predogled - Hiša Arhitekture Maribor

2012
MARIBOR (C)ENTER
Sodobni vodnik po starem mestNem jedru in okolici
Idejna zasnova & odgovorna urednica: dr. Kaja Pogačar
Avtorji besedil: dr. Eva Sapač, dr. Igor Sapač, Uroš Lobnik, dr. Kaja Pogačar, Vanja Skalicky
Pregled in urejanje besedil: Nino Flisar
Avtorji fotografij: Damjan Švarc, Katja Šket, Samo Lorber, Lucija Smodiš idr.
Kartografske priloge: Marko Jaušovec
Oblikovanje: Dušan Pogačar, Tribar d.o.o.
Tisk: Tiskarna Hren
Naklada: 2000 izvodov
Izdala in založila: Založba Pivec d.o.o., zanjo Milena Pivec
Maribor, 2012
Izdajo publikacije so omogočili: Zavod Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture
RAZ:UM - Raziskovalno in umetniško središče Univerze v Mariboru
Oddelek za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru
© dr. Kaja Pogačar
© za to izdajo Založba Pivec
Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe Pivec je prepovedano
reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega
avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s
fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o
avtorski in sorodnih pravicah.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Univerzitetna knjižnica Maribor
908(497.4Maribor)(036)
913(497.4Maribor)(036)
MARIBOR Center : [sodobni vodnik po starem
mestnem jedru in okolici] / [odgovorna urednica
Kaja Pogačar ; avtorji besedil Eva Sapač ... [et
al.] ; urejanje besedil Nino Flisar ; avtorji
fotografij Damjan Švarc ... [ et al.] ;
kartografske priloge Marko Jaušovec]. - Maribor :
Založba Pivec, 2012
ISBN 978-961-6817-93-6
COBISS.SI-ID 69977601
2
VSTOPITE V
CENTER ...
Mesto Maribor je mesto raznolikih značajev, mesto nasprotujočih si prepričanj,
vzponov in padcev, predmet oboževanja in samokritike. Je mesto z nekaj več kot
100.000 prebivalci, ki je s prestižnim imenovanjem za EVROPSKO PRESTOLNICO
KULTURE dobilo priložnost, da se predstavi Evropi.
Prav ta okoliščina nas je spodbudila, da smo pripravili SODOBNI VODNIK po mestu,
ki na svež, nazoren in zgoščen način predstavi najbolj pomembne mestne vedute
in vsebine. Osredotočili smo se na območje STAREGA MESTNEGA JEDRA, t. i.
intramurosa, lokacijskega in simbolnega centra mesta. V vodniku najdemo opise
najbolj zanimivih mestnih lokacij, ki jih obiskovalec na svojih sprehodih po mestu
lahko hitro obišče in tako začuti podobo in UTRIP mesta. Velik poudarek smo dali
slikovnemu in fotografskemu gradivu, tako pričujoč vodnik ni samo informator,
ampak tudi svojevrsten vizualni SPOMINEK. Z vodnikom odkrivamo različne plati
starega mestnega jedra, od zgodovinskega pregleda do sodobne podobe mesta,
vse to pa spoznavamo s pomočjo TEMATSKIH POTI (klasične poti, poti umetnosti,
poti interierjev, zelene poti, poti EPK in nočne poti).
Maribor je mesto, ki ima številne POTENCIALE, in želja vseh je, da bi jih znali
prepoznati in izkoristiti, s tem pa ustvariti to mesto takšno, da bo v njem veselje
živeti in ga obiskovati.
Vabljeni, da vstopite v Maribor!
Kaja Pogačar
ZAHVALA
Hvala predani delovni ekipi: Urošu Lobniku, Evi in Igorju Sapaču, Vanji Skalicky za
pomoč pri pisanju besedil, Damjanu Švarcu, Katji Šket, Samu Lorberju in Luciji
Smodiš za sveže posnetke mesta, Dušanu Pogačarju za oblikovanje ter Marku
Jaušovcu za kartografske priloge.
Hvala Mileni Pivec in Ninu Flisarju za neprecenljivo pomoč pri pripravi in izdaji knjige.
Zahvala Pokrajinskemu arhivu Maribor, Pokrajinskemu muzeju Maribor, Muzeju
narodne osvoboditve Maribor, Umetniškemu kabinetu Primoža Premzla,
Narodnemu domu Maribor, Lutkovnemu gledališču Maribor, Slovenskemu
narodnemu gledališču Maribor ter vsem drugim institucijam in posameznikom,
ki ste nam prijazno priskočili na pomoč pri zbiranju arhivskega slikovnega in
fotografskega gradiva.
Zahvala Zavodu Maribor 2012, Raziskovalnemu in umetniškemu središču Univerze
v Mariboru, Hiši arhitekture Maribor ter Oddelku za arhitekturo Fakultete za
gradbeništvo Univerze v Mariboru za podporo pri pripravi vodnika MARIBOR (C)ENTER.
4
Kako na
Pot?
Knjigo sestavlja sedem tematskih sklopov oz. poti. Prva, poimenovana 'SPREHOD
SKOZI ČAS', vas v nekaj korakih popelje skozi zgodovinski razvoj celotnega
mesta, od njegovega nastanka do danes. KLASIČNA POT, POT UMETNOSTI, POT
INTERIERJEV, POT EPK in NOČNE POTI so tematske poti, ki vas od točke do točke
vodijo po starem mestnem jedru in povezujejo različne vsebine. ZELENI SPREHOD
predstavlja izjemo, saj vas povede onkraj območja srednjeveške sredice in poveže
zelene vrhove na levem in desnem bregu Drave.
