lokacijah. Optimum
je glede na vrsto različen. Tolerance so odvisno od vrste pH-vrednosti med ≤ 1 in 11,5.
Za fotosintezo potrebujejo zadosti vlage in svetlobo.
Razlikujemo med modrimi oziroma modro-zelenimi algami (Cyanobacteria) in algami
s pravim celičnim jedrom. Slednje se razčlenijo v nadaljnje skupine, od katerih se na
fasadah najpogosteje pojavlja skupina zelenih alg (Chlorophyceae).
4
Alge in glive na fasadah
Kaj so alge? Kaj so glive?
Na stavbah alge pogosto vidimo že z golim očesom kot barvna območja na površini
– odvisno od tipa alg – zelenkaste do modrikasto črne barve. Tudi tu pa tam opazno
rdečkasto obarvanje je pogosto posledica pojava alg (npr. Trentepohlia). Vrsto alg pa je
pogosto možno zagotovo ugotoviti le v laboratoriju. Za razliko od gliv, ki svoje hranilne
snovi pridobijo tudi v površini, pa fasadne alge rastejo le na površju oziroma v že obstoječih
votlinah (trenutna stopnja znanja).
Slika 2a: Amfibijska nitkastka zelena alga vrste „Klebsormidium flaccidum“ pod mikroskopom
Slika 2b: Zelena alga vrste „Chlorococcum lobatum“ pod mikroskopom
Alge in glive na fasadah
5
Kaj so alge? Kaj so glive?
Slika 3: Shematski prikaz zunanjih okvirnih pogojev za prizadetost z algami; poleg tega so za rast alg potrebne organske hranilne
snovi iz ometa ali prek zamazanosti
Možnosti rasti alg
• • ni potrebnih organskih hranilnih snovi („so bolj neodvisne“ kot glive)
rast samo na površini ali v obstoječih votlinah
svetloba
voda CO2 alge
CO2 voda
svetloba
Podlaga
1.3 Značilnosti gliv
Pri glivah gre za mnogocelična živa bitja s pravim celičnim jedrom. Rastejo v obliki
celičnih niti ali samic in se razmnožujejo s trosi ali miceliji. Pri miceliju gre za nitkast
preplet, ki je včasih viden že z golim očesom in zaradi katerega dobijo glive pogosto
izgled kosa vate. Glive za svojo rast ne potrebujejo svetlobe, ker ne poteka fotosinteza.
Poleg vlage kot najpomembnejši predpogoj za rast glive kot hranilne snovi potrebujejo
tudi vire iz organskega ogljika, ki jih lahko pridobivajo z encimatsko razgradnjo iz
atmosferskih usedlin na površini ali pa same pridobijo iz substrata. Rastejo v širokem
temperaturnem območju od ca. 0 °C do ca. 50 °C. Optimalna rast je pri ca. 20 °C – 35 °C
(se razlikuje glede na vrsto). Kot alge so tudi glive na fasadi pogosto točkovno vidne že z
golim očesom. Podrobnosti glede pojava alg ali gliv pa se konec koncev lahko ugotovijo
le z mikroskopskimi preiskavami v mikrobiološkem laboratoriju. Testna epruveta za test
pokazatelja kaljivosti vključuje tudi „naravno osnovno obremenitev“ in je zato le pogojno
zgovoren podatek. Pogoji na kraju samem odločijo o tem, katere glive se razvijejo.
Poznamo ca. 60.000 vrst gliv. Biologi pa ocenjujejo, da dejanska biološka raznovrstnost
še presega biološko raznovrstnost cvetnic (250.000). Odvisno od okvirnih pogojev se
na fasade naseljujejo različne glive. Zelo pogoste so vrste Alternaria in Cladosporium
ter druge vrste (npr. Ulocladium, Aspergillus itn.). V posameznih primerih pa se lahko
pojavijo tudi povsem druge vrste.
