knjiga receptov za posebne trenutke

Transcription

Letno poroËilo
Skupine Æito in
druæbe Æito d.d.
za leto 2007
knjiga receptov
za posebne trenutke
Letno poroËilo
Skupine Æito in
druæbe Æito d.d.
za leto 2007
knjiga receptov
za posebne trenutke
Vsebina
1.
Osnovni podatki o druæbi
6
2.
Poudarki iz leta 2007
7
3.
Nagovor predsednika uprave
10
4.
PoroËilo nadzornega sveta
12
5.
Vodenje in upravljanje
16
6.
Predstavitev Skupine Æito
21
7.
Delnice in lastniπka struktura
22
8.
Poslovno poroËilo
29
8.1
Poslanstvo in vizija
30
8.2
Makroekonomsko in træno okolje v letu 2007
30
8.3
Analiza poslovanja
31
8.3.1 Skupina Æito
31
8.3.2 Æito d.d.
33
8.4
35
Træenje
8.4.1 Prodaja po skupinah izdelkov
36
8.4.2 Distribucijski kanali
37
8.4.3 Prodaja po trgih
39
8.4.4 Marketing
40
8.4.5 Dobavitelji
42
8.5
Razvoj
43
8.6
Investicijska dejavnost
44
8.7
Zaposleni
45
8.8
Druæbena odgovornost
47
8.8.1 Sponzorstva in humanitarna dejavnost
47
8.8.2 Upravljanje kakovosti
48
8.8.3 Ravnanje z okoljem
48
8.8.4 Odnosi z javnostmi
49
8.9
50
Strategija in naËrti
8.10 Tveganja in upravljanje
50
8.11
Poslovni dogodki po 31. 12. 2007
50
9.
RaËunovodsko poroËilo
55
10.
Naslovi
118
letno poroËilo 2007
3
Recept
za popolno
nedeljo
Sestavine:
1 lepo nedeljsko jutro
*
2 para iskrivih oËi
*
2 para pridnih rok
*
4 laËna usta (2 πe vedno trdno spita)
*
zvrhana mera domiπljije
Priprava:
Nedeljskemu jutru odstranimo vse misli
na sluæbo, skrbi in obveznosti.
Vse, kar ohranimo, je æelja po druæenju
s svojimi najdraæjimi.
Vzamemo en par iskrivih oËi in dodamo
æliËko domiπljije. Medtem ko se noË
vztrajno umika lepemu jutru, drugemu
paru iskrivih oËi primeπamo sladko
navihanost. Dodamo πe oba para rok
in res dobro premeπamo.
Postreæemo toplo in okrasimo
z vroËim objemom.
1.
Osnovni podatki
o druæbi
6
Ime druæbe:
Skrajπano ime druæbe:
Sedeæ druæbe:
Æito, prehrambena industrija d.d.
Æito d.d.
©martinska cesta 154, 1529 Ljubljana
Tel. πt.: 01 5876 100
Faks: 01 5404 175
e-poπta: [email protected]
spletna stran: www.zito.si
MatiËna πtevilka:
ID πtevilka:
©tevilka vpisa v sodni register:
Datum vpisa v sodni register:
5391814
SI 81177879
Srg 98/05123
30. 9. 1998
Pomembnejπe dejavnosti:
pekarstvo
slaπËiËarstvo
zamrznjena hrana
mlinarstvo
bonboni, æveËilni gumi
Ëokolade, biskvitno pecivo
testeninarstvo
Osnovni kapital druæbe:
©tevilo delnic na dan 31. 12. 2007:
Kotacija delnic:
Borzna oznaka:
14.846.937 evrov
355.792 kosovnih delnic
Ljubljanska borza d.d., borzna kotacija
ZTOG
Predsednik uprave:
»lana uprave:
mag. Iztok Bricl
mag. Erik ÆuniË, Sandi Svoljπak
Predsednik nadzornega sveta:
Namestnica predsednika nadzornega sveta:
»lani nadzornega sveta:
Janez Bojc
mag. Mateja BoæiË
Luka JurkoviË
mag. Marko KreËiË
Rosita Zajc
Zenon Marn
2.
Poudarki
iz leta 2007
Konsolidirani in nekonsolidirani raËunovodski izrazi so pripravljeni v skladu z
Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja. Skupina Æito je v letu 2007
ustvarila 117.774.647 evrov prihodkov od prodaje ter Ëisti poslovni izid 4.242.762 evrov.
Temeljni podatki o poslovanju Skupine Æito
v evrih Kosmati donos iz poslovanja
»isti prihodki od prodaje
Skupina Æito (po MSRP)
2007
2006
Indeks
120.329.095
119.993.607
100
117.774.647
116.846.929
101
DobiËek iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA)
12.523.185
9.728.292
129
DobiËek iz poslovanja (EBIT)
6.307.244
3.477.608
181
»isti dobiËek poslovnega leta 4.242.762
4.479.210
95
124.579.051
119.148.122
105
Lastniπki kapital
69.953.180
71.990.365
97
FinanËne obveznosti
30.829.476
22.901.557
135
Sredstva
DobiËkonosnost prihodkov
3,5
3,7
95
25.310,89
24.251,60
104
Donos na kapital (ROE) v %
6,0
6,2
97
Donos na sredstva (ROA) v %
3,5
3,8
93
1.679
1.852
91
Dodana vrednost na zaposlenega
©tevilo zaposlenih na dan 31. 12.
7
Temeljni podatki o poslovanju druæbe Æito d.d.
v evrih Æito d.d. (po MSRP)
2007
2006
Kosmati donos iz poslovanja
102.979.387
99.889.356
103
101.028.161
97.157.761
104
DobiËek iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA)
DobiËek iz poslovanja (EBIT)
»isti dobiËek poslovnega leta Indeks
12.321.083
8.722.575
141
6.731.631
3.064.439
220
4.647.568
3.987.723
117
Sredstva
121.526.203
116.565.977
104
Lastniπki kapital
69.664.184
70.966.828
98
FinanËne obveznosti
32.369.260
23.594.407
137
DobiËkonosnost prihodkov
Dodana vrednost na zaposlenega
4,5
4,0
113
28.825,92
26.482,88
109
Donos na kapital (ROE) v %
6,6
5,7
118
Donos na sredstva (ROA) v %
3,9
3,4
115
1.207
1.371
88
©tevilo zaposlenih na dan 31. 12.
8
Pomembnejπi dogodki in aktivnosti
poslovnega leta
OdloËba DavËne uprave RS v zvezi z davËno izgubo
iz preteklih let
V mesecu marcu 2007 je Æito d.d. prejelo zapisnik Ministrstva za finance
- Posebnega urada DavËne uprave RS, na podlagi katerega DURS Æitu
priznava davËno izgubo iz leta 2001 v viπini 4.422.763 evrov, zato smo æe
za leto 2006 oblikovali terjatve za odloæene davke in poveËali poslovni
izid leta 2006 v viπini 1.017.234 evrov.
Selitev proizvodnje druæbe Æito ©umi d.o.o.
Nadzorni svet je dne 14. 3. 2007 potrdil selitev proizvodnje druæbe
Æito ©umi d.o.o. iz Ljubljane v Krπko. Proizvodnja bonbonov, ki poteka
na ©martinski cesti v Ljubljani, se bo preselila v Imperial Krπko, kjer se
zdaj æe proizvaja del ©umijevega programa. Zaradi poveËanega obsega
proizvodnje bo ©umi v Krπkem do aprila 2008 zgradil novo proizvodno
halo v velikosti 2.000 kvadratnih metrov.
S selitvijo proizvodnje se bo spremenilo tudi lastniπko razmerje v
druæbi Æito ©umi d.o.o. Zdaj je njen 90,16-odstotni lastnik druæba Æito
d.d., medtem ko je preostali deleæ v lasti druæbe Hitschler Int. GmbH iz
NemËije, ki je hkrati tudi najpomembnejπi kupec ©umijevih izdelkov.
Po dokapitalizaciji se bo lastniπki deleæ lastnika iz tujine poveËal.
Sprememba v vodstvu povezanih podjetij
S 1. 7. 2007 je po odstopu Francija »ampe z mesta predsednika uprave
druæbe Æito Gorenjka d.d. za petletno obdobje nastopil Peter Gaπperin,
dotedanji tehniËni direktor.
Oktobra sta bili spremembi πe v vodstvih dveh odvisnih druæb: Bojana
Petka je na mestu direktorja druæbe Intes Storitve d.o.o. zamenjala
Terezija Hlade, v hrvaπki druæbi LD Æito d.o.o. pa je Nikolo JapuniËa
zamenjal Robert ViπiÊ.
Reorganizacija Skupine Æito d.d.
Ob koncu leta (31. 12. 2007) je bila izvrπena pripojitev odvisne druæbe Æito
Gorenjka d.d. k matiËni druæbi v skladu s srednjeroËno strategijo, v kateri
je kot eden pomembnih dejavnikov uspeπnosti poslovanja opredeljena
konsolidacija poslovnih procesov v Skupini. DoloËeni poslovni procesi
so bili preneseni z odvisne druæbe na matiËno druæbo æe v zadnjih
letih, pripojitev druæb pa je bila naslednji formalen korak h konsolidaciji
Skupine. Pripojena druæba je po pripojitvi organizirana kot profitni center.
S pripojitvijo druæbe Æito Gorenjka je bil izpeljan in konËan postopek
konsolidacije Skupine Æito.
PoveËanje lastniπkega deleæa v druæbi ABC Agrohit d.o.o.
Dne 26. 4. 2007 je bila s Kapitalsko druæbo d.d., Slovensko odπkodninsko
druæbo d.d. in druæbo DSU d.o.o. podpisana pogodba o nakupu
10,89-odstotnega lastniπkega deleæa druæbe ABC Agrohit d.o.o.
Po nakupu je Æito lastnik 99,55-odstotnega deleæa druæbe.
Ustanovitev podjetja ©umi Bonboni d.o.o.
Dne 12. 6. 2007 je bilo ustanovljeno meπano podjetje ©umi Bonboni
d.o.o., Ljubljana, direktor druæbe je Zvone Hrovat. Druæba je v
57,5-odstotni lasti Æita d.d., 42,5-odsotni ustanovitelj pa je druæba
Hitschler Int. GmbH, NemËija, ki je pozneje svoj deleæ prodala hËerinski
druæbi Unibon. Podjetje v letu 2007 πe ni poslovalo.
Sprememba v sestavi nadzornega sveta Æita d.d.
Na skupπËini, dne 5. 7. 2007, so bili zaradi izteka mandata imenovani
πtirje Ëlani nadzornega sveta Æita d.d.:
Predstavnika kapitala:
• Janez BOJC
• Luka JURKOVI»
Predstavnika delavcev (skupπËina se je seznanila,
da ju je imenoval svet delavcev):
• Rosita ZAJC
• Zenon MARN.
Mandatna doba imenovanih Ëlanov nadzornega sveta traja πtiri leta,
z zaËetkom 7. 7. 2007.
9
3.
Nagovor
predsednika
uprave
mag. Iztok Bricl
10
Spoπtovani lastniki, poslovni partnerji in zaposleni v Skupini Æito!
Rezultati poslovanja Skupine Æito kaæejo, da je za nami πe eno izjemno uspeπno leto, ko smo dosegli uspeh v zahtevnem
poslovnem okolju, zaznamovanem z visokim poveËanjem cen osnovnih surovin in poveËano koncentracijo konkurence
na trgu.
V letu 2007 smo v Skupini Æito uspeπno presegli naËrtovane cilje, zastavljene s planskimi dokumenti, saj smo dosegli
dobiËek iz poslovanja v viπini 6,3 mio evrov, kar je 81 % veË kot v letu 2006. Pripojitve hËerinskih podjetij, ki smo se jih lotili
sredi leta 2006, so bile opravljene kakovostno, kar je dalo doseæene sinergiËne uËinke v letu 2007, in se formalno konËale πe
s pripojitvijo Æita Gorenjke d.d. ob koncu leta.
S konsolidacijo Skupine Æito smo dosegli trdno organizirano podjetje, ki je stroπkovno racionalno in ima optimizirane
poslovne procese, ki bodo zagotavljali pozitivne uËinke tudi v prihodnjem obdobju.
Dobri rezultati so plod skupnega dela vseh zaposlenih. Ker se zavedam, da so zaposleni s svojim znanjem in odgovornostjo
najpomembnejπa konkurenËna prednost, bi se jim rad ob tej priloænosti iskreno zahvalil za njihovo zavzetost in
prizadevanje, zaradi katerih je bilo leto 2007 eno izmed najuspeπnejπih v zgodovini podjetja.
Naπe osnovno poslanstvo πe naprej ostaja proizvodnja zdravih in varnih izdelkov, po katerih bo potroπnik z veseljem
posegal. Da smo temu cilju resno zavezani, nam potrjujejo tudi vsakoletna strokovna priznanja. V letu 2007 smo pri
ocenjevanju pekovskih izdelkov prejeli 12 zlatih odliËij, kar je velika spodbuda, hkrati pa tudi velika odgovornost za naprej.
NaËrti za naslednja leta so optimistiËni kljub znanim zaostrenim razmeram na domaËem træiπËu, predvsem na pekarskem
podroËju, kjer naπi najveËji kupci odpirajo svoje lastne pekarne. Zadræati æelimo vidno vlogo najveËjega pekovskega
podjetja in se obenem aktivneje usmerjati na tuja træiπËa. Priloænost za rast na tujih trgih vidimo predvsem v programu
zamrznjenih izdelkov, trajnih pekovskih izdelkih, testeninah in konditorstvu.
Uspeh lanskega leta nam daje voljo, da v letoπnje leto stopamo z odloËnim in optimistiËnim korakom. Nova tovarna ©umi
bonboni, ki jo bomo ob koncu meseca maja 2008 odprli v Krπkem, napoveduje nov zaËetek. Mlinarska dejavnost bo
svoje novo mesto dobila sredi leta 2009 v Mariboru. Ob vsem navedenem so optimistiËno naËrtovani cilji uresniËljivi in
verjamem, da jih bomo s svojim znanjem, voljo in energijo dosegli.
mag. Iztok Bricl
predsednik uprave
11
4.
PoroËilo
nadzornega
sveta
PoroËilo nadzornega sveta o pregledu
letnega poroËila za leto 2007 druæbe
Æito d.d. in Skupine Æito
Delo nadzornega sveta v poslovnem letu 2007
Sestava nadzornega sveta se je med letom nekoliko spremenila. Zaradi
izteka mandata nekaterim Ëlanom so bili na skupπËini dne 5. julija 2007
imenovani πtirje Ëlani nadzornega sveta Æita d.d. Kot predstavnika
kapitala sta bila imenovana Janez Bojc, dotedanji predsednik nadzornega
sveta, in Luka JurkoviË, ki je nasledil Marka Planinπca. Kot predstavniku
delavcev je Svet delavcev ponovni mandat zaupal Zenonu Marnu,
v nadzorni svet pa je bila namesto Sonje PerËiË imenovana Rosita Zajc
kot druga predstavnica delavcev. Mandat je novoimenovanim Ëlanom
zaËel teËi 7. julija 2007.
sveta v letu 2006 in skupno izjavo uprave ter nadzornega sveta Æita o
skladnosti z doloËbami Kodeksa o upravljanju javnih delniπkih druæb.
SkupπËini delniËarjev je podal predlog delitve bilanËnega dobiËka,
• predlagal je revizorja Ernst&Young d.o.o. za revidiranje nekonsolidiranih
in konsolidiranih poslovnih rezultatov za leto 2007,
• predlagal je dva nova Ëlana nadzornega sveta, ker se je Janezu Bojcu,
predsedniku nadzornega sveta, in Marku Planinπcu, Ëlanu, iztekel
πtiriletni mandat,
• potrdil je srednjeroËno strategijo razvoja Skupine Æito do leta 2012,
s katero Æito naËrtuje veËje aktivnosti na tujih trgih, konsolidacijo
skupine in prenos proizvodnje z lokacije na ©martinski cesti v Ljubljani
na drugo lokacijo,
• dal je soglasje k poveËanju deleæa v druæbi ABC Agrohit d.o.o. in druæbi
Svojo vlogo je nadzorni svet opravljal predvsem na svojih sejah. V letu
2007 jih je bilo osem, od tega pet rednih in tri korespondenËne. NajveË
pozornosti je nadzorni svet posveËal poslovnemu razvoju, rezultatom
poslovanja druæbe Æito d.d. in njenih odvisnih druæb, pomembnim
poslovnim dogodkom ter uresniËevanju strateπkih in poslovnih
usmeritev. Ob pregledu Letnega poroËila za leto 2007 je ustanovil tudi
triËlansko revizijsko komisijo, ki so jo sestavljali Ëlani nadzornega sveta.
Sodelovanje med upravo in nadzornim svetom ocenjujemo dobro.
PoroËanje uprave je nadzornemu svetu omogoËilo ustrezno izvrπevanje
nadzorne vloge. Redno in ustrezno je pripravila razna poroËila in
posamezne informacije, ki vplivajo na poslovanje Skupine Æito.
Posamezna poroËila so Ëlani uprave na sejah nadzornega sveta πe
osebno predstavili ter po potrebi dodatno pojasnili in utemeljili.
Nadzorni svet je na podlagi podrobnejπih prodajnih podatkov in
raËunovodskih izkazov vse leto tekoËe spremljal poslovanje Skupine
Æito ter njenih posameznih druæb. Spremljal je tudi realizacije sklepov
predhodnih sej nadzornega sveta. Druge vsebine, o katerih je odloËal in
podal sklepe, so (navedene po Ëasovnem zaporedju):
• potrdil je elaborat preselitve proizvodnje Æita ©umi d.o.o. iz Ljubljane
v Krπko,
Æito Gorenjka d.d. ter soglasje za pripojitev odvisne druæbe Æito
Gorenjka d.d. Pripojitev je bila izvedena ob koncu leta 2007,
• potrdil je poslovni naËrt Skupine Æito in druæbe Æito d.d. za leto 2008.
Nadzorni svet je obravnaval tudi spremembe in dopolnitve Statuta
druæbe, ki so bile sprejete na skupπËini delniËarjev dne 5. julija 2007.
Delovanje nadzornega sveta
Vsi Ëlani so vestno in odgovorno izpolnjevali osnovno poslanstvo
nadzornega sveta - skrb za maksimiranje vrednosti druæbe ob
upoπtevanju njenih poslovnih in strateπkih ciljev ter druæbene
odgovornosti. Redno so se udeleæevali sej in aktivno sodelovali pri
delovanju nadzornega sveta ter spremljali uresniËevanje sprejetih
sklepov. Na sejah so se izraæala razliËna mnenja, ki so v konstruktivnih
dialogih pripeljala do skupnih zakljuËkov.
Vsi Ëlani so pri odloËanju v nadzornem svetu delovali neodvisno od
delniËarjev in od uprave. Pri odloËanju o posameznih sklepih se nobeden
od Ëlanov ni izloËil zaradi navzkriæja interesov.
K uspeπnemu delovanju nadzornega sveta pripomore tudi njegova
raznolika sestava in visoka strokovnost. »lani imajo razliËna znanja in
• sprejel je Letno poroËilo druæbe Æito d.d. in Skupine Æito za leto
2006, skupaj z revizorjevim poroËilom, poroËilom o delu nadzornega
12
kompetence in z njimi pokrivajo πirok spekter podroËij, s katerimi se
seznanjajo in o njih odloËajo.
Pregled in potrditev letnega poroËila druæbe Æito d.d. in
Skupine Æito za leto 2007 z revizijskim poroËilom
Letno poroËilo je vsebinsko in formalno podrobno pregledala revizijska
komisija, ki jo je vodila mag. Mateja BoæiË. Na poroËilo ni imela nobenih
pripomb ali dopolnitev, zato je predlagala nadzornemu svetu, naj ga
potrdi. Revizor Ernst&Young d.o.o. je revizijsko poroËilo s pritrdilnim
mnenjem izdal dne 26. maja 2008, druæba pa ga je prejela dne 27. maja
2008. Revizor je potrdil, da so raËunovodski izkazi v vseh bistvenih
pogledih poπtena predstavitev finanËnega stanja na dan 31. decembra
2007, poslovnega izida in finanËnega izida njenega poslovanja ter gibanja
kapitala v tedaj konËanem letu v skladu z Mednarodnimi standardi
raËunovodskega poroËanja.
Nadzorni svet je Letno poroËilo druæbe Æito d.d. in Skupine Æito za leto
2007 obravnaval in potrdil na seji dne 28. maja 2008. Hkrati je skupπËini
podal predlog o uporabi bilanËnega dobiËka, ki na dan 31. decembra 2007
znaπa 24.341.920,83 evra. Skupen predlog uprave in nadzornega sveta o
uporabi bilanËnega dobiËka je naslednji:
Za Skupino Æito je uspeπno in naporno leto. Na prodajnih in nabavnih
trgih so se zgodile velike spremembe, ki so poruπile dotedanja razmerja
med akterji. Na spremembe se je Æito za zdaj ustrezno odzivalo, vendar
pa dogajanja na trgih surovin in na trgu delovne sile kaæejo, da bodo
pritiski na uËinkovito poslovanje πe veliko moËnejπi. Na izzive je delno
odgovorilo s konsolidacijo Skupine, ki jo je s pripojitvijo Æita Gorenjke
sklenilo ob koncu leta 2007. Stroπkovna racionalizacija vseh procesov se
bo nadaljevala tudi v prihodnje, vendar pa bo za dolgoroËnejπi obstoj
na trgu Skupina Æito morala πe agresivneje nastopiti na vseh prodajnih
trgih ter iskati veË prodajnih moænosti na tujih trgih in v izdelkih z viπjo
dodano vrednostjo. Nadzorni svet bo zato πe naprej pozorno spremljal
aktivnosti druæbe, predvsem pa sledil upravi pri realizaciji zastavljenega
srednjeroËnega razvojnega naËrta do leta 2012.
Janez Bojc
predsednik nadzornega sveta
• del bilanËnega dobiËka v viπini 1.622.631,60 evra se v obliki dividende
razdeli delniËarjem. Dividenda znaπa 4,60 evra bruto na delnico;
• del bilanËnega dobiËka se nameni kot nagrada Ëlanom nadzornega
sveta v viπini 48.500 evrov bruto;
• del bilanËnega dobiËka se nameni kot nagrada Ëlanom uprave v viπini
34.969 evrov bruto;
• preostali del bilanËnega dobiËka v znesku 22.635.820,23 evrov se
prenese v poslovno leto 2008 kot preneseni dobiËek.
13
Recept
za nepozabno
zabavo
Sestavine:
12 opravljenih izpitov (na osebo)
*
1 prijeten veËer
*
4 najboljπi prijatelji (lahko tudi veË)
*
16 glasbenih ploπËkov s prijetno glasbo
*
zvrhana mera dobre volje
*
obilo smeha
*
πËepec odπtekanosti
Priprava:
PoËakamo, da leto pridnega πtudija dozori
v veËer po zadnjem izpitu. Nato zberemo
najboljπe prijatelje, ki jim prilijemo zvrhano
mero dobre volje.
Dodamo posebno meπanico plesne glasbe
in pustimo, da razpoloæenje poËasi naraπËa.
Vmes v veËjih odmerkih dodajamo smeh.
Ko je vzduπje na vrhuncu, potresemo
s πËepcem odπtekanosti.
Uæivamo z veliko ælico.
5.
Vodenje in
upravljanje
Upravljanje matiËne druæbe Æito d.d. poteka v skladu z Zakonom o gospodarskih
druæbah, pravili Ljubljanske borze, statutom druæbe, internimi akti in pravilniki.
Pomembno vodilo pri upravljanju predstavlja tudi Kodeks upravljanja javnih delniπkih
druæb. Njegova doloËila so skoraj v celoti upoπtevana, odstopanja pa so navedena
v Izjavi o spoπtovanju Kodeksa upravljanja javnih delniπkih druæb, ki je sestavni del
letnega poroËila.
Upravljanje druæbe deluje po dvotirnem sistemu: druæbo vodi uprava, njeno delovanje
pa nadzoruje nadzorni svet.
Nosilci upravljanja so uprava, nadzorni svet in skupπËina delniËarjev.
Vodenje druæbe
Uprava:
Druæbo Æito d.d. vodi uprava, ki jo imenuje nadzorni svet. Imenovana je
za pet let z moænostjo neomejenega ponovnega imenovanja. Zdajπnja
uprava je triËlanska in je bila imenovana 17. maja 2005 (razen Ëlana uprave
za finance, raËunovodstvo in informatiko, ki je bil imenovan 1. januarja
2006), njen mandat pa se izteËe 16. maja 2010.
mag. Iztok Bricl, predsednik uprave Rojen leta 1967 v Trbovljah. Diplomiral in magistriral na Ekonomski
fakulteti v Ljubljani. Pred nastopom mandata v druæbi Æito d.d. je bil
zaposlen v druæbah Rudis Inæeniring d.d., Trbovlje, in Kolinski d.d.,
Ljubljana. Poleg funkcije predsednika uprave Æito d.d. je bil v letu
2007 tudi predsednik nadzornega sveta v hËerinskem podjetju Æito
Gorenjka d.d. in je Ëlan nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke.
Je tudi predsednik Zbornice kmetijskih in æivilskih podjetij.
Uprava vodi druæbo v dobro druæbe, samostojno in na lastno
odgovornost, kljuËne poslovne odloËitve pa se udejanjajo le s soglasjem
nadzornega sveta. O poslovanju in pomembnih dogodkih redno in
pravoËasno poroËa nadzornemu svetu in z njim usklajuje staliπËa glede
strateπkih ciljev Skupine Æito. Poleg odloËitev o poveËanju osnovnega
kapitala je s statutom doloËeno, da mora uprava za realizacijo poslov, ki
presegajo 10 % osnovnega kapitala, pridobiti soglasje nadzornega sveta.
mag. Erik ÆuniË, Ëlan uprave za podroËje raËunovodstva, financ in
informatike
Rojen leta 1967 v Ljubljani. Dodiplomski in magistrski πtudij je opravil na
Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poklicne izkuπnje je pridobival kot revizor
v eni od πtirih velikih mednarodnih investicijskih druæb ter v druæbah
Microsoft in KD Group. V upravi pokriva podroËja financ, raËunovodstva
in informatike.
Sandi Svoljπak, Ëlan uprave za proizvodno in tehniËno podroËje
Rojen leta 1960 v Ljubljani. Diplomiral je na Kemijski fakulteti v Ljubljani
ter zaËel svojo poklicno pot v druæbi Papirnica GoriËane d.o.o. V Æitu d.d.
je zaposlen od leta 1996. Kot Ëlan uprave je odgovoren za proizvodno
tehniËno podroËje. Je tudi predsednik Sekcije za pekarstvo pri
Gospodarski zbornici Slovenije.
16
Strokovno upravi pomagajo vodje profitnih centrov, vodilni sodelavci
podpornih sluæb in direktorji povezanih podjetij, ki so neposredno
podrejeni upravi Æita d.d. Upravljanje odvisnih druæb in profitnih
centrov poteka prek rednih meseËnih sestankov, ki jih vodi predsednik
uprave Æita d.d., in prek poslovodnih odborov vodij strokovnih sluæb
in proizvodnje. Strokovne sluæbe so centralizirane v matiËni druæbi,
koordinacija in usklajevanje aktivnosti med druæbami in profitnimi centri
pa potekajo na tedenskih oziroma meseËnih sestankih posameznih
poslovnih funkcij. Dobro sodelovanje med profitnimi centri in
strokovnimi sluæbami, usklajevanje aktivnosti in interni prenos znanja
Sandi Svoljπak
so bili πe posebno pomembni in intenzivni v obdobju pred pripojitvijo
odvisnih druæb in po njej, ko se je gradila podlaga za uspeπno poslovanje
Skupine Æito v prihodnjih letih.
Enkrat letno, decembra, je sklicana marketinπka konferenca, na kateri
so prisotni vodje profitnih centrov, strokovnih sluæb ter zaposleni v
prodaji in marketingu. Uprava predstavi poslovni naËrt za prihodnje leto
in strateπke cilje v naslednjih letih, produktni vodje blagovnih skupin pa
predstavijo strateπke cilje posameznih blagovnih znamk.
mag. Erik ÆuniË
mag. Iztok Bricl
17
Nadzorni svet
Nadzorni svet druæbe Æito d.d. ima πest Ëlanov. ©tiri Ëlane, ki zastopajo
interese delniËarjev, izvoli skupπËina, dva Ëlana, ki zastopata interese
delavcev, pa izvoli svet delavcev druæbe ter s tem seznani upravo in
skupπËino. »lani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo πtirih let z
moænostjo ponovne izvolitve. Predsednik nadzornega sveta pripravi
poroËilo nadzornega sveta, v katerem podrobneje opiπe glavne aktivnosti
in delovanje nadzornega sveta v preteklem letu.
Nadzorni svet Æita d.d. se sestane vsaj πestkrat letno ali po potrebi
veËkrat. Sklicevanje sej ter naËin dela nadzornega sveta opredeljujeta
statut druæbe in poslovnik o delu nadzornega sveta. V letu 2007 je bilo
osem sej nadzornega sveta, od tega pet rednih in tri korespondenËne.
Pred obravnavo letnega poroËila je vsako leto imenovana revizijska
komisija, ki pregleda letno poroËilo. Komisija po potrebi opravi pogovor
z nosilcem posameznega procesa v Skupini in z revizorjem.
Nadzorni svet:
Janez Bojc, predsednik nadzornega sveta Diplomirani ekonomist, rojen leta 1962. Namestnik direktorja druæb KD
Group d.d. in KD Holding d.d., Ljubljana, ter predsednik uprave druæbe
KD Kapital. Je predsednik nadzornega sveta zavarovalnice Adriatic
Slovenica d.d., Koper, in Ëlan nadzornega sveta Sava d.d., Kranj.
mag. Mateja BoæiË, namestnica predsednika 42-letna magistrica ekonomije, Ëlanica uprave Kapitalske druæbe d.d.
Je tudi Ëlanica nadzornega sveta Krka d.d., Novo mesto.
Luka JurkoviË, Ëlan
Rojen leta 1976, je direktor podjetja Vialit - Asphalt, d.o.o.
mag. Marko KreËiË, Ëlan
58-letni magister strojniπtva, zaposlen kot podsekretar na Ministrstvu
za javno upravo.
Rosita Zajc, Ëlanica - predstavnica zaposlenih
Rojena leta 1952. V Æitu je zaposlena od leta 1973. Je samostojni referent
maloprodaje.
Zenon Marn, Ëlan - predstavnik zaposlenih
61-letni diplomirani inæenir æivilske tehnologije, zaposlen v Æitu od leta
1975. Je vodja delovne enote ©martinska.
©tirim Ëlanom nadzornega sveta Janezu Bojcu, Luki JurkoviËu, Rositi Zajc
in Zenonu Marnu mandat poteËe 7. julija 2011, medtem ko preostalima
dvema Ëlanoma, Mateji BoæiË in Marku KreËiËu, 7. julija 2009.
(z leve) mag. Marko KreËiË • Rosita Zajc • Zenon Marn • mag. Mateja BoæiË • Luka JurkoviË • Janez Bojc
18
SkupπËina delniËarjev
SkupπËina delniËarjev je organ druæbe, v katerem delniËarji uresniËujejo
svoje pravice v zadevah druæbe. SkliËe jo uprava druæbe, praviloma enkrat
letno. Najpomembnejπe zadeve, o katerih odloËajo delniËarji na redni
letni skupπËini, so delitev in uporaba bilanËnega dobiËka, razreπnica
upravi in nadzornemu svetu ter imenovanje revizorja za tekoËe leto.
Udeleæijo se je lahko vsi delniËarji oziroma njihovi pooblaπËenci, ki
najpozneje tri dni pred skupπËino pisno najavijo svojo udeleæbo. Sklic
skupπËine je objavljen v sistemu elektronskega obveπËanja Ljubljanske
borze d.d. SEOnet, na spletnih straneh druæbe in v dnevniku Finance,
najmanj 30 dni pred zasedanjem.
Sklicevanje skupπËine in druge pomembne zadeve, potrebne za njeno
izvedbo, so predpisane s statutom druæbe, ki je objavljen na spletnih
straneh druæbe Æito d.d. (www.zito.si).
Na redni skupπËini, ki je potekala 5. julija 2007, so delniËarji obravnavali
letno poroËilo za leto 2006 in sprejeli sklepe o uporabi bilanËnega
dobiËka, razreπnici upravi in nadzornemu svetu ter imenovanju
pooblaπËenega revizorja za leto 2007. Zaradi izteka mandata Ëlanoma
nadzornega sveta je skupπËina izvolila Ëlana nadzornega sveta ter doloËila
sejnine za Ëlane nadzornega sveta. Vsi predlagani sklepi so bili sprejeti,
izpodbojnih toæb ni bilo.
Revizija
Kakovostne raËunovodske informacije so temelj za odgovorno
sprejemanje poslovnih odloËitev. Za zagotavljanje raËunovodskih
informacij je odgovorna uprava druæbe, zagotavljamo pa jih z
upoπtevanjem raËunovodskih standardov, primernimi raËunovodskimi
usmeritvami, poenoteno raËunovodsko politiko na ravni Skupine Æito
in z rednim letnim nadziranjem procesa raËunovodstva v revizijskih
postopkih.
Zunanjo revizijo izvaja pooblaπËena revizijska druæba, ki poleg redne
letne revizije posreduje tudi strokovna opozorila in napotke za izboljπanje
sistema notranjih kontrol in za obvladovanje vseh vrst tveganj.
V Skupini Æito za leto 2007 zunanjo revizijo izvaja revizijska druæba
Ernst&Young d.o.o., ki je Skupino, razen leta 2004, revidirala tudi v
preteklih letih. DolgoroËno sodelovanje zagotavlja boljπe poznavanje
poslovnih procesov, znaËilnosti poslovanja in tveganja.
Revizijska druæba Ernst&Young d.o.o. s Skupino Æito sodeluje le pri
revidiranju raËunovodskih izkazov in letnih poroËil.
Stroπek revidiranja raËunovodskih izkazov Skupine Æito za leto 2007 je
znaπal 84.635 evrov. Drugi stroπki revizijske druæbe so znaπali 4.500 evrov.
Izjava o spoπtovanju Kodeksa upravljanja
javnih delniπkih druæb
Ob zakonih, pravilnikih in statutu je Kodeks upravljanja javnih
delniπkih druæb (v nadaljevanju: Kodeks) osnovno vodilo za uspeπno in
transparentno vodenje druæbe. Zavezo o spoπtovanju Kodeksa smo
sprejeli æe ob njegovem nastanku marca 2004, ko so ga skupaj oblikovali
Ljubljanska borza d.d., Zdruæenje Ëlanov nadzornih svetov in Zdruæenje
Manager. Spremembe Kodeksa redno spremljamo in usklajujemo
vsakodnevno delovanje druæbe z njegovimi predpisi in priporoËili.
Uprava in Nadzorni svet druæbe Æito d.d. izjavljata, da sta v obdobju
od 1. januarja do 31. decembra 2007 upoπtevala doloËbe Kodeksa
upravljanja javnih delniπkih druæb, ki je zaËel veljati 5. februarja 2007
(Uradni list RS, πt. 118/2005 z dne 17. decembra 2005 s spremembami in
dopolnitvami, z zaËetkom veljavnosti z dnem 5. februarja 2007), razen
v doloËbah, navedenih v nadaljevanju:
Poglavje 1: Razmerje med druæbo, delniËarji in drugimi
interesnimi skupinami
ToËka 1.1.1, ki predlaga, naj bodo cilji, ki jim druæba sledi pri opravljanju svoje
dejavnosti, zapisani v statutu druæbe.