Posamezni sklopi, ki jih odraža izbrana barva, postrežejo z naborom točk, ki jih
lahko obiščete. Obenem so v vsakem sklopu na priloženi karti prikazane lokacije,
kjer se točke nahajajo. Izbrani poti lahko sledite od začetka do konca ali izberete le
tiste zanimivosti, ki vas pritegnejo.
Vsaka točka ogleda je predstavljena z zaporedno številko in imenom ter kratkim
besedilom. Dodane so tudi splošne informacije, kot so naslov in spletna stran, če
ta obstaja. Na vsaki strani so na koncu podane še dodatne informacije oz. namigi
za radovednejše obiskovalce, ki niso nujno vezani na samo točko ogleda. Dodatne
informacije so podane s sledečimi sklopi:
v
ZA VOGALOM: v bližini točke se nahaja dodatna zanimivost
NAMIG: zanimivosti, takšne in drugačne
KULINARIČNI NAMIG: vas usmerja ob lakoti in žeji
Na zadnji strani vodnika lahko najdete večjo karto, ki vključuje vse točke, ki jih
knjiga obravnava. Z njo si lahko pomagate, ko ste že na določeni lokaciji in vas
zanima, katere zanimivosti se še nahajajo v bližini.
Pot pod noge ...
6
x SPREHOD SKOZI ČAS
09
a
KLASIČNA POT
27
b
POT UMETNOSTI 55
c
POT INTERIERJEV
73
d POT EPK
89
e
zeleni sprehod
101
f
NOČNE POTI
113
IZVOR IMENA MARIBOR
Leta 1164 se v pisnih virih prvič zanesljivo omenja ime Marchburch.
Pozneje se je mesto imenovalo Marburg (an der Drau). Nemško ime
mesta je bilo uradno veljavno do njegove priključitve državi Srbov, Hrvatov
in Slovencev leta 1919. Tudi v slovenskem knjižnem jeziku se je še v
prvi polovici 19. stoletja pisalo skoraj izključno Marburg. Ime Maribor je
prvi zapisal Stanko Vraz v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836. Ime
Maribor je v slovenskem jeziku dokončno prevladalo nad nemškim Marburg
leta 1861. Novo slovensko ime je Vraz v duhu ilirizma umetno naredil po
naslednji analogiji: če je nemško krajevno ime Brandenburg prenarejeno
iz slovanskega osebnega imena Branibor (kar pa je zelo vprašljivo), potem
mora biti tudi nemško krajevno ime Marburg prenarejeno iz slovenskega
Maribor. Nemško ime je torej prvotnejše, je zloženo iz march (meja, mejna
pokrajina) in burc (grad, trdnjava). Njegov izvorni pomen je grad na meji, v
obmejni pokrajini.
Pečatnik mesta Maribor,
okoli 1300 | Pokrajinski muzej
Maribor
8
I. MARIBOR PRED MARIBOROM
II. CIVITAS MARPURG
II. SREDNJEVEŠKO MESTNO OBZIDJE
III. MESTO NA POTI V NOVI VEK
IV. BAROČNI MARIBOR
V.
MARIBOR 1800–1945
VI. YU – MARIBOR 1945–1991
VII. SODOBNI MARIBOR
V SEDMIH KORAKIH SKOZI
ZGODOVINO MESTA, OD NJEGOVEGA
NASTANKA DO DANES
ˇ
x
sprehod
skozi čas
9
II./1 SREDNJEVEŠKO MESTNO OBZIDJE
Mesto so med letoma 1255 in 1275 obdali z obzidjem, ki je na približno kvadratni talni ploskvi z okoli
500 krat 500 metrov dolgimi stranicami zamejilo 25 ha površine. Imelo je troje glavnih mestnih vrat in
več manjših, stranskih. Obzidje je bilo na treh straneh zavarovano z globokim in širokim vodnim jarkom.
Hkrati z obzidjem sta nastala minoritski samostan in judovska naselbina s sinagogo, prezidali pa so tudi
staro župnijsko cerkev, sedanjo stolnico. Gradnja obzidja je omogočila nastanek številnih meščanskih
hiš. Po izgradnji obzidja se je znotraj mesta, zlasti na vzhodni strani, začela oblikovati nova ulična mreža.
Takrat je nastala tudi sedanja Gosposka ulica.
x G.M. Vischer, A. Trost: Mestni grad z vzhoda, po 1686 | vir: Mariborske vedute, 2004, Umetniški kabinet
Primož Premzl
14
Mestno obzidje je bilo v povprečju visoko okoli osem metrov. Na vrhu je bilo opremljeno z obrambnim
hodnikom. Sprva še ni imelo obrambnih stolpov. V 14. stoletju so zgradili oglate stolpe na treh vogalih in
stolpa nad Koroškimi in Graškimi obzidnimi vrati. V 15. stoletju so zgradili niz visokih oglatih stolpov na
severni strani obzidja, od katerih je sedaj ohranjen le še Čeligijev stolp. V 16. stoletju, v času nevarnosti
turških vpadov, so obzidje pod vodstvom severnoitalijanskih arhitektov temeljito obnovili in opremili z
novimi stolpi in bastijami. V 19. stoletju so zaradi širitve mesta večino obzidja podrli. Ohranilo se je le nekaj
ostankov in štirje samostojni stolpi.