6
Alge in glive na fasadah
Slika 4: Glive vrste „Alternaria“ najdemo povsod: tu na listu
Tabela 1: Preglednica pogojev življenjskega prostora za alge in glive
Pogoji življenjskega
prostora
Alge
Glive
Temperatura
Temperaturno območje od približno -7 °C
do približno 70 °C,
Optimum je pri približno 20 °C,
se razlikuje glede na vrsto
Širše temperaturno območje od
približno 0 °C do 50 °C,
Optimum je pri približno 20 °C do
35 °C, se razlikuje glede na vrsto
Vlaga/ vsebnost vode
substrata a)
Vodne aktivnosti (aw-vrednosti)
približno 0,70 do 1,00
delno tudi do 0,60
Vodne aktivnosti (aw-vrednosti)
približno 0,70 do 1,00; Optimum je pri
0,80 do 0,98, se razlikuje glede na vrsto
pH vrednost
≤ 1 do približno 11,5; Optimum je pri 6 do
7, se razlikuje glede na vrsto
1,5 do 11, se razlikuje glede na vrsto
Hranilne snovi
CO2 kot vir ogljika,
soli in slednih elementov
Viri organskega ogljika,
viri dušika (organskega in anorganskega)
soli in sledni elementi
Svetloba
potrebna za fotosintezo
ni potrebna
a) Vodna aktivnost aw je mera za razpoložljivost vlage za biološko rast; pri vlažnih materialih je vrednost aw enakega pomena z
relativno vlago zraka, ki je na površini.
Alge in glive na fasadah
7
2
Razlogi za rast alg in gliv
2.1 Splošno
Nemogoče je le z enim razlogom razjasniti
• obstoječi pojav alg in gliv ali
• tveganje možne prizadetosti fasad z algami ali glivami.
Na vse stavbe oziroma njihove fasade vpliva veliko število različnih dejavnikov. Vsak
izmed teh dejavnikov je lahko – zase ali v kombinaciji z drugimi – odločilno merilo.
Vplivi na rast alg in gliv na fasadah so prikazani na sliki 5.
Slika 5: Vplivi na rast alg in gliv na fasadah (vir: Helmut Pätzold)
Gradbeno-tehnični vplivi
Vrsta stavbe
• Arhitektura, oblikovanje
• Stolpnica, bungalov
• Razčlenjena ali kubična fasada
• Napušči
Izoblikovani detajli • Vodovod
• Strešni napušč
• Horizontalna prekritja
• Območje cokla, ki je izpostavljeno
brizganju dežja
• Kapni robovi
Površina
• Vrsta materiala
• Struktura; podrobnosti
Smer neba
• Stran, izpostavljena vremenskim vplivom
• Zaščitene površine
• Izpostavljena mesta ali notranje dvorišče
Vzdrževanje
• Kratkoročna odprava pomanjkljivosti,
npr. na strešnih žlebovih
Vplivi okolja
Lokacija
Klimatski vplivi
Lokacija
Vplivi, specifični za material
Vrsta površine
• Omet, oplesk
• Kovina, steklo, kamen, plastika itn.
Kakovost materiala • Kakovost
• gladko/strukturirano
• bela/barvna
Temperatura površine • U-vrednost/debelina izolacije
• Barvni ton
• Smer neba
• Osenčenje
Ravnovesje vlage
• Sprejem/oddajanje vlage
• Osenčenje
• W-vrednost, Sd-vrednost
• Vrsta materiala
• Smer neba
Vremenski vplivi
Veter
Temperatura
Svetloba
8
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Morska klima
Hribovje
Vode
Območja z veliko dežja ali suha območja
Suha leta
Vlažna leta
Topla leta
Hladna leta
Porazdelitev spor
Povprečna letna temperatura (min./maks.)
Učinki UV žarkov
Alge in glive na fasadah
•
•
•
•
Obremenitev s
•
prahom/umazanijo •
•
•
V mestu/na podeželju
Industrijsko območje
Stanovanjsko območje
V gozdu
Stanovanjsko območje
Tranzitna cesta
Elektrarna
Dimniki
Škodljive snovi
Izpušni plini
Kakovost zraka
Temperatura
Vlaga v zraku
Padavine
Rastje v bližini hiše
Obremenitev s sporami
Klima
rastlinstvo
•
•
•
•
•
•
•
Razlogi za rast alg in gliv
Na temo “Alge in glive na fasadah“ so na voljo novi rezultati raziskovanj, ki temeljijo
na znanstveni raziskavi posameznih razlogov. Poročila iz raziskovalnih projektov so
predstavljena pod točkami [1] – [8].
