MAGISTRSKA N A L O G A

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
MAGISTRSKA N A L O G A
ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
NATAŠA TEKAVEC
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
MAGISTRSKA NALOGA
SODOBNI KONCEPTI INFORMATIZACIJE V ŠOLSTVU
Mentor: doc. dr. Dušan Caf
Novo mesto, september 2011
Nataša Tekavec
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Nataša Tekavec, študentka FIŠ Novo mesto, v skladu z določili statuta FIŠ
izjavljam:




da sem magistrsko nalogo pripravljala samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
magistrski nalogi,
da dovoljujem objavo magistrske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na
spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici FIŠ (obkroži odločitev):
o takoj,
o po preteku 12 mesecev po uspešnem zagovoru,
o ne dovoljujem objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi
prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge.
da je magistrska naloga, ki sem ga oddala v elektronski obliki identična tiskani verziji,
da je magistrska naloga lektorirana.
V Novem mestu, ________________
Podpis avtorice: ______________
POVZETEK
Živimo v informacijski dobi, ko lahko z enim klikom dosežemo kar koli hočemo. Sčasoma bo
postalo vse elektronsko. V družbi se nenehno pojavljajo nova področja, na katere sega
informatizacija. Njena gonilna sila so na eni strani posamezniki in podjetja, ki vidijo v njej
ekonomsko priložnost, na drugi strani pa uporabniki, ki si s tem medijem lajšajo delo. Ta
proces pa ni omejen samo na gospodarske dejavnosti, ampak zadeva tudi javno upravo in
šolstvo. Učitelji se srečujejo enkrat mesečno na rednih govorilnih urah s starši svojih dijakov.
Glede na to, da v zadnjih nekaj letih postajamo vse bolj zaposleni, se dogaja, da večina staršev
več ne prihaja na govorilne ure. Z uvajanjem novih komunikacijskih poti v šolstvu, natančneje
z elektronsko redovalnico pa naj bi postala vez med starši, dijaki in šolo močnejša. Vzgojnoizobraževalni proces zahteva nenehen razvoj med učiteljem, starši in dijaki. Da bi zagotovili
čim boljšo komunikacijo in spremljanje dijakovega napredka, so se nekatere šole odločile za
uvajanje e-redovalnice, ki bi tako staršem, dijakom, učiteljem in ostalim sodelujočim v
vzgojno-izobraževalnem procesu omogočila hitrejše obveščanje o napredovanju oz.
uspešnosti dijakov na različnih področjih. Obenem pa naj bi šola s tovrstno storitvijo postala
bolj konkurenčna, kajti vpis na srednje poklicne šole v Sloveniji upada in zagotovo bi bila to
ena izmed pozitivnih pridobitev za posamezno šolo. Hoteli ali ne dejstvo je, da je elektronska
komunikacija postala del vsakdanjosti. Mize s črnilniki so v muzejih, namesto njih pa v nas
»strmijo« sivi ekrani.
KLJUČNE BESEDE:
Informatizacija, splet, izobraževanje, komunikacija, elektronska redovalnica.
ABSTRACT
We live in an information age where we can achieve anything we want with a single click.
Soon it will become all electronically. In society new areas constantly appear on which the
computerization extends. Her driving forces on one hand are individuals and companies who
see an economic opportunity in it, on the other hand are users who strive to facilitate the work
of the media. This process is not limited only to economic activities, but also concerns the
public administration and education. Since I am a teacher and a class teacher, I meet once a
month at regular office hours with the parents of my students. Given that over the last few
years most of us are becoming increasingly busy, it happens that most parents are no longer
coming to office hours. With the introduction of new communication channels in education,
specifically with e-grade book the bond between parents, students and school should become
stronger. Educational process requires continuous development of teachers, parents and
students. To ensure the best possible communication and monitoring students' progress, some
schools decided to introduce e-grade book, so that parents, students, teachers and others
involved in educational process, allow faster communication on the progress performance of
students in different fields. At the same time, the school with this service will become more
competitive because enrollment in secondary vocational schools in Slovenia has been falling,
and certainly this could be one of the positive gains for individual school. Wanted or not, one
is for sure, electronic communication has become part of everyday life. Tables with ink tanks
are in museums, but instead of that, gray screen are “staring” at us.
KEY WORDS:
Computerization, internet, education, communication, e-grade book
KAZALO
1
UVOD................................................................................................................................. 1
1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................................ 1
1.2
Namen in cilji magistrske naloge................................................................................. 2
1.3
Načrt poteka raziskave ................................................................................................. 2
1.3.1
Raziskovalno vprašanje ........................................................................................ 3
1.3.2
Metodologija......................................................................................................... 3
1.4
2
Zasnova magistrske naloge .......................................................................................... 4
IZZIVI INFORMATIZACIJE V ŠOLSTVU ..................................................................... 4
2.1
Opredelitev e-poslovanja ............................................................................................. 6
2.2
E-poslovanje kot proces komunikacije v šolstvu ......................................................... 7
2.3
Informacijska varnost .................................................................................................. 9
2.4
Varovanje osebnih podatkov ..................................................................................... 12
3
KOMUNIKACIJA IN E-KOMUNIKACIJA ................................................................... 14
4
ŠOLA V DANAŠNJEM ČASU ....................................................................................... 17
5
4.1
Izobraževalni sistem .................................................................................................. 17
4.2
Ocenjevanje ............................................................................................................... 18
4.3
Načini sodelovanja med šolo in starši........................................................................ 19
E-REDOVALNICA ......................................................................................................... 21
5.1
Pojem ......................................................................................................................... 21
5.2
Uvajanje e-redovalnice v šolo.................................................................................... 21
5.3
Varovanje osebnih podatkov v e-redovalnici ............................................................ 22
5.4
Notranji akt šole o varovanju osebnih podatkov........................................................ 23
5.5
Načini zavarovanja osebnih podatkov ....................................................................... 23
5.6
Kaj omogoča e-redovalnica?...................................................................................... 23
5.7
Ponudniki e-redovalnice ............................................................................................ 24
5.7.1
Podjetje BB8 d.o.o. ............................................................................................. 24
5.7.2
Dumplast d.o.o.................................................................................................... 25
5.7.3
Infio d.o.o............................................................................................................ 27
5.7.4
B4Contact ........................................................................................................... 28
5.7.5
Logos.si d.o.o. ..................................................................................................... 30
5.8
Primerjava ponudnikov .............................................................................................. 32
E-REDOVALNICA LO.POLIS - ORODJE ZA SPREMLJANJE UČENCEV
6
IN DIJAKOV................................................................................................................... 35
Okolje Lo.Polis .......................................................................................................... 36
6.2
Koraki pridobitve vpogleda v e-redovalnico ............................................................. 37
6.3
Zanesljivost varnostnih gesel ..................................................................................... 42
6.4
Informacijski pooblaščenec o e-redovalnici .............................................................. 44
7
6.1
ANALIZA PODATKOV ................................................................................................. 47
7.1
Interpretacija končnih ugotovitev .............................................................................. 53
8
ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 55
9
LITERATURA ................................................................................................................. 59
10
VIRI .................................................................................................................................. 62
PRILOGE
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Model e-poslovanja ................................................................................................... 6
Slika 3.1: Komunikacija........................................................................................................... 14
Slika 3.2: Sestavine komunikacijskega sistema ....................................................................... 15
Slika 4.1: Shema izobraževalnega sistema v RS...................................................................... 18
Slika 5.1: Spletna redovalnica Dumplast d.o.o. ....................................................................... 26
Slika 5.2: eAsistent .................................................................................................................. 27
Slika 5.3: Primer e-redovalnice ................................................................................................ 29
Slika 5.4: Primer opravičila ..................................................................................................... 29
Slika 5.5: Razširjenost e- redovalnice Lo.Polis ....................................................................... 31
Slika 6.1: Oblikovanje vmesnika Lo.Polis ............................................................................... 36
Slika 6.2: MZJU – spletna stran ............................................................................................... 38
Slika 6.3: Potek pridobitve digitalnega potrdila....................................................................... 38
Slika 6.4: Prijava starši............................................................................................................. 39
Slika 6.5: Vstop starša.............................................................................................................. 40
Slika 6.6: Nastavitve uporabnika ............................................................................................. 40
Slika 6.7: Osnovni podatki ....................................................................................................... 41
Slika 6.8: Nastavitve uporabnika ............................................................................................. 41
Slika 6.9: Identifikacija s certifikatom ..................................................................................... 42
Slika 6.10: Vstop v e-redovalnico ............................................................................................ 42
KAZALO TABEL
Tabela 5.1: Primerjava ponudnikov e-redovalnice .................................................................. 33
1
UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Živimo v informacijski dobi, ko lahko z enim klikom dosežemo kar koli želimo. V družbi se
nenehno pojavljajo nova področja, na katera sega informatizacija. Njeno gibalo so na eni
strani posamezniki in podjetja, ki vidijo v njej ekonomsko priložnost, na drugi strani pa
uporabniki, ki si s tem medijem lajšajo delo. Ta proces pa ni omejen samo na gospodarske
dejavnosti, temveč zadeva tudi javno upravo in šolstvo (Hobbs et al., 2000:47).
Zaradi zmanjšanega vpisa dijakov postajajo srednje šole vse bolj konkurenčno in tržno
naravnane. V »boju za dijake« posegajo po vseh sredstvih, s katerimi bi šolo naredile bolj
poznano, privlačno in s tem povečale vpis dijakov. Prizadevajo si za čim večjo kakovost
storitev, čim boljše odnose s starši in dijaki. Predpogoj kakršnih koli odnosov je seveda
komuniciranje. Z učinkovitostjo sedanjega načina komuniciranja niso zadovoljni ne starši ne
delavci šole (Kovač, 2006:17). Sodobna tehnologija ponuja številne možnosti elektronskega
komuniciranja, le-te lahko šola sama izbere za komuniciranje s starši. Zaradi organizacije dela
in postopkov, predvsem varnosti, ki jih zahteva ZOVP (Ur. list RS, št. 81/06), je proces
komuniciranja med šolo in starši zelo kompleksen. Sedanja sporočila so klasična: ustna
(osebno, prek telefona, prek dijakov) in pisna (prek dijakov, prek navadne pošte). Kalin
(2003) in Kovač (2006) v svojih delih opisujeta, da so dijaki kot prenašalci sporočil zelo
nezanesljivi, kar pomeni, da dijaki ne povedo vseh sporočil ali pa jih prikrijejo. Poleg tega
znajo tudi prestreči različna pisna sporočila, ki so namenjena njihovim staršem, tako s
klasično pošto kot e-pošto.
Komuniciranje prek telefona je omejeno z varovanjem osebnih podatkov (ZOVP-Ur. list RS,
št. 81/06), saj je vir oz. sprejemnik informacij vprašljiv. Sprejemnik je lahko dijak sam ali pa
nekdo drug, ki se predstavlja za starša dijaka. Moje večletne izkušnje v pedagoškem delu
kažejo, da je najbolj učinkovit osebni stik, vendar pa starši redko obiskujejo šolo, zaradi
neugodnih terminov govorilnih ur. Lahko rečem, da so obstoječi načini pisnega komuniciranja
prepočasni, mediji pa nezanesljivi, zato se informacije pogosto izgubijo in ne dosežejo
pravega sprejemnika. Starši nimajo možnosti anonimnega izražanja mnenj, kar predstavlja
velik problem (Kalin, 2003). Z uporabo sodobne tehnologije oz. uvedbo e-redovalnice, preko
katere bi starši pridobili različne informacije (ocene, izostanke, vzgojne ukrepe, obvestila,
mrežni plan, …), bi pridobili hitre in kakovostne informacije, ki pa bodo morale biti tudi z
1
varstva osebnih podatkov dobro varovane. Področja, ki jih bom obravnavala, predstavljajo
sodobno komunikacijsko tehnologijo s poudarkom na e-redovalnici, predvsem z vidika
uvajanja, uporabe, njenih prednosti in slabosti ter vpliva komunikacije med učitelji, starši in
dijaki.
1.2
Namen in cilji magistrske naloge
Osnovni namen magistrske naloge je z intervjuji ravnateljev ugotoviti, kako uporaba eredovalnice okrepi ali oslabi komunikacijo med učitelji – dijaki – starši. Predvsem pa kakšna
je odzivnost na tovrstno storitev, zaupanje varnostnim ukrepom, kaj je šola kot institucija s
tovrstno komunikacijo oz. storitvijo pridobila ter kakšno breme uporaba e-orodij predstavlja
za starše in učitelje. Z intervjujem največjega ponudnika ugotoviti, kaj ponuja e-redovalnica,
na čem bazira in kako zagotavljajo varnost storitve e-redovalnice. Z intervjujem
informacijskega pooblaščenca ugotoviti, kako je za informacijsko varnost poskrbljeno v
slovenskih šolah in podati strokovno mnenje o uporabi e-redovalnice. Z raziskavo želimo
ugotoviti, ali uvedba e-redovalnice prinaša v komunikaciji dodano vrednost tako za šolo kot
dijake in starše, ravno tako pa me zanima stopnja zagotavljanja varnosti. Pripraviti
dokumentiran primer uporabe e-redovalnice po predlagani metodologiji in oboje ovrednotiti,
ter na osnovi ugotovitev podati predloge o izboljšavah in odpravi pomanjkljivosti, obenem pa
podati možnosti za nove šolske storitve, ki jih prinaša e-redovalnica.
1.3
Načrt poteka raziskave
Izvedli bomo kvalitativno raziskovanje in uporabili namensko vzorčenje, katero bo zajemalo
šest ravnateljev slovenskih srednjih šol: Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica,
Srednja strokovna in ekonomska šola Ljubljana-SŠET, Ekonomska in trgovska šola Brežice,
Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica, Gimnazija in ekonomska šola Kočevje in
Srednja šola Kočevje. Ravnatelji imajo delovni staž ravnateljevanja od 6 do 15 let in se med
seboj razlikujejo po vrsti izobrazbe (univ. dipl. ekonomist, prof. slovenskega jezika in
književnosti, prof. filozofije, univ. dipl. sociolog, prof. angleškega jezika), njihova starost se
giblje od 40 do 60 let. Omenjene ravnatelje smo izbrali, ker le-ti izvajajo istovrsten
izobraževalni program, to je Ekonomski tehnik in Trgovec in imajo na področju e-redovalnice
že večletne izkušnje (Srednja strokovna in ekonomska šola Ljubljana-SŠET 10 let,
Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica 3 leta in Srednja šola Kočevje 4 leta) ali pa
šele tovrstno storitev uvajajo (Ekonomska in trgovska šola Brežice, Srednja ekonomska in
trgovska šola Nova Gorica, Gimnazija in ekonomska šola Kočevje).
2
Tako bomo dobili primerjavo med šolami z večletnimi izkušnjami (pozitivne in negativne) in
primerjavo s šolami, ki e-redovalnico šele uvajajo. Med omenjenimi ravnatelji bomo izvedli
intervjuje, šole so namreč locirane v različnih krajih po Sloveniji in tako ravnateljev ni
mogoče zbrati skupaj na istem mestu, da bi uporabili fokusno skupino. V vzorec bo zajet tudi
informacijski pooblaščenec in največji ponudnik storitve e-redovalnice na slovenskem
področju.
1.3.1
Raziskovalno vprašanje
V magistrski nalogi bomo odgovorili na naslednje raziskovalno vprašanje:
Kako uporaba e-redovalnice vpliva na komunikacijo med učitelji – dijaki – starši?
1.3.2
-
E-redovalnica prinaša breme uporabe e-orodij za starše.
-
Zagotovljena je velika stopnja varnosti pri uporabi e-redovalnice.
-
E-redovalnica odpira možnosti za nove šolske storitve
Metodologija
Proučevanje strokovne literature domačih in tujih avtorjev, ki se nanaša na zakonodajo, ekomunikacijo, e-redovalnico in varnostne vidike e-poslovanja in katera bo osnova za
predstavitev teoretičnega ozadja ter postavitev izhodišč za obravnavano tematiko.
Uporabili bomo kvalitativno metodo poizvedovanja – delno strukturiran intervju, katerega
bomo izvedli z ravnatelji Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, Srednje strokovne
in ekonomske šole Ljubljana-SŠET, Ekonomske in trgovske šole Brežice, Srednje ekonomske
in trgovske šole Nova Gorica in Srednje šole Kočevje in Gimnazije Kočevje. Za delno
strukturiran intervju smo se odločili zato, ker lahko v njem dodajamo ali odvzamemo
posamezna usmeritvena vprašanja glede na potek intervjuja. Spraševalec in vprašanec sta v
neposrednem stiku iz oči v oči, tako da lahko v največji možni meri odkrijeta nesporazume pri
komuniciranju in se sporazumeta o pomenu sporočil. Spraševalec naj bi se kolikor mogoče
umaknil v ozadje in pustil vprašanemu, da prosto pripoveduje, ne da bi ga motil z vprašanji
(Mesec,1998). Delno strukturiran intervju bo sestavljen iz treh vsebinskih sklopov, in sicer:
komunikacije (e-komunikacija in klasična ustno ali pisno), varnosti in zaupanja staršev,
učiteljev ter vodstva šole do e-redovalnice. Ravno tako bomo delno strukturiran intervju
izvedli z informacijskim pooblaščencem in največjim ponudnikom e-redovalnice na
slovenskem tržišču LoPolis.
3
Instrument usmeritvenih vprašanj za delno strukturiran intervju bomo sestavili sami, z njim
bomo pridobili subjektivne podatke (mnenja, stališča in ocene). Sledila bo analiza podatkov
(urejanje gradiva, določitev enot kodiranja, odprto kodiranje, izbor definiranje pojmov,
odnosno kodiranje, postavitev paradigmatskega modela, oblikovanje končne teorije –
interpretacija).
S pomočjo omenjene analize bomo ugotovili, kako varna je e-redovalnica, kakšna je
komunikacija in zaupanje ter na ta način ovrgli ali potrdili raziskovalna vprašanja, ki smo si
jih zastavili. S tako izvedeno analizo bomo pripravili predloge za izboljšave e-redovalnice in
priporočila za možne nove e-storitve, ki jih prinaša e-redovalnica.
1.4
Zasnova magistrske naloge
Ključni pojmi magistrske naloge so informatizacija, splet, izobraževanje, komunikacija in
elektronska redovalnica. Zato smo v magistrski nalogi najprej opredelili te pojme in
predstavili pojmovanje različnih najvplivnejših avtorjev s področja šolstva, informatike in
komunikacije. Nato smo v teoretičnem delu predstavili pristope, ki so potrebni za nove
pristope informatizacije v šolstvu, kot je e-redovalnica. V nadaljevanju predstavljamo šolo v
današnjem času od izobraževalnega sistema, ocenjevanja do načinov sodelovanja s šolo.
Teoretičnemu delu sledi raziskovalni oz. empirični del, ki bralca popelje po korakih uvajanja
e-redovalnice v šolski prostor, zakonodaje s področja šolstva, varovanja osebnih podatkov,
sledili bodo notranji akti šol o varovanju podatkov in predstavitev ponudnikov e-redovalnice
na slovenskem področju. Sledi predstavitev aplikacije e-redovalnice največjega ponudnika eredovalnice Lo.Polis podjetja Logos.si. Temu sledita intervjuja z vodjo projekta e-redovalnice
Lo.Polis in namestnikom informacijske pooblaščenke, s katerim želimo predstaviti
konkurenčno prednost e-redovalnice, obenem pa pokazati sledenje standardom in Zakonu o
varovanju osebnih podatkov ZVOP-1.
Sledi analiza udeleženih v raziskavi, s katerimi smo želeli odgovoriti na raziskovalno
vprašanje in katera nas pripelje do končnih ugotovitev in spoznanj.
2
IZZIVI INFORMATIZACIJE V ŠOLSTVU
Živimo v informacijski dobi, ko lahko z enim klikom dosežemo kar koli želimo. Izgradnja
moderne informacijske infrastrukture skupaj z uvajanjem novih storitev in aplikacij je
vitalnega pomena za vsako državo (Caf, 1997). V družbi se nenehno pojavljajo nova
področja, na katera sega informatizacija. Njeno gibalo so na eni strani posamezniki in
4
podjetja, ki vidijo v njej ekonomsko priložnost, na drugi strani pa uporabniki, ki si s tem
medijem lajšajo delo. Ta proces pa ni omejen samo na gospodarske dejavnosti, temveč zadeva
tudi javno upravo in šolstvo (Hobbs et al., 2000:47).
Informatizacija vzgoje in izobraževanja je tako nujna. Šola oz. vzgojno-izobraževalni zavodi
morajo omogočiti nenehno računalniško in informacijsko izobraževanje učiteljev, izgradnjo
prijaznega informacijskega in telekomunikacijskega učnega okolja učiteljev in učencev ter
razvoj novih e-prijemov. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo biti priključeni na 24-urno,
vsakodnevno stalno hitro povezavo – na internet. Povezava z internetom mora biti učinkovita,
prijazna in cenovno dostopna. Za to mora skrbeti nacionalno omrežje, ki je povezano s
svetovnimi akademskimi omrežji in skrbi za e-poslovanje (MZŠŠ, 2006). V današnjem času
vse več informacijskih sistemov deluje v okolju internet. Uporaba interneta v poslovne
namene omogočajo vedno bolj razvite telekomunikacije (Jereb, et al., 2002). S pomočjo
informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) lahko upravljamo z
informacijami, na podlagi katerih se odločamo in iščemo rešitve različnih problemov, s
katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Pri tem se želimo ogniti odvečnemu
papirnemu poslovanju, kar nam danes omogočajo različni poslovno informacijski sistemi
usmerjeni k avtomatizaciji pisarniškega poslovanja. Poleg ustrezne informacijske tehnologije
pa je potrebno tudi ustrezno telekomunikacijsko omrežje. Kot pravi Caf (2000), ima Slovenija
najrazvitejšo telekomunikacijsko infrastrukturo v srednji in vzhodni Evropi. Po rasti števila
telekomunikacijskih linij smo v samem evropskem vrhu. Kar pomeni dober izziv za celotno
informatizacijo šolstva.
V akcijskem načrtu nadaljnjega preskoka informatizacije šolstva (MZŠŠ, 2006) je moč najti,
da mora informatizacija vzgoje in izobraževanja omogočiti nenehno računalniško in
informacijsko izobraževanje učiteljev. Obenem pa izgradnjo prijaznega informacijskega in
telekomunikacijskega učnega okolja učiteljev in učencev, razvoj novih e-prijemov, metod in
oblik dela za poučevanje, učenje in igranje. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo biti
priključeni na 24-urno, vsakodnevno stalno hitro povezavo – na internet. Stik z internetom
mora biti učinkovit, prijazen in poceni. Za to mora skrbeti nacionalno omrežje, ki je povezano
s svetovnimi akademskimi omrežji. Vsi državljani Slovenije, ki so sposobni, imajo željo in
možnosti, morajo biti računalniško, informacijsko in telekomunikacijsko pismeni v prihodnjih
treh letih. Kajti vsak slovenski dom mora postati vedoželjna in izobraževalna hiša v globalni
internetski vasi (MZŠŠ, 2006:23).
5
2.1
Opredelitev e-poslovanja
Elektronsko poslovanje (v nadaljevanju e-poslovanje) je širok pojem, saj lahko elektronsko
poslujemo 24 ur na dan in to iz katerega koli mesta, pogoj je samo, da smo povezani prek
osebnega računalnika, mobitela ali česa podobnega s svetovnim spletom. Ena izmed definicij
e-poslovanja pravi, da:
»E-poslovanje pomeni poslovanje po spletu in z drugimi informacijskimi tehnologijami.
Pomeni tudi proizvodnjo, posredovanje, vzdrževanje izdelkov oz. storitev ter vzpostavljanje
in vzdrževanje stika s strankami in partnerji. Gre za spoj informacijske tehnologije in
klasičnega poslovanja. Izmenjava vrednosti po internetu.« (Kričelj, 2002:95).
Poslovnik uporabniške informatike s slovensko-angleškim in angleško-slovenskim slovarjem
razlaga, da je e-poslovanje: »elektronsko poslovanje, računalniško (zasnovano poslovanje, eposlovanje <electronic business, e-business> poslovanje, pri katerem se elektronska sporočila
razpošiljajo z uporabo informacijske tehnologije in komunikacijske tehnologije in
elektronskega podpisa; tako lahko poslujejo podjetja, zavodi ali državni organi; pojem, širši
od elektronskega trgovanja.)« (Turk, 2002:70).
Slika 2.1: Model e-poslovanja
Vir: Lesjak, 2007:70.
6
Nekatere definicije ga opredeljujejo še širše: obsega vse oblike elektronskih interakcij in vse
poslovne aktivnosti, ki se odvijajo elektronsko, vključno s tehnologijo (Electronic Research
Centre, 2002). Nove tehnologije so pogosto cenejše, kar omogoča večje število ponudnikov
teh storitev. Digitalna omrežja so nadomestila analogna omrežja, medtem ko cenejša mobilna
omrežja vse bolj izpodrivajo draga fiksna omrežja. Vse več je tudi dokazov, da je uvedba
konkurence prinesla številne prednosti uporabnikom: zniževanje cen, večjo izbiro ponudnikov
storitev, izboljšanje kakovosti ter nove, inovativne storitve. Odpiranje telekomunikacijskega
trga spodbuja gospodarsko rast, oblikovanje novih delovnih mest, nove načine dela in
komuniciranja ter zmanjšuje stroške poslovanja (Caf, 1998:1).
Nevarnosti, ki pretijo pri uporabi e-poslovanja prinašajo v organizacije težave pri varovanju
podatkov kot npr. človeške napake, sabotaže, kraja, ... Whitman in Mattord (2005) ocenjujeta,
da so napake zaposlenih najpogostejše grožnje za varnost podatkov. Drevin, Kruger in Steyn
trdijo, da je pri uvajanju e-poslovanja nujno potrebno zaposlene usposabljati o varnosti
(Drevin et al., 2007). Operaterji omrežij, ponudniki omrežnih storitev za e-poslovanje morajo
zagotavljati robustnost omrežij in zmanjšati možnost zlonamerne uporabe in dostopa do
omrežij. Prav internet, ki postaja čedalje pomembnejši medij za e-poslovanje, je s stališča
varnosti zelo problematičen (Caf, 1998). Pomembno je zavedanje zaposlenih, zakaj je varnost
pomembna v dani situaciji. V današnjem času pa se upravičeno sprašujemo o spletnih
prevarah in zlorabah, ki so izvedljive na najrazličnejše načine, predvsem o zanesljivosti in
varnosti sistema, ki hrani podatke o ocenjevanju znanja velikega dela slovenske populacije
(Toman, 2002:526). Po mnenju Cafa je področje varovanja podatkov še vedno v obdobju
»divjega zahoda«. Kraja informacij je zelo donosen posel, v katerem so tatovi izjemno
inovativni ter iznajdljivi, prav zaradi tega pa področje varnosti informacijskih sistemov
pridobiva na pomenu. Pogosti hekerski napadi na znana podjetja in spodrsljaji pri varovanju
zaupnih podatkov v medijih pripomorejo pri ozaveščanju, kako pomembni sta ustrezna
varnostna politika in implementacija varnostnih mehanizmov pri poslovanju podjetja (3.
posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov, 2010).
Če e-poslovanje definiramo kot transakcijo informacij in storitev preko računalnika ali
telekomunikacijskih medijev (Lawrence et al.,1999:287), potem je tudi e-komuniciranje del
poslovanja.
2.2
E-poslovanje kot proces komunikacije v šolstvu
Trditev, da je z e-poslovanjem mogoče izboljšati konkurenčnost, lahko prenesemo tudi na
šole, in sicer z e-komuniciranjem (Gajšek, 2008). V šolah se izrazito kaže prav razlika med
7
pričakovanim in zaznanim zadovoljstvom v komuniciranju. Če smo trdili, da starši in učenci
presojajo kakovost šole skozi »oči in uspeh svojega otroka«, potem so starši in učenci
zadovoljni takrat, ko so kot posamezniki zaznali višjo raven kakovosti in njenih storitev, kot
so jo pričakovali. Če pa gledamo na šolo z vidika njene organiziranosti po razredih in
oddelkih ter po številu učencev v oddelku, ne dosegamo zadovoljivega uspeha in vprašanje je,
ali jo sploh možno doseči tako stopnjo individualizacije izobraževalnega procesa, da bodo v
njem zadovoljni vsi odjemalci izobraževalnih storitev. Zadovoljstvo odjemalca se namreč
pojavlja v zvezi z različnimi ravnmi ponudbe (z določeno lastnostjo storitve, s kontaktno
osebo, z izkušnjo ob nakupu ali uporabi, z organizacijo kot celoto in podobno). Zato
raziskovalci v marketingu ločijo med zadovoljstvom, vezanim na specifično transakcijo, in
zadovoljstvom kot posledico vseh izkušenj, vezanih na ponudbo določenega ponudnika, kar
vključuje tudi zadovoljstvo s ponudnikom samim (Boulding et al., 2003; Anderson et al.,
2000; Jones et al., 2000).
Danes se šole vse bolj konkurenčno vedejo v boju za dijake in brez dvoma so v prednosti
šole, ki poslujejo bolj sodobno, staršem in dijakom na bolj prijazen način nudijo storitve in
imajo zaradi tega tudi boljšo podobo v javnosti. Šole, ki poslujejo s pomočjo informacijske
tehnologije, katera omogoča e-komuniciranje s starši in dijaki, so v veliki konkurenčni
prednosti, medtem ko ostalim šolam grozi »propad« (Pucihar et al., 2000:207). Kontekst
izobraževanja se je v zadnjih letih močno spremenil. Število šolske populacije se je zaradi
demografskih sprememb zmanjšalo, kar ima za posledico, kot pravi Trnavčevič (2008: 89), da
se šole za učence 'borijo', to pa pomeni, da želijo čim bolj »ugoditi« ciljnim javnostim in
spremljati kako oz. v kolikšni meri so s šolo zadovoljni. Številne novosti in neizmerno hiter
razvoj pa dandanes dajeta v ospredje vlogo staršev kot partnerjev, kar vodi v razvoj številnih
novih oblik sodelovanja med starši in učitelji, njihove pristnejše odnose in bolj kakovostno
motivacijo. Sodelovanje med šolo in domom oziroma učitelji in starši je namenjeno boljšemu
delu in razvoju učencev bodisi v Sloveniji ali drugje v Evropi.
Partnerstvo med učitelji in starši se vzdržuje z namenom sporazumnega reševanja konfliktov,
ki predpostavlja pogajanje v smislu usklajevanja pričakovanj. Partnerstvo je obojestransko
koristno, kadar v njem prevladuje sodelovanje in ne izključevalna tekmovalnost. Sodelovanje
funkcionira, dokler je med sodelujočimi dialog in so pripravljeni na sklepanje kompromisov
(Novak, 2009).
Logaj (2004:16) meni, da so konkurenčnost in zahteve po večji učinkovitosti, odzivnosti in
fleksibilnosti, usposobljenosti za vseživljenjsko učenje in odpiranje sistemov v širše okolje
(Lizbonska strategija, 2000 ) šole začele usmerjati na trg in k uporabi marketinške filozofije.
8
Avtor vidi razlog za vedno večjo konkurenčnost slovenskih šol tudi v ustanavljanju zasebnih
šol in vrtcev. Obenem pa tudi meni, da so spremembe v okolju, globalizacija in razvoj
informacijske tehnologije povečali pričakovanja zainteresiranih udeležencev, ki od šol
zahtevajo večjo odzivnost in dinamičnost, ki jo je moč doseči z bolj prosto izbiro šole in večjo
izpostavljenostjo šole tržnim mehanizmom. Informacijska tehnologija, ki nas spremlja na
vsakem koraku, je zagotovo ena od prednosti, ki povezuje šolo z okoljem. Šolske spletne
aplikacije so ena izmed oblik uvajanja komunikacije in baza informacij za udeležence v
izobraževalnem sistemu, na eni strani šole kot nosilke izobraževalnega procesa, na drugi
strani dijaka in njegove družine kot uporabnika izobraževalnega procesa. Pri tem gre za
virtualno komunikacijo oziroma komunikacijo v virtualnem prostoru, ki ponuja nove načine
komunikacije, s tem pa tudi različne oblike neverbalne komunikacije (Suler, 2004). Obenem
pa je šola kot institucija izpostavljena določenim tveganjem, ki jih tovrstna tehnologija
prinaša. E-poslovanje se seli tudi v naše domove in spreminja naš življenjski slog. Ena izmed
največjih ovir, da bi potencialni uporabniki razširili svoje aktivnosti pri elektronskem
poslovanju, je nezaupanje v varnost takega poslovanja. Zato morajo podjetja vložiti ogromne
napore v pridobivanje zaupanja potencialnih uporabnikov njihovih storitev pri elektronskem
poslovanju (Razgoršek, 2009).
2.3
Informacijska varnost
V današnjem turbulentnem času nenehnih sprememb je varnost informacijskih tehnologij še
kako pomembna. Tako lahko rečemo, da informacijska varnost obsega določanje in uporabo
ukrepov za zaščito tajnih podatkov, ki se obdelujejo, shranjujejo in prenašajo s pomočjo
komunikacijskih, informacijskih in drugih elektronskih sistemov pred naključno ali namerno
izgubo tajnosti, celovitosti ali razpoložljivosti ter ukrepov za preprečevanje izgube celovitosti
in razpoložljivosti samih sistemov (Urad RS za varovanje tajnih podatkov, 2011).
ISO 27001 je mednarodni standard za informacijski sistem upravljanja varnosti (ISMSInformation security management system). Na podlagi izpolnjevanja zahtev, opredeljenih v
standardu, družba oceni tveganja na različnih področjih informacijske varnosti, ki jih pokriva
ISO/IEC 27001 ter poskrbi za sprejetje ustreznih varnostnih mehanizmov.
ISO 27001 pokriva naslednja področja (Redit, 2009):
•
Varnostna politika
Sprejetje splošnega akta o varnostni politiki, ki predstavlja krovni dokument načrtovanja,
vzpostavitve in vzdrževanja politike varovanja informacij v družbi, je za družbo izjemnega
pomena. Akt pomeni opredelitev ciljev in področja uporabe, organiziranje sistema za
9
upravljanje varovanja informacij, iz njega izhaja odločna zaveza vodstva ozaveščati in
izobraževati delavce na področju varovanja informacij, namenjati zadostna sredstva za
izpolnjevanje zahtev s tega področja, redno spremljanje veljavnih predpisov ter standardov in
temu ustrezno spreminjanje in prilagajanje internih aktov.
•
Organizacija informacijske varnosti
Na tem področju je pozornost potrebno nameniti tako notranji organizaciji kot tudi zunanjim
izvajalcem. Zaveza vodstva namenjati ustrezna sredstva in vire za izpolnjevanje zahtev s
področja sistema upravljanja varovanja informacij izvira že iz splošnega akta. Kaže se
predvsem v jasnih navodilih, konkretno opredeljenih nalogah, razpoložljivosti sredstev,
rednih varnostnih pregledih in sledenju sprejeti politiki. Potrebno je doseči, da vsak zaposleni,
ki ima dostop do informacijskih virov in informacijskih sredstev družbe, skrbi za varovanje
informacij ter primerno rabo sredstev. Z namenom varovanja informacij je potrebno pripraviti
oceno tveganja s predvidenimi ukrepi, kjer gre v bistvu za neko paleto informacijskih
varnostnih kontrol, s katerimi poskušamo ugotovljena tveganja zmanjšati na sprejemljivo
raven.
•
Upravljanje sredstev
Potrebno je popisati vse informacijske vire družbe, določiti skrbnike posameznih
informacijskih virov znotraj organizacije ter poskrbeti za ustrezno varnostno klasifikacijo
posameznih virov. Skladno s sprejeto varnostno klasifikacijo se z zunanjimi izvajalci,
dobavitelji oziroma pogodbeni partnerji sklenejo dogovori o varovanju informacij, ki so
klasificirane kot občutljive (poslovne skrivnosti, osebni podatki, zaupni podatki ipd.). Prav
tako se k varovanju informacij z izjavo o varovanju informacij zaveže tudi zaposlene.
•
Varnost človeških virov
Človeški viri predstavljajo za družbo vedno precejšnje tveganje. Za zmanjšanje tveganj
(bodisi človeških napak bodisi kraj oziroma prevar, odtekanja informacij ipd.) je pametno, da
družba sprejme določene varnostne ukrepe. Vloge in odgovornosti posameznih zaposlenih je
potrebno jasno navesti v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, kadrovska
služba mora pred zaposlitvijo novih delavcev skrbno preveriti njihova dokazila in reference,
vso dokumentacijo v zvezi s posameznim zaposlenim hrani v personalnih mapah, do katerih
je omejen dostop. Družba poskrbi, da so zaposleni ustrezno usposobljeni za opravljanje nalog
s področja varovanja informacij, prav tako skrbi, da to pridobljeno znanje delavci redno
obnavljajo in seveda s pridom uporabljajo. Vsi delavci morajo biti seznanjeni z varnostno
politiko družbe. Kadrovska služba v postopku premestitve oziroma prenehanja delovnega
razmerja poskrbi, da se ukinejo oziroma na novo določijo dostopne pravice ustrezno
10
novonastali situaciji. Prav tako v primeru prenehanja delovnega razmerja poskrbi, da delavec
vrne vse dokumente oziroma delovna sredstva družbe.
•
Fizična in okoljska varnost
Družba zagotovi ustrezno zunanje in notranje fizično varovanje. Omejen dostop do prostorov,
v katerih so nameščene ključne sestavine informacijskega in komunikacijskega sistema
družbe (npr. strežniki, usmerjevalniki in delilniki prometa, oprema za upravljanje in nadzor,
...), varstvo pred požarom, strelo, vodo, skrb za uničenje odpadnega papirja in drugih nosilcev
podatkov z občutljivo vsebino, na način, ki onemogoči branje vseh ali dela uničenih
podatkov, so le nekateri izmed ukrepov, ki jih mora zagotoviti družba.
•
Komunikacijsko in operacijsko upravljanje
Z namenom zmanjšanja možnosti nepooblaščenega spreminjanja in/ali zlorabe informacij ali
storitev družba poskrbi, kolikor je mogoče in izvedljivo, za ločevanje izvajanja nekaterih
nalog ali področij odgovornosti na ključnih gradnikih informacijskega sistema (razdelitev
skrbništva na več skrbnikov). Manjše družbe zaradi pomanjkanja primerno usposobljenega
osebja to pogosto z lastnimi zaposlenimi le stežka uresničijo, zato ločevanje nalog
zagotavljajo z najemom ustrezno usposobljenih zunanjih sodelavcev. Upravljanje sprememb
je prav tako ena izmed pomembnih točk, potrebno je zagotoviti, da so spremembe odobrene s
strani pooblaščenih oseb, da se pred izvedbo sprememb preverijo varnostne kontrole, da se
vodi dnevnik o izvedenih spremembah oziroma da je proces ustrezno dokumentiran ter da se s
spremembami seznani uporabnike, ki jih spremembe kakor koli zadevajo.
•
Kontrola dostopa
Potrebno je definirati različne skupine ljudi (npr. vsi zaposleni, obiskovalci, zunanji izvajalci,
intervencijske službe ipd.) z različnimi vrstami dostopnih pravic (npr. fizični dostop, omejen
fizični dostop, splošen dostop do informacij, omejen dostop do informacij ipd.). Kadrovska
služba mora poskrbeti, da se vsaki posamezni osebi iz katere koli od naštetih skupin ob vsaki
spremembi (zaposlitev, prerazporeditev, odpoved) dostopne pravice dodelijo, spremenijo ali
odvzamejo skladno z novonastalo situacijo. Uvesti je potrebno politiko skrbnega ravnanja z
gesli (težko ugotovljiva gesla, redno menjavanje gesel, za vsak uporabniški račun drugo geslo,
skrbna hramba gesel ipd.) in politiko čiste mize (varna hramba nosilcev podatkov z občutljivo
vsebino, skrb, da se tovrstni nosilci ne puščajo na odprtih površinah pisarniške opreme ali
drugih mestih, kjer so dostopni nepooblaščenim osebam), poskrbeti je potrebno tudi za
ločevanje ključnih nalog, kjer je to mogoče.
•
Pridobitev informacijskega sistema, razvoj in vzdrževanje
11
Natančno je potrebno definirati postopke pri razvoju informacijskih rešitev ter zagotoviti
ustrezne kontrole, ki zagotavljajo sledljivost razvoja in upravljanja sprememb informacijskih
rešitev. Spremembe omrežnih nastavitev in komunikacijske oziroma omrežne opreme so
strogo nadzorovane, nepooblaščeno ravnanje pa strogo kaznovano. Poskrbeti je potrebno za
kriptiran prenos občutljivih podatkov in uvesti kontrole, ki preprečujejo odtekanje informacij.
•
Obvladovanje incidentov
Družba mora sprejeti podroben način poročanja o varnostnih incidentih z namenom
zagotoviti, da bo vodstvo vedno seznanjeno z vsemi varnostnimi vprašanji in dogodki.
Poročanje naj temelji na osnovi varnostnih poročil, za katere se svetuje, da se vnesejo v neko
skupno bazo znanja, ki zagotavlja hitro iskanje in seznam vseh varnostnih incidentov,
formiranje statističnega poročila o varnostnih incidentih, odgovor o številu in vrsti rešenih
primerov ipd.
•
Upravljanje neprekinjenega poslovanja
Cilj upravljanja neprekinjenega poslovanja je pravzaprav zmanjšati tveganost poslovanja
družbe v primeru izrednega dogodka večje razsežnosti ter poskrbeti za potrebe nadaljevanja
poslovnih procesov bodisi v omejenem bodisi v polnem obsegu. Načrt neprekinjenega
poslovanja, ki ga za omenjene situacije sprejme družba, zagotavlja družbi pripravljenost na
možne izredne dogodke, z njim pa morajo biti seznanjeni vsi zaposleni in tudi morebitni
zunanji izvajalci oziroma najpomembnejši dobavitelji družbe.
•
Normativna skladnost
Le z neprestanim spremljanjem se lahko zagotovi, da bo informacijska varnostna politika
skladna tako s slovensko ustavo kot tudi s sprejetimi zakonskimi in podzakonskimi akti, z
ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ter s primarno in sekundarno zakonodajo EU. Prav
tako se mora poskrbeti za sprotno prilagajanje informacijske varnostne politike slovenskim,
evropskim in mednarodnim standardom ter najnovejšim dognanjem različnih strok.
V primeru obdelave osebnih podatkov, ki so dostopni preko telekomunikacijskega omrežja,
mora strojna, sistemska in aplikativno-programska oprema zagotavljati, da je obdelava
osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov v mejah pooblastil uporabnika osebnih
podatkov. To velja tudi za ocenjevanje in e-redovalnico.
2.4
Varovanje osebnih podatkov
Varstvo podatkov v sodobni eri predstavlja enega izmed temeljev uspešnega delovanja v
zaupanja vrednem okolju. Nanaša se tako na varstvo osebnih podatkov in na varstvo podatkov
v korporativnem okolju. S prihodom sodobnih tehnologij pa obstaja vse večja nevarnost
12
zlorabe podatkov. Zato je bistvenega pomena poznavanje tako pravic kot dolžnosti, ko gre za
varstvo podatkov delodajalca, delavca in podjetja kot celote. V 38. členu Ustave RS je
opredeljeno varstvo podatkov, ki govori, da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v
nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in
varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi
osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.
Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 kateri koli podatek, ki se nanaša na
posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali
določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov
pomeni v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se
izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje
s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih
podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno
v 3. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po
obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna
opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v 8. členu ZVOP-1. Osebni podatki se lahko
obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa
zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev
posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru
obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno
ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravno podlago
za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadajo tudi občine, pa navaja 9.