Organi druæbe vseskozi delujejo v skladu z osnovnim ciljem, to je
maksimiranje vrednosti druæbe. Sploπni cilji druæbe so navedeni v
srednjeroËnem in vsakoletnem letnem planu, strateπki pa na uradni
spletni strani druæbe in v letnih poroËilih.
ToËka 1.2.6, ki predlaga, naj druæba spodbuja veËjo zastopanost
delniËarjev na skupπËini tudi posredno prek finanËnih in drugih organizacij
ter pooblaπËencev (organizirano zbiranje pooblastil, objava informacij o
pooblaπËencih).
Druæba do zdaj ni izvajala organiziranega zbiranja pooblastil.
ToËka 1.3.7, ki predlaga, naj poslovodstvo zaradi enakomernega obveπËanja z
zakonom zahtevana poroËila in gradiva za skupπËino objavi na uradni spletni
strani druæbe, v objavi sklica skupπËine pa navede naslov uradne spletne strani
druæbe. Hkrati naj objavi tudi skupno πtevilo delnic in glasovalnih pravic ob
sklicu skupπËine.
Druæba na svoji spletni strani objavlja sklic skupπËine, dnevni red,
predloge sklepov z obrazloæitvijo, letno poroËilo, poroËilo nadzornega
sveta in naslov uradne spletne strani druæbe.
ToËka 1.3.10, ki se nanaπa na navedbo podatkov o predlaganih kandidatih
za Ëlanstvo v nadzornem svetu. Poleg zakonsko zahtevanih podatkov naj
se v utemeljitvi predlogov za sprejemanje sklepov navedejo vsaj πe podatki
predlaganega kandidata v drugih organih vodenja ali nadzora ter morebitna
potencialna nasprotja interesov. Uprava naj tudi razkrije svoje mnenje o tem,
ali je predlagani kandidat v odnosu do druæbe neodvisen.
19
Druæba ga bo upoπtevala od leta 2008 naprej. Predstavitev Ëlana
nadzornega sveta bo javno objavila z njegovim predhodnim soglasjem.
ToËka 8.15.1, ki predlaga poslovodstvu, naj sprejme poseben pravilnik o
varovanju poslovnih skrivnosti in notranjih informacij.
Poglavje 3: Nadzorni svet
Dostopi do notranjih informacij so evidentirani v seznamu oseb, ki so
jim notranje informacije dostopne, upravljanje notranjih informacij pa
deloma opredeljujejo tudi pogodbe o zaposlitvi ter drugi zakonski in
interni predpisi.
ToËka 3.1.10, ki predlaga, naj nadzorni svet enkrat letno ovrednoti svoje
delo. Ocena naj vkljuËuje oceno sestave organa, organizacije in delovanja
kot skupine, ovrednotenje usposobljenosti in uËinkovitosti vsakega njegovega
Ëlana in posameznih komisij nadzornega sveta.
ToËka 3.1.11, ki predlaga, naj nadzorni svet v poroËilu o delu nadzornega
sveta objavi ustrezne informacije o svoji notranji organizaciji, o sestavi z
vidika neodvisnosti njegovih Ëlanov, interesnih nasprotjih in o postopkih, ki se
uporabljajo za njegove dejavnosti.
Nadzorni svet druæbe povzema in vrednoti delo celotnega nadzornega
sveta v poroËilu nadzornega sveta, ki je javno objavljeno skupaj z letnim
poroËilom. Sestaja se v polni sestavi in vsak Ëlan nadzornega sveta
prispeva k celovitosti dela nadzornega sveta.
ToËka 8.16, ki predlaga izdelavo strategije komuniciranja druæbe (opredelitev
interesnih skupin, doloËitev pristojnih oseb za komuniciranje z javnostmi in
investitorji, opredeljen pretok in notranji nadzor nad cenovno obËutljivimi
informacijami, opredelitev vsebine in postopkov komuniciranja z javnostmi).
Osnovne potrebe po komuniciranju z javnostmi doloËajo zakoni
in pravila borze. Osebe, ki skrbijo za komuniciranje z javnostmi in
investitorji, sodelujejo neposredno z upravo, kar omogoËa nadzor nad
pretokom cenovno obËutljivih informacij.
Besedilo Kodeksa upravljanja javnih delniπkih druæb je dostopno na
spletni strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, http://www.ljse.si.
ToËka 3.5.5, ki predlaga, naj bodo natanËnejπi kriteriji druæbe za presojo
obstoja nasprotja interesov ter postopki ravnanja v zvezi z njim doloËeni v
poslovniku nadzornega sveta, statutu ali posebnem kodeksu upravljanja
druæbe.
Druæba bo priporoËila Kodeksa upoπtevala tudi v prihodnje. »e se izkaæe,
da katerega od doloËil druæba ne bo mogla upoπtevati, bosta uprava in
nadzorni svet pripravila utemeljeno pojasnilo.
Kriteriji za presojo obstoja nasprotja interesov pri Ëlanih nadzornega
sveta do zdaj niso bili definirani. Predvidoma jih bo druæba vkljuËila v
poslovnik o delu nadzornega sveta v letu 2008.
predsednik uprave
mag. Iztok Bricl
Poglavje 7: Revizija in sistem notranjih kontrol
ToËka 7.2.1, ki predlaga, naj bo sistem notranjih kontrol v pristojnosti
notranje revizije.
Vzpostavljanje in nadzor nad sistemom notranjih kontrol je v pristojnosti
veË strokovnih sluæb v Skupini Æito, kar se je do zdaj izkazalo za dovolj
uËinkovito prakso poslovanja.
Poglavje 8: Razkritja
ToËka 8.3.1, ki predlaga, naj druæba zagotovi javne objave sporoËil tudi
v angleπkem jeziku.
Druæba je v letu 2007 zaradi Ëasovne zakasnitve pripravljala objave
v angleπkem jeziku le na domaËi spletni strani, ni pa jih objavljala na
SEOnet-u. Glede na zelo majhen odstotek tujih delniËarjev menimo, da
to ni potrebno, lahko pa zainteresirani potencialni vlagatelji informacije
o poslovanju dobijo v Letnih poroËilih, ki so prevedena v angleπki jezik,
na spletnih straneh druæbe ali prek neposrednega kontakta s predstavniki
druæbe.
20
predsednik nadzornega sveta
Janez Bojc
6.
Predstavitev
Skupine Æito
Organizacija Skupine Æito po pripojitvi druæbe
Æito Gorenjka d.d. je naslednja (stanje na dan 31. 12. 2007):
100,00 %
99,55 %
100,00 %
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana
Pekarna Lesce d.o.o., Lesce
ABC Agrohit d.o.o., Ljubljana
Æito NepremiËnine d.o.o., Ljubljana
57,50 %
100,00 %
LD Æito d.o.o., Zagreb, Hrvaπka
90,16 %
©umi Bonboni d.o.o., Ljubljana
100,00 %
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Æito d.d.
100,00 %
100,00 %
100 %
90 %
80 %
70 %
40 %
30 %
20 %
10 %
Æito PI d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija
50 %
Æito d.o.o., Beograd, Srbija
60 %
0%
Dejavnosti po druæbah
Druæba
Predsednik uprave/direktor
Æito d.d.
Iztok Bricl
Osnovne proizvodne dejavnosti oz. izdelki
Pekarstvo, slaπËiËarstvo, zamrznjena hrana, Ëokolada, biskvitno pecivo
Intes Storitve d.o.o.
Terezija Hlade
Invalidsko podjetje, pekarstvo
Æito ©umi d.o.o.
Zvone Hrovat
Bonboni in æveËilni gumi
Robert ViπiÊ
Distributer za Hrvaπko
Nebojπa MarkoviÊ Distributer za Srbijo in »rno goro
Andrej Bele Distributer za Makedonijo
LD Æito d.o.o., Zagreb, Hrvaπka
Æito d.o.o., Beograd, Srbija
Æito PI d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija
Druæba Æito NepremiËnine d.o.o. je v mirovanju, prav tako Pekarna Lesce
d.o.o. Druæba ABC Agrohit d.o.o. vse prihodke ustvari z oddajanjem
lokalov v najem in nima nobenega zaposlenega. Druæba ©umi Bonboni
d.o.o. je bila ustanovljena v letu 2007, v letu 2008 bo zaËela proizvodnjo
bonbonov in æveËilnih gumijev. Od 1. 3. 2008 je mag. Iztok Bricl direktor
Æito PI d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija.
21
7.
Delnice
in lastniπka
struktura
MatiËna druæba Æito d.d. ima izdanih 355.792 navadnih delnic. Skupno πtevilo delnic
se v letu 2007 ni spremenilo, spreminjalo pa se je skupno πtevilo delniËarjev, ki se je
zmanjπalo za 3,7 % in je na dan 31. 12. 2007 znaπalo 11.916 delniËarjev. Knjigovodska
vrednost delnice je na dan 31. 12. 2007 znaπala 194,88 evrov.
Lastne delnice
Dividende
©tevilo lastnih delnic se ni spreminjalo in je na dan 31. 12. 2007 znaπalo
3.046 delnic. PovpreËna nakupna cena delnic lastnega sklada znaπa
64,3 evre.
S sklepom skupπËine z dne 5. 7. 2007 je v letu 2007 izplaËana bruto
dividenda znaπala 4,2 evra na delnico, kar je za 9,4 % veË kot v letu 2006.
Podatki o delnicah v lasti Ëlanov uprave in
nadzornega sveta
Odobreni kapital in pogojno poveËanje
osnovnega kapitala
©tevilo delnic Æita d.d. v lasti Ëlanov uprave na dan 31. 12. 2007
Æito d.d. v letu 2007 ni imelo niti sprejetega sklepa o odobrenem kapitalu
niti sklepa o pogojnem poveËanju osnovnega kapitala.
2007
©tevilo delnic
2006
Lastniπki deleæ
©tevilo delnic
Lastniπki deleæ
Razlika v πt. delnic
mag. Iztok Bricl
120
0,03 %
120
0,03 %
0
mag. Erik ÆuniË
305
0,09 %
305
0,09 %
0
Sandi Svoljπak
167
0,05 %
167
0,05 %
0
Skupaj
592
0,17 %
592
0,17 %
0
Vir: KDD
»lani nadzornega sveta na obravnavani dan niso bili lastniki delnic Æita d.d.,
prav tako niso imeli v lasti delnic Æita d.d. na dan 31. 12. 2006.
Gibanje vrednosti delnice Æito d.d. v letu 2007
Delnica Æita d.d. kotira v borzni kotaciji na Ljubljanski borzi vrednostnih
papirjev pod oznako ZTOG. Ob zaËetku leta 2007 je bil enotni teËaj delnice
22
167,78 evrov. Dne 31. 12. 2007 je enotni teËaj delnice znaπal 307,38 evrov,
kar je predstavljalo 157,7 % knjigovodske vrednosti in je za 83,2 % veË kot
na zaËetku leta. Najviπjo vrednost je delnica dosegla 9. 8. 2007, in sicer
410,98 evrov, in najniæjo 3. 1. 2007, in sicer 166,2 evra.
V letu 2007 je bilo z delnico Æita d.d. opravljenih za 21.886.432,7 evrov
prometa, pri katerem se je zamenjalo 76.103 delnic ali 21,4 % celotne
izdaje delnic.
TeËaj in vrednost prometa delnice Æita, d.d. na organiziranem trgu v letu 2007
400
1.201.000
340
1.001.000
310
801.000
280
promet v tisoË EUR
teËaj v EUR
370
601.000
250
401.000
220
Enotni
teËaj
Promet
201.000
190
1.000
160
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
Vir: Ljubljanska borza
vrednostnih papirjev d.d.
dec
Gibanje teËaja delnice Æita, d.d. v letu 2007 glede na gibanje delniπkega indeksa SBI 20 (Ind 1.1.07 = 100)
240
220
200
180
ZTOG
160
SBI 20
140
120
100
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
Vir: Ljubljanska borza
vrednostnih papirjev d.d.
dec
Podatki o delnici Æita d.d. in nekateri kljuËni finanËni podatki Skupine Æito
2007
2006
2005
»isti dobiËek na delnico (v evrih)
12,15
12,22
1,47
165,28
194,88
184,52
Kazalnik P/E na dan 31. 12.
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)
25,3
13,7
81,8
Kazalnik P/B na dan 1,58
0,91
0,72
Enotni teËaj delnice na dan (v evrih)
307,38
167,78
Najviπji teËaj delnice (v evrih)
410,98
174,77
158,57
Najniæji teËaj delnice (v evrih)
166,20
115,50
116,84
IzplaËana bruto dividenda na delnico (v evrih)
Skupni znesek izplaËanih dividend (v evrih)
Kapitalska donosnost delnice v %
Dividendna donosnost delnice v %
Skupna donosnost delnice v %
4,20
3,84
3,84
1.481.533
1.352.291
1.352.291
83,20
40,02
-22,70
1,50
3,03
3,07
84,70
43,05
-19,63
109.363.345
59.694.871
Træna kapitalizacija ( v evrih)
©tevilo odkupljenih lastnih delnic
©tevilo izdanih delnic na dan ©tevilo delniËarjev na dan 119,83
42.383.997
3.046
3.046
3.046
355.792
355.792
353.715
11.916
12.378
12.746
23
Pojasnila pri izraËunih:
• »isti dobiËek na delnico je izraËunan kot Ëisti dobiËek veËinskega
lastnika v poslovnem letu glede na tehtano povpreËno πtevilo delnic
veËinskega lastnika.
• Knjigovodska vrednost delnice je izraËunana kot razmerje med
celotnim kapitalom veËinskega lastnika na zadnji dan v letu in πtevilom
vseh izdanih delnic veËinskega lastnika na zadnji dan v letu.
• Koeficient P/E (Price-Earnings Ratio) je izraËunan kot razmerje med
træno ceno delnice na zadnji dan leta in Ëistim dobiËkom veËinskega
lastnika na delnico.
• Koeficient P/B (Price-To-Book Ratio) je izraËunan kot razmerje med
ceno delnice na zadnji dan trgovanja v letu in knjigovodsko vrednostjo
delnice na zadnji dan poslovnega leta.
• Kapitalska donosnost delnice je izraËunana kot razmerje med træno
vrednostjo delnice na zadnji dan obravnavanega leta in zadnji dan
predhodnega leta.
• Dividendna donosnost delnice je izraËunana kot razmerje med bruto
vrednostjo dividende in teËajem delnice na preseËni dan, ko so lastniki
delnic upraviËeni do dividend.
• Skupna donosnost delnice je skupaj kapitalska in dividendna
donosnost.
• Træna kapitalizacija je enaka zmnoæku πtevila delnic in træne cene
delnice na zadnji dan leta.
Lastniπka struktura druæbe Æito d.d.
Lastniπka struktura na dan 31. 12. 2007
15 % Kapitalska druæba d.d.
12 % Slovenska odπkodninska druæba d.d.
9 % KD Kapital d.o.o.
6 % Zvon Ena ID d.d.
6 % KD ID, delniπka ID d.d.
5 % KD Galileo, vzajemni sklad
3 % KD Rastko, delniπki VS
2 % Probanka d.d.
2 % Hypo bank d.d.
1 %
Nisa d.d.
39 % Ostali lastniki
Vir: KDD
Lastniπka struktura se je po skupinah delniËarjev nekoliko spreminjala.
V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2006 se je poveËal deleæ Probanke,
Hypo banke in Nise ter zmanjπal deleæ NLB d.d., Krekovega sklada Skala
in A Banke.
24
Lastnik
31. 12. 2007
31. 12. 2006
Sprememba
πt. delnic
deleæ v %
deleæ v %
v%
Kapitalska druæba d.d.
53.268
15,0
15,0
0,0
Slovenska odπkodninska druæba d.d.
42.174
11,9
11,9
0,0
KD Kapital d.o.o.
31.435
8,8
8,8
0,0
Zvon Ena ID d.d.
22.703
6,4
6,4
0,0
KD ID d.d.
20.899
5,9
5,9
0,0
KD VS Galileo
18.235
5,1
5,1
0,0
KD VS Rastko
11.918
3,4
3,4
0,0
NLB d.d.
2,3
-2,3
2,3
2,3
Probanka d.d.
8.266
Krekov sklad SKALA
Hypo banka d.d.
6.508
1,8
-1,8
1,8
1,8
A BANKA d.d.
Nisa d.d.
4.687
1,8
-1,8
1,3
1,3
Drugi lastniki
135.699
38,1
37,6
Skupaj
355.792
100 %
100 %
0,5
Od skupaj 355.792 delnic je 61,86 % delnic v lasti desetih najveËjih delniËarjev.
Lastniπtvo po dræavah
Deleæ
Slovenija
96,2 %
Tujina
3,8 %
Skupaj
100,0 %
25
Recept
presenečenja
Sestavine:
1 veliko preseneËenje
*
1 najljubπi bratranec
*
1 najljubπa sestriËna
*
2 novi palici za lovljenje rib
*
sveæ πopek sonËnih æarkov
*
kristalno Ëista reka
Priprava:
Pripravimo eno veliko preseneËenje ter
obiπËemo sorodnike. Nato vzamemo
najljubπega bratranca in najljubπo sestriËno
ter ju postavimo na obalo kristalno Ëiste reke.
Vsakemu dodamo popolnoma novo palico
za lovljenje rib. K temu primeπamo sveæ
πopek sonËnih æarkov in pustimo stati
nekaj ur. Vmes nekajkrat preverimo,
Ëe veselje πe naraπËa.
Ko tople sonËne æarke zamenjajo kresnice,
bratranca in sestriËno prestavimo na toplo
in pokrijemo.
Poslovno poroËilo
Skupine Æito in
druæbe Æito d.d.
za leto 2007
8.1
Poslanstvo in vizija
Vizija
V Skupini Æito æelimo πe izboljπati træno pozicijo najveËjega proizvajalca
pekarskih in mlinarskih ter konditorskih izdelkov, ki z odliËnostjo
zadovoljujejo potrebe potroπnikov v Sloveniji in na izbranih tujih trgih.
Poslanstvo
Poslanstvo Skupine Æito je proizvodnja okusne in zdrave hrane po okusu
potroπnikov, ob ohranjanju najboljπih slovenskih kulinariËnih tradicij in
uporabi najsodobnejπih tehnologij.
Pri uresniËevanju svojega poslanstva bo Skupina Æito razvijala in krepila
naslednje pomembne vrednote: dolgoroËno ustvarjanje vrednosti
za lastnike, utrjevanje odnosov s potroπniki in poslovnimi partnerji in
skrb za osebnostni in poklicni razvoj zaposlenih ter za krepitev njihove
pripadnosti Skupini. Skupina bo krepila svojo identiteto in svoje blagovne
znamke, hkrati pa bo spodbujala okoljsko zavest sodelavcev in celotnega
druæbenega okolja.
Koncentracija poslovanja in racionalizacija stroπkov se bo nadaljevala tudi
v prihodnjih letih. Ob koncu leta 2009 naËrtujemo selitev proizvodnje
pekarskih in zamrznjenih izdelkov z vseh lokacij v Ljubljani na novo
lokacijo na πirπem ljubljanskem obmoËju, mlinarska dejavnost pa se bo
skoncentrirala v Mariboru. S centralizacijo proizvodnje se bo poveËala
produktivnost poslovanja. V letu 2012 tako naËrtujemo Ëisti poslovni izid
Skupine Æito v viπini 5 milijonov evrov.
V Skupini Æito bomo πe veË pozornosti namenjali razvoju blagovnih
znamk. S strateπko ureditvijo portfelja naËrtujemo vzpostavitev nekaterih
moËnih blagovnih znamk z jasno strategijo in vizijo. Osnovna strateπka
usmeritev Skupine Æito ostaja pekarstvo, pomembnejπa strateπka
programa pa sta πe zamrznjena hrana, z najveËjim trænim potencialom
na domaËem trgu, in konditorski izdelki (bonboni, Ëokolade, biskvitno
pecivo, æveËilni gumi), ki predstavljajo najveËji del izvoznega programa.
V srednjeroËnem obdobju nameravamo postati najveËji ponudnik
zamrznjene hrane v Sloveniji. V programu konditorstva nameravamo
izboljπati træne deleæe blagovnih znamk Gorenjka in ©umi na domaËem
trgu ter poveËati prodajo na tujih trgih, zlasti na trgih jugovzhodne
Evrope in izkoristiti træne niπe na trgih Evropske unije.
S programom testenin nameravamo ohraniti træne deleæe in se
z blagovno znamko Grande utrditi v viπjem kakovostnem razredu.
Strateπki poslovni cilji
V okviru programa mlinarskih izdelkov bomo posebno pozornost
posvetili izdelkom s poudarjeno komponento zdrave prehrane
(blagovna znamka Natura, Vivita, Sport Muesli).
Vse aktivnosti Skupine usmerjamo k enemu cilju, to je dolgoroËno
poveËanje vrednosti za lastnike. Zato je naπe delovanje naravnano k Ëim
boljπemu zadovoljevanju potreb kupcev in potroπnikov. Zavedamo se,
da je utrjevanje obstojeËih in razvijanje novih blagovnih znamk v trænih
segmentih, ki jih æelimo okrepiti, nujen pogoj za doseganje æelenih ciljev.
8.2
Makroekonomsko in
træno okolje v letu 2007
Navedeno smo opredelili v strateπkem dokumentu Strategija razvoja
Skupine Æito do leta 2012, ki smo ga oblikovali v letu 2007. Z njim smo
opredelili temeljne usmeritve razvoja Skupine Æito.
Skupina v srednjeroËnem obdobju predvideva moËnejπe usmerjanje
na tuja træiπËa in uËinkovitejπe poslovanje. Do leta 2012 predvidevamo
v okviru strateπkih usmeritev 8-odstotno rast prodaje glede na oceno
prodajnega rezultata v letu 2007, predvsem pri mlinarskih izdelkih,
konditorstvu, trajnih pekovskih izdelkih in zamrznjeni hrani. Prodaja se
bo poveËevala predvsem na raËun rasti na tujih trgih, saj domaËi trg z
moËnim konkurenËnim okoljem, zasiËenostjo s ponudbo in majhnim
obsegom omogoËa le minimalno rast prodaje.
Na domaËem trgu naËrtujemo 4-odstotno rast prodaje, medtem ko
bo realizacija na tujih trgih predvidoma viπja za 25 %. Deleæ prodaje na
tujih trgih se bo s tem z 20 % v letu 2007 do leta 2012 poveËal na 23 %.
NaËrtovani prihodki za leto 2012 so 125 milijonov evrov.
30
Slovenija
Zaradi preteæne orientiranosti na domaËi trg veËinoma na poslovanje
Skupine Æito vplivajo makroekonomska gibanja v Sloveniji, za katera je
v letu 2007 znaËilna rast bruto druæbenega proizvoda, rast industrijske
proizvodnje ter rast cen surovin in energentov. Slednje je najbolj vplivalo
na poslovanje druæb v Skupini Æito, njihovo rast pa priËakujemo tudi v
prihodnje.
Kljub sploπni rasti industrijske proizvodnje je æivilsko predelovalna
industrija v letu 2007 stagnirala. Med glavnimi vzroki sta veËja
konkurenËnost tujih proizvajalcev po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in
poslediËno veËji uvoz tujih izdelkov ter vse veËja prisotnost tujih trgovcev
v Sloveniji, pri katerih je deleæ domaËih prehrambnih izdelkov v ponudbi
niæji. Na podroËju osnovne dejavnosti Skupine Æito, pekarstva, je æe nekaj
let prisoten trend zmanjπevanje porabe pekarskih izdelkov, dodaten
pritisk okolja pa predstavljajo vedno ostrejπi prodajni pogoji velikih
trgovskih podjetij in lastne pekarne, ki jih odpirajo veËji trgovci.
Najpomembnejπi podroËji izvoza Skupine Æito predstavljata podroËji
Evropske unije in jugovzhodne Evrope, zato v nadaljevanju sledi opis
najpomembnejπih dejavnikov vpliva okolja na poslovanje Skupine.
8.3
Analiza poslovanja
Evropska unija
8.3.1
Skupina Æito
Trg Evropske unije je na podroËju prehrambne industrije in trgovine
v zreli fazi, zasiËenost trga je velika, kar pomeni veliko cenovno in
kakovostno konkurenco proizvajalcev iz starih Ëlanic Evropske unije in
novih Ëlanic iz vzhodne Evrope. Predvsem na trgih vzhodne Evrope je
pritisk na cene zelo velik, ustvarjajo pa ga domaËi proizvajalci, kar jim
omogoËa predvsem niæja cena delovne sile. Nadaljuje se povezovanje
trgovcev, proizvajalcev in distributerjev, vedno veË pa proizvodna
podjetja uporabljajo tudi t. i. outsourcing doloËenih proizvodnih
procesov, s Ëimer na eni strani poveËujejo produktivnost, zmanjπujejo
proizvodna tveganja, na drugi strani pa si s tem zagotavljajo strateπko
povezavo z distributerji ali trgovci. Na trgovskem podroËju je znaËilna
rast diskontnih prodajaln v primerjavi s trgovskimi verigami (v NemËiji
npr. je njihov deleæ zrasel æe Ëez polovico) in rast deleæa trgovskih
blagovnih znamk.
OptimistiËna so priËakovanja glede prodaje v novih Ëlanicah, Romuniji
in Bolgariji, kjer pa se zavedamo tudi tveganj zaradi nizkega æivljenjskega
standarda in prisotnosti multinacionalk.
Jugovzhodna Evropa
Na trgih jugovzhodne Evrope se sreËujemo z moËno konkurenco
domaËih proizvajalcev in z moËno pripadnostjo izdelkom domaËega
porekla. Zaradi skupne preteklosti je veliko ovir za prodajo slovenskih
izdelkov tudi politiËne narave, zato so predvidevanja prodaje zelo
negotova.
Prodaja, predvsem konditorskih izdelkov, se manjπa in pojavljajo se
potrebe po dodatnih marketinπkih aktivnostih. Pri posameznih kupcih je
πe vedno prisoten problem slabπe plaËilne discipline, kar tudi zmanjπuje
obseg prodaje.
Revidirani letni konsolidirani raËunovodski izkazi so pripravljeni v skladu
z doloËili Mednarodnih standardov raËunovodskega poroËanja (MSRP).
Poslovanje
Skupina Æito v letu 2007 dosega 117.775 tisoË evrov Ëistih prihodkov od
prodaje, kar je za 0,8 % veË kot v letu 2006. Na domaËem trgu je bilo
ustvarjenih 80,9 % celotnih Ëistih prihodkov od prodaje, na tujih trgih pa
19,1 %, predvsem na trgih Evropske unije in na trgih jugovzhodne Evrope.
Drugi poslovni prihodki so znaπali 2.014 tisoË evrov, kar je 36,3 % manj
kot v istem obdobju predhodnega leta. VeËji del se nanaπa na dobiËek pri
prodaji osnovnih sredstev, pekarn v Ormoæu, Slovenski Bistrici, Trebnjem
in Kamniku. DobiËka, povezanega s prodajo osnovnih sredstev, je glede
na predhodno leto manj za 1.092 tisoË evrov oziroma za 60,2 %.
Poslovni odhodki so znaπali 114.022 tisoË evrov, kar je 2,1 % manj kot v
letu 2006. V strukturi poslovnih odhodkov predstavljajo stroπki blaga,
materiala in storitev 66,4 %, stroπki dela 27 %, amortizacija 5,4 %, odpisi
vrednosti in drugi poslovni odhodki pa 1,2 %.
Skupni stroπki blaga, materiala in storitev so glede na predhodno leto
viπji za 1,9 %. Stroπki blaga in materiala so niæji za 0,3 %, viπji pa so stroπki
storitev, ki so se v primerjavi z letom 2006 poveËali za 7,3 %. Med njimi
so se najbolj poveËali stroπki prevoza, ki so posledica viπjih cen goriva
in privatizacije prevoznega parka v PC Kruh-pecivo (sredi leta 2006).
PoveËali so se tudi stroπki marketinga in pogodbenega pospeπevanja
prodaje.
V letu 2007 so v Skupini Æito intenzivno potekale aktivnosti za
racionalizacijo proizvodnje. Skupno πtevilo zaposlenih se je zmanjπalo za
173 oseb in ob koncu leta je Skupina Æito zaposlovala 1.679 zaposlenih.
Boljπa organizacija dela in viπja produktivnost sta vplivali na zmanjπanje
stroπkov dela, ki so se glede na predhodno leto zmanjπali za 9,5 %.
Odpisi vrednosti so v primerjavi s predhodnim letom niæji za 5,6 %.
Amortizacija v viπini 6.216 tisoË evrov je niæja od predhodnega leta za
0,6 %, za 35,9 % pa so se v primerjavi z letom 2006 zniæali prevrednotovalni
poslovni odhodki.
31
Skupina Æito - deleæi poslovnih stroπkov v kosmatem donosu
2006
61,9 %
2007
62,9 %
28,4 %
25,6 %
5,2 %
5,2 %
0,9 %
0,8 %
Stroπki blaga,
materiala in storitev
Stroπki dela
0,6 %
0,5 %
Amortizacija
Prevrednoteni
poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki
0,0 %
10,0 %
20,0 %
30,0 %
40,0 %
50,0 %
60,0 %
70,0 %
80,0 %
90,0 %
100,0 %
Sredstva in obveznosti
DobiËek iz poslovanja znaπa 6.307 tisoË evrov, kar pomeni, da smo
dobiËek iz predhodnega leta presegli za 81,4 %.
BilanËna vsota Skupine Æito je na dan 31. 12. 2007 znaπala 124.579 tisoË
evrov, kar je 4,6 % veË kot v predhodnem letu. DolgoroËna sredstva, ki v
strukturi predstavljajo 60,4 % sredstev, so se v primerjavi s predhodnim
letom zmanjπala za 4,05 %, kratkoroËna sredstva pa so se poveËala za
21,38 %. Med slednjimi ugotavljamo najveËje spremembe pri kratkoroËnih
poslovnih terjatvah, ki so se poveËale za 15,48 %, predvsem zaradi
podaljπanja plaËilnega roka pri veËjih kupcih in zalogah, ki so se poveËale
za 32,38 %. PoveËana vrednost zalog je predvsem posledica viπjih cen
æitaric.
Neto izid iz financiranja za leto 2007 je negativen in znaπa 825 tisoË
evrov, medtem ko je bil v letu 2006 pozitiven in je znaπal 575 tisoË evrov.
Slabπi izid je posledica viπjih stroπkov obresti zaradi rasti obrestnih mer
in viπjega obsega zadolæevanja (obËutna podraæitev æitaric), predvsem
pa visokih finanËnih prihodkov v letu 2006 - iz naslova prodaje delnic
Gorenjske banke d.d. smo dosegli finanËne prihodke v viπini 501 tisoË
evrov, iz naslova dobljene toæbe druæbe Æito Intes d.d. pa 541 tisoË evrov.
DobiËek pred obdavËitvijo znaπa 5.482 tisoË evrov in je za 35,3 % viπji od
dobiËka v letu 2006.
Skupina Æito je leto 2007 sklenila s Ëistim dobiËkom v viπini 4.243 tisoË
evrov. V rezultatu je upoπtevan odloæeni davek v viπini 1.176 tisoË evrov,
ki je obraËunan, in davek od dobiËka v viπini 64 tisoË evrov. DobiËek
veËinskega lastnika znaπa 4.287 tisoË evrov.
Skupina Æito - struktura sredstev
2,6 %
60,3 %
2006
5,6 %
14,6 %
DolgoroËne finanËne
naloæbe
17,0 %
2,4 %
2007
54,8 %
5,6 %
18,5 %
Neopredmetena in
opredmetena
osnovna sredstva
18,7 %
Zaloge
Poslovne terjatve
Druga gibljiva
sredstva in A»R
0,0 %
10,0 %
20,0 %
30,0 %
40,0 %
50,0 %
V sestavi obveznosti do virov sredstev predstavlja kapital 56,15 %, v letu
2006 pa 60,42 %. DolgoroËne in kratkoroËne obveznosti znaπajo
47.481 tisoË evrov in so se v letu dni poveËale za 17,73 %. NajveËji deleæ
obveznosti predstavljajo kratkoroËne obveznosti, ki so se poveËale za
22,7 %.
32
60,0 %
70,0 %
80,0 %
90,0 %
100,0 %
FinanËne obveznosti do bank znaπajo 30.829 tisoË evrov, kar je 34,62 %
veË kot ob koncu leta 2006. PoveËale so se kratkoroËne obveznosti, ki
sicer predstavljajo 91 % finanËnih obveznosti, dolgoroËne pa so se zniæale
za 28,89 %.
Skupina Æito - struktura obveznosti do virov sredstev
Kapital
0,9 %
60,4 %
2006
4,9 % 3,3 %
30,6 %
Rezervacije
DolgoroËne
obveznosti
1,1 %
2007
4,6 % 2,2 %
56,2 %
35,9 %
KratkoroËne
obveznosti
Pasivne Ëasovne
razmejitve
0,0 %
10,0 %
20,0 %
30,0 %
40,0 %
50,0 %
60,0 %
8.3.2
Æito d.d.
70,0 %
80,0 %
90,0 %
100,0 %
prodaji osnovnih sredstev, pekarn v Ormoæu, Slovenski Bistrici, Trebnjem
in Kamniku. DobiËka, povezanega s prodajo osnovnih sredstev, je glede
na predhodno leto manj za 1.093 tisoË evrov oziroma za 60,2 %.
Revidirani letni raËunovodski izkazi druæbe Æito d.d. so pripravljeni v
skladu z doloËili Mednarodnih standardov raËunovodskega poroËanja
Stroπki blaga, materiala in storitev so znaπali 66.321 tisoË evrov in so
glede na leto 2006 viπji za 4.302 tisoË evrov oziroma za 6,9 %. Stroπki
blaga in materiala, ki predstavljajo dve tretjini teh stroπkov, so se poviπali
za 6,3 %, stroπki storitev pa so se poviπali za 8,1 %. Med storitvami
izstopajo transportne storitve, ki so se glede na leto 2006 poveËale
zaradi privatizacije voznega parka v PC Kruh pecivo in viπjih cen goriva
ter storitve Intes Storitev, ki so se poveËale zaradi prezaposlitve delavcev
v invalidsko podjetje. Glede na leto 2006 so se poveËali stroπki storitev
pogodbenega pospeπevanja prodaje ter stroπki marketinga.
(MSRP).
RaËunovodski rezultati druæbe Æito d.d. vkljuËujejo tudi uËinke pripojitve
hËerinske druæbe Æito Gorenjka d.d. za leto 2007 in za leto 2006. V skladu
z raËunovodsko usmeritvijo druæbe in zaradi primerljivosti podatkov smo
pripravili podatke o poslovanju Æito d.d. v obsegu, kot je bil na dan 31. 12.
2007 tudi za leto 2006.
Poslovanje
Stroπki dela so glede na predhodno leto niæji za 15 %. Najpomembnejπi
razlog je zmanjπanje πtevila zaposlenih za 164. Druæba je ob koncu leta
2007 zaposlovala 1.207 oseb, medtem ko jih je bilo ob koncu leta 2006 v
druæbi zaposlenih 1.371.