2.2 Gradbeni vplivi
Za gradbena merila, tj. materialu ustrezno projektiranje podrobnosti (glej razdelek 3.1),
je odgovoren projektant. V enaki meri je pomembno vzdrževanje zgradbe. Vodne odtoke
na fasadi, npr. zaradi netesnih strešnih žlebov ali pokrivnih zaščit, je treba odstraniti, da
se preprečijo navlaženja.
2.3 Vplivi na okolje in klimatski vplivi
Na ta merila ne more vplivati niti projektant niti proizvajalec materialov ali strokovnjak
rokodelec.
Vlaga
Kot je že bilo omenjeno, je vlaga bistveni predpogoj za pojav alg in gliv. S tem imajo razen
visoke vlage v zraku – npr. ob rečnih tokovih ali v legah, kjer zastaja megla, – absolutna
količina padavin in zlasti pogostnost zaporedno sledečih si deževnih dni odločilno vlogo.
Če dež na izpostavljenih legah zaradi vetra na fasado pada kot močan naliv, to občutno
poveča vnos vlage. V tolikšni meri je torej pomemben tudi veter.
Za pretekla leta so bile značilne velike količine padavin in pogosti deževni dnevi. Ti
klimatski okvirni pogoji (npr. vlažna poletja) so povzročili, da se je rast alg v tem obdobju
povečala. Leta 2003 pa sta bili količina padavin in število deževnih dni spet nižji od npr.
v letu 2002 ali prejšnjih let. To je zmanjšalo pojav alg in gliv na fasadah. Ugotovitve so
pokazale, da se je na že prizadetih fasadah rastje zmanjšalo oziroma celo popolnoma
izginilo. S tem je potrjeno osnovno pravilo: Suhe površine ostanejo brez alg in brez gliv.
Če upoštevamo ta klimatska merila, predstavljajo območja z nadpovprečnimi padavinami
posebno ugodne predpogoje za rast alg.
Alge in glive na fasadah
9
Razlogi za rast alg in gliv
∎
n1 = število dnevov z vsoto padavin ≥ 1 mm
•
n10 = število dnevov z vsoto padavin ≥ 10 mm
∎
rsum = srednja mesečna vsota padavin [l/m2]
•
rmax = največja vsota padavin v 24 urah [l/m2]
Temperatura
Temperature površine fasade je odvisna
od številnih osnovnih pogojev (gl.
slika 5). Tudi temperatura vpliva na
ravnovesje vlage fasade. Glede na razlike
med temperaturo površine fasade in
temperaturo zunanjega zraka se na
površinah fasade lahko tvori kondenzna
voda. To je povezano s tem, da se površina
fasade ponoči – podobno kot pločevina
avtomobilske karoserije – lahko ohladi
na temperature pod temperaturo zraka.
Če se pri tem temperatura spusti pod
t.i. „temperaturo rosišča“, se vlaga
na ohlajeni površini odraža v obliki
kondenzne vode. Tako vnesena količina
vlage ugodno vpliva na rast alg in gliv.
10
Alge in glive na fasadah
Razlogi za rast alg in gliv
Čim močneje in hitreje se ohladi površina, tem daljše je obdobje, v katerem se tvori
kondenzna voda. Debele plasti ometa izkazujejo višjo kapaciteto zbiralnika toplote in
se posledično ne ohladijo tako hitro. Po drugi strani pa potrebujejo tekom dneva tudi
ustrezno dalj časa, da se ponovno „ogrejejo“ in izsušijo. Tanke plasti ometa se občutno
hitreje ohladijo, vendar pa se tudi hitreje ogrejejo. Na toplotno-izolacijskih veznih
sistemih je trajanje obremenitve vlage kot posledica tvorbe kondenzne vode pri debelih
plasteh ometa vendarle krajše kot pri tankih plasteh.
Veter
Veter – povezan s posledično pogojeno
višjo izmenjavo zraka – po eni strani
vzpodbuja izsuševanje. Veter pa lahko
tudi poveča obremenitev fasade z
vlago. Npr. v primerih, ko je fasada
na izpostavljenih legah zaradi vetra
izpostavljena obremenitvi zaradi močnega naliva.