člen ZVOP-1: osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih
podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se
določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
Varovanje osebnih podatkov v sodobnem svetu postaja stalnica ter predstavlja sestavni del
delovanja vsake organizacije. Pravica do varstva osebnih podatkov je zajeta v 8. členu
Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot del pravice o
zasebnosti. Posamezniku je na podlagi te pravice omogočeno, da obdrži zase informacije o
sebi in ne dovoli, da so z njimi seznanjeni še drugi. Kot posebno pravico do varstva osebnih
podatkov opredeljuje tudi slovenska Ustava, in sicer v 38. členu določa, da je zagotovljeno
varstvo osebnih podatkov ter da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z
namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo
tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo se ima že na podlagi Ustave RS pravico
13
seznaniti z zbranimi podatki, ki se nanašajo nanj, in ima pravico do sodnega varstva ob
njihovi zlorabi. Zakon predviden z Ustavo RS, ki ureja zbiranje in obdelovanje osebnih
podatkov, je predvsem Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1).
Posamezni specialni zakoni pa varujejo osebne podatke na različnih področjih (npr. za
zdravstvene evidence).
3
KOMUNIKACIJA IN E-KOMUNIKACIJA
Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede comminucare in pomeni posvetovati se,
razpravljati. Pojem komuniciranja je zelo širok in zaradi tega so ga teoretiki definirali na
različne načine. Če se osredotočimo na medosebno komuniciranje, pa vendar lahko trdimo, da
je le-ta interakcijski, socialno psihološki proces, kjer mora na primer določen posameznik v
odnosu z drugim premišljeno, namerno in zavestno jezikovno komunicirati, ker le-tako doseže
nek komunikacijski značaj (Ule, 2005). Ena od najprimernejših definicij komuniciranja, ki jo
najdemo v knjigi Psihologija komuniciranja avtorice Mirjam Ule, pravi, da je komuniciranje
proces, s pomočjo katerega ljudje skupno ustvarjamo in upravljamo socialno stvarnost.
(Trenholm, Jensen, 2004 v Ule, 2005). Definicija nam pove, da je komuniciranje tisto, kar nas
loči od ostalih živih bitij, ker je komuniciranje edinstveno človeško. Človek torej ni »socialna
žival«, ki se avtomatsko in rutinsko odziva na signale in sporočila (Ule, 2005:30). Za razliko
od živali človeka ne vodijo samo instinkti, temveč posameznik vedno, četudi nejasno, čuti
smiselnost svojega delovanja.
Komuniciranje je osnovni sestavni del vsakdanjega življenja v vseh življenjskih okoljih
(družina, vrtec, šola in širši življenjski prostor). S pomočjo komuniciranja razvijamo in
vzdržujemo svojo osebnost, medsebojne odnose, medsebojno prilagajanje ter skupno
delovanje in si tako razvijamo svojo identiteto (Remšak, 2000:204).
Slika 3.1: Komunikacija
Vir: http://www.svet-je-lep.com/, 2011.
14
Komuniciranje je proces, s pomočjo katerega ljudje skupno ustvarjamo in upravljamo
socialno stvarnost. Zaradi napredka razvoja tehnike se ljudje poslužujemo elektronskega
komuniciranja in s tem opuščamo klasično pisno komuniciranje. E-komuniciranje nam
omogoča lažje komuniciranje, saj nam je na voljo 24 ur, kar pa je ključnega pomena
predvsem pri hitrem odzivanju na razne nepredvidljive dogodke. Da pa bi lahko uspešno
komunicirali, mora biti vzpostavljen komunikacijski proces, to je komuniciranje, ki uravnava
celotno človekovo življenje. Je proces delovanja med seboj povezanih elementov z namenom
doseči želeni rezultat oz. cilj, ta pa je posredovanje informacij. Elementi v procesu
komuniciranja so oddajnik, sporočilo, kanal, sprejemnik, odziv, motnje in kontekst. Tudi učni
proces je proces komuniciranja s pedagoškim ciljem.
Najpomembnejše in najpogostejše sredstvo komuniciranja je jezik kot strukturiran sistem
simbolov,
katerih
pomen
raziskuje
semantika
(Zrimšek
2000:168).
Za
potek
komunikacijskega procesa je zelo bistven pošiljatelj, ki sproži proces, in prejemnik, ki proces
zaključuje. Komunikacijski proces pa še tvorijo: sporočilo – informacija, komunikacijska pot
in pot povratne informacije.
Slika 3.2: Sestavine komunikacijskega sistema
Vir: Možina, Tavčar in Knežević, 1998:43.
Pošiljatelj in prejemnik
Pošiljatelj je oseba, ki sporočila snuje in oddaja. Pri tem naj upošteva temeljna pravila
uspešnega komuniciranja:
•
Pošiljatelj naj ima jasno opredeljen cilj o tem, kaj hoče sporočiti prejemniku.
15
•
Sporočilo naj bo jasno in razumljivo, da bo prejemnik razumel, kaj mu sporoča
pošiljatelj.
•
Pošiljatelj naj kar najbolje razume osebo ali osebe, ki jim posreduje sporočilo –
njihove vrednote, vlogo in interese; od tega je v veliki meri odvisno, kako bodo
sporočilo dojeli in kako se bodo odzvali nanj.
•
Pošiljatelj naj skuša razumeti lastno ravnanje v procesu komuniciranja, saj bo tako
bolje predvideval odzive prejemnikov.
•
Pošiljatelj naj pozna pravila komuniciranja, da lahko izbere način, kako bo
komuniciral: govorno, pisno, nebesedno ali kombinirano. Izbral bo obliko, ki ustreza
prejemniku in še trem dejavnikom: stroškom komuniciranja, to je porabi virov zanj,
razpoložljivemu času in učinkovitosti načina komuniciranja.
Prejemnik je oseba, ki mu je sporočilo namenjeno in sporočilo sprejme. Pogoj za
komuniciranje je tako sposobnost pošiljatelja, da sporočilo pošlje, kot tudi sposobnost
prejemnika, da ga sprejme.
Sporočilo
Sporočilo vsebuje dejstvo, mnenje, željo, skratka informacije, ki jih želi pošiljatelj prenesti
prejemniku. Izrazimo ga z besedami, gibi ali drugačnimi znaki, zato ga pogosto imenujemo
kar signal. Sporočilo naj bo razumljivo, da bo prejemnik vedel, kaj želi pošiljatelj povedati.
Naj bo tudi jedrnato, brez nepotrebnih fraz in odvečnih besed, ki samo obremenjujejo
komunikacijsko pot.
Komunikacijska pot
Komunikacijska pot je kanal, po katerem potuje sporočilo od pošiljatelja k prejemniku. Lahko
so to neposredni stiki med pošiljateljem in prejemnikom, pisma ali razni tehnični posredniki,
zlasti telekomunikacijske zveze. Komunikacijski kanal tehnično lahko obstaja, vendar zaživi
v organizacijskem smislu šele tedaj, ko ga uporabimo za komuniciranje. Na primer, če imamo
na razpolago internetno povezavo, ta zaživi šele takrat, ko znamo uporabljati elektronsko
pošto.
Povratna informacija
Cilj komuniciranja je prenesti informacijo iz misli ene osebe v misli druge osebe ali več oseb,
kot to zahtevajo informacije, dogovarjanje, vplivanje in podobno. Uspešno je tisto
komuniciranje, ki doseže zastavljen cilj. Da izvemo, ali smo cilj dosegli, moramo od
prejemnika dobiti povratno informacijo. Zato komunikacija ni uspešna, dokler od prejemnika
informacije ne izvemo, ali je informacijo razumel, se z njo strinja, in če je zadovoljen ali ne.
16
Mi lahko nekaj odlično delamo, se dobro pripravimo na prepričevanje sogovornika o naši
odločitvi, odločitev tudi dobro posredujemo sogovorniku, vendar če ni v njegovem interesu,
bo ves trud zaman. Njegov interes nam mora biti znan, kar nam sporoči s povratno
informacijo.
Komunikacija je v današnjem turbulentnem času izjemno pomembna tudi v šolstvu, kajti z
njo pošiljamo različne informacije tako dijakom, staršem in drugim vključenim v vzgojnoizobraževalni proces. Komunikacija je pomemben dejavnik, ki elemente v didaktičnem ciklu
združi oziroma omogoča pedagoški proces. Komunikacija združuje med seboj tudi šole in
učitelje (Brajša, 1995). Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in celoten evropski prostor ter
z uvedbo Zakona o e-poslovanju (ZEPEP, Ur.l. RS, št. 57/2000) so se spremembe na področju
komunikacije s hitrim tehnološkim napredkom prenesle tudi v vzgojno-izobraževalne
organizacije v Sloveniji.
Ob vse večji globalizaciji pa je elektronski način komunikacije postal nujnost za šole tako z
vidika sodelovanja, povezovanja obenem pa tudi konkurenčnosti. V takih razmerah bo že
vpeljan učinkovit način komuniciranja in obveščanja postal konkurenčna prednost šole. Za
graditev uspešnega partnerstva med učitelji in starši je temeljnega pomena učinkovito
medsebojno komuniciranje. V ta namen je potrebna dvosmerna delitev informacij, z
zavestnim prizadevanjem šole in staršev za medsebojno izmenjavo, doseganje skupnih ciljev
in stalno komuniciranje. Zelo težko je dosegati druge nivoje in oblike vključevanja staršev, če
manjka dobra dvosmerna komunikacija med šolo in družino. Pri tem tipu sodelovanja večkrat
otroci sami igrajo pomembno vlogo – vključeni so namreč kot »poštarji«, ki prenašajo
sporočila iz šole domov in od doma v šolo.
Osnovna odgovornost šole je skozi dobro komuniciranje stalno in učinkovito informiranje
staršev o šolskem programu in učenčevem napredovanju. V ta namen lahko šola uporablja
različne načine – od pisnih sporočil, obvestil, časopisov do roditeljskih sestankov in uporabe
sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (elektronska pošta, šolske spletne strani,
internetni forumi ipd.) (Kalin et al., 2008).
4
4.1
ŠOLA V DANAŠNJEM ČASU
Izobraževalni sistem
Šolski sistem v Sloveniji je razdeljen v tri sklope izobraževanja, in sicer osnovnošolsko,
srednješolsko in terciarno izobraževanje. Osnovnošolsko izobraževanje izvajajo osnovne šole,
osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje
17
otrok s posebnimi potrebami. Srednješolsko izobraževanje izvajajo gimnazije in srednje šole.
Deli se na splošno, poklicno tehnično ter srednje strokovno in tehniško izobraževanje.
Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje sta v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in
šport. Tretji sklop izobraževanja, to je terciarno izobraževanje, je sestavljen iz dveh delov,
višjega strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja. Višje strokovno
izobraževanje izvajajo višje strokovne šole in je v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport.
Visoko strokovno izobraževanje pa izvajajo fakultete, akademije in samostojni zavodi in je v
pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Slika 4.1: Shema izobraževalnega sistema v RS
Vir: MZŠŠ, 2011.
4.2
Ocenjevanje
Uspeh dijakov je med drugim povezan tudi z oceno, katera določa informacijo, po kateri starši
uravnavajo vzgojne korake, izbirajo načine spodbujanja in se odločajo za sodelovanje pri
šolskem delu (Resman, 1992:34). V okoljih, ki so bolj spodbudna od našega, je
18
osredotočenost staršev na informacijsko funkcijo ocen še veliko večja. Od tod zahteva po
natančnejšem uravnavanju procesov ocenjevanja. Šola mora vnaprej razgrniti natančen
program ocenjevanja, predvsem pa javno utemeljiti celoten kriterialni aparat, po katerem njeni
učitelji ocenjujejo (NEISD, 2000).
Od leta 1996 je uzakonjena devetletna osnovna šola v RS, kjer imajo učenci šolsko delo
nagrajeno z oceno. Znanje je v prvi triadi OŠ ocenjeno opisno in v drugi in tretji triadi OŠ
ovrednoteno z ocenami od nezadostno (1) do odlično (5).
Ocenjevanje znanja v srednji šoli, natančneje v programih poklicnega (SPI), strokovnega
(SSI) in poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) so imeli dijaki s prenovo srednješolskega
izobraževanja s šolskim letom 2008/2009 nagrajeno z ocenami zadostno (2) do prav dobro
(4). Nezadostno oceno je nadomestil zaznamek nms, kar pomeni, da dijak ne dosega
minimalnih standardov znanja (Ur. list. RS, št. 76/05, z dne 12. 8. 2005). V šolskem letu
2010/2011 pa se je ocenjevanje v srednješolskem izobraževanju SPI, SSI in PTI zopet
spremenilo in je zaznamek nms (dijak ne dosega minimalnih standardov) zamenjala ocena
nezadostno (1) (Ur. list. RS, št. 60/10, z dne 23.7. 2010).
Vse ocene se vpisujejo v redovalnico, na koncu šolskega leta pa se ocene posameznega
predmeta oz. modula zaključijo, dijaki in učenci prejmejo spričevala in tako je viden šolski
uspeh posameznega učenca oz. dijaka.
4.3
Načini sodelovanja med šolo in starši
Za uspešno delo dijakov je nujno potrebna povezava med starši dijakov in šolo. Šole, ki v
svoje delo aktivno vključujejo večje število staršev, imajo v okolju (lokalnih skupnostih) višji
ugled (Hendenson, Wherry, 2005:3) kot šole, ki zanemarjajo sodelovanje s starši in zato imajo
te šole tudi večjo podporo lokalnih skupnosti (Soo-Yin Lim, 2003:137). Izzivi globalizacije,
hiter tehnološki napredek, poleg tega pa grožnja recesije silijo zaposlene, da za ohranitev
delovnega mesta ostajajo v službi tudi po izteku delovnega časa. Stiki z lastnimi otroki se
vedno bolj skrajšujejo in le redkokateri poklici omogočajo, da starši sproti sledijo učnemu
uspehu svojih otrok. Dokler ni težav v šoli, nekako gre.
Vsaka šola se sama odloči za oblike sodelovanja s starši:
- govorilne ure,
- roditeljski sestanki,
- skupni sestanki staršev in učencev,
- delavnice za starše,
- obiski na domu,
19
- vključevanje staršev v interesne dejavnosti,
- pisno obveščanje,
- vključevanje staršev na ekskurzije, izlete,
- telefonsko obveščanje,
- izobraževalni sestanki, predavanja (Pušnik et al, 2002).
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS, št. 82/06)
določa formalne oblike sodelovanja, ki jih izvaja vsaka posamezna vzgojno-izobraževalna
institucija, neformalne oblike pa pripomorejo predvsem k večji fleksibilnosti odnosa med šolo
in domom. V literaturi (Toman, 2002) zasledimo zanimivo področje na internetu, ki je
pravzaprav cilj velikih šolskih ustanov, to je sodelovanje s starši, spremljanje učencev in
ocenjevanje. Pričakovanja šol, ki uporabljajo informacijsko tehnologijo za e-komuniciranje,
in ravno tako učiteljev in staršev niso nikoli enaka, lahko pa so bolj ali manj usklajena (Kalin,
2008:11).
Usklajenost, odnos med šolo in domom je odvisna od razumevanja vloge šole in vloge
družine v socializaciji otroka, od vrste šole in vrednot, ki jih daje v ospredje. Zaradi vedno
večje storilnostne naravnanosti, ki raste s stopnjo šolanja, pa se odnos med šolo in domom
osredotoča vse bolj na uspeh otroka. Večkrat zasledimo šolski uspeh kot dejavnik, ki postane
merilo kakovosti učiteljevega dela, kar učiteljem in staršem onemogoča pristen partnerski
odnos s starši (Kalin et al., 2008:28).
V večini šol sta najbolj običajni obliki sodelovanja med starši in šolo roditeljski sestanki in
govorilne ure. Medtem ko se tematika roditeljskih sestankov nanaša na problematiko
celotnega razreda, so govorilne ure namenjene individualni obravnavi posameznega dijaka.
Njihova pogostost se od šole do šole razlikuje. Na nekaterih šolah imajo učitelji dopoldanske
govorilne ure vsak teden, ponekod le enkrat mesečno. Popoldanske govorilne ure se izvajajo
enkrat mesečno (Vehar, Jerman, 2009:493).
V času, ko je odsotnost staršev od doma zaradi zahtev službe vedno daljša, je smiselno
povečati sodelovanje s starši z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (v
nadaljevanju IKT). E-redovalnica je za enkrat edino orodje, ki staršem omogoča, neodvisno
od časa, da se seznanijo z učno problematiko svojih otrok.
20
5
5.1
E-REDOVALNICA
Pojem
E-redovalnica je aplikacija, ki pomaga voditi evidenco nad ocenami in uspešnostjo otroka v
šoli. Načrtovana je predvsem za učence in dijake in omogoča vsem osebam, ki sodelujejo v
izobraževalnem procesu, takojšen vpogled v podatke o učencih in dijakih. Dostop do
redovalnice je omogočen preko spleta tako uslužbencem šole kot dijakom in njihovim staršem
ali skrbnikom.
5.2
Uvajanje e-redovalnice v šolo
E-redovalnica je le ena od oblik sodelovanja šole s starši in je njeno uporabo potrebno
načrtovati v letnem delovnem načrtu šole, saj se v skladu z 31. členom Zakona o osnovni šoli
(Ur. l. RS, št. 81/06) in z letnim delovnim načrtom poleg ostalega določi tudi oblike
sodelovanja s starši.
Uporaba te oblike sodelovanja s starši je strokovno vprašanje, povezano z vzgojnoizobraževalnim delom, zato mora biti odločitev o obveščanju staršev preko e-redovalnice
skrbno pretehtana. Ravno takšno kot ga šola pripravi pri izdelavi letnega delovnega načrta, ki
mora biti skladen z vsebino roditeljskih sestankov ter tem, ki jih želi staršem predstaviti v
obliki delavnic, predavanj in podobno.
V akcijskem načrtu e-uprave do leta 2004 Centra za informatiko (CVRZI, 2004:3) je moč
zaslediti, da je bil načrtovani rok za uvedbo e-redovalnice leto 2004/2005, nosilci izvedbe so
bili Ministrstvo za šolstvo in zavodi. Vse šole niso začele z uvajanjem, ampak se jih je za
uvajanje odločila le peščica slovenskih osnovnih in srednjih šol.
Porast uporabe e-redovalnice pa je moč zaslediti v šolskem letu 2007/2008, ko je večje število
OŠ in SŠ začelo z njenim uvajanjem. Pri izbiri uporabljene programske opreme pa so šole
popolnoma avtonomne, kajti e-redovalnica ni zakonsko predpisana s strani Ministrstva za
šolstvo in šport. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št.
16/07) določa, da ravnatelj šole med ostalim skrbi tudi za sodelovanje zavoda s starši
(roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja) ter starše obvešča o delu šole,
sodelovanje s starši pa je tudi ena izmed zakonsko določenih nalog razrednika in spada v
okvir delovne obveznosti vsakega učitelja na šoli.
Če se šola odloči za uvedbo e-redovalnice kot ene od oblik sodelovanja s starši, mora biti tako
kot tudi za druge oblike (govorilne ure, roditeljski sestanki, predavanja, delavnice) uporaba za
starše brezplačna (Ur. l. RS, št. 76/05).
21
Jasno je, da je potrebno uvesti izboljšave, ki jih ponuja nova tehnologija – predvsem možnost
e-komuniciranja med šolo in starši preko interneta. Ob vse večji globalizaciji in članstvu SLO
v EU je tak način poslovanja tudi za šole postal nujnost (e-Europe, 2000), zagotovo pa bo to
tudi uvod v nove oblike poslovanja in konkurenčnosti med izobraževalnimi institucijami. V
takih razmerah je učinkovito vpeljan sistem e-komuniciranja velika konkurenčna prednost
šole. S poskusnim uvajanjem e-redovalnice so se začele v javnosti pojavljati različne
polemike o uvedbi, ki so govorile o otrokovi obremenjenosti zaradi neprekinjenega nadzora,
občutek starševskega nezaupanja, prikrajšanja za življenjsko šolo občasno neizogibnega
prikrojevanja dejstev, da ne omenjamo stresa in v obupu prerezanih omrežnih kablov okrog
domačih računalnikov. Vsekakor je treba omeniti, da so bili nekateri pomisleki utemeljeni.
Obstajala je bojazen, da bodo starši v golih številkah našli nadomestilo za osebni stik z
razredniki in učitelji na govorilnih urah. Občutek zaupanja pa je tudi glavni del zdravega
odnosa med starši in otroki (Čertič, 2008).
Povečanje uporabe e-redovalnice je mogoče opaziti v šolskem letu 2007/2008, ko jo je začelo
uvajati večje število OŠ in SŠ. Pri izbiri uporabljene programske opreme pa so šole
popolnoma avtonomne, kajti e-redovalnice ni zakonsko predpisalo Ministrstvo za šolstvo in
šport RS. Na ministrstvu za šolstvo in šport smo izvedeli, da so tovrstni projekti, ki lahko
pomembno prispevajo k boljši obveščenosti staršev, že zaživeli na nekaterih srednjih šolah,
med drugim pa v večini osnovnih šol. Kje natančno jih preizkušajo in kako so se obnesli, ne
vedo, saj ne gre za projekte šolskega ministrstva. Vsekakor pa so prizadevanjem šol, da bi
staršem tudi na tak način omogočili, da se sproti seznanjajo z uspehom otrok, naklonjeni. Šole
pa morajo zelo paziti na to, da ne bi prihajalo do kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov;
programi morajo biti taki, da dostop do zaupnih podatkov omogočajo le staršem oziroma
pooblaščenim osebam, nam je poudaril državni sekretar za srednje šolstvo, Vinko Logaj.
Polnoletni dijaki denimo morajo dovoliti svojim staršem vpogled v ocene.
5.3
Varovanje osebnih podatkov v e-redovalnici
V primeru obdelave osebnih podatkov, ki so dostopni prek telekomunikacijskega omrežja,
mora strojna, sistemska in aplikativno-programska oprema zagotavljati, da je obdelava
osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov v mejah pooblastil uporabnika osebnih
podatkov. To velja tudi za ocenjevanje in e-redovalnico.
Na podlagi 99. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS, št. 81/06 ) 12. člen pravilnika določa
podrobnejša navodila o načinu zbiranja osebnih podatkov, ki jih vsebujejo zbirke iz 95. člena
Zakona o osnovni šoli za to, da se preprečijo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost
22
posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ta pravilnik določa tudi oblikovanje in
vodenje ter vzdrževanje zbirk osebnih podatkov, posredovanje osebnih podatkov o učencih in
njihovih starših, določanje delavcev, pooblaščenih za obdelavo osebnih podatkov, postopek
po prenehanju shranjevanja osebnih podatkov in pravice staršev v zvezi z zbirkami osebnih
podatkov.
5.4
Notranji akt šole o varovanju osebnih podatkov
Šola lahko na podlagi 4. člena pravilnika (Ur. list RS, št. 81/06) s posebnim notranjim aktom
določi pooblaščene delavce za ravnanje z osebnimi podatki, prostore, v katerih se hrani
dokumentacija z osebnimi podatki, naprave, postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih
podatkov ter način varovanja osebnih podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih
podatkov in drugo. Z notranjim aktom šole se podrobneje določijo predpisi, ki določajo
varovanje podatkov.
5.5
Načini zavarovanja osebnih podatkov
Zavarovanje osebnih podatkov v 6. členu pravilnika (Ur. list RS, št. 81/06) obsega
organizacijske in ustrezne logično tehnične postopke, s katerimi se varujejo osebni podatki,
vsebovani v predpisani dokumentaciji, in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki,
preprečuje naključno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihovo spremembo
ali izgubo in tudi nepooblaščeno obdelavo podatkov.
Šola mora zagotoviti, da se:
– varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema;
– varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki;
– preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, skupaj s
prenosom po telekomunikacijskih omrežjih,
– omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki uporabljeni ali
vneseni v zbirke osebnih podatkov oziroma v predpisano dokumentacijo in kdo je to storil, in
sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega
posredovanja osebnih podatkov.
5.6
Kaj omogoča e-redovalnica?
Ker imajo osnovne in srednje šole pri izbiri uporabljene programske opreme avtonomijo, jo
imajo tudi pri tem, kaj vse bo poleg ocen vsebovala e-redovalnica. Tako so v vmesniku
dostopna tudi morebitna obvestila in seznam izostanka ur od pouka (opravičeni, neopravičeni,
brez statusa), funkcionalnost pa se razlikuje med osnovno in srednjo šolo predvsem po načinu
23
ocenjevanja. Funkcionalnost glede redovalnice oz. uporabnosti je odvisna od vsake vključene
šole v e-redovalnico. Elektronske redovalnice omogočajo vnos različnih podatkov in
predvidevajo, da jih bodo uporabljali starši, učitelji, učenci oz. dijaki.
Vodstvo šole, denimo ravnatelj, lahko pregleduje in ureja podatke o vseh dijakih in spremlja
podrobno statistiko. Učitelj lahko pregleduje in ureja podatke o dijakih, ki jih uči. Eden od
staršev ali skrbnik ima pregled nad ocenami svojega otroka.
E- redovalnica tako vsebuje:
-
evidenco dijakov po razredih in skupinah;
-
vpis ocen z obrazložitvijo;
-
evidenco popravljanj nezadostnih ocen;
-
pregled urnikov po učencih, razredih in profesorjih;
-
izpis standardnih obrazcev (letno spričevalo, obvestilo o uspehu, potrdilo o šolanju);
-
podroben statistični pregled vseh podatkov po konferenci, zaključenih ocenah,
splošnem uspehu, … (Dumplast, 2010).
Povečanje uporabe e-redovalnice je mogoče opaziti v šolskem letu 2007/2008, ko jo je začelo
uvajati večje število OŠ in SŠ. Pri izbiri uporabljene programske opreme pa so šole
popolnoma avtonomne, kajti e-redovalnice ni zakonsko predpisalo Ministrstvo za šolstvo in
šport RS.
5.7
Ponudniki e-redovalnice
Na slovenskem trgu je kar nekaj podjetij, ki omogočajo dostop do e-redovalnice. Šole na
svojih strežnikih izdelajo aplikacijo e-redovalnice ali pa se odločijo za e-redovalnico, ki jo
ponujajo podjetja.
5.7.1
Podjetje BB8 d.o.o.
Med prvimi, ki so se lotili ponuditi aplikacijo e-redovalnice, je bilo izolsko podjetje BB8
d.o.o., katero je e-redovalnico ponudilo na tržišče v šolskem letu 2000/2001. Z uvajanjem naj
bi začeli s pomočjo treh šol OŠ Hrvatini, izolske OŠ Livada in Srednje agroživilske šole iz
Ljubljane. Prepričani so bili, da bo na slovenskih šolah zanjo dovolj zanimanja. Vendar se je
kmalu po uvedbi pojavilo nasprotovanje s strani vodstva omenjenih šol, da tovrstne storitve
ne potrebujejo, nam je zatrdil vodja prodaje v podjetju BB8 d.o.o., Martin Fišer.
Funkcionalnost:
E-redovalnica naj bi šolam na začetku omogočila, da staršem učencev in dijakov prek
interneta ponudijo možnost, da se sproti seznanjajo z ocenami, prisotnostjo pri pouku in z
datumi napovedanih kontrolnih nalog, čez čas pa tudi z napovedanimi ustnimi spraševanji.
24
V naslednji verziji naj bi programski paket e-redovalnica starše samodejno obveščal o ocenah
in izostankih učencev in dijakov tudi prek elektronske pošte, SMS sporočil ali wapa; nam je
e-redovalnico predstavil predstavnik za odnose z javnostmi Igor Drakulič, iz podjetja BB8
d.o.o.. In kako naj bi njihova e-redovalnica delovala? Učitelji bi morali vsak dan v tajništvo
oddati kopijo redovalnice, kamor vpisujejo ocene in morebitne neopravičene izostanke.
Odgovorna oseba na šoli bi nato morala prepisati ocene in neopravičene ure v e-redovalnico.
Varnost:
Starši oziroma pooblaščene osebe naj bi imeli dostop do teh podatkov le ob uporabi osebnega
gesla; šola jim bi za to zaračunala uporabnino. Ta naj bi, kot nam je povedal Drakulič, znašala
takratnih 990 tolarjev mesečno. Eno najpomembnejših vprašanj je, kako varna je bila takratna
e-redovalnica. Drakulič zatrjuje, da so njeni avtorji poskrbeli za najvišjo možno varnost na
več ravneh. "Vsi podatki so shranjeni na šoli, baza podatkov je zaščitena z uporabniškim
imenom in geslom. Podatke vpisuje oseba, ki jo izberejo na šoli in bi imela geslo in čip
kartico.
Strežnik in prenos podatkov:
Prenos podatkov iz šol v osrednji strežnik, ki bi bil nameščen v ustreznem prostoru, bi bil
zavarovan s PGP enkripcijo, podobno kot poteka prenos podatkov med podjetji in Agencijo
za plačilni promet. Podatki med strežnikom in starši se bi prenašali enkriptirano s 128-bitnim
ključem prek varne SSL povezave, za katero bi jamčil certifikat svetovno znanega podjetja
Thawte, podatki na internetu pa bi bili shranjeni v bazi MySQL in zavarovani tako, da do
baze ni direktnega dostopa prek interneta. Registrirani bi bili tudi vsi hekerski napadi, so
pojasnili varnostne ukrepe v podjetju BB8. Kot nam je povedal vodja prodaje pri izolskem
podjetju BB8 d.o.o., Martin Fišer, do realizacije e-redovalnice po slovenskih šolah ni prišlo,
kljub temu da je do dogovorov prišlo, a so se vodstva šol premislila, zato so tovrstni projekt
opustili in ga ne ponujajo več. Menijo, da je bil dobro zasnovan, vendar žal ni zaživel, nam je
zatrdil Drakulič, vodja odnosov z javnostmi v podjetju BB8 d.o.o..
5.7.2
Dumplast d.o.o.
Eno izmed podjetij, ki ponuja spletno aplikacijo e-redovalnica je tudi podjetje Dumplast d.o.o.
iz Vrhnike. To je podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na področju sistemske administracije
strežnikov in programske opreme z velikim poudarkom na varnosti in stabilnosti ter uporabi
najnovejših tehnologij prisotnih na trgu. E-redovalnico na tržišču ponujajo od leta 2008.
25
Funkcionalnost:
Njihova e-redovalnica ponuja evidenco dijakov po razredih in skupinah, vpis ocen z
obrazložitvijo, evidenca popravljanj, pregled urnikov po učencih, razredih in profesorjih, izpis
standardnih obrazcev (letno spričevalo, obvestilo o uspehu, potrdilo o šolanju), podroben
statistični pregled vseh podatkov (po konferenci, zaključenih ocenah, splošnem uspehu) in
izvoz v Excel in prikaz hitrih obvestil. Funkcionalnosti, ki jih prinaša tovrstna e-redovalnica
je tako za ravnatelje – vodstvo šol kot učitelje, starše in dijake. Ravnatelj lahko pregleduje in
ureja podatke o vseh dijakih in spremlja podrobno statistiko. Učitelji lahko pregledujejo in
urejajo podatke o dijakih, ki jih učijo. Starši ali skrbniki, dijaki in učenci imajo pregled nad
ocenami.
Slika 5.1: Spletna redovalnica Dumplast d.o.o.
Vir: http:// www.dumplast.si/, 2011.
Varnost:
Pomembne so varnostne in operacijske zahteve podjetja. Za varen dostop do redovalnice
uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila, s čimer je v sistemu vzpostavljen najvišji nivo
varnosti. Zahteve, ki jih od uporabnikov e-redovalnice zahteva podjetje, so: veljavna davčna
številka, za prijavo v sistem uporabniki potrebujejo kvalificirano digitalno potrdilo (SigenCA, PostarCA, HalcomCA, NLB Klik), brskalnik z Javascriptom (podjetje priporoča
brskalnik Mozilla Firefox), priporoča pametni USB ključek za certifikate, kajti tako
digitalnega potrdila ne more nihče ukrasti iz samega brskalnika, ključek pa je zaščiten z
geslom in prenosljiv med različnimi računalniki.
Strežnik in prenos podatkov:
Strežniške zahteve so: Linux operacijski sistem, Apache 2 z SSL, PHP podpora,
IonCubeLoader (slednjega vam namesti podjetje), MySQL 5 podatkovna baza, kvalificirano
26
strežnikovo digitalno potrdilo (za namene preverjanja domene in varne povezave med
uporabnikom in strežnikom ter za preverjanje verodostojnosti digitalnih potrdil uporabnikov).
Podjetje ima vključenih v e-redovalnico trenutno dve slovenski srednji šoli, nam je v
pogovoru povedal vodja projekta g. Dejan Gostiša.
5.7.3
Infio d.o.o
Podjetje Infio d.o.o iz Tržiča ponuja aplikacijo z imenom eAsistent, kateri staršem omogoča
vpogled v ocene in v izostajanje od pouka. eAsistent od šole zahteva minimalno računalniško
opremljenost, od uporabnikov pa minimalno računalniško znanje. Zaradi svoje inovativnosti
je eAsistent še zelo enostaven za administracijo.
Funkcionalnost:
Večina stvari je avtomatiziranih (LDAP integracija, poročanje na MSŠ, računovodski
program, urnik …), kar odpravi nepotrebno dvojno delo. eAsistent je pripomoček, ki se
uporablja pri pouku za vpisovanje podatkov, kot so izostanki dijakov, ocene, pohvale in graje.
Glavni namen je ta, da eAsistent avtomatsko pošlje SMS obvestilo staršem o dogajanju
njihovega otroka v šoli.
V primeru izostanka dijaka starš za prvo manjkajočo uro v roku 45 minut od vpisa v eAsistent
dobi obvestilo, da njegovega otroka ni v šoli (v primeru da starš ni napovedal odsotnosti), za
vse manjkajoče ure bo starš na koncu dneva dobil dodatni SMS, kjer bo obveščen o vseh
manjkajočih urah. Poleg izostankov in ocen je v eAsistentu mogoče pisanje pohval in graj. Ko
se učitelj ali drugi pedagoški delavec odloči izreči pohvalo ali grajo, je starš o tem obveščen v
roku 45 minut. Ocene, izostanke, pohvale in graje vpisuje za to pooblaščena oseba, ki jo
določi ravnatelj oz. vodstvo šole.
Slika 5.2: eAsistent
Vir: eAsistent, 2011.
27
Varnost:
Za varnost je poskrbljeno tako, da starši, učitelji in ostali uporabniki do aplikacije dostopajo s
pomočjo uporabniških imen in gesel, ki jim jih določi ponudnik. Ob enem pa sledijo
predpisom o varovanju osebnih podatkov in ZVOP-1.
Strežnik in prenos podatkov:
Ponudnik e-redovalnice eAsistent uporablja Linux operacijski sistem, Apache 2 z SSL, PHP
podporo in MySQL 5 podatkovno bazo.
eAsistent e-redovalnico trenutno v Sloveniji uporablja pet slovenskih šol.
5.7.4
B4Contact
B4Contact je podjetje iz Murske Sobote, katero že od leta 2003 uspešno ponuja svoje storitve:
gostovanje, razvoj spletnih strani, SharePoint rešitve po meri in izobraževalne storitve na
portalu www.odprtaokna.si ter spletno učenje na www.piflar.com.
Podjetje se lahko pohvali s priznanji na področjih uporabe in implementacije spletnega orodja
Windows SharePoint Services ter v Microsoftovi pobudi Partnerji v učenju, saj na svojih
strežnikih gosti že več kot tisoč uporabnikov. Med njimi lahko na njihovih strežnikih gosti
tudi e-redovalnico, katero izdela po meri naročnika oz. uporabnika.
Funkcionalnost:
V e-redovalnico se vpisuje ocene pri posameznih predmetih in modulih, izostanke
posameznega dijaka (tako opravičene kot neopravičene), opravičila, vzgojne ukrepe, mrežni
plan ter komentarje učiteljev in razrednika. Vnašanje ocen in obvestil v redovalnico poteka
enkrat tedensko (vedno za pretekli teden), ocene vnaša učitelj posameznega predmeta, nadzor
pa opravlja vsak razrednik za svoj razred. Centralni nadzor nad e-redovalnico ima ravnatelj.
Izostanki se vpisujejo enkrat mesečno.
28
Slika 5.3: Primer e-redovalnice
Vir: B4Contat, 2010.
Varnost:
Starši v e-redovalnico vstopajo z uporabniškim imenom in geslom, katerega jim dodeli šola v
sodelovanju s ponudnikom, ravno tako sledijo standardom s področja informacijske varnosti.
Strežnik in prenos podatkov:
E-redovalnica je izdelana s pomočjo spletnega orodja Windows SharePoint Services v
Microsoftovi pobudi Partnerji v učenju in ima na spletni strani šole povezavo do eredovalnice, katera poleg ocen vsebuje tudi opravičila, pripombe razrednika ali učitelja,
vzgojne ukrepe, izostanke dijaka, obvestila, mrežni plan in urnike.
Slika 5.4: Primer opravičila
Vir: B4Contat, 2010.
29
5.7.5
Logos.si d.o.o.
Eno izmed vodilnih podjetij v Sloveniji je podjetje Logos.si d.o.o. iz Kranja, katero daje
tehnično in administrativno podporo uporabnikom e-redovalnice. Podjetje je usmerjeno
izključno na izdelavo spletnih informacijskih sistemov za znane naročnike, pri čemer pa v
svojem modularno zasnovanem programskem okolju ponujajo tudi e-redovalnico. Kadar se
modul uporablja le za vnos ocen za spletni vpogled, je za šolo brezplačen.
Kot nam je v pogovoru povedala vodja projekta LoPolis, gospa Jana Sirc, se je ideja o eredovalnici porodila ob tem, ko so premišljevali, kako pomagati šolam pri številnih
problemih, ki so jih izpostavljali. S šolami so namreč pred tem sodelovali že več let.
Informacijski sistem Lo.Polis na tržišču tako ponujajo od leta 2002.
Funkcionalnost:
Prednosti, ki jih njihova e-redovalnica prinaša so različne. Šole so pred štirimi leti, ko so jim
dali možnost, da e-redovalnico uporabljajo tudi starši, to novost sprejele previdno. Najbolj jih
je bilo strah, da starši zaradi tega ne bi več prihajali v šole. Izkušnje so pokazale ravno
nasprotno – starši prihajajo še bolj pogosto, se hitreje odzovejo na probleme in želijo živi stik
z osebjem šole. Pojavljajo se tudi težave, katere pa so običajno sezonske narave, to je takrat,
ko morajo največkrat preobremenjeni uporabniki veliko stvari urediti v kratkem času.
To rešujejo z dobro podporo po telefonu in elektronski pošti, vseskozi izpopolnjujejo navodila
(a navodila uporabniki običajno uporabijo kot zadnjo možnost), razvili so tudi različne načine
obveščanja uporabnikov (obvestila v sistemu, objavljanje novosti, opozarjanje na predvidljive
probleme …), je povedala Sirčeva.
Ocene v e-redovalnico vnaša oz. vpisuje vsak učitelj za svoj predmet, ravno tako opažanja in
pregled preverjanj znaj. Medtem ko ima razrednik pregled nad celotnim razredom oz.
uspešnostjo celotnega razreda. Ravno tako lahko razrednik popravlja določene ocene, če so
le-te napačno vpisane. Nadzor nad celotnim delom e-redovalnice ima zato pooblaščena oseba
na šoli, ki jo določi vodstvo šole oz. ravnatelj.
30
Slika 5.5: Razširjenost e- redovalnice Lo.Polis
Vir: http://www.logos.si/, 2011.
Varnost:
Varnost in zasebnost e-redovalnice je urejena s t. i. notranjimi pravili. Ta pravila jim je 31. 8.
2009 potrdil Arhiv RS (številka odločbe 3820-17/2008/42), je povedala Sirčeva. Delo na
področju varnosti nikoli ni končano. Aktivno v podjetju Logos.si spremljajo razvoj znanosti
na tem področju in v skladu z najnovejšimi dognanji posodabljajo varnostne sisteme.
V skladu s standardom ISO 9001:2008 podjetje izvaja ankete zadovoljstva uporabnikov. Te
kažejo, da so uporabniki izjemno zadovoljni z njihovimi storitvami. Vedno se pa najde kdo, ki
bi kaj naredil bolje. Z Ministrstvom za šolstvo je imelo podjetje dobrih 10 let podpisano
pogodbo o vzdrževanju njihovih sistemov. Sodelovanje kljub zaključku vzdrževalnih pogodb
ostaja, saj vsi želijo skupnim uporabnikom zagotoviti kvalitetne storitve, je še dodala vodja
projekta Jana Sirc.
Strežnik in prenos podatkov:
Operacijski sistem Windows deluje v okolju .NET, namestitveni program za šole in starše je
Internet Explorer vsaj 5.5. Kot je povedala Sirčeva, prijava v sistem zahteva uporabniško ime,
geslo in kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga izdaja zaupanja vredna agencija (POSTArCA,
ACNLB, Halcom in SIGEN-CA).
31
Za šole in starše je uporaba e-redovalnice v delu, ki je namenjena za pregled ocen preko
interneta, popolnoma brezplačna. Ostale module v Lo.Polisu pa šole plačujejo po ceniku –
odvisno od velikosti šole. Zatrdila je, da je bila v šolah e-redovalnica (informacijski sistem
Lo.Polis) sprejeta zelo dobro že v prvih letih.
Danes Lo.Polis uporablja večina slovenskih osnovnih in srednjih šol. V prvem letu se je v eredovalnico vključilo le nekaj deset šol, danes pa jih imajo 541 od skupno 699 slovenskih
osnovnih in srednjih šol. Lo.Polis uporablja 96 srednjih šol (v večini gimnazije), od tega
trenutno 10 ekonomskih šol, ostalo so osnovne šole.
5.8
Primerjava ponudnikov
V tabeli 5.1 je vidna primerjava ponudnikov e-redovalnice glede funkcionalnosti, vrste
strežnika oz. uporabljenega operacijskega sistema, varnosti, ki jo nudi posamezna eredovalnica oz. ponudnik tovrstne storitve. Ob ene pa smo prikazali v tabeli 5.1 tudi število
vključenih šol v e-redovalnico posameznega ponudnika.
Primerjani ponudniki so:
•
BB8 d.o.o.;
•
Dumplast.do.o.o.;
•
Infio d.o.o.;
•
B4Contact d.o.o.;
•
Logos.si d.o.o..
32
Tabela 5.1: Primerjava ponudnikov e-redovalnice
ŠTEVILO
PONUDNIKI
FUNKCIONALNOST
STREŽNIK
VARNOST
VKLJUČENIH
ŠOL
Osrednji strežnik,
zavarovan s PGP
enkripcijo, podatki
Samodejno obveščanje
BB8 d.o.o.
(ne obstaja več)
staršev preko e-pošte, sms
sporočil. Vse podatke vpisuje
med strežnikom in
Vsi podatki
starši se bi prenašali
shranjeni na šoli,
enkriptirano s 128-
baza podatkov
bitnim ključem prek
zaščitena z
varne SSL povezave,
uporabniškim
samo ena oseba in ima
za katero bi jamčil
imenom in
pregled nad njimi
certifikat svetovno
geslom.
NI
znanega podjetja
Thawte, podatki na
internetu pa bi bili
shranjeni v bazi
MySQL in
zavarovani tako, da
do baze ni
direktnega dostopa
prek interneta.
Dumplast
d.o.o.
Funkcionalnost, je tako za
Strežniške zahteve
Kvalificirano
ravnatelje – vodstvo šol,
so: Linux operacijski
strežnikovo
učitelje, starše in dijake.
sistem, Apache 2 z
digitalno potrdilo
Ravnatelj lahko pregleduje in
SSL, PHP podpora,
(za namene
ureja podatke o vseh dijakih
IonCube Loader
preverjanja
in spremlja podrobno
(slednjega vam
domene in varne
statistiko. Učitelji lahko
namesti podjetje),
povezave med
pregledujejo in urejajo
MySQL 5
uporabnikom in
podatke o dijakih, ki jih
podatkovna baza.
strežnikom ter za
učijo. Starši ali skrbniki,
preverjanje
dijaki in učenci imajo
verodostojnosti
pregled nad ocenami.
digitalnih potrdil
uporabnikov).
