Zbornik 40 let OŠ Glazija Celje

Transcription

40 let OŠ Glazija Celje
ZBORNIK
V
ob 40-letnici OS Glazija Celje
(1972-2012)
Celje, marec 2012
1
Publikacija je izdana ob 40-letnici OŠ Glazija Celje.
Urednica: Vesna Pečarič
Jezikovni pregled: Jasmina Zupanič
Oblikovanje: Romana Pušnik
Izdala: OŠ Glazija Celje ( ravnateljica Romana Lebič )
Tisk: Mtis
Naklada: 450 izvodov
2
RAVNATELJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV SKOZI 40 LET . . . . . . . . 8
PREGLED ŠTEVILA ODDELKOV IN ŠTEVILA UČENCEV OD ŠOLSKEGA
LETA 1972/73 DALJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
LOGOPEDINJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
PSIHOLOGINJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
SOCIALNA DELAVKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
ŠOLSKA AMBULANTA . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
SNOEZELEN . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
HALLIWICK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
GIBANJE JE OSNOVA UČENJA . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . 26
MATP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
TERAPEVTSKO JAHANJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
TERAPIJA S PSI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
ŠOLA V NARAVI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
MOJ DRUGI DOM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
ŠOLSKA KNJIŽNICA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . 32
GLEDALIŠKA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
PEVSKI ZBOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
TIM ZA AVTIZEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
MSPS JE POLNOLETNA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
SPECIALNA OLIMPIJADA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
ŠPORTNA TEKMOVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 P O SE BN I P RO GRA M . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 0
S P O M IN I U Č IT E L JEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 1
AL E N KA GRA HOVAC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 2
N ADA ORE HOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 3
N A Š A ZGOD BA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 4
D E N IS IN KL AVDIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 6
T IN KA RA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 6
AL JO ŠA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 7
V T ISI U Č E N C EV . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 8
S P O M IN I U Č IT E L JEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 9
Z A P O S L E N I V OŠ GL A Z IJA C E L J E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 0 3
4
Osnovna šola Glazija ima zelo pestro zgodovino na področju strokovnega dela, organizacije programov
in dejavnosti ter delovanja v različnih objektih na mnogih lokacijah. Pred odprtjem nove šole na Glaziji je bila
organizirana pomoč učencem s posebnimi potrebami tudi v sosednjih krajih: v Štorah, Vojniku, Šmartnem v
Rožni dolini, na Frankolovem, v Črešnjicah in na Dobrni. Že v tedanjih časih je imela šola krajevno širši pomen.
Danes bi lahko praznovali tudi 78-letnico šole, saj se je skrb za šolanje učencev s posebnimi potrebami začela
v Celju že leta 1934, ko je bil ustanovljen prvi pomožni oddelek na takratni Ljudski šoli. A gradnja nove šole
pred 40 leti in njeno strokovno delovanje je tako zelo zaznamovalo okolje in našo specialno pedagoško stroko,
v kateri delujemo, da je povsem upravičeno posvetiti čast sedanji stavbi, mnogim generacijam učencev v njej in
prizadevnim sodelavcem. Vsekakor pa so nam trdne temelje zgradili naši predhodniki iz stare in začetkov nove šole.
V zadnjih 40 generacijah, ki so bile v posameznih šolskih letih različno velike, je bilo vpisanih 1417 učencev.
V prvem desetletju delovanja nove šole je bilo število učencev največje – med 200 in 259. Drugo desetletje je
zaznamoval precejšen upad števila učencev zaradi integracije otrok v redne osnovne šole – od 158 do 200.
Je pa bilo v tem obdobju največ učencev vključenih v dom – 72. V začetku tretjega desetletja se je povprečno
število učencev nekoliko povečalo – do 214, nato pa spustilo na 114, kar je najmanjše število učencev v 40-letni
zgodovini šole. Zadnje desetletje pa je stabilnejše - od 120 do 133 učencev v posameznem šolskem letu in od 40
do 50 otrok v domu.
Več kot 250 delavcev se je v 40 letih zaposlilo na različnih delovnih mestih. Svojo bogato zgodovino
razkrivajo s sliko in besedo zapisani dogodki v 5 knjigah šolske kronike. Nekatere starejše dokumente smo predali
v hrambo Slovenskemu šolskemu muzeju. V spomin na minule dogodke in za namen predstavitve sedanjih vsebin,
programov in dejavnosti smo pripravili pričujoči zbornik.
Ravnateljica Romana Lebič
5
6
Milica Bizjak
29. 6. 1968–31. 12. 1972
Rosana Kusterle
1. 1. 1973–1. 9. 1978
Mirko Galeša
26. 5. 1978–31. 1. 1989
Romana Lebič
od 1. 2. 1989 dalje
78 let od ustanovitve prvega pomožnega razreda v Celju.
66 let od ustanovitve samostojne pomožne šole v Celju.
45 let od ustanovitve internata na Golovcu.
40 let nove šole na Oblakovi ulici v Celju.
29 let od začetka delovanja internata pri OŠ Glazija.
21 let od preimenovanja Zavoda Ivanke Uranjek v OŠ Glazija.
7
1972/1973
o
o
1972
O d p r l i s m o v r ata n ove n a j m o d e r n e j š e p o s e b n e š o l e Z avo d a I va n ke U r a n j e k .
Up o ko j i l a s e j e r av n at e l j i c a g a . M i l i c a Bi z j ak , v r š i l ka d o l ž n o st i j e p o sta l a g a . Ro s a n a Ku st e r l e .
De l ovat i j e za č e l a š o l s ka zo b n a a m b u l a nta – d r . Al e k s a n d e r Te st e n .
9 5 u č e n c ev j e l etova l o v S t r un j a nu .
Pot e ka l i s o š t ev i l n i o g l e d i n ove š o l e : g a . Al e k s a n d r a Ko r n h au s e r , g . Se rg e j K r a i g h e r , g . Fr a n Ro š , d e l e g a c i j a g o stov i z K i j eva , M o s kve , M i l a n a , ZDA .
1974
1973/1974
o Ko l e k t i v Z avo d a I va n ke U r a n j e k j e o b l i kova l t r i t e m e l j n e o rg a n i za c i j e zd r u ž e n e g a d e l a : TOZD Po s e b n a o s n ov n a š o l a C e l j e , TOZD Do m G o l ove c i n TOZD
Do m s p o s e b n o o s n ov n o š o l o Do b r n a .
o D i re k to r Z avo d a I va n ke U r a n j e k j e p o sta l g. Mirko Galeša, prof. defektologije.
o Š o l s k i p ev s k i zb o r j e s o d e l ova l n a O b č i ns k i rev i j i p ev s k i h zb o r ov i n p re j e l priznanje.
o V š o l i j e b i l a o rg a n i z i r a n a p r i re d i t ev Ve s e l i to b o g a n za v s e p o s e b n e o s n ov n e š o l e c e l j s ke re g i j e .
o N a p o b u d o b a n ke s m o v š o l i o rg a n i z i r a l i P i o n i r s ko h r a n i l n i c o .
o
o
o
Nova šola
Veseli tobogan
1974/1975
Mladinci
8
1974
o R av n at e l j i c a TOZD v C e l j u j e p o sta l a g a . Ro s a n a Ku st e r l e , r av n at e l j i c a TOZD
G o l ove c j e p o sta l a g a . J a n j a Pet e r m a n , r av n at e l j TOZD Do b r n a j e p o sta l g . Al o j z Ke ž m a n .
o Š o l s k i č a s op i s s e j e i m e n ova l M l a d o st i n š o l a .
o Š o l o s o o b i s ka l i č l a n i n e m š ke d e l e g a c i j e , p re d stav n i k i d e l ov n i h o rg a n i za c i j i n
za stopn i k i o b č i n , o d ko d e r s o b i l i u č e n c i .
1975/1976
o Z a č e l o s e j e p r i j at e l j s ko s o d e l ova n j e s C e nt r o m za o d g o j i o b r azova n j e d e c e
i omladine Šibenik.
o 1 0 0 u č e n c ev j e l etova l o v Š i b e n i ku .
1976/1977
Krožek ŠŠD 1975
o U ve d e n j e b i l n ov n a č i n o c e n j eva n j a v zg o j n i h p re d m etov ( U , MU , ZU ) t e r
ve d e n j a ( p r i m e r n o , n e p r i m e r n o , v zo r n o ) .
o V s i u č e n c i zavo d a ( r aze n o d d e l kov za d e l ov n o u s p o s a b l j a n j e i n 1 . r az re d a ) s o b i l i o rg a n i z i r a n i v p i o n i r s k i o rg a n i za c i j i , p o d m l a d ku R K i n v m l a d i ns k i
o rg a n i za c i j i .
o Š o l a s e j e u s p e š n o v k l j u č eva l a v v s e ak t i v n o st i ( ku r i r č kova p o š ta , š ta feta m l a d o st i , o b i s k i i n u re j a n j e g r o b ov , va l eta ) .
1977/1978
Pobrateni šoli (Šibenik - Celje)
1976
o N a p o b u d o d i re k to r j a M i r ka G a l e š e s m o n a v i š j i stopn j i u ve d l i up o r a b o p r i m e r j a l n e m eto d e p r i S P D – p r i m e r j a n j e u st re z n o st i i zb r a n i h c i l j ev.
o Š o l o s o o b i s ka l i g o st j e i z I r a n a i n Sev n i c e .
o Š o l a j e o rg a n i z i r a l a 1 0 . š p o r t n e i g re u č e n c ev O Š P P ( 3 0 0 u č e n c ev i n g o stov ) .
o V Do b r n i j e b i l o p o svetova n j e o p o k l i c n e m u s m e r j a n j u i n za p o s l ova n j u u č e n c ev O Š P P.
1978/1979
o
o
o
o
o
Podpis ravnatelja Mirka Galeše
R av n at e l j O Š I va n ke U r a n j e k j e p o sta l g . M i r ko G a l e š a .
Z a č e l i s m o s p r i p r ava m i za i zd e l avo i n d i v i d ua l i z i r a n i h n a č r tov.
Po j av i l a s e j e e p i d e m i j a rd e č k i n z l at e n i c e .
Po nu j e n a j e b i l a f i n a n č n a p o m o č Č r n i g o r i – p ot re s ( dva d n ev n a za s l u ž ka ) .
G o st j e š o l e s o b i l i d e fe k to l o g i i z O s i j e ka , Z a g re b a i n L j ub l j a n e .
1979
9
1979/1980
o
o
o
o
o
Do m s š o l o v Do b r n i s e j e p re o b l i kova l v Z avo d za d e l ov n o u s p o s a b l j a n j e .
P r i v r tc i h v C e l j u s o b i l i o rg a n i z i r a n i r az vo j n i o d d e l k i .
O b j av l j e n j e b i l p r v i r azp i s za s p e c i a l n e p e d a g o g e n a re d n i h o s n ov n i h š o l a h .
P r i i nt e re s n i d e j av n o st i s o u č e n c i b r a l i za Ka j u h ovo b r a l n o z n a č ko .
U ve d e n j e b i l n ov š o l s k i ko l e d a r z d e l j e n i m i z i m s k i m i p o č i t n i c a m i .
1980/1981
o Z a r a d i va r č eva n j a z e n e rg i j o s o b i l e p o d a l j š a n e š o l s ke z i m s ke p o č i t n i c e n a 3 tedne.
o Z a č e l i s m o z i zd e l avo i n d i v i d ua l i z i r a n i h v zg o j n o - i zo b r a ž eva l n i h n a č r tov za v s e u č e n c e n a n i ž j i stopn j i , n a v i š j i p a l e za t i st e s p o s e b n i m i t e ž ava m i .
o Š o l i s o b i l e p r i k l j u č e n e d e l av n i c e p o d p o s e b n i m i p o g o j i .
o Z a č e l i s m o s o d e l ovat i z r az vo j n i m o d d e l ko m v v r tc u A n i c e Č e r n e j eve t e r
z d i fe re n c i a c i j o p ou ka za ot r o ke s s p e c i f i č n i m i r az vo j n i m i za o sta n k i n a I . O Š p o d st r o kov n i m vo d stvo m n a š e š o l e .
o I z š l o j e š o l s ko g l a s i l o M a r j et i c a .
o U č e n c e m j e b i l o p o nu j e n i h ve č kot 2 0 r az l i č n i h i nt e re s n i h d e j av n o st i .
Zavod Dobrna
Interesna dejavnost; Vokalno instrumentalna
1981
skupina 1981/1982
o I z ve d l i s m o t e č a j p r ve p o m o č i v 7 . r az re d u t e r t e č a j h u m a n i za c i j e
o d n o s ov m e d s p o l o m a v 8 . r az re d u .
o U ve d l i s m o k n j i ž n i č n o v zg o j o kot d i fe re n c i r a n p ou k .
o Sp re j et j e b i l i d e j n i p r o j e k t za g r a d n j o p r i z i d ka p r i š o l i ( p r a l n i c a , g a rd e r o b a , zo b n a a m b u l a nta , zak l o n i š č e ) za p ot re b e i z G o l ovc a p re s e l j e n e g a d o m a .
o Do m n a G o l ovc u j e p r az n ova l 2 5 - l et n i c o .
1982/1983
Absolventi 10
1982
o U ve d l i s m o c e l o d n ev n o o s n ov n o š o l o za u č e n c e o d 1 . d o 4 . r az re d a .
o U ve d e n j e b i l p ou k g l a s b e n o - g i b a l n e i n l i kov n o - t e h n i č n e v zg o j e za u č e n c e
o d 1 . d o 3 . r az re d a .
o Z a č e l a s o s e i z va j at i g r a d b e n a d e l a za i zg r a d n j o p r i z i d ka – za p ot re b e d o m a .
1983/1984
o 3 1 . avgu sta 1 9 8 3 s o b i l i v i nt e r n at p r i š o l i n a m e š č e n i p r v i u č e n c i .
o N ovo v s e b i ns ko o b o g at i t ev n a st r o kov n e m p o d r o č j u j e zd a j p re d stav l j a l a tu d i d o m s ka v zg o j a .
o V G o l ovc u j e za č e l z d e l o m C e nt e r za va r stvo i n d e l o .
1984/1985
Soba v internatu o
o
o
o
o
o
1983
V p re d m et n i k j e b i l a p o n ov n o u ve d e n a ko re k t i v n a g i m n a st i ka .
U č e n c i , z l a st i d o m s k i , s o s k r b e l i za v r t v n e p o s re d n i b l i ž i n i š o l e .
O b i s ka l n a s j e s k l a d at e l j J a n e z Bi t e n c .
Ka b i n et u č i l s m o p re u re d i l i v p i o n i r s ko k n j i ž n i c o i n č i ta l n i c o .