Po drugi strani pa tokovi vetra na fasado
prenesejo veliko alg ali spor gliv. To se
dogaja predvsem v času cvetenja, ko je zrak ekstremno obremenjen s cvetnim prahom.
Ravno na kmetijskih območjih se v obdobju oranja in žetve začasno poveča količina spor.
Prav tako velika je obremenitev zraka s sporami lahko v drugih obdobjih, npr. jeseni.
Čistost zraka
Čim čistejši je zrak, tem večja je možnost za rast alg. S tem lahko naraščajočo rast alg
zadnjih let pripišemo tudi prizadevanjem za varstvo okolja. Zgradbe v podeželskem
okolju z nizko poseljenostjo izkazujejo občutno višjo kvoto alg kot fasade ob cestah v
velemestu z gostim prometom. To je povezano tudi s tem, da je v velemestih mikroklima
večinoma bolj suha in toplejša kot na podeželju.
Skupni razvoj za dušikove okside (NOx) v zadnjih letih kaže le rahlo nazadujočo
tendenco in ostaja na visokem nivoju. Emisija t.i. „dušikovih oksidov“ (NOx), ki so v
Alge in glive na fasadah
11
Razlogi za rast alg in gliv
glavnem posledica naraščajočega prometa, povzroči tvorbo soli dušika, npr. nitratov, ki
za alge predstavljajo „gnojilo“. Pomembno vlogo lahko igra tudi čezmerno gnojenje, ki se
odraža z dušikovimi spojinami v zraku.
2.4 Gradbena merila
Odgovorna gradnja pomeni danes predvsem smiselno medsebojno povezavo ekonomskih
in ekoloških vidikov z energijsko varčnimi ukrepi. S tem v zvezi je zlasti pomembna toplotna
zaščita ovoja stavbe. Avstrijski gradbeni predpisi predstavljajo osnovne pravilnike za
opredelitev minimalnih zahtev po toplotni zaščiti zgradb in koeficiente prehoda toplote, ki
jih je treba doseči pri novogradnji ali obnovi (U-vrednost). S tem so opredeljene tudi zahteve
toplotne izolacije zgradb. Če torej zaradi zakonsko predpisanega zmanjšanja U-vrednosti
skozi steno navzven prodre manj toplote, je za sušenje na zunanji strani stavbe na voljo tudi
manj energije. Tako doseženo varstvo okolja in s tem za vse koristno ohranjanje virov je treba
z gradbenega vidika upoštevati pri izoblikovanju podrobnosti na stavbi.
2.5 Vplivi, specifični za material
Proizvajalci ometov in premazov lahko vplivajo na lastnosti, specifične za material.
Proizvodi z ugodnim ravnovesjem vlage in/ali biocidnim oplemenitenjem za alge ali
glive načelno ne predstavljajo ugodnih življenjskih pogojev.
Vodno ravnovesje površin ima vpliv na tveganje pojava alg ali gliv, ki ga ne smemo
zanemariti. Čim ugodnejše je razmerje med oddajo vode (sušenjem) in vpojnostjo vode
(vlaženjem), tem dalj časa ostanejo površine suhe. Prepustnost premazov in ometov je
pri tem prav tako pomembna kot hidrofobnost. Obe lastnosti morata med seboj biti
optimalno usklajeni, da ostane površina suha in tako brez rastja.
Površine, ne glede na to, ali gre za opeko, steklene strehe, pohodne plošče ali lesene
tramove pokrite odprte garaže (carport), ki dolgo stojijo na vlagi, predstavljajo dobro
predpostavko za razvoj alg ali gliv.
Odvisno je torej od usklajenega upoštevanja vseh možnih razlogov. Tako lahko npr. tudi
najboljši omet ali oplesk prizadenejo alge ali glive, če je zaradi pomanjkljivo izoblikovanih
podrobnosti (odvod vode) stalna prisotna mokrota. Obratno pa lahko „enostaven“
12
Alge in glive na fasadah
Razlogi za rast alg in gliv
produkt trajno ostane brez alg, če npr. z ustreznim strešnim napuščem ni izpostavljen
trajni vlagi. Iz tega sledi, da imajo v nadaljevanju navedene osebe naslednje pristojnosti:
•
Projektant: Materialu ustrezno projektiranje stavbne konstrukcije in stavbnih
podrobnosti, usklajeni s klimatskimi, gradbenimi in okoljsko pogojenimi vplivi.