33
2 šoli
Minimalno računalniško
opremljenost, od
uporabnikov pa minimalno
računalniško znanje. Učitelj
ima pregled na dijaki, ki jih
poučuje, razrednik nad
Infio d.o.o
svojim razredom.
Administrator oz. oseba, ki jo
ravnatelj določi, nad vsemi
vključenimi na šoli. Večina
stvari je avtomatiziranih
Linux operacijski
Dostopanje z
sistem, Apache 2 z
uporabniškimi
SSL, PHP podpora,
imeni in gesli.
5 šol
MySQL 5
podatkovna baza.
(LDAP integracija,
poročanje na MSŠ,
računovodski program, urnik
…), kar vam odpravi
nepotrebno dvojno delo. V
roku 45 minut starš dobi
obvestilo preko SMS-a o
otrokovem dogajanju v šoli.
B4Contact
Logos.si d.o.o.
Vpogled v ocene, izostanke,
Operacijski sistem,
Dostopanje z
obvestila v vsakem trenutku
Microsoft Share
uporabniškimi
preko spletne aplikacije šole.
Point
imeni in gesli.
Funkcionalnost sistema za
Operacijski sistem
Prijava v sistem
enoten pregled nad
Windows deluje v
zahteva
uspešnostjo dijaka tako za
okolju .NET,
uporabniško ime,
vodstvo šole kot za starše in
namestitveni
geslo in
učitelja. Vpogled v vsakem
program za šole in
kvalificirano
trenutku, izpis različnih
starše je Internet
digitalno potrdilo.
obrazcev, osebni listi,
Explorer vsaj 5.5.
1 šola
541 šol
vpisnice, potrdila o šolanju
in različne evidence po
obdobjih.
Vir: Lastni prikaz, 2011.
Kot je razvidno iz tabele 5.1, ima največ uporabnikov podjetje Logos.si, katero ponuja spletno
redovalnico pod imenom Lo.Polis, le-to uporablja 541 slovenskih šol. Glede primerljivosti
34
posameznih ponudnikov, kateri se med seboj zelo razlikujejo v številu uporabnikov, katerih
imajo ponudniki zelo malo, z izjemo podjetja Logos.si d.o.o.. Funkcionalnost predstavlja pri
posameznih ponudnikih obremenjenost učiteljev ali administrativnih delavcev, medtem ko
ima ponudnik Logos.si delo razpršeno enakomerno. Operacijski sistemi posameznih
ponudnikov se med seboj razlikujejo, podjetje Logos.si d.o.o. deluje v okolju .NET, katerega
bomo predstavili v nadaljevanju, medtem ko drugi ponudniki uporabljajo operacijski sistem
Microsoft Share Point ali pa odprtokodni operacijski sistem, kot je Linux. Glede na to, da se
šole odločajo za e-redovalnico podjetja Logos.si, je prednost le-te predvsem v varnosti in
predvsem v velikem številu modulov, ki jih nadgrajujejo. Baza podatkov e-redovalnice
podjetja Logos.si se hrani na strežnikih v varnih prostorih ponudnika elektronske hrambe, pri
Pošti Slovenije, ki ima storitev akreditirano pri Arhivu Republike Slovenije. V to bazo se
dnevno prepišejo podatki iz operativnega sistema slovenskih šol za tiste učence oziroma
dijake, katerih starši uporabljajo e-redovalnico. Dostop je možen samo na podlagi odobritve s
strani šole in ob identifikaciji s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Medtem ko se
pri drugih ponudnikih e-redovalnica hrani na njihovih strežnikih in nikakor ne moremo
govoriti o kopiji podatkov, kar pa predstavlja določeno oviro pri varnosti. Ravno tako se
dostopa do podatkov samo z uporabniškimi imeni in gesli, kar seveda ni ovira pri
informacijski varnosti, kot nam je zagotovil namestnik informacijske pooblaščenke Andrej
Tomšič.
6
E-REDOVALNICA LO.POLIS - ORODJE ZA SPREMLJANJE
UČENCEV IN DIJAKOV
Lo.Polis je "šolsko mesto" – krovni program, v katerem se nahajajo posamezni moduli –
njegove "ustanove". Vse ustanove skupaj z Lo.Polisom tvorijo enoten in medsebojno povezan
informacijski sistem.
Uvodni uporabniški vmesnik programa Lo.Polis je oblikovan v obliki mesta z ustanovami, ki
predstavljajo povezave do drugih modulov programa. Nekatere "ustanove" v mestu Lo.Polis:
•
matični urad: baza podatkov vseh udeležencev,
•
šola: programski modul za vodenje evidence o dogajanju pri pouku (zaznamki, opisne
ocene ...), podobno kakor do sedaj dokumentacija,
•
tiskarna: izpisi raznih podatkov, obvestil, dokumentov ...,
•
uprava: modul za dodeljevanje pravic, uprava bo razdeljena na več pisarn (vsaka bo
skrbela za svojo "ustanovo"),
35
•
kavarna: borza dela (delovna mesta v vzgoji in izobraževanju),
•
banka: plačila učencev,
•
prometej: podpira nivojski pouk, izbirne predmete, urnik in omogoča pretakanje svojih
podatkov v druge module,
•
restavracija: modul za sestavljanje jedilnikov, vodenje skladišča, prijave na obroke in
delilni pult,
•
statistični urad: modul za pregled vnesenih podatkov o učencih in o uspehu v različnih
statističnih poročilih,
•
stadion: modul za vodenje predpisanih postopkov pri izvajanju nacionalnih preizkusov
znanja ob koncu obdobij v devetletni osnovni šoli,
•
pošta: modul za elektronsko vodenje dokumentacije,
•
evidenca delovnega časa: modul za evidentiranje delovnega časa (www.logos.si).
Slika 6.1: Oblikovanje vmesnika Lo.Polis
Vir: Logos.si, 2010.
6.1
Okolje Lo.Polis
Lo.Polis deluje v okolju .NET, kateri je okvir za razvoj in uporabo spletnih storitev. Omogoča
uporabo sestavnih delov iz več programskih jezikov in jih med seboj kombinira. Nudi okvir in
zagotavlja veliko število komponent, ki jih
potrebujemo pri izvedbi različnih projektov
36
(http://www.microsoft.com/net/). Namestitveni program je Internet Explorer, ki mora biti vsaj
5.5.
Lo.Polis namestitvena datoteka vsebuje:
•
Microsoft .NET Framework 2.0;
•
Microsoft .NET Framework 3.0;
•
Microsoft .NET Framework 3.5;
Osnovna komponenta za prikaz izpisov (za 32 bit in 64 bit):
•
Crystal Reports Basic for Visual Studio 2008 (x86).
Dodatek za prikaz izpisov (samo za 64 bit):
•
Crystal Reports Basic for Visual Studio 2008 (x64).
Datoteko prenesemo na svoj disk in jo z dvoklikom zaženemo ter nato sledimo navodilom. V
primeru, da se takoj, ko smo začeli nameščati osnovno namestitev programa in nam ta javi, da
nimamo nameščenega Frameworka oz. imamo neustrezno verzijo Internet Explorerja,
moramo po namestitvi le-teh ponovno zagnati osnovno namestitev programa.
Šola, ki se odloči za namestitveni program za dostopanje do e-redovalnice, mora starše
obvestiti o novostih, ki jih ponuja in obenem na roditeljskih sestankih in sestankih Sveta
staršev pridobiti mnenje o uporabi le-te. Vendar soglasja ni obvezno potrebno pridobiti, saj je
avtonomija vsake šole ali bo e-redovalnico uporabljalo ali ne.
Baza podatkov elektronske redovalnice se hrani na strežnikih v varnih prostorih ponudnika
elektronske hrambe, pri Pošti Slovenije, ki ima storitev akreditirano pri Arhivu Republike
Slovenije. V to bazo se dnevno prepišejo podatki iz operativnega sistema slovenskih šol za
tiste učence oziroma dijake, katerih starši uporabljajo e-redovalnico. Dostop je možen samo
na podlagi odobritve s strani šole in ob identifikaciji s kvalificiranim potrdilom za elektronski
podpis. Ista digitalna potrdila uporabniki uporabljajo za storitve elektronskega bančništva,
oddajo dohodnine ipd.
6.2
Koraki pridobitve vpogleda v e-redovalnico
V spodnjih korakih vam bomo predstavili potek pridobitve vpogleda v e-redovalnico Lo.Polis
za starše.
37
1. Korak: Pridobitev digitalnega potrdila
Za varen dostop do e-redovalnice se uporablja kvalificirana digitalna potrdila, s čimer je v
sistemu vzpostavljen najvišji nivo varnosti. Starši za dostop do ocen na internetu obvezno
potrebujejo digitalno potrdilo.
Slika 6.2: MZJU – spletna stran
Vir: Logos.si, 2011.
V Republiki Sloveniji so overjena samo: POSTArCA, ACNLB, Halcom in SIGEN-CA.
Uporabljajo lahko digitalno potrdilo, ki ga že imajo npr. za službo, za elektronsko bančništvo.
SIGEN-CA je digitalno potrdilo, ki ga občanom brezplačno izda Ministrstvo za javno upravo.
Naroči se ga lahko na najbližji upravni enoti. Postopek za pridobitev traja le nekaj dni.
Slika 6.3: Potek pridobitve digitalnega potrdila
Vir: Logos.si, 2011.
2. Korak: Zahteva za vpogled v ocene
•
Starš izpiše izjavo
38
Izjavo natisne starš na portalu Lo.Polis na povezavi »Izjava za e-redovalnico«. Izpolnjeno in
podpisano odda v šolo, ki jo obiskuje otrok.
Slika 6.4: Prijava starši
Vir: Logos.si, 2011.
Če ima na isti šoli starš več otrok, natisne eno izjavo in navede vse otroke, za katere želi
vpogled v ocene prek interneta. Če ima več otrok na različnih šolah, natisne izjavo za vsako
šolo. Odobritev dostopa v e-redovalnico bo starš prejel iz vsake šole, zato se bo moral prijaviti
na portal ločeno za vsakega otroka.
•
Šola registrira starša
Na šoli bo pooblaščena oseba vnesla v program Lo.Polis podatke z obrazca IZJAVA, ki ga
bodo starši prinesli ali poslali. Šola pripravi dokument »Odobritev dostopa v e-redovalnico«,
kjer je navedeno:
•
ime in priimek otroka;
39
•
uporabniško ime in geslo za vstop na portal Lo.Polis;
•
kratka navodila za dostop do ocen.
Odobritev lahko starš dobi osebno na šoli, po pošti ali e-pošti.
•
Vstop starša na portal Lo.Polis
Ko prejme starš “Odobritev dostopa v e-redovalnico”, vnese na portalu Lo.Polis uporabniško
ime in geslo, ter uporabi gumb Prijava.
Slika 6.5: Vstop starša
Vir: Logos.si, 2011.
Starši vnesejo svoj e-naslov in ga shranijo.
Slika 6.6: Nastavitve uporabnika
Vir: Logos.si, 2011.
V nadaljevanju se odpre novo okno, kjer izbere starš med zavihki, ki jih ima aktivne:
• nastavitve;
40
•
e-redovalnica;
•
prehrana (samo če šola uporablja naš modul Abonenti za vodenje prehrane).
Slika 6.7: Osnovni podatki
Vir: Logos.si, 2011.
Zavihek Nastavitve:
Na tem zavihku lahko kadarkoli spremeni starš e-naslov in geslo za vstop na portal.
Slika 6.8: Nastavitve uporabnika
Vir: Logos.si, 2011.
Zavihek Elektronska redovalnica:
Prijava v e-redovalnico zahteva od starša digitalno potrdilo. Če je to že nameščeno na
računalniku, ga bo postopek samodejno zaznal in ponudil, drugače ga morate namestiti.
41
Slika 6.9: Identifikacija s certifikatom
Vir: Logos.si, 2011.
Ko digitalno potrdilo starš izbere in potrdi, se v nadaljevanju odpre okno z imeni otrok, za
katere ima starš aktivirano e-redovalnico. S klikom na ime otroka dobi starš pregled ocen.
Slika 6.10: Vstop v e-redovalnico
Vir: Logos.si, 2011.
Klik na zavihek Lo.Polis prekine povezavo z e-redovalnico in odpre povezavo do zavihkov
Prehrana in Nastavitve. Ob vsakem prestopu iz zavihka Lo.Polis v Elektronsko redovalnico
program ponovno preverja digitalno potrdilo. Vstop na portal Lo.Polis je mogoč z
uporabniškim imenom in geslom.
6.3
Zanesljivost varnostnih gesel
Zanesljivost gesla je odvisna od dolžine in sestave. Zanesljiva gesla so daljša in sestavljena iz
različnih vrst znakov (male in velike črke, številke, drugi znaki), ugotavljanje zanesljivih
42
gesel vzame veliko časa in truda. Slaba gesla so kratka (6 ali celo 4 znaki), sestavljena iz le
ene ali dveh vrst znakov, zato jih je mogoče preprosto ugotoviti. Velja pravilo, da si je geslo,
ki ga je težko ugotoviti, tudi težko zapomniti. Zato moramo poiskati kompromis med
kakovostjo gesla in možnostjo zapomnitve gesla.
Slaba gesla so velikokrat sestavljena iz kratkih, pogostih besed, iz ene ali dveh skupin znakov
(črke, številke). V skupino slabih gesel sodijo tudi privzeta gesla, ki jih uporabniki ne
spremenijo. Hitro jih je mogoče uganiti ob pomoči tehničnih pomagal. Običajno jih
sestavljajo besede iz slovarjev, imena, izrazi, izpeljani iz uporabniškega imena, in druge
variacije teh besed ter imena domačih živali, datum rojstva in podobni podatki. Nekaj
kategorij slabih gesel:
•
preprosto prepoznavne besede, kot so »password«, »passcode« ipd.;
•
uporabnikovo ime oz. uporabniško ime, kot so »Tine«, »NaceNovak«;
•
imena domačih živali »Reks«;
•
preprosta menjava črk »aDmiN«;
•
zaporedja tipk (črk) na tipkovnici »asdf«, »1234«;
•
prazno geslo;
•
kraj rojstva ali datum rojstva uporabnika »5.5.1987«;
•
različne številke, povezane z uporabnikovim zasebnim življenjem (EMŠO, davčna
številka ali celo številka avtomobilske tablice).
Zanesljiva gesla, v nasprotju s prej omenjenimi slabimi gesli, so daljša (najmanj 8 znakov) in
bolj »naključna«, ne besede iz slovarjev (kombinacija črk, številk in drugih znakov s
tipkovnice, kot so presledek, podčrtaj, klicaj ipd.). Ugotavljanje takih gesel je časovno
potratno.
Zgledi zanesljivih gesel so:
•
W4caLutxeZ2 – beseda, ki je ni mogoče najti v slovarju; sestavljena iz črk in številk;
•
5oUpd?Vz2 – beseda, ki je ni mogoče najti v slovarju; sestavljena iz črk, številk in
drugih znakov;
•
24653XteLlpp – dolgo geslo, sestavljeno in kombinacija črk in številk;
•
V zivalskem vrtu je 5_@ – dolga fraza, ki si jo je mogoče zapomniti in je sestavljena
iz črk, številk in drugih znakov.
43
Težje zapomnljiva gesla naj bodo zabeležena na mestih, ki niso dostopna ostalim prisotnim v
prostoru. Izogibajte se lističev na ekranu, pod tipkovnico ali v prvemu predalu na dosegu roke
(http://www.logos.si).
6.4
Informacijski pooblaščenec o e-redovalnici
V pogovoru z namestnikom informacijske pooblaščenke dr. Andrejem Tomšičem smo želeli
izvedeti, kako ocenjujejo informacijsko varnost v šolskem prostoru, predvsem pa smo želeli
izvedeti mnenje in varnost e-redovalnice, ki jo ponujajo slovenska podjetja. Pojasnil nam je
pristojnosti informacijskega pooblaščenca, in kaj pregledujejo oz. kateri vidiki informacijske
varnosti so za njih posebej pomembni. So nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov in
nadzorujejo izvajanje Zakona o varstvu osebnih podatkov v praksi. Del tega zakona se nanaša
tudi na informacijsko varnost oz. na zavarovanje osebnih podatkov. Gre predvsem za
določene člene, kot so 24., 25. in 14. člen ZVOP, tako da njihovi nadzorniki v inšpekcijskih
postopkih preverjajo, kako imajo upravljavci oz. posamezne šole zavarovane osebne podatke.
24. člen ZVOP-a načeloma povzema osnovne elemente informacijske varnosti, ki naj bi jih
upravljavci zagotovili, nanaša se tako na elemente fizične varnosti kot na zaščito omrežja,
aplikacij, sistemov in predvideva sprejem tako organizacijskih kot fizičnih ukrepov za
zavarovanje osebnih podatkov. V grobem zelo težko ocenjujejo, na kakšnem nivoju je
varovanje podatkov v slovenskem šolskem prostoru, ker bi morali za takšno oceno zbrati
ugotovitve iz vseh njihovih postopkov na tem področju. Vendar pa je Tomšič dejal, da je
stanje boljše, kot recimo v sektorju zdravstva, a ne na takšnem nivoju, kot je recimo v
policijskem sektorju.
O hranjenju podatkov, kontrolah in politikah pa je Tomšič dejal, da šole uporabljajo različne
module od vodenja prehrane, vodenja knjižnic, dostop do ocen v sistemu e-redovalnice;
najavljajo pa se tudi modeli za e-dnevnik. Po njihovih izkušnjah so dostopi staršev v eredovalnico zelo dobri in primerno zavarovani, morda je nekaj pomanjkljivosti, ki jih je
potrebno urediti zlasti z vidika sledljivosti, kdo kdaj dostopa, do katerih podatkov, ali so se
podatki izvažali, ali kdaj in kdo sploh ima te možnosti do podatkov. Po grobi oceni Tomšiča
je v šolstvu še premalo poudarka in poznavanja celovitih pristopov k varovanju informacij, ki
temeljijo na analizi tveganj in sprejemu tveganjem ustreznim popravnim ukrepom ter
periodičnem ponavljanju teh aktivnosti. Razlogi za to so, po Tomšičevem mnenju, po vsej
verjetnosti pomanjkanje potrebnih finančnih in strokovnih resursov za to področje, po drugi
strani pa je vedno treba upoštevati tudi »težo« in naravo podatkov.
44
Tomšič je razložil, da se pri zaznavanju incidentov informacijske varnosti ravnajo po dveh
vidikih. Prvi je ta, da se ravnajo glede na prejete prijave. Te prejete prijave se nanašajo na
zelo različne stvari, na primer imeli so primer, da je bilo omogočeno tiskanje gesel
uporabnikov s strani administratorja, to je konkretno v sistemu e-redovalnice. V eni izmed šol
so uporabljali kartice za sistem prehrane in je bilo preko določenih displejev vsem dano
videti, kateri otrok je v vrsti, na kaj je naročen ... Tako kot ostali sektorji pa je tudi šolstvo
sektor, ki ga nadziramo tudi po uradni dolžnosti, brez prejete prijave. V šolo pridemo
samoiniciativno preveriti določene vidike, npr. ali imajo ustrezen nabor osebnih podatkov, ki
ga določa področna zakonodaja, kako so ti podatki varovani, ... »Menim, da je tudi na šolah
del odgovornosti, da v svoje rešitve vgradijo ustrezne varovalke in mehanizme, ki zadoščajo
zahtevam zakonodaje, ter da svojih rešitev ne gradijo na postulatih zbiranja podatkov na
zalogo, slabega nadzora dostopa do podatkov in podobnih izhodišč, ki so v nasprotju s
temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov,« je povedal Tomšič.
Pomembno je, da šole upoštevajo smernice mednarodnih standardov za varovanje informacij,
kot so standardi družine ISO 2700x. Ponudniki e-redovalnic direktno ponujajo svoje rešitve eredovalnic šolam in ne preko Ministrstva ali Zavoda za šolstvo. Kot je poudaril Tomšič, z
Ministrstvom za šolstvo sodelujejo predvsem na področju priprave posameznih zakonov in v
okviru pristojnosti – tako podajajo mnenje na predloge sprememb zakonodaje, občasno pa se
pri njih oglasijo na konzultacijah ob uvajanju novih informacijskih rešitev. Na vprašanje,
kako ocenjuje uporabo e-redovalnice in kateri vidiki se mu zdijo kritični z vidika varnostni, je
odgovoril, da je pri ocenjevanju ravni zagotovljene varnosti vedno potrebno bazirati na analizi
tveganja, kakšni podatki se uporabljajo za dostop in do katerih se dostopa. Po analizi tveganja
se je potrebno odločiti, s kakšnimi mehanizmi in postopki bomo te podatke zavarovali. Ker
pri tem praviloma ne gre za neke izrazito občutljive podatke, kot gre npr. za zdravstvene
podatke, podatke o političnem prepričanju ali pripadnosti, zato na tem področju kot je eredovalnica ni najstrožje ukrepe nujno upoštevati oz. uvajati, vendar pa morajo biti
mehanizmi ustrezni tveganju za zlorabe. Konkretno glede načina varovanja dostopa do
podatkov Tomšič meni, da je dostop s kvalificiranimi potrdili primeren in varen način
dostopa, zlasti če pričakujemo, da bomo v prihodnosti imeli še večjo dostopnost do podatkov,
ki se obdelujejo v šolah. Zatrdil je, da nižji nivo varovanja dostopa v sistem ne bi bil zadosten.
Glede varovanja osebnih podatkov pa Tomšič priporoča upoštevanje priporočil in smernic, ki
jih podajajo mednarodni standardi, kot je tudi ISO 27000. Predvsem v smislu, da se uporabijo
vsaj tiste osnovne faze, napotke in kontrole, ki jih ta standard zahteva. To pa je, da ima
zavezanec jasne in vzdrževane popise informacijskih sredstev, da se analizira tveganja na neki
45
relativno frekvenčni ravni, vsaj na letni ravni, da se pripravlja načrt obravnave teh tveganj. Na
varnost naj šole in ostali uporabniki gledajo kot na ciklus in kot na proces, da se raven
informacijske varnosti vsaj na letni ravni celovito preveri. Torej ali smo z nekimi ukrepi
ustrezno obravnavali tveganja, ki smo jih zaznali, zatrjuje Tomšič. Prednost teh standardov je
predvsem v njihovi celovitosti. V bistvu ti vsilijo na nek način mehanizem, ki te vodi do tega,
da to celovito in redno obravnavaš. Na vprašanje, ali se podjetja, ki v Sloveniji ponujajo
storitev e-redovalnice obračajo k njim po informacije, nasvete glede informacijske varnosti, je
odgovoril, da tu lahko govorimo o dveh načinih, eden je proaktivni, drugi pa je bolj reaktiven.
»V mislih imam to, da se podjetja pri nas oglasijo in nam predstavijo njihovo rešitev ter nas
prosijo za neko neobvezno mnenje oz. napotke in to tudi marsikatero podjetje tudi izkoristi.
Ne samo na področju šolstva, ampak tudi na drugih sektorjih. Reaktivno pa pomeni, da v
našem inšpekcijskem postopku odkrijemo neke nepravilnosti, ki se v tem postopku tudi
odpravljajo, če gre za grobe kršitve, so predvidene tudi kazni in globe, vsekakor pa je
proaktiven način precej boljši,« je še povedal Tomšič.
O informacijski varnosti v prihodnje pa je povedal, da pomen informacijske varnosti v
prihodnosti bo po njegovem mnenju pridobival na pomenu predvsem zaradi tega, ker se
veliko informacij danes vodi elektronsko in obdeluje na elektronski način, s tem pa se
izpostavlja čedalje večjim tveganjem za zlorabe podatkov. Te so lahko enostavnejše, po drugi
strani pa so lahko tudi orodja za zagotavljanje varnosti boljša, recimo, samo pomislimo na
sledljivost dostopa do nekega papirnatega dokumenta ali sledljivosti obdelave elektronskega
podatka. Zelo verjetno je pričakovati, da se bodo smernice, ki jih vsebujejo mednarodni
standardi, začeli uporabljati tudi v drugih sektorjih, kot je recimo šolstvo, in ne več le v
sektorjih, ki so že po naravi bolj regulirani, kot so npr. bančni sektor, zavarovalništvo,
policija, elektronske komunikacije. S časom se bo zagotovo bolj jasno pokazalo, da bodo tudi
ostali sektorji morali z nekimi standardnimi in celovitimi načini pristopati k varovanju
informacij. »Upam, da za prebuditev te zavesti ne bodo potrebni zelo resni varnostni
incidenti, ki bodo ta krog sprožili, ampak da bo dovolj tudi brez takih grobih primerov, kot so
jih imeli v Veliki Britaniji: številne izgube osebnih podatkov na prenosnikih, CD-jih in
podobno. »Pomen informacijske varnosti bo v prihodnosti zagotovo vse večji,« je na koncu
dodal Tomšič.
46
7
ANALIZA PODATKOV
S pomočjo pol strukturiranih intervjujev, katere smo izvedli med ravnatelji srednjih
ekonomskih šol po Sloveniji, v obdobju marec–april 2011, smo pripravili analizo podatkov
(urejanje gradiva, določitev enot kodiranja, odprto kodiranje, izbor definiranje pojmov,
odnosno kodiranje, postavitev paradigmatskega modela (glej priloge). Delno strukturiran
intervju (priloga 1) je sestavljen iz treh vsebinskih sklopov, in sicer: komunikacije (ekomunikacijo in klasično ustno ali pisno), varnosti in zaupanja staršev, učiteljev ter vodstva
šole do e-redovalnice. Na vprašanja so intervjuvanci odgovarjali precej podobno in se
odgovori niso bistveno razlikovali.
Komuniciranje
Udeležene šole v raziskavi imajo različno število let uporabe e-redovalnice, in sicer od enega
pa do desetih let. Skupno vsem pa je, da so e-redovalnico najprej uporabljali poskusno od pol
do enega leta. Za uvedbo e-redovalnice so se šole odločile iz različnih vzrokov, predvsem
zaradi hitrejšega obveščanja staršev in sprotne komunikacije; eden od razlogov je bil tudi
pobuda staršev na Svetu staršev zaradi vključitve v mednarodne projekte in neurejenega
področja šolske dokumentacije (ta je predvsem v avtonomiji posamezne šole), predvsem pa
narediti enoten povezan sistem med tajništvom, računovodstvom, učitelji in svetovalno
delavko, kateri bi omogočal enotno statistično obdelavo (arhiviranje, pregled za nazaj, enoten
način vpogleda na celotni šoli), pa tudi zaradi elektronskega vodenja, ki naj bi nadomestilo
papirnato obliko. Vsebina e-redovalnice udeležencev raziskav se med seboj razlikujejo. Poleg
ocen vsebujejo posamezne e-redovalnice še opise učnih načrtov, možnost izpisov obvestil,
izpis vpisnih listov, realizacija pouka, obisk pouka, evidenca po posameznih predmetih in
ocenjevalnih obdobjih, izpis osebnih listov, seznamov, kontakti staršev – vse to predstavlja
enoten sistem in enotno bazo podatkov ter statistično obdelavo različnih podatkov. Poleg
naštetega e-redovalnica vsebuje tudi opravičila, kratka sporočila med starši, razredniki in
učitelji, mrežni plan, vzgojne ukrepe in predstavlja del otrokovega portfolia. V večini
primerov je staršem vidna ocena, opravičila, izostanki, vzgojni ukrepi, mrežni plan, sporočila
med učitelji, razredniki in starši. Med udeleženci raziskave je samo ena šola, katere starši
imajo vpogled le v ocene in izostanke.
Prednosti, ki jih je uvedba e-redovalnice prinesla v komunikaciji med učitelji in starši, so
predvsem v hitrem informiranju staršev. Starši so se navadili na e-redovalnico in kontrolo nad
otrokom. Obenem navajajo, da so se pri prehodu na prenovljene izobraževalne programe
pojavile težave (eno leto je niso uporabljali), zato so imeli veliko klicev oz. vprašanj, kdaj bo
47
e-redovalnica dostopna in zakaj je še ni. Nekateri so potrebovali kar nekaj časa, da so eredovalnico vzpostavili na modularni način, kot ga zahteva zakonodaja. Komunikacija poteka
med razrednikom in starši, deloma med učitelji in starši oz. občasno starši in svetovalno
službo, po potrebi pa tudi starši in ravnateljem. Starši več ne sprašujejo za potrditev ocene,
kajti bili so skeptični glede otrokovega resničnega podatka, kar nakazuje na nezaupanje med
starši in otroci. Obenem izpostavljajo novo kakovost v odnosih komuniciranja. Razredi, ki so
vključeni v e-redovalnico, oz. njihovi starši imajo v vsakem trenutku možnost vpogleda v
ocene in ostale podatke, ki jih nudijo v e-redovalnici, na tovrsten način hitreje in enostavneje
rešujejo marsikatere težave oz. vrzeli, ki bi nastale v klasični komunikaciji. O slabostih sicer
ne morejo govoriti, se pa v nekaterih šolah zavedajo težav nepoznavanja IKT tehnologije pri
starših. S starši uporabljajo različne vrste komunikacije, kot so govorilne ure, skupne
govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih govorilnih ur na povabilo razrednika ali
svetovalne službe oz. na povabilo ravnatelja ali ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje
komunikacije preko e-pošte. Poleg klasične pošte in telefona pa je najpogosteje uporabljena epošta v vseh šolah, udeleženih v raziskavah, s čimer želijo izvesti čim več komunikacije na
tovrsten način. Tovrstna komunikacija je učinkovitejša predvsem pri starših, kateri
vsakodnevno prebirajo pošto in se nanjo odzivajo. Marsikateri učitelji oz. učiteljica posreduje
staršem tudi svoje mobilne številke in na ta način je komunikacija še bolj učinkovitejša,
vendar to učitelji posredujejo le na lastno željo.
Osebna komunikacija je za udeležence raziskave na prvem mestu, čeprav največ uporabljajo
e-pošto. Računalnik po njihovem mnenju nikoli ne bo nadomestil starša, učitelja ali dijaka.
Izobraževanje nikjer ne temelji samo na računalniku. Ravnatelji vidijo e-redovalnico samo kot
pripomoček, nikakor pa ne kot nadomestilo. Vsi so enotnega mnenja, da e-mediji nikakor ne
morejo zamenjati komunikacije, ki jo predstavlja živi stik z osebjem šole. Zato se trudijo, da
pristen osebni stik ne bi postal samo preteklost, ampak sedanjost. Vpliv e-redovalnice na
obisk govorilnih ur se z uvedbo e-redovalnice nikakor ni zmanjšal, zgodilo se je ravno
nasprotno. V začetnem obdobju uvajanja e-redovalnice so šole imele pomisleke, da se bo
obisk govorilnih ur zmanjšal, vendar se je v vseh udeleženih šolah v raziskavi zgodilo ravno
obratno. Starši dijakov si želijo pristnega stika še vedno z razredniki in na ta način lahko
izvejo vsa občutenja, ki jih prinaša pristen stik s šolo, kar pa kakršna koli neosebna
komunikacija ne more dati. Pomembnost za starše je predvsem pristen stik z učiteljem in hitro
reševanje različnih neuspehov. Glede na to, da starši kljub uporabi e-redovalnice še vedno
prihajajo na govorilne ure, udeleženi ravnatelji v raziskavi ne zaznavajo, da je obisk
govorilnih ur upadel. Starši želijo pogovor z učiteljem, kajti e-komunikacija ne omogoča
48
dodatnih vprašanj ali pa je čakanje na odgovor dolgotrajnejše, skratka starši želijo imeti hitre
informacije. Z uporabo e-redovalnice v vseh teh letih ni bilo zaznati povečanje učnega
uspeha. Zaznati pa je povečanje uspeha pri dijakih s slabšim učnim uspehom, predvsem zaradi
tega, ker so starši hitreje obveščeni. Ob uvajanju je bilo zaznati malo stresne situacije pri
dijakih, vendar je z leti to postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da
ocene pred prazniki ali pred počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je
predstavljalo za dijake malo stresa. Eden izmed intervjuvancev je zatrdil, da se je učni uspeh
sodelujočih dijakov v e-redovalnici pri nekaterih izboljšal. Predvsem je vidno izboljšano
sodelovanje med starši in učitelji. Starši na ta način hitro izvedo marsikatero oceno, katero so
včasih izvedeli šele na govorilnih urah. To dijakom sicer v začetku ni bilo všeč, vendar so se
sedaj tega že navadili in so informacijsko komuniciranje sprejeli.
Varnost
Za varnost e-redovalnice je poskrbljeno različno, odvisno od aplikacije, ki jo šola uporablja.
Sprotno informiranje učiteljev o vsakih spremembah, ki so narejene na aplikaciji eredovalnice, je nujno. Ocene v e-redovalnico vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem
ko razredniki vnašajo izostanke. V nekaterih primerih imajo razredniki nadomestne
razrednike za kontrolo oz. verodostojnost ocen.
V šolah, udeleženih v raziskavi, kjer imajo e-redovalnice na svojih spletnih straneh, je
preverjanje podatkov še vedno ročno, kar predstavlja za učitelje dvojno delo, čeprav tiskanje
obrazcev (osebni listi, evidenca konferenc, ...) poteka centralno. Na šoli ugotavljajo, da je
izbor tovrstne aplikacije, ki je centralno voden, zelo dober, ker zagotavlja celoten nadzor in
možnost spreminjanja oz. modifikacije aplikacij in je tako zelo varen. V šolah, ki uporabljajo
aplikacijo podjetja Logos.si, je za varnost podatkov zagotovljeno tako, da starši za vstop v eredovalnico potrebujejo elektronski podpis oz. certifikat, ki ga izdaja zato usposobljena in
zaupanja vredna ustanova. Registracija je dvojna tako za starše kot za šolo – ločeno.
Intervjuvanci poudarjajo, da so v primeru kakršne koli težave v podjetju Logos.si izjemno
hitro odzivni, kar obenem onemogoča kakršne koli težave. To je zelo pozitivno oz. nujno v
današnjem času, če govorimo o informatizaciji in e-medijih. Podatki v e-redovalnici so
zavarovani tako, da je vidna le kopija podatkov, ki se enkrat dnevno preslika v splet.
Varnost podatkov na udeleženih v raziskavi, kateri gostijo e-redovalnico na svojih spletnih
straneh, zagotavljajo tako, da starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Te
šole se zavedajo težav, ki jih prinašajo certifikati. V primeru, da bi eno podjetje delalo večje
število certifikatov, šole pa imajo različne brskalnike (Firefox, Opera,Mozilla, ...), kateri vsak
na svoj način sprejemajo certifikate. Tako se je težko registrirati v neko varno okolje, da bi
49
bili ti podatki varni. Izvoz podatkov poteka s pomočjo programskih orodij Access, v katerih
uporabljajo različne module. Poročila oz. »reporte« je potrebno nenehno spreminjati, kajti
zakonodaja v srednjem šolstvu se nenehno spreminja in dokler ne bo ta usklajena in potrjena
enotno za vse srednje šole, bo težko izvesti aplikacijo, ki bo ustrezala vsem srednjim šolam.
Bojazen glede varnosti se na šolah ne pojavlja, se pa pojavlja težava predvsem pri učiteljih v
dvojnem delu in birokraciji. Ministrstvo za šolstvo zahteva od učiteljev nenehna
izobraževanja, kar pa jim predstavlja največji problem in dodatno obremenitev. Učitelje šole
izobražujejo po potrebi, velikokrat pa se zgodi, da si medsebojno pomagajo. V prihodnosti
želijo šole vizualizirati uporabo novih orodij s kratkim filmom, ki bo dostopen tako učiteljem
kot dijakom. Vsak učitelj zase vnaša v informacijski sistem oz. e-redovalnico ocene. Tako
mora tudi sam poskrbeti za varnost, in da gesla ne posreduje tretjim osebam. Učitelji si med
seboj lahko pomagajo. Vendar je za varnost podatkov v e-redovalnici poskrbljeno s strani
podjetja oz. ponudnika aplikacije Lo.Polis. Enkrat dnevno se preslika samo kopija podatkov
oz. ocen na strežnik, kjer lahko starši pogledajo ocene. Na šolah vsak učitelj za svoj predmet
vnaša ocene, tako da je za varnost podatkov poskrbljeno s strani vsakega učitelja. Sicer pa
imajo določene varnostne ukrepe, kot je posodabljanje antivirusnih programov, požarnih
zidov in ravno tako dnevni ali tedenski nadzor administratorja nad podatki v e-redovalnici.
O mnenju glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema so udeleženci raziskave
odgovorili različno. Udeleženci raziskave, kateri uporabljajo aplikacijo Lo.Polis podjetja
Logos.si, povedo, da se podatki shranjujejo centralno na strežniku, ki ga vzdržuje podjetje
Logos.si. Uporabniki dostopajo do sistema baze podatkov z geslom. V primeru trikratnega
napačnega gesla se dostop do baze uporabniku zapre. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj
predmet. Nekateri intervjuvanci so poudarili, da imajo stvari urejene tako, da so uvedli
nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici.
Potem ko je to pregledano, administrator pripravi izpise obvestil za vse oddelke. Učitelji
imajo za vpis ocen v e-redovalnico časa en teden. Celoten kolektiv skrbi za redno vpisovanje
ocen. Šola, ki uporablja e-redovalnico na svoji spletni strani, je poudarila, da je bila tovrstna
aplikacija za njih predvsem neuporabna, ker je ta bolj programirana na osnovne šole, ne pa
tako na srednje in poklicne šole. Njihova e-redovalnica je narejena v Access-u in ne v
specialnih orodjih. Dostop do aplikacije je preko spletne strani, vendar se je šola odločila
zaradi varnosti, da samo starš in dijak ve, kdo je in ni vidnih nobenih osebnih podatkov. Vsak
dijak dobi evidenčno številko, ki jo ima na osebnem listu. Zavedanja šol o varovanju osebnih
podatkov je nujno, kajti zelo hitro lahko prihaja do zlorab. Tako šola uporablja samo
50
evidenčno številko, kar pa bi bodočemu napadalcu v sistem onemogočila razkritje osebnih
podatkov. Podatke tako med seboj napadalec nikakor ne more povezovati. Za varnost
podatkov je poskrbljeno tako, da vsak samostojno vstopa v redovalnico, npr. nekdo kot
informatik posebej, ravnatelj posebej in se medsebojno ne moreta povezati. Dijakov ne
moreta razkrivati in ne vesta, za katere dijake gre, razen če pogledata osebne liste pod
evidenčno številko in tako ugotovita, kdo je to.
Za nadzor podatkov v e-redovalnici na udeleženih šolah v raziskavi skrbi informatik, kateri je
tudi sodeloval pri vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru
tehničnih stvari, medtem ko za vnos podatkov skrbijo učitelji oz. razredniki. Ocene vnašajo
učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Za nadzor imajo
nekatere šole uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti
pravilnost ocen v e-redovalnici. V večini primerov skrbi za nadzor podatkov administrator oz.
svetovalna delavka, ki nadzoruje tudi vnos podatkov v sistem. Skrb za varnost podatkov s
strani staršev ni zaznati v večini udeleženih šol v raziskavi. Večja ovira za starše se kaže v
nepoznavanju informacijske komunikacijske tehnologije. Starši se tudi ne želijo ukvarjati s
tovrstno tehnologijo, kajti lagodnejše je poklicati v šolo ali priti v šolo in se ne obremenjevati
z e-mediji. Ovira je pridobitev certifikata, vendar se kaže fleksibilnost šol predvsem v
izobraževanju staršev in pomoči pri iskanju informacij. Po mnenju udeležencev v raziskavi bi
bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e-redovalnice tako, da bi moralo ministrstvo
prevzeti enotne ukrepe glede uporabe varnostnih mehanizmov, kajti danes smo šole
avtonomne glede uporabe posameznih varnostnih mehanizmov. Ministrstvo naj bi v
prihodnosti izdelalo enoten sistem uporabe e-redovalnice in na ta način naj bi Lo.Polis
sodeloval pri načrtovanju modulov za srednje šole, vendar bolj kontinuirano.
Za e-redovalnico, katero ponuja podjetje Logos.si, menijo udeleženci raziskave, da je za
varnost zelo dobro poskrbljeno, kajti starši vstopajo s pomočjo digitalnih potrdil, medtem ko
morajo na šoli predhodno dodeliti staršem uporabniško ime, vendar ga takoj po prvi
registraciji spremenijo. Na šoli, kjer imajo e-redovalnico na svoji spletni strani, razmišljajo o
uvedbi certifikatov, čeprav je to v njihovem primeru težko, kajti uporabljajo različne
brskalnike.
Zaupanje
Med učitelji se je okrepil odnos, kajti več se pogovarjajo o e-redovalnici in obenem so izredno
zainteresirani za uporabo le-te. Ko so se učitelji pripravljali in usposabljali za uporabo eredovalnice, so na eni izmed šol doživeli zelo pozitiven odnos in presenečenje, kajti zaznali
niso nikakršnih bojazni oz. slabe volje med učitelji, ravno nasprotno bili so navdušeni in
51
presenečeni nad njihovo zainteresiranostjo in odnosom do same aplikacije, čeprav je bilo v
nekaterih primerih zaznati bojazen nad dvojnim delom. Prav nasprotno se je zgodilo z dijaki,
s predstavitvijo in uporabo e-redovalnice, ti niso bili ravno navdušeni, kajti pojavila se je
bojazen: Zakaj morajo starši takoj izvedeti za ocene, saj je dovolj, da jim sami povemo. Sicer
pa intervjuvanci zaznavajo, da je med starši interes in verjamemo, da bo e-redovalnica v
prihodnosti zagotovo poglobila odnos med učitelji in starši. Starši niso zmanjšali obiska
govorilnih ur, kar pa je izredno pomembno. Prihajajo pa bolje informirani in so s tem
zadovoljni, saj ažurno ali vsaj pravočasno izvedo, kakšno je otrokovo stanje v šoli; kako je
uspešen, koliko je odsoten, kdaj pišejo kontrolne naloge in podobno. E-redovalnica nikakor ni
nadomestilo za neposredne učiteljske informacije. Pomembno je, da starši še vedno hodijo v
šolo in na govorilne ure. So pa starši zadovoljni, kajti prisluhnili so njihovim željam, da
sledijo informacijski tehnologiji in da so dovolj moderni.
V začetku uvajanja so nekatere šole imele kar nekaj dilem glede zaupanja v e-redovalnico.
Nekoliko se je zmanjšal obisk govorilnih ur za tiste dijake, ki imajo dobre ocene in so
uspešni. Pri negativnih pa se je obisk na šolah povečal. Zaupanje v e-redovalnico se je
pokazalo že med šolskim letom, saj so starši zaprosili za geslo. Dejstvo je, da se na eni izmed
šol vsako leto več staršev odloča za vključitev v e-redovalnico. Odklonilnih reakcij staršev ali
pritožb ni bilo. To je za šolo zelo spodbudno. Zaupanje do e-redovalnice je pozitivno s strani
učiteljev, predvsem zaradi enostavnega in hitrega izpisa podatkov, ki ga omogoča aplikacija.
Nekaterim učiteljem e-redovalnica še vedno predstavlja težavnost dvojnega dela.
Zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo, je dobro, kajti ocene lahko
vidijo v vsakem trenutku in kjer koli, ravno tako se lahko hitreje reši kakršna koli težava pri
dijakih, ki so vključeni v e-redovalnico. Starši so zadovoljni in šolam zaupajo, kajti prisluhnili
so njihovim željam. V eni izmed intervjuvanih šol pa se pojavlja težava z zaključevanjem.