x detajli MestNega OBZIDJa
15
VII. SODOBNI MARIBOR
www.maribor.si
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je mesto hitro izgubljalo industrijski značaj. V urbanem smislu se
je pričelo razvijati navznoter, kar je prineslo pomembne strukturne spremembe. Nekdanje vojašnice in
propadla industrijska območja postanejo vzgojno-izobraževalna središča, kot npr. srednješolski center na
Taboru in Teznem, na urbano degradiranih območjih se gradijo številna nakupovalna središča (Europark,
Melje, cona Tezno), kar vpliva na srednjeveško mestno sredico, saj v njej ostaja zvečine specializirana
trgovinska ponudba, tako se staro mestno jedro počasi spreminja v kulturno prireditveno območje.
Intenzivni razvoj turizma izkazujeta gradnja dvojih term in ureditev največjega nočnega smučišča v državi,
ki se poleti prelevi v center gorskih kolesarjev. Nove razvojne motive predstavljajo projekti Evropske
prestolnice kulture 2012, Evropska prestolnica mladih 2013 in razvoj Univerze v Mariboru.
24
Maribor šteje danes 95.000 prebivalcev, z okolico okoli 112.000, in je drugo največje mesto v Sloveniji. V
zadnjem desetletju je dobil prepoznavne arhitekturne objekte, kot so nogometni stadion, poslovni objekt
Menerga na Teznem, nakupovalni center Baumax na Taboru, multikino na Lentu, srednješolski center na
Taboru idr. Z zgoščevanjem mesto ohranja zaznavo izjemne naravne in geografske lege; vpeto je med
obronke številnih mestnih gričev, od Piramide, Kalvarije ter Mestnega vrha na severu do Pekrske gorce in
Pohorskega masiva (najbolj jugovzhodni del Alp) na južni strani mesta. Alpska reka Drava se v mestu pred
vstopom v ravninski panonski svet umiri, nekdanja ločnica mesta pa postaja vse bolj pomemben mestni
ambient. Z željo in vizijami razvoja postaja Maribor vse bolj prepoznaven v širšem regionalnem okviru, ki
ga določajo večja mesta, kot so Ljubljana, Gradec in Zagreb.
x stran 24 | levo: mestna vpadnica ob Univerzitetnem kliničnem centru maribor | desno zgoraj:
stanovanjsko naselje pod Pohorjem | desno spodaj: nogometni stadion LJUDSKI VRT | stran 25 | levo zgoraj:
kinocenter KOLOSEJ | desno zgoraj: trgovska hiša BAUMAX | spodaj: večerni pogled s Piramide
25
MESTNI PARK
MAISTROVA ULICA
KREKOVA ULICA
TYRŠEVA ULICA
KREKOVA ULICA
TRG
GENERALA
MAISTRA
GREGORČIČEVA ULICA
TRG
SVOBODE
01
SLOVENSKA ULICA
GRAJSKI
TRG
SLOMŠKOV
TRG
07
KORO
ŠKA C
ESTA
OSKA
GOSP
04
GLAVNI
TRG
ULICA KNEZA
VOJAŠNIŠKI
TRG
PRISTAN
TRG
LEONA ŠTUKLJA
03
KOCLJA
05
06
USNJ
A
A ULIC
ARSK
STARI MOST
MARIBORSKA
TRŽNICA
POŠTNA ULICA
ULIC
A
VA ULICA
TITOVA CESTA
OROŽNO
ULICA
VA
VETRINJSKA
TAN
O
UL. ŠKOFA M.
MAYER
JEVA U
02
STROSS
SME
PARTIZANSKA CESTA
DRŽEČNIKA
LICA
SLOVENSKA ULICA
TRUBARJEVA ULICA
STRO
SSM
AYER
JEVA
LJUDSKI
VRT
26
TITOV MOST
ULIC
A
TRUBARJEVA ULICA
MLADINSKA ULICA
01 TRG SVOBODE
02 GRAJSKI TRG
03 GLAVNI TRG
04 ROTOVŠKI TRG
05 ŽIDOVSKI TRG
06 LENT
07 SLOMŠKOV TRG
a
Klasična
pot
Sprehod po mestnih trgih
in ULICAH ob spremljavi
prepoznavnih SPOMENiKOV,
CERKVA IN HISTORIČNIH PROČELIJ
27
01 TRG SVOBODE
Prostor prireditev, sejmov, zborovanj _ Trg svobode je eden največjih, a tudi najmlajših trgov v središču
mesta. Nastal je na lokaciji nekdanjega, okoli 19 metrov globokega vzhodnega mestnega obrambnega
jarka, potem ko je bilo opuščeno srednjeveško mestno obzidje. Na tem trgu so leta 1883 Mariborčani
sprejeli cesarja Franca Jožefa, leta 1919 pa je tam general Rudolf Maister nagovoril svoje čete. Današnjo
podobo je dobil leta 1975, ko so ga uredili po zamisli mariborskega arhitekta Branka Kocmuta.