• Proizvajalci materialov: Izdelava in dostava materialov, npr. s povečano odpornostjo
proti glivam in algam.
• Strokovno rokodelstvo: Svetovanje pri za objekt specifični izbiri materialov in njihovi
strokovni vgradnji.
Zaradi velikega števila vplivov, odvisnosti, ki jih ni mogoče kalkulirati, ter za določen
kraj in določeno izpostavljenost (smer neba, naklon itn.) večinoma ne ocenljivega
lokalnega pritiska poseljevanja nastanek rastja ni mogoče z gotovostjo napovedati. Zgolj
pri površinah, ki so dolgotrajno izpostavljene vremenskim vplivom, je mogoče zagotovo
ugotoviti tendenco zamazanosti na površini z mikroorganizmi. To ugotovitev je mogoče
prenesti le na površine z absolutno enakimi lastnostmi in tudi tedaj velja le v primeru
nespremenjenih klimatskih pogojev.
Ker pride med drugim iz ekoloških razlogov preventivna uporaba biocidov le omejeno v
poštev, naj se za preprečitev rastja prednostno optimira gradbena konstrukcija in izbira
materialov. Po potrebi svetujemo redno čiščenje površin.
Alge in glive na fasadah
13
3
Katere preventivne ukrepe lahko
sprejmemo?
3.1 Konstruktivno projektiranje
Seveda je prizadevanje za nove arhitektonske oblike, nove materiale, ugodno gradnjo
in varčevanje z energijo vedno ponavljajoči se proces, ki naj bi ga vsi podpirali po
svojih najboljših močeh. Sočasno pa se morajo odgovorni zavedati, da morajo takšne
spremembe spremeniti tudi določene navade. Pri zidavi in obnovi je treba upoštevati
potrebne preventivne ukrepe.
Le-ti so izziv predvsem za arhitekte in projektante. Pri svojem projektiranju naj bi
upoštevali
•
•
•
•
ukrepe za odvajanje vode
zadostne strešne napušče
funkcionalna horizontalna prekritja
ter ustrezne kapne robove
Glavni vzroki za pojav alg in gliv na delih fasade so nezadostno izoblikovane podrobnosti.
Pri tem je prav tako treba ustrezno upoštevati smer neba, npr. stran, izpostavljena
vremenskim vplivom, in območje cokla, ki je izpostavljeno brizganju dežja. Rast alg
pospeši tudi obilno zeleno rastje v bližini hiše, še zlasti če je senca in če nastanejo spore.
Poleg tega je treba jasno in z zavestjo za kakovost načrtovati, opisati in nadzorovati
sistemsko skladno izvedbo izvedbenih podrobnosti.
3.2. Izbira materialov/sistemov
Za zmanjšanje tveganja pojava alg ali gliv na ometu oziroma premazu je treba v primerih,
ko je razpoznavno povečana zahteva po odpornosti proti glivam in algam, ciljno izbrati
materiale/sisteme, ki se uporabljajo.
Vsi tržno običajni ometni sistemi imajo „že v osnovi“ časovno omejeno zaščito proti
pojavu alg in gliv. Pri ometih iz umetne smole oziroma disperzijskih ometih in ometih
iz silikonske smole se zaščita doseže s standardno zaščito proti najbolj pogostih algam
in glivam in pri mineralnih ometih z alkalnostjo veziv (apnenec, cement).
14
Alge in glive na fasadah
Katere preventivne ukrepe lahko sprejmemo?
Možni so dodatni ukrepi, npr. dodatni oplesk ali dodatni oplesk s posebnim biocidnim
oplemenitenjem. Kjer moramo zaradi pogojev okolja z vidika pojava alg in gliv računati s
povečano nevarnostjo, priporočamo uporabo sistemov s čim višjo zaščito. Upoštevati je
treba, da se le z materialno-specifičnimi merili ne more doseči trajne zaščite pred pojavom
alg in gliv, marveč le v povezavi z ustreznim gradbenim načrtovanjem podrobnosti (glej
razdelek 3.1).