Ak t i v v zg o j i t e l j ev j e p r i č e l z i zd e l avo v zg o j n e g a n a č r ta .
P r o f . M i r ko G a l e š a i n g a . So n j a Ke ž m a n sta p re j e l a Ro š evo p r i z n a n j e .
1985/1986
o P r o f . M i r ko G a l e š a j e n a d a l j eva l s s e m i n a r j i za v zg o j i t e l j i c e v v r tc i h i n u č i t e l j i c e v o s n ov n i h š o l a h c e l j s ke re g i j e z n a m e n o m , d a b i s e ot r o c i z razvojnimi i n u č n i m i t e ž ava m i p r avo č a s n o o d k r i va l i i n b i l i u st re z n o o b r av n ava n i .
o V i nt e r n atu j e b i l p o stav l j e n i g r a l n i kot i č e k .
o Z a p ot re b e d o m a j e b i l o n a b av l j e n o ko m b i n i r a n o voz i l o .
o Z a č e l i s m o i z va j at i d i fe re n c i r a n i n i n d i v i d ua l i z i r a n p ou k t e l e s n e v zg o j e .
1986/1987
Prizidek internata 1983
o O dv i j a l e s o s e i nt e n z i v n e p r i p r ave n a p re n ovo P r o g r a m a ž i v l j e n j a i n d e l a o rg a n i za c i j za u s p o s a b l j a n j e l a ž j e d u š ev n o p r i za d et i h ot r o k i n m l a d o st n i kov.
o Š o l s ko svetova l n o d e l o j e t e m e l j i l o n a s kup i ns ke m d e l u i n ve č j i m e d s e b o j n i p ove za n o st i .
o P r o f . M i r ko G a l e š a j e p re j e l Š l a n d r ovo n a g r a d o .
1987/1988
o Pot e ka l o j e r az i s kova l n o d e l o za ve r i f i ka c i j o i n d i v i d ua l n e g a p r o g r a m a .
o Z a č e l i s m o i z va j at i ku l tu r n e i n n a r avo s l ov n e d n eve t e r dr užbeno potrebno delo.
o D r ž av n o o d l i kova n j e za st r o kov n o d e l o j e d o b i l a l o g op e d i n j a g a . M a r i j a M a r t i č .
11
1988/1989
o G . M i r ko G a l e š a j e o d š e l z m e sta r av n at e l j a , za p o s l i l s e j e kot p r o fe s o r n a U n i ve r z i v L j ub l j a n i n a O d d e l ku za d e fe k to l o g i j o .
o S 1 . 2 . 1 9 8 9 j e š o l a d o b i l a n ovo r av n at e l j i c o – g o . Ro m a n o Le b i č .
o I z š l i sta zb i r k i I zd e l k i za r az ve d r i l o i n p r o st i č a s t e r G i b a l n e i g re , k i sta b i l i p re c e j o d m ev n i v c e l j s k i h š o l a h i n p o S l ove n i j i .
o N a m e sto e n e g a p o m o č n i ka r av n at e l j a sta b i l a o d s l e j dva – z u č n o o bve zo .
o I zb r u h n i l a j e e p i d e m i j a š k r l at i n ke .
1989/1990
Zbirka del o
o
o
o
1989
Ro š evo p r i z n a n j e za ž i v l j e n j s ko d e l o j e d o b i l a g a . Ro s a n a Ku st e r l e .
I n d i v i d ua l i z i r a n e p r o g r a m e s m o p r i re d i l i za r a č un a l n i š ko o b d e l avo .
Z a č e l i s m o s p re n ovo u č n e g a n a č r ta v 5 . r az re d u .
Po g l o b i l o s e j e s o d e l ova n j e s p e d op s i h o l o š ko a m b u l a nto .
1990/1991
o
o
o
o
C el j e s o za j el e g rozovi te p o plave , ki s o p o plavil e tu di naš o š ol o.
G o st ili sm o r u da r sko p evsko d r u št vo iz Fr a nci j e .
26 . 6 . 199 0 j e Sl ove ni ja p o stala sa m o sto j na d r žava .
Re p u bli ka Sl ove ni ja j e m e d 27. j u ni j e m i n 7. j uli j e m 1991 o d bila nap a d
J ug o sl ova nske a r ma d e ,s te m p a p ot rdila s vo j o n e o dvisn o st o d SF RJ. V č asu
d e s etd n ev n e vo j n e sm o uč e nc e o d p el jali d o m ov, v š oli p a u ve dli d e žu r st vo. 1991/1992
Poplave o
o
o
o
1990
12
U k i n j e n a j e b i l a c e l o d n ev n a o s n ov n a š o l a .
Z a r a d i p o s l e d i c p op l ave s m o m o r a l i op u st i t i š o l s k i v r t .
Š o l a j e p o s o d o b i l a d i d ak t i č n i m at e r i a l , op re m o , st r o j e
P r i z n a n j e A nto n a S ka l e sta p re j e l i up o ko j e n i s o d e l av k i g a . M a r i j a M a r t i č i n g a . Pav l a Le b e n . 40 let OŠ Glazija Celje
1992/1993
o Z a č e l i s m o u va j at i p r o g r a m 9 . r az re d a , k i j e u č e n c e m o m o g o č i l i zp op o l n j eva n j e p r i p r ak t i č n i h ak t i v n o st i h , za p o s l i tve n i h t e h n i ka h i n ut r j eva n j u u č n i h v s e b i n .
o Z a č e l i s m o s p re d m et n i m p ou ko m v 7 . i n 8 . r az re d u .
o Bi l i s m o n o s i l c i t r i l et n e g a p r o j e k ta O p i s n o o c e n j eva n j e , v kat e re g a j e b i l o vključenih 18 šol s prilagojenim programom.
o U s p o s a b l j a l i s m o s e za p r o j e k t n o d e l o .
o O tvo r i l i s m o p r i z i d e k v d o mu , p r o sto re za s a n i ta r i j e , dve s p a l n i c i i n ka b i n et .
o S p r i re d i tv i j o v N a r o d n e m d o mu s m o p r az n ova l i 2 0 . o b l et n i c o š o l e . G o st j e b i l m i n i st e r za š o l stvo , g . S l av ko G a b e r .
Utrinki predstave ob 20. obletnici 1993
1993/1994
o Z a p ou k g l s b e n e v zg o j e s m o kup i l i U l w i l a g l a s b i l a i z Ne m č i j e .
o O d p r l a s e j e m o ž n o st za za p o s l i t ev m o b i l n e g a d e fe k to l o g a za p o m o č ot r o ko m z u č n i m i t e ž ava m i v re d n i h o s n ov n i h š o l a h .
o I z va j at i s m o za č e l i d op o l n i l n i i n d o d at n i p ou k p r i p re d m et i h s p oz n ava n j e n a r ave i n s p oz n ava n j e d r u ž b e .
o Z a č e l i s m o s o d e l ova n j e z 1 0 p r o stovo l j c i i z 1 . g i m n az i j e v C e l j u – p r o j e k t M o j p r i j at e l j / p r i j at e l j i c a .
Ulwila glasbila pri pouku glasbe
1994
1994/1995
o O tvo r i l i s m o p r i z i d e k o b zg o r n j i m a l i t e l ova d n i c i oz . o b g a l e r i j i .
o O rg a n i z i r a l i s m o p r vo re p ub l i š ko l i kov n o ko l o n i j o .
o O rg a n i z i r a l i s m o t r i d n ev n o i zo b r a ž eva n j e v Top o l š i c i o b zak l j u č ku p r o j e k ta O p i s n o o c e n j eva n j e .
o I z ve d l i s m o p r v i š p o r t n i d a n za za p o s l e n e d e l avc e n a Ro g l i .
o P r v i č s m o za č e l i i z va j at i m o b i l n o s p e c i a l n o p e d a g o š ko s l u ž b o n a t re h c e l j s k i h O Š ( O Š Fr a n a . Ro š a , I V. O Š , O Š Fr a n a K r a n j c a ) .
o I z va j a l i s m o t e o ret i č n i d e l s k r a j š a n e g a p r o g r a m a s re d n j e š o l e – Š i v i l j stvo .
Likovni izdelek učencev za projekt o Kitajski
13
1995/1996
o
o
o
o
Sprejeta je bila nova zakonodaja s področja integracije otrok v redne OŠ.
M o b i l n a p e d a g o š ka s l u ž b a s e j e v t e m l etu i z va j a l a ž e n a d evet i h re d n i h O Š .
Z a š o l s ko a m b u l a nto j e b i l a kup l j e n a n ova op re m a .
O rg a n i z i r a l i s m o D a n d e fe k to l o g ov S l ove n i j e – 6 0 0 u d e l e ž e n c ev.
1996/1997
Šola v naravi; Rakov Škocjan 1997
o Š o l o j e o b i s ka l o 1 2 st r o kov n i h d e l avc ev i z Ne m č i j e .
o N ov i n o r m at i v i s o d o l o č i l i m a n j š e š t ev i l o ot r o k v o d d e l k i h O Š P P.
o Š o l a j e p o d p i s a l a p o g o d b o , k i j e o m o g o č i l a vo j a š k i m o bve z n i ko m c i v i l n o s l u ž e n j e vo j a š ke g a r o ka v š o l i i n d o mu .
o I zd a l i s m o p r vo š o l s ko p ub l i ka c i j o , v kat e r i s o sta r š i u č e n c ev p r i d o b i l i
i n fo r m a c i j e o o rg a n i za c i j i p ou ka v t e ko č e m š o l s ke m l etu .
o P r v i č s m o s e u d e l e ž i l i š o l e v n a r av i v C e nt r u š o l s k i h i n o b š o l s k i h d e j av n o st i v R akove m Š ko c j a nu .
1997/1998
Nastop učencev ob 100-letnici ND 1998
o Učenci so izvedli gimnastični nastop na prireditvi ob stoletnici Narodnega doma.
o Svetova l n a s l u ž b a j e p r i p r av i l a p r o g r a m p re p re č eva n j a n a s i l j a n a š o l a h , k i j e za j e m a l ak t i v n o st i n a r az re d n i h ak t i v i h , v š o l s k i s kupn o st i , n a n a r avo s l ov n e m d n ev u , p r i r az re d n i h u r a h …
o I z va j a l i s m o r a č un a l n i š ko op i s m e n j eva n j e u č e n c ev i n d e l avc ev š o l e , u re j e n o j e b i l o o m re ž j e .
1998/1999
Razstava likovnih izdelkov v Muzeju novejše
zgodovine
1999
14
o C e l j e j e p r i za d e l a kata st r o f a l n a p op l ava ( n a š o l i j e p op l av i l o a r h i v , b aze n , zak l o n i š č e ) .
o I z va j a l i s m o p r o j e k t I n d i v i d ua l i z i r a n i n a č r t i s st r o kov n i m vo d e n j e m d r . M i r ka Galeše.
o Izvajali smo priprave na kurikularno prenovo vzgojno-izobraževalnih programov.
o N a D n ev u d e fe k to l o g ov j e š o l a p re j e l a p r i z n a n j e za š o l s ko g l a s i l o .
1999/2000
o U č e n c i s o s o d e l ova l i p r i o b č i ns ke m š o l s ke m r az i s kova l n e m d e l u z n a l o g o S k r b za zd r ave zo b e .
o I zd e l a n a j e b i l a g r a f i č n a p o d o b a š o l e .
o N a š o l i s m o g o st i l i o d r a s l e l j u d i s p o s e b n i m i p ot re b a m i i z Ne m č i j e , k i i g r a j o n a g l a s b e n e i n š t r u m e nt e U l w i l l a . N a n a š i š o l i j e s kup i n o ot r o k , k i s o i g r a l i n a tov r st n a g l a s b i l a , vo d i l a g a . B l a ž e n ka Ž va r .
Gostje iz Nemčije 2000
2000/2001
o Šolo je obiskalo 29 delavcev sorodnih zavodov iz Poljske, Madžarske in Nemčije.
o U č e n c a H e l e n a O c v i r k i n Al j a ž Kova č sta s e p o d vo d stvo m m e nto r i c e D a n i c e Ro j c u d e l e ž i l a Sp e c i a l n e o l i m p i j a d e n a Al j a s k i .
o P r v i č s m o za p o s l i l i d e l avc a p re ko j av n i h d e l .
o S p o m o č j o d o n ato r s k i h s re d st ev L i o ns c l ub a s m o op re m i l i p r o sto re za š o l s ko f i z i ot e r a p i j o .
o Š o l a i m a ve d n o ve č j i re g i j s k i p o m e n .
o V s e ve č ot r o k s p o s e b n i m i p ot re b a m i j e v k l j u č e n i h v re d n e o s n ov n e š o l e , k j e r j i h o b r av n ava m o b i l n a s p e c i a l n o p e d a g o š ka s l u ž b a .
o O rg a n i z i r a l i s m o d r ž av n o p r ve nstvo v r o ko m etu .
Specialna olimpijada na Aljaski
2001
2001/2002.
o P re j e l i s m o p r i z n a n j e A nto n a S ka l e , k i g a D r u š tvo d e fe k to l o g ov p o d e l j u j e za p o s e b e j u s p e š n o st r o kov n o d e l o , za r az vo j p e d a g o š ke t e o r i j e i n p r ak s e t e r za r az i s kova l n o d e l o .
o I z va j a l i s m o p et i n ova c i j s k i h p r o j e k tov i n e n r az vo j n i p r o j e k t .
o P r az n ova l i s m o 3 0 . o b l et n i c o š o l e v N a r o d n e m d o mu i n v š o l s k i h p r o sto r i h .
2002/2003
Utrinki iz prireditve ob 30. obletnici
2002
o P r i č e l i s m o s p re n ovo p re d m et n i ka i n u č n i h n a č r tov O Š P P.
o Delegacija učencev iz šole je obiskala var uha človekovih pravic, g. Matjaža Hanžka.
o Z a r a d i d o d e l j eva n j a d o d at n e st r o kov n e p o m o č i u č e n c e m z u č n i m i t e ž ava m i s e j e p ove č a l o b s e g d e l a m o b i l n e s l u ž b e .
15
2003/2004
Obisk varuha človekovih pravic 2003
o Z a č e l i s m o z i z va j a n j e m d evet l et ke v 1 . i n 7 . r az re d u .
o Z avo d za š o l stvo j e u ve d e l m e nto r s ke m re ž e š o l , k j e r j e b i l a n a š a š o l a n o s i l ka ve č p re d m et n i h p o d r o č i j .
o V k l j u č i l i s m o s e v m e d n a r o d n i p r o j e k t p o d n a s l ovo m U č e n c i s p o s e b n i m i p ot re b a m i n a t rgu d e l a . N a š e p a r t n e r s ke š o l e s o b i l e š o l e i z Š p a n i j e , Ne m č i j e , D a ns ke i n Ve l i ke B r i ta n i j e .
o O rg a n i z i r a l i s m o g l a s b e n o rev i j o Z a p o j m o , za i g r a j m o , za p l e š i m o – 8 0 0 u d e l e ž e n c ev.
o
S LOV E N I JA j e b i l a s p re j eta v EU .