v NAMIG _ pozimi DRSALIŠČE | TRŽNICA INTEGRIRANE PRIDELAVE SADJA IN ZELENJAVE vsako sredo in petek |
jeseni MARTINOVANJE | januarja žrebanje štartnih številk za FIS smučarski pokal ZLATA LISICA | www.zlatalisica.si
28
01I1 SPOMENIK NOB*
Trg svobode
Znameniti Kodžak _ Kljub temu, da trg na zahodni stranici uokvirja mestni grad, mu daje glavno
obeležje ogromna javna plastika Slavka Tihca, najpomembnejšega mariborskega kiparja 20. stoletja. Ta
nezgrešljivi bronasti spomenik zaradi gologlavega učinka meščani vse od njegove postavitve leta 1975
dalje imenujejo Kodžak, po bleščeče gologlavi pojavi inšpektorja, ki ga je v tedaj priljubljeni ameriški
televizijski seriji upodobil Telly Savalas. Spomenik ima sicer mnogo resnejši in pietetni pomen. Posvečen
je narodnoosvobodilni borbi, zato je na izmeničnih navpičnih pasovih, ki v za avtorja značilnem pristopu
členijo površino skulpture, mogoče prepoznati pomembne osebnosti, ki so zaslužne za osvoboditev.
ZA VOGALOM _ VODNJAKI MARIBORSKEGA GRADU | poišči vse vodnjake, ki se nahajajo v bližnji okolici gradu
* NOB - narodnoosvobodilna borba
29
12I1 NARODNI DOM MARIBOR
Ulica kneza Koclja 9, www.nd-mb.si
Tukaj so zavrteli kolo Evropske prestolnice kulture _ Narodni dom je bil po vzoru mestne hiše v čeških
Pardubicah zgrajen leta 1898. Češki arhitekt Jan Veyrich je dobil naročilo v času intenzivnega obujanja
panslovanstva. Sprva so v njem domovali Slovenska posojilnica in številne druge ustanove, po drugi
svetovni vojni pa Dom jugoslovanske ljudske armade. Od leta 1992 je stavba prežeta s kulturo – v njej
je sedež Kulturno prireditvenega centra Narodni dom Maribor, ki je poskrbel za kulturni preporod mesta.
Skozi vse leto prireja raznovrstne glasbene dogodke, gledališke predstave, cikel kulturnih prireditev za
mlade in prireditve v Mestnem parku. Obenem je Narodni dom Maribor producent priljubljenega Festivala
Lent, ki se uvršča na lestvice najboljših festivalov sveta.
vNAMIG _ SPOMENIK KNEZA KOCLJA nasproti Narodnega doma je najbrž edina konjeniška skulptura na svetu brez
konjenika | DVORANA UNION je eno do prizorišč Narodnega doma
64
12I2 MULTIMEDIJSKI CENTER KIBLA
Ulica kneza Koclja 9, www.kibla.org
Najboljši prostor za vizualno in intermedijsko umetnost v Sloveniji _ V pritličju Narodnega doma
domuje multimedijski center KIBLA, najstarejša slovenska institucija (1996), ki spodbuja kreativno in
praktično rabo sofisticiranih tehnologij na področju kulture. Leta 2004 je vzpostavila Mrežo šestnajstih
multimedijskih centrov Slovenije (M3C). Prvotni interier s kravjimi motivi je bila dolgo prepoznavna
referenca daleč naokoli, 'klinična' prenova pa je prostor spremenila v ustvarjalni laboratorij v rdeče-beli
kombinaciji. V Kibli se nahajajo kibernetični bar – KIBAR – s prosto dostopnimi računalniškimi terminali,
multimedijski laboratorij kot gonilo Kibline produkcije, knjigarna Za:misel in razstavišče KiBela, od leta
1996 namensko prenovljena za potrebe vizualne in multimedijske umetnosti.
vNAMIG _ FESTIVALI v organizaciji Kible | Dnevi radovednosti, KIBLIX, (DA)(NE)S, Med, Festival ljubezni, avantgard/
frajtondub, ROMfest | leta 2008 je KIBLA prejela nagrado Evropskega multimedijskega foruma (EMF) za odličnost v multimediji
65
15 UDARNIK
Grajski trg 1, www.udarnik.eu
'Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom' _ Kot prava mestotvorna stavba, zasnovana v 30-ih letih
20. stoletja, je ponujala raznoliko ponudbo javnih in zasebnih vsebin. Poleg kinodvorane je arhitekt Šubic
v stavbo umestil še kegljišče, restavracijo s kavarno, trgovine, pisarne in stanovanja. V 90-ih letih je
predstavljala najsodobnejšo kinodvorano v mestu, po izgradnji multikin pa je bila obsojena na propad. Leta
2010 je trinajst kreativnih posameznikov zasnovalo neodvisni center kulturne produkcije Zavod Udarnik
in s tem na inovativen način obudilo nekdanjo kinodvorano. Mesto je s tem pridobilo pomembno kulturno
prizorišče, v katerem se vrtijo kinotečni in animirani filmi, organizirajo se izobraževanja za ljubitelje devete
umetnosti, potekajo filmski festivali, ob tem pa v Udarniku najdejo svoje mesto tudi koncerti in razstave.