»isti prihodki druæbe Æito d.d. v viπini 101.028 tisoË evrov so za 3.870 tisoË
evrov oziroma za 4 % viπji kot v letu 2006. Na domaËem trgu je druæba
ustvarila 93 % celotnih Ëistih prihodkov od prodaje, na tujih trgih pa 7 %,
najveË na hrvaπkem trgu.
Odpisi vrednosti so za 7,4 % niæji kot v letu 2006. Amortizacija je niæja za
1,2 %, prevrednotovalni poslovni odhodki pa so niæji za 47,5 %.
Drugi poslovni prihodki so znaπali 1.734 tisoË evrov, kar je za 35,2 % manj
Drugi poslovni odhodki so se zaradi niæjih odπkodnin zniæali za 35,4 %.
kot v istem obdobju predhodnega leta. VeËji del se nanaπa na dobiËek pri
Æito, d.d. - deleæi poslovnih stroπkov v kosmatem donosu
2006
62,0 %
27,5 %
2007
64,5 %
22,7 %
5,7 %
5,4 %
Stroπki blaga,
materiala in storitev
0,9 %
0,8 %
Stroπki dela
0,4 %
0,5 %
Amortizacija
Prevrednoteni
poslovni odhodki
0,0 %
10,0 %
20,0 %
30,0 %
40,0 %
50,0 %
Poslovni izid iz poslovanja znaπa 6.732 tisoË evrov in je za 3.667 tisoË evrov
oziroma 119,7 % viπji kot v predhodnem letu.
60,0 %
70,0 %
80,0 %
90,0 %
100,0 %
Poslovni izid iz financiranja je negativen v viπini 786 tisoË evrov, medtem
ko je bil v letu 2006 izkazan pozitiven izid v viπini 467 tisoË evrov. Glavni
razlog za poslabπanje je rast stroπkov obresti za najete kredite, ki je
33
Sredstva in obveznosti
posledica viπjih obrestnih mer in poveËanega obsega zadolæevanja, pri
primerjavi pa je treba upoπtevati tudi, da je druæba v letu 2006 beleæila
finanËne prihodke iz naslova dobljene toæbe v viπini 541 tisoË evrov in iz
naslova prodaje delnic Gorenjske banke d.d. v viπini 501 tisoË evrov.
Poslovni izid pred obdavËenjem je dobiËek v viπini 5.945 tisoË evrov, ki je
za 2.413 tisoË evrov oziroma za 68,3 % viπji kot v predhodnem letu.
Sredstva druæbe so na dan 31. 12. 2007 znaπala 121.526 tisoË evrov in so za
4,25 % viπja kot leta 2006. DolgoroËna sredstva so se zniæala za 4,67 %,
medtem ko so se kratkoroËna sredstva poveËala za 22,34 %. NajveËji deleæ
poveËanja predstavljajo zaloge, ki so se poveËale za 40,32 % (viπje cene
æitaric), in kratkoroËne poslovne terjatve, ki so se poveËale za 8,98 %.
Druæba Æito je leto 2007 sklenila s Ëistim dobiËkom v viπini 4.647 tisoË
evrov, ki je za 16,5 % viπji od dobiËka v letu 2006. V rezultatu je upoπtevan
odloæeni davek v viπini 1.255 tisoË evrov, ki je obraËunan, in davek od
dobiËka v viπini 43 tisoË evrov.
PoveËala so se tudi kratkoroËna posojila podjetjem v skupini za 1.154 tisoË
evrov oziroma za 50,1 %. Skoraj v celoti se nanaπajo na posojila druæbi Æito
©umi d.o.o., s Ëimer smo v skladu s finanËno politiko Skupine v ©umiju
refinancirali finanËne obveznosti do bank.
Æito, d.d. - struktura sredstev
Neopredmetena in
opredmetena
osnovna sredstva
55,6 %
2006
12,2 %
11,3 %
16,7 %
4,2 %
DolgoroËne finanËne
naloæbe
Zaloge
2007
49,9 %
11,3 %
16,4 %
17,4 %
5,0 %
Poslovne terjatve
Druga gibljiva
sredstva in A»R
0,0 %
10,0 %
20,0 %
30,0 %
40,0 %
50,0 %
60,0 %
Poslovna sredstva druæbe so se v 57,32 % financirala z lastniπkim kapitalom
druæbe, ki je znaπal 69.664 tisoË evrov.
70,0 %
80,0 %
90,0 %
100,0 %
je 39,11 % veË v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2006. Struktura glede
na roËnost obveznosti se je nekoliko spremenila v korist kratkoroËnih
obveznosti, ki predstavljajo devet desetin vseh obveznosti. DolgoroËne
obveznosti so se zmanjπale za 1.114 tisoË evrov (28,89 %), medtem ko so
se kratkoroËne poveËale za 7.961 tisoË evrov (21,84 %).
FinanËne in poslovne obveznosti so se v primerjavi s stanjem ob koncu
leta 2006 poveËale za 16,98 % in znaπajo 47.161 tisoË evrov. Med njimi so
najpomembnejπe obveznosti do bank, ki znaπajo 30.822 tisoË evrov, kar
Æito, d.d. - struktura obveznosti do virov sredstev
0,8 %
60,9 %
2006
3,7 % 3,3 %
31,3 %
Rezervacije
0,7 %
2007
3,1 % 2,3 %
57,3 %
Kapital
36,6 %
DolgoroËne
obveznosti
KratkoroËne
obveznosti
Pasivne Ëasovne
razmejitve
0,0 %
10,0 %
34
20,0 %
30,0 %
40,0 %
50,0 %
60,0 %
70,0 %
80,0 %
90,0 %
100,0 %
8.4
Træenje
V letu 2007 smo v Skupini Æito ustvarili prodajo proizvodov v viπini
113,3 milijona evrov. S tem je preseæena lanskoletna realizacija za 5,4 %,
oziroma za 5,8 milijona evrov. Na domaËem trgu je dosegla 5,6-odstotno
rast glede na leto prej, na tujih trgih pa 4,8-odstotno rast.
Rast prodaje dosegamo s programi testeninarstva, slaπËiËarskih izdelkov
in zamrznjenih izdelkov. Prodaja pekarskih izdelkov, ki predstavljajo 42 %
celotne prodaje, je ostala vrednostno na enakem nivoju kot v prehodnem
letu, medtem ko je koliËinsko niæja za 3 %. Na pekarskem podroËju naπi
najveËji kupci odpirajo svoje lastne pekarne. Prodaja mlinarskih izdelkov,
ki koliËinsko predstavljajo najveËji deleæ, je koliËinsko niæja za 3 %, vendar
je vrednostno 22-odstotno viπja kot leto prej.
Prodaja Skupine Æito po programih
Vrednosti v evrih
2007 1
Indeks
2006
evrov
Mlinarstvo
16.659.711
13.687.421
122
Pekarstvo
47.626.406
47.308.845
101
Testeninarstvo
4.518.109
3.976.301
114
SlaπËiËarstvo
10.382.950
8.963.669
116
Konditorstvo
27.699.501
27.571.914
100
Zamrznjeni proizvodi
5.092.591
4.673.649
109
Drugo
1.344.563
1.315.172
102
113.323.831
107.496.972
105
Skupaj
1 Navedeni podatki o prodaji se nekoliko razlikujejo od podatkov v raËunovodskem poroËilu.
Prodajni podatki so zbrani na podlagi fakturirane realizacije, raËunovodski prihodki pa
vkljuËujejo πe naknadno izdane dobropise ter obraËunane superrabate, ki niso neposredno vezani
na izdani raËun. Prav tako v prodajnih podatkih niso upoπtevani prihodki od prodaje storitev,
prihodki od prodaje trgovskega blaga v maloprodajnih enotah ter drugi enkratni dogodki.
Struktura koliËinske prodaje Skupine Æito po programih
Struktura vrednostne prodaje Skupine Æito po programih
50 % Mlinarstvo
15 % Mlinarstvo
32 % Pekarstvo
43 % Pekarstvo
4 % Testenine
4 % Testenine
2 % SlaπËiËarski izdelki
9 % SlaπËiËarski izdelki
9 % Konditorstvo
24 % Konditorstvo
2 % Zamrznjena hrana
4 % Zamrznjena hrana
1 %
1 %
Drugo
Drugo
35
8.4.1
Prodaja po skupinah izdelkov
Prodaja izdelkov Skupine Æito na domaËem trgu je znaπala 91.721 tisoË
evrov. V primerjavi z letom 2006 je viπja za 5,6 %.
Pregled prodaje po πestih glavnih blagovnih skupinah kaæe doseganje
lanske vrednostne realizacije pri vseh blagovnih skupinah, razen pri
konditorstvu.
Prodaja Skupine Æito po programih na domaËem trgu
Vrednosti v evrih
Indeks
2007 2
2006
evro
Mlinarstvo
16.624.233
13.635.644
122
Pekarstvo
44.909.852
44.722.858
100
Testeninarstvo
3.509.747
3.159.302
111
SlaπËiËarstvo
10.141.748
8.824.950
115
Konditorstvo
10.886.028
11.099.506
98
4.410.441
4.213.355
105
Drugo
1.239.526
1.224.544
101
91.721.575
86.880.159
106
Skupaj
2 Vzroki za razlike med prodajnimi in raËunovodskimi podatki so podani v opombi πt. 1 na str. 35.
Mlinarstvo
delu pri PS Mercator zaËela spreminjati v mesecu juliju, najprej z
Na podroËju mlinarstva smo ustvarili prodajo v viπini 16,6 mio evrov
oziroma 22 % veË kot leto prej. PoveËanje prodaje ugotavljamo pri vseh
blagovnih skupinah v imenovani skupini, razen ekstrudatov in sport
mislijev, pri katerih so bili rezultati v letu 2006 izredno dobri. Za to
skupino je znaËilen velik pritisk na cene v celotnem letu, prav tako pa
tudi veliko poveËanje trgovskih blagovnih znamk. Program zdrave hrane
Natura dosega nadaljnjo rast, kar je vsekakor dokaz pravilne usmeritve
marketinπkih aktivnosti, zlasti v smeri osveπËanja potroπnikov o zdravi
prehrani.
zmanjπevanjem naroËil, v nadaljnjih mesecih pa tudi v ponudbi kruhov
Pekarne Grosuplje, ki jih Skupina Æito æe leta træi pod priznanimi imeni
uveljavljene blagovne znamke Grajske pekarne.
• KoliËinsko smo sveæega kruha prodali za 3,9 % manj kot leto poprej,
kljub temu pa smo uspeli poveËati prepoznavnost Grajskih pekarn, saj
nam kruh z blagovno znamko v strukturi sveæega kruha predstavlja 35odstotni deleæ v okviru desetih najbolje prodajanih izdelkov.
• Dopeka kruha in sveæega pekovskega peciva (dokonËna priprava
na prodajnem mestu) je rastoË segment. Dobri prodajni rezultati
kaæejo, da potroπniki vse bolj posegajo po sveæih, πe toplih izdelkih, ki
Prodajni program za velike odjemalce, tako imenovana reproprodaja,
je prav tako dosegal dobre prodajne rezultate, saj razen v uvodu
omenjenega pivovarskega zdroba pri vseh skupinah presega lanskoletne
koliËine. Od leta 2007 naprej ponujamo kupcu celoten servis s
prodajnega vidika, saj smo zdruæili v skupno ponudbo prodajo moke in
mlevskih izdelkov, pekarskih aditivov, industrijske Ëokolade in dodatno
ponudbo iz naπega salona v »rnuËah, in z vidika svetovanja, ki ga izvajajo
naπi demonstratorji. Slednje se je odraæalo v organizaciji delavnic,
predstavitev in posvetov, kar je bilo med kupci pozitivno sprejeto.
primamljajo s svojim vonjem. Naπa prednost je v celotni ponudbi, saj
z izdelki ponudimo πe osnovno sredstvo za pripravo, tako imenovani
konvektomat, in svetovanje prodajnemu osebju ter tehniËni servis.
V letu 2007 dosegamo rast realizacije takih izdelkov glede na preteklo
leto, 16-odstotno rast koliËin pri pekovskem pecivu in 51-odstotno rast
pri prodaji kruha za dopeko na prodajnem mestu.
• Toast Æito je zadræal vodilni poloæaj med izdelki brez konzervansov
in zato zelo zahtevno in drago proizvodnjo. V letu 2007 smo presegli
lanskoletno vrednostno realizacijo za 17 % in poveËali koliËinsko prodajo
za 11 %.
Pekarstvo
• Segmentu sveæih slaπËic smo v letu 2007 posveËali veliko pozornosti
Skupina je bila vse leto pod posebnim drobnogledom zaradi zaostrenih
konkurenËnih pogojev: priËakovanega odprtja pekarne Spar in politike
Pekarne Grosuplje za izboljπanje svoje pozicije pri vodilnem trgovcu.
Pekarna Spar je zaËela s svojim delnim delovanjem v mesecu septembru,
v celoti pa ob koncu lanskega leta, medtem ko se je politika v pekarskem
36
predvsem iz dveh razlogov: visokih vraËil v preteklosti in preπirokega
asortimenta izdelkov. Zato smo moËno skrËili asortiment sveæih slaπËic,
ob tem pa ponudili odjemalcem nadomestne izdelke. Proizvodnjo smo
lokacijsko koncentrirali. Z navedenimi aktivnostmi so se vraËila slaπËic
zniæala s 14,6 % leta 2006 na 12,7 % v letu 2007.
VraËila niso teæava samo pri slaπËicah, ampak pri vseh sveæih izdelkih.
Problema vraËil smo se z raznovrstnimi aktivnostmi v celotni verigi
(pekarna - voznik - pospeπevalci - trgovina) lotili takoj na zaËetku leta.
Napredek je bil doseæen, saj vraËila v primerjavi s preteklim letom padajo
in so se v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 zniæala za 1,8 odstotne
toËke.
SlaπËiËarstvo
Poleg æe omenjenih sveæih slaπËic v skupino spadajo πe biskvitno pecivo
Gorenjka, kjer smo dosegli prodajo za 16 % nad lanskoletno koliËinsko
realizacijo in 24 % nad vrednostno realizacijo. Rezultati so posledica
prodajnih aktivnosti, kot so zaËetek prodaje hlajenih rezin pod lastno
blagovno znamko in pod trgovsko blagovno znamko ter sezonskega
okusa rezin. Prodajni cilji so bili izpolnjeni tudi v skupini domaËih
piπkotov, saj smo za 3 % presegli lanskoletne koliËine, medtem ko
vrednostni indeks na leto poprej znaπa 108,7.
Zamrznjena hrana
KoliËinska prodaja zamrznjene hrane je v primerjavi s predhodnim letom
niæja za 4 %. Padec je posledica nerealiziranih sprememb na izdelkih
in razvoja novih izdelkov v letu 2007, kar bo zaradi potrebnih investicij
izvedeno v letu 2008. Z lastno blagovno znamko Hokus zasedamo vodilni
træni poloæaj v segmentu polpetov in zelenjavnih zrezkov, medtem ko
s cmoki, njoki, testom, rogljiËki in burekom zasedamo drugo mesto na
slovenskem trgu.
8.4.2
Distribucijski kanali
Struktura prodaje Skupine Æito po vrstah kupcev
Testeninarstvo
Prodaja v letu 2007 je enaka prodaji v predhodnem letu. Trajne testenine,
ki so v celoti naπa proizvodnja, so kljub zasiËenosti træiπËa dosegle
koliËinski indeks 99 %, ki pa je zaradi popolnoma drugaËne cenovne
politike vodilnega proizvajalca Barilla πe vedno zadovoljiv. Prodaja sveæih
testenin raste.
Konditorstvo
Skupina izdelkov, kjer na domaËem træiπËu ne dosegamo koliËinske in
vrednostne realizacije iz leta 2006.
• Vaflji - segment napolitank in paliËic upada na podroËju lastnih
blagovnih znamk in na podroËju izdelkov, ki se proizvajajo pod trgovsko
blagovno znamko.
• Bonboni - ker smo lani ocenili, da je prisotna moËna konkurenca, so leto
2007 zaznamovale πtevilne marketinπke aktivnosti in stalno spremljanje
trendov na podroËju igraË glede na aktualne otroπke risanke in uporabe
licenËnih dizajnov pri izdelkih. V prid boljπih prihodnjih rezultatov te
edine slovenske blagovne znamke na podroËju bonbonov govorijo tudi
konËana arhitektura blagovne znamke ©umi, stroπkovna uËinkovitost
proizvodnje ob izvedeni selitvi v Krπko in pravilno vodene druge
marketinπke aktivnosti.
• »okoladni program je zaznamoval slab prodajni rezultat trgovskih
blagovnih znamk v primerjavi s predhodnim letom. A Ëe upoπtevamo
samo drobno Ëokolado pod blagovno znamko Gorenjka, Ëokolade z
dodatki ter Ëokolade z veËjo vsebnostjo kakava, ugotavljamo, da so
lanskoletne koliËine v celoti preseæene. V letu 2007 je bilo izvedenih veË
aktivnosti na podroËju razvoja, v smislu izboljπanja Ëokoladnih mas ter
razvoja izdelkov pod blagovno znamko Mistica, tako da je bilo skupaj
træiπËu ponujenih 9 novih izdelkov.
76 % Trgovci
9 % Reprodukcija
6 % Javni porabniki
5 % Catering
4 % Maloprodaja
Poslovno leto 2007 in prihajajoËe obdobje zaznamuje vstop diskontnih
trgovcev v slovenski trgovinski prostor, saj sta Hofer in Lidl skupaj odprla
58 novih trgovin (22 Lidl in 36 Hofer).
Glede na porazdelitev trgovinskega prostora oziroma vodilnih poloæajev
velikih centrov menimo, da lahko z dobro strategijo lastne maloprodaje
delno omilimo padec realizacije sveæega programa, kar je posledica
odprtja pekarne Spar in æe prej opisane politike pekarstva v Mercatorju.
Srednjim in malim trgovskim podjetjem smo posveËali veË pozornosti
glede cenovnih aktivnosti in prilagoditve ponudbi.
Segment javnih porabnikov in cateringa, ki v skupni realizaciji
predstavljata 11-odstotni deleæ v prodaji, se prav tako poveËuje.
37
Tuji trgi
Prodaja na tuje trge v letu 2007 je znaπala 21.602 tisoË evrov in je v
primerjavi z letom 2006 viπja za 4,8 %. V letu 2007 je znaπal deleæ izvoza
19,1 %. NajveËji deleæ prodaje na tuje trge πe vedno predstavlja segment
konditorstva, to je kar 78 % prodaje, in je v primerjavi z lanskim letom
nekoliko niæji. Niæjo prodajo ugotavljamo tudi v skupini mlinarskih
izdelkov, ki je na tujih trgih nismo opredelili kot strateπko. Z drugimi
programi smo v letu 2007 dosegli rast prodaje v primerjavi z letom 2006.
Prodaja Skupine Æito po programih na tujih trgih
Vrednosti v evrih
2007 3
Indeks
2006
evro
Mlinarstvo
35.478
51.777
69
Pekarstvo
2.716.554
2.585.987
105
Testeninarstvo
1.008.362
817.000
123
SlaπËiËarstvo
241.202
138.719
174
Konditorstvo
16.813.472
16.472.408
102
682.151
460.294
148
Drugo
105.037
90.628
116
21.602.256
20.616.813
105
Skupaj
Prodajni trgi Skupine Æito
81 % Slovenija
7 % Hitschler
8 % JV Evropa
3 % Evropska unija
1 %
Drugo
38
8.4.3
Prodaja po trgih
Vrednostna prodaja Skupine Æito po podroËjih izvoza
2006 v evrih
2007 v evrih 4
Indeks
Jugovzhodna Evropa
8.136.105
8.706.759
107
Evropska unija
2.835.500
3.352.068
118
Hitschler
8.365.427
8.123.948
97
Vzhod
621.062
732.352
118
Prekomorske dræave
658.719
687.128
104
20.616.813
21.602.256
105
Skupaj
Deleæi prodaje Skupine Æito po podroËjih izvoza
3 % Prekomorske dræave
38 % Hitschler
40 % JV Evropa
16 % EU
3 % E. Vzhod
Jugovzhodna Evropa
Prodaja v jugovzhodno Evropo je bila za 7 % viπja kot v letu 2006. NajveËjo
oviro za πe viπjo prodajo πe vedno predstavljajo visoke carine in ponekod
prelevmani, kar zniæuje konkurenËnost naπih proizvodov na teh trgih.
Hrvaπka
V letu 2007 smo se, podobno kot v letu 2006, sreËevali s problemom
prenehanja sodelovanja s Konzumom. Omenjena veriga se je tudi v letu
2007 πirila prek akvizicij manjπih trgovskih verig, tako da smo izgubili
nekaj æe obstojeËih kupcev. Po drugi strani pa nam je uspel zaËetek
prodaje v kioskih Tisak, predvsem z izdelki blagovne znamke Herba.
V letu 2007 smo se osredotoËili predvsem na program bonbonov,
zamrznjene hrane, prepeËenca in trajnih testenin. ZaËeli smo krËiti
prodajni program in konËali sodelovanje z Geo in Carnexom. Prodaja
izdelkov Vitaminke je v letu 2007 πe potekala prek LD Æita. Nekoliko
slabπi rezultati programa blagovne znamke Gorenjka so posledica
visokih uvoznih dajatev in moËne konkurence domaËih proizvajalcev
(Kraπ, Koestlin). Da bi poveËali prodajo, smo zaËeli tudi reorganizacijo
komerciale na hrvaπkem trgu.
Bosna in Hercegovina
V letu 2007 smo na trgu Bosne in Hercegovine izvedli veË promocijskih in
pospeπevalnih aktivnosti, predvsem za program konditorstva. V prodajo
smo vkljuËili veË novih izdelkov in izboljπali distribucijo obstojeËih.
Problem predstavlja konkurenca izdelkov iz Srbije in Hrvaπke, saj se
omenjeni izdelki na trgu BIH prodajajo brez uvoznih dajatev in dosegajo
na policah niæjo ceno od naπih. Med letom smo izvedli tudi nekaj
nacionalnih cenovnih akcij (bonboni, testenine, prepeËenec), ki so dale
dobre prodajne rezultate.
Srbija in »rna gora
Na srbskem træiπËu smo v letu 2007 zamenjali distributerja in koncept
prodaje. Vse velike kupce (trgovske verige) komercialno obvladujemo
sami, medtem ko distributerji obvladujejo predvsem manjπe kupce
(kioski, lastniki z najveË tremi objekti). NajveË aktivnosti na trgu Srbije
je bilo usmerjenih v bonbone, in sicer v njihovo pozicioniranje. Pripravili
smo veË degustacij (bonboni) in veliko pospeπevalnih akcij.
V letu 2007 smo na trgu »rne gore izpeljali veË promocijskih in
pospeπevalnih aktivnosti. Tudi na tem trgu smo se osredotoËili predvsem
na konditorske izdelke.
Makedonija
NajveË aktivnosti na trgu Makedonije je bilo usmerjenih v razπiritev
asortimenta in pozicioniranje bonbonov, zlasti Herbe, in Ëokolad
Gorenjka. Postavili smo veliko promocijskih stojal in zakupili prodajna
mesta ob blagajnah, decembra pa smo izvedli tudi akcijsko prodajo
Ëokolad.
39
Kosovo
Aktivnosti na trgu Kosova so bile usmerjene v prodajo celotnega
Æitovega asortimenta. Naπemu distributerju na Kosovu je uspelo
poveËati πtevilo prodajnih mest z naπimi izdelki, v prid sta nam tudi
pospeπena gradnja in odpiranje veËjih trgovskih centrov. ©e vedno je
najveËja teæava slaba plaËilna disciplina na tem trgu.
Prekomorske dræave
Na trgu prekomorskih deæel smo s prodajo v letu 2007 zadovoljni. Na
omenjenih trgih (najveËji deleæ predstavljata ZDA in Kanada) je glavna
teæava πe vedno nizka vrednost ameriπkega dolarja glede na evro, saj
vrednost dolarja nenehno pada. Kljub temu nam je uspelo poveËevati
prodajo in pridobiti nove kupce. Zaradi ugodnejπih logistiËnih pogojev
smo veËino izvoza opravili v prvih desetih mesecih. Glavni prodajni
Evropska unija
izdelek na omenjenih trgih je prepeËenec.
Skupno smo s prodajo na trge dræav Evropske unije zadovoljni, saj
prodaja v letu 2007 dosega 18-odstotno rast v primerjavi s predhodnim
letom. V letu 2007 se je poveËala prodaja prepeËenca na madæarskem
trgu. »eprav gre za prodajo t.i. private label izdelka, dosegamo boljπo
vrednostno in koliËinsko prodajo kot v letu 2006. PoveËevala se je tudi
prodaja na Ëeπki trg, kjer smo uspeli prek distributerja Importex
realizirati prodajo v viπini 155.000 evrov oziroma 64 ton izdelkov, kar je
89 % veË kot v letu 2006. Na »eπkem træimo lastno blagovno znamko
©umi - bonbone in æveËilni gumi. V trgovski verigi LIDL smo nadaljevali
s prodajo æele bonbonov na trgih Italije, GrËije, Madæarske in Avstrije.
Zadovoljni smo tudi s prodajo prepeËenca v trgovske verige COOP in
PAM v Italiji, prav tako smo zaËeli prodajati v verigo MULTICEDI.
8.4.4
Marketing
Blagovna znamka Grajske pekarne
Glavni cilj marketinπkih aktivnosti za blagovno znamko Grajske pekarne v
letu 2007 je bil krepiti moË in prepoznavnost blagovnih znamk kruha ter
izgraditi prepoznavnost in moË blagovne znamke Grajske pekarne.
V sklopu strateπkih razvojnih nalog smo v letu 2007 trgu predstavili nove
izdelke viπjega cenovnega razreda: razπirili smo druæino Zlatih hlebcev z
Hitschler
novim okusom Zlati hlebec s semeni in najzahtevnejπim kupcem ponudili
Prodaja partnerju Hitschler je bila za 3 % manjπa kot v letu 2006.
Zmanjπanje prodaje glede na leto 2006 je posledica ukinjene proizvodnje
draæejev, nerealizirane prodaje bonbonskih sadeæev v ZDA (zaradi
neugodnega teËaja dolarja) ter manjπe prodaje ploπËic s tattoo-ji v
Franciji in dvoplastnih æveËilnih bonbonov. Vse druge skupine izdelkov
so bile uspeπnejπe. V letu 2007 smo kupcu odpremili prve koliËine æele
bonbonov pod imenom SoJelly.
Razvoj dogodkov v letu 2007 kaæe, da mora priti do nujnega
kakovostnega preskoka na veË podroËjih, predvsem glede zmanjπanja
deleæa sladkorja v bonbonih in razvoja izdelkov z najrazliËnejπimi
praπnatimi in tekoËimi polnili.
Vzhodna Evropa
V letu 2007 je bila prodaja usmerjena k obstojeËim kupcem v Moldaviji,
Ukrajini in Rusiji. Æal je naπ najveËji kupec v Rusiji bankrotiral. Izpad smo
uspeli delno nadoknaditi z novim kupcem. Rezultat preteklega leta je bil
tako slabπi od priËakovanega.
V letu 2007 je bil za prodajo na podroËju Vzhodne Evrope znaËilen
prehod s Hitschlerjeve blagovne znamke Softi na lastno blagovno
znamko Frubi. Razπirili smo asortiment izdelkov pod novo blagovno
znamko in zaËeli z obdelavo novih trgov (Bolgarija, Ukrajina). Uvedba
nove blagovne znamke je povzroËila nov pristop do trga in nov odnos
do istih kupcev.
Træenje je bilo osredotoËeno na konditorske izdelke. V tekoËe leto
prenaπamo vpraπanje prodaje in distribucije v Rusiji, Ukrajini, Kazahstanu
in Romuniji. NaËrtujemo razπiritev prodajne mreæe, ki bi vkljuËevala tudi
trgovske verige.
40
novo linijo bio kruha in pekovskega peciva, ki zdruæuje πtiri izdelke.
Za potroπnike s posebnimi prehranskimi potrebami smo prenovili linijo
brezglutenskih izdelkov in jo razπirili z brezglutenskim kruhom s semeni.
S tem smo poglobili segmente niπnih vrst kruha, ki jih bomo v prihodnje
πe bolj intenzivno razvijali.
Naπ nosilni kruh - Jelenov kruh je v letu 2007 praznoval Ëastitljivo
15. obletnico svojega nastanka in ob tej priloænosti smo ob pomoËi
njegovega idejnega oËeta g. Nagodeta pripravili odmevno novinarsko
konferenco v Pekarni Vrhnika in donirali uËno tablo z rogovjem evropskih
jelenov ljubljanskemu æivalskemu vrtu.
Velik poudarek dajemo tudi træenju lokalno najbolj poznanih in prodajanih
vrst kruha, zato smo v maju in juniju izvedli obseæno marketinπko akcijo
vlaganja tiskanih broπur v vse tiskane izdaje z najveËjo naklado.
Za posamezne regije smo pripravili razliËne lokalno obarvane broπure.
Lokalne vrste kruha smo oglaπevali z nareËno obarvanimi radijskimi
oglasi, oglaπevanje pa podkrepili z degustacijami na prodajnih mestih.
Priznanje, ki smo ga prejeli ob zakljuËku leta, je vsekakor krona naπih
doseækov pri promoviranju in oglaπevanju visokokakovostnih vrst kruha
in pekovskega peciva Grajskih pekarn. Blagovna znamka Grajske pekarne
je namreË prejela Ëasten naziv SUPERBRAND (Super znamka) Slovenije
2007, ki jo umeπËa v sam vrh priljubljenosti med slovenskimi potroπniki.
Zadræati to mesto in ugled v novonastalih trænih razmerah na podroËju
pekarstva v Sloveniji je vodilo blagovne znamke Grajske pekarne tudi
v prihodnje.
Blagovni znamki Herba in ©umi
Blagovna znamka Gorenjka
Osnovni cilj marketinπkega dela v okviru blagovne znamke ©umi za leto
2007 je bil pripraviti strategijo blagovne znamke, ki bo opredelila njen
kratkoroËni in srednjeroËni razvoj na posameznih trgih. V okviru tega je
najpomembnejπe repozicioniranje obstojeËe blagovne znamke Herba
na vseh trgih, s poudarkom na trgih jugovzhodne Evrope in priprava
strategije za razvoj linije otroπkih bonbonov.
Osnovni cilj v letu 2007 je bil poveËati prepoznavnost blagovne znamke
Gorenjka in doseËi veËjo prodajo mleËnih Ëokolad. Izboljπali smo okus
mleËne Ëokolade, ki smo ga potroπnikom predstavili v kampanji Hudo
boljπa mleËna Ëokolada. Kampanja je obsegala oglaπevanje v medijih, na
internetu in v kinu, mnoæiËno vzorËenje, izpostavitve in pospeπevanje
prodaje na prodajnih mestih.
V novembru smo dali na trg nov okus mleËne Ëokolade - karamela, za
boæiËno-novoletne praznike pa smo sladokuscem pripravili preseneËenje
- izdelke Zimska pravljica.
Blagovna znamka Herba
Aktivnosti smo osredotoËili na repozicioniranje blagovne znamke na
slovenskem trgu, ki je potekalo februarja in marca 2007. V okviru tega
smo dali na trg nov okus Alpin mint in obstojeËe okuse Herbe v novi
preobleki. Blagovni znamki smo prikljuËili tudi izdelek Eukalipta, pakiran
v 90 g vreËki in 45 g πkatlici. Do konca leta smo aktivnosti okrepili z
razvojem novih okusov: razvili smo dva nova okusa: Æajbelj-med in
Limeta-limonina trava, ki ju bomo zaËeli træiti v januarju 2008.
Glavne marketinπke aktivnosti smo izvedli v okviru repozicioniranja
blagovne znamke. Oglaπevali smo v tiskanih medijih, izpostavljali stojala
na prodajnih mestih, pripravili degustacije in promocije na prodajnih
mestih in akcijsko prodajo izdelkov.
Na trgih jugovzhodne Evrope se je repozicioniranje zaËelo v
spomladanskem Ëasu, predvsem s pozicioniranjem na prodajnih mestih.
Glavnino aktivnosti, tako medijskih kot v okviru pospeπevanja prodaje,
pa smo usmerili v oktober in november. Da smo bili z repozicioniranjem
uspeπni, dokazujejo træne raziskave mednarodno priznanih strokovnjakov
(Valicon), saj se je blagovna znamka Herba prebila med deset
najprepoznavnejπih slovenskih blagovnih znamk v jugovzhodni Evropi,
in sicer na sedmo mesto. Herba je tako postala novinka med najboljπimi
slovenskim blagovnimi znamkami na navedenem trgu.
Blagovna znamka ©umi
V letu 2007 smo si pri blagovni znamki ©umi postavili cilj zaËeti z
urejanjem njenega asortimenta in videza. ZaËeli smo z izborom
asortimenta v posameznih segmentih, postavili arhitekturo blagovne
znamke in osnovna izhodiπËa za oblikovanje nove embalaæe, ki je v konËni
fazi. Blagovna znamka bo v svoji novi podobi zasijala na prodajnih policah
v letu 2008.
Spomladi smo izvajali aktivnosti za podporo gumi bonbonu Umko.
Bili smo glavni sponzor kviza Umko, na prodajnih mestih pa smo
izvajali degustacije in promocije. Za druge bonbone smo izvajali
prodajno-akcijske aktivnosti, za prazniËne boæiËno novoletne dni pa
smo sladokuscem pripravili darilni paket s CD-jem Zimska pravljica in
kombinacijo najboljπih karamelnih in æele bonbonov z istim imenom.
Na trgih jugovzhodne Evrope smo marketinπko-prodajne aktivnosti
usmerjali predvsem v segment karamelnih bonbonov in trdih polnjenih
bonbonov. V Makedoniji in »rni gori smo izvedli manjπo spomladansko
medijsko kampanjo za segment karamelnih bonbonov, na drugih trgih pa
je bil naπ cilj pospeπevati prodajo.
Veliko aktivnosti je bilo tudi v skupini temnih Ëokolad, kjer ima Gorenjka
vodilni poloæaj na trgu. Temne Ëokolade so vse bolj v trendu in so
namenjene pravim gurmanskim uæitkom. Ob koncu leta smo linijo 100
gramskih Ëokolad nadgradili z bonbonjero - listiËi 126 g z okusom temne
Ëokolade in okusom arancini ter prestiæno bonbonjero roËno izdelanih
pralinejev, zelo primerno za obdarovanje v prazniËnih dneh. Izdelke smo
potroπnikom predstavili v tisku in v sklopu degustacij.
Gorenjka s svojo prestiæno linijo Mistica sodeluje tudi v projektu
predsedovanja Slovenije Evropski uniji 2008. Kot partner predsedovanja
Evropski uniji bomo vse sodelujoËe razveselili z 8-gramsko temno
Ëokolado.
V letu 2007 smo prejeli laskavi naslov SUPERBRAND (super znamka)
Slovenije, kar potrjuje priljubljenost Gorenjke med slovenskimi potroπniki.
Gorenjka je znana tudi zunaj slovenskih meja. Na tujih trgih svojo
blagovno znamko najbolje træimo πe v Makedoniji. S spomladansko
in jesensko kampanjo smo svojo pozicijo med πtirimi najmoËnejπimi
blagovnimi znamkami okrepili.