2004/2005
o I z ve d l i s m o p r o sto r s ko p re n ovo d o m a .
o I z va j at i s m o za č e l i f l e k s i b i l n o o b l i ko d e l a v o d d e l k i h v zg o j e i n i zo b r a ž eva n j a n a I . stopn j i , k j e r s o b i l i u č e n c i p r o sto r s ko p ove za n i , p r i d o l o č e n i h o b l i ka h d e l a p a d e l j e n i g l e d e n a n j i h ove s p o s o b n o st i i n i nt e re s e .
2005/2006
Jumbo plakat 2005
o G o st i l i s m o u d e l e ž e n c e p a r t n e r s k i h š o l p r i p r o j e k tu C o m e n i u s .
o P r i p r av l j a l i s m o s e n a i z ve d b o p ou ka p o n ove m p re d m et n i ku .
o I zd e l a l i s m o v i z i j o š o l e : v i z i j a š o l e j e o d s ev s kupn e g a d e l a i n u stva r j a l n e g a e l a n a u č e n c ev , sta r š ev i n za p o s l e n i h d e l avc ev.
o Š o l a j e o rg a n i z i r a l a d r ž av n o p r ve nstvo v r o ko m etu .
2006/2007
Udeleženci projekta Comenius
16
2005/06
o Do b i l i s m o p l a č i l n o va l uto – ev r o .
o Š o l a j e n a p re d l o g C m e n i u s a p re j e l a l i st i n o – J a b o l ko kakovo st i i n n a D un a j u Ev r op s ko l i st i n o kakovo st i za kva l i t et n o i z va j a n j e m e d n a r o d n e g a p r o j e k ta U č e n c i s p o s e b n i m i p ot re b a m i n a t rgu d e l a .
o Š o l a j e p re j e l a p r i z n a n j e Tu r i st i č n e g a d r u š tva – Z l ato v r t n i c o za l e p o u re j e n o o ko l i c o .
o Do s e d a n j e s p r i č eva l o – I zkaz o u č n e m u s p e h u – j e za m e n j a l o n ovo s p r i č eva l o .
2007/2008
Podelitev priznanj Blaža Kumerdeja 2007/08
o Na predlog Zavoda za šolstvo OE Celje je šola prejela priznanje Blaža Kumerdeja.
o P r i p r av i l i s m o p r i re d i t ev o b otvo r i tv i p re n ov l j e n e g a š o l s ke g a b aze n a .
o I z va j a l i s m o i n ova c i j s ke p r o j e k t e O d p r ta v r ata , P i ka p o ka p i ka p o l o n i c a , So d e l ova l n o u č e n j e kot i z z i v i n s p o d b u d a , Ev r op s ka va s .
o I nst r u m e nta l n a s kup i n a U l w i l l a i n vo ka l n a s kup i n a sta p re j e l i z l ato p r i z n a n j e n a g l a s b e n i rev i j i l j u d s k i h p l e s ov , p e s m i i n o b i č a j ev.
o U č e n c i O Š P P s o d o b i l i m o ž n o st op r av l j at i N a c i o n a l n o p reve r j a n j e z n a n j a .
2008/2009
o
o
o
o
Š o l s ka d e l e g a c i j a j e b i l a n a o b i s ku p r i p re d s e d n i ku d r ž ave , g . D a n i l u Tü r ku .
U ve d l i s m o n ov p l a č n i s i st e m .
U re d i l i s m o e ko l o š k i oto k i n za č e l i i z va j at i r az l i č n e e ko l o š ke ak t i v n o st i .
Pot e ka l a j e i zd e l ava V zg o j n e g a n a č r ta , P r av i l š o l s ke g a re d a i n H i š n e g a re d a .
2009/2010
Na obisku pri predsedniku države
g. Danilu Türku
o N a š o l i s m o g o st i l i p re d s e d n i ka d r ž ave , g . D a n i l a Tü r ka .
o U d e l e ž i l i s m o s e p r ve g a vo d n e g a fe st i va l a v L j ub l j a n i .
o O b n ov l j e n a j e b i l a c e l ot n a j u ž n a f a s a d a š o l e z o k n i .
2009
2010/2011
o O b i s ka l i s o n a s st r o kov n i s o d e l avc i i z L i n ka g e C o l l e g e i z A n g l i j e , Av st r i j e i n M a d ž a r s ke .
o P re ko u stva r j a l n i h d e l av n i c za u č e n c e s m o n ave za l i t e s n e j š e s o d e l ova n j e z M uze j e m n ove j š e zg o d ov i n e v C e l j u .
o N a De b e l e m R t i č u s m o o rg a n i z i r a l i š o l o v n a r av i s a m o za g i b a l n o ov i r a n e učence.
o Pot e ka l o j e s o d e l ova n j e v p r o j e k tu E - š o l stvo .
Obisk predsednika države g. Danila Türka 2010
17
Š ol s k o le t o
19 72 / 73
19 73 / 74
19 74 / 75
19 75 / 76
19 76 / 76
19 77/ 78
19 78 / 79
19 79 / 8 0
19 8 0 / 81
19 81 / 8 2
19 8 2 / 8 3
19 8 3 / 8 4
19 8 4 / 8 5
19 8 5 / 8 6
19 8 6 / 8 7
19 8 7/ 8 8
19 8 8 / 8 9
19 8 9 / 9 0
19 9 0 / 91
19 91 / 9 2
19 9 2 / 93
19 9 3 / 9 4
19 9 4 / 9 5
19 9 5 / 9 6
19 9 6 / 9 7
19 9 7/ 9 8
19 9 8 / 9 9
19 9 9 / 2 0 0 0
2 0 0 0 / 01
2 0 01 / 0 2
2002/03
2003/04
2004/05
2005/06
2006/07
2 0 0 7/ 0 8
2008/09
2 0 0 9 / 10
2 010 / 11
2 011 / 12
18
Št e v i lo o d d e l k ov
19
22
23
24
24
24
24
21
19
18
17
17
16
17
20
19
19
20
20
20
21
22
22
23
23
23
24
24
23
22
22
20
18
20
18
19
18
21
21
20
Št e v i lo u č e nc e v
227
232
254
255
2 59
2 53
2 31
205
200
176
162
15 8
16 3
170
173
179
18 6
200
19 6
19 7
19 4
210
214
213
19 0
18 3
175
16 8
16 8
15 4
14 4
12 8
12 3
121
119
114
12 4
13 2
13 0
13 5
Š t e v i lo v z gojn i h s k u pi n
Š t e v i lo u č e nc e v v d omu
4
4
5
5
6
6
7
6
6
6
5
5
6
6
6
7
7
7
7
7
7
7
6
6
6
6
5
5
5
53
62
68
69
68
70
71
70
72
65
53
56
57
55
59
64
61
58
60
62
54
55
52
49
44
47
40
39
37
Kolektiv OŠ Glazija Celje 2010/2011
19
Če bi bila učiteljica ...
Učila bi nemščino. Bila bi prijazna in vljudna
učiteljica. Učencem bi dala lepe ocene in pogledala
njihove zvezke. Imela bi prijazne in pridne učence.
Razložila bi jim naloge in besede.
Ana Marija
20
Učenci OŠ Glazija, ki imajo težave
na področju jezika in govorno-jezikovne
komunikacije, so deležni logopedske
terapije že vse od leta 1968. To je dolga
doba in veliko otrok, ki so bili logopedsko
obravnavani, so govor izboljšali ali
popravili do te mere, da jim je olajšano
vključevanje in sporazumevanje z okolico.
Slednje je tudi moj vodilni cilj. Pri
delu omogočam učencem čim bolj
aktivno vključevanje v okolje, kar
vpliva tudi na pozitivno samopodobo.
Kot logopedinja se ukvarjam
s preventivo, odkrivanjem, diagnostiko
in rehabilitacijo govorno-jezikovnih
težav. Učenci, ki obiskujejo našo šolo
in so v logopedski obravnavi, imajo
poleg zaostanka v govorno-jezikovni
komunikaciji še težave na različnih
področjih razvoja, zaradi česar je
izrednega pomena celovit pristop
pri obravnavi otrok, saj je pri delu
z njimi potrebno upoštevati vse
njihove značilnosti ter vzpostaviti iskren
partnerski odnos tako z njimi kot tudi
z njihovimi starši in drugimi strokovnjaki. Pri svojem delu uporabljam
različne didaktične in elektroakustične
pripomočke ter računalniške programe.
Poudarek pa je tudi na ustreznih
metodah dela in pristopih do učenca
kot individuuma. Pogosto se pri
svojem delu poslužujem igre, saj
le-ta sprošča otroke in v njih
vzpodbudi njihovo domišljijsko žilico in
tudi večjo pripravljenost za sodelovanje.
Srečen in nasmejan otrok je tisto,
kar mi daje energijo za nadaljnje delo.
Nevenka Zanoški, logopedinja
Šolanje in odraščanje je obdobje, ki
prinaša veliko vprašanj, težav in tudi
lepih trenutkov. Kot šolska psihologinja
sem na voljo otrokom, staršem in tudi
učiteljem, da s skupnimi močmi iščemo
odgovore in nove poti. Veliko svojega
časa namenim individualnemu delu
z učenci, včasih se jim pridružim pri
pouku ali pa delamo v skupini. Pri
svojem delu se poslužujem različnih
pristopov in tehnik sproščanja, igre
in svetovanja, pa tudi testov in drugih
psihodiagnostičnih sredstev. Učencem,
ki zaključujejo šolanje na naši šoli,
nudim pomoč pri odločanju kako in kam
naprej v šolo ali pri vključevanju v
druge primerne oblike dela ali bivanja.
S starši se povezujem tako, da se
lahko oglasijo na individualne razgovore
ali pa se srečamo na roditeljskih
sestankih, kjer sama ali pa s kolegico
socialno delavko pripraviva predavanje
na temo, ki je takrat aktualna (poklicno
svetovanje, pasti interneta, vedenjska
problematika, težave odraščanja ...).
Kadar je potrebno, se povezujem še
z drugimi inštitucijami in strokovnjaki
izven šole, v okviru mednarodnih
projektov pa tudi z inštitucijami
in strokovnjaki zunaj naših meja.
Naši učenci so iskreni, neposredni,
igrivi in vsak dan, ki ga preživim
z njimi, je potovanje v čudežno deželo.
Adela Vlašič Tovornik, psihologinja
Če bi bil učitelj ...
Bil bi prijazen. Če me otroci ne bi ubogali, bi bil zelo
strog. Kadar bi bili učenci pridni, bi šli za nagrado
na pico.
Luka
21
Učil bi glasbo, pogovarjal bi se o hip-hop glasbi, tudi
o tem, kako se snema, ker je malo zakomplicirano.
Učence bi učil, kako se pravilno zlagajo rime, ker je
zelo težko sestavljati hip-hop pesem.
Tudi vi, če vas karkoli zanima o hip-hopu, me kar
vprašajte. Na vaša vprašanja bom z veseljem odgovoril.
Martin
22
Področja dela so različna, največ
pozornosti pa pri vključitvi v našo
šolo posvetim staršem z naslednjo
mislijo: »Imejte pred očmi predvsem
svojega otroka: koliko zmore, kako se
počuti in kaj si želi.«
Svetovalno delo z učenci na šoli
in delo s starši je zame velik izziv. Če
delam samo z otrokom, ki ima težave,
je premalo, ko vključim njegove starše,
dobi ponujena pomoč smisel. Moje
izhodišče pri delu z učenci je usmerjeno
v to, da je vsak učenec dober in da
je njegovo vedenje, ki »odstopa« od
zaželenega, pokazatelj nekih notranjih
stisk in nezadovoljenih potreb. Ko
pomagam staršem, pomagam tudi otroku.
Staršem dam vedeti, da biti starš ne
pomeni biti »perfekten«, delati vse prav,
ampak biti odgovoren za to, kar počneš,
tudi če ni prav in ko delaš napake.
Skupaj s sodelavko Suzano Rednak
vodiva Skupino staršev za samopomoč,
ki nam vsem daje mnogo rasti in veselja.
Velikokrat se dogaja, da v korist
svojega otroka starši zanemarijo
svoje osebne potrebe, partnerstvo in
ostale otroke v družini. V naši skupini
delamo na tem, da se to ne zgodi.
V okviru preventivnega dela vodim
skupino deklet, kjer delamo na
področju
k re p i tve
s a m ozave st i ,
samospoštovanja in se ukvarjamo s
problemi, ki jih doživljajo mladostniki.
Sem tudi strokovna sodelavka
Familylaba Slovenija, v okviru katerega
predavam za strokovne delavce in starše.
Kajti
šele ko so starši sposobni
poskrbeti za svoje potrebe, so bolj
zadovoljni in lažje poskrbijo za otroke.
Gabrijela Žlof Leskovšek,
socialna delavka
- Sliši se zanimivo, mar ne?
Šolska ambulanta je bila ustanovljena
leta 1995. Kot medicinska sestra skupaj
s šolsko zdravnico dr. Ksenijo Goste,
ki izvaja redne tedenske preglede
učencev z zdravstvenimi težavami,
skrbim za zdravje učencev, ki so
vključeni v domsko oskrbo. Po potrebi so
učenci napoteni v različne specialistične
abulante v spremstvu staršev oziroma
šolske medicinske sestre. V šolski
ambulanti ves čas skrbimo za redne
sistematske preglede vseh otrok, za
kontrolne preglede pri specialistih in
dejavnosti, ki so povezane z zdravjem.
Tukaj ne gre zanemariti sodelovanja z zo b ozd r av stve n o p reve nt i vo
v Zdravstvenem domu Celje in našima
šolskima zobozdravnicama, dr. Vilmo
Cvikl in dr. Marto Tome ter
z medicinsko sestro za preventivo,
gospo Gabi, ki nas redno obiskuje
na šoli in skrbi za preglede zob.
Veliko sodelujemo tudi s psihiatrično
ambulanto dr. Nadje Hriberšek. Dobro
in uspešno sodelujemo tudi z različnimi
strokovnimi delavci Splošne bolnišnice
C e l j e . V o kv i r u š o l s ke a m b u l a nt e
potekata Tečaj nege dojenčka ter Tečaj
prve pomoči, skrbimo pa tudi za
podmladek Rdečega križa. Trudimo
se naučiti naše otroke, kako poskrbeti
zase in varovati svoje zdravje, kako
pomagati drug drugemu in zaživeti
v svetu zunaj šole.