vNAMIG _ v objektu se nahaja striparna | videoteka | kinoteka | prodajalna plošč iz druge roke |
napis nad vhodom 'PLEASE BE HONEST NOW' je delo umetnika Heika Becka Kosa
68
16 UMETNIŠKI KABINET PRIMOŽ PREMZL
Slovenska ulica 8, www.primozpremzl.si
Sodobni Tegetthoff _ Umetniški kabinet domuje v prostorih nekdanjega stanovanja, ki ga je lastnik
prefinjeno preuredil po svoji meri, tako da vključuje številne estetske kot tudi duhovite detajle. Pod eno
streho je združil galerijo, ki prireja štiri razstave letno, v njej pa je možno kupiti tudi umetniška dela
priznanih slovenskih ustvarjalcev, antikvariat z več kot 10.000 enotami, v katerem najdemo domoznansko
zbirko vedut, zemljevidov, fotografij, risb ter razglednic, in založbo, v okviru katere so izšle številne knjige
o Mariboru in okolici. Ob tem pa lastnik izvaja tudi številne družbeno angažirane umetniške akcije, med
drugim se je v letu EPK v projektu Moj sosed Vilijem prelevil v admirala Tegetthoffa.
vNAMIG _ WILHELM VON TEGETTHOFF (1827-1871) | avstrijski admiral vojne mornarice, ki je zmagal v znameniti
bitki pri Visu, rojen v Mariboru, v otroštvu je živel v vogalni hiši, ki je nekdaj stala zahodno od Umetniškega kabineta
Primoža Premzla, na mestu današnje banke, ki je bila zgrajena leta 1932
69
MESTNI PARK
MAISTROVA ULICA
ULIC
A
TRUBARJEVA ULICA
MLADINSKA ULICA
KREKOVA ULICA
TYRŠEVA ULICA
KREKOVA ULICA
TRG
GENERALA
MAISTRA
GREGORČIČEVA ULICA
20
19
SLOVENSKA ULICA
PARTIZANSKA CESTA
GRAJSKI
TRG
21
SLOMŠKOV
TRG
KORO
ŠKA C
TITOVA CESTA
GOSP
23
GLAVNI
TRG
ULICA KNEZA
KOCLJA
VOJAŠNIŠKI
TRG
USNJ
A
A ULIC
ARSK
PRISTAN
72
TITOV MOST
26
ESTA
STARI MOST
MARIBORSKA
TRŽNICA
POŠTNA ULICA
24
OSKA
ULIC
A
VA ULICA
27
TRG
LEONA ŠTUKLJA
25
OROŽNO
ULICA
VA
VETRINJSKA
TAN
O
UL. ŠKOFA M.
MAYER
JEVA U
22
STROSS
SME
TRG
SVOBODE
DRŽEČNIKA
LICA
SLOVENSKA ULICA
TRUBARJEVA ULICA
STRO
SSM
AYER
JEVA
LJUDSKI
VRT
19
POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR
20
ČAJNICA ČAJEK
21
KAVABAR AROMA
22
E2RD GALERIJA
23ROŽMARIN
24
c
ISABELLA FOOD&WINE | ETNO HIŠA BAŠČARŠIJA |
POZOR, HUDA KAVA
25
STOLNA CERKEV | POŠTA SLOVENIJE | REKTORAT
UNIVERZE V MARIBORU | DVORANE SLOVENSKEGA
NARODNEGA GLEDALIŠČA MARIBOR
26
DVORANA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA
27AVLA CENTRALE NKBM
pot
interierjev
ZANIMIVE NOTRANJŠČINE STAREGA
MESTNEGA JEDRA S SVOJEVRSTNIM
ZNAČAJEM in RAZNOLIKO VSEBINO
73
21 KAVABAR AROMA
Slovenska ulica 11, www.aroma.si
Kava in ljubezen imata boljši okus, če sta vroči* _ Izvirno zasnovana in oblikovana kavarnica na vogalu
dveh 'ta hudih' mariborskih ulic – Gosposke in Slovenske. Notranjost polni drevesom kavovcem podobna
struktura, ki ustvarja pridih naravnega. Svetli, nežni toni prevevajo prostor. Rahlo vzvalovane stene kot tudi
ostali elementi interierja naj bi utelešali aromo kave. Kava odlična. Luštni wc-ji.
KULINARIČNI NAMIG _ BISTRO ARTY | sodobno, arty, okusno | Slovenska ulica 20 | PUNKT | klub, stand up |
slovenska kuhinja, hitra hrana | Slovenska ulica 20
ZA VOGALOM _ FURGULA 2nd HAND | memorabilije iz druge roke | Slovenska ulica 28
* etiopski pregovor
76
22 E2RD GALERIJA
Gosposka ulica 34, www.e2rd.org
Unikatno & kreativno _ Ta simpatična prodajalna unikatnega nakita se je z bliskovito stilsko preobrazbo
prelevila iz nekdanje čistilniške poslovalnice. Gre za več kot samo lepo urejen prodajni prostor, saj v
E2RD-u gostijo številne dogodke z različnih področij umetniškega ustvarjanja, od koncertov pa do
razstav slikarjev in fotografov. In če se sprašujete, kaj ta E2RD v resnici sploh pomeni, vprašajte njegovo
lastnico, sicer slavistko, ki je svojo ljubezen do oblikovanja, kakor tudi do dvojine, utelesila v eDVArdu.
Ob obisku ne spreglejte mične gugalnice, ploda oblikovanja zakoncev Japelj, in se zazibajte, kot pravijo,
v ‘galaksijo nakita’.