3.3 Fungicidno/algicidno oplemenitenje ometov in
premazov
Za večjo zaščito pred pojavom alg in gliv se fasadni ometi/fasadni premazi lahko
oplemenitijo z biocidnimi učinkovinami.
Pri tem načelno razlikujemo med dvema skupinama učinkovin. Za preprečitev rastja
gliv se uporabljajo fungicidne učinkovine. Funkcijo učinkovanja proti algam prevzamejo
posebno algicidno učinkujoči dodatki. Za zadostno pokrivanje zahtevanega učinka proti
algam in glivam v praksi je treba v premazu uporabiti snovi obeh skupin učinkovin. Pri
tem se uporabljajo algicidi in fungicidi, ki učinkujejo proti najbolj pogostim algam in
glivam.
Zahteve sodobnih in v prihodnost usmerjenih biocidnih formulacij so zelo visoke in
deloma protislovne. Zahteva se visoko učinkovitost proti mikroorganizmom in sočasno
ugoden ekološki profil. Tako naj npr. biocidne učinkovine na eni strani ostanejo dolgo
stabilne v ometu ali premazu in tako razvijejo svoj učinek čez čim daljše obdobje; po drugi
strani pa morajo učinkovine biti biološko razgradljive, ko zaidejo v okolje. Uporabljajo
se učinkovine, iz katerih v uporabljeni koncentraciji ne izhaja povečane nevarnosti za
človeka in okolje in ki kljub temu razvijejo potrebni učinek proti glivam in algam.
Treba pa je upoštevati, da obstojnost biocidnega oplemenitenja ni neskončna, marveč
časovno omejena, sicer npr. zahteve po razgradljivosti v okolju ne bi bilo mogoče izpolniti.
Trajnost je pri tem odvisna od vsakokratnih klimatskih pogojev lokacije in od drugih
individualnih fizikalnih dejavnikov vpliva na fasadno oblogo oziroma ometni sistem.
Po določenem času je lahko potrebna obnova zaščite npr. z nanosom novega biocidno
oplemenitenega premaza.
Alge in glive na fasadah
15
4
Kaj je treba narediti pri
prizadetih objektih?
4.1 Popis stanja in
ovrednotenje
Prizadete površine je treba
sistematično pregledati. Če so
vzrok pojava alg in gliv tudi
gradbeno ali konstrukcijsko
pogojene pomanjkljivosti, jih je
treba – v kolikor je to gradbeno
sploh možno – odpraviti pred
pričetkom sanacije površine (obdelava prizadetih površin).
Slika 9: Prizadeti objekt
4.2 Obdelava prizadetih površin
Pri obnovi prizadetih površin je treba v vsakem primeru upoštevati navodila proizvajalca,
ker so potrebni delovni koraki lahko različni. Praviloma se izvaja postopek v naslednjem
vrstnem redu:
• čiščenje prizadetih površin
• nato zadosten čas sušenja (upoštevati navodila)
• obdelava s primernim biocidom
• 2-kratni premaz s sistemom, oplemenitenim z biocidom. (Če ste uspeli trajno
odpraviti vzroke za rast, morda ne bo potrebno posebno biocidno oplemenitenje.)
Slika 10: Pripravljalni ukrepi na prizadetem objektu
16
Alge in glive na fasadah
Poleg tega je pri obdelavi treba upoštevati tudi
okoljsko relevantne vidike. To še zlasti velja za
zaščitne ukrepe pri prestrezanju in odstranjevanju
čistilne vode, kajti biocidne učinkovine ali okolju
nevarne umazanije ne smejo priti v zemljo.
Regionalno veljavne določbe je treba upoštevati.
Nadaljnja navodila so razvidna iz Tehničnega
lista švicarske ustanove za preskus materialov in
raziskovanje (EMPA) Dübendorf [9].
5
Povzetek
• Alge in glive so – prav tako kot bakterije, kvasovke, mahovi in lišaji – biološki
mikroorganizmi, ki so v živi naravi široko razširjeni.
• Vzroki za rast alg in gliv so raznoliki, ob čemer je treba razlikovati med gradbenimi,
okoljsko pogojenimi, klimatskimi in materialno specifičnimi vplivi.