Blagovna znamka Hokus
Za blagovno znamko Hokus, eno od strateπkih blagovnih znamk Æita,
smo v letu 2007 pripravili povsem novo celostno podobo. Zajema
pet barvnih linij, ki razdeljujejo izdelËne segmente. S tem æelimo
doseËi boljπo prepoznavnost na prodajnem mestu in razlikovanje od
konkurenËnih izdelkov.
V letu 2007 smo na trg dali dva nova izdelka: jabolËni burek in cmoke
z okusom gozdnih sadeæev kot dopolnitev obstojeËega asortimenta.
Hokus smo oglaπevali spomladi s sloganom “Nahranite domiπljijo”.
Oglaπevali smo na televiziji in v tisku. Izvajali smo tudi aktivnosti za
pospeπevanje prodaje pri trgovcih, in sicer cenovne akcije in izpostavitve
na maloprodajnih mestih.
V drugih dræavah jugovzhodne Evrope zaradi omejenega izdelËnega
portfelja in distribucije prodajo obËasno pospeπujemo v letakih trgovcev
in z degustacijami na prodajnih mestih.
41
Blagovna znamka Krex
Izboljπali smo Ëokoladni okus mislijev in razvili dva nova okusa hrustljavih
V letu 2007 smo postavili v preteklosti zasnovano arhitekturo blagovne
znamke Krex, ki v svoj izdelËni portfelj zdruæuje vse trajne pekarske
izdelke. Nosilna skupina je Zlati prepeËenec, prikljuËeni pa so πe Grisini
in Hrski. Krex omogoËa internacionalizacijo, sinergijo zdruæenih skupin.
in dodajanje novih podskupin ter je sveæa in modna blagovna znamka.
Ob premiku veË blagovnih znamk trajnega pekarskega programa pod
blagovno znamko Krex smo pripravili novo celostno podobo nove
blagovne znamke, ki bo priπla na trg spomladi leta 2008. Marketinπke
aktivnosti za to blagovno znamko so zajemale predvsem aktivnosti
pospeπevanja prodaje, vkljuËujoË razliËne promocije in cenovne akcije
pri trgovcih.
neænimi kruhki s koruzo in Crispy neænimi kruhki s sirom in z zeliπËi.
mislijev, hkrati pa smo ljubitelje prigrizkov razveselili z novimi Crispy
8.4.5
Dobavitelji
KljuËne naloge za doseganje optimalnih rezultatov nabavne funkcije
v Skupini Æito so cenovna uËinkovitost, stabilna kakovost, redno in
pravoËasno zagotavljanje dobav ter zniæanje povpreËnih meseËnih zalog
surovin in embalaæe.
V letu 2007 smo sklenili prek 40 koncernskih pogodb s kljuËnimi
dobavitelji, kar zagotavlja ugodne nabavne pogoje, toËne dobave in
Blagovna znamka Grande
zajamËeno kakovost surovin in embalaænih materialov. PlaËilni roki so
bili za veËino vhodnih materialov 60 oziroma 90 dni, izjema so sladkor
in æitarice, kjer so bili ti roki krajπi. Z dobavitelji smo dosegli boniteto
Testenine blagovne znamke Grande so med slovenskimi potroπniki
dobro znane in slovijo po svoji pestrosti in kakovosti, zato je bil cilj vseh
aktivnosti v letu 2007 predvsem poveËati prodajo in graditi zvestobo
ciljnih kupcev.
za predËasna plaËila, dodatne rabate pri posameznih dobavah in letne
V poletnih mesecih smo poglobljeno sodelovali v specializiranih revijah
z recepti za pripravo jedi iz testenin. Poletno oglaπevanje je bilo podprto
tudi z umestitvijo receptov v radijske programe. Intenzivno smo izvajali
pospeπevanje prodaje suhih testenin na prodajnih mestih, kjer smo kupce
nagrajevali z uporabnimi darili. Izvedli smo nacionalno nagradno igro z
izpostavitvami naπih izdelkov na stojalih in sloganom “Priigraj si Grande
nagrado”. VeËji odziv pri kupcih smo dosegli tudi z degustacijami novih
sveæih testenin. Segment suhih jajËnih testenin smo popestrili z novimi
oblikami testenin - svedri in klobuËki. S simpatiËnimi novostmi bomo
naπe potroπnike preseneËali tudi v letu 2008.
Leto 2007 zaznamujejo veliki premiki na trgu osnovnih surovin, kar je
superrabate za preseganje vrednostnega prometa glede na preteklo
obdobje. Kljub temu smo med letom iskali alternativne dobavitelje,
zanemarili pa nismo niti vpliva lokalnih dobaviteljev.
spodbudilo veËje povpraπevanje in bistveno viπje nabavne cene.
Viπje cene osnovnih papirjev so povzroËile postopen dvig cene kartonske
embalaæe, ki se je v drugi polovici leta podraæila za 8,5 %. Kljub bistveno
viπjim cenam naftnih derivatov, ki poslediËno vplivajo na cene folij, nam je
s prenosom tiskanja posameznih ovojnih folij k novim tiskarjem, predvsem
tiskarjem v TurËiji, uspelo zniæati povpreËno nabavno ceno za 5 %.
Neugodne vremenske razmere so negativno vplivale na kmetijsko
pridelavo æitaric v Evropi, ki je pridelala za 2,5 % manj pπenice. Stalne
Blagovna znamka Natura
suπe na juæni polobli, poveËano povpraπevanje po æitih v Indiji in na
Kitajskem, zniæane intervencijske zaloge pπenice v Evropi, ki so najniæje v
zadnjih tridesetih letih, in raba æitaric za biodizel in bioetanol so vplivali
Zdrava prehrana, ki jo pooseblja blagovna znamka Natura, je eden
glavnih trendov sodobne potroπnje, zato smo si postavili cilj izboljπati
prepoznavnost blagovne znamke Natura. Tako smo razπirili bio segment
izdelkov Natura z lanenimi in buËnimi semeni, ki bodo popestrili prodajni
asortiment ekoloπko pridelanih izdelkov.
Izdelke blagovne znamke Natura smo predstavljali v revijah za zdravo
æivljenje in na plakatih v zdravstvenih domovih. Na prodajnih mestih
smo kupce razvajali s prodajno-marketinπkimi aktivnostmi blagovne
znamke Sport müsli, saj smo nakupe nagrajevali s πportnimi pripomoËki
za aktiven vsakdan. V sodelovanju z Ljubljanskimi mlekarnami smo
izvedli akcijo “Zdrav zajtrk”, v kateri smo vsem slovenskim menedæerjem
poslali pakete jogurta in mislijev ter jih tako spomnili na pomen zajtrka v
vsakdanji prehrani.
na rast cen in oteæili nabavo. Povpraπevanje je bilo veËje od ponudbe,
kar je povzroËilo velike cenovne premike. Nabava pπenice je bila v
celoti koliËinsko realizirana, vendar skoraj po 70-odstotni viπji povpreËni
nabavni ceni kot v letu 2006. Financiranje pridelave pπenice in koliËinske
predpogodbe s pridelovalci in organizatorji pridelave so bistveno
pripomogle k pravoËasnemu, kakovostnemu in koliËinsko uspeπnemu
nakupu. V Sloveniji smo odkupili v Ëasu æetve 8 %, v poznejπem obdobju
pa πe 12 % vseh potrebnih koliËin pπenice. ©e bolj drastiËen trend
pomanjkanja surovine in visoke cene se je odrazil pri zdrobu durum,
katerega cena se je v drugi polovici leta podvojila.
Zaradi visokih cen naftnih derivatov in moænosti uporabe nekaterih
kmetijskih pridelkov za biodizel in bioetanol so se poviπale tudi cene
margarin za veË kot 15 %, rastlinskega olja za 25 % in raznih maπËob za 30 %.
42
V letu 2007 smo zaËeli kupovati leπnikove surovine neposredno pri
turπkih proizvajalcih. Krepitev turπke lire in usklajena kmetijska politika
sta na tem podroËju, ki zadovolji 70 % svetovnih potreb po leπnikih,
povzroËila poviπanje cen za prek 50 % v primerjavi s sicer izjemno
cenovno ugodnim letom 2006.
Po zaprtju tovarne sladkorja v Ormoæu smo sladkor kupovali na prostem
trgu. Cene so v drugi polovici leta zaËele padati zaradi odprodaje zalog
ormoπke tovarne. Cena sladkorja se je v zadnjemu Ëetrtletju gibala pod
590 evrov na tono, kar je obËutno ugodnejπe od preteklih cen in od cen
v sosednjih dræavah.
Poleg nabavnih pogojev je kakovost prednostni cilj nabave. Z razvojno
tehnoloπko sluæbo zagotavljamo kakovostne in cenovno primerne
surovine in embalaæo. Tako lahko proizvodnji zagotavljamo kakovostne
materiale za izdelavo konkurenËnih proizvodov. Z dobrim obvladovanjem
dobav in z dokazili o kakovosti ter zdravstveni ustreznosti nabavnih
materialov smo v letu 2007 zmanjπali πtevilo reklamacij za 18 %.
V nabavi tekoËe spremljamo borzne indekse strateπkih surovin, kot
so pπenica, kakavove surovine, papir, razni granulati itd. Z dobrim
poznavanjem nabavnega trga presojamo upraviËenost in viπino
podraæitev surovin pri posameznih dobaviteljih in, Ëe so kazalniki za
nas ugodni, dosegamo boljπe nabavne cene in pogoje. Kljub izjemno
neugodnim trendom v letu 2007 nam je uspelo pravoËasno zagotoviti
potrebne koliËine surovin po ugodnih cenah v primerjavi s konkurenco.
Najavljene podraæitve smo uspeπno zadræevali in jih niæali, prav tako pa
smo pred podraæitvami uspeπno zakupili doloËene koliËine surovin po
starih cenah. Za surovine, pri katerih se je priËakovalo dvigovanje cen,
smo sklepali pogodbe, s katerimi smo si priskrbeli potrebne koliËine po
zajamËenih cenah.
8.5
Razvoj
Osnovno vodilo pri razvoju novih izdelkov, ki smo jih predstavili trgu,
je razvoj visoko kakovostnih izdelkov po okusu potroπnika. Pri tem
smo sledili sodobnim prehranskim trendom in zahtevam zdrave in
uravnoteæene prehrane. Predvsem v drugi polovici leta je potekalo
veliko aktivnosti na podroËju razvoja izdelkov, za katere je predvidena
uvedba na trg v letu 2008. Poleg razvoja novih izdelkov smo veliko skrb
posveËali tudi izboljπevanju kakovosti obstojeËih izdelkov, racionalizaciji
proizvodnje in uvajanju novih surovin in modernih tehnoloπkih
postopkov v proizvodne procese.
Mlinarstvo
Na podroËju mlinarstva smo razvili novo izboljπano koruzno zmes, ki jo
odlikuje intenzivnejπi okus po koruzi in privlaËnejπa rumena barva. Razvili
smo tudi novo gotovo pekovsko zmes s semeni na podlagi pπeniËne in
ræene moke in gotovo zmes za polnozrnati biskvit. Kot novost na trgu
smo pripravili novo polnozrnato ræeno moko.
V letu 2007 smo popolnoma prenovili linijo Crispy kruhkov - izdelki so
v novi embalaæi, liniji pa smo dodali dva nova okusa: koruzne kruhke in
sirove kruhke z dodanimi zeliπËi.
Sveæi pekovski izdelki - kruh in pekovsko pecivo
Osnovna usmeritev pri razvoju sveæih pekovskih izdelkov je bila razvoj
visoko kakovostnih kruhov privlaËnega rustikalnega videza z znaËilno
aromo in okusom ter z dolgotrajno sveæino.
Z novim Zlatim hlebcem s semeni smo razπirili druæino Zlatih hlebcev, iz
polnozrnate ræene moke pa smo razvili nov meπani ræeni kruh. V skladu
s trendi smo za peko ekoloπkega oziroma biokruha certificirali pekarno
Trbovlje in ob tej priloænosti razvili dva nova kruha: biopirin meπani in
bioovseni meπani kruh. Na trg smo dali tudi dve vrsti peciva: biopirine
πtruËke in bioovsene bombete. Pripravili smo pakirane mini ciabatte za
znanega kupca in novo mini Ërno ciabatto. Z novimi izdelki smo razπirili
asortiment polpeËenih izdelkov za dopeko na prodajnih mestih, saj se ta
vedno bolj uveljavlja.
Visoko kakovost naπih kruhov smo znova potrdili tudi pri strokovnem
ocenjevanju kruhov, ki ga je æe sedmiË zapored organizirala Sekcija za
pekarstvo pri Zbornici kmetijskih in æivilskih podjetij. Pri tem strokovnem
ocenjevanju so kruhi Grajskih pekarn prejeli kar 12 zlatih odliËij.
Trajni pekovski izdelki
Izpeljali smo projekt preoblikovanja embalaæe za linijo prepeËenca in
s tem prehod pod blagovno znamko Krex. Ob tem smo razvili tudi nov
prepeËenec iz petih æit, ki se odlikuje po visoki vsebnosti vlaknin.
Proizvodno linijo smo certificirali za proizvodnjo bioprepeËenca in za
tujega kupca razvili prepeËenec biokosher. Pripravili smo dva nova okusa
grisinov - grisine z mediteranskim okusom in grisine s posipom soli,
pakirane v nove 100-gramske πkatlice.
Testenine
S πtirimi novimi izdelki smo razπirili linijo sveæe polnjene testenine,
pakirane v kontrolirani atmosferi. Liniji juπnih zakuh smo dodali dva nova
izdelka: valjane rezance z dodanim korenËkom in domaËo ribano kaπo z
dodatkom korenja. Na trgu sta dve novi jajËni testenini oblike πkoljke in
spirale, za trg pa je pripravljena tudi nova polnozrnata kratka testenina
Graham korale.
Zamrznjena hrana
V skladu s trendi in zahtevami po hitri pripravi æivil smo popestrili linijo
cmokov z novim okusom gozdnih sadeæev. Na trgu je tudi nov jabolËni
burek, ki je pakiran v praktiËno podloæko, primerno za peko doma, ter
pizza burek, namenjen predvsem dopeki na prodajnih mestih. Prenovili
smo linijo polpetov in vpeljali nov izdelek iz petih æit, ki vsebuje ovsene,
43
ræene, pπeniËne, pirine in prosene kosmiËe. Da bi ohranili vodilni poloæaj
v tem programu, smo za trg v prvi polovici leta 2008 razvili povsem novo
linijo rastlinskih polpetov.
8.6
Investicijska dejavnost
SlaπËiËarstvo in domaËi keksi
Druæbe v Skupini Æito so v letu 2007 za nove naloæbe namenile 4.458
tisoË evrov. NajveËji del investicij se nanaπa na programe pekarstva,
konditorstva in testenin.
Na podroËju slaπËiËarstva smo dali na trg nov kolaË s Ëokoladnimi zrnci.
Razvili smo linijo mini slaπËic in zamenjali okus sezonske slaπËice z novim
okusom.
Izpeljali smo prenovo linije domaËih keksov in ob tej priloænosti dali na
trg pet novih okusov. Asortiment smo razπirili s privlaËnimi dvobarvnimi
keksi in keksi s polnili.
Bonboni in æveËilni gumi
V letu 2007 je bil moËno poudarjen razvoj bonbonov na zeliπËni bazi
pod blagovno znamko Herba. Liniji smo dodali tri nove izdelke: Herba
alpin mint stick, Herba alpin mint - vreËka in Herba original. Popestrili
smo prazniËni program z dvema izdelkoma z imenom Zimska pravljica,
za naπega nemπkega partnerja pa smo zaËeli izdelovati dva nova izdelka:
Poker æetone in æele bonbone SoJelly.
V skupini æveËilnega gumija smo zmanjπali πtevilo polizdelkov in ob tem
spremenili nekatera pakiranja za nemπkega partnerja, da bi optimizirali
proizvodnjo.
»okolada in biskvitno pecivo
V prvi polovici leta smo razvili novo linijo ælahtnih Ëokolad pod blagovno
znamko Mistica. Æe razvitim okusom temnih Ëokolad s 70 % kakavovih
delov (arancini, ingver) smo dodali dva nova okusa: temna ælahtna
Ëokolada s 70 % kakavovih delov okus brin pehtran in ælahtna Ëokolada s
75 % kakavovih delov. Stogramskim tablicam Mistica se je pridruæila tudi
300-gramska leπnikova Ëokolada Mistica s 70 % kakavovih delov. Z dvema
okusoma 7-gramskih ælahtnih Ëokolad smo razπirili tudi darilni program.
Z investicijami v pekarstvo smo odpravljali predvsem ozka grla v
proizvodnji oziroma dotrajano opremo. PoveËali smo kapaciteto
ohlajevanja pekovskih izdelkov s hladilno spiralo ob izhodu peËi.
Razvoju novih izdelkov zamrznjene hrane smo sledili tudi na
investicijskem podroËju. Z novo kontinuirano zamrzovalno komoro smo
poveËali kapacitete obrata in se izognili ozkemu grlu zamrzovanja. To nam
omogoËa uËinkovitejπe obratovanje in moænost prilagajanja temperatur
in Ëasa razliËnim izdelkom. Zamrzovalni tunel uporabljamo predvsem za
zamrzovanje izdelkov ki so zahtevnejπi z vidika mikrobiologije.
V teku je investicija za tehnoloπko posodobitev ËiπËenja in meπanja mok.
S to posodobitvijo bomo zadostili vsem mikrobioloπkim kriterijem,
zmanjπali potroπnjo elektriËne energije, pripravljali razliËne tipe mok po
æelji kupca in izboljπali enakomernost kakovosti mok.
V programu konditorstva smo posodobili hladilnice za neprekinjeno
verigo izdelkov s kuhano kremo in zamenjali hladilni tunel z novim, ki je
energetsko varËen in preprost za uporabo in vzdræevanje.
Struktura investicij Skupine Æito po dejavnostih
Izboljπali smo kakovost mleËnih Ëokolad in to na embalaæi poudarili
s sloganom “Izboljπan okus, veË uæitka”. Vpeljali smo novo flow pack
pakiranje dveh izdelkov: 250-gramske mleËne Ëokolade in 250-gramske
mleËne Ëokolade s celimi leπniki.
4,20 % Mlinarstvo
Na podroËju biskvitnega peciva smo razπirili linijo rezin z novo obliko
40-gramske mareliËne rezine ter 280-gramskimi druæinsko pakiranimi
schwarzwaldskimi rezinami. Velik poudarek je bil na razvoju hlajenih
mleËnih rezin s kuhano kremo. Tako smo pod blagovno znamko Umko
izdelali 30-gramsko mleËno rezino in 30-gramsko Ëokoladno rezino.
Za tujo blagovno znamko smo izdelali mleËne rezine iz sveæega mleka
- okus mleko in Ëokolada.
44
28,06 % Pekarstvo
3,05 %
Testeninarstvo
19,21 % Zamrznjena hrana
27,71 %
Konditorstvo
17,78 % Informatika, marketing, maloprodaja, tehniËne storitve
8.7
Zaposleni
Na dan 31. 12. 2007 je bilo v Skupini Æito 1.679 zaposlenih. V druæbah v
Sloveniji je bilo zaposlenih 1.647 oseb, medtem ko jih je bilo v druæbah v
tujini zaposlenih 32. ©tevilo zaposlenih v Skupini Æito se je glede na stanje
ob koncu leta 2006 zmanjπalo za 173, oziroma za 9,34 %.
©tevilo zaposlenih po posameznih druæbah Skupine Æito na dan 31. 12. 2007
druæba v Skupini Æito
razlika
indeks
31. 12. 2007
31. 12. 2006
2007 - 2006 07/06
1.207
1.371
-164
88,0
249
258
-9
96,5
Intes storitve d.o.o.
191
196
-5
97,4
LD Æito d.o.o.
28
26
2
107,7
Æito d.d.
Æito ©umi d.o.o.
Æito Beograd d.o.o.
Skupaj
Ena izmed najpomembnejπih nalog kadrovske sluæbe je skrb za optimalno
zasedenost delovnih mest, ki jo obvladujemo tudi s pospeπevanjem
notranje mobilnosti zaposlenih. Morebitne viπke, ki so posledica
nenehne racionalizacije delovnih procesov, reπujemo na naËin, ki je
za zaposlenega najmanj boleË. ©tevilo zaposlenih smo zmanjπevali z
upokojitvami in odpovedmi pogodb o zaposlitvi starejπim zaposlenim, ki
bodo po prejemanju nadomestila zavoda za zaposlovanje izpolnili pogoje
za starostno pokojnino.
Po drugi strani pa se sreËujemo z vedno veËjim pomanjkanjem doloËenih
profilov na trgu delovne sile. Najbolj iskani poklici so pek, pomoæni
æivilski delavec, skladiπËnik - viliËarist v hladilnici in vzdræevalec. Nekaj
nadomestnih zaposlitev smo imeli predvsem v proizvodnih enotah,
maloprodaji, skladiπËih, na podroËju vzdræevanja, razvoja, marketinga in
prodaje.
Med letnimi dopusti in prazniki smo zaposlovali dijake in πtudente prek
πtudentskega servisa, v manjπem obsegu pa tudi najemali delavce prek
zaposlitvenih agencij.
Z udeleæbami na njihovih poklicnih dnevih in z informiranji o razpisanih
prostih delovnih mestih vzdræujemo stike s srednjimi æivilskimi πolami.
V lanskem πolskem letu smo razpisali dve πtipendiji za pridobitev poklica
peka. Ker ni bilo resnega zanimanja kandidatov, to vzbuja sum, da sicer
teæak, toda cenjen poklic peka na æalost izumira.
4
1
3
400
1.679
1.852
-173
90,7
Starostna struktura zaposlenih v Skupini Æito
10,1 % do 30 let
27,3 % od 31 do 40 let
39,4 % od 41 do 50 let
23,2 % nad 51 let
V zadnjem letu smo pomladili starostno strukturo zaposlenih za pribliæno
1 leto (s 44,39 leta na 43,16 leta).
Struktura zaposlenih po spolu je naslednja: 48,82 % je moπkih in 51,18 %
je æensk.
45
Prenova sistemizacije in plaËnega modela
Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini Æito
na dan 31. 12. po letih za obdobje 2005 - 2007
V letu 2007 smo v Æitu izvajali aktivnosti na podroËju poenotenja
% zaposlenih
100
7,3
7,9
poslovnih procesov v pripojenih druæbah. Prenovljeno organiziranost
8,2
Skupine Æito v letu 2006 smo v letu 2007 posodobili tudi na
80
52,1
60
mikroorganizacijski ravni.
53,3
55,1
VI. stopnja
in veË
40
20
40,7
38,8
36,7
IV.-V. stopnja
I.-III. stopnja
0
2005
2006
2007
Zaradi poenotenja sistemizacije dela in uskladitve razliËnih plaËnih
modelov smo se odloËili za izvedbo projektne naloge Posodabljanje
organiziranosti, sistemizacije in plaËnega sistema, ki πe poteka.
Posodobitve naj bi prispevale k uËinkovitosti delovanja druæbe. Hkrati
naj bi model najuËinkovitejπim omogoËal tudi napredovanje pri delu na
podlagi dodatnih funkcionalnih znanj in veπËin, veËjo samostojnost in
praktiËno usposobljenost, najuspeπnejπim pa omogoËil dodatno plaËilo za
NajveËji deleæ naπih zaposlenih prihaja iz proizvodnje in temu primerna
je tudi izobrazbena struktura. V primerjavi z letoma 2006 in 2005 pa
je razvidno, da nam je uspelo slediti strateπki usmeritvi druæbe, to je
izboljπati izobrazbeno strukturo delavcev in poveËati njihovo strokovno
usposobljenost za boljπe izvajanje delovnih nalog.
uspeπnost. Namen projektne naloge je med drugim tudi izdelati razumljiv
in pregleden plaËni model, ki bo omogoËal fleksibilnost delovanja druæbe.
Zavedamo se, da je izvedba omenjene projektne naloge precej zahtevna,
vendar bo z izvajanjem zaporednih aktivnosti mogoËe priti tudi do
konËnega rezultata. Pri tem projektni skupini pomaga sodelovanje uprave
druæbe in strokovnih sluæb. Sprotno smo in bomo obveπËali predstavnike
Merjenje zadovoljstva zaposlenih
Anketa o zadovoljstvu zaposlenih v Skupini Æito je bila izvedena maja
2007 na podlagi naloge, ki jo je doloËil tim kakovosti. V raziskavi je
sodelovalo 38,5 % zaposlenih (leta 2006 le 32 %), kar je dovolj veliko
πtevilo za izvedbo analize.
zaposlenih o izvedbi posameznih faz projektne naloge, ki jim sledijo
potrebna usklajevanja.
Posodobitev sistemizacije in plaËnega sistema bo prinesla poenostavitev,
poenotenje, preglednost, zmanjπanje πtevila delovnih mest, natanËno
doloËitev nivojev vodenja, definiranje vrste del po noveli Zakona o
delovnih razmerjih ter nov, enoten, uËinkovit sistem nagrajevanja.
Z veseljem ugotavljamo, da smo skupni rezultat ocenili kot pozitiven,
saj so zaposleni zadovoljni s sodelavci, svojimi vodji, internim glasilom
Drobtinice, delom na sploπno in delovnim Ëasom. V Skupini Æito kljub
racionalizaciji, ki za nekatere zaposlene pomeni tudi veËji obseg dela,
ugotavljamo pozitivno vzduπje in medsebojno razumevanje. Redni
razgovori zaposlenih z vodji prinaπajo pozitivne uËinke. Zaposleni so
pozitivno ocenili tudi avtomatizacijo in posodabljanje proizvodnje.
Komuniciranje z zaposlenimi
Tudi v letu 2007 smo nadaljevali spodbujanje k poenotenju skupne
kulture v Skupini Æito. Poudarjali smo interni prenos znanja in druæenje
zaposlenih iz razliËnih delov organizacijskih enot ter organizirali sreËanje
in πportne igre za vse zaposlene. Naπe interno glasilo Drobtinice, ki
izhaja vsak drugi mesec, je priljubljen vir razliËnih informacij, ki obveπËajo
interno javnost o poslovanju druæbe, predstavljajo sodelavce, dogodke ipd.
Bolezenska odsotnost z dela
Za podjetje predstavlja visok odstotek bolniπkih odsotnosti teæave
glede zagotavljanja nadomestila plaË odsotnim zaposlenim in glede
nadomeπËanja odsotnih pri opravljanju nalog.
Teh teæav se dobro zavedamo, zato moËno poudarjamo zdravstveno
preventivo. Sproti ugotavljamo, kateri dejavniki povzroËajo bolezenska
stanja (npr. slabi pogoji dela - ergonomija, ekologija, varstvo pri delu).
Vodje vseh organizacijskih skupin sledijo postavljeni strategiji, da s svojim
sodelavcem po konËani bolniπki odsotnosti opravijo razgovor.
Vodja sodelavca povpraπa po njegovem poËutju in morebitnih teæavah,
ki bi jih lahko skupaj reπili. Po opravljenem razgovoru ga vodja bolje
spozna, seznani se z njegovimi teæavami in dobi moænost, da mu pomaga.
Zaposleni pa dobi moænost, da izrazi morebitno nezadovoljstvo z
Ugodnosti za naπe zaposlene
Vsi naπi zaposleni prejemajo kot boniteto dodatno kolektivno nezgodno
zavarovanje in dodatno pokojninsko zavarovanje.
delovnimi pogoji, delom, klimo v podjetju, plaËo ipd. O razgovoru se
pripravi zapisnik, ki ga oba sogovornika potrdita s podpisom.
Cilj razgovorov je zagotavljanje varnih in urejenih delovnih mest,
izboljπanje delovnih razmer in veËja ozaveπËenost o pomenu varnosti in
zdravja pri delu.
46
V letu 2007 je bila povpreËna odsotnost z dela zaradi bolezenskih
izostankov 7,41-odstotna (leta 2006 7,06-odstotna), od tega v breme
druæb Skupine Æito 4,35-odstotna (leta 2006 3,72-odstotna), v breme
ZZZS pa 2,89-odstotna (leta 2006 3,35-odstotna).
Gibanje skupne bolniπke odsotnosti v Skupini Æito - primerjalno v letih 2006 in 2007
2006
2007
14
odstotek (%)
12
10
8
6
4
2
0
jan
feb
mar
apr
maj
V primerjavi z letom 2006 se je stopnja skupne bolniπke odsotnosti kljub
temeljitemu sprotnemu ugotavljanju in odpravljanju vzrokov nekoliko
poviπala ob pomembnem dejstvu, da nam je v primerjavi s prejπnjim
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
8.8
Druæbena odgovornost
letom uspelo zniæati stopnjo dolgotrajnih bolniπkih odsotnosti.
Izobraæevanje
Za plan usposabljanja in izobraæevanja v letu 2008 smo pripravili nov,
osveæen obrazec za zbiranje potreb in æelja. NaËrtovanje izobraæevanja
poimensko za posameznika in upoπtevanje potreb pri notranjem prenosu
znanja sta novost. V letu 2008 bo izobraæevanju namenjeno veË finanËnih
sredstev kot prejπnja leta.
V letu 2007 smo za izobraæevanje namenili 157.740 evrov, najveËji del
se nanaπa na strokovne seminarje, varstvo pri delu in formalno πolanje.
Na novo so bile sklenjene tri pogodbe o izobraæevanju ob delu, ena na
srednji in dve na viπji stopnji πolanja.
Na lokaciji podjetja smo organizirali jezikovna izobraæevanja, ki jih
teËajniki obiskujejo z odgovornostjo in navduπenjem. Za uporabo
8.8.1
Sponzorstva in humanitarna dejavnost
Naπa najveËja moË se skriva v sodelovanju in odgovornosti, dveh
temeljnih vrednotah, ki poosebljata Skupino Æito. Prav odgovorno
druæbeno ravnanje nas vodi k vedno novimi izzivom na podroËju
humanitarnih dejavnosti.
Da se zavedamo teh vrednot, smo dokazali z donacijo tisoË kilogramov
kruha ærtvam katastrofalne ujme v Æeleznikih. Naπa skupna zaveza k
solidarnosti je v takih trenutkih bistvena.
Prav tako se je v letu 2007 æe tradicionalni pomladni in prednovoletni
donaciji prehrambenih izdelkov ©kofijski Karitas pridruæila tudi
donatorska akcija ob tednu otroka na zaËetku oktobra - vsem otroπkim
oddelkom slovenskih bolniπnic smo namreË podarili pakete Ëokoladnih
izdelkov. Otroci so naπa prihodnost in odgovornost odraslih je, da
skrbimo zanje in za njihovo dobro poËutje. S podarjenimi Ëokoladami
smo æeleli razveseliti otroke, ki jih je bolezen priklenila na bolniπke
postelje, in jim polepπati te teæke trenutke.
raËunalniπkih orodij potekajo v podjetju dogovori o internem
usposabljanju, katerega cilj je obvladovanje raËunalniπkega programa
Modis na vseh nivojih uporabe. V maloprodaji smo izvedli izobraæevanje
poslovodij z naslovom Skrivnostni nakup, v prodaji pa usposabljanje z
naslovom Profesionalno vodenje prodajnih ekip.
Zavedamo se, da je skrb za zdravje najpomembnejπa smernica
sodobnega Ëloveka, zato v Skupini Æito podpiramo πportno
udejstvovanje. V ta namen smo v letu 2007 sodelovali kot sponzorji
izbranih πportnih klubov ter pomembnejπih πportnih prireditev.
Med njimi je treba omeniti sponzorstvo plavalnega kluba Æito Gorenjka
Radovljica. Æito je z znamko Gorenjka namreË od leta 2005 sponzor
kluba, ki ponosno nosi njeno ime - Plavalni klub Æito Gorenjka Radovljica.
47
V tem radovljiπkem klubu z dolgoletno tradicijo, ki je v neposredni bliæini
Gorenjkine tovarne v Lescah, z neprecenljivo mero odliËij in uspehov
uspeπno spodbujajo in vzgajajo mlade v πportnem duhu. V njem se kalijo
vrhunski tekmovalci, med katerimi so kar trije kandidati za Olimpijske
igre v Pekingu leta 2008: Sara IsakoviË, Anja Klinar in Luka Turk.
Poleg plavalnega kluba smo sponzorirali koπarkarski klub Olimpija,
rokometni klub Celje Pivovarna Laπko in rokometni klub Krim Ljubljana,
æenski rokometni klub Mercator Tenzor s Ptuja ter nogometni
klub Maribor Branik. Smo sponzor Rokometne zveze Slovenija in
znanja na strokovnem nivoju Ëlanov timov HACCP, ki so doloËeni za
vsak program posebej. Poleg strokovnega dela pa je bistven dejavnik za
uspeπnost dobra usposobljenost izvajalcev, ki imajo stik z æivili. Skupaj
je bilo v letu 2007 izvedeno 2019 ur usposabljanja za delo z æivili (πtevilo
udeleæencev pomnoæeno z urami usposabljanja).
V razmerah velikih in hitrih sprememb na trgu surovin sta πe
pomembnejπa skrb in nadzor nad dobavitelji surovin, predvsem
kmetijskih proizvodov, glede varnosti æivil. Æito se zaveda svoje
pomembne vloge v verigi od njive do mize.
koπarkarskega kluba Vrhnika. Sponzorsko sodelovanje smo okrepili tudi
na tradicionalni smuËarski prireditvi Zlata lisica v Mariboru, kjer smo
πportnike pogostili z naπimi izbranimi dobrotami.
Partnerska sodelovanja so naπa vizija tudi v prihodnje. V letu 2007 smo
V tem letu je bilo na trgu ponovno veliko razprav o gensko spremenjenih
æivilih. Æe od pojava te problematike je politika Æita, da teh spornih
surovin v naπih izdelkih ne uporabljamo, zato je bilo potrebno intenzivno
sodelovanje z dobavitelji, da ne bi priπlo do nenamerne uporabe.
namreË sklenili pogodbo o partnerskem sponzorskem sodelovanju
z Vlado RS v Ëasu predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Zastava s
simbolom partnerstva pri predsedovanju Evropski uniji ponosno plapola
pred stavbo Skupine Æito v Ljubljani in nakazuje usmeritve podjetja tudi
v prihodnosti.
8.8.2
Upravljanje kakovosti
Zaradi prikljuËitve druæb Kruh pecivo d.d., Pekarna Vrhnika d.d. in
Dolenjske pekarne d.o.o. smo v letu 2007 imeli nalogo povezati vse πtiri
Sistem vodenja kakovosti je v letu 2007 odigral pomembno vlogo tudi pri
pridobivanju informacij o zadovoljstvu naπih odjemalcev in zaposlenih.
Izvedli smo veË razliËnih anket in iz njih Ërpali priloænosti za izboljπave in
korektivne ukrepe. Tako smo si postavili cilj izboljπati proces naroËanja ter
usposabljanja in napredovanja.
Prek spletne strani in brezplaËnega telefona smo bili v neposrednem
stiku s potroπniki naπih izdelkov in odgovarjali na njihova vpraπanja
in dileme. Te smo sproti prenaπali na nivo razvoja, tehnologije in
proizvodnje.
prej loËene sisteme kakovosti v celoto. Enako velja za sisteme vodenja
varnosti æivil, ki so vkljuËeni v naπ sistem vodenja kakovosti. Naπ zdruæeni
sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001 : 2000 je spomladi
uspeπno prestal fazo zunanjega preverjanja, kar je izvedel certifikacijski
organ. S tem smo dokazali sposobnost hitrega reagiranja in prilagajanja
sistema.
