docRIS Podravje 2020
download 
Report Transcription
RIS Podravje 2020
“Podravje, regija inoviranja” Regionalni sistem inoviranja Podravja Delovno gradivo Nosilec: Mariborska razvojna agencija Izvajalec: IRP, Tovarna podjemov Vodja priprave študije in avtor: mag. Matej Rus Recenzent: prof. dr. Miroslav Rebernik Maribor, oktober 2012 1. Uvod .......................................................................................................................................................... 9 2. Opredelitev invencij, inovacij in inovacijske dejavnosti .................................................................... 15 3. Inoviranje, regionalni razvoj in rast .................................................................................................... 17 3.1 Velike razvojne razlike med regijami ............................................................................................... 17 3.2 Jasna povezava med inoviranjem in gospodarsko močjo ter zadovoljstvom v družbi ..................... 18 4. Nacionalni in regionalni inovacijski sistem ......................................................................................... 22 4.1 Inovacijski sistem in ključni deležniki .............................................................................................. 22 4.2 Zakonodajni okvir inovacijskega sistema ......................................................................................... 25 4.3 Optimalna kombinacija evropskih, nacionalnih in regionalnih inovacijskih politik ........................ 28 5. Pomen učinkovitega upravljanja inovacijskega sistema.................................................................... 32 5.1 Ključni dejavniki uspeha inovacijskega sistema ............................................................................... 34 5.2 Implementacija spleta »pametnih« ukrepov regionalne inovacijske politike ................................... 37 5.2.1 Nabor razpoložljivih instrumentov inovacijske politike ............................................................ 37 5.2.2. Tradicionalni in uveljavljajoči se instrumenti inovacijske politike .......................................... 39 6. Inovacijski in ekonomski potencial Podravske regije v družbi znanja ............................................ 44 6.1 Velika raznolikost inovacijske in ekonomske moči EU regij ........................................................... 44 6.2 Inovacijska in podjetniška aktivnost Slovenije v mednarodnih primerjavah.................................... 47 6.2.1 Global Competitivenes Report................................................................................................... 47 6.2.2 Innovation Union Scoreboard .................................................................................................... 47 6.2.3 Creativity Index ......................................................................................................................... 50 6.2.4 Global Entrepreneurship Monitor .............................................................................................. 52 6.2.5 SME Performance Review......................................................................................................... 54 6.3 Ocena razvojnega položaja Podravske regije .................................................................................... 55 6.3.1 Osnovne razvojne značilnosti Podravske regije ........................................................................ 55 6.3.1.1 Analiza človeškega kapitala Podravske regije ................................................................... 57 6.3.1.2 Analiza raziskovalno-razvojnih vlaganj Podravske regije ................................................ 64 6.3.1.3 Analiza intelektualne lastnine iz naslova raziskovalno-razvojne dejavnosti .................... 69 6.3.1.4 Analiza objavljenih znanstvenih člankov iz naslova raziskovalno-razvojne dejavnosti ... 72 6.3.1.5 Analiza ustvarjalnosti Podravske regije ............................................................................ 73 6.3.2 Analiza razvojne moči in potenciala gospodarstva Podravske regije ........................................ 78 6.3.2.1 Analiza podjetij Podravske regije po velikostnih razredih ................................................ 79 6.3.2.3 Analiza podjetij Podravske regije po občinah ................................................................... 81 6.3.2.4 Analiza podjetij Podravske regije po dejavnostih .............................................................. 86 6.3.2.4 Analiza inovacijske dejavnosti in razvojne moči podjetij v Podravju ............................... 88 6.3.2.4.1 Analiza podjetij v predelovalnih dejavnostih.............................................................. 90 6.3.2.4.2 Analiza podjetij v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti .......... 100 6.3.2.4.3 Analiza podjetij v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih .......................... 102 6.3.2.4.4 Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ..... 104 6.3.2.4.5 Analiza podjetij v gradbeništvu ................................................................................ 105 6.3.2.4.6 Analiza podjetij v dejavnostih prometa in skladiščenja ............................................ 106 6.3.2.4.7 Analiza podjetij v dejavnostih kmetijstva in gozdarstva .......................................... 107 2 6.3.2.4.8 Analiza podjetij v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil .. 108 6.3.2.4.9 Analiza podjetij v dejavnosti gostinstva ................................................................... 109 6.3.2.4.10 Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z električno energijo in plinom................... 110 6.3.2.4.11 Analiza podjetij v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih .................. 111 6.3.2.5 Analiza zgodnje podjetniške aktivnosti v Podravski regiji ............................................. 112 6.3.5 Analiza potenciala javno raziskovalnih organizacij v Podravju .............................................. 114 6.3.5.1 Značilnosti javnih raziskovalnih organizacij .................................................................... 114 6.3.5.2 Univerza v Mariboru ........................................................................................................ 116 6.3.6 Analiza potenciala posredniških, razvojnih in podpornih institucij v Podravju ...................... 120 6.3.6.1 Javne agencije na državni ravni ........................................................................................ 121 6.3.6.2 Mariborska razvojna agencija .......................................................................................... 121 6.3.6.3 Posredniške organizacije .................................................................................................. 123 6.3.6.3.1 Znanstveno-tehnološki parki in regionalni podjetniški inkubator ............................ 123 6.3.6.3.2 Podjetniški inkubator Univerze v Mariboru – Tovarna podjemov ........................... 125 6.3.6.3.4 Pisarne za prenos tehologij iz inštitucij znanja ......................................................... 126 6.3.6.3.5 Točke VEM in Enterprise Europe Network .............................................................. 126 6.3.6.3.6 Tehnološki centri....................................................................................................... 127 6.3.6.3.7 Centri odličnosti ........................................................................................................ 130 6.3.6.3.8 Kompetenčni centri ................................................................................................... 132 6.3.6.3.9 Razvojni centri slovenskega gospodarstva ............................................................... 133 6.3.6.3.10 Grozdi...................................................................................................................... 135 6.3.6.3.11 Tehnološke mreže ................................................................................................... 136 6.3.6.3.12 Tehnološke platforme ............................................................................................. 137 6.3.6.4 Druge R&R in podporne organizacije .............................................................................. 137 6.3.6.4.1 Združenja samostojnih inovatorjev ........................................................................... 137 6.3.6.4.2 Design center odličnosti Maribor za inovativno prototipiranje ................................ 137 6.3.6.4.3 Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj .......................................................... 138 6.3.6.4.4 Inštitut informacijskih znanosti ................................................................................. 138 6.3.6.4.5 Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM .................................................................... 138 7. SWOT analiza ključnih deležnikov RIS Podravja ........................................................................... 140 7.1 SWOT analiza krepitve inovacijskih sposobnosti gospodarstva v Podravju .................................. 140 7.2 SWOT analiza javno raziskovalnih organizacij v Podravju ........................................................... 144 7.3 SWOT analiza subjektov inovativnega okolja v Podravju ............................................................. 145 8. Vizija, cilji, programi in ukrepi za gospodarski razvoj Podravske regije z inoviranjem ............. 146 8.1 PRIORITETA 1: Paket spodbud za krepitev inovacijskih sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v Podravju ................................................................................................................................................ 147 Ukrep 1.1.: Pospeševanje zasebnih vlaganja v raziskave in razvoj .................................................. 148 PROGRAM 1.1.1: Program povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. ... 148 PROGRAM 1.1.2: Program garancijske sheme in revolving kreditov za investicije v raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo. ...................................................... 149 Ukrep 1.2.: Spodbude za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij ............................................... 150 PROGRAM 1.2.1: Program inovacijskega vavčerja za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij ...................................................................................................................................................... 151 PROGRAM 1.2.2: Program sofinanciranja načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij .......................................................................................................................................... 152 PROGRAM 1.2.3: Program krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije .................................................................... 153 Ukrep 1.3.: Spodbujanje internacionalizacije (globalne difuzije) podjetij ....................................... 154 3 PROGRAM 1.3.1: Program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije ........ 155 PROGRAM 1.3.2: Program sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij ..................... 156 PROGRAM 1.3.3: Program spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave ........................ 157 8.2 PRIORITETA 2: Paket spodbud za izgradnjo start-up podjetij s potencialom rasti v Podravju .... 158 Ukrep 2.1.: Spodbude za krepitev inovacijskega ekosistema za komercializacijo znanja v univerzitetnem okolju ....................................................................................................................... 159 PROGRAM 2.2.1: Program spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture ............................................................................. 159 PROGRAM 2.2.2: Program promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike s ciljem razvoja start-up podjetij v okviru univerzitetnega inovacijskega ekosistema .................................................................................... 161 Ukrep 2.2.: Spodbude za krepitev ustanavljanja novih inovativnih podjetij v Podravju.................. 162 PROGRAM 2.2.1: Program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja ............................................... 162 PROGRAM 2.2.2: Program razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju ...................................................................................................................................................... 163 Ukrep 2.3.: Spodbude za shemo finančnih subvencij za zagon in začetno delovanje podjetij ......... 164 PROGRAM 2.3.1: Program zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju ...... 164 8.3 PRIORITETA 3: Paket spodbud za privabljanje tehnološko zahtevnejših naložb v Podravsko regijo ............................................................................................................................................................... 166 Ukrep 3.1.: Privabljanje tujih naložb v Podravje .............................................................................. 166 PROGRAM 3.1.1: Program sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za privabljanje tujih naložb ............................................................................................................... 166 9. Vzpostavitev izvedbenega modela RIS Podravje.............................................................................. 168 9.1 Načela izvajanja RIS Podravje ........................................................................................................ 168 9.2 Namen izvedbenega modela ........................................................................................................... 168 9.3 Institucionalni okvir izvedbenega modela ...................................................................................... 168 9.3.1 Člani Strateškega sveta RIS Podravje ...................................................................................... 169 9.3.2 Pristojnosti Strateškega sveta................................................................................................... 169 9.3.3 Izvedbeni dokumenti RIS Podravje ......................................................................................... 170 9.3.4 Minimalna vsebina Izvedbenega dokumenta ........................................................................... 171 9.4 Procesi izbire programov/operacij .................................................................................................. 172 9.5 Spremljanje izvedbe programov/operacij in doseganja rezultatov RIS Podravje ........................... 174 9.6 Vrednotenje izvedbe programov/ operacij ...................................................................................... 174 9.7 Določitev izvajalca oz. koordinatorja RIS Podravje 2020 .............................................................. 174 10. Finančni viri za izvedbo .................................................................................................................... 175 11. Literatura in viri ................................................................................................................................ 180 4 SEZNAM TABEL: Tabela 1: Decentralizacija izvajanja inovacijskih politik v državah OECD Tabela 2: Invencijsko-inovacijski-difuzijski proces (IIDP) Tabela 3: Invencijsko-inovacijski-difuzijski proces z vidika dejavnosti/funkcij po fazah Tabela 4: Statistični podatki za 27 velikih razvojnih osi v primerjavi s preostalimi regijami Tabela 5: Glavne vrste regionalnih inovacijskih sistemov glede na različne vloge institucij znanja Tabela 6: Vpliv socio-ekonomskega in zakonodajnega okolja na inovacijske indikatorje Tabela 7: Nabor instrumentov inovacijskih politik inovacijskega sistema Tabela 8: Indeks ustvarjalnosti in njegove posamezne sestavine (indeks talenta, indeks tehnologije in indeks tolerantnosti) Tabela 9: Bruto domači proizvod slovenskih regij v letu 2009 Tabela 10: Število prebivalcev in delež aktivnega prebivalstva Podravja, 2009 Tabela 11: Prebivalstvo, staro 15 let in več, po doseženi izobrazbi, 2010 Tabela 12: Vse osebe zaposlene v R&R dejavnosti, po sektorju zaposlitve, poklicu in spolu, po statističnih regijah Slovenije, 2008 Tabela 13: Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija po regijah, 2009 Tabela 14: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti (BIRR) po slovenskih regijah, 1998 do 2008 Tabela 15: Bruto domači izdatki za R&R dejavnost in struktura virov po regijah, 2009 Tabela 16: Pregled finančnih kazalnikov za R&R dejavnost, Slovenija, 1998-2008 Tabela 17: Dinamika objav domačih in mednarodnih patentov Univerza v Mariboru Tabela 18: Patentne prijave pri URSIL Tabela 19: Registrirani modeli pri URSIL Tabela 20: Registrirane znamke pri URSIL Tabela 21: Število prijav patentov in njihovih podelitev pri EPO na milijon prebivalcev za Slovenijo in povprečje EU27 Tabela 22: Podeljeni patenti in prijave patentov R&R enot glede na sektor prijavitelja, 2008 in 2009 Tabela 23: Indeks ustvarjalnosti in njegove posamezne sestavine po slovenskih regijah Tabela 24: Indeks tolerantnosti in njegove posamezne sestavine, po regijah Tabela 25: Gibanje ključnih gospodarskih kazalcev podjetij v Podravski regiji (2010 in 2011) Tabela 26: Primerjava podatkov o podjetjih med Zgornjim in Spodnjim Podravjem, 2010 Tabela 27: Osnovni podatki podjetij Zgornjega Podravja po občinah, 2010 Tabela 28: Osnovni podatki podjetij Spodnjega podravja po občinah, 2010 Tabela 29: Podatki o poslovanju Podravskih podjetij (družbe in s.p.) v letu 2010 po dejavnostih Tabela 30: Gibanje ključnih gospodarskih kazalcev podjetij v Podravski regiji (2010 in 2011) Tabela 31: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih predelovalnih dejavnosti Tabela 32: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja drugih strojev in naprav« Tabela 33: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kovinskih izdelkov« Tabela 34: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja živil« Tabela 35: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja motornih vozil« Tabela 36: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas« Tabela 37: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov« Tabela 38: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov« Tabela 39: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov« Tabela 40: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kemikalij« Tabela 41: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kovin« Tabela 42: Intelektualna lastnina podjetij v predelovalnih dejavnostih Tabela 43: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Tabela 44: Podjetja v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Tabela 45: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih 5 Tabela 46: Podjetja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih Tabela 47: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki Tabela 48: Podjetja v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki Tabela 49: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih gradbeništva Tabela 50: Podjetja v dejavnosti »Gradbeništvo« Tabela 51: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih prometa in skladiščenja Tabela 52: Podjetja v dejavnostih prometa in skladiščenja Tabela 53: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo Tabela 54: Podjetja v dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo Tabela 55: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil Tabela 56: Podjetja v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil Tabela 57: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti gostinstva Tabela 58: Podjetja v dejavnosti gostinstva Tabela 59: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom Tabela 60: Podjetja v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom Tabela 61: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih Tabela 62: Podjetja v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih Tabela 63: Koeficient motivacije in koeficient smrtnosti po regijah Slovenije Tabela 64: Struktura zaposlenih na Univerzi v Mariboru po habilitacijskih nazivih Tabela 65:Vstopne točke VEM v Podravju Tabela 66: Kvantificirani cilji in kazalniki programa povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu Tabela 67: Vezana sredstva in izplačila po letih za program povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. Tabela 68: Kvantificirani cilji in kazalniki programa garancijske in revolving sheme za investicije v raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo Tabela 69: Vezana sredstva in izplačila po letih za program garancijske sheme in revolving kreditov za investicije v raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo. Tabela 70: Kvantificirani cilji in kazalniki programa inovacijskega vavčerja Tabela 71: Vezana sredstva in izplačila po letih za program inovacijskega vavčerja za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij Tabela 72: Kvantificirani cilji in kazalniki programa načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij Tabela 73: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij Tabela 74: Kvantificirani cilji in kazalniki programa krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije Tabela 75: Vezana sredstva in izplačila po letih za program krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije Tabela 76: Kvantificirani cilji in kazalniki programa podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije Tabela 77: Vezana sredstva in izplačila po letih za program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije Tabela 78: Kvantificirani cilji in kazalniki programa sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij Tabela 79: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij Tabela 80: Kvantificirani cilji in kazalniki programa spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave 6 Tabela 81: Vezana sredstva in izplačila po letih za program spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave Tabela 82: Kvantificirani cilji in kazalniki programa spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture Tabela 83: Vezana sredstva in izplačila po letih za program spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture Tabela 84: Kvantificirani cilji in kazalniki programa promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike v okviru univerzitetnega inovacijskega ekosistema Tabela 85: Vezana sredstva in izplačila po letih za program promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike s ciljem razvoja start-up podjetij v okviru univerzitetnega inovacijskega ekosistema Tabela 86: Kvantificirani cilji in kazalniki programa promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja Tabela 87: Vezana sredstva in izplačila po letih za program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja Tabela 88: Kvantificirani cilji in kazalniki programa razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju. Tabela 89: Vezana sredstva in izplačila po letih za program razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju Tabela 90: Kvantificirani cilji in kazalniki programa zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju Tabela 91: Vezana sredstva in izplačila po letih za program zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju Tabela 92: Kvantificirani cilji in kazalniki programa sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za privabljanje tujih naložb Tabela 93: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za privabljanje tujih naložb SEZNAM SLIK: Slika 1: Povezava uspešnosti inoviranja in nivoja splošnega zadovoljstva v družbi Slika 2: Pozitivna povezava med skupnim inovacijskim indeksom in dodano vrednostjo na zaposlenega na primeru držav območja EU-27 Slika 3: Shema inovacijskega sistema Slika 4: Načini pospeševanja regionalnih inovacijskih potencialov Slika 5: Pregled vpliva novih tehnologij in znanja na regijo Slika 6: Geografska razporeditev posameznih tipov EU regij Slika 7: BDP na prebivalca EU regij, 2007 Slika 8: Evropska inovacijska lestvica 2011 Slika 9: Primerjava inovacijske aktivnosti Slovenije z EU27 po posameznih indikatorjih, 2011 Slika 10: Medletna povprečna rast posameznega indikatorja in države kot celote, 2011 Slika 11: Delež odraslega prebivalstva vključenega v zgodnje podjetniške aktivnosti (GEM, 2011) Slika 12: Prebivalstvo in ekonomska moč slovenskih regij Slika 13: Občine Podravske regije Slika 14: Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z najmanj univerzitetno izobrazbo po regijah, 2011 Slika 15: Delež zaposlenih v R&R dejavnosti (v EPDČ) kot % delovno aktivne populacije, 2008 Slika 16: Delež raziskovalcev po regijah v 2009 (%)* Slika 17: Število zaposlenih raziskovalcev, izraženo na 1000 zaposlenih, po regijah za leto 2009 Slika 18: Razprostranjenost zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na kraj dela po slovenskih občinah, 2008. Slika 19: Delež posamezne regije v bruto domačih izdatkih za raziskave in razvoj, 2009 7 Slika 20: Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP, države članice EU Slika 21: Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP, države članice EU, 2008 Slika 22: Število podeljenih patentov Slika 23: Število in vpliv znanstvenih člankov po izbranih državah OECD, 2000-10 Slika 24: Število čistih citacij na osebo Slika 25: Indeks ustvarjalnosti slovenskih regij po padajočem zaporedju Slika 26: Indeks tolerantnosti slovenskih regij (vrstni red v skladu s skupnim indeksom ustvarjalnosti) Slika 27: Matrica trenda razvoja slovenskih regij Slika 28: Gibanje dodane vrednosti na zaposlenega družb Podravske statistične regije Slika 29: Prihodki podjetij na domačem in tujem trgu po velikostnih razredih v Podravju, 2010 in 2011 Slika 30: Število podjetij po občinah statistične regije Podravje, 2010 Slika 31: Število zaposlenih v podjetjih po občinah statistične regije Podravje, 2010 Slika 32: Obseg prihodkov podjetij po občinah statistične regije Podravje, 2010 Slika 33: Število zaposlenih po dejavnostih v Podravskih podjetjih, od 2009 do 2011 Slika 34: Število podjetij in zaposlenih v analiziranih podjetjih po posameznih dejavnostih Slika 35: Število zaposlenih v analiziranih podjetjih po posameznih segmentih predelovalnih dejavnosti Slika 36: Zgodnja podjetniška aktivnost po razvojnih fazah podjetij v regijah Slovenije Slika 37: Financiranje Univerze v Mariboru in drugih visokošolskih inštitucij s strani ARRS, 2011 Slika 38: Število prodanih in licenciranih inovacij Slika 39: Število prodanih in licenciranih patentov in patentnih prijav Slika 40: Razporeditev dodeljenih sredstev po vseh regijah glede na deleže v projektu Slika 41: Povezava strateškega sveta RIS Podravje in upravljalskih struktur Podravske regije Slika 42: Proces priprave štiriletnega izvedbenega načrta Slika 43: Hierarhija dokumentov Slika 44: Prikaz izvedbene strukture na nivoju posameznega projekta 8 1. Uvod Na začetku 21. stoletja se srečujemo z izzivi, ki napovedujejo temeljito prestrukturiranje sveta, kakršnega poznamo danes. Kakor lahko sklepamo iz najnovejših podatkov, bo to stoletje zaznamovala Azija, ki postaja središče svetovne proizvodnje in poglavitna izvoznica. Ob nadaljevanju zdajšnjih trendov bosta Evropa in ZDA do leta 2025 izgubili vodilno vlogo tudi v znanosti in tehnologiji, Azija pa bo postala središče raziskav in razvoja poslovnega sektorja. Demografske spremembe v Evropi bodo povzročile močan porast javnih izdatkov za zagotavljanje potreb starajoče se populacije. Naraščajočim ekonomskim in političnim migracijam se bodo pridružile okoljske. Svet se bo srečal s pomanjkanjem naravnih virov, kakršni so energija, hrana in voda, ter z večjimi grožnjami, kot posledica podnebnih sprememb (iz RISS, Luc Soete et al., World in 2025, 2009). Nastop globalne krize v letu 2008 je v Sloveniji skoraj izničil napredek v gospodarskem in socialnem razvoju v preteklem desetletju, ki so ga že tako zavirale stranpoti in zlorabe privatizacije v devetdesetih letih. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti, zlasti da je rast BDP v Sloveniji preveč odvisna od nizkotehnološke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo konkurenčnost gospodarstva. V zaostrenih razmerah se mora država pospešeno osredotočiti na doseganje visoke kohezivnosti družbe in dvig konkurenčnosti gospodarstva, ob sočasni konsolidaciji in prestrukturiranju javnih financ. Pri tem bi morali graditi na ustvarjalnosti in znanju, ki sta temeljni vrednoti in bogastvo Slovenije za uspešen razvoj v prihodnosti. Glede na ocene v letu 2010 je kakovost življenja v Sloveniji razmeroma dobra. Indeks človeškega razvoja nas uvršča med razvite države, na 29. mesto1, medtem ko je prestolnica Ljubljana na lestvici kakovosti življenja na 81. med 215. mesti2 (Maribora žal ni na lestvici). Evropska inovacijska lestvica, ki temelji na statističnih podatkih do leta 2008, uvršča Slovenijo med inovacijske sledilke, z večino kazalnikov blizu evropskega povprečja. Podobno je razvidno s seznama najinovativnejših držav na svetu, ki postavlja Slovenijo na 24. mesto glede na kazalnik inovacijske uspešnosti, tj. na prvo mesto med srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Dosedanji dosežki in dognanja slovenske znanosti na vseh področjih so spodbudni ter so ustrezno izhodišče za nadaljnji razvoj. Slovenija je po številu znanstvenih objav glede na javno vlaganje v raziskave in razvoj nad povprečjem EU 27, po gospodarskih učinkih znanosti pa žal pod tem povprečjem (RISS, 14). Zaradi dokazanega pomena inoviranja za uspešen gopodarski razvoj družbe, Evropska komisija, OECD in druge institucije k analizi inoviranja posameznih držav, regij, sektorjev in njihovih medsebojnih primerjav pristopajo vse bolj celovito. Kot navaja OECD (2011) so vse države članice OECD angažirane z raziskovanjem in presojo upravičenosti novih metodologij za zbiranje podatkov, kot je predlagala najnovejša inovacijska strategija OECD (2010). V EU so prav tako zaradi potrebe po boljšem pregledu nad inovacijskimi politikami in njihovo uspešnostjo uvedli iniciative, kot sta Regionalni inovacijski kazalnik (»Regional Innovation Scoreboard«) in Regionalni inovacijski monitor (»Regional Innovation Monitor«). Koncept, ki obravnava inoviranje različnih ravni, se imenuje inovacijski sistem. Kljub trendom globalizacije in regionalizacije v svetu je v Sloveniji temeljni okvir spodbujanja gospodarstva k inoviranju še vedno na nivoju nacionalnega inovacijskega sistema (NIS). Pri čemer je po menju Wintjesa in Hollandersa (2011) še nekako najteže določiti »pravo« vlogo nacionalnega nivoja, če želimo logično utemeljiti razporeditev odgovornosti za vodenje in izvajanje inovacijskih politik na skupnem evropskem, nacionalnem in regionalnem nivoju. Za spodbujanje temeljnih raziskav je namreč najprimerjejša enotna evropska raven upravljanja, medtem ko se zdi za izvajanje inovacijske politike najustreznejša regionalna 1 2 Human Development reports, United Nations Development Programme, 2009, http://hdr.undp.org/en/statistics/. Glej: http://www.mercer.com/home. 9 raven. Kar pomeni, da nacionalna raven nekako »izvisi«, kot neoptimalna, čeprav smo videli, da v določenih državah (tudi v Sloveniji) še vedno prevladuje. Zato navedena avtorja in tudi drugi strokovnjaki izpostavljajo potrebo po jasnem osredotočenju na oblikovanje lokacijsko vezanih regionalnih politik pametne specializacije. Iskanje področij pametne specializacije je v osnovi podjetniški proces, kjer se ustvarjanje novega znanja in tehnologij usmerja na področja, ki bi lahko bila obetavna za specializacijo regije. Pri tem je ključna vloga javnih politik, da spodbujajo podjetnike tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju, predvsem univerze in javne raziskovane inštitute, da iščejo in razvijajo produkte ter tržne niše, pri čemer jim v tem procesu inoviranja pomagajo pri njihovi medsebojni koordinaciji in povezovanju. V Tabeli 1 prikazujemo stopnje decentralizacije izvajanja inovacijskih politik v državah OECD. Vidimo da so redke države, ki za svoje regije nimajo inovacijske politike, ki bi bila zgrajena na Regionalnem inovacijskem sistemu posameznih regij. Tabela 1: Decentralizacija izvajanja inovacijskih politik v državah OECD Stopnja prenosa pristojnosti in virov za oblikovanje in izvajanje inovacijskih politik Izrazito obvladovanje s strani regij Delno obladovanje s strani regij Ni decentralizacije obvladovanja s strani regij Regionalne inovacijske strategije Le posamezni inovacijski projekti Federalne države (države dežel) Avstrija, Belgija, Nemčija, Avstralija, Kanada, Švica, ZDA, Brazilija Mehika Države z voljenimi regionalnimi oblastmi Države brez voljenih regionalnih oblasti/ decentralizirana struktura razvojnih agencij Italija, Španija, Velika Britanija (Škotska, Wels, Severna Irska) Francija, Nizozemska, poljska, Švedska (pilotne regije), Norveška, Danska (avtonomne regije) Danska, Slovaška, Turčija, Češka, Portugalska (avtonomne oddaljene regije) Čile, Japonska Velika Britanija (Anglija), Koreja, Švedska (razen obtoječih pilotnih regij) Madžarska, Irska, Portugalska (osrednji del) Grčija, Finska, Luksemburg, Islandija, Nova Zelandija, Slovenija Opomba: Stopnja prenosa pristojnosti in virov za oblikovanje in izvajanje inovacijskih politik je podvržena spremembam. Informacije v tabeli je OECD zbral glede na stanje v prvi polovici leta 2010. Vir: OECD, 2011. Obseg in narava pristojnosti ki jih posamezne centralne vlade prenašajo na regije pa je med državami različna. Avstrija, Belgija, Kanada, Nemčija, Španija, Švica in ZDA so primeri držav, kjer je regijam podeljena velika stopnja avtonomije, ki jim omogoča oblikovanje in izvedbo inovacijske politike na subnacionalnem nivoju. Na drugi strani spektra pa so male oziroma zelo centralizirane države, kot Grčija, Nova Zelandija in Portugalska, kjer njihove regije nimajo skoraj nobenih pristojnosti pri promociji in izvajanju inovacijskih politik. Tako države kot njihove regije so zelo raznolike tako glede njihove razvojne stopnje kot tudi glede njihovega potenciala za nadalnji razvoj. Zaradi te raznolikosti se njihovega kakovostnega razvoja ne da uspešno podpirati z enotnimi standardiziranimi inovacijskimi politikami “one-size-fits all”, torej po enotnem modelu za vse regije v državi. K raznolikosti regij vedno bolj prispeva globaliziran kontekst inoviranja in različne povezave regij z globalnim sistemom. Kljub dokazani povezavi med razvojem in rastjo regij ter vlaganj v znanost, tehnologije in inoviranje, je ta povezava vse prej kot enostavna in linearna. Pravzaprav gre za celoten spekter različnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost razvoja regij, pa ne samo v ekonomskem smislu rasti BDP temveč tudi v širšem smislu kakovosti življenja v regiji. Poleg 10 vlaganj v »trdo« in »mehko« infrastrukturo za potrebe znanosti, tehnologije in inoviranja ter izobraževanja, so za razvoj inoviranja pomembni tudi drugi dejavniki, saj inoviranje bistveno presega R&R aktivnosti. Pri tem OECD (2011) navaja sledeče dejavnike: • kakovost in prilagodljivost delovne sile, • sposobnost pritegnitve in zadržaja talentov, • razvoj proizvodov oziroma storitev z visoko dodano vrednostjo in • kakovost odnosov med deležniki inovacijskega ekosistema v regiji ter njihove mednarodne povezave. Za uspešno dinamiko inoviranja v določeni regiji pa je pomembna tudi usklajenost med regionalnimi in nacionalnimi inovacijskimi politikami, ki morajo omogočati doseganje sinergij ter posledično večjo uspešnost regije. Kot navaja OECD (2011) se ob obravnavi regij in njihove inovacijske politike pojavljajo trije različni vidiki, in sicer: • institucionalni vidik, oziroma manevrski prostor za delovanje regionalnih institucij, kot to opredeljujejo nacionalni zakonodajni okvir in obseg prenosa pristojnosti na regije, • regionalni inovacijski sistem, z obravnavo regionalnih prednosti in slabosti za inovacijske aktivnosti in odnose v sistemu, ki sooblikujejo aktivnosti inovacijskih politik, • strateške odločitve sprejete s strani regij, za podporo spremembam v smeri inovacijske in na znanju temelječe družbe. Medtem ko vsak izmed navedenih vidikov pomaga pri razumevanju utemeljenosti in polja delovanja inovacijskih politik, šele njihova kombinacija dejansko sooblikuje regionalno inovacijsko politiko. Skupaj namreč prinašajo strategijo (t.j. prioritete in cilje) in smeri delovanja (t.j. sestava in intenziteta spleta urepov inovacijskih politik). Ob sočasnem upoštevanju vseh treh vidikov se povečuje kompleksnost obravnave regionalnih inovacijskih politik in izkazuje potreba po zahtevnejših pristopih politike. Zaradi te kompleksnosti in dolgoročnega učinka izvajanja (ali neizvajanja) regionalne inovacijske politike se je treba izgradnje regionalnega inovacijskega sistema lotevati načrtno in premišljeno, v več korakih: • Prvi korak pri izvajanju več-dimenzijskega pristopa je identifikacija vzvodij inovacijske politike na regionalnem nivoju. Z odpiranjem »črne škatle« in podrobnejše analize regionalnih inovacijskih politik v povezavi z zastavljenimi cilji le-te, je mogoče identificirati različne inovacijske aktivnosti in vključene agente, kot tudi najučinkovitejše ukrepe, njihov obseg in ciljne skupine za akcijo v regiji. Konkretni ukrepi so seveda odvisni od institucionalnega okvirja, večnivojskosti upravljanja, različnosti možnih regionalnih razvojnih strategij, ki temeljijo na identificiranih regionalnih prednostih in razpoložljivih virih. • Drugi korak je natančno definiranje ciljev regionalne inovacijske politike, ki so odvisni od nacionalne inovacijske strategije in njene povezave s specifičnimi značilnostmi regije ter lastne inovacijske strategije regije. Strategija zahteva pristope, ki presegajo posamezne sektorje, saj je večina izzivov večplastnih in postavitev ustreznih prioritet. • Tretji korak je postopno uvajanje izvedbenih aktivnosti za uresničevanje zastavljene regionalne inovacijske politike in izgradnja sistema kazalnikov, s pomočjo katerih je možno presojati učinkovitost regionalnega inovacijskega sistema in s tem tudi ustreznost zastavljene regionalne inovacijske strategije. Mariborska razvojna agencija se je odločila, da za Podravsko regijo, v okviru EU projekta Inolink pilotno v sodelovanju s ključnimi deležniki inovacijskega ekosistema regije razvije predlog Regionalnega inovacijskega sistema Podravja (RIS Podravja). Tako bodo regija in kjučni deležniki 11 pridobili usklajen strateški dokument za gospodarski preboj regije s pomočjo inoviranja, ki je v razvitem svetu že povsem uveljavljeno orodje za izvajanje inovacijske politike na regionalni ravni. S pomočjo dokumenta bodo pristopili do lokalnih in nacionalnih oblasti ter drugih odločevalcev in poskušali pridobiti njihovo pozitivno oceno, ki bo omogočila tudi izvajanje načrta s pomočjo nacionalnih in EU sredstev (predvsem sredstev Kohezijske politike). Regionalna politika ima nameč osrednjo vlogo tudi v strategiji Evropa 2020 na področju doseganja »pametne rasti« (smart growth), in še zlasti v okviru realizacije iniciative "Unija inovacij". Regionalna politika je namreč ključno orodje za dejansko izvedbo prioritet EU na področju inoviranja v praksi. V tem smislu se kot najbolj primerni instrumenti vodenja inovacijske politike ne izkazujejo več zelo posplošene intervencije na ravni države, temveč bolj artikulirani mehanizmi in ukrepi, ki upoštevajo specifične, med drugim tudi regionalne/sektorske vidike inovacijskih procesov. Gospodarsko razvojna infrastruktura je tako le del inovacijskega sistema, zato je potrebno analizo prilagoditi omenjenemu konceptu. Z ustvarjanjem ugodnih pogojev za inovacije, izobraževanje in raziskave lahko regionalna politika spodbuja raziskave in razvoj, na znanju temelječe naložbe in tem spodbuja premike v smeri aktivnosti poslovnih subjektov za večjo dodano vrednostjo. Učinkovita politika na regionalni ravni lahko odločilno prispeva k uresničevanju izzivov usmerjenih v povečevanje inovacijske sposobnosti, povečan obseg vlaganj v R&R v podjetjih in k krepitvi njihove povezave z univerzitetnim okoljem in raziskovalnimi centri. Regije imajo vlogo glavnega institucionalnega partnerja univerzam, drugim raziskovalnim in izobraževalnim inštitucijam ter malim in srednje velikim podjetjem, ki so ključnega pomena v procesu inoviranja in zato še posebej izpostavljena v okviru strategije Evropa 2020. Iniciativa EU »Unija inovacij« temelji na širokem konceptu inoviranja, ki ne zajema le novih ali izboljšanih proizvodov in procesov, ampak se nanaša tudi na inoviranje storitev, marketinških pristopov, inoviranjne trženja blagovnih znamk in metod načrtovanja ter novih oblik poslovne organizacije in poslovnih odnosov. Inoviranje se vse bolj razume kot odprt sistem kjer različni akterji sodelujejo in medsebojno vplivajo drug na drugega. V skladu s tem se mora javna podpora za inoviranje prilagoditi tem spremembam in prizadevanja usmerjena v podporo raziskavam in investicijam v tehnologijo dopolniti s spodbujanjem odprtega sodelovanja med vsemi ključnimi deležniki. Takšna podpora je upravičena, saj tržne sile velikokrat ne morejo v celoti zagotoviti ustreznega dolgoročnega financiranja potrebnih investicij, in sicer zaradi pomembnih razlik med družbenimi in zasebnimi donosi, negotovih izidov, asimetričnosti informacij in sistemskih napak (npr. neučinkovita regulativa). Javna intervencija ima pomembno vlogo pri spodbujanju željenih sprememb na področju inoviranja. Vendar pa je geografska razporeditev inovacij zelo raznolika, s posameznimi regijami, ki tekmujejo po vsem svetu na tehnološko najvišji ravni in drugimi regijami, ki se borijo le-tem približati ter znižati "inovacijski razkorak". Javna podpora inoviranju mora upoštevati nivo razvitosti in stopnje inoviranja posamezne regije in izbrati najustreznejše in najučinkovitejše strategije in ukrepe za razvoj in rast posamezne regije. Da bi dosegli cilje pametne rasti, ki jih navaja dokument Evropa 2020, je potrebno mobilizirati celoten inovacijski potencial posameznih EU regij. Inovativnost je pomembna za vse regije; za tiste napredne, da nadgradijo že dosežene uspehe in tiste, ki zaostajajo, da prve poskušajo dohiteti. Zaloga znanja in inovativna sposobnost posamezne regije je odvisna od mnogih dejavnikov, in sicer poslovne kulture, sposobnosti delovne sile, izobraževalnih inštitucij, podpornih storitev za inovacijsko dejavnost, mehanizmov za prenos tehnologije, raziskovalno-razvojne in IKT infrastrukture, mobilnosti raziskovalcev, univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev ter znanstveno-tehnoloških parkov, novih virov financiranja in lokalnega kreativnega potenciala. 12 Za dosego največjega razvojnega učinka, morajo viri namenjeni raziskavam in razvoju ter inoviranju v določeni dejavnosti doseči kritično maso, ob tem pa je potrebno sočasno zagotoviti ustrezen nivo usposobljenosti, izobrazbene ravni kadrov in ustrezno kakovost izobraževalne infrastrukture nasploh. Nacionalne in regionalne oblasti bi morale v skladu s tem razvijati »strategije pametne specializacije«, ki omogočajo doseganje ustreznih učinkov regionalne politike v kombinaciji z drugimi politikami na nacionalni in evropski ravni. Tako imenovane pametne strategije specializacije lahko zagotovijo bolj učinkovito porabo javnih sredstev in lahko spodbudijo zasebne naložbe. Te pa lahko pomagajo regijam usmeriti sredstva na ključne prednostne naloge, ne pa na široko razpršiti naložb na vsa področja in dejavnosti. Upravljanje slovenskega Nacionalnega inovacijskega sistema (NIS) se je oblikovalo s postopnim evolucijskim uvajanjem dobrih praks iz tujine. OECD (2012) ocenjuje, da je mogoče slovenski NIS v celoti opisati kot moderen, s srednje dobro strukturnim vodenjem, s financiranjem na osnovi doseganja učinkov, z dolgoročnim načrtovanjem, s Svetom za znanost in tehnologijo, z dvema pristojnima ministrstvoma, s številnimi agencijami z različnimi stopnjami neodvisnosti, s sistemom financiranja, z več kot 20 individualnimi programi ter s številnimi povratnimi zankami in komunikacijskimi kanali. Seveda pa so nujne tudi izboljšave posameznih elementov sistema slovenskega NIS. Tako na primer OECD (2012) Sloveniji priporoča, da bi moralo financiranje temeljiti na bolj podrobnih kazalcih učinkov in na dolgoročnejšem načrtovanju, ki bi spodbudilo kontinuiteto dejavnosti (tako na primer subjekti inovativnega okolja in javne agencije sedaj delujejo na osnovi dvoletnih programov, kar je odločno prekratko obdobje). Vlada republike Slovenije je oblikovala Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije (RISS), ki je programski dokument za doseganje družbenih ciljev, kakršna sta izboljšanje življenjskega standarda za vse in dvig kakovosti življenja, kar lahko uresničimo z vzpostavitvijo sodobnega raziskovalnega in inovacijskega sistema. RISS temelji na Strategiji razvoja Slovenije in dokumentu Evropa 2020 ter se smiselno navezuje na Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011–2020 (NPVŠ), s katerim se povezuje v t. i. »trikotnik znanja«, ki je v središču strateškega premisleka o nadaljnjem razvoju slovenske in globalne družbe. Pri njegovi pripravi sta bili upoštevani tudi študiji mednarodne skupine strokovnjakov pod okriljem OECD in skupine v okviru odprte metode koordinacije EU, ki sta v jeseni 2010 proučili slovensko raziskovalno in inovacijsko okolje ter javne politike na teh področjih, nato pa dali priporočila za njihovo optimizacijo3. Kot navaja OECD (2012) so primerni okvirni pogoji za inoviranje bistveni vidik skupnih inovacijskih sposobnosti države. Ti pogoji, ki vplivajo na inovacije, vključujejo makroekonomsko stabilnost, številne vidike regulatornega okolja in davčnega sistema, pravice intelektualne lastnine, konkurenco, odprtost za mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe. Kot del trajnega prizadevanja za upoštevanje njihovega vpliva na inovacije bi morala vlada stalno spremljati te okvirne pogoje z naslednjimi glavnimi cilji: • obnoviti in vzdrževati primerne makroekonomske pogoje, vključno s trajno vzdržnostjo javnih financ, ki je eden od najpomembnejših pogojev za dinamična zasebna in javna vlaganja v inovacije; • podpirati živahno konkurenco in • prilagoditi pravni sistem, da bo prehoden za inovacije; • nadaljevati prizadevanje za zmanjševanje administrativnih bremen za podjetja, vključno z novimi podjetji; • obdelati vidike finančnega sistema in s tem povezanega pravnega reda, ki bi lahko omejeval 3 Maja Bučar with Andreja Jaklič and Boštjan Udovič, National system of innovation in Slovenia, Faculty for Social Sciences, Ljubljana, 2010, http://www.mednarodniodnosi.si/cmo/CIR/CIR4National System of Innovation in Slovenia.pdf. OECD review of Slovenia’s innovation policy: Overall assessment and recommendations, OECD, Pariz, 2012. Policy Mix Peer Reviews: Country Report – Slovenia, European Union Scientific and Technical Research Committee, Bruselj, 2010. 13 • • financiranje inovativnih projektov v zasebnem sektorju; določiti in obdelati druge vidike okvirnih pogojev, ki zmanjšujejo spodbude ali sposobnosti malih in srednje velikih podjetij (MSP), da vstopajo v inovacijske dejavnosti, ali jih krepijo; preiskati in obdelati vidike poslovnega okolja, ki bi lahko zadrževali tuje neposredne investicije (TNI) na splošno ter še posebej z namenom TNI v raziskave in razvoj (RR) ter druge dejavnosti z visoko vsebnostjo inovacij. Za dvig konkurenčnosti si prizadeva tudi Evropska komisija, ki je kot ključni okvir za večanje konkurenčnosti EU in evropskega gospodarstva do leta 2020 predstavila večletni finančni okvir (MFF), pravila državnih pomoči in strukturnih skladov ter programa COSME 2014-2020 in HORIZON 2020. Tako je Evropska komisija v letu 2011 objavila predlog novega okvirnega programa za konkurenčnost MSP – COSME 2014-2020, ki predstavlja del svežnja za spodbujanje raziskav, inovacij in konkurenčnosti. Program COSME je usklajen s strategijo Evropa 2020 in je namenjen ustvarjanju pogojev za napredek evropskih podjetij in zagotovitvi, da bodo MSP lahko v celoti izkoristila ogromen potencial enotnega trga ter segla tudi preko njegovih meja na globalne trge. Pri tem želi Evropska komisija predvsem prispevati k izbojšanju okvirnih pogojev za poslovanje in inoviranje z namenom prispevanja h konkurenčnosti in trajnosti podjetij, izbojšati dostop do financiranja MSP, izboljšati dostopa MSP do trgov v EU in svetu ter spodbuditi podjetništvo, ki vključuje predvsem spodbujanje specifičnih ciljnih skupin (potencialnih) podjetnikov. Nadalje je Evropska komisija pripravila predlog Okvirnega programa za raziskave, inovacije in tehnološki razvoj – HORIZON 2020, ki predvideva okrepljeno vlogo MSP. Program predvideva proračun v višini 80 milijard evrov. V skladu s strategijo EU 2020 bodo cilji okvirnega programa predvsem povezani z iskanjem odgovorov na ključne družbene izzive, spodbujanjem gospodarstva in njegove konkurenčnosti ter izgradnji odličnosti v znanstvenih raziskavah. V ta namen bodo v okviru HORIZON 2020 poseben poudarek na lažjem vključevanju MSP, kar jih bo spodbudilo k njihovi večji udeležbi v programih. V ta namen bodo v okviru programa posamezni ukrepi prav ciljno naravnani na MSP in zagotovljen poseben delež proračuna programa rezerviran za MSP. Predpogoj za pripravo kakovostne in učinkovite strategije je natančna analiza vseh ključnih razvojnih interesnih udeležencev in njihovega položaja v regiji. Na ta način se lahko identificirajo ključne dejavnosti, ki so sposobne zagotoviti ustrezno visoko dodano vrednost oziroma njen dvig, kar bo omogočilo krepitev regionalne konkurenčnosti, in prav to je namen aktivnosti v okviru priprave Regionalnega inovacijskega sistema za Podravsko regijo. 