Rebeka Dobovičnik,
medicinska sestra
23
Če bi bil ravnatelj ...
Bil bi prijazen do učencev, vse učilnice bi prenovil.
Med poukom bi šel v učilnice gledat, kaj delajo
učenci.
Roberto
24
Pri nas se poleg mnogo zanimivih
stvari skriva tudi prav poseben prostor,
imenovan snoezelen ali multisenzorna
soba. Snoezelen je soba s posebno
opremo (vodna postelja, svetlobni
efekti, vodni stolp …), ki je namenjena
sproščanju otrok in spodbujanju
njihovega občutenja. Začetki tega
t e r a p ev ts ke g a p r i stop a i zh a j a j o
iz Nizozemske, kjer so ga prvotno
uporabljali v ustanovah za osebe s težjo
motnjo v duševnem razvoju. Zaradi
pozitivnih učinkov pa je tovrstna
terapija postala pomembna tudi na
pedagoškem področju.
Različne terapevtske in sprostitvene
aktivnosti se v večini izvajajo v urah
interesne dejavnosti, katero izvajava
učiteljici posebnega programa. Gre
za vodeno terapijo, ki hkrati omogoča
dinamično raziskovanje in umirjanje.
Učenci, vključeni v interesno dejavnost,
so izbrani na podlagi njihovih potreb
in koristi, katere prinašajo aktivnosti
v multisenzorni sobi. Delo poteka
individualno, občasno tudi v parih.
Snoezelen omogoča sprejemanje
informacij preko različnih čutil,
povezanost čutnega zaznavanja in
gibanja, boljše sposobnosti funkcioniranja telesa v okolju ter pridobivanje
novih izkušenj. Ker gre v veliki meri za
spodbujanje pridobivanja elementarnih
izkušenj (npr. tipati, občutiti, okusiti,
vonjati, videti in slišati), pri urah interesne
dejavnosti mnogokrat opojno diši, iz sobe
se slišijo zanimivi glasovi in pomirjujoča
glasba, tudi masaže ne manjkajo.
Kristina Valjavec, defektologinja
Martina Pfeifer, defektologinja
Program učenja plavanja po metodi
Halliwick je leta 1949 razvil Anglež
James McMillan. Program učenja je
metodično oblikovan ter temelji na
10 točkah, prav tako pa izključuje
uporabo plavalnih pripomočkov. Namen
tega je večja povezanost med učencem
in vaditeljem, pravilnejše izvajanje
gibov, hkrati pa se s tem izognemo
navideznemu občutku varnosti.
Omenjeno metodo plavanja izvajamo
od leta 2004. Na začetku smo otroke
vozili v Zdravilišče Laško in v Terme
Zreče. Od leta 2008, s pridobitvijo
šolskega bazena, pa učenje plavanja
po metodi Halliwick izvajamo na šoli.
Prog r a m u č e n j a p l ava n j a p ot e ka
v s kup i ns k i o b l i k i , p r i kat e r i ima
vsak otrok svojega vaditelja. Izvedba
programa poteka skozi igro in petje v
nenehni komunikaciji med otrokom,
vaditeljem in drugimi člani skupine.
V program je vključenih 40 otrok.
Veliko otrok, ki so motorično sposobni,
je osvojilo tehnike plavanja. Otroci
osvojijo kontrolo dihanja, osvojijo vodo
kot sprostitveni medij in poveča se želja
po plavanju. Strah pred vodo izgine pri
vseh otrocih. Zaposleni imajo posebej
pridobljeno specialno znanje s tega
področja. Halliwick v šoli poteka redno
enkrat na teden, ker samo tako je delo dobro
opravljeno in prinaša odlične rezultate.
Če bi bila ravnateljica ...
Dovolila bi učencem, da bi imeli daljše odmore.
Skrajšala bi učno uro na 30 min. Učiteljem bi dovolila
med odmorom popiti kavo. Kot ravnateljica bi
marsikomu pogledala skozi prste.
Vlasta Zimšek, fizioterapevtka
Klavdija
25
FIZIOTERAPIJA
26
DELOVNA TERAPIJA
Otroci so fizioterapevtskih obravnav
deležni 13. šolsko leto. Ker prevladujejo
učenci z nevrološkimi motnjami, se
največ izvaja nevrofizioterapija po
Bobath konceptu. Glavni poudarek je
na kakovosti gibanja in vnos le-tega
v funkcijo. Razvojno nevrološka
obravnava je individualna terapija,
uporabljamo jo pri vseh motnjah
kontrole gibanja in otroka gledamo
kot celoto. S pomočjo različnih tehnik
želimo pri otroku razviti čim bolj
normalni mišični tonus ter zavreti
ali spremeniti nepravilne gibalne
vzorce. Precej učencev ima ortopedske
motnje, največ nepravilno držo. Zato
učencem z izbranimi vajami, z ustrezno
višino šolske mize in stola in tudi
z učenjem pravilnega sedenja pomagamo
pri vzdrževanju pravilne telesne drže in
odpravljanju neustreznih vzorcev gibanja.
Osnovna šola Glazija je oktobra 2008
otrokom omogočila dodatno strokovno
pomoč v obliki celostne delovne terapije.
Namen delovne terapije je izboljšati
funkcionalne sposobnosti, osamosvojiti
otroka v osnovnih in širših dnevnih
aktivnostih za čim boljše funkcioniranje v
šolskem okolju in samostojnem življenju.
Delovno terapijo na šoli izvajam po
konceptu razvojno nevrološke obravnave.
S tehniko RNO, ki jo izvajamo delovni
terapevti z Bobath tečajem, otroci na
področju senzomotorike dosegajo bolj
funkcionalne in kvalitetnejše vzorce drže
in gibanja ter izboljšano funkcijo rok.
Cilj obravnave: čim boljša kakovost
življenja.
Natalija Šamperl, delovna terapevtka
MATP je poseben program specialne
olimpijade, primeren za tekmovalce,
ki zaradi svoje intelektualne in/ali
funkcionalne posebnosti ne morejo
sodelovati na uradnih tekmovanjih
Specialne olimpijade. Vaje so za
tekmovalce individualno prilagojene z
namenom, da vedno dosežejo načrtovan
cilj in s tem pokažejo svoje zmogljivosti.
Bistvo je v sodelovanju, druženju,
pozitivnih izkušnjah, kar še posebej
začutijo osebe z najtežjimi motnjami
v razvoju, saj jim MATP nudi zabavno,
spodbujajoče in ohrabrujoče vzdušje ter
prikaz naučenih spretnosti brez primerjave
z drugimi. Spretnosti na tekmovanjih
potekajo na več različnih področjih:
gibljivost, udarjanje, ročnost, brcanje,
vožnja z vozičkom in vodne aktivnosti.
Enkrat na leto je organizirano srečanje
vseh športnikov, ki pridno trenirajo čez
celo leto. Program tekmovanja se odvija v
različnih športnih dvoranah po Sloveniji.
Enkrat na dve leti pa se tekmovanje odvija
tudi v bazenu. Tukaj se lahko pohvalimo
s posebej dobrimi rezultati, saj imamo
možnost treninga v šolskem bazenu.
Vendar pa je vredno omeniti, da so
prav vsi udeleženci programa resnični
zmagovalci zaradi vloženega truda pri
premagovanju ovir in morebitnih strahov .
Medsebojno zaupanje in trdna volja
sta ključ za doseganje zadanih ciljev.
Bil bi domski učitelj g. Brane Ribič. Pri meni bi bili vsi
učenci prijazni. Popoldne bi imeli telefone pri sebi.
Starejši od 15 let bi lahko bedeli do 21.30, potem pa
bi šli spat. Kdor ne bi bil priden, bi mu dal kazen, da
ne bi imel dodatka pri večerji. V trgovino bi lahko šli
samo pridni otroci.
Mitja
27
Terapevtsko
jahanje
izvajamo
že 12 let v Konjeniškem klubu Celje,
saj se dobro zavedamo blagodejnih
učinkov živali na človeka, še posebej
na otroke s posebnimi potrebami.
Začetki so bili skromni in smo tovrstno
dejavnost izvajali le enkrat na teden.
Po primerni predstavitvi terapevtskega
jahanja staršem pa se je njihovo zanimanje
povečalo in posledično s tem tudi
število učencev. Sedaj že nekaj let
z velikim veseljem odhajamo v Škofjo
vas dvakrat na teden po dve šolski uri.
Terapevtsko jahanje omogoča otroku
fizično (samo jahanje) in psihično
aktivnost, ki se vseskozi prepletata, vendar
različno, glede na fazo samega izvajanja
terapevtskega jahanja. Prav tako se
prepletata medicinski in pedagoški vidik
terapevtskega jahanja. Z medicinskega
vidika je terapevtsko jahanje namenjeno
izboljšanju gibljivosti in koordinaciji,
sproščanju in zmanjševanju spastičnosti.
S pedagoškega vidika pa so učinki
28
terapije predvsem psihološki in socialni.
Pri vseh učencih se povečujejo samozavest,
motivacija, koncentracija, verbalna
in neverbalna komunikacija s konjem.
Učenci premagujejo morebitne strahove,
izboljšujejo prostorske in telesne
predstave, zmanjšujejo nestrpnost in
agresivnost. Hkrati vzpostavljajo odnos
s konjem, družijo se z živaljo ter se
sprostijo ob pozitivnem učinku toplote
konjskega telesa. Otroci osvajajo tudi
prostor v okolici jahalnice in se znajo v
njem orientirati. Z učinki in rezultati
terapevtskega jahanja smo zadovoljni
prav vsi, najbolj pa njegovi aktivni
udeleženci, ki nestrpno pričakujejo srečanje s svojima »živalskima
prijateljicama« Tedy in Sero. Menim,
da so se skozi dvanajstletno delo
spletle tople, prijetne in zanimive vezi,
ki jih želimo ohraniti tudi v bodoče.
Betka Fijavž, spec. ped. in terapevtka
za izvajanje terapije s pomočjo konja
Za program terapije s pomočjo živali
smo se odločili zaradi terapevtskih
učinkov živali na otroka, ki se odražajo
na naslednjih štirih področjih:
človekova rast in razvoj, govor in
komunikacija, kognitivno področje in
psihosocialno področje. Terapija s psi
se na šoli odvija tretje šolsko leto in od
takrat smo opazili velik napredek pri
otrocih, in sicer tako v smislu skrbi za
živali, zmanjšanja vedenjskih motenj,
boljše pozornosti in koncentracije kot
tudi večjega navdušenja za sodelovanje.
Žival ima na posameznika pomirjujoč
učinek in zmanjša vznemirjenost.
Najbolj se kaže učinek pri otrocih
z večjimi vedenjskimi motnjami, ki so med
terapijo bolj vodljivi, upoštevajo navodila
in se v skupini primerno vedejo. Različne
raziskave kažejo, da živali delujejo kot
vez med terapevtom in otrokom, saj
prisotnost živali uporabniku nudi
občutek varnosti, tolažbe in topline,
kar blagodejno vpliva na otrokovo
sodelovanje v procesu terapije. Pri
izvedbi terapije nam širokosrčno
pomagajo prostovoljci iz Športno
kinološkega društva Celeia, ki redno
obiskujejo naše otroke. Zavetišče
Zonzani pa nam omogoča, da obiskujemo
pse v zavetišču in jih peljemo
na sprehod. Otroci in zaposleni
pri terapiji zelo uživamo.
Vesna Golhleb, defektologinja
Martina Pfeifer, defektologinja
Anita Roškar, specialna pedagoginja
Zakaj rad hodiš na terapijo s psi?
LEA: Kužki so mi všeč. Preden sem prišla na terapijo,
sem se kužkov bala, zdaj pa ne več.
URBAN: Kužki so zelo lepi, lahko jih hranimo in
češemo.
MATEJ: Rad hodim gledat kužke in jih božam. Ko so
pridni, jih nagradim s hrano. Ubogajo me, ko rečem
“sedi”.
ALJAŽ: Všeč mi je kuža Ago. Rad ga božam in ga
peljem na povodcu.
SABINA: Všeč mi je, da pridejo kužki in da ustvarjamo.
29
Ob teh besedah sežejo moji spomini
daleč nazaj v naše tabore v Logarski
dolini, ki smo jih preživljali v stari
po vojni opuščeni karavli, ki nam jo je
velikodušno dala v uporabo Teritorialna
obramba Republike Slovenije. Učiteljice
smo pripravile program in hišni red.
Skušali smo se čim bolj zbližati z naravo
in načinom življenja v njej. Učenci so
vsako jutro prinašali sveže mleko iz
bližnje kmetije. Sami smo si morali
pripraviti drva, skrbeti za ogrevanje
in toplo vodo. Ta objekt smo koristili kar
nekaj let. Bilo je zelo zabavno, saj smo
morali vstajati tudi ponoči in dodajati
kurjavo, kajti če nam bi ogenj ugasnil,
bi ga zelo težko ponovno prižgali.
Ti tabori so nam omogočali, da smo
doživljali res pristen stik z naravo in
spoznavali življenje brez ugodnosti,ki jih
nudi sodoben način življenja. Logarska
dolina se nam je tako priljubila, da
smo kar nekaj let zapored načrtovali
planinske tabore, med drugim v najetem
30
Cinkarniškem domu. Tudi v tem domu
smo s pomočjo šolske kuharice, učiteljev
in vzgojiteljev sami v celoti organizirali
tedensko bivanje učencev in izdelali
program šole v naravi. Ker pa so se kljub
lastni organizaciji stroški šole v naravi
vsako leto višali, smo bili prisiljeni iskati
nove rešitve. V tem času pa je Ministrstvo
za šolstvo in šport vzpostavilo široko
mrežo domov pod okriljem Centra za
šolske in obšolske dejavnosti. Učenci
imajo na ta način možnost spoznavati
različne pokrajine in značilnosti Slovenije
ter vzpostaviti neposreden stik z naravo.
Zato sem izredno vesela, da naša šola
še vedno sledi klicu narave in omogoča,
da se vsak učenec vsaj enkrat udeleži
omenjene oblike izobraževanja. Dokler
bom zmogla, se bom klicu narave skupaj
z našimi učenci odzvala tudi sama.
Marjana Šah Štrok,
pomočnica ravnateljice
Dom je tam, kjer se dobro
počutiš in si vedno dobrodošel.
Ko so leta 1983 k takratni Osnovni
šoli Ivanke Uranjek zgradili prizidek,
namenjen za internat – dom, si verjetno
ni nihče predstavljal, koliko otrok bo
našlo tu svoj drugi dom. Število otrok se
je skozi leta spreminjalo, spreminjal se
je tudi dom, postajal je vedno bolj urejen
in prijazen za bivanje. Danes imamo
res lep dom, ki otrokom in vzgojiteljem
omogoča kvalitetno delo in življenje.