KULINARIČNI NAMIG _ GOSTILNICA NA VOGALU | okusno, enostavno, domače | Gosposka ulica 30
77
25I3 REKTORAT UNIVERZE V MARIBORU
Slomškov trg 15, www.uni-mb.si
Dom sodobne univerze _ Masivna lesena vrata, ki so nekoč zapirala vhod mestne hranilnice, je arhitekt
Boris Podrecca pri prenovi ene najbolj eminentnih stavb Slomškovega trga v rektorat Univerze v Mariboru
(1995–2000), prestavil na steno in jih zamenjal s steklenimi vrati, ki nas potegnejo v notranjost objekta,
kjer se nahaja atrij. Atrij je oblikovan reprezentativno, kot spominsko obeležje. Hkrati predstavlja
streho velike univerzitetne dvorane za inavguracije in ostale priložnosti. V historični notranjosti objekta
pa so številni inovativno in arhitekturno zanimivo rešeni prostori – Miklošičeva dvorana z ohranjenimi
poslikavami hranilniške avle, Podreccina dvorana z ohranjenim stebriščem, rektorjeva soba z mobilno
predelno steno idr.
vNAMIG _ pod okriljem UNIVERZE V MARIBORU deluje 17 FAKULTET | znotraj teh pa 87 študijskih programov
1. stopnje, 70 programov 2. stopnje ter 36 programov 3. stopnje
84
25I4 DVORANE SNG MARIBOR
Slovenska ulica 27, www.sng-mb.si
Življenje na odrskih deskah _ Slovensko narodno gledališče, hram kulture, premore številne dvorane z
raznolikim arhitekturnim značajem. Stara neoklasicistično zasnovana dvorana iz 2. polovice 19. stoletja je
nedavno prenovljena spet pridobila nov sijaj. Najmlajša in hkrati največja je Velika dvorana, premore 800
sedežev in jo odraža sodobno oblikovan interier, z oranžnimi stoli in dekorativno-akustičnimi stenskimi
paneli. Kazinska dvorana je pravljična bela dvorana, nališpana kot nevesta, klasicistična, obdana s
številnimi zrcali in okrasjem. Služi kot koncertna dvorana, pa tudi kot prostor za zakuske in sprejeme. V
kleti domuje še Mali oder, manjša dvorana, črna kot camera obscura.
KULINARIČNI NAMIG _ GLEDALIŠKA KAVARNA | pred in po predstavi, tudi čez dan | Slovenska ulica 27 |
Mc BEE | delikatese & kruh| Slovenska ulica 38 | www.mcbee.si
85
34
MESTNI PARK
MAISTROVA ULICA
MLADINSKA ULICA
TYRŠEVA ULICA
33
31
TRG
SVOBODE
SLOVENSKA ULICA
PARTIZANSKA CESTA
GRAJSKI
TRG
DRŽEČNIKA
MAYER
SLOMŠKOV
TRG
OROŽNO
29
34
KORO
ŠKA C
ESTA
34
36
TRG 28
LEONA ŠTUKLJA
36
GLAVNI
TRG
ULICA KNEZA
KOCLJA
32
VOJAŠNIŠKI
TRG
PRISTAN
33
34
33
USNJ
A
A ULIC
ARSK
STARI MOST
36
GOSP
POŠTNA ULICA
MARIBORSKA
TRŽNICA
OSKA
ULIC
A
VA ULICA
ULICA
VA
VETRINJSKA
TAN
O
35
88
TITOV MOST
STROSS
SME
30
33
TITOVA CESTA
TRUBARJEVA ULICA
GREGORČIČEVA ULICA
JEVA U
LICA
SLOVENSKA ULICA
TRG
GENERALA
MAISTRA
UL. ŠKOFA M.
ULIC
A
TRUBARJEVA ULICA
KREKOVA ULICA
KREKOVA ULICA
STRO
SSM
AYER
JEVA
LJUDSKI
VRT
37
28
TRG LEONA ŠTUKLJA
29
EPK INFO TOČKA
30
VETRINJSKI DVOR – središče EPK
31
KINO PARTIZAN
32
VELIKA KAVARNA
33
URBANI OZNAČEVALCI
34
SEVERNI SIJ
35
SVETLOBNO MESTNO OBZIDJE
36
ULIČNI STRIP
37
HIŠA ARHITEKTURE MARIBOR
TUKAJ IN ZDAJ - ARHITEKTURA,
UMETNIŠKE INSTALACIJE IN IZBRANI
PROJEKTI EVROPSKE PRESTOLNICE
KULTURE: MARIBOR 2012
POT EPK
d
89
34 Severni sij
Uprostorjene besede _ Naslovi najpomembnejših literarnih del Draga Jančarja, enega najpomembnejših
slovenskih pisateljev, dobro prepoznavnega tudi v mednarodnem prostoru, so postavljeni na lokacije v
mestu, ki jih ta rojeni Mariborčan opisuje v svojih delih. Gre za poklon organizatorjev programa Evropske
prestolnice kulture pisateljski instituciji, hkrati pa predstavlja atraktivne urbane instalacije na šestih
lokacijah, ki predvsem ponoči z lebdečimi svetlobnimi napisi prinašajo kulturno-literarni duh mesta (vidite
jih lahko na Kidričevem trgu, promenadi v mestnem parku, Slomškovem trgu, Benetkah, Studenški brvi in
Veliki Kavarni na Glavnem trgu, za projektom pa stoji Atelje Japelj).