• Vlaga je bistveni predpogoj za pojav alg in gliv. Kar je suho, ostane brez alg in brez
gliv.
• Projektant je odgovoren za materialu skladno načrtovanje podrobnosti, usklajeno
s klimatskimi, gradbenimi in okoljsko pogojenimi vplivi. Pri načrtovanju je treba
upoštevati npr. ukrepe za odvajanje vode, zadostne strešne napušče, funkcionalna
horizontalna prekritja ter ustrezne kapne robove.
• Za večjo zaščito proti pojavu alg in gliv se fasadni ometi/ fasadni premazi lahko
oplemenitijo z biocidnimi učinkovinami. Treba pa je upoštevati, da je učinek
biocidne formule omejen in da je obstojnost biocidnega oplemenitenja časovno
omejena. Biocidno oplemenitenje ni potrebno v vseh primerih. Strokovni rokodelec
je odgovoren za objektu specifično svetovanje pri izbiri materialov ter za njihovo
strokovno vgradnjo.
• Že prizadete površine je treba pred obnovo sistematično pregledati. V vsakem
primeru je treba konstrukcijsko pogojene pomanjkljivosti odpraviti pred pričetkom
sanacije površine.
Alge in glive na fasadah
17
Viri
[1] K H.M.; Krus, M.; Sedlbauer, K.: Alge
na zunanjih stenah. Gradbena fizika
kot razlog? Gradbena fizika kot rešitev!
Prispevek k 3. kolokviju Dahlberg „Mikroorganizmi in popravljanje objekta“,
Wismar (2001).
[2] Krus, M.; Sedlbauer, K.; Lenz, K.:
Izračun pojava rose na zunanjih
površinah ob upoštevanju kapacitete
shranjevanja toplote zunanjega ometa
in raznovrstnih premazov. Prispevek k
4. kolokviju Dahlberg „Alge na fasadnih
materialih II“, Wismar (2003).
[3] Bagda, E (2000): Gradbeno-fizikalna
opazovanja. V: Bagda, E.; Warscheid,
Th.; Wunder, Th.; Schied, G.; Lindner,
W.; Brenner, T.; Diehl, K.-H.: Biocidi v
premazih stavb. Založba: Expert Verlag,
Renningen (2000), strani 1-9.
[4] Kießl, K.: Kako vplivajo IR-učinkoviti
premazi na termično obnašanje zunanjih sten? Simpozij o gradbeni fiziki
ob 60. rojstnem dnevu prof. Gertisa
(1998), Sindelfingen.
18
Alge in glive na fasadah
[5] Gertis, K.: Raste in raste ter ...
Gradbena fizika 23 (2001), stran
193.
[6] Nay, M.; Raschle, P.: Kako lahko preprečimo alge in glive na
fasadah? Konferenčni zapis 12.
švicarskega statusnega seminarja
2002 o „raziskovanju energije
in okolju v gradbeništvu“ ETH
Zürich, stran 131-138.
[7] Hofbauer,W. K., Breuer, K., Sedlbauer, K.: Alge, lišaji, mahovi in
praproti na fasadah. Gradbena
fizika 25/6 (2003), Ernst & Sohn,
Berlin, 383-396.
[8] Büchli, R.; Raschle, P.: Alge in
glive na fasadah – razlogi in
preprečitev. Stuttgart: Založba:
Fraunhofer IRB Verlag, 2004.
[9] Tehnični list za postopek pri sanaciji fasad s pojavom alg in gliv.
Izdajatelj: Švicarska ustanova za
preskus materialov in raziskavo
(EMPA) Dübendorf. Izdaja: maja
2003
Impresum
Nemška zveza štukaterjev v centralnem
združenju nemškega gradbeništva
(Deutscher Stuckgewerbebund im
Zentralverband
des Deutschen Baugewerbes)
Kronenstraße 55 – 58, D-10117 Berlin
Delovna skupnost toplotno-izolativnih
veznih sistemov v strokovnem združenju Telefon: +49/(0)30-20314-0
Faks: +49/(0)30-20314-583
industrije kamna in keramike
www.stuckateur.de
(Arbeitsgemeinschaft
Wärmdämmverbundsysteme im
Strokovno združenje za omete in
Fachverband
dekoracijo registrirano društvo
der Stein- und keramischen Industrie)
(Fachverband Putz und Dekor e.V.)