Koristimo lahko bazen, telovadnico,
fitnes … V dom so vključeni otroci
in mladostniki s posebnimi potrebami,
ki potrebujejo za vstop v življenje
več pomoči, spodbud in strokovnega
vodenja. Med tednom bivajo pri nas
učenci iz celjske in sosednjih regij.
Vsi, ki delamo v domu, se trudimo, da
bi skupaj z otroki živeli v prijaznem in
spodbudnem okolju. Želimo si strokovno,
učinkovito in vsem prijazno ustanovo,
v kateri bomo pripravili otroka, da
bo čimbolj samostojen, ustvarjalen
in da se bo znal spopasti z izzivi
življenja. Eden od naših prednostnih
ciljev je, da imajo otroci čim boljše
pogoje za učenje in doseganje dobrega
učnega uspeha. Redno sodelujemo
z razredniki in svetovalno službo in sproti
rešujemo učne in vzgojne probleme,
zdravstvene pa skupaj z našo medicinsko
sestro. Skozi vse leto izvajamo
številne aktivnosti: interesne dejavnosti,
fizioterapevtsko obravnavo, številne
delavnice, športne aktivnosti, šole v
naravi, sodelovanje pri EKO projektih,
praznovanja, obiski kulturnih in športnih
prireditev v Celju, družabna srečanja
s starši, sodelovanje s prostovoljci
celjskih srednjih šol, srečanja s prebivalci naše mestne četrti, večkrat pa
nas obiščejo in obdarijo tudi članice
LEO kluba Mavrice.
Dom je lahko moj drugi dom.
Branko Ribič, vzgojitelj
31
Ko bom končal šolanje na OŠ Glazija, se bom vpisal
na tehniško šolo. Tam se bom učil za električarja ali
zidarja. Želim si, da bi bili ponosni na nas.
Andraž
32
V 40 letih je šola in z njo šolska
knjižnica doživela in preživela vse
vzpone in padce družbenih in šolskih
reform. Skozi leta je bila in je še sestavni
del celotnega vzgojno-izobraževalnega
procesa na šoli in se vanj tudi
enakovredno vključuje, hkrati pa je
najpomembnejši prostor za razvijanje
bralnih veščin in bralne kulture. Vedno
se je trudila biti odprta in vabljiva, polna
zanimivih in »po novem« dišečih knjig,
s prijaznim in sproščenim ozračjem.
Kljub temu, da ima v današnjih časih
knjiga in z njo šolska knjižnica za
otroke veliko bolj zanimive tekmece,
kot sta računalnik in televizija, je le-ta
ostala vir informacij in znanja za
vse udeležence, ki se vsakodnevno
vračajo vanjo – v prostor, kjer se vedno
kaj dogaja in je v njem zabavno
ter prijetno. Začetki šolske knjižnice
na novi šoli segajo v leto 1974. Prva
v inventarno knjigo zapisana knjiga je
bila “Ko zorijo jagode” na dan 30. 5. 1974.
Od takrat dalje je število knjižničnega
gradiva
nepretrgoma
naraščalo.
Knjižnica se je večkrat selila.
V knjižnici so skozi leta zaposleni
knjižničarji pustili vsak svoj pečat, ko
so se tako kot jaz trudili pritegniti v
knjižnico mlade bralce in jih vzgajati v
bralnem duhu, kar pomeni, da se bodo
vanjo redno vračali tudi, ko odrastejo.
Mojca Kreutz, knjižničarka
Bo že držalo, da se v vsakem izmed
nas skriva otrok, željan raziskovanja
v svetu domišljije, saj smo to začutili
tudi nekateri zaposleni naše šole
in ustanovili gledališko skupino. Na
vajah sproščamo pozitivno energijo,
zato so le-te polne smeha, nagajivega
otroškega humorja in »kaskaderskih«
podvigov. Srečni obrazi otrok so naše
vodilo za nadaljnje delo.
V prihodnje načrtujemo predstavo,
ki bo na oder postavila čarovnico, s
katero se bodo srečali otroci, ki jim za
domače naloge ni kaj dosti mar.
Želimo si, da bi naše predstave
bile še naprej tako dobro obiskane,
saj s tem dobrodelnim dejanjem
pomagamo tudi pomoči potrebnim.
Igralska ekipa z režiserko Teo Žličar
pred predstavo Rojstni dan, ki smo jo
pripravile kot presenečenje proslave
ob dnevu kulture. Z igrico pa smo
razveseljevale tudi učence drugih
osnovnih šol.
Da popoldneve bi popestrili,
Sovico Oko smo učencem uprizorili.
Medved, zajec, miška ... poskrbeli so,
da Oka ponoči spala je,
a podnevi nove prijatelje spoznavala je.
Članice gledališke skupine
33
Bila bi prijazna. V garderobe bi namestila kamere,
prenovila bi vse razrede. Učenci bi imeli manj učenja,
več bi bilo pohodov, naravoslovnih in športnih dni.
Spremenila bi omarice v garderobah. Fantje bi morali
biti spoštljivi do punc.
Behare
34
Pravijo, da ima človek v današnjem
času srečo, če lahko opravlja službo, ki
mu je v veselje. Če gre gre temu verjeti,
potem lahko zase z zagotovostjo trdim,
da imam srečo. Z letom 2003/04 sem
namreč na OŠ Glazija prevzela vodenje
pevskega zbora, ker pa so bili otroci
navdušeni nad petjem, smo z naslednjim
šolskim letom oblikovali kar dva zborčka.
Tako sedaj že več let na šoli prepevajo
učenci v starejšem in mlajšem pevskem
zboru. Otroci se v zbora vključujejo
glede na starost, glede na svoje želje
in na specifične potrebe, ki jih imajo.
V teh letih smo sodelovali na številnih
šolskih proslavah, na medobmočni reviji
Pesemca, na glasbenih revijah Zapojmo,
zaigrajmo, zaplešimo in Pika-Poka.
Nastopili smo tudi na dobrodelnem koncertu
Gimnazije Center Celje in na slavnostni
akademiji CSD Celje v Narodnem domu.
V vseh teh letih se je prepelo veliko
pesmic, izmenjalo veliko glasov,
spletlo veliko prijateljstev in pripetilo
nešteto zanimivih zgodbic. Tako smo
nekoč imeli v zboru dečka, ki je igral
diatonično harmoniko. Skupaj se nam je
uspelo naučiti eno samo pesmico. To točko
smo predstavili na šoli in kasneje na
reviji, kjer pa se je zataknilo na samem
začetku. Učenci so morali namreč zapeti
dve pesmi in za prvo sem jim še pred
dirigiranjem povedala naslov, pri drugi s
harmoniko pa se mi je zdelo samoumevno,
da bodo vedeli, katera je, saj smo jo ves
čas skupaj peli. Nakazala sem jim ritem,
dala znak za začetek in … tišina. Le
prestrašeni obrazi so zrli vame. Pristopila
sem in vsi takoj enoglasno: »Ja, katero
pa pojemo?« Seveda sem jim takoj
povedala naslov, a po nastopu smo
se temu pripetljaju dobro nasmejali.
O doživetjih z zborom bi lahko pisala ure
in ure, a me vodi Hoffmanova misel:
»Kjer neha govorica, se začenja glasba.«
Ksenja Aškerc, defektologinja
Našo šolo obiskujejo tudi učenci
s spektro avtistično motnjo (SAM).
Zaradi izraženih potreb in želje nuditi
učencem kar največ pomoči, smo v letu
2006/2007 imenovali skupino strokovnih
in svetovalnih delavcev v Tim za avtizem.
V timu sodelujejo specialne pedagoginje,
logopedinja, psihologinja, fizioterapevtka, delovna terapevtka, varuhinja,
vzgojiteljica, pomočnica ravnateljice in
ravnateljica. Osnovna naloga vseh članic
tima je stalno strokovno izobraževanje in
spremljanje aktivnosti na področju SAM
v Sloveniji in tujini, poleg tega pa tudi
izobraževanje sodelavcev, svetovanje
staršem ter sodelovanje s strokovnjaki
in institucijami s tega področja:
Centrom za avtizem, Inštitutom za
avtizem, Zavodom za šolstvo, Centrom
za sluh in govor Maribor... Sodelavke
so se udeležile študijskih obiskov in
hospitacij v tujini – v Nemčiji, Angliji, na
Švedskem in Hrvaškem ter pridobljene
izkušnje vnesle v šolski učni proces.
Prav tako v okviru interesnih dejavnosti
izvajamo razne oblike učenja socialnih
veščin s ciljem, da bi učencem olajšali
komuniciranje v socialnem prostoru. Šola
si skuša pridobiti čim več pripomočkov
za delo z učenci, različne komunikatorje
za otroke z govorno-jezikovno motnjo,
material za
podporno nadomestno
komunikacijo.
V oddelkih posebnega programa
z notranjo organizacijo dela in s prirejeno
tehnično opremo učilnic omogočamo
učencem s spektro avtistično motnjo,
da imajo ustrezno prilagojeno usposabljanje. Učenci so deležni celostne
obravnave,
individualne
pomoči,
logopedske, psihološke, fizioterapevtske
obravnave ter delovne terapije. Obravnave
so odvisne od potreb posameznega otroka
z avtistično motnjo. Redno sodelujemo
s starši otrok, tako pri diagnosticiranju
kot pri terapiji in svetovanju.
Nevenka Zanoški, logopedinja
Marjana Šah Štrok, pomočnica ravnateljice
Bila bi prijazna, rada bi imela učitelje in učence. Če bi
bila kakšna težava, bi jo rešila. Ne bi želela imeti na
kupu veliko težav.
Anja
35
Teče že osemnajsto leto izvajanja
»mobilne pomoči« na rednih osnovnih
šolah, ki je namenjena otrokom z učnimi
ter drugimi razvojnimi težavami. Zametki
dela so vzklili v šolskem letu 1994/1995,
ko so tri celjske osnovne šole izrazile
potrebo po naši strokovni pomoči.
Le-ta je bila zaradi svoje učinkovitosti
dobro sprejeta, dozorela je med
osnovnošolskimi ravnatelji, zato živi
ter se razvija še danes. A prvi začetki
so bili v marsičem drugačni, tudi težji.
Le ena sama mobilna delavka je s svojim
znanjem, kreativnostjo, iznajdljivostjo
in vztrajnostjo suvereno zastopala
specialnopedagoško stroko ter resnično
»orala ledino« na povsem novem
področju dela. Takrat še ni bilo organiziranih strokovnih srečanj niti bogate
razpoložljive strokovne literature. Manj
ugodni so bili prostorski pogoji za delo,
ni bilo pestrega didaktičnega materiala,
ki danes učencem olajša ali popestri
pot do znanja. Veliko vprašanj je bilo
36
odprtih, dilem nedorečenih, zato je
bil položaj mobilne delavke občasno
resno težak. Skozi leta pa so se pogoji
za delo izboljševali; vse več je bilo mobilnih delavk, večina šol je pridobila
stalni kabinet za specialnega pedagoga, ustanovljena je bila Sekcija
mobilnih specialnih in rehabilitalicijskih
pedagogov, študijske skupine. Hkrati pa
se je povečevalo število pomoči potrebnih
otrok. Danes šteje naš aktiv že osemnajst
članic. Šestnajst specialnih pedagoginj
– defektologinj in dve logopedinji
izvajamo pomoč na 22 šolah. Število
ur pomoči se je iz dvajset povečalo za
dvajsetkrat. Mobilne delavke opravljamo
d elo na eni, dveh, treh ali celo
več šolah. Na redne osnovne šole
prihajamo kot zunanje sodelavke,
strokovnjakinje z didaktično-metodičnim
znanjem,
znanjem specialne in
rehabilitacijske pedagogike. Področja
našega dela so številna: neposredno
delo z otroki, ki imajo težave na področju
učenja in v razvoju (diagnostična ocena,
dodatna strokovna pomoč, razvijanje
strategij učenja …); sodelovanje z učitelji
(učiteljski zbori, konference, delavnice,
načrtovanje, spremljanje i n eva l va c i j a
i n d i v i d ua l i z i r a n e g a programa, svetovanje za delo v razredu); sodelovanje
s starši (svetovalno delo, predavanja
na roditeljskih sestankih, podpora pri
prešolanju v lažji program); sodelovanje
s šolsko svetovalno službo (timsko delo);
sodelovanje z zunanjimi institucijami,
kjer je otrok obravnavan; stalno strokovno izpopolnjevanje ter sodelovanje
– povezanost z matično šolo. Ohranile
smo tradicionalne strokovne aktive
vsakih štirinajst dni, ki nam predstavljajo
prostor za medosebno podporo in
strokovno rast. S svojim znanjem
mobilne delavke nudimo svetovanja
srednješolskim učiteljskim zborom glede
upoštevanja in izvajanja prilagoditev
za dijake s posebnimi potrebami,
še posebej za dijake z motnjami
avtističnega spektra in z disleksijo.
Nudimo hospitacije študentom predšolske
vzgoje ter specialne in rehabilitacijske
pedagogike. Biti mobilni specialni pedagog
na redni osnovni šoli pomeni opravljati
svoje delo z veliko mero samostojnosti,
strokovne podkovanosti, fleksibilnosti,
potrpežljivosti, profesionalnosti v odnosu
do otroka, učiteljev, staršev in vodstvenih
delavcev. Vodilo našega dela je delati
dobro in v korist otrok, ki imajo pravico
do ustrezne dodatne strokovne pomoči.
Naša polnoletnost je zagotovo dokaz,
da smo na tem področju dozoreli
in da lahko samo še krepimo in
nadgrajujemo svoje strokovne kompetence.
Mobilne delavke
37
Na pobudo družine Kennedy je bil
leta 1963 v Združenih državah Amerike
organiziran prvi športni tabor za osebe
z motnjami v duševnem razvoju. Pet
let kasneje so bile izvedene tudi prave
športne igre, katerih so se udeležili
specialni olimpijci iz ZDA, povabljeni pa
so bili tudi športniki iz drugih delov sveta,
ki so specialnoolimpijsko idejo ponesli
v svoje sredine. Danes je v svetovno gibanje
specialne olimpijade vključenih že preko
200 programov iz 150 držav sveta.
Program specialne olimpijade ni namenjen
le športu, ampak združuje športne,
socialne in kulturne aktivnosti. Športni
rezultat ne predstavlja edine vrednote,
ampak specialno olimpijado označuje
kot način življenja, vadbe, vsesplošne
socializacije in drugih vidikov skrbi za
osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Specialni olimpijci po celem svetu
tekmujejo v 26 poletnih in zimskih
športih, v Sloveniji jih je razvitih 12.