Težko je usklajevati logiko učitelja, logiko dijaka in logiko starša s sistemom e-redovalnice.
Učitelj lahko zaključi manj, kot je dijak pričakoval. Pri pregledu e-redovalnice se ugotovi, da
so vpisane samo pozitivne ocene, negativne pa ne (kajti te se premaknejo z vidnega polja), če
so popravljene. Pri zaključevanju pa se upošteva povprečje vseh ocen in starši so malo
razočarani ob zaključevanju ocen. S tem se zmanjšuje zaupanje v e-redovalnico.
V prihodnosti se pričakuje vključenost večjega števila staršev v e-redovalnico, saj bi to
omogočalo sproten pregled nad uspešnostjo posameznega dijaka in večjo priložnost v
različnih enostavnejših izpisih posameznih podatkov. Pomembno bi bilo sistem dodelati, in
52
sicer da bi bil le-ta kompatibilen z obsegom mature, da ne bi bilo potrebno posebej vnašati
podatkov v maturitetni sistem, kar danes predstavlja svoj informacijski sistem, ki je seveda
zelo zaščiten. Intervjuvanci odgovarjajo, da bo uporaba v prihodnosti izjemno pomembna ter
da bo e-redovalnica postala obvezna. Mogoče do neke mere in kasneje postopoma v celoti,
zagotovo pa bo potrebna še ustrezna zakonska podlaga. Pomembnost bo v razvoju ednevnika, ki naj bi prinesel tudi določene rešitve glede izostajanja pouka, ki je specifičen v
slovenskem področju. V prihodnosti je potreben razvoj v nadgradnji z intranetom in
vnašanjem ocen od doma, pri čemer pa se pojavi problem faktor varnosti. Glede na to, da so
otroci bolj računalniško izobraženi, lahko prihaja do kakršnih koli zlorab in s tem je takoj
ogrožena varnost podatkov. Povečala se bo baza podatkov, kar je seveda dobro, ker imajo šole
vse na enem mestu. Prihodnost e-redovalnice vidijo intervjuvanci kot dobro oz. obvezno v
šolah, vendar bo moralo ministrstvo poskrbeti za določene zakonske in pravne regulative. V
prihodnosti bo potrebno nadgraditi e-redovalnico tudi z e-dnevnikom, kar predstavlja tudi
enoten pregled nad izostanki posameznih dijakov. Skratka pri e-komuniciranju bodo morali
paziti, da ne bomo zreducirali klasičnega komuniciranja, ker potem bi lahko po nekaj letih
šolo zaprli oz. jih ne bi več potrebovali v takšni obliki, kot so.
Gotovo je, da se bo informacijska komunikacija v bodočnosti širila po obsegu in po
kakovosti. Na vsaki šoli bo imela na to ključen vpliv dobra IKT opremljenost, zato je na vsaki
šoli prioritetna sodobna tehnična opremljenost in povezanost, kar pomeni mrežna IKT
povezanost vseh učilnic. Morda je pomembnejša od tega usposobljenost pedagoških delavcev
in pridobitev potrebnih rutin za suvereno uporabo, ki bo vsaj približno na nivoju sposobnosti,
kakršno imajo pri uporabi IKT dijaki.
7.1
Interpretacija končnih ugotovitev
Na podlagi opravljenih intervjujev udeleženih šol v raziskavi smo pridobili pomembne
podatke o vplivu komunikacije pri uporabi e-redovalnice med starši, dijaki in učitelji, s
poudarkom na bremenu IKT tehnologije pri starših, zagotavljanju varnosti, in katere nove
možnosti storitev prinaša e-redovalnica v prihodnosti.
Vsi intervjuvanci uporabljajo aplikacijo e-redovalnica za hitrejše obveščanje staršev in prenos
informacij staršem. Obenem le-ta omogoča hitrejši komunikacijski proces med starši in
učitelji ter s tem zagotavlja hitro in učinkovito obveščenost staršev o uspehu njihovega otroka.
Aplikacija e-redovalnica, kot menijo udeleženci v raziskavi, je dodatek, katerega starši
uporabljajo takrat, ko se želijo pozanimati o otrokovih ocenah in dogajanju na šoli, ali pa
kadar bi se hoteli še izjemoma pozanimati o otrokovih ocenah, pa jim okoliščine to
53
preprečujejo (ni moč dobiti razrednika ali se udeležiti govorilnih ur). Udeleženi v raziskavi so
bile enotnega mnenja, da je e-redovalnica predvsem pri dijakih s slabšim učnim uspehom
omogočila s pomočjo komunikacije preko različnih e-medijev, ki jih šole uporabljajo, delno
povečanje uspeha dijaka, predvsem pri tistih starših, ki redno spremljajo e-medije (e-pošto,
sms, e-redovalnico).
E-redovalnica pozitivno vpliva na odnos učitelj – starš – dijak, saj so starši sproti seznanjeni
z ocenami in le-to jih spodbudi, da še bolj obiskujejo šolo oz. govorilne ure. Z odgovori, ki
smo jih pridobili z intervjuji, smo to potrdili in ugotovili, da starši, kljub temu da uporabljajo
in so vključeni v aplikacijo e-redovalnica, še vedno prihajajo na govorilne ure in si tako želijo
neposrednega stika z učitelji – razredniki. To nakazuje, da je e-redovalnica samo pripomoček
pri vzpostavitvi obveščenosti staršev o njihovem otroku. Obenem pa to dokazuje, da e-mediji
nikakor ne bodo mogli nadomestiti pristnega stika v komunikaciji, ki ga dajejo govorilne ure,
roditeljski sestanki ali osebni razgovori.
Udeležene šole v raziskavi so potrdile, da je pri reševanju konfliktov oz. težav, ki so nastopile
pri posameznem otroku na prvem mestu hitra oz. ažurna informacija z ustreznim
komunikacijskim procesom, katerega e-redovalnica z različnimi načini obveščanja zagotovo
ima. S tem se zaupanje med otroki in starši z uporabo aplikacije e-redovalnice zagotovo
povečuje. Udeleženci v raziskavi, ki aplikacijo uporabljajo manjše število let, odgovarjajo, da
ocen ni potrebno več potrjevati oz. klicati v šolo, ali je ocena prava ali ne.
Na vprašanje o IKT tehnologiji so bili intervjuvanci enotnega mnenja, da se pri starših
pojavlja nepoznavanje IKT tehnologije, kar predstavlja manjše število vključenih staršev v
sistem aplikacije e-redovalnice. V udeleženih šolah v raziskavi so udeleženci odgovarjali, da
se težave zavedajo, zato opravljajo tudi usposabljanja oz. kratke predstavitve za starše. S tem
želijo vključiti večje število staršev in hkrati povečati komunikacijo med udeleženci v
vzgojno-izobraževalnem delu. V eni izmed intervjuvanih šol pa pravijo, da straši ne želijo
komunicirati preko sodobnih tehnologij, ampak da jim živi stik z učitelji predstavlja večjo
dodano vrednost pri uspešnosti otroka, kar pa kaže na ne sledenje sodobni tehnologiji oz. celo
ignoriranje, če lahko tako rečemo.
Varnostni ukrepi, ki jih uporabljajo udeležene šole v raziskavi, so zelo različni. Šole, ki
uporabljajo aplikacijo e-redovalnico največjega ponudnika Logos.si d.o.o., popolnoma
zaupajo v varnostne sisteme ponudnika. Za varen dostop do e-redovalnice le-ta uporablja
54
kvalificirano digitalno potrdilo, s čimer je v sistemu vzpostavljen najvišji nivo varnosti. Starši
za dostop do ocen na internetu obvezno potrebujejo digitalno potrdilo ter ravno tako
uporabniško ime in geslo, katerega jim dodeli šola. Šole, katere uporabljajo aplikacijo
narejeno na svojih strežnikih po meri naročnikov, uporabljajo različne načine dostopanja
(samo uporabniška imena, gesla), ki pa po zagotovilu šol ustrezajo normativom in zakonu o
varovanju osebnih podatkov. Pri komuniciranju preko e-redovalnice se intervjuvane šole
zavedajo možnih vdorov v sistem, zato uporabljajo različne ukrepe od posodabljanja
antivirusnih programov do požarnih zidov, menjavanja gesel in ozaveščanja zaposlenih oz.
uporabnikov e-redovalnice, na kar dajejo največji poudarek. Vsi so izrazili potrebo po enotnih
varnostnih ukrepih z ustrezno zakonodajo, katera bi omogočila enoten sistem dostopanja in
centralen nadzor nad aplikacijo, ki pa bi po mnenju udeleženih v raziskavi moral biti nujno
centraliziran in voden s strani Ministrstva za šolstvo in šport.
Udeležene šole v raziskavi uporabljajo različne aplikacije e-redovalnice, ki pa so bolj ali manj
obsežne glede vsebine. Ker so udeležene šole v raziskavi samo srednje šole, ki izobražujejo v
programu ekonomije, se aplikacije razlikujejo glede na kurikule, ki jih le-te izvajajo. Ker pa
ponudniki e-redovalnic ponujajo e-redovalnice predvsem narejene za OŠ, je sistem izgradnje
enostavnejši, zato intervjuvane šole izražajo težnjo po izgradnji enotnega sistema eredovalnice za srednje šole in uvedba zakonsko obvezne uporabe v slovenskih osnovnih in
srednjih šolah.
Izkazuje se težnja po uvedbi e-dnevnika in centralni bazi podatkov, ki bi omogočala lažji in
enostavnejši prestop dijakov iz različnih izobraževalnih programov in tako uskladitev in
poenotenje kurikulov, predvsem odprtega dela glede na izobraževalne programe.
8
ZAKLJUČEK
Uvajanje e-redovalnice v SŠ je zagotovo velik korak k celoviti informatizaciji šolstva.
Vsekakor je e-redovalnica tudi velik tehnološki premik, s poudarkom na storitvah in
interakciji. S pomočjo dostopne literature in različnih ustnih in pisnih virov, ki smo jih
uporabili v magistrski nalogi, lahko pozitivno odgovorimo na raziskovalno vprašanje: »Kako
uporaba e-redovalnice vpliva na komunikacijo med učitelji – dijaki – starši?« Starši se v
večini šol udeleženih v raziskavi zavedajo, da je pristen stik z učitelji najpomembnejši in da
le-tega ne more nikakor zamenjati računalnik ali kakršna koli druga tehnologija. Tako je e55
redovalnica zagotovo le pripomoček, ki omogoča hitro interakcijo pri reševanju kakršnih koli
vzgojno-učnih težav. Holističen pregled nad celotno komunikacijo e-redovalnice je pokazal,
da v ospredje komunikacijskih procesov počasi, a vztrajno prihajajo elektronski mediji.
Zavedati se moramo, da e-redovalnica ni nadomestilo za neposreden stik z učitelji. Pozitiven
učinek e-redovalnice je zagotovo povečanje uspeha pri dijakih, ki imajo slabši učni uspeh, kar
predstavlja dobro informiranost staršev in hkrati sprotno reševanje težav, sprašujemo pa se,
kako je z nadarjenimi dijaki oz. na kakšen način še lahko povečamo kakovost šole. Res je, da
je velika dodana vrednost za posamezno šolo na določenem geografskem področju to lahko
prednost. Predvsem na izobraževalnih programih ekonomije, kjer vpis dijakov upada, obenem
pa se šole trudijo obdržati dijake in prepričati starše, da je šola učinkovita pri sodelovanju s
starši in njihovem povezovanju. Iz raziskave se je izkazalo, da je uvajanje e-redovalnice lahko
tudi ovira. Razmeroma nizka udeležba vključenih staršev je verjetno posledica zaupanja med
starši in otroki ter posledično razvrednotenje potrebe po storitvi, zadovoljstvo s pridobivanjem
informacij na govorilnih urah, večinoma tehnološka nepismenost staršev pa tudi pomisleki
zaradi občutljivosti podatkov.
Breme uporabe prinaša tako za zaposlene na šoli kot za starše predvsem nepoznavanje IKT
tehnologije, nikakor pa ni zaznati bojazen na področju varnosti. Zatrdimo lahko, da je sistem
zasnovan z veliko stopnjo varnosti, saj ne sme prihajati do nepooblaščenih vpogledov in
posegov v ocene. Tako je dostop varovan pri nekaterih ponudnikih z varnim elektronskim
potrdilom, medtem ko po zakonodaji ni ovira, da nekateri ponudniki ponujajo za vpogled v eredovalnico samo uporabniško ime in geslo. Eden od varnostnih ukrepov je zagotovo tudi ta,
da je na vpogled le kopija prave evidence. Uvajanje e-redovalnice v SŠ v prihodnosti je nujno,
predvsem je potrebno urediti zakonske regulative na področju srednjih šol in predvsem tega,
da bo redovalnica postala zakonsko obvezna. Z današnjo avtonomijo šol se izgubi vrednost eredovalnice, kar kaže majhno število vključenih srednjih šol. Obenem pa uporaba tovrstne
storitve za starše predstavlja konkurenčno prednost za majhne šole in šole, katere se borijo z
vpisom.
Smer razvoja v nadgradnji sistema se kaže v izdelavi e-dnevnika, uvedbi intranetov in v
največji meri poenotenja informacijskega sistema na vseh področjih izobraževanja.
Prihodnost e-redovalnice v raziskavi vidimo v centraliziranem načinu vodenja Ministrstva za
šolstvo in šport. Če povzamemo raziskavo lahko rečemo, da e-redovalnica prinaša v šole tudi
56
negativne posledice, vsaj kar se obremenitve učitelja tiče, prav tako pa je posledično v kot
potisnjen tudi povsem pristen človeški odnos med starši in otroki. Šola ne sme nikakor
uvedbo e-redovalnice nadomestiti govorilnih ur, roditeljskih sestankov in drugih že
uveljavljenih oblik sodelovanja, ki omogočajo oseben stik strokovnih delavcev šole s starši.
Lahko bi rekli, da šola s tem le izkorišča možnosti, ki jih nudi razvoj informacijske
tehnologije.
Ker se e-poslovanje nezadržno širi, je informacijski sistem e-redovalnice za hitro in
učinkovito delo šol nujno. Odpor s strani učiteljev vsaj v začetku pomeni večjo delovno
obremenitev. Ravno zato moramo s spremembami začeti čim prej, da prehod ne bi bil
pretežak, pri čemer je potrebno precej strpnosti in razumevanja s strani vodstva, učiteljev in
staršev.
Kot kaže raziskava, je s strani staršev v začetku uporaba takega načina informiranja skromna,
predvsem zaradi nepoučenosti. V uvajalnem obdobju e-redovalnice je nujno, da star in nov
sistem obveščanja in komuniciranja s starši delujeta vzporedno, kar je za starše vsekakor
prednost (ni težav, če novega sistema ne uporabljajo), za učitelje pa predstavlja dodatno
obremenitev. Da bo sistem e-redovalnice v prihodnosti resnično zaživel, bodo tako učitelji kot
starši morali predvsem pridobiti ustrezna znanja o uporabi sodobnih tehnologij. Menim, da je
največji problem pri prehodu na nov način dela v stari miselnosti, strahu pred novo
tehnologijo in nepoučenostjo. Na tem področju mora šola organizirati dodatno izobraževanje
učiteljev, postopno pripravljanje na uvajanje sprememb v načinu dela, zelo priporočljivo pa je
tudi organiziranje izobraževanja staršev dijakov (npr. pisna navodila staršem, info-telefon s
pomočjo in navodili za dostop do podatkov na domači strani, seminar ali delavnica za starše,
kjer bi jim na razviden način konkretno prikazali in jih poučili o rabi novega informacijskega
sistema …).
Če strnemo raziskavo, lahko rečemo, da je eno gotovo: kakršno koli pedagoško-andragoško
delo šole s starši se uresničuje (bodisi načrtno, ciljno ali problemsko) v formalnem in
neformalnem delu in sodelovanju.
Odvisno je od različnih faktorjev, to je koncepta vzgoje in izobraževanja – šolske politike,
57
vloge družine in šole v razvoju otroka, pričakovane vloge staršev in šole – pristojnosti in
odgovornosti, socialno-ekonomskega statusa šolskega okolja, vrste vzgojno-izobraževalnih
institucij, …
Da e-redovalnica lahko zaživi v praksi, mora imeti močno podporo in sodelovanje vodstva
ves čas, potrebna je jasna vizija in tim delavcev šole, ki bo podprl uresničevanje začrtanih
sprememb. Verjamemo, da bo sodobna informatizacija v šolstvu, kar zagotovo e-redovalnica
je, prinesla v slovenski izobraževalni prostor večjo prepoznavnost posameznih srednjih šol in
obenem sodobno družbo staršev, ki zna slediti evropskim in svetovnim trendom informacijsko
komunikacijske tehnologije.
Ob koncu se nam zastavlja še vprašanje »Kdaj bo uporaba IKT postala služna dolžnost in
odgovornost vseh pedagoških delavcev?« Prepričani smo, da bo ta odgovor mogoče najti v
menjavi učiteljskih generacij in v raziskavah, ki bodo izvedene v naslednjih desetletjih na tem
področju.
58
9 LITERATURA
1. Anderson, E. William in Fornell, Cleas (2000): Foundations of the American
customersatisfaction index. Total Quality Management, let.:11, št.:7, str.:869–882.
2. Boulding, William, Kalra, Ajay, Staelin, Rrichard in Zeithaml, A. Valarie (2003): A
dynamic process modelof service quality: from expectations to behavioral intentions.
Journal of MarketingResearch, let.: 30, št.: 2, str. 7–27.
3. Brajša, Pavao (1995): Skrivnost uspešne komunikacije med starši, učitelji in otroki.
Informacije ZPMS: Organizacijski list društev in zvez prijateljev mladine, let.:5, št.: 1 str.:
79-85.
4. Caf, Dušan (1997): Temelji za gospodarsko prenovo Slovenije, 2000 Dvatisoč, Ljubljana:
Slovenski razvojni svet in Državni svet Republike Slovenije, let.: 98, str.:63-81.
5. Caf, Dušan (1998): Deregulacija telekomunikacij in gospodarska rast. Brdo pri Kranju:
Sedma delavnica o telekomunikacijah, str.: 1–3.
6. Caf, Dušan (1998): Konec leta 2000 jih bo že sedem miljonov. Ljubljana: Gospodarski
vestnik, št.:20, str.: 49.
7. Drevin, Lynette, Kruger, Hennie in Steyn, Tjaart (2007): Value-focused assessment of
ICT security awareness in an academic environment. Computers and Security, št.:26,
let.:2, str.: 36-43.
8. Hobbs, Dave, Taylor,Rik in Armstrong, James (2000): The Potential of Electronic
Networking to Provide Effective Learning Environments. International Perspectives on
Tele- Education and Virtual Learning Environments (ur. G. Orange, D. Hobbs), Ashgate.
9. Hornby, Garry (2000): Improving Parental Involvment. London and New York: Cassell.
10. Jones, A. Marc in Suh, Jean (2000): Transaction-specific satisfaction and overall
satisfaction: an empirical analysis. Journal of Services Marketing, let.: 14, št.: 2, str.: 147–
159.
11. Jereb, Eva in Toman, Teja (2002): Uporaba elektronske redovalnice v izobraževanju.
Kranj: Organizacija, let.: 35 št.: 8.
12. Kalin, Jana (2003): Šola kot stičišče partnerjev. Ljubljana: Sodobna pedagogika, let.:3,št.:
6, str.: 7.
13. Kalin, Jana (2008): Partnerstvo učiteljev in staršev z vidika zagotavljanja boljše učne
uspešnosti učencev. Ljubljana: Sodobna pedagogika, let.:7, št.: 5, str.: 5.
14. Kalin, Jana, Govekar, Okoliš, Monika, Mažgon, Jasna, Mrvar, Petra, Resman, Metod in
Šteh, Barbara (2008): Vzvodi uspešnega sodelovanja med domom in šolo: sodobne rešitve
59
in perspektive. Zaključno poročilo (CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006–2013« Družba
znanja: izobraževanje, vzgoja, raziskave in razvoj, V5-0242). Ljubljana: Filozofska
fakulteta Univerze v Ljubljani.
15. Kovač, Bogomir (2006): Z dobro komunikacijo do nove paradigme šole. Ljubljana: Zavod
Entra, str.:17.
16. Kričelj, Dušan (2002): E-uprava na dlani. Ljubljana: Pasadena.
17. Lawrence, Peter in Thomas L. Chase (1999): Electronic Commerce Change: Alignment
with Traditional models«12th Bled Electronic, Commmerce Conference. Global
Networked Organizations. Bled Slovenia, str. :287-300.
18. Lizbonska strategija (2000): Služba vlade RS za razvoj in Evropske zadeve
19. Logaj, Vinko (2004): Interni marketing: študija primera srednje šole.Koper: Magistrsko
delo, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem.
20. Mesec, Blaž (1998): Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana:
Visoka šola za socialno delo.
21. Ministrstvo za šolstvo in šport (2006): Akcijski načrt nadaljnjega preskoka informatizacije
šolstva. Dostopno prek: http://www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/akcijski_nacrt/
(14.5.2011).
22. Možina, Stane, Tavčar, Mitja in Kneževič, A. Nuša. (1998): Poslovno komuniciranje.
Maribor: Obzorja.
23. Možina, Stane, Tavčar, Mitja, ZUPAN, Nada in Kneževič, A. Nuša (2004):Poslovno
komuniciranje. Maribor: Obzorja.
24. NEISD (2000): Elementary Gradnig/Reporting Guidelines. San Antonio (TX): North East
Independent School District.
25. Novak, Bogomir (2009): Prenova slovenske šole. Ljubljana: Znanstvena poročila
pedagoškega inštituta, let.:10, št.: 9.
26. Pravilnik o ocenjevanju v srednjem šolstvu. Ur. list. RS, št. 76/2005 (12.3.2011).
27. Pravilnik o ocenjevanju v srednjem šolstvu. Ur. list. RS, št. 60/2010 (1.4.2011).
28. Pravilnik o izobraževalnem programu srednjega poklicnega izobraževanja. Ur. list. RS, št.
82/2006 (1.4.2011).
29. Pucihar, Andreja in Gričar, Jože (2000): Izraba informacijske tehnologije za e poslovanje:
ugotovitve direktorjev informatike. Kranj: Organizacija, let.: 33, št.: 3, str.: 207-212.
30. Pušnik, Mojca, Adlešič, Brigita in Bizjak, Cvetka (2002): Razrednik v osnovni in srednji
šoli. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
31. Razgoršek, Janja (2009): Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Zavod IRC.
60
32. Resman, Metod (1992): Šola, učitelji, starši – sodelovanje z različnimi pričakovanji.
Ljubljana: Sodobna pedagogika.
33. Reeding, Simon (1999): Parents and learning. Brusseles: International Academy of
Education.
34. Remšak, Janja (2000): Komunikacija v manjši skupini.Ljubljana: Pedagoška obzorja
let.:3, št.:4, str.: 204–217.
35. Soo-Yin, L. (2003): Parent Involvement in Education. V: Olsen, G., Fuller, M.L.: HomeSchool Relations. Boston: Allyn and Bacon, str.: 134–158.
36. Suler, John (2004): The psychology of Cyberspace. International Joumal of Applied
Psychoanlytic Studies, št.:1, str.: 359-362. Dostopno prek:
http://users.rider.edu/~suler/psycyber/cybaddict.html (10.3.2011).
37. Trnavčevič, Anita (2008): Evalvacija zadovoljstva s šolo. Metodološki in vsebinski izzivi.
Ljubljana: Šola za ravnatelje.
38. Toman, Teja (2002): Uporaba elektronske redovalnice v izobraževanju. Organizacija,
let.:35, št.: 8, str.:365.
39. Trenholm, Sarah in Jelsen, Arthur (2004): Interpersonal communication, New york.
Oxford University Press.
40. Turk, Ivan (2002): Pojmovnik uporabniške informatike s slovensko-angleškim in
angleško-slovenskim slovarjem. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
41. Ule, Mirjana (2005): Psihologija komuniciranja. Ljubljana, Založba FDV Ljubljana:
Zavod republike Slovenije za šolstvo.
42. Vehar-Jerman, Andreja, (2009): IKT-most med šolo in starši. Ljubljana; Vzgoja in
izobraževanje v informacijski družbi.
43. Whitman, Michael in Mattord, Herbert (2005): Hands-On Information Security Lab
Manual. Boston: 3 izdaja, Course Technology.
44. Zrimšek, Nataša (2000): Proces komunikacije in funkcija jezika. Pedagoška obzorja,
let.:3, št.:4, str.:168–178.
45. Zakon o varovanju podatkov ZVOP-1. Ur. l. RS, 81/2006 (12.1.2011).
46. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Ur.l. RS, št.
57/2000. (15.4.2011).
47. Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Ur.l. RS, št. 7.
(10.4.2011).
61
10 VIRI
1. B4Contact. Dostopno prek: http://www.b4contact.com (14.6.2011).
2. Caf Dušan (2000): Če ne bo naložb v IT, ne bo šlo. Finance, http://www.finance.si/240
( 1.6.2011).
3. CENTER VLADE RS ZA INFORMATIKO, (2004): Akcijski načrt e-uprave do leta
2004. Dostopno na: http://e-uprava.gov.si/eud/e-uprava/akcijski_nacrt_1.4.pdf
(09.01.2010).
4. Četrtič, Žiga, (2008): Pogled v redovalnico prek spleta. Dostopno preko:
http://www.monitor.si/clanek/pogled-v-redovalnico-prek-spleta/ (10.1.2011).
5. Dumplast d.o.o. Dostopno prek: http://dumplast.si/ (14.5.2011).
6. eAsistent (2011): Dostopno prek: www.infio.si (16.6.2011).
7. E.Uprava. Dostopno prek: http://e-uprava.gov.si/eud/e-uprava/akcijski_nacrt_1.4.pdf
(10.1.2010).
8. E-Europe-An Information Society for all. Comunication on a Commision for the special
European Council of Lisbon 23 and 24 March 2000.
http://europa.euInt/com/information_society/eeurope/coom081299_de.pdf .
9. Electronic Research centre: Electronic Commerce. Dostopno prek:
http://www.eca.org.uk/frameset_edi.htm (12.3.2011).
10. Gajšek, Robert (2008). E-poslovanje v šolstvu: e-redovalnica. Dostopno prek:
http://www.fmkp.si/zalozba, (15.11.2010).
11. GZ Dolenjske in Bele Krajine in sekcija za informatiko v sodelovanju s FIŠ Novo mesto
(2010): 3. Posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov, Otočec , 25.3.2010 Dostopno
prek: http://www.fis.unm.si/media/pdf/ZBORNIK_3PDBI_2010.pdf (16.5.2011).
12. Lesjak, Dušan (2007), Pravna informatika. Dostopno prek:
http://www.pf.unimb.si/pravna_informatika/images/pi_3.pdf (1.6.2011).
13. Logos.si. Dostopno prek: http://www.logos.si/ (10.1.2011).
14. Lo.Polis. Dostopno prek:
http://www.google.com/search?source=ig&hl=sl&rlz=&=&q=Lo.Polis&btn (10.2.2011).
15. Microsoft. Dostopno prek: http://www.microsoft.com/net/(16.3.2011).
16. Ministrstvo za šolstvo in šport (2011): Shema izobraževalnega sistema v RS. Dostopno
prek: www.mzss.gov.si/shema-izobrazevalni.sistem (13.5.2011).
17. Odprta okna. Dostopno prek: http://www.odprtaokna.si (14.6.2011).
18. Piflar. Dostopno prek: http://www.piflar.si (14.6.2011).
62
19. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.Ur. list. RS, št.60/2010.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201060&stevilka=3343 (2.4.2011)
20. Redit, (2009): Informacijska varnost. Dostopno prek: http://www.redit.si/?q=node/153
(1.6.2011).
21. Urad RS za varovanje tajnih podatkov: Dostopno prek:
http://www.uvtp.gov.si/si/delovna_podrocja/informacijska_varnost/(14.4.2011).
22. Uradni list RS, št. 79/2006, 9.člen. Dostopno prek:
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/Osnov.
(14.4.2011).
23. Ustava RS, 38 člen. Dostopno prek: (http://www.dzrs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1)
(31.5.2011).
24. Wherry, John. (2005). Selected Parent Involvement Research: The Parent Institute, P.O.
Box 7474, Fairfax Station. Dostopno prek:
http://www.ode.state.or.us/teachlearn/conferencematerials/sped/2005/parentinvolvement.d
oc (12.5.2011).
25. Zakon o osnovni šoli. Dostopno prek:
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/Osnov.
(14.3.2011).
26. Zakon o varovanju osebnih podatkov. Dostopno prek:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3906.html (16.5.2011).
63
PRILOGE
Priloga 1: Individualni transkripti
Priloga 2: Skupni transkript po temah
Priloga 3: Skupni transkript s pojmi in kategorijami
Priloga 4: Odnosi med kategorijami in pojmi
Priloga 5: Paradigmatski model - Breme uporabe e-orodij v e-redovalnici
Priloga 6: Paradigmatski model - Nove e-storitve
Priloga 7: Paradigmatski model – Varnost
Priloga 8: Paradigmatski model – Vpliv e-redovalnice na komunikacijo med starši-učiteljidijaki
Priloga 1: Individualni transkripti
Prvi transkript – SCPET
KOMUNICIRANJE
1.
Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja?
Deset let uporabljamo e-redovalnico.
2.
Zakaj ste se odločili zanjo?
Odločili smo se za njo zaradi boljše komunikacije, prvič predvsem zaradi staršev in njihovega
obveščanja, da bi lažje in hitreje prišli do informacij o ocenah. Ni jih potrebno za vsako
malenkost klicati ali jim prihajati v šolo. Starši prihajajo v šolo takrat, kadar vidijo da je v
redovalnici veliko slabih ocen, če le teh ni potem smatrajo, da je z otrokom vse v redu.
3.
Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen?
Naša redovalnica vsebuje izostanke in ocene, tako da lahko starši v vsakem trenutku vidijo
tudi manjkajoče ure. Vidni staršem so samo izostanki in ocene.
4.
Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v
komunikaciji med učitelji in starši?
Prednosti ;
- hitro informiranje staršev,
- starši so se navadili na e-redovalnico in kontrolo nad otrokom,
- ker smo imeli pri prehodu na prenovljene izobraževalne programe težave (eno leto je
nismo uporabljali), smo imeli veliko klicev oz. vprašanj, kdaj bo e-redovalnica
dostopna in zakaj je še ni. Potrebovali smo kar nekaj časa da smo redovalnico
vzpostavili na modularni način kot ga zahteva zakonodaja,
- komunikacija poteka med razrednikom-starši, pa tudi deloma med učitelji in starši,
včasih tudi starši-svetovalna služba oz. po potrebi starši-ravnatelj.
Težave v deset letnem uporabljanju e-redovalnice nismo zaznali, oz. le te niso bile tako velike,
da bi jih lahko izpostavil.
5.
Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši?
S starši uporabljamo klasičen način komuniciranja, pa tudi e-pošto. Odzivnost na e-pošto je
teoretično 14 dni, praktično pa lahko tudi več. Učitelji v šoli so z birokracijo zelo obremenjeni
in včasih je veliko od tega nepotrebnega. V prihodnosti e-redovalnice ne nameravamo
nadgraditi z opravičili, mrežnim planom, urniki, ker smo še vedno zvesti osebnemu kontaktu.
6.
Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši?
Osebna komunikacija je za nas na prvem mestu. Računalnik nikoli ne bo nadomestil starša
učitelja ali dijaka. Izobraževanje nikjer ne temelji samo na računalniku. Tudi jaz kot ravnatelj
vidim e.-redovalnico samo kot pripomoček, nikakor pa nadomestilo.
7.
Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e-
redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje?
Obisk govorilnih ure se z uvedbo e-redovalnice ni zmanjšal. Naša šola želi z uporabo eredovalnice ohraniti stik s starši na govorilnih urah. E-redovalnica je samo opozorilo staršem
da je nekaj narobe, ko se pojavijo negativne ocene.
VARNOST
8. Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici
(negativne izkušnje)?
Učitelje informiramo o vsakih spremembah, ki jih naredimo na aplikaciji in jih tudi uvajamo.
Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke.
Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene pa tako ko je zakonsko dovoljeno. Včasih lahko
učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi različnih objektivnih vzrokov (bolezni, pritožbe,...) ali
pa je bilo potrebno kakšnega učitelja opozorit. Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih
terminih.
Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko popravlja in vnaša
ocene samo za svoj razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri
vseh predmetih. Prenos ocen na internet iz baze podatkov je običajno najbolj težaven za
učitelje. Vsak učitelj opisuje svoje ocene, medtem ko razrednik zaključuje ocene. Zaključene
ocene gredo na splet, ampak osebni podatki dijakov zaradi varnosti ostanejo v bazi podatkov.
Preverjanje podatkov je še vedno ročno, kar predstavlja za učitelje dvojno delo, čeprav
tiskanje obrazcev (osebni listi, evidenca konferenc,...) poteka centralno. Stroškovno eredovalnica za nas ne predstavlja velikih finančnih stroškov, ker je programer izdelal
aplikacijo in je to njegovo avtorsko delo. Z njim smo sodelavci že vrsto let tudi na višji šoli.
Nikakor pa se ne opredeljujemo ali je to naše ali njihovo. Aplikacija je narejena kot »MIX«
različnih redovalnic, vendar se pojavlja ovira, ker to ne tržimo naprej ampak jo uporabljamo
le zase. Če bi začeli s trženjem, se bi strošek povečal, kajti potrebovali bi različne vrste
vključenih oseb. Na naši šoli ugotavljamo, da je izbor tovrstne aplikacije, ki je centralno
voden, zelo dober ker zagotavlja celoten nadzor in možnost spreminjanja, oz. modifikacije
aplikacij in je tako zelo varen.
9.
Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici ?
Starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Imeli smo varianto da bi šli starši
v e-redovalnico s certifikati, ampak s tem je problem. Kajti če bi eno podjetje delalo večje
število certifikatov imamo pa različne brskalnike (Firefox, Opera,Mozilla,..) ki vsak na svoj
način sprejemajo certifikate. Tako se je težko registrirati v neko varno okolje, da bi bili ti
podatki varni. Izvoz podatkov poteka s pomočjo programskih orodij Access, v katerih
uporabljamo različne module. Poročila oz. reporte je potrebno nenehno spreminjati, kajti
zakonodaja v srednjem šolstvu se nenehno spreminja in dokler ne bo ta usklajena in potrjena
enotno za vse srednje šole bo težko izvesti aplikacijo, ki bo ustrezala vsem srednjim šolam.
Bojazen glede varnosti se na naši šoli ne pojavlja, se pa pojavlja težava predvsem pri učiteljih
v dvojnem delu in birokraciji. Ministrstvo za šolstvo zahteva od učiteljev nenehna
izobraževanja, kar pa jim predstavlja največji problem in dodatno obremenitev. Učitelje
izobražujemo po potrebi, velikokrat pa se zgodi da si medsebojno pomagajo. V prihodnosti
želimo vizualizirati uporabo novih orodij z kratkim filmom ki bo dostopna tako učiteljem kot
dijakom.
10.
Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema eredovalnice?
Varnost informacijskega sistema je zelo dobra, vendar LoPolis bazira na strežniku, zato je
bila tovrstna aplikacija za nas predvsem neuporabna, ker je ta bolj programiran na osnovne
šole, ne pa tako na srednje in poklicne šole. Mi imamo samostojno elektronsko redovalnico, ki
bazira na spletni strani naše šole in zagotavlja dostop do podatkov administratorju. Mi smo
e-redovalnico kopirali iz Vegove šole, vendar se je pojavil problem pri modulih in delitvah v
skupine. In ko se je ta problem pojavil ni bil problem samo vpis, vendar tudi izpis. Moduli se
razlikujejo med posameznimi programi za katere izobražujemo. Odločili smo se da sestavimo
sami aplikacijo, kjer dve oz 3 leta nazaj ni bilo na tržišču nobene tovrstne aplikacije. Druga
stvar je bil tudi spremenjen način ocenjevanja, kjer so se pojavili nms-ji. Za dijaka je enica
enica. Nms-je nismo mogli popravljat, tako smo se nekaj časa vlekli tako, da smo dali pod
legendo kaj to pomeni. Ampak sedaj je to rešeno, ker se je zopet spremenilo ocenjevanje nazaj
na enico. Problem ponovne vzpostavitve redovalnice je v tem ker se nenehno spreminja
zakonodaja. E-redovalnica je narejena v Access-u in v ne specialnih orodjih. Pri izdelavi te
aplikacije je sodeloval tudi zunanji sodelavec, ki se je predhodno ukvarjal z E-evidencami.
Dostop do aplikacije je preko spletne strani, vendar smo se odločili zaradi varnosti, da samo
starš in dijak ve kdo je in ni nobenih osebnih podatkov gor. Vsak dijak dobi evidenčno
številko, ki jo ima na osebnem listu. Kajti danes je problem varnosti osebnih podatkov in bi
lahko prihajalo do kakršnih koli zlorab. Mi samo zrcalimo podatke iz klasične oblike v
elektronsko obliko, zato ne uporabljamo osebnih podatkov v celoti, ampak samo evidenčno
številko, kar pa bi bodočemu napadalcu v sistem onemogočila razkritje osebnih podatkov.
Podatke med seboj napadalec nikakor ne more povezovati.
11.
Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli?
Za nadzor podatkov v e- redovalnici skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri vzpostavitvi
aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari. Medtem, ko za vnos
podatkov učitelji oz. razrednik. Statistično se nismo ukvarjali kolikšna je dostopnost do
aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno. Nam je
pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih. Starše informiramo o
možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na prvih roditeljskih
sestankih pa starši pridobijo gesla. Do zlorabe podatkov še ni prišlo. Za varnost podatkov je
poskrbljeno tako, da vsak samostojno vstopa v redovalnico, npr. nekdo kot informatik
posebej, ravnatelj posebej in se medsebojno ne moreta povezati. Dijakov ne moreta razkrivati
in ne vesta za katere dijake gre, razen če gresta osebne liste pogledati pod evidenčno številko
kdo je to. V e-redovalnico imamo vključenih 600 dijakov, to je celotna šola. Vsi oddelki vsi
programi. Redovalnico v današnji obliki imamo že od leta 1998. Imeli smo vmes 2 leti
premora. Za nadzor podatkov v e-redovalnici skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri
vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari.
Medtem ko za vnos podatkov učitelji oz. razrednik. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj
predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene
pa tako, kot je zakonsko dovoljeno. Včasih lahko učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi
različnih objektivnih vzrokov (bolezni, pritožbe..) ali pa je bilo potrebno kakšnega učitelja
opozorit. Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih terminih.
Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko popravlja in vnaša
ocene samo za svoj razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri
vseh predmetih.
12.
Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico
uporabljali?
Starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Statistično se nismo ukvarjali
kolikšna je dostopnost do aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne
zdi pomembno. Nam je pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih.
Starše informiramo o možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na
prvih roditeljskih sestankih pa starši pridobijo gesla.
Nismo opazili skrbi za varnost
podatkov, lahko pa se starši v vsakem trenutku glede varnosti posvetujejo z našim
informatikom.
13.
Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e-
redovalnice?
Imeli smo varianto, da bi šli starši v e redovalnico s certifikati, ampak s tem je problem kajti
če bi eno podjetje delalo večje število certifikatov imamo pa različne brskalnike (Firefox,
Opera,Mozilla,..) ki vsak na svoj način sprejemajo certifikate. Tako se je težko logirati v neko
varno okolje, da bi bili ti podatki varni.
14.
Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov?
Na učni uspeh uporaba e-redovalnice v vseh teh letih ni bilo zaznati povečanje učnega
uspeha. Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to postalo
neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred
počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo
stresa, to je tisto kar smo zaznali.
ZAUPANJE
15.
Kako je/bo po vašem mnenju e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos med
učitelji, dijaki in starši?
To bi zdaj težko rekel. Da je odnos med starši, učitelji in dijaki se izboljšal, če pa ocenjujem
na lestvici od 1 do 10 pa bi rekel oceno 7, seveda če to primerjamo s klasičnim načinom
vodenja ocen. Nadzora nad odzivov staršev na elektronsko redovalnico nimamo, vendar z
uporabo elektronske redovalnice seznanimo prav vse starše na roditeljskih sestankih in ravno
tako starši pridobijo uporabniška imena in gesla za vstop. Mi ne uporabljamo aplikacije
Lopolis ampak uporabljamo svojo aplikacijo na katero pa bi lahko vstavili števec glede
odzivnosti staršev. Za enkrat tega ne uporabljamo.
16.
Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo
uporabljate povečalo ali zmanjšalo?
V začetku uvajanja smo imeli kar malo dilem glede zaupanja v e-redovalnico. Nekoliko se je
zmanjšal obisk govorilnih ur za tiste dijake, ki imajo dobre ocene in so uspešni. Pri
negativnih pa se je obisk na naši šoli povečal. E- redovalnica je samo pripomoček k
izboljšanju odnosov med dijaki, starši in učitelji. Zelo pomemben je tudi vzgojni vidik,
katerega pa ne moremo reševati preko e-redovalnice.
17.
Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo?
Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to postalo
neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred
počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo
stresa, to je tisto kar smo zaznali. Težava se mogoče pojavlja pri starših zaradi nepoznavanja
IKT tehnologije, čeprav je dostop zelo enostaven in starši potrebuje le uporabniško ime in
geslo. Včasih v šoli dajemo prevelik poudarek na to kdo kaj zna, oz. kdo kaj lahko, kajti tudi
ko gremo na druge elektronske načine poslovanja nas nihče ne vpraša ali to znamo, ampak se
sami odločimo kaj bomo uporabljali. Šola je preveč obremenjena s težo staršev.
Izobraževanje za starše ne uporabljamo, kajti dijaki sami lahko usposobijo svoje starše o
dostopanju do e- redovalnice. Praviloma dostop do redovalnice dobijo samo starši, med tem,
ko starši otrokom povejo njihovo geslo in oboji dostopajo do e-redovalnice. Pojavi se še en
problem, ko so dijaki polnoletni, lahko staršem prepovejo dostopanje do njihovih ocen,
vendar se mi zavarujemo z izjavo, ki jo podpišejo polnoletni dijaki.
18.
Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnosti?
Razvoj v prihodnosti želimo nadgraditi z intranetom in vnašanjem ocen od doma, pri čemer
pa se pojavi problem faktor varnosti. Glede na to da so otroci bolj računalniško izobraženi
lahko prihaja do kakršnih koli zlorab in tu je takoj ogrožena varnost podatkov.
19.
Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj?
Mogoče še to glede varnosti se pojavljajo težave in v prihodnosti bi moralo ministrstvo
prevzeti enotne ukrepe glede uporabe varnostnih mehanizmov, kajti danes smo šole
avtonomne glede uporabe posameznih varnostnih mehanizmov. Ministrstvo naj bi v
prihodnosti izdelalo enoten sistem uporabe e-redovalnice in na ta način naj bi LoPolis
sodeloval pri načrtovanju modulov za srednje šole, vendar bolj kontinuirano.
Drugi transkript – GK
KOMUNICIRANJE
1.
Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja?
Uporabljamo jo drugo šolsko leto, s tem da smo jo najprej uporabljali poskusno prve pol leta
ko so se šifranti še polnili, smo vnos ocen naredili naenkrat pred redovalno konferenco, nato
so učitelji ocene začeli vnašati sproti in sicer pol leta modul LoPolis (vnos podatkov v bazo,
izpisi,..) in nato še vnašanje ocen v e-redovalnico.
2.
Zakaj ste se odločili za uvedbo e-redovalnice?
Zaradi predloga staršev na Svetu staršev, morda bi se tudi zaradi sebe ampak v našem Svetu
staršev smo dobili bistven predlog za uvedbo, kateri nas je spodbudil uvedbe e-redovalnice.