vNAMIG _ napis BRIONI na Studenški brvi bi moral stati na mostu, ki vodi na Mariborski otok, vendar so se avtorji
odločili, da ga postavijo v osrednji del prizorišča, v smeri Mariborskega otoka
96
35 Svetlobno MESTNO OBZIDJE
Nazaj v prihodnost _ Na mestu, kjer se je nekdaj raztezalo mogočno srednjeveško obzidje, se je do danes
zaradi rušenja, uničenja in prezidave ohranilo zelo malo. V simbolični rekonstrukciji lahko občudujete
nekdanje obzidje, ki označuje centralni prostor dogajanja Evropske prestolnice kulture v mestu Maribor v
letu 2012 in vabi prebivalce in obiskovalce na obisk dogodkov. 'Zgrajeno' je s pomočjo laserskih, svetlobnih
in talnih označb na 11-ih točkah nekdanjega mestnega obzidja. Nekdanja mestna vrata pa so še dodatno
poudarjena s poenostavljeno platneno rekonstrukcijo.
vNAMIG _ v mestu je moč na pročeljih stavb najti kar nekaj SONČNIH UR | ŽUPANOV ODER PRIJATELJSTVA |
v bližini Stare trte gosti koncerte pobratenih in prijateljskih mest Maribora: Marburg/Lahn, Peiteng, Graz, Greenwich,
Szombathely, Osijek, Udine, Tours, Kraljevo, Pueblo, Sankt Peterburg
97
36 ULIČNI STRIP
Heja, heja Maribor _ Projekt 'Ulični strip – Violent' je prostorska instalacija, gre za projekt Zdravka Duše
(besedilo) in akademskega slikarja Damijana Stepančiča (risbe), ki tematizira življenje mariborskih Vijol,
ultra navijačev najbolj uspešnega nogometnega kluba v državi, ki je kot edini slovenski klub tekmoval v
Ligi prvakov. Strip je postavljen kot 'romarska' navijaška pot in je razstavljen po srednjeveškem jedru
mesta, tako da pokriva, zakriva, zapira najbolj 'kritične' vedute in packe, zasnovan pa tako, da odpira
polemično polje zaradi svoje vsebinske zasnove, ki odstira vprašanje ekstremne navijaške pripadnosti.
Zgodba stripa se odvija od Koroške ceste, mimo Tkalskega prehoda in do ulice Ob jarku.
ZA VOGALOM _ nogometni stadion LJUDSKI VRT | ponos mesta kot tudi navijačev NK Maribor | Mladinska ulica 29 |
VIJOLČNA BAJTA | klubska prodajalna NK MARIBOR | Barvarska ulica 3
98
37 HIŠA ARHITEKTURE MARIBOR
Mladinska ulica 3, ham.raz.um.si
Arhistroj _ V zgradbi ob mestnem parku ima v najemu prostore Oddelek za arhitekturo Fakultete za
gradbeništvo. V delu pritličja, ki je orientiran na Mladinsko cesto, deluje Hiša arhitekture Maribor. Nanjo
opozarja dinamična rdeča skulptura, ki se kot DNK spirala zavija preko vhoda v arhitekturno razstavišče.
Skulpturo so zasnovali in izdelali študenti arhitekture. Hiša arhitekture je aktivna skozi vse leto in je
pomemben akter arhitekturnih ter urbanističnih dogajanj v regiji. Po potrebi širi svoje dejavnosti v javni
prostor mesta ter v priložnostna razstavišča, kot so Urban ter RAZ:UM.
vNAMIG _ LITERARNA HIŠA | Vojašniška ulica 12 | Razstavišče URbAN (MOM) | Grajska ulica 7 |
razstavišče RAZ:UM | Orožnova 4 | http://raz.um.si
99
38
40
45
39
41
42
44
43
46
47
100
38
PIRAMIDA
39
MESTNI PARK
40
TRIJE RIBNIKI
41
ULICA ŠKOFA MAKSIMILJANA DRŽEČNIKA
42
MARIBORSKA DVORIŠČA
43
OB DRAVI
44
STUDENŠKA BRV
45
MARIBORSKI OTOK
46
PEKRSKA GORCA
47
POHORJE
Zelena
pot
e
PROTIUTEŽ MESTNEMU VRVEŽU SPREHOD SKOZI ZELENE MESTNE
OAZE OD PIRAMIDE DO POHORJA
101
38 PIRAMIDA
Ne samo v Egiptu, temveč tudi v Mariboru _ Piramida je najpomembnejši mariborski grič, ima bogato
zgodovino in omniprezentno lokacijo. Od 12. do 18. stoletja je na njem stal t. i. mejni grad, ki je mestu dal ime.
Sicer še nedokončana arheološka izkopavanja govorijo o tem, da je bil vrh poseljen že v prazgodovinskem
obdobju. Grič je po številnih preimenovanjih dobil ime po piramidi, ki so jo postavili iz ostankov materiala
porušenega gradu. Danes je zasajen z vinogradi. Na vrhu stoji kapelica iz leta 1821, kjer lahko veselo
pozvonite. Je priljubljena izletniška točka številnih Mariborčanov, z vrha pa nudi prekrasen razgled na
mesto Maribor. Iz mesta se Piramida najlepše vidi s Titovega mostu.