Med zimske športe uvrščamo: alpsko
38
smučanje, smučarski tek in krpljanje;
med poletne športe pa: plavanje,
kolesarstvo, atletiko, košarko, nogomet,
namizni tenis, balinanje in judo.
Mentorja se trudiva, da na tekmovanja
specialne olimpijade peljeva čim več
otrok in jim tako ponudiva možnost
sodelovanja na tekmovanjih, kjer se
družijo z vrstniki iz cele Slovenije, ob
dobrih dosežkih krepijo samozavest, ob
malce slabših rezultatih pa spoznajo, da
vedno ne morejo biti najboljši, ampak da
športno prenesejo poraz ter se držijo
slogana specialnoolimpijskega gibanja,
ki se glasi: “Pustite mi zmagati, če pa
ne morem zmagati, naj bom pogumen v
svojem poskusu.”
Branko Ribič, vzgojitelj
Anej Vrhovnik, učitelj športne vzgoje
Vsi otroci že od nekdaj radi tekmujejo,
kjerkoli in s komerkoli, zato se je
razvila ideja o vseslovenskih igrah otrok
šol s prilagojenim programom. Pobudnik
ideje je bil sedaj pokojni profesor
športne vzgoje, gospod Stane Krajnc,
ki je zapisal sledeče: »Športna tekmovanja v posameznih šolah ne morejo biti
sama sebi namen, temveč so le odraz
celotnega psihofizičnega oblikovanja
mladega človeka, z namenom, da v
načrtni telesni vzgoji in športu razvija
svojo mlado osebnost, v težnji za
zdrav telesni razvoj pa pridobiva
moči ter spretnosti v gibanju in
dosega kolektivne uspehe.« In to,
zapisano pred 42 leti, drži še danes.
Leta 1969 smo organizirali in izpeljali
1. republiške športne igre posebnih
šol. Učenci iz vse Slovenije (20 OŠPP)
so se pomerili v atletiki, nogometu in
igri med dvema ognjema. Geslo iger je
bilo: ŠPORTNE IGRE, TRENUTKI RADOSTI V TEKMOVANJU IN PRIJATELJSTVU.
Svečana otvoritev je bila v novi dvorani
At l ets ke g a d r u š tva K l a d i va r o b
olimpijskem ognju in zvokih himne
»Lepo je v naši domovini biti mlad«.
S temi igrami smo učence naših
šol prvič izenačili v športnih
dejavnostih z učenci rednih osnovnih šol.
Učenci so skozi vseh 42 tekmovalnih
let zelo uspešno zastopali šolo.
Vedno so posegali po medaljah
in se borili za najboljše dosežke.
Pogosto posegamo po prvih treh mestih
v košarki, boju med dvema ognjema,
v plavanju pri posameznikih, v atletiki.
Že nekaj let smo proglašeni za najbolj
športno šolo v Sloveniji. Z učenčevimi
uspehi raste tudi zadovoljstvo športnih
pedagogov, saj tako dobiva naše
življenjsko poslanstvo – zdrav duh
v zdravem telesu – svoj smisel.
Tea Žličar, učiteljica športne vzgoje
Milan Kranjc, učitelj športne vzgoje
39
V posebni program vzgoje in
izobraževanja se na osnovi odločbe o
usmeritvi vključujejo otroci z zmerno,
težjo in težko motnjo v duševnem
razvoju. Med njimi je veliko gibalno
oviranih otrok, ki potrebujejo dodatno
skrb in prilagoditve pri delu. Program
je naravnan razvojno in spodbuja
otrokov razvoj na zaznavnem, gibalnem,
čustvenem, miselnem, govornem in
socialnem področju. Vključuje šest
področij dejavnosti: razvijanje s a m o sto j n o st i , g i b a n j e i n š p o r t n o vzgojo,
splošno poučenost, glasbeno vzgojo,
likovno in delovno vzgojo. Celoten
program se deli na pet stopenj. Na Osnovni
šoli Glazija je v letošnjem šolskem letu
v posebni program vključenih šestdeset
otrok in mladostnikov. Na prvi stopnji
navajamo otroke na samostojnost pri
osnovnih higienskih navadah, hranjenju,
oblačenju, obuvanju in temu področju
namenimo večino časa. Na zadnji (peti)
stopnji pa mladostnike navajamo na delo
40
v varstveno-delovnih centrih, zato
največ časa namenimo delovni vzgoji.
Znotraj desetih skupin posebnega
programa je oblikovana tudi posebna
skupina, imenovana Polžki (prva,
druga in tretja stopnja), kjer se učenci
združujejo pri posameznih dejavnostih.
Učenci pridobivajo nova znanja v skladu
z letnim delovnim načrtom. Dnevi
dejavnosti (kulturni, športni, delovni,
naravoslovni) pa jih združujejo in jim
popestrijo vsakodnevne aktivnosti.
Veselijo se ur športne vzgoje, ki
so izvedene v bazenu in obiskovanja
interesnih dejavnosti, ki jih je letos kar
osemnajst. Razredničarke in varuhinje
v posebnem programu se trudimo
učencem na čim bolj zanimiv, pester in
njim prilagojen način podajati znanje in
jih pripraviti na čim večjo samostojnost
v življenju.
Učiteljice in varuhinje PP
Družboslovje, 9. razred
Pri temi državljanske vzgoje in etike smo se pogovarjali o družini. Na
vprašanje, kdaj je človek biološko zrel, da ima družino, Klemen kot iz topa
ustreli: “Ja, gospa Brigita, kdaj? Ko začne zbirati biološke odpadke vendar!”
Na sprehodu
V skupini 10 učencev na učnem sprehodu v gozdu poleg vzgojiteljice na levi
in desni hodita Martin in Veronika. Oba želita hkrati pripovedovati o dogodkih,
ki sta jih doživela med vikendom. Da bi vzgojiteljica lahko obema namenila
pozornost, reče : “Martin, Veronika, ne morem poslušati obeh hkrati. Najprej naj
pripoveduje eden in ga bomo vsi poslušali, nato še drugi.” Ker Martin ni želel
biti drugi, reče: “Vzgojiteljica, pa saj imate dve ušesi!”
Na ogledu prazničnega Maribora
Veronika: “Vzgojiteljica, kam gremo?”
Vzgojiteljica: “Ogledali si bomo praznično okrašen Maribor.”
Veronika “Aha, kam gremo pa potem?”
Vzgojiteljica: “ Potem gremo na topel čaj.”
Veronika: “Dobro, kam gremo pa potem?”
In tako v nedogled isto vprašanje, kateremu sledi odgovor. Ko je bilo vzgojiteljici dovolj,
je na še eno enako vprašanje “ Kam pa gremo potem?” odgovorila: “Naravnost za noskom.”
Veronika je bila sprva z odgovorom zadovoljna, a po temeljitem premisleku je postavila novo
vprašanje: “ In kam nas vodi ta nosek?”
41
* V prvem razredu sem učencem
pripovedovala pravljico o Rdeči kapici.
Otroci so vse osebe že dobro poznali,
sami so dramatizirali pravljico, ko se odpro
razredna vrata. Vstopi moja mama. Ker jo vsi
doma kličemo babica, sem jo učencem tudi
predstavila kot babico. Kot izstreljena skoči
iz klopi deklica. S široko odprtimi očmi je
v enem mahu povedala vse: babica, volk,
lovec, Rdeča kapica. Si ti res babica? Dobila
je seveda pritrdilen odgovor in bila neizmerno
srečna, prepričana, da jo je obiskala babica
iz pravljice … Po približno 20 letih sem srečala
to deklico, ki je sedaj že blizu tridesetih let.
Bila je v skupini vrstnikov iz VDC. Nekaj časa
me je gledala, nekako sem ji bila znana, pa
se ni mogla spomniti. Njena vrstnica me je
prepoznala in ji je poskusila pomagati: »Veš
to je tovarišica Alenka, ki …« Pa ni uspela
zaključiti stavka, kajti naša deklica ji je
prekinila misel: »Že vem, babica, volk, Rdeča
kapica, lovec. Obiskala me je babica. Prišla
je v razred.« In tako so se pričeli odvijati
skromni spomini, ki so ji ostali na šolske dni.
42
* V razredu sem imela zelo
nemirnega fantiča. Vsepovsod je bil,
le na svojem mestu ne. Z njegovo
nemirnostjo sem seznanila ravnatelja.
Pa se je nekega dne odločil, da pride
preverit na kraj dogodka, kako se odvija
učnovzgojni proces z nemirnim fantičem
v sredini. Ravnatelj je vstopil v razred,
ko smo se ravno igrali igrico noč – dan.
Pridružil se nam je, tudi mali nemirnež
je bil zraven. Po petih minutah je hotel
ravnatelj povedati nekaj v smislu: saj
ni tako hudo, fanta je potrebno le
prav motivirati, pa bo zdržal pri igri in
sledil navodilom. Vendar sredi njegovega
razmišljanja se mu je deček iztrgal iz
rok. Prej kot bi mignil je že bil na omari
ob vratih in se nam smejal z višine. Pa
se je ravnatelj v tej situaciji znašel.
Dejal je, da naj bo kar tam, kjer se lepo
počuti, moja naloga pa je, da zagotovim
varnost drugim otrokom in otroku na
omari.
Alenka Grahovac, pomočnica ravnateljice
Moja prva zaposlitev se je začela
davnega dne 26. 6. 1975 v Zavodu Ivanke
Uranjek, ki se je pozneje preimenoval
v Osnovno šolo Glazija. Kot mlado dekle
sem bila s strani novih sodelavk toplo
sprejeta. V tej sredini se dobro počutim
še danes, saj vse skrbimo za dobre
medsebojne odnose, prijateljsko si
nudimo pomoč in vedno najdemo lepo
besedo za vsakogar. Upam, da bo tako
ostalo tudi do moje skorajšnje upokojitve.
Zagotovo pa vem, da mi bodo prav vsi
sodelavci ostali v lepem spominu.
Bernarda Orehov – Nada
43
Sva starša skoraj 16-letnega
Anžeta, ki že deveto leto obiskuje
Osnovno šolo Glazija. Anže je otrok z
avtizmom in obiskuje posebni program,
ki otroke uči in pripravlja za
čim
bolj
samostojno
življenje.
Ž e v v r tc u j e i zstop a l m e d ot r o k i
v s kup i n i za r a d i up o č a s n j e n e g a
g ovo r n e g a r az vo j a i n o d m i ka n j a
o d s kup i n e . Zahvaljujoč nekaterim
potrpežljivim vzgojiteljicam in najini
vztrajnosti je bil vseeno priljubljen
med otroki in smo predšolsko obdobje
uspešno zaključili. Prišel je čas vpisa
v šolo, ki je bil na najino željo odložen
za eno leto. Ves ta čas smo obiskovali
specialiste in njihove sodelavce. Na
komisiji za usmerjanje so nam svetovali
vpis v Osnovno šolo Glazija. Vsekakor
smo bili odločeni poskusiti in nikoli
nam ne bo žal. Že prvi vtis na informativnem dnevu za starše je bil izredno
ugoden in pozitiven – prijetno urejena
šola in živahen šolski utrip. Izredno
44
prijazni, visoko strokovno usposobljeni
in razumevajoči predstavniki šole so
naju prepričali, da je Osnovna šola
Glazija prava odločitev za šolanje
našega Anžeta. Kljub našim skupnim
naporom je bil prilagojen program
za Anžeta prezahteven, kar se je
kazalo v šoli z nezanimanjem pri pouku,
doma pa z vsakodnevnim jokom pri
učenju in domačih nalogah. Odločitve
o prešolanju v posebni program nisva
sprejela z lahkim srcem, a se je pozneje
izkazalo, da je bila pravilna. Anže je
danes učenec 3. stopnje posebnega
programa. S sošolci se dobro razume in
je v razredu lepo sprejet. Vsak dan se
skupaj naučijo kaj novega. Anže je bil
že trikrat v šoli v naravi, kjer je zelo
užival, občasno odhaja z gospo Betko
na terapevtsko jahanje, kjer sta skupaj
premagala strah pred konji, obiskuje
tudi pohodniški krožek in računalniški
tečaj, kjer na računalniku dobesedno
»raztura«, prav tako pa se preizkuša
tudi v angleškem jeziku. Najraje ima ure
športne vzgoje v bazenu, saj v plavanju
uživa »sto na uro« in so potrebna prava
pogajanja, da pride iz vode. Letos pa je
novost na šoli prepričala tudi nas, da smo
Anžeta vključili v krožek učenja socialnih
veščin in prvi rezultati so že vidni.
Pomembno je, da Anže vsako jutro z
veseljem vstane in gre v šolo nasmejan,
da se v šoli dobro počuti in odhaja tudi
domov nasmejan in dobre volje. Vem,
da ga v šoli pustim v dobrih rokah in
da vsak dan izve kaj novega, včasih
tudi kakšno oslarijo, a kaj bi to. Vsem
zaposlenim na šoli, od prijazne tajnice,
ki potrpežljivo sprejema opravičila
za Anžetovo zamudo ter naroča
zajtrk za zamudnika, hišnika, ki popravi
vse, potrpežljivih snažilk, do odlične
ekipe v kuhinji, pa medicinske sestre,
ki neumorno usklajuje sistematske
preglede, do varuhinj v jutranjem in
popoldanskem varstvu, do vodstva
šole in še vsem ostalim se iskreno
zahvaljujeva za odlično delo z našimi
srčki, za razumevanje in pripravljenost
pomagati kadarkoli, za spodbudne
pogovore, veliko mero empatije,
kadar gre kaj narobe in še in še dobrih
besed za vaše vztrajno delo, ki našim
otrokom pomeni naložbo v prihodnost.
I s k re n e č e st i t ke o b va š i i n n a š i
4 0 - l et n i c i š o l e .
Družina Auser-Štefanič
45
Osnovna šola Glazija je za nas odprti
svet že sedem let. Na začetku je šolo obiskoval
moj sin Denis, po petih letih pa je prag
šole prestopila še moja hči Klavdija,
Denisova sestra dvojčica. Kot mati dveh
otrok s posebnimi potrebami vidim vašo
šolo kot veliko rumeno sonce, ki prežene
temne oblake. Tudi Denis in Klavdija sta
vesela, da jo obiskujeta, saj jima učitelji
in drugi zaposleni nudijo veliko pozornosti
in potrpljenja. Kolikšna sta ta pozornost in
potrpljenje se kot mati dveh gibalno oviranih
otrok še kako zavedam. Velika prednost šole
je prilagojenost programov, metod in načina
dela posameznemu učencu, pa tudi možnost
uporabe bazena in drugih obravnav, ki jih
otroci s posebnimi potrebami potrebujejo.
Želela bi pohvaliti vse zaposlene in gospo
ravnateljico, ki je zelo dobra »duša«.