Razlog, zakaj starši želijo e-redovalnico je bil predvsem, sledenje e-medijem in ob enem
spremljanje otroka preko teh medijev. Od 400 dijakov imamo vključenih v e-redovalnico 100
staršev.
3.
Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen?
Poleg ocen vsebuje, izpise učnih načrtov, možnost izpisov obvestil,realizacija pouka, obisk
pouka, evidenca, izpis osebnih listov, seznamov, drugi modul je odjava in prijava
malice,vodenje pošte, kontakti staršev, kar predstavlja enoten sistem in enotno bazo podatkov.
4.
Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v
komunikaciji med učitelji in starši?
Starši več ne sprašujejo za potrditev ocene, kar se je v predhodnem obdobju pojavljajo .
Lahko rečem da je zaupanje postalo večje.
5.
Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši?
S starši uporabljamo e- komunikacijo preko e-mail-a zaradi ekonomičnosti, zato želimo v
začetku šolskega leta in vmes pobrati čim več e-naslovov staršev. Se pa pojavlja problem, da
je še vedno več kot polovico staršev, kateri ne uporabljajo e-pošte. Obveščanja pa se
poslužujemo tudi po klasični pošti. Razredniki tudi preko e-mail ali telefona ali SMS sporočil
razrednikov. Če nekdo manjka vmesne ure, razrednik takoj obvešča starše.
6.
Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši?
Najpogostejša komunikacija, ki prevladuje pri nas je preko e-mail-a, telefona. So pa naši
starši zelo naučeni da zjutraj do 7.30 obvestijo odsotnost pouka naši tajnici, ki to zabeleži v
modul odjave malice, ob enem pa imamo tudi evidenco odsotnosti dijakov po razredih.
7.
Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e-
redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje?
Ni opaznih sprememb.
VARNOST
8.
Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici
(negativne izkušnje)?
Za varnost je dobro poskrbljeno ker imamo, ker imamo vzdrževalca, ki zelo dobro skrbi za
varnost in imamo zelo veliko notranjo zaščito. Za celotno varnost sistema e-redovalnice skrbi
podjetje Logos.si.
9.
Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici?
Učitelji so zadolženi za vnos podatkov imamo pa nov strežnik, ki je dovolj močan ob enem pa
LoPolis zagotavlja veliko varnost, glede podatkov v e-redovalnici, kajti starši imajo vpogled
le v kopijo ocen, ki se enkrat dnevno osvežuje. Vsak učitelj ima za vnos ocen dodeljeno geslo.
10.
Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema
e-redovalnice?
Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet. En mesec pred redovalno konferenco, pa
naredimo točna navodila, do katerega dneva in katere ure morajo biti vse ocene vnesene v eredovalnico. Nato imajo učitelji in razredniki dan oz. dva da vse to pregledajo. Da so stvari
urejene imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti
pravilnost ocen v e-redovalnici. Potem ko je to pregledano naša administratorka pripravi
izpise obvestil za vse oddelke. Učitelji imajo za vpis ocen v e-redovalnico čas en teden.
Celoten kolektiv skrbi za redno vpisovanje ocen. Ko smo imeli poskusno uvajanje to ni bilo
redno, zgodilo se je da so nekateri učitelji vnašali ocene šele na koncu leta. Vendar, v
letošnjem šolskem letu, ko so starši pridobili vpogled v e-redovalnico pa je to redno oz.
ažurno, kot sem rekla ocena je vpisana v roku enega tedna. Podatki se shranjujejo centralno
na strežniku, ki ga vzdržuje podjetje Logos. Uporabniki sistema dostopamo do baz podatkov z
geslom. V primeru trikratnega napačnega gesla, se dostop do baze uporabniku zapre.
11.
Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli?
Da so stvari urejene imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku
preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici.
12.
Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico
uporabljali?
Mislim da je ovira edino pridobitev certifikata. Imeli smo primer, ko se je ena mama oglasila
pri nas in prosila, če ji obrazložimo kako poteka v praksi postopek vpogleda v e-redovalnico.
Vse smo ji lepo obrazložili in pokazali vmesne korake in jo potem napotili na banko oz.
upravno enoto po certifikat s katerim je možno vstopati v e-redovalnico.
13.
Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e-
redovalnice?
Za varnost e-redovalnice je zelo dobro poskrbljeno, tako na šoli, kot tudi s strani ponudnika
Logos, tako da tu ne bi mogla nič več dodati.
14.
Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov?
Povečanje učnega uspeha smo zaznali pri slabših dijakih oz. dijakih z slabšim učnim
uspehom.
ZAUPANJE
15.
Kako je/bo po vašem mnenju e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos med
učitelji, dijaki in starši?
Starši še vedno hodijo v šolo in na govorilne ure. So pa starši zadovoljni, kajti prisluhnili smo
njihovim željam, da sledimo informacijski tehnologiji, da smo dovolj moderni. Vendar pa
starši redno prihajajo na govorilne ure, kar predstavlja živi stik z učiteljem, kar pa se mi zdi
izredno pomembno. E-redovalnica nikakor ne more biti nadomestilo učitelja.
16.
Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo
uporabljate povečalo ali zmanjšalo?
Dogaja se da starši med šolskim letom zaprosijo za geslo, kar pomeni da se zanimanje za
tovrstno storitev na naši šoli povečuje vsak dan.
17.
Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo?
Kot sem že rekla starši so zadovoljni in nam zaupajo, kajti prisluhnili smo njihovim željam.
18.
Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnost?
V prihodnosti predvidevamo vključitev še večjega števila staršev v tovrstno storitev ob enem
pa predvidevamo da bo ministrstvo na tem področju izvedlo določene zakonske regulative
glede uporabe e-redovalnice.
19.
Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj?
Nimam več kaj dodati.
Tretji transkript – SŠ
KOMUNICIRANJE
1.
Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja?
E - redovalnico uporabljamo peto šolsko leto. Prvo leto v manjši meri, kajti v redovalnico je
bilo vključenih zelo malo staršev, danes pa lahko rečem da je e- redovalnica pravo e-orodje
za komuniciranje. Sedaj e-redovalnico uporabljamo v ekonomskem programu poklicno
tehniškega izobraževanja in v zaključnem letniku programa trgovec. Uporaba e-redovalnice
ni obvezna in sloni na avtonomiji razrednika, za informacijsko komunikacijo s starši so se
odločili razredniki treh, sicer najštevilčnejših oddelkov.
2.
Zakaj ste se odločili za uvedbo e- redovalnice?
Za uvedbo e- redovalnice smo se odločili pred petimi leti, ko smo se vključili v projekt
Comenius, obenem pa nam je uvedba e- redovalnice predstavljala izziv in eno od dodanih
kakovosti naše šole. V projektu Comenius smo razvili e-redovalnico skupaj s podjetjem B4
Contact, katero je naši šoli nudilo gostovanje na njihovem strežniku in sicer v okviru spletne
strani naše šole. Pobudo za uvedbo je dala učiteljica, ki je opravila večino potrebnih
dejavnosti in kot razredničarka tudi prva začela informacijsko komunicirati s starši.
3.
Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen?
Poleg ocen vsebuje, opravičila, izostanke, vzgojne ukrepe, mrežni plan, podatke dijakov,
staršev in učiteljskega zbora šole, obrazložitev ocen in kratka sporočila med starši, učitelji in
razredniki. Lahko rečem, da je naša e- redovalnica del dijakovega portfolia v katerem se
hranijo tudi dijakove pohvale.
4.
Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v
komunikaciji med učitelji in starši?
Vsekakor je e-redovalnica v vseh teh letih, ko jo uporabljamo pri komunikaciji med učiteljem
in staršem prinesla pozitivne učinke; predvsem sprotno in boljšo informiranost staršev, nova
kakovost v odnosih. Razredi, ki so vključeni v e-redovalnico oz. njihovi starši imajo v vsakem
trenutku možnost vpogleda v ocene in ostale podatke, ki jih nudimo v e-redovalnici. Na
tovrsten način hitreje in enostavneje rešujemo marsikatere težave oz. vrzeli, ki bi nastale v
klasični komunikaciji.
5.
Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši?
S starši uporabljamo različne vrste komunikacije; še vedno so to govorilne ure, klasična
pošta, e-pošta in telefon. Marsikateri naš učitelj oz. učiteljica posreduje staršem tudi svoje
mobilne številke in na ta način je komunikacija tudi učinkovitejša, vendar preko gsm učitelji
komunicirajo s starši le na njihovo izrecno željo. Vsekakor pa je informacijsko komuniciranje
učinkovitejše, predvsem seveda pri starših, ki vsakodnevno prebirajo pošto in se nanjo
odzivajo. E-redovalnica je eden izmed učinkovitejših načinov celotnega pregleda uspešnosti
dijaka pri posameznih predmetih, kakor tudi glede vzgojnih ukrepov, pohval in drugih
informacij.
6.
Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši?
Lahko pa zatrdim, da je pri oddelkih v navedenih ekonomistih programih komunikacija
uspešna zahvaljujoč e-redovalnici in če sklepam po odzivnosti staršev. Osebno pa mislim, da
največ komunikacije poteka preko e-pošte in telefona, vendar tega empirično na šoli še nismo
ugotavljali.
7.
Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e-
redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje?
V začetku uvajanja e- redovalnice smo imeli pomisleke, da se bo obisk govorilnih ur morda
zmanjšal, vendar se je zgodilo ravno obratno. Starši dijakov si še vedno želijo neposrednega
pristnega stika z razredniki in na ta način lahko izvejo največ, neredko pa želijo tudi vplivati
na odnose med učiteljem in dijakom, kar pa kakršna koli neosebna komunikacija ne omogoča.
VARNOST
8.
Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici
(negativne izkušnje)?
Za varnost e-redovalnice je poskrbljeno pogodbeno s podjetjem B4Contact, ki zagotavljajo
visoko stopnjo varnosti. Predvsem z varovanjem vstopa v e-redovalnico le z uporabniškim
imenom in geslom. Imeli smo na začetku nekaj težav, kajti gesla niso bila najbolje dodeljena
staršem, tako da se je pojavljalo, da so učitelji pri vnosu ocen, lahko videli tudi ocene ostalih
učiteljev. To je trajalo le kratek čas, saj smo zelo hitro rešili težavo.
9.
Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici?
Vsak učitelj za svoj predmet vnaša ocene, tako da je za varnost podatkov poskrbljeno s strani
vsakega učitelja. Sicer pa imamo določene varnostne ukrepe kot je posodabljanje anti
virusnih programov, požarnih zidov in ravno tako vsakodnevni nadzor administratorja nad
podatki v e-redovalnici.
10.
Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema
e-redovalnice?
Naša e-redovalnica je zasnovana tako, da imamo preko spletne strani naše šole povezavo do
strežnika. Z uporabniškim imenom in geslom se starši in ravno tako učitelji vpišejo ter imajo
vpogled v ocene in ostale storitve, ki jih ponuja e-redovalnica. Učitelji morajo sprotno
vpisovati ocene oz. v zakonskem roku tako pisne kot ustne ocene. Ravno tako razrednik, ki ima
vpogled nad vsemi ocenami enkrat tedensko, to je v petek do 14.00 ure preveri ocene in če
ocene niso vpisane mora razrednik vpisati manjkajoče ocene. To je sicer dodatno delo,
vendar tako smo se dogovorili na pedagoški konferenci. Vodimo tako e- obliko redovalnico in
ravno tako še klasično obliko e-redovalnice.
11.
Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli?
Za nadzor nad podatki skrbijo razredniki in administratorka, ki je sodelovala pri izdelavi e –
redovalnice. Razredniki ob koncu tedna vsak petek, do 14.00 ure vpišejo vse ocene, katere
posamezni učitelji niso vnesli v e- obliko. To je sicer zelo zamudno in dolgotrajno delo,
vendar se obnese.
12.
Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico
uporabljali?
Menim, da skrb za varnost ne ovira staršev za uporabo e-redovalnice. Pri nas se pojavlja
večji problem o slabem poznavanju IKT tehnologije pri nekaterih starših.
13.
Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e-
redovalnice?
Menim, da bo v prihodnosti potrebno za varnost poskrbeti še bolj. Razmišljamo da bi uvedli
certifikate oz. digitalna kvalificirana potrdila, vendar s sedanjim pogodbenim dobaviteljem
storitve to ni mogoče, saj zagotavlja, da je dovolj visoka stopnja varnosti zagotovljena že z
uporabniškim imenom in geslom, hkrati je na ta način zadoščeno vsem zakonskim zahtevam.
14.
Kakšno je vaše mnenje o vplivu elektronske redovalnice na učni uspeh dijakov?
Na naši šoli se je učni uspeh sodelujočih dijakov v e-redovalnico pri nekaterih izboljšal.
Predvsem je vidno izboljšano sodelovanje med starši in učitelji. Starši na ta način hitro
izvedo marsikatero oceno, katero so včasih izvedeli šele na govorilnih urah. To dijakom sicer
v začetku ni bilo všeč, vendar so se sedaj tega že navadili in so informacijsko komuniciranje
sprejeli.
ZAUPANJE
15.
Kako je/bo po vašem mnenju elektronska redovalnica vplivala na odnose
med učitelji, dijaki in starši?
Starši niso zmanjšali obiska govorilnih ur, kar pa se mi zdi izredno pomembno. Prihajajo pa
bolje informirani in so s tem zadovoljni, saj ažurno ali vsaj pravočasno izvedo, kakšno je
otrokovo stanje v šoli; kako je uspešen, koliko je odsoten, kdaj pišejo kontrolne naloge i.p.. Eredovalnica nikakor ni nadomestilo za neposredni učiteljske informacije.
16.
Ali se je po vašem mnenju zaupanje v e-redovalnico v teh letih, ko jo uporabljate
povečalo ali zmanjšalo?
Dejstvo je, da se na naši šoli vsako leto več staršev odloča za vključitev v e-redovalnico.
Odklonilnih reakcij staršev ali pritožb ni bilo. To je za nas zelo spodbudno. Glede pedagoških
delavcev moram tudi priznati, da nekateri učitelji niso navdušeni nad uvajanjem eredovalnice, kajti to jim predstavlja dodatno delo.
17.
Kot
Kakšna so pozitivni odzivi uporabe e-redovalnice s strani staršev?
že rečeno so starši so večinoma zelo zadovoljni in nam zaupajo, saj
jim s tem
prihranimo marsikatero negativno presenečenje o prepoznem obveščanju o ocenah ali
disciplinskih težavah dijakov, seveda pa je tudi sprotna informacija o uspešnosti njihovega
otroka za starše dobrodošla.
18.
Kaj predvidevate glede uporabe e-redovalnice v prihodnosti?
Gotovo je, da se bo informacijska komunikacija v bodočnosti širila po obsegu in po kakovosti.
Na vsaki šoli bo imela na to ključen vpliv dobra IKT opremljenost, zato je na naši šoli
prioritetna sodobna tehnična opremljenost in povezanost, kar pomeni mrežna IKT povezanost
vseh učilnic. Morda je pomembnejša od tega usposobljenost pedagoških delavcev in
pridobitev potrebnih rutin za suvereno uporabo, ki bo vsaj približno na nivoju sposobnosti,
kakršno imajo pri uporabi IKT dijaki. Kdaj bo uporaba IKT postala služna dolžnost in
odgovornost vseh pedagoških delavcev pa je po mojem mnenju vprašanje menjav učiteljskih
generacij.
19.
Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj?
Vse sem že povedal.
Četrti transkript – SŠB
KOMUNICIRANJE
1.
Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja?
Redovalnico smo začeli uporabljati v letošnjem šolskem letu in jo trenutno uporabljamo
poskusno.
2.
Zakaj ste se odločili za uvedbo e-redovalnice?
Razlog za uvedbo e-redovalnice je bil predvsem, neurejeno področje pedagoške
dokumentacije. Včasih je bilo to predpisano, sedaj pa s prenovo izobraževalnih programov so
dokumenti so v avtonomiji šol. Včasih je bila pedagoška dokumentacija urejena z uradnimi
obrazci ki jih je izdajala DZS, s prenovo izobraževalnih programov pa se je vse skupaj sesulo.
Tako smo se šole morale same znajti kako in kaj v bodoče. Iskali smo rešitve in ena izmed
rešitev je bila tudi e-redovalnica in moduli ki jih ta redovalnica omogoča. Redovalnico
imamo v najemu preko podjetja Logos.si, kar pomeni zajem podatkov, vodenje na segmentu
elektronskega vodenja, ter izpisi posameznih obrazcev.
3.
Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen?
Uporabljamo samo e-redovalnico, ki je samostojna in ne uporabljamo več klasične
redovalnice, ker bi to pomenilo za učitelje dvojno delo. Poleg izpisov osebnih listov nam
LoPolis omogoča izpis evidence po posameznih predmetih in posameznih konferenčnih
obdobjih, naročanje na malico in izpis vpisnih listov.
4.
Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v
komunikaciji med učitelji in starši?
Prednosti predstavljajo predvsem enoten pregled nad podatki, med slabosti pa bi rekel da je
to kar velik finančen zalogaj za šole in ne vem ali bomo to finančno zmogli. Trenutno imamo
aplikacijo na testiranju. Prednosti ki jih naj bi e-redovalnica tudi prinesla je usposabljanje s
strani podjetja Logos za učitelje oz. kolektiv. V prihodnosti si nekako želimo nadgraditi eredovalnico z e-dnevnikom, čeprav imamo pomisleke glede zakonskih podlag, kajti dnevnik je
uradni dokument in menim, da en pisni dokument mora biti shranjen v tiskani obliki.
Pomembno je tudi dostopanje do teh medijev (od doma,..) Prednost je tudi v tem da so podatki
zbrani na enem mestu, da jih je možno izvozit oz. natisnit. Možen je pogled posameznika in
pogled celote razreda, tako da ima razrednik pogled nad celotno situacijo razreda in tudi
obenem ravnatelj nad celotno situacijo šole. Težave ki so se pojavile na začetku so bile
predvsem z vpisovanjem in lahko bi rekel tudi nepoznavanjem IKT tehnologije. Z dodatnimi
pojasnili smo to težavo tudi prebrodili.
5.
Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši?
Za komunikacijo s starši uporabljamo klasične vrste komuniciranja, kot so po telefonu, preko
SMS sporočil, ali e-pošte in ravno tako klasične pošte. Od 360-tih dijakov, 40 staršev
uporablja e redovalnico. oz. imajo zagotovljen dostop za vpogled v e redovalnico. Vsi ostali
kot sem že rekel komunicirajo na klasičen način. Lahko zatrdim, da je za starše še vedno
pomemben pristen stik med učiteljem in staršem.
6.
Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši?
Najpogostejša komunikacija med starši in učitelji je preko telefona ali osebno na govorilnih
urah. Menim da e-mediji nikakor ne morejo zamenjati komunikacije, ki jo predstavlja živi stik
z osebjem šole.
7.
Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e-
redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje?
Obisk govorilnih ur se ni zmanjšal glede na uvedbo e redovalnice, oz. sprememb nismo
zaznali. Starši želijo pogovor z učiteljem, kajti e-komunikacija ne omogoča dodatnih
vprašanj, ali pa je čakanje na odgovor dolgotrajnejše, skratka starši želijo imeti hitre
informacije. Kljub temu da ocene na govorilnih urah vidijo na računalniku jih to ne moti. Če
bi redovalnica bila širše zastopana pri starših bi lahko to imelo posledice na obisk govorilnih
ur, kar pa lahko zatrdim, da ne bi bilo dobro.
VARNOST
8.
Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici
(negativne izkušnje)?
Negativnih izkušenj glede varnosti v tem kratkem obdobju nismo zaznali, menimo pa da
LoPolis zelo dobro poskrbi za varnost, kajti registracija je dvojna, tako za starše, kot za šololočeno. Moram pa poudariti, če imamo kakršne koli težave, da so na LoPolis-u izjemno hitro
odzivni, kar ob enem onemogoča kakršnih koli težav. To je zelo pozitivno oz. nujno v
današnjem času, če govorimo o informatizaciji in e-medijih.
9.
Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici?
Nadzor nad podatki ima administratorka-svetovalna delavka in varnost je zagotovljena s
strani LoPolisa.
10.
Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema
e-redovalnice?
Informacijskemu sistemu oz. aplikaciji Lo Polis izjemno zaupamo, kajti vstopanje je ločeno v
e-redovalnico tako za starše in šolo Podatki oz ocene se kopirajo v aplikacijo, tako da starši
lahko vidijo samo kopijo ocen. Varnost je zagotovljena na zelo visoki ravni.
11.
Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli?
Za nadzor podatkov na naši šoli skrbi administrator oz. svetovalna delavka, ki nadzoruje tudi
vnos podatkov v sistem. Na začetku je za vnos podatkov in nadzor nad podatki bdela oseba ki
je trenutno na porodniškem dopustu, skupaj s svetovalno delavko, sedaj pa je to vlogo
prevzela samo svetovalna delavka, katera ima tudi pomoč s strani učitelja. Pregled nad
podatki ima tudi razrednik, kateri skrbi tudi za pravilen vnos podatkov in da so podatki
ažurno vpisani v zakonskem roku. Do napak pri vnosu do sedaj ni prišlo oz. ni bilo zaznati
večjih težav.
12.
Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico
uporabljali?
Skr za varnost podatkov s strani staršev nismo zaznali, kajti imamo vključenih le majhno
število vključenih staršev to je 40 staršev. Večja ovira za starše se kaže v nepoznavanju
informacijske komunikacijske tehnologije. Zato menim, da je dostop do e-redovalnice
zahtevalo tako majhno število staršev. Starši se tudi ne želijo ukvarjati s tovrstno tehnologijo,
kajti lagodnejše je poklicati v šolo, ali priti v šolo in se ne obremenjevati z e-mediji.
13.
Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e-
redovalnice?
Za enkrat nimam mnenja kako bi lahko bilo še bolje poskrbljeno za varnost, kajti zdi se mi
dovolj dobro poskrbljeno za varnost, kot jo zagotavlja LoPolis, tako z vstopanjem s pomočjo
digitalnih potrdil.
14.
Kakšno je vaše mnenje o vplivu elektronske redovalnice na učni uspeh dijakov?
V tako kratkem času te relacije ni možno opredeliti. Vsekakor pa pozitivno vpliva, če
informacije hitro krožijo in prihajajo do staršev pravočasno. To zagotovo vpliva na obisk
pouka in uspeh posameznih dijakov. Funkcioniranje dijakov v šoli je vsekakor dobro, kadar
imamo dober stik s starši. Zato se poleg e-poti do staršev poslužujemo tudi klasične.
ZAUPANJE
15.
Kako je/bo po vašem mnenju elektronska redovalnica okrepila ali oslabila odnos
med učitelji, dijaki in starši?
Med dijaki in učitelji in starši ni bilo zaznati, da je e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos,
kajti vključenih je majhno število staršev. Pojavlja se pri zaupanju predvsem vprašanje
preglednosti, ki celotno situacijo posameznega dijaka prikaže. Kajti učitelji nikakor ne vodijo
več ocen ostalih predmetov oz. modulov in ne morejo biti več subjektivni ampak se tako kaže
večja objektivnost, kar predstavlja tudi določen vidik zaupanja s strani staršev, dijakov in
učiteljev.
16.
Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo
uporabljate povečalo ali zmanjšalo?
Zaupanje do redovalnice je pozitivno s strani učiteljev, predvsem zaradi enostavnega in
hitrega izpisa podatkov, ki ga omogoča aplikacija. Učiteljem e-redovalnica ne predstavlja
dvojnega dela, kajti klasične redovalnice več ne uporabljamo. Težko pa bi rekel v prihodnje
za ta kratek čas uporabe bi bilo zaupanje takšno kot sem povedal.
17.
Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo?
Dobro, kajti ocene lahko vidijo v vsakem trenutku in kjerkoli, ravno tako se lahko hitreje reši
kakršna koli težava pri dijakih, ki so vključeni v e-redovalnico.
18.
Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnosti?
Povečala se bo baza podatkov kar je seveda dobro, ker imamo vse na enem mestu. Prihodnost
e-redovalnice vidim kot dobro oz. obvezno v šolah. Vendar bo moralo ministrstvo poskrbeti za
določene zakonske in pravne regulative. V prihodnosti bo potrebno nadgraditi e redovalnico
tudi z e-dnevnikom, kar predstavlja tudi enoten pregled nad izostanki posameznih dijakov.
Skratka pri e-komuniciranju bomo morali paziti, da ne bomo zreducirali klasičnega
komuniciranja, ker potem bi lahko po parih letih šolo zaprli oz. jih ne bi več potrebovali v
takšni obliki kot so.
19.
Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj,..
Ne.
Peti transkript – EGR
KOMUNIKACIJA
1.
Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja?
Trenutno jo uporabljamo drugo šolsko leto.
2.
Zakaj ste se odločili zanjo?
Predlog je dal učitelj, ki ima najmanj opraviti z ocenami, kar je zelo zanimivo. Reakcija med
učitelji je bila zelo burna. Tako kot vsake novosti so se tudi tega izogibali. Bojazen je bila
predvsem varnost in da starši ne bodo hodili na govorilne ure. Predvsem pa to da se bo
izgubila pristna beseda oz. komunikacija med starši in učitelji. Imeli smo tudi nekaj težav z
informacijskim sistemom. Želeli smo si narediti enoten povezan sistem med tajništvom,
računovodstvom, učitelji, svetovalno delavko, ki bi omogočal zelo popolno statistično
obdelavo oz. pregledno obdelavo (arhiviranje, pregled za nazaj, enoten način vpogleda v
sistem na celi šoli). Končno je bila skupna odločitev, da stopimo v kontakt z Lopolis-om tako s
strani svetovalne delavke, kot tudi vzdrževalcem IKT tehnologije na šoli. Vzdrževalec se je
začel usposabljati in tako uvajat sistem na šolo. Sledilo je usposabljanje učiteljev. Pri
usposabljanju je bilo zelo veliko težav, ker učitelji niso bili zadovoljni z načinom. Čeprav so
kasneje sistem vsi osvojili in si med seboj tudi pomagali. Pri nas je običajno tako, da težko
kolektiv sprejme novosti, vendar kasneje se izkaže, kot dobra stvar. Sistem je potrebno v celoti
obvladat, ker če ne, ne moremo delati izpisov posameznih obrazcev.
3
Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen?
Redovalnica vsebuje samo ocene, vendar lahko natisnemo osebne liste, spričevala, obvestila,..
Učitelj je dolžan vnesti ocene, kar pomeni dvojno delo. Če učitelj ni vnesel ocen, dijak ni imel
vpisanih ocen. Spričevalo, obvestilo, je bilo tako nično. Učitelj je bil odgovoren zato, da je
ocena vnesena. Naš sistem je prinesel kar precej vznemirjenja in precej jeze in truda.
4.
Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v
komunikaciji med učitelji in starši?
Veliko smo se naučili. Na koncu so tudi prednosti, ki jih mogoče malo manj poudarjamo, to je
predvsem v tiskanju osebnih listov, spričeval, konferenčnih izpisov. Zmanjšala se je zamuda
časa pri pisanju posameznih obrazcev, ki jih je imel razrednik. Vendar ni šlo brez težav,
pojavljale so se pri tiskanju, običajno tehnične težave.
5.
Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši?
Za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine komuniciranja. Od elektronske
pošte, mobitela. Čeprav nisem navdušena, da učitelji dajejo svoje mobi številke, vendar kot
pravijo je to pozitivno, ker lahko le na ta način hitro pridejo v stik s starši.
Redna komunikacija med šolo in dijaki poteka tudi preko spletne strani, predvsem z obvestili.
Za povezavo med učitelji uporabljamo e-komunikacijo, pripravljamo e-zbornico.
6.
Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši?
Kot sem že poudarila, za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine
komuniciranja. Od e-pošte, mobitela, klasične pošte, telefonski pogovori.
7.
Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e-
redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje?
Pomembno za starše je predvsem pristen stik z učiteljem in hitro reševanje neuspehov. Glede
na to, da se mnogi straši ne prijavljajo v e- redovalnico, raje prihajajo na govorilne ure, ne
zaznavamo, da je obisk govorilnih ur upadel.
VARNOST
8.
Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici
(negativne izkušnje)?
Varnost podatkov je zagotovljena tako, da starši za vstop v e-redovalnico potrebujejo
elektronski podpis, ki ga izdaja zato usposobljena in zaupanja vredna ustanova. Podatki v eredovalnici so zavarovani tako, da je vidna le kopija podatkov, ki se enkrat dnevno preslika v
splet.
9.
Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici ?
Da so ocene pravilno vnesene si učitelji medsebojno pomagajo pri vnosu, običajno po dva in
dva učitelja. Razrednik je tudi ena izmed varovalk, ki zagotavlja oz. preverja, da so pravilno
vnesene ocene. Napakam se je sicer težko izogniti, vendar informacij do sedaj s strani staršev
nismo zaznali. Glede varnosti ni bilo nikakršnih pomislekov. Mogoče kakšna izjava, vendar
hudih ne.
10.
Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema e-
redovalnice?
Za enkrat nismo imeli slabih izkušenj, čeprav verjamem, da so zlorabe možne.
Dolžnost učitelja je bila, da v roku enega tedna ocene vpiše. Dilema je bila ali lahko učiteljica
vnese ocene takoj, ko popravi in še preden jih vidijo in analizirajo z dijaki. Seveda to ni
dopustno, porodila se je ideja za vpogled ocene z zamikom.
11.
Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli?
Na šoli delovanje sistema LoPolis nadzira administrator in pomaga pri vsej tehnični podpori
in svetuje. Kot sem že omenila, zadeve potekajo verižno. Za pravilnost vnosa je odgovoren
učitelj, razrednik in nadomestni razrednik preverjata zaključene ocene.
12.
Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico
uporabljali?
Opažamo, da starši večinoma gradijo na zaupanju zato menimo, da mnogi ne uporabljajo eredovalnice. Menimo, da je e-redovalnica le dodatek k občasnem preverjanju, večja kontrola
nad ocenami pa ni edina, varovalka kako otroke usmeriti v pravo smer.
13.
Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e-
redovalnice?
Problem je lahko v dostopanju do računalnikov. Učitelj se mora po opravilu dosledno
odjavljati iz sistema.
14.
Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov?
Pri dijakih ni zaznati drastičnega izboljšanja učnega uspeha z uporabo e-redovalnice, vendar
pri dijakih s slabšim učnim uspehom je to zaznati.
ZAUPANJE
15.
Kako je/bo po vašem mnenju e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos med
učitelji, dijaki in starši?
Na naši šoli zelo malo staršev uporablja e- redovalnico, to je približno 20 %. Delež, je zelo
majhen, predvidevamo, da je predvsem v prepričanosti staršev, da je osebni kontakt zelo
pomemben. Tudi sama nisem pristaš, da bi vse potekalo elektronsko. Ocene so samo en
segment uspeha. Tisti starši, ki se prijavijo običajno pogosto sledijo vendar kot sem rekla je
teh le majhen delež.
16.
Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo
uporabljate povečalo ali zmanjšalo?
Opažamo, da starši večina gradijo na zaupanju zato menimo, da ne uporabljajo eredovalnice. Menimo, da večja kontrola nad dijaki ni varovalka kako otroke usmeriti v pravo
smer. Nasprotovanje s strani dijakov o uvedbi e-redovalnice ni bilo, bilo je morda nekaj
pomislekov. Tudi na predstavitvi na dijaški skupnosti ni bilo zaznati strahu. Tudi pri
razrednikih ravno tako.
17.
Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo?
Posamezna ocena v e-redovalnici predstavlja en segment dijakovega znanja. E-redovalnica je
le oblika zapisa in način vpogleda v dijakove ocene, nikakor pa ne more ustvarjati celovitega
vpogleda v dijakovo prizadevanje in osebnost. Tega se kot kaže in na vso srečo zavedajo tudi
starši, ki želijo otroka spodbujati pri šolskem delu. Vsaj tako pomembne kot so ocene je tudi
obnašanje dijaka v šoli, oboje pa je seveda povezano. Težko je usklajevati logiko učitelja,
logiko dijaka in logiko starša s sistemom e-redovalnice. Zavedam se zaradi česa prihaja do
težav, področje ocenjevanja znanja je zelo občutljivo. Rekla bi da zaupanje v redovalnico je
vendar starši se vseeno ne odločajo zanjo.
18.
Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnost?
V prihodnosti ne vidim vključevanja večjega števila staršev v e-redovalnico, predvsem ne bo
edini vir informacij o otroku. Vendar vidim večjo priložnost v različnih enostavnejših izpisih
posameznih podatkov. Pomembno bi bilo sistem dodelati oz. da bi bil le ta kompatibilen s
sistemom mature, da ne bi bilo potrebno posebej vnašati podatkov. Več pozornosti bi lahko
posvetili zagotavljanju pravilnosti vnosa.
19. Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj?
Lahko dodam, da za vsako spremembo, ki jo želimo narediti v šoli, pridobimo soglasje
kolektiva, kajti brez njihove podpore ne želim siliti k spremembam. Težava pri uporabi IKT
tehnologije se je pojavila predvsem pri starejših, vendar moram reči da so se zelo hitro
medsebojno povezali in usposobili. Sodelovalno oz. timsko delo v naši zbornici deluje in si
učitelji medsebojno vzajemno pomagajo.
Šesti transkript – SŠNG
KOMUNICIRANJE
1.
Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja?
Eno šolsko leto oz. v letošnjem šolskem letu smo začeli poskusno uvajati e-redovalnico preko
strežnika LoPolis.
2.
Zakaj ste se odločili za uvedbo e-redovalnice?
Odločili smo se zaradi tega, ker smo začeli delati na vseh področjih na elektronskem vodenju.
Ideja je bila celo evidenca o modulu evidence delovnega časa, vendar smo to opustili, ker se
nam je bolj nekako zdela boljša trenutna uporaba e-redovalnice. Zagotovo pa nameravamo v
prihodnosti oz. v kratkem tudi uvajati e-dnevnik, ko se bo aplikacija s strani ponudnikov
pojavila. Razlog uvedbe e-redovalnice je bil tudi spodbuda z strani kolektiva. Ko smo eredovalnico predstavili na Svetu staršev, je bila pobuda izjemno dobro sprejeta. Moram pa
reči, da smo o uvedbi e-redovalnice zelo dolgo že razmišljali, vendar se nekako nismo mogli
odločiti. Ker pa danes informacijska tehnologija nenehno sili šole in ostale sektorje k nenehni
informatizaciji, je ta ideja o e-redovalnici tudi na naši šoli zaživela oz. dobila zeleno luč.
3.
Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen?
Naša e-redovalnica LoPolis vsebuje poleg ocen,tudi izpis evidence, obrazcev, podatkovno
bazo in predvsem je namenjena v poskusni fazi, da se naučimo dela z njo in da nam pomaga
pri odpravi predvsem administrativnih ovir. Vidimo izjemno korist glede statistike. Naša eredovalnica vsebuje zelo bazične stvari, kot so ocene, podatki o oceni oz. obrazložitev kot
opombe oz. datumi vpisa oz. kdaj je ocena dobljena. Označba popravljene ocene, ki je zelo
pomembno da je označena z različnimi barvami. Prepuščeno je učiteljem, vendar mora biti
razrednik seveda seznanjen z oznakami v e-redovalnici.
4.
Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v
komunikaciji med učitelji in starši?
To ne morem odgovoriti, lahko pa povem, da predvidevamo, da predvsem pri slabših dijakih,
kateri starši se bodo odločili za vpogled v e-redovalnico, da bo komunikacija zagotovo boljša
in ob enem zagotovila tudi posledično boljši učni uspeh. Čeprav se na drugi strani pojavlja
tudi bojazen, da se mogoče starši pa ne bojo udeleževali govorilnih ur, vendar to lahko samo
predvidevamo. Lahko pa zagotovim,da na našem koncu ni šole v regiji, ki bi e-redovalnico
uporabljala, imela jo je sicer ena OŠ vendar zaradi neažurnosti vnašanja ocen učiteljev so
tovrstno storitev opustili. Tako da tovrstno informacijo oz. izkušenj nimam sami, niti od
drugih šol v okolici.
5.
Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši?
Komunikacijo, ki jo uporabljamo so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne
ure izven rednih govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na
povabilo ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na redni
komunikaciji, veliko razrednikov da tudi svoje telefonske številke in tako opravijo veliko
telefonskih pogovorov. Zelo malo je klasične komunikacije-pisno. Veliko imamo komunikacije
med učitelji-dijaki preko spletne učilnice, Facebooka, Googlove skupine.
6.
Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši?
Kot sem že povedala uporabljamo različne vrste komunikacije. Komunikacijo, ki jo
uporabljamo so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih
govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na povabilo ravnateljice.
Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na redni komunikaciji, veliko
razrednikov da tudi svoje telefonske številke, s katerimi se opravi veliko telefonskih
pogovorov. Zelo malo je klasične komunikacije-pisno. Lahko pa rečem, da se pri nekaterih
starših pojavlja različna socialna struktura, za katere lahko rečem, da je ta komunikacija
izjemno šibka. Nekateri se nikakor ne uporabljajo e-medijev, tako da tovrstna komunikacija s
straši poteka preko telefona oz. govorilnih ur.
V prihodnosti, če bo interes staršev smo pripravljeni le te usposobiti z delom z e- medijev oz.
enostavno uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.
7.
Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi e-
redovalnice: povečanje oz. zmanjšanje?
To težko povem, vendar menim, da starši, katerih dijaki so problematični oz. imajo težave pri
posameznem predmetu, da tudi teh ne bo na govorilne ure. Menimo pa da e-redovalnica
zagotovo ne more nadomestiti učitelja oz. pristne ustne komunikacije.
VARNOST
8.
Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici
(negativne izkušnje)?
Če šole ne bi imele zastavljene zelo dobre varnosti, zagotovo LoPolis ne bi dopuščal svoje
aplikacije v uporabo. Menim pa da je LoPolis glede na to, da ga uporablja večina slovenskih
OŠ in posledično tudi nekatere srednje šole zelo dobro zasnovan z vidika varnosti. Tudi za
uporabo zunanjih uporabnikov-staršev je zelo dobro posrbljeno. Ko smo se odločali za eredovalnico smo med ponudniki izbrali LoPolis, ker se nam je zdela zaupanja vredno podjetje
in kot sem že povedala, če jo uporablja večina slovenskih šol, zakaj tovrstne preverjene
storitve ne bi tudi mi.
9.
Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici?
Vsak učitelj zase vnaša v informacijski sistem oz. e-redovalnico ocene. Tako mora tudi sam
poskrbeti za varnost in da gesla ne posreduje tretjim osebam. Učitelji si med seboj lahko
pomagajo. Vendar za varnost podatkov v e-redovalnici je poskrbljeno s strani ponudnika
LoPolis, kajti enkrat dnevnose preslika samo kopija podatkov oz. ocen na strežnik, kjer lahko
starši pogledajo v ocene. Vendar to za enkrat še ni možno, kot sem povedala ocen nimamo
objavljenih na spletu. Lahko pa starši, če želijo z učiteljem pogledajo v ocene na računalniku
in sicer na govorilnih urah in se seznanijo z aplikacijo.
10.
Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema
e-redovalnice?
Sem že odgovorila v prejšnjem odgovoru. Poudarjam da je zelo dobro zagotovljeno za
varnost tako z naše strani kot s strani ponudnika.
11.
Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli?
Na šoli imamo administratorja, ki je poskrbel za vnos vseh podatkov v sistem, moram priznati
da je s tem bilo ogromno začetnega dela in da je to tudi zelo odgovorno delo. Tako je nadzor
nad podatki voden s strani administratorja.
12.
Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico
uporabljali?
Na to ne moram še odgovoriti.
13.
Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost e-
redovalnice?
Menim da je za varnost zelo dobro poskrbljeno, kajti starši vstopajo s pomočjo digitalnih
potrdil, medtem ko moramo na šoli predhodno dodeliti staršem uporabniško ime mi, vendar
ga takoj po prvi registraciji spremenijo.
14.
Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov?
To za enkrat ne morem reči, vendar lahko predvidevam da drastično se ne bo spremenil. Kajti
starši dijakov, kateri imajo slabši učni uspeh tudi danes ne kontrolirajo otrok, vendar se
odzovejo le na naš klic oz naše vabilo. Pustimo se presenetiti in upati da bo e-redovalnica
vplivala na boljši uspeh.
ZAUPANJE
15.
Kako je/bo po vašem mnenju e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos
med učitelji, dijaki in starši?
Za starše še ne morem reči, lahko pa zatrdim da je med učitelji se okrepil odnos kajti več se
pogovarjajo o e-redovalnici in ob enem so izredno zainteresirani za uporabo le te. Ko smo
učitelje pripravljali in usposabljali za uporabo e-redovalnice, smo doživeli zelo pozitiven
odnos in presenečenje, kajti zaznali nismo nikakršnih bojazni oz. slabe volje med učitelji, prav
nasprotno bili smo navdušeni in presenečeni nad njihovo zainteresiranostjo in odnosom do
same aplikacije. Ravno nasprotno pa se je zgodilo z dijaki, ko smo jim predstavili uporabo eredovalnico, ti niso bili ravno navdušeni, kajti pojavila se je bojazen zakaj pa morajo starši
takoj zvedeti za ocene, saj je dovolj da jim sami povem. Sicer pa zaznavamo, da je med starši
interes in verjamemo, da bo e-redovalnica v prihodnosti zagotovo poglobila odnos med
učitelji in starši.
16.
Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo
uporabljate povečalo ali zmanjšalo?
Na to vprašanje, ne bi mogla dati odgovora, kajti v letošnjem šolskem letu šele uvajamo
tovrstno storitev e-redovalnice.
17.
Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo?
Ravno tako tudi na to vprašanje nikakor ne bi mogla odgovoriti, ker e-redovalnica še ni
objavljena na spletu in starši ne morejo pogledati v ocene.
18.
Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnost?
Glede na razvoj e-redovalnice pa menim, da bo uporaba v prihodnosti izjemno pomembna,
menim da bo e-redovalnica postala obvezna. Mogoče do neke mere in kasneje pa postopoma
v celoti, zagotovo pa bo potrebna še ustrezna zakonska podlaga. Verjamem pa, da bo ednevnik prinesel tudi določene rešitve glede izostajanja pouka, ki je specifičen v slovenskem
področju.
19.
Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje,…Primeri, zakaj?
Ničesar nimam več dodati.
Priloga 2: Skupni transkript po temah
KOMUNIKACIJA
1. Koliko let uporabljate e-redovalnico kot orodje komuniciranja?
Deset let uporabljamo e-redovalnico.
Uporabljamo jo drugo šolsko leto, s tem da smo jo najprej uporabljali poskusno prve pol
leta, ko so se šifranti še polnili, smo vnos ocen naredili naenkrat pred redovalno konferenco,
nato so učitelji ocene začeli vnašati sproti, in sicer pol leta modul LoPolis (vnos podatkov v
bazo, izpisi ...) in nato še vnašanje ocen v e-redovalnico.
E-redovalnico uporabljamo peto šolsko leto. Prvo leto v manjši meri, kajti v redovalnico je
bilo vključenih zelo malo staršev, danes pa lahko rečem, da je e-redovalnica pravo e-orodje
za komuniciranje. Sedaj e-redovalnico uporabljamo v ekonomskem programu poklicno
tehniškega izobraževanja in v zaključnem letniku programa trgovec. Uporaba e-redovalnice
ni obvezna in sloni na avtonomiji razrednika, za informacijsko komunikacijo s starši so se
odločili razredniki treh, sicer najštevilčnejših oddelkov.
Redovalnico smo začeli uporabljati v letošnjem šolskem letu in jo trenutno uporabljamo
poskusno.
Trenutno jo uporabljamo drugo šolsko leto.
Eno šolsko leto oz. v letošnjem šolskem letu smo začeli poskusno uvajati e-redovalnico preko
strežnika LoPolis.