Uvedeni sistemi vodenja nam omogoËajo spremljati uËinkovitost
procesov: tistih, ki so pomembni za naπe kupce. Prav tem smo se v letos
πe posebej posvetili, saj pomenijo veËjo pretoËnost informacij, veËjo
usklajenost med akterji in manj neskladnih dogodkov. Izboljπali smo
spremljanje in nadzor proizvodnih postopkov z uvajanjem proizvodne
informatike v nekaterih procesih. To nam je dalo nove moænosti za
izboljπanje produktivnosti in zmanjπanje πtevila neustreznih izdelkov
na liniji. Bistveno smo izboljπali sledljivost izdelkov v fazi od skladiπËa
do kupca. Vse to pa se odraæa navzven v procesih, ki jih zaznavajo tudi
naπi odjemalci. Tako smo imeli v letu 2007 za 35 % manj reklamacij kot
leto poprej.
Prek sistema ciljnega vodenja si postavimo operativne cilje, katerih
namen je vedno tudi izboljπanje procesov.
Varnost naπih izdelkov je bistvena lastnost kakovosti in nujni pogoj za
delovanje. Da to doseæemo, je treba razvijati in izboljπevati naπ sistem
vodenja varnosti æivil (HACCP). Skrbeli smo za sistemsko dograjevanje
48
8.8.3
Ravnanje z okoljem
Kljub temu, da v svojem poslovanju neposredno ne uporabljamo
okoljskih standardov, z aktivnim iskanjem moænosti za izboljπave
in z upoπtevanjem zakonodaje izpolnjujemo svojo odloËenost, da
zmanjπujemo negativni vpliv na okolje.
Veliko pozornosti smo v letu 2007 posvetili obvladovanju energentov.
Na podroËju varËne rabe elektriËne energije nadaljujemo uspeπno
nadzorovanje porabe v konicah. Prestavili smo izvajanje nekaterih
pomembnih procesov v druge termine in s tem tudi to leto privarËevali
precejπnja sredstva in prispevali svoj deleæ k zmanjπevanju konic porabe.
Te izkuπnje zdaj prenaπamo πe na podroËje porabe vode. V letu 2007
smo zbirali projektno dokumentacijo, vezano na porabo vode, projekt
nadaljujemo v letu 2008.
Da bi sistemsko pristopili k ukrepom za zmanjπevanje onesnaæevanja
zraka z emisijo ogljikovega dioksida, smo sklenili pogodbo o
zmanjπevanju z Ministrstvom za okolje in prostor.
Posamezne opravljene naloge in investicije v 2007, ki se navezujejo
na to podroËje, so:
• zaπËita nekaterih oken s folijo in s tem zmanjπanje porabe klimatskih
naprav,
• zamenjava kompresorja z ekoloπko ustreznejπim,
odnosov z javnostmi prizadevali za hitro in posodobljeno obveπËanje
javnosti in zagotavljanje neposrednih odgovorov medijem. Rezultat
teh prizadevanj je kar 1430 medijskih objav o Skupini Æito v letu 2007,
ki so bile veËinoma podjetju naklonjene oziroma nevtralne v svojem
poroËanju.
• zaËetek zamenjave æarnic z varËnejπimi svetilkami,
• dodatna izolacija strehe na dveh lokacijah,
• zraËne zavese na vratih.
Naπa prizadevanja pa so usmerjena k Ëim veËjemu obsegu naËrtovanih
objav, s katerimi lahko delovanje Skupine Æito neposredno pribliæamo
javnosti.
Tudi projekt modernizacije Ëistilnice æit Intesa v Mariboru vpliva na
zmanjπanje obremenitve okolja.
V okviru naËrta gospodarjenja z odpadki smo tudi v letu 2007 predvideli
zmanjπanje proizvedenih odpadkov in pri tem dosegli uspeh. Meπane
odpadke smo zmanjπali za 30 %. Z veËjo doslednostjo na mestih nastanka
Tako smo spomladi pripravili novinarsko sreËanje ob posebni priloænosti 15-letnici Jelenovega kruha na Vrhniki, kjer smo gostili tudi idejnega oËeta
tega kruha. V okviru te Ëastitljive obletnice smo ljubljanskemu æivalskemu
vrtu donirali tudi uËno tablo in tako na Jelenov kruh spomnili tudi naπe
najmlajπe.
smo izloËili 9 % veË odpadne papirne embalaæe, nekaj manj pa plastiËne.
S stiskanjem na mestu nastanka smo zmanjπali tudi volumen odpadkov
in odpadne papirne in plastiËne embalaæe. Naπi organski stranski
produkti, ki so prej obremenjevali odpadke, zdaj predstavljajo surovino
za proizvodnjo bioplina.
Ob zaËetku gradbenih del za selitev proizvodnje ©umija v Krπko smo
v oktobru povabili novinarje iz posavske regije na obisk ©umijeve
proizvodnje v Ljubljani in jim poleg sladkih skrivnosti izdelave bonbonov
predstavili projekt selitve druæbe v njihovo okolje ter z njim povezane
razvojne moænosti za to regijo.
Zmanjπanje koliËin odpadne embalaæe smo dosegli tudi z naËrtovanjem
v fazi razvoja izdelkov, z natanËnim spremljanjem porabe v proizvodnem
procesu, zmanjπevanju odpada v fazi pakiranja ter s sodelovanjem
z dobavitelji za zmanjπanje uporabe embalaæe za nekatere surovine.
S tem zmanjπujemo svoje stroπke, predvsem pa obremenitev okolja.
Prav tako je leto 2007 zaznamovala pomembna 60-letnica Æita d.d.,
ki smo jo zlasti æeleli pribliæati vsem zaposlenim v Skupini Æito z
organizacijo jesenskega druæenja za vse zaposlene ter tematsko obarvano
jesensko πtevilko internega glasila, ki je povzemala najpomembnejπe
zgodovinske prelomnice razvoja Æita.
Sodelujemo z dobavitelji, ki so vkljuËeni v druæbe za ravnanje z odpadno
embalaæo in nam zagotavljajo samo dobave tiste embalaæe, za katero
imajo Izjave o skladnosti embalaæe. Pri naπem internem ocenjevanju
dobaviteljev so tudi imetniki certifikatov dodatno ovrednoteni.
8.8.4
Odnosi z javnostmi
V Skupini Æito sledimo postavljenim ciljem glede odnosov z javnostmi.
S sredstvi komuniciranja s poslovno javnostjo, kupci, dobavitelji,
zaposlenimi in lastniki æelimo vzpostaviti dolgoroËen odnos v
obojestransko zadovoljstvo. Graditev ugleda podjetja je namreË prav v
prihodnost usmerjena naloga sistematiËnega in kakovostnega izvajanja
odnosov z javnostmi.
Tako smo v letu 2007 tekoËe obveπËali poslovno javnost o vseh
pomembnejπih poslovnih dogodkih in cenovno obËutljivih informacijah
prek sistema obveπËanja Ljubljanske borze SEOnet in na lastni spletni
Ob Ëastitljivi obletnici podjetja smo prenovili in posodobili tudi
posamezne elemente celostne grafiËne podobe dopisnih materialov
in vizitk zaposlenih, hkrati pa izdelali korporativno multimedijsko
predstavitev podjetja v obliki CD-vizitke.
V okviru internega komuniciranja z zaposlenimi smo se πe intenzivneje
posvetili zaËetku selitve proizvodnje ©umija v Krπko ter pripojitvi
Gorenjke s tematskimi prispevki v oktobrskih in decembrskih izdajah
internega glasila.
Leto smo konËali z izvrstnim sodelovanjem pri projektu Partnerstva pri
predsedovanju Evropski uniji, v okviru katerega krepimo in πirimo ugled
Skupine med dræavami Ëlanice Evropske unije, hkrati pa nas je visok
ugled podjetja v Sloveniji popeljal tudi k pridobitvi uglednih nazivov
SUPERBRAND Slovenije 2007 za blagovni znamki Gorenjka in Grajske
pekarne. Taka sodelovanja in priznanja so vsekakor vodilo odliËnega
delovanja odnosov z javnostmi tudi v prihodnje.
strani.
Za leto 2007 lahko trdimo, da je bilo leto komunikacij s πirπo javnostjo
prav zaradi πtevilnih aktualnih tem, od neizogibnih podraæitev kruha in
pekovskega peciva do tem, povezanih s selitvijo z obstojeËega zemljiπËa
v Ljubljani. Prav zaradi aktualne naravnanosti teh tem smo si v oddelku
49
8.9
Strategija in naËrti
Nadzorni svet je dne 11. 12. 2007 potrdil Poslovni naËrt Skupine Æito
in druæbe Æito za leto 2008. Skupina Æito v letu 2008 predvideva 126
milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 6,8-odstotno rast
prodaje glede na leto 2007. Rast prihodkov se nanaπa na viπje doseæene
povpreËne prodajne cene, medtem ko bo skupna koliËinska prodaja
nekoliko niæja od letoπnje. Na slovenskem trgu predvidevamo za 4 %
viπje prihodke, na tujih trgih pa ob viπji koliËinski prodaji rast prihodkov
za 10 %. S tem Skupina Æito sledi svoji srednjeroËni strategiji moËnejπega
usmerjanje na tuja træiπËa. Pospeπeno se bo osredotoËila predvsem na
perspektivnejπe in donosnejπe izdelke in blagovne znamke v okviru
proizvodnih skupin konditorstva in zamrznjene hrane. Z rastjo prodaje in
racionalizacijo poslovanja nameravamo v letu 2008 ustvariti 3,4 milijona
evrov dobiËka.
Niæji naËrtovani dobiËek je posledica stroπkov, povezanih s selitvijo
proizvodnje druæbe Æito ©umi d.o.o. iz Ljubljane v Krπko, ki bo konËana
aprila 2008. S tem bo proizvodnja ©umija zdruæena na eni lokaciji, kar bo
prispevalo k veËji produktivnosti in uËinkovitosti omenjene druæbe.
V letu 2008 v okviru Skupine Æito naËrtujemo tudi priprave za selitev
mlinarske dejavnosti iz Ljubljane v Maribor, kjer se bo ta dejavnost
centralizirala v prvi polovici leta 2009, ter selitev prepeËenca in
zamrznjene hrane na novo lokacijo.
Planirani kazalniki poslovanja Skupine Æito za leto 2008 (v evrih)
Kazalnik
EBITDA/kosmati donos iz poslovanja
»isti prihodki od prodaje na zaposlenega 2007
Plan 2008
10,40 %
9,40 %
70.146
85.062
»isti poslovni izid na zaposlenega 2.527
2.309
Dodana vrednost na zaposlenega 25.311
28.209
8.10
Tveganja in upravljanje
Navedeno podroËje je sestavni del raËunovodskega poroËila, v toËki 4:
Cilji in politike upravljanja tveganj.
8.11
Poslovni dogodki po 31. 12. 2007
Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnejπih dogodkov, ki bi bistveno
vplivali na poslovanje druæbe.
50
Vsi doseæki odsevajo predane
zaposlene in vodstvo z jasno vizijo.
K vsem izzivom smo pristopili
kot k enkratnim priloænostim
za pridobivanje izkuπenj.
Vse nevπeËnosti so nam prinesle
novo znanje.
Vsi uspehi so plod vztrajnega
stremljenja k najviπji kakovosti.
Pri vsem, kar ustvarjamo,
teæimo k popolnosti.
Vse, kar smo povedali doslej,
je rezultat prizadevnega dela.
Vsi naËrti in obljube za prihodnost
so nova poglavja v neskonËni
zgodbi o uspehu.
Šefov recept
Sestavine:
5 delovnih dni
*
5 neprespanih noËi
*
12 marljivih rok
*
2 dobljena razpisa
*
2 novi pogodbi
*
1 sproπËen petek
*
obilo trdega dela
Priprava:
Petim delovnim dnem primeπamo
pet neprespanih noËi. Vse skupaj trdno
zveæemo in poËakamo nekaj dni,
da prejmemo æelene odzive.
Ko je novica πe vroËa, skliËemo 12 marljivih
rok v veliko konferenËno dvorano.
OptimistiËnemu razpoloæenju prilijemo
veselo novico ter dodamo 2 dobljena razpisa
in 2 novi pogodbi. Tako dobljeni sproπËeni
petek okrasimo z iskrenimi pohvalami in
postreæemo z velikim veseljem.
RaËunovodsko
poroËilo
Skupine Æito in
druæbe Æito d.d.
za leto 2007
1.
RaËunovodski izkazi
Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Æito
za leto, konËano na dan 31. decembra 2007
Pojasnila
2007
2006
v evrih v evrih
5
117.774.647
116.846.929
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokonËane proizvodnje
479.535
-114.789
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 60.418
99.452
1. »isti prihodki od prodaje
4. Drugi poslovni prihodki 6
2.014.495
3.162.014
5. Stroπki blaga, materiala in storitev
7
75.688.716
74.253.643
6. Stroπki dela
8
30.803.489
34.032.674
7. Odpisi vrednosti
9
6.886.826
7.296.904
8. Drugi poslovni odhodki
10
642.820
932.778
9. FinanËni prihodki iz deleæev
11
86.770
610.007
10. FinanËni prihodki iz danih posojil 12
166.241
101.360
11. FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev
12
154.610
774.921
12. FinanËni odhodki iz oslabitve in odpisa finanËnih naloæb
0
0
1.199.234
806.380
13. FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti
14
14. FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti 14
33.673
105.295
5.481.958
4.052.220
15. Poslovni izid 16. Davek iz dobiËka
15
63.568
565.470
17. Odloæeni davki
16
-1.175.628
992.461
4.242.762
4.479.210
18. »isti poslovni izid PripadajoË:
4.287.468
4.299.078
- manjπinski deleæ
-44.706
180.133
- veËinski deleæ
»isti dobiËek na delnico
17
- osnovni
56
12,15
12,22
Konsolidirana bilanca stanja Skupine Æito na dan 31. decembra 2007
Pojasnila
31. 12. 2007
Sredstva
v evrih 31. 12. 2006
v evrih 75.260.024
78.436.392
19
803.906
647.680
1. DolgoroËne premoæenjske pravice
602.104
603.676
2. Predujmi za neopredmetena sredstva 199.311
42.789
A. DolgoroËna sredstva
I. Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve
3. Druge dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve
2.491
1.215
20
65.476.707
68.063.533
1. ZemljiπËa in zgradbe
37.499.194
39.222.567
2. Proizvajalne naprave in stroji 22.061.182
23.803.681
3. Druge naprave in oprema
2.636.299
3.774.562
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
2.508.254
945.393
II. Opredmetena osnovna sredstva
5. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 771.778
317.330
III. Naloæbene nepremiËnine
21
413.074
428.985
IV. DolgoroËne finanËne naloæbe
23
6.949.098
6.643.119
1. DolgoroËne finanËne naloæbe, razen posojil
6.762.440
6.239.735
2. DolgoroËna posojila
186.658
403.384
V. DolgoroËne poslovne terjatve
131.180
208.079
1. DolgoroËne poslovne terjatve do kupcev
110.560
192.268
2. DolgoroËne poslovne terjatve do drugih
20.620
15.811
VI. Odloæene terjatve za davek
B. KratkoroËna sredstva
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II. Zaloge
16
1.486.059
2.444.997
49.270.101
40.591.817
1.473.037
2.150.071
24
23.024.983
17.392.868
1. Material
17.456.383
11.869.052
2. NedokonËana proizvodnja
340.817
225.255
3. Proizvodi in trgovsko blago
5.084.163
5.091.959
4. Predujmi za zaloge 143.620
206.602
III. KratkoroËne finanËne naloæbe
23
183.317
64.730
1. KratkoroËne finanËne naloæbe, razen posojil
0
39
2. KratkoroËna posojila
183.317
64.691
25
23.174.760
20.069.016
1. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev
21.377.242
17.612.811
2. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih
1.797.518
2.456.205
IV. KratkoroËne poslovne terjatve
V. Denarna sredstva
C. KratkoroËne aktivne Ëasovne razmejitve
26
1.414.004
915.131
48.926
119.913
124.579.051
119.148.122
SKUPAJ SREDSTVA
57
Pojasnila
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
Obveznosti do virov sredstev
A. Kapital
69.953.180
I. Vpoklicani kapital
71.990.365
27
14.846.937
14.846.937
II. Kapitalske rezerve
23.949.827
23.949.827
III. Rezerve iz dobiËka
28
7.240.553
4.901.129
IV. Lastne delnice (kot odbitna postavka)
-472.056
-472.056
V. Preneseni Ëisti poslovni izid in Ëisti izid poslovnega leta 23.998.598
21.914.648
VI. Preseæek iz prevrednotenja
-226.075
511.485
VII. Manjπinski deleæi
615.396
6.338.395
29
5.788.539
5.809.205
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
4.487.096
5.181.647
2. Druge rezervacije
1.301.443
627.558
B. Rezervacije in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve
2.758.757
3.879.920
30
2.741.006
3.854.745
1. DolgoroËne finanËne obveznosti do bank
2.741.006
3.854.745
17.751
25.175
C. DolgoroËne obveznosti
I. DolgoroËne finanËne obveznosti
II. DolgoroËne poslovne obveznosti
1. Druge dolgoroËne obveznosti
». KratkoroËne obveznosti
I. Obveznosti, vkljuËene v skupine za odtujitev
17.751
25.175
44.722.213
36.449.149
0
0
30
28.088.470
19.046.812
1. KratkoroËne finanËne obveznosti do bank
28.085.982
19.044.324
2. Druge kratkoroËne finanËne obveznosti
2.488
2.488
16.633.743
17.402.337
1. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev
13.064.430
13.507.394
II. KratkoroËne finanËne obveznosti
III. KratkoroËne poslovne obveznosti
2. KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
312.974
74.019
3. KratkoroËne obveznosti za tekoËe davke
569.829
840.878
4. Druge kratkoroËne poslovne obveznosti
2.686.510
2.980.045
D. KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve 1.356.362
1.019.483
124.579.051
119.148.122
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
58
Konsolidiran izkaz denarnih tokov Skupine Æito za leto, konËano na dan 31. decembra 2007
2007
2006
v evrih
v evrih
Denarni tokovi pri poslovanju
Celotni poslovni izid pred davki
5.481.958
4.052.220
Popravki za:
Neto stroπki financiranja
1.032.993
Rezultat pri prodaji finanËnih sredstev
Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti neopredmetenih dolgoroËnih sredstev
705.020
5.100
501.214
6.101.842
6.451.306
182.085
142.960
12.803.978
11.852.721
-2.957.858
-1.299.220
-5.632.115
-1.255.396
PoveËanje obveznosti iz poslovanja in P»R
-439.139
1.902.475
PoveËanje dolgoroËnih rezervacij
-20.666
517.560
Denarni tok iz poslovanja 3.754.200
11.718.140
PlaËane obresti -1.063.904
-1.257.006
DobiËek iz rednega delovanja pred spremembami v obratnem kapitalu PoveËanje terjatev
PoveËanja v zalogah
PlaËan davek od dobiËka Neto denarni tok iz rednega delovanja
-158.733
-706.810
2.531.563
9.754.323
Denarni tokovi pri naloæbenju Izdatki za nakupe novih opredmetenih osnovnih sredstev in naloæb
-5.796.191
-9.349.036
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in naloæbenih nepremiËnin
836.264
3.528.693
Izdatki za nakupe novih neopredmetenih osnovnih sredstev -302.820
-574.445
Prejemki iz naslova dræavne pomoËi 562.500
0
Prejete obresti 82.611
887.515
Dividende prejete od za prodajo razpoloæljivih finanËnih naloæb
81.670
108.450
-4.535.966
-5.398.823
Neto denarni tokovi pri naloæbenju
Denarni tokovi pri financiranju Prejemki od kratkoroËno prejetih posojil
44.526.695
78.123.327
PoplaËila kratkoroËno prejetih posojil
-35.489.654
-77.950.822
0
0
Prejemki od dolgoroËnih prejetih posojil
PoplaËila dolgoroËnih prejetih posojil
-1.113.740
-770.322
Dividende, izplaËane veËinskim delniËarjem -1.481.533
-1.352.295
Dividende, izplaËane manjπinskim delniËarjem
IzplaËila manjπinskih delniËarjev
-48.594
-48.256
-3.889.898
-2.243.052
Nakup lastnih delnic
Neto denarni tokovi pri financiranju
0
0
2.503.276
-4.241.420
Neto pritoki denarnih sredstev Denarna sredstva na 1. januarja
KonËno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov na 31. decembra
498.873
114.079
915.131
801.052
1.414.004
915.131
59
60
-737.560
-737.560
4.287.468
4.287.468
4.287.468
-721.920
-737.560
15.640
65.651.970
VeËinski kapital
4.287.468
21.914.648
Zadræani dobiËki
-44.706
6.338.395
Manjπinski kapital
4.242.762
-721.920
-737.560
15.640
71.990.365
Skupaj
kapital
23.949.827
14.846.937
Dividende delniËarjem Stanje 31. 12. 2006
250.158
Drugi prenosi kapitala Skupaj prihodki in odhodki v poslovnem letu
Odkup manjπinskega kapitala »isti poslovni izida poslovnega leta
86.672
Skupaj prihodki in odhodki v poslovnem letu,
pripoznani direktno v kapitalu
PoveËanje osnovnega kapitala Prevrednotenje za prodajo razpoloæljivih finanËnih naloæb
23.699.669
14.760.265
Kapitalske rezerve
TeËajne razlike
Stanje 1. 1. 2006
v evrih
Osnovni kapital
23.949.827
14.846.937
Stanje 31. 12. 2007
Dividende delniËarjem Odkup manjπinskega kapitala 4.901.129
-10.476.353
914
914
15.376.568
Rezerve iz dobiËka
7.240.553
-472.056
-472.056
Lastne delnice
-472.056
511.485
511.485
511.485
0
Preseæek iz prevrednotenja
-226.075
1.601.799
3.394.884
21.914.648
-1.352.291
10.476.352
65.651.970
-1.352.291
3.394.884
336.830
4.299.078
4.299.078
4.299.078
512.398
511.485
914
58.461.071
VeËinski kapital
69.337.784
-1.481.533
4.299.078
5.096.624
Zadræani dobiËki
23.998.598
-1.481.533
1.601.799
6.338.395
-48.256
-5.001.152
180.133
180.133
11.207.670
Manjπinski kapital
615.396
-48.594
-5.629.699
71.990.365
-1.400.547
0
-1.606.268
336.830
4.479.210
4.479.210
512.398
511.485
914
69.668.741
Skupaj
kapital
69.953.180
-1.530.127
-4.027.900
0
511.485
Oblikovanje drugih rezerv iz dobiËka po sklepu
uprave in nadzornega sveta druæbe 2.323.784
-2.323.784
0
Skupaj prihodki in odhodki v poslovnem letu
15.640
-472.056
Lastne delnice
4.242.762
»isti poslovni izid poslovnega leta
15.640
4.901.129
Rezerve iz dobiËka
-44.706
Prevrednotenje za prodajo razpoloæljivih finanËnih naloæb
23.949.827
14.846.937
Kapitalske rezerve
Osnovni kapital
TeËajne razlike
Stanje 1. 1. 2007
v evrih
Konsolidiran izkaz gibanja kapitala Skupine Æito za leto, konËano na dan 31. decembra 2007
Izkaz
poslovnega izida Æito d.d. za leto, konËano na dan 31. decembra 2007
Pojasnila
2007
2006
preraËunano
v evrih
v evrih
5
101.028.161
97.157.761
157.164
-43.321
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 60.417
99.459
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
6
1.733.645
2.675.457
7
66.320.831
62.018.636
6. Stroπki dela
8
23.387.429
27.514.349
7. Odpisi vrednosti
9
6.046.355
6.528.732
10
493.141
763.200
11
86.770
606.430
10. FinanËni prihodki iz danih posojil 12
279.453
178.038
12
143.958
771.266
12. FinanËni odhodki iz oslabitve in odpise finanËnih naloæb
13
0
191.955
14
1.248.784
799.214
14. FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti 14
47.595
97.062
5.945.433
3.531.942
15
42.548
543.546
17. Odloæeni davki
16
-1.255.317
999.327
4.647.568
3.987.723
18. »isti poslovni izid letno poroËilo 2007
61
Bilanca
stanja Æito d.d. na dan 31. decembra 2007
Pojasnila
31. 12. 2007
31. 12. 2006
preraËunano
v evrih
v evrih
SREDSTVA A. DolgoroËna sredstva
74.380.453
78.024.739
19
794.064
633.342
575.284
435.491
42.789
3. Premoæenjske pravice v pridobivanju 17.429
153.844
2.040
1.218
20
58.336.338
61.512.203
32.423.743
34.020.256
23.287.699
3. Druge naprave in oprema 2.550.563
2.944.187
1.685.085
945.394
314.667
21
335.787
347.085
13.691.968
13.194.004
1. Naloæbe v druæbe v skupini 22
6.819.129
6.647.442
2. Naloæbe v druga podjetja 23
6.755.289
6.232.584
23
117.550
313.978
131.046
208.078
131.046
208.078
16
1.091.250
2.130.027
47.135.497
38.526.059
1.418.983
2.096.017
II. Zaloge
24
19.973.830
14.233.705
1. Material
16.290.296
10.577.773
120.418
87.985
3.437.416
3.371.090
4. Predujmi za zaloge 125.700
196.857
23
3.637.545
2.364.067
0
39
2. KratkoroËna posojila podjetja v skupini 3.457.000
2.302.621
3. KratkoroËna posojila drugim 180.545
61.407
20.967.683
19.239.645
III. KratkoroËne finanËne naloæbe
IV. KratkoroËne poslovne terjatve
25
1. KratkoroËne poslovne terjatve do podjetij v skupini 3.167.408
4.041.140
16.435.511
13.381.610
1.364.764
1.816.895
V. Denarna sredstva
26
1.137.456
592.625
10.253
15.179
SKUPAJ SREDSTVA
121.526.203
116.565.977
62
Pojasnila
31. 12. 2007
31. 12. 2006
preraËunano
v evrih
v evrih
A. Kapital
69.664.184
27
14.846.937
14.846.937
23.949.827
23.949.827
4.899.846
70.966.828
28
7.223.630
IV. Lastne delnice (kot odbitna postavka)
-472.056
-472.056
V. Preneseni Ëisti poslovni izid in Ëisti izid poslovnega leta 24.341.921
21.723.879
VI. Preseæek iz prevrednotenja -226.075
511.485
VII. Kapital manjπinskih lastnikov 0
5.506.910
29
3.819.273
4.298.023
3.433.805
3.854.287
385.468
443.736
2.742.446
3.856.185
30
2.741.006
3.854.745
2.741.006
3.854.745
1.440
1.440
1.440
1.440
III. Odloæene obveznosti za davke 0
0
». KratkoroËne obveznosti
44.418.523
36.457.671
0
0
30
29.628.254
19.739.662
28.081.364
18.301.269
2. KratkoroËne finanËne obveznosti do podjetij v skupini 1.544.402
1.435.905
3. KratkoroËne finanËne obveznosti do drugih 2.488
2.488
14.790.269
16.718.009
1. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev v skupini 1.771.971
3.220.404
2. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 10.194.475
10.209.151
297.733
56.897
III. KratkoroËne poslovne obveznosti
467.052
1.119.359
2.059.038
2.112.198
881.777
987.270
121.526.203
116.565.977
D. KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
63
Izkaz
denarnih tokov Æito d.d. za leto, konËano na dan 31. decembra 2007
2007
2006
preraËunano
v evrih
v evrih
Denarni tokovi pri poslovanju
Celotni poslovni izid pred davki
5.945.433
3.531.942
Popravki za:
Neto stroπki financiranja
969.331
621.518
5.100
501.147
5.479.616
5.865.007
175.891
136.127
DobiËek iz rednega delovanja pred spremembami v obratnem kapitalu 12.575.371
10.655.741
PoveËanje terjatev
-1.646.080
-2.975.747
Rezultat pri prodaji za prodajo razpoloæljivih finanËnih sredstev
PoveËanja v zalogah
-5.740.125
-764.818
PoveËanje obveznosti iz poslovanja in P»R
-2.033.233
3.202.124
PoveËanje dolgoroËnih rezervacij
-478.750
-501.436
Denarni tok iz poslovanja 2.677.183
9.615.864
PlaËane obresti -1.288.047
-948.577
-143.130
-764.856
1.246.006
7.902.431
PlaËan davek od dobiËka Neto denarni tok iz rednega delovanja
Denarni tokovi pri naloæbenju Izdatki za nakupe novih opredmetenih osnovnih sredstev in naloæb
-5.027.609
-8.993.351
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in naloæbenih nepremiËnin 836.264
3.399.328
Izdatki za nakupe neopredmetenih dolgoroËnih sredstev -302.430
-1.805.721
Prejete obresti Dividende prejete od za prodajo razpoloæljivih finanËnih naloæb
Neto denarni tokovi pri naloæbenju
148.727
917.580
81.670
105.976
-4.263.378
-6.376.188
Prejemki od kratkoroËno prejetih posojil
Denarni tokovi pri financiranju 44.139.595
73.675.910
PoplaËila kratkoroËno prejetih posojil
-32.130.740
-71.338.120
PoplaËila dolgoroËnih prejetih posojil
-3.234.002
-770.322
-1.481.533
-1.417.409
-8.594
-54.090
Dividende, izplaËane veËinskim delniËarjem Dividende, izplaËane manjπinskim delniËarjem
IzplaËila manjπinskih delniËarjev
-3.722.524
-1.412.573
Neto denarni tokovi pri financiranju
3.562.202
-1.316.604
544.830
Neto pritoki denarnih sredstev Denarna sredstva na 1. januarja
KonËno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 64
209.639
592.625
382.987
1.137.455
592.626
65
Kapitalske rezerve
23.699.668
Osnovni kapital
14.760.265
4.899.846
Rezerve iz dobiËka
-472.056
Lastne delnice
-472.056
Stanje 31. 12. 2006
14.846.937
23.949.827
4.899.846
-472.056
511.485
21.723.879
2.353.793
-1.352.291
Odkup manjπinskega kapitala Dividende delniËarjem
250.159
49.837
49.837
65.459.918
-1.352.291
2.353.793
5.506.910
-54.089
-4.805.492
336.830
3.987.723
86.672
3.987.723
PoveËanje osnovnega kapitala Skupaj prihodki in odhodki v poslovnem letu
510.975
3.987.723
3.987.723
10.316.653
Manjπinski kapital
0
-8.594
-5.498.316
510.975
59.622.886
Skupaj veËinski kapital
69.664.184
-1.481.533
1.775.791
510.975
16.734.653
Zadræani dobiËki
24.341.921
510.975
510
-226.075
0
-737.560
Stanje 1. 1. 2006
v evrih
7.223.630
-1.481.533
23.949.827
Dividende delniËarjem
14.846.937
1.775.791
Stanje 31. 12. 2007
-2.323.784
2.323.784
Odkup manjπinskega kapitala Oblikovanje drugih rezerv iz dobiËka po sklepu uprave in nadzornega sveta druæbe
4.647.568
4.647.568
4.647.568
4.647.568
5.506.910
-737.560
65.459.918
Manjπinski kapital
Skupaj prihodki in odhodki v poslovnem letu
21.723.879
Skupaj veËinski kapital
511.485
Zadræani dobiËki
-472.056
-737.560
4.899.846
Lastne delnice
23.949.827
14.846.937
Rezerve iz dobiËka
-737.560
Kapitalske rezerve
Osnovni kapital
Stanje 1. 1. 2007
v evrih
Izkaz gibanja kapitala Æito d.d. za leto, konËano na dan 31. decembra 2007
70.966.828
-1.406.380
-2.451.698
336.830
4.037.560
4.037.560
510.975
510.975
69.939.540
Skupaj
kapital
69.664.184
-1.490.127
-3.722.525
0
4.647.568
4.647.568
-737.560
-737.560
70.966.828
Skupaj
kapital
2.
Podatki o druæbi
Skupinski raËunovodski izkazi Skupine Æito in raËunovodski izkazi druæbe Æito d.d. so
bili za leto, ki se je konËalo 31. decembra 2007, potrjeni na seji Uprave, dne 22. 05. 2008.
Druæba Æito d.d. je delniπka druæba, ustanovljena v Republiki Sloveniji. Delnice druæbe
so uvrπËene na borznem trgu Ljubljanske borze.
Dejavnost Skupine Æito je naslednja:
•
•
•
•
•
•
V letu 2007 je bila druæbi Æito d.d.
pripojena naslednja druæba:
pekarstvo
slaπËiËarstvo
zamrznjena hrana
mlinarstvo
biskvitno pecivo, keksi in
testeninarstvo
Druæba
Æito Gorenjka d.d.
Sestava Skupine Æito
Ime odvisne druæbe Dræava
Deleæ v kapitalu
ABC Agrohit d.o.o., Ljubljana Slovenija 99,55 %
Intes Storitve d.o.o., Maribor Slovenija 100,00 %
LD Æito d.o.o., Zagreb
Æito NepremiËnine d.o.o., Ljubljana Æito Beograd d.o.o., Beograd Æito PI d.o.o.e.l., Skopje Hrvaπka 100,00 %
Slovenija 100,00 %
Srbija 100,00 %
Makedonija 100,00 %
©umi bonboni d.o.o., Ljubljana Slovenija 57,50 %
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana Slovenija 90,16 %
Druæba Æito d.d. je na skupπËini, dne 11. 8. 2006, sprejela sklep, da bo
v letu 2006 in naslednjih petih letih pripravljala raËunovodske izkaze v
skladu z Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja (MSRP),
ki jih je sprejela Evropska unija.
66
Datum pripojitve
31. 12. 2007
Pripojitev je bila obraËunana z uporabo zdruæitvene metode. Metoda
zdruæitve pomeni, da je druæba predstavila izkaz poslovnega izida,
denarnega toka in gibanja kapitala za leto 2006 in 2007 ter bilanco stanja
na dan 31. 12. 2006 na naËin, kot da je poslovna zdruæitev obstajala æe
ob zaËetku obdobja primerljivih podatkov na dan 31. 12. 2005. Zato so
primerljivi podatki za leto 2006 prilagojeni za uËinke zdruæitve zgoraj
navedene druæbe.
3.
Povzetek pomembnih
raËunovodskih usmeritev
Izjava o skladnosti
RaËunovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP in pojasnili odbora
za pojasnjevanje MSRP (v nadaljevanju OPMSRP), ki jih je sprejela
Evropska unija. Druæba in Skupina sta uporabili vse MSRP in OPMSRP v
raËunovodskih izkazih, ki so bili zahtevani za uporabo in so veljali v letu
2007. Druæba in Skupina nista predËasno uporabili nobenega standarda,
kjer uporaba spremenjenih standardov ni bila zahtevana v letu 2007.
Osnove za pripravo
Uporabljene raËunovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih, razen
novo sprejetih standardov in interpretacij, ki so navedene v nadaljevanju.
Sprejem spodaj navedenih standardov in interpretacij ni vplival na
finanËni poloæaj ali poslovanje druæbe ali Skupine.