Velikokrat mi je ob težavah znala prisluhniti
in priskočiti na pomoč. Želimo vam še
veliko uspešnih šolskih dni ter vam ob
40. obletnici šole iskreno čestitamo.
Milka Klavž z Denisom in Klavdijo
46

Tinkara
je prišla na Osnovno šolo
Glazija v četrtem razredu, v drugem
polletju. Sedaj je učenka sedmega
razreda. Zelo smo veseli, da smo
se odločili za vašo šolo, saj s svojo
strokovnostjo in prijaznostjo nudite
otrokom drugi topel dom. Toliko prijaznih
besed, kot jih premorete, bi si vsak
starš vedno želel za svojega otroka.
Zato se vam lepo zahvaljujemo. Želja
naše družine je, da tako nadaljujete
z vašim delom še naprej. Hvala vam,
da ste nam vse to približali. Vedno sem
si želela, da bi tudi otroci z učnimi
težavami lahko hodili brezskrbno v šolo
in da so enakovredni svojim vrstnikom.
Velikokrat sem si želela, da vas obiščejo
učenci in učitelji iz rednih osnovnih šol, da
vidijo, kaj vse se da narediti s prijaznostjo
in prizadevnostjo – kot je pri vas. Tudi
to ste uresničili s tradicionalnim Dnevom
odprtih vrat. Hvala za vaš neizmeren trud
in vso vašo energijo, ki jo delite z nami.
Mojca Hržica, Tinkarina mama
Če bi morala na kratko povedati kaj o
vaši šoli, katero obiskuje moj Aljoša, bi
lahko rekla le eno: »Šola, polna sončkov
in prijaznih nasmehov.« Kadarkoli pridem
po bratca, srečujem ljudi, osebe, ki so
zaposlene na šoli, ali pa vaše učence,
ki me s prijaznim obrazom in nasmehom
pozdravljajo in mi polepšajo dan. Predvsem
otroci, brezskrbni in neobremenjeni
z vsakodnevnimi problemi, so tisti, ki
dajejo vaši šoli pečat. Neobremenjeni
z zunanjim okoljem ti dajo misliti, kako
premalo se zavedamo, kako pomembne
so tiste male stvari, ki dajejo pomen
življenju. Kadarkoli sem obiskala katero
izmed vaših prireditev, sem pomislila,
koliko volje, moči in napora je potrebno
vložiti v delo z otroki, a vsekakor je to
poplačano, ko vidiš nasmehe na obrazih,
ki so ponosni na to, kar dosežejo in ki
s ponosom predstavijo svojim staršem,
bratom in sestram dosežke, za katere
so tako pridno vadili. Neizmerno
mi je všeč, s kakšnim veseljem hodi
Aljoša v šolo, kar pomeni, da mu
resnično daje tisto, kar potrebuje in si
želi biti del skupnosti, ki mu omogoča
razvijanje
njegovih
sposobnosti.
Z nasmehom na obrazu opazujem, kako
poskočno vsako jutro hodi proti šoli
in mi s hitrim obratom pri šolskih
vratih pomaha v slovo, saj ve, da ga za
vrati čakajo nove dogodivščine, ki jih
z velikim veseljem zmeraj znova in
znova pričakuje. Želim vam, da boste
zmeraj tako neobremenjeno skrbeli za
otroke, ki jim veliko pomenijo že majhna
pohvala, objem ali nasmehi, katerih
so deležni ob štorijah, ki jih izvajajo.
Katja Grabler, Aljoševa sestra
47
Na OŠ Glazija sem prišla v tretjem
razredu, stara 8 let (Urška), jaz pa
v sedmem, imela sem jih 14 (Anja). Ker
sem daleč od doma, bivam v internatu
(Urška), jaz pa se vsak dan vozim
z avtobusom (Anja). Na šoli imava
veliko prijateljic in jo radi obiskujeva.
Še posebej sva veseli, ko je na urniku
športna vzgoja v bazenu. Kmalu se bo za
naju šolanje na tej šoli končalo in odšli
bova novim izzivom naproti. Še prej pa
si morava izbrati svojo poklicno pot. Po
mojem bom kar frizerka, ker uživam
v oblikovanju pričesk (Urška), jaz imam
pa rada slaščice, mogoče me zanese
v kakšno dobro slaščičarno (Anja).
Sem Anita Srabočan, učenka V. stopnje
posebnega programa. Stara sem 19 let in
sem predsednica razreda. Na tej šoli sem
že 13 let. V šolo se vozim z avtobusom.
V razredu mi je prijetno, saj se veliko
smejimo, plešemo in učimo. Komaj
čakam petke, ko je na urniku bazen z
gospodom Anejem. Imam tudi »fajno«
učiteljico, ki jo imam zelo rada. Všeč
so mi moji sošolci, prav tako pa imam
na šoli še druge prijatelje. Kuhar in
kuharici kuhajo zelo dobro hrano.
V šoli sodelujem pri zbiranju zamaškov
in starega papirja. Imam se lepo.
Anita Srabočan
Urška Bokal in Anja Klepej, 9. razred
Na OŠ Glazija hodim že 6 let. Najbolj
všeč sta mi bazen in interesna dejavnost
Terapija s psi. Kuharice dobro kuhajo. V šoli
se veliko naučim. Vsi učitelji so prijazni.
Sabina Breznik, IV. PP
48
Pogovarjali smo se o možnostih za gospodarstvo v alpskem svetu. Učiteljica
nikakor ni dobila odgovora, kakšna vrsta živinoreje je tam možna glede na
površje (pašniška živinoreja), zato je učencem postavila vprašanje, zakaj se
v alpskem svetu ljudje ne morejo ukvarjati s prašičerejo. Tišina, nato učenec
čisto resno: “Ker imajo prašiči prekratke noge!”
Snežna slepota
Medicinska sestra je na tečaju prve pomoči vprašala učence: “ Ali
veste, kaj je to snežna slepota?” Po krajšem razmisleku pa eden
izmed učencev odgovori: “Preprosto, to je, ko ti nekdo vrže kepo v
oči in oslepiš.”
Električni tok
Prva pomoč pri poškodbi z električnim tokom, smo v naravi,
na tleh najdemo ponesrečenca, čez katerega leži električna žica.
Učiteljica postavi vprašanje: “Kako bi pomagali ponesrečencu in
odstranili električno žico?” Učenec pove: “Izpulil bi električno
“štango” in z njo odstranil žico!”
Učenec opisuje panonsko hišo: nizka, slamnata streha, v obliki
črke L ali U ... Nikakor pa ni znal učiteljici povedati, da sta stanovanjski
in gospodarski del skupaj, zato je uporabil naslednjo razlago: “No,
saj veste, živinoreja in človekoreja, tako, skupaj ...!”
49
PRIIMEK IN IME
Martič Marija
Rojnik Mira
Vovk Anka
Bizjak Milica
Krpan Angelca
Kranjec Cilka
Leben Pavlina
Pejanovič Ana
Glušič Silva
Romih Alojzija
Besimi Daniela
Golob Marijana
Špendl Angela
Horvatič Tatjana
Bjelčevič Antonija
Koželj Alenka
Pompe Anka
Gradišnik Irena
Herman Milica
Kusterle Rosana
Ulaga Štefka
Krajnc Stane
Šuster Angelca
Orlič Danica
Kežman Alojz
Golež Ljudmila
Seničar Marija
Jerič Jahjefendič Helena
Zlatečan Marjana
Kežman Sonja
50
DELOVNO MESTO
OD
DO
logopedinja
učiteljica
učiteljica
ravnateljica
učiteljica TP učiteljica
učiteljica
učiteljica
tajnica
učiteljica
učiteljica
učiteljica
blagajničarka, ekon. učiteljica
učiteljica
učiteljica
učiteljica TP
učiteljica
učiteljica TP
pomočnica ravnatelja
učiteljica
učitelj ŠV
učiteljica TP
učiteljica
učitelj
učiteljica
učiteljica
psihologinja
učiteljica
01.09.1953 19.03.1990
01.09.1958 31.12.1981
01.09.196 15.04.1980
01.09.1960 31.12.1972
01.09.1960 16.01.1987
01.09.1960 30.04.1990
01.09.1961 28.02.1980
01.09.1961 31.12.1973
01.04.1962 31.01.1978
01.09.1962 31.08.1987
01.09.1962 31.08.1988
01.09.1962 31.08.1991
01.07.1964 31.12.1982
01.09.1964 03.03.1993
01.09.1964 30.12.1990
01.09.1964 29.02.1992
01.09.1964 30.06.1978
01.09.1964 21.11.1977
13.03.1965 31.08.1975
01.09.1965 30.09.1989
01.09.1965 20.12.1991
01.11.1965 31.08.1975
01.09.1965 31.10.1984
01.09.1966 31.08.2006
01.09.1966 15.10.1981
01.09.1966 31.08.1998
01.09.1966 31.08.1996
01.12.1966 30.09.1976
01.09.1967 31.12.2002
01.09.1967 31.06.1985
PRIIMEK IN IME
Žgeč Henrik
Simon Ivanka
Zupan Berta
Krajnc Elica
Ščurek Jožica
Spolenak Darinka
Gobec Tanja
Moderc Edo
Kostajnšek Marjeta
Pugartnik Erika
Kikelj Ivanka
Katič Peter
Ulaga Vili
Sešlar Janez
Pangerl Cvetka
Stojnšek Ana
Grobelnik Ivanka
Dujič Danica
Teržan Anton
Teržan Katarina
Petek Edika
Noner Olga
Žolger Milka
Mraz Olga
Ulaga Slavica
Zagorac Borica
Galeša Mirko
Volmut Brigita
Inkret Ivan
Orehov Bernarda
DELOVNO MESTO
OD
DO
vzgojitelj
učiteljica
učiteljica
učiteljica
socialna delavka
učiteljica
učiteljica PB
učitelj TP
računovodja
bolničarka
učiteljica TP
učitelj TP
učitelj TP
učitelj ŠV
učiteljica
čistilka
učiteljica
knjigovodja OD
hišnik
čistilka
vodja kuhinje
kuharica
čistilka
čistilka
knjigovodja
učiteljica
ravnatelj
učiteljica
knjigovodja
čistilka
11.03.1968 19.03.1990
01.09.1968 31.08.1983
01.09.1968 31.08.2000
01.09.1968 17.12.1995
01.09.1968 16.10.1983
01.09.1969 01.09.1997
01.09.1969 13.06.1979
01.10.1969 08.08.1983
25.01.1970 31.05.1978
17.03.1970 10.03.1995
01.09.1970 31.08.1975
15.10.1970 11.03.1975
01.09.1971 31.01.1982
01.09.1971 31.08.1980
15.09.1971 31.08.2008
21.10.1971 31.07.1989
13.03.1972 13.12.2008
19.06.1972 31.12.1982
13.07.1972 31.08.2003
20.08.1972 31.08.2003
01.09.1972 15.12.1986
11.01.1973 13.8.2003
06.02.1973 03.03.1983
19.03.1973 31.05.1984
01.05.1973 15.03.1975
01.09.1973 17.12.2008
01.01.1974 31.01.1989
01.06.1974 18.12.1977
01.03.1975 01.03.1978
26.06.1975
Kirn Marjanca
Pirnat Milena
Bregar Truda
Lapornik Marta
Rojc Danica
Grbič Smilja
Tacol Drago
Košec Stana
Pajtler Ivan
Gorjup Miroslava
Globočnik Cilka
Banovšek Irena
Žličar Tea
Vrečko Zdenka
Muha Olga
Plevčak Ana
Škrubej Anton
Kreslin Olga
Oman Franc
Šilak Erika
Kokot Slavko
Reščič Dominique
Ramšak Marija
Tomažič Irena
Robnik Milena
Fidler Romana
Junger Ana
Dečman Danica
Dečman Danica
Krstič Igor
Žgajner Rošer Petra
Pinter Brigita
Grahovac Alenka
Grahovac Alenka
Pulko Polona
Weissenbach Ana
Krajnc Silva
učiteljica
učiteljica
učiteljica TP
učiteljica
učiteljica
čistilka
psiholog
učiteljica
učitelj TP
tajnica
računovodja
saldakontistka
učiteljica ŠV
učiteljica
čistilka
računovodja
pomočnik računovodje
čistilka
učitelj TP
učitelj v DPP
učitelj ŠV
saldakontist
garderoberka, čistilka
učiteljica
vodja kuhinje
mob. spec. ped
psihologinja
tajnica
tajnica
učitelj ŠV
nočna vzgojiteljica
čistilka
učiteljica
socialna delavka
čistilka
učiteljica 01.09.1975 08.12.2010
01.09.1975 31.08.1978
23.08.1976 31.08.1979
01.09.1976 31.08.2008
26.04.1976 15.02.1979
20.02.1977 14.04.1985
10.01.1977 16.01.1983
01.09.1977 03.05.1990
01.09.1977 01.12.2010
01.02.1978 31.08.2008
16.03.1978 30.06.1979
01.06.1978 31.12.1982
01.09.1978
01.09.1978
01.09.1978 06.08.2007
10.04.1979 31.12.1982
01.09.1979 30.06.1981
15.12.1979 30.01.1980
01.09.1980 31.08.1990
01.09.1980 01.09.1983
01.09.1981 31.08.1985
05.10.1981 31.12.1982
01.04.1982
01.09.1982 08.03.2009
20.12.1982 03.07.2009
15.03.1983
17.03.1983 01.04.1990
30.05.1983 09.07.1983
24.08.1983 17.03.1984
01.09.1983 30.09.1983
01.09.1983 10.09.1991
01.09.1983 16.03.1990
01.09.1983 31.12.2002
01.01.2003
16.10.1983 31.082007
17.10.1983 30.06.1993
03.10.1983 17.08.1984
Kolektiv 1992/1993
Učiteljski zbor 1997/1998
51
Krajnc Silva
Krajnc Stane
Bojovič Boža
Krebl Martina
Aupič Zvonka
Kopriva Marko
Brežnik Jožica
Blagojevič Mile
Pavlinec Ljubica
Strožer Branko
Korošec Silva
Vrtovec Matjaž
Hostnik Brigita
Lebič Romana
Strožer Branko
Gajser Darja
Krajnc Milan
Jurkošek Zdenka
Povalej Zdenka
Hudomalj Tatjana
Križnik Golavšek Milena
Ribič Branko
Weber Anica
Lilija Hribernik Olga
Žgajer Rošer Petra
Šah Štrok Marjana
Memedi Sonja
Cesar Mojca
Podgoršek Marija
Kreutz Mojca
Kos Doroteja
Lebič Romana
Zanoški Nevenka
Potočnik Irena
Koch Srečko
Sanda Simona
Petek Anica
52
učiteljica
učitelj ŠV
učiteljica ŠV
učiteljica
vzgojiteljica
nočni vzgojitelj
kuharica
varuh TV
čistilka
nočni vzgojitelj
učiteljica
učitelj ŠV
učiteljica
učiteljica
nočni vzgojitelj
kuharica
učitelj ŠV
varuhinja
učiteljica
učiteljica
učiteljica
vzgojitelj
socialna delavka
vzgojiteljica
vzgojiteljica
kuharica
mob. spec. ped.