Wiedner Hauptstraße 63, A-1045 Wien
Ivo-Beucker-Straße 43, 40237 Düsseldorf
Telefon: +43 (0) 5 – 90 900 – 35 33
Telefon: +49/(0)211-6793173
Faks: +43 (0) 1 – 505 62 40
Faks: +49/(0)211-6793173
E-naslov: [email protected]
www.putz-dekor.org
www.waermeschutz.at
Izdajatelj:
Te tehnične informacije z naslovom „Alge
in glive na fasadah“ so izdelali naslednja
združenja in rokodelske organizacije:
Zvezni odbor za barve in zaščito stvarne
vrednosti reg. društvo (Bundesausschuss
Farbe und Sachwertschutz e.V.)
Hahnstraße 70, D-60528 Frankfurt am
Main
Telefon: +49/(0)69-66575333
Faks: +49/(0)69-66575350
www.farbe-bfs.de
Strokovno združenje za toplotnoizolacijske vezne sisteme registrirano
društvo (Fachverband WärmedämmVerbundsysteme e.V.)
Fremersbergstraße 33, D-76530 BadenBaden
Telefon: +49/(0)7221-3009890
Faks: +49/(0)7221-3009899
www.heizkosten-einsparen.de
Alge in glive na fasadah
19
Grafični koncept & layout:
senft&partner, A-1020 Wien,
www.senft-partner.at
Avtorske pravice na fotografijah:
Baumit, Röfix, Sto, Saint Gobain Weber
Terranova GmbH
Skupni tehnični odbor združenj
(Gemeinsamer Technischer Ausschuss der
Verbände (GTA)), Fremersbergstraße 33,
D-76530 Baden-Baden
Telefon: +49/(0)7221-3009890
Faks: +49/(0)7221/3009899
Glavno združenje za barve, oblikovanje
in zaščito stavb (Hauptverband Farbe
Gestaltung Bautenschutz)
Hahnstraße 70, D-60528 Frankfurt am
Main
Telefon: +49/(0)69-66575300
Faks: 069-66575350
www.farbe.de
20
Alge in glive na fasadah
Industrijsko združenje obrat malte reg.
društvo
(Industrieverband Werk Mörtel e. V.
(IWM))
Düsseldorfer Straße 50, D-47051 Duisburg
Telefon: +49/(0)203-99239-0
Faks: +49/(0)203-99239-98
www.iwm-info.de
Ob sodelovanju:
Inštituta Fraunhofer za gradbeno fiziko
(Fraunhofer-Institut für Bauphysik)
Izpostava Holzkirchen
Fraunhofer Straße 10, D-83626 Valley
Telefon: +49/(0)8024-643-0
Faks: +49/(0)8024-643-66
www.hoki.ibp.fhg.de
Tisk:
Reklame Žarn Brežice
Kakovostna skupina toplotno-izolacijskih veznih sistemov
Kakovostna skupina toplotno-izolacijskih veznih sistemov je združenje petih največjih
ponudnikov toplotno-izolacijskih veznih sistemov v Avstriji: Baumit, Capatect, Röfix, Sto
in Weber-Broutin Terranova. Približno 85 % vseh toplotno-izolacijskih veznih sistemov
v Avstriji se izdela z izdelki teh podjetij. Za skupni cilj so si postavili stalno izboljšanje
in nadaljnji razvoj kakovosti toplotno-izolacijskih veznih sistemov. Združujejo svoj
tehnični know-how in svoje svetovalne pristojnosti z vizijo, da bi Avstrijo podpirali pri
pomembnih korakih na njeni poti k ciljem Kiotskega protokola.
Alge in glive na fasadah
21
22
Alge in glive na fasadah
Kakovostna skupina toplotno-izolacijskih veznih sistemov
Konzorcij toplotno-izolacijskih veznih sistemov v strokovnem združenju industrija
kamna in keramike
Gospodarska zbornica Avstrije (Wirtschaftskammer Österreich)
Wiedner Hauptstraße 63
A-1045 Wien
Tel: +43/(0)5 90 900-3533
Faks: +43/(0)1/5056240
E-naslov: [email protected]
www.waermeschutz.at