MSRP 7 - FinanËni instrumenti: Razkritje
Standard zahteva dodatna razkritja, ki omogoËajo uporabnikom oceno
pomembnosti finanËnih instrumentov podjetja ter naravo in obseg tveganj,
ki izhajajo iz teh finanËnih instrumentov. Dodatna razkritja so vkljuËena v
raËunovodskih izkazih poslovnega leta, ki se je konËalo 31. 12. 2007.
MRS 1 - Dopolnilo - Predstavitev raËunovodskih izkazov
Dopolnilo zahteva dodatna razkritja, ki uporabnikom raËunovodskih
izkazov omogoËijo oceno ciljev, usmeritev in postopke upravljanja
kapitala. Dodatna razkritja so vkljuËena v raËunovodskih izkazih
poslovnega leta, ki se je konËalo 31. 12. 2007.
OPMSRP 7 - Uporaba pristopa preraËunavanja na podlagi MRS 29
Pojasnilo obravnava uporabo MRS 29 - RaËunovodsko poroËanje v
hiperinflacijskih gospodarstvih ob prvem pojavu hiperinflacije in πe
posebej raËunovodsko obravnavanje odloæenih obveznosti in terjatev za
davek.
OPMSRP 8 - PodroËje uporabe MRSP 2
Pojasnilo obravnava raËunovodsko obraËunavanje plaËilnih transakcij z
delnicami, v katerih podjetje ne more posebej opredeliti dela ali vsega
prejetega blaga ali storitev.
OPMSRP 9 - Ponovna ocenitev vgrajenih izvedenih finanËnih
instrumentov
Pojasnilo zahteva, da podjetje oceni, ali je treba vgrajeni izvedeni finanËni
instrument loËiti od gostiteljske pogodbe, kadar nastopi sprememba
pogojev pogodbe, ki znatno spremenijo denarne tokove.
OPMSRP10 - Medletno raËunovodsko poroËanje in slabitve
Pojasnilo prepoveduje, da bi bile izgube iz naslova slabitev, pripoznane
v vmesnem obdobju, ki se nanaπajo na dobro ime, naloæbe v kapitalske
instrumente ter naloæbe, izkazane po knjigovodski vrednosti, v kasnejπem
obdobju odpravljene.
Osnovne usmeritve
RaËunovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen za
sredstva, vrednotena po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, in
sredstva, namenjena za prodajo, ki so vrednotena po poπteni vrednosti.
RaËunovodski izkazi so prikazani v evrih.
Republika Slovenija je s 1. januarjem 2007 uvedla evro kot svojo uradno
valuto in evro je zamenjal slovenski tolar. Primerjalni podatki v bilanci
stanja na dan 1. 1. in 31. 12. 2006 so preraËunani v evre po tedaj veljavnem
teËaju, medtem ko so podatki v izkazih poslovnega izida in denarnega
toka preraËunani po ponderiranem povpreËnem teËaju navedenega
obdobja.
Pomembne raËunovodske ocene
Priprava raËunovodskih izkazov zahteva od poslovodstva doloËene
ocene in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in
obveznosti druæbe, ter razkritje potencialnih obveznosti na dan bilance
stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov druæbe v obdobju, ki se konËa
na dan bilance stanja.
Poslovodske ocene med drugim zajemajo naslednje postavke:
amortizacijsko dobo in preostalo vrednost opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih dolgoroËnih sredstev, popravke vrednosti
zalog in dvomljivih terjatev ter toæbene zahtevke. BodoËih dogodkov in
njihovega vpliva ni mogoËe doloËiti z gotovostjo. Prav zato je treba pri
raËunovodskih ocenah uporabiti presojo, saj se raËunovodske ocene
spreminjajo glede na nove dogodke, izkuπnje, dodatne informacije
kakor posledica sprememb poslovnega okolja, v katerem druæba deluje.
Dejanske posledice se lahko razlikujejo od ocenjenih.
67
Glavne ocene in predpostavke na dan bilance stanja, ki se nanaπajo
na prihodnje poslovanje in lahko povzroËijo pomembne popravke
knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti v naslednjem poslovnem
letu, so navedene v nadaljevanju.
Terjatve za odloæene davke
Terjatve za odloæene davke so pripoznane za vse neporabljene davËne
izgube, za katere je verjetno, da se bodo porabile v breme bodoËih
obdavËljivih dobiËkov. Pripoznanje terjatev za odloæene davke zahteva
pomembne ocene poslovodstva glede viπine bodoËih obdavËljivih
dobiËkov in bodoËih strategij davËnega planiranja. Knjigovodska vrednost
pripoznanih davËnih izgub na dan 31. decembra 2007 za Æito d.d. znaπa
0 evrov (na dan 31. decembra 2006 znaπa 3.655.955 evrov). Knjigovodska
vrednost pripoznanih davËnih izgub na dan 31. decembra 2007 za Skupine
Æito znaπa 774.345 evrov (na dan 31. decembra 2006 znaπa 3.768.882
evrov).
Pomembne poslovodske presoje
Pri uporabi raËunovodskih usmeritev je moralo poslovodstvo poleg
ocen, ki najbolj vplivajo na vrednosti v raËunovodskih izkazih, presoditi o
naslednjih postavkah.
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena
dolgoroËna sredstva
Skupina in druæba menita, da ni nikakrπnih dejavnikov, ki bi nakazovali
potrebo po oslabitvi opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.
Osnove uskupinjevanja
Uskupinjeni raËunovodski izkazi obsegajo raËunovodske izkaze druæbe
Æito d.d. in njenih odvisnih druæb na dan 31. 12. vsako leto. RaËunovodski
izkazi odvisnih druæb so pripravljeni za enako poslovno leto kot
raËunovodski izkazi matiËne druæbe, z uporabo enotnih raËunovodskih
usmeritev. V primeru nekonsistentnosti raËunovodskih usmeritev, so v
uskupinjenih raËunovodskih izkazih narejeni ustrezni popravki.
Vsa medsebojna stanja in transakcije, vkljuËno z neuresniËenimi dobiËki,
ki izhajajo iz medsebojnih stanj in transakcij, se popolnoma izloËijo.
Vsa odvisna podjetja se priËnejo uskupinjevati z dnem, ko se prenese
kontrola na Skupino Æito, in nasprotno, uskupinjevanje doloËenega
odvisnega podjetja se opusti, ko je kontrola nad odvisnim podjetjem
prenesena iz Skupine Æito. »e Skupina Æito izgubi kontrolo nad odvisnim
podjetjem med letom, se v uskupinjene raËunovodske izkaze vkljuËijo
rezultati odvisnega podjetja vse do dne, ko je kontrola nad odvisnim
podjetjem πe obstajala.
Manjπinski interes predstavlja deleæ dobiËka ali izgube in Ëisto
premoæenje, ki jih nima Skupina Æito in so posebej zastopani v izkazu
poslovnega izida in v okviru kapitala v konsolidirani bilanci, loËeno
od kapitala veËinskih lastnikov. Pridobitev manjπinskega interesa je
obraËunana v skladu z metodo skupine kot ekonomske celote, pri Ëemer
68
je razlika med nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo deleæa neto
pridobljenih sredstev pripoznana kot kapitalska transakcija.
PreraËun tujih valut
Skupinski izkazi so predstavljeni v evrih (EUR), ki so funkcionalna in
poroËevalna valuta, ki jo uporablja matiËna druæba in njene odvisne
druæbe v Sloveniji. Transakcije v tuji valuti so na zaËetku pripoznane
v funkcionalni valuti in so preraËunane po teËaju na dan transakcije.
Monetarna sredstva in obveznosti v tuji valuti so preraËunana po
teËaju funkcionalne valute na dan bilance stanja. Vse razlike, ki izhajajo
iz preraËuna tujih valut, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Nemonetarna sredstva in obveznosti, pripoznana na podlagi izvirnih
vrednosti v tuji valuti, so preraËunana po teËaju na dan transakcije.
Nemonetarna sredstva in obveznosti, merjeni po poπteni vrednosti v tuji
valuti, so preraËunani po teËaju, ko je bila poπtena vrednost ugotovljena.
Funkcionalna valuta tujih odvisnih podjetij je:
• hrvaπka kuna za LD Æito d.o.o., Zagreb, Hrvaπka
• konvertibilni srbski dinar za Æito d.o.o., Beograd, Srbija
• denar za Æito PI d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija
Na dan poroËanja so izkazi navedenih odvisnih podjetij preraËunani v
poroËevalno valuto uskupinjenih raËunovodskih izkazov. Za bilanco
stanja je uporabljen teËaj na dan poroËanja, medtem ko je za izkaz
poslovnega izida uporabljen povpreËni teËaj skozi celotno poslovno leto.
TeËajne razlike, ki izhajajo iz preraËuna funkcionalne valute v poroËevalno
valuto, se pripoznajo neposredno v kapital do trenutka odprodaje
odvisne druæbe, ko se te teËajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega
izida.
ZemljiπËa, zgradbe in oprema
ZemljiπËa so vrednotena po nabavni vrednosti, zmanjπani za morebitno
oslabitev. Zgradbe in oprema so vrednotene po nabavni vrednosti,
zmanjπani za obraËunano amortizacijo in morebitno oslabitev
vrednosti. Amortizacija se obraËunava na podlagi enakomerne Ëasovne
razporeditve v skladu z ocenjeno dobo koristnosti posameznega
sredstva.
Zgradbe: od 1,5 % do 5 %
Oprema: od 8,0 % do 33,3 %
Odprava pripoznanja zemljiπË, zgradb ali opreme se izvede, ko se
sredstvo proda ali ko se ne priËakujejo veË ekonomske koristi, ki bi lahko
pritekale ob nadaljnji uporabi posameznega sredstva. DobiËki in izgube
zaradi odprave pripoznanja sredstva se vkljuËijo v izkaz poslovnega izida
v letu, ko se posamezno sredstvo izknjiæi.
Preostala vrednost sredstev, ocenjena doba koristnosti sredstev
oziroma metoda amortizacije, je pregledana oziroma spremenjena,
Ëe je potrebno, pri pripravi raËunovodskih izkazov.
Stroπki izposojanja
Naloæbe
Stroπki izposojanja so pripoznani v razdobju, na katerega se nanaπajo.
Druæba razporedi naloæbe v naslednje kategorije: finanËna sredstva po
poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, naloæbe do zapadlosti,
naloæbe, razpoloæljive za prodajo, ter posojila in terjatve. Razporeditev je
odvisna od namena pridobitve.
Naloæbene nepremiËnine
Naloæbene nepremiËnine so vrednotene po nabavni vrednosti, zmanjπani
za obraËunano amortizacijo in morebitno oslabitev vrednosti. Skupina
obraËunava amortizacijo na podlagi enakomerne Ëasovne razmejitve v
skladu z ocenjeno dobo koristnosti.
Odprava pripoznanja naloæbenih nepremiËnin se izvede v primeru
odprodaje ali v primeru, ko je naloæbena nepremiËnina trajno izloËena
iz uporabe in v zvezi z njo ne bodo pritekale veË nobene bodoËe
ekonomske koristi. DobiËki in izgube zaradi odprave pripoznanja se
pripoznajo v izkazu poslovnega izida v letu, v katerem nastanejo.
Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva, pridobljena posamezno, so pripoznana po
nabavni vrednosti, medtem ko se neopredmetena sredstva, pridobljena
na podlagi poslovnih zdruæitev, pripoznajo po poπteni vrednosti na
dan prevzema. Po zaËetem pripoznavanju se uporablja model nabavne
vrednosti. Uporabna vrednost posameznega neopredmetenega sredstva
je omejena. Ko se obraËunava amortizacija neopredmetenega sredstva,
se pripozna v izkazu poslovnega izida. Amortizacijska stopnja je 20odstotna.
Neopredmetena sredstva se preverja letno za oslabitev, in to posamezno.
Doba uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva je ocenjena
enkrat na leto in se prilagodi, Ëe je to potrebno.
Nadomestljivi znesek nekratkoroËnih sredstev
Na dan poroËanja se oceni, ali obstajajo morebitni dejavniki, ki
nakazujejo na to, da bi bilo potrebno nekratkoroËna sredstva oslabiti.
»e obstoja indikacija oslabitve, se pripravi formalna ocena nadomestljive
vrednosti posameznih sredstev. Kadar knjigovodska vrednost presega
nadomestljivo vrednost, se vrednost sredstva oslabi na vrednost
nadomestljivega zneska posameznega sredstva ali denar ustvarjajoËe
enote. Nadomestljiva vrednost je poπtena vrednost, zmanjπana za stroπke
prodaje posameznega sredstva ali denar ustvarjajoËe enote, oziroma
je vrednost v uporabi, in sicer viπja izmed njih. Vrednost v uporabi se
doloËi tako, da se priËakovani bodoËi denarni tokovi diskontirajo na neto
sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje (pred davki), ki odraæa
sedanjo træno oceno Ëasovne vrednosti denarja in morebitno tveganje,
povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so bodoËi denarni
tokovi odvisni tudi od drugih sredstev v posamezni denar ustvarjajoËi
enoti, se vrednost v uporabi izraËuna na podlagi bodoËih denarnih tokov
te denar ustvarjajoËe enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se
pripoznajo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki.
Pripoznavanje finanËnih sredstev
Druæba na zaËetku pripozna vse naloæbe, razen naloæb, razporejenih v
skupino po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, po nabavni
vrednosti, vkljuËno s stroπki nakupa, ki so direktno povezani s tem
nakupom. Naloæbe, razporejene v skupino po poπteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida, so pripoznane po poπteni vrednosti (direktni
stroπki nakupa niso vkljuËeni v nabavno vrednost).
FinanËna sredstva po poπteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
FinanËna sredstva, razporejena v skupino po poπteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida, se merijo po poπteni vrednosti. DobiËki in
izgube naloæb, razporejenih v skupino po poπteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.
Poπtena vrednost naloæb, s katerimi se aktivno trguje na organiziranih
trgih, je doloËena v viπini objavljene ponudbene cene borzne kotacije
ob zakljuËku trgovanju na dan bilance stanja. Za naloæbe, za katere
træna cena ni objavljena na finanËnih trgih, se poπtena vrednost doloËi
na podlagi podobnega instrumenta ali pa je poπtena vrednost doloËena
kot neto sedanja vrednost bodoËih denarnih tokov, ki jih lahko Skupina
priËakuje iz doloËene finanËne naloæbe.
Nabave in prodaje posameznih finanËnih naloæb, razporejenih v skupino
finanËna sredstva po poπteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so
pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko se je druæba zavezala, da bo
posamezno sredstvo nabavila ali prodala.
Naloæbe do zapadlosti
Druæba pripozna finanËna sredstva s stalnimi ali doloËljivimi plaËili in
doloËeno zapadlost, ki niso izvedeni finanËni instrumenti, kot finanËne
naloæbe v posesti do zapadlosti pri pozitivnem namenu in zmoænosti
dræati naloæbo do zapadlosti. Naloæbe, ki jih ima druæba za nedoloËen Ëas,
niso razvrπËene v to skupino.
Naloæbe, ki so pripoznane kot finanËne naloæbe v posesti do zapadlosti,
se vrednotijo po metodi odplaËne vrednosti z uporabo metode efektivne
obrestne mere. OdplaËna vrednost je izraËunana z razmejitvijo premije
ali diskonta ob pridobitvi skozi dobo do zapadlosti naloæbe. Vsi dobiËki in
izgube iz naloæb, ki so vrednotene po odplaËni vrednosti, se pripoznajo
v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabitev ali uËinki amortiziranja
diskonta/premije).
Naloæbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripoznane na dan
poravnave.
69
Naloæbe, razpoloæljive za prodajo
Denar in denarni ustrezniki
Po zaËetnem pripoznanju so vse naloæbe, ki jih druæba opredeli kot
naloæbe, razpoloæljive za prodajo, vrednotene po poπteni vrednosti
oziroma po nabavni vrednosti, Ëe se poπtena vrednost ne more zanesljivo
doloËiti. DobiËki in izgube naloæb, ki so razpoloæljive za prodajo, se
pripoznajo v kapitalu kot neto nerealizirani kapitalski dobiËki iz finanËnih
naloæb za prodajo, dokler naloæba ni prodana ali kakor koli drugaËe
odtujena. Izjema so izgube zaradi slabitve ter poveËanja ali zmanjπanja
teËajnih razlik, ki se pojavljajo pri postavkah, kot so dolæniπki vrednostni
papirji.
Denar in denarni ustrezniki vkljuËujejo denar pri banki in v blagajni ter
kratkoroËne depozite z zapadlostjo do treh mesecev.
Nabave in prodaje posameznih finanËnih naloæb, razporejenih v skupino
razpoloæljive za prodajo, so pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko se
je druæba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.
Naloæbe v odvisne druæbe in skupne podvige
Druæba vrednoti naloæbe v odvisne druæbe po nabavni vrednosti,
zmanjπani za oslabitev. Naloæbe v skupne podvige druæba vrednoti po
nabavni vrednosti.
Posojila in terjatve
Posojila in terjatve so finanËna sredstva z doloËenimi ali doloËljivimi
plaËili, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu. Ta skupina vkljuËuje
posojila in terjatve, ki jih pridobi podjetje, in posojila in terjatve, ki izvirajo
iz podjetja. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplaËne vrednosti
z uporabo metode efektivne obrestne mere. Naloæbe, razporejene v
skupino posojila, in terjatve so pripoznane na dan poravnave.
Zaloge
Zaloge so vrednotene po nabavni vrednosti ali Ëisti iztræljivi vrednosti,
in sicer manjπi izmed njih. Vrednost zalog obsega nabavno vrednost in
druge stroπke, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje
mesto in v njihovo sedanje stanje, in sicer:
Delniπki kapital
Navadne delnice so razvrπËene v osnovni kapital.
Prejeti krediti in posojila
Vsi prejeti krediti in posojila so na zaËetku pripoznani po poπteni
vrednosti, zmanjπani za stroπke pridobitve posameznega posojila. Po
zaËetnem pripoznanju se posojila merijo po metodi odplaËne vrednosti
z uporabo metode efektivne obrestne mere skozi izkaz poslovnega izida.
Pri tem se upoπtevajo stroπki pridobitve in kakrπni koli diskonti ali premije
pri pridobitvi. Pri izloËitvi teh obveznosti se dobiËki ali izgube pripoznajo
v izkazu poslovnega izida.
Rezervacije
Druæba pripozna rezervacije, kadar obstajajo zaradi preteklega dogodka
sedanje obveze (pravne ali posredne) in je verjetno, da bo pri poravnavi
obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogoËajo gospodarske koristi,
in je mogoËe zanesljivo oceniti znesek obveze. Znesek, pripoznan kot
rezervacija, je najboljπa ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan
bilance stanja, obstojeËe obveze. Kadar je pomembna tudi Ëasovna
vrednost denarja, se rezervacije doloËijo na podlagi diskontiranih
denarnih tokov z diskontno stopnjo (pred davki), ki odraæa Ëasovno
vrednost denarja, in kjer je ustrezno, se vkljuËi tudi morebitno
tveganje posamezne obveznosti.»e se doloËijo rezervacije na podlagi
diskontiranih denarnih tokov, se skozi leta pripoznajo poveËanja v neto
sedanji vrednosti kot finanËni odhodki.
Kjer se priËakuje, da bodo nekatere ali vse izdatke, potrebne za poravnavo
rezervacije, povrnile druge stranke, se povraËila pripoznajo kot posebno
sredstvo, vendar le, Ëe je prejem skoraj gotov. V tem primeru se stroπki
rezervacije izkaæejo zmanjπani za priËakovano povraËilo stroπkov.
Zaloge materiala
z uporabo metode FIFO
Zasluæki zaposlencev
NedokonËana proizvodnja in
zaloge dokonËane proizvodnje
po neposrednih stroπkih materiala in
dela, vkljuËno z delom proizvodnih
sploπnih stroπkov na podlagi
normalne proizvodnje
Zasluæki zaposlencev vkljuËujejo plaËe in druge dodatke v skladu s
kolektivno pogodbo. Prispevki v pokojninski sklad na ravni dræave,
socialno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za
brezposelnost se pripoznavajo kot tekoËi stroπki obdobja. Druæba
pripoznava morebitne bodoËe stroπke na podlagi kolektivne pogodbe
v zvezi z zaposlenimi. Omenjeni stroπki so preraËunani na podlagi
aktuarske metode in so pripoznani Ëez celotno obdobje posameznih
zaposlenih, na katere se nanaπa kolektivna pogodba. V letu 2006 se je
kolektivna pogodba za pozaposlitvene zasluæke spremenila, tako da so
se potrebne rezervacije zmanjπale. Zmanjπanje se bo v skladu z MSRP 19
- Zasluæki zaposlencev prek razmejitev - postopoma v Ëasu upokojevanja
zaposlencev preneslo v poslovni izid.
»ista iztræljiva vrednost je ocenjena prodajna cena pri normalnem
poslovanju, zmanjπana za stroπke dokonËanja in stroπke prodaje.
Poslovne in druge terjatve
Poslovne terjatve so pripoznane v vrednosti izdanih raËunov, zmanjπane
za morebitne popravke vrednosti. Ocena popravkov vrednosti je
zasnovana na podlagi razumnega priËakovanja druæbe, da poplaËilo ni veË
verjetno v celoti oziroma doloËenem znesku.
70
FinanËni in poslovni najem
FinanËni najem se pripozna, kadar je velika veËina tveganj in koristi
predmeta najema prenesena na druæbo. FinanËni najem se pripozna
v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg v znesku, ki je na zaËetku
najema enak poπteni vrednosti v najem vzetega sredstva ali sedanji
vrednosti najmanjπe vsote najemnin, Ëe je ta manjπa. PlaËila najemnine
se razporedijo med finanËne odhodke in zmanjπanje neporavnanega
dolga. FinanËne odhodke je treba razporediti na obdobja med trajanjem
najema, da se dobi efektivna obrestna mera za preostalo stanje dolga
za vsako obdobje. FinanËni odhodki so pripoznani neposredno v izkazu
poslovnega izida.
Sredstva v finanËnem najemu se amortizirajo skozi ocenjeno dobo
uporabnosti oziroma skozi dobo trajanja finanËnega najema, odvisno od
tega, kaj je krajπe.
Poslovni najem je najem, pri katerem najemodajalec zadræi veliko veËino
tveganj in koristi, povezanih z lastniπtvom posameznega predmeta
najema. Skupina pripozna najemnine v izkazu poslovnega izida kot
odhodek po enakomerni Ëasovni metodi v celotni dobi najema.
Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
Poslovne obveznosti so izkazane po izvirni vrednosti. Podlaga za njihovo
pripoznanje so knjigovodske listine.
Prihodki
Prihodki so pripoznani, Ëe je verjetno, da bodo pritekale gospodarske
koristi in jih je mogoËe zanesljivo izmeriti. Izpolnjeni morajo biti naslednji
kriteriji:
•Prihodki od prodaje proizvodov
Prihodki so pripoznani, ko se prenesejo na kupca pomembna tveganja
in koristi, povezana z lastniπtvom proizvodov, prihodke pa je mogoËe
zanesljivo izmeriti, obstaja verjetnost, da bodo gospodarske koristi
pritekle v podjetje, stroπke, nastale v zvezi s poslom, pa je mogoËe
zanesljivo izmeriti.
•Obresti
Prihodki od obresti se obraËunavajo in pripoznajo na podlagi efektivne
obrestne mere.
•Dividende
Dividende se pripoznajo, ko druæba pridobi pravico do izplaËila.
•Prihodki od najemnin
Prihodki od najemnin, ki izvirajo iz naloæbenih nepremiËnin, se
pripoznajo enakomerno skozi Ëas trajanja posamezne najemne
pogodbe.
•Dræavne podpore
Dræavne podpore se pripoznajo po poπteni vrednosti, vendar ne,
dokler ne obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo druæba izpolnila
pogoje v zvezi z njimi in podpore prejela. Dræavne podpore se
pripoznajo kot prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi
stroπki, ki naj bi jih nadomestile.»e se dræavna podpora nanaπa na
doloËeno sredstvo, se pripozna kot razmejeni prihodek, ki ga druæba
pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju priËakovane dobe
uporabnosti sredstva v enakih letnih obrokih.
Davki
•Davek od dobiËka
Obveznost oziroma terjatev za tekoËe davke za sedanje in pretekla
obdobja se izmeri v znesku, za katerega druæba priËakuje, da ga bo
plaËala oziroma dobila povrnjenega od davËne uprave. Obveznosti
ali terjatve za tekoËe davke se izmerijo na podlagi davËnih stopenj (in
davËnih predpisov), veljavnih na dan bilance stanja.
•Odloæeni davki
Odloæene terjatve in obveznosti za davek iz dobiËka se obraËunavajo
po metodi obveznosti v bilanci stanja. Pripoznavajo se samo odloæene
terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz zaËasnih razlik.
Odloæena terjatev za davek se pripozna tudi za neizkoriπËene davËne
izgube in neizkoriπËene davËne dobropise, ki se prenaπajo v naslednje
obdobje, Ëe je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavËljivi
dobiËek, v breme katerega bo mogoËe uporabiti neizkoriπËene davËne
izgube in neizkoriπËene davËne dobropise.
Terjatve za odloæene davke se pregledujejo na dan bilance stanja in
se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni veË mogoËe priËakovati,
da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavËljivi dobiËek, v breme
katerega bo mogoËe uporabiti neizkoriπËene davËne izgube
Obveznosti ali terjatve za odloæene davke se izmerijo na podlagi
davËnih stopenj, za katere se priËakuje, da bodo uporabljene, ko bo
sredstvo realizirano ali obveznost plaËana. Pri tem se upoπtevajo
davËne stopnje (in davËni predpisi), veljavni na dan bilance stanja.
Odloæeni davek se pripozna neposredno v breme ali dobro kapitala,
Ëe se davek nanaπa na postavke, pripoznane neposredno v breme ali
dobro kapitala.
Prekinitev pripoznavanja finanËnih instrumentov
FinanËno sredstvo se izknjiæi, ko so prenesena tveganja in koristi
in kontrola nad pogodbenimi pravicami, povezanimi s finanËnim
instrumentom. FinanËna obveznost se izknjiæi, ko je poplaËana,
odpravljena ali zastarana.
71
Naslednji novi in spremenjeni standardi in pojasnila bodo
uporabljeni v naslednjih letih, kot to zahtevajo MSRP
in OPMSRP:
Skupina in druæba Æito nista predËasno uporabili nobenega standarda ali
pojasnila, ki πe ni veljaven in bo zaËel veljati v prihodnosti.
Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov raËunovodskega
poroËanja bodo morala podjetja za prihodnja obdobja upoπtevati
naslednje dopolnjene in spremenjene standarde in pojasnila:
MSRP 8 - Operativni odseki - zaËetek obvezne uporabe za obdobja,
ki se zaËnejo 1. 1. 2009
Ta standard nadomeπËa MRS 14 - PoroËanje po odsekih. Novi
standard zahteva razkritja poslovanja po odsekih v skladu z zahtevami
poslovodstva za notranje potrebe. »e so rezultati, izkazani v skladu z
zahtevami poslovodstva za notranje potrebe, drugaËni od rezultatov
v raËunovodskih izkazih skupine, se morajo te razlike pojasniti v
raËunovodskih izkazih.
Naslednji novi in popravljeni standardi bodo uporabljeni v naslednjih
letih, kot zahtevajo MSRP, Ëe jih bo potrdila Evropska unija:
MRS 23 - Stroπki izposojanja - zaËetek obvezne uporabe za obdobja,
ki se zaËnejo 1. 1. 2009
Spremenjeni standard zahteva kapitalizacijo stroπkov zadolæevanja, ki se
nanaπajo na sredstva v izgradnji. Prehodne doloËbe standarda zahtevajo
uporabo standarda od dneva veljavnosti.
MSRP 3R Poslovne zdruæitve in MRS 27R Skupinski in posamezni
raËunovodski izkazi
Spremenjeni standardi so bili izdani januarja 2008 in postanejo veljavni
za leto z zaËetkom na dan 1. julija 2009 ali pa pozneje. MSRP 3R vpeljuje
vrsto sprememb v raËunovodstvu poslovnih kombinacij, ki bodo
vplivale na viπino pripoznanega dobrega imena in objavljene rezultate
v obdobju prevzema in v prihodnjih objavljenih rezultatih. MRS 27R
zahteva, da so spremembe lastniπtva odvisnih druæb pripoznane kot
kapitalska transakcija. Take spremembe ne bodo vplivale na dobro ime
ali na poslovni izid. Spremenjeni standard vpliva tudi na spremembe v
pripoznavanju izgub odvisnih druæb in na izgubo kontrolnega deleæa nad
odvisno druæbo. Vpeljane spremembe po MSRP 3R in MRS 27R morajo
biti uporabljene za transakcije po uveljavitvi tega standarda in bodo
vplivale na prihodnje poslovne zdruæitve in transakcije z manjπinskimi
deleæi.
MRS 1 Predstavitev raËunovodskih izkazov
Spremenjeni MRS1 predstavitev raËunovodskih izkazov je bil izdan
septembra 2007 in pride v veljavo za leto z zaËetkom na dan 1. julija 2009
ali pa pozneje. Standard loËuje lastniπke in nelastniπke spremembe v
kapitalu. Izkaz gibanja kapitala bo vkljuËeval podrobnosti transakcij z
lastniki, vsi nelastniπki premiki v kapitalu pa bodo predstavljeni enotno v
eni vrstici. V nadaljevanju standard vpeljuje nov izkaz poslovnega izida:
72
predstavlja vse kategorije prihodkov in odhodkov, priznanih v izkazu
poslovnega izida, skupaj z vsemi drugimi prepoznanimi prihodki in
odhodki v enem izkazu ali dveh povezanih izkazih.
Spremembe MRS 32 in MRS 1 FinanËni instrumenti s prodajno opcijo
Spremembe MRS 32 in MRS1 so bile objavljene februarja 2008 in
zaËnejo veljati v obdobju z zaËetkom na dan 1. januarja 2009 ali po njem.
Spremenjen MRS 32 zahteva, da so finanËni instrumenti in obveznosti, ki
so nastale iz likvidacije, razporejene kot kapital, Ëe so izpolnjeni doloËeni
pogoji. Sprememba MRS 1 zahteva razkritje doloËenih informacij,
povezanih s finanËnimi instrumenti s prodajno opcijo kot vrsto kapitala.
OPMSRP 11 - MSRP 2 - Posli z lastnimi delnicami in posli znotraj skupine
- zaËetek obvezne uporabe za obdobja, ki se zaËnejo 1. 3. 2007.
To pojasnilo vsebuje navodilo za raËunovodsko obravnavo programov
plaËil z delnicami.
OPMSRP 12 - Dogovori o koncesijah - zaËetek obvezne uporabe za
obdobja, ki se zaËnejo 1. 1. 2008.
To pojasnilo vsebuje navodilo za raËunovodsko obravnavo pogodbenih
obvez podjetij, ki opravljajo javne sluæbe. Pojasnilo zahteva, da
upravljavec sredstev ne sme obvez prikazati kot svoja opredmetena
osnovna sredstva, temveË kot finanËno naloæbo in/ali neopredmeteno
sredstvo (Evropska unija ga πe ni potrdila).
OPMSRP 13 - Program zvestobe kupcev - zaËetek obvezne uporabe
za obdobja, ki se zaËnejo 1. 7. 2008.
Pojasnilo zahteva, da podjetje obravnava dobroimetje, odobreno kupcu
zaradi njegove zvestobe, loËeno od prodajne transakcije, za katero je
kupcu dobroimetje odobreno (Evropska unija ga πe ni potrdila).
OPMSRP 14, MRS 19 - Omejitev sredstev pokojninskega naËrta,
minimalne potrebe po financiranju in njuno medsebojno delovanje zaËetek obvezne uporabe za obdobja, ki se zaËnejo 1. 1. 2008.
Pojasnilo obravnava naËin doloËevanja omejenega zneska preseækov
sredstev pokojninskega naËrta, ki ga podjetje lahko pripozna kot sredstvo
na podlagi MRS 19 - Zasluæki zaposlencev (Evropska unija ga πe ni
potrdila).
Skupina in druæba pregledujeta vplive standardov in pojasnil, ki πe niso
obvezna, in v tem trenutku ne moreta smiselno oceniti vpliva novih
zahtev. Skupina in druæba bosta uporabili nove standarde in pojasnila
v skladu z zahtevami teh standardov in pojasnil.
4.
PoroËanje po odsekih
Skupine Æito
PodroËni odseki
Naslednja tabela prikazuje prihodke, podatke o dobiËkih, o sredstvih in doloËenih obveznostih, kot se razdeljujejo po podroËnih odsekih.
Leto, konËano 31. decembra 2007
»okoladni program
Bomboni in æveËilni gumi
Pekarstvo in drugo
Skupaj
v evrih v evrih v evrih v evrih
Prihodki
Skupaj prihodki
Poslovni izid iz poslovanja
Poslovni izid iz poslovanja po odsekih
10.908.766
15.898.210
90.967.671
828.765
-433.687
14.119.341
117.774.647
14.514.419
Nerazdeljeni stroπki
8.207.175
DobiËek iz poslovanja
6.307.244
FinanËni prihodki
407.621
FinanËni odhodki
1.232.907
DobiËek iz rednega delovanja
5.481.958
Davek od dobiËka iz rednega delovanja
63.568
Odloæeni davki
1.175.628
»isti poslovni izid
4.242.762
Sredstva in obveznosti do virov sredstev
11.356.134
13.098.162
86.367.437
110.821.733
13.757.318
Sredstva po odsekih
Nerazdeljena sredstva
Skupaj sredstva
124.579.051
11.332.383
13.098.162
65.943.103
90.373.648
Nerazdeljeni viri sredstev
34.205.403
Skupaj viri sredstev
124.579.051
Drugi podatki po segmentih
Vlaganja v sredstva v letu 2007
70.978
692.904
4.078.381
4.842.263
Opredmetena osnovna sredstva
70.978
692.904
3.694.034
4.457.916
Viri sredstev po odsekih
Neopredmetena dolgoroËna sredstva
Odpisi
384.347
384.347
775.702
490.554
4.767.600
6.033.856
12.341
4.999
164.745
182.085
46.826
82.331
473.742
602.899
73
Leto, konËano 31. decembra 2006
Prihodki
Skupaj prihodki
Poslovni izid iz poslovanja
Poslovni izid iz poslovanja po odsekih
»okoladni program
Bomboni in æveËilni gumi
Pekarstvo in drugo
Skupaj
10.278.305
14.222.638
92.345.986
116.846.929
693.540
622.396
10.657.712
11.973.648
Nerazdeljeni stroπki
8.496.041
DobiËek iz poslovanja
3.477.607
FinanËni prihodki
1.486.288
FinanËni odhodki
911.675
DobiËek iz rednega delovanja
4.052.220
Davek od dobiËka iz rednega delovanja
565.470
Odloæeni davki
922.461
»isti poslovni izid
4.479.210
Sredstva in obveznosti do virov sredstev
11.289.105
13.050.079
81.782.023
Nerazdeljena sredstva
13.026.915
Skupaj sredstva
119.148.122
Sredstva po odsekih
Viri sredstev po odsekih
106.121.207
11.265.494
13.050.079
62.442.794
86.758.367
Nerazdeljeni viri sredstev
32.389.755
Skupaj viri sredstev
119.148.122
Drugi podatki po segmentih
Vlaganja v sredstva v letu 2006
2.633.467
91.975
5.380.208
8.105.650
Opredmetena osnovna sredstva
2.633.467
91.975
5.138.091
7.863.533
242.117
242.117
633.738
477.558
4.996.428
6.107.724
13.712
5.074
124.174
142.960
87.919
81.422
766.922
936.263
Neopredmetena dolgoroËna sredstva
Odpisi
ObmoËni odseki
Skupina ne izkazuje prihodkov po obmoËnih odsekih, saj je veË kot
90 % prihodkov ustvarjenih v Sloveniji in Evropski uniji.