čistilka
knjižničarka
vzgojiteljica
ravnateljica
logopedinja
čistilka
učitelj TP
psihologinja
kuharica
01.09.1984
01.09.1984 23.08.2001
01.01.1984 28.05.1984
01.09.1984
01.09.1984 01.01.1988
01.09.1984 01.03.1985
10.09.1984 30.09.1988
17.09.1984 07.06.1985
28.05.1984 31.07.2003
01.03.1985 04.09.1985
01.03.1985 17.07.1985
01.09.1985 31.08.1986
08.10.1985
01.11.1985 16.01.1989
01.05.1986 31.10.1991
05.03.1986 31.08.1991
01.09.1986
01.09.1986
01.10.1986 31.08.2006
17.10.1986
01.02.1987
16.03.1987
25.03.1987 31.10.1987
10.03.1988 31.08.1991
01.09.1988 10.09.1991
14.11.1988
21.11.1988 30.04.1995
01.12.1988
01.09.1989 30.03.1993
15.09.1989
02.10.1989 31.08.1995
17.01.1989
01.02.1990
07.02.1990 03.07.2011
02.04.1990
01.09.1990 30.09.1991
01.09.1990 31.01.1991
Dobravc Sonja
Popič Simona
Knez Milena
Popič Simona
Knafelj Nevenka
Šmajdek Bruno
Kramer Alenka
Sanda Simona
Kolar Mateja
Kolar Allegro Mateja
Rebevšek Andrejka
Hriberšek Karmen
Hriberšek Karmen
Božič Lilijana
Petrej Florjana
Črnila Goran
Žvar Dragica
Taks Rutar Dragica
Horvat Marija
Kunc Danijela
Oprčkal Špela
Blazinšek Alenka
Kuzman Marija
Ravnjak Tatjana
Mohorko Romih Valčka
Savski Milica
Kramer Habb Alenka
Brezovec Ivan
Žvar Stopinšek Blaženka
Bevc Jožica
Aškerc Natalija
Lečnik Zupančič Marija
Kunst Olga
Kus Nevenka
Gaberšek Smilja
Gračner Damjana
učiteljica
učiteljica
učiteljica
učiteljica
mob. spec. ped.
nočni vzgojitelj
učiteljica
psihologinja
vzgojiteljica
vzgojiteljica
vzgojiteljica
bolničarka
vzgojiteljica
vzgojiteljica
varuhinja
čistilka
nočni vzgojitelj
učiteljica GV
psihologinja
medicinska sestra
kuharica
mob. spec. ped. učiteljica
mob. spec. ped.
kuharica
čistilka
čistilka
učiteljica
vzgojitelj
učiteljica
čistilka
vzgojiteljica
vzgojiteljica
medicinska sestra
mob. spec. ped.
učiteljica
čistilka
01.09.1990 31.01.2001
01.09.1990 09.02.1992
01.09.1990 30.12.2010
01.09.1990 09.02.1992
14.01.1991
01.11.1991 31.08.1992
01.12.1991 31.10.1993
01.02.1992 12.08.2001
01.09.1992 31.08.1997
01.09.1992 31.10.1992
17.11.1992 31.08.1996
01.09.1992 15.12.1993
18.09.1992 30.11.1992
01.02.1993 31.08.2004
01.02.1993
01.09.1993 25.07.1995
01.09.1993
01.09.1993 31.01.1995
14.01.1994 31.08.1994
15.02.1994 31.08.1995
29.08.1994 30.09.1995
01.09.1994
12.09.1994 31.08.1996
26.09.1994 30.09.2010
01.12.1994
05.12.1994 27.01.1995
12.12.1994 08.05.1995
01.09.1995 31.08.1996
03.01.1995 29.01.1995
16.01.1995
06.03.1995
01.09.1995 31.08.1999
01.09.1995 14.01.1998
01.09.1995 17.07.2005
18.09.1995 03.11.2008
01.10.1995 31.08.1996
13.10.1995 18.05.1997
Slemenšek Olga
Radaljac Leonida
Rojc Danica
Popovič Pristovšek Mojca
Stepišnik Petra
Lorber Marinka
Gorenjak Irena
Gorenjak Irena
Leskovar Helena
Polutnik K. Simona
Pangerl Marolt Vesna
Pajek Olga
Korošec Sabina
Golob Vanja
Fijavž Elizabeta
Brezovšek Irena
Lečnik Zupančič Marija
Jakop Valerija Prelog Gašper
Kump Živic Dunja
Kantardžić Tatjana
Kantardžić Tatjana
Rednak Suzana
Pečarič Vesna
Polutnik Anđelina
Blazinšek Alenka
Romih Carmen
Rotovnik Natalija
Rotovnik Natalija
Frelih Iris
Lampret Senčič Aleksandra
Šarac Helena
Klemenčič Alenka
Kračun Špela
Kučukovič Arjana
Šertel Pantner Karmen
čistilka
16.10.1995
mob. spec. ped. 15.11.1995
vzgojiteljica
01.09.1996 31.08.1997
učiteljica
23.09.1996 31.07.2003
varuhinja
01.09.1996
psihologinja
01.09.1996 31.08.1997
varuhinja
01.09.1996
učiteljica
03.09.1996 31.08.1998
učiteljica
01.09.1999
mob. spec. ped.
13.09.1996
vzgojiteljica
21.01.1997 31.08.2001
mob. spec. ped. 12.05.1997
čistilka
19.05.1997 19.08.1997
učiteljica
01.09.1997 31.08.2009
učiteljica
01.09.1997 31.08.1998
učiteljica
01.09.1997
varuhinja
01.09.1997
vzgojiteljica
01.09.1997 14.01.1998
učiteljica
01.11.1997 31.08.2000
nočni vzgojitelj
10.11.1997 31.08.1999
vzgojiteljica
01.09.1998 31.08.1999
vzgojiteljica
04.03.1998 19.07.1998
vzgojiteljica
01.09.1998 31.08.1999
učiteljica
01.09.1998
učiteljica
16.09.1998
vzgojiteljica
17.09.1998 31.01.1999
učiteljica
01.02.1999
varuhinja
01.03.1999 13.07.1999
varuhinja
01.03.1999 14.07.1999
varuhinja
18.08.1999
vzgojiteljica
01.09.1999 31.08.2004
učiteljica
01.09.1999
nočna vzgojiteljica
01.09.1999
mob. spec. ped.
01.09.1999
fizioterapevtka
29.10.1999 29.02.2004
varuhinja
05.09.2000 30.11.2002
učiteljica
01.09.2000
Budimpešta - makovo polje 2001/2002
Rogla - športni dan delavcev šole 2004/2005
53
Smonkar Nataša
Jakop Valerija
Aškerc Ksenja
Zupanc Simona
Franc Matej
Franc Matej
Vlašič Tovornik Adela
Leskovšek Bojan
Dajčar Vanja
Škoberne Silva
Gračner Jernej
Antloga Marija
Črepinšek Andrej
Golej Robert
Kompolšek Andreja
Oset Stanka
Potočnik Urban
Požun Marinka
Tomašević Slađana
Copot Ana
Zimšek Vlasta
Gluk Mojca
Golhleb Vesna
Hriberšek Karmen
Grdina Urška
Kojnik Vengust Katja
Kos Sara
Copot Ana
Požun Marinka
Dobovičnik Rebeka
Dobovičnik Rebeka
Golhleb Vesna
Kojnik Vengust Katja
Kos Sara
Požun Marinka
Vodušek Anica
Jančigaj Janja
54
vzgojiteljica
mob. spec. ped.
učiteljica
vzgojiteljica
javna dela
javna dela
psihologinja
javna dela učiteljica
mob. spec. ped.
kuhar
varuhinja
varuh hišnik
čistilka
čistilka
kuhar
javna dela
učiteljica
javna dela
fizioterapevtka
mob. spec. ped.
pripravnica
vzgojiteljica
mob. spec. ped.
vzgojiteljica
vzgojiteljica
javna dela
javna dela
učiteljica + varuhinja
medicinska sestra
učiteljica
mob. spec. ped.
vzgojiteljica
javna dela
javna dela
javna dela
01.09.2000 31.08.2010
01.09.2001
08.01.2001
01.02.2001 31.08.2005
01.02.2001 30.06.2001
11.09.2001 30.09.2001
01.09.2001
22.10.2001 30.06.2002
01.09.2002 31.08.2003
01.09.2002 31.08.2005
10.09.2002 13.10.2002
10.12.2002 30.06.2003
01.02.2003 30.06.2003
01.09.2003
01.09.2003
01.09.2003
01.09.2003
01.09.2003 30.06.2004
01.10.2003
03.11.2003 30.06.2004
01.03.2004
01.09.2004
01.09.2004 10.08.2005
11.10.2004 14.08.2007
01.09.2004
01.09.2004 08.08.2005
01.09.2004 23.02.2005
01.09.2004 30.06.2005
01.09.2004 30.06.2005
17.01.2005 24.08.2005
25.08.2005
01.09.2005
01.09.2005
01.09.2005 25.01.2006
01.09.2005 31.12.2005
05.09.2005 30.06.2006
07.11.2005 08.01.2006
Siussi Podergajs Polona
Aškerc Nataša
Kos Sara
Žnidar Petra
Hriberšek Karmen
Drnovšek Simona
Vodušek Anica
Strmčnik Ana
Koleša Matej
Golenač Milena
Oven Andreja
Žlof Leskovšek Gabrijela
Kelavić Mirjana
Šanca Klavdija
Krznar Danica
Hriberšek Karmen
Platovšek Nataša
Bohorč Darja
Rebov Jelka
Marguč Naglič Petra
Pfeifer Martina
Valjavec Kristina
Šanca Klavdija
Platovšek Nataša
Zelko Sitar Sandra
Iuso Andreja
Monfreda Sonja
Šamperl Natalija
Peganc Marija
Kolenc Tjaša
Marot Valerija
Leskovar Helena
Monfreda Sonja
Esih Petra
Golenač Milena
De Corti Renato
Višaticki Kristina
vzgojiteljica
pevski zbor
učiteljica
fizioterap. učiteljica OPB
vzgojiteljica
vzgojiteljica
spremlj. gib. ov. otrok
vzgojiteljica
vzgojitelj
čistilka
socialna delavka
vzgojiteljica
vzgojiteljica
vzgojiteljica
poslovna sekretarka
javna dela
vzgojiteljica
učiteljica
učiteljica
učiteljica
učiteljica
učiteljica
spremljevalka
vzgojiteljica
vzgojiteljica
javna dela
delovna terapevtka
varuhinja
vzgojiteljica
logopedinja
mob. spec. ped. učiteljica OPB javna dela
kuharica
vzgojitelj
vzgojiteljica
01.09.2006 31.08.2008
01.09.2006 31.10.2007
01.10.2006
01.10.2006 31.08.2008
01.09.2007 31.08.2008
01.09.2007 31.08.2008
01.09.2007
01.09.2007 31.08.2009
01.09.2007
01.09.2007 31.08.2009
01.09.2007
01.09.2007
01.09.2007 31.08.2008
01.09.2007 31.08.2008
05.12.2007 09.09.2008
01.09.2008
07.01.2008 30.06.2008
10.03.2008 02.06.2009
01.09.2008
01.09.2008
01.09.2008
01.09.2008
01.09.2008 23.11.2009
01.09.2008
01.09.2008 31.08.2010
01.09.2008 31.08.2010
08.09.2008 08.03.2009
01.10.2008
13.10.2008 31.08.2009
03.11.2008 13.05.2009
10.11.2008 31.08.2009
01.01.2009
09.03.2009 14.07.2010
09.03.2009 30.06.2009
01.09.2009
01.09.2009 13.09.2009
01.09.2009 31.08.2011
Ozvatič Jure
Rabuza Suzana
Lorger Nina
Kužner Urška
Roškar Anita
Leskovšek Urban
Slapnik Bojana
Jager Barbara
Gobec Katja
Povh Helena
Pečolar Petra
Kunej Darja
Pader Rok
Monfreda Sonja
Slapšak Mirjana
Povh Helena
Borovnik Helena
Vrhovnik Anej
Kunej Darja
Slapnik Bojana
Pušnik Romana
Stepišnik Ines Danijela
Pušnik Romana
Čuk Polona
Kus Nevenka
Ofentavšek Branka
Kunej Darja
Kunej Darja
Čuk Polona
Gobec Katja
Kunej Darja
Čuk Polona
Vizjak Brigita
Boben Matejka
Zupanič Jasmina
Smonkar Nataša
Zelko Sitar Sandra
učitelj v OPB
čistilka, garderoberka
učiteljica
varuhinja
učiteljica
računalnikar
varuhinja
logopedinja
administratorka
javna dela
vzgojiteljica
javna dela
vzgojitelj
učiteljica v OPB
vzgojiteljica
učiteljica v OPB
vzgojiteljica
učitelj ŠV
javna dela
varuhinja
javna dela
mob. spec. ped. vzgojiteljica
javna dela
mob. spec. ped.
kuharica
učiteljica v OPB
varuhinja
varuhinja
varuhinja
učiteljica, učiteljica v OPB
čistilka
učiteljica
vzgojiteljica
vzgojiteljica
vzgojiteljica
01.09.2009
01.09.2009
01.09.2009
01.09.2009
01.09.2009
01.09.2009
01.09.2009 31.08.2010
02.09.2009
02.11.2009 31.08.2011
04.01.2010 30.06.2010
19.01.2010 31.08.2010
22.01.2010 30.06.2010
01.03.2010
01.09.2010
01.09.2010 31.08.2011
01.09.2010
01.09.2010 31.08.2011
01.09.2010
01.09.2010 31.12.2010
01.09.2010 31.08.2011
06.09.2010 11.10.2010
20.09.2010
12.10.2010
21.10.2010 31.12.2010
03.01.2011
05.01.2011
11.01.2011 31.01.2011
01.02.2011 31.08.2011
17.03.2011 31.08.2011
01.09.2011
01.09.2011
01.09.2011
01.09.2011
01.09.2011
01.09.2011
01.09.2011
01.09.2011
Kolektiv 2006/2007
Graz - kolektiv 2010/2011
55
Zahvaljujem se vsem, ki ste pomagali pri soustvarjanju zbornika in
prireditve ob 40. obletnici šole.
56
Ravnateljica Romana Lebič