2. Zakaj ste se odločili za uvedbo e-redovalnice?
Odločili smo se za njo zaradi boljše komunikacije, prvič predvsem zaradi staršev in njihovega
obveščanja, da bi lažje in hitreje prišli do informacij o ocenah. Ni jih potrebno za vsako
malenkost klicati ali jim prihajati v šolo. Starši prihajajo v šolo takrat, kadar vidijo, da je v
redovalnici veliko slabih ocen, če le-teh ni, potem smatrajo, da je z otrokom vse v redu.
Zaradi predloga staršev na Svetu staršev, morda bi se tudi zaradi sebe, ampak v našem Svetu
staršev smo dobili bistven predlog za uvedbo, kateri nas je spodbudil k uvedbi e-redovalnice.
Razlog, zakaj starši želijo e-redovalnico, je bil predvsem sledenje e-medijem in obenem
spremljanje otroka preko teh medijev. Od 400 dijakov imamo vključenih v e-redovalnico 100
staršev.
Za uvedbo e-redovalnice smo se odločili pred petimi leti, ko smo se vključili v projekt
Comenius, obenem pa nam je uvedba e-redovalnice predstavljala izziv in eno od dodanih
kakovosti naše šole. V projektu Comenius smo razvili e-redovalnico skupaj s podjetjem B4
Contact, katero je naši šoli nudilo gostovanje na njihovem strežniku, in sicer v okviru spletne
strani naše šole. Pobudo za uvedbo je dala učiteljica, ki je opravila večino potrebnih
dejavnosti in kot razredničarka tudi prva začela informacijsko komunicirati s starši.
Razlog za uvedbo e-redovalnice je bil predvsem neurejeno področje pedagoške
dokumentacije. Včasih je bilo to predpisano, sedaj pa so s prenovo izobraževalnih programov
dokumenti v avtonomiji šol. Včasih je bila pedagoška dokumentacija urejena z uradnimi
obrazci, ki jih je izdajala DZS, s prenovo izobraževalnih programov pa se je vse skupaj
sesulo. Tako smo se šole morale same znajti, kako in kaj v bodoče. Iskali smo rešitve in ena
izmed rešitev je bila tudi e-redovalnica in moduli, ki jih ta redovalnica omogoča. Redovalnico
imamo v najemu preko podjetja Logos, kar pomeni zajem podatkov, vodenje na segmentu
elektronskega vodenja ter izpisi posameznih obrazcev.
Predlog je dal učitelj, ki ima najmanj opraviti z ocenami, kar je zelo zanimivo. Reakcija med
učitelji je bila zelo burna. Tako kot vsake novosti so se tudi tega izogibali. Bojazen je bila
predvsem varnost, in da starši ne bodo hodili na govorilne ure. Predvsem pa to, da se bo
izgubila pristna beseda oz. komunikacija med starši in učitelji. Imeli smo tudi nekaj težav z
informacijskim sistemom. Želeli smo si narediti enoten povezan sistem med tajništvom,
računovodstvom, učitelji in svetovalno delavko, ki bi omogočal zelo popolno statistično
obdelavo oz. pregledno obdelavo (arhiviranje, pregled za nazaj, enoten način vpogleda v
sistem na celi šoli). Končno je bila skupna odločitev, da stopimo v kontakt z Lopolis-om tako s
strani svetovalne delavke kot tudi vzdrževalcem IKT tehnologije na šoli. Vzdrževalec se je
začel usposabljati in tako uvajati sistem na šolo. Sledilo je usposabljanje učiteljev. Pri
usposabljanju je bilo zelo veliko težav, ker učitelji niso bili zadovoljni z načinom. Čeprav so
kasneje sistem vsi osvojili in si med seboj tudi pomagali. Pri nas je običajno tako, da težko
kolektiv sprejme novosti, vendar kasneje se izkaže kot dobra stvar. Sistem je potrebno v celoti
obvladati, ker če ne, ne moremo delati izpisov posameznih obrazcev.
Odločili smo se zaradi tega, ker smo začeli delati na vseh področjih na elektronskem vodenju.
Ideja je bila celo evidenca o modulu evidence delovnega časa, vendar smo to opustili, ker se
nam je bolj nekako zdela boljša trenutna uporaba e-redovalnice. Zagotovo pa nameravamo v
prihodnosti oz. v kratkem tudi uvajati e-dnevnik, ko se bo aplikacija s strani ponudnikov
pojavila. Razlog uvedbe e-redovalnice je bil tudi spodbuda s strani kolektiva. Ko smo eredovalnico predstavili na Svetu staršev, je bila pobuda izjemno dobro sprejeta. Moram pa
reči, da smo o uvedbi e-redovalnice zelo dolgo že razmišljali, vendar se nekako nismo mogli
odločiti. Ker pa danes informacijska tehnologija nenehno sili šole in ostale sektorje k nenehni
informatizaciji, je ta ideja o e-redovalnici tudi na naši šoli zaživela oz. dobila zeleno luč.
3. Kaj vsebuje vaša e-redovalnica poleg ocen?
Naša redovalnica vsebuje izostanke in ocene, tako da lahko starši v vsakem trenutku vidijo
tudi manjkajoče ure. Vidni staršem so samo izostanki in ocene.
Poleg ocen vsebuje izpise učnih načrtov, možnost izpisov obvestil, realizacija pouka, obisk
pouka, evidenca, izpis osebnih listov, seznamov, drugi modul je odjava in prijava malice,
vodenje pošte, kontakti staršev, kar predstavlja enoten sistem in enotno bazo podatkov.
Poleg ocen vsebuje opravičila, izostanke, vzgojne ukrepe, mrežni plan, podatke dijakov,
staršev in učiteljskega zbora šole, obrazložitev ocen in kratka sporočila med starši, učitelji in
razredniki. Lahko rečem, da je naša e-redovalnica del dijakovega portfolia, v katerem se
hranijo tudi dijakove pohvale.
Uporabljamo samo e-redovalnico, ki je samostojna in ne uporabljamo več klasične
redovalnice, ker bi to pomenilo za učitelje dvojno delo. Poleg izpisov osebnih listov nam
LoPolis omogoča izpis evidence po posameznih predmetih in posameznih konferenčnih
obdobjih, naročanje na malico in izpis vpisnih listov.
Redovalnica vsebuje samo ocene, vendar lahko natisnemo osebne liste, spričevala, obvestila,
... Učitelj je dolžan vnesti ocene, kar pomeni dvojno delo. Če učitelj ni vnesel ocen, dijak ni
imel vpisanih ocen. Spričevalo in obvestilo je bilo tako nično. Učitelj je bil odgovoren zato,
da je ocena vnesena. Naš sistem je prinesel kar precej vznemirjenja in precej jeze in truda.
Naša e-redovalnica LoPolis vsebuje poleg ocen tudi izpis evidence, obrazcev, podatkovno
bazo in predvsem je namenjena v poskusni fazi, da se naučimo dela z njo in da nam pomaga
pri odpravi predvsem administrativnih ovir. Vidimo izjemno korist glede statistike. Naša eredovalnica vsebuje zelo bazične stvari, kot so ocene, podatki o oceni oz. obrazložitev kot
opombe oz. datumi vpisa oz. kdaj je ocena dobljena. Označba popravljene ocene, ki je zelo
pomembno, da je označena z različnimi barvami. Prepuščeno je učiteljem, vendar mora biti
razrednik seveda seznanjen z oznakami v e-redovalnici.
4. Katere prednosti je po vašem mnenju uvedba e-redovalnice prinesla v
komunikaciji med učitelji in starši?
Prednosti:
- hitro informiranje staršev;
- starši so se navadili na e-redovalnico in kontrolo nad otrokom;
- ker smo imeli pri prehodu na prenovljene izobraževalne programe težave (eno leto je
nismo uporabljali), smo imeli veliko klicev oz. vprašanj, kdaj bo e-redovalnica dostopna
in zakaj je še ni. Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo redovalnico vzpostavili na
modularni način, kot ga zahteva zakonodaja;
- komunikacija poteka med razrednikom – starši, pa tudi deloma med učitelji in starši,
včasih tudi starši – svetovalno službo oz. po potrebi starši – ravnateljem.
Težave v desetletnem uporabljanju e-redovalnice nismo zaznali oz. le-te niso bile tako velike,
da bi jih lahko izpostavil.
Starši več ne sprašujejo za potrditev ocene, kar se je v predhodnem obdobju pojavljajo .
Lahko rečem, da je zaupanje postalo večje.
Vsekakor je e-redovalnica v vseh teh letih, ko jo uporabljamo pri komunikaciji med učiteljem
in staršem prinesla pozitivne učinke; predvsem sprotno in boljšo informiranost staršev, nova
kakovost v odnosih. Razredi, ki so vključeni v e-redovalnico oz. njihovi starši imajo v vsakem
trenutku možnost vpogleda v ocene in ostale podatke, ki jih nudimo v e-redovalnici. Na
tovrsten način hitreje in enostavneje rešujemo marsikatere težave oz. vrzeli, ki bi nastale v
klasični komunikaciji.
Prednosti predstavljajo predvsem enoten pregled nad podatki, med slabosti pa bi rekel, da je
to kar velik finančen zalogaj za šole in ne vem, ali bomo to finančno zmogli. Trenutno imamo
aplikacijo na testiranju. Prednosti, ki jih naj bi e-redovalnica tudi prinesla je usposabljanje s
strani podjetja Logos za učitelje oz. kolektiv. V prihodnosti si nekako želimo nadgraditi eredovalnico z e-dnevnikom, čeprav imamo pomisleke glede zakonskih podlag, kajti dnevnik je
uradni dokument in menim, da en pisni dokument mora biti shranjen v tiskani obliki.
Pomembno je tudi dostopanje do teh medijev (od doma, ...). Prednost je tudi v tem, da so
podatki zbrani na enem mestu, da jih je možno izvoziti oz. natisniti. Možen je pogled
posameznika in pogled celote razreda, tako da ima razrednik pogled nad celotno situacijo
razreda in tudi obenem ravnatelj nad celotno situacijo šole. Težave, ki so se pojavile na
začetku, so bile predvsem z vpisovanjem in lahko bi rekel tudi nepoznavanjem IKT
tehnologije. Z dodatnimi pojasnili smo to težavo tudi prebrodili.
Veliko smo se naučili. Na koncu so tudi prednosti, ki jih mogoče malo manj poudarjamo, to je
predvsem v tiskanju osebnih listov, spričeval, konferenčnih izpisov. Zmanjšala se je zamuda
časa pri pisanju posameznih obrazcev, ki jih je imel razrednik. Vendar ni šlo brez težav,
pojavljale so se pri tiskanju, običajno tehnične težave.
To ne morem odgovoriti, lahko pa povem, da predvidevamo, da predvsem pri slabših dijakih,
kateri starši se bodo odločili za vpogled v e-redovalnico, da bo komunikacija zagotovo boljša
in obenem zagotovila tudi posledično boljši učni uspeh. Čeprav se na drugi strani pojavlja
tudi bojazen, da se mogoče starši pa ne bodo udeleževali govorilnih ur, vendar to lahko samo
predvidevamo. Lahko pa zagotovim, da na našem koncu ni šole v regiji, ki bi e-redovalnico
uporabljala, imela jo je sicer ena OŠ, vendar zaradi neažurnosti vnašanja ocen učiteljev so
tovrstno storitev opustili. Tako da tovrstno informacijo oz. izkušenj nimamo sami, niti od
drugih šol v okolici.
5. Katere vrste komunikacije s starši uporabljate poleg e-komuniciranja s starši?
S starši uporabljamo klasičen način komuniciranja, pa tudi e-pošto. Odzivnost na e-pošto je
teoretično 14 dni, praktično pa lahko tudi več. Učitelji v šoli so z birokracijo zelo obremenjeni
in včasih je veliko od tega nepotrebnega. V prihodnosti e-redovalnice ne nameravamo
nadgraditi z opravičili, mrežnim planom, urniki, ker smo še vedno zvesti osebnemu kontaktu.
S starši uporabljamo e-komunikacijo preko e-maila zaradi ekonomičnosti, zato želimo v
začetku šolskega leta in vmes pobrati čim več e-naslovov staršev. Se pa pojavlja problem, da
je še vedno več kot polovica staršev, katera ne uporablja e-pošte. Obveščanja pa se
poslužujemo tudi po klasični pošti. Razredniki tudi preko e-pošte ali telefona ali SMS sporočil
razrednikov. Če nekdo manjka vmesne ure, razrednik takoj obvešča starše.
S starši uporabljamo različne vrste komunikacije; še vedno so to govorilne ure, klasična
pošta, e-pošta in telefon. Marsikateri naš učitelj oz. učiteljica posreduje staršem tudi svoje
mobilne številke in na ta način je komunikacija tudi učinkovitejša, vendar preko gsm učitelji
komunicirajo s starši le na njihovo izrecno željo. Vsekakor pa je informacijsko komuniciranje
učinkovitejše, predvsem seveda pri starših, ki vsakodnevno prebirajo pošto in se nanjo
odzivajo ... E-redovalnica je eden izmed učinkovitejših načinov celotnega pregleda uspešnosti
dijaka pri posameznih predmetih, kakor tudi glede vzgojnih ukrepov, pohval in drugih
informacij.
Za komunikacijo s starši uporabljamo klasične vrste komuniciranja, kot so po telefonu, preko
SMS sporočil, ali e-pošte in ravno tako klasične pošte. Od 360-tih dijakov 40 staršev
uporablja e-redovalnico oz. imajo zagotovljen dostop za vpogled v e-redovalnico. Vsi ostali,
kot sem že rekel, komunicirajo na klasičen način. Lahko zatrdim, da je za starše še vedno
pomemben pristen stik med učiteljem in staršem.
Za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine komuniciranja. Od elektronske
pošte, mobitela. Čeprav nisem navdušena, da učitelji dajejo svoje mobi številke, vendar kot
pravijo, je to pozitivno, ker lahko le na ta način hitro pridejo v stik s starši. Redna
komunikacija med šolo in dijaki poteka tudi preko spletne strani, predvsem z obvestili. Za
povezavo med učitelji uporabljamo e-komunikacijo, pripravljamo e-zbornico.
Komunikacijo, ki jo uporabljamo so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne
ure izven rednih govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na
povabilo ravnateljice. Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na redni
komunikaciji veliko razrednikov da tudi svoje telefonske številke in tako opravijo veliko
telefonskih pogovorov. Zelo malo je klasične komunikacije – pisno. Veliko imamo
komunikacije med učitelji – dijaki preko spletne učilnice, Facebooka, Googlove skupine.
6. Katere vrste komunikacije najpogosteje prevladuje med učitelji in starši?
Osebna komunikacija je za nas na prvem mestu. Računalnik nikoli ne bo nadomestil starša,
učitelja ali dijaka. Izobraževanje nikjer ne temelji samo na računalniku. Tudi jaz kot ravnatelj
vidim e-redovalnico samo kot pripomoček, nikakor pa nadomestilo.
Najpogostejša komunikacija, ki prevladuje pri nas, je preko mail-a, telefona. So pa naši starši
zelo naučeni, da zjutraj do 7.30 obvestijo odsotnost pouka naši tajnici, ki to zabeleži v modul
odjave malice, obenem pa imamo tudi evidenco odsotnosti dijakov po razredih.
Lahko pa zatrdim, da je pri oddelkih v navedenih ekonomskih programih komunikacija
uspešna zahvaljujoč e-redovalnici, in če sklepam po odzivnosti staršev. Osebno pa mislim, da
največ komunikacije poteka preko e-pošte in telefona, vendar tega empirično na šoli še nismo
ugotavljali.
Najpogostejša komunikacija med starši in učitelji je preko telefona ali osebno na govorilnih
urah. Menim da e-mediji nikakor ne morejo zamenjati komunikacije, ki jo predstavlja živi stik
z osebjem šole.
Kot sem že poudarila, za komunikacijo med starši uporabljamo vse možne načine
komuniciranja. Od e-pošte, mobitela, klasične pošte, telefonski pogovori.
Kot sem že povedala, uporabljamo različne vrste komunikacije. Komunikacijo, ki jo
uporabljamo, so govorilne ure, skupne govorilne ure, velikokrat govorilne ure izven rednih
govorilnih ur, na povabilo razrednika ali svetovalne službe ali pa na povabilo ravnateljice.
Veliko razrednikov se poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na redni komunikaciji veliko
razrednikov da tudi svoje telefonske številke, s katerimi se opravi veliko telefonskih
pogovorov. Zelo malo je klasične komunikacije – pisno. Lahko pa rečem, da se pri nekaterih
starših pojavlja različna socialna struktura, za katere lahko rečem, da je ta komunikacija
izjemno šibka. Nekateri nikakor ne uporabljajo e-medijev, tako da tovrstna komunikacija s
straši poteka preko telefona oz. govorilnih ur. V prihodnosti, če bo interes staršev, smo
pripravljeni le-te usposobiti z delom z e-mediji oz. enostavno uporabo informacijsko
komunikacijske tehnologije.
7. Kako ocenjujete vpliv e-redovalnice na obisk govorilnih ur pri uvedbi eredovalnice: povečanje oz. zmanjšanje?
Obisk govorilnih ure se z uvedbo e-redovalnice ni zmanjšal. Naša šola želi z uporabo eredovalnice ohraniti stik s starši na govorilnih urah. E-redovalnica je samo opozorilo
staršem, da je nekaj narobe, ko se pojavijo negativne ocene.
Ni opaznih sprememb.
V začetku uvajanja e-redovalnice smo imeli pomisleke, da se bo obisk govorilnih ur morda
zmanjšal, vendar se je zgodilo ravno obratno. Starši dijakov si še vedno želijo neposrednega
pristnega stika z razredniki in na ta način lahko izvejo največ, neredko pa želijo tudi vplivati
na odnose med učiteljem in dijakom, kar pa kakršna koli neosebna komunikacija ne omogoča.
Obisk govorilnih ur se ni zmanjšal glede na uvedbo e-redovalnice oz. sprememb nismo
zaznali. Starši želijo pogovor z učiteljem, kajti e-komunikacija ne omogoča dodatnih
vprašanj, ali pa je čakanje na odgovor dolgotrajnejše, skratka starši želijo imeti hitre
informacije. Kljub temu da ocene na govorilnih urah vidijo na računalniku, jih to ne moti. Če
bi redovalnica bila širše zastopana pri starših, bi lahko to imelo posledice na obisk govorilnih
ur, kar pa lahko zatrdim, da ne bi bilo dobro.
Pomembno za starše je predvsem pristen stik z učiteljem in hitro reševanje neuspehov. Glede
na to, da se mnogi starši ne prijavljajo v e-redovalnico, raje prihajajo na govorilne ure, ne
zaznavamo, da je obisk govorilnih ur upadel.
To težko povem, vendar menim, da starši, katerih dijaki so problematični oz. imajo težave pri
posameznem predmetu, da tudi teh ne bo na govorilne ure. Menimo pa, da e-redovalnica
zagotovo ne more nadomestiti učitelja oz. pristne ustne komunikacije.
VARNOST
8. Kako je po vašem mnenju zagotovljeno za varnost podatkov v e-redovalnici
(negativne izkušnje)?
Učitelje informiramo o vsakih spremembah ki jih naredimo na aplikaciji in jih tudi uvajamo.
Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke.
Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene pa tako, kot je zakonsko dovoljeno. Včasih lahko
učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi različnih objektivnih vzrokov (bolezni, pritožbe, ...) ali
pa je bilo potrebno kakšnega učitelja opozoriti. Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih
terminih.
Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko popravlja in vnaša
ocene samo za svoj razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri
vseh predmetih. Prenos ocen na internet iz baze podatkov je običajno najbolj težaven za
učitelje. Vsak učitelj opisuje svoje ocene, medtem ko razrednik zaključuje ocene. Zaključene
ocene gredo na splet, ampak osebni podatki dijakov zaradi varnosti ostanejo v bazi podatkov.
Preverjanje podatkov je še vedno ročno, kar predstavlja za učitelje dvojno delo, čeprav
tiskanje obrazcev (osebni listi, evidenca konferenc, ...) poteka centralno. Stroškovno eredovalnica za nas ne predstavlja velikih finančnih stroškov, ker je programer izdelal
aplikacijo in je to njegovo avtorsko delo. Z njim smo sodelavci že vrsto let tudi na višji šoli.
Nikakor pa se ne opredeljujemo, ali je to naše ali njihovo. Aplikacija je narejena kot »MIX«
različnih redovalnic, vendar se pojavlja ovira, ker to ne tržimo naprej, ampak jo uporabljamo
le zase. Če bi začeli s trženjem, se bi strošek povečal, kajti potrebovali bi različne vrste
vključenih oseb. Na naši šoli ugotavljamo, da je izbor tovrstne aplikacije, ki je centralno
voden, zelo dober, ker zagotavlja celoten nadzor in možnost spreminjanja, oz. modifikacije
aplikacij in je tako zelo varen.
Za varnost je dobro poskrbljeno, ker imamo vzdrževalca, ki zelo dobro skrbi za varnost in
imamo zelo veliko notranjo zaščito. Za celotno varnost sistema e-redovalnice skrbi podjetje
Logos.
Za varnost e-redovalnice je poskrbljeno pogodbeno s podjetjem B4Contact, ki zagotavljajo
visoko stopnjo varnosti. Predvsem z varovanjem vstopa v e-redovalnico le z uporabniškim
imenom in geslom. Imeli smo na začetku nekaj težav, kajti gesla niso bila najbolje dodeljena
staršem, tako da se je pojavljalo, da so učitelji pri vnosu ocen lahko videli tudi ocene ostalih
učiteljev. To je trajalo le kratek čas, saj smo zelo hitro rešili težavo.
Negativnih izkušenj glede varnosti v tem kratkem obdobju nismo zaznali, menimo pa, da
LoPolis zelo dobro poskrbi za varnost, kajti registracija je dvojna tako za starše kot za šolo –
ločeno. Moram pa poudariti, če imamo kakršne koli težave, da so na LoPolis-u izjemno hitro
odzivni, kar ob enem onemogoča kakršnih koli težave. To je zelo pozitivno oz. nujno v
današnjem času, če govorimo o informatizaciji in e-medijih.
Varnost podatkov je zagotovljena tako, da starši za vstop v e-redovalnico potrebujejo
elektronski podpis, ki ga izdaja zato usposobljena in zaupanja vredna ustanova. Podatki v eredovalnici so zavarovani tako, da je vidna le kopija podatkov, ki se enkrat dnevno preslika v
splet.
Če šole ne bi imele zastavljene zelo dobre varnosti, zagotovo LoPolis ne bi dopuščal svoje
aplikacije v uporabo. Menim pa, da je LoPolis glede na to, da ga uporablja večina slovenskih
OŠ in posledično tudi nekatere srednje šole zelo dobro zasnovan z vidika varnosti. Tudi za
uporabo zunanjih uporabnikov – staršev je zelo dobro poskrbljeno. Ko smo se odločali za eredovalnico, smo med ponudniki izbrali LoPolis, ker se nam je zdela zaupanja vredno
podjetje, in kot sem že povedala, če jo uporablja večina slovenskih šol, zakaj tovrstne
preverjene storitve ne bi tudi mi.
9. Kako na vaši šoli zagotavljate varnost podatkov v e-redovalnici?
Starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Imeli smo varianto, da bi šli starši
v e-redovalnico s certifikati, ampak s tem je problem. Kajti če bi eno podjetje delalo večje
število certifikatov, imamo pa različne brskalnike (Firefox, Opera,Mozilla, ...), ki vsak na svoj
način sprejemajo certifikate. Tako se je težko logirati v neko varno okolje, da bi bili ti podatki
varni.
Izvoz podatkov poteka s pomočjo programskih orodij Access, v katerih uporabljamo različne
module. Poročila oz. reporte je potrebno nenehno spreminjati, kajti zakonodaja v srednjem
šolstvu se nenehno spreminja in dokler ne bo ta usklajena in potrjena enotno za vse srednje
šole, bo težko izvesti aplikacijo, ki bo ustrezala vsem srednjim šolam. Bojazen glede varnosti
se na naši šoli ne pojavlja, se pa pojavlja težava predvsem pri učiteljih v dvojnem delu in
birokraciji. Ministrstvo za šolstvo zahteva od učiteljev nenehna izobraževanja, kar pa jim
predstavlja največji problem in dodatno obremenitev. Učitelje izobražujemo po potrebi,
velikokrat pa se zgodi, da si medsebojno pomagajo. V prihodnosti želimo vizualizirati
uporabo novih orodij s kratkim filmom ki bo dostopna tako učiteljem kot dijakom.
Učitelji so zadolženi za vnos podatkov, imamo pa nov strežnik, ki je dovolj močan, obenem pa
LoPolis zagotavlja veliko varnost glede podatkov v e-redovalnici, kajti starši imajo vpogled le
v kopijo ocen, ki se enkrat dnevno osvežuje. Vsak učitelj ima za vnos ocen dodeljeno geslo.
Vsak učitelj za svoj predmet vnaša ocene, tako da je za varnost podatkov poskrbljeno s strani
vsakega učitelja. Sicer pa imamo določene varnostne ukrepe, kot je posodabljanje
antivirusnih programov, požarnih zidov in ravno tako vsakodnevni nadzor administratorja
nad podatki v e-redovalnici.
Nadzor nad podatki ima administratorka – svetovalna delavka in varnost je zagotovljena s
strani LoPolisa.
Da so ocene pravilno vnesene, si učitelji medsebojno pomagajo pri vnosu, običajno po dva in
dva učitelja. Razrednik je tudi ena izmed varovalk, ki zagotavlja oz. preverja, da so pravilno
vnesene ocene. Napakam se je sicer težko izogniti, vendar informacij do sedaj s strani staršev
nismo zaznali. Glede varnosti ni bilo nikakršnih pomislekov. Mogoče kakšna izjava, vendar
hudih ne.
Vsak učitelj zase vnaša v informacijski sistem oz. e-redovalnico ocene. Tako mora tudi sam
poskrbeti za varnost, in da gesla ne posreduje tretjim osebam. Učitelji si med seboj lahko
pomagajo. Vendar za varnost podatkov v e-redovalnici je poskrbljeno s strani ponudnika
LoPolis, kajti enkrat dnevno se preslika samo kopija podatkov oz. ocen na strežnik, kjer lahko
starši pogledajo v ocene. Vendar to za enkrat še ni možno, kot sem povedala, ocen nimamo
objavljenih na spletu. Lahko pa starši, če želijo, z učiteljem pogledajo v ocene na
računalniku, in sicer na govorilnih urah in se seznanijo z aplikacijo.
10. Kakšno je vaše mnenje glede varnosti oz. zasebnosti informacijskega sistema eredovalnice?
Varnost informacijskega sistema je zelo dobra, vendar LoPolis bazira na strežniku, zato je
bila tovrstna aplikacija za nas predvsem neuporabna, ker je ta bolj programiran na osnovne
šole, ne pa tako na srednje in poklicne šole. Mi imamo samostojno elektronsko redovalnico, ki
bazira na spletni strani naše šole in zagotavlja dostop do podatkov administratorju. Mi smo
e-redovalnico kopirali iz Vegove šole, vendar se je pojavil problem pri modulih in delitvah v
skupine. In ko se je ta problem pojavil, ni bil problem samo vpis, vendar tudi izpis. Moduli se
razlikujejo med posameznimi programi, za katere izobražujemo. Odločili smo se, da
sestavimo sami aplikacijo, kjer dve oz. 3 leta nazaj ni bilo na tržišču nobene tovrstne
aplikacije. Druga stvar je bil tudi spremenjen način ocenjevanja, kjer so se pojavili nms-ji. Za
dijaka je enica enica. Nms-je nismo mogli popravljati, tako smo se nekaj časa vlekli tako, da
smo dali pod legendo, kaj to pomeni. Ampak sedaj je to rešeno, ker se je zopet spremenilo
ocenjevanje nazaj na enico. Problem ponovne vzpostavitve redovalnice je v tem, ker se
nenehno spreminja zakonodaja. E-redovalnica je narejena v Access-u in v ne specialnih
orodjih. Pri izdelavi te aplikacije je sodeloval tudi zunanji sodelavec, ki se je predhodno
ukvarjal z E-evidencami. Dostop do aplikacije je preko spletne strani, vendar smo se odločili
zaradi varnosti, da samo starš in dijak ve, kdo je in ni nobenih osebnih podatkov gor. Vsak
dijak dobi evidenčno številko, ki jo ima na osebnem listu. Kajti danes je problem varnosti
osebnih podatkov in bi lahko prihajalo do kakršnih koli zlorab. Mi samo zrcalimo podatke iz
klasične oblike v elektronsko obliko, zato ne uporabljamo osebnih podatkov v celoti, ampak
samo evidenčno številko, kar pa bi bodočemu napadalcu v sistem onemogočila razkritje
osebnih podatkov. Podatke med seboj napadalec nikakor ne more povezovati.
Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj predmet. En mesec pred redovalno konferenco, pa
naredimo točna navodila, do katerega dneva in katere ure morajo biti vse ocene vnesene v eredovalnico. Nato imajo učitelji in razredniki dan oz. dva da vse to pregledajo. Da so stvari
urejene, imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku preveriti
pravilnost ocen v e-redovalnici. Potem ko je to pregledano, naša administratorka pripravi
izpise obvestil za vse oddelke. Učitelji imajo za vpis ocen v e-redovalnico časa en teden.
Celoten kolektiv skrbi za redno vpisovanje ocen. Ko smo imeli poskusno uvajanje, to ni bilo
redno, zgodilo se je, da so nekateri učitelji vnašali ocene šele na koncu leta. Vendar v
letošnjem šolskem letu, ko so starši pridobili vpogled v e-redovalnico, pa je to redno oz.
ažurno, kot sem rekla, ocena je vpisana v roku enega tedna. Podatki se shranjujejo centralno
na strežniku, ki ga vzdržuje podjetje Logos.si. Uporabniki sistema dostopamo do baz
podatkov z geslom. V primeru trikratnega napačnega gesla, se dostop do baze uporabniku
zapre.
Naša e-redovalnica je zasnovana tako, da imamo preko spletne strani naše šole povezavo do
strežnika. Z uporabniškim imenom in geslom se starši in ravno tako učitelji vpišejo ter imajo
vpogled v ocene in ostale storitve, ki jih ponuja e-redovalnica. Učitelji morajo sprotno
vpisovati ocene oz. v zakonskem roku tako pisne kot ustne ocene. Ravno tako razrednik, ki ima
vpogled nad vsemi ocenami enkrat tedensko, to je v petek do 14.00 ure preveri ocene, in če
ocene niso vpisane, mora razrednik vpisati manjkajoče ocene. To je sicer dodatno delo,
vendar tako smo se dogovorili na pedagoški konferenci. Vodimo tako e-obliko redovalnice in
ravno tako še klasično obliko e-redovalnice.
Informacijskemu sistemu oz. aplikaciji Lo Polis izjemno zaupamo, kajti vstopanje je ločeno v
e-redovalnico tako za starše in šolo. Podatki oz. ocene se kopirajo v aplikacijo, tako da starši
lahko vidijo samo kopijo ocen. Varnost je zagotovljena na zelo visoki ravni.
Zaenkrat nismo imeli slabih izkušenj, čeprav verjamem, da so zlorabe možne.
Dolžnost učitelja je bila, da v roku enega tedna ocene vpiše. Dilema je bila, ali lahko
učiteljica vnese ocene takoj, ko popravi in še preden jih vidijo in analizirajo z dijaki. Seveda
to ni dopustno, porodila se je ideja za vpogled ocene z zamikom.
Sem že odgovorila v prejšnjem odgovoru. Poudarjam, da je zelo dobro zagotovljeno za
varnost tako z naše strani kot s strani ponudnika.
11. Kdo skrbi za nadzor podatkov v e-redovalnici in kako je to poskrbljeno na šoli?
Za nadzor podatkov v e-redovalnici skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri vzpostavitvi
aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari. Medtem ko za vnos
podatkov učitelji oz. razrednik. Statistično se nismo ukvarjali, kolikšna je dostopnost do
aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno. Nam je
pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih. Starše informiramo o
možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na prvih roditeljskih
sestankih pa starši pridobijo gesla. Do zlorabe podatkov še ni prišlo. Za varnost podatkov je
poskrbljeno tako, da vsak samostojno vstopa v redovalnico, npr. nekdo kot informatik
posebej, ravnatelj posebej in se medsebojno ne moreta povezati. Dijakov ne moreta razkrivati
in ne vesta, za katere dijake gre, razen če gresta osebne liste pogledati pod evidenčno
številko, kdo je to. V e-redovalnico imamo vključenih 600 dijakov, to je celotna šola. Vsi
oddelki, vsi programi. Redovalnico v današnji obliki imamo že od leta 1998. Imeli smo vmes 2
leti premora. Za nadzor podatkov v e-redovalnici skrbi informatik, kateri je tudi sodeloval pri
vzpostavitvi aplikacije. Informatik je sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih stvari.
Medtem ko za vnos podatkov učitelji oz. razrednik. Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj
predmet, medtem ko razredniki vnašajo izostanke. Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene
pa tako, kot je zakonsko dovoljeno. Včasih lahko učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi
različnih objektivnih vzrokov (bolezni, pritožbe ...) ali pa je bilo potrebno kakšnega učitelja
opozoriti. Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih terminih. Ocene je lahko vpisal samo
učitelj pri svojem predmetu, razrednik lahko popravlja in vnaša ocene samo za svoj razred.
Jaz kot ravnatelj lahko delam popravke pri vseh razredih in pri vseh predmetih.
Da so stvari urejene imamo uvedene tudi nadomestne razrednike, ki pomagajo razredniku
preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici.
Za nadzor nad podatki skrbijo razredniki in administratorka, ki je sodelovala pri izdelavi eredovalnice. Razredniki ob koncu tedna vsak petek do 14.00 ure vpišejo vse ocene, katere
posamezni učitelji niso vnesli v e-obliko. To je sicer zelo zamudno in dolgotrajno delo, vendar
se obnese.
Za nadzor podatkov na naši šoli skrbi administrator oz. svetovalna delavka, ki nadzoruje tudi
vnos podatkov v sistem. Na začetku je za vnos podatkov in nadzor nad podatki bdela oseba, ki
je trenutno na porodniškem dopustu, skupaj s svetovalno delavko, sedaj pa je to vlogo
prevzela samo svetovalna delavka, katera ima tudi pomoč s strani učitelja. Pregled nad
podatki ima tudi razrednik, kateri skrbi tudi za pravilen vnos podatkov in da so podatki
ažurno vpisani v zakonskem roku. Do napak pri vnosu do sedaj ni prišlo oz. ni bilo zaznati
večjih težav.
Na šoli delovanje sistema Lopolis nadzira administrator in pomaga pri vsej tehnični podpori
in svetuje. Kot sem že omenila, zadeve potekajo verižno. Za pravilnost vnosa je odgovoren
učitelj, razrednik in nadomestni razrednik preverjata zaključene ocene
Na šoli imamo administratorja, ki je poskrbel za vnos vseh podatkov v sistem, moram
priznati, da je s tem bilo ogromno začetnega dela in da je to tudi zelo odgovorno delo. Tako je
nadzor nad podatki voden s strani administratorja.
12. Ste morda opazili, da skrb za varnost podatkov ovira starše, da bi e-redovalnico
uporabljali?
Starši vstopajo v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Statistično se nismo ukvarjali,
kolikšna je dostopnost do aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s števci. Vendar se nam to ne
zdi pomembno. Nam je pomemben živi stik s starši in odziv na prvih roditeljskih sestankih.
Starše informiramo o možnosti uporabe že na informativnih dnevih in na samem vpisu. Na
prvih roditeljskih sestankih pa starši pridobijo gesla. Nismo opazili skrbi za varnost podatkov,
lahko pa se starši v vsakem trenutku glede varnosti posvetujejo z našim informatikom.
Mislim, da je ovira edino pridobitev certifikata. Imeli smo primer, ko se je ena mama oglasila
pri nas in prosila, če ji obrazložimo, kako poteka v praksi postopek vpogleda v e-redovalnico.
Vse smo ji lepo obrazložili in pokazali vmesne korake in jo potem napotili na banko oz.
upravno enoto po certifikat, s katerim je možno vstopati v e-redovalnico.
Menim, da skrb za varnost ne ovira staršev za uporabo e-redovalnice. Pri nas se pojavlja
večji problem o slabem poznavanju IKT tehnologije pri nekaterih starših.
Skrb za varnost podatkov s strani staršev nismo zaznali, kajti imamo vključenih le majhno
število staršev, to je 40 staršev. Večja ovira za starše se kaže v nepoznavanju informacijske
komunikacijske tehnologije. Zato menim, da je dostop do e-redovalnice zahtevalo tako
majhno število staršev. Starši se tudi ne želijo ukvarjati s tovrstno tehnologijo, kajti
lagodnejše je poklicati v šolo ali priti v šolo in se ne obremenjevati z e-mediji.
Opažamo, da starši večinoma gradijo na zaupanju zato menimo, da mnogi ne uporabljajo eredovalnice. Menimo, da je e-redovalnica le dodatek k občasnem preverjanju, večja kontrola
nad ocenami pa ni edina varovalka, kako otroke usmeriti v pravo smer.
Na to ne morem še odgovoriti.
13. Kako bi po vašem mnenju bilo lahko še bolj poskrbljeno za varnost eredovalnice?
Imeli smo varianto, da bi šli starši v e-redovalnico s certifikati, ampak s tem je problem, kajti
če bi eno podjetje delalo večje število certifikatov, imamo pa različne brskalnike (Firefox,
Opera,Mozilla, ...), ki vsak na svoj način sprejemajo certifikate. Tako se je težko logirati v
neko varno okolje, da bi bili ti podatki varni.
Za varnost e-redovalnice je zelo dobro poskrbljeno tako na šoli kot tudi s strani ponudnika
Logos, tako da tu ne bi mogla nič več dodati.
Menim, da bo v prihodnosti potrebno za varnost poskrbeti še bolj. Razmišljamo, da bi uvedli
certifikate oz. digitalna kvalificirana potrdila, vendar s sedanjim pogodbenim dobaviteljem
storitve to ni mogoče, saj zagotavlja, da je dovolj visoka stopnja varnosti zagotovljena že z
uporabniškim imenom in geslom, hkrati je na ta način zadoščeno vsem zakonskim zahtevam.
Za enkrat nimam mnenja, kako bi lahko bilo še bolje poskrbljeno za varnost, kajti zdi se mi
dovolj dobro poskrbljeno za varnost, kot jo zagotavlja LoPolis, tako z vstopanjem s pomočjo
digitalnih potrdil.
Problem je lahko v dostopanju do računalnikov. Učitelj se mora po opravilu dosledno
odjavljati iz sistema.
Menim, da je za varnost zelo dobro poskrbljeno, kajti starši vstopajo s pomočjo digitalnih
potrdil, medtem ko moramo na šoli predhodno dodeliti staršem uporabniško ime, vendar ga
takoj po prvi registraciji spremenijo.
14. Kakšno je vaše mnenje o vplivu e-redovalnice na učni uspeh dijakov?
Na učni uspeh uporaba e-redovalnice v vseh teh letih ni bilo zaznati povečanje učnega
uspeha. Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to
postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred
počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo
stresa, to je tisto, kar smo zaznali.
Povečanje učnega uspeha smo zaznali pri slabših dijakih oz. dijakih s slabšim učnim
uspehom.
Na naši šoli se je učni uspeh sodelujočih dijakov v e-redovalnico pri nekaterih izboljšal.
Predvsem je vidno izboljšano sodelovanje med starši in učitelji. Starši na ta način hitro
izvedo marsikatero oceno, katero so včasih izvedeli šele na govorilnih urah. To dijakom sicer
v začetku ni bilo všeč, vendar so se sedaj tega že navadili in so informacijsko komuniciranje
sprejeli.
V tako kratkem času te relacije ni možno opredeliti. Vsekakor pa pozitivno vpliva, če
informacije hitro krožijo in prihajajo do staršev pravočasno. To zagotovo vpliva na obisk
pouka in uspeh posameznih dijakov. Funkcioniranje dijakov v šoli je vsekakor dobro, kadar
imamo dober stik s starši. Zato se poleg e-poti do staršev poslužujemo tudi klasične.
Pri dijakih ni zaznati drastičnega izboljšanja učnega uspeha z uporabo e-redovalnice, vendar
pri dijakih s slabšim učnim uspehom je to zaznati.
To za enkrat ne morem reči, vendar lahko predvidevam, da drastično se ne bo spremenil.
Kajti starši dijakov, kateri imajo slabši učni uspeh, tudi danes ne kontrolirajo otrok, vendar
se odzovejo le na naš klic oz. naše vabilo. Pustimo se presenetiti in upati, da bo e-redovalnica
vplivala na boljši uspeh.
ZAUPANJE
15. Kako je/bo po vašem mnenju elektronska redovalnica okrepila ali oslabila odnos
med učitelji, dijaki in starši?
To bi zdaj težko rekel. Da je odnos med starši, učitelji in dijaki se izboljšal, če pa ocenjujem
na lestvici od 1 do 10, pa bi rekel oceno 7, seveda če to primerjamo s klasičnim načinom
vodenja ocen. Nadzora nad odzivom staršev na elektronsko redovalnico nimamo, vendar z
uporabo elektronske redovalnice seznanimo prav vse starše na roditeljskih sestankih in ravno
tako starši pridobijo uporabniška imena in gesla za vstop. Mi ne uporabljamo aplikacije
Lopolis, ampak uporabljamo svojo aplikacijo, na katero pa bi lahko vstavili števec glede
odzivnosti staršev. Za enkrat tega ne uporabljamo.
Starši še vedno hodijo v šolo in na govorilne ure. So pa starši zadovoljni, kajti prisluhnili smo
njihovim željam, da sledimo informacijski tehnologiji, da smo dovolj moderni. Vendar pa
starši redno prihajajo na govorilne ure, kar predstavlja živi stik z učiteljem, kar pa se mi zdi
izredno pomembno. E-redovalnica nikakor ne more biti nadomestilo učitelja.
Starši niso zmanjšali obiska govorilnih ur, kar pa se mi zdi izredno pomembno. Prihajajo pa
bolje informirani in so s tem zadovoljni, saj ažurno ali vsaj pravočasno izvedo, kakšno je
otrokovo stanje v šoli; kako je uspešen, koliko je odsoten, kdaj pišejo kontrolne naloge ipd..
E-redovalnica nikakor ni nadomestilo za neposredne učiteljske informacije.
Med dijaki in učitelji in starši ni bilo zaznati, da je e-redovalnica okrepila ali oslabila odnos,
kajti vključenih je majhno število staršev. Pojavlja se pri zaupanju predvsem vprašanje
preglednosti, ki celotno situacijo posameznega dijaka prikaže. Kajti učitelji nikakor ne vodijo
več ocen ostalih predmetov oz. modulov in ne morejo biti več subjektivni, ampak se tako kaže
večja objektivnost, kar predstavlja tudi določen vidik zaupanja s strani staršev, dijakov in
učiteljev.
Na naši šoli zelo malo staršev uporablja e-redovalnico, to je približno 20 %. Delež je zelo
majhen, predvidevamo, da je predvsem v prepričanosti staršev, da je osebni kontakt zelo
pomemben. Tudi sama nisem pristaš, da bi vse potekalo elektronsko. Ocene so samo en
segment uspeha. Tisti starši, ki se prijavijo običajno pogosto sledijo, vendar kot sem rekla, je
teh le majhen delež.
Za starše še ne morem reči, lahko pa zatrdim, da je med učitelji se okrepil odnos, kajti več se
pogovarjajo o e-redovalnici in obenem so izredno zainteresirani za uporabo le-te. Ko smo
učitelje pripravljali in usposabljali za uporabo e-redovalnice, smo doživeli zelo pozitiven
odnos in presenečenje, kajti zaznali nismo nikakršnih bojazni oz. slabe volje med učitelji, prav
nasprotno bili smo navdušeni in presenečeni nad njihovo zainteresiranostjo in odnosom do
same aplikacije. Ravno nasprotno pa se je zgodilo z dijaki, ko smo jim predstavili uporabo eredovalnico, ti niso bili ravno navdušeni, kajti pojavila se je bojazen, zakaj pa morajo starši
takoj izvedeti za ocene, saj je dovolj, da jim sami povemo. Sicer pa zaznavamo, da je med
starši interes in verjamemo, da bo e-redovalnica v prihodnosti zagotovo poglobila odnos med
učitelji in starši.