14 2. Opredelitev invencij, inovacij in inovacijske dejavnosti Ko govorimo o inoviranju je pomembno, da definiramo ključne pojme, saj je ustrezno razumevanje inovacij in inovacijskega procesa ključnega pomena pri spodbujanju inovacijske dejavnosti. Kot navaja Mulej et. al (2008) je inovacija po mednarodni definiciji 'vsaka novost, koristna po izkušnji in oceni uporabnikov/odjemalcev'. Pri tem je v praksi pogosto prisotno ozko zajemanje inovacij kot zgolj obravnava tehničnih izboljšav, ki se dogajajo v proizvodni dejavnosti in je ena od pomembnih ovir pri spodbujanju inovacijske dejavnosti, saj zožuje polje inovacijske politike in njenih ukrepov. Zato je pomebno upoštevati vse različne tipe vsebin inovacij (Mulej et. al., 2008), in sicer: • poslovno programske, • tehnično-tehnološke, • organizacijske, • glede stila vodenja ter • glede metod vodenja, dela in sodelovanja. Kot navaja (Mulej et.al., 2008) je zgodovina pokazala, da so najvplivnejše inovacije korenite inovacije stila vodenja. Če je menedžementski stil zastarel, ni prostora za nobene druge inovacije. Pri tem sodobna literatura pove izkušnjo, da so inovacije poslovnega stila vsaj tako pomembne kot tehnično-tehnološke, kajti lažje je s sodobnim poslovanjem uveljaviti pri odjemalcih nekoliko manj sodoben izdelek, kot uveljaviti sodoben izdelek z nesodobnim poslovanjem (IBM, 2006). Vse prevečkrat se inovacija zamenjuje z invencijo. Osnovna razlika med njima je v tržnem zanimanju in ekonomski koristi. Invencija postane inovacija šele, ko jo sprejmejo kupci oziroma, ko ima avtor od inovacije neko ekonomsko korist. Izum in invencijo lahko enačimo, medtem ko ekonomske koristi prinašajo le inovacije. Končni cilj inovacije torej ni novost sama po sebi, ampak novost, ki prinaša ekonomsko korist. Če želimo inovacijo uspešno komercializirati in doseči poslovni uspeh, jo seveda moramo nujno razširiti med kupci (proces difuzije inovacij), tako na domačem kot mednarodnih trgih. Zato so za komercialni uspeh inoviranje pomembne vse tri ključne faze procesa invencija-inovacija-difuzija, kot to prikazuje Tabela 2. Tabela 2: Invencijsko-inovacijski-difuzijski proces (IIDP) Faza invencijskoinovacijskega procesa Ustvarjanje idej, zlasti invencij Ustvarjanje inovacij iz potencialnih inovacij Difuzija inovacij Osrednji vložki Običajni izidi Običajni ekonomski položaj Ustvarjalni razmislek, čas in sredstva za raziskovanje Ustvarjalni razmislek, čas in sredstva za razvoj potencialne inovacije v inovacijo, vključno z vso operativo Ponudba na trgu inovacij zlasti dodatnim kupcem (po prvih) Obetaven domislek iz nekega delčka raziskovanja, prikrita vednost / znanje Koristno uporabljen nov trg / izdelek / storitev / nov poslovni model / metoda / postopek / stil vodenja / možni trg / organiziranost V širših krogih koristno uporabljen nov trg / izdelek / metoda / postopek / stil vodenja / možen trg / organiziranost Stroški dela in sredstev za raziskovanje, nič prihodka in dobička s trga Stroški ponudbe, prihodek in morebiten dobiček od prodanih inovacij (znotraj in/ali zunaj organizacije) Stroški ponudbe, prihodek in dobiček od dodatno prodanih inovacij (znotraj in/ali zunaj organizacij) Vir: Povzeto po Mulej et. al, 2008. Kot prikazuje Tabela 3 invencijsko-inovacijsko-difuzijski procesi zajemajo vrsto znanstvenih, tehnoloških, organizacijskih, finančnih, poslovnih in drugih gospodarskih aktivnosti. Inovacija temelji na rezultatih novega tehnološkega razvoja, novih kombinacijah že obstoječih tehnologij ali na uporabi drugega znanja, ki ga je pridobilo podjetje. 15 Tabela 3: Invencijsko-inovacijski-difuzijski proces z vidika dejavnosti/funkcij po fazah Ideja Nejasen potencial Invencija Obetavna = možnost za korist Sugestija Zabeležena invencija Potentialna inovacija Sposobna omogočiti korist = uporabna Innovacija Daje korist = uporabljena Difuzija Daje korist mnogim = množično uporabljena Znanstveno raziskovanje in uporaben razvoj Znanstveniki (za temeljno znanje) in tehnologi (za uporabno znanje) Produkcijski & marketinški management Podjetniki, managerji in sodelavci, (mnogo) odjemalcev (za končno ekonomsko korist vseh vključenih deležnikov inoviranja) Soodvisne kompleksne faze kompleksnega procesa: vse bistvene, nobena samozadostna Vir: Povzeto po Mulej et. al, 2008. Ta proces od ideje do uporabne vrednosti za kupca in s tem ekonomske in družbene vrednosti vključuje inovacijske dejavnosti na različnih področjih, pri tem pa se lahko kot zelo koristna izkaže posodobljena uporaba klasične klasične Schumpetrove definicije inovacij, ki razpoznava: • proizvodne ali storitvene inovacije, to je uvajanje novih dobrin, ki jih uporabniki še ne poznajo ali pa uveljavljanje nove (višje) kakovosti pri obstoječih dobrinah. • procesne ali postopkovne inovacije, ki pomenijo nove načine proizvajanja izdekov ali storitev, ki prinašajo bolj učinkovito rabo resursov in/ali povečujejo vrednost izdelka/storitve. Lahko gre tudi za ustvarjalen prenos in adaptacijo izkušenj iz ene panoge ali dejavnosti v drugo.. • tržne inovacije, ki pomenijo odprtje novega trga ali tržne niše, kjer dotedaj podjetje še ni bilo prisotno, ne glede na to ali je trg pred tem že obstojal ali ne. • inovacije virov, ki pomenijo osvojitev novega vira dobave surovin ali ali polizdelkov, prav tako neodvisno od tega ali je ta vir pred tem že obstojal ali ga je bilo treba najprej ustvariti. • organizacijske inovacije, ki pomenijo uvajanje novih organizacijskih oblik poslovanja znotraj obstoječe ali nove panoge in jo zelo pogosto prinašajo s seboj start-upi, to je nova prodorna tehnološka podjetjaTovrstne inovacije se med seboj prepletajo, saj npr. ni možno uvesti novega proizvoda, ne da bi pri tem prilagodili način proizvajanja ali doseči nove kakovosti proizvodov brez spremembe proizvodnih virov, ipd. Takšno široko razumevanje inoviranja jasno kaže, da inovacijskih procesov ni mogoče prepustiti samo podjetjem, ampak mora tudi ekosistem podjetja zagotavljati primerne okvire in pogoje, da bi inovacijski procesi nemoteno potekali. Zato je tudi potrebna primerna inovacijska strategija ne samo na ravni podjetja, ampak v enaki meri na regionalnem in nacionalnem nivoju. 16 3. Inoviranje, regionalni razvoj in rast 3.1 Velike razvojne razlike med regijami V preteklosti je bilo mesto posamezne države v mednarodni delitvi odvisno od obilnosti produkcijskih faktorjev, ki jih je določena država posedovala. S povečevanjem tehnološke zahtevnosti proizvodov, s hitro dinamiko tehnološkega napredka in s padanjem pomembnosti surovin in cenenega dela je postala konkurenčna sposobnost določene države odvisna predvsem od sposobnosti inoviranja proizvodov in storitev. Ob tem je pomembno upoštevati tudi radikalno skrajševanje časa razvoja novih produktov in storitev, ki je posledica zaostritve konkurenčnega boja in uporabe sodobnih tehnologij, ki so izrazito pospešile pretok informacij o novih tehnologijah in olajšale kopiranje (copycat economy). To vpliva tudi na dolžino trajanja konkurenčne prednosti, ki si jo lahko z posamezno inovacijo zagotovi podjetje. Wintjesa in Hollandersa (2011) sta v svoji raziskavi poskušala osvetliti odnos med spremembami ekonomije v smeri »na znanju temelječe ekonomije« in regionalnimi razlikami v Evropi. Na eni strani namreč obstaja bojazen, da se bodo obstoječe razlike med regijami v ekonomski moči in potencialu znanja še povečale, in sicer zaradi trendov koncentracije na znanju temelječih dejavnosti na določenih območjih. Po drugi strani pa lahko opažamo tendence, da nove članice EU in njihove regije intenzivno »lovijo« priključek z bolj razvitimi. Ključna dilema s katero se soočajo raziskovalci, je vprašanje razvoja dogodkov v prihodnosti, in sicer kakšna bo ekonomska sitacija EU regij čez 20 let, in kakšne nauke lahko iz naslova teh spoznanj potegnejo današnje razvojne politike. Ključno vprašanje v tem kontekstu je, ali bodo bodoče inovacije pripomogle k večji polarizaciji ali kohezivnosti regij? Študija OECD (2011) ugotavlja, da so razlike v bruto domačem proizvodu na prebivalca med posameznimi regijami OECD držav relativno velike in dokaj trajne. Na osnovi izsledkov raziskav navaja sklepanje, da so razlike rezultat strukturnih značilnosti in različnih dejavnikov, ki določajo možnosti za rast in razvoj ekonomske moči posameznih regij. Določenim regijam je tako uspel preboj in doseganje zavidljivega življenskega standarda, kar lahko pripisujemo dejstvu, da so uspele postati svetovno privlačen tehnološki in inovacijski center oziroma “razvojna os” (hub), da so tam zrasla globalna proizvodna podjetja oziroma se tam nahajajo določena želena naravna bogastva. Nadalje so lahko k uspešnemu razvoju pripomogle tudi kakovostne povezave s sosednjimi regijami (velikokrat čezmejnimi) oziroma so k razvoju prispevale druge specifične značilnosti regije, ki so okrepile dinamično rast njenega gospodarstva. Glavna dejavnika mednarodne konkurenčnosti sta danes postala znanje in sodobna tehnologija in zato tudi govorimo o družbi znanja (»knowledge-based society«). Študija OECD (2011) za regije držav OECD je pokazala, da je 27 razvojnih osi po uspešnosti prekosilo ostale regije, še posebej pri indikatorjih inoviranja, kot so vlaganja poslovnega sektorja v R&R, patentiranja in skupnih naporov sodelovanja pri inoviranju (Glej Tabelo 4). 17 Tabela 4: Statistični podatki za 27 velikih razvojnih osi v primerjavi s preostalimi regijami Indikator 27 velikih regionalnih osi Vrednost Gostota mreže avtocest Delež oseb z osnovnošolsko izobrazbo (% delovno aktivnega prebivalstva) Delež oseb z visokošolsko izobrazbo (% delovno aktivnega prebivalstva) Stopnja zaposlenosti Stopnja brezposelnosti Dolgoročna stopnja brezposelnosti Stopnja brezposelnosti med mladimi Delež aktivnega prebivalstva PCT patentne vloge na 1 milion prebivalcev Delež skupnih paletnih vlog v PCT Skupni izdatki za R&R (PPP) Skupni izdatki za R&R gospodarstva (kot % deleža BDP) Skupni izdatki za R&R vladnega sektorja (kot % deleža BDP) Skupni izdatki za R&R (kot % deleža BDP) Visoko in srednje-tehnološka podjetja (kot % skupnega števila zaposlenih) Na znanju temelječe storitvene dejavnosti (kot % skupnega števila zaposlenih) Skupne invencije znotraj regije Skupne invencije znotraj države oziroma z drugimi regijami Skupne invencije z drugimi državami PISA rezultati iz matematike PISA rezultat iz branja 0.82 16% 30% 72% 5% 2% 12% 76% 185.41 0.69 9.19 1.69% 0.32% 2.62% 5% 44% 6457 1852 636 516 518 Število zajetih opazovanih regij 27 25 25 27 27 8 26 27 27 27 23 25 25 25 25 25 27 27 27 27 27 Ostale regije OECD Vrednost 0.78 28% 24% 64% 8% 4% 16% 69% 72.04 0.61 6.23 0.79 % 0.26 % 1.43 % 6% 31% 535 212 109 465 469 Število zajetih opazovanih regij 272 266 266 297 303 220 254 303 279 279 215 225 220 225 238 250 286 286 286 308 308 * Podatki so za leto 2008 oziroma še novejši. Vir: OECD (2011). Po podatkih OECD izdelala Garcilazo in Oliveira M. (2010). Študija OECD (2011) kaže, da je razvrstitev regij glede na njihov prispevek k agregatni rasti zelo asimetričena, saj je 4% najboljših OECD regij (14 v absolutnem številu) ustvarilo kar 33% kumultivne rasti OECD držav v obdobju od 1995 do 2005. Najuspešnejše so bile regije Kalifornija (6,5%), Teksas (4,5%), Kanto (3,2%) in Florida (3,16%). Ključni izziv ostaja, kako v preostalih 96% odstotkih regij, ki so k skupni rasti prispevale 67%, aktivirati rast s pomočjo razpoložljivih fizičnih, človeških in naravnih danosti. Pri tem imajo po prepričanju strokovnjakov OECD (2001) ključno vlogo inovacije, saj se vlaganja v človeški kapital, infrastrukturo in razvoj na znanju temelječih dejavnosti kažejo kot ključno gonilo endogene rasti. 3.2 Jasna povezava med inoviranjem in gospodarsko močjo ter zadovoljstvom v družbi Številne raziskave dokazujejo, da je mogoče razlike v ekonomski rasti in zadovoljstvu v družbi delno pojasniti z razlikami v uspešnosti držav na področju inoviranja, kar pomeni, da je inovacijska aktivnost, skupaj s tehnološkim napredkom eden glavnih virov ekonomske rasti. Ekonomska rast v družbi pa povečuje zmožnost družbe za zadovoljevanje potreb prebivalcev (dostopnost kakovostne prehrane in visoko razvite in kakovostne in dostopne storitve, kot na primer šolstvo, zdravstvo, rekreacija,…), kar posledično povečuje njihovo splošno zadovoljstvo v družbi (glej Sliko 1). Splošno mednarodno sprejeto merilo za merjenje zadovoljstva v družbi predstavlja t.i. Indeks človekovega napredka (Human development index - HDI), ki upošteva pričakovano življensko dobo, pismenost, izobrazbo in življenski standard v posameznih državah sveta (UNDP, 2006). 18 Slika 1: Povezava uspešnosti inoviranja in nivoja splošnega zadovoljstva v družbi Vir: UNU-MERTI. Hollanders, H. and A. Arundel, "Differences in socio-economic conditions and regulatory environment: explaining variations in national innovation performance and policy implications", INNO Metrics 2007 report, Brussels: European Commission, DG Enterprise, 2007. Dostopno na: http://www.merit.unu.edu/about/profile.php?id=31. Presojanje držav glede na uspešnost inoviranja pokaže, da najbolj razvite države odstopajo tudi glede uspešnosti ustvarjanja, difuzije in uporabe inovacij. Države so grupirane v štiri skupine in sicer • inovacijski voditelji, • inovacijski sledilci, • zmerni inovatorji in • skromni inovatorji. Za vsako državo so značilne druge posebnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Za večjo uspešnost držav bi bilo potrebno odpraviti relativne pomanjkljivosti nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov in pa najbolj pomembno - tudi uravnotežiti uspešnost v vseh kategorijah kazalnikov. Inovacijska aktivnost države/regije je odvisna od vlaganj v raziskave in razvoj (R&R), od človeškega kapitala, od izobraževalnega sistema in od celotne socialne infrastrukture (socialni kapital), saj med znanstvenimi dosežki in konkurenčnostjo ni neposredne povezave. Sodobne teorije gospodarskega razvoja poudarjajo tako pomen osnovne infrastrukture (npr. raziskovalni inštituti, univerze, organizacije, ki spodbujajo znanstvenotehnološki napredek) kot pomen medsebojnega sodelovanja vseh relevantnih ekonomskih agentov (boljše znanje, difuzija znanja). To velja za gospodarsko rast na nacionalni, sektorski in na regionalni ravni. Med regijami v Sloveniji in EU so velike razlike v inovacijski aktivnosti. Razlike se kažejo tako v izdatkih za R&R na prebivalca, kakor tudi s pomočjo drugih kazalnikov. Šele konec 80-ih in predvsem v 90-ih letih so države in tudi EU postale pozorne na regionalne razlike v R&R in inovacijski dejavnosti. Najprej je analiza temeljila zgolj na razlikah v izdatkih za R&R na prebivalca in v številu raziskovalcev na prebivalca. Te razlike so dosegle tudi rang 1:7, kar je bilo precej več, kot so bile razlike v BDP per capita (1:3). 19 Raziskovalci ugotavljajo, da med inovacijskimi potenciali držav in gospodarskimi rezultati merjenimi z dodano vrednostjo na zaposlenega in bruto domačim proizvodom na prebivalca obstaja jasna povezava. Garcilazo in Oliveira M. (2010) sta pokazala, da lahko razlike v rasti regij pripišemo razlikam v njihovi inovacijski sposobnosti. Če analiziramo povezavo inovacijske sposobnosti in BDP na prebivalca na regionalnem nivoju, lahko ugotovimo, da je kar 40 % razlik v bruto domačem proizvodu na prebivalca (BDP na prebivalca) med EU regijami posledica različne stopnje inoviranja regij. Skupni inovacijski indeks torej pozitivno vpliva na BDP na prebivalca (Hollanders in Arundel, 2006), saj njegovo povečanje za 0,1 pomeni povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za preko 17.000 EUR (Glej Sliko 2). Slika 2: Pozitivna povezava med skupnim inovacijskim indeksom in dodano vrednostjo na zaposlenega na primeru držav območja EU-27 Pojasnilo: Podatki za vsa podjetja – DV obsega leto 2006, SII 2008 pa obdobje 2006/2007. Vir: Likar B., 2010 Slovenija, kakor tudi Podravska statistična regija, pri tem odstopata v negativnem smislu. Navkljub zelo visokemu oziroma ugodnem skupnem inovacijskem indeksu za 2010, ki je bil za Slovenijo le nekoliko pod evropskim povprečjem (za EU-27 je bil povprečen indeks 0,516 in za Slovenijo 94 % le tega), je dodana vrednost na zaposlenega (za leto 2006) v Sloveniji relativno nizka (v EU-27 je bila 49.510 EUR na zaposlenega in v Sloveniji le 58 % te vrednosti). Slovenija pa glede na s skupnim inovacijskim indeksom 2010 časovno usklajene podatke, zaostaja tudi po BDP na prebivalca, saj je znašal povprečni BDP na prebivalca v EU-27 23.700 EUR, v Sloveniji pa le 73 % te vredosti). Večja inovacijska aktivnost družbe torej praviloma pomeni tudi višji bruto domači proizvod na prebivalca. To še posebej poudarjajo sodobne teorije gospodarskega razvoja (npr. nove teorije rasti, kjer je koncept tehnološkega razvoja glavni motor gospodarskega razvoja). Pozitivno ali negativno na raven bruto domačega proizvod na prebivalca vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so zgodovina, geostrateška lega (npr. države Beneluksa, kjer se opravi 70 % vseh logističnih storitev v EU), konkurenčnost v neinovativnih dejavnostih, velikost regije. 20 Na osnovi jasno dokazane povezave med inovacijsko aktivnostjo in BDP na prebivalca lahko zaključimo, da morajo države in regije stopnjevati svoja prizadevanja za krepitev ključnih dejavnikov, ki opredeljujejo na znanju temelječo družbo in hkrati povečujejo konkurenčnost gospodarstva. Poleg hitrega razvoja in uporabe sodobnih tehnologij, gre za mnogo širši nabor dejavnikov, ki določajo učinkovitost prehoda v na znanju temelječo družbo. Poleg izobraževanja so to zlasti raziskave, inoviranje, vzpodbujanje podjetništva, tehnološki razvoj in uporaba telekomunikacij in informacijske tehnologije v vseh segmentih gospodarstva in družbe4. Gospodarski rezultati držav oziroma regij kažejo, da niso uspešne samo tiste države oziroma regije, ki jim je uspelo razviti nove tehnologije, temveč predvsem tiste, ki so bile sposobne najhitreje razviti nove izdelke, procese in storitve na podlagi novih tehnologij ter jih uspešno komercializirati. Zato je prišlo med raziskovalci gospodarskega razvoja do spoznanja, da je inovacijska sposobnost države pomembnejša od kateregakoli posamičnega tehnološkega odkritja. Strokovnjaki vključeni v študijo OECD (2011) ključne specifične značilnosti za uspeh vidijo predvsem v: • • uspešnem načinu oziroma modelu ustvarjanja znanja in tehnologij, njunega komercialnega izkoriščanja v gospodarstvu in uspešne difuzije tudi na globalnih trgih ter specializaciji gospodarskega sektorja regije. Evropski, nacionalni in regionalni organi odgovorni za gospodarski razvoj se morajo zatorej soočiti z izzivom spodbujanja gospodarskega razvoja preko izgradnje in zagotavljanja učinkovitega delovanja inovacijskega sistema tako na evropski, nacionalni in regionalni ravni, ki ga v nadaljevanju podrobneje obravnavamo. Zaključimo lahko, da kljub jasni povezavi med inoviranjem in gospodarsko uspešnostjo držav tega za Slovenijo in Podravsko statistično regijo žal ne moremo trditi, zato moramo poiskati boljše rešitve za povečanje učinkovitosti inovacijskega sistema. Za dvig uspešnosti gospodarskega položaja v Podravski statistični regiji in Sloveniji je potrebno najprej podrobneje proučiti vzroke za nižjo uspešnost in na osnovi tega pripraviti predloge za izbojšave nacionalnega in vpeljavo regionalnega inovacijskega sistema. Preden pa podamo podrobnejšo analizo stanja na področju inovativnosti v Podravski statistični regiji in Sloveniji, si je treba pojasniti nacionalni in regionalni informacijski sistem. 4 Povzeto in deloma prirejeno po virih: IER 2008, str. 9-14, InPrime 2007, Nared 2007, str. 53 in Asheim, Bjørn T., str. 10. 21 4. Nacionalni in regionalni inovacijski sistem 4.1 Inovacijski sistem in ključni deležniki V splošnem pod pojmom inovacijski sistem razumemo skupek medsebojno povezanih deležnikov (inštitucij znanja, podjetij, vladnih organov, posredniških in podpornih organizacij,...) ter pogojev in ukrepov, ki tako posamično kot tudi skupno prispevajo k tehnološkemu napredku in k učinkovitemu in uspešnemu prenosu novih tehnologij v gospodarsko prakso (glej Slika 3). Kot ključne deležnike inovacijskega sistema lahko navedemo (Bučar, 2010): • Gospodarstvo: raziskovalno-razvojne skupine gospodarskih subjektov. • Javne institucije znanja: univerze in samostojni javni raziskovalni inštituti. • Posredniške, razvojne in podporne institucije: javne agencije in regionalne razvojne agencije ter številne posredniške organizacije, in sicer: znanstveno-tehnološke parke, univerzitetne in regionalne podjetniške inkubatorje, centre za prenos tehologij, tehnološke centre, združenja samostojnih inovatorjev,... • Vladne organe in telesa: vlada je ustanovila številna vladna telesa in direktorate ministrstev, ki so neposredo in posredno povezani z oblikvanjem inovacijske politike in zakonodaje. • Druge R&R organizacije: neprofitne R&R organizacije,... Poleg inštutucij inovacijskega sistema mora država v okviru inovacijskih politik vzpostaviti tudi ustrezen zakonodajni okvir. Poleg tega se priporoča, da države/regije razvijejo in izvajajo številne komplesne podporne ukrepe za inoviranje, spodbujajo javne in zasebne R&R aktivnosti ter poleg tega za podporo inoviranju razvijejo tudi nekatere finančne mehanizme. Slika 3: Shema inovacijskega sistema Vir: Zabukovec, 2006, str. 12; povz. po Managing National Innovation System 1999 22 Podjetja (gospodarstvo) predstavljajo ključen prostor tehničnega znanja in veščin ter tako primarne agente/deležnike pri iskanju inovacij. Pomemben del regionalnega inovacijskega sistema predstavljajo tudi javne izobraževalno-raziskovalne inštitucije, predvsem univerze in fakultete ter javni raziskovalni inštituti, ki prispevajo k oblikovanju visoko-tehnološkega prostora, saj ustvarjajo znanje, privlačijo kapital in visoko-tehnološka podjetja ter usposabljajo kompetentno delovno silo. V okviru tehnoloških tokov za razvoj inovativne družbe je pomembno dobro sodelovanje gospodarstva z raziskovalno sfero in sposobnost podjetij, da absorbirajo nove tehnologije. Vlaganje zasebnega sektorja v raziskave, v katerih so udeleženi raziskovalci iz gospodarstva in javnih raziskovalnih ustanov v okviru sodelovanja gospodarstva z akademsko sfero, veča odprtost podjetij za nove tehnologije, kar dolgoročno omogoča pozitiven tok znanja in tehnologij iz javnega sektorja v zasebni sektor. Tam se nato ustvarja dodana vrednost in BDP, iz katerega se nato ponovno vlaga javna sredstva v znanost (Stres, 2009). Prav tako pa je pomebno spodbujanje ustanavljanja novih tehnoloških podjetij v regiji in privabljanja tujih tehnoloških podjetij v regijo (glej Slika 4). Slika 4: Načini pospeševanja regionalnih inovacijskih potencialov Pospeševanje inoviranja in gospodarskega razvoja regije Pritegnitev novih tehnoloških podjetij v regijo (ki so locirana zunaj regije) Povečanje absorpcijske sposobnosti in inovacijske aktivnosti podjetij lociranih v regiji Ustanavljanje (visoko)tehnoloških podjetij na osnovi obstoječega potenciala v regiji (JRO, aktivni inovatorji, gospodarstvo,..) UKREPI: Povečati privlačnost/dostopnost regije: UKREPI: Motivacija in izboljšanje pogojev za inoviranje: UKREPI: Motivacija in izboljšanje začetnih pogojev z zagotavljanjem: - z oblikovanjem tehnološke regije (image) - z izboljšanjem inovacijske infrastrukture (znanstvenotehnološki park tretje generacije) - z izboljšanjem »mehkih« lokacijskih dejavnikov (kvaliteta življenja in prostega časa) - z oblikovanjem regionalne vizije, ki je zasnovana na povpraševanju po inovacijah - s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev na področju R&R - z zagotavljanjem pogojev za usposabljanje, izobraževanje (profesionalne kvalifikacije) - krepitev sodelovanja z R&R institucijami in prenos tehnologije v gospodarstvo - s pogodbenim R&R sodelovanjem JRO in gospodarstva - z vspostavljanjem inovacijskih, proizvodnih in storitvenih mrež - s selektivnim podpiranjem inovacijskih projektov gospodarstva in z iskanjem prednostnih področij specalizacije - Strategija, ki temelji na mobilnosti - promocije in spodbujanja prenosa tehnologij preko spin-off oziroma spin-out podjetij svetovanja pri ustanavljanju podjetja razpoložljivega tveganega kapitala (predvsem semenskega) razpoložljivost zemljišč in infrastrukturnih priložnosti (tehnološki centri) Endogena razvojna strategija Vir: Koschatzky (1997: 188). V: Zabukovec, 2006. 23 Je pa učinkovitost inoviranja v inovacijskem sistemu (lokalnem, regionalnem ali nacionalnem) močno odvisna od dejanske učinkovitosti agentov/deležnikov, kot na primer univerz in razsikovalnih inštitutov, od okvirnih pogojev za inoviranje (standardizacija, zakonodaja) in dejavnikov, ki kreirajo povpraševanja na trgu. Še več, OECD (2011) pravzaprav ugotavlja, da sta ključni determinanti uspeha inovacijskega sistema, intenzivnost in kakovost interakcij med različnimi agenti inovacijskega sistema. Kot navaja Bučar (2010) sta ključna problema obstoječega inovacijskega sistema v Sloveniji: pomanjkanje sodelovanja med posameznimi deležniki inovacijskega sistema in netransparentne vloge posameznih deležnikov v sistemu, kar vodi velikokrat v podvajanje podpore določenim aktivnostim ter nižji intenzivnosti in kakovosti storitev, kot tudi povezav in sodelovanja med posameznimi deležniki sistema. Temu bi lahko dodali še problematiko centraliziranega inovacijskega sistema v Sloveniji, ki ne sledi dobrim praksam razvitih držav, ki so že spoznale in s pridom v praksi implementirale moč regionalne ravni inovacijskega sistema. Študija OECD (2012) ugotavlja, da Slovenski sistem inovacij na področju usklajevanja politik kaže znake “prenasičenosti” in v nekaterih primerih tudi konfliktne značilnosti. Mednje sodijo številna podvajanja v podpori prenosu tehnologij, podjetništvu, sodelovanju med znanostjo in podjetji ter v financiranju RR dejavnosti. Tako OECD (2012) ugotavlja, da nekateri programi in agencije verjetno hkrati neposredno in posredno financirajo dejavnosti tako končnih uporabnikov kot posredniških organizacij za prenos tehnologij ali podjetništvo, ki nudijo podobno podporo. OECD (2012) tudi opozarja na konfliktnost strateških dokumentov in izvajanja le teh: čeprav RISS (2011) in NPVŠ načrtujeta povečanje samostojnost JRO, se financiranje raziskovalno-razvojnega dela s strani ARRS še vedno osredotoča na posamezne raziskovalce »mimo« JRO. Zato je potrebno nujno poiskati orodja za reševanje in preseganje tega stanja, kjer razprave o združevanju na področju organizacij za financiranje uporabnih R&R dejavnosti kažejo prave tendence urejanja. Vlada RS mora po mnenju OECD (2012) izvesti sledeče aktivnosti: • preveriti možnost optimizacije sedanjega velikega nabora programov za podporo inoviranju in zagotoviti njihovo večjo učinkovitost pri poposameznih ciljnih skupinah uporabnikov. Gre za spodbude za prenos tehnologij, za podjetništvo ter za sodelovanje javnega in zasebnega sektorja v R&R dejavnosti. Manjše število večjih programov je v splošnem namreč bolj učinkovito (OECD, 2012: 152); • izvesti kritičen pregled trenutnih povezav principal-agent med MIZKŠ, MGRT, ARRS in prejemniki sredstev, še posebej prevladujočo vlogo bibliometričnih indikatorjev za financiranje raziskovalcev (oz. skupin), kjer manjka komponenta merjenja učinkov aplikacije v realnem gospodarstvu (nova podjetja, licence oziroma pogodbene raziskave); • razviti in izboljšati ukrepe s strani povpraševanja, kot je »inovacijsko usmerjeno javno naročanje«, ter jih vključiti v nabor ukrepov slovenske politike raziskav in inovacij. Absolutno pa ni potrebno, da so vsi cilji politike prevedeni v programe nepovratnih sredstev, kar je prevladujoča praksa v Sloveniji; • nadaljevati z razvojem uporabe povratnih oblik podpore, kot so lastniški kapital, mezzanin kapital (dolžniški kapital, ki lahko konvertira v lastniškega), garancije in krediti, pri čemer so ukrepi Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in SID banke pomemben element slovenske politike inoviranja. 24 Kot primer dobre prakse lahko navedemo pobudo Tehnološkega parka Ljubljana in partnerjev, ki so oblikovali iniciativo Start:up Slovenija, ki združuje celovite programe za komercializacijo tehnologij in znanja preko ustanavljanja, razvoja in rasti startup podjetij, kjer je še poseben poudarek na spin-off in spin-out podjetjih iz IRO-jev. 4.2 Zakonodajni okvir inovacijskega sistema Kot smo zapisali že uvodoma, se je Mariborska razvojna agencija odločila, da za Podravsko regijo v okviru EU projekta Inolink, pilotno v sodelovanj s ključnimi deležniki inovacijskega ekosistema regije razvije predlog Regionalnega inovacijskega sistema Podravja (RIS Podravja). Tako bodo regija in kjučni deležniki pridobili usklajen strateški dokument za gospodarski preboj regije s pomočjo inoviranja, ki je v razvitem svetu že povsem uveljavljeno orodje za izvajanje inovacijske politike na regionalni ravni. V Sloveniji je raziskovalna in inovacijska politika v pristojnosti vladnih resorjev, ki pokrivajo visoko šolstvo, znanost, tehnologijo in gospodarstvo ter delno lokalno samoupravo in regionalno politiko. Kot navaja OECD (2012: 21) v okviru aktualne vlade pokrivata vsa navedena področja dve ministrstvi, in sicer: • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), • Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). MGRT usmerja uresničevanje svojega programa preko Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Javne agencije za tehnološki razvoj (TIA) in Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). MIZKŠ je prenesel izvajanje večine ukrepov na agencijo TIA in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Navedene agencije bodo v letu 2013 podvržene določenemu prestrukturiranju in združevanju, s ciljem optimizacije njihovega poslovanja in odprave pomanjkljivosti, na katere opozarja tudi študija OECD (2012). V slovenskem inovacijskem sistemu moramo preseči razdrobljenost sistema upravljanja raziskav in inovacij, ki vodi k neusklajenosti politik in pristojnosti ter podvajanju instrumentov, pri čemer gre za očitno nejasno razmejene odgovornosti in nalog med agencijami in operativnimi organizacijami inovativnega okolja, na kar opozarja OECD (2012). Področje inovacijskih politik pokrivata tudi dve svetovalni telesi Vlade RS, in sicer: • svet za znanost in tehnologijo RS in • svet za konkurenčnost, ki naj bi ju v skladu s predlogom RISS nadomestil • svet za raziskave in inovacije, ki bo povezoval vse ključne deležnike. Kot navaja strateški dokument vlade Republike Slovenije Drzna Slovenija (2011), je najvišji strateški dokument na področju raziskav in inovacij resolucija o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS). Resolucija izhaja iz sprejetih nacionalnih strateških dokumentov in določa izhodišča, cilje in financiranje na teh področjih ter kazalce za spremljanje učinkovitosti in uspešnosti izvajanja zastavljenih ciljev in ukrepov. Resolucija je nasledila Nacionalni raziskovalni in razvojni program (NRRP) za obdobje 2006-2010. Ta se je iztekel konec leta 2010, zato je v skladu z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Ur. l. RS št. 96/02, 115/2005, 22/2006-UPB1, 61/2006-ZDru-1 in 112/2007) bilo potrebno pripraviti novega. Raziskovalna in inovacijska strategija 2011- 2020 je NRRP nadgradila tako, da le-ta obsega tudi področje inovacij, velja pa za obdobje do leta 2020. Razširitev področja in obdobja je nujna prilagoditev sodobnim gospodarskim in družbeno-političnim razmeram, ki omogoča ustrezno horizontalno povezanost politik in institucij, ki skrbijo za celotni inovacijski cikel od osnovne raziskave do zamisli in difuzije tržnega tehnološkega proizvoda ali na znanju temelječe storitve. Cilj RISS je vzpostavitev sodobnega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo omogočal višjo 25 kakovost življenja za vse: s pomočjo kritične refleksije družbe, učinkovitega reševanja družbenih izzivov in dviga dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanja več in bolj kakovostnih delovnih mest. RISS ne skuša narekovati prioritetnih področij, ki jim bo država do 2020 namenjala več pozornosti, ampak namesto tega s konceptom t.i. »pametne specializacije« opredeljuje demokratičen način in pot, po kateri se bodo ta področja oblikovala, njihova ustreznost pa sproti preverjala, kar bo omogočalo tudi njihovo prilagoditev. Nova strategija je usmerjena k večji avtonomiji javnih raziskovalnih organizacij, ki bodo s povečanim institucionalnim financiranjem nosile tudi večjo odgovornost pri oblikovanju kadrovske in razvojne strategije, njihova evalvacija pa bo temeljila na ovrednotenju rezultatov in učinkov v znanosti in v gospodarstvu. Poudarja tehnološke in netehnološke inovacije in opredeljuje cilje in ukrepe za vzpostavitev celovite in kvalitetne mreže podpornih institucij za podjetništvo ter posodobitev in večanje učinkovitosti izvajalskih institucij. Določa vrsto ukrepov za okrepitev človeških virov v gospodarstvu ter promocijo znanosti, podjetništva in kulture ustvarjalnosti v družbi ter izobraževanju. Z doseganjem ciljev RISS, se predvideva, da se bo dvignila konkurenčnost gospodarstva, davčno in podporno okolje pa bo spodbudilo nova in višja vlaganja podjetij v razvoj in več ter predvsem bolj kakovostna delovna mesta. V tem kontekstu RISS predlaga tudi ukrepe za oblikovanje bolj stimulativnega okolja za komercializacijo znanja. Inovativna podjetja bodo zaradi lažjega dostopa do kapitala lahko rasla hitreje, posebna pozornost pa je namenjena tudi skupini hitro-rastočih podjetij. S povečevanjem nalog in odgovornosti, predvsem pa z ambiciozno zastavljenim načrtom razvoja, novimi instrumenti ter dejavnejšim sodelovanjem v mednarodnem znanstvenem in inovacijskem okolju se povečujejo tudi obveznosti resornih organov s področja znanosti, tehnologije in inovacij. Zato se za izvajanje RISS načrtuje ustrezna institucionalna podpora s krepitvijo visoko usposobljene kadrovske sestave resornih ministrstev in preoblikovanjem javnih agencij. Te bodo partnerice pri strokovnem usmerjanju in vrednotenju izvajanja politike. Financiranje in izvajanje različnih programov bosta večinoma preneseni na strokovno usposobljene izvajalske institucije. Dosedanjemu krovnemu strateškemu dokumentu, Strategiji razvoja Slovenije 2006-2013, ki je začrtala vizijo in cilje Slovenije tik po vstopu v evro-atlantske integracije, se izteka veljavnost. Zato je aktualna Vlada Republike Slovenije v 2011 pričela z nadaljevanjem razprave o Strategiji razvoja Slovenije 2014– 2020. Z njenim oblikovanjem želi intenzivno nadaljevati ter glede vizije in ciljev doseči čim širšo javno in strokovno soglasje. Nova strategija naj bi predstavljala nov, sodoben krovni dokument, v katerem bo Vlada, ob upoštevanju globalnih dejavnikov in nacionalnih specifik, prednosti in omejitev, poiskala svojo formulo za uspeh. Na tej osnovi bodo vse sektorske politike ter ukrepe usmerjali k uresničevanju zastavljenih ciljev. Za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 je Vlada RS imenovala krovno skupino, ki usmerja in vodi pripravo dokumenta. Vodita jo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo in direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj. Za prenos znanja in tehnologij obstaja tudi ustrezna zakonodajna podlaga, saj 21. in 22. člen Zakona o izumih iz delovnega razmerja (Ur.l. RS, št.15/2007) opredeljuje pogoje prevzema izumov in njihovega upravljanja v javnih raziskovalnih organizacijah. Z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Ur.l. RS, št. 2/2007) so postavljene pravne podlage za sovlaganje države v razvoj storitev podpornih institucij, a izvaja se delno in nesistematično. Vloga teh podpornih institucij v primerjavi z javnimi izvajalskimi agencijami ni jasna, zato se programi in ukrepi ponekod podvajajo, nekateri nujni pa manjkajo. Prav tako ni vzpostavljen sistem spremljanja in vrednotenja učinkov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je januarja 2010 iniciralo javno razpravo o razvoju slovenskega visokega šolstva. Do nastanka prvega osnutka Nacionalnega programa visokega šolstva (NPVŠ) 2011–2020 (september 2010) je prek spletne strani in razprav na različnih forumih svoje premisleke prispevalo štirinajst ekspertov, več visokošolskih deležnikov (Rektorska 26 konferenca RS, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Študentska organizacija Slovenije, nekateri samostojni visokošolski zavodi in drugi) in številni posamezniki. NPVŠ 2011–2020 temelji na Strategiji razvoja Slovenije in dokumentu Evropa 2020. NPVŠ ukrepe za nadaljnji razvoj visokošolskega prostora, kot enega ključnih deležnikov inovacijskega sistema, obravnava v dolgoročni perspektivi ter skupaj s strategijo s področja raziskovalne in inovativne dejavnosti in Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo, saj so petletni programi prekratki za doseganje strateških ciljev. To se je izkazalo v izkušnjah s preteklimi nacionalnimi programi tako na področju visokega šolstva kot tudi raziskovalne dejavnosti. V ta namen je ministrstvo oblikovalo predlog programa do leta 2020 in ponuja pogled v srednjeročno prihodnost. Pri tem upošteva tudi vpliv trenutnih ukrepov v daljši časovni perspektivi. NPVŠ 2011–2020 se smiselno navezuje na celotno področje terciarnega izobraževanja, ki ga poleg visokošolskih institucij tvorijo tudi višje strokovne šole. Program prav tako vključuje povezovanje z gospodarstvom, znanostjo ter znanstveno in kulturno politiko. V slednjem pogledu je komplementaren s predlagano Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011–2020. Vlada RS je v aprilu 2012 sprejela “Akcijski načrt” za izvajanje Akta za mala podjetja (http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/podjetnistvo_konkurencnost_in_tehnologija/akcijski_nacrt_ za_izvajanje_akta_za_mala_podjetja/), ki predstavlja celovit in povezan program ukrepov za ustvarjanje konkurenčnega poslovnega okolja za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). Akcijski načrt podaja pregled usmeritev Vlade RS in nabor konkretnih ukrepov, s katerimi bomo v Sloveniji spodbujali nastajanje podjetij, hitrejši razvoj podjetij v začetnih fazah delovanja in njihovo konkurenčnost, rast in razvoj vseh nadaljnjih fazah razvoja. Prav tako pa si za dvig konkurenčnosti prizadeva Evropska komisija, ki je je kot ključni okvir za večanje konkurenčnosti EU in evropskega gospodarstva do leta 2020 predstavila večletni finančni okvir (MFF), pravila državnih pomoči in strukturnih skladov ter programa COSME 2014-20205 in HORIZON 20206. Tako je Evropska komisija v letu 2011 objavila predlog novega okvirnega programa za konkurenčnost MSP – COSME 2014-2020, ki predstavlja del svežnja za spodbujanje raziskav, inovacij in konkurenčnosti. Program COSME je usklajen s strategijo Evropa 2020 in je namenjen ustvarjanju pogojev za napredek evropskih podjetij in zagotovitvi, da bodo MSP lahko v celoti izkoristila ogromen potencial enotnega trga ter segla tudi preko njegovih meja na globalne trge. Pri tem želi Evropska komisija predvsem prispevati k izbojšanju okvirnih pogojev za poslovanje in inoviranje z namenom prispevanja h konkurenčnosti in trajnosti podjetij, izbojšati dostop do financiranja MSP, izboljšati dostop MSP do trgov v EU in svetu ter spodbuditi podjetništvo, ki vključuje predvsem spodbujanje specifičnih ciljnih skupin (potencialnih) podjetnikov. Nadalje je Evropska komisija pripravila predlog Okvirnega programa za raziskave, inovacije in tehnološki razvoj – HORIZON 2020, ki predvideva okrepljeno vlogo MSP. Program predvideva proračun v višini 80 milijard evrov. V skladu s strategijo EU 2020 bodo cilji okvirnega programa predvsem povezani z iskanjem odgovorov na ključne družbene izzive, spodbujanjem gospodarstva in njegove konkurenčnosti ter izgradnjo odličnosti v znanstvenih raziskavah. V ta namen bodo v okviru HORIZON 2020 poseben poudarek na lažjem vključevanju MSP, kar jih bo spodbudilo k njihovi večji udeležbi v programih. V ta namen bodo v okviru programa posamezni ukrepi prav ciljno naravnani na MSP, zanje pa bo rezerviran tudi poseben delež proračuna. 5 6 Glej: http://ec.europa.eu/cip/cosme/index_en.htm. Glej: http://ec.europa.eu/research/horizon2020/index_en.cfm. 27 4.3 Optimalna kombinacija evropskih, nacionalnih in regionalnih inovacijskih politik V EU in v svetu se najhitreje razvijajo predvsem območja, ki nudijo možnost opravljanja dejavnosti, ki temeljijo na znanju. Te pa temeljijo na inoviranju, saj je s povečevanjem tehnološke zahtevnosti proizvodov, s hitro dinamiko tehnološkega napredka ter s padanjem pomembnosti surovin in cenenega dela, konkurenčna sposobnost določene države, regije, lokalne skupnosti in podjetij odvisna predvsem od sposobnosti inoviranja. Inoviranje produktov, procesov, organizacije, trženja, poslovnih modelov namreč omogoča mednarodno konkurenčnost. Čeprav je spodbujanje inoviranja že vsaj dve desetletji cilj razvitih držav, pa so te spodbujale inoviranje predvsem na državni ravni, brez regionalne dimenzije in brez upoštevanja regionalnih učinkov inovacijske politike. Dejstvo pa je, da obstoji sorazmerno jasna povezava med inovacijsko aktivnostjo in regionalnim okoljem. S ciljem logičnega razporejanja odgovornoti za vodenje in izvajanje inovacijskih politik na skupnem evropskem, nacionalnem in regionalnem nivoju, je po menju Wintjesa in Hollandersa (2011) nekako še najteže določiti »pravo« vlogo nacionalnega nivoja. Za spodbujanje temeljnih raziskav je namreč najprimerjejša enotna evropska raven upravljanja, medtem ko se zdi za izvajanje inovacijske politike najustreznejša regionalna raven. Kar pomeni, da nacionalna raven nekako »izvisi«, kot neoptimalna, čeprav smo videli, da v določenih državah (tudi v Sloveniji) še vedno prevladuje. Strokovnjaki izpostavljajo potrebo po jasnem osredotočanju na oblikovanje lokacijsko (regionalno) vezanih politik pametne specializacije. Iskanje področij pametne specializacije je v osnovi podjetniški proces, kjer se ustvarjanje novega znanja in tehnologij usmerja na področja, ki bi lahko bila obetavna za specializacijo regije. Pri tem je ključna vloga javnih politik, da spodbujajo podjetnike tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju, predvsem univerze in javne raziskovane inštitute, da iščejo in razvijajo produkte ter tržne niše, pri čemer jim v tem procesu inoviranja pomagajo pri njihovi medsebojni koordinaciji in povezovanju. Za področje dodeljevanja enotnega evropskega raziskovalno-razvojnega denarja pa je poročilo ekspertne skupine z naslovom “The Role of Community Research Policy in the Knowledge-Based Economy” 7 iz leta 2009 podalo priporočila za spremembe razpisnih pogojev (Wintjes in Hollanders, 2011). In sicer priporoča uvedbo več konkuriranja na osnovi referenc o odličnosti (uspehov) ter specalizacije, kar bi vodilo k večji koncentraciji raziskovalnih naporov in aktivnosti v Evropi. Ob tem poročilo poudarja negativne posledice, ki bi jih na kohezijsko in inovacijsko politiko lahko imelo »prostorsko slepo« (ang. »spatially-blind«) Evropsko raziskovalno območje (ERA). V tem okviru je bila podrvžena presoji tudi prava izbira in učinkovita izvedba inovacijskih politk v okviru kohezijske politike, in sicer s ciljem iskanja »prave kombinacije« inovacijskih politik, usmerjenih v odličnost oziroma v razvoj posameznih lokaciji (regij), in sicer s ciljem doseganja pametne specializacije. Prekrivanje tehnoloških in panožnih prioritet izbranih s strani EU, nacionalnih in regionalnih politik, lahko namreč oteži koncentracijo odličnosti na nekaj centrov, ki lahko uspešno konkurirajo na globalni ravni. Strokovnjaki verjamejo, da bo resnično ustvarjanje Evropskih centrov odličnosti na dolgi rok koristno za vse posamezne države, ki imajo nižje stopnje strokovnega znanja na širšem spektru znanstvenih področij, čeprav le-te na kratek rok izgubljajo možnosti za sofinanciranje razvoja določenih znanstvenih področij. Medtem ko na znanstveni odličnosti temelječe politike niso relevantne za vse regije, so na lokacijo vezane politike specializacije in inoviranja še kako pomembne. Poskus ustvarjanja na znanstveni odličnosti temelječih evropskih oziroma nacionalnih centrov odličnosti za posamezna specifična znanstvena področja, torej ni nujno škodljiv iz vidika inovacijsko usmerjene kohezijske politike. 7 http://ec.europa.eu/research/conferences/2009/era2009/speakers/papers/paper_luc_soete.pdf 28 Na odličnosti temelječa konkurenca za evropska raziskovalno-razvojna sredstva je lahko v pomoč pri odkrivanju področij pametne specializacije saj sili regije, da v konkurenčnem boju z drugimi regijami iščejo obetavne tržne niše, ki so usklajene z razpoložljivimi specifičnimi resursi regije. Pri tem pa je obseg pomoči politik odlične znanosti pri iskanju področij pametne specializacije odvisen predvsem od tega, kako je »odličnost« v raziskavah definirana in merjena: ali je pri ocenjevanju ključno le mnenje znanstvene stroke ali pa je vljučeno tudi vrednotenje v luči uspešne komercializacije inovacij. Kljub temu, da ustvarjanje evropskih centrov odličnosti za generiranje novih znanj in tehnologij ne bo enostavna naloga, bo mogoče še bistveno težji in pomebnejši izziv doseganje dejanskih ekonomskih koristi iz naslova vlaganj v raziskave (t.j. doseganje cilja monetizacije znanja in tehnologij). Po mnenju avtorjev Wintjesa in Hollandersa (2011) namreč obstaja velika nevarnost, da bomo priča novemu evropskemu paradoksu (t.j. dobri uspehi v znanosti in slaba uspešnosti pri inoviranju, torej komercialni uspešnosti vlaganj v znanost). Prav tako odličnost v generiranju tehnologij še ne pomeni nujno tudi ekonomskega razvoja regij. Tako bodo tudi tiste regije, ki bodo posebej pridobile na račun politike koncentracije raziskovalne odličnosti, potrebovale regionalne torej lokalno utemeljene inovacijske politike, ki bodo spodbudile in okrepile sposobnost za absorpcijo in difuzijo znanja in tehnologij s ciljem maksimizacije ekonomskega razvoja regije. Čeprav je uspešna rast vodilnih regij pomembno povezana z vlaganji v raziskave in razvoj ter tehnološki napredek, se poleg teh dejavnikov za uspeh regij, kažejo tudi drugi pomembni vzorci razvoja in modeli rasti. Koncept regionalnega inovacijskega sistema (RIS) pomaga opisati razlike v razvoju regij in osvetliti različne modele in vzorce njihovega razvoja (OECD, 2011). Kot navaja OECD (2011), se je koncept RIS pričel pojavljati v okviru razvojnih politik konec devedesetih let, kot regionalna različica nacionalnega inovacijskega sistema (NIS) (Cooke, 1992; Cooke and Morgan, 1998; European Commission, 1998), ki pa je bil že pred tem v okviru razvojnih politik, širše sprejet koncept (Freeman, 1987; Nelson, 1993; OECD, 1999). Literatura, ki obravnava problematiko regionalnih inovacijskih sistemov in raznolikost regij, je relativno obsežna. Nekatere študije se osredotočajo na regionalne razlike v smislu analize strukture dejavnosti gospodarstva posamezne regije in njegove specializacije. Druge pa se bolj osredotočajo na analizo poslovnega okolja, v okviru katere analizirajo institucionalne vidike, kjer se primerno osredotočajo na gostoto in intenzivnost povezav med posameznimi akterji inovacijskega sistema, kot ključno značilnostjo posameznega RIS-a. Pomen regionalnega inovacijskega sistema (RIS) krepi tudi dejstvo, da je pri razvoju in komercializaciji modernih generičnih tehnologij dejavnik prostorske bližine odigral odločilno vlogo. Regionalni inovacijski sistemi postajajo čedalje pomembnejši pri razvoju visokotehnološkega okolja in njegovi komercializaciji, pri čemer dejavnik prostorske bližine igra ključno vlogo (primer dobre prakse je Silicijeva dolina). Zato regionalni inovacijski sistemi postajajo vse pomembnejši v mednarodnem gospodarstvu. Zmanjšuje se pomen državnih meja, držav in nacionalnih gospodarstev, odločilne pa postajajo aglomeracije, industrijski grozdi in mreže. Inovacije je treba vključiti v poslovne procese – v nadgradnjo obstoječih in vključevanje v nove procese, tudi v področje trženja, razvoja in povečevanja kakovosti proizvodnje in proizvodov. V tem smislu se kot najbolj primerni instrumenti vodenja inovacijske politike ne izkazujejo več zelo posplošene intervencije na ravni države, temveč bolj artikulirani mehanizmi in ukrepi, ki upoštevajo specifične, med drugim tudi regionalne/sektorske vidike inovacijskih procesov. Koncept RIS je holističen in poudarja, da je potrebno na inovativnost gledati skozi poslovno okolje in ne le zgolj skozi prisotnost raziskovalnih organizacij. V kontekstu RIS je zanimiva tudi teorija, ki sta jo razvila Audretsch in Feldman, in sta jo poimenovala 29 “Industry Life Cycle Theory8”, ki pravi: “Narava znanja na posameznem območju ima pomemben vpliv na obseg inovacijske aktivnosti. Največ inovacij je v regijah, kjer se ustvari in izmenja čimveč znanja. Predvsem sta pomembna »utelešeno« znanje in sodelovanje med akterji v regiji.« V zgodnji fazi življenjskega cikla posamezne panoge je pomembno, da so stiki osebni (“face to face”), kar zahteva prostorsko bližino, saj prevladuje pomen utelešenega znanja, ki pa ni lahko prenosljivo. Zato so radikalne inovacije prisotne predvsem v aglomeracijah in ne na periferiji. To velja predvsem za panoge, ki temeljijo na znanju. V centralnih regijah so stroški inovacijske dejavnosti predvsem povezani z R&R, zato je izredno pomembna prisotnost “trojne spirale”, kjer gre za strukturirano sodelovanje med vlado (lokalnimi oblastmi), podjetji in institucijami znanja. Potreben je stik s svetovnim znanjem, zato imajo podjetja stik tudi z institucijami znanja v tujini. V perifernih regijah, kamor spada tudi Podravje, so pomembne predvsem ostale inovacijske aktivnosti. Inovacije v perifernih regijah so predvsem inkrementalne in temeljijo na prenosu novosti iz centralnih v periferne regije (na primer prenos proizvodnje iz centralnih v periferne regije, potem ko je proizvodnja že centralizirana). Periferne regije pa imajo predvsem v standardizirani predelovalni industriji konkurenčno prednost pred centralnimi regijami, in sicer predvsem zaradi praviloma nižjih stroškov proizvodnje. Za ta podjetja je značilno, da večino proizvodnje izvozijo v druge regije in v tujino, pomemben vpliv na njihovo stopnjo inoviranja pa imajo zahteve uporabnikov oziroma kupcev. Zato so v perifernih regijah locirana predvsem predelovalna podjetja, ki ponavadi niso tesno povezana z lokalnim okoljem. Njihova inovacijska aktivnost je geografsko bolj razpršena in predvsem temelji na uporabi inkrementalnih inovacij, razvitih v drugih regijah. Zaradi standardizacije je znanje lažje prenosljivo in zato ni potrebna prisotnost lokalnih institucij znanja. Tudi na tem področju se torej izkazujejo regionalne razlike in potreba po primerno ukrojenem dolgoročnem pristopu k vzpostavitvi inovacijskega sistema. V Tabeli 5 so prikazane glavne vrste regionalnih inovacijskih sistemov in sicer z vidika različnih vlog, ki jih imajo institucije znanja. Tabela 5: Glavne vrste regionalnih inovacijskih sistemov glede na različne vloge institucij znanja GLAVNE VRSTE RIS-ov LOKACIJA INSTITUCIJ ZNANJA TOK ZNANJA GLAVNE SPODBUDE ZA SODELOVANJE PRIMER V PRAKSI VRSTE INOVACIJ KOMENTAR Geografsko locirane regionalne inovacijske mreže Lokalna univerza – vendar neustrezna glede na potrebe gospodarstva zato ni tesne povezave Interaktiven Geografska, družbena in kulturna bližina Najbolj tipičen primer so industrijska območja, kjer imamo tesno mreženje srednjih in malih podjetij. Predvsem inkrementalne (postopne) inovacije Regionalno mrežen inovacijski sistem Lokalna univerza – tesno vpeta v lokalno gospodarstvo Interaktiven Načrtno mreženje Možnost radikalnejših inovacij. Regionaliziran nacionalni inovacijski sistem Univerze ni v regiji Linearen Posamezniki z isto izobrazbo in skupnimi izkušnjami Najuspešnejša univerzitetna središča. Etzkowitzeva in Leyderssdorfova regionalna trojna spirala. Inovacijska dejavnost v glavnem pomeni sodelovanje z akterji izven regije. Lokalne institucije znanja sodelujejo z lokalnim gospodarstvom zgolj projektno. Nevarnost je v možnosti tehnološkega zaostajanja, saj brez sodelovanja z institucijami znanja ni pričakovati radikalnejših inovacij. Idealen RIS. Inkrementalne in radikalne inovacije. Brez stalnega sodelovanja ni medsebojnega učenja, kar zelo zmanjšuje vpliv na razvoj območja. Vir: Andersson, Karlsson, 2002, str. 15. Med dejavniki uspešnosti razvoja regij poleg obstoječih faktorjev lokacijske privlačnosti pridobivajo na 8 Teorija je analogija teorije življenjskega cikla proizvoda, je pa tudi podobna teoriji polov rasti. 30 pomenu tudi nekateri novi, kot so prisotnost trga, infrastrukture in kakovostne delovne sile. Iz Tabele 5 je razvidno, da je treba za uspešen regionalni razvoj poleg nujno potrebnih pogojev (npr. infrastruktura) zagotoviti tudi prisotnost zaželenih pogojev za razvoj. To pa zahteva organizirano delovanje (partnerski pristop) vseh deležnikov inovacijskega sistema in tudi svoj čas za uresničitev. Različni elementi igrajo na različnih ravneh različno vlogo. Tako je infrastruktura na regionalni ravni, predvsem podporne organizacije, veliko bolj pomembna kot na mednarodni ravni, politični sistem je pomemben predvsem na nacionalni ravni, saj regionalna raven pogosto nima prave politične moči. Regionalni inovacijski sistem torej predstavlja mehanizem s pomočjo katerega država/regija izvaja ukrepe za podporo inovacijske dejavnosti in procesov. Pri tem okvir RIS, podobno kot NIS, definira inoviranje kot komulativen in nelineraren sistemski proces. Glede na pomen inovacijskega sistema tako nacionalnega kot regionalnega je treba enega in drugega čimbolj učinkovito upravljati, kar je podrobneje opredeljeno v nadaljevanju. 