74
5.
»isti prihodki od prodaje - Skupina Æito
2007
2006
v evrih v evrih
DomaËi trg
95.239.973
94.313.817
Tuji trg
22.534.674
22.533.112
Trg Evropske unije
11.476.016
11.200.927
Drugi tuji trgi 11.058.658
11.332.185
117.774.647
116.846.929
2007
2006
v evrih v evrih
93.923.635
88.128.366
Skupaj
Skupina je v letu 2007 ustvarila 80,9 % vseh prihodkov od prodaje
na domaËem trgu, od tega 94.434 tisoË evrov prihodkov od prodaje
proizvodov, blaga in materiala ter 805 tisoË evrov prihodkov od prodaje
storitev, kar vkljuËuje prihodke od najemnin, in sicer 352 tisoË evrov.
Prihodke, ustvarjene na tujem trgu, je Skupina dosegla predvsem na
nemπkem in hrvaπkem trgu.
»isti prihodki od prodaje - Æito d.d.
DomaËi trg
Trg Evropske unije
Drugi tuji trgi Skupaj
2.711.146
2.377.226
4.393.380
6.652.169
101.028.161
97.157.761
Druæba je v letu 2007 ustvarila 93 odstotkov vseh prihodkov od prodaje
na domaËem trgu, od tega 92.152 tisoË evrov prihodkov od prodaje
proizvodov, blaga in materiala ter 1.772 tisoË evrov prihodkov od prodaje
storitev, kar vkljuËuje prihodke od najemnin, in sicer 579 tisoË evrov.
Prihodke, ustvarjene na tujih trgih, je druæba Æito dosegla predvsem na
nemπkem in hrvaπkem trgu.
75
6.
Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni prihodki - Skupina Æito
2007
2006
v evrih v evrih
Dræavne podpore 151.178
278.806
722.974
1.815.348
Prejete odπkodnine od zavarovalnic 287.398
305.934
Drugi poslovni prihodki 852.945
761.926
2.014.495
3.162.014
2007
2006
v evrih v evrih
76.017
147.563
DobiËek pri prodaji osnovnih sredstev 722.932
1.815.734
Prejete odπkodnine od zavarovalnic 261.025
306.407
DobiËek pri prodaji osnovnih sredstev Skupaj Drugi poslovni prihodki - Æito d.d.
Dræavne podpore Drugi poslovni prihodki 673.671
405.753
1.733.645
2.675.457
2007
2006
v evrih v evrih
Skupaj Dræavne podpore sestavljajo izvozne subvencije in nepovratna sredstva
za sofinanciranje prenove in nakupa osnovnih sredstev.
7.
Stroπki blaga, materiala
in storitev
Stroπki blaga, materiala in storitev - Skupina Æito
52.707.727
52.845.898
Stroπki storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroπki porabljenega materiala
22.980.989
21.407.745
Skupaj 75.688.716
74.253.643
76
Stroπki blaga, materiala in storitev - Æito d.d.
2007
2006
v evrih v evrih
44.112.071
41.471.807
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroπki porabljenega materiala
Stroπki storitev
22.208.760
20.546.828
Skupaj 66.320.831
62.018.636
2007
2006
v evrih v evrih
21.725.794
23.045.760
Stroπki pokojninskih zavarovanj
1.792.520
2.047.217
Stroπki drugih socialnih zavarovanj
1.284.031
1.412.752
8.
Stroπki dela
Stroπki dela - Skupina Æito
Stroπki plaË
Drugi stroπki dela:
6.001.144
7.526.945
Stroπki prehrane 1.604.644
1.879.753
Stroπki prevoza na delo 1.208.995
1.334.715
Regres za letni dopust 1.570.385
1.811.939
Oblikovanje rezervacij, odpravnine in jubilejne 828.875
1.360.311
Davek na izplaËane plaËe 487.128
830.400
301.117
309.827
30.803.489
34.032.674
2007
2006
v evrih v evrih
16.268.407
18.442.803
1.683.591
1.944.687
1.154.111
1.336.943
4.281.320
5.789.916
1.185.041
1.479.226
Drugi stroπki dela
Skupaj Stroπki dela - Æito d.d.
Stroπki plaË
Stroπki pokojninskih zavarovanj
Stroπki drugih socialnih zavarovanj
Drugi stroπki dela:
Stroπki prehrane Stroπki prevoza na delo 962.191
1.112.946
1.144.424
1.159.738
Oblikovanje rezervacij, odpravnine in jubilejne 324.661
1.152.542
Davek na izplaËane plaËe 432.883
676.777
Drugi stroπki dela
232.120
208.690
23.387.429
27.514.349
Regres za letni dopust Skupaj letno poroËilo 2007
77
9.
Odpisi vrednosti
Odpisi vrednosti - Skupina Æito
2007
2006
v evrih v evrih
Amortizacija:
6.215.941
6.250.684
opredmetenih osnovnih sredstev
6.033.856
6.107.724
neopredmetenih dolgoroËnih sredstev
182.085
142.960
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih:
67.986
343.582
pri opredmetenih osnovnih sredstvih
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih:
67.986
343.582
602.899
702.637
popravki vrednosti terjatev
134.703
0
popravki vrednosti zalog
468.196
702.637
6.886.826
7.296.904
2007
2006
v evrih v evrih
5.589.452
5.658.136
5.413.561
5.522.010
Skupaj Odpisi vrednosti - Æito d.d.
Amortizacija:
opredmetenih osnovnih sredstev
neopredmetenih dolgoroËnih sredstev
175.891
136.127
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
66.055
342.997
pri opredmetenih osnovnih sredstvih
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih:
66.055
342.997
390.848
527.599
popravki vrednosti terjatev
57.654
0
popravki vrednosti zalog
333.194
527.599
6.046.355
6.528.732
Skupaj 78
10.
Drugi poslovni odhodki - Skupina Æito
2007
2006
v evrih v evrih
384.342
383.371
9.771
10.240
Prispevek za stavbno zemljiπËe Donacije Odπkodnine 37.979
268.131
210.728
271.036
642.820
932.778
2007
2006
v evrih v evrih
328.767
328.878
300
3.601
Drugi poslovni odhodki Skupaj Drugi poslovni odhodki - Æito d.d.
Prispevek za stavbno zemljiπËe Donacije Odπkodnine 27.579
268.660
Drugi poslovni odhodki 136.495
162.060
Skupaj 493.141
763.200
2007
2006
v evrih v evrih
81.670
108.792
11.
FinanËni prihodki iz deleæev
FinanËni prihodki iz deleæev - Skupina Æito
Dividenda od drugih naloæb
DobiËki pri prodaji finanËnih naloæb razporejenih v skupino za prodajo
Skupaj letno poroËilo 2007
5.100
501.214
86.770
610.007
79
FinanËni prihodki iz deleæev - Æito d.d.
2007
2006
v evrih v evrih
0
0
81.670
105.283
5.100
501.147
86.770
606.430
2007
2006
v evrih v evrih
Dividenda podjetja v skupini Dividenda od drugih naloæb
DobiËki pri prodaji finanËnih naloæb razporejenih v skupino za prodajo
Skupaj 12.
FinanËni prihodki iz danih
posojil in poslovnih terjatev
FinanËni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev - Skupina Æito
a) FinanËni prihodki iz posojil, danih drugim
Obresti
42.369
55.087
TeËajne razlike
123.872
46.274
166.241
101.360
Skupaj b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Obresti
147.986
TeËajne razlike
774.921
6.624
0
154.610
774.921
2007
2006
v evrih
v evrih
Skupaj FinanËni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev - Æito d.d.
a) FinanËni prihodki iz posojil
Obresti podjetja v skupini 113.170
Obresti druga podjetja 42.135
55.182
124.148
69.950
279.453
178.038
TeËajne razlike od prejetih in danih posojil Skupaj 52.905
b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev Obresti podjetja v skupini Obresti druga podjetja TeËajne razlike
Skupaj 80
60
56.405
143.889
689.155
9
25.705
143.958
771.266
13.
FinanËni odhodki iz oslabitve
in odpisa finanËnih naloæb
FinanËni odhodki iz oslabitev in odpisa finanËnih naloæb - Æito d.d.
2007
2006
v evrih v evrih
Oslabitev finanËnih naloæb podjetja v skupini 0
191.955
Skupaj
0
191.955
2007
2006
v evrih v evrih
14.
FinanËni odhodki iz finanËnih
in poslovnih obveznosti
FinanËni odhodki iz finanËnih in poslovnih obveznosti - Skupina Æito
a) FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti
Obresti
Skupaj 1.199.234
806.380
1.199.234
806.380
b) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti
Obresti
33.673
64.042
0
41.254
33.673
105.295
TeËajne razlike
81
FinanËni odhodki iz finanËnih in poslovnih obveznosti - Æito d.d.
2007
2006
v evrih v evrih
a) FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti
Obresti podjetja v skupini Obresti druga podjetja TeËajne razlike
Skupaj 59.840
39.237
1.188.945
751.949
0
8.029
1.248.784
799.214
b) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti
267
2.073
Obresti druga podjetja Obresti podjetja v skupini 25.030
59.328
TeËajne razlike 22.288
35.660
10
1.621
47.595
97.062
2007
2006
v evrih v evrih
DobiËek iz poslovanja pred davki
5.481.958
4.052.220
Davek na dobiËek v Sloveniji 23 % (2006 - 25 %)
1.260.850
1.013.055
Drugi finanËni odhodki Skupaj 15.
Davek od dobiËka
tekoËega leta
Uskladitev davËnega in raËunovodskega dobiËka,
pomnoæenega z davËno stopnjo v Slovenji - Skupina Æito
299.831
143.886
DavËne olajπave
DavËno nepriznani odhodki -244.856
-458.716
Prenesene davËne izgube -840.870
-31.085
Prehod na MSRP *
-103.959
-112.999
5.096
142.471
Drugo Popravki vrednosti zalog in terjatev
-312.525
-131.142
Davek na dobiËek
63.568
565.470
82
Uskladitev davËnega in raËunovodskega dobiËka,
pomnoæenega z davËno stopnjo v Slovenji - Æito d.d.:
2007
2006
v evrih
v evrih
DobiËek iz poslovanja pred davki
5.945.433
3.531.942
Davek na dobiËek v Sloveniji 23 % (2006 - 25 %)
1.367.450
812.347
96.819
124.324
DavËne olajπave
-253.306
-298.893
Prenesene davËne izgube -840.870
-31.085
Prehod na MSRP *
-103.959
-112.999
0
141.469
DavËno nepriznani odhodki Popravki vrednosti zalog in terjatev
Drugo Davek na dobiËek
-223.586
-91.617
42.548
543.546
* Prehod na MSRP predstavlja zmanjπanje davËne osnove pri prehodu s Slovenskih raËunovodskih
standardov na Mednarodne standarde raËunovodskega poroËanja. Druæba in Skupina v skladu z
zakonodajo zmanjπujeta davËno osnovo v naslednjih treh letih.
16.
Odloæeni davek od dobiËka
Odloæeni davek od dobiËka - Skupina Æito
Konsolidirana bilanca stanja Konsolidiran izkaz poslovnega izida
31. 12. 2007
31. 12. 2006
2007
2006
Prenesene izgube, ki se jih lahko uporabi za davËne olajπave 170.356
846.491
-676.135
766.605
Popravki vrednosti terjatev
76.645
73.060
3.585
-27.291
FinanËne naloæbe*
120.953
-92.985
-2.752
50.113
Osnovna sredstva 13.903
20.643
-6.740
20.643
Prehod na MSRP 99.440
207.920
-108.480
207.920
0
81.777
-81.777
81.777
NeizkoriπËene investicijske olajπave
Rezervacije
Celotna sredstva od odloæenih davkov na dobiËek
1.004.762
1.308.091
-303.329
-107.307
1.486.059
2.444.997
-1.175.628
992.461
* UËinek odloæenih davkov pri finanËnih naloæbah je pripoznan delno v kapitalu.
83
Odloæeni davek od dobiËka - Æito d.d.
Bilanca stanja
Izkaz poslovnega izida
31. 12. 2007
31. 12. 2006
2007
2006
0
842.029
-842.029
772.225
Prenesene izgube, ki se jih lahko uporabi za davËne olajπave Popravki vrednosti terjatev
FinanËne naloæbe*
Slabitve osnovnih sredstev
Prehod na MSRP NeizkoriπËene investicijske olajπave
Rezervacije
Celotna sredstva od odloæenih davkov na dobiËek
72.592
69.103
3.489
13.057
120.953
-93.114
-2.473
5.713
13.871
20.672
-6.801
20.643
99.440
208.207
-108.767
207.920
0
81.890
-81.890
81.777
784.394
1.001.240
-216.846
-102.008
1.091.250
2.130.027
-1.255.317
999.327
* UËinek odloæenih davkov pri finanËnih naloæbah je pripoznan delno v kapitalu.
Razkritja za davËne izgube Odloæeni davek Skupine Æito na davËne izgube znaπa 170.356 evrov.
Prenos davËne izgube Skupine Æito, ki bo predvidoma porabljena v naslednjih letih
v evrih
Stanje davËne izgube na 1. 1. 2007
3.768.882
Poraba v obdobju poroËanja
-3.655.955
Nepripoznana davËna izguba 0
DavËna izguba v letu 2007
749.208
Stanje na 31. 12. 2007
862.135
Prenos davËne izgube, ki bo predvidoma porabljena v naslednjih letih
774.345
Odloæene terjatve za davek 170.356
Prenos davËne izgube druæbe Æito, ki bo predvidoma porabljena v naslednjih letih
v evrih
Stanje davËne izgube na 1. 1. 2007
3.655.955
Poraba v obdobju poroËanja
-3.655.955
0
Stanje na 31. 12. 2007
84
17.
»isti dobiËek na delnico
Osnovni in popravljeni Ëisti dobiËek na delnico se izraËuna, Ëe se Ëisti
dobiËek obraËunskega obdobja, ki se nanaπa na navadne delniËarje,
deli s tehtanim povpreËnim πtevilom delnic.
2007
2006
v evrih v evrih
4.287.468
4.299.078
352.746
351.707
2007
2006
v evrih v evrih
4.647.568
3.987.723
352.746
351.707
2007
2006
v evrih v evrih
izplaËilo za leto 2006
izplaËilo za leto 2005
»isti poslovni izid Skupine Æito, ki pripada imetnikom navadnih delnic matiËnega podjetja
Tehtano povpreËno πtevilo navadnih delnic za osnovni Ëisti dobiËek na delnico
»isti poslovni izid Æita d.d., ki pripada imetnikom navadnih delnic
Tehtano povpreËno πtevilo navadnih delnic za osnovni Ëisti dobiËek na delnico
18.
Predlagane in izplaËane
dividende
Predlagane in izplaËane dividende
Izglasovane in plaËane v letu
Dividende za redne delnice (skupen znesek za dividende) za leto
Dividenda na delnico v evrih 1.481.533
1.352.295
4,20
3,84
Predlog za na skupπËino
Dividenda na redne delnice (skupen znesek za dividende) za leto
Dividenda na delnico
1.622.632
1.365.920
4,60
3,84
85
19.
Neopredmetena sredstva in
dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve
Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve - Skupina Æito
2007
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2007
DolgoroËne
premoæenjske pravice
DolgoroËne
v pridobivanju
Predujmi za
neopredmetena
Druge dolgoroËne aktivne Ëasovne
razmejitve
Skupaj
v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih
1.433.146
153.847
42.789
1.261
1.631.044
Pridobitve 316.657
133.435
245.165
2.159
697.416
Odtujitve
241.436
269.853
88.643
609
600.541
1.508.367
17.429
199.311
2.811
1.727.919
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2007
Amortizacija tekoËega leta
983.318
0
0
46
983.364
181.811
0
0
274
182.085
Odtujitve
241.436
0
0
0
241.436
923.693
0
0
320
924.013
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2007
449.828
153.847
42.789
1.215
647.680
584.674
17.429
199.311
2.491
803.906
DolgoroËne
DolgoroËne
v pridobivanju
Predujmi za
neopredmetena
razmejitve
Skupaj
2006
1.390.719
153.847
17.810
3.060
1.565.437
Pridobitve 217.143
217.138
156.664
0
590.946
Odtujitve
174.750
217.138
131.685
1.799
525.372
33
0
0
0
33
1.433.146
153.847
42.789
1.261
1.631.044
Popravki za teËajne razlike
1.012.978
0
0
46
1.013.024
142.960
0
0
0
142.960
Odtujitve
172.649
0
0
0
172.649
29
0
0
0
29
983.318
0
0
46
983.364
Popravki za teËajne razlike Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2006
86
377.742
153.847
17.810
3.014
552.413
449.828
153.847
42.789
1.215
647.680
Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve - Æito d.d.
2007
DolgoroËne
DolgoroËne
v pridobivanju
Predujmi za
neopredmetena
razmejitve
Skupaj
1.413.032
153.844
42.789
1.218
1.610.883
Nove nabave
315.409
132.191
245.165
1.705
694.470
Odtujitve in zmanjπanje 241.436
268.606
88.643
609
599.293
1.487.005
17.429
199.311
2.314
1.706.060
977.541
0
0
977.541
175.617
0
274
175.891
Odtujitve
241.436
241.436
911.722
911.996
0
0
274
435.491
153.844
42.789
1.218
633.342
575.284
17.429
199.311
2.040
794.064
DolgoroËne
DolgoroËne
v pridobivanju
Predujmi za
neopredmetena
razmejitve
Skupaj
v evrih v evrih v evrih v evrih 1.373.510
154.407
17.806
3.017
1.548.740
2006
v evrih Nove nabave
214.271
208.325
156.668
0
579.265
Odtujitve
174.750
208.888
131.685
1.799
517.122
1.413.032
153.844
42.789
1.218
1.610.883
1.014.038
0
0
0
1.014.038
136.127
0
0
0
136.127
Odtujitve
172.624
0
0
0
172.624
977.541
0
0
0
977.541
359.473
154.407
17.806
3.017
534.702
435.491
153.844
42.789
1.218
633.342
87
20.
Opredmetena
osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva - Skupina Æito
2007
ZemljπËa Zgradbe Proizvajalne in druga oprema
Opredmetena osnovna sredstva,
ki se pridobivajo
Skupaj
v evrih
v evrih
v evrih
v evrih
v evrih
7.968.837
68.266.491
96.349.958
1.262.723
173.848.009
Pridobitve
2.193
330.512
2.107.902
2.017.309
4.457.916
Odtujitve
145.577
1.011.767
4.059.023
5.216.367
424
424
7.825.453
67.585.236
94.399.261
3.280.032
173.089.982
0
37.012.761
68.771.715
0
105.784.476
1.305.417
4.728.439
0
6.033.856
Odtujitve
406.683
3.798.646
0
4.205.329
272
272
0
37.911.495
69.701.780
0
107.613.275
7.968.837
31.253.730
27.578.243
1.262.723
68.063.533
7.825.453
29.673.741
24.697.481
3.280.032
65.476.707
Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
2007
2006
v evrih
v evrih
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
2.508.254
945.393
Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
771.778
317.330
3.280.032
1.262.723
Skupaj
88
ZemljπËa Zgradbe Proizvajalne in druga oprema
ki se pridobivajo
Skupaj
v evrih
v evrih
v evrih
v evrih
v evrih
8.564.129
69.428.809
94.917.276
9.308.358
182.218.572
97.221
5.334.510
10.477.437
6.636.759
22.545.927
0
101.652
0
0
101.652
Prenos med sredstva, namenjena prodaji 401.702
2.878.063
3.249.520
0
6.529.285
Odtujitve
290.811
3.517.113
5.797.467
14.682.394
24.287.785
2006
Pridobitve
Prenos med naloæbene nepremiËnine Popravki za teËajne razlike
0
0
2.232
0
2.232
7.968.837
68.266.491
96.349.958
1.262.723
173.848.009
0
38.391.333
71.958.997
0
110.350.330
0
1.384.293
4.723.431
0
6.107.724
Oslabitev 0
62.594
27.157
0
89.751
Prenos med naloæbene nepremiËnine 0
75.442
0
0
75.442
Prenos med sredstva, namenjena prodaji 0
1.493.791
3.021.541
0
4.515.332
Odtujitve
0
1.256.226
4.917.401
0
6.173.627
0
0
1.072
0
1.072
0
37.012.761
68.771.715
0
105.784.476
8.564.129
31.037.476
22.958.279
9.308.358
71.868.242
Neodpisana vrednostna dan 31. 12. 2006
7.968.837
31.253.730
27.578.243
1.262.723
68.063.533
ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalna oprema
Druga oprema
ki se pridobivajo
Skupaj
v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih
6.861.964
59.574.625
73.548.419
10.735.111
1.260.061
151.980.180
Opredmetena osnovna sredstva - Æito d.d.
2007
Pridobitve
2.193
308.587
1.428.027
395.508
992.911
3.127.226
Odtujitve
145.577
1.011.762
2.870.313
956.767
0
4.984.419
6.718.580
58.871.450
72.106.133
10.173.852
2.252.972
150.122.987
0
32.416.333
1.156.627
3.513.471
743.463
5.413.561
Odtujitve
406.683
2.777.108
911.098
4.094.889
0
33.166.277
50.997.083
50.260.720
7.790.924
7.623.289
0
0
90.467.977
91.786.649
6.861.964
27.158.292
23.287.699
2.944.187
1.260.061
61.512.203
6.718.580
25.705.173
21.109.050
2.550.563
2.252.972
58.336.338
89
Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
2007
2006
v evrih
v evrih
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
1.685.085
945.394
Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
567.887
314.667
2.252.972
1.260.061
ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalna oprema
Druga oprema
ki se pridobivajo
Skupaj
7.457.257
60.939.960
71.645.493
12.003.493
9.329.916
161.376.118
97.221
5.331.678
8.089.414
1.540.356
6.458.571
21.517.240
Skupaj
Opredmetena osnovna sredstva 2006
Pridobitve
Prenos med naloæbene nepremiËnine
Prenos med sredstva, namenjena prodaji Odtujitve
0
101.652
0
0
0
101.652
401.703
3.017.956
3.169.859
105.600
0
6.695.118
290.811
3.577.404
3.016.629
2.703.138
14.528.426
24.116.408
6.861.964
59.574.625
73.548.419
10.735.111
1.260.061
151.980.180
0
33.946.628
52.520.406
9.110.307
0
95.577.341
0
1.206.814
3.492.608
822.588
0
5.522.010
Oslabitev
0
62.594
27.157
0
0
89.751
Prenos med naloæbene nepremiËnine
0
75.442
0
0
0
75.442
Prenos med sredstva, namenjena prodaji 0
1.493.791
2.929.832
91.708
0
4.515.331
Odtujitve
0
1.230.471
2.849.618
2.050.263
0
6.130.352
Popravek vrednostina dan 31. 12. 2006
0
32.416.332
50.260.721
7.790.924
0
90.467.977
7.457.257
26.993.332
19.125.087
2.893.186
9.329.916
65.798.777
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2006 6.861.964
27.158.293
23.287.698
2.944.187
1.260.061
61.512.203
Druæba ima hipoteko na nepremiËnini, vpisani v zemljiπko knjigo k. o.
Vrhnika pod vloæno πtevilko 2188 po kred. pog. NLB, pog. πt. 403817130512/cf z dne 24. 12. 2003, rok vraËila 7. 8. 2013 v viπini 954.234 evrov.
90
21.
Naloæbene nepremiËnine
Naloæbene nepremiËnine - Skupina Æito
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
999.403
1.007.403
Nabavna vrednost na dan 1. 1.
Prenos med naloæbene nepremiËnine 0
101.652
Prenos v skupino sredstva za prodajo 0
109.652
999.403
999.403
Nabavna vrednost na dan 31. 12. Popravek vrednosti na dan 1. 1. Amortizacija tekoËega leta
570.418
527.182
15.911
26.369
0
75.442
Prenos med naloæbene nepremiËnine Prenos v skupino sredstva za prodajo 0
58.575
Popravek vrednosti na dan 31. 12.
586.329
570.418
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 428.985
480.221
Neodpisana vrednost na dan 31. 12.
413.074
428.985
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
674.133
572.483
0
101.650
674.133
674.133
Poπtena vrednost naloæbenih nepremiËnin na dan 31. 12. 2007 znaπa 873.381 evrov.
Naloæbene nepremiËnine - Æito d.d.
Nabavna vrednost na dan 1. 1.
Prenos med naloæbene nepremiËnine Nabavna vrednost na dan 31. 12. Popravek vrednosti na dan 1. 1. Amortizacija tekoËega leta
327.048
240.306
11.298
11.300
Prenos med naloæbene nepremiËnine Popravek vrednosti na dan 31. 12. 0
75.442
338.346
327.048
332.177
347.085
Poπtena vrednost naloæbenih nepremiËnin na dan 31. 12. 2007 znaπa 631.243 evrov.
91
22.
Naloæbe v odvisne druæbe
Navedena so podjetja, ki so del skupine in ki so predmet konsolidiranja pri
konsolidaciji. Deleæ v kapitalu je raËunan z vidika skupine.
Ime ABC Agrohit d.o.o., Ljubljana Deleæ v kapitalu Deleæ glasov Kapital Poslovni izid
poslovnega leta
99,55 %
99,55 %
1.630.194
55.755
Intes Storitve d.o.o., Maribor 100,00 %
100,00 %
-294.132
0
100,00 %
100,00 %
-439.192
-92.506
Æito NepremiËnine d.o.o., Ljubljana 100,00 %
100,00 %
8.945
110
Æito Beograd d.o.o., Beograd 100,00 %
100,00 %
-178.698
75.473
Æito PI d.o.o.e.l., Skopje 100,00 %
100,00 %
10.875
2.619
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana 90,16 %
90,16 %
6.176.980
-456.681
©umi bonboni d.o.o., Ljubljana 57,50 %
57,50 %
6.195
-1.459
Ime
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih
v evrih
ABC Agrohit d.o.o., Ljubljana 1.086.484
919.109
Intes storitve d.o.o., Maribor 90.765
90.765
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana 5.458.296
5.458.296
Æito NepremiËnine d.o.o., Ljubljana 8.763
8.763
Naloæbe v odvisne druæbe - Æito d.d.
©umi bonboni d.o.o., Ljubljana
4.312
0
165.533
165.533
Æito Beograd d.o.o., Beograd 0
0
Æito PI d.o.o.e.l., Skopje 4.976
4.976
6.819.129
6.647.442
Skupaj 92
23.
FinanËna sredstva
FinanËna sredstva - Skupina Æito
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
6.762.440
6.239.735
Druge delnice in deleæi
6.573.365
6.039.622
189.075
200.113
2.DolgoroËna posojila
186.658
403.384
DolgoroËna posojila drugim
186.658
403.384
0
39
0
39
2.KratkoroËna posojila
183.317
64.691
KratkoroËna posojila drugim
183.317
64.691
Skupaj naloæbe 7.132.415
6.707.849
- za prodajo razpoloæljive finanËne naloæbe 6.573.365
6.039.659
Druge dolgoroËne finanËne naloæbe
- finanËne naloæbe v posesti do zapadlosti 189.075
200.113
- posojila 369.975
468.077
7.132.415
6.707.849
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih
v evrih
6.755.289
6.232.584
6.566.214
6.032.471
Skupaj FinanËna sredstva - Æito d.d.
Druge dolgoroËne finanËne naloæbe
189.075
200.113
2.DolgoroËna posojila
117.550
313.978
DolgoroËna posojila drugim
117.550
313.978
0
39
39
2.KratkoroËna posojila
3.637.545
2.364.028
KratkoroËna posojila podjetjem v skupini 3.457.000
2.302.621
180.545
61.407
10.510.384
8.910.629
6.566.214
6.032.510
KratkoroËna posojila drugim
Skupaj naloæbe - za prodajo razpoloæljive finanËne naloæbe
- finanËne naloæbe v posesti do zapadlosti - posojila Skupaj letno poroËilo 2007
189.075
200.113
3.755.095
2.678.006
10.510.384
8.910.629
93
Za prodajo razpoloæljive finanËne naloæbe - Skupina Æito
Delnice in deleæi, ki ne kotirajo
Delnice borze in prostega trga
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
2.990.393
2.982.349
3.582.972
3.057.311
6.573.365
6.039.659
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih
v evrih
Delnice in deleæi, ki ne kotirajo
2.983.242
2.975.199
Delnice borze in prostega trga
3.582.972 3.057.311
6.566.214
6.032.510
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
Skupaj Za prodajo razpoloæljive finanËne naloæbe - Æito d.d.
Skupaj Za prodajo razpoloæljive finanËne naloæbe predstavljajo naloæbe v
navadne delnice ter deleæe, zato nimajo doloËene niti zapadlosti niti
obrestne mere.
FinanËne naloæbe v posesti do zapadlosti - Skupina Æito
Obveznice
189.075
200.113
Skupaj 189.075
200.113
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih
v evrih
Obveznice
189.075
200.113
Skupaj 189.075
200.113
FinanËne naloæbe v posesti do zapadlosti - Æito d.d.
94
24.
Zaloge
Zaloge - Skupina Æito
Material
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
17.456.383
11.869.052
NedokonËana proizvodnja
340.817
225.255
Proizvodi in trgovsko blago
5.084.163
5.091.959
Predujmi za zaloge
143.620
206.602
23.024.983
17.392.868
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
Skupaj Skupina je v letu 2007 zaradi nekurantnosti odpisala zaloge proizvodov
in blaga v viπini 468.196 evrov, leto prej pa 702.637 evrov. Zaloge je
odpisovala med letom.
Zaloge - Æito d.d.
Material
16.290.296
10.577.773
NedokonËana proizvodnja
120.418
87.985
Proizvodi in trgovsko blago
3.437.416
3.371.090
125.700
196.857
19.973.830
14.233.705
Predujmi za zaloge
Skupaj Druæba je v letu 2007 zaradi nekurantnosti odpisala zaloge proizvodov in
blaga v viπini 333.194 evrov, leto prej pa v viπini 527.599 evrov. Zaloge je
odpisovala med letom.
95
25.
Poslovne terjatve
Poslovne terjatve - Skupina Æito
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev v dræavi
16.395.360
12.336.617
KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev v tujini
4.981.882
5.276.194
KratkoroËne terjatve do drugih 1.797.518
2.456.205
23.174.760
20.069.016
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
Skupaj Skupina je izkazala iz naslova oblikovanja popravkov vrednosti terjatev
odhodke v viπini 134.703 evrov, leto prej pa prihodke v viπini 298.206 evrov.
Poslovne terjatve - Æito d.d.
KratkoroËne terjatve do podjetji v skupini 3.167.408
4.041.140
KratkoroËne terjatve do kupcev 16.435.511
13.381.610
KratkoroËne terjatve do drugih Skupaj 1.364.764
1.816.895
20.967.683
19.239.645
Druæba je izkazala iz naslova oblikovanja popravkov vrednosti terjatev
odhodke v viπini 57.654 evrov, leto prej pa prihodke v viπini 117.041 evrov.
Gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev
Skupina Æito Æito d.d. 2007
2006
2007
2006
v evrih
v evrih
v evrih
v evrih
6.220.819
6.803.225
5.299.470
5.918.585
Stanje 1. 1.
Popravek zaradi pretvorbe zneskov v tujih valutah
PoveËanje
91
170.699
Odprava
1.811
233.625
58.163
117.193
35.996
531.831
509
234.234
Poraba
646.267
286.011
616.343
502.074
Skupaj
5.709.346
6.220.819
4.740.781
5.299.470
96
Starostna struktura zapadlih, neoslabljenih terjatev do kupcev na dan 31. 12. 2007
v evrih
Skupina Æito Skupaj
Nezapadle do 30 dni
30-60 dni
60-90 dni
90-120 dni
VeË kot 120 dni
2007
21.377.242
18.143.392
1.795.641
479.426
191.274
104.479
663.030
2006
17.612.810
14.988.501
1.409.025
352.256
160.277
103.594
599.158
Æito d.d. 2007
19.602.919
15.950.704
1.211.074
370.398
161.755
316.925
1.592.063
2006
17.422.750
12.622.100
1.531.163
694.296
432.277
398.623
1.744.291
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
1.414.004
879.528
0
35.603
1.414.004
915.131
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
1.137.456
592.625
1.137.456
592.625
Poslovne terjatve se ne obrestujejo, Ëe so poravnane v pogodbeno
dogovorjenih rokih.
26.
Denarna sredstva
Denarna sredstva - Skupina Æito
Denar na transakcijskih raËunih pri bankah in v blagajni
Denar na poti Skupaj Denarna sredstva - Æito d.d.
Denar na transakcijskih raËunih pri bankah in v blagajni
97
27.
Vpoklicani kapital
Vpoklicani kapital
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
14.846.937
14.846.937
Osnovni kapital (redne delnice) ©tevilo v 2007
©tevilo v 2006
355.792
353.715
0
2.077
355.792
355.792
Redne delnice, izdane in vplaËane
Na dan 1. 1. Izdane
Na dan 31. 12.
v evrih v evrih
472.056
472.056
3.046
3.046
Lastne delnice
Na dan 31. 12.
©tevilo lastnih delnic na dan 31. 12.
98
28.
Rezerve iz dobiËka
Rezerve iz dobiËka - Skupina Æito
Zakonske rezerve
Rezerve za
lastne delnice Lastne delnice kot
odbitna postavka Rezerve za
teËajne razlike Druge rezerve
iz dobiËka
Skupaj
v evrih v evrih v evrih
v evrih v evrih
v evrih
4.427.790
472.056
-472.056
1.283
0
4.429.073
Oblikovanje drugih rezerv iz dobiËka
po sklepu uprave in nadzornega sveta druæbe
Stanje 1. 1. 2007
2.323.784
2.323.784
TeËajne razlike 15.640
15.640
472.056
-472.056
16.923
2.323.784
6.768.497
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
Lastne delnice kot
odbitna postavka
Druge rezerve
iz dobiËka
Skupaj
4.427.790
472.056
-472.056
0
4.427.790
0
0
2.323.784
2.323.784
4.427.790
472.056
-472.056
2.323.784
6.751.574
Stanje 31. 12. 2007
Rezerve iz dobiËka - Æito d.d.
Stanje 1. 1. 2007
4.427.790
Oblikovanje drugih rezerv iz dobiËka
po sklepu uprave in nadzornega sveta druæbe
Stanje 31. 12. 2007
Zakonske rezerve so oblikovane v skladu z ZGD in se lahko pod
doloËenimi pogoji uporabijo za pokrivanje izgube. Zakonske rezerve se
ne morejo deliti.
Rezerve za lastne delnice so oblikovane v skladu z ZGD in se ne morejo
deliti.
Rezerve za teËajne razlike, ki izhajajo iz preraËuna funkcionalne valute
v poroËevalno valuto, se pripoznajo neposredno v kapital do trenutka
odprodaje odvisne druæbe, ko se te teËajne razlike prenesejo v izkaz
poslovnega izida. Te rezerve se ne delijo.