16. Kako se je po vašem mnenju zaupanje do e-redovalnice v teh letih, ko jo
uporabljate povečalo ali zmanjšalo?
V začetku uvajanja smo imeli kar malo dilem glede zaupanja v e-redovalnico. Nekoliko se je
zmanjšal obisk govorilnih ur za tiste dijake, ki imajo dobre ocene in so uspešni. Pri
negativnih pa se je obisk na naši šoli povečal. E-redovalnica je samo pripomoček k
izboljšanju odnosov med dijaki, starši in učitelji. Zelo pomemben je tudi vzgojni vidik,
katerega pa ne moremo reševati preko e-redovalnice.
Dogaja se, da starši med šolskim letom zaprosijo za geslo, kar pomeni, da se zanimanje za
tovrstno storitev na naši šoli povečuje vsak dan.
Dejstvo je, da se na naši šoli vsako leto več staršev odloča za vključitev v e-redovalnico.
Odklonilnih reakcij staršev ali pritožb ni bilo. To je za nas zelo spodbudno. Glede pedagoških
delavcev moram tudi priznati, da nekateri učitelji niso navdušeni nad uvajanjem eredovalnice, kajti to jim predstavlja dodatno delo.
Zaupanje do redovalnice je pozitivno s strani učiteljev, predvsem zaradi enostavnega in
hitrega izpisa podatkov, ki ga omogoča aplikacija. Učiteljem e-redovalnica ne predstavlja
dvojnega dela, kajti klasične redovalnice več ne uporabljamo. Težko pa bi rekel v prihodnje,
za ta kratek čas uporabe bi bilo zaupanje takšno, kot sem povedal.
Opažamo, da starši večinoma gradijo na zaupanju zato menimo, da ne uporabljajo eredovalnice. Menimo, da večja kontrola nad dijaki ni varovalka, kako otroke usmeriti v pravo
smer. Nasprotovanje s strani dijakov o uvedbi e-redovalnice ni bilo, bilo je morda nekaj
pomislekov. Tudi na predstavitvi na dijaški skupnosti ni bilo zaznati strahu. Tudi pri
razrednikih ravno tako.
Na to vprašanje ne bi mogla dati odgovora, kajti v letošnjem šolskem letu šele uvajamo
tovrstno storitev e-redovalnice.
17. Kakšno je zaupanje uporabe e-redovalnice s strani staršev, ki jo uporabljajo?
Na začetku je bilo zaznati malo stresne situacije pri dijakih, vendar je z leti to postalo
neopazno. Včasih se je pojavljala s strani šole težava, da ocene pred prazniki ali pred
počitnicami nismo mogli vnašati in jih dajati na internet, kar je predstavljalo za dijake malo
stresa, to je tisto, kar smo zaznali.
Težava se mogoče pojavlja pri starših zaradi nepoznavanja IKT tehnologije, čeprav je dostop
zelo enostaven in starši potrebuje le uporabniško ime in geslo.
Včasih v šoli dajemo prevelik poudarek na to, kdo kaj zna, oz. kdo kaj lahko, kajti tudi ko
gremo na druge elektronske načine poslovanja nas nihče ne vpraša, ali to znamo, ampak se
sami odločimo, kaj bomo uporabljali. Šola je preveč obremenjena s težo staršev.
Izobraževanje za starše ne uporabljamo, kajti dijaki sami lahko usposobijo svoje starše o
dostopanju do e-redovalnice. Praviloma dostop do redovalnice dobijo samo starši, medtem ko
starši otrokom povejo njihovo geslo in oboji dostopajo do e-redovalnice. Pojavi se še en
problem, ko so dijaki polnoletni, lahko staršem prepovejo dostopanje do njihovih ocen,
vendar se mi zavarujemo z izjavo, ki jo podpišejo polnoletni dijaki.
Kot sem že rekla, starši so zadovoljni in nam zaupajo, kajti prisluhnili smo njihovim željam.
Kot že rečeno, so starši večinoma zelo zadovoljni in nam zaupajo, saj jim s tem prihranimo
marsikatero negativno presenečenje o prepoznem obveščanju o ocenah ali disciplinskih
težavah dijakov, seveda pa je tudi sprotna informacija o uspešnosti njihovega otroka za starše
dobrodošla.
Dobro, kajti ocene lahko vidijo v vsakem trenutku in kjerkoli, ravno tako se lahko hitreje reši
kakršna koli težava pri dijakih, ki so vključeni v e-redovalnico.
Posamezna ocena v e-redovalnici predstavlja en segment dijakovega znanja. E-redovalnica je
le oblika zapisa in način vpogleda v dijakove ocene, nikakor pa ne more ustvarjati celovitega
vpogleda v dijakovo prizadevanje in osebnost. Tega se, kot kaže, na vso srečo zavedajo tudi
starši, ki želijo otroka spodbujati pri šolskem delu. Vsaj tako pomembne, kot so ocene, je tudi
obnašanje dijaka v šoli, oboje pa je seveda povezano. Težko je usklajevati logiko učitelja,
logiko dijaka in logiko starša s sistemom e-redovalnice. Zavedam se, zaradi česa prihaja do
težav, področje ocenjevanja znanja je zelo občutljivo. Rekla bi, da zaupanje v redovalnico je,
vendar starši se vseeno ne odločajo zanjo.
Ravno tako tudi na to vprašanje nikakor ne bi mogla odgovoriti, ker e-redovalnica še ni
objavljena na spletu in starši ne morejo pogledati v ocene.
18. Kako zaznavate uporabo e-redovalnice v prihodnosti?
Razvoj v prihodnosti želimo nadgraditi z intranetom in vnašanjem ocen od doma, pri čemer
pa se pojavi problem faktor varnosti. Glede na to, da so otroci bolj računalniško izobraženi,
lahko prihaja do kakršnih koli zlorab in tu je takoj ogrožena varnost podatkov.
V prihodnosti predvidevamo vključitev še večjega števila staršev v tovrstno storitev, obenem
pa predvidevamo, da bo ministrstvo na tem področju izvedlo določene zakonske regulative
glede uporabe e-redovalnice.
Gotovo je, da se bo informacijska komunikacija v bodočnosti širila po obsegu in po kakovosti.
Na vsaki šoli bo imela na to ključen vpliv dobra IKT opremljenost, zato je na naši šoli
prioritetna sodobna tehnična opremljenost in povezanost, kar pomeni mrežna IKT povezanost
vseh učilnic. Morda je pomembnejša od tega usposobljenost pedagoških delavcev in
pridobitev potrebnih rutin za suvereno uporabo, ki bo vsaj približno na nivoju sposobnosti,
kakršno imajo pri uporabi IKT dijaki. Kdaj bo uporaba IKT postala služna dolžnost in
odgovornost vseh pedagoških delavcev pa je po mojem mnenju vprašanje menjav učiteljskih
generacij.
Povečala se bo baza podatkov, kar je seveda dobro, ker imamo vse na enem mestu.
Prihodnost e-redovalnice vidim kot dobro oz. obvezno v šolah. Vendar bo moralo ministrstvo
poskrbeti za določene zakonske in pravne regulative. V prihodnosti bo potrebno nadgraditi eredovalnico tudi z e-dnevnikom, kar predstavlja tudi enoten pregled nad izostanki posameznih
dijakov. Skratka pri e-komuniciranju bomo morali paziti, da ne bomo zreducirali klasičnega
komuniciranja, ker potem bi lahko po parih letih šolo zaprli oz. jih ne bi več potrebovali v
takšni obliki, kot so.
V prihodnosti ne vidim vključevanja večjega števila staršev v e-redovalnico, predvsem ne bo
edini vir informacij o otroku. Vendar vidim večjo priložnost v različnih enostavnejših izpisih
posameznih podatkov. Pomembno bi bilo sistem dodelati, oz. da bi bil le ta kompatibilen s
sistemom mature, da ne bi bilo potrebno posebej vnašati podatkov. Več pozornosti bi lahko
posvetili zagotavljanju pravilnosti vnosa.
Glede na razvoj e-redovalnice pa menim, da bo uporaba v prihodnosti izjemno pomembna,
menim, da bo e-redovalnica postala obvezna. Mogoče do neke mere in kasneje pa postopoma
v celoti, zagotovo pa bo potrebna še ustrezna zakonska podlaga. Verjamem pa, da bo ednevnik prinesel tudi določene rešitve glede izostajanja pouka, ki je specifičen v slovenskem
področju.
19. Bi želeli še kaj dodati? Vaše mnenje, zaznavanje, videnje, … Primeri, zakaj?
Mogoče še to glede varnosti se pojavljajo težave in v prihodnosti bi moralo ministrstvo
prevzeti enotne ukrepe glede uporabe varnostnih mehanizmov, kajti danes smo šole
avtonomne glede uporabe posameznih varnostnih mehanizmov. Ministrstvo naj bi v
prihodnosti izdelalo enoten sistem uporabe e-redovalnice in na ta način naj bi LoPolis
sodeloval pri načrtovanju modulov za srednje šole, vendar bolj kontinuirano.
Nimam več kaj dodati.
Vse sem že povedal.
Ne.
Lahko dodam, da za vsako spremembo, ki jo želimo narediti v šoli, pridobimo soglasje
kolektiva, kajti brez njihove podpore ne želim siliti k spremembam. Težava pri uporabi IKT
tehnologije se je pojavila predvsem pri starejših, vendar moram reči, da so se zelo hitro
medsebojno povezali in usposobili. Sodelovalno oz. timsko delo v naši zbornici deluje in si
učitelji medsebojno vzajemno pomagajo.
Ničesar nimam več dodati.
Priloga 3: Skupni transkript s pojmi in kategorijami
ENOTE
POJMI
KATEGORIJE
KOMUNIKACIJA
1. Leta uporabe e-redovalnice in njeno
uvajanje.
Deset let uporabljamo e-redovalnico.
Uvajanje
Uporabljamo jo drugo šolsko leto, s tem da
Vsi pol leta
smo jo najprej uporabljali poskusno prve
poskusno.
pol leta, ko so se šifranti še polnili, smo
avtonomiji
posameznika.
vnos ocen naredili naenkrat pred redovalno Deseto leto.
konferenco, nato so učitelji ocene začeli
vnašati sproti, in sicer pol leta modul
težavno, sloni na
Poskusno
uvajanje brez
Drugo leto.
spleta.
LoPolis (vnos podatkov v bazo, izpisi, ...) in
nato še vnašanje ocen v e-redovalnico.
Peto leto.
E-redovalnico uporabljamo peto šolsko
Prvo leto.
leto. Prvo leto v manjši meri, kajti v
Tretje leto.
redovalnico je bilo vključenih zelo malo
Prvo leto.
Čustvena
odzivnost staršev
in učiteljev.
staršev, danes pa lahko rečem, da je eredovalnica pravo e-orodje za
komuniciranje. Sedaj e-redovalnico
Postopno vnašanje
uporabljamo v ekonomskem programu
ocen.
poklicno tehniškega izobraževanja in v
Vnos podatkov v
zaključnem letniku programa trgovec.
bazo.
Več let.
Uporaba e-redovalnice ni obvezna in sloni
na avtonomiji razrednika, za informacijsko
E-redovalnica ni
komunikacijo s starši so se odločili
obvezna.
razredniki treh, sicer najštevilčnejših
oddelkov.
Kratkotrajno
Redovalnico smo začeli uporabljati v
prenehanje uporabe,
letošnjem šolskem letu in jo trenutno
sprememba
uporabljamo poskusno.
kurikula,
Trenutno jo uporabljamo drugo šolsko leto.
bojazen staršev, da
Izobraževanje.
Eno šolsko leto oz. v letošnjem šolskem letu
e-redovalnice ne bo.
smo začeli poskusno uvajati e-redovalnico
preko strežnika LoPolis.
Pri prehodu na prenovljene izobraževalne
Usposabljanje
programe smo naleteli na težave (eno leto
kolektiva.
je nismo uporabljali), smo imeli veliko
klicev oz. vprašanj, kdaj bo e-redovalnica
Kratkotrajno
dostopna in zakaj je še ni. Potrebovali smo
nezadovoljstvo.
kar nekaj časa, da smo redovalnico
vzpostavili na modularni način, kot ga
zahteva zakonodaja. Reakcija med učitelji
je bila v začetku zelo burna. Tako kot vsake
novosti so se tudi tega izogibali. Končno je
bila skupna odločitev, da stopimo v kontakt
z LoPolis-om tako s strani svetovalne
delavke, kot tudi vzdrževalcem IKT
tehnologije na šoli. Vzdrževalec se je začel
usposabljati in tako uvajat sistem na šolo.
Sledilo je usposabljanje učiteljev. Pri
usposabljanju je bilo zelo veliko težav, ker
učitelji niso bili zadovoljni z načinom.
Čeprav so kasneje sistem vsi osvojili in si
med seboj tudi pomagali. Pri nas je
običajno tako, da težko kolektiv sprejme
novosti, vendar kasneje se izkaže kot dobra
stvar. Sistem je potrebno v celoti obvladati,
ker če ne, ne moremo delati izpisov
posameznih obrazcev. Lahko pa zagotovim,
da na našem koncu ni šole v regiji, ki bi eredovalnico uporabljala, imela jo je sicer
ena OŠ, vendar zaradi neažurnosti
vnašanja ocen učiteljev so tovrstno storitev
opustili. Na šoli imamo administratorja, ki
Stresna situacija.
je poskrbel za vnos vseh podatkov v sistem,
moram priznati, da je s tem bilo ogromno
začetnega dela in da je to tudi zelo
odgovorno delo. Tako je nadzor nad
podatki voden s strani administratorja.
Lahko dodam, da za vsako spremembo, ki
jo želimo narediti v šoli, pridobimo
soglasje kolektiva, kajti brez njihove
podpore ne želim siliti k spremembam.
Težava pri uporabi IKT tehnologije se je
pojavila predvsem pri starejših, vendar
moram reči, da so se zelo hitro medsebojno
povezali in usposobili. Sodelovalno oz.
timsko delo v naši zbornici deluje in si
učitelji medsebojno vzajemno pomagajo.
2. Razlogi za uvedbo e-redovalnice.
Boljše
Odločili smo se za njo zaradi boljše
komunikacije,
Kvalitetnejša
komunikacije, prvič predvsem zaradi
zaradi staršev,
komunikacija.
staršev in njihovega obveščanja, da bi lažje
boljše informiranje,
in hitreje prišli do informacij o ocenah. Ni
sporočanje,
Elektronsko
jih potrebno za vsako malenkost klicati ali
obveščanje.
vodenje
jim prihajati v šolo. Starši prihajajo v šolo
pedagoške
takrat, kadar vidijo, da je v redovalnici
Hitre informacije.
veliko slabih ocen, če le-teh ni potem
Informacije o
smatrajo, da je z otrokom vse v redu.
ocenah.
Zaradi predloga staršev na Svetu staršev,
morda bi se tudi zaradi sebe, ampak v
Nepotrebni prihodi
našem Svetu staršev smo dobili bistven
staršev v šolo.
Prihranek časa
Projekti.
predlog za uvedbo, kateri nas je spodbudil
k uvedbi e-redovalnice. Razlog, zakaj
Zaradi predloga na
starši želijo e-redovalnico, je bil predvsem
Svetu staršev.
sledenje e-medijem in ob enem spremljanje
otroka preko teh medijev. Od 400 dijakov
dokumentacije.
Mednarodno
Starši.
imamo vključenih v e-redovalnico 100
sodelovanje.
staršev.
Nadzor nad
otrokom.
Za uvedbo e-redovalnice smo se odločili
Sledenje e-
pred petimi leti, ko smo se vključili v
medijem.
projekt Comenius, obenem pa nam je
Spremljanje otroka.
uvedba e- redovalnice predstavljala izziv in
eno od dodanih kakovosti naše šole. V
Zaradi spremembe
projektu Comenius smo razvili e-
kurikulov in
Neurejeno
redovalnico skupaj s podjetjem B4 Contact,
neenotne
področje
katero je naši šoli nudilo gostovanje na
dokumentacije.
pedagoške
njihovem strežniku, in sicer v okviru spletne Izziv.
strani naše šole. Pobudo za uvedbo je dala
dokumentacije.
Iskanje rešitev.
učiteljica, ki je opravila večino potrebnih
dejavnosti in kot razredničarka tudi prva
Dodana vrednost
začela informacijsko komunicirati s starši.
šole.
Razlog za uvedbo e-redovalnice je bil
Enoten povezan
predvsem neurejeno področje pedagoške
sistem na šoli
dokumentacije. Včasih je bilo to
predpisano, sedaj pa so s prenovo
Konkurenčna
prednost.
Kakovost.
izobraževalnih programov dokumenti v
avtonomiji šol. Včasih je bila pedagoška
Celotno področje
dokumentacija urejena z uradnimi obrazci,
elektronskega
ki jih je izdajala DZS, s prenovo
vodenja.
Informatizacija.
izobraževalnih programov pa se je vse
skupaj sesulo. Tako smo se šole morale
Popolna statistična
same znajti, kako in kaj v bodoče. Iskali
obdelava.
smo rešitve in ena izmed rešitev je bila tudi
Neurejenost.
e-redovalnica in moduli, ki jih ta
redovalnica omogoča. Redovalnico imamo
Nepreglednost.
Zakonodaja.
v najemu preko podjetja Logos, kar pomeni
zajem podatkov, vodenje na segmentu
Transparentnost.
elektronskega vodenja ter izpisi
posameznih obrazcev.
ureditev,
Kvaliteta
Predlog je dal učitelj, ki ima najmanj
opraviti z ocenami, kar je zelo zanimivo.
storitev.
Preglednost.
»Bojazen je bila predvsem varnost, in da
starši ne bodo hodili na govorilne ure.«
Predvsem pa to, da se bo izgubila pristna
beseda oz. komunikacija med starši in
Nenehne
učitelji. Imeli smo tudi nekaj težav z
informatizacije.
informacijskim sistemom. Želeli smo si
narediti enoten povezan sistem med
Enoten zajem
tajništvom, računovodstvom, učitelji,
podatkov.
svetovalno delavko, ki bi omogočal zelo
popolno statistično obdelavo oz. pregledno
obdelavo (arhiviranje, pregled za nazaj,
enoten način vpogleda v sistem na celi
šoli).
Odločili smo se zaradi tega, ker smo začeli
delati na vseh področjih na elektronskem
vodenju. Ideja je bila celo evidenca o
modulu evidence delovnega časa, vendar
smo to opustili, ker se nam je bolj nekako
zdela boljša trenutna uporaba eredovalnice. Zagotovo pa nameravamo v
prihodnosti oz. v kratkem tudi uvajati ednevnik, ko se bo aplikacija s strani
ponudnikov pojavila. Razlog uvedbe eredovalnice je bil tudi spodbuda s strani
kolektiva. Ko smo e-redovalnico predstavili
na Svetu staršev, je bila pobuda izjemno
dobro sprejeta. Moram pa reči, da smo o
uvedbi e-redovalnice zelo dolgo že
razmišljali, vendar se nekako nismo mogli
odločiti. Ker pa danes informacijska
Ocene.
tehnologija nenehno sili šole in ostale
Izostanke.
sektorje k nenehni informatizaciji, je ta
Izpise obrazcev.
ideja o e-redovalnici tudi na naši šoli
Izpisi obvestil.
zaživela oz. dobila zeleno luč.
Izpisi realizacije
3. Vsebina e-redovalnice.
pouka.
Naša redovalnica vsebuje izostanke in
Izpisi obiska pouka.
ocene, tako da lahko starši v vsakem
Opravičila.
trenutku vidijo tudi manjkajoče ure. Vidni
Izpise učnih
staršem so samo izostanki in ocene. Poleg
načrtov.
ocen vsebuje izpise učnih načrtov, možnost
Izpise evidenc.
izpisov obvestil, realizacija pouka, obisk
Uporabljamo samo
pouka, evidenca, izpis osebnih listov,
e-redovalnico,
seznamov, drugi modul je odjava in prijava
klasično več ne.
malice, vodenje pošte, kontakti staršev, kar
Izpisi osebnih
predstavlja enoten sistem in enotno bazo
listov.
podatkov.
Tiskanje osebnih
Poleg ocen vsebuje opravičila, izostanke,
listov, spričeval,
vzgojne ukrepe, mrežni plan, podatke
obvestil.
dijakov, staršev in učiteljskega zbora šole,
Mrežni plan.
obrazložitev ocen in kratka sporočila med
Obrazložitev ocen,
starši, učitelji in razredniki. Lahko rečem,
označba ocen z
da je naša e-redovalnica del dijakovega
različnimi barvami.
portfolia, v katerem se hranijo tudi dijakove Sporočila med
pohvale.
starši, učitelji in
Uporabljamo samo e-redovalnico, ki je
razredniki.
samostojna in ne uporabljamo več klasične
Vzgojne ukrepe,
redovalnice, ker bi to pomenilo za učitelje
datumi vpisa,
dvojno delo. Poleg izpisov osebnih listov
pohvale,
nam LoPolis omogoča izpis evidence po
podatki dijakov,
posameznih predmetih in posameznih
podatki staršev,
konferenčnih obdobjih, naročanje na
podatki učiteljev,
malico in izpis vpisnih listov. Redovalnica
bazične stvari.
vsebuje samo ocene, vendar lahko
Naročanje na
natisnemo osebne liste, spričevala,
malico.
Pedagoška
dokumentacija.
Izpisi
dokumentov.
Komunikacija
med starši in
šolo.
Zaznamki o
uspešnosti neuspešnosti
otroka.
obvestila, ... Učitelj je dolžan vnesti ocene,
Izpise vpisnih
kar pomeni dvojno delo. Če učitelj ni vnesel listov.
ocen, dijak ni imel vpisanih ocen.
Obrazložitev oznak
Spričevalo, obvestilo, je bilo tako nično.
v redovalnici.
Učitelj je bil odgovoren zato, da je ocena
vnesena. Naš sistem je prinesel kar precej
vznemirjenja in precej jeze in truda.
Naša e-redovalnica LoPolis vsebuje poleg
ocen tudi izpis evidence, obrazcev,
podatkovno bazo in predvsem je namenjena
v poskusni fazi, da se naučimo dela z njo in
da nam pomaga pri odpravi predvsem
administrativnih ovir. Vidimo izjemno
korist glede statistike. Naša e-redovalnica
vsebuje zelo bazične stvari, kot so ocene,
podatki o oceni oz. obrazložitev kot opombe
oz. datumi vpisa, ali kdaj je ocena
dobljena. Označba popravljene ocene, ki je
zelo pomembno, da je označena z
različnimi barvami. Prepuščeno je
Hitrost
učiteljem, vendar mora biti razrednik
informiranja.
seveda seznanjen z oznakami v eredovalnici.
Kontrola otroka
4. Prednosti uvedbe e-redovalnice za
Sprotno
učitelje in starše?
informiranost.
Prednosti, ki jih je prinesla, so hitro
Povečana
odzivnost.
informiranje staršev, starši so se navadili
Možnost vpogleda v
na e-redovalnico in kontrolo nad otrokom,
vsakem trenutku.
Učinkovito
komunikacija poteka med razrednikom –
starši, pa tudi deloma med učitelji in starši,
Nova kakovost v
včasih tudi starši in svetovalno službo oz.
odnosih,
po potrebi starši in ravnateljem.
prilagajanje,
Težave v desetletnem uporabljanju e-
obrazložitev, učitelji poslovanje.
Informiranje.
Elektronsko
redovalnice nismo zaznali oz. le-te niso bile
na razpolago.
tako velike, da bi jih lahko izpostavil.
Kakovost
Starši več ne sprašujejo za potrditev ocene,
Hitro reševanje
kar se je v predhodnem obdobju pojavljajo.
težav, problemov,
Lahko rečem, da je zaupanje postalo večje.
odsotnosti.
odnosov s starši.
Vsekakor je e-redovalnica v vseh teh letih,
ko jo uporabljamo pri komunikaciji med
Zapolnjevanje
učiteljem in staršem prinesla pozitivne
vrzeli.
učinke; predvsem sprotno in boljšo
Vzgojni vidik.
informiranost staršev, nova kakovost v
Ni preverjanja ocen
odnosih. Razredi, ki so vključeni v e-
s strani staršev,
redovalnico oz. njihovi starši imajo v
pozitivni učinki.
vsakem trenutku možnost vpogleda v ocene
Enoten vpogled nad
in ostale podatke, ki jih nudimo v e-
podatki,
redovalnici. Na tovrsten način hitreje in
reševanje vrzeli,
enostavneje rešujemo marsikatere težave
Usposabljanje s
Zaupanje v
oz. vrzeli, ki bi nastale v klasični
strani ponudnika.
otroka.
komunikaciji.
Podatki na enem
Prednosti predstavljajo predvsem enoten
mestu,
pregled nad podatki, med slabosti pa bi
pregled nad
rekel, da je to kar velik finančen zalogaj za
posameznim
šole in ne vem, ali bomo to finančno
dijakom,
zmogli. Trenutno imamo aplikacijo na
enotno dostopanje
testiranju. Prednosti, ki jih naj bi e-
do podatkov.
redovalnica tudi prinesla, je usposabljanje
Usposabljanje s
s strani podjetja Logos za učitelje oz.
strani ponudnikov.
kolektiv. V prihodnosti si nekako želimo
nadgraditi e-redovalnico z e-dnevnikom,
Tiskanje obrazcev.
čeprav imamo pomisleke glede zakonskih
podlag, kajti dnevnik je uradni dokument in
Zmanjšanje zamude
menim, da en pisni dokument mora biti
pri tiskanju in
shranjen v tiskani obliki. Pomembno je tudi
ročnem pisanju,
dostopanje do teh medijev (od doma, ...)
Prihranek časa.
Prednost je tudi v tem, da so podatki zbrani
zmanjšanje porabe
na enem mestu, da jih je možno izvoziti oz.
časa,
natisniti. Možen je pogled posameznika in
prihranek na času.
pogled celote razreda, tako da ima
razrednik pogled nad celotno situacijo
razreda in tudi obenem ravnatelj nad
celotno situacijo šole. Težave, ki so se
pojavile na začetku, so bile predvsem z
vpisovanjem in lahko bi rekel tudi
nepoznavanjem IKT tehnologije. Z
dodatnimi pojasnili smo to težavo tudi
prebrodili.
Veliko smo se naučili. Na koncu so tudi
prednosti, ki jih mogoče malo manj
poudarjamo, to je predvsem v tiskanju
Klasična pošta,
osebnih listov, spričeval, konferenčnih
telefon.
izpisov. Zmanjšala se je zamuda časa pri
E-pošto zaradi
pisanju posameznih obrazcev, ki jih je imel
ekonomičnosti.
razrednik. Vendar ni šlo brez težav,
pojavljale so se pri tiskanju, običajno
tehnične težave.
Klasični način.
5. Vrste komunikacije med šolo in starši. SMS sporočila.
S starši uporabljamo klasičen način
komuniciranja, pa tudi e-pošto. Odzivnost
Spletne strani z
Porast e-
na e-pošto je teoretično 14 dni, praktično
obvestili.
komunikacije.
pa lahko tudi več. Učitelji v šoli so z
birokracijo zelo obremenjeni in včasih je
Govorilne ure.
veliko od tega nepotrebnega. V prihodnosti
e-redovalnice ne nameravamo nadgraditi z
Skupne govorilne
opravičili, mrežnim planom, urniki, ker smo ure.
še vedno zvesti osebnemu kontaktu.
S starši uporabljamo e-komunikacijo preko
Roditeljski sestanki,
e-maila zaradi ekonomičnosti, zato želimo v osebni kontakt.
Osebna
komunikacija.
začetku šolskega leta in vmes pobrati čim
več e-naslovov staršev. Se pa pojavlja
Posredovanje
problem, da je še vedno več kot polovica
mobilnih številk.
staršev, katera ne uporablja e-pošte.
Obveščanja pa se poslužujemo tudi po
klasični pošti. Razredniki tudi preko e-mail
Spletne učilnice,
ali telefona ali SMS sporočil razrednikov.
Facebook,
Če nekdo manjka vmesne ure, razrednik
Googlove skupine.
takoj obvešča starše.
S starši uporabljamo različne vrste
komunikacije; še vedno so to govorilne ure,
klasična pošta, e-pošta in telefon.
Pomemben pristen
Marsikateri naš učitelj oz. učiteljica
stik.
posreduje staršem tudi svoje mobilne
Socialne mreže.
številke in na ta način je komunikacija tudi
učinkovitejša, vendar preko gsm učitelji
komunicirajo s starši le na njihovo izrecno
željo. Vsekakor pa je informacijsko
komuniciranje učinkovitejše, predvsem
seveda pri starših, ki vsakodnevno
prebirajo pošto in se nanjo odzivajo. Eredovalnica je eden izmed učinkovitejših
načinov celotnega pregleda uspešnosti
dijaka pri posameznih predmetih, kakor
tudi glede vzgojnih ukrepov, pohval in
drugih informacij.
Za komunikacijo s starši uporabljamo
klasične vrste komuniciranja, kot so po
telefonu, preko SMS sporočil ali e-pošte in
ravno tako klasične pošte. Od 360-tih
dijakov, 40 staršev uporablja e-redovalnico
oz. imajo zagotovljen dostop za vpogled v
e-redovalnico. Vsi ostali, kot sem že rekel
Priprava e-zbornice.
komunicirajo na klasičen način. »Lahko
zatrdim, da je za starše še vedno pomemben
pristen stik med učiteljem in staršem.«
Za komunikacijo med starši uporabljamo
vse možne načine komuniciranja. Od
elektronske pošte, mobitela. »Čeprav nisem
navdušena, da učitelji dajejo svoje mobi
številke, vendar kot pravijo, je to pozitivno,
ker lahko le na ta način hitro pridejo v stik
s starši.« Redna komunikacija med šolo in
dijaki poteka tudi preko spletne strani,
predvsem z obvestili. Za povezavo med
učitelji uporabljamo e-komunikacijo,
pripravljamo e-zbornico.
Komunikacijo, ki jo uporabljamo, so
govorilne ure, skupne govorilne ure,
velikokrat govorilne ure izven rednih
govorilnih ur, na povabilo razrednika ali
svetovalne službe ali pa na povabilo
ravnateljice. Veliko razrednikov se
poslužuje komunikacije preko e-pošte. Na
Osebna
redni komunikaciji veliko razrednikov da
komunikacija.
tudi svoje telefonske številke in tako
opravijo veliko telefonskih pogovorov. Zelo
E-pošta.
malo je klasične komunikacije – pisno.
Veliko imamo komunikacije med učitelji –
Klasična pošta.
dijaki preko spletne učilnice, Facebooka,
Googlove skupine.
6.
Telefon.
Klasična
Najpogostejša komunikacija med
učitelji in starši.
Mobitel.
komunikacija.
Osebna komunikacija je za nas na prvem
mestu. Računalnik nikoli ne bo nadomestil
starša učitelja ali dijaka. Izobraževanje
Zaznati porast
Ohranitev osebnega
e-komunikacije.
nikjer ne temelji samo na računalniku. Tudi
stika s starši,
jaz kot ravnatelj vidim e-redovalnico samo
kot pripomoček, nikakor pa nadomestilo.
pristen stik z
Najpogostejša komunikacija, ki prevladuje
učiteljem,
pri nas, je preko mail-a, telefona. So pa
naši starši zelo naučeni, da zjutraj do 7.30
obvestijo odsotnost pouka naši tajnici, ki to
zabeleži v modul odjave malice, obenem pa
oseben stik,
imamo tudi evidenco odsotnosti dijakov po
razredih.
Neposredna
govorilne ure.
Lahko pa zatrdim, da je pri oddelkih v
navedenih ekonomskih programih
komunikacija uspešna zahvaljujoč eredovalnici, in če sklepam po odzivnosti
malo klasične
staršev. Osebno pa mislim, da največ
komunikacije.
komunikacije poteka preko e-pošte in
telefona, vendar tega empirično na šoli še
nismo ugotavljali.
Najpogostejša komunikacija med starši in
Šibka e-
učitelji je preko telefona ali osebno na
komunikacija.
govorilnih urah. Menim, da e-mediji
nikakor ne morejo zamenjati komunikacije,
ki jo predstavlja živi stik z osebjem šole.
Kot sem že poudarila, za komunikacijo med
starši uporabljamo vse možne načine
komuniciranja. Od e-pošte, mobitela,
klasične pošte, telefonski pogovori.
Kot sem že povedala uporabljamo različne
vrste komunikacije. Komunikacijo, ki jo
uporabljamo so govorilne ure, skupne
govorilne ure, velikokrat govorilne ure
izven rednih govorilnih ur, na povabilo
razrednika ali svetovalne službe ali pa na
komunikacija.
povabilo ravnateljice. Veliko razrednikov
se poslužuje komunikacije preko e-pošte.
Na redni komunikaciji veliko razrednikov
da tudi svoje telefonske številke, s katerimi
se opravi veliko telefonskih pogovorov.
Zelo malo je klasične komunikacije – pisno.
Ni se zmanjšal.
Lahko pa rečem, da se pri nekaterih starših
pojavlja različna socialna struktura, za
Osebni stik,
katere lahko rečem, da je ta komunikacija
ni sprememb,
izjemno šibka. Nekateri nikakor ne
e-redovalnica samo
uporabljajo e-medijev, tako da tovrstna
opozorilo.
komunikacija s starši poteka preko telefona
oz. govorilnih ur.
Pomisleki o
7. Vpliv e-redovalnice na obisk
zmanjšanju obiska.
Ohranjanje
govorilnih ur pri uvedbi e-
Povečanje je zaznati osebnega stika.
redovalnice.
pri slabših dijakih.
Obisk govorilnih ure se z uvedbo eredovalnice ni zmanjšal. Naša šola želi z
Porast pri dijakih
Pomisleki.
uporabo e-redovalnice ohraniti stik s starši
s slabšim učnim
uspehom.
na govorilnih urah. E-redovalnica je samo
opozorilo staršem, da je nekaj narobe, ko
Neposreden stik s
se pojavijo negativne ocene.
šolo.
Dvom.
Ni opaznih sprememb.
V začetku uvajanja e-redovalnice smo imeli
Želja po hitrih
pomisleke, da se bo obisk govorilnih ur
informacijah.
morda zmanjšal, vendar se je zgodilo ravno
Ni sprememb.
obratno. Starši dijakov si še vedno želijo
Nujen pristen stik z
neposrednega pristnega stika z razredniki
učiteljem.
in na ta način lahko izvejo največ, neredko
Kombinacija
pa želijo tudi vplivati na odnose med
Ni povečanja niti
obisk govorilnih
učiteljem in dijakom, kar pa kakršna koli
zmanjšanja obiska.
ur in e-
neosebna komunikacija ne omogoča.
Obisk govorilnih ur se ni zmanjšal glede na
redovalnica.
uvedbo e-redovalnice oz. sprememb nismo
zaznali. Starši želijo pogovor z učiteljem,
kajti e-komunikacija ne omogoča dodatnih
vprašanj ali pa je čakanje na odgovor
dolgotrajnejše, skratka starši želijo imeti
hitre informacije. Kljub temu da ocene na
govorilnih urah vidijo na računalniku, jih
to ne moti. Če bi redovalnica bila širše
zastopana pri starših, bi lahko to imelo
posledice na obisk govorilnih ur, kar pa
lahko zatrdim, da ne bi bilo dobro.
Pomembno za starše je predvsem pristen
stik z učiteljem in hitro reševanje
neuspehov. Glede na to, da se mnogi straši
ne prijavljajo v e-redovalnico, raje
prihajajo na govorilne ure, ne zaznavamo,
da je obisk govorilnih ur upadel.
To težko povem, vendar menim, da starši,
katerih dijaki so problematični oz. imajo
težave pri posameznem predmetu, da tudi
teh ne bo na govorilne ure. Menimo pa, da
e-redovalnica zagotovo ne more
nadomestiti učitelja oz. pristne ustne
Z uporabniškimi
komunikacije. »Čeprav se na drugi strani
imeni in gesli.
pojavlja tudi bojazen, da se mogoče starši
pa ne bodo udeleževali govorilnih ur,
Z informiranjem
vendar to lahko samo predvidevamo«.
udeležencev o
novostih.
Zavednost
Velika notranja
uporabnikov.
zaščita.
Zaščiten dostop.
VARNOST
Vpogled in nadzor
8.
Zagotovljenost varnosti podatkov samo ravnatelj in
v e-redovalnici s strani ponudnikov.
administrator.
Učitelje informiramo o vsakih spremembah,
nadzorovanje.
ki jih naredimo na aplikaciji in jih tudi
Posodabljanje
uvajamo.
antivirusnih
Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj
programov.
predmet, medtem ko razredniki vnašajo
izostanke. Izostanke vnašamo enkrat na 14
Na spletu vidna
Požarni zidovi.
dni, ocene pa tako, kot je zakonsko
le kopija
podatkov.
dovoljeno. Včasih lahko učitelj dlje časa
Vidna le kopija
vpisuje oceno zaradi različnih objektivnih
ocen.
vzrokov (bolezni, pritožbe ...) ali pa je bilo
Zakonodaja
potrebno kakšnega učitelja opozoriti.
Vstopanje s
Vnašanje ni bilo vedno ob dogovorjenih
certifikatom.
terminih.
Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri
svojem predmetu, razrednik lahko
Ročno preverjanje
popravlja in vnaša ocene samo za svoj
podatkov.
razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam
popravke pri vseh razredih in pri vseh
Nadzor
predmetih. Prenos ocen na internet iz baze
administratorja.
podatkov je običajno najbolj težaven za
učitelje. Vsak učitelj opisuje svoje ocene,
Preslikava podatkov
medtem ko razrednik zaključuje ocene.
na splet.
Zaključene ocene gredo na splet, ampak
osebni podatki dijakov zaradi varnosti
Ni vidnih osebnih
ostanejo v bazi podatkov.
podatkov dijakov.
Preverjanje podatkov je še vedno ročno,
kar predstavlja za učitelje dvojno delo,
Centralno vodena
čeprav tiskanje obrazcev (osebni listi,
aplikacija.
evidenca konferenc, ...) poteka centralno.
Velika notranja
Stroškovno e-redovalnica za nas ne
zaščita.
predstavlja velikih finančnih stroškov, ker
Sprotno
ZVOP-1.
je programer izdelal aplikacijo in je to
Pogodbeno urejeno,
njegovo avtorsko delo. Z njim smo
sodelavci že vrsto let tudi na višji šoli.
varnost na visokem
Nikakor pa se ne opredeljujemo, ali je to
nivoju,
naše ali njihovo. Aplikacija je narejena kot
»MIX« različnih redovalnic, vendar se
dvojna registracija,
pojavlja ovira, ker to ne tržimo naprej,
ampak jo uporabljamo le zase. Če bi začeli
elektronski podpis.
s trženjem, se bi strošek povečal, kajti
potrebovali bi različne vrste vključenih
Dnevna preslikava
oseb. Na naši šoli ugotavljamo, da je izbor
kopije ocen.
tovrstne aplikacije, ki je centralno voden,
zelo dober, ker zagotavlja celoten nadzor in
možnost spreminjanja, oz. modifikacije
Zaupanja vredno
aplikacij in je tako zelo varen.
podjetje,
Za varnost je dobro poskrbljeno, ker
preverjeno podjetje.
imamo vzdrževalca, ki zelo dobro skrbi za
varnost in imamo zelo veliko notranjo
zaščito. Za celotno varnost sistema eredovalnice skrbi podjetje Logos.
Za varnost e-redovalnice je poskrbljeno
pogodbeno s podjetjem B4Contact, ki
zagotavljajo visoko stopnjo varnosti.
Predvsem z varovanjem vstopa v eredovalnico le z uporabniškim imenom in
geslom. Imeli smo na začetku nekaj težav,
kajti gesla niso bila najbolje dodeljena
staršem, tako da se je pojavljalo, da so
učitelji pri vnosu ocen, lahko videli tudi
ocene ostalih učiteljev. To je trajalo le
kratek čas, saj smo zelo hitro rešili težavo.
Negativnih izkušenj glede varnosti v tem
kratkem obdobju nismo zaznali, menimo
pa, da LoPolis zelo dobro poskrbi za
varnost, kajti registracija je dvojna tako za
starše kot za šolo – ločeno. Moram pa
poudariti, če imamo kakršne koli težave, da
so na LoPolis-u izjemno hitro odzivni, kar
obenem onemogoča kakršne koli težave. To
je zelo pozitivno oz. nujno v današnjem
času, če govorimo o informatizaciji in emedijih.
Varnost podatkov je zagotovljena tako, da
starši za vstop v e-redovalnico potrebujejo
elektronski podpis, ki ga izdaja zato
usposobljena in zaupanja vredna ustanova.
Podatki v e-redovalnici so zavarovani tako,
da je vidna le kopija podatkov, ki se enkrat
Uporabniško ime in
dnevno preslika v splet.
geslo.
Če šole ne bi imele zastavljene zelo dobre
varnosti, zagotovo LoPolis ne bi dopuščal
svoje aplikacije v uporabo. Menim pa, da je Problem certifikati,
LoPolis glede na to, da ga uporablja večina različni brskalniki.
slovenskih OŠ in posledično tudi nekatere
srednje šole zelo dobro zasnovan z vidika
Močan in zmogljiv
Načini
varnosti. Tudi za uporabo zunanjih
strežnik.
dostopanja.
uporabnikov – staršev je zelo dobro
poskrbljeno. Ko smo se odločali za e-
Spreminjanje gesel,
redovalnico, smo med ponudniki izbrali
vsakodnevni nadzor
Nadzor nad
LoPolis, ker se nam je zdela zaupanja
administratorja.
sistemom in
vredno podjetje, in kot sem že povedala, če
uporabniki.
jo uporablja večina slovenskih šol, zakaj
Antivirusni
tovrstne preverjene storitve ne bi tudi mi.
programi.
sistemom.
9. Zagotavljanje varnosti podatkov v eredovalnici s strani uporabnika.
Starši vstopajo v sistem z uporabniškim
Težave s
Požarni zidovi,
centralno vodenje.
Zaščita sistema.
imenom in geslom. Imeli smo, da bi šli
starši v e-redovalnico s certifikati, ampak s
Izobraževanje
tem je problem. Kajti če bi eno podjetje
učiteljev in
Informiranost
delalo večje število certifikatov, imamo pa
uporabnikov.
uporabnikov.
različne brskalnike (Firefox,
Nadzor svetovalne
Opera,Mozilla, ...), ki vsak na svoj način
delavke in
sprejemajo certifikate. Tako se je težko
administratorja.
logirati v neko varno okolje, da bi bili ti
podatki varni.
Izvoz podatkov poteka s pomočjo
Ozaveščenost
programskih orodij Access, v katerih
učitelja.
uporabljamo različne module. Poročila oz.
reporte je potrebno nenehno spreminjati,
kajti zakonodaja v srednjem šolstvu se
Preventivno
nenehno spreminja, in dokler ne bo ta
usposabljanje.
usklajena in potrjena enotno za vse srednje
Antivirusni
šole, bo težko izvesti aplikacijo, ki bo
programi.
ustrezala vsem srednjim šolam. Bojazen
glede varnosti se na naši šoli ne pojavlja,
Požarni zidovi.
se pa pojavlja težava predvsem pri učiteljih
v dvojnem delu in birokraciji. Ministrstvo
Vsakodnevni
za šolstvo zahteva od učiteljev nenehna
nadzor
izobraževanja, kar pa jim predstavlja
administratorja.
največji problem in dodatno obremenitev.