31 5. Pomen učinkovitega upravljanja inovacijskega sistema Upravljanje inovacijskega sistema je v preteklih letih prešlo iz linearnega modela, ki upošteva, da ekonomska učinkovitost sledi raziskovalni, v sistem druge generacije, ki ni več osredotočen na tehnologijo, temveč temelji na interaktivnem organizacijskem modelu, ki ustvarja možnosti za uspeh. Toda v zadnjem desetletju se po svetu vse bolj uveljavlja inovacijski sistem tretje generacije, ki je horizontalen ter zahteva dobro usklajen postopek načrtovanja, izvajanja in vrednotenja politik med vsemi deležniki, vključenimi v inovacijski sistem, pa tudi sprotno prilagajanje institucij s področij raziskav, tehnologije in inovacij spremembam v okolju. Na nivoju vladnih inovacijskih politik se tako na primer dogajajo premiki od politik tehnološkega potiska (technology push) k politikam potega povpraševanja (demand pull). Poleg tega pri oblikovanju inovacijskih vladnih politik na pomenu pridobivajo prakse prenosa znanja in njegove uporabe v gospodarstv, podjetništvo, od uporabnikov spodbujene inovacije, inovacije v storitvenih dejavnostih in javnem sektorju ter soočanje s ključnimi izzivi človeštva. Regije lahko na primer hkrati podpirajo inovacije in se sočajo z izzivi klimatskih sprememb ali onesnaževanjem, s svojim povpraševanjem po zelenih tehnologijah pa lahko postanejo tudi inovatorji ali vsaj eden prvih kupcev le-teh. V velikem številu regij se dogaja, da večina novih tehnologij prihaja iz drugih regij. Poleg promocije raziskav in razvoja ter generiranja novih tehnologij obstajajo še številne druge možnosti vladnih politik za promocijo inoviranja na regionalni ravni. Inovacije moramo zato obravnavnavati v širšem smislu in preseči linearen, na raziskavah temelječ pristop. Tako OECD (2009, pp.65) predlaga tri možne poglede na inovacije v širšem smislu: • Na rezultatih temelječ pristop, ki opazuje rezultate inoviranja, kot so tehnološke inovacije (novi produkti oziroma procesi) in netehnološke inovacije (novi načini organizacije, poslovni modeli oziroma trženjski pristopi). • Na vedenju temelječ pristop, ki opazuje nove oblike sodelovanja in podjetništva kot načina, kako agenti inoviranja sodelujejo in organizirajo proces inoviranja. • Na izzivih temelječ pristop, kjer so inovacije ključno orodje za reševanje družbenih izzivov, kot na primer klimatskih sprememb ali staranja prebivalstva . Nacionalne in regionalne politike se pogosto odločijo za dve ali tri prioritetna področja razvoja svojega gospodarstva (npr. nano-tehnologije, informacijske tehnologije in biotehnologije). Čeravno ni dvoma, da so inovacije eno izmed najpomembnejših gonil nacionalne ekonomske rasti, in so nacionalna vlaganja v znanost ter na splošno R&R dejavnosti pozitivno korelirana z nacionalno ekonomsko rastjo,pa višina vlaganj v tehnološke tokove ni nujno sorazmerna z uspehom države na področju inoviranja. Različni tuji avtorji opozarjajo, da tehnologije niso čudežna palica, s katero se bodo lokalne ekonomije nenadoma izboljšale. Za razvoj novih tehnologij je potreben čas in še potem ni zagotovila, da bodo na tržišču uspele, zato je potrebna tudi potrpežljivost. Poučen primer navaja Stres (2008), ki opozarja na nesorazmernost višine vlaganj z uspehom, ki ga na področju inovativnosti izkazuje Nizozemska, ki s svojim 1,8% BDP za raziskave in razvoj ne dosega niti povprečja EU (Stres, 2008). Kljub temu so nizozemski raziskovalci dobili 9 od skupno 105 podeljenih najprestižnejših štipendij za fizikalne znanosti Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council - ERC). S tem je Nizozemska postala tretja najbolj uspešna dežela za Anglijo in Francijo, skupaj z Italijo in Švico ter pustila za sabo Nemčijo, ki premore 5-krat toliko raziskovalcev kot Nizozemska, 32 dobila pa je le 7 štipendij. Za uspeh nizozemskega sistema sta ključnega pomena dva dejavnika, in sicer: • • minimalna birokracija, ki omogoča, da se znanstveniki dejansko posvečajo znanstvenoraziskovalnemu delu, ter izjemno kompetitiven sistem financiranja, ki je zelo strog pri preverjanju rezultatov projektov na praktičnem nivoju ter glede porabe sredstev. OECD (2012) tako na primer za Slovenijo v luči povečanja učinkovitosti inovacijskega sistema svetuje podrobno analizo “poslovnega modela” glavnih agencij ter odnosa med agencijami in “njihovimi” ministrstvi. Določeni programi finančne podpore se namreč podvajajo, prav tako pa se podvajajo določene dejavnosti posredniških organizacij, ki jih financirajo agencije. Bolj zrela kultura evalvacije učinkov bi lahko prispevala k boljšemu povratnemu učinku in k boljšim komunikacijam. Večja učinkovitost in uspešnost inovacijskega sistema sta še posebno pomembni v času fiskalne konsolidacije, ko so na voljo omejena sredstva, zato bi morala vlada po mnenju OECD (2012): • dati jasno vlogo novemu svetovalnemu telesu na visoki ravni na področju raziskav in inovacij (RISS, 2011 predvideva oblikovanje Sveta za raziskave in inovacije, ki naj bi povezoval ključne deležnike inovacijskega ekosistema; • nadaljevati z glavnima strategijama RISS in NPVŠ kot deloma procesa sprememb družbe, vključujoč politična, akademska in poslovna okolja, kot tudi širšo javnost, z namenom, da se uskladi izjemno različna mnenja teh okolij o lastnostih in potrebah slovenskega sistema inovacij; • zagotoviti boljše ujemanje strategije in instrumentov Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) za spremembo procesa na univerzah in JRO (kot to navajata RISS in NPVŠ), kar bo po izkušnjah zelo zahtevna naloga. Pri tem je pomembno, da ARRS prispeva k organizacijskim spremembam na JRO brez zmanjšanja njihove kakovosti; • izboljšati in optimizirati delovanje agencij in njihovih prekrivajočih se področij, vključenih v podporo inovacijam ob hkratnem zagotavljanju ustrezne organiziranosti in kadrovske zasedbe za zagotavljanje ustrezne kakovosti in časovne dinamike izvedbe ukrepov; • OECD (2012) svetuje večjo osredotočenost na operativne posrednike izven agencij in skladov, na širokem področju prenosa tehnologij, podjetništva ter inovacijsko usmerjenega svetovanja, ki delujejo na terenu v neposrednem stiku z nosilci inovacijske dejavnosti. Združevanje javnih agencij je lahko rešitev, vendar se pri tem ne sme pozabiti na manj vidno, a potencialno bolj pomembno izboljšanje programov in njihovega financiranja operativnih posrednikov ter zmanjšanje prekrivanja le-teh z aktivnostmi javnih agencij; • oceniti možnosti za okrepitev kadrovske zasedbe na ministrstvih na področju znanosti in tehnologije, glede na prihajajoče naloge, kljub času finančne konsolidacije. Kot vsaka druga dejavnost, ki zahteva investiranje resursov, je tudi za vlaganja v delovanje inovacijskega sistema pomebno, da le-ta daje opitmalne učinke in maksimirajo donose vlaganj. Zato si vlade in strokovnjaki prizadevajo poiskati načine za doseganje optimalnih ekonomskih učinkov iz naslova inovacijske dejavnosti, kar obravnavamo v nadaljevanju. 33 5.1 Ključni dejavniki uspeha inovacijskega sistema Odličnost v raziskovanju novih tehnologij žal sama po sebi še ne prinaša tudi monetizacije preko komercialnega uspeha. Zagotavljanje ekonomskih učinkov iz naslova znanja in novih tehnologij in inovacij je odvisna od dinamičnega interaktivnega procesa, ki vključuje posameznike, podjetja in institucije, ki absorbirajo, uporabijo in izvajajo difuzijo tehnologij oziroma znanja. To pomeni, da je za uspeh inovacijskega procesa, ki je merjen z komercialno uspešnostjo inovacij, pomemben zelo širok spekter okvirnih dejavnikov. Kot navajata (Wintjes R. in Hollanders H., 2011) so dejanske koristi družbe od tehnološkega napredka in inovacij odvisne od številnih socio-ekonomskih in institucionalnih dejavnikov in dejavnosti povezanih z znanjem. V Tabeli 6 prikazujemo kategorije dejavnikov socio-ekonomskega in zakonodajnega okolja in njihov vpliv na posamezne inovacijske indikatorje. Merimo jih s posameznimi in skupnim inovacijskim indeksom, ki so deloma odvisni tudi od socio-ekonomskih in zakonodajnih dejavnikov9. Tabela 6: Vpliv socio-ekonomskega in zakonodajnega okolja na inovacijske indikatorje Skupni inovacijski indeks (SII) POGOJI POVPRAŠEVANJA Delež mladih Naklonjenost kupcev novostim Javna naročila Zahtevni zakonodajni standardi SOCIALNI KAPITAL Zaupanje Dojemanje korupcije INSTITUCIONALNI OKVIR Nizke administrativne ovire Kakovost izobraževalnega sistema Zaščita intelektualne lastnine Stabilnost cen UČINKOVITOST TRGA Intenzivnost lokalne konkurence Omejitve tujega lastništva Prilagodljivost določanja osebnih dohodkov Kompleksnost finančnega trga TEHNOLOŠKI TOKOVI Beg možganov Absorbcijska sposobnost podjetij za tehnologije Sodelovanje gospodarstva in univerz pri R&R SOCIALNA PRAVIČNOST Izdatki za socialno zaščito Enakost dohodkov Stopnja zaposlenosti UPRAVLJANJE INOVACIJ Jasna vizija politike in odgovornost Politična stabilnost Vladna učinkovitost Kakovost zakonodaje Pravna država Nadzor korupcije Spodbujevalci inovacij Ustvarjanje znanja Inovacije in podjetništvo Uporaba inovacij Intelektualna lastnina + ++ ++ + +++ +++ +++ ++ ++ +++ + + + ++ ++ ++ + ++ ++ + ++ +++ +++ +++ ++ ++ + + + + + + + ++ +++ +++ ++ + ++ + +++ ++ +++ +++ + + + + + + Legenda: +++: Močna korelacija med variabilnostjo dejavnika in rezultati inoviranja; ++: Srednje močna korelacija +: Šibka korelacija 9 Glej: Hollanders, Hugo in Arundel, Anthony (2007) Differences in socio-economic conditions and regulatory environment. http://www.proinno-europe.eu/admin/uploaded_documents/eis_2007_Socio-economic_conditions.pdf. 34 Kategoriji, ki imata največji vpliv na razvoj inovativnosti sta po analizi socialni kapital in tehnološki tokovi. Ti dve kategoriji močno vplivata na inovacijsko sposobnost družbe, in sicer: • • V okviru socialnega kapitala so pomembne politike, ki vzpodbujajo zaupanje in sodelovanje ter negativno percepcijo korupcije, saj lahko pozitivno vplivajo tudi na stanje inoviranja in podjetništva. V okviru tehnoloških tokov je za razvoj inovativne družbe pomembno dobro sodelovanje industrije z raziskovalno sfero in sposobnost podjetij, da absorbirajo nove tehnologije. Če pri tem država ne more direktno vplivati, pa lahko kljub temu skrbi za razvoj okolja, v katerem bo pozitivna vrednota podjetništvo, ki temelji na konkurenčnosti in razvoju novih tehnologij. Tudi druge kategorije imajo vpliv na skupno stanje inovativnosti v državi, vendar tu povezave niso tako jasne. Kaže pa, da so za državo pomembni mehanizmi za povečevanje inovacijske sposobnosti vladna naročila, zakonodajni standardi, stabilnost cen, lokalna konkurenca, prilagodljivost in enakost osebnih dohodkov. Kot zadnji potencialno vplivni kategoriji omenimo nizke administrativne ovire in kakovost izobraževalnega sistema. Oba dejavnika sta sicer relativno šibko povezana s kvaliteto inovacijskih sistemov, vendar velja omeniti možnost, da je njun vpliv bolj dolgoročen. Če želimo povečati uspešnost regij, moramo znati meriti njihovo uspešnost in predvsem učinkovitosti in vloge posameznih dejavnikov za uspeh regije. OECD (2011) ugotavlja, da se v okviru kvantitativnih raziskav RIS študije osredotočajo predvsem na razvrščanje regij po posameznih kriterijih, npr. glede na njihovo uspešno rast (OECD, 2008) ali na osnovi sestavljenih kazalnikov, kot na primer to počne evropski Regionalni inovacijski kazalnik (Evropska komisija, 2009). V okviru evropske raziskave (Wintjes and Hollanders, 2010) so opazovali 21 spremenljivk po petih dimenzijah: • zaposlovanje; • človeški viri; • inovacijska aktivnost; • tehnologije; • ekonomija. Po mnenju Wintjes R. in Hollanders H. (2011) je razvojni položaj regije in njen odnos do tehnologije in znanja odvisen predvsem od treh dejavnikov, ki so hkrati tudi ključne dimenzije njunega konceptualnega modela inoviranja (Glej Sliko 5): • Dostopnost do znanja in tehnologij je odvisna od širokega spektra dejavnikov. Razvitost lokalne infrastrukture, povezljivost regije, bližine trgov, gostota poseljenosti, kakovost upravljanja regionalnega razvoja in pretoka informacij so ključni dejavniki dostopnosti regije, skupaj z regionalnimi inštitucijami znanja, aktivnostmi raziskav in razvoja ter inoviranja in poslovnih mrež. Pri tem so mesta in osrednje regije bistveno bolj dostopne kot vasi oziroma obrobne regije. • Sposobnost regijskega gospodarstva za absorbcijo novega znanja in tehnologij je odvisna od stopnje usposobljenosti sodelavcev, opreme in profesionalnih mrež, ki delujejo v regiji, kot tudi od razpoložljivosti na znanju temelječih storitev in naklonjenosti podjetij najemanju zunanjih storitev. Prelivanje znanja (»knowledge spillover«) od bližnjih tehnoloških priložnosti in soodvisnost med konkurenti na trgu spodbuja absorpcijsko sposobnost. Prevzemanje novih tehnologij je odvisno tudi od stopnje človeškega kapitala, katerega izgradnjo pa po drugi strani žene prav praktična uporaba novih tehnologij. • Difuzija produktov se najbolj odraža v pretoku visokotehnoloških produktov in opreme, in sicer tako 35 na mednarodnih izvoznih trgih kot tudi v okviru lokalnih omrežjih kupcev in dobaviteljev. K dvigu produktivnosti lahko pripomore tudi pretok »netrgovanega« znanja. Pri inoviranju v storitvenih dejavnostih velikokrat difuzije ni mogoče strogo ločiti od absorpcije. Povezave med aktivnostmi gospodarstva ter zasebnimi in javnimi aktivnostmi raziskav in razvoja imajo pomembno mesto v procesih difuzije znanja, kar je treba upoštevati tudi pri zasnovah regionalnih inovacijskih sistemov ter upoštevati, da na sposobnost regije za difuzijo znanja med drugim vplivajo tudi prisotnost tujih investicij v regiji, vpetost v mednarodno menjavo, sposobnost odkrivanja in osvajanja novih trgov, mobilnost strokovnjakov preko meja regije in tehnoloških področij. Slika 5: Pregled vpliva novih tehnologij in znanja na regijo Nova tehnologija / znanje Zasebno/ javno Eksplicitno / nemo znanje Dostopnost regije Infrastruktura, povezave Kakovost institucij Absorpcijske sposobnosti gospodarstva regije za nova znanja in tehnologije Kapital: družbeni, podjetnški, človeški Kompetence/ raziskave in razvoj/ inovacije Strokovna usposobljenost in sposobnost učenja Gospodarska struktura/ ključne dejavnosti Geografsko prelivanje Difuzija znanja in tehnologij ter produktov Endemična/ hierarhična Mobilnost proizvodnih faktorjev Gostota Mednarodna menjava Vpliv nove tehnologije na razvoj regije Prelivanje iz poslovnih mrež Vir: Wintjes R. in Hollanders H., 2011. Raziskava je potrdila pomen uravnoteženosti posameznih dejavnikov na uspešnost regije. Omejitve pri vsakem izmed posameznih dejavnikov se lahko namreč zelo negativno odrazijo na inovacijski in posledično gospodarski uspešnosti regije. Regije imajo koristi predvsem od doseženih sinergij med posameznimi dejavniki in ne toliko od superiornosti posameznega dejavnika. Konceptualni model dostopnost znanja in tehnologijabsorpcijadifuzija lahko uporabimo na različnih ravneh, vse do ravni sodelavcev. Seveda pa za različna delovna mesta, podjetja oziroma panoge pomen dostopa, absorpcije in difuzije ni enako pomemben, prav tako pa se lahko pomen razlikuje glede na njihove različne faze razvoja. Tako so npr. lahko visoko izobraženi sodelavci bolj usposobljeni za uporabo oziroma uvajanje novih tehnologij (absorpcija), vendar je lahko njihov potencial oziroma učinek omejen zaradi omejene sposobnosti posredovanja oziroma prodaje znanja (difuzija) oziroma zaradi omejenega dostopa do znanja. 36 Zaradi manjših koristi, ki so posledica omejitev pri dostopu do znanja in tehnologij, difuziji ali absorpciji, je pomembno, da smo znotraj regije sposobni identificirati posamezne omejene sposobnosti, jih z vlaganji preseči in na ta način doseči bistveno boljše učinke procesa inoviranja. Podobno velja tudi za podjetniško in panožno raven, kjer je npr. za inoviranje storitvenih MSP v zrelih panogah pomembnejša njihova absorpcijska sposobnost ter odnos s kupci in partnerji, kot raziskave oziroma dostop do novih tehnologij, razvitih zunaj podjetja. Obratno potrebo opazimo pri start-up podjetjih v novih panogah, kot na primer v biotehnologiji, kjer dajejo najprej večji poudarek dostopu do novih tehnologij in šele v naslednjih fazah, ko nove produkte lansirajo na tržišče, se pokaže potreba po okrepitvi sposobnosti na področju difuzije. Na ravni regionalnega razvoja perifernih regij se kot zelo pomembna izkaže absorpcijska sposobnost regije, ki lahko, čeravno praviloma utemeljena na relativno poceni delovni sili, pritegne tuje investicije iz visoko-tehnoloških proizvodnih panog, ki prispevajo h krepitvi izvoza in difuzije. V naslednji fazi razvoja regije potem na pomenu pridobita inženirsko znanje ter dostop do raziskav, tako za razvoj novih produktov in procesnih inovacij, kakor tudi za razvoj lokalnih poslovnih mrež kupec-dobavitelj, ki lahko nadalje okrepijo regionalno difuzijo in absorpcijsko sposobnost regije. 5.2 Implementacija spleta »pametnih« ukrepov regionalne inovacijske politike Ko se ključni deležniki v regiji poenotijo glede značilnosti inovacijskega sistema regije, značilnosti in uspešnosti gospodarstva in inovacijske dejavnosti, resursov in drugih dejavnikov razvoja ter na osnovi tega sprejmejo smernice inovacijske strategije, sledi opredelitev optimalnih instrumentov inovacijske politike za dosego zastavljenih razvojnih ciljev (OECD, 2011:92). Ključni izziv pri tem je, kako naj regija z uporabo različnih instrumentov upravljanja in razpoložljivimi resursi aktivira ključne deležnike inovacijsko-podjetniškega ekosistema, da bi dosegla zastavljene cilje inovacijske politike! Kateri instrumente inovacijske politike naj torej regija uporabi? Kot ugotavlja OECD (2011) so pri oblikovanju ukrepov nosilci inovacijske politike soočeni z dvema nasprotujočima si tendencama. Na eni strani je povsem enostavno ostati pri določenih že uveljavljenih orodjih inovacijske politike oziroma ohraniti že uveljavljene vzorce, četudi si želijo vzpodbuditi spremembe. Na drugi strani, pa se je mogoče zelo hitro navdušiti nad določenimi najnovejšimi orodji inovacijske politike, pri čemer le-ti nujno ne ustrezajo povsem potrebam regije. Poleg tega so nosilci inovacijske politike velikokrat soočeni s predlogi lobističnih skupin za implementacijo določenih instrumentov, ki niso nujno v javnem interesu. Zato je kar velik izziv, da se v regiji (tu Podravska regija ni nobena izjema) oblikuje takšen splet instrumentov inovacijske politike na vseh ravneh upravljana, ki bo lahko zagotovil učinkovito uresničitev zastavljenih razvojnih ciljev regije. Pri tem je pomembna učinkovita izvedba posameznega instrumenta kot tudi njihovo povezovanje in sodelovanje s ciljem doseganja sinergijskih učinkov. 5.2.1 Nabor razpoložljivih instrumentov inovacijske politike Instrumenti inovacijskih politik se lahko osredotočajo na posamezne elemente inovacijskega procesa, in sicer generiranje znanja in njegovo dostopnost, absorpcijo znanja in tehnologij ali difuzijo produktov in znanja. Instrumenti za povečanje dostopnosti do znanja in tehnologij vključujejo specifične vzpodbude in zakonodajne rešitve za ustvarjanje znanstvenega in tehnološkega znanja, vključujoč mehanizme za 37 privabljanje talentov, in specifične spodbude za krepitev R&R aktivnosti v podjetjih. Instrumenti za povečanje absorbcije znanja in tehnologij ter komercializacijo, ki jih uporablja vse več inovacijskih sistemov (predvsem regionalnih), vsebujejo ukrepe za povečanje absorpcije znanja in tehnologij v regionalnem gospodarstvu in tudi ukrepe usmerjene v spodbujanje povpraševanja po inovacijah, kjer lahko regija služi kot testni poligon za prvo uveljavitev nove inovacije. Storitve za promocijo uporabe novih tehnologij v gospodarski praksi, poslovna podpora za nova in obstoječa podjetja (poslovno načrtovanje, poslovni modeli, trženje,...) in podpora na področju razvoja človeških virov v gospodarstvu, so le nekateri izmed tradicionalnih mehanizmov, ki služijo za povečanje absorpcijske sposobnosti in spodbujanje inoviranja. Instrumenti za pospešitev difuzije znanja in produktov so v splošnem najbolj z instrumenti nagovarjano področje inovacijskih politik. Pri razširjanju znanja v okviru inovacijskega sistema med drugim upoštevajo tudi učinke prostorske koncentracije in bližine (»taking agglomeration effects and proximity into consideration«). Ocenjuje se, da so so instrumenti inovacijske politike za spodbujanje ustvarjanja znanja in njegovo difuzijo še vedno večinoma linearni in osredotočeni na ponudbeno stran. Instrumente razvojnih politik za inoviranje pa lahko opazujemo tudi iz vidika njihove politične sprejemljivosti, in sicer jih OECD (2011) razvrstila na tradicionalne, uveljavljajoče in eksperimentalne instrumente. • Pri tem so tradicionalni instrumenti tisti, ki so splošno sprejeti kot vzvodje za podporo inoviranju. • Uveljavljuči se instrumenti vsebujejo nove oblike podpore inoviranju, ki so bili nedavno tega vpeljani v inovacijske sisteme bolj »naprednih« regij (kot na primer inovacijski vaučer, podpora razvoju znanstvenih in tehnoloških parkov tretje generacije,...). • Eksperimentalni instrumenti so ukrepi, ki so jih podprle določene vlade, katerih upravičenost oziroma izvedljivost pa še ni na splošno pozitivno ocenjena. Kot primere lahko navedemo uvajanje javnih naročil za podporo tržnega uveljavljanja inovacij, nadalje čezmejne instrumente, ki učinke inovacijskih politik razširjajo preko meja. V okviru inovacijske politike se venomer pojavljajo novi instrumenti, ki uvajajo vse bolj sistematične in kompleksne pristope, saj želijo znižati meje med ustvaranjem znanja in tehnologij, njihovim izkoriščanjem in difuzijo, kot posameznimi fazami inovacijskega procesa. Kot primer dobre prakse OECD (2011) navaja novo generacijo znanstveno tehnoloških parkov, ki se poleg difuzije znanja in tehnologij med različnimi agenti osredotočajo tudi na ponudbo kompleksnejših storitev za spodbujanje ustvarjanja znanja in tehnologij ter njihovo komercializacijo. Novi pristopi tudi poudarjajo ključen pomen in bolj sistematičen pristop k celoviti podpori inovacijskim procesom v posameznih regijah s strani regionalnih inovacijskih agencij, ki so vedno bolj razširjene v regijah OECD10. Po študiji OECD (2011) povzemamo Tabelo 7, ki vsebuje v praksi najbolj razširjene instrumente inovacijskih politik za uspešno delovanje inovacijskega sistema, razvrščene po posameznih elementih inovacijskega procesa in dimenzijah njihove uveljavljenosti v okviru inovacijskih politik. Ob tem velja poudariti, da so za razvoj inovacij pomembni tudi ukrepi in aktivnosti na komplementarnih področjih izobraževanja, infrastrukture, in podobno, ki vzpostavljajo temeljne pogoje za učinkovito delovanje inovacijskega sistema. 10 Več v petem poglavju študije OECD (2011). 38 Tabela 7: Nabor instrumentov inovacijskih politik inovacijskega sistema11 Ustvarjanje znanja in njegove dostopnosti Tradicionalni instrumenti • Tehnološki skladi, spodbude za R&R • Podpora znanstvenim raziskavam in tehnološkim centrom • Podpora razvoju infrastrukture • Človeški kapital za znanost in tehnologijo Uveljavlajoči se instrumenti • Javno zasebna partnerstva za inoviranje • Raziskovalne mreže in centri • • • • • Eksperimentalni instrumenti • Čezmejni raziskovalni centri Absorbcija znanja in njegovo izkoriščanje Difuzija znanja in tehnologij • Inkubatorji • Znanstveni parki • Podpora startup podjetjem • Pisarne za prenos tehnologij in njihovi programi • Storitve za podporo inoviranju (poslovna svetovanja in mentorstva) • Usposabljanja in promocija pomena inovacij • Tehnološki posredniki • Doktorati za gospodarstvo • Inovacijski vavčerji • Sheme za povečanje mobilnosti in pritegnitev talentov • Nagrade za inovacije • Podpora kreativnosti in dizajnu • Certificiranje/ akreditacije • Inovacijsko količenje oz. benchmarking Konkurenčni centri Kompetenčni centri Nova generacija znanstvenih in tehnoloških parkov in grozdov Tvegani in semenski kapital Garancijske sheme za financiranje inovacij • Regionalna industrijska politika • Trgi znanja odprtih virov in odprte znanosti • Javna naročila, ki preferirajo inovacije Vir: Prirejeno po OECD (2011: 93) iz Nauwelaers, C. and A. Primi, “Innovation Policy and Regions: Policy Spaces, Strategies and Challenges, Regional Development Working Papers”, OECD, Pariz. 5.2.2. Tradicionalni in uveljavljajoči se instrumenti inovacijske politike A. Tradicionalni instrumenti inovacijske politike Tradicionalni instrumenti inovacijske politike za podporo inoviranju v regijah v pretežni meri odražajo linerani pogled na inoviranje in se nagibajo k nagovarjanju posameznih faz inovacijskega procesa, in sicer ustvarjanja dostopa do znanja in tehnologij, absorpcijo in komercializacijo le-tega v gospodarski praksi in difuzijo. Se pa v zadnjem času uveljavljajo tudi kompleksnejši instrumenti, ki pokrivajo več faz inovacijske procesa hkrati (OECD, 2011). • Znanstveno-tehnološki parki so v državah OECD že uveljavljen in tradicionalen instrument podpore inoviranju v gospodarskem sektorju regije in so močno povezani z regionalnimi agencijami in lokalnimi oziroma regionalnimi oblastmi. Omogočajo ustvarjanje znanja in tehnologij ter difuzijo, podpirajo nastajanje in izgrajevanje na inovacijah temelječih start-up podjetij, spodbujajo vlaganja v R&R aktivnosti obstoječih podjetij in njihovo inoviranje. Znanstveno-tehnološki parki ponujajo infrastrukturo in storitve z dodano vrednostjo v procesu inoviranja ter izvajajo aktivnosti za spodbujanje vlaganj zasebnih in javnih sredstev v inovacije. Kot navaja Wessner (2009) je izvajanje storitev parka in njihova učinkovitost odvisna od: - stopnje aktivnega sodelovanja ključnih deležnikov pri razvoju parka, - močnega liderstva s strani vodstva parka, 11 V poglavju 6 študije OECD (2011) lahko najdete podrobnejši opis posameznih instrumentov razvojnih politik inovacijskega sistema. 39 - ustrezno oblikovanega in trajnostnega financiranja, obstoja povezovalnih inštitucij, ki delujejo v okolju parka, ustreznega in stalnega pretoka človeških virov, ustrezne vpetosti parka v nacionalne in mednarodne mreže, ustrezne ponudbe infrastrukture in oblikovanja ustreznih kazalnikov, ki lahko pokažejo in promovirajo učinke parka. Velika pozornost je v parku namenjena novim dinamičnim podjetjem, zasnovanim na tehnologijah in izdelkih ali storitvah z visoko vsebnostjo znanja, ki začenjajo gospodarsko izrabljati rezultate R&R dela. Podjetja vstopajo v znanstveno-tehnološki park zaradi posebej spodbudnega okolja, lažje izmenjave informacij in znanj, posebej vzpostavljene infrastrukture kot tudi koncentracije razvoja ter znanj na enem mestu. Poleg izpolnjevanja vloge inkubatorja in spodbujevalca prenosa znanja in tehnologij, je njihova naloga tudi skrbeti za regionalni razvoj in sodelovati pri aktivnostih mreženja doma in v tujini. Podjetja, ki so vključena v take institucije za podporo in razvoj podjetništva, se lahko razvijajo hitreje, se osredotočijo na tehnologijo in trg ter imajo večje možnosti za preživetje v primerjavi z ostalimi podjetji. V splošnem so uporabniki storitev nova tehnološka podjetja ali razvojni oddelki večjih podjetij. Potrebno je, da ima znanstveno-tehnološki park kritično maso prebivalcev in kritično maso gospodarskih družb. Informacije so zelo različne, število prebivalstva, potrebnega za uspešen znanstveno tehnološki parka pa se giblje od 200.000 do 500.000 prebivalcev v gravitacijskem območju. • Grozdi (»clusters«)lahko zaradi njihove široke uporabe v praksi in dolgoletne podpore inovacijskih politik obravnavamo kot tradicionalni instrument (OECD, 2007a). Tovrstna inovacijska politika se osredotoča na mreže in povezave med podjetji in drugimi akterji inovacijskega sistema, ki so lahko povezani preko horizontalnega sodelovanja, kot tudi preko vertikalnih povezav. Inovacijska politika grozdov poudarja prednosti tesnega sodelovanja, ki temelji na vzpostavljenem zaupanju in ponavljajočih se transakcijah, ki omogočajo rast produktivnosti. V splošnem instrumenti za razvoj grozdov vsebujejo podporo: - velikim skupnim programom grozda, - storitvam za izboljšanje konkurenčnosti posameznih podjetij in posledično skupne in - aktivnostim, ki spodbujajo kulturo inoviranja. B. Uveljavljajoči se instrumenti inovacijske politike • Tretjo generacijo znanstveno-tehnoloških parkov in nove oblike grozdov štejemo med uveljavlajoče se instrumente,, ki kombinirajo podporo za fazo ustvarjanja znanja in tehnologij, fazo komercialnega izkoriščanja le-teh in fazo difuzije. Gre za povezovanja iniciativ za krepitev R&R in znanstvenih aktivnosti ter njihovo navezavo na komercializacijo v praksi, za investiranje v razvoj raziskovalnih sposobnosti kot tudi za poslovno podporo. Dober primer so parki tretje generacije v Koreji, ki ponujajo širok spekter storitev za podjetja in raziskovalne organizacije. Običajno so le-ti vzpostavljeni in vodeni s strani nacionalne vlade, vendar z močno navezavo na regionalne oblasti, ki prevzemajo vse pomembnejšo vlogo in odgovornosti pri njihovem vodenju. Naslednji dober primer so »odprti grozdi«, pri katerih gre za povezovanje subjektov s sorodnimi kompetencami in delujočih na določenem geografskem področju. • Raziskovalni in tehnološki centri veljajo za enega izmed tipičnih instrumentov inovacijske politike za spodbujanje ustvarjanja znanja in tehnologij v regijah, kjer se je povečini primerov pazilo na 40 enakomerno nacionalno distribucijo le-teh po posameznih regijah oziroma nacionalnem ozemlju. Kot navaja OECD (2011), na primer v Koreji regionalni raziskovalni centri krepijo vezi med regionalnimi univerzami in regionalnim gospodarstvom in podpirajo skupno rabo laboratorijske opreme med univerzo in regionalnimi MSP. Druge države pa recimo podpirajo pristop od zgoraj navzdol (»topdown«), kjer posebej podpirajo javne raziskovalne inštitute ustanovljene s strani države, ki delujejo v različnih regijah (na primer CRITT – Centres for Research and technology Transfer v Franciji). Izkušnje s tovrstnimi raziskovalnimi centri so mešane. Kot navaja OECD (2011) je v Čilu in Mehiki izvajanje tovrstne strategije pripeljalo do podfinanciranih raziskovalnih centrov, ki jim manjka kritične mase raziskovalne odličnosti ter izkazujejo premalo povezav in sodelovanja med raziskovalnimi centri in lokalnimi podjetji. V zadnjem obdobju so se pojavili tehnološki centri v obliki organizacij javno-zasebnega partnerstva. Njihov cilj ni le razvoj novih tehnologij, temveč tudi njihovo učinkovito izkoriščanje preko komercializacije v gospodarstvu, in sicer na temelju učinkovitega sodelovanja in so-ustvarjanja rešitev med javnim (inštituti v okviru univerz, javni raziskovani zavodi,...) in zasebnim sektorjem (podjetja, investitorji,...). • Iniciative za privabljanje talentov najdemo že v številnih evropskih regijah, saj vse bolj prevladuje razumevanje pomena zadostne količine talentov. Kot navaja OECD (2011) so na primer številne španske regije razvile specializirane agencije za privabljanje talentov, katerih cilj je na univerze in raziskovalne centre v regiji pritegniti mednarodne raziskovalce. Tovrstni mehanizem je pripomogel k preseganju administrativnih in drugih ovir za rekrutiranje tujega akademskega talenta v javnih inštitucijah. Tako je na primer katalonska agencija iCrea, rektrutirala preko 210 tujih raziskovalcev in profesorjev, katerih prihod v regijo je povzročil merljiv prispevek k regionalnemu inovacijskemu sistemu v smislu uspešnega kandidiranja za različne EU in španske raziskovalne štipendije, kot tudi na porast števila kakovostnih znanstvenih del. Baskovska regija je razvila podobno iniciativno z imenom Ikerbasque, ki privablja talente v regijska podjetja. • Podjetniški inkubatorji (univerzitetni oziroma regionalni) predstavljajo zelo pomemben element inovacijskega sistema za podporo komercializacije znanja in tehnologij preko ustanavljanja in izgradnje startup podjetij, ki ne ponujajo zgolj infrastrukture temveč predvsem svetovalno pomoč pri razvoju podjetja, organizacijo mentorskih programov in mreženja s potencialnimi partnerji inkubiranih podjetij. Univerzitetni inkubatorji so posebna oblika inkubatorjev na univerzah, ki omogočajo realizacijo podjetniških pobud znotraj univerz ali drugih visokošolskih organizacij, prevzemajo jih iz predinkubacijske dejavnosti na teh organizacijah in jim nudijo spodbudno okolje, značilno za podjetniške inkubatorje. Univerzitetni inkubatorji naj bi bili izrazito naravnani na podporo bolj tehnološko naravnanim podjetjem, skupaj s pisarnami za prenos tehnologij pa naj bi pospeševali prenos znanja, inovacij in tehnologij na trg prek nastajanja novih podjetij. Število spin-off podjetij, ki jih ustanovi javni sektor in ima tendenco rasti, relativno skromno v primerjavi s spin-off podjetji, ki jih ustanovi poslovni sektor. V ZDA in Kanadi javni raziskovalni sektor ustvari precej več spin-off podjetij kot v ostalih razvitih državah. V Evropi sta pri tem najbolj uspešni Nemčija in Finska. Slovenija in Podravje morata za boljše rezultate v prvi vrsti ustvariti boljše pogoje za podjetništvo in tesneje povezati gospodarstvo in univerze. Podjetniški inkubatorji so pomemben instrument regionalnega razvoja, kar pomeni, da naj bi imeli takšen inkubator v vsaki statistični regiji. V večjih regijah, kjer obstaja podjetniški potencial za več inkubatorskih enot, se te enote lahko povezujejo v mrežni inkubator in s sodelovanjem pri managementu in podpori podjetjem uresničujejo sinergije v zagotavljanju kakovosti storitev in učinkovitosti izvajanja. 41 • Sheme certificiranja in akreditiranja, ki so dodeljene nekaterim regijam, prav tako vplivajo na difuzijo inovacij v določenih sektorjih. Kot dober primer služi uporaba certificiranja v regiji Trentino v Italiji, ki lajša prehod v trajnostni in zeleno usmerjen socio-ekonomski sistem. • Med uveljavljajajoče se instrumente inovacijske politike lahko štejemo tudi različne programe usposabljanj za razvoj dizajnerskega načina reševanja izzivov, ki se lahko odvijajo znotraj terciarnega izobraževalnega sistema oziroma so organizirani v okviru programov vseživljenskega učenja. OECD (2011) navaja, da je kar nekaj regij razvilo programe v okviru dejavnosti dizajna in s tem promoviralo svojo regijo kot središče inoviranja na osnovah dizajnerskega načina reševanja izzivov. • Centri odličnosti predstavljajo ukrep države za spodbujanje in razvoj visoko kakovostnih multidisciplinarnih skupin raziskovalcev iz akademske sfere in gospodarstva, s ciljem zagotavljanja kritične mase znanja in ustrezne raziskovalne infrastrukture za preboj centra odličnosti v vrh svetovne znanosti in/ali vključitev v mednarodno mrežo odličnosti. Raziskovalni centri odličnosti naj bi prispevali predvsem k realizaciji naslednjih skupnih ciljev: - učinkovitejši prenos znanja v produkte, storitve in procese z visoko dodano vrednostjo ter k pospeševanju zagona in razvoju novih tehnološko usmerjenih dinamičnih podjetij, - izboljšanje sodelovanja med nosilci znanja (univerza, razvojno raziskovalne in izobraževalne institucije) ter podjetji, - povečanje vlaganj v aplikativne raziskave in razvoj na prioritetnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja, • Inovacijski vaučer je primer uspešnega eksperimenta inovacijske politike na regionalni ravni, ki se je uveljavil. Vaučer omogoča podjetjem, da si na trgu poiščejo ponudnika storitev za podporo inoviranju (celo na čezmejni ravni). Začetki segajo na Nizozemsko, ki je prva uvedla tovrstni vaučer na regionalni ravni in ga potem zaradi dobrih izkušenj razširila na nacionalno raven (dober primer, kako je lahko določena regija pravi laboratorij za eksperimentiranje inovacijske politike). V nadaljevanju so ga prevzele tudi druge države. • Omejenost razpoložljivosti tveganega kapitala je ena pomembnejših ovir za inoviranje, še posebej za visoko-tehnološka in visoko-inovativna startup podjetja. Zaradi visokega tveganja financiranja inovacij in zaradi visoke asimetrije informacij, lahko javna intervencija bistveno poveča delež projektov, ki lahko prejme investicijo tveganega kaptala. Po mnenju študije OECD (2011) bi se morale regije osredotočiti predvsem na podporo ponudbe semenskega kapitala za visoko-tehnološka startup podjetja v njihovi zgodnji fazi razvoja, kjer je tveganje propada še izredno visoko. Takšni skladi semenskega kapitala morajo imeti nujno sedež v regiji, torej blizu idejam, medtem ko to za sklade tveganega kapitala, ki vlagajo večje zneske v manjše število bolj zrelih projektov to ni povsem logično. • Če je le možno, bi morale regionalne oblasti spodbuditi bogatejše zasebnike, da se odločajo za tvegane angelske investicije v startup podjetja. Pri tem jim lahko regionalna inovacijska politika pomaga pri organizaciji regionalnega združenja oziroma mreže, katere naloga je predvsem pomoč pri promociji in identifikaciji potencialnih startup projektov. Poslovni angeli so pomembni, saj v podjetje ne vložijo le kapitala temveč tudi svoje izkušnje in poslovne povezave (Bonaccorsi, 2010). • Regionalne oblasti lahko igrajo ključno vlogo pri ponudbi podpornih storitev inoviranju za splošno javnost in podjetja s cilje podpore procesom inoviranja. OECD (2011) kot primer dobre prakse na tem področju navaja regijo Emilijo Romanjo iz Italije. Storitve vključene v ponudbo zajemajo informiranje, ciljno svetovanje za razvoj posla, pomoč pri vodenju, pomoč pri mreženju in navezovanju poslovnih povezav, pomoč pri povezovanju ponudbe in povpraševanja po inovacijah, 42 itd. • Inovacijski »benchmarking«, ki je instrument za dvig zavedanja o pomenu inoviranja in komercializacije novega znanja in tehnologij v izbranih podjetjih, saj ob primerjanju z drugimi lahko laže razpoznamo svoje slabosti in prednosti pa tudi izkoristimo izkušnje, ki so drugim regijam, panogam ali podjetjem pripomogla k večji uspešnosti. Pogosto so za tovrstne podporne storitve zadolžene in jih izvajajo regionalne razvojne oziroma inovacijske agencije. C. Eksperimentalni instrumenti inovacijske politike Med eksperimentalne instrumente inovacijske politike štejemo kompleksnejše instrumente, o katerih vsebini in učinkih še ni širšega soglasja. • Učinek čezmejnih raziskovalnih centrov in njihove podpore difuziji na temelju paradigme odprtega inoviranja na meddržavni oziroma medregionalni ravni še ni splošno prepoznan. V zadnjem času se krepi zavedanje pomena koncentracije specifičnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti na določenem zaokroženem območju, ki lahko v določenih primerih zajema čezmejni prostor. Zato so bili podprti izbrani čezmejni raziskovalni centri, ki sledijo logiko delovanja na zaokroženem prostoru po inovacijski logiki in ne le logiki administrativnih meja. Takšen koncept je še dokaj nov in ni široko sprejet in potrjen, saj je kljub njegovi logični argumentaciji še vedno v praksi težko izvedljiv. Sodelovanje subjektov inovacijskega sistema iz različnih regij/držav je namreč zelo težko sinhronizirati. • Javno naročanje s preferiranjem inovacij. Naročanje izdelkov oziroma storitev s strani javnih organov ali javnih organizacij je lahko orodje z močnim vplivom na dinamiko inoviranja. Njegova uporaba je dokaj kontroverzna vendar vredna resne obravnave in premisleka. Predpostavlja namreč vnaprejšno (ex-ante) garancijo za obstoj povpraševanja po inovativnem produktu. Naročniki lahko namreč v okviru razpisa »prikrojijo« pravila ocenjevanja ponudb na način, da le-ta favorizirajo določen tip inovativnih rešitev (na primer na osnovi njihovega pozitivnega učinka na okolje) in tako favorizirjo diseminacijo novih tehnologij v okviru domačega trga, ki lahko tako služi kot testno oziroma pilotno tržišče. V zadnjem času so javna naročila pridobila ponovno na pomenu pri številnih oblikovalcih inovacijskih politik, še posebej v navezavi na ekološke inovacije ter doseganje trajnostnega razvoja, saj so lahko ključno orodje za ustvarjanje zadostnega povpraševanja na trgu po ekološko sprejemljivejših rešitvah/inovacijah. 43 6. Inovacijski in ekonomski potencial Podravske regije v družbi znanja 6.1 Velika raznolikost inovacijske in ekonomske moči EU regij Inovacijsko moč EU regij sta v okviru evropske raziskave »Innovation pathways and policy challenges at the regional level: smart specialization« raziskovala Wintjes and Hollanders (OECD, 2011). Na osnovi dobljenih rezultatov za EU regije sta v EU identificirala sedem tipov regij, in sicer12: • Metropolitanske, na znanju temelječe storitvene regije: 23 evropskih regij v gosto naseljenih metropolitanskih območjih Zahodne Europe. Za te regije je značilna nadpovprečna uspešnost na področju absorpcijske sposobnosti, povprečna na področjih difuzije inovacij in dostopa do znanja. Te regije izkazujejo visoke stopnje urbanizacije, pri čemer je med vsemi evropskimi regijami njihova ekonomska moč najvišja. Veliko teh regij je hkrati tudi osrednjih nacionalnih regij z glavnim mestom. • Regije absorpcije znanja: 76 evropskih regij, večinoma iz Francije, Velike Britanije, Beneluksa in severne Španije. Te regije izkazujejo povprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti, difuziji inovacij in dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč je malo nad povprečjem evropskih regij. • Javni centri znanja: 16 evropskih regij, večnoma v Vzhodni Nemčiji and metropolitanskih območjih Vzhodne Evrope. Te regije izkazujejo povprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti in difuziji inovacij ter nadpovrečno uspešnost pri dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč je blizu povprečja evropskih regij, ki pa hitro raste. • Industrijsko usposobljene vzhodno evropske regije: 44 evropskih regij v Vzhodni Evropi. Te regije izkazujejo podpovprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti in difuziji inovacij ter povrečno uspešnost pri dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč se hitro izboljšuje iz relativno zelo nizke začetne ravni, kar pomeni da regije počasi lovijo priključek k bolj razvitim regijam. • Visoko-tehnološke regije: 17 raziskovalno-razvojno intenzivnih regij iz Nemčije, Finske, Švedske in Nizozemske. Te regije izkazujejo nadpovprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti, difuziji inovacij in dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč je nad povprečjem evropskih regij. • Tehnološko usposobljene regije: 38 evropskih regij iz Nemčije, Severne Italije in Avstrije. Te regije izkazujejo povprečno uspešnost pri absorbcijski sposobnosti, difuziji inovacij in dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč je nad povprečjem evropskih regij, pri čemer pa izkazujejo podpovprečne stopnje rasti. • Tradicionalne južne regije: 39 evropskih regij iz Južne Evrope (Portugalska, Italija, Grčija in Španija). Te regije izkazujejo podpovprečno uspešnost pri absorpcijski sposobnosti, difuziji inovacij in dostopu do znanja. Njihova ekonomska moč je pod povprečjem evropskih regij, pri čemer je večina regij močno odvisna od kmetijstva in turizma. Iz Slike 6 lahko razberemo, kako so regije različnih tipov razporejene po državah EU. Raziskava Slovenijo obravnava kot enotno regijo in jo uvršča med »tehnološko usposobljene regije«, za katere je značilna povprečna uspešnost pri absorpcijski sposobnosti, difuziji inovacij in dostopu do znanja. 12 OECD, 2011: 65. Wintjes, R. and H. Hollanders (2010), “The Regional Impact of Technological Change in 2020”, report to the European Commission, Brussels. 44 Zanimivo bi bilo videti, kam bi uvrstili regijo Podravje, če bi bila obravnavana posebej, saj le-ta bistveno zaostaja za povprečjem Slovenije. Glede na značilnosti Podravske regije je verjetno še najbližje značilnostim tipa »Industrijsko usposobljena vzhodno evropska regija«, za katero je podpovprečna uspešnost pri absorpcijski sposobnosti in difuziji inovacij ter povrečna uspešnost pri dostopu do znanja. Slika 6: Geografska razporeditev posameznih tipov EU regij Legenda tipov regij: Roza: Metropolitanske, na znanju temelječe storitvene regije Rumena: Regije absorpcije znanja Rdeča: Javni centri znanja Vijolična: Industrijsko usposobljene vzhodno evropske regije Turkizna: Visoko-tehnološke regije Zelena: Tehnološko usposobljene regije Modra: Tradicionalne južne regije Vir: Wintjes and Hollanders, 2011. Če opazujemo povezanost posameznih tipov regij in njihovega BDP na prebivalca lahko zaključimo sledeče: • Regije s povprečno nizkimi ocenami treh faktorjev (Industrijsko usposobljene vzhodno evropske regije in tradicionalne južne regije) imajo v povprečju nizek BDP na prebivalca. • Regije s povprečno zelo visokimi ocenami treh faktorjev (metropolitanske na znanju temelječe 45 storitvene regije in visoko-tehnološke regije) izkazujejo zelo visoke ravni BDP na prebivalca. Navedena dejstva kažejo, da lahko regije dosežejo zavidljive rezultate le z uravnoteženim vzorcem razvoja vseh treh dejavnikov, torej tako dviga nivoja razpoložljivega znanja in tehnologij, njegove difuzije in absorpcije. Iz Slike 7 lahko razberemo, kako je ekonomska moč EU razporejena po regijah. Evidentno je, da je v večini držav zaznati razlike na regionalni ravni. Vzhodno-slovenska kohezijska regija ne dosega 75% ekonomske moči povprečja EU, merjenega z BDP na prebivalca. Slika 7: BDP na prebivalca EU regij, 2007 Vir: Wintjes and Hollanders, 2011. Raznolikost regij glede njihovega razvoja in modelov inoviranja jasno nakazuje potrebo po regionalno/lokalno prilagojenih inovacijskih politikah, še posebej če izhajamo iz želje po maksimiranju potenciala na znanju temelječih sektorjev posameznih regij v Evropi. Do sedaj uveljavljene tipologije 46 regij so praviloma le-te razvrščale na visoko in nizko uspešne regije, ter pri tem nakazovale, da so vse regije pravzaprav na isti razvojni poti (nekatere pač bolj razvite in nekatere, ki zaostajajo). Kot ključni recept napredka manj razvitih regij so ponujali implementacijo dobrih praks najbolj razvitih regij. Kot navaja OECD (2011), pa so rezultati študije Wintjesa in Hollandersa pokazali, da se lahko regije s podobnimi nivoji BDP na prebivalca ali intenzivnostjo vlaganj v R&R na primer razlikujejo v zalogi ali dostopnosti do znanja oziroma modelih inoviranja. Te ugotovitve še dodatno podpirajo potrebo po razvoju regionalnih inovacijskih sistemov za posamezne regije, torej prav tako za Podravsko regijo, ki temeljijo na specifičnih značilnostih regije. 6.2 Inovacijska in podjetniška aktivnost Slovenije v mednarodnih primerjavah Inovacijsko in podjetniško aktivnost v evropskem in globalnem prostou spremlja več raziskav. Med tistimi, ki spremljajo tudi Slovenijo, bomo navedli le nekatere, saj se številne med njimi medsebojno prekrivajo in vzajemno koristijo enake podatke. Pokazali bomo nekaj ugotovitev iz Global Competitiveness Report, Innovation Union Scoreboard, Creativity index, Global Entrepreneurship Monitor ter in SME Performance Review. 6.2.1 Global Competitivenes Report Na lestvici konkurenčnosti držav Svetovnega gospodarskega foruma (t.i. Global Competitiveness report) je Slovenija zaseda med 142 državami šele 57. mesto (v zadnjih dveh letih je zdrsnila iz 37. na 45. in nato na 57. mesto). Med kazalniki Global Competitiveness report 2011-2012 za Slovenijo pozitivno izstopajo: • visoko šolstvo (21. mesto), • zdravje in primarno izobraževanje (24. mesto), • makroekonomsko okolje (35. mesto). Med kazalniki Global Competitiveness report 2011-2012 za Slovenijo še posebno negativno izstopajo: • tuje neposredne investicije in prenos tehnologij (122. mesto), • dostopnost finančnih sredstev (za posojila 107. mesto in za tvegani kapital 84. mesto), • absorpcijska sposobnost podjetij glede znanja in tehnologij (84. mesto) in • zagotavljanje naprednih tehnoloških proizvodov s strani vlade (84. mesto). 6.2.2 Innovation Union Scoreboard Slovenija pa je podpovprečna tudi v evropskem merilu. Po izkoriščenosti svojih inovacijskih potencialov, merjenih s t.i. skupnim inovacijskim indeksom (SII), je tik pod EU povprečjem. Slovenija kot inovacijska sledilka v letu 2011 zaseda 12. mesto med državami EU-27 (glej Sliko 8). Slovenija beleži relativne prednosti pri človeških virih in inovacijskimi dejavnostmi v podjetjih z javnimi R&R institucijami, med tem ko raziskava kaže na zelo šibke člene pri zaščiti intelektualne lastnine (razen blagovnih znamk) in pri razvoju storitvenih, procesnih in organizacijskih inovacij. 47 Slika 8: Evropska inovacijska lestvica 2011 Vir: Innovation Union Scoreboard 2011, str. 7. Stanje inovacijske dejavnosti v posamezni državi se meri s t.i. skupnim inovacijskim indeksom (SII), ki je izračunan iz 25 inovacijskih indikatorjev, razvrščenih v 5 dimenzij, pri čemer med posamezne analitične dimenzije spadajo: • spodbujevalci inovacij, • ustvarjalci znanja, • podjetništvo, • uporaba inovacij in • intelektualna lastnina. Države članice EU lahko glede na povprečno uspešnost inovacij razdelimo v 4 skupine, in sicer: a) Inovacijske voditelje. Danska, Finska, Nemčija in Švedska so po uspešnosti visoko nad povprečjem EU-27. b) Inovacijski sledilci. Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Slovenija in Združeno kraljestvo so po uspešnosti blizu povprečja EU-27. c) Zmerni inovatorji. Uspešnost Češke republike, Grčije, Madžarske, Italije, Malte, Poljske, Portugalske, Slovaške in Španije je pod povprečjem EU-27. d) Skromni inovatorji. Uspešnost Bolgarije, Latvije, Litve, Makedonije in Romunije je precej pod povprečjem EU-27. Inovacijske voditelje odlikujejo naslednje značilnosti: • dobri rezultati pri kazalniku izdatki za raziskave in razvoj v podjetjih; • dobri rezultati pri kazalnikih inovativnosti, povezanih z dejavnostmi družb; • nadpovprečne vrednosti kazalnika javno-zasebnih so-objav na milijon prebivalcev, kar nakazuje dobre povezave med znanostjo in gospodarstvom; • uspešno trženje tehnološkega znanja, kar dokazuje njihova velika uspešnost pri kazalniku prihodki od licenc in patentov iz tujine; • uravnotežen nacionalni raziskovalni in inovacijski sistem. Kot nam kaže Slika 9 pa žal Slovenija sodi v skupino inovacijskih sledilcev, saj v celotnem naboru inovacijskih indikatorjev dosega podpovprečno uspešnost. 48 Slika 9: Primerjava inovacijske aktivnosti Slovenije z EU27 po posameznih indikatorjih, 2011 Opomba:Vrednosti indikatorjev izražajo indeks Slovenije v primerjavi z EU-27 (EU27=100) Vir: http://www.proinno-europe.eu/inno-metrics/page/country-profiles-slovenia Primerjalno gledano izkazuje Slovenija v primerjavi z državami EU-27 relativno dober rezultat na področju človeškega kapitala in sodelovanja ter povezovanja na področjih inoviranja. Po drugi strani pa relativno slab rezultat na področju intelektualne lastnine in obsega inovacij. Pri opazovanju povprečne medletne rasti posameznih indikatorjev za državo in države kot celote (glej Sliko 10) lahko zasledimo visoko rast pri zaščiti blagovnih znamk in mednarodnih znanstvenih soobjavah. Tudi uspešnost rasti na področju odprtega, odličnega in privlačnega raziskovalnega sistema in intelektualne lastnine je nadpovprečna. Močan upad lahko zasledimo pri inovacijskih izdatkih za druge stroške (torej ne stroške R&R) inovacijskih aktivnosti. 