Druæba je v letu 2007 dosegla 4.647.568 evrov Ëistega dobiËka, iz katerega
je 2.323.784 evrov po sklepu uprave in nadzornega sveta druæbe namenila
za druge rezerve iz dobiËka.
BilanËni dobiËek Æita d.d. na dan 31. 12. 2007 v viπini 24.341.921 evrov je
sestavljen iz preostanka Ëistega dobiËka tekoËega leta v viπini 2.323.784
evrov in prenesenih dobiËkov v viπini 22.018.137 evrov.
99
29.
Rezervacije in dolgoroËne
pasivne Ëasovne razmejitve
Rezervacije
in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve - Skupina Æito
Rezervacije za pokojnine
in podobne obveznosti
v evrih Stanje 1. 1. 2007
Novo oblikovane rezervacije
KoriπËenje rezervacije
Druge rezervacije
Skupaj
v evrih v evrih
5.181.647
627.558
5.809.205
302.192
1.645.022
1.947.214
996.743
971.137
1.967.880
4.487.096
1.301.443
5.788.539
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih v evrih
Dræavne podpore za sofinanciranje prenove in nakupa osnovnih sredstev 939.784
431.076
Dræavne podpore za odstopljene prispevke invalidskemu podjetju
343.910
196.482
Stanje 31. 12. 2007
Druge rezervacije - Skupina Æito
Rezervacije za toæbe 17.749
0
1.301.443
627.558
Rezervacije za pokojnine
in podobne obveznosti
Druge rezervacije
Skupaj
Stanje 1. 1. 2007
3.854.287
443.736
4.298.023
Skupaj Rezervacije
in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve - Æito d.d.
Novo oblikovane rezervacije
205.951
17.749
223.700
SproπËene rezervacije
626.433
76.017
702.450
3.433.805
385.468
3.819.273
Stanje 31. 12. 2007
V skladu s spremenjeno sploπno kolektivno pogodbo za gospodarstvo
delovne dobe do upokojitve. Tako na dan 31. 12. 2007 izkazujemo
smo opravili preraËun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi.
rezervacije iz navedenega naslova v viπini 504.860 evrov v druæbi Æito d.d.
Spremembo πtevila odpravnin ob upokojitvi s tri na dve odpravnini v
in 621.349 evrov v Skupini Æito.
viπini 566.925 evrov smo v letu 2006 razmejili na podlagi povpreËne
100
30.
DolgoroËne in kratkoroËne
finanËne obveznosti
FinanËne obveznosti Skupine Æito
DolgoroËne
KratkoroËne
KratkoroËne in dolgoroËne
31. 12. 2007
31. 12. 2006
31. 12. 2007
31. 12. 2006
31. 12. 2007
31. 12. 2006
3.854.745
28.085.982
19.044.324
30.826.988
22.899.069
FinanËne obveznosti do bank
Druge finanËne obveznosti
2.741.006
0
0
2.488
2.488
2.488
2.488
2.741.006
3.854.745
28.088.470
19.046.812
30.829.476
22.901.557
31. 12. 2007
EUR *
CHF
4,12 % libor + 0,52 %
Skupaj PovpreËne obrestne mere Skupine Æito ob koncu leta
* del posojil s fiksno obrestno mero
31. 12. 2006
SIT
EUR
CHF
4,13 %
euribor + 0,5 %
libor + 0,75 %
9,20 %
Zapadlost posojil Skupine Æito
2007
2006
v evrih v evrih
Med 0 in 1 letom 28.088.470
19.046.812
Med 1 in 2 letoma
1.037.362
3.068.905
Med 2 in 5 leti
1.591.378
505.183
Nad 5 let
112.266
280.658
30.829.476
22.901.557
101
Valute posojil - Skupina Æito
31. 12. 2007
2007
EUR
CHF
Drugo Skupaj
22.583.703
8.238.667
4.618
30.826.988
2.488
2.488
22.586.191
8.238.667
4.618
30.829.476
udeleæba posamezne valute
73,26 %
26,72 %
0,01 %
100,00 %
31. 12. 2006
SIT
EUR
CHF Drugo
Skupaj
6.159.702
13.931.973
2.798.506
8.888
22.899.069
Skupaj 2006
Skupaj 2.488
0
0
0
2.488
6.162.190
13.931.973
2.798.506
8.888
22.901.557
26,91 %
60,83 %
12,22 %
0,04 %
100,00 %
udeleæba posamezne valute
FinanËne obveznosti - Æito d.d.
DolgoroËne FinanËne obveznosti do bank
KratkoroËne KratkoroËne in dolgoroËne
31. 12. 2007
31. 12. 2006
31. 12. 2007
31. 12. 2006
31. 12. 2007
31. 12. 2006
2.741.006
3.854.745
28.081.364
18.301.269
30.822.370
22.156.014
0
0
1.544.402
1.435.905
1.544.402
1.435.905
FinanËne obveznosti do podjetij v skupini Druge finanËne obveznosti
0
0
2.488
2.488
2.488
2.488
2.741.006
3.854.745
29.628.254
19.739.661
32.369.260
23.594.407
EUR
CHF
4,12 % libor + 0,52 %
FinanËne obveznosti do podjetij v skupini 4,06 %
Skupaj PovpreËne obrestne mere ob koncu leta - Æito d.d.
31. 12. 2006
SIT
EUR
CHF
4,10 %
Euribor + 0,5 %
libor + 0,75 %
FinanËne obveznosti do podjetij v skupini medbanËna obrestna mera
102
9,20 %
Zapadlost posojil - Æito d.d.
2007
2006
v evrih v evrih
Med 0 in 1 leto 29.628.254
19.739.661
Med 1 in 2 letoma
1.037.362
3.068.905
Med 2 in 5 leti
1.591.378
505.183
112.266
280.658
32.369.260
23.594.407
Nad 5 let
Skupaj Valuta posojil - Æito d.d.
31. 12. 2007
2007
EUR
CHF
Skupaj
22.583.703
8.238.667
30.822.370
FinanËne obveznosti do podjetij v skupini 1.544.402
1.544.402
2.488
2.488
24.130.593
8.238.667
32.369.260
Udeleæba posamezne valute
74,55 %
25,45 %
100,00 %
Skupaj 31. 12. 2006
2006 SIT
EUR
CHF
Skupaj
5.742.411
13.615.098
2.798.506
22.156.014
FinanËne obveznosti do podjetij v skupini 1.435.905
0
0
1.435.905
2.488
0
0
2.488
7.180.803
13.615.098
2.798.506
23.594.407
Udeleæba posamezne valute
30,43 %
57,70 %
11,86 %
100,00 %
Skupaj 31.
Pravni spori in obveznosti
Skupina Æito je v zvezi z delovno zakonodajo in pravnimi spori oblikovala
potencialne obveznosti v viπini 1.093.182 evrov, in sicer: pravni spor z
Zavodom za blagovne rezerve v viπini 263.442 evrov ter rezervacije
v zvezi z delovno zakonodajo v viπini 811.991 evrov. Oblikovane so tudi
dolgoroËne rezervacije v zvezi z delovno zakonodajo v viπini 201.319 evrov.
103
32.
Transakcije med
povezanimi osebami
Prejemki uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualnih pogodbah
Prejemki v letu / v evrih
Znesek vseh prejemkov Ëlanov uprave
Fiksni del Gibljivi del Bonitete in
drugi prejemki
mag. Iztok Bricl 140.210
35.053
916
mag. Erik ÆuniË 112.200
28.050
916
Sandi Svoljπak
112.200
28.050
916
Skupaj 364.610
91.153
2.748
Prejemki v letu
v evrih
Znesek vseh prejemkov Ëlanov uprave
458.511
Skupaj znesek prejemkov zaposlenih po individualnih pogodbah
4.054.848
Skupaj znesek prejemkov Ëlanov nadzornega sveta
43.314
Udeleæba uprave v kapitalu podjetja
Uprava
©tevilo delnic
Deleæ lastniπtva v %
mag. Iztok Bricl
120
0,03 %
mag. Erik ÆuniË
305
0,09 %
Sandi Svoljπak
167
0,05 %
Skupina nima pridruæenih druæb. Pomembnejπi lastniki so finanËne
druæbe, s katerimi skupina nima transakcij.
104
Transakcije Æita d.d. s podjetji v Skupini
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih
v evrih
Promet v obdobju Obresti od danih posojil obvladujoËim druæbam Æito ©umi d.o.o., Ljubljana Intes storitve d.o.o., Maribor ©umi bonboni d.o.o., Ljubljana 108.298
46.336
3.571
6.560
1.301
113.170
Skupaj 52.896
Obresti od prejetih posojil od obvladujoËih druæb
ABC Agrohit d.o.o., Ljubljana 59.145
46.987
Æito NepremiËnine d.o.o., Ljubljana 363
280
Intes storitve d.o.o., Maribor 159
©umi bonboni d.o.o., Ljubljana 196
59.863
Skupaj 47.267
Obresti od kratkoroËnih poslovnih terjatev do obvladujoËih druæb
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana Intes storitve d.o.o., Maribor Skupaj 15.600
56.264
77
54
15.677
56.318
Obresti od kratkoroËnih poslovnih obveznosti do obvladujoËih druæb Æito ©umi d.o.o., Ljubljana Æito NepremiËnine d.o.o., Ljubljana 1.544
34
©umi bonboni d.o.o., Ljubljana 196
ABC Agrohit d.o.o., Ljubljana 6.071
Skupaj 6.331
1.544
Prihodki od prodaje proizvodov in blaga obvladujoËim druæbam Intes storitve d.o.o. Maribor LD Æito d.o.o., Zagreb
673.557
421.119
2.050.185
3.142.985
Æito Beograd d.o.o., Beograd 143.196
40.534
646.203
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana 86.865
943.272
3.448.836
5.194.113
Skupaj Prihodki za opravljene storitve obvladujoËe druæbe ABC Agrohit d.o.o., Ljubljana 24.000
28.167
417.572
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana Skupaj letno poroËilo 2007
0
2.495
625.996
683.045
1.028.940
1.131.279
105
31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih
v evrih
Stroπki opravljenih storitev obvladujoËih druæb
Intes storitve d.o.o., Maribor 2.537.238
2.035.457
249.491
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana Skupaj 768
4.861
2.787.497
2.040.318
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala obvladujoËi druæbi
Intes storitve d.o.o., Maribor LD Æito d.o.o., Zagreb
Æito Beograd d.o.o., Beograd Æito ©umi d.o.o., Ljubljana Skupaj 1.216.694
1.205.993
846.726
688.103
-16
18.903
2.036.801
4.459.156
4.100.205
6.372.155
Stanje na dan 31. 12. 2007
31. 12. 2006
v evrih
v evrih
Odprte poslovne terjatve obvladujoËe druæbe
274.395
2.056.041
2.921.427
364.504
Æito PI d.o.o.e.l., Skopje
400.134
279.901
ABC Agrohit d.o.o., Ljubljana
2.400
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana Skupaj 115.209
171.659
3.117.284
4.011.886
Odprte poslovne obveznosti obvladujoËe druæbe
835.757
211.981
195.255
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana Skupaj 455.469
2.192.197
1.533.972
3.223.209
Dano posojilo in obresti obvladujoËe druæbe
271.040
Æito ©umi d.o.o., Ljubljana 3.388.600
2.038.078
Skupaj 3.469.677
2.309.118
Prejeto posojilo in obresti obvladujoËe druæbe
ABC Agrohit d.o.o., Ljubljana 1.494.126
©umi bonboni d.o.o., Ljubljana 48.196
Æito NepremiËnine d.o.o., Ljubljana Skupaj 106
1.431.764
8.380
8.371
1.550.732
1.440.135
33.
Dræavne pomoËi in podpore
Skupina Æito je prejela izvozne subvencije in nepovratna sredstva za
sofinanciranje prenove in nakupa osnovnih sredstev.
4. Cilji in politike upravljanja tveganj
Skupina ocenjuje, da je tveganje spremembe obrestnih mer druæbe
zmerno, saj ima na dan 31. 12. 2007 27 % prejetih posojil, obrestovanih s
fiksno obrestno mero, z variabilno (Euribor in Libor) pa 73 %. Poleg tega
je skupina v rednih stikih s finanËnimi institucijami in spremlja dogajanja
na mednarodnih finanËnih trgih in tako spremlja predvidena gibanja
obrestnih mer, valutnih teËajev in razmerij.
Cilji in politike upravljanja finanËnih tveganj
Sistem upravljanja finanËnih tveganj je zaradi hitrih sprememb v
okolju postal eden od pomembnejπih dejavnikov uspeha. PravoËasno
zaznavanje tveganj, ki bi utegnila oslabiti sredstva ali poslabπati finanËni
in træni poloæaj druæbe, je zato kljuËnega pomena. Da bi finanËno
uËinkoviteje poslovala, je Skupina æe v letu 2004 zaËela s poenotenjem
finanËnega poslovanja na podroËjih financiranja, sodelovanja z bankami
in zavarovalniπtva ter obvladovanja terjatev. Skupina nenehno teæi
k stabilnemu poslovanju in zmanjπanju posameznega tveganja na
sprejemljivo raven.
Primarni finanËni instrumenti, pripoznani v raËunovodskih izkazih druæbe
Æito in Skupine Æito, zajemajo denar in denarne ustreznike, poslovne
in druge terjatve, obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
iz poslovanja, finanËne naloæbe ter najeta posojila. Osnovni namen
najemanja posojil in kreditov je pridobiti ustrezna finanËna sredstva,
ki so potrebna za poslovanje druæbe Æito in Skupine Æito.
Na podlagi sprejete politike v poslovnih letih 2006 in 2007 druæba
in Skupina Æito ne trgujeta z izvedenimi finanËnimi instrumenti.
Najpomembnejπe vrste tveganj v zvezi s finanËnimi instrumenti druæbe
in Skupine Æito predstavljajo obrestno tveganje, likvidnostno tveganje,
valutno tveganje in kreditno tveganje. Poslovodstvo redno preverja in
potrjuje politiko obvladovanja posameznih vrst tveganj, ki so opisana v
nadaljevanju.
Obrestno tveganje
Efektivne obrestne mere v letu 2007 so znaπale za posojila, najeta po fiksni
obrestni meri, med 4,08 % do 5,1 %, za posojila, najeta po spremenljivi
obrestni meri, vezana na πvicarski frank, od 3,3 % do 3,35 %, in za posojila,
najeta po spremenljivi obrestni meri v evrih, od 5 % do 5,25 %.
Tabela obrestnega tveganja
V spodnji tabeli je predstavljena analiza obËutljivosti realno mogoËe
spremembe obrestnih mer na dobiËek druæbe Æito in Skupine Æito pred
obdavËitvijo (zaradi vpliva spremembe obrestne mere prejetih posojil in
kreditov), pri Ëemer so vse druge spremenljivke konstantne.
Skupina Æito
Zviπanje/zniæanje osnovne obrestne mere 2007
Euro
Euro
UËinek na IPI pred obdavËitvijo
+10
+16.522
-10
-16.522
CHF
+10
14.300
CHF
-10
-14.300
2006
Euro
+10
+20.092
Euro
-10
-20.092
CHF
+10
2.798
CHF
-10
-2798
Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe trænih
obrestnih mer na poslovanje druæbe in Skupine Æito. Obrestna struktura
aktivnih in pasivnih bilanËnih postavk ni usklajena, saj ima Skupina veË
prejetih posojil kot obrestovanih naloæb. Izpostavljenost obrestnemu
tveganju za Skupino predstavlja neugodno gibanje (dvig) spremenljive
obrestne mere Euribor pri prejetih posojilih.
107
Æito
d.d.
Zviπanje/zniæanje osnovne obrestne mere 2007
UËinek na IPI pred obdavËitvijo
Euro
Euro
+10
+16.522
-10
-16.522
CHF
+10
14.300
CHF
-10
-14.300
2006
Euro
Euro
+10
+19.357
-10
-19.357
CHF
+10
2.798
CHF
-10
-2798
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, povezano s primanjkljajem
razpoloæljivih finanËnih virov in poslediËno nesposobnostjo Skupine,
da v dogovorjenih rokih poravna svoje obveznosti. Skupina ocenjuje, da
je tveganje plaËilne sposobnosti nizko zaradi uËinkovitega upravljanja
denarnih sredstev in dobrega dostopa do potrebnih finanËnih virov.
Skupina likvidnost planira in nadzoruje na dnevni, meseËni in letni ravni.
Med najpomembnejπimi ukrepi za zagotavljanje dobre likvidnosti je
vzdræevanje ugodne finanËne strukture oziroma skrbno obvladovanje
terjatev in obveznosti ter oblikovanje primernih likvidnostnih rezerv.
Skupina in druæba upravljata likvidnostno tveganje s spremljanjem
likvidnosti sredstev in obveznosti do virov sredstev ter denarnih tokov iz
poslovanja. KratkoroËne primanjkljaje reπuje z najemanjem kratkoroËnih
posojil pri domaËih bankah, kratkoroËne preseæke pa plasira v banËne
depozite. Prav tako je velik del plaËil strank relativno predvidljiv in
stabilen.
Zapadlost finanËnih obveznosti Skupine Æito na dan 31. 12. 2006 in 2007 na podlagi pogodbenih, nediskontiranih plaËil
Leto 2007
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
Posojila in krediti
2.592.768
Druge finanËne in poslovne obveznosti
1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj v evrih
25.980.615
3.232.533
31.805.916
3.571.801
17.751
3.589.552
Obveznosti do dobaviteljev
13.064.430
19.228.999
25.980.615
3.250.284
13.064.430
48.459.898
Leto 2006
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesece
1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj v evrih
Posojila in krediti
2.449.910
17.167.246
4.384.661
112.371
24.114.188
Druge poslovne in finanËne obveznosti 3.897.429
25.175
3.922.604
13.507.396
19.854.735
17.167.246
4.409.836
13.507.396
112.371
41.544.188
Zapadlost finanËnih obveznosti druæbe Æito d.d. na dan 31. 12. 2006 in 2007 na podlagi pogodbenih, nediskontiranih plaËil
Leto 2007
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
Posojila in krediti
2.592.768
1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj v evrih
25.975.997
3.232.533
31.801.298
4.370.713
1.440
4.372.153
11.966.466
18.929.947
25.975.997
11.966.466
3.233.973
48.139.917
Leto 2006
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesece
1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj v evrih
Posojila in krediti
2.449.910
16.347.965
3.595.977
112.266
22.506.118
4.726.846
1.440
4.728.286
13.429.555
13.429.555
108
20.606.311
16.347.965
3.597.417
112.266
40.663.959
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje se nanaπa na neizpolnitev medsebojnih obveznosti
poslovnih partnerjev in je najveËje pri poslovanju s tujimi poslovnimi
partnerji. Tako tveganje Skupina zmanjπuje predvsem tako, da ima
z najveËjimi kupci podpisane letne pogodbe, ki vsebujejo elemente
zavarovanja terjatev, in da zapadle terjatve zmanjπuje z veriænimi in
meseËnimi kompenzacijami. Tveganja zniæuje tudi z rednimi poslovnimi
stiki s poslovnimi partnerji in s preverjanji njihovih bonitet ter po potrebi
z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev.
Na domaËem trgu spremljamo πe zlasti dejavno terjatve do srednje
velikih in manjπih podjetij, kjer je tveganje neplaËila viπje kot pri velikih
kupcih. Aktivnejπe upravljanje terjatev se odraæa v zmanjπevanju stanja
terjatev in v ugodnejπi starostni strukturi terjatev.
Na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, je Skupina zelo
izpostavljena kreditnemu tveganju. Pri kupcih na tem izvoznem podroËju
ima terjatve zavarovane z banËno garancijo ali pa ima postavljene limite
odprtih terjatev, ki jih upoπteva. Kjer je mogoËe, se dogovarjamo tudi za
vnaprejπnja plaËila. Terjatve imamo zavarovane tudi pri Slovenski izvozni
druæbi.
Skupina
Æito
Skupina in druæba Æito ocenjujeta, da je kreditno tveganje obvladljivo, saj
ima uteËene postopke upravljanja terjatev. Zaradi rednega preverjanja
zapadlih terjatev je izpostavljenost Skupine in druæbe Æito kreditnemu
tveganju nizka.
V zvezi z drugimi finanËnimi sredstvi, kot so denarna sredstva, depoziti
pri bankah in finanËna sredstva, opredeljena kot razpoloæljiva za prodajo,
izpostavljenost Skupine in druæbe Æito kreditnemu tveganju izhaja
predvsem iz tveganja neporavnave obveznosti druge pogodbene stranke,
pri Ëemer je najviπja izpostavljenost enaka knjigovodski vrednosti teh
finanËnih instrumentov.
Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje, ki mu je Skupina izpostavljena zaradi
spremembe medvalutnih teËajev. Izpostavljenost velja za prodajo na trge
jugovzhodne Evrope, Severne Amerike in druge neevrske trge.
V spodnji tabeli je predstavljena analiza obËutljivosti realno mogoËe
spremembe teËaja srbskega dinarja, πvicarskega franka, hrvaπke kune
in makedonskega denarja na dobiËek druæbe in Skupine Æito pred
obdavËitvijo (zaradi vpliva spremembe vrednosti monetarnih sredstev
in obveznosti), pri Ëemer so vse druge spremenljivke konstantne.
PoveËanje/zmanjπanje teËaja
Vpliv na IPI v evrih
%
valuta
+5 %
©vicarski frank 411.933
-5 %
©vicarski frank -411.933
+5 %
Srbski dinar 51.978
2007
-5 % +5 %
Srbski dinar -51.978
Hrvaπka kuna 191.260
-5 % Hrvaπka kuna -191.260
+5 %
Makedonski denar 25.494
-5 % Makedonski denar -25.494
2006 %
valuta
+5 %
-5 %
+5 %
-5 %
+5 %
-5 %
+5 %
-5 %
Srbski dinar 30.982
Srbski dinar -30.982
Hrvaπka kuna 212.312
Hrvaπka kuna -212.312
Makedonski denar 14.465
Makedonski denar -14.465
109
Æito d.d.
PoveËanje/zmanjπanje teËaja
Vpliv na IPI v evrih
%
valuta
+5 %
-5 %
2007
2006
%
valuta
+5 %
-5 %
Tveganje sprememb nabavnih cen se nanaπa predvsem na nevarnost
zviπanja nabavnih cen materialov in storitev, ki jih Skupina zaradi razmer
na trgu s poveËanjem prodajnih cen ne bi mogla prenesti na svoje
kupce. V prodajnih pogodbah s kupci so Ëasovna zviπanja cen natanËno
opredeljena, prav tako pa skuπa Skupina izkoristiti svojo velikost in
uveljaviti veËjo pogajalsko moË, ki ji jo omogoËa skupna nabavna politika.
Kadar se predvidevajo poveËanja nabavnih cen, ki so posledica dogajanja
na svetovnih trgih ali vremenskih razmer, Skupina kratkoroËno poveËa
zalogo doloËene surovine, Ëe je to fiziËno mogoËe in ekonomsko
upraviËeno.
Skupina Æito
Upravljanje kapitala
V Skupini in druæbi Æito se zavedamo, da mora podjetje zato, da
zagotavlja nemoteno poslovanje, vedno razpolagati z dovolj lastniπkega
kapitala, saj ta pomeni varnostno blazino za nepredvidene spremembe
vrednosti sredstev in dolgov.
Druæba in Skupina Æito spremljata gibanje kapitala z uporabo kazalnika
finanËnega vzvoda, izraËunanega z delitvijo neto obveznosti s skupnim
zneskom obveznosti in celotnim zneskom kapitala. V okviru neto
obveznosti druæba in Skupina vkljuËujeta prejeta posojila in kredite,
obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti, zniæane za znesek
denarnih sredstev.
2007
2006
v evrih
- Prejeta posojila in krediti
30.826.988
22.899.070
- Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
16.653.982
17.429.999
1.597.321
979.861
45.883.649
39.349.208
Kapital
69.953.180
71.990.365
Kapital in neto obveznosti
115.836.829
111.339.573
0,40
0,35
2007
2006
v evrih
- Prejeta posojila in krediti
30.822.370
22.156.015
- Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
16.338.599
18.157.841
4.775.001
2.956.692
42.385.968
37.357.164
Kapital
69.664.184
70.966.828
Kapital in neto obveznosti
112.050.152
108.323.992
0,38
0,34
- Manj denarna sredstva in kratkoroËni depoziti
Neto obveznosti
- Kazalnik finanËnega vzvoda
Æito d.d.
- Manj denarna sredstva in kratkoroËni depoziti
Neto obveznosti
- Kazalnik finanËnega vzvoda
110
34.
Poπtena vrednost
finanËnih instrumentov
VeËina naloæb, razporejenih v Skupino skozi izkaz poslovnega izida in
za prodajo, je izkazanih v izkazih po poπteni vrednosti, medtem ko so
terjatve in posojila izkazana po odplaËni vrednosti. Glede na to, da je
veËina terjatev, obveznosti in posojil kratkoroËnih, poπtene vrednosti
teh finanËnih instrumentov ne odstopajo pomembno od knjigovodskih
vrednosti.
Pri izraËunu poπtene vrednosti finanËnih sredstev, razpoloæljivih za
prodajo, so uporabljene træne vrednosti. Poπtena vrednost denarnih
sredstev, kratkoroËnih sredstev in prejetih posojil in kreditov je
izraËunana na podlagi diskontiranja priËakovanih bodoËih denarnih tokov
na træne cene.
Kreditno tveganje
Skupina nima pomembnih koncentracij kreditnega tveganja.
35.
UËinki pridruæitve
druæbe Æito Gorenjka d.d.
Pridruæitev je bila opravljena v skladu z zdruæitveno metodo.
Æito d.d. Spremembe
zaradi pripojitve
31. 12. 2006
31. 12. 2006
v evrih v evrih
Sredstva
74.660.435
3.364.304
78.024.739
613.137
20.205
633.342
A. DolgoroËna sredstva
415.286
20.205
435.491
0
42.789
3. Premoæenjske pravice v pridobivanju 153.844
0
153.844
1.218
0
1.218
51.541.570
9.970.633
61.512.203
30.508.976
3.511.280
34.020.256
6.102.114
23.287.699
3. Druge naprave in oprema
2.877.359
66.828
2.944.187
672.941
272.453
945.394
17.958
314.667
111
zaradi pripojitve
31. 12. 2006
31. 12. 2006
v evrih v evrih
347.085
0
347.085
19.970.641
-6.776.637
13.194.004
1. Naloæbe v druæbe v skupini 13.472.436
-6.824.994
6.647.442
2. Naloæbe v druga podjetja 6.189.796
42.788
6.232.584
308.409
5.569
313.978
208.078
0
208.078
208.078
0
208.078
1.979.924
150.103
2.130.027
33.963.572
4.562.487
38.526.059
2.013.729
82.288
2.096.017
II. Zaloge
12.323.793
1.909.912
14.233.705
1. Material
9.556.258
1.021.515
10.577.773
12.196
75.789
87.985
2.560.340
810.750
3.371.090
194.999
1.858
196.857
2.362.057
2.010
2.364.067
39
0
39
2.302.621
0
2.302.621
59.397
2.010
61.407
4. Predujmi za zaloge III. KratkoroËne finanËne naloæbe
2. KratkoroËna posojila podjetja v skupini 3. KratkoroËna posojila drugim IV. KratkoroËne poslovne terjatve
16.777.426
2.462.219
19.239.645
1. KratkoroËne poslovne terjatve do podjetji v skupini 4.097.054
-55.914
4.041.140
11.091.379
2.290.231
13.381.610
1.588.993
227.902
1.816.895
V. Denarna sredstva
486.567
106.058
592.625
14.317
862
15.179
108.638.324
7.927.653
116.565.977
SKUPAJ SREDSTVA
112
zaradi pripojitve
31. 12. 2006
31. 12. 2006
v evrih v evrih
63.261.121
7.705.707
70.966.828
A. Kapital
14.846.937
0
14.846.937
23.949.827
0
23.949.827
4.427.790
0
4.427.790
1. Zakonske rezerve
4.427.790
0
4.427.790
2. Rezerve za lastne deleæe IV. Lastne delnice (kot odbitna postavka)
V. Preneseni Ëisti poslovni izid in Ëisti izid poslovnega leta VI. Preseæek iz prevrednotenja VII. Kapital manjπinskih lastnikov 472.056
0
472.056
-472.056
0
-472.056
19.525.082
2.198.797
21.723.879
511.485
0
511.485
0
5.506.910
5.506.910
3.645.401
652.622
4.298.023
3.201.665
652.622
3.854.287
443.736
0
443.736
3.856.186
0
3.856.186
3.854.746
0
3.854.746
3.854.746
0
3.854.746
1.440
0
1.440
1.440
0
1.440
III. Odloæene obveznosti za davke ». KratkoroËne obveznosti
0
0
0
36.960.470
-502.800
36.457.670
0
0
0
22.120.315
-2.380.654
19.739.661
18.301.269
0
18.301.269
3.816.558
-2.380.654
1.435.904
2. KratkoroËne finanËne obveznosti do podjetij v skupini 3. KratkoroËne finanËne obveznosti do drugih III. KratkoroËne poslovne obveznosti
2.488
0
2.488
14.840.155
1.877.854
16.718.009
1. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev v skupini 3.431.216
-210.812
3.220.404
2. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 8.634.725
1.574.426
10.209.151
56.897
0
56.897
1.101.621
17.738
1.119.359
1.615.696
496.502
2.112.198
D. KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve 915.146
72.124
987.270
108.638.324
7.927.653
116.565.977
Skupaj obveznosti do virov sredstev
113
zaradi pripojitve
2006
2006
v evrih v evrih
84.623.709
12.534.052
97.157.761
-217.340
174.019
-43.321
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
99.459
0
99.459
2.491.575
183.882
2.675.457
54.261.549
7.757.087
62.018.636
6. Stroπki dela
23.274.635
4.239.714
27.514.349
7. Odpisi vrednosti
5.476.498
1.052.234
6.528.732
667.296
95.904
763.200
170.695
435.735
606.430
10. FinanËni prihodki iz danih posojil 145.377
32.661
178.038
759.925
11.341
771.266
12. FinanËni odhodki iz oslabitve in odpise finanËnih naloæb
191.955
0
191.955
885.637
-86.423
799.214
14. FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti 85.096
11.966
97.062
3.230.734
301.208
3.531.942
543.546
0
543.546
17. Odloæeni davki
18. »isti poslovni izid 114
1.018.665
-19.338
999.327
3.705.853
281.870
3.987.723
Izjava o odgovornosti
poslovodstva
RaËunovodski izkazi Skupina Æito In Æito d.d.
Poslovodstvo potrjuje raËunovodske izkaze za leto, konËano na dan 31. 12. 2007, in uporabljene raËunovodske usmeritve
ter pojasnila k raËunovodskim izkazom.
Uprava je odgovorna za pripravo letnega poroËila tako, da to predstavlja resniËno in poπteno sliko premoæenjskega stanja
in izidov poslovanja Skupine Æito in Æita d.d. za leto 2007.
Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne raËunovodske usmeritve ter da so bile raËunovodske ocene
izdelane po naËelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so raËunovodski izkazi, skupaj
s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju skupine podjetij ter v skladu z veljavno zakonodajo
in Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja.
Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno raËunovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoæenja
ter za prepreËevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Ljubljana, 22. 05. 2008
Predsednik uprave: mag. Iztok Bricl
»lan uprave: mag. Erik ÆuniË
»lan uprave: Sandi Svoljπak
115
Revizorjevo poroËilo
116
Revizorjevo poroËilo
117
Naslovi
Æito d.d., prehrambena industrija
©martinska cesta 154, 1529 Ljubljana, Slovenija
Telefon: (01) 587 61 00
Telefaks: (01) 540 41 75
spletna stran: www.zito.si
Vodstvo:
Predsednik uprave: mag. Iztok Bricl
Telefon: (01) 587 62 40
»lan uprave za podroËje financ in informatike: mag. Erik ÆuniË
Telefon: (01) 587 62 40
»lan uprave za proizvodno in tehniËno podroËje: Sandi Svoljπak
Telefon: (01) 587 62 40 in (01) 587 61 40
Direktorji in vodje sluæb:
118
Træenje:
Matjaæ KovaËiË
Telefon: (01) 587 62 37
Finance in raËunovodstvo:
Rezika Hlade
Telefon: (01) 587 62 89
Marketing:
Anamarija StanËiË
Telefon: (01) 587 61 25
Kontroling:
Erika Straæar
Telefon: (01) 587 61 54
Nabava:
Simon Lesar
Telefon: (01) 587 62 29
Informatika:
Matjaæ Kurent
Telefon: (01) 587 61 19
Pravne in sploπne zadeve:
Igor ©krinjar
Telefon: (01) 587 62 96
Razvoj:
Mateja Modic
Telefon: (01) 587 61 90
Logistika:
Ivan RadiË
Telefon: (01) 587 61 04
Sistem kakovosti:
Jelka Podbevπek Rozman
Telefon: (01) 587 61 43
Naslovi sedeæev profitnih centrov
in odvisnih druæb:
Profitni centri
Odvisne druæbe
PC Intes
Joæice Flander 2, 2000 Maribor, Slovenija
Telefon: (02) 450 32 72
Telefaks: (02) 450 32 71
Æito ©umi d.o.o.
©martinska 154, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: (01) 587 61 02
Telefaks: (01) 524 41 66
PC Dolenjske pekarne
LoËna 2, 8000 Novo mesto, Slovenija
Telefon: (07) 393 07 40
Telefaks: (07) 393 07 75
PC Pekarna Vrhnika
Idrijska 12, 1360 Vrhnika, Slovenija
Telefon: (01) 755 89 00
Telefaks: (01) 755 30 44
PC Kruh pecivo
Telefon: (02) 461 25 51
Telefaks: (02) 461 45 92
PC Æito Gorenjka
Roæna dolina 8, 4248 Lesce, Slovenija
Telefon: (04) 535 30 00
Telefaks: (04) 535 32 72
©umi bonboni d.o.o.
Telefon: (01) 587 61 02
Telefaks: (01) 524 41 66
Intes Storitve d.o.o.
Telefon: (01) 587 61 02
Telefaks: (01) 524 41 66
ABC Agrohit d.o.o.
Telefon: (01) 587 61 00
Telefaks: (01) 540 41 75
LD Æito d.o.o.
Samoborska 134, 10000 Zagreb, Hrvaπka
Telefon: +385 1 349 63 49
Telefaks: +385 1 349 68 30
Æito d.o.o., Beograd
Bulevar Mihajla Pupina 165a, 1000 Beograd, Srbija
Telefon: +381 11 311 2905
Telefaks: +381 11 311 2905
Æito PI d.o.o.e.l., Skopje
Nikola Trimpare br. 10a, 1000 Skopje, Makedonija
119
Æito prehrambena industrija, d.d.
©martinska cesta 154
1529 Ljubljana
Telefon: 01 / 58 76 100
Telefaks: 01 / 54 04 175
www.zito.si
Oblikovanje: KOMPAS DESIGN • AD: Katja Leben Gaspari
Fotografije: Mitja BoæiË, Istock
Lektoriranje: Amidas
Tisk: Tiskarna PetriË

knjiga receptov za posebne trenutke

Transcription

Similar documents

Letno poročilo 2007

možnost plačila v domači valuti vaših strank