Učitelje izobražujemo po potrebi,
Neposredovanje
velikokrat pa se zgodi, da si medsebojno
gesel tretjim
pomagajo. V prihodnosti želimo
osebam.
vizualizirati uporabo novih orodij s kratkim
filmom, ki bo dostopna tako učiteljem kot
dijakom.
Samostojno in
Učitelji so zadolženi za vnos podatkov,
odgovorno vnašanje
imamo pa nov strežnik, ki je dovolj močan
podatkov.
obenem pa LoPolis zagotavlja veliko
varnost glede podatkov v e-redovalnici,
kajti starši imajo vpogled le v kopijo ocen,
ki se enkrat dnevno osvežuje. Vsak učitelj
ima za vnos ocen dodeljeno geslo.
Vsak učitelj za svoj predmet vnaša ocene,
tako da je za varnost podatkov poskrbljeno
s strani vsakega učitelja. Sicer pa imamo
določene varnostne ukrepe, kot je
posodabljanje antivirusnih programov,
Odgovornost
požarnih zidov in ravno tako vsakodnevni
uporabnikov.
nadzor administratorja nad podatki v eredovalnici.
Nadzor nad podatki ima administratorka –
svetovalna delavka in varnost je
zagotovljena s strani LoPolisa.
Da so ocene pravilno vnesene, si učitelji
medsebojno pomagajo pri vnosu, običajno
po dva in dva učitelja. Razrednik je tudi
ena izmed varovalk, ki zagotavlja oz.
Dobro.
preverja, da so pravilno vnesene ocene.
Napakam se je sicer težko izogniti, vendar
informacij do sedaj s strani staršev nismo
zaznali. Glede varnosti ni bilo nikakršnih
preverjeno
pomislekov. Mogoče kakšna izjava, vendar
hudih ne.
Vsak učitelj zase vnaša v informacijski
sistem oz. e-redovalnico ocene. Tako mora
Paziti je potrebno
tudi sam poskrbeti za varnost, in da gesla
na varovanje
ne posreduje tretjim osebam. Učitelji si
osebnih podatkov.
med seboj lahko pomagajo. Vendar za
Porast zaupanja
varnost podatkov v e-redovalnici je
Samo zrcaljenje
poskrbljeno s strani ponudnika LoPolis,
klasične oblike z
kajti enkrat dnevno se preslika samo kopija
evidenčno številko.
nad sistemom.
podatkov oz. ocen na strežnik, kjer lahko
starši pogledajo v ocene. Vendar to za
Dobro.
enkrat še ni možno, kot sem povedala, ocen
nimamo objavljenih na spletu. Lahko pa
starši, če želijo, z učiteljem pogledajo v
ocene na računalniku, in sicer na
Občutljivost
Dobro.
govorilnih urah in se seznanijo z aplikacijo.
varovanja
osebnih
Zaupanje v celoti.
podatkov.
dobra, vendar LoPolis bazira na strežniku,
Preverjanje
Preverba.
zato je bila tovrstna aplikacija za nas
pravilnosti vnesenih
predvsem neuporabna, ker je ta bolj
ocen.
10.
Mnenje o varnosti oz. zasebnosti
informacijskega sistema e-redovalnice?
Varnost informacijskega sistema je zelo
programiran na osnovne šole, ne pa tako
na srednje in poklicne šole. Mi imamo
samostojno elektronsko redovalnico, ki
Izobraževanje
bazira na spletni strani naše šole in
učiteljev in staršev.
Zaupanja vredna.
zagotavlja dostop do podatkov
administratorju. Mi smo e-redovalnico
Nadomestni
kopirali iz Vegove šole, vendar se je pojavil
razredniki.
problem pri modulih in delitvah v skupine.
In ko se je ta problem pojavil, ni bil
Napačni trikratni
problem samo vpis, vendar tudi izpis.
vnos zapre dostop
Moduli se razlikujejo med posameznimi
do podatkov.
programi, za katere izobražujemo. Odločili
smo se, da sestavimo sami aplikacijo, kjer
Kopija ocen v e-
dve oz. 3 leta nazaj ni bilo na tržišču
redovalnici.
nobene tovrstne aplikacije. Druga stvar je
bil tudi spremenjen način ocenjevanja, kjer
so se pojavili nms-ji. Za dijaka je enica.
Osveščanje in
Redno vpisovanje
Nms-je nismo mogli popravljat, tako smo se ocen.
nekaj časa vlekli tako, da smo dali pod
legendo, kaj to pomeni. Ampak sedaj je to
Pregled nad
skrb.
rešeno, ker se je zopet spremenilo
podatki.
ocenjevanje nazaj na enico. Problem
ponovne vzpostavitve redovalnice je v tem,
Skrb celotnega
Blokiranje
ker se nenehno spreminja zakonodaja. E-
kolektiva.
uporabe.
redovalnica je narejena v Access-u in ne v
specialnih orodjih. Pri izdelavi te aplikacije
je sodeloval tudi zunanji sodelavec, ki se je
Preverjanje in nazor
predhodno ukvarjal z E-evidencami.
razrednika.
Dostop do aplikacije je preko spletne
Niso izključene
strani, vendar smo se odločili zaradi
zlorabe in vdori.
varnosti, da samo starš in dijak ve, kdo je
Kopija ocen v
in ni nobenih osebnih podatkov gor. Vsak
aplikaciji.
dijak dobi evidenčno številko, ki jo ima na
osebnem listu. Kajti danes je problem
varnosti osebnih podatkov in bi lahko
prihajalo do kakršnih koli zlorab. Mi samo
Zlorabe so možne.
zrcalimo podatke iz klasične oblike v
elektronsko obliko, zato ne uporabljamo
Skrb za osveščanje
osebnih podatkov v celoti, ampak samo
vdorov.
evidenčno številko, kar pa bi bodočemu
napadalcu v sistem onemogočila razkritje
osebnih podatkov. Podatke med seboj
napadalec nikakor ne more povezovati.
Ocene vnašajo učitelji vsak za svoj
predmet. En mesec pred redovalno
konferenco pa naredimo točna navodila, do
katerega dneva in katere ure morajo biti
vse ocene vnesene v e-redovalnico. Nato
imajo učitelji in razredniki dan oz. dva da
vse to pregledajo. Da so stvari urejene,
imamo uvedene tudi nadomestne
razrednike, ki pomagajo razredniku
preveriti pravilnost ocen v e-redovalnici.
Potem ko je to pregledano, naša
administratorka pripravi izpise obvestil za
vse oddelke. Učitelji imajo za vpis ocen v eredovalnico časa en teden. Celoten kolektiv
skrbi za redno vpisovanje ocen. Ko smo
imeli poskusno uvajanje, to ni bilo redno,
zgodilo se je, da so nekateri učitelji vnašali
ocene šele na koncu leta. Vendar v
letošnjem šolskem letu, ko so starši
pridobili vpogled v e-redovalnico, pa je to
redno oz. ažurno, kot sem rekla, ocena je
vpisana v roku enega tedna. Podatki se
shranjujejo centralno na strežniku, ki ga
vzdržuje podjetje Logos. Uporabniki
sistema dostopamo do baz podatkov z
geslom. V primeru trikratnega napačnega
gesla, se dostop do baze uporabniku zapre.
Naša e-redovalnica je zasnovana tako, da
imamo preko spletne strani naše šole
povezavo do strežnika. Varnostnih težav
nismo imeli, zato je dobro poskrbljeno. Z
uporabniškim imenom in geslom se starši in
ravno tako učitelji vpišejo ter imajo
vpogled v ocene in ostale storitve, ki jih
ponuja e-redovalnica. Učitelji morajo
sprotno vpisovati ocene oz. v zakonskem
roku tako pisne kot ustne ocene. Ravno tako
razrednik, ki ima vpogled nad vsemi
ocenami enkrat tedensko, to je v petek do
14.00 ure preveri ocene, in če ocene niso
vpisane, mora razrednik vpisati manjkajoče
ocene. To je sicer dodatno delo, vendar
tako smo se dogovorili na pedagoški
konferenci. Vodimo tako e-obliko
Informatik.
redovalnico in ravno tako še klasično
obliko e-redovalnice.
Ravnatelj,
Informacijskemu sistemu oz. aplikaciji Lo
Polis izjemno zaupamo, kajti vstopanje je
razrednik,
ločeno v e-redovalnico tako za starše in
šolo. Podatki oz. ocene se kopirajo v
učitelj.
aplikacijo, tako da starši lahko vidijo samo
kopijo ocen. Varnost je zagotovljena na
Nadomestni učitelj
zelo visoki ravni.
– razrednik.
Za enkrat nismo imeli slabih izkušenj,
čeprav verjamem, da so zlorabe možne.
Administrator.
Dolžnost učitelja je bila, da v roku enega
tedna ocene vpiše. Dilema je bila, ali lahko
Pedagoški in
Svetovalna delavka.
učiteljica vnese ocene takoj, ko popravi in
vodstveni
delavci.
še preden jih vidijo in analizirajo z dijaki.
Vsak s svojim
Seveda to ni dopustno, porodila se je ideja
geslom.
za vpogled ocene z zamikom.
Sem že odgovorila v prejšnjem odgovoru.
Zato
Poudarjam, da je zelo dobro zagotovljeno
usposobljena
za varnost tako z naše strani kot s strani
Informatik, ki je
oseba-
ponudnika.
sodeloval pri
administrator oz.
uvajanju.
informatik.
11.
Skrb za nadzor podatkov v e-
redovalnici s strani uporabnika.
Za nadzor podatkov v e-redovalnici skrbi
Razrednik,
informatik, kateri je tudi sodeloval pri
posamezni učitelji.
vzpostavitvi aplikacije. Informatik je
sodeloval predvsem pri nadzoru tehničnih
Svetovanje
stvari. Medtem ko za vnos podatkov učitelji
administratorja
oz. razrednik. Statistično se nismo
učiteljem.
ukvarjali, kolikšna je dostopnost do
aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s
števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno.
Nam je pomemben živi stik s starši in odziv
na prvih roditeljskih sestankih. Starše
informiramo o možnosti uporabe že na
informativnih dnevih in na samem vpisu.
Na prvih roditeljskih sestankih pa starši
pridobijo gesla. Do zlorabe podatkov še ni
prišlo. Za varnost podatkov je poskrbljeno
tako, da vsak samostojno vstopa v
redovalnico, npr. nekdo kot informatik
posebej, ravnatelj posebej in se medsebojno
ne moreta povezati. Dijakov ne moreta
razkrivati in ne vesta, za katere dijake gre,
razen če gresta osebne liste pogledati pod
evidenčno številko, kdo je to. V eredovalnico imamo vključenih 600 dijakov,
to je celotna šola. Vsi oddelki, vsi
programi. Redovalnico v današnji obliki
imamo že od leta 1998. Imeli smo vmes 2
leti premora. Za nadzor podatkov v eredovalnici skrbi informatik, kateri je tudi
sodeloval pri vzpostavitvi aplikacije.
Informatik je sodeloval predvsem pri
nadzoru tehničnih stvari. Medtem ko za
vnos podatkov učitelji oz. razrednik. Ocene
vnašajo učitelji vsak za svoj predmet,
medtem ko razredniki vnašajo izostanke.
Izostanke vnašamo enkrat na 14 dni, ocene
pa tako, kot je zakonsko dovoljeno. Včasih
lahko učitelj dlje časa vpisuje oceno zaradi
različnih objektivnih vzrokov (bolezni,
pritožbe ...) ali pa je bilo potrebno
kakšnega učitelja opozoriti. Vnašanje ni
bilo vedno ob dogovorjenih terminih.
Ocene je lahko vpisal samo učitelj pri
svojem predmetu, razrednik lahko
popravlja in vnaša ocene samo za svoj
razred. Jaz kot ravnatelj lahko delam
popravke pri vseh razredih in pri vseh
predmetih.
Da so stvari urejene imamo uvedene tudi
nadomestne razrednike, ki pomagajo
razredniku preveriti pravilnost ocen v eredovalnici.
Za nadzor nad podatki skrbijo razredniki in
administratorka, ki je sodelovala pri
izdelavi e-redovalnice. Razredniki ob koncu
tedna, vsak petek do 14.00 ure vpišejo vse
ocene, katere posamezni učitelji niso vnesli
v e-obliko. To je sicer zelo zamudno in
Ne zaznavamo.
dolgotrajno delo, vendar se obnese.
Za nadzor podatkov na naši šoli skrbi
Nismo opazili.
administrator oz. svetovalna delavka, ki
nadzoruje tudi vnos podatkov v sistem. Na
Ne ovira.
začetku je za vnos podatkov in nadzor nad
podatki bdela oseba ki je trenutno na
porodniškem dopustu, skupaj s svetovalno
Nismo zaznali.
delavko, sedaj pa je to vlogo prevzela samo
svetovalna delavka, katera ima tudi pomoč
s strani učitelja. Pregled nad podatki ima
Ovira je
tudi razrednik, kateri skrbi tudi za pravilen
nepoznavanje IKT.
Porast
vnos podatkov in da so podatki ažurno
nepoznavanje
vpisani v zakonskem roku. Do napak pri
IKT tehnologije.
vnosu do sedaj ni prišlo oz. ni bilo zaznati
večjih težav.
Na šoli delovanje sistema Lopolis nadzira
Nepoznavanje IKT
administrator in pomaga pri vsej tehnični
tehnologije.
podpori in svetuje. Kot sem že omenila,
zadeve potekajo verižno. Za pravilnost
vnosa je odgovoren učitelj, razrednik in
Ovira pridobitev
nadomestni razrednik preverjata zaključene certifikata.
ocene.
12.
Varnost podatkov ovira starše, da
bi e-redovalnico uporabljali.
Ne ukvarjanje
Starši vstopajo v sistem z uporabniškim
staršev s tovrstno
imenom in geslom. Statistično se nismo
tehnologijo.
ukvarjali, kolikšna je dostopnost do
aplikacije, lahko pa bi to nadgradili s
števci. Vendar se nam to ne zdi pomembno.
Nam je pomemben živi stik s starši in odziv
na prvih roditeljskih sestankih. Starše
Ne moremo reči.
informiramo o možnosti uporabe že na
informativnih dnevih in na samem vpisu.
Na prvih roditeljskih sestankih pa starši
Gradnja na
pridobijo gesla. Nismo opazili skrbi za
zaupanju.
varnost podatkov, lahko pa se starši v
vsakem trenutku glede varnosti posvetujejo
z našim informatikom.
E-redovalnica samo
Mislim, da je ovira edino pridobitev
kot dodatek.
certifikata. Imeli smo primer, ko se je ena
mama oglasila pri nas in prosila, če ji
obrazložimo, kako poteka v praksi postopek
vpogleda v e-redovalnico. Vse smo ji lepo
obrazložili in pokazali vmesne korake in jo
potem napotili na banko oz. upravno enoto
po certifikat, s katerim je možno vstopati v
e-redovalnico.
Menim, da skrb za varnost ne ovira staršev
za uporabo e-redovalnice. Pri nas se
pojavlja večji problem o slabem
poznavanju IKT tehnologije pri nekaterih
S certifikati.
starših.
Enotno vstopanje
s certifikati.
Skrb za varnost podatkov s strani staršev
Enoten sistem
nismo zaznali, kajti imamo vključenih le
zagotavljanja
majhno število staršev, to je 40 staršev.
varnosti.
Večja ovira za starše se kaže v
nepoznavanju informacijske
Ni potrebe po
komunikacijske tehnologije. Zato menim,
Dovolj je
da je dostop do e-redovalnice zahtevalo
poskrbljeno.
dodatne varnosti.
tako majhno število staršev. Starši se tudi
ne želijo ukvarjati s tovrstno tehnologijo,
Povečano
kajti lagodnejše je poklicati v šolo ali priti
v šolo in se ne obremenjevati z e-mediji.
Menjavanje gesel.
Opažamo, da starši večinoma gradijo na
zaupanju, zato menimo, da mnogi ne
uporabljajo e-redovalnice. Menimo, da je
Nimam mnenja.
e-redovalnica le dodatek k občasnem
preverjanju, večja kontrola nad ocenami pa Nadzirano
ni edina varovalka, kako otroke usmeriti v
varovanje s strani
pravo smer.
ponudnika.
Na to ne morem še odgovoriti.
Povečati varnost
dostopanja.
13.
Možnosti dodatne varnosti za
uporabo e-redovalnice.
Imeli smo varianto, da bi šli starši v eredovalnico s certifikati, ampak s tem je
problem, kajti če bi eno podjetje delalo
večje število certifikatov, imamo pa
različne brskalnike (Firefox,
Opera,Mozilla, ...), ki vsak na svoj način
sprejemajo certifikate. Tako se je težko
logirati v neko varno okolje, da bi bili ti
nadziranje.
podatki varni.
Za varnost e-redovalnice je zelo dobro
poskrbljeno tako na šoli kot tudi s strani
ponudnika Logos, tako da tu ne bi mogla
nič več dodati.
Menim, da bo v prihodnosti potrebno za
varnost poskrbeti še bolj. Razmišljamo, da
Ni sprememb.
bi uvedli certifikate oz. digitalna
Porast uspeha.
kvalificirana potrdila, vendar s sedanjim
Povečanje uspeha
pogodbenim dobaviteljem storitve to ni
pri neuspešnih
mogoče, saj zagotavlja, da je dovolj visoka
dijakih.
stopnja varnosti zagotovljena že z
Porast
sodelovanja.
uporabniškim imenom in geslom, hkrati je
Večje sodelovanje s
na ta način zadoščeno vsem zakonskim
starši.
zahtevam.
Za enkrat nimam mnenja, kako bi lahko
Malenkostno
bilo še bolje poskrbljeno za varnost, kajti
izboljšal.
zdi se mi dovolj dobro poskrbljeno za
varnost, kot jo zagotavlja LoPolis, tako z
Zaznavanje
vstopanjem s pomočjo digitalnih potrdil.
povečanja uspeha.
Problem je lahko v dostopanju do
Kontrola in
računalnikov. Učitelj se mora po opravilu
Izboljšanje
reševanje učno
dosledno odjavljati iz sistema.
sodelovanja med
vzgojnih situacij.
Menim, da je za varnost zelo dobro
starši.
poskrbljeno, kajti starši vstopajo s pomočjo
digitalnih potrdil, medtem ko moramo na
Povečana odzivnost.
šoli predhodno dodeliti staršem
uporabniško ime, vendar ga takoj po prvi
Ni drastičnega
registraciji spremenijo.
povečanja.
14.
Vpliv e-redovalnice na učni uspeh
dijakov.
Na učni uspeh uporaba e-redovalnice v
vseh teh letih ni bilo zaznati povečanje
Povečana kontrola
nekaterih staršev.
učnega uspeha. Na začetku je bilo zaznati
malo stresne situacije pri dijakih, vendar je
z leti to postalo neopazno. Včasih se je
pojavljala s strani šole težava, da ocene
pred prazniki ali pred počitnicami nismo
mogli vnašati in jih dajati na internet, kar
je predstavljalo za dijake malo stresa, to je
tisto, kar smo zaznali.
Povečanje učnega uspeha smo zaznali pri
slabših dijakih oz. dijakih s slabšim učnim
uspehom.
Na naši šoli se je učni uspeh sodelujočih
dijakov v e-redovalnico pri nekaterih
izboljšal. Predvsem je vidno izboljšano
sodelovanje med starši in učitelji. Starši na
ta način hitro izvedo marsikatero oceno,
katero so včasih izvedeli šele na govorilnih
urah. To dijakom sicer v začetku ni bilo
všeč, vendar so se sedaj tega že navadili in
so informacijsko komuniciranje sprejeli.
V tako kratkem času te relacije ni možno
opredeliti. Vsekakor pa pozitivno vpliva, če
informacije hitro krožijo in prihajajo do
Se je izboljšal
staršev pravočasno. To zagotovo vpliva na
odnos.
obisk pouka in uspeh posameznih dijakov.
Funkcioniranje dijakov v šoli je vsekakor
Težko bi rekel,
Povečana
dobro, kadar imamo dober stik s starši.
Nimamo odziva.
komunikacija in
informiranost.
Zato se poleg e-poti do staršev poslužujemo
tudi klasične.
Večja povezanost in
Pri dijakih ni zaznati drastičnega
osveščenost staršev.
Zaupanje.
Večja preglednost.
Možnost večjega
izboljšanja učnega uspeha z uporabo eredovalnice, vendar pri dijakih s slabšim
učnim uspehom je to zaznati.
sodelovanja.
To za enkrat ne morem reči, vendar lahko
Večja objektivnost.
predvidevam, da drastično se ne bo
spremenil. Kajti starši dijakov, kateri imajo
Boljša
slabši učni uspeh, tudi danes ne
informiranost.
kontrolirajo otrok, vendar se odzovejo le na
naš klic oz. naše vabilo. Pustimo se
Poglobila in
presenetiti in upati, da bo e-redovalnica
Zelo dobro-
vplivala na boljši uspeh. To ne morem
upoštevanje želja
odgovoriti, lahko pa povem, da
staršev.
predvidevamo, da predvsem pri slabših
dijakih, kateri starši se bodo odločili za
Ažurnost
vpogled v e-redovalnico, da bo
obveščanja.
komunikacija zagotovo boljša in obenem
zagotovila tudi posledično boljši učni
uspeh.
Okrepitev odnosa
med starši in
ZAUPANJE
15.
E-redovalnica okrepi ali oslabi
odnos med učitelji, dijaki in starši.
To bi zdaj težko rekel. Da je odnos med
starši, učitelji in dijaki se je izboljšal, če pa
ocenjujem na lestvici od 1 do 10, pa bi
rekel oceno 7, seveda če to primerjamo s
klasičnim načinom vodenja ocen. Nadzora
nad odzivom staršev na elektronsko
redovalnico nimamo, vendar z uporabo
elektronske redovalnice seznanimo prav vse
starše na roditeljskih sestankih in ravno
tako starši pridobijo uporabniška imena in
gesla za vstop. Mi ne uporabljamo
aplikacije Lopolis, ampak uporabljamo
svojo aplikacijo, na katero pa bi lahko
vstavili števec glede odzivnosti staršev. Za
učitelji.
okrepila odnos.
enkrat tega ne uporabljamo.
Starši še vedno hodijo v šolo in na
govorilne ure. So pa starši zadovoljni, kajti
prisluhnili smo njihovim željam, da sledimo
informacijski tehnologiji, da smo dovolj
moderni. Vendar pa starši redno prihajajo
na govorilne ure, kar predstavlja živi stik z
učiteljem, kar pa se mi zdi izredno
pomembno. E-redovalnica nikakor ne more
biti nadomestilo učitelja.
Starši niso zmanjšali obiska govorilnih ur,
kar pa se mi zdi izredno pomembno.
Prihajajo pa bolje informirani in so s tem
zadovoljni, saj ažurno ali vsaj pravočasno
izvedo, kakšno je otrokovo stanje v šoli,
kako je uspešen, koliko je odsoten, kdaj
pišejo kontrolne naloge ipd., s tem se je
okrepil in poglobil odnos s starši. Eredovalnica nikakor ni nadomestilo za
neposredne učiteljske informacije.
Med dijaki in učitelji in starši ni bilo
zaznati, da je e-redovalnica okrepila ali
oslabila odnos, kajti vključenih je majhno
število staršev. Pojavlja se pri zaupanju
predvsem vprašanje preglednosti, ki
celotno situacijo posameznega dijaka
prikaže. Kajti učitelji nikakor ne vodijo več
ocen ostalih predmetov oz. modulov in ne
morejo biti več subjektivni, ampak se tako
kaže večja objektivnost, kar predstavlja tudi
določen vidik zaupanja s strani staršev,
dijakov in učiteljev.
Na naši šoli zelo malo staršev uporablja e-
redovalnico, to je približno 20 %. Delež, je
Premalo vključenih
zelo majhen, predvidevamo, da je predvsem
staršev.
v prepričanosti staršev, da je osebni
kontakt zelo pomemben. Tudi sama nisem
Večje sodelovanje
pristaš, da bi vse potekalo elektronsko.
med učitelji.
Ocene so samo en segment uspeha. Tisti
starši, ki se prijavijo, običajno pogosto
sledijo, vendar kot sem rekla, je teh le
Ocene so samo en
majhen delež.
segment uspeha.
Za starše še ne morem reči, lahko pa
zatrdim, da se je med učitelji okrepil odnos,
Okrepitev zaupanja
kajti več se pogovarjajo o e-redovalnici in
in povezava med
obenem so izredno zainteresirani za
učitelji.
uporabo le-te. Ko smo učitelje pripravljali
Porast zaupanja
pri starših.
in usposabljali za uporabo e-redovalnice,
Pozitiven odnos s
smo doživeli zelo pozitiven odnos in
starši.
presenečenje, kajti zaznali nismo
Delno
nikakršnih bojazni oz. slabe volje med
nasprotovanje s
učitelji, prav nasprotno bili smo navdušeni
strani učiteljev.
in presenečeni nad njihovo
zainteresiranostjo in odnosom do same
Segmentiranje.
aplikacije. Ravno nasprotno pa se je
zgodilo z dijaki, ko smo jim predstavili
Povezanost
uporabo e-redovalnico, ti niso bili ravno
učiteljev.
navdušeni, kajti pojavila se je bojazen,
zakaj pa morajo starši takoj izvedeti za
ocene, saj je dovolj, da jim sami povemo.
Sicer pa zaznavamo, da je med starši
interes in verjamemo, da bo e-redovalnica
v prihodnosti zagotovo poglobila odnos
med učitelji in starši.
16.
Zaupanje do e-redovalnice v letih,
uporabe – splošno.
V začetku uvajanja smo imeli kar malo
dilem glede zaupanja v e-redovalnico.
Nekoliko se je zmanjšal obisk govorilnih ur
za tiste dijake, ki imajo dobre ocene in so
uspešni. Pri negativnih pa se je obisk na
naši šoli povečal. E-redovalnica je samo
pripomoček k izboljšanju odnosov med
dijaki, starši in učitelji. Zelo pomemben je
tudi vzgojni vidik, katerega pa ne moremo
reševati preko e-redovalnice.
Dogaja se, da starši med šolskim letom
zaprosijo za geslo, kar pomeni, da se
zanimanje za tovrstno storitev na naši šoli
Povečanje zaupanja.
povečuje vsak dan.
Dejstvo je, da se na naši šoli vsako leto več
Boljši stik s starši.
staršev odloča za vključitev v eredovalnico. Odklonilnih reakcij staršev ali
pritožb ni bilo. To je za nas zelo
spodbudno. Glede pedagoških delavcev
Starši med letom
moram tudi priznati, da nekateri učitelji
zaprosijo za dostop
niso navdušeni nad uvajanjem eredovalnice, kajti to jim predstavlja
Dvojno delo
dodatno delo.
učiteljev.
Zaupanje do redovalnice je pozitivno s
strani učiteljev, predvsem zaradi
Povečanje
enostavnega in hitrega izpisa podatkov, ki
zaupanja.
ga omogoča aplikacija. Učiteljem e-
Pozitivno.
redovalnica ne predstavlja dvojnega dela,
kajti klasične redovalnice več ne
uporabljamo. Težko pa bi rekel v prihodnje Graditev staršev na
za ta kratek čas uporabe bi bilo zaupanje
zaupanju.
Dileme pri
takšno, kot sem povedal.
poznavanju IKT
Opažamo, da starši večina gradijo na
tehnologije.
zaupanju, zato menimo, da ne uporabljajo
e-redovalnice. Menimo, da večja kontrola
nad dijaki ni varovalka, kako otroke
usmeriti v pravo smer. Nasprotovanje s
Kontrola ni večja
strani dijakov o uvedbi e-redovalnice ni
varovalka kako
Ni stresnih
bilo, bilo je morda nekaj pomislekov. Tudi
otroke usmeriti v
situacij.
na predstavitvi na dijaški skupnosti ni bilo
pravo smer.
zaznati strahu. Tudi pri razrednikih ravno
tako.
Nepoznavanje IKT
Na to vprašanje ne bi mogla dati odgovora,
tehnologije.
kajti v letošnjem šolskem letu šele uvajamo
tovrstno storitev e-redovalnice.
17.
Zaupanje uporabe e-redovalnice s
strani staršev, ki jo uporabljajo.
Zaupanje staršev je
veliko.
Na začetku je bilo zaznati malo stresne
situacije pri dijakih, vendar je z leti to
Prihranimo
postalo neopazno. Včasih se je pojavljala s
marsikatero
strani šole težava, da ocene pred prazniki
negativno
ali pred počitnicami nismo mogli vnašati in
presenečenje.
jih dajati na internet, kar je predstavljalo
za dijake malo stresa, to je tisto, kar smo
Zelo zadovoljni.
zaznali.
Težava se mogoče pojavlja pri starših
zaradi nepoznavanja IKT tehnologije,
Ocene vidne v
čeprav je dostop zelo enostaven in starši
vsakem trenutku.
potrebuje le uporabniško ime in geslo.
Včasih v šoli dajemo prevelik poudarek na
to, kdo kaj zna, oz. kdo kaj lahko, kajti tudi
ko gremo na druge elektronske načine
poslovanja, nas nihče ne vpraša, ali to
znamo, ampak se sami odločimo, kaj bomo
uporabljali. Šola je preveč obremenjena s
težo staršev. Izobraževanje za starše ne
uporabljamo, kajti dijaki sami lahko
usposobijo svoje starše o dostopanju do eredovalnice. Praviloma dostop do
redovalnice dobijo samo starši, medtem ko
starši otrokom povejo njihovo geslo in
oboji dostopajo do e-redovalnice. Pojavi
se še en problem, ko so dijaki polnoletni,
lahko staršem prepovejo dostopanje do
njihovih ocen, vendar se mi zavarujemo z
izjavo, ki jo podpišejo polnoletni dijaki.
Kot sem že rekla, starši so zadovoljni in
nam zaupajo, kajti prisluhnili smo njihovim
željam.
Kot že rečeno, so starši so večinoma zelo
Nadgradnja z
zadovoljni in nam zaupajo, saj jim s tem
intranetom.
prihranimo marsikatero negativno
presenečenje o prepoznem obveščanju o
E-dnevnik.
ocenah ali disciplinskih težavah dijakov,
seveda pa je tudi sprotna informacija o
Vključitev večjega
uspešnosti njihovega otroka za starše
števila staršev.
dobrodošla.
Dobro, kajti ocene lahko vidijo v vsakem
Kompatibilnost s
trenutku in kjerkoli, ravno tako se lahko
sistemom mature.
hitreje reši kakršna koli težava pri dijakih,
ki so vključeni v e-redovalnico.
Zakonske
Posamezna ocena v e-redovalnici
regulative.
Obvezna
zakonska in
predstavlja en segment dijakovega znanja.
E-redovalnica je le oblika zapisa in način
Širjenje po
pravna
vpogleda v dijakove ocene, nikakor pa ne
kakovosti in
regulativa.
more ustvarjati celovitega vpogleda v
obsegu.
dijakovo prizadevanje in osebnost. Tega se,
kot kaže, na vso srečo zavedajo tudi starši,
Ne smemo
ki želijo otroka spodbujati pri šolskem delu.
zreducirati klasične
Enoten sistem.
Vsaj tako pomembne, kot so ocene, je tudi
komunikacije.
obnašanje dijaka v šoli, oboje pa je seveda
Nadgradnja z e-
povezano. Težko je usklajevati logiko
Povečanje baze
dnevnikom in
učitelja, logiko dijaka in logiko starša s
podatkov.
intranetom.
sistemom e-redovalnice. Zavedam se,
zaradi česa prihaja do težav, področje
Večja priložnost
ocenjevanja znanja je zelo občutljivo. Rekla enostavnega izpisa
Širitev baze
bi, da zaupanje v redovalnico je, vendar
podatkov.
podatkov.
starši se vseeno ne odločajo zanjo.
Ravno tako tudi na to vprašanje nikakor ne
Pregled nad celotno
bi mogla odgovoriti, ker e-redovalnica še ni bazo.
Ohranitev
objavljena na spletu in starši ne morejo
osebnega stika s
pogledati v ocene.
18.
Pravne regulative.
Zaznavanje uporabo e-
redovalnice v prihodnosti.
Sistem
Razvoj v prihodnosti želimo nadgraditi z
kompatibilen s
intranetom in vnašanjem ocen od doma, pri
sistemom mature.
čemer pa se pojavi problem faktor varnosti.
Glede na to, da so otroci bolj računalniško
Obvezna uporaba.
izobraženi, lahko prihaja do kakršnih koli
zlorab in tu je takoj ogrožena varnost
podatkov.
V prihodnosti predvidevamo vključitev še
večjega števila staršev v tovrstno storitev,
obenem pa predvidevamo, da bo
ministrstvo na tem področju izvedlo
določene zakonske regulative glede
uporabe e-redovalnice.
Gotovo je, da se bo informacijska
komunikacija v bodočnosti širila po obsegu
in po kakovosti. Na vsaki šoli bo imela na
to ključen vpliv dobra IKT opremljenost,
zato je na naši šoli prioritetna sodobna
Enoten sistem.
šolo.
tehnična opremljenost in povezanost, kar
Možnost
pomeni mrežna IKT povezanost vseh
izgradnje
učilnic. Morda je pomembnejša od tega
enotnega sistema
usposobljenost pedagoških delavcev in
za srednje šole.
pridobitev potrebnih rutin za suvereno
uporabo, ki bo vsaj približno na nivoju
sposobnosti, kakršno imajo pri uporabi IKT
dijaki. Kdaj bo uporaba IKT postala
služna dolžnost in odgovornost vseh
pedagoških delavcev, pa je po mojem
mnenju vprašanje menjav učiteljskih
generacij.
Povečala se bo baza podatkov, kar je
seveda dobro, ker imamo vse na enem
mestu. Prihodnost e-redovalnice vidim kot
dobro oz. obvezno v šolah. Vendar bo
moralo ministrstvo poskrbeti za določene
zakonske in pravne regulative. V
prihodnosti bo potrebno nadgraditi eredovalnico tudi z e-dnevnikom, kar
predstavlja tudi enoten pregled nad
izostanki posameznih dijakov. Skratka pri
e-komuniciranju bomo morali paziti, da ne
bomo zreducirali klasičnega
komuniciranja, ker potem bi lahko po nekaj
letih šolo zaprli oz. jih ne bi več potrebovali
v takšni obliki, kot so.
V prihodnosti ne vidim vključevanja
večjega števila staršev v e-redovalnico,
predvsem ne bo edini vir informacij o
otroku. Vendar vidim večjo priložnost v
različnih enostavnejših izpisih posameznih
podatkov. Pomembno bi bilo sistem
dodelati, oziroma da bi bil le ta
kompatibilen s sistemom mature, da ne bi
bilo potrebno posebej vnašati podatkov.
Več pozornosti bi lahko posvetili
zagotavljanju pravilnosti vnosa.
Glede na razvoj e-redovalnice pa menim,
da bo uporaba v prihodnosti izjemno
pomembna, menim, da bo e-redovalnica
postala obvezna. Mogoče do neke mere in
kasneje pa postopoma v celoti, zagotovo pa
bo potrebna še ustrezna zakonska podlaga.
Verjamem pa, da bo e-dnevnik prinesel tudi
določene rešitve glede izostajanja pouka, ki
je specifičen v slovenskem področju. V
prihodnosti, če bo interes staršev, smo
pripravljeni le-te usposobiti z delom z emedijev oz. enostavno uporabo
informacijsko komunikacijske tehnologije.
Mogoče še to glede varnosti se pojavljajo
težave in v prihodnosti bi moralo
ministrstvo prevzeti enotne ukrepe glede
uporabe varnostnih mehanizmov, kajti
danes smo šole avtonomne glede uporabe
posameznih varnostnih mehanizmov.
Ministrstvo naj bi v prihodnosti izdelalo
enoten sistem uporabe e-redovalnice in na
ta način naj bi Lopolis sodeloval pri
načrtovanju modulov za srednje šole,
vendar bolj kontinuirano.
Priloga 4: Odnosi med kategorijami
1. RAVEN
2. RAVEN
3. RAVEN
KOMUNIKACIJA
S strani staršev
- hitrejše informiranje,
- kvaliteta sporočanja,
- Obveščenost,
- preglednost uspešnosti
otroka,
- obrazložitev ocen,
- želja po hitrih informacijah,
- komunikacija vpliva na
- pozitiven večji stik s
šolo,
pozitiven odnos s šolo in
otroki,
- nepotrebni prihodi v šolo,
Vzpostavitev
kakovosti odnosov
pri komuniciranju in
- časovni prihranek,
- prihranek časa,
ažurnost in
preglednost
informiranja.
- spremljanje otroka v
vsakem trenutku,
- prihranek na času,
- informacije o ocenah in
- zaupanje do eredovalnice in otrok,
obrazložitev,
- sprotno reševanje težav
(odsotnosti, vzgojna
problematika),
- ni potrebno preverjati s
klicanjem v šolo,
- ni potrjevanja ocen,
- želja po klasični
- potreba neposredne
komunikacije,
- neposredna komunikacija,
- potreba po neposrednem
komunikacija in
poudarek na
sodobnih načinih e-
komunikaciji,
- kakovost odnosov,
Neposredna
- uporaba e-medijev.
komuniciranja.
stiku šolo,
- možnost vpogleda v vsakem
trenutku,
- komunikacije preko emedijev.
S strani dijakov
- povečanje učnega uspeha
pri slabših dijakih,
- izboljšanje učnega uspeha,
- povečanje obiska pouka,
- Izboljšanje učnega
uspeha,
Napredek dijaka.
- doslednost opravljanja
nalog,
- spremljanje svojega
napredka,
- na začetku stresna situacija,
ker bodo starši prehitro
- začetne stresne
Čustvene reakcije.
situacije,
izvedeli ocene,
- odklonilen odnos,
- ne moremo se pripraviti,
kako povedati staršem,
- ni potrebno čakati na ugodni
trenutek,
- komunikacija omogoča, da
ne prihaja do negativnih
presenečenj,
- hitra komunikacija med
starši in učiteljem,
- sprotno reševanje težav
(odsotnost od pouka,
konflikti s profesorji, učne
in vzgojne težave),
- ne prihaja do nejasnosti pri
komunikaciji.
Potreba po sodelovanju
- uspešna komunikacija.
staršev s šolo.
S strani učiteljev
- osebna komunikacija,
- prihodi staršev na govorilne
ure,
- komunikacija na povabilo
- Ohranjanje neposredne
Potreba učiteljev po
komunikacije s starši,
ohranitvi neposredne
razrednika,
komunikacije.
- komunikacija – osebni stik,
- prihranek na času,
- časovna odzivnost,
- zmanjšanje zamude pri
obveščanju s klasičnimi
načini,
Potreba po postopnem
vključevanju
- ni dolgih komunikacijskih
poti,
- e-pošta,
- vključevanje e-
e-komunikacij.
komunikacij,
- odpravljanje vrzeli s
pomočjo e-komunikacije,
- uporaba sodobnih ekomunikacij,
- usposabljanje uporabe emedijev,
- ažurnost e-sporočanja,
- nova kakovost v
odnosih,
- poudarek na reševanju
- doslednost sporočanja,
- povezanost med starši in
dijaki,
- hitrejše reševanje
konfliktnih situacij.
težav.
Vzgojni vidik – boljši in
učinkovitejši odnosi s
starši ter reševanje
vzgojnih problemov in
konfliktov.
Breme
e-orodij
v
redovalnici
- slabše poznavanje IKT
-
tehnologije pri starših,
vpliv na
nepoznavanje IKT
- IKT nepismenost pri
tehnologije pri
posameznih starših,
starših,
- nezaupanje v sistem e-
Potreba po
redovalnice zaradi
izobraževanju staršev.
nepoznavanja,
- težave pri nevšečnosti
pridobivanja certifikatov za
starše,
-
- obremenitev učiteljev,
nezadovoljstvo v
rokovanju z IKT,
- težave pri rokovanju z emediji,
- stresna situacija pri starejših
učiteljih,
- stresna situacija za starše,
- nezadovoljstvo starejših
učiteljev pri usposabljanju,
- odklonilen odnos do IKT pri
starših,
- odklonilen odnos do IKT pri
starejših učiteljih,
- neorientiranost vključitve
staršev,
-
- nepoznavanje rokovanja z
poudarek na
upoštevanju zakona,
IKT pri starših otrok s
slabšim učnim uspehom in
Potreba po ustreznih
-
vpliv neobvezne
uporabe pri učiteljih,
nizkim socialnim statusom,
- nenehno spreminjanje
programov in sistema
predstavlja težavo za starše,
zakonskih regulativah.
Neenaka pokritost s
-
slaba pokritost z
internetom.
širokopasovnih povezav.
- pomisleki o uporabi eredovalnice, saj ni zakonsko
določena,
- nedostopnost do
širokopasovnih omrežij in
interneta.
Varnost e-redovalnice
- uporaba uporabniških imen
in gesel,
- menjavanje gesel,
- certifikati,
- dvojna registracija,
- digitalna potrdila,
- evidenčna številka,
Skrb
- način dostopanja,
in
potreba
enotnem
po
načinu
- neenoten način dostopa,
dostopanja v sistem e-
- preko spletne strani,
redovalnice.
- strežnik ponudnika,
- preko lastnega strežnika,
- spreminjanje gesel,
- informiranje udeleženih,
- osveščanje uporabnikov o
nevarnostih,
- nadziranje uporabnikov,
- ustrezna zaščitna oprema
(antivirusni programi,
požarni zidovi, …),
- ne posredovanje gesel
tretjim osebam,
- ne posredovanje podatkov
- zavedanje uporabnikov
o nevarnostih,
Skrb o zavedanju
zaposlenih
o nevarnostih aplikacije
e-redovalnice.
tretjim osebam,
- samostojno in odgovorno
vnašanje podatkov,
- ročno preverjanje podatkov,
- nadzor nad podatki opravlja,
nadomestni razrednik –
učitelj
- nadzor svetovalne delavke,
- načrtovanje nadzora
Potreba po enotnih
- nadzor pooblaščene osebe
varnostnih ukrepov,
varnostnih ukrepih z
na šoli vsakodnevno,
ustrezno zakonodajo.
- nadzor s strani vodstvenih
in pedagoških delavcev,
- nadzor administratorja,
- neustrezna zakonodaja,
- vidna le kopija ocen,
- preslikava kopije ocen in
Pomanjkljivost enotne
podatkov na splet,
- zmogljivost strežnika,
zakonodaje
- varni ponudniki,
- posodabljanje zaščite,
na področju varnosti eredovalnice.
- zaupanja vredni ponudniki,
- ponudniki niso najbolj
varni.
Nove šolske storitve
- nadgradnja z intranetom,
- E-dnevnik,
- povečanje baze podatkov po
- razširitev storitve,
obsegu in kakovosti,
Potreba po nadgradnji
- vključevanje večjega števila
storitve in
večjem številu
staršev,
- nikakor ne smemo
zreducirati klasične
komunikacije,
- večja priložnost
enostavnega izpisa
- povečana vključenost
staršev,
vključenih staršev.
podatkov,
- kompatibilnost sistema,
- vzpostavitev enotnega
IS,
- kompatibilnost sistema s
enotnega IS
sistemom mature,
- pregled nad celotno bazo
in uvedba obvezne
- preglednost IS,
podatkov,
- zakonske regulative,
- obvezna uporaba v
osnovnih in srednjih šolah,
- pravne regulative,
- central. nadziran sistem
mature.
uporabe
e-redovalnice v šolah.
- enoten pregled nad bazo
podatkov,
Težnja po izgradnji
- potreba po zakonsko
obvezni uporabi.
Priloga 5: Paradigmatski model: Breme uporabe e-orodij v e-redovalnici
Priloga 6: Paradigmatski model - Nove e-storitve
Priloga 7: Paradigmatski model – Varnost
Priloga 8: Paradigmatski model - Vpliv e-redovalnice na komunikacijo med starši-učitelji-dijaki