49 Slika 10: Medletna povprečna rast posameznega indikatorja in države kot celote, 2011 Vir: http://www.proinno-europe.eu/inno-metrics/page/country-profiles-slovenia. Podobno je razvidno s seznama najinovativnejših držav na svetu13, ki postavlja Slovenijo na 24. mesto glede na kazalnik inovacijske uspešnosti, tj. na prvo mesto med srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Čeprav aktualni skupni inovacijski indeks (SII 2011) izpostavlja med prednostmi Slovenije: • izobraženost prebivalstva (po visokošolsko izobraženih dosegamo 104% vrednosti EU-27), in • vložke v R&R dejavnost (116 % vrednosti EU-27), pa kaže, da slednjega nismo sposobni ustrezno komercializirati, saj se relativno visoke vrednosti indeksa ne odražajo v višini bruto domačega proizvoda (BDP) in prihodkih iz naslova licenčnin od patentov, ki dosegajo le 17 % vrednosti povprečja EU-27. Dosedanji dosežki in dognanja slovenske znanosti na vseh področjih so spodbudni in so torej ustrezno izhodišče za nadaljnji razvoj. Slovenija je po številu znanstvenih objav glede na javno vlaganje v raziskave in razvoj nad povprečjem EU-27, po gospodarskih učinkih znanosti pa pod tem povprečjem14. 6.2.3 Creativity Index Dodaten pokazatelj uspešnosti družbe je lahko indeks ustvarjalnosti, ki sta ga razvila ameriška avtorja 13 A new ranking of the world’s most innovative countries, Economist Intelligence Unit Limited 2009, http://graphics.eiu.com/PDF/Cisco_Innovation_Complete.pdf 14 A more research-intensive and integrated European Research Area, Science, Technology and Competitiveness. Key figures report 2008/2009, EC, 2008, ISBN 978-92-79-10173-1, http://ec.europa.eu/research/era/pdf/key-figures-report20082009_en.pdf. 50 Florida in Tinagli, ko sta se lotila preučevanja ustvarjalnosti v družbi in njenega pomena za gospodarski in družbeni razvoj (Florida and Tinagli, 2004). Ustvarjalnost sta konkretizirala z natančno opredeljenimi in merljivimi kazalci, ki sta jih izrazila preko indeksa ustvarjalnosti, ki je sestavljen iz treh sestavin (3T), ki so tudi indeksi, in sicer: indeks talenta, indeks tehnologije in indeks tolerantnosti. Takšen sestavljen indeks je zagotovo dober pokazatelj dolgoročne sposobnosti določene regije za konkurenčen nastop v ekonomiji znanja ter kaže dolgoročni ekonomski potencial za razvoj države ali regije. Po podatkih svetovne raziskave, se je Slovenija pri skupnem indeksu ustvarjalnosti uvrstila na 14. mesto pred Portugalsko. Če pa pogledamo indekse talenta, tehnologije in tolerantnosti, vidimo, da je naša država zavzela pri prvih dveh 12., pri tretjem pa 13. mesto. • Pri indeksu talenta je naša uvrstitev v skladu z 11,3 let povprečnega izobraževanja na prebivalca v starosti od 25 do 64 let (popis prebivalstva 2002). Po tem kazalniku Slovenija zaostaja za okrog 2,5 let za najbolj razvitimi evropskimi državami. • Z indeksom tehnologije v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj pri njem veliko bolj zaostajamo za boljšimi državami EU-14 kot pri indeksu talenta. Relativne razlike so pri tem indeksu zelo velike in bo zaostajanje zelo težko nadomestiti. Naš največji zaostanek je pri visoko tehnoloških patentih. To je odraz tradicionalne strukture slovenskega gospodarstva in velikih zaostankov pri uvajanju visokih tehnologij (npr. biotehnologije, nanotehnologije, strojne in programske računalniške opreme, letalstva in vesoljske tehnologije, robotike ipd.). • Sestavine indeksa tolerantnosti so najbolj heterogene med vsemi. Slovenci smo po vrednotah v evropskem povprečju, pri stališčih smo precej tolerantni do drugačnih, kar nas je uvrstilo na visoko 4. mesto med vsemi državami. Vendar to ni bilo dovolj, da bi nevtraliziralo zelo negativen vpliv samopodobe in samoizražanja naših ljudi. Vrednosti tega elementa so v Sloveniji tako nizke, da so odločilno prispevale k naši uvrstitvi indeksa ustvarjalnosti na 14. mesto. Očitno bi bilo treba v Sloveniji pripraviti, sprejeti in izvajati politiko, ki bi izboljšala samopodobo naših ljudi. V zadnjih letih smo dosegli veliko uspehov in ciljev, ki bi morali dvigniti našo samozavest. Tabela 8: Indeks ustvarjalnosti in njegove posamezne sestavine (indeks talenta, indeks tehnologije in indeks tolerantnosti) Država Vrednost Švedska Finska Nizozemska Danska Nemčija Belgija Velika Britanija Francija Avstrija Irska Španija Italija Grčija Slovenija Portugalska 0,91 0,88 0,82 0,67 0,67 0,59 0,58 0,50 0,48 0,44 0,41 0,36 0,34 0,33 0,21 Indeks talenta 11,99 15,00 14,41 9,28 10,32 12,42 12,28 8,41 7,28 11,45 9,69 6,08 8,82 7,77 6,27 Indeks tehnologije 13,95 15,00 11,23 8,89 10,27 6,66 5,94 6,65 6,76 4,11 1,97 3,03 1,00 2,61 1,09 Indeks tolerantnosti 15,00 9,49 11,41 12,09 9,44 7,35 7,70 7,38 7,75 4,22 6,57 7,17 5,58 4,35 1,99 Vir: Malačič et. al., 2005. 51 Kot lahko razberemo iz Tabele 8, se je Slovenija po indeksu ustvarjalnosti med evropskimi državami uvrstila na predzadnje mesto, med Grčijo in Portugalsko. 6.2.4 Global Entrepreneurship Monitor Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je longitudinalni raziskovalni projekt, ki preučuje odnose med podjetniško aktivnostjo in nacionalno ekonomsko rastjo. Raziskava GEM se je pričela v letu 1999, vsa leta pa jo za področje Slovenije pokriva Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Temeljni cilj GEM je odgovoriti na dve vprašanji, ki zadevata samo jedro ekonomskega razvoja. Prvič, kako podjetniška aktivnost prispeva k nacionalni in mednarodni gospodarski blaginji, in drugič, kaj lahko storijo vlade, da bi zvišale raven in kakovost podjetniške aktivnosti. Spremlja predvsem naslednja pomembna področja: • • • • • • nacionalne in institucionalne razmere, ki spodbujajo podjetniški sektor, možnosti za spodbujanje podjetništva, ki jih ima vlada, razmerja med podjetniško priložnostjo in posameznikovim vključevanjem vanjo, mednarodne razlike v ravni podjetniške aktivnosti, ocena prispevka podjetniškega sektorja k nacionalni ekonomski rasti podjetniško aktivnost zaposlenih (notranje podjetništvo) Raziskava ugotavlja, da je bilo leta 2011 v zgodnje podjetniške aktivnosti v Sloveniji vključenega zgolj 3,65 % odraslega prebivalstva, kar je našo državo uvrstilo na zadnje mesto med 54 sodelujočimi državami, in sicer prvič po letu 2002 od kar sodelujemo v tej svetovni raziskavi. Sicer pa podjetniška aktivnost v Sloveniji pada že tretje leto zapored in je v letu 2008 znašala le še 6,4 %. Za to ne gre kriviti samo recesije, temveč tudi neurejeno poslovno okolje ter nekatere druge pogoje za poslovanje, ki pospešujejo ali zavirajo podjetništvo. Malo bolje smo se v Sloveniji odrezali med ustaljenimi podjetniki, ki jih je bilo leta 2011 med odraslim prebivalstvom 4,8 %, kar nas je uvrstilo na 40. mesto (Rebernik et al. 2012) Slika 11: Delež odraslega prebivalstva vključenega v zgodnje podjetniške aktivnosti (GEM, 2011) 52 Podjetnikova usmerjenost v rast se odraža v pričakovanjih glede novih delovnih mest podjetja v prihodnjih letih. V obdobju med 2009 in 2011 se je v Sloveniji v povprečju 4,7% delovno aktivnega prebivalstva vključevalo v zgodnje faze podjetništva. Ambicije po rasti zaposlovanja je izkazovalo v povprečju le 1,9% ljudi. Raziskovalci ugotavljajo, da delež podjemov, ki imajo inovativni značaj, kar pomeni, da so izdelki ali storitve novi, da jih nekateri ali celo vsi potencialni kupci ne poznajo ter da hkrati tak izdelek ali storitev na tržišču ponuja le malo drugih podjetij ali celo nobeno, v povprečju narašča z gospodarsko razvitostjo. Med evropskimi državami je na vrhu lestvice Danska, ki je leta 2011 beležila v povprečju 54,13% podjetnikov, ki svojemu izdelku ali storitvi pripisujejo inovativni značaj. Med evropskimi državami ji sledijo Velika Britanija, Švica, Francija in Irska. Slovenija se s 33,26% uvršča v zgornjo polovico lestvice, skupaj z večino držav inovacijskega tipa gospodarstva. Stopnja internacionalizacije, ki jo merimo z usmerjenostjo novih podjetnikov v izvoz, v povprečju narašča z naraščanjem stopnje gospodarske razvitosti države. V Sloveniji je leta 2010 približno 27% nastajajočih in novih podjetnikov izkazovalo srednjo ali visoko stopnjo internacionalizacije, saj so menili, da več kot 25% kupcev njihovih izdelkov in storitev živi zunaj države. Leta 2011 se je ta struktura nekoliko spremenila, saj je v povprečju 22,5% nastajajočih in novih podjetnikov ocenjevalo svoje podjeme kot take. S tem se je Slovenija uvrstila na 12. mesto med 54 sodelujočimi državami. Pomembna komponenta inovacijske naravnanosti države ali regije je razprostranjenost notranjega podjetništva, to je deleža posameznikov, ki se v obstoječih podjetjih ukvarjajo s snovanjem in uresničevanjem novih podjemov, ne za sebe ampak za svojega delodajalca. V GEM raziskavi za leto 2011 (Rebernik et al. 2012) je ugotovljeno, da je delež prebivalstva, ki je vključen v podjetniško aktivnost za svojega delodajalca precej nizek (3,5 %), precejšnja pa je tudi razlika je med tipi gospodarstev. V faktorskih gospodarstvih jih je le 0,4 %, v učinkovitostnih 2,3 %, v inovacijskih pa 5,8 %. Najvišji delež podjetniško aktivnih zaposlenih imata Švedska (16,2 %) in Danska (15,1 %), najmanj pa Bangladeš (0 %), Iran in Pakistan (0,2 %). Slovenija se je s 5,1 % odraslega prebivalstva, ki je v zadnjih treh letih za svojega delodajalca izvajalo podjetniške aktivnosti, uvrstila zelo visoko, in sicer na 11. mesto. Primerjava podjetniških značilnosti notranjih podjetnikov je pokazala, da imajo le-‐ti višjo raven zaznavanja in dojemanja podjetništva. Primerjava Slovenije s skupino držav, ki spadajo med inovacijska gospodarstva, pokaže, da v Sloveniji posamezniki v vseh kategorijah v višjem deležu kot drugod poznajo nekoga, ki je v zadnjih dveh letih ustanovil podjetje. Zaznavamo precejšnjo razliko med podjetnimi (72 %) in preostalimi zaposlenimi (41 %). Bolj izrazito kot drugod tudi predpostavljajo, da imajo za podjetništvo potrebno znanje, veščine in izkušnje. Še zlasti samozavestni so podjetniki, ki tako menijo v 90 % (v inovacijskih gospodarstvih 79 %). Takšna samozavest je seveda pozitivna, je pa lahko tudi nevarna, če postane ovira za nadaljnjo osebno rast in razvoj. Večjo prepričanost v lastne podjetniške sposobnosti izražajo v Sloveniji tudi drugi zaposlenci. Polovica podjetnih posameznikov v inovacijskih gospodarstvih je bila mnenja, da se bodo v naslednjega pol leta pojavile uporabne poslovne priložnosti; v Sloveniji je bilo teh le za dobro četrtino. To je lahko odraz gospodarske krize, lahko pa tudi posledica nezainteresiranosti zaposlenih za iskanje priložnosti. Tudi notranje podjetništvo je namreč povezano s tveganji ne samo za delodajalca, ampak tudi za zaposlene, ki se za svojega delodajalca lotevajo podjetniških aktivnosti. (Rebernik et al. 2012) Raziskava tudi ugotavlja, da v Sloveniji več kot polovica anketiranih zaposlenih, ki se znotraj podjetja ukvarjajo z novim podjetjem, meni, da s tem svojim delovanjem prevzemajo nase določeno tveganje. V inovacijskih gospodarstvih je takšnih le tretjina. Od deleža notranjih podjetnikov, ki menijo, da s podjetniško aktivnostjo prevzemajo tveganje, jih v Sloveniji 53 % ocenjuje, da s tem tvegajo izgubo položaja, 45 % pa, da bi lahko to negativno vplivalo na njihovo kariero. Povprečje držav inovacijskega gospodarstva je 46 % oziroma 42 %. Večja razlika se pojavlja pri tveganju izgube zaposlitve, pri čemer je 53 delež tistih, ki so menili, da bi s podjetniškimi aktivnostmi lahko izgubili zaposlitev, 27 %, v Sloveniji pa je bilo takšnih kar 45 %. 6.2.5 SME Performance Review Pregled uspešnosti MSP (SME Performance Review) predstavlja eno izmed glavnih orodij, ki jih uporablja Evropska komisija za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti držav članic pri izvajanju Akta za mala podjetja. Evropska komisija ga je inicirala v letu 2008 in delno nadomešča opuščen Observatory of European SMEs. V njem je izčrpen vir informacij o uspešnosti malih in srednjih podjetij v Evropi saj uporablja širok nabor kazalnikov uspešnosti, osredotoča pa se predvsem na ukrepe v akcijskem načrtu Akta za mala podjetja, ki predstavlja okvir za določanje politik za MSP v EU v kontekstu strategije Evropa 2020. Kot navaja Pregled osnovnih dejstev o MSP (SBA Fact Sheet) za leto 2010/11 je sektor MSP v Sloveniji na splošno močno podoben tistemu v EU. Največji odmik od evropskega vzorca se kaže v dejstvu, da MSP v Sloveniji prispevajo k sorazmerno višji dodani vrednosti (63 % v primerjavi z 58 %), obenem pa imajo razmeroma manjše število zaposlenih — 64,2 % delovne sile v poslovnem gospodarstvu v primerjavi s povprečnimi 67 % v EU. To pomeni, da je razlika v produktivnosti dela med malimi in velikimi podjetji v Sloveniji manjša kot v Evropski uniji. Razdelitev slovenskih MSP po sektorjihje prav tako podobna evropskemu povprečju, le da ima Slovenija za malenkost višje koncentracije MSP v proizvodnji (15 % v primerjavi z 11 % v EU) in gradbeništvu (19 % v primerjavi s 14 %) ter manjši delež malih in srednjih podjetij v trgovini (22 % v Sloveniji in 33 % v Evropski uniji). Profil MSP v Sloveniji, ki ga je oktobra 2011 izdelala Evropska komisija, je pokazal, da Slovenija dosega boljše rezultate od povprečja EU pri treh od devetih načel Akta za mala podjetja, za katera so na voljo podatki, in sicer pri načelih podjetništvo, »misli najprej na male« ter enotni trg. Na vseh ostalih področjih so rezultati enaki ali slabši od povprečja. Primerjava uspešnosti Slovenije s povprečjem EU in preteklimi rezultati Slovenije jasno kaže, da napredek na področjih, kot so dostop do finančnih sredstev ter državna pomoč in javno naročanje omejuje pomanjkanje sredstev, kar je posledica padca gospodarske aktivnosti. Večina preostalih področij politik kaže na to, da napredka ni bilo ali da je ta omejen, največja izboljšanja pa je mogoče opaziti na področjih odzivna uprava in enotni trg 15. Sicer pa je po podatkih Statističnega urada RS v letu 2010 v Sloveniji delovalo 115.134 podjetij, od tega je bilo mikro podjetij 107.745 (93,6% vseh podjetij), malih 5.937 (5,2%), srednjih 1.223 (1,1%) in velikih 229 podjetij (0,2%). MSP je bilo 114.905 oziroma kar 99,8% vseh podjetij v Sloveniji. V MSP je delalo 432.979 oseb, kar predstavlja 71,59% vseh oseb, ki so delale v podjetjih leta 2010 (604.804). Največ oseb v MSP je delalo v predelovalnih dejavnostih (116.947), sledita trgovina (86.392) in gradbeništvo (69.197). Podatki o ustvarjenemu prihodku pokažejo, da je 99,8% MSP ustvarilo 50,5 milijarde evrov prihodkov, kar predstavlja 66,2% celotne vrednosti prihodkov podjetij v Sloveniji v letu 2010. V skupini MSP so največ prihodkov ustvarila srednje velika podjetja (18,9 milijarde evrov), ki jim sledijo mikro podjetja (16,0 milijarde evrov) in mala podjetja (15,7 milijarde evrov). Največ prihodka med mikro podjetji so ustvarila podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, 34%, in v dejavnosti trgovina, 39%. Med majhnimi podjetji je največ prihodka ustvarila trgovina, 43%. Med srednje velikimi podjetji so največ prihodka ustvarila podjetja v industrijskih dejavnostih, 42%, in v dejavnosti trgovina, 36%. 15 Povzeto po: Akcijski načrt za izvajanje Akta za mala podjetja, 2012. 54 MSP so se v primerjavi z velikimi podjetji relativno slabše odrezala tudi po podatkih o dodani vrednosti. V letu 2010 so ustvarila 63,7% dodane vrednosti oziroma 11,1 milijarde evrov, od tega srednja podjetja 4,1 milijarde evrov, mikro podjetja 3,7 milijarde evrov in mala podjetja 3,4 milijarde evrov. Med mikro podjetji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, 45%. Tudi med majhnimi podjetji so ustvarila največ dodane vrednosti podjetja v drugih storitvenih dejavnostih, in sicer 34%. Med vsemi srednje velikimi podjetji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja v industrijski dejavnosti, in sicer 47%. 6.3 Ocena razvojnega položaja Podravske regije Če želimo povečati uspešnost Podravske regije, moramo znati meriti njeno uspešnost in predsem učinkovitost in vloge posameznih dejavnikov za uspeh regije. Pri oceni razvojnega položaja Podravske regije in njenega odnosa do znanja in tehnologije smo poskušali v čim večji meri slediti elementom predstavljenega modela Wintjesa in Hollandersa (2011), in sicer obravnavi dostopnosti do novega znanja in tehnologij v regiji, obravnavi sposobnosti regijskega gospodarstva za absorbcijo novega znanja in tehnologij ter obravnavi njihove sposobnosti difuzije produktov iz regije. Poglejmo si najprej nekaj splošnih značilnosti Podravske regije. 6.3.1 Osnovne razvojne značilnosti Podravske regije Podravska regije je ena izmed dvanajstih statističnih regij v Sloveniji in sodi v vzhodno slovensko kohezijsko regijo. Za potrebe izvajanja evropskih politik je namreč Slovenija razdeljena na dve kohezijski regiji (zahodno in vzhodno). Podravska regija leži na severovzhodu Slovenije in je glede na število prebivalcev druga največja slovenska regija. Na tem območju živi približno 16% slovenskega prebivalstva (322.949 v letu 2010 in 323.110 v letu 2009) (glej Tabelo 9 in Sliko 12). Glede na svojo površino (2.170 km2), pokriva približno dobro desetino slovenskega ozemlja in je tako druga največja slovenska regija. Je tretja najgosteje naseljena statistična regija – povprečna gostota poselitve je 147 prebivalcev/km2 (gosteje poseljeni sta le Zasavska in Osrednjeslovenska regija). Najgostejša naseljenost je v okolici mesta Maribora in Ptuja, na območju Haloz in Slovenskih Goric pa je gostota prebivalstva pod slovenskim povprečjem. Osrednje mesto je Maribor, drugo največje slovensko mesto. Regija na severu meji na Avstrijo (Štajerska), na jugu pa na Hrvaško. Naravnogeografsko podobo Podravske regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Slovenija je regijsko zelo raznolika pokrajina, kar se odraža v velikih razlikah v stopnjah razvitosti (glej Tabelo 9 in Sliko 12). Razvitejše regije so nosilci delovnih mest, medtem, ko se manj razvite regije spopadajo s problemi brezposelnosti in drugimi strukturnimi problemi. Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila Podravska regija v letu 2009 na drugem mestu, za Osrednjeslovensko. Navkljub dejstvu, da je Maribor drugo največje slovensko mesto in drugo največje univerzitetno središče v Sloveniji, to Podravski regiji ne pomaga, da bi se po razvitosti uvrstila nad slovensko povprečje. 55 Tabela 9: Bruto domači proizvod slovenskih regij v letu 2009 BDP na preb. v EUR BDP regije v mio EUR BDP po regijah v % nacional. Število prebivalcev Delež prebivalcev Pomurska 11,359 1,359 3.8% 119,691 5.9% Podravska 14,452 4,668 13.2% 323,110 15.8% Koroška 12,958 944 2.7% 72,839 3.6% Savinjska 15,396 3,998 11.3% 259,741 12.7% Zasavska 11,488 514 1.5% 44,740 2.2% Spodnje-posavska 14,805 1,037 2.9% 70,091 3.4% Jugovzhodna-Slovenija 15,978 2,267 6.4% 141,935 6.9% Osrednje-slovenska 24,660 12,982 36.8% 526,636 25.8% Gorenjska 14,189 2,872 8.1% 202,470 9.9% Notranjsko-kraška 12,518 653 1.8% 52,163 2.6% Goriška 16,358 1,947 5.5% 119,055 5.8% Obalno-kraška 18,848 2,070 5.9% 109,864 5.4% Slovenija 17,295 35,311 100.0% 2,042,335 100.0% Vir: SURS, Slovenske regije v številkah, 2012. Slika 12: Prebivalstvo in ekonomska moč slovenskih regij Vir: SURS, Slovenske regije v številkah, 2012. Podravsko regijo sestavlja 41 občin (glej Sliko 13), in sicer občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče – Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slov. Goricah, Sveti Andraž v Slov. Goricah, Sveti Jurij v Slov. Goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Največja občina 56 gledano po površini je Slovenska Bistrica, največje število in gostoto prebivalcev pa ima Mestna občina Maribor (glej Sliko 13). Slika 13: Občine Podravske regije Tako kot drugod po svetu, ne glede na našo majhnost, tudi slovenske regije vse bolj samostojno nastopajo na trgu in postajajo samostojne partnerice – tako v državnem kot tudi mednarodnem regionalnem sodelovanju, pri čemer programiranje in sodelovanje vodijo regionalne razvojne agencije. Od sposobnosti koriščenja razvojnih potencialov je odvisen bodoči razvoj Podravske regije. Le-te je potrebno najprej prepoznati in jih nato z instrumenti inovacijske politike okrepiti, da bi se lahko Podravska regija uvrstila v skupino nadpovprečno razvitih slovenskih regij. Glavni vir priložnosti so zagotovo inovacije, ki lahko nastanejo v prostoru, ki bolj ciljno spodbuja inovacijsko dejavnost prebivalcev, organizacij in podjetij. V nadaljevanju analiziramo podatke o stanju razvojnega potenciala Podravske regije izraženega preko stanja ključnih dejavnikov uspeha v družbi znanja. 6.3.1.1 Analiza človeškega kapitala Podravske regije V Podravski regiji je v letu 2009 živelo 323.110 prebivalcev, kar predstavlja 15.8% prebivalcev Slovenije (glej Tabelo 10). Od tega je bilo delovno aktivnih 38,7% prebivalcev oziroma 124.895 oseb, kar je močno pod slovenskim povprečjem, ki znaša 42,0% in daleč pod 53,1%, kolikor znaša delež delovno aktivnega prebivalstva v Osrednje-slovenski regiji. 57 Tabela 10: Število prebivalcev in delež aktivnega prebivalstva Podravja, 2009 Število prebivalcev Delež prebivalcev Delovno aktivno prebivalstvo Delež aktivnega preb. Pomurska 119,691 5.9% 41,543 34.7% Podravska 323,110 15.8% 124,895 38.7% Koroška 72,839 3.6% 25,945 35.6% Savinjska 259,741 12.7% 108,140 41.6% Zasavska 44,740 2.2% 12,826 28.7% Spodnje-posavska 70,091 3.4% 24,657 35.2% Jugovzhodna 141,935 6.9% 54,744 38.6% Osrednje-slovenska 526,636 25.8% 279,692 53.1% Gorenjska 202,470 9.9% 71,731 35.4% Notranjsko-kraška 52,163 2.6% 18,424 35.3% Goriška 119,055 5.8% 48,230 40.5% Obalno-kraška 109,864 5.4% 47,345 43.1% 2,042,335 100.0% 858,171 42.0% Slovenija Vir: SURS, Slovenske regije v številkah, 2012. Prebivalci Podravske regije imajo manj ugodno izobrazbeno strukturo od prebivalcev Slovenije in bistveno manj ugodno od prebivalcev Osrednje-slovenske regije. Po podatkih za leto 2010 (glej Tabelo 11) ima v Podravju višjo ali visokošolsko izobrazbo 16,7% prebivalcev starih nad 15 let, medtem ko je takšnih prebivalcev v Sloveniji 18,8% in v Osrednje-slovenski regiji 25,6%. Višja izobrazbena raven je v družbi znanja ključna konkurenčna prednost in tudi ključni gospodarski vir. Je pa pozitivno, da opažamo izboljševanje deleža visoko izobraženih posameznikov v vseh regijah skozi časovno perspektivo. Tabela 11: Prebivalstvo, staro 15 let in več, po doseženi izobrazbi, 2010 Skupaj Brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska Osnovnošolska Nižja poklicna, srednja poklicna Srednja strokovna, srednja splošna Višješolska, visokošolska Pomurska Število v 1000 104 Delež v% 100,0% Število v 1000 4 Delež v% 3.8% Število v 1000 35 Delež v% 33.7% Število v 1000 20 Delež v% 19.2% Število v 1000 35 Delež v% 33.7% Število v 1000 9 Delež v% 8.7% Podravska 281 100,0% 14 5.0% 56 19.9% 71 25.3% 93 33.1% 47 16.7% Koroška 62 100,0% 3 4.8% 14 22.6% 18 29.0% 19 30.6% 8 12.9% Savinjska 223 100,0% 7 3.1% 52 23.3% 58 26.0% 65 29.1% 40 17.9% Zasavska 39 100,0% 3 7.7% 9 23.1% 11 28.2% 11 28.2% 6 15.4% Spodnjeposavska 61 100,0% 4 6.6% 14 23.0% 18 29.5% 18 29.5% 7 11.5% Jugovzhodna Slovenija 121 100,0% 6 5.0% 30 24.8% 34 28.1% 31 25.6% 20 16.5% Osrednjeslovenska 453 100,0% 14 3.1% 70 15.5% 86 19.0% 167 36.9% 116 25.6% Gorenjska 172 100,0% 5 2.9% 36 20.9% 44 25.6% 57 33.1% 31 18.0% Notranjsko-kraška 45 100,0% 5 11.1% 7 15.6% 12 26.7% 14 31.1% 8 17.8% Goriška 103 100,0% 4 3.9% 24 23.3% 23 22.3% 31 30.1% 21 20.4% Obalno-kraška 97 100,0% 6 6.2% 18 18.6% 22 22.7% 33 34.0% 18 18.6% 1,760 100,0% 74 4.2% 365 20.7% 416 23.6% 575 32.7% 330 18.8% SLOVENIJA Vir: SURS. Statistični letopis, 2011. Če opazujemo osebe stare med 25 in 64 let, jih je v letu 2011 imelo najmanj univerzitetno izobrazbo v Podravju 19,9%. Daleč največ oseb z najmanj univerzitetno izobrazbo živi v Osrednjeslovenski regiji (29,1%), izrazito zaostaja pa Pomurska regija s 15,7%. 58 Slika 14: Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z najmanj univerzitetno izobrazbo po regijah, 2011 Vir: SURS, Regije v številkah, 2012. V raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji je bilo v letu 2009 zaposlenih 17.045 oseb. V letu 2008 jih je bilo 16.243 in 14.311 v letu 200716. Med vsemi zaposlenimi osebami v R&R dejavnosti v letu 2008 je bilo 62,3% raziskovalcev, od tega 35,1% žensk. Tabela 12 prikazuje razporeditev oseb zaposlenih v raziskovalno-razvojnih dejavnostih po sektorjih v letu 2008. Na ravni Slovenije je bilo v letu 2008 največ oseb na raziskovalno-razvojnem področju zaposlenih v poslovnem sektorju, ki sta mu sledila višješolski in državni sektor. Podatki kažejo, da je v Podravju pretežni del oseb v raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih v visokošolskem sektorju in bistveno manjši del v poslovnem sektorju, ki mu sledi državni sektor. To kaže na podpovprečno raziskovalno–razvojno aktivnost gospodarstva Podravske regije, ki se kaže tudi v podpovprečnih rezultatih. Tabela 12: Vse osebe zaposlene v R&R dejavnosti, po sektorju zaposlitve, poklicu in spolu, po statističnih regijah Slovenije, 2008 Skupaj Podravje oba spola ženske 1,422 482 SLOVENIJA 100.0% 1,006 100.0% 16,243 Raziskovalci 100.0% 10,124 Raziskovalci Poslovni sektor 100.0% oba spola ženske 335 62 6,191 23.6% 143 14.2% 7,394 3,551 45.5% 3,475 324 34.3% Državni sektor oba spola ženske 212 98 2,142 14.9% 169 16.8% 3,640 834 22.4% 2,462 30 24.3% Visokošolski sektor oba spola 873 1,730 61.4% 692 68.8% 5,186 1,090 31.9% 4,164 70 41.1% ženske 322 Zasebni sektor oba spola 2 2,311 0.1% 2 0.2% 23 1,619 0.1% 23 224 ženske 0 0 8 8 0.2% Vir: SURS, 2010. 16 Več v: SURS, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, 2010. 59 V Podravju je bilo v letu 2009 v R&R dejavnosti zaposlenih 968 oseb izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ17), kar je predstavljalo 0,78% delovno aktivnih prebivalcev regije, kar je skoraj za polovico manj od slovenskega deleža, ki je prav tako v letu 2009 znašal 1,45%. Eurostat je pripravil pregled deleža zaposlenih v R&R dejavnosti (v EPDČ) med delovno aktivno populacijo za države EU 27. V letu 2008 je tako znašal deleža zaposlenih v R&R dejavnosti v EPDČ od najmanj 0,31% v Romuniji do največ 2,23% v Luksemburgu. Povprečje v EU-27 je bilo tedaj 1,03%. Med države z zelo nizkimi deleži zaposlenih v R&R dejavnosti med delovno aktivno populacijo so se uvrstile Poljska, Ciper, Romunija in Bolgarija (od 0,31% do 0,48%), deleži zaposleni v R&R dejavnosti med delovno aktivnimi pa so bili zelo visoki na Švedskem, Danskem in Finskem ter v Luksemburgu (od 1,58 % do 2,23 %). Slovenija se je po vrednosti tega kazalnika (1,11%) uvrstila v zgornjo polovico držav članic EU. Kot lahko vidimo, se je Slovenija odrezala relativno dobro, kar za Podravje žal ne moremo trditi. Slika 15: Delež zaposlenih v R&R dejavnosti (v EPDČ) kot % delovno aktivne populacije, 2008 1) Ocena Eurostata. 2) Začasne vrednosti. 3) Ocena vrednosti. 4) Prelom časovne serije. Vir: SURS, 2010. 17 Obseg časa (število delovnih ur), ki ga zaposleni dejansko porabijo za R&R dejavnost, izražamo tudi z ekvivalentom polnega delovnega časa (EPDČ), in sicer zato, da preprečimo podcenitev ali precenitev podatkov o zaposlenosti v raziskovalno-razvojni dejavnosti. 60 Kot kaže Slika 16 so raziskovalci (izraženi v EPDČ – “FTE”), po statističnih regijah precej neenakomerno razporejeni. Največ raziskovalcev je bilo v letu 2009 zaposlenih v Osrednjeslovenski statistični regiji, 63,7% vseh raziskovalcev, sledila ji je Podravska s 7,8%, tej pa Gorenjska statistična regija s 6,7%. Najmanj raziskovalcev je bilo zaposlenih v Pomurski (0,7%), Koroški (0,4%) in Spodnjeposavski statistični regiji (0,3%). Slika 16: Delež raziskovalcev po regijah v 2009 (%)* *Upoštevano je število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ). Vir: SURS, Regije v številkah, 2012. 61 Tabela 13: Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija po regijah, 2009 Raziskovalci Delež po regijah 1) (v %) št. zap. v R&R dejavnosti 1) delež raziskovalcev (EPDČ) med delovno aktivnim prebivalstvom (v %) Pomurska 0.7 87 0.21 3 6.1 82.5 Podravska 7.8 968 0.78 21.6 22.8 67.3 Koroška 0.4 50 0.19 2.8 3 93.6 Savinjska 6.2 769 0.71 4.1 6.1 71.7 Zasavska 0.9 112 0.87 3.5 4.4 80.9 Spodnje-posavska 0.3 37 0.15 2.5 16 53.2 Jugovzhodna- Slovenija 3.7 459 0.84 6.1 7.7 72.4 Osrednje-slovenska 63.7 7905 2.83 24.5 22.3 63.7 Gorenjska 6.7 831 1.16 3.7 4 64 Notranjsko-kraška 1.1 137 0.74 0 2.4 45.9 Goriška 4.9 608 1.26 11.8 8.2 47.6 Obalno- kraška 3.6 447 0.94 17.8 21 52.5 Slovenija 100 12,410 1.45 18 18.2 64.1 1) Delež oseb z doktoratom med zaposlenimi v R&R (v %) Mladi raziskovalci 1) (% vseh raziskovalcev) Delež aplikativnih raziskav (v % vseh) Upoštevano je število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ – “FTE”). Vir: SURS, Slovenske regije v številkah, 2012. Po obsegu znanstvenega talenta izraženega z številom zaposlenih raziskovalcev na 1000 zaposlenih v Sloveniji močno izstopa Osrednje-slovenska regija (25,7 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009) za katero regija Podravje močno zaostaja (7,4 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009) in to kljub dejstvu, da je Maribor drugo največje univerzitetno središče v Sloveniji. Kot prikazuje Slika 17 je Podravje po številu raziskovalcev na 1000 zaposlenih šele na 7. mestu med slovenskimi regijami. 62 Slika 17: Število zaposlenih raziskovalcev, izraženo na 1000 zaposlenih, po regijah za leto 2009 Vir: SURS. (lasten izračun po podatkih SURS). V družbi znanja pridobivajo na pomenu ustvarjalni poklici. Ustvarjalne poklice opravljajo tisti zaposleni, ki se ukvarjajo s kreativnimi oziroma snovalskimi aktivnostmi, kot so: znanstveniki, raziskovalci, managerji, ekonomisti, inženirji, poklici povezani z medicino, pravniki, glasbeniki, umetniki, arhitekti, ipd. Podravska regija je po tem kazalcu nad slovenskim povprečjem in torej ne zaostaja veliko za najboljšimi regijami. Največ delovno aktivnih prebivalcev z ustvarjalnim poklicem je pričakovano v Osrednjeslovenski regiji (Glej Sliko 18). 63 Slika 18: Razprostranjenost zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na kraj dela po slovenskih občinah, 2008. 6.3.1.2 Analiza raziskovalno-razvojnih vlaganj Podravske regije Kot kaže Tabela 14 so bruto domači izdatki za R&R dejavnost na ravni Slovenije v letu 2009 znašali 671,0 mio EUR (616,9 milijona EUR v letu 2008) ali 1,9% slovenskega BDP (1,66 v letu 2008). Od tega se je na Podravsko regijo v letu 2009 nanašalo 42 mio EUR oziroma 0,9% regionalnega BDP. Tabela 14: Bruto domači izdatki za R&R dejavnosti (BIRR) po slovenskih regijah, 1998 do 2008 BIRR – tekoče cene (v mio EUR) Regija SLOVENIJA Pomurska Podravska delež nacionalnih izdatkov (v %) Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška 1998 200.4 1.1 14.5 7.2% 1.1 11.4 0.6 0.2 17.5 123.8 22.9 0.7 4.6 1.9 1999 230.3 1.5 15.5 6.7% 1.3 19.7 0.6 0.2 15.5 142.9 23.9 1.0 5.8 2.6 2000 256.4 1.6 16.5 6.4% 1.7 23.2 1.0 0.4 17.7 154.0 30.0 1.3 7.0 1.9 2001 310.4 1.5 19.1 6.2% 1.4 29.6 2.4 0.6 18.8 182.9 41.2 1.6 8.5 2.9 2002 339.9 1.8 21.6 6.4% 1.8 28.6 3.8 0.3 28.9 194.8 41.6 2.2 9.8 4.6 2003 320.7 1.4 18.2 5.7% 0.8 13.9 2.7 0.4 26.1 200.5 44.2 0.7 9.5 2.4 2004 379.9 1.5 19.3 5.1% 0.8 16.3 3.2 0.4 31.5 245.8 45.9 0.6 11.3 3.3 2005 412.8 3.0 24.4 5.9% 1.7 29.3 2.0 0.2 39.5 241.7 49.0 1.5 16.7 3.7 2006 484.3 3.0 26.0 5.4% 2.6 35.4 4.1 1.2 53.8 278.0 51.7 2.1 22.4 4.0 2007 500.5 3.0 29.0 5.8% 3.1 33.6 4.3 1.8 63.0 276.0 52.0 4.6 24.7 5.4 2008 616.9 5.2 36.4 5.9% 2.5 48.0 4.8 2.6 75.8 337.0 54.5 2.0 30.3 17.8 Vir: SURS, 2010. 64 2009 671,0 5,0 42,0 6,3% 4,0 44,0 4,0 3,0 77,0 351,0 52,0 7,0 33,0 27,0 Podravska regija je navkljub prisotnosti Univerze v Mariboru v regiji relativno šibka na področju vlaganj v raziskave in razvoj, kar precej pove o raziskovalno-razvojni šibkosti gospodarstva in glede na gospodarsko strukturo, ki jo podrobneje analiziramo v nadaljevanju, niti ne čudi. Od 42 mio EUR vloženih v raziskovalno-razvojno dejavnost v Podravju je 55,5% investirala država, 35,4% so investirala podjetja, iz tujine je prišlo 6,0% sredstev, medtem ko je visoko šolstvo samo zagotovilo 2,7% sredstev (glej Tabelo 15). Bruto domači izdatki za R&R dejavnost po statističnih regijah so precej neenakomerno razporejeni (glej Sliko 19). Največ sredstev, namenjenih za R&R dejavnost v letu 2008, je bilo porabljenih v Osrednjeslovenski statistični regiji 52,3% vseh sredstev, z 11,5% ji je sledila Jugovzhodna Slovenija in z 7,7% Gorenjska statistična regija. Te tri statistične regije so v letu 2008 porabile tri četrtine vseh sredstev, namenjenih za R&R dejavnost v Sloveniji. Podravska regija je bila s 6,3% šele na petem mestu. Slika 19: Delež posamezne regije v bruto domačih izdatkih za raziskave in razvoj, 2009 Vir: SURS, 2010. Iz Tabele 14 tudi izhaja, da so izdatki za R&R dejavnost v Podravski regiji od leta 1998 do 2008 rasli počasneje kot v Osrednjeslovenski regiji, kar kaže na relativno zaostajanje regije in večanje razvojnega razkoraka (iz 7,2% deleža v skupnih nacionalnih sredstvih za R&R dejavnost v letu 1998 se je delež do leta 2009 zmanjšal na 6,3%). Na ta način se je Podravska regije z 42 mio EUR sredstev za R&R dejavnost uvrstila v letu 2009 šele na peto mesto med slovenskimi regijami. Pri tem je delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2009 znašal na ravni Slovenije 35,7%. Na ravni Podravja je bil delež s 55,5% višji, kar ni posledica višjih sredstev iz države temveč predvsem posledica relativno nižjih vlaganj gospodarstva (35,4 %) (glej Tabelo 15). 65 Tabela 15: Bruto domači izdatki za R&R dejavnost in struktura virov po regijah, 2009 Bruto izdatki za R&R v mio EUR (2009) Delež bruto izdatkov za R&R v BDP regije v% (2009) Delež vseh R&R izdatkov Slovenije v% (2009) Gospod. družbe Državni viri Viri iz visokega šolstva Zasebne nepridob. org. Viri iz tujine Pomurska 5 0.4 % 0.8 % 89.9 % 9.3 % 0% 0% 0.8 % Podravska 42 0.9 % 6.5 % 35.4 % 55.5 % 2.7 % 0.4 % 6,0 % Koroška 4 0.4 % 0.6 % 96.9 % 3.1 % 0% 0% 0% Savinjska 44 1.1 % 7,0 % 79.4 % 15.2 % 0.1 % 0% 5.4 % Zasavska 4 0.8 % 0.6 % 85.1 % 14.8 % 0% 0% 0.1 % Spodnje-posavska 3 0.3 % 0.4 % 71.9 % 6.2 % 0% 0% 21.9 % Jugovzhodna- Slovenija 77 3.4 % 11.7 % 94.9 % 3,0 % 0% 0% 2.1 % Osrednje-slovenska 351 2.7 % 54.2 % 44,0 % 47.9 % 0.1 % 0% 8,0 % Gorenjska 52 1.8 % 8% 79.1 % 18.5 % 0.3 % 0% 2.1 % Struktura virov R&R Notranjsko-kraška 7 1% 1% 92.7 % 2.6 % 0% 0% 4.7 % Goriška 33 1.7 % 4.9 % 63.5 % 31.5 % 0.2 % 0% 4.8 % Obalno- kraška 27 1.3 % 4.2 % 62.3 % 33.6 % 0.5 % 0% 3.7 % Slovenija 671 1.9 % 100 % 58,0 % 35.7 % 0.3 % 0% 6,0 % Vir: SURS, 2010. Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP v poslovnem sektorju je v obdobju 2004–2008 nekoliko nihal (glej Tabelo 16). Kot poroča SURS (2010), je bil v letu 2008 razlog za omenjeno nihanje tudi povečanje števila v to statistično raziskovanje zajetih poročevalskih enot. Delež teh izdatkov je bil v letu 2008 nekoliko višji kot v letu 2007 (za 0,2 odstotne točke). Tabela 16: Pregled finančnih kazalnikov za R&R dejavnost, Slovenija, 1998-2008 1998 Bruto domači izdatki za R&R (BIRR) po virih financiranja (struktura) • Gospodarske družbe v % • Državni viri v % • Viri iz visokega šolstva v % • Zasebne nepridobitne organizacije v % • Viri iz tujine v % Skupaj bruto domači izdatki za R&R v % Delež bruto domačih izdatkov za R&R dejavnost po sektorjih (v % BDP) • R&R izdatki poslovnega sektorja • R&R izdatki državnega sektorja • R&R izdatki visokošolskega sektorja • R&R izdatki zasebnega nepridobitnega sek. Delež BIRR (v % BDP) Bruto domači izdatki za R&R dejavnost po vrsti stroškov (v %) • Stroški dela • Drugi tekoči stroški • Investicijski stroški 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 52.5 39.9 0.8 0.1 6.7 100 56.9 36.8 0.6 0.1 5.6 100 53.3 40.0 0.4 0.1 6.2 100 54.7 37.1 0.7 0.3 7.2 100 60.0 35.6 0.6 0.1 3.7 100 52.2 37.5 0.4 0.1 9.8 100 58.5 30.0 0.3 0.1 11.1 100 55.3 36.9 0.7 0.02 7.1 100 59.3 34.4 0.3 0.2 5.8 100 58.3 35.6 0.3 0.02 5.8 100 62.8 31.3 0.3 0.01 5.6 100 0.70 0.41 0.22 0.01 0.75 0.39 0.22 0.01 0.78 0.36 0.23 0.02 0.87 0.37 0.24 0.02 0.88 0.34 0.23 0.02 0.81 0.28 0.18 0.003 0.94 0.28 0.18 0.004 0.84 0.35 0.24 0.003 0.94 0.38 0.24 0.003 0.87 0.35 0.23 0.002 1.07 0.36 0.22 0.002 1.34 1.37 1.39 1.50 1.47 1.27 1.40 1.44 1.56 1.45 1.66 55.6 32.9 11.5 60.5 30.3 9.1 59.8 30.5 9.7 56.2 31.4 12.4 58.8 28.6 12.6 53.0 33.2 13.8 51.0 37.0 12.0 56.9 33.4 9.7 54.1 36.4 9.5 55.0 34.6 10.4 53.2 36.8 10.0 Vir: SURS, 2010. Struktura izdatkov za R&R dejavnost se po sektorjih in državah razlikuje. V večini držav je največ izdatkov za R&R dejavnost v letu 2008 namenil poslovni sektor. Izjema so bile Bolgarija, Romunija, Poljska, Latvija, Litva in Ciper, v katerih sta največji delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP namenila 66 visokošolski sektor (Ciper, Litva, Latvija) in državni sektor (Bolgarija, Poljska, Romunija). V to skupino bi lahko uvrstili tudi Podravsko regijo, kjer je večino sredstev prispevala država (55,5% v letu 2009). Med državami, v katerih je poslovni sektor namenil za R&R dejavnost največji delež izdatkov v BDP, sta bili prvi Finska in Švedska, in sicer je poslovni sektor v omenjenih dveh državah namenil za R&R dejavnost dobrih 2,7 % BDP ali tri četrtine vseh sredstev. Tabela 16 tudi prikazuje, da je delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP v državnem sektorju do leta 2007 naraščal, v letu 2007 in 2008 pa je bil ta delež nižji kot v letu 2006. Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP v visokošolskem sektorju je bil v letih 2005–2008 stabilen, v letu 2004 pa nekaj pomembnih poročevalskih enot ni sporočilo podatkov o svoji R&R dejavnosti. Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP v zasebnem nepridobitnem sektorju je bil v celotnem navedenem obdobju stabilen, čeprav je število zasebnih raziskovalcev upadalo. Primerjava deležev izdatkov za R&R dejavnost v BDP med Slovenijo in povprečjema EU-27 in EU-15 v obdobju od 1998–2008 kaže zaostajanje Slovenije za dolgoletnim povprečjem EU-27 in EU-15. V primerjavi s povprečjem EU je delež teh izdatkov v BDP v Sloveniji v opazovanem obdobju nihal. V letu 1998 je znašal tako znašal 1,34% in se je v desetih letih povzpel na 1,66%. Za EU-27 je v letu 1998 ta delež znašal 1,79% in se je do leta 2008 povečal na 1,9%, medtem ko je bil ta delež za EU-15 v letu 1998 1,84%, v letu 2008 pa je znašal 1,99%. Slika 20: Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP, države članice EU 1) Ocena Eurostata. Vir: SURS, 2010. Primerjava deležev izdatkov za R&R dejavnost v BDP po posameznih državah članicah EU v letu 2008 kaže velike razlike. Po podatkih Eurostata se je delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP v letu 2008 gibal od 0,46% BDP na Cipru do 3,75% BDP na Švedskem. Povprečje EU-27 je bilo 1,9% BDP. Med države z najnižjim deležem izdatkov za R&R dejavnost v BDP so v opazovanem letu sodile Ciper, Slovaška, Bolgarija, Malta in Romunija (od 0,46% BDP do 0,58% BDP), med vodilne države v Evropi po višini deleža izdatkov za R&R dejavnost v BDP pa Danska, Nemčija, Avstrija, Finska in Švedska (od 2,63% BDP do 3,75% BDP). Slovenija se je z izdatki za R&R dejavnost (1,66% BDP za leto 2008) sicer uvrstila med zgornjo polovico 67 držav po deležu izdatkov za R&R dejavnost, kljub temu pa ni dosegla povprečja EU. V letu 2009 so se vlaganja povečala, saj so se izdatki na ravni Slovenije dvignili na 1,9% BDP, kar je ravno enako povprečju EU 27 (sicer podatek za leto 2008). Povsem drugačna pa je slika vlaganj v R&R dejavnost po posameznih regijah, kjer opazimo velika razhajanja. V Podravski regiji so tako vlaganja v R&R dejavnost dosegla 0,9% BDP regije, kar je bolj primerljivo z nivojem vlaganj vzhodno-evropskih držav. Tudi ta podatek spodbuja misel, da se kljub relativni razvitosti Sloveniji in njeni klasifikaciji med inovacijske sledilce, Podravska regija uvršča med industrijsko usposobljene vzhodno evropske regije (glej razdelek 6.1.) Še bistveno slabše po tem kazalniku so se odrezale Pomurska (0,4%), Koroška (0,4%) in Spodnje-posavska regija (0,3%), ki bi se v primerjavi z državami EU uvrstile na povsem zadnje mesto. Slika 21: Delež izdatkov za R&R dejavnost v BDP, države članice EU, 2008 1) Ocena Eurostata. 2) Začasne vrednosti. 3) Ocena vrednosti. Vir: SURS, 2010. 68 6.3.1.3 Analiza intelektualne lastnine iz naslova raziskovalno-razvojne dejavnosti V okviru selekcijskega procesa smo prišli do nabora 250 inovativnih podjetij v Podravski regiji (podrobneje v razdelku 6.3.2.4, kjer je predstavljena analiza inovacijske dejavnosti in razvojne moči podjetij v Podravju), za katere lahko trdimo, da tržijo lastne izdelke oziroma storitve in da sodijo v kategorijo inovativnih podjetij. Za vsa identificirana podjetja iz nabora smo zbrali podatke o intelektualni lastnini objavljeni pri URSIL -Uradu RS za intelektualno lastnino. Analizirana Podravska podjetja (250) imajo skupaj pri slovenskem uradu zaščitenih: • 359 blagovnih znamk, • 24 modelov in • 59 patentov. Poleg podatkov o intelektualni lastnini podjetij, smo proučili stanje intelektualne lastnine Univerze v Mariboru, ki je osrednja inštitucija znanja v Podravski regiji. Iz baze Espacenet (http://si.espacenet.com) lahko razberemo, da je v mednarodni bazi patentov od leta 1993 do 2012 objavljenih 28 mednarodnih patentov Univerza v Mariboru za izume njenih zaposlenih sodelavcev (izumiteljev). Dinamiko v letih 2001 – 2011 prikazuje Tabela 17, kjer smo zbrali tudi podatke o patentih Univerze v Mariboru objavljenih pri URSIL. Tabela 17: Dinamika objav domačih in mednarodnih patentov Univerza v Mariboru Leto objave 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Število mednarodno objavljenih patentov iz baze Espacent 1 4 1 5 4 0 3 3 1 5 0 Število domačih patentov pri URSIL 0 0 2 4 5 2 4 0 3 2 4 Vir: Espacenet (http://si.espacenet.com) in URSIL (http://www2.uil-sipo.si/ ). Slika 22 prikazuje podatke o podeljenih patentih, ki so jih slovenske univerze objavile v svojih poslovnih poročilih. Iz poročil za leta 2008, 2009 in 2010 izhaja, da po številu patentov prednjači Univerza v Ljubljani. Je pa v letu 2010 opazen porast patentov na Univerzi v Mariboru, ki se vse bolj aktivno ukvarja s področjem prenosa tehnologij v gospodarsko prakso. Slika 22: Število podeljenih patentov Vir: Poslovna poročila univerz za 2008, 2009 in 2010. 69 V nadaljevanju prikazujemo podatke o prijavah patentov pri URSIL (Tabela 18), kjer so posebej prikazane prijave slovenskih prijaviteljev. V Tabeli 19 se nahajajo podatki o modelih in v Tabeli 20 podatki o blagovnih znamkah obravnavanih pri URSIL. Tabela 18: Patentne prijave pri URSIL Leto Nacionalne prijave (slovenski prijavitelji) Nacionalna faza PCT Razširitve EP (*) 2001 330 (301) 78 4.677 2002 322 (300) 79 5.362 2003 322 (310) 48 5.111 2004 360 (342) 24 2.961 2005 362 (344) 2 289 2006 299 (287) - 236 2007 346 (331) - 200 2008 327 (318) - 161 2009 399 (387) - 109 2010 468 (455) - ni podatka (*) Patentno varstvo v Sloveniji je mogoče pridobiti tudi na podlagi pri EPU vložene evropske patentne prijave, v kateri je Slovenija imenovana. Ta možnost obstaja od 1.12.2002, ko je Slovenija postala polnopravna članica EPO, vendar pa URSIL s temi podatki žal ne razpolaga. Vir: URSIL, http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/statisticni-podatki/ . Tabela 19: Registrirani modeli pri URSIL Leto Nacionalne registracije Mednarodna pot (Haaški sporazum) Evropska pot (model skupnosti) Skupaj prijave videzi videzi videzi videzi 2001 98 - 1.072 - - 2002 148 - 1.058 - - 2003 - 203 4.088 - 4.291 2004 - 259 1.855 53.892 56.006 2005 - 82 1.822 63.648 65.552 2006 - 110 1.792 69.279 71.181 2007 - 86 1.086 77.007 78.179 2008 - 60 589 78.429 79.078 2009 - 64 293 71.468 71.825 2010 - 91 433 73.228 73.752 Opomba: Podatki o registriranem številu videzov po mednarodni poti so iz letnih statistik WIPO; podatke za evropsko pot spremljamo od 2004 in so iz letnih statistik OHIM, po mednarodnem zgledu pa tudi URSIL od 2003 spremlja število videzov. Vir: URSIL, http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/statisticni-podatki/ . 70 Tabela 20: Registrirane znamke pri URSIL Leto Nacionalne Mednarodna pot (Madridski sporazum) Evropska pot (znamka Skupnosti) 2001 1.598 6.577 8.175 2002 1.65 6.809 8.459 2003 1.416 7.776 9.192 2004 2.062 5.26 34.486 41.808 2005 1.558 4.641 59.757 65.956 2006 1.6 3.928 61.573 67.101 2007 1.576 3.629 68.068 73.273 2008 1.75 2.93 81.312 85.992 2009 1.444 2.41 89.969 93.823 2010 1.555 2.003 93.491 97.049 Skupaj Opomba: Podatki o registriranem številu znamk po mednarodni poti so iz letnih statistik WIPO, podatke za evropsko pot pa spremljamo od 2004 in so iz letnih statistik OHIM. Vir: URSIL, http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/statisticni-podatki/ . Podatki o patentnih prijavah kažejo, da po številu patentnih prijav na milijon prebivalcev Slovenija močno zaostaja za povprečjem EU, vendar je kljub temu najboljša med novimi članicami EU. Tabela 21 prikazuje podatke o številu prijav patentov pri EPO (European Patent Office) za Slovenijo in povprečje držav EU27. V letu 2000 so slovenski inventorji vložili eno-sedmino povprečnega obsega EU27, v letu 2010 pa že skoraj polovico povprečja EU 27, kar predstavlja kar širikratno rast števila vlog iz Slovenije. Če pa se Slovenija primerja z EU 27 po številu podeljenih patentov pri EPO, pa rast uspešnosti v primerjavi z EU 27 ni tako impresivna, saj je leta 2001 število podeljenih patentov predstavljajo četrtino povprečja EU 27, do leta 2010 pa se je njihovo število le podvojilo in predstavljalo tretjino povprečja EU 27. Tabela 21: Število prijav patentov in njihovih podelitev pri EPO na milijon prebivalcev za Slovenijo in povprečje EU27 EU27 št. prijav patentov / milijon prebivalcev št. podeljenih patentov / milijon prebivalcev Slovenija št. prijav patentov / milijon prebivalcev št. podeljenih patentov / milijon prebivalcev Absolutno število prijav patentov iz Slovenije Delež prijav patentov iz področij “organske kemije” in “farmacije” v % 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 102.8 31.1 101.6 43.3 110.4 53.6 114.7 52.1 118.5 46.6 121.4 53.1 125.2 45.3 130.9 51.5 123.5 44.3 132.6 48.5 14.6 8.0 29 31,0% 15.5 8.0 31 6,5% 23.0 10.0 46 15,2% 27.0 12.0 54 22,2% 43.5 12.0 86 44,2% 44.3 10.5 89 59,6% 57.0 8.4 115 52,2% 63.8 16.3 128 64,1% 58.3 13.7 118 58,5% 65.6 16.1 117 47,9% Vir: OECD, 2012 iz EPO, http://www.epo.org/about-us/statistics/patent-applications.html. EPO statistika spremlja patentne prijave ločeno za 35 tehnoloških podpodročij v okviru kemije, elektronike, strojništva in drugih področij, pri čemer je bilo v letu 2008 kar 64,1% vseh patentnih prijav iz Slovenije s področij “organske kemije” in “farmacije”. Bučar (2010) je analizirala podatke IZUM-a (SICRIS) o patentnih prijavah registriranih R&R enot različnih sektorjev. Kot kaže Tabela 22, so podeljeni patenti približno enako razporejeni med gospodarstvo, visokošolske inštitucije in javne raziskovalne zavode. Kljub pomanjkljivi pravno-formalni urejenosti področja zaščite intelektualne lastnine in delitvi potencialnih koristih v okviru visokošolskih inštitucij in javnih raziskovalnih zavodov, so rezultati dokaj spodbudni. O patentih in patentnih prijavah 71 pa so poročali tudi že centri odličnosti, ki so nastali kot rezultat ukrepov za koncentracijo znanstvenega potenciala na ključnih raziskovalnih področjih. Ker so bili prvi centri oblikovani v letu 2005, so rezultati v obliki 33 patentov in 48 patentnih prijav v letih 2008 in 2009 zelo obetavni, kar po mnenju Bučar (2010) potrjuje pravilnost ukrepov. Tabela 22: Podeljeni patenti in prijave patentov R&R enot glede na sektor prijavitelja, 2008 in 2009 2008 2009 patenti patentne vloge patenti patentne vloge Gospodarstvo 80 78 77 73 Visokošolske inštitucije 73 59 87 98 Javni raziskovalni zavodi 96 33 61 132 Centri odličnosti Skupaj 26 249 7 170 7 225 41 303 Vir: Bučar et al. (2010) na temelju podatkov podatkovne baze IZUM-SICRIS (2010). 6.3.1.4 Analiza objavljenih znanstvenih člankov iz naslova raziskovalno-razvojne dejavnosti Kakovost znanstvenega dela lahko merimo s številom znanstvenih člankov na milijon prebivalcev, kjer lahko za Slovenijo ugotovimo, da dosega po mednarodnih standardih dobre rezultate (OECD, 2012). Če smo po količini objavah znanstvenih člankov po mednarodnih standardih primerljivi z najboljšimi državami, pri njihovem vplivu oziroma citiranosti močno zaostajamo za povprečjem EU 27 ali OECD držav (Bučar, 2010, 39). OECD (2012) navaja, da je Slovenija po vplivu znanstvenih člankov, merjenim s številom citatov na 1000 prebivalcev, med 30 najboljšimi OECD državami. V obdobju od 2000 do 2010 je zasedla 22. mesto in tudi vodi med novimi članicami EU. Slika 23: Število in vpliv znanstvenih člankov po izbranih državah OECD, 2000-10 Vir: OECD, 2012. 72 Dobre rezultate na področju objav ima Slovenija tudi na račun so-objav, njihovo močno rast prikazuje metrika PRO INNO (http://www.proinno-europe.eu/inno-metrics/page/country-profiles-slovenia) z indeksom 141, ki izraža indeks Slovenije v primerjavi z EU27 (EU27=100). Ob pregledu in primerjavi uspešnosti znanstveno-raziskovalnega dela slovenskih univerz lahko zaključimo (glej Sliko 24), da je Univerza v Mariboru s 37,51 čistih citacij na osebo zaostaja za Univerzo v Novi Gorici (44 citacij na osebo) in še posebej za Univerzo v Ljubljani (49,52 čistih citacij na osebo). Slika 24: Število čistih citacij na osebo Vir: Podatki SICRIS 2012 po preračunu UM. Upoštevani so citati za zadnjih 10 let. 6.3.1.5 Analiza ustvarjalnosti Podravske regije V Tabeli 23 so prikazani podatki o indeksu ustvarjalnosti in indeksih 3T za vseh 12 slovenskih statističnih regij (Malačič et. al., 2005 in Malačič, 2007). Skupni indeks ustvarjalnosti je preračunan na vrednost 1,00, ki velja za osrednjeslovensko regijo, indeksi drugih regij pa se nahajajo med 0 in 1,00. Hkrati so vrednosti tega indeksa prikazane tudi na Sliki 25. Grafičen prikaz podatkov nam veliko bolj nazorno pokaže vtis o relativnih razmerjih med posameznimi regijami, kot je to primer pri številčnih vrednostih podatkov. Tabela 23: Indeks ustvarjalnosti in njegove posamezne sestavine po slovenskih regijah Regija Osrednjeslovenska Gorenjska Obalno-kraška Zasavska Goriška JV Slovenija Podravska Savinjska Koroška Spodnjeposavska Notranjsko-kraška Pomurska Točke indeksa ustvarjalnosti 1 0.67 0.56 0.51 0.49 0.48 0.46 0.46 0.36 0.29 0.28 0.16 Indeks talenta 12 6.66 6.77 4.49 5.51 5.21 6.74 5.1 4.55 3.58 4.72 3.7 Indeks tehnologije 12 9.1 2.4 6.98 4.67 8.21 4.36 4.5 1.12 3.25 3.13 0.45 Indeks tolerantnosti 12 8.27 10.86 7.05 7.59 3.98 5.64 6.81 7.28 3.43 2.27 1.76 Vir: Malačič et al., 2005. 