ZA VOGALOM _ v neposredni bližini se nahajajo še drugi znameniti griči, kot so KALVARIJA, MESTNI VRH, MELJSKI HRIB
v NAMIG _ ogled silvestrskega OGNJEMETA s Piramide
102
39 MESTNI PARK
Oddih v mestu _ Zeleno dvorišče mesta je nastalo po angleških vzorih pred več kot 120 leti in se ponaša s
pestro drevesno floro. Skozenj je speljana promenada, delo arhitekta Ljuba Humka, še danes priljubljena
sprehajalna pot, ki mesto v smeri sever–jug povezuje s predelom Treh ribnikov. Ob njej se v vstopnem
delu parka nahajajo okrogla skulptura kiparja Slavka Tihca, prenovljeni glasbeni paviljon iz leta 1890 ter
Mariborski akvariji in terarij, ki je kljub čedni starosti vreden ogleda. Nekoliko višje postavljena otroška
igrala, ob ševilnih vevericah, razveseljujejo naše najmlajše. V mesecu juniju se v park preseli del dogajanja
Festivala Lent, ki v okviru 'Art kampa' postreže s pestrim programom in delavnicami, promenada pa se
prelevi v mestni 'lounge'.
vNAMIG _ AKVARIJ-TERARIJ MARIBOR | odprt vsak dan v tednu | Ulica heroja Staneta 19 | JAPONSKI VRT v parku |
umetno navoženi | ROŽNI GRIČ s stebroma nekdanje mestne oljne ulične razsvetljave
103
MESTNI PARK
MAISTROVA ULICA
ULIC
A
TRUBARJEVA ULICA
MLADINSKA ULICA
KREKOVA ULICA
TYRŠEVA ULICA
KREKOVA ULICA
TRG
GENERALA
MAISTRA
GREGORČIČEVA ULICA
TRG
SVOBODE
SLOVENSKA ULICA
PARTIZANSKA CESTA
DRŽEČNIKA
GRAJSKI
TRG
UL. ŠKOFA M.
SLOMŠKOV
TRG
52
ULIC
A
KORO
ŠKA C
ESTA
PRISTAN
GOSP
50
55
GLAVNI
TRG
54
VOJAŠNIŠKI
TRG
51
ULICA KNEZA
KOCLJA
49
48
USNJ
A
A ULIC
ARSK
STARI MOST
MARIBORSKA
TRŽNICA
OSKA
53
TRG
LEONA ŠTUKLJA
TITOVA CESTA
VA ULICA
48
112
TITOV MOST
OROŽNO
ULICA
VA
VETRINJSKA
TAN
O
POŠTNA ULICA
SME
STROSS
MAYER
JEVA U
LICA
SLOVENSKA ULICA
TRUBARJEVA ULICA
STRO
SSM
AYER
JEVA
LJUDSKI
VRT
48
FESTIVAL LENT
49
MESARSKI PREHOD
50
PLOŠČAD GOSPOSKA - VETRINJSKA
51
POŠTNA ULICA
52
SLOMŠKOV TRG
53 KLUB SATCHMO
54 KLUB KGB
55 JAZZ KLET NARODNEGA DOMA
nočne
poti
ZA KONEC POPOLNEGA DNE ŠE POTOP V
EPICENTRE NOČNEGA ŽIVLJENJA
f
113
51 POŠTNA ULICA
Ful kul scena _ Po napornem dnevu si privoščite kratek sprehod od Glavnega proti Slomškovemu trgu
in si spočijte utrujene oči na veduti zvonika stolne cerkve. Na vsakem koraku niz uličice vas v svoj objem
vabijo lični lokali, kjer si privoščite požirek ali prigrizek, razvajanje pa si popestrite s prebiranjem knjig iz
bližnjega antikvariata. Na odru 'Poštna' bodo z avdio-vizualnimi instalacijami svoje mesto v okviru EPK
našli glasbeniki, ki ustvarjajo lounge in ambientalno glasbo. Prijetno vzdušje se velikokrat prevesi pozno v
noč in v lahkotni atmosferi zaznamuje enega glavnih žarišč nočnega dogajanja v mestu.
vNAMIG _ PATRIC'S PUB | irski pub, z irsko in drugo ponudbo hrane | Poštna ulica 10 | www.patricks-pub.si |
CLC - City Light Café | mlajši bar na Poštni ulici 3 | okrepčevalnica BAŠČARŠIJA (str. 80) | HUDA KAVA (str. 81) |
ISABELLA FOOD&WINE (str. 79)
118
52 SLOMŠKOV TRG
Veličastno _ Eliptična forma tlakovane ureditve okoli stolnice je del Slomškovega trga, kot ga je zasnoval
največji slovenski arhitekt Jože Plečnik. Slomškov trg ponoči prav lepo zažari skozi kulise osvetljenih
pročelij stolne cerkve, rektorata in gledališča ter ustvarja veličastno urbano vzdušje. Na trgu tvorjeni
mikroambienti obenem nudijo intimno doživetje – posedanje ob fontani, v senci dreves ali pod sojem luči.
Živahni utrip se na trgu pogosto obdrži še dolgo v noč, saj ga obkrožajo kavarnice in po njegovem obodu
umeščeni lokali.
vNAMIG _ TILDOS | bar za mlade ob Slomškovem trgu | Slomškov trg 13 | TOTO CAFE BAR | prijetno notranje
dvorišče | Slomškov trg 13 | CAFE THALIA | 'na hrbtni strani gledališča' | Slovenska ulica 38
119