73 Po skupnem indeksu ustvarjalnosti je Podravska regija šele na 8. mestu med 12. slovenskimi statističnimi regijami. V primerjavi z Osrednjeslovensko regijo, ki se je odrezala najbolje, ne doseže niti polovice vrednosti indeksa (0,46 v primerjavi z 1,00). Za Podravsko regijo so se po indeksu ustvarjalnosti uvrstile le še Koroška, Spodnje-posavska, Notranjsko-kraška in Pomurska regija. To zagotovo ni dober pokazatelj inovativnega potenciala regije za gospodarski preboj in je tudi odraz splošno slabega gospodarskega položaja regije v primerjavi z Osrednjeslovensko regijo in drugimi regijami. Glede na dejstvo, da je središče Podravske regije Maribor, ki je hkrati drugo največje univerzitetno središče navaja na logičen sklep, da je kakovost univerzitetnega središča in njegovega vpliva na regionalni razvoj Podravja zelo omejena ter da je prvenstveno pedagoško in raziskovalno usmerjena univerza in še ni sprejela vloge razvojne univerze, katere temeljno poslanstvo je poleg posredovanja in ustvarjanja znanja tudi skrb za njegovo aplikacijo v gospodarstvu in širšem družbenem kontekstu. Slika 25: Indeks ustvarjalnosti slovenskih regij po padajočem zaporedju Vir: Izdelano po podatkih: Malačič et al., 2005. Če si ogledamo skupni indeks ustvarjalnosti po regijah v Tabeli 23 in na Sliki 25, nas ne preseneti dejstvo, da je na prvem mestu Osrednjeslovenska regija, pač pa dejstvo, da praktično vse druge regije tako zelo zaostajajo. Gorenjska regija, ki je druga, je na ravni dveh tretjin, Obalno-kraška in Zasavska regija sta nekaj nad polovico, vse preostale regije pa so pod polovico vrednosti Osrednjeslovenske regije (tudi podravska regija, ki jo posebej proučujemo). Zadnja, Pomurska regija, pa ne dosega niti petine najvišje vrednosti. Ustvarjalnost je v Sloveniji preveč koncentrirana v centru, zlasti obrobne in manj razvite regije pa izrazito zaostajajo. Indeks tolerantnosti kaže v Pomurski, Spodnjeposavski in Notranjsko-kraški regiji ter v JV Sloveniji, da tradicionalne vrednote prevladujejo nad modernimi vrednotami. Okolje je manj naklonjeno novostim in ustvarjalnosti kot v drugih regijah, kjer prevladujejo bolj moderne vrednote. Takoj naslednja najslabša pa je Podravska regija, ki je kar za polovico manj tolerantna od Osrednjeslovenske regije. Boljše od nje so torej vse preostale regije razen prej naštetih. 74 Slika 26: Indeks tolerantnosti slovenskih regij (vrstni red v skladu s skupnim indeksom ustvarjalnosti) Vir: Izdelano po podatkih: Malačič et al., 2005. Indeks samoizražanja pa razkriva, da v Sloveniji izrazito dajemo prednost varnosti pred svobodo in pravico do samoizražanja. To velja za vse regije, razen za Osrednjeslovensko. Le v tej regiji so preference do svobode in pravice do samoizražanja rahlo pred varnostjo. Verjetno je to povezano z učinkom glavnega mesta, kjer je več odprtosti in izkušenj z drugačnimi in širšim svetom nasploh. V nasprotju pa se Podravska regija z univerzitetnim mestom Maribor zelo slabo odreže (kar trikrat slabša od Osrednjeslovenske regije) ter torej ne ceni najbolj individualne pravice posameznika in njegovega samoizražanja. V Podravski regiji prevladujejo zelo tradicionalne vrednote18 (Malačič et al., 2005), ki ovirajo napredek mesta Maribor in regije. Indeks vrednot (»Values Index«) odraža stopnjo prisotnosti tradicionalnih vrednot v družbi napram modernim vrednotam. Po metodologiji, ki jo najdemo v Inglehart in Baker (2000) gre za glavno komponento, dobljeno iz vrednosti odgovorov na vprašanja o veri v boga, vzgajanju otrok v verskem duhu, odnosu do splava, nacionalni zavesti ter spoštovanju avtoritete. Podatki so izračunani na podlagi raziskave Slovensko javno mnenje 1999, ki je zajemalo tudi vprašanja za potrebe Evropske raziskave vrednot. Ker so dobljeni rezultati standardizirane vrednosti, majhna, a pozitivna vrednost kaže, da imajo v Sloveniji (še posebej v Podravju) tradicionalne vrednote nekoliko manjši vpliv kot modernejše vrednote. Raven strpnosti do različnih manjšin pa je relativno visoka v vseh regijah in torej tudi v Podravski regiji. 18 Podatki so sicer stari že desetletje, vendar se vrednote v družbi ne spreminjajo zelo hitro, zato se najverjetneje v zadnjih desetih letih stanje ni bistveno spremenilo. 75 Tabela 24: Indeks tolerantnosti in njegove posamezne sestavine, po regijah Osrednjeslovenska Obalno-kraška Gorenjska Goriška Koroška Zasavska Savinjska Podravska JV Slovenija Spodnje-posavska Notranjsko- kraška Pomurska Indeks tolerantnosti Povprečje indeksa stališč, indeksa vrednot in indeksa samoizražanj Indeks stališč (leto 2000) Obnašanje oziroma strpnost družbe do različnih manjšin Indeks vrednot (obdobje 1997–1999) Stopnja prisotnosti modernih vrednot napram tradicionalnim vrednotam Indeks samoizražanja (obdobje 1997– 1999) Koliko družba ceni individualne pravice posameznika in njegovo samoizražanje 12,00 10,86 8,27 7,59 7,28 7,05 6,81 5,64 3,98 3,43 2,27 1,76 10,55 9,55 7,27 6,67 6,40 6,20 5,98 4,96 3,49 3,02 2,00 1,55 11,56 10,01 9,28 12,00 11,78 11,78 8,95 9,58 8,23 9,81 4,06 10,90 83,08 71,93 66,67 86,21 84,62 84,62 64,29 68,84 59,15 70,48 29,17 78,33 8,08 12,00 5,11 4,29 1,81 6,81 3,21 1,26 2,38 2,37 1,08 7,75 0,70 1,03 0,44 0,37 0,16 0,59 0,28 0,11 -0,20 -0,20 -0,09 -0,67 12,00 6,63 7,43 3,72 5,61 0,00 5,79 4,03 4,63 1,61 3,01 1,49 0,02 -0,49 -0,41 -0,76 -0,58 -1,11 -0,57 -0,73 -0,68 -0,96 -0,83 -0,97 Vir: Malačič et al., 2005. V citirani raziskavi (Malačič et al., 2005) so izračunali tudi trendni indeks ustvarjalnosti, ki upošteva hitrost sprememb indeksov, ki jih vključuje indeks ustvarjalnosti. Upoštevali so statistične in druge podatke za obdobje po letu 1995. Samo ilustrativno si na Sliki 27 oglejmo še matrico razvoja za posamezne slovenske regije in v nadaljevanju opredelimo značilna področja matrice razvoja. Matrica razvoja prikazuje razporeditev regij glede na indeks ustvarjalnosti in trendni indeks ustvarjalnosti. V matrico so vrisali navpično črto, ki kaže povprečno vrednost indeksa ustvarjalnosti, 0,48, ter vodoravno črto, ki pomeni povprečno vrednost trendnega indeksa ustvarjalnosti, 0,30. S pomočjo nastalih kvadrantov in diagonale iz zgornjega levega kota v spodnji desni kot lahko razdelimo površino polja na štiri vsebinske sklope, in sicer: 2. Področje levega zgornjega kvadranta nad diagonalo je področje prebijajočih se regij. 1. Površina, ki je desno od navpične ločnice in nad diagonalo, kaže voditelje. 3. Področje levega spodnjega kvadranta in levega zgornjega kvadranta pod diagonalo je področje regij, ki stopicajo zadaj. 4. Področje desnega spodnjega kvadranta pod diagonalo pa je področje regij, ki izgubljajo tla pod nogami. Matrica na Sliki 27 kaže, da praktično polovica slovenskih statističnih regij stopica zadaj. Med voditelje sodijo razen Osrednjeslovenske še Gorenjska, Zasavska, Obalno-kraška in Goriška regija. Samo ena regija, Savinjska, je na območju prebujajočih se regij, kar napoveduje, da v prihodnjih nekaj letih ne moremo pričakovati večjih pozitivnih sprememb. 76 Slika 27: Matrica trenda razvoja slovenskih regij Vir: Malačič et al., 2005. Podravsko regijo lahko žal uvrstimo v področje regij, ki stopicajo zadaj. Po skupnem indeksu ustvarjalnosti je namreč Podravska regija šele na 8. mestu med 12. slovenskimi statističnimi regijami. Še bolj zaskrbljujoč pa je trend sprememb v pozitivni smeri, še zlasti ker je položaj regije izrazito neugoden na področju dejavnikov, ki jih ni mogoče hitro odpraviti (na primer vrednot v družbi se ne da spremeniti zelo hitro niti z investiranjem ogromnih količin denarja). 77 6.3.2 Analiza razvojne moči in potenciala gospodarstva Podravske regije Podravje je še pred dvajsetimi leti veljalo za industrijsko močno zastopano in napredno regijo. Gospodarstvo je slonelo na močni in relativno uspešni industriji in gradbeništvu ter na dobrih trgovskih povezavah z vzhodnimi in južnimi trgi. Danes pa je žal slika povsem drugačna - zaznamovana z velikimi gospodarskimi in socialnimi problemi, kar se odraža v umikanju znanja in kapitala. Začetek težkega obdobja za Podravsko gospodarstvo sega že v 90-a leta, ki so bila zaznamovana s številnimi ekonomskimi težavami. Takrat so podjetja začela izvajati programe prestrukturiranja, kar je imelo za posledico stečaje in prisilne poravnave ter presežne delavce. Ravno teh je bilo največ v osrednjem mestu Podravja – Mariboru, predvsem v avtomobilski, tekstilni in kovinsko-predelovalni industriji. Propad teh velikih industrijskih sistemov je povzročil daljše obdobje gospodarske krize, iz katere se je le redkim uspelo rešiti s prestrukturiranjem. V regiji je veliko podjetij v predelovalnih dejavnostih, ki so odvisna od dodelavnih poslov ter jih svetovna gospodarska konjunktura in selitve proizvodnje v države s cenejšo delovno silo hitreje prizadenejo. Slika 28 kaže nihanje dodane vrednosti na zaposlenega v družbah Podravske statistične regije v zadnjih petih letih. Dodana vrednost na zaposlenega v povprečni gospodarski družbi Podravske regije je po podatkih AJPES-a v letu 2011 dosegla 30.400 EUR, kar predstavlja le 81% povprečja slovenskih družb (37.512 EUR). Slika 28: Gibanje dodane vrednosti na zaposlenega družb Podravske statistične regije Vir: Poročila AJPES. Gospodarski podatki kažejo, da Podravska regija v zadnjih letih več ali manj razvojno stagnira. Gospodarska struktura je neugodna, saj podjetja ne dosegajo niti povprečja slovenskega gospodarstva, kar kaže na slabo inovacijsko sposobnost gospodarstva v regiji, ki je deloma povezana tudi z izjemno šibkim sodelovanjem z izobraževalno-raziskovalno dejavnostjo. V nadaljevanju predstavljamo celovito analizo podjetij v Podravski regiji, v katero smo zajeli gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Podatke o njihovem poslovanju zbira AJPES in jih tudi javno objavlja. V Tabeli 25 prikazujemo podatke AJPES-a o gibanju ključnih gospodarskih kazalcev podjetij v Podravski regiji v zadnjih dveh letih (2010 in 2011). Ugotovimo lahko, da je skupno število podjetij naraslo iz 17,745 na 18.176 podjetij. Po številu absolutno prevladujejo mikro podjetja, katerih 78 število se je tudi edino povečalo. V vseh drugih velikostnih razredih se število podjetij zmanjšuje. Podjetja, v katerih se je v letu 2011 začel stečajni postopek, AJPES-u za to leto niso več predložile letnih poročil, zato se njihovi podatki v zbirnih rezultatih več ne upoštevajo. 6.3.2.1 Analiza podjetij Podravske regije po velikostnih razredih V letu 2010 je v Podravju poslovalo 17.226 (97,1%) mikro podjetij (od tega 6.167 mikro gospodarskih družb in 11.059 mikro samostojnih podjetnikov). V letu 2011 se je število mikro podjetij povečalo na 17,684. Nadalje je bilo v letu 2010 v regiji 353 malih podjetij oziroma 1.9% vseh (v letu 2011 jih je bilo 336), srednjih podjetij v 2010 je bilo 89 oziroma 0,5% (v letu 2011 jih je bilo 83) in velikih 77 oziroma 0,4% v letu 2010 (73 v letu 2011). V nasprotju z rastjo števila podjetij in rastjo prihodkov, pa se je med letoma 2010 in 2011 število zaposlenih znižalo iz 72,580 na 70,137. Največ zaposlenih je delo izgubilo v gospodarskih družbah. Tabela 25: Gibanje ključnih gospodarskih kazalcev podjetij v Podravski regiji (2010 in 2011) Velikostni razred podjetja Leto Gospodarski kazalec Število gospodarskih družb 2010 2010 2011 325 Velika 89 77 6,658 11,059 28 0 0 11,087 17,226 353 89 77 17,745 6,472 308 83 73 6,936 Število samostojnih podjetnikov 11,212 28 0 0 11,240 Skupaj podjetij 17,684 336 83 73 18,176 Zaposleni v gospodarskih družbah 18,457 10,543 9,143 25,934 64,077 7,856 648 0 0 8,503 Skupaj zaposleni 26,313 11,191 9,143 25,934 72,580 Zaposleni v gospodarskih družbah 18,981 10,673 9,178 22,985 61,817 7,744 576 0 0 8,320 26,725 11,249 9,178 22,985 70,137 1,574,663 1,222,939 1,175,504 3,830,078 7,803,184 716,741 68,094 0 0 784,835 2,291,404 1,291,033 1,175,504 3,830,078 8,588,019 282,073 264,102 319,435 1,600,826 2,466,436 12.3% 20.5% 27.2% 41.8% 28.7% 1,778,868 1,209,712 1,229,104 3,858,646 8,076,330 755,354 62,994 0 0 818,348 2,534,222 1,272,706 1,229,104 3,858,646 8,894,678 411,484 311,166 365,233 1,789,925 2,877,808 16.2% 24.4% 29.7% 46.4% 32.4% Zaposleni pri samostojnih podjetnikih Zaposleni pri samostojnih podjetnikih Prihodki gospodarskih družb Prihodki samostojnih podjetnikov Skupaj prihodki Od tega prihodki na tujem trgu Delež prihodkov na tujem trgu Prihodki gospodarskih družb Prihodki samostojnih podjetnikov 2011 Skupaj Srednja Skupaj podjetij Skupaj zaposleni 2010 6,167 Majhna Število samostojnih podjetnikov Število gospodarskih družb 2011 Mikro Skupaj prihodki Od tega prihodki na tujem trgu Delež prihodkov na tujem trgu Vir: Preračun IRP po Poročilih AJPES. Če primerjamo velikostno strukturo podjetij na ravni Slovenije in na ravni Podravske regije, lahko ugotovimo, da je v Podravju nesorazmerno malo število malih in srednjih podjetij. Predvsem je zaskrbljujoče malo število srednjih podjetij, ki na nacionalni ravni predstavljajo močno gospodarsko jedro saj predstavljajo 1,1% vseh podjetij, ki ustvarijo 79 24,8% vseh prihodkov. V Podravski regiji je srednjih podjetij v strukturi gospodarstva le 0,5 %, pri čemer ustvarijo le 13,7% prihodkov. Skupni prihodki podjetij so v letu 2010 znašali 8,588 mio EUR in se v letu 2011 povečali na 8,895 mio EUR. Izvoz na tuje trge predstavlja okrog tretjino ustvarjenih prihodkov in se je v letu 2011 okrepil na 32,4% (28,7% v letu 2010). Glavni izvoznik so velika podjetja, ki so v letu 2011 na tujih trgih ustvarila 46,4% prihodkov. Slika 29: Prihodki podjetij na domačem in tujem trgu po velikostnih razredih v Podravju, 2010 in 2011 Vir: Poročila AJPES. V nadaljevanju podrobneje analiziramo finančne podatke izbranih inovativnih podjetij po občinah in dejavnostih. Odločili smo se, da vse nadaljnje analize podatkov izvedemo za leto 2010, saj v bazi AJPES zaradi obvezne revizije finančnih izkazov velikih podjetij, le-teh za leto 2011 v času izdelave analize še ni bilo na voljo. 80 6.3.2.3 Analiza podjetij Podravske regije po občinah Iz podatkov zbranih v Tabeli 26 lahko razberemo, da je v letu 2010 v Podravski regiji poslovalo 17.745 podjetij, od tega 6.658 gospodarskih družb in 11.087 samostojnih podjetnikov, ki so oddali zaključne izkaze na AJPES. Od tega jih je bilo po številu 82,4 % v Zgornjem Podravju in 17,6 % v Spodnjem Podravju. Podobeno razmerje je tudi pri številu zaposlenih (83,4 % v Zgornjem Podravju in 16,6 % v Spodnjem Podravju) in pri ustvarjenih prihodkih (84,7 % v Zgornjem Podravju in 15,3 % v Spodnjem Podravju). Tabela 26: Primerjava podatkov o podjetjih med Zgornjim in Spodnjim Podravjem, 2010 Pravna oblika podjetja Regija PODJETJA ZGORNJEGA PODRAVJA družbe s.p. Vsa podjetja PODJETJA SPODNJEGA PODRAVJA družbe s.p. Vsa podjetja SKUPAJ družbe s.p. Vsa podjetja Podjetja delež celotne Podravske regije v% 5,720 85.9% 8,896 80.2% število 14,616 938 2,191 3,129 6,658 11,087 17,745 82.4% 14.1% 19.8% 17.6% 100.0% 100.0% 100.0% Zaposleni delež celotne Podravske regije v% 54,238 84.6% 6,261 73.6% število 60,499 9,839 2,243 12,082 64,077 8,504 72,581 83.4% 15.4% 26.4% 16.6% 100.0% 100.0% 100.0% Prihodki znesek v tisoč delež celotne EUR Podravske regije v% 6,665,815 85.4% 610,565 77.8% 7,276,380 1,137,367 174,269 1,311,636 7,803,182 784,834 8,588,016 84.7% 14.6% 22.2% 15.3% 100.0% 100.0% 100.0% Vir: Preračun IRP po iz podatkih Poročil AJPES. V analizo gospodarstva Podravske regije so zajeta podjetja v vseh 41 občinah regije. Analiza števila podjetij, števila zaposlenih in ustvarjenih prihodkov podjetij po občinah nam pokaže, da je gospodarska moč regije skoncentrirana le v nekaj občinah. Posebej izstopa mestna občina Maribor, ki ji sledita Ptuj in Slovenska Bistrica. Po številu podjetij (družbe in samostojni podjetniki) torej močno vodi mestna občina Maribor s 7.932 podjetji (podatek za leto 2010), ki so v letu 2010 zaposlovala 39.511 sodelavcev, sledi Ptuj z 1.569 podjetji in Slovenska Bistrica z 1.421 podjetji. Slika 30: Število podjetij po občinah statistične regije Podravje, 2010 Vir: Pripravil IRP iz podatkov Poročil AJPES. 81 Občine v katerih je bilo v letu 2010 zaposlenih več kot 1.000 ljudi so naslednje : mestna občina Maribor (39.511 zaposlenih), Ptuj (6.715 zaposlenih), Slovenska Bistrica (4.486 zaposlenih), Kidričevo (3.216 zaposlenih), Lenart (2.595 zaposlenih), Hoče-Slivnica (2.572 zaposlenih), Ormož (2.489 zaposlenih), Ruše (1.338 zaposlenih) in Šentilj (1.313 zaposlenih). Slika 31: Število zaposlenih v podjetjih po občinah statistične regije Podravje, 2010 Vir: Pripravil IRP iz podatkov Poročil AJPES. 82 Slika 32: Obseg prihodkov podjetij po občinah statistične regije Podravje, 2010 Vir: Pripravil IRP iz podatkov Poročil AJPES. 83 Tabela 27: Osnovni podatki podjetij Zgornjega Podravja po občinah, 2010 Pravna oblika podjetja Občina MARIBOR SLOVENSKA BISTRICA ORMOŽ HOČE-SLIVNICA ŠENTILJ LENART PESNICA RUŠE RAČE-FRAM DUPLEK MIKLAVŽ NA DRAV. POLJU KUNGOTA SELNICA OB DRAVI POLJČANE STARŠE OPLOTNICA LOVRENC NA POHORJU BENEDIKT SVETA ANA CIRKULANA SV. TROJICA V SLOV. GORICAH SREDIŠČE OB DRAVI SV. JURIJ V SLOV. GORICAH SVETI TOMAŽ MAKOLE CERKVENJAK SKUPAJ PODJETJA ZGORNJEGA PODRAVJA Podjetja število Zaposleni Število Prihodki znesek v tisoč EUR družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. 3,740 4,192 7,932 444 977 1,421 131 289 420 226 415 641 60 224 284 144 283 427 122 225 347 119 257 376 117 244 361 76 229 305 144 270 414 55 162 217 69 178 247 61 163 224 49 142 191 27 134 161 20 89 109 8 58 66 10 38 48 27 38 65 20 50 70 13 53 66 11 53 64 4 31 35 16 55 71 7 47 54 5,720 8,896 36,954 2,557 39,511 3,882 604 4,486 2,166 323 2,489 2,273 299 2,572 1,135 178 1,313 2,223 372 2,595 648 144 792 1,197 141 1,338 501 193 694 179 147 326 505 206 711 484 141 625 460 108 568 551 102 653 409 107 516 147 132 279 187 53 240 28 104 132 4 36 40 59 44 103 44 45 89 41 57 98 10 51 61 3 7 10 124 25 149 24 85 109 54,238 6,261 4,290,594 237,323 4,527,917 1,007,886 70,772 1,078,658 154,153 24,968 179,121 302,144 27,182 329,326 112,061 17,079 129,140 194,740 35,283 230,023 68,968 14,321 83,289 148,495 11,585 160,080 88,688 20,360 109,048 16,099 14,948 31,047 54,394 23,552 77,946 51,772 13,409 65,181 61,757 9,587 71,344 40,236 11,036 51,272 7,856 10,743 18,599 13,473 15,053 28,526 11,448 5,963 17,411 2,127 8,406 10,533 992 3,210 4,202 2,605 3,127 5,732 3,916 5,794 9,710 13,657 8,814 22,471 8,201 7,548 15,749 261 981 1,242 7,763 2,969 10,732 1,529 6,552 8,081 6,665,815 610,565 Vsa podjetja 14,616 60,499 7,276,380 Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. . 84 Tabela 28: Osnovni podatki podjetij Spodnjega podravja po občinah, 2010 Pravna oblika podjetja Občina PTUJ KIDRIČEVO VIDEM MAJŠPERK GORIŠNICA MARKOVCI HAJDINA DORNAVA DESTRNIK JURŠINCI PODLEHNIK ZAVRČ ŽETALE TRNOVSKA VAS SKUPAJ PODJETJA SPODNJEGA PODRAVJA Podjetja število Zaposleni Število Prihodki znesek v tisoč EUR družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. Vsa podjetja družbe s.p. 582 987 1,569 78 218 296 23 135 158 25 112 137 39 119 158 42 150 192 61 141 202 21 80 101 18 56 74 10 44 54 16 45 61 7 27 34 3 23 26 7 29 36 6 25 31 938 2,191 5,881 834 6,715 2,823 393 3,216 60 138 198 178 122 300 203 109 312 221 176 397 156 128 284 119 58 177 51 76 127 15 46 61 16 90 106 69 9 78 14 26 40 24 33 57 9 5 14 9,839 2,243 597,226 67,772 664,998 424,615 29,319 453,934 7,508 8,674 16,182 10,319 9,027 19,346 23,817 9,103 32,920 25,334 14,283 39,617 17,903 9,682 27,585 9,173 4,966 14,139 7,962 4,176 12,138 1,154 3,251 4,405 964 9,157 10,121 3,725 788 4,513 1,115 1,725 2,840 3,329 1,783 5,112 3,223 563 3,786 1,137,367 174,269 Vsa podjetja 3,129 12,082 1,311,636 Vir: Preračunan IRP iz podatkov poročil AJPES. 85 6.3.2.4 Analiza podjetij Podravske regije po dejavnostih V nadaljevanju podajamo podrobnejšo analizo podjetij po najpomembnejših gospodarskih dejavnostih za regijo. V Tabeli 29 prikazujemo podatke o številu podjetij, številu zaposlenih in prihodkih podjetij v Podravju v letu 2010, in sicer po posameznih glavnih skupinah dejavnosti po SKD klasifikaciji. Tabela 29: Podatki o poslovanju Podravskih podjetij (družbe in s.p.) v letu 2010 po dejavnostih DEJAVNOST Podjetja število A B C D E F G H I J K L M N O Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo Rudarstvo Predelovalne dejavnosti Oskrba z električno energijo, plinom in paro Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja Gradbeništvo Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Promet in skladiščenje Gostinstvo Informacijske in komunikacijske dejavnosti Finančne in zavarovalniške dejavnosti Poslovanje z nepremičninami Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Druge raznovrstne in poslovne dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti P Izobraževanje Q Zdravstvo in socialno varstvo R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti S Druge dejavnosti SKUPAJ Zaposleni 134 9 2,088 105 39 2,415 3,696 1,116 1,198 792 438 343 2,913 586 delež v% 0.8% 0.1% 11.8% 0.6% 0.2% 13.6% 20.8% 6.3% 6.8% 4.5% 2.5% 1.9% 16.4% 3.3% 7 284 323 320 939 17,745 število Prihodki 703 42 26,672 1,306 1,414 9,486 7,934 9,062 2,837 1,679 442 554 4,553 4,179 delež v% 1.0% 0.1% 36.7% 1.8% 1.9% 13.1% 10.9% 12.5% 3.9% 2.3% 0.6% 0.8% 6.3% 5.8% znesek v tisoč EUR 60,860 8,601 3,398,876 701,631 167,674 834,378 1,582,036 554,301 183,239 214,840 84,681 87,574 408,295 182,687 delež v% 0.7% 0.1% 39.6% 8.2% 2.0% 9.7% 18.4% 6.5% 2.1% 2.5% 1.0% 1.0% 4.8% 2.1% 0.0% 0 0.0% 61 0.0% 1.6% 1.8% 1.8% 5.3% 100.0% 177 689 276 574 72,580 0.2% 0.9% 0.4% 0.8% 100.0% 15,540 40,191 30,150 32,402 8,588,019 0.2% 0.5% 0.4% 0.4% 100.0% Vir: Poročila AJPES. Iz podatkov za leto 2010 (zaradi zamude pri oddaji revidiranih letnih poročil so to zadnji celoviti podatki AJPES) lahko vidimo, da je bilo največ zaposlenih oseb v predelovalnih dejavnostih (36,7%), ki jim je sledilo gradbeništvo (13,1%), na tretje mestu po številu zaposlenih je bila dejavnost prometa in skladiščenja (12,5%), sledila je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (10,9%). Ostale dejavnosti so zaposlovale manj kot deset odstotni delež zaposlenih, in sicer: • strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (6,3%), • druge raznovrstne in poslovne dejavnosti (5,8%), • gostinstvo (3,9%), • informacijske in komunikacijske dejavnosti (2,3%), • oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (1,9%), • oskrba z električno energijo, plinom in paro (1,8%) in • kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo (1,0%). Preostale dejavnosti so zaposlovale manj kot eno odstotni delež zaposlenih. Žal je kriza razkrila tudi vse šibkosti gospodarske strukture, kjer predvsem manjka inovativnih podjetij z lastnimi produkti in storitvami, predvsem v dejavnostih z visokim razvojnim potencialom. Očitno je, da je potrebno prestrukturiranje gospodarske strukture tudi v Podravju, kar bi bilo treba storiti tudi ne glede na gospodarsko krizo. Le-ta je dejansko stanje samo prej razkrila. 86 Slika 33: Število zaposlenih po dejavnostih v Podravskih podjetjih, od 2009 do 2011 Vir: Pripravil IRP iz podatkov poročil AJPES. 87 Tabela 30: Gibanje ključnih gospodarskih kazalcev podjetij v Podravski regiji (2010 in 2011) Število zaposlenih Dejavnost 2009 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z električno energijo, plinom in paro E Oskrba z vodo; ravnanje z odpadki; okolje F Gradbeništvo G 2010 Prihodki v tisoč EUR 2011 Število podjetij 2009 2010 2011 2009 2010 2011 694 703 737 57,283 60,860 67,682 134 134 144 82 42 23 9,975 8,601 1,572 8 9 7 26,982 26,672 26,189 2,893,659 3,398,876 3,754,545 2,125 2,088 2,137 1,274 1,414 1,315 674,039 167,674 698,001 70 39 138 1,495 1,306 1,487 142,358 701,631 185,110 40 105 43 10,481 9,486 7,362 978,767 834,378 596,469 2,410 2,415 2,475 Trgovina; vzdrž. in popravila motornih vozil 8,380 7,934 7,648 1,590,545 1,582,036 1,642,151 3,637 3,696 3,718 H Promet in skladiščenje 9,413 9,062 9,224 542,538 554,301 603,050 1,149 1,116 1,115 I Gostinstvo 3,006 2,837 2,620 180,275 183,239 190,482 1,174 1,198 1,191 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,646 1,679 1,683 215,080 214,840 234,491 720 792 802 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 420 442 441 94,411 84,681 77,157 415 438 430 L Poslovanje z nepremičninami 629 554 527 90,200 87,574 83,909 330 343 354 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejav. 4,150 4,553 4,724 381,297 408,295 437,002 2,715 2,913 3,016 N Druge raznovrstne in poslovne dejavnosti 4,304 4,179 4,448 177,805 182,687 193,900 550 586 619 O Dejavnost javne uprave 0 0 0 59 0 75 5 0 6 P Izobraževanje 195 177 182 13,741 15,540 16,680 242 284 326 Q Zdravstvo in socialno varstvo 647 689 769 36,562 40,191 46,957 284 323 360 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 303 276 252 31,477 30,150 33,162 273 320 349 S Druge dejavnosti SKUPAJ 594 574 506 74,695 72,579 70,137 30,542 32,402 32,283 903 939 946 8,140,613 8,588,019 8,894,678 17,184 17,738 18,176 Vir: Preračun IRP po poročilih AJPES. 6.3.2.4 Analiza inovacijske dejavnosti in razvojne moči podjetij v Podravju Da bi lahko ocenili inovacijski potencial podjetij v Podravju, smo se lotili natančne analize podjetij, za katere smo v skladu z zastavljeno metodologiji ocenili, da imajo po naravi svoje dejavnosti bolj izrazit inovacijski potencial. Na osnovi podatkovne baze Bizi.si, ki je predstavljala osnovo za pridobitev finančnih in drugih podatkov o podjetjih, smo izdelali osnovni nabor potencialnih inovativnih podjetij po posameznih občinah Podravske regije. Osnovni kriterij za uvrstitev podjetij na seznam potencialno inovativnih podjetij je bil, da podjetje trži lastne izdelke oziroma izvaja inovativne storitve. V okviru analize smo opazovali osnove finančne podatke podjetij (število zaposlenih, prihodki iz poslovanja, čisti dobiček, dodana vrednost na zaposlenega), predvsem pa smo se osredotočili na pregled njihovih spletnih strani ter drugih dostopnih informacij o podjetjih, kar nam je pomagalo pri bolj kakovostni presoji o obstoju lastnih izdelkov ali izvajanju inovativnih storitev. V okviru selekcijskega procesa smo tako prišli do nabora 250 inovativnih podjetij v Podravski regiji (v letu 2010 so skupaj zaposlovala 27,566 oseb), za katere lahko trdimo, da tržijo lastne izdelke oziroma storitve in da sodijo v kategorijo inovativnih podjetij, saj je za njih značilno da izpolnjujejo večino navedenih kriterijev, in sicer: • • • dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi s povprečjem v panogi, imajo zaščiteno intelektualno lastnino podjetja (patent, model, blagovna znamka), imajo vzpostavljeno razvojno-raziskovalno skupino, 88 • • aktivno kandidirajo za razvojna in/ali raziskovalna sredstva na razpisih in aktivno izvažajo na trge izven Slovenije (vsaj 5% celotnih prihodkov). Za vsa identificirana podjetja iz nabora smo zbrali tudi razpoložljive kontaktne in finančne podatke za zadnjih pet let poslovanja. Ugotovimo lahko, da ima • • • 71 od 250 analiziranih podjetij organizirano raziskovalno-razvojno dejavnost (28,4 %) večina teh podjetij tudi uradno registrirano raziskovalno-razvojno skupino pri ARRS (Javna Agenciji za raziskovalno dejavnost RS). 250 analiziranih podjetij pri slovenskem uradu skupaj zaščitenih 359 blagovnih znamk, 24 modelov in 59 patentov. Iz Slike 34 izhaja, da v vzorcu izbranih inovativnih podjetij po številu prevladujejo podjetja iz predelovalnih dejavnosti (144 podjetij), sledijo podjetja v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (41 podjetij), na tretjem mestu so podjetja iz informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (33 podjetij). Vse ostale dejavnosti so zastopane z manj kot deset podjetji, in sicer: • • • • • • • • Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki (7 podjetij). Dejavnost gradbeništva (7 podjetij). Dejavnosti prometa in skladiščenja (6 podjetij). Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (3 podjetja). Dejavnosti trgovine in popravila vozil (3 podjetja). Dejavnosti gostinstva (3 podjetja). Dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom (2 podjetja). Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (1 podjetje). V nadaljevanju podrobneje analiziramo identificirana inovativna podjetja v Podravju po posameznih dejavnostih. 89 Slika 34: Število podjetij in zaposlenih v analiziranih podjetjih po posameznih dejavnostih Vir: IRP. 6.3.2.4.1 Analiza podjetij v predelovalnih dejavnostih Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da v Podravski regiji po številu zaposlenih močno prevladujejo podjetja v predelovalnih dejavnostih, ki so v letu 2010 zaposlovala 26.672 oseb (36,7 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 3.398.876.000 EUR prihodkov iz poslovanja, pri čemer je v zadnjih treh letih zaznati trend zmanjševanja števila zaposlenih. V predelovalnih dejavnostih smo natančneje analizirali 144 identificiranih inovativnih podjetij (od 2.088 vseh podjetij v predelovalnih dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 17.774 oseb oziroma 66,6% vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili relativno večja podjetja in da je v predelovalnih dejavnostih še velika množica relativno majhnih podjetij (od nič do nekaj zaposlenih). 90 V Tabeli 31 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij po posameznih segmentih predelovalnih dejavnosti. Tabela 31: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih predelovalnih dejavnosti Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 Celotni prihodki 2006 Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 Čisti poslovni izid 2006 4,937,157 C10 Proizvodnja živil 9 1,621 1,745 1,764 226,209,252 246,523,002 215,447,965 1,851,134 3,353,518 C11 Proizvodnja pijač 2 33 41 46 5,199,065 4,340,053 4,015,007 -20,609 24,749 -277,295 C13 Proizvodnja tekstilij 4 664 663 656 66,623,185 56,852,079 50,085,185 -9,083,682 2,157,983 3,426,038 C14 Proizvodnja oblačil 3 70 113 112 5,722,844 8,911,334 8,268,602 150,716 188,168 196,784 C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izd. 1 1,328 1,194 1,444 103,253,564 102,287,329 176,619,817 -5,555,579 -4,992,290 1,883,509 C16 Obdelava in predelava lesa 7 420 405 388 37,248,632 37,499,302 28,271,949 -198,716 2,006,101 353,947 C17 Proizvodnja papirja 4 865 1,032 1,030 89,783,173 93,267,835 78,807,106 -4,157,296 122,869 -1,088,365 C18 Tiskarstvo 3 143 135 113 57,093,283 49,594,096 33,391,925 3,327,722 1,840,764 2,695,649 C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 30 25 16 6,694,606 8,202,111 3,422,411 -473,498 44,958 0 C20 Proizvodnja kemikalij 6 1,076 1,164 1,046 274,705,080 242,519,894 190,938,423 22,251,865 13,972,870 15,214,816 C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 61 2 0 1,735,690 0 0 -4,649,941 14,886 0 C22 Proiz. izd. iz gume in plastičnih mas 11 1,407 1,453 1,324 170,356,979 123,074,338 153,564,532 6,848,413 4,078,165 6,265,713 C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 6 1,356 412 432 138,568,122 84,801,951 86,366,801 5,753,909 4,352,169 3,656,700 C24 Proizvodnja kovin 3 962 1,125 1,007 259,767,784 339,080,353 366,534,959 1,130,550 756,809 9,270,063 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 42 2,331 2,546 1,477 366,262,681 392,971,186 234,787,076 7,435,472 7,273,356 8,929,360 C26 Proiz. elektronskih in optičnih izd. 4 1,309 1,442 1,447 59,752,862 74,501,562 55,113,987 6,916,698 8,340,665 5,816,463 C27 Proizvodnja električnih naprav 6 131 154 170 15,954,408 18,995,658 19,132,128 442,322 937,650 538,440 C28 Proiz. drugih strojev in naprav 20 2,446 2,946 2,500 266,117,140 371,449,648 280,430,181 4,169,221 10,849,280 5,707,969 C29 Proizvodnja motornih vozil 5 1,419 1,704 1,329 123,597,352 125,666,038 98,524,334 389,774 -565,965 2,216,441 C31 Proizvodnja pohištva 1 23 37 36 918,314 2,001,197 1,918,734 -105,340 -1,019 248 C32 Druge predelovalne dejavnosti 2 36 35 37 7,179,881 6,716,756 5,311,674 115,238 56,332 5,438 C33 Popravila in montaža strojev in naprav C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (identificirana inovativna podjetja) 3 45 43 33 5,537,677 5,579,210 3,991,722 340,919 694,264 725,610 144 17,774 18,416 16,405 2,288,281,574 2,394,834,932 2,094,944,518 36,879,292 55,506,282 70,474,685 C SKUPAJ VSA PODJETJA V PODRAVJU 2.088 26,672 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. Grafični prikaz razvrstitve sektorjev predelovalnih dejavnosti prikazuje Slika 35. 91 Slika 35: Število zaposlenih v analiziranih podjetjih po posameznih segmentih predelovalnih dejavnosti Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih predelovalnih dejavnosti izhaja, da največ zaposlenih oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v naslednjih dejavnostih: • Proizvodnja drugih strojev in naprav, kjer smo identificirali in analizirali 20 inovativnih podjetij z 2.446 zaposlenimi. • Proizvodnja kovinskih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 42 inovativnih podjetij z 2.331 zaposlenimi. • Proizvodnja živil, kjer smo identificirali in analizirali 9 inovativnih podjetij z 1.621 zaposlenimi. • Proizvodnja motornih vozil, kjer smo identificirali in analizirali 5 inovativnih podjetij z 1.419 zaposlenimi. • Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, kjer smo identificirali in analizirali 11 inovativnih podjetij s skupaj 1.407 zaposlenimi. • Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih podjetij s skupaj 1.356 zaposlenimi. • Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali le 1 inovativno podjetje s skupaj 1.328 zaposlenimi. • Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 4 inovativna podjetja s skupaj 1.309 zaposlenimi. • Proizvodnja kemikalij, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih podjetij s skupaj 1.076 zaposlenimi. • Proizvodnja kovin, kjer smo identificirali in analizirali 3 inovativna podjetja s skupaj 962 zaposlenimi. Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 15.255 oseb. 92 V preostalih segmentih predelovalnih dejavnosti je bilo leta 2010 v analiziranih inovativnih podjetjih zaposlenih še nadaljnjih 2.521 oseb, in sicer: • Proizvodnja papirja (4 inovativna podjetja s skupaj 865 zaposlenimi). • Proizvodnja tekstilij (4 inovativna podjetja s skupaj 664 zaposlenimi). • Obdelava in predelava lesa (7 inovativnih podjetij s skupaj 420 zaposlenimi). • Tiskarstvo (3 inovativna podjetja s skupaj 143 zaposlenimi). • Proizvodnja električnih naprav (6 inovativnih podjetij s skupaj 131 zaposlenimi). • Proizvodnja oblačil (3 inovativna podjetja s skupaj 70 zaposlenimi). • Proizvodnja farmacevtskih preparatov (1 inovativno podjetje s skupaj 61 zaposlenimi). • Popravila in montaža strojev in naprav (3 inovativna podjetja s skupaj 45 zaposlenimi). • Druge predelovalne dejavnosti (2 inovativna podjetja s skupaj 36 zaposlenimi). • Proizvodnja pijač (2 inovativna podjetja s skupaj 33 zaposlenimi). • Proizvodnja naftnih derivatov (1 inovativno podjetje s skupaj 30 zaposlenimi). • Proizvodnja pohištva (1 inovativno podjetje s skupaj 23 zaposlenimi). V nadaljevanju podajamo podrobnejšo analizo značilnosti največjih deset segmentov predelovalnih dejavnosti. • Proizvodnja drugih strojev in naprav, kjer smo identificirali in analizirali 20 inovativnih podjetij z 2.446 zaposlenimi. V tem segmentu predvsem izstopa 8 inovativnih podjetij (glej Tabelo 32), ki skupaj zaposlujejo 2.013 sodelavcev in vsa dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi. Slaba stran teh podjetij je sicer, da so v obdobju od 2006 do 2010 niso rasla, temveč so zmanjšala število zaposlenih za 150 oseb. So pa v letu 2010 na primer ustvarila za 233 mio EUR prihodkov in 3,2 mio EUR čistega dobička. Za to panogo sicer ni značilna zelo visoka povprečna dodana vrednost, vendar so podjetja precej stabilna in pretežno usmerjena v izvoz. Ocenjujemo, da bi z večjimi vlaganju v raziskovalno-razvojno dejavnost s ciljem razvoja in zaščite tehnologij (navedena podjetja nimajo v Sloveniji objavljenega nobenega patenta) bi lahko navedena podjetja izboljšala svoj konkurenčni položaj na trgu in dvignila dodano vrednost svojih produktov. Tabela 32: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja drugih strojev in naprav« Podjetje Dejavnost Spletna stran podjetja MLM d.d. C28.140 - Proizvodnja pip in ventilov C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav C28.940 - Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo C28.250 - Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospod. C28.290 - Proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne namene C28.220 - Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav C28.940 - Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo www.mlm-mb.si 732.0 €72,327,843 -€2,796,473 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge 1.00 www.adk.si 626.0 €80,680,282 €3,844,052 1.13 €34,240 www.palfinger.com 367.0 €50,005,020 €1,481,861 1.01 €30,733 www.krebe-tippo.com 73.0 €4,554,780 -€37,821 1.05 €25,606 www2.systemair.com/ 60.0 €12,108,387 €337,096 1.84 €52,449 www.goldpack.org 42.6 €4,964,547 €240,510 1.15 €38,392 www.metalna-srm.si 53.0 €4,698,276 €125,259 1.17 €35,563 www.lp-mycron.eu/ 59.0 €3,764,397 €36,757 1.04 €31,852 2,013 €233,103,532 €3,231,241 ADK d.o.o. PALFINGER d.o.o. KREBE-TIPPO d.o.o. SYSTEMAIR d.o.o. ZLATOROG OPREMA d.o.o. METALNA-SRM d.o.o. LP MYCRON, d.o.o. Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Dodana vrednost na zaposl. €27,282 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov Poročil Ajpes in SURS . • Proizvodnja kovinskih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 42 inovativnih podjetij z 2,331 zaposlenimi. V tem segmentu deluje večje število malih in srednje velikih podjetij (do 400 zaposlenih) med katerimi bi lahko izpostavili 10 podjetij prikazanih v Tabeli 33, ki so skupaj v letu 2010 93 zaposlovala 334 sodelavcev in dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi. Skupno število zaposlenih se od 2006 do 2010 ni praktično nič spremenilo. Kljub relativni majhnosti merjeno s številom zaposlenih je 10 izpostavljenih podjetij v letu 2010 ustvarilo za 134 mio EUR prihodkov (nobeno ni poslovalo z izgubo) in 6,5 mio EUR čistega dobička, pri čemer je bila njihova dodana vrednost močno nad povprečjem panoge. Opazovanih 42 podjetij ima v Sloveniji objavljenih 15 blagovnih znamk, 5 modelov in 9 patentov, kar kaže na njihovo raziskovalno-razvojno aktivnost, ki bi jo veljalo vsekakor podpreti in še okrepiti. Predvsem bi veljalo podjetja spodbuditi k večji rasti preko globalne difuzije njihovih produktov, znanja in tehnologij. Tabela 33: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kovinskih izdelkov« Podjetje Dejavnost Spletna stran podjetja MEGA-METAL d.o.o. C25.620 - Mehanska obdelava kovin www.mega-metal.si METEORIT d.o.o. VAMAR d.o.o. RONDAL d.o.o. STAMPAL SB d.o.o. METALNA IMPRO d.o.o. OBKOV d.o.o. HOSPITEXO d.o.o. KEV d.o.o. KALDERA d.o.o. C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov C25.110 - Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov C25.500 - Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija C25.290 - Proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev in cistern C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov C25.990 - Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov C25.732 - Proizvodnja orodja za stroje Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge Dodana vrednost na zaposl. 15 €16,513,402 €1,769,215 8.84 €225,646 www.meteorit.si 27.5 €12,081,222 €312,099 5.51 €146,994 www.conatezno.si/ 18.6 €2,542,505 €116,442 2.95 €78,784 54 €17,412,368 €1,462,487 1.98 €65,023 www.stampal-sb.si/ 30.8 €5,670,107 €719,664 1.33 €59,404 www.impro.si 30.4 €3,418,948 €520,045 2.61 €57,234 www.obkov.si 13 €1,853,337 €192,347 1.48 €48,709 www.meltal.si 81.9 €70,751,728 €1,098,015 1.47 €48,313 www.informacija.net/ 13.5 €1,179,701 €182,276 1.34 €44,102 www.kaldera.si 48.8 €2,538,038 €154,271 1.14 €34,202 334 €133,961,356 €6,526,861 www.rondal.si/ Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . • Proizvodnja živil, kjer smo identificirali in analizirali 9 inovativnih podjetij z 1,621 zaposlenimi. V tem segmentu poleg večjega števila delujočih mikro, malih in srednje velikih podjetij izstopa le eno veliko podjetje, to je Perutnina Ptuj s 1.155 zaposlenimi v 2010. V dejavnosti proizvodnje živil smo izpostavili 5 podjetij prikazanih v Tabeli 34, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 1,506 sodelavcev. Vsa žal niso dosegala nadpovprečne dodane vrednosti na zaposlenega v panogi, kar kaže na njihovo relativno nizko razvojno moč, so pa ustvarila za 213 mio EUR prihodkov in 1,7 mio EUR čistega dobička. Skupno število zaposlenih je od 2006 do 2010 malenkost upadlo. Opazovanih 9 podjetij ima v Sloveniji objavljenih 51 blagovnih znamk, 6 modelov in 3 patente, kar kaže na njihovo intenzivno tržno orientacijo, a relativno skromno tehnološko moč, ki bi jo veljalo podpreti in okrepiti. Predvsem bi veljalo podjetja spodbuditi k večji mednarodni difuziji svojih produktov oziroma rasti na izvozne trge in še večjo izrabo ekonomije obsega. 94 Tabela 34: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja živil« Podjetje OLJARNA IN TRGOVINA PETOVAR MARJAN S.P. GEA d.d. PERUTNINA PTUJ, d.d. DOMAČE MESNINE, d.o.o. KOŠAKI TMI d.d. Dejavnost Spletna stran podjetja Število zaposlenih 2010 C10.410 - Proizvodnja olja in maščob www.oljarna-petovar.si/ 10.0 C10.410 - Proizvodnja olja in maščob www.gea.si C10.120 - Proizvodnja perutninskega mesa www.perutnina.com C10.110 - Proizvodnja mesa, razen perutninskega C10.110 - Proizvodnja mesa, razen perutninskega Celotni prihodki 2010 €2,452,414 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge Dodana vrednost na zaposl. €180,660 1.07 €36,137 103.7 €27,138,807 €437,460 1.05 €35,282 1,154.5 €157,847,782 €1,430,858 0.71 €28,722 www.przlic.si 22.9 €2,149,564 €37,173 0.83 €21,170 www.kosaki.si 214.9 €23,113,463 -€390,338 0.80 €20,341 1,506 212,702,030 1,695,813 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . • Proizvodnja motornih vozil, kjer smo identificirali in analizirali 5 inovativnih podjetij s 1.419 zaposlenimi. Gre za podjetja, ki so predvsem dobavitelji posameznih komponent avtomobilski industriji. Izpostaviti želimo tri podjetja (glej Tabelo 35), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 1.364 oseb. Samo eno podjetje je doseglo dodano vrednost na zaposlenega višjo od povprečja v panogi, kar kaže na njihovo relativno zaostajanje in potencial za močno izboljšanje. K temu sklepu nas usmerja tudi dejstvo, da imajo identificirana in analizirana podjetja v Sloveniji objavljeno samo 1 blagovno znamko, nič pa modelov ali patentov, kar kaže na njihovo nizko raziskovalno-razvojno moč. Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi lastnih raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in znanja, ki bi ga tudi ustrezno zaščitila ter jim omogočila dvig dodane vrednosti. Tabela 35: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja motornih vozil« Podjetje Dejavnost CIMOS TAM Ai, d.o.o. C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila C29.320 - Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila STARKOM d.o.o. TBP d.d. Spletna stran podjetja Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge Dodana vrednost na zaposl. www.cimos.eu 638 64,255,901 8,699 1.09 €40,267 www.starkom.si/ 120 15,552,993 -1,245,390 0.80 €29,616 606 41,476,154 1,628,885 0.67 €24,685 1,364 121,285,048 392,194 www.tbp.si Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . • Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, kjer smo identificirali in analizirali 11 inovativnih podjetij s skupaj 1.407 zaposlenimi. V tem segmentu deluje večje število malih in srednje velikih podjetij med katerimi izpostavljamo 6 podjetij prikazanih v Tabeli 36, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 1.268 sodelavcev. Štiri podjetja so dosegala nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi, medtem ko sta bila dva zelo blizu povprečja. Skupno število zaposlenih v omenjenih podjetjih se je od 2006 do 2010 minimalno povečalo, so pa v letu 2010 ustvarila za 155 mio EUR celotnih prihodkov in 7 mio EUR čistega dobička. Opazovanih 11 podjetij iz dejavnosti proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas ima v Sloveniji objavljenih 5 blagovnih znamk in 13 patentov. Ključni nosilci intelektualne lastnine so podjetja Geberit d.o.o. iz Ruš (10 patentov), SavaTech d.o.o. iz Ptuja (2 patenta) in AJM d.o.o. iz Pesnice (1 patent). Omenjena podjetja in tudi druga podjetja v dejavnosti, ki kaže zelo dobre rezultate bi veljalo še dodatno podpreti in okrepiti njihove raziskovalno-razvojne napore in napore v osvajanje izvoznih trgov s ciljem rasti. 95 Tabela 36: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas« Podjetje GEBERIT Sanitarna tehnika, d.o.o. TESNILA BOGADI D.O.O. SAVATECH d.o.o. SEAL & TRADE d.o.o. PLANA d.o.o. AJM OKNAVRATASENČILA d.o.o. Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge Dodana vrednost na zaposl. Dejavnost Spletna stran podjetja C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas http://www.geberit.si 202.0 €25,633,547 €2,562,423 1.72 €53,809 http://www.bogadi.si 18.2 €1,300,638 €101,238 1.17 €43,137 778.6 €96,120,000 €3,573,000 0.83 €33,749 C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz gume C22.190 - Proizvodnja drugih izdelkov iz gume C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas C22.290 - Proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas C22.230 - Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo www.savatech.si www.seal-trade.si 9.0 €711,549 €57,029 1.06 €32,931 http://www.plana.si 10.0 €2,462,129 €47,987 0.99 €30,910 http://www.ajm.si 250.0 €28,517,398 €639,220 1.08 €30,141 1,268 154,745,261 6,980,897 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . • Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih podjetij s skupaj 1.356 zaposlenimi, med katerimi v Tabeli 37 izpostavljamo 4 podjetja, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 1.179 sodelavcev. Dve podjetji sta dosegali nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi, medtem ko sta bili dve blizu povprečja. V letu 2010 so omenjena štiri podjetja ustvarila za 125 mio EUR celotnih prihodkov in 7 mio EUR čistega dobička. Opazovanih 6 podjetij iz dejavnosti proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov ima v Sloveniji objavljenih 28 blagovnih znamk in nobenega modela oziroma patenta, kar kaže na njihovo nizko raziskovalno-razvojno moč. Največje podjetje v dejavnosti je SwatyComent d.o.o., ki je nastalo leta 2010 z združitvijo dveh podjetij (Swaty-a iz Maribora in Comet-a iz Zreč) in je v prvem letu skupnega poslovanja zaposlovalo 947 oseb in ustvarilo 68 mio EUR prihodkov in 5,7 mio EUR čistega dobička. Je intenzivno izvozno usmerjena družba, saj več kot 80 % prodaje predstavlja izvoz na številna tržišča po vsem svetu. Ob tradicionalnih trgih Evropske unije, JV Evrope, Bližnjega vzhoda in Severne Amerike vse pomembnejšo vlogo dobivajo trgi Južne Amerike, Rusije in Azije. Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi lastnih raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in znanja, ki bi jih tudi ustrezno zaščitila. To bi jim omogočilo dvig dodane vrednosti in nadaljnjo rast. Tabela 37: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov« Podjetje SILKEM d.o.o. Wienerberger d.d. TLAKOVCI PODLESNIK d.o.o. SWATYCOMET d.o.o. Dejavnost C23.990 - Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov C23.320 - Proizvodnja strešnikov, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline Spletna stran podjetja Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge Dodana vrednost na zaposl. www.silkem.si 143.0 €46,907,919 €810,105 1.63 €49,979 www.wienerberger.si 46.0 €6,868,408 €408,710 0.89 €38,564 C23.610 - Proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo www.tlakovec.si 43.3 €3,189,385 €2,101 1.16 €31,690 C23.910 - Proizvodnja brusilnih sredstev www.swatycomet.si 947.0 €67,801,035 €5,726,035 0.89 €24,581 1,179 124,766,747 6,946,951 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 96 • Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali le eno inovativno podjetje s skupaj 1.328 zaposlenimi, in sicer bolj zaradi razvojnega potenciala kot zaradi trenutnih poslovnih rezultatov in stanja razvoja (glej Tabelo 38). Podjetje se smelo podaja na zahtevnejše tržne segmente letalske in drugih industrij, zato tudi intenzivno investira. V letu 2010 je doseglo 104 mio EUR celotnih prihodkov in 5,6 mio EUR izgube. Dodana vrednost je trenutno zelo nizka, saj znaša le 9,877 EUR na zaposlenega oziroma 24% povprečja panoge. Podjetje je sicer že bilo deležno državne podpore za svoje razvojne projekte. Tabela 38: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov« Podjetje Dejavnost Spletna stran podjetja BOXMARK LEATHER d.o.o. C15.120 - Proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov www.boxmark.com/ Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 1,328.0 €103,253,564 -€5,555,579 1,328.0 €103,253,564 -€5,555,579 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge 0,24 Dodana vrednost na zaposl. €9,877 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . • Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov, kjer smo identificirali in analizirali 4 inovativna podjetja s skupaj 1.309 zaposlenimi, ki jih predstavljamo v Tabeli 39. Tri podjetja dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti, medtem ko je eno praktično tik pod povprečjem. V letu 2010 so omenjena štiri podjetja ustvarila za 60 mio EUR celotnih prihodkov in 7 mio EUR čistega dobička (od tega daleč največ podjetje Carrera Optyl d.o.o. iz Ormoža, ki je v letu 2010 zaposlovalo 1.287 oseb, ustvarilo 54 mio EUR prihodkov in 6.7 mi EUR čistega dobička). Opazovana štiri podjetja imajo v Sloveniji objavljeno le eno blagovno znamko in nič modelov oziroma patentov, kar kaže na njihovo nizko raziskovalno-razvojno moč. Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi lastnih raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in znanja, ki bi jih tudi ustrezno zaščitila. To bi jim omogočilo še dodaten dvig dodane vrednosti in nadaljnjo rast. Tabela 39: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov« Podjetje ELPRO LEPENIK & CO. d.n.o. ENERSIS d.o.o. TERMO MR d.o.o. CARRERA OPTYL d.o.o. Ormož Dejavnost C26.510 - Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in naprav C26.110 - Proizvodnja elektronskih komponent C26.510 - Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in naprav C26.700 - Proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme Spletna stran podjetja Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge Dodana vrednost na zaposl. www.elpro.si 11.0 €1,141,172 €60,220 1.48 €46,594 www.enersis.si 8.6 €4,004,581 €111,609 1.39 €45,373 www.termo-mr.si 2.2 €248,585 €25,540 1.35 €42,749 1,287.0 €54,358,524 €6,719,329 0.98 €24,093 1,308.8 €59,752,862 €6,916,698 www.carreraworld.com Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . • Proizvodnja kemikalij, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih podjetij s skupaj 1.076 zaposlenimi, ki jih predstavljamo v Tabeli 40. Tri podjetja dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti, medtem ko tri zaostajajo za povprečjem. V letu 2010 so analizirana podjetja ustvarila za 275 mio EUR celotnih prihodkov in 22 mio EUR čistega dobička (od tega daleč največ podjetje Henkel Slovenija d.o.o. iz Maribora, ki je v letu 2010 zaposlovalo 668 oseb, ustvarilo 185 mio EUR prihodkov in 20 mi EUR čistega dobička). 97 Opazovana podjetja imajo v Sloveniji objavljenih 82 blagovnih znamk (64 jih ima Henkel Slovenija d.o.o.), en model in nič patentov, kar kaže na njihovo tržno orientacijo in nizko lastno raziskovalnorazvojno moč pri razvoju novih tehnologij in produktov. Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi lastnih raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in znanja, ki bi jih tudi ustrezno zaščitila. To bi jim omogočilo še dodaten dvig dodane vrednosti in nadaljnjo rast. Tabela 40: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kemikalij« Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 668.0 €184,894,363 €19,957,513 1.07 €65,922 97.1 €25,108,191 €1,822,652 0.98 €60,359 http://www.messer.si 91.9 €14,918,058 €317,605 0.66 €49,771 http://www.pinus-tki.si 121.5 €29,420,113 €86,188 1.26 €46,973 http://www.tdrlegure.si 32.0 €7,265,310 €45,623 1.02 €42,471 http://www.agroruse.si 65.2 €13,099,045 €22,284 0.84 €31,316 1,075.7 €274,705,080 €22,251,865 Podjetje Dejavnost Spletna stran podjetja HENKEL SLOVENIJA d.o.o. C20.410 - Proizvodnja mil in pralnih sredstev, čistilnih in polirnih sredstev http://www.henkel.si ECOLAB d.o.o. C20.410 - Proizvodnja mil in pralnih sredstev, čistilnih in polirnih sredstev MESSER SLOVENIJA d.o.o. C20.110 - Proizvodnja tehničnih plinov PINUS TKI d.d. TDR LEGURE d.o.o. AGRORUŠE d.o.o. C20.200 - Proizvodnja razkužil, pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov C20.590 - Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov C20.200 - Proizvodnja razkužil, pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge http://www.ecolab.com/ Poslovni izid 2010 Dodana vrednost na zaposl. Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . • Proizvodnja kovin, kjer smo identificirali in analizirali 3 inovativna podjetja s skupaj 962 zaposlenimi, ki jih predstavljamo v Tabeli 41. Dva podjetja dosegata nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega, medtem ko je eno tik pod povprečjem. V letu 2010 so analizirana podjetja ustvarila za 260 mio EUR celotnih prihodkov in 1,1 mio EUR čistega dobička. Opazovana podjetja imajo v Sloveniji objavljene 3 blagovne znamke in en patent, kar kaže na njihovo nizko raziskovalno-razvojno moč pri razvoju novih tehnologij in produktov. Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi lastnih raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in znanja, ki bi jih tudi ustrezno zaščitila. To bi jim omogočilo še dodaten dvig dodane vrednosti in nadaljnjo rast. Tabela 41: Podjetja v dejavnosti »Proizvodnja kovin« Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge Dodana vrednost na zaposl. Podjetje Dejavnost Spletna stran podjetja WIRE d.o.o. C24.330 - Hladno oblikovanje profilov in pregibanje http://www.wire.si 18.4 €8,005,331 €311,291 1.20 €45,308 C24.420 - Proizvodnja aluminija http://www.talum.si 851.7 €228,217,234 €598,056 1.02 €41,685 C24.530 - Litje lahkih kovin http://www.impol.si 0.97 €32,203 TALUM, d.d. Kidričevo IMPOL LLT d.o.o. 92.0 €23,545,219 €221,203 962.1 €259,767,784 €1,130,550 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . V Tabeli 42 podajamo pregled objavljene intelektualne lastnine podjetij v predelovalnih dejavnostih pri Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije ter podatke o številu raziskovalno-razvojnih skupin podjetij. 98 Tabela 42: Intelektualna lastnina podjetij v predelovalnih dejavnostih Število podjetij zajetih v vzorec Registrirane blagovne znamke UILRS Registrirani modeli UILRS Registrirani patenti pri UILRS Število raziskovalnorazvojnih skupin C10 Proizvodnja živil 9 C11 Proizvodnja pijač 2 51 6 3 3 8 1 0 C13 Proizvodnja tekstilij 1 4 0 0 0 1 C14 Proizvodnja oblačil 3 3 0 0 2 C15 Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov 1 1 0 0 1 C16 Obdelava in predelava lesa 7 5 1 0 1 C17 Proizvodnja papirja 4 11 3 1 0 C18 Tiskarstvo 3 1 0 0 1 C19 Proizvodnja naftnih derivatov 1 2 2 0 0 C20 Proizvodnja kemikalij 6 82 1 0 2 C21 Proizvodnja farmacevtskih preparatov 1 11 0 0 1 C22 Proizvodnja izd. iz gume in plastičnih mas 11 5 0 13 2 C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 6 28 0 0 3 C24 Proizvodnja kovin 3 3 0 1 1 C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov 42 15 5 9 4 C26 Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov 4 1 0 0 0 C27 Proizvodnja električnih naprav 6 8 3 14 4 C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 20 7 0 0 6 C29 Proizvodnja motornih vozil 5 1 0 0 2 C31 Proizvodnja pohištva 1 0 0 0 1 C32 Druge predelovalne dejavnosti 2 3 2 2 1 C33 Popravila in montaža strojev in naprav 3 1 0 0 0 144 247 24 43 37 Dejavnost po SKD klasifikaciji C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI C SKUPAJ PODJETIJ V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH V PODRAVJU 2.088 99 6.3.2.4.2 Analiza podjetij v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na petem mestu podjetja v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, ki so v letu 2010 zaposlovala 4,553 oseb (6,3 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 408,295,000 EUR prihodkov iz poslovanja. V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti smo natančneje analizirali 41 identificiranih inovativnih podjetij (od 2,913 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 648 oseb oziroma 14,2 % vseh zaposlenih v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. V Tabeli 43 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij. Tabela 43: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Dejavnost po SKD klasifikaciji M70 Dejavnost uprav podjetij in poslovno svetovanje M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje M72 Znanstveno raziskovalna dejavnost M74 Druge strokovne in tehnične dej. M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. M SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 2 3.0 4.1 1.5 31 560.4 569.8 6 59.5 2 Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 Celotni prihodki 2006 Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 Čisti poslovni izid 2006 €113,804 €227,882 €118,191 -€19,410 -€7,696 €0 498.5 €61,251,810 €90,421,841 €62,904,420 €3,269,872 €6,733,173 €3,593,627 40.6 20.2 €4,705,797 €2,175,650 €1,045,297 €537,332 €48,211 -€439,712 25.5 25.4 22.3 €5,204,655 €5,287,945 €3,340,019 €98,616 €125,430 €73,340 41 648 640 543 2,913 4,553 71,276,066 98,113,318 67,407,927 3,886,410 6,899,118 3,227,255 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračun IRP iz podatkov poročil AJPES. Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti izhaja, da največ zaposlenih oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih: • Dejavnost upravljanja podjetij in poslovno svetovanje, kjer smo identificirali in analizirali 2 inovativni podjetji s 3 zaposlenimi. • Arhitekturno in tehnično projektiranje, kjer smo identificirali in analizirali 31 inovativnih podjetij s 560 zaposlenimi. • Znanstveno raziskovalna dejavnost, kjer smo identificirali in analizirali 6 inovativnih podjetij s 60 zaposlenimi. • Druge strokovne in tehnične dejavnosti, kjer smo identificirali in analizirali 2 inovativna podjetja s 26 zaposlenimi. V Tabeli 44 predstavljamo finančne podatke identificiranih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 648 sodelavcev. Enaindvajset podjetij je doseglo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi, medtem ko jih je bilo 20 na ali pod povprečjem panoge. V letu 2010 so omenjena podjetja ustvarila za 71,3 mio EUR celotnih prihodkov in 3,9 mio EUR čistega dobička. Med podjetji se nahaja tudi nekaj start-up podjetij, katerih dodana vrednost še ni dosegla povprečja panoge, saj se podjetja nahajajo v fazi intenzivnega razvoja produktov in njihovega začetnega trženja. Opazovana podjetja imajo v Sloveniji objavljenih 16 blagovnih znamk, nič modelov in 7 patentov. Omenjena intelektualna lastnina je žal skoncentrirana le pri nekaj podjetjih, ostala pa izkazujejo nizko raziskovalno-razvojno moč. Nosilci nacionalnih patentov so Dorsoon (2), EM-Tronic (4) in podjetje Magnel (1). Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in znanja ter njihove ustrezne zaščit. Predvsem pa bi jih veljalo podpreti pri njihovih naporih za difuzijo inovacij na globalne trge in s tem še okrepiti njihovo rast. 100 Tabela 44: Podjetja v dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Podjetje Dejavnost Spletna stran podjetja Število zaposlen ih 2010 M70.220 - Drugo podjetniško in poslovno svetovanje Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 3.0 €113,804 Faktor dodane vrednosti v primerjavi s povpreč. panoge Dodana vrednost na zaposl. -€19,410 II4, d.o.o. http://www.ii4.si 2.0 €84,515 -€18,767 0.72 €24,078 ISN, d.o.o. http://www.isn.si 1.0 €29,289 -€643 0.49 €16,610 560.4 €61,251,810 €3,269,872 http://www.ponting.si 14.6 €2,353,606 €721,281 2.50 €102,216 http://www.zeia.si 1.0 €171,026 €50,191 2.24 €91,402 http://www.epi-spektrum.si 7.9 €601,238 €101,702 1.35 €55,255 http://www.tehnobiro.si 6.9 €562,953 €19,976 1.07 €43,554 http://www.smm.si 94.0 €12,581,077 €378,493 0.90 €36,745 http://www.rti.si 24.8 €1,046,974 €15,721 0.89 €34,375 http://www.doorson.si 36.1 €2,050,466 €20,114 0.65 €26,580 http://www.telem.si 18.0 €1,638,142 €21,050 0.60 €24,459 http://www.pronet.si 5.0 €3,947,904 €158,288 1.70 €69,263 http://www.interexpo.si 6.7 €1,679,388 -€29,564 2.87 €96,400 http://www.bpi.si/ 10.9 €2,019,659 €237,871 1.65 €67,384 http://www.lineal.si/ 40.5 €5,601,791 €511,185 1.47 €60,049 http://www.la-co.si 15.0 €3,619,822 €59,489 1.07 €43,578 http://www.vgb.si 18.5 €1,531,917 €41,741 1.06 €43,344 www.avl.com/ 24.3 €1,261,000 €17,031 0.99 €40,293 http: / /www . em -tronic .si 13.4 €878,158 €19,052 0.79 €32,284 http://www.mdi.si 4.0 €146,661 €403 0.65 €26,579 http://www.ufm-uvera.si/ 3.5 €620,015 €14,643 1.20 €49,125 http://www.varinger.si 10.0 €614,870 €71,978 1.02 €39,155 http://www.ates.si 15.0 €1,428,568 €48,282 0.68 €27,871 http://www.projekt.si 27.9 €1,503,205 €29,824 0.86 €39,296 http://www.m-lan.si 2.7 €2,924,172 €84,966 1.76 €71,742 http://www.zim.si/ 14.0 €1,521,141 €244,536 1.47 €60,087 http://www.paskal.si 6.6 €429,453 €68,833 1.24 €47,745 http://www.ekosystem.si 18.4 €1,323,698 €73,700 1.17 €45,068 http://www.menerga.si 32.6 €3,895,846 €164,335 0.94 €38,299 http: / /www .zum -mb .si 24.2 €1,032,398 €4,727 0.89 €34,853 http://www.iei.si 37.3 €2,867,356 €93,800 0.88 €35,924 www.deutz-engineering.com 17.9 €726,448 €3,122 0.67 €27,273 http://www.feniks-pro.com 9.0 €672,858 €23,102 0.72 €29,539 http: / /ww w .inpra .si x x x 1.73 x 59.5 €4,705,797 M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje PONTING d.o.o. ZEIA D.O.O. EPI SPEKTRUM d.o.o. TEHNOBIRO, d.o.o. SMM D.O.O. RTI d.o.o. DOORSON D.O.O. TELEM d.o.o. PRONET d.o.o. INTER EXPO, d.o.o. BPI d.o.o. LINEAL d.o.o. LA & CO. d.o.o. VGB MARIBOR d.o.o. AVL-AST d.o.o. EM.TRONIC d.o.o. MD INŽENIRING d.o.o. UFM-UVERA d.o.o. VARINGER d.o.o. ATES D.O.O. PROJEKTA INŽENIRING PTUJ M-LAN d.o.o. ZIM d.o.o. PASKAL D.O.O. EKOSYSTEM d.o.o. MENERGA D.O.O. ZUM d.o.o. IEI d.o.o. DEUTZ ENGINEERING d.o.o. FENIKS PRO d.o.o. INPRA ENERGETIKA d.o.o. M72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije PIKTRONIK d.o.o. €537,332 http://www.piktronik.com 11.7 €925,262 €78,422 0.82 €35,817 MAGNEL d.o.o. http://www.magnel.si/ 5.7 €278,370 €5,192 0.62 €26,864 GLOBTEL d.o.o. http://www.globtel.si/ 21.9 €2,148,588 €19,160 1.07 €46,434 EMSISO d.o.o. http://www.emsiso.com 8.0 €591,592 €41,721 1.02 €44,439 VERSOR d.o.o. http://www.versor.si/ 2.0 €91,998 €1,640 0.39 €17,135 IOS, d.o.o. http://www.ios.si/igy/ 10.2 €669,987 €391,197 1.87 €81,068 25.5 €5,204,655 €98,616 http://www.tbs-team24.com 12.5 €2,704,668 €66,651 1.01 €35,597 http://www.kosic.si 13.0 €2,499,987 €31,965 0.95 €33,513 M74.900 - Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti TBS TEAM 24 d.o.o. DRUŽINSKO PODJETJE KOSIČ SKUPAJ M IZBOR 648 SKUPAJ M AJPES 4,553.0 71,276,066 3,886,410 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 101 6.3.2.4.3 Analiza podjetij v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na osmem mestu podjetja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, ki so v letu 2010 zaposlovala 1,679 oseb (2,3 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 214,840,000 EUR prihodkov iz poslovanja. V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih smo natančneje analizirali 33 identificiranih inovativnih podjetij (od 792 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 544 oseb oziroma 32,4 % vseh zaposlenih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. V Tabeli 45 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij. Tabela 45: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih Dejavnost po SKD klasifikaciji J61 Telekomunikacijske dejavnosti J62 Računalniško programiranje in svetovanje J63 Druge informacijske dejavnosti J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAV. J SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 Celotni prihodki 2006 Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 Čisti poslovni izid 2006 1 17.0 10.5 8.7 €803,600 €899,642 €711,855 €55,888 €136,916 €189,718 30 424.0 370.2 339.0 €46,843,335 €58,780,725 €57,257,181 €1,966,711 €1,538,952 €1,582,835 2 103.2 94.0 87.0 €11,930,215 €9,402,764 €7,011,943 €65,596 €65,982 €99,075 33 544.2 474.7 434.6 €59,577,150 €69,083,131 €64,980,979 €2,088,195 €1,741,850 €1,871,628 792 1,679 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih informacijskih in komunikacijskih dejavnosti izhaja, da največ zaposlenih oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih: • Telekomunikacijske dejavnosti, kjer smo identificirali in analizirali eno inovativno podjetje s 17 zaposlenimi. • Računalniško programiranje in svetovanje, kjer smo identificirali in analizirali 30 inovativnih podjetij s 424 zaposlenimi. • Druge informacijske dejavnosti, kjer smo identificirali in analizirali dve inovativni podjetji s 103 zaposlenimi. V Tabeli 46 predstavljamo finančne podatke identificiranih podjetij, ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 544 sodelavcev. 12 podjetij je doseglo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi, medtem ko jih je bilo 21 pod povprečjem panoge. V letu 2010 so omenjena podjetja ustvarila za 59,6 mio EUR celotnih prihodkov in 2,1 mio EUR čistega dobička. Med podjetji se nahaja tudi nekaj start-up podjetij, katerih dodana vrednost še ni dosegla povprečja panoge, saj se podjetja nahajajo v fazi intenzivnega razvoja produktov in njihovega začetnega trženja. Opazovana podjetja imajo v Sloveniji objavljenih 30 blagovnih znamk, nič modelov in 7 patentov. Podjetja bi morali spodbuditi k okrepitvi raziskovalno-razvojnih naporov s ciljem razvoja lastnih tehnologij in znanja ter njihove ustrezne zaščit, kar bi bila osnova za dvig dodane vrednosti. Predvsem pa bi jih veljalo podpreti pri njihovih naporih za difuzijo inovacij na globalne trge in s tem še okrepiti njihovo rast. 102 Tabela 46: Podjetja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih Podjetje Dejavnost Spletna stran podjetja J61.900 - Druge telekomunikacijske dejavnosti TELETECH d.o.o. www.teletech.si J62.020 - Svetovanje o računalniških napravah in programih Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 17.0 €803,600 €55,888 17.0 €803,600 €55,888 424.0 €46,843,335 €1,966,711 Faktor dodane vrednosti v primerjavi s povpreč. panoge Dodana vrednost na zaposl. 0.72 €46,266 ACROS d.o.o. http://www.acros.si/ 5.3 €215,115 €13,564 0.64 €33,547 INTERA, d.o.o. http://www.intera.si 7.7 €477,728 €35,517 0.60 €21,776 REAL SECURITY d.o.o. www.real-sec.com/ 5.6 €2,832,216 €56,646 1.28 €67,318 MARGENTO R&D d.o.o. www.margento.com/ 58.2 €2,821,679 €524,384 0.86 €34,762 MG-SOFT d.o.o. http://www.mg-soft.si 14.5 €412,697 -€210,018 0.47 €20,619 ZADRGA, d.o.o. http://www.zadrga.si 2.8 €520,811 €3,530 1.04 €42,120 ARIES - IT, d.o.o. 3.0 €297,874 €1,584 0.69 €24,904 RIKOM d.o.o. www.aries-it.com http://www.rikom.si 31.9 €4,026,760 €93,178 1.02 €41,204 RELIEF d.o.o. http://www.relief.si/ 2.7 €162,565 €21,371 0.81 €42,997 http://www.comtron.si 47.5 €4,665,107 €1,546 0.60 €24,196 http://www.tend.si 19.0 €1,757,235 €3,751 0.54 €28,256 http://www.merus-on.net 4.4 €757,917 €3,162 0.49 €26,055 http://www.inova.si/ 8.2 €1,061,290 €319,849 1.78 €77,759 www.garex.si/ 6.2 €951,337 €90,147 1.32 €47,696 www.novum-online.si 4.9 €696,977 €188,049 2.17 €95,109 http://www.siing.si 5.8 €518,184 €100,104 1.52 €66,394 www.infobiro.net 1.0 €103,448 €29,961 1.47 €64,569 http://cor.fja.com/si/ 23.1 €1,629,574 €225,752 1.28 €56,058 SOFTBASE d.o.o. http://www.softbase.si 5.7 €446,847 €65,897 1.04 €45,409 E-RAČUNI, d.o.o. http://www.e-racuni.com 8.0 €491,002 €68,502 1.01 €44,074 Arhides d.o.o. http://www.arhides.si/ 3.4 €1,255,053 €41,507 0.98 €51,508 IMAGINE D.O.O. http://www.imagine.si/ 13.6 €727,304 €98,734 0.95 €41,560 http://www.mips.si/ 9.0 €521,503 €43,528 0.86 €37,667 LANCom d.o.o. http://www.lancom.si 55.7 €12,714,978 €24,640 0.69 €36,220 PRONID, d.o.o. http://www.pronid.si 4.6 €406,192 €27,271 0.64 €33,903 AGENDA d.o.o. http://www.agenda.si/ 11.6 €731,629 €17,884 0.63 €33,100 I.T.TIM d.o.o. http://www.it-tim.si 12.8 €1,154,076 €2,142 0.53 €21,324 PINNA, d.o.o. http://www.pinna.si 9.0 €483,696 €28,531 0.96 €42,205 http://www.tis.si 13.9 €2,450,849 €15,640 0.61 €26,623 http://www.alcad.si 25.3 €1,551,692 €30,358 0.89 €38,825 103.2 €11,930,215 102.7 €11,761,464 €56,999 1.20 €52,227 €168,751 €8,597 0.68 €38,339 COMTRON d.o.o. ORG. TEND d.o.o. MERUS, d.o.o. INOVA IT d.o.o. GAREX, d.o.o. Skupina NOVUM IT, d.o.o. SIING D.O.O. INFO-BIRO INFORMATIKA d.o.o. COR&FJA OdaTeam d.o.o. MIPS PROGRAMSKA OPREMA d.o.o. TIS d.o.o. ALCAD d.o.o. J63.110 - Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti INFORMATIKA d.d. MOTIVITI d.o.o. www.informatika.si/ www.motiviti.com 0.5 SKUPAJ J IZBOR 544 SKUPAJ J AJPES 1,679 €59,577,150 €65,596 €2,088,195 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 103 6.3.2.4.4 Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na desetem mestu podjetja v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, ki so v letu 2010 zaposlovala 1.414 oseb (1,9 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 167.674.000 EUR prihodkov iz poslovanja. V dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki smo natančneje analizirali 7 identificiranih inovativnih podjetij (od 39 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 724 oseb oziroma 51,2 % vseh zaposlenih v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki. V Tabeli 47 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij. Tabela 47: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 E36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 3 160.9 158.4 153.0 E37 Ravnanje z odplakami 1 235.0 238.0 258.0 Dejavnost po SKD klasifikaciji E38 Zbiranje in odvoz odpadkov 2 321.2 352.0 350.0 E39 Saniranje okolja E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI VSA PODJETJA V PODRAVJU 1 7.0 8.0 8.0 7 724.1 756.4 769.0 39 1,414 Celotni prihodki 2010 €18,529,82 2 €16,234,34 7 €74,087,74 2 €417,066 €109,268,9 77 Celotni prihodki 2008 €18,210,063 €14,898,788 €58,386,767 €419,900 €91,915,518 Celotni prihodki 2006 Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 €19,166,38 8 €17,271,56 6 €50,348,87 1 €408,393 €87,195,21 8 €2,224,1 71 €1,682,115 €680,686 €61,263 €587,451 €885,793 €18,647 €2,393,977 €1,784,8 29 €3,922 €4,074,1 85 Čisti poslovni izid 2006 €12,994 €13,096 €2,301,207 €3,973,552 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES V Tabeli 48 so prikazani ključni podatki sedmih identificiranih inovativnih podjetij. Štiri so izkazovala dodano vrednost na zaposlenega nad povprečjem v panogi, medtem ko so tri pod povprečjem. V letu 2010 so opazovana podjetja ustvarila za 109,3 mio EUR prihodkov in 4,1 mio EUR čistega dobička. Tabela 48: Podjetja v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki Podjetje Dejavnost Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 160.9 €18,529,822 €2,224,171 http://www.aquasystems.si 13.2 €7,752,008 €2,002,700 14.50 €474,845 http://www.kp-ormoz.si 77.0 €6,169,319 €245,492 0.94 €30,834 http://www.komunala-slb.si 70.7 €4,608,495 -€24,021 0.72 €23,723 235.0 €16,234,347 €61,263 235.0 €16,234,347 €61,263 0.78 €27,320 Spletna stran podjetja Število zaposlenih 2010 E36.000 - Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode AQUASYSTEMS d.o.o. KOMUNALA ORMOŽ d.o.o. KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA d.o.o. E37.000 - Ravnanje z odplakami NIGRAD d.d. http://www.nigrad.si E38 Zbiranje in odvoz odpadkov Gorenje Surovina d.o.o. LABOS d.o.o. Dodana vrednost na zaposl. 321.2 €74,087,742 €1,784,829 http://www.surovina.si 315.2 €71,969,120 €1,689,309 1.03 €47,300 http://labos.si 6.0 €2,118,622 €95,520 1.38 €41,873 7.0 €417,066 €3,922 7.0 €417,066 €3,922 1.09 €38,112 724.1 €109,268,977 €4,074,185 E39.000 - Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki IKEMA, d.o.o. Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečje m panoge http://ikema.si/index.htm Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 104 6.3.2.4.5 Analiza podjetij v gradbeništvu Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na drugem mestu podjetja iz gradbeništva, ki so v letu 2010 zaposlovala 9,486 oseb (13,1 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 834,378,000 EUR prihodkov iz poslovanja, pri čemer je v zadnjih dveh letih zaznati močan trend zmanjševanja števila zaposlenih. V gradbeništvu smo natančneje analizirali 7 identificiranih inovativnih podjetij (od 2.415 vseh podjetij v gradbeništvu), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 479 oseb oziroma 19,8 % vseh zaposlenih v gradbeništvu. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili relativno večja podjetja in da je v gradbeništvu še velika množica relativno majhnih podjetij (od nič do nekaj zaposlenih). V Tabeli 49 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij po posameznih segmentih gradbeništva. Tabela 49: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih gradbeništva Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 Celotni prihodki 2006 F41 Gradnja stavb 3 284.0 294.0 296.3 €59,973,864 €53,926,035 €31,340,982 -€295,385 €499,697 F42 Gradnja inženirskih objektov 1 20.0 23.0 19.0 €31,722,151 €17,994,683 €11,251,756 €5,473,996 €1,273,725 €369,796 F43 Specializirana gradbena dela 3 175.2 191.7 191.1 €17,806,573 €30,344,445 €22,885,053 €176,415 €937,721 €1,244,209 7 479.1 508.7 506.3 €109,502,588 €102,265,163 €65,477,791 €5,355,026 €2,711,143 €2,052,475 2.415 9,486 Dejavnost po SKD klasifikaciji F GRADBENIŠTVO (identificirana inovativna podjetja) F SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 Čisti poslovni izid 2006 €438,470 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih gradbeništva izhaja, da največ zaposlenih oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih: • Gradnja stavb, kjer smo identificirali in analizirali 3 inovativna podjetja z 284 zaposlenimi. • Gradnja inženirskih objektov, kjer smo identificirali in analizirali 1 inovativno podjetje 20 zaposlenimi. • Specializirana gradbena dela, kjer smo identificirali in analizirali 3 inovativna podjetja z 175 zaposlenimi. Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 479 oseb. V Tabeli 50 so prikazani ključni podatki identificiranih 7 inovativnih podjetij, ki so vsa razen enega imela nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi. Slaba stran teh podjetij je sicer, da so v obdobju od 2006 do 2010 niso rasla, temveč so zmanjšala število zaposlenih za 27 oseb. So pa identificirana podjetja v letu 2010 ustvarila za 109 mio EUR prihodkov in 5,4 mio EUR čistega dobička. Po uspešnosti še posebej izstopa podjetje HC Hidromontaža, ki deluje v dejavnosti gradnje drugih objektov nizke gradnje in je po podatkih GZS kar 94 % svojih prihodkov ustvarilo na tujih trgih. V letu 2010 je ustvarilo 5,5 mio EUR čistega dobička in kar 359.395 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. V dejavnosti inštaliranje električnih napeljav in naprav izstopa podjetje Tenzor, ki je z 51 zaposlenimi v 2010 ustvarilo 4,4 mio EUR prihodkov in 35.071 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. V dejavnosti gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je v letu 2010 odlično poslovalo podjetje Keter Invest, ki je ustvarilo za 27,7 mio EUR prihodkov in kar 199,952 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. 105 Tabela 50: Podjetja v dejavnosti »Gradbeništvo« Podjetje KETER INVEST d.o.o. GRANIT d.d. OPIFEX d.o.o. HC HIDROMONTAŽA d.o.o. TENZOR, d.o.o. MAP-TRADE D.O.O. TAMES, d.o.o. Dejavnost Število zaposlenih 2010 Spletna stran podjetja F41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb F41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb F41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb Poslovni izid 2010 Dodana vrednost na zaposl. www.ketergroup.eu 7.0 €27,674,834 €491,192 10.14 €199,952 http://www.granit.si 271.0 €30,655,847 -€850,868 0.91 €17,878 3.16 €62,305 12.06 €359,395 www.opifex-solar.si 6.0 €1,643,183 €64,291 284.0 €59,973,864 -€295,385 20.0 €31,722,151 €5,473,996 20.0 €31,722,151 €5,473,996 www.tenzor.si 50.6 €4,408,260 €308,314 1.25 €35,071 www.map-trade.si/ 38.2 €4,506,079 -€176,095 1.23 €31,033 www.tames.si 86.4 €8,892,234 €44,196 1.01 €28,312 F42.990 - Gradnja drugih objektov nizke gradnje / F43.210 - Inštaliranje električnih napeljav in naprav F43.990 - Druga specializirana gradbena dela F43.220 - Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav Celotni prihodki 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečje m panoge 175.2 €17,806,573 €176,415 479.1 €109,502,588 €5,355,026 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 6.3.2.4.6 Analiza podjetij v dejavnostih prometa in skladiščenja Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na tretjem mestu podjetja v dejavnostih prometa in skladiščenja, ki so v letu 2010 zaposlovala 9,062 oseb (12,5 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 554,301,000 EUR prihodkov iz poslovanja. V dejavnostih prometa in skladiščenja smo natančneje analizirali 6 identificiranih inovativnih podjetij (od 1,116 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6,495 oseb oziroma 71,7 % vseh zaposlenih v dejavnostih prometa in skladiščenja. Iz podatkov izhaja, da smo v vzorec inovativnih podjetij uvrstili relativno večja podjetja in da je v dejavnostih prometa in skladiščenja še velika množica relativno majhnih podjetij (od nič do nekaj zaposlenih). V Tabeli 51 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij. Tabela 51: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih v dejavnostih prometa in skladiščenja Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 Celotni prihodki 2006 Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 Čisti poslovni izid 2006 H49 Kopenski promet 5 214 237 193 €45,429,430 €42,686,339 €32,141,042 -€79,107 €336,128 €848,873 H53 Poštna in kurirska dejavnost H PROMET IN SKLADIŠČENJE 1 6,281 6,363 6,317 €232,614,889 €244,591,245 €229,302,762 €16,314,604 €18,304,148 €20,879,163 6 6,495 6,600 6,510 €278,044,319 €287,277,584 €261,443,804 €16,235,497 €18,640,276 €21,728,036 1,116 9,062 (ident. inov. podjetja) H SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih dejavnosti prometa in skladiščenja izhaja, da največ zaposlenih oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih: • Kopenski promet, kjer smo identificirali in analizirali 5 inovativnih podjetij z 214 zaposlenimi. 106 • Poštna in kurirska dejavnost, kjer smo identificirali in analizirali 1 inovativno podjetje 6,281 zaposlenimi. Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6.495 oseb. V Tabeli 52 so prikazani ključni podatki identificiranih 6 inovativnih podjetij, ki so izkazovala povprečno oziroma nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v svoji dejavnosti. Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 ohranila nivo zaposlenih na približno enaki ravni. So pa identificirana podjetja v letu 2010 ustvarila za 278 mio EUR prihodkov in 16,2 mio EUR čistega dobička. Po uspešnosti še posebej izstopa podjetje Pošta Slovenije, ki deluje v dejavnosti izvajanje univerzalne poštne storitve. V letu 2010 je ustvarila 16,3 mio EUR čistega dobička in 28,418 EUR dodane vrednosti na zaposlenega, kar je enako povprečju dejavnosti. V dejavnosti cestni tovorni promet smo v analizo zajeli 5 podjetij, ki so vsa dosegla nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti in skupaj v letu 2010 zaposlovala 214 oseb. Tabela 52: Podjetja v dejavnostih prometa in skladiščenja F.A. MAIK d.o.o. H49.410 - Cestni tovorni promet http://www.fa-maik.com 50.1 €14,497,516 €179,014 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge 1.26 ŽIHER, d.o.o. H49.410 - Cestni tovorni promet H49.410 - Cestni tovorni promet http://www.ziher.si 40.3 €8,707,222 €70,238 1.01 €34,364 http://www.ploj.si 58.6 €11,603,476 -€713,309 1.79 €47,717 S.ROJKO D.O.O. H49.410 - Cestni tovorni promet TRANSPORT FRANGEŽ, H49.410 - Cestni tovorni promet d.o.o. http://www.s-rojko.si 32.9 €5,093,128 €183,973 1.34 €35,787 www.sreckofrangez.com 32.0 €5,528,088 €200,977 1.09 €37,282 213.8 €45,429,430 -€79,107 http://www.posta.si 6,281.2 €232,614,889 €16,314,604 1.00 €28,418 6,281.2 €232,614,889 €16,314,604 6,494.9 €278,044,319 €16,235,497 Podjetje PLOJ d.o.o. POŠTA SLOVENIJE d.o.o. Dejavnost Spletna stran podjetja H53.100 - Izvajanje univerzalne poštne storitve Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Dodana vrednost na zaposl. €33,689 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 6.3.2.4.7 Analiza podjetij v dejavnostih kmetijstva in gozdarstva Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na enajstem mestu podjetja v dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki so v letu 2010 zaposlovala 703 osebe (1,0 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 60,860,000 EUR prihodkov iz poslovanja. V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podjetja (od 134 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 148 oseb oziroma 21,1 % vseh zaposlenih v dejavnosti kmetijstva in gozdarstva. V Tabeli 53 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij. Tabela 53: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo Dejavnost po SKD klasifikaciji A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO A KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 3 148.2 147.5 116.4 €11,248,805 €12,031,171 134 703 Celotni prihodki 2006 Čisti poslovni izid 2010 €7,964,058 €723,567 Čisti poslovni izid 2008 €852,220 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. 107 Čisti poslovni izid 2006 €704,042 V Tabeli 54 so prikazani ključni podatki zajetih identificiranih inovativnih podjetij. Eno je izkazovalo višjo dodano vrednost na zaposlenega od panoge, medtem ko sta bila dva pod povprečjem. Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 rasla, saj so število zaposlenih povečala iz 116 na 148 oseb. V letu 2010 so opazovana podjetja ustvarila za 11,2 mio EUR prihodkov. Tabela 54: Podjetja v dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo Podjetje Dejavnost GG MARIBOR d.d. ČEBELARSTVO PISLAK JANKO PISLAK, s.p. JERUZALEM ORMOŽ SAT d.d. A02.400 - Storitve za gozdarstvo Število zaposlenih 2010 Spletna stran podjetja www.gg-mb.si A01.490 - Reja drugih živali A01.110 - Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic 107.2 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 €6,878,705 €268,483 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge 1.07 Dodana vrednost na zaposl. €29,812 www.cebelarstvo-pislak.si 7.0 €228,678 €8,179 0.95 €24,831 www.oljarna-sredisce.si 34.0 €4,141,422 €446,905 0.53 €22,022 148.2 €11,248,805 €723,567 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 6.3.2.4.8 Analiza podjetij v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na četrtem mestu podjetja v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, ki so v letu 2010 zaposlovala 7,934 oseb (10,9 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 1,582,036,000 EUR prihodkov iz poslovanja. V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podjetja (od 3.696 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 56 oseb oziroma 0,7 % vseh zaposlenih v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. V Tabeli 55 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij. Tabela 55: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil Dejavnost po SKD klasifikaciji Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 Celotni prihodki 2006 Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 Čisti poslovni izid 2006 G46 Posredništvo in trgovina na debelo 2 22.7 22.0 8.7 €11,245,465 €13,107,961 €4,472,876 €192,161 €443,078 G47 Trgovina na drobno 1 33.1 9.4 1.0 €2,228,352 €1,454,314 €21,795 -€176,458 €283,520 €294,827 €75 G TRGOVINA IN POPRAVILA VOZIL G SKUPAJ VSA PODJETJA PODRAVJA 3 55.7 31.5 9.7 €13,473,817 €14,562,275 €4,494,671 €15,703 €726,598 €294,902 3,696 7,934 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Iz prikazanih podatkov po posameznih segmentih gradbeništva izhaja, da največ zaposlenih oseb in tudi identificiranih inovativnih podjetij posluje v sledečih dejavnostih: • Posredništvo in trgovina na debelo, kjer smo identificirali in analizirali 2 inovativna podjetja s skupaj 23 zaposlenimi. • Trgovina na drobno, kjer smo identificirali in analizirali 1 inovativno podjetje z 33 zaposlenimi. Navedena podjetja so v letu 2010 skupaj zaposlovala 56 oseb. V Tabeli 56 so prikazani ključni podatki identificiranih 3 inovativnih podjetij, ki so izkazovala nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v 108 panogi. Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 hitro rasla, saj so število zaposlenih povečala iz 10 na 56 oseb. V letu 2010 so opazovana podjetja ustvarila za 13,5 mio EUR prihodkov. Tabela 56: Podjetja v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil Podjetje OPTISIS d.o.o. STOTINKA d.o.o. TEHNOSTOR d.o.o. Dejavnost Število zaposlenih 2010 Spletna stran podjetja G46.520 - Trgovina na debelo z elektronskimi in telekomunikacijskimi napravami in deli G46.190 - Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečje m panoge Dodana vrednost na zaposl. http://www.optisis.si/ 13.5 €9,526,654 €128,468 2.19 €85,548 http://www.bazenistotinka.si 9.2 €1,718,811 €63,693 1.22 €43,615 22.7 €11,245,465 €192,161 33.1 €2,228,352 -€176,458 1.45 €29,277 33.1 €2,228,352 -€176,458 55.7 €13,473,817 €15,703 G47.302 - Posredništvo pri prodaji motornih goriv na drobno http://www.tehnostor.si Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 6.3.2.4.9 Analiza podjetij v dejavnosti gostinstva Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na sedmem mestu podjetja v dejavnosti gostinstva, ki so v letu 2010 zaposlovala 2,837 oseb (3,9 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 183,239,000 EUR prihodkov iz poslovanja. V dejavnosti gostinstva smo natančneje analizirali 3 identificirana inovativna podjetja (od 1,198 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 494 oseb oziroma 17,4 % vseh zaposlenih v dejavnosti gostinstva. V Tabeli 57 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij iz sektorja gostinske nastanitvene dejavnosti. Tabela 57: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti gostinstva Dejavnost po SKD klasifikaciji I55 Gostinske nastanitvene dejavnosti I GOSTINSTVO VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 Celotni prihodki 2006 Čisti poslovni izid 2010 3 494.3 501.3 462.7 €54,150,210 €45,612,504 €26,528,888 -€863,969 1,198 2,837 Čisti poslovni izid 2008 €183,512 Čisti poslovni izid 2006 €1,148,817 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. V Tabeli 58 so prikazani ključni podatki identificiranih 3 inovativnih podjetij. Dva sta izkazovala nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega v panogi, medtem ko je eno pod povprečjem. Opazovana podjetja so v obdobju od 2006 do 2010 rasla, saj so število zaposlenih povečala za 31 oseb. V letu 2010 so opazovana podjetja ustvarila za 54,2 mio EUR prihodkov. 109 Tabela 58: Podjetja v dejavnosti gostinstva Podjetje TERME PTUJ, d.o.o. ŠPORTNI CENTER POHORJE d.o.o. TERME MARIBOR d.d. Dejavnost Število zaposlenih 2010 Spletna stran podjetja I55.100 - Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov I55.100 - Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov I55.100 - Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečje m panoge Dodana vrednost na zaposl. http://www.terme-ptuj.si 128.8 €8,060,000 -€626,000 1.21 €31,338 http://www.pohorje.org 103.0 €9,962,780 €81,515 1.79 €51,576 http://www.termemb.si 262.5 €36,127,430 -€319,484 0.80 €22,958 494 54,150,210 -863,969 2,837 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 6.3.2.4.10 Analiza podjetij v dejavnostih oskrbe z električno energijo in plinom Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na devetem mestu podjetja v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom, ki so v letu 2010 zaposlovala 1,306 oseb (1,8 % vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 701,631,000 EUR prihodkov iz poslovanja. V dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom smo natančneje analizirali 2 identificirana inovativna podjetja (od 105 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovala 65 oseb oziroma 4,9 % vseh zaposlenih v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom. V Tabeli 59 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov o poslovanju identificiranih in v analizo zajetih inovativnih podjetij iz sektorja oskrbe s električno energijo in plinom. Tabela 59: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom Dejavnost po SKD klasifikaciji D35 Oskrba z elektri no energijo in plinom D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PLINOM VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 Celotni prihodki 2010 Celotni prihodki 2008 2 65.4 47.0 49.0 €26,921,782 €10,334,171 105 1,306 Celotni prihodki 2006 Čisti poslovni izid 2010 €8,341,258 €821,334 Čisti poslovni izid 2008 €569,270 Čisti poslovni izid 2006 €378,747 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. V Tabeli 59 so prikazani ključni podatki dveh identificiranih inovativnih podjetij. Obe sta izkazovali dodano vrednost na zaposlenega tik pod povprečjem v panogi. Opazovani podjetji sta v obdobju od 2006 do 2010 rasli, saj sta število zaposlenih povečali iz 49 na 65 oseb. V letu 2010 sta opazovani podjetji ustvarili za 26,9 mio EUR prihodkov. Tabela 60: Podjetja v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom Podjetje Dejavnost KETER ORGANICA d.o.o. Energetika Maribor d.o.o. D35.130 - Distribucija električne energije D35.300 - Oskrba s paro in vročo vodo Spletna stran podjetja Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečje m panoge Dodana vrednost na zaposl. http://keterorganica.com/ 16.4 €16,037,035 €271,990 0.93 €58,383 http://www.energetika-mb.si 49.0 €10,884,747 €549,344 0.84 €55,099 65.4 €26,921,782 €821,334 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 110 6.3.2.4.11 Analiza podjetij v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih Analiza podjetij po dejavnostih nam kaže, da so v Podravski regiji po številu zaposlenih na šestnajstem mestu podjetja v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, ki so v letu 2010 zaposlovala 276 oseb (0,4% vseh zaposlenih v regiji) in ustvarila za 30,150,000 EUR prihodkov iz poslovanja. V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih smo natančneje analizirali eno identificirano inovativno podjetje (od vseh 320 podjetij), ki so v letu 2010 zaposlovalo 138 oseb oziroma 50 % vseh zaposlenih v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. V Tabeli 61 podajamo pregled ključnih finančnih podatkov izbranega podjetja, ki deluje v dejavnosti prirejanja iger na srečo. Tabela 61: Finančni podatki identificiranih inovativnih podjetjih po segmentih kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih Dejavnost po SKD klasifikaciji R92 Prirejanje iger na sre o R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI VSA PODJETJA PODRAVJA Število podjetij zajetih v vzorec Število zap. 2010 Število zap. 2008 Število zap. 2006 1 138.0 163.0 0.0 320 276 Celotni prihodki 2008 Celotni prihodki 2010 €10,431,638 Celotni prihodki 2006 €9,367,283 €0 Čisti poslovni izid 2010 Čisti poslovni izid 2008 Čisti poslovni izid 2006 -€3,030,226 -€4,353,003 *Zadnji celoviti podatki so na voljo za leto 2010, saj za leto 2011 še niso vsa podjetja oddala revidiranih zaključnih poročil. Vir: Preračunano iz podatkov poročil AJPES. Analizirano podjetje HIT Šentilj d.d. je v letu 2010 zaposlovalo 138 oseb in ni dosegalo povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v panogi. Gre za relativno mlado podjetje, ki se še uveljavlja na trgu, ki je v letu 2010 doseglo 10,4 mio EUR prihodkov in kar 3 mio EUR čiste izgube. Tabela 62: Podjetja v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih Podjetje Dejavnost HIT ŠENTILJ d.d. R92.001 Dejavnost igralnic Spletna podjetja stran http://www.mondhitstars.si Število zaposlenih 2010 Celotni prihodki 2010 Poslovni izid 2010 Faktor dodane vrednosti podjetja v primerjavi s povprečjem panoge Dodana vrednost na zaposl. 138.0 €10,431,638 -€3,030,226 0.73 €35,327 138.0 €10,431,638 -€3,030,226 Vir: Finančni podatki preračunani iz podatkov poročil AJPES in SURS . 111 €0 6.3.2.5 Analiza zgodnje podjetniške aktivnosti v Podravski regiji Raziskovalci EPF UM so v okviru priprave Slovenskega podjetniškega observatorija v letu 2008 obravnavali problematiko zgodnje podjetniške aktivnosti v slovenskih regijah (Podgornik et. al., 2008). S Slike 36 je razvidno, da se je Podravska regija odrezala dokaj dobro, saj je po zgodnji podjetniški aktivnosti na tretjem mestu med slovenskimi regijami. Največ nastajajočih podjetnikov je v Notranjskokraški regiji in v Spodnjeposavski regiji, največ novih podjetnikov pa v Notranjsko-kraški regiji in v Obalno-kraški regiji. Notranjsko-kraška regija še posebej izstopa po številu novih podjetnikov, saj je njihov delež več kot dvakrat večji kot v vseh drugih regijah. Slika 36: Zgodnja podjetniška aktivnost po razvojnih fazah podjetij v regijah Slovenije Vir: Podgornik et. al., 2008. Na podlagi že izračunanih indeksov TEA so raziskovalci na EPF UM izračunali še dva izvedena kvalitativna kazalnika stanja zgodnje podjetniške aktivnosti v posameznih regijah Slovenije: • koeficient motivacije, kot razmerje med deležem podjetnikov iz priložnosti in deležem podjetnikov iz nujnosti ter • koeficient smrtnosti, kot razmerje med deležem nastajajočih podjetnikov in deležem novih podjetnikov. Rezultati za posamezne regije so prikazani v Tabeli 63. 112 Tabela 63: Koeficient motivacije in koeficient smrtnosti po regijah Slovenije Statistična regija Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška Koeficient motivacije(1) Koeficient smrtnosti(2) 7,6 3,6 8,5 4,3 11,7 1,1 / 11,0 7,3 7,3 / 13,0 4,1 2,0 3,0 1,8 2,1 2,3 4,5 8,3 2,7 2,0 1,4 0,9 2,5 1,7 Legenda: (1) kvocient med TEA-priložnost in TEA-nujnost, (2) kvocient med TEA-nastajajoča in TEA-nova. Vir: Podgornik et. al., 2008. Koeficient motivacije je v Podravski regiji nad slovenskim povprečjem. Prav tako je za Podravsko regijo relativno ugoden koeficient smrtnosti, ki je nižji od slovenskega povprečja, kar je bolj ugoden rezultat. Sicer pa imajo najvišjo vrednost koeficienta motivacije in s tem najugodnejšo motivacijsko strukturo zgodnje podjetniške aktivnosti v Goriški in Savinjski regiji, najnižjo vrednost pa v Zasavski in Pomurski regiji. Omeniti je treba še Notranjsko-kraško in Spodnjeposavko regijo, kjer izračun koeficienta motivacije ni mogoč, ker v vzorcu ni bilo nobenih podjetnikov iz nujnosti – torej imata ti regiji najugodnejšo motivacijsko strukturo podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti. Pri koeficientu smrtnosti imata najnižjo in s tem najugodnejšo vrednost Notranjsko-kraška in Gorenjska regija, najvišja preračunana smrtnost podjetij pa je v Spodnjeposavski in Zasavski regiji, kjer fazo novega podjetja v povprečju doživi manj kot eno od štirih nastajajočih podjetij. 113 6.3.5 Analiza potenciala javno raziskovalnih organizacij v Podravju 6.3.5.1 Značilnosti javnih raziskovalnih organizacij Javne raziskovalne organizacije (JRO), so osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je RS ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava in ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti. Med JRO tako sodijo javni raziskovalni in infrastrukturni zavodi ter visokošolski zavodi. JRO so kot glavne nosilke raziskovalne dejavnosti v središču raziskovalno-inovacijskega sistema, ki se hitro razvija in spreminja. Odlična znanost je eden od temeljev inovativne družbe znanja. Zato RISS (2011) navaja, da se mora ta del znanosti odvijati znotraj avtonomnih raziskovalnih organizacij, kjer je edini kriterij za ocenjevanje znanstvenega dela globalno primerljiva odličnost. Univerze in inštituti samostojno razvijajo področja v katerih lahko dosegajo najodličnejše prebojne rezultate in s tem prispevajo pomemben del k svetovni zakladnici znanja. Slovenska znanost je po oceni OECD (2012) v povprečju dokaj kakovostna, manjka pa ji večja stopnja odgovornosti do družbe, ki jo večinoma financira. Po mnenju OECD (2012) posebno pozornost zahtevata upravljanje in prenos tehnologij, ki kaže na uspešnost znanstveno-raziskovalnega dela s stališča družbe, ki to raziskovalno delo financira, hkrati pa omogoča večji izkoristek na novo pridobljenega znanja v družbeno korist. Pretok znanja in dobro upravljanje intelektualne lastnine sta ključna tudi za uspešno sodelovanje med javnimi raziskovalnimi organizacijami in neposrednimi uporabniki znanja, ki vodi do novih proizvodov, procesov in storitev. Znanja s področja prenosa znanja in tehnologij so ključna za ustvarjanje visokotehnoloških podjetij, izhajajočih iz JRO, ki izkoriščajo rezultate raziskovalnorazvojne dejavnosti (RISS, 2011: 22). Pri merjenju uspešnosti JRO je pomebno dodati niz kriterijev, ki se bo nanašal na sodelovanje z uporabniki, s čimer bomo merili dejansko družbeno relevantnost raziskovalnega dela. Pri vrednotenju raziskovalnih inštitutov, bodo tako po RISS (2011) v bodoče upoštevani še: • prihodki od licenc, • število patentov pri patentnih uradih, ki opravljajo popoln preizkus, • število novih podjetij, izhajajočih iz JRO in • aplikativna uspešnost JRO (poslovne povezave ali projekti JRO z uporabniki, število zaposlitev študentov, mladih raziskovalcev in raziskovalcev v razvojnih oddelkih v gospodarstva, odstotek raziskav na prednostnih področjih slovenskih tehnoloških platform, odstotek raziskav za podporo projektom družbenega pomena in drugo). RISS (2011) navaja, da v Sloveniji prenos znanja iz JRO ni urejen celostno. Dejavnosti po večini temeljijo na “ad hoc” akcijah različnih akterjev. Največ jih je v nekaterih javnih raziskovalnih zavodih in visokošolskih zavodih, medtem ko imajo državne institucije večinoma premalo dejavno vlogo. Zdajšnje stanje se izraža v tem, da je povratek javnega financiranja v gospodarstvo, ki to financiranje omogoča, v primerjavi z institucijami v tujini nizek. Povedano velja za: • sodelovanje institucij znanja s podjetji (pogodbene raziskave in raziskave za razvoj polizdelka ali prototipa) ter • za licenciranje novonastalega znanja, pridobljenega z javnimi sredstvi, in • ustanavljanje novih podjetij na podlagi tega znanja. 114 V samostojno enoto za prenos tehnologij sta povezana dva inštituta, in sicer IJS in KI, Univerza v Mariboru je lastnica TehnoCentra, Univerza na Primorskem deluje prek Univerzitetnega inkubatorja Primorske, Univerza v Ljubljani pa v okviru Službe za raziskave, razvoj in intelektualno lastnino. Leta 2009 je bila ustanovljena neformalna slovenska mreža strokovnjakov za prenos tehnologije SI.TT. Kot navaja OECD (2012) javni raziskovalni sektor v Sloveniji – univerze in raziskovalni inštituti – ni doživel globokih sprememb, ki so potekale v drugih sektorjih v zadnjih dveh desetletjih. Kot posledica tega Slovenija vstopa v vedno bolj živahno mednarodno konkurenco za talente in znanstveno-inovacijske rezultate z zastarelim (in zato dragim oziroma manj učinkovitim) modelom organizacije javnih raziskav. Študija OECD (2012) poudarja nujnost celovite reforme javnega raziskovalnega sektorja v skladu s smernicami že izdelane strategije »Drzna Slovenija« (2011), to je RISS in NPVŠ, s ciljem: • • • povečanja mednarodne konkurenčnosti, ki se kaže v bolj privlačnih delovnih mestih, mednarodnem izboru kardov in v vzpostavljanju kritične mase. izboljšanja vodenja, ki vključuje pooblastila rektorjem, direktorjem, ustreznim odborom in vodjem na vseh ravneh tako glede organizacijskih kot finančnih zadev, obenem pa povečuje njihovo odgovornost. definiranja jasnejše vloge in organizacijskih zagotovil, ki bi dopolnila prizadevanja za večjo avtonomijo in omogočala, da avtonomija deluje. Za organizacije javnega raziskovalnega sektorja to pomeni temeljito revizijo sedanjih pristopov k znanstvenim raziskavam, potrebam uporabnikov in kritični masi (njenemu pomanjkanju). Trenutno imajo javne raziskovalne organizacije (univerze in javni raziskovalni inštituti) veliko majhnih skupin ter pokrivajo številna področja. Visoka in rastoča produktivnost raziskav, podprta z instrumenti na osnovi kakovosti, gre skupaj z dokaj povprečnim mednarodnim vplivom znanstvenih raziskovanj. Ustanovitev kompetenčnih centrov, centrov odličnosti in razvojnih centrov zato predstavja velik korak v smeri tesnejšega povezovanja vlaganj v infrastrukturo in programov. Programi centrov lahko pomagajo graditi kritično maso in prispevati tako k odličnosti kot tudi h gospodarski/družbeni relevantnosti slovenskih raziskav. Slovenija si mora prizadevati doseči kritično maso vsaj na nekaj področjih. Slovenski raziskovalni sistem je v različnih vidikih dobro vpet v mednarodne raziskovalne dejavnosti. Sodelovanje v okvirnih programih EU je na primer močno. Slovenija se dejavno vključuje v mednarodno RR dejavnost, vendar je internacionalizacija slovenskega sistema inovacij šibka v drugih elementih. Število tujih raziskovalcev na univerzah in javnih raziskovalnih inštitutih je majhno. To velja tudi za število študentov iz tujine. Zato je vir talentov omejen. Pomanjkanje privlačnosti Slovenije kot lokacije za mednarodno RR dejavnost ne izhaja samo iz velikosti države. Pravzaprav je tu kar nekaj ovir. Te segajo od izključne uporabe slovenskega jezika za poučevanje in (delno nejasnih ali preveč ostrih) postopkov izbire do neprivlačnih modelov razvoja akademnske kariere ter določil o plači in vprašanja šolnin. Vlada bi morala po menju OECD (2012): • • poskusiti uvesti bolj drzen pristop k akademski odprtosti, nad povezovanjem domačih raziskovalcev in evropskih projektov; v tem kontekstu je primerno premisliti o možnostih glede odpiranja akademskega trga dela in o močnejšem mednarodnem profilu domačih univerz kot privlačnega kraja za visokošolsko izobraževanje tujcev, po vzoru številnih tujih primerov dobre prakse; spodbujati podjetja, univerze in JRO, da nadgradijo svoje strateške sposobnosti in postanejo bolj ambiciozne v izbirah svoje udeležbe v mednarodnih, še posebej programih EU; to priporočilo je tesno povezano z uspehom reforme univerz ter JRO; ta bo zahtevala premik od majhnih nestrateških projektov k bolj zahtevnim ukrepom, kot je European Strategy Forum on Research 115 • Infrastructures (ESFRI) za infrastrukturo, skupno programiranje, sodelovanje v drugem pozivu v okviru European Institute of Innovation and Technology (EIT), vloga države v prihajajočih “velikih izzivih”, itd.; V nadaljevanju posebej analiziramo Univerzo v Mariboru, ki je največja in praktično edina in osrednja javno raziskovalna organizacija v Podravju. 6.3.5.2 Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru razvija znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi 17-ih fakultet. Raziskovalno delo se odvija v 46 raziskovalnih programih in enem infrastrukturnem programu (Računalniški center UM, Botanični vrt UM in Univerzitetni center za elektronsko mikroskopijo pri UM FS), od tega je Univerza v Mariboru nosilka 29 raziskovalnih programov in sodeluje pri 17 raziskovalnih programih kot partnerska raziskovalna organizacija. Univerza v Mariboru v letu 2011 poroča, da se znanstveno-raziskovalno delo razvija tudi v 14 temeljnih projektih, 15 aplikativnih projektih, 3 podoktorskih projektih in 13 ciljnih raziskovalnih projektih. V mednarodnem prostoru je bila v letu 2011 prisotna s 50 bilateralnimi znanstveno-raziskovalnimi sodelovanji, 97 partnerstvi projektov 7. Okvirnega programa ter 83 drugih raziskovalnih projektih (npr. ERANET, EUREKA itd.). V Tabeli 64 podajamo pregled 1.061 zaposlenih raziskovalcev na Univerzi v Mariboru po habilitacijskih nazivih. Tabela 64: Struktura zaposlenih na Univerzi v Mariboru po habilitacijskih nazivih Habilitacijski naziv Število Delež Asistenti 450 42.4% Docenti 242 22.8% Izredni profesorji 135 12.7% Redni profesorji 158 14.9% Znanstveni sodelavci 27 2.5% Višji znanstveni sodelavci 17 1.6% Znanstveni svetiniki 13 1.2% Razvijalci 8 0.8% Višji razvijalci 5 0.5% Razvojni sodelavci 1 0.1% Samostojni sodelavci 1 0.1% Strokovni sodelavci 1 0.1% Strokovno-raziskovalni svetniki 1 0.1% Višji razvojni sodelavci 1 0.1% Višji strokovni raziskovalni asistenti 1 0.1% Skupaj 1.061 100.0% *Opomba: Upoštevani so samo raziskovalci Univerze v Mariboru, ki so zavedeni v SICRIS. Vir: Univerza v Mariboru. 116 Slika 37: Financiranje Univerze v Mariboru in drugih visokošolskih inštitucij s strani ARRS, 2011 Vir: ARRS in Univerza v Mariboru. V študijskem letu 2011/2012 so članice Univerze v Mariboru izvajale: • 26 bolonjskih visokošolskih strokovnih in • 69 univerzitetnih (13 starih in 56 bolonjskih) študijskih programov, • 53 (lani 35) študijskih programov 2. stopnje ter • 57 doktorskih študijskih programov, od tega 32 študijskih programov 3. stopnje. V študijskem letu 2011/2012 je bilo na Univerzo v Mariboru po podatkih skupaj vpisanih 13.192 dodiplomskih študentov brez absolventov (leto prej 14.598 in dve leti prej 16.059). Od tega je 11.445 rednih dodiplomskih študentov (leto prej 12.326 ). V študijskem letu 2011/2012 je bilo vpisanih 3.544 oz. 3.064 podiplomskih študentov brez absolventov. To pomeni skupaj 20.025 študentov (leto prej 20.990 in dve leti prej 22.798). Na osnovi podatkov o številu vpisanih študentov v letih od 1990/1991 do 2011/2012 je razvidno, da je skupno število vpisanih študentov do leta 2005/2006 naraščalo, od tega leta naprej pa je začelo upadati. V zadnjih letih na Univerzi v Mariboru opažajo, da se število vpisanih dodiplomskih študentov zmanjšuje, povečuje pa se delež rednih študentov in število vpisanih na podiplomskem študiju. Število vpisanih dodiplomskih izrednih študentov v študijskem letu 2011/2012 se je v primerjavi s študijskim letom 2010/2011 zmanjšalo za 30 %, v primerjavi s študijskim letom 2007/2008 pa kar za 263 %. Na dodiplomskem študiju je bilo v letu 2011 podeljenih skupaj 3.623 diplom (v letu 2010 3.673, v letu 2009 3.133 diplom). Diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa si je v letu 2011 pridobilo 1.454 študentov, na univerzitetnih programih (starih in novih skupaj) pa je bilo leta 2011 podeljenih 2.169 diplom. Na specialističnih študijskih programih je bilo v letu 2011 podeljenih 22 diplom, magisterij znanosti je pridobilo 122 študentov. V letu 2011 je bilo promoviranih 78 novih doktorjev znanosti. Delovanje univerze je treba opazovati v širšem institucionalnem kontekstu v povezavi z različnimi lokalnimi, regionalnimi in tehnološko razvojnimi agencijami ter izobraževalnimi in drugimi institucijami. Univerze se morajo povezovati z gospodarstvom, da bi lahko izkoristile vse možnosti uveljavljanja svojih raziskovalnih dosežkov in da bi lahko presegle ovire, ki so na poti do komercializacije. Prav sodelovanje z gospodarstvom je Univerzi v Mariboru, pod okriljem programa EUREKA, doprineslo k objavi vrhunskih znanstvenih rezultatov v SCI reviji na prvem mestu SCI lestvice s področja biomaterialov – t.j. 117 Europen Cells and Materials z IF= 9.65 v najelitnejšem časopisu, pod pokroviteljstvom AU Research Institute iz Davosa (Švica). To je tudi prva tovrstna slovenska objava. Žal pa iz Slike 38 in Slike 39 izhaja, da Univerzi v Mariboru v zadnjih treh letih ni uspelo prodati in licencirati nobenih inovacij oziroma patentov ali patentnih prijav. Slika 38: Število prodanih in licenciranih inovacij Vir: Poslovna poročila univerz za 2008, 2009 in 2010. Slika 39: Število prodanih in licenciranih patentov in patentnih prijav Vir: Poslovna poročila univerz za 2008, 2009 in 2010. Neizogibno dejstvo je, da se univerze, tako tudi mariborska, pospešeno pojavljajo v mednarodni areni, kar nosi s seboj nekaj pomembnih posledic: • naraščajočo mednarodno konkurenčnost, kjer se pojavljajo multinacionalna podjetja, ki želijo vzpostavljati sodelovanje z njimi. V odvisnosti od tega, kako uspešne so posamezne “lokalne” univerze, bodo tudi različno pridobivale raziskovalne kooperacijske pogodbe s temi velikimi podjetji; 118 • • univerze tudi vse bolj sodelujejo med seboj v mednarodnem prostoru, delijo informacije in znanje in delujejo kot lokalni agenti za svojo domačo državo; ekonomske koristi komercializacije univerzitetnega raziskovanja ne moremo gledati zgolj lokalno, ampak tudi kot enega od temeljnih mehanizmov za uveljavljanje posamezne nacionalne ekonomije v mednarodnem prostoru. V razvitih državah je pedagoško usmerjeno univerzo že zdavnaj nadomestila raziskovalno usmerjena univerza. Še več, najuspešnejše sodobne univerze so tiste, ki so vpete v regionalno, nacionalno in globalno gospodarstvo ter izvajajo ob pedagoški in raziskovalni tudi razvojno funkcijo. Podobno kot je v ZDA pred desetletji to storil Bayh-Dolov zakon, je treba tudi v Sloveniji in podravski regiji vzpostaviti pravo razmerje med zagotavljanjem storitev vsem odjemalcem na enakopravni podlagi (dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje) in komercializacijo raziskovalnih dosežkov, s katerimi univerza prispeva k razvoju svojega ožjega (regionalnega) in širšega (nacionalnega in globalnega) okolja. Univerza v Mariboru je v letu 2012 pripravila pravilnik o upravljanju s pravicami industrijske lastnine na UM. Hkrati si je UM zadala za cilj dvig inovacijske kulture med zaposlenimi in študenti s ciljem izboljšanja inovacijske aktivnosti in povečanje njene odprtosti za sodelovanje z gospodarstvom ter s tem povezanih ključnih kazalnikov. Zato bo ciljno organizirala ozaveščanje raziskovalcev, drugih zaposlenih in študentov o pomenu zaščite intelektualne lastnine, informirala raziskovalcev o R&R potrebah v gospodarstvu in izvedla vsaj enega projekta za izgradnjo inovacijske kulture in prenos izkušenj od drugod (Slovenija in tujina). Prav tako si je UM zadala za cilj krepitev vloge Pisarne za prenos tehnologij in zagotovitev celostne informacijske podpore in nadzora nad dejavnostjo prenosa tehnologij in R&R dejavnostjo na splošno. V okviru tega, si bo UM prizadevala tudi za ureditev sistemskega financiranja dejavnosti prenosa tehnologij na univerzah s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ter za okrepitev podpore visoko tehnoloških inovativnih startup podjetij (spin-off in spin-out) in mikro ter MSP. Terciarno izobraževanje se spopada z različnimi problemi, vključno z dolgim časom, ki ga študentje porabijo za dokončanje študija. Delež diplomantov terciarnega izobraževanja raste, vendar ni na ravni povprečja OECD. Število študentov ter diplomantov znanosti in tehnologije ne sme voditi v samozadovoljnost glede na demografska gibanja in spremembe navad. Poleg tega je treba nadgraditi kvalifikacije industrijskih raziskovalcev, saj se tehnološka dovršenost slovenskih podjetij povečuje. Domače talente je mogoče negovati z ambicioznimi politikami za razvoj sposobnosti, ki so usmerjene v delovno aktivno prebivalstvo, vključno z vseživljenjskim učenjem. Z odstranjevanjem obstoječih ovir in izkrivljenih spodbud bi lahko stopnje dokončanja študija rasle, trajanje študija pa bi se lahko skrajšalo. OECD (2012) svetuje okrepitev obsega človeških virov tudi z aktivno internacionalizacijo in s povečanjem prehodnosti med industrijo in javnim raziskovalnim sektorjem. Vlada bi morala po mnenju OECD (2012) predvsem: • uporabiti ukrepe za povečanje števila raziskovalcev in drugih kadrov, ki prispevajo k inovacijski sposobnosti gospodarstva v različnih vrstah podjetij ter z različnimi stopnjami formalne izobrazbe; to vključuje nadaljevanje programov za financiranje mladih raziskovalcev v podjetjih, ki v splošnem deluje dobro; • oceniti uvajanje spodbud za prehod osebja iz raziskovalnih organizacij v podjetja ter izboljšati podporo za zaposlitev več kadrov z višjimi akademskimi nazivi v podjetjih s ciljem povečanja inovacijske in absorpcijske sposobnosti podjetij; • zagotavljati pobude vseživljenjskega učenja za delovno aktivne; 119 • spodbuditi razvoj novih modelov razvoja kariere na JRO (univerze in javni raziskovalni inštituti), ki bodo bolj stimulirali mobilnost ključnega osebja v gospodarstvo in nazaj; • ohraniti ambicije Slovenije glede dualnega izobraževanja in ustanavljanja politehnik/tehničnih visokih šol, pri čemer je potrebno izkoristiti izkušnje drugih držav ter v procese aktivno vključiti lokalna podjetja s ciljem razvoja specifičnih vsebin ter zadovoljevanja realnih potreb po kadrih; • država mora nujno zmanjšati eksplicitne in implicitne ovire za delo v Sloveniji za visoko usposobljene talente iz tujine. 6.3.6 Analiza potenciala posredniških, razvojnih in podpornih institucij v Podravju Podporno okolje za inovacije tvorijo vse ustanove, ki pri izvedbi inovacijskega procesa nudijo inventorju (izumitelju invencije)/inovatorju pomoč, same pa ne ustvarjajo inovacij. V Podravski regiji je že nekaj organizacij, ki na različne načine podpirajo inovacijsko dejavnost. V okviru priprave RIS Podravske regije smo sestavili seznam aktivnih subjektov podpornega okolja za inovacije v Podravski regiji. S ciljem večje preglednosti ter da bi v seznamu subjektov podpornega okolja za inovacije vzpostavili vsebinsko strukturo, smo subjekte podpornega okolja razvrstili glede na več kriterijev. Obravnavali smo jih glede na vsebino storitev, ki jih nudijo na poti od ideje do prodora na tuje trge, zanimal pa nas je tudi čas delovanja posameznih subjektov. Cilj podpornega okolja za inovacije v Podravski regiji in Sloveniji je razvoj inovativnega okolja. Da bi v podpornem okolju za inovacije uspešno pokrili vse možne situacije, v katerih se znajde ideja od porajanja do internacionalizacije uspešnega podjetja, raziskovalci subjekte podpornega okolja za inovacije obravnavajo glede na vsebinska področja, ki jih pokrivajo subjekti podpornega okolja za inovacije (Stres, 2008). Slovenija je preteklosti razvila sorazmerno široko paleto raznih oblik gospodarsko-razvojne infrastrukture kot podpornega sistema spodbujanja podjetništva, katerega del deluje tudi v Podravski regiji. V Sloveniji in posledično v Podravski regiji se je parcialno podpiral razvoj različnih oblik posrednikov za razvoj in prenos znanja (tehnološki centri, parki, inkubatorji, grozdi, tehnološke mreže, centri odličnosti, ...), ki zaradi pomanjkanja celovitega sistema podvajajo svoje delo. Vsako ministrstvo je sofinanciralo sebi lastne oblike gospodarsko-razvojne infrastrukture in vsak minister je spreminjal obstoječi način razvojnih spodbud. Zato je ključna naloga razvojne politike, da gospodarsko-razvojno infrastrukturo poenoti in celovito uredi način spodbujanja, kar bo vodilo k večji uspešnosti, učinkovitosti in trajnosti. To bo zahtevalo medresorsko usklajevanje, sodelovanje z zasebnim sektorjem in ostalimi deležniki (znanost, lokalne skupnosti, regionalna raven), kakor tudi večjo koncentracijo ukrepov (manjše število podprtih institucij, večja sredstva) ter dolgoročne programe podpore (5-7 let) z močno funkcijo kontrole, spremljanja in vrednotenja (Stres, 2008). Kot smo že navedli ob pregledu zakonodajnega okvirja inovacijskega sistema, se je Mariborska razvojna agencija odločila, da za Podravsko regijo v okviru EU projekta Inolink, pilotno v sodelovanju s ključnimi deležniki inovacijskega ekosistema regije razvije predlog Regionalnega inovacijskega sistema Podravja (RIS Podravja). Tako bodo regija in kjučni deležniki pridobili usklajen strateški dokument za gospodarski preboj regije s pomočjo inoviranja, ki je v razvitem svetu že povsem uveljavljeno orodje za izvajanje inovacijske politike na regionalni ravni. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo analizo obstoječih oblik podpornega okolja v Podravju in podajamo predloge za izboljšave. V analizi izpuščamo poslovne cone in se osredotočamo na razvojne agencije, tehnološke centre, tehnološke parke, inkubatorje in na ostale posredniške institucije (centre odličnosti, tehnološke mreže, grozde, tehnološke platforme). 120 6.3.6.1 Javne agencije na državni ravni V skladu z zakonodajnim okvirom inovacijskega sistema, MGRT usmerja uresničevanje svojega programa preko Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Javne agencije za tehnološki razvoj (TIA) in Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). MIZKŠ pa je prenesel izvajanje večine ukrepov na agencijo TIA in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Predvidevamo, da bodo navedene agencije v letu 2013 podvržene določenemu prestrukturiranju s ciljem optimizacije njihovega poslovanja in odprave pomanjkljivosti. V nadaljevanju na kratko predstavljamo trenutne naloge javnih agencij. Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije je izvajalska institucija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. JAPTI je postal ključna razvojno implementacijska nacionalna agencija za izvajanje razvojne politike na področju razvoja podjetništva in konkurenčnosti v Sloveniji ter za izvajanje programov s področja spodbujanja tujih neposrednih investicij in internacionalizacije. Agencija deluje z namenom ustvarjanja konkurenčnega gospodarstva in inovativnega okolja, delovanja na področju podjetništva in podjetniškega okolja, privabljanja tujih neposrednih investicij, pospeševanja internacionalizacije slovenskih podjetij, razvoja in pospeševanje finančnega okolja, partnerstva med akademsko in gospodarsko sfero, znanja za gospodarstvo ter zagotavljanja informacij, znanja in virov financiranja za podjetja. JAPTI je leta 2008 pričel voditi evidenco subjektov inovativnega okolja v skladu s Pravilnikom o vodenju evidence inovativnega okolja, ki je podrejeni predpis Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1). TIA izvaja naloge na področju pospeševanja tehnološkega razvoja in inovativnosti, v skladu s sprejeto Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011-2020 (RISS). Naloge in ukrepi, ki jih izvaja TIA sledijo temeljnemu cilju RISS, to je vzpostavitvi sodobnega raziskovalnega in inovacijskega sistema in prednostnim ciljem povečevanja vlaganj v raziskave in razvoj za konkurenčnost gospodarstva, povečevanja zaposlovanja raziskovalcev in visokokvalificiranega kadra v gospodarstvu, krepitvi povezovanja gospodarstva in raziskovalnih institucij ter vključevanja v mednarodne programe in verige vrednosti. Slovenski podjetniški sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za različne razvojno - poslovne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij vključno s finančnimi sredstvi za zagon podjetij in mikrofinanciranje v RS Sloveniji. Kot izvajalska institucija Vlade Republike Slovenije za finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije za MSP, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so poslovne banke, SID banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa v okviru veljavnega proračunskega memoranduma in državnega proračuna, ter druge naloge pospeševanja raziskovalne dejavnosti, skladno z namenom ustanovitve. ARRS opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja. 6.3.6.2 Mariborska razvojna agencija Mariborska razvojna agencija je nepridobitna strokovna organizacija, ki opravlja naloge regionalne razvojne agencije Podravske regije. Učinkovitost svojega delovanja zagotavlja z oblikovano mrežo lastnih in zunanjih ekspertov za regionalni in trajnostni razvoj, pospeševanje razvoja podjetništva in 121 človeških virov ter internacionalizacijo poslovanja podravskih podjetij. Od leta 1993 naprej organizira in koordinira regionalno razvojno strategijo, kamor sodijo sledeče prednostne aktivnosti: 1. 2. 3. 4. 5. priprava in izvajanje Regionalnega razvojnega programa Podravske regije, spodbujanje regionalnega pristopa k obravnavi razvojnih vprašanj Podravske regije, privabljanje novih gospodarskih razvojnih iniciativ v regijo, promocija trajnostnega razvoja ter razvoja turizma in podeželja, priprava in izvedba projektov teritorialnega sodelovanja (čezmejno sodelovanje z Avstrijo in Hrvaško) ter medregionalnega in transnacionalnega sodelovanja, 6. sodelovanje z občinami in strokovnimi institucijami, ki skrbijo za prihodnost regije. Temeljna načela delovanja Mariborske razvojne agencije so: • • • • • • • Koriščenje komparativnih prednosti regije; Spodbujanje lokalnih iniciativ, inovativnosti in podjetništva; Oblikovanje sodobne gospodarske infrastrukture; Upoštevanje strokovnih spoznanj in izkušenj drugih regij oz. področij; Krepitev tehnoloških, ekoloških in kadrovskih resursov; Pospeševanje procesov oblikovanja novih kvalitetnih delovnih mest; Varovanje naravnega bogastva in ohranjanje kulturne dediščine. Cilji delovanja Mariborske razvojne agencije so: • • • spodbujati lokalne in regionalne iniciative na področju projektnega sodelovanja ter pripraviti lokalno in regionalno okolje na kohezijsko obdobje 2014- 2020 in posledično uresničevati tri temeljne cilje kohezijske politike EU: konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter teritorialno sodelovanje; skozi pridobivanje sredstev na različnih domačih in mednarodnih razpisih vplivati na izboljšanje ekonomsko-socialnega stanja v lokalnem in regionalnem okolju; pospeševati odpravljanje razvojnega zaostanka v lokalnem in regionalnem okolju, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, inovativnosti, konkurenčnosti in socialne varnosti prebivalstva. MRA kot regionalna razvojna agencija opravlja naloge spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo v javnem interesu, spremlja in poroča o Regionalnega razvojnega programa 2007 - 2013, ki jih v skladu s Pravilnikom o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije le-ta opravlja v okviru razvojne regije. Te naloge so: • • • • • • • • • priprava regionalnega razvojnega programa, strokovne naloge pri usklajevanju regionalnega razvojnega programa z državnimi dokumenti razvojnega načrtovanja, priprava izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa in njegovo usklajevanje z državnimi in občinskimi proračuni, spremljanje, poročanje in nadzor izvajanja regionalnih razvojnih programov in območnih razvojnih programov, vključno z izdelavo ocen vplivov na zdravje, okolje in enake možnosti, informiranje in svetovanje ter pomoč pri pripravi regionalnih projektov, usklajevanje dela območnih in lokalnih razvojnih organizacijskih oblik ter enot nacionalnih in regionalnih javnih institucij, ki sodelujejo pri pripravi in izvajanju regionalnega razvojnega programa, splošne, informativne, svetovalne in pospeševalne naloge pri spodbujanju razvoja regije, promocija razvojne regije in investicij v razvojni regiji, tehnična, strokovna in administrativna podpora delovanju zveze in regionalnega razvojnega sveta, 122 • • • • • • • • • • • • • • sodelovanje pri pripravi Strategije regionalnega razvoja Slovenije in Državnega razvojnega programa, svetovanje in pomoč pri prijavi projektov na razpise za dodeljevanje regionalnih spodbud, administrativne, strokovne in tehnične naloge pri pripravi in izvedbi skupnih razvojnih projektov iz regionalnih razvojnih programov, izvajanje razpisov za projekte iz izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa, vzpostavljanje regijske garancijske in mikro kreditne sheme ter drugih regijskih finančnih shem, vzpostavljanje regijskih poslovnih con in pripadajoče poslovne infrastrukture, vzpostavljanje regijskih štipendijskih shem ter regijskih višje in visokošolskih študijskih središč v povezavi s potrebami gospodarstva v regiji, organiziranje in koordinacija drugih nalog v javnem interesu s področja regionalne politike po predhodni potrditvi s strani organa, pristojnega za regionalni razvoj, uskladitev izvedbenih načrtov regionalnega razvojnega programa 2007-2009 v okviru regije vključno s pripravo predlogov za seje regionalnega razvojnega sveta in sveta regije, usklajevanje projektnih predlogov s strokovnimi službami pristojnih ministrstev, strokovno administrativna podpora lokalnim skupnostim pri pridobivanju soglasja Ministrstva za finance, v kolikor je to potrebno, spremljanje in poročanje o izvajanju, sodelovanje v projektnih skupinah, izoblikovanih za izvedbo projektov, vključenih v Resolucijo o nacionalnih strateških projektih do leta 2023, tehnična, strokovna in administrativna podpora delovanju Regionalnega razvojnega sveta, Sveta regije in odborov. Glavni cilj regionalnega razvoja je zmanjšanje razvojnega zaostanka regije za slovenskim in evropskim povprečjem, istočasno pa tudi zmanjševanje razvojnih razlik znotraj regije. Operativen cilj je priprava skupnih projektov regijskega značaja na področju javne infrastrukture in varovanja okolja in skupnih regijskih shem. Dolgoročen cilj je oblikovanje skupnega regijskega fonda sredstev, ki bodo namenjena pripravi podlag in predlogov skupnih projektov, kot osnove za kandidiranje na različne razpise evropskih strukturnih skladov. Mariborska razvojna agencija je članica Evropske podjetniške mreže (Enterprise Europe Network), Mreža ponuja pomoč podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij ter sodelovanju v programih EU. 6.3.6.3 Posredniške organizacije 6.3.6.3.1 Znanstveno-tehnološki parki in regionalni podjetniški inkubator Kot smo že navedli pri opisu instrumentov inovacijskih politik so znanstveno-tehnološki parki prostorsko urejeni kompleksi, ki nudijo ustrezno infrastrukturo in poslovne storitve pri izvajanju projektov. V njem ponavadi najdemo raziskovalne inštitute, tehnološke inkubatorje, tehnološke centre, v neposredni bližini naj bi bila univerza. Prav povezanost z univerzami in visokošolskimi zavodi ter drugimi raziskovalnimi organizacijami je ključnega pomena, saj je v njih največja vsebnost R&R dejavnosti. Leta 1994 je v Podravju (Pesnica pri Mariboru) nastal Štajerski tehnološki park, ki je bil v prvi fazi razvoja intenzivno povezan s raziskovalno-razvojnimi skupinami na Univerzi v Mariboru, ki so v okviru parka tudi pridobile specifično infrastrukturo za komercializacijo invencij. Zaradi upada interesa primarne skupine pobudnikov z Univerze v Mariboru, od mestnega središča in univerze oddaljene in razvojno omejene lokacije parka in predvsem neurejenih odnosov med ključnimi deležniki, se park ni razvijal po poti značilni za sodobne znanstveno-tehnološke parke. V letu 2006 je bil podpisan dogovor med 123 ključnimi deležniki inovacijskega okolja Podravja, in sicer Mestno občino Maribor, Univerzo v Mariboru, Mariborsko razvojno agencijo, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tovarno podjemov – podjetniškim inkubatorjem Univerze v Mariboru, Štajerskim tehnološkim parkom in Znanstvenim parkom Univerze v Mariboru, da se lotijo koordinirane izgradnje celovitih mehanizmov inovativnega okolja (Glej Priloga 1). Dogovor je opredeljeval vlogo Štajerskega tehnološkega parka, kot regionalnega podjetniškega inkubatorja, ki je bil tako vpisan tudi v evidenco subjektov inovativnega okolja pri JAPTI, vendar to vlogo opravlja v omejenem obsegu. Navkljub dogovoru je le ohranjal zatečeno stanje in stagniral. Mariborska razvojna agencija, kot lastnica ŠTP v letu 2012 načrtuje prestrukturiranje regionalnega inkubatorja, pri čemer je potrebno upoštevati tudi zahteve lastnikov MRA, tj. šestih lokalnih skupnosti. Sočasno z zapleti okrog ŠTP (kar bi ne nazadnje lahko pripisali tudi načinu sofinanciranja podjetniškega okolja v R Sloveniji, predvsem spreminjanja: od začetnega sofinanciranja glede na fizično infrastrukturo, pa do programskega sofinanciranja in njegovega ukinjanja in sofinanciranja podjetij v inkubatorjih), so v mestu Maribor in v Podravju nastajale druge pobude za ustanovitev novega podjetniškega inkubatorja in tudi znanstvenega parka, ki pa so se prav tako izjalovile oz. so v letu 2012 ponovno v fazi »velikega načrta«. Tako se je leta 2006 Univerza v Maribor zavezala k izgradnji sodobnega znanstveno-tehnološkega parka v sodelovanju z Mestno občino Maribor in drugimi ključnimi deležniki. V okviru čezmejnega projekta Slovenije in Hrvaške so nastali načrti za izgradnjo moderne infrastrukture na lokaciji poslovne cone Tezno, ki so bili v lasti Mestne občine Maribor. Žal se Univerza v Mariboru in Mestna občina Maribor nista mogli dogovoriti glede finančnih vložkov in lastništva parka, kar je privedlo do nerealizacije načrtov. Sledili so novi načrti univerze na lokaciji poleg tehniških fakultet, kjer pa niso uspeli prodobiti sofinanciranja države v okviru izvedenega razpisa. Ob menjavi vodstva na Univerzi v Mariboru so se aktivnosti za vzpostavitev znanstveno-tehnološkega parka ponovno obudile. Najprej so razmišljali o lokaciji na Studencih, ki pa so jim sledila razmišljanja o mrežnem konceptu parka, ki bi ga tvorili komplementarno povezani subjekti inovativnega okolja v okviru RAZ:UM-a, ki ga je ustanovila Univerza v Mariboru. Smo torej pred novim poskusom nastanka sodobnega znanstveno-tehnološkega parka v okviru konzorcija pod vodstvom RAZ:UM-a. Konzorcijska pogodba »Inovacijski ekosistem«, ki so jo parnerji konzorcija podpisali v septembru 2012, je naloge med podpisnike konzorcijske pogodbe razdelila na naslednji način: • Univerza v Mariboru bo določala pravila delovanja za zaposlene in študente Univerze v Mariboru za področje intelektualne lastnine, seznanjala zaposlene in študente UM z dejavnostmi ostalih konzorcijskih partnerjev in jih vključevala v svoje aktivnosti in odločala o pravnih vprašanjih vsebin tega konzorcija. • CIMRS bo skrbel za izvajanje projektov, ki so vsebinsko povezani z razvojem inovacijskega okolja Univerze v Mariboru. • RAZ:UM bo skrbel za implementacijo politike zaščite intelektualne lastnine na Univerzi v Mariboru pri nastajanju univerzitetnih spin-off in start-up podjetij študentov, raziskovalcev in profesorjev, upravljal z nepremično lastnino mehanizmov inovacijsko okolja Univerze v Mariboru, pridobljeno od nastanka konzorcija dalje, skrbel za implementacijo raziskovalne in inovacijske strategije Univerze v Mariboru (RISUM) v delu, ki se nanaša na prenos znanja in tehnologij v okolje in kreiral ter skrbel za celostno podobo inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru. • TehnoCenter UM bo zagotavljal strokovne storitve s področja upravljanja s pravicami industrijske lastnine na UM v skladu s pravili, ki jih določi UM, vodil postopke za upravljanje s pravicami industrijske lastnine za zunanje partnerje, spremljal in evidentiral sodelovanje UM z gospodarstvom. 124 • IRP (Tovarna podjemov) bo skrbel za inkubacijo univerzitetnih startup podjetij študentov, raziskovalcev in profesorjev Univerze v Mariboru v skladu s pravili UM, zagotavljal pravno pomoč in svetovanje študentom, raziskovalcem in profesorjem Univerze v Mariboru pri ustanavljanju univerzitetnih start-up podjetij ter promocijo podjetništva. V ta namen bodo partnerji konzorcija združevali kadre, sredstva in opremo za izvedbo skupnih ciljev. 6.3.6.3.2 Podjetniški inkubator Univerze v Mariboru – Tovarna podjemov Kot smo že navedli pri opisu instrumentov inovacijskih politik so univerzitetni inkubatorji posebna oblika inkubatorjev na univerzah, ki omogočajo realizacijo podjetniških pobud znotraj univerz ali drugih visokošolskih organizacij, prevzemajo jih iz predinkubacijske dejavnosti na teh organizacijah in jim nudijo spodbudno okolje, značilno za podjetniške inkubatorje. Univerzitetni inkubatorji naj bi bili izrazito naravnani na podporo bolj tehnološko naravnanim podjetjem, skupaj s pisarnami za prenos tehnologij pa naj bi pospeševali prenos znanja, inovacij in tehnologij na trg prek nastajanja novih podjetij. V letu 2001 ustanovljena Tovarna podjemov je po pogodbi z Univerzo v Mariboru nosilec razvoja in izvajanja dejavnosti podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru ter član konzorcija RAZ:UM. Ideja za razvoj podjetniškega inkubatorja v okolju univerze se je pričela rojevati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in je bila logična nadgradnja podjetniškega poučevanja v okviru Ekonomsko-poslovne fakultete, ki se je pričelo razvijati leta 1993. Med številnimi aktivnostmi so bile tudi tradicionalne ekskurzije na najboljše univerze v ZDA, kjer je bila dejavnost univerzitetnih inkubatorjev že zelo razvita, kot recimo na Berkeleyu in Stanfordu. V okviru iskanja možnih rešitev za realizacijo te ideje je tako nastal neprofitni zavod IRP, ki je ob moralni podpori Univerze v Mariboru in s pomočjo razpisov Evropske unije ter sponzorjev iz gospodarstva uspešno oblikoval in zagnal program Tovarne podjemov. V okviru delovanja Tovarne podjemov je bilo podprtih preko 400 poslovnih idej v predinkubacijski fazi. Omenjenim poslovnim idejam je bilo zagotovljeno splošno in specialistično svetovanje, mentorstvo ter mreža povezav s ciljem učinkovite nadgradnje idej v poslovne načrte in kasneje v inovativna startup podjetja. Podjetniške ekipe namreč potrebujejo hitre in učinkovite odgovore na številne poslovne izzive, še posebej s področja pridobivanja finančnih virov, gverilskega marketinga, izbire pravih pravnoorganizacijskih rešitev, ustrezne podpore na področju računovodenja in tako dalje. Najbolj inovativne podjetniške skupine ustanovijo podjetje in si ob tem v inkubatorju pod posebno ugodnimi pogoji pridobijo prve poslovne prostore v sodobno opremljenih prostorih ter poslovno svetovanje in mentorstvo, ki lahko veliko pripomore k uspehu mladega podjetja in k izogibanju usodnim napakam. V Tovarni podjemov se je od njene ustanovitve kalilo že več kot 50 mladih inovativnih podjetij (med najuspešnejše štejejo: Inova IT d.o.o., G-1 d.o.o., Intelius d.o.o., Ortotip d.o.o., Sfera IT d.o.o., Versor d.o.o., Semantika IT d.o.o. in druge), ki so danes prerasla v uspešna inovativna podjetja, ki zaposlujejo visoko izobražen kader ter na mednarodnih trgih tržijo produkte z visoko dodano vrednostjo. Omenjena podjetja so za svojo rast in razvoj pridobila več kot 1 milijon evrov tveganega kapitala, kar dokazuje njihovo prodornost, inovativnost in razvojni potencial na globalnem trgu. Žal med startup podjetji ni bilo veliko pravih spin-off ali spin-out podjetij Univerze v Mariboru, saj do nedavnega pravila igre niso bila povsem jasno določena s pravilniki. Ravno zaradi tega se je vodstvo Univerze v Mariboru, kot smo to že opisali ob opisu značilnosti univerze, lotilo priprave in sprejemanja pravilnika o upravljanju s pravicami industrijske lastnine na UM. Hkrati si je UM zadala za cilj dvig inovacijske kulture med zaposlenimi in študenti s ciljem izboljšanja inovacijske aktivnosti in povečanje njene odprtosti za sodelovanje z gospodarstvom ter komercializacije znanja preko ustanavljanja spin-off oziroma spin-out podjetij. V tem kontekstu je še posebej pomebna je tudi krepitev vloge Pisarne za prenos tehnologij, ki jo bo po konzorcijski pogodbi vodil Tehnocenter Univerze v Mariboru. 125 Tovarna podjemov je poleg svoje osnovne dejavnosti zasnovala in skupaj s Tehnološkim parkom Ljubljana, JAPTI-jem, Slovenskim podjetniškim skladom, Ministrstvom za gospodarstvo in tehnološki razvoj ter RC IKT izvaja nacionalno tekmovanje start-up podjetij Start:up Slovenija. Slednje je skupaj z mednarodno konferenco PODIM postalo eden izmed najprepoznavnejših nacionalnih programov na področju inovativnega podjetništva v Sloveniji. V letu 2011 so sklenili strateško partnerstvo s Tehnološkim parkom Ljubljana pri razvoju njihovega start-up centra in programa za globalno rast Go:global Slovenija. V letu 2012 pa so se pri razvoju navedenih dveh programov strateško povezali še z Razvojnim centrom za informacijske in komunikacijske tehnologije iz Kranja. Posebej so ponosni na sodelovanje z Novo KBM d.d., s katero jim je uspelo vzpostaviti storitve Podjetniškega centra Nove KBM, ki med drugim za inovativne podjetniške ideje ponuja t.i. Start-up kredit. Za podjetnike s področja informacijskih tehnologij pa so razvili specialistično podporo v okviru Microsoftovega centra za inovacije. Močno vpetost v lokalno in nacionalno okolje dokazujejo številna partnerstva, s pomočjo katerih v Tovarni podjemov krepijo vlogo inovativnega podjetništva v slovenski družbi in uresničujejo svoje poslanstvo (med razvojnimi partnerji velja posebej omeniti: Univerzo v Mariboru, RAZ:UM, TehnoCenter Univerze v Mariboru, Javno agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, Tehnološki park Ljubljana, Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije, Ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj, Slovenski podjetniški sklad, Novo KBM s Podjetniškim centrom, Microsoft Slovenija z Microsoftovim inovacijskim centrom, RSG Kapital, različne medije ter druge). Mestni svet Mestne občine Maribor je Tovarni podjemov v letu 2012 podelil »Listino mesta Maribor«, kot priznanje za pomemben prispevek h krepitvi vloge inovativnega podjetništva. 6.3.6.3.4 Pisarne za prenos tehologij iz inštitucij znanja Pisarna za prenos tehnologij ponujajo celovito paleto storitev, s katerimi zagotavljajo učinkovit prenos znanja in tehnologij iz inštitucije znanja: - Pomoč pri realizaciji inovativnih idej. Svetujejo v času raziskav ter nudijo pomoč pri prenosu novosti in tehnologij v gospodarsko prakso in pri pridobivanju finančnih sredstev za aplikativne raziskave in razvoj. Zaščita intelektualne lastnine. Zagotavljajo pomoč in svetovanje pri odločanju za zaščito izumov in drugih oblik intelektualne lastnine ter pomoč pri pridobivanju sredstev za zaščito. Komercializacija. Da se razkriti izumi pretvorijo v tržno uspešne inovacije, izvajajo tudi naslednje aktivnosti: ocenitev potenciala izuma na osnovi tržne analize, identifikacijo primernih partnerjev iz gospodarstva, pogajanja za prodajo patentov ali sklenitev licenčnih pogodb ter pomoč pri ustanavljanju in razvoju t.i. odcepljenih (spin-off) podjetij. Na Univerzi v Mariboru, ki je osrednja inštitucija znanja v okviru konzorcija RAZ:UM navedene storitve zagotavlja Tehnocenter Univerze v Mariboru. Storitve so namenjene v osnovi vsem na Univerzi v Mariboru, od raziskovalcev do študentov, podjetjem, ki potrebujejo pomoč glede raziskovalno-razvojne dejavnosti, tudi drugim, ki povprašujejo po njihovi pomoči. 6.3.6.3.5 Točke VEM in Enterprise Europe Network „Vstopne točke VEM” so osnovna oblika podpornih institucij, ki potencialnim in obstoječim podjetnikom (inovatorjem) zagotavljajo možnosti registracije podjetja in sprememb njegove statusne organiziranosti, nudijo začetne informacije ob ustanovitvi in delovanju podjetja, jih usmerjajo pri svetovalnih storitvah in povezujejo z drugimi podpornimi institucijami. Država preko izvajalske agencije JAPTI zagotavlja sredstva za izvajanje celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM za podjetniško naravnane 126 ciljne skupine na območju RS. V Podravju deluje pet točk VEM (glej Tabelo 65), pri katerih poleg izvajanja postopkov registracije podjetnik prejme tudi celovite podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov, ipd.). Tabela 65:Vstopne točke VEM v Podravju Točke VEM Ekonomski institut Maribor d.o.o. HALO-EDIL ING gospodarsko interesno združenje za razvoj podjetništva in turizma Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica EGIDA, center za lokalni razvoj, svetovanje in storitve, d. o. o. Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj Naslov Razlagova ulica 22, 2000 Maribor Cirkulane 56, 2282 Cirkulane Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica Grajenščak 39b, 2250 Ptuj Slovenski trg 6, 2250 Ptuj Pričetek delovanja 1990 Spletna stran www.eim-mb.si 2003 www.halo.si 2000 www.ric-sb.si 1991 http://www.egida-vita.si 1994 www.bistra.si Mrežo Enterprise Europe Network je v podporo malim in srednje velikim podjetjem ustanovil Direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Mreža ponuja pomoč podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij in sodelovanju v programih EU. Enterprise Europe Network na enem mestu ponuja storitve, ki sta jih do sedaj ločeno opravljali bivši mreži Euro Info Centrov (EIC) in Inovacijskih Relejnih Centrov (IRC). V Sloveniji je mreža prisotna v konzorciju šestih partnerjev (od tega dva v Podravju): • • • • • • Instituta "Jožef Stefan", Centra za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Univerze na Primorskem Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter Mariborske razvojne agencije (koordinator modula mednarodnega poslovnega sodelovanja). Enterprise Europe Network s 500 centri v več kot 40 evropskih državah in približno 4.000 izkušenimi strokovnjaki nudi strokovno znanje in storitve podjetnikom, univerzam, raziskovalnim organizacijam, tehnološkim centrom ter drugim poslovnim in inovacijskim institucijam. S svojim znanjem in številnimi stiki mreža pomaga podjetjem pri iskanju poslovnih partnerjev v drugi državi članici, svetuje kako razviti inovativno idejo ali pomaga pri kandidiranju na sredstva v programih EU. Pomoč podjetjem pri povezovanju stikov s partnerji v EU je usmerjena na: • • • • • • iskanje poslovnih partnerjev, organiziranje kooperacijskih srečanj doma in v tujini, udeležbo na mednarodnih sejmih in ostalih poslovnih dogodkih, promocijo in povezovanje grozdov in podjetniških mrež, individualne storitve in pomoči na področju poslovnega sodelovanja, borzo poslovnih priložnosti in ponudb tujih podjetij (http://een.mra.si). 6.3.6.3.6 Tehnološki centri Tehnološki center predstavlja skupno razvojno raziskovalno enoto več gospodarskih družb, ki s svojim delovanjem zagotavlja racionalno izrabo razvojno raziskovalne infrastrukture, spodbuja trajnejše povezovanje razvojno raziskovalne sfere oziroma znanosti in gospodarstva ter gospodarskih organizacij med seboj. Kot smo že navajali ob pregledu nabora instrumentov inovacijskih politik, spadajo tehnološki 127 centri v skupino uveljavjajočih se instrumentov in se pojavljajo v obliki organizacij javno-zasebnega partnerstva. Njihov cilj je poleg razvoja novih tehnologij, temveč tudi njihovo učinkovito izkoriščanje preko komercializacije v gospodarstvu, in sicer na temelju učinkovitega sodelovanja in so-ustvarjanja rešitev med javnim (inštituti v okviru univerz, javni raziskovani zavodi,...) in zasebnim sektorjem (podjetja, investitorji,...). Pri tem lahko tudi malim in srednje velikim podjetjem lahko tehnološki centri omogočajo lažji dostop do kvalitetnega znanja, najnovejših tehnologij in raziskovalnih rezultatov, ki jih za uporabnike razvije tehnološki center sam oziroma je znanje pridobljeno v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Država podpira razvojno raziskovalne projekte, projekte razvoja novih storitev in razvoja podpornih dejavnosti tehnoloških centrov za podjetja, kot npr. razvoj informacijskih povezav, razvoj meritev in certificiranja itd. Trenutno je v Sloveniji aktivnih znatno število tehnoloških centrov (več kot 30), ki predstavljajo skupno raziskovalno razvojno enoto več gospodarskih družb, prisotni pa so v različnih panogah (orodjarstvo, tekstilno predelovalna industrija, elektrotehnična industrija, kmetijsko živilska industrija, gradbeništvo, nanotehnologija, informacijska tehnologija itn.). V Podravski regiji smo identificirali tri delujoče tehnološke centre, in sicer : • Razvojno tehnološki center – Zavod za avtomobilsko industrijo • TECES, Tehnološki center za električne stroje • Infrastrukturni center za energetske meritve – tehnološki center V preteklosti je deloval tudi Tehnološki center za področje medicinske tekstilije n. p., o katerem žal nismo našli aktualnih informacij o delovanju. Prav tako pa smo zasledili, da je bil Tekstilni inštitut Maribor pripojen Institutu informacijskih znanosti. • Razvojno tehnološki center – Zavod za avtomobilsko industrijo (http://www.rtc.si/) RTC, Zavod za avtomobilsko industrijo (Razvojno Tehnološki Center) je neprofitna organizacija, ki so jo leta 2000 ustanovila podjetja s področja avtomobilske industrije v Sloveniji. Kot navajajo v centru, zaposlujejo vrhunske strokovnjake z znanjem iz sodobne računalniške tehnologij, skupaj s specializiranimi dobavitelji in raziskovalnimi ustanovami svetujejo, razvijajo, konstruirajo, izdelujejo prototipe, testirajo in uvedejo izdelke v proizvodnjo po željah naročnika. Med njihove stranke med drugimi sodijo: • UNIOR Strojna oprema, d.d., http://www.unior.si/ • Gorenje Orodjarna, d.o.o., http://www.gorenje-orodjarna.si/ • EMO-TECH, d.o.o., http://www.emo-tech.si/ • EMO - Orodjarna d.o.o., http://www.emo-orodjarna.si/ • Cimos d.d., http://www.cimos.si • Automet – Poljska http://www.automet.pl/ • NEOMAN – Nemčija http://www.man-mn.com/ • AVL GmbH – Avstrija http://www.avl.com/ • SOLBUS – Poljska http://www.solbus.com.pl/ • Johnson Controls-NTU http://www.randburg.com/si/johnson.html • Kutsenits – Avstrija http://www.kutsenits.at/ RTC ima poslovne povezave z Univerzama v Mariboru in Ljubljani in institucijami znanja, kar omogoča stalen pretok znanj preko RTC v podjetja na različne načine : izobraževanje, skupni projekti, konkretne 128 R&R naloge in prenosi v prakso. RTC ima registrirano tudi R&R skupino - Projektiranje in konstruiranje, šifra 1721-001, ki sodeluje z institucijami znanja kot tudi z drugimi registriranimi razvojnimi skupinami. • TECES, Tehnološki center za električne stroje (http://www.teces.si/) TECES, Tehnološki center za električne stroje, ki je bil kot zavod ustanovljen leta 2001, združuje svetovno uveljavljena slovenska podjetja in izobraževalno-raziskovalne institucije na področju električnih pogonov. Izraba sinergijskih učinkov je bila ključen povod za ustanovitev TECES kot stične točke industrije in institucij znanja na področju električnih pogonov na ozemlju celotne Slovenije. Njegovi ustanovitelji so: - Bartec Varnost, d.o.o. - BSH Hišni aparati, d.o.o. - Domel, d.o.o. - Hidria Rotomatika d.o.o. - Indramat elektromotorji, d.o.o. - Iskra Avtoelektrika, d.d. - Kolektor Group d.o.o. - UL FE - UM-FERI Partnersko sodelovanje v raziskovalno-razvojnih projektih pod okriljem TECES vključenim podjetjem zagotavlja krepitev R&R zmogljivosti, s čimer se dosega potrebni kritični obseg resursov za zagotavljanje stalnega in hitrega inoviranja ter prilagajanja spremembam v poslovnem okolju. Sinergijsko delovanje dviguje razvojni potencial in konkurenčne sposobnosti posameznega partnerja in partnerjev kot celote, zaradi česar se krepi znanje na področju celotnega življenjskega cikla izdelka, od ideje do njegove proizvodnje, kar rezultira tržnemu plasiranju visoko tehnološko zahtevnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. • Infrastrukturni center za energetske meritve – tehnološki center (http://www.icem-tc.si) Zavod ICEM - TC s sedežem v Mariboru in laboratorijem na Dravskih elektrarnah Maribor je bil ustanovljen leta 2001. Ustanovitelji tehnološkega centra so: • Eti Elektroelement, d.d. • Iskra MIS, d.d. • Iskra Zaščite, d.o.o. • Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Dejavnost zavoda obsega aplikativno, raziskovalno, razvojno, svetovalno, izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, publikacijsko, promocijsko delo ter testiranje in merjenje na področjih v energetiki, telekomunikacijah, merilni in stikalni tehniki. Njihove glavne aktivnosti so: • redno izvajanje meritev in preskusov, • izvedba in vodenje raziskovalno-razvojnih projektov, • priprava laboratorija na akreditacijo, • sodelovanje s šolskimi zavodi pri izvedbi laboratorijskih vaj, obveznih praks in diplomskih nalog. Iz analize izhaja, da v Podravju delujejo le trije tehnološki centri, pri čemer je le eden, in sicer Razvojno tehnološki center – Zavod za avtomobilsko industrijo, vpet v sodelovanje s podjetji iz regije ter torej tvori sinergijsko povezavo inštitucij znanja (tako Univerze v Mariboru kot Univerze v Ljubljani) in podjetij v regiji na področju proizvodnje motornih vozil. Gre za podjetja, ki so predvsem dobavitelji posameznih komponent avtomobilski industriji in smo v Podravju tudi identificirali in analizirali 5 inovativnih podjetij. 129 Največji in zelo uspešno delujoče je TECES, Tehnološki center za električne stroje, ki pa je nastal v Mariboru zaradi močne vloge in kompetenc s področja električnih strojev razvith v okviru Univerze v Mariboru. Žal pa na tem področju nimamo močnih oziroma inovativnih podjetij iz Podravja, ki bi se lahko vključevala v aktivnosti centra in koristila sinergijske učinke skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti. Tudi zavod ICEM – TC ima sedeže v Mariboru, kljub temu da gospodarske družbe, ki so center soustanovile niso iz Podravja. Iz analize izhaja, da podjetja iz dejavnosti z identificiranim inovacijskim potencialom niso združena oziroma vključena v tehnološke centre ter na ta način ne koristijo sinergij sodelovanja. To je najverjetneje posledica dejstva, da je njihova raziskovalno-razvojna moč zelo omejena, ki je v preteklosti niso mogla nadgradti s skupnim sodelovanjem. Zagotovo bi veljalo izvesti napor v smeri povezave raziskovalnorazvojnih jeder na Univerzi v Mariboru in inovativnih podjetij iz identificranih inovatinih dejavnosti v Podravju in jih spodbuditi k okrepitvni medsebojnega sodelovanja v okviru vzpostavitve skupnih tehnoloških centrov (npr. na področjih proizvodnje drugih strojev in naprav, proizvodnje kovinskih izdelkov, proizvodnje živil, proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnje kemikalij,...). 6.3.6.3.7 Centri odličnosti Centri odličnosti predstavljajo ukrep države za spodbujanje in razvoj visoko kakovostnih multidisciplinarnih skupin raziskovalcev iz akademske sfere in gospodarstva, s ciljem zagotavljanja kritične mase znanja in ustrezne raziskovalne infrastrukture za preboj centra odličnosti v vrh svetovne znanosti in/ali vključitev v mednarodno mrežo odličnosti. Kot smo to že navajali pri pregledu instrumentov inovacijskih politik, centri odličnosti spadajo med uveljavlajoče se instrumente in nimajo posebne formalne organizacijske strukture. Delujejo v okviru matičnih institucij, imajo odgovornega vodjo in programske/projektne skupine. Sodijo v sklop aktivnosti za spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, razvojne infrastrukture in pogojev za vzpostavljanje različnih oblik povezovanja podjetij in institucij znanja, ki bodo pospešile in povečale učinkovitost prenosa znanja v produkte, storitve in procese ter okrepile prepoznavnost Slovenije kot razvojnega partnerja. Deset centrov odličnosti je organiziranih na področjih, ki so bila kot prioritetna določena v razpisu: - Informacijsko komunikacijske tehnologije (1) - Novi materiali (4) - Biotehnologija in farmacija (2) - Tehnologije za vodenje procesov (1) - Tehnologije za trajnostno gospodarstvo, zlasti okoljske tehnologije (2). Skupno število partnerjev v centrih je 138, od tega je 51 partnerjev s strani javnih raziskovalnih in izobraževalnih institucij ter 87 partnerjev iz zasebnega sektorja, podjetij in zasebnih zavodov. Povprečno to pomeni štirinajst partnerjev na posamezni center, vendar so dejansko razlike med centri v smislu števila partnerjev izredno velike: na eni strani zelo razvejana struktura partnerjev v CO Nanoznanosti in nanotehnologije (27), CO IKT (21) ali CO Sodobne tehnologije vodenja (21), na drugi strani pa centri z le tremi nosilnimi partnerji, kot na primer CO Študije struktur in interakcij v biotehnologiji in farmaciji (3) ali CO Superkritični fluidi (3). 130 Nosilci projektov centrov odličnosti so javne raziskovalne in izobraževalne institucije. Inštitut Jožef Štefan nastopa kot nosilec kar v štirih centrih, sodeluje pa še pri nekaterih. Ob njem se med inštituti kot nosilec pojavljata še Kemijski inštitut in Inštitut za kovinske materiale in tehnologije. Univerza v Ljubljani je nosilec dveh centrov, na Fakulteti za elektrotehniko in na Medicinski fakulteti, enega centra odličnosti pa še Znanstveno raziskovalni center SAZU. - Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologije je nosilec enega centra odličnosti, in sicer CO Superkritični fluidi, kjer sodelujejo tudi podjetja: - Pinus TKI, d.d iz Rač, - Vitiva, d.o.o. iz Markovcev - Zavod za zdravstveno varstvo Maribor iz Maribora in - Splošna bolnišnica Maribor iz Maribora. Laboratorij za separacijske procese in produktno tehniko Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru sodi med vodilne centre visokotlačnih tehnologij v svetu. Vendar je bila žal v okviru zadnjega razpisa njegova vloga za center odličnosti za visokotlačne in SCF tehnologije, inovativne produktne in procesne tehnologije (»SCF & ProTech«) zavrnjena. Projetna ekipa Univerze v Mariboru ni soglašala z ocenami po merilih o oceni relevance programa centra odličnosti, saj so bili mnenja, da so z raziskavami v preteklosti dokazali, da so njihove raziskave relevantne v evropskem in svetovnem merilu, hkrati pa ustvarjajo tudi visokokvalificirana delovna mesta v Sloveniji. Prav tako je vloga temeljila na vseh ključnih ciljih javnega razpisa za razvoj centrov odličnosti za obdobje 2009-2013 in je upoštevala koncentracijo znanja na enem od ključnih prednostnih tehnoloških področij. Ta primer nazorno kaže problematiko ustreznega ocenjevanj in izbora “pravih” centrov odličnosti, kjer se lahko ocene podeljujejo zelo subjektivno in velikokrat na škodo manj vplivnih in tudi manj razvitih okolij, kamor spada tudi Podravje. Takšne projekte bi veljalo zato podpreti v okviru regionalnih kohezijskih sredstev seveda, če bodo v operacije ustrezno vključena obstoječa podjetja iz Podrajvja oziroma bodo nastala nova spin-off oziroma spin-out podjetja. - Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, sta vključena v center odličnosti »CO PoliMaT«, ki bo povezal doslej razpršene kapacitete vodilnih slovenskih raziskovalnih skupin javne sfere in razvojno uspešnih malih, srednjih in velikih podjetij na področju polimernih materialov. - Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je partner v centru odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov (CIPKeBiP), ki povezuje znanje, izkušnje in tehnologije vrhunskih slovenskih raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo z raziskovanjem lastnosti in funkcije proteinov. Koordinator centra je Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo z Instituta Jožef Stefan, kot vodilna slovenska raziskovalna skupina na tem področju. Center odličnosti vključuje organizacije iz centralne in severovzhodne Slovenije, med njimi tudi majhna, srednja in velika podjetja. - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru sodeluje v centru odličnosti NAMASTE. Center spada neposredno v prednostno področje opredeljeno v okviru Nacionalnega razvojno-raziskovalnega programa med »Napredne (nove) sintetične kovinske in nekovinske materiale in nanotehnologije« ter »Zdravje in znanost o življenju«. Prikazali smo tiste delujoče in na razpisih uspešne centre odličnosti, v katerih sodeluje Univerza v Mariboru. Žal v okviru zadnjega razpisa ni bil uspešen center odličnosti za visokotlačne in SCF tehnologije. Ravno ta primer nakazuje na potrebo oziroma možnostt, da se tovrstne kakovostne pobude podpre v okviru regionalnih kohezijskih sredstev. 131 Centri odličnosti bi lahko nastali v povezavi odličnih laboratorijev Univerze v Mariboru in identificiranih oziroma novih inovativnih podjetij Podravske regije ter tako okrepili raziskovalno-razvojno delo. Seveda pa nastanek centrov odličnosti ni povezan samo z denarno podporo temveč predvsem z odličnostjo projektnih predlogov, ki morajo dati ustrezne rezultate v praksi. Najboljši centri odličnosti bi lahko bili temelj dolgoročne krepitve določenih specialnih področij, kot to predvideva startegija pametne specializacije, se pa morajo ob podpori regije izgraditi od “spodaj navzgor”, in sicer na pobudo raziskovalcev zz Univerze v Mariboru in podjetij iz regije. Prav center odličnosti Superkritični fluidi, kaže na tovrstno regionalno sodelovanje v zelo perpektivni dejavnosti, ki je tudi sicer zelo močno prisotna v regiji. Pri drugih centrih odličnosti pa pogrešamo večjo vlogo regionalnega gospodarstva, ki žal v veliki večini primerov zaradi svoje nizke absorpcijske sposobnosti oziroma nizke raziskovalno-razvojne moči ni konkurenčno niti na nacionalni, kaj šele na evropski ravni. 6.3.6.3.8 Kompetenčni centri Kompetenčni centri so opredeljeni kot razvojno-raziskovalni centri, ki jih vodijo industrijski partnerji, povezujejo pa partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja ter so usmerjeni v krepitev sposobnosti razvoja in uporabe novih tehnologij za razvoj novih konkurenčnih proizvodov, storitev in procesov na prednostnih področjih tehnološkega razvoja. Instrument je komplementaren z instrumentom centrov odličnosti in skupaj tvorita zaključeno celoto na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti. V okviru Javnega razpisa za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013 je bilo v Sloveniji izbranih 7 kompetenčnih centrov, in sicer: • Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja (KC STV). Področje dela Kompetenčnega centra za sodobne tehnologije vodenja je tehnologija vodenja, ki združuje avtomatizacijo, informatizacijo in kibernetizacijo procesov in sistemov. Gre za »skrito tehnologijo«, ki je prisotna v vsaki nekoliko zahtevnejši napravi, sistemu ali proizvodnemu procesu, zato predstavlja enega od ključnih razvojnih faktorjev v svetu in je zelo pomembna za nadaljnji razvoj Slovenije. Partner iz Podravja je le inštitucija znanja, in sicer FERI UM. • Kompetenčni center napredni sistemi učinkovite rabe električne energije (KC SURE). Osnovni namen programa kompetenčnega centra KC-SURE »Napredni sistemi učinkovite rabe električne energije« je, da s celovitim obravnavanjem problematike aktivnih omrežij od proizvodnje električne energije, njene distribucije ter porabe vzpostaviti koncept aktivnega omrežja Smart Grid, ki bo omogočal verifikacijo rešitev in potrdil ustreznost novo razvitih izdelkov partnerjev na področju naprednih sistemov učinkovite rabe električne energije. Partner iz Podravja je le inštitucija znanja, in sicer FERI UM. • Kompetenčni center biomedicinska tehnika (KC BME). Dolgoročna skupna strategija kompetenčnega centra je trajna vzpostavitev velike virtualne raziskovalno-razvojne skupine podjetij in akademske sfere s področja biomedicinske tehnike, ki bo imela ustrezno kritično maso znanja in kadrovskih ter materialnih pogojev za hitre prenose ugotovitev raziskav v prodajne izdelke in revolucionarne tehnološke preboje na globalnem trgu. Partner iz Podravja je le inštitucija znanja, in sicer FERI UM. • Kompetenčni center trajnostno in inovativno gradbeništvo (KC TIGR). Trajnostno gradbeništvo lahko definiramo kot »prepletene dejavnosti raziskovalcev, investitorjev, gradbenih podjetij in industrije, servisov in ostalih dejavnikov s ciljem doseganja trajnostnega razvoja, upoštevaje okoljska, socio-ekonomska in kulturološka vprašanja«. V kompetenčnem centru ni partnerjev iz Podravja. 132 • Kompetenčni center za biotehnološki razvoj in inovacije (KC BRIN). Strategija partnerstva centra temelji na združevanju moči podjetij z odličnim poznavanjem tržnih zahtev na področju funkcionalne hrane in zdravja ter vodilnih razvojnih podjetij in javnih raziskovalnih organizacij, ki obvladujejo najzahtevnejše in najsodobnejše metode za razvoj in analizo novih biotehnoloških postopkov. V kompetenčnem centru sodeluje podjetje Vitiva iz Markovcev. • Kompetenčni center storitve podprte z računalništvom v oblaku (KC CLASS). Računalništvo v oblaku (ang. cloud computing) je eno od najhitreje rastočih področij v sektorju IKT in eno najpomembnejših področij omrežnih sistemov. Z razvojem kompetenc na tem področju je možno povečati konkurenčnost tako sodelujočih partnerjev na projektu kot – s pomočjo dostopa do najnovejših tehnologij in znanja na tem področju – tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V kompetenčnem centru sodelujeta FERI UM in startup podjetje InovaIT. • Kompetenčni center odprta komunikacijska platforma za integracijo storitev (KC OPCOMM). Cilj kompetenčnega centra je razvoj znanja, tehnologije ter procesov, ki bodo v naslednjem srednje ročnem obdobju ponudili rešitve za tri ključne izzive in probleme družbe: (1) prepočasno širjenje širokopasovnega dostopa in interneta in s tem posledično zaostajanje pri izkoriščanju prednosti, ki jih ponuja Internet bodočnosti (Future Internet), kar je posledica predrage opreme in neekonomičnih poslovnih modelov, ki so pri gradnji omrežij v uporabi danes; (2) preobilica podatkov, informacij ter vsebin in nezmožnost njihove učinkovite uporabe v celovitih aplikacijah za posamezna področja življenja (pametna mesta, pametna logistika, pametno zdravstvo, pametna energija in »smart grids«, pametne zgradbe in pametni dom); (3) porast števila pametnih naprav, ki jih bo do leta 2020 povezanih v internet več deset milijard po svetu in bo komunikacija med napravami samimi predstavljala preko 95% vsega prometa in pretoka informacij po sodobnih komunikacijskih omrežjih. V kompetenčnem centru sodelujeta dvepodjetji iz Podravja, in sicer startup podjetje InovaIT in Globtel. Iz analize kompetenčnih centrov v Sloveniji lahko ugotovimo, da v njih sodelujejo le tri podjetja iz Podravja (eno v dveh) in ena inštitucija znanja, in sicer FERI UM (partner v štirih kompetenčnih centrih). Navedeni rezultati kažejo na relativno zelo nizko vključenost Podravskih podjetij in inštitucij znanja v raziskovalno-razvojne projekte na nacionalni ravni, kar je najverjetneje posledica nekonkurenčnosti oziroma včasih tudi nenaklonjenosti ocenjevalcev projektom z manj razvitih območij. Vsekakor bi bilo potrebno izkoristiti kohezijska sredstva in v Podravju podpreti več kompetenčnih centrov iz regije. 6.3.6.3.9 Razvojni centri slovenskega gospodarstva Država je izpeljala razpis za spodbuditev vzpostavitve in delovanja razvojnih centrov slovenskega gospodarstva z namenom dolgoročnega razvoja na opredeljenih vsebinskih področjih. Gre za podporo projektom, ki vključujejo tako razvojno delo kot potrebno opremo in ostalo infrastrukturo, ki omogoča razvoj podjetij, njihovih kompetenc in dolgoročnih temeljev za rast in razvoj gospodarstva, ki omogoča tehnološki preboj na področjih, kjer v Sloveniji že obstaja kritična masa znanj. Na razpis je prispelo 42 vlog. Skupna vrednost prijavljenih projektov je bila 967.055.664 EUR, pričakovana višina sofinanciranja pa 386.966.291 EUR. Na osnovi kvalitete posameznih vlog in razpoložljivih sredstev je država podprla 17 projektov, v skupni vrednosti projektov 425.483.576 EUR oz. pričakovano vrednostjo sofinanciranja 179.581.344 EUR. 133 Slika 40: Razporeditev dodeljenih sredstev po vseh regijah glede na deleže v projektu Med prijavljenimi projekti, ki niso uspeli na tem razpisu, je bilo po oceni MGRT veliko kakovostnih, ki bi jih veljalo tudi podpreti. Konkretno priložnost MGRT vidi v razvojnih sredstvih, ki jih imajo na voljo v okviru regionalnih spodbud. Drugo možnost pa vidijo v finančni podpori s strani SID banke. V Podravski regiji je bil podprt razvojni center SIMIT - sodobni materiali in inovativne tehnologije. V okviru razpisa so si partnerji pod vodstvom družbe Talum Tovarna aluminija d.d. iz Kidričevega pridobili 16,7 mio EUR. Člani konzorcija so še: Cimos d.d., Iskra d.o.o., LTH Ulitki d.o.o., SwatyComet d.o.o., Unior d.d., Amit Tehnologija naprednih materialov d.o.o., Telkom–OT d.o.o., Ortotip d.o.o., Roboteh d.o.o., HTS IC d.o.o., TC livarstvo d.o.o., Razvojni center orodjarstva Slovenije in Zavod livarske industrije. Podjetja iz Podravske regije sodelujejo le še v enem razvojnem centru, in sicer podjetje Mariborska livarna Maribor d.d. v okviru Razvojnega centra avtomobilske industrije Si.Eva, ki participara s 4,5 % sredstev. Žal iz javno dostopnih podatkov ni razvidno, ali je bilo na razpis prijavljenih še kaj drugih projektov iz Podravja. Zagotovo pa relativno nizka udeležba v črpanju sredstev (6,65 %) za raziskovalno-razvojne aktivnosti kaže na nizko moč gospodarstva v Podravski regiji. Zagotov bi bilo smiselno spodbuditi in podpreti pobude sodelovanja gospodarstva v Podravski regiji v okviru v analizi identificiranih inovativnih podjetij in njihovih dejavnosti. 134 6.3.6.3.10 Grozdi Kot smo že navedli pri opisu instrumentov inovacijskih politik lahko grozde zaradi njihove široke uporabe v praksi in dolgoletne podpore inovacijskih politik obravnavamo kot tradicionalni instrument. Gre za spodbujanje mreženja in povezovanja med podjetji in drugimi akterji inovacijskega sistema, ki so lahko povezani preko horizontalnega sodelovanja, kot tudi preko vertikalnih povezav. Grozdi so zemljepisne koncentracije medsebojno povezanih podjetij, specializiranih dobaviteljev, dobaviteljev storitev, podjetij in z njimi povezane industrije ter pridružene institucije na posebnih področjih, ki tekmujejo in tudi sodelujejo. Glede na velikost zemljepisnega območja pa grozde delimo na podjetniške, regionalne in nacionalne, ki imajo različno stopnjo tržne naravnanosti, vpliv javnega sektorja pa se povečuje sorazmerno z velikostjo grozda. Grozdi so največkrat multisektorska omrežja (vertikalna in/ali horizontalna), sestavljena iz neenakih in komplementarnih podjetij, ki so v verigi vrednosti specializirana okrog baze znanja. Temeljna razlika med grozdi in tehnološkimi mrežami je v razvoju določenih tehnologij in uporabi le-teh v različnih panogah, podjetjih oziroma izdelkih. Pri grozdih pa gre za povezovanje različnih tehnologij, ki se povezujejo pri proizvodnji kakega izdelka (Avsec, 2007, str. 43). Grozdi, ki so trenutno prisotni v Sloveniji, so po podatkih TCI (The Competitiveness Institute - www.tcinetwork.org; 27. 10. 2010): - Grozd URE & OVE, je zavod za trajnostni razvoj energetike in ekologije v katerega so vključeni redni člani in podporne institucije. V grozd niso vključena podjetja iz Podravja. Vključena pa je Univerza v Mariboru. - Gradbeni grozd – GIZ, je gospodarsko interesno združenje za podporo tehnološkemu razvoju, konkurenčosti in trajni poslovni uspešnosti članic grozda na domačih in tujih trgih. Slovenski gradbeni grozd, gospodarsko interesno združenje (SGG) so gradbena podjetja in R&R organizacije ustanovile leta 2004 z namenom pospešiti razvojno sodelovanje na številnih perečih področjih sektorja. V grozd je vključena Univerza v Mariboru. Ni pa podjetij iz Podravja. - GIZ Geodetskih izvajalcev Slovenija, GIZ GI združenje več kot 80 najpomembnejših geodetskih podjetij v Sloveniji in skupaj zaposluje več kot 600 zaposlenih. Vizija združenja je zagotavljati vsem svojim članom pogoje za uspešno poslovanje na področju geodezije in sorodnih področij dela. Osnovno načelo združenja še vedno ostaja povezovanje geodetskih podjetij zaradi lažjega doseganja skupnih ciljev. V grozdu dejujejo tudi geodeti iz Podravja. - Grozd HVAC, Slovenski grozd za klimatizacijo, gretje in hlajenje, kjer sodeluje Univerza v Mariboru. Kljub temu, da imamo na tem području pomembna podjetja v Podravju v grozd niso aktivno vključena. - Inovativni tekstilni grozd iz Maribora v likvidaciji. - GIZ grozd Plasttehnika, Grozd plasttehnika združuje najpomembnejša podjetja in spremljajoče institucije iz področja industrije plastike. Članice obvladujejo tudi najsodobnejše tehnologije in so optimalni partnerji za osvajanje novih izdelkov in komponent od zasnove izdelka, izdelave orodja do proizvodnje.Poleg inštitucij znanja iz Podravja (Fakulteta za strojništvo UM, Fakulteta za kemijo UM in EPF UM) v grozdu poleg številnih podjetij sodelujejo tudi podjetja iz Podravja, in sicer: AVTO NAD d.o.o. iz Maribora, GEBERIT d.o.o. iz Ruš, PLANA d.o.o. iz Maribora, POLYCHEM d.o.o. iz Hoč, ROSINA d.o.o. iz Maribora in TBP d.d. iz Lenarta. Podjetja delujejo na področjih ekstrudiranja, brizganja, trženja in materiala ter opreme. - Slovenski transportno logistični grozd. - Slovenski ekološki grozd. Slovenski ekološki grozd se pri svojih projektih usmerja predvsem na varovanje voda in zraka ter izrabe odpadkov. Grozd ravno sedaj razvija čistilno napravo za komunalno-odpadne vode za manjša naselja, ki bo v prihodnje predstavljala zanimivo področje. Večji projekt pa je tudi nadaljevanje razvoja termične izrabe odpadkov, kjer se odpirajo številne možnosti. V razvitih državah odpadke ne samo uničujejo, temveč jih tudi izkoriščajo z namenom pridobitve toplotne energije. 135 - - Lesarski grozd, V grozdu ni članov iz Podravja, čeprav v panogi deluje nekaj podjetij. Slovenski orodjarski grozd. Kot navaja Semolič (2004), se je grozd oblikoval leta 2001, z namenom povečati konkurenčno sposobnost sodelujočih podjetij in organizacij, povečati obseg poslovanja, prispevati k zniževanju stroškov poslovanja ter vzpostaviti regionalno mrežo povezanih in specializiranih podjetij. Slovenski orodjarski grozd je združenje slovenskih podjetij in raziskovalno-razvojnih ustanov, ki so aktivna na področju izdelave ročnega orodja. Grozd se financira s prispevki članov in soustanoviteljev, ki morajo letno prispevati določeno članarino. Slovenski orodjarski grozd sestavlja 16 podjetij orodjarske verige, 21 raziskovalno-razvojnih organizacij ter 11 poslovnih partnerjev. Iz Podravja najdemo le podjetje Mariborska livarna Maribor d.d. PE Alutec-Orodjarna. Slovenski avtomobilski grozd. ACS je gospodarsko interesno združenje slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji in proizvajalcev motornih vozil. Povezali so se v grozd za krepitev svoje konkurenčne sposobnosti in povečevanje dodane vrednosti. GIZ ACS je osrednja komunikacijska točka avtomobilskega grozda, podprta z infrastrukturo. ACS podpira svoje člane pri vključevanju v svetovno industrijo motornih vozil s skupno promocijo in z izdelki višje tehnološke zahtevnosti. V ta namen pospešuje učinkovitost poslovanja članov z ustreznimi raziskavami in povezovanjem s strokovnimi razvojnimi in znanstvenimi institucijami doma in v tujini. Člani ACS iz Podravja so: - Mariborska livarna Maribor d.d. - FERI, Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru - Cimos d.d. (sedež sicer ni v Mariboru, kjer pa ima Cimos svoje podjetje) Ob analizi grozdov lahko ugotovimo, da le nekateri res aktivno izvajajo svojo funkcijo. V večini primerov je bil njihov nastanek spodbujen s strani države. Po prenehanju državne finančne podpore se je pokazalo, da vsi niso nastali na osnovi dejanskega interesa po povezovanju. Žal je v delujoče nacionalne grozde vključenih zelo malo podjetij iz Podravja. Iskanje pravih motivov in modelov sodelovanja med podjetji je namreč dolgoročen proces, ki bi ga v Podravski regiji vsekakor veljalo ciljno vzpodbujati. Nekaj se na področju grozdenja že trudi Mariborska razvojna agencija, ki ga Adriatic Danubian Clustering (A.D.C.), kjer gre za aktivnosti podpore transnacionalne podjetniške grozde v Jadransko – Donavski regiji. Posebna namenjena podjetjem, ki se ukvarjajo s sodobno gradnjo in notranjo opremo, živilsko-predelovalno industrijo. podpira v okviru projekta povezovanju podjetij v pozornost povezovanja je logistiko, mehatroniko ali 6.3.6.3.11 Tehnološke mreže Tehnološka mreža predstavlja novo obliko povezovanja posameznih podjetij, raziskovalnih institucij in vladnih agencij. Potreba po povezovanju je posledica velike razdrobljenosti raziskovalne sfere in organizacijske togosti, pa tudi potreba po vse večji specializaciji in koncentraciji raziskovalnih skupin, institucij in podjetij. Povezovanje vseh nosilcev znanja na posameznem tehnološkem področju, vodilnih, tehnološko usmerjenih podjetij in univerz ter razvojno-raziskovalnih institucij pomeni povečevanje sposobnosti za ustvarjanje, prenos in uporabo najnovejših tehnologij; s tem predstavlja pomemben element za doseganje dolgoročne dinamične gospodarske rasti. Namen tehnoloških mrež je preseganje enosmernega pretoka znanja iz akademske sfere v gospodarstvo, razdrobljenosti razvojnih skupin in vlaganj v razvoj. Tehnološke mreže so nastale na podlagi definiranja temeljnih (prednostnih) tehnoloških področij Slovenije. Ustanovljene so bile štiri tehnološke mreže: 1. Tehnološka mreža Tehnologija vodenja procesov (TVP). 136 2. Tehnološka mreža informacijsko komunikacijske tehnologije (ICT). 3. Tehnološka mreža Inteligentni polimerni materiali in pripadajoče tehnologije (IPMT). 4. Tehnološka mreža za Biotehnologijo in Farmacijo (MBF). Trenutno še aktivno delujejo prve tri tehnološke mreže. Konkurenčni položaj podjetij na trgu velikokrat preprečuje kakovostno sodelovanje podjetij med seboj. Še posebej je oteženo sodelovanje med podjetji, katerih ciljni trgi so pretežno v Sloveniji, saj je občutljivost prepota informacij izjemna. Pri izvozno usmerjenih podjetjih je interesa in odprtosi za sodelovanje bistveno več. 6.3.6.3.12 Tehnološke platforme Pobudo za oblikovanje nacionalnih tehnoloških platform sta leta 2005 dala Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Slovenske tehnološke platforme bi naj zrcalile obstoječe tehnološke platforme na evropski ravni na področjih, kjer ima Slovenija zadostno kritično maso znanja, sposobnosti in gospodarskega potenciala. Nacionalne platforme so posrednik med EU platformo in domačo državo, obenem pa imajo možnost vpliva na aktivnosti in razmišljanje EU platforme. Tako posredno in neposredno vplivajo na povečanje konkurenčnosti domačega gospodarstva na določenem tehnološkem področju. Platforme spodbujajo ciljno usmerjene investicije na področju R&R in s tem učinkovitejši dostop inoviranju, hkrati pa spodbujajo tudi koordinirano delovanje evropskih in nacionalnih raziskovalnih programov. Podpirajo nenehen razvoj ustreznega znanja v povezavi s posameznim tehnološkim področjem in uporabo novih tehnologij, v vsem tem pa je poudarjena iniciativa gospodarstva. Vključujejo vse ključne deležnike od gospodarstva prek inštitutov, univerz, javnih zavodov, vključno z državo. V Sloveniji je po navedbah GZS trenutno oblikovanih 24 tehnoloških platform. Načeloma so odprte za vse zainteresirane organizacije ali posameznike. Njihova aktivnost je po naši oceni zelo omejena. Za Podravje so zanimive predvsem tiste tehnološke platforme, kjer so Univerza v Mariboru in predvsem podjetja v Podravju močna. Določena področja na katera bi veljalo staviti, razkriva analiza centrov odličnosti in analiza inovativnih podjetij v Podravju, ki delujejo na prioritetnih področjih, ki jih pokrivajo tehnološke platforme. V Poodravju bi mogoče lahko izpostavili priložnosti na področju Tehnološke platforme kemija in tehnološke platforme gorivne celice. 6.3.6.4 Druge R&R in podporne organizacije 6.3.6.4.1 Združenja samostojnih inovatorjev Inovatorji posamezniki so še vedno zelo številčna skupina. V Sloveniji prijavijo kar 40% patentov. Toda zaradi številnih ovir, zlasti finančne narave, ki jih posameznik težko premaguje na svoji poti, velika večina njihovih idej nikoli ne zaživi na trgu, ali pa zaživijo šele takrat, ko posameznik ne more več vzdrževati patentnih pravic. Zavod Inovatorski center ASI - »Aktivni slovenski inovatorji«, ki je nastalo leta 2005, inovatorjem omogoča, da lahko izmenjujejo izkušnje med seboj in jim skuša pomagati, da bi se njihov izum začel čimprej proizvajati. Člani združenja so v preteklih letih dosegali izredne uspehe. Prejeli so mnoge najvidnejše nagrade na mednarodnih inovacijskih sejmih. Med člani so tudi uspešni inovatorji iz Podravja. 6.3.6.4.2 Design center odličnosti Maribor za inovativno prototipiranje (v zasnovi) Silovit razmah kreativnih industrij in učinkovita komercializacija vrhunskega znanja postajata vse pomembnejši dejavnik konkurenčnosti nacionalnih gospodarstev. Ustvarjalna uporaba najsodobnejšega znanja terja neprestano inoviranje in iskanje novih rešitev v obstoječih podjetjih kakor tudi prenos znanja preko ustanovitve novih inovativnih start-up podjetij. V okviru univerzitetnih središč po vsem svetu so se 137 oblikovali mehanizmi za prenos novosti v poslovno prakso, pospešeno pa se uveljavlja tudi sodoben dizajnerski način razmišljanja pri aplikaciji novosti, ki lahko uspejo na trgu, in danes je metodologija dizajnerskega razmišljanja vpeljana v številnih študijskih programih širom sveta. Da bi uveljavili dizajnerski način razmišljanja tudi na Univerzi v Mariboru so Laboratorij za industrijsko oblikovanje Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, Katedra za podjetništvo in ekonomiko podjetja Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in podjetniški inkubator Univerze v Mariboru v okviru RAZUM-a izdelali predlog implementacije metodološkega koncepta d.School v okolje Univerze v Mariboru, ki bi ga lahko uveljavili z vzpostavitvijo in delovanjem Design centera odličnosti Maribor za inovativno prototipiranje (D.COMP). Načrtovan center bo rezultat konzorcijskega sodelovanja partnerjev, njegova osrednja vsebina delovanja COD pa bo v tej fazi »popoldanski« program dizajnerskega načina reševanja problemov. Vanj se bodo lahko vključili vsi zainteresirani študentje in visokošolski sodelavci ter raziskovalci, ki bodo izrazili željo po ustvarjalnem reševanju konkretnega stvarnega problema. Program se osredotoča na izdelavo poizkusnih vzorčnih modelov, prototipov, iteracij tehnoloških rešitev do izdelave funkcionalnega prototipa. Ključni element programa dizajnerskega načina razmišljanja pri reševanju problemov bo njegova interdisciplinarnost, saj se bodo v procesu izvajanja programa oblikovale interdisciplinarne skupine, kjer bo vsak član ekspert s svojega področja (oblikovalci, inženirji, tržniki, ekonomisti, sociologi, zdravniki,…). Ključni cilj sodelovanja udeležencev (inovatorjev, podjetnikov, študentov, razkovalcev,...) v programu COD je razvoj prototipa za rešitev določenega problema (rapid prototyping). S prototipiranjem se skuša izdelati proizvode, storitve ali procese, ki imajo določeno vidno dodano vrednost in jih je možno uspešno plasirati na trg. Namen prototipa je predvsem ta, da lahko ustvarjalci lažje nadalje izgrajujejo svojo podjetniško idejo. 6.3.6.4.3 Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj ZRS Bistra Ptuj predstavlja podporni steber razvojnega okolja regije, namenjenega lokalnim skupnostim ter podjetjem. Ustvarja kreativni raziskovalni prostor med gospodarstvom in akademskim okoljem. Bistvo njihovega delovanja je: • skrb za pospeševanje razvojne odličnosti lokalnega okolja Spodnjega Podravja na mednarodno primerljivem nivoju, • povezovanje in prenos znanj iz univerz in inštitutov v gospodarstvo in drobno gospodarstvo ter • soustvarjanje razvojnih idej podjetij in prenos le-teh v raziskovalne institucije. 6.3.6.4.4 Inštitut informacijskih znanosti Institut informacijskih znanosti (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot informacijski servis slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Skupaj z drugimi nosilci informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost Slovenije v tokove informatizacije sodobnega sveta. Če je s tem označeno njegovo poslanstvo, pa so njegove funkcije konkretizirane v ustanovitvenem aktu. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti je opredeljen kot javni infrastrukturni zavod in registriran tudi kot raziskovalna organizacija. Po Zakonu o knjižničarstvu je opredeljen kot knjižnični informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI. 6.3.6.4.5 Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM) je certifikacijski organ in nosilec javnega pooblastila s strani MKGP za izvajanje postopka certificiranja ekološkega kmetijstva, integrirane pridelave in zaščitenih kmetijskih pridelkov oz. živil. Njihova dejavnost je usmerjena v korist vsakogar, 138 ki je povezan s kmetijskimi pridelki in živili z namenom krepitve zaupanja potrošnikov v te pridelke in živila. IKC izvaja tudi aktivnosti kontrolnega organa po standardu Global G.A.P. Osnovna dejavnost IKC UM je neodvisno preverjanje (kontrola) in potrjevanje (certificiranje) skladnosti postopkov pridelave, predelave, skladiščenja in označevanja kmetijskih pridelkov in izdelkov na učinkovit in dostopen način. Njihova želja je krepitev in širitev trajnostnih načinov kmetijske pridelave in predelave, ki v najboljši meri prispevajo k ravnovesju v okolju in v prehrani ljudi. 139 7. SWOT analiza ključnih deležnikov RIS Podravja 7.1 SWOT analiza krepitve inovacijskih sposobnosti gospodarstva v Podravju Prednosti Slabosti Evropska inovacijska lestvica, ki temelji na statističnih podatkih do leta 2008, uvršča Slovenijo, katere del je Podravje, med inovacijske sledilke, z večino kazalnikov blizu evropskega povprečja. Skupni prihodki podjetij podjetij v Podravju kljub krizi rastejo, saj so se med letoma 2010 in 2011 zvišali iz 8,588 mio EUR na 8,895 mio EUR. Gospodarski podatki kažejo, da Podravska regija v zadnjih letih več ali manj razvojno stagnira. V letu 2011 se je okrepil izvoz na tuje trge na 32,4% (28,7% v letu 2010). Skupno število podjetij v Podravju je naraslo iz 17,745 v letu 2010 na 18.176 podjetij v letu 2011. V Podravju imamo v okviru RIS jasno identificirane ključne dejavnosti in inovativna podjetja, ki so sposobna zagotoviti ustrezno visoko dodano vrednost oziroma njen dvig. V predelovalnih dejavnostih smo identificirali številna inovativna podjetja: • Proizvodnja drugih strojev in naprav (20 inovativnih podjetij z 2.446 zaposlenimi). • Proizvodnja kovinskih izdelkov (42 inovativnih podjetij z 2.331 zaposlenimi). • Proizvodnja živil (9 inovativnih podjetij z 1.621 zaposlenimi). • Proizvodnja motornih vozil (5 inovativnih podjetij z 1.419 zaposlenimi). • Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (11 inovativnih podjetij s skupaj 1.407 zaposlenimi). • Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (6 inovativnih podjetij s skupaj 1.356 zaposlenimi). • Proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov (1 inovativno podjetje s skupaj 1.328 zaposlenimi). • Proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov (4 inovativna podjetja s skupaj 1.309 zaposlenimi). • Proizvodnja kemikalij (6 inovativnih podjetij s skupaj 1.076 zaposlenimi). • Proizvodnja kovin (3 inovativna podjetja s skupaj 962 zaposlenimi). V dejavnostih strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti smo identificirali 41 inovativnih podjetij (od 2,913 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 648 oseb V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih smo identificirali 33 inovativnih podjetij (od 792 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 544 oseb. V dejavnosti gostinstva smo identificirali 7 inovativnih podjetij (od 39 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 724 oseb. Vztrajen zaostanek v produktivnosti za povprečjem Slovenije, EU in OECD držav. Navkljub dejstvu, da je Maribor drugo največje slovensko mesto in drugo največje univerzitetno središče v Sloveniji, to Podravski regiji ne pomaga, da bi se po razvitosti uvrstila nad slovensko povprečje. Dodana vrednost na zaposlenega v povprečni gospodarski družbi Podravske regije je po podatkih AJPES-a v letu 2011 dosegla 30.400 EUR, kar predstavlja le 81% povprečja slovenskih družb (37.512 EUR). V Podravju je zaskrbljujoče malo število srednjih podjetij, ki na nacionalni ravni predstavljajo močno gospodarsko jedro saj predstavljajo 1,1% vseh podjetij, ki ustvarijo 24,8% vseh prihodkov. V Podravski regiji je srednjih podjetij v strukturi gospodarstva le 0,5 %, pri čemer ustvarijo le 13,7% prihodkov. V nasprotju z rastjo števila podjetij in rastjo prihodkov se je med letoma 2010 in 2011 število zaposlenih v podjetjih v Podravju znižalo iz 72,580 na 70,137. Gospodarska struktura je neugodna, saj podjetja ne dosegajo niti povprečja slovenskega gospodarstva, kar kaže na slabo inovacijsko sposobnost gospodarstva v regiji, ki je deloma povezana tudi z izjemno šibkim sodelovanjem z izobraževalnoraziskovalno dejavnostjo. V regiji je veliko podjetij v predelovalnih dejavnostih, ki so odvisna od dodelavnih poslov ter jih svetovna gospodarska konjunktura in selitve proizvodnje v države s cenejšo delovno si lo hitreje prizadenejo. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti, zlasti da je rast BDP v Podravju in Sloveniji preveč odvisna od nizkotehnološke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo konkurenčnost gospodarstva. V Podravski regiji je delovno aktivnih le 38,7% prebivalcev oziroma 124.895 oseb, kar je močno pod slovenskim povprečjem, ki znaša 42,0% in daleč pod 53,1%, kolikor znaša delež delovno aktivnega prebivalstva v Osrednje-slovenski regiji. Prebivalci Podravske regije imajo manj ugodno izobrazbeno strukturo od prebivalcev Slovenije in bistveno manj ugodno od prebivalcev Osrednje-slovenske regije. Po podatkih za leto 2010 ima v Podravju višjo ali visokošolsko izobrazbo 16,7% prebivalcev starih nad 15 let, medtem ko je takšnih prebivalcev v Sloveniji 18,8% in v Osrednje-slovenski regiji 25,6%. Podatki kažejo, da je v Podravju pretežni del oseb v raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih v visokošolskem sektorju in bistveno manjši del v poslovnem sektorju (samo 23,6% v Podravju v primerjavi z 45,5% v Sloveniji), ki mu sledi državni sektor. To kaže na podpovprečno raziskovalno– razvojno aktivnost gospodarstva Podravske regije, ki se kaže 140 V gradbeništvu smo identificirlai 7 inovativnih podjetij (od 2.415 vseh podjetij v gradbeništvu), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 479 oseb. V dejavnostih prometa in skladiščenja smo identificirali 6 inovativnih podjetij (od 1,116 vseh podjetij v teh dejavnostih), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 6,495 oseb. V dejavnosti kmetijstva in gozdarstva smo identificirali 3 inovativna podjetja (od 134 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 148 oseb. V dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil smo identificirali 3 inovativna podjetja (od 3.696 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 56 oseb. V dejavnosti gostinstva smo identificirali 3 inovativna podjetja (od 1,198 vseh podjetij), ki so v letu 2010 skupaj zaposlovala 494 oseb. V dejavnosti gostinstva smo identificirali 2 inovativna podjetja (od 105 vseh podjetij), ki sta v letu 2010 skupaj zaposlovala 65 oseb. V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih smo identificirali eno inovativno podjetje (od vseh 320 podjetij), ki so v letu 2010 zaposlovalo 138 oseb. tudi v podpovprečnih rezultatih. V Podravju je bilo v letu 2009 v R&R dejavnosti zaposlenih 968 oseb izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ), kar je predstavljalo 0,78% delovno aktivnih prebivalcev regije, kar je skoraj za polovico manj od slovenskega deleža, ki je v istem letu znašal 1,45%. Od 42 mio EUR vloženih v raziskovalno-razvojno dejavnost v Podravju je 55,5% investirala država, le 35,4% so investirala podjetja, iz tujine je prišlo 6,0% sredstev, medtem ko je visoko šolstvo samo zagotovilo 2,7% sredstev. Izdatki za R&R dejavnost v Podravski regiji so od leta 1998 do 2008 rasli počasneje kot v Osrednjeslovenski regiji, kar kaže na relativno zaostajanje regije in večanje razvojnega razkoraka (iz 7,2% deleža v skupnih nacionalnih sredstvih za R&R dejavnost v letu 1998 se je delež do leta 2009 zmanjšal na 6,3%). Po obsegu znanstvenega talenta izraženega z številom zaposlenih raziskovalcev na 1000 zaposlenih v Sloveniji močno izstopa Osrednje-slovenska regija (25,7 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009) za katero regija Podravje močno zaostaja (7,4 raziskovalca za 1000 zaposlenih v letu 2009). Slovenija se je z izdatki za R&R dejavnost (1,66% BDP za leto 2008) uvrstila med zgornjo polovico držav po deležu izdatkov za R&R dejavnost, kljub temu pa ni dosegla povprečja EU. Povsem drugačna pa je slika vlaganj v R&R dejavnost v Podravski regiji, kjer so vlaganja v R&R dejavnost dosegla le 0,9% BDP regije, kar je bolj primerljivo z nivojem vlaganj vzhodno-evropskih držav. Globalna kriza je v Podravju in Sloveniji skoraj izničila napredek v gospodarskem in socialnem razvoju v preteklem desetletju, ki so ga že tako zavirale stranpoti in zlorabe privatizacije v devetdesetih letih. Glede na značilnosti Podravske regije je ta verjetno še najbliže značilnostim tipa »Industrijsko usposobljena vzhodno evropska regija«, za katero je podpovprečna uspešnost pri absorpcijski sposobnosti in difuziji inovacij ter povrečna uspešnost pri dostopu do znanja. Kljub trendom globalizacije in regionalizacije v svetu je v Sloveniji temeljni okvir spodbujanja gospodarstva k inoviranju še vedno na nivoju nacionalnega inovacijskega sistema (NIS), kjer ne obstraja jasen nacionalni načrt za sistematično uvajanje RISov. Financiranje spodbujanja R&R aktivnosti in komercializacije v Sloveniji ne temeljijo na dovolj podrobnih kazalcih učinkov in na dolgoročnejšem načrtovanju, ki bi spodbudilo kontinuiteto dejavnosti (tako na primer subjekti inovativnega okolja in javne agencije sedaj delujejo na osnovi dvoletnih programov, kar je odločno prekratko obdobje). Ključna slabost obstoječega inovacijskega sistema v Sloveniji in Podravju je pomanjkanje sodelovanja med posameznimi deležniki inovacijskega sistema in netransparentne vloge posameznih deležnikov v sistemu, kar vodi velikokrat v podvajanje podpore določenim aktivnostim ter nižji intenzivnosti in kakovosti storitev, kot tudi povezav in sodelovanja med posameznimi deležniki sistema. Po skupnem indeksu ustvarjalnosti je Podravska regija šele na 8. mestu med 12. slovenskimi statističnimi regijami. Okolje v Podravju je manj naklonjeno novostim in ustvarjalnosti kot v drugih regijah, kjer prevladujejo bolj moderne vrednote. Podravska regija je kar za polovico manj tolerantna od Osrednje-slovenske regije. Indeks samoizražanja razkriva, da v Podravju izrazito dajemo prednost varnosti pred svobodo in pravico do samoizražanja, saj se Podravska regija z univerzitetnim mestom Maribor zelo slabo odreže (kar trikrat slabša od Osrednjeslovenske regije) ter torej ne ceni najbolj individualne pravice posameznika do samoizražanja. 141 Priložnosti Nevarnosti Glavni vir priložnosti Podravske regije so zagotovo inovacije, ki lahko nastanejo v prostoru, ki bolj ciljno spodbuja inovacijsko dejavnost prebivalcev, organizacij in podjetij. Podjetja v Podravju bi morala bolj ciljno graditi na ustvarjalnosti in znanju, ki sta temeljni vrednoti in bogastvo za njihov uspešen razvoj v prihodnosti. Neuspešni poskusi za dvig produktivnosti regijskega gospodarstva lahko vodijo v znižanje njegove konkurenčnosti. V zaostrenih razmerah se mora regija v sodelovanju z državo pospešeno osredotočiti na doseganje visoke kohezivnosti družbe in dvigu konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Neuspešni poskusi prestrukturiranja Podravskega gospodarstva v hitro se spreminjajočem globalnem gospodarskem okolju in neuspešni poskusi razvoja gospodarskih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo Demografske spremembe v Podravju in Sloveniji bodo povzročile močan porast javnih izdatkov za zagotavljanje potreb starajoče se populacije. V Podravju je opazen trend izboljševanja deleža visoko izobraženih posameznikov skozi časovno perspektivo. Z ustvarjanjem ugodnih pogojev za inovacije, izobraževanje in raziskave lahko regionalna politika spodbuja raziskave in razvoj, na znanju temelječe naložbe in tem spodbuja premike v smeri aktivnosti poslovnih subjektov za večjo dodano vrednostjo. Obstajajo dobri izhodiščni pogoji za spodbuditev inovacij s ciljem pomika navzgor po verigi vrednosti Priložnost inovacijskih politik, da spodbujajo podjetnike tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju, predvsem univerze in javne raziskovane inštitute, da iščejo in razvijajo produkte ter tržne niše. Naraščajočim ekonomskim in političnim migracijam se bodo pridružile okoljske. Srečujemo se z izzivi, ki napovedujejo temeljito prestrukturiranje sveta, kakršnega poznamo danes. Jasno osredotočenje na oblikovanje lokacijsko vezanih regionalnih politik pametne specializacije, ki lahko poda bistveno boljše rezultate inovacijskih politik. Gre za priložnost za izvedbo RIS Podravje s pomočjo črpanja kohezijskih sredstev. Priložnost razvoja »strategije pametne specializacije« z uresničevanjem RIS v Podravju, ki omogočajo doseganje ustreznih učinkov regionalne politike v kombinaciji z drugimi politikami na nacionalni in evropski ravni. Udejanjanje RIS Podravje v praksi lahko odločilno prispeva k uresničevanju izzivov usmerjenih v povečevanje inovacijske sposobnosti, povečan obseg vlaganj v R&R v podjetjih in k krepitvi njihove povezave z univerzitetnim okoljem in raziskovalnimi centri. Priložnost izboljšati okvirne pogoje, ki zmanjšujejo sposobnosti malih in srednje velikih podjetij (MSP), da vstopajo v inovacijske dejavnosti. Večja integracija Podravskih podjetij v druga evropska in svetovna tržišča s ciljem preseganja slabosti majhnega nacionalnega trga. Kompaktnost Podravske regije in gospodarstva je lahko priložnost iz vidika fokusa, organizacijske učinkovitosti in sposobnosti razvoja nišnih strategij ter hitre reakcije na nove tržne priložnosti. Priložnost za izboljšanje finančnega sistema in s tem povezanega pravnega reda, ki bi lahko omejeval financiranje inovativnih projektov v zasebnem sektorju. Priložnost za MSP podjetja iz Podravja ponujata načrtovana EU program HORIZON 2020 in COSMO. Priložnost za bistveno večje sodelovanje Podravskega gospodarstva z čezmejno Avstrijo. Priložnost za razvoj regije temelji na jasno dokazani povezavi med inovacijsko aktivnostjo in BDP na prebivalca. Ker ključno priložnost za razvoj Podravja predstavljajo inovacije, je potrebno okrepiti vlaganja v človeški kapital, infrastrukturo in razvoj na znanju temelječih dejavnosti kažejo kot ključno gonilo endogene rasti. Priložnost predstavlja oblikovanje konsenza v regiji, da je inovacijska sposobnost regije pomembnejša od kateregakoli posamičnega tehnološkega odkritja. V perifernih regijah, kamor spada tudi Podravje, predstavljajo priložnost predvsem inkrementalne inovacije, ki temeljijo na prenosu novosti iz centralnih v periferne regije. Priložnost predstavlja jasen odmik inovacijskih politik od Obstaja nevarnost da se nosilci inovacijskih politik v regiji in državi zelo hitro navdušijo nad določenimi najnovejšimi orodji inovacijske politike, pri čemer le-ti nujno ne ustrezajo povsem potrebam Podravske regije. Obstaja nevarnost, da se bodo obstoječe razlike med regijami v ekonomski moči in potencialu znanja še povečale, in sicer zaradi trendov koncentracije na znanju temelječih dejavnosti na določenih območjih. Nosilci inovacijske politike so lahko soočeni s predlogi lobističnih skupin za implementacijo določenih instrumentov, ki niso nujno v javnem interesu. Močno različni pogledi različnih deležnikov inovacijskega ekosistema v Podravju o stanju inovacijskega sistema in potrebnih reformah lahko ovirajo njihovo implementacijo. 142 posplošene intervencije na ravni države, in osredotočenje na bolj artikulirane mehanizme in ukrepe na regionalni ravni, ki upoštevajo specifične, med drugim tudi regionalne/sektorske vidike inovacijskih procesov. Priložnost za okrepitev podjetništva v regiji, kot pozitivne vrednote, ki temelji na konkurenčnosti in razvoju novih tehnologij. Inovacijske politike bi morale vzpodbujati zaupanje in sodelovanje ter odpravljati negativno percepcijo korupcije, kar lahko pozitivno vpliva na stanje inoviranja in podjetništva v Podravju. Priložnost okrepitve razvoja inovativne preko spodbujanja tehnoloških tokov v okviru sodelovanja industrije z raziskovalno sfero in krepitve sposobnosti podjetij, da absorbirajo nove tehnologije. Priložnost za identifikacijo in preseganje omejitev pri dostopu do znanja in tehnologij, difuziji ali absorpciji, kar lahkov Podravju dosežemo z vlaganji in na ta način dosežemo bistveno boljše učinke procesa inoviranja. Priložnost da za Podravje ob podpori države in EU oblikujemo takšen splet instrumentov inovacijske politike na vseh ravneh upravljana, ki bo lahko zagotovil učinkovito uresničitev zastavljenih razvojnih ciljev regije. Priložnost za prestrukturiranje gospodarske strukture v Podravju v času krize. Priložnost za optimizacijo sedanjega velikega nabora programov za podporo inoviranju in zagotoviti njihovo večjo učinkovitost pri poposameznih ciljnih skupinah uporabnikov. Priložnost razviti in izboljšati ukrepe s strani povpraševanja, kot je »inovacijsko usmerjeno javno naročanje«, ter jih vključiti v nabor ukrepov politike raziskav in inovacij. Priložnost uporabe povratnih oblik podpore, kot so garancije in revolving krediti, kot dopolnitev ukrepom Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in SID banke, ki jih izvajata na nacionalnem nivoju. Priložnost za izboljšanje in optimizacijo delovanja agencij in njihovih prekrivajočih se področij, vključenih v podporo inovacijam ob hkratnem zagotavljanju ustrezne organiziranosti in kadrovske zasedbe za zagotavljanje ustrezne kakovosti in časovne dinamike izvedbe ukrepov. Priložnost za večjo osredotočenost na operativne posrednike izven agencij in skladov, na širokem področju prenosa tehnologij, podjetništva ter inovacijsko usmerjenega svetovanja, ki delujejo na terenu v neposrednem stiku z nosilci inovacijske dejavnosti. Priložnost za izoblikovanje ugodnejšega okolja za tuje neposredne investicije (TNI) na splošno ter še posebej z namenom TNI v raziskave in razvoj (R&R) ter druge dejavnosti z visoko vsebnostjo inovacij. 143 7.2 SWOT analiza javno raziskovalnih organizacij v Podravju Prednosti Slabosti Raznolik nabor inštitutov in laboratorijev na področju znanosti, tehnologije in inovacij v okviru Univerze v Mariboru. Število vpisanih dodiplomskih izrednih študentov v študijskem letu 2011/2012 se je v primerjavi s študijskim letom 2010/2011 zmanjšalo za 30 %, v primerjavi s študijskim letom 2007/2008 pa kar za 263 %. Iz poročil za leta 2008, 2009 in 2010 izhaja, da po številu patentov v Sloveniji prednjači Univerza v Ljubljani, ki je bistveno pred Univerzo v Mariboru. Ob pregledu in primerjavi uspešnosti znanstvenoraziskovalnega dela slovenskih univerz lahko ugotovimo, da je Univerza v Mariboru s 37,51 čistih citacij na osebo zaostaja za Univerzo v Novi Gorici (44 citacij na osebo) in še posebej za Univerzo v Ljubljani (49,52 čistih citacij na osebo). Gospodarski učinki znanosti v Podravju so žal pod povprečjem razvitih držav, kakor tudi Osrednje-slovenske regije. Predanost in fokus na inovacije v okviru Univerze v Mariboru, ki se odraža v oblikovanem konzorciju inovacisjkega ekosistema pod vodstvom RAZ:UM. Dosedanji dosežki in dognanja slovenske znanosti, kjer deluje tudi Univerza v Mariboru, so na vseh področjih spodbudni ter so ustrezno izhodišče za nadaljnji razvoj. Sodelovanje z gospodarstvom je Univerzi v Mariboru, pod okriljem programa EUREKA, doprineslo k objavi vrhunskih znanstvenih rezultatov v SCI reviji. V študijskem letu 2011/2012 je bilo na Univerzo v Mariboru po podatkih skupaj vpisanih 13.192 dodiplomskih študentov. Na dodiplomskem študiju je bilo v letu 2011 podeljenih skupaj 3.623 diplom. V letu 2010 opazen porast patentov na Univerzi v Mariboru, ki se vse bolj aktivno ukvarja s področjem prenosa tehnologij v gospodarsko prakso. Slovenija, katere del je tudi Podravje, je po vplivu znanstvenih člankov, merjenim s številom citatov na 1000 prebivalcev, med 30 najboljšimi OECD državami. Pomemben dvig obsega in kakovosti znanstvenih objav (publikacij). Uspešno sodelovanje v okvirnih programih EU. Obstaja konfliktnost strateških dokumentov in izvajanja le teh na področju JRO. Čeprav RISS (2011) in NPVŠ načrtujeta povečanje samostojnost JRO, se financiranje raziskovalnorazvojnega dela s strani ARRS še vedno osredotoča na posamezne raziskovalce »mimo« JRO. Vpliv univerzitetnega središča na regionalni razvoj Podravja je zelo omejena. Univerza je prvenstveno pedagoško in raziskovalno usmerjena in še ni sprejela vloge razvojne univerze, katere temeljno poslanstvo je poleg posredovanja in ustvarjanja znanja tudi skrb za njegovo aplikacijo v gospodarstvu in širšem družbenem kontekstu. Dokaj različni pogledi različnih deležnikov ekosistema, na primer med znanstveno odličnostjo in aplikativno uporabnostjo raziskav. Omejena strateška orientacija in pomanjkljiva operativna organiziranost za inoviranje na strani Univerze v Mariboru v preteklosti, ki lahko kljub novemu poskusu v okviru inovacijskega ekosistema pod vodstvom RAZ:UM zaradi inercije prepreči hitro pospešitev inovacijke dejavnosti v univerzitetnem okolju. Močne razlike v zaznanih prioritetah za znanost (temeljne raziskave) in tehnologijo (aplikacije za gospodarsko rabo). Univerzi v Mariboru v zadnjih treh letih ni uspelo prodati in licencirati nobenih inovacij oziroma patentov ali patentnih prijav. Relativno visoka vlaganja v znanstveni talent in visoka raven kulture raziskovanja v univerzitetnem okolju. Priložnosti Nevarnosti V Podravju bi morali bolj ciljno graditi na ustvarjalnosti in znanju, ki sta temeljni vrednoti in bogastvo za uspešen razvoj regije v prihodnosti. Priložnost za zagotovitev boljšega ujemanje strategije in instrumentov ARRS za spremembo procesa na univerzah. Zakoreninjena in šibka organiziranost Univerze v Mariboru kotosrednjega JRO v Podravju na področju inoviranja z majhno tendenco za izvedbo potrebnih reform. Relativno širok spekter raziskovalne aktivnosti univerze lahko rezultira v nižji osredotočenosti, kakovosti in konkurenčnosti v globalnem okolju. Neustrezno razvite in ne-integrirane platforme za tehnološki transfer in povezave med gospodarstvom in raziskovalnim sektorjem lahko vodijo k nižjim donosom vlaganj v R&R v univerzitetnem okolju. Priložnost za izvedbo kritičnega pregleda trenutnih povezav principal-agent med MIZKŠ, MGRT, ARRS in prejemniki sredstev, še posebej prevladujočo vlogo bibliometričnih indikatorjev za financiranje raziskovalcev, kjer manjka komponenta merjenja učinkov aplikacije v realnem gospodarstvu (nova podjetja, licence,...). Povečanje prispevka močnega raziskovalnega jedra Univerze v Mariboru, kot osrednjega JRO v Podravju, k družbenemu in gospodarskemu razvoju regije. Priložnost za razvoj inovacijskega ekosistema RAZ:UM in s tem univerzitetnega mesta Maribora v prepoznaven inovacijski HUB oziroma vozlišče v okviru Slovenije in EU. Priložnost za učinkovito navezavo inovacijskega ekosistema RAZ:UM na že tradicionalne in nastajajoče globalne inovacijske HUB-e oziroma vozlišča (EU, Amerika, Azija,...). 144 7.3 SWOT analiza subjektov inovativnega okolja v Podravju Prednosti Slabosti Predanost in fokus na inovacije v okviru Univerze v Mariboru, ki se odraža v oblikovanem konzorciju inovacisjkega ekosistema pod vodstvom RAZ:UM. Kakovostni programi podjentiškega inkubatorja Univerze v Mariboru Tovarne podjemov Neenakomerna stopnja internacionalizacije deležnikov inovacijskega sistema v Podravju od popolnoma internacionaliziranih do zelo zaprtih delov sistema. V regiji imamo samo en razvojni center gospodarstva s sedežem v regiji. V regiji pa ni sedeža nobenega centra odličnosti oziroma kompetenčnega centra Nerazvita struktura neformalnih zasebnih investitorjev oziroma »poslovnih angelov« v regiji Načelen dogovor med ključnimi deležniki v regiji o koordiniranem razvoju mehanizmov za prenos novosti v podjetniško prakso Aktivna pobuda Mariborske razvojne agencije, da organizira in koordinira RIS Podravja Vzpostavljena pisarna ze prenost tehnologij v okviru UM, katere dejavnost izvaja TehnoCenter UM Vključenost posameznih laboratorijev UM v centre odličnosti in kompetenčne centre Ponudba storitev VEM točk v Podravju Mlada generacija je vse bolj usmerjena v podjetniško aktivnost Priložnosti Priložnost za razvoj inovacijskega ekosistema RAZ:UM in s tem univerzitetnega mesta Maribora v prepoznaven inovacijski HUB oziroma vozlišče v okviru Slovenije in EU. Priložnost za učinkovito navezavo inovacijskega ekosistema RAZ:UM na že tradicionalne in nastajajoče globalne inovacijske HUB-e oziroma vozlišča (EU, Amerika, Azija,...). Priložnost za prestrukturiranje ŠTP s ciljem razvoja močnega regionalnega mrežnega podjetniškega inkubatorja Z novimi spodbudami in podporo raziskovalcem v univerzitetnem okolju se lahko bistveno poveča inovacijska aktivnost, ki se bo odražala v hitri rasti zaščite intelektualne lastnine, ustanavljanju spin-off in spin-out podjetij ter licenciranju tehnologij Okrepitev deovanja posameznih subjektov inovativnega okolja ter njihovega medsebojnega sodelovanja v okviru RIS Podravje Neprisotnost skladov tveganega kapitala v regiji Slabo delujoča in šibka obstoječa garancijska shema v Podravju Šibki podjetniški programi za inovativna podjetja v Podravju Nevarnosti Nevarnost, da država in občine zaradi krize ne bodo investirale v inovativno okolje, kar bo še poslabšalo razvojne perspektive Podravske regije. Nevarnost zasledovanja parcialnih interesov posameznih deležnikov inovacijskega sistema, ki ne bodo pipravljeni tvorno sodelovati pri izgradnji komplementarnih institucij podpornega okolja Pomanjkanje ustreznih finančnih instrumentov za uspešen zagon novih inovativnih podjetij 145 8. Vizija, cilji, programi in ukrepi za gospodarski razvoj Podravske regije z inoviranjem Kot smo že ugotavljali v okviru priprave regionalne strategije inoviranja predstavljajo podjetja (gospodarstvo) ključen prostor tehničnega znanja in veščin, predvsem pa so glavni ponudnik izdelkov in storitev, ki jih tržijo na domačem in tujem trgu in s tem ustvarjajo dodano vrednost. Od njihove sposobnosti inoviranja je pomembno odvisen njihov konkurenčni položaj na trgu in sposobnost doseganja nadpovprečne dodane vrednosti. Poleg dodane vrednosti je pomembna tudi rast podjetij, saj si tako krepijo tržni položaj in predvsem zagotavljajo dodatna delovna mesta. Gospodarski rezultati podjetij Podravske regije in visoka brezposelnost so jasno izpostavili potrebo po dvigu konkurenčnosti gospodarstva v Podravju, vključno s krepitvijo podjetniških in inovativnih sposobnosti. Pomemben del prizadevanja bo torej v prihodnosti moral iti v nadgrajevanje podjetij ter sektorjev na področju zaostalih ravni produktivnosti, s pomočjo sprotnih in pragmatičnih programov. Obenem je treba pospeševati nadaljnji razvoj najbolje delujočih sektorjev. Pomemben del Podravskega regionalnega inovacijskega sistema predstavljajo javne izobraževalnoraziskovalne inštitucije, kjer dominira Univerza v Mariboru. Univerza v Mariboru lahko v bodoče prispeva bistveno več k oblikovanju visoko-tehnološkega prostora v Podravju, saj ustvarja znanje, lahko pritegne kapital in visoko-tehnološka podjetja ter usposablja kompetentno delovno silo. Pogoj zato je seveda njena bistveno večja vpetost v gospodarski razvoj regije. Za razvoj inovativne družbe je namreč pomembno dobro sodelovanje gospodarstva z raziskovalno sfero, kakor tudi sposobnost podjetij, da absorbirajo nove tehnologije. Vlaganje zasebnega sektorja v raziskave, v katerih so udeleženi raziskovalci iz gospodarstva in javnih raziskovalnih ustanov v okviru sodelovanja gospodarstva z akademsko sfero, veča odprtost podjetij za nove tehnologije, kar dolgoročno omogoča pozitiven tok znanja in tehnologij iz javnega sektorja v zasebni sektor. Poleg spodbujanja inovacijske dejavnosti obstoječih podjetij, je mogoče še pomembneje spodbujanje ustanavljanja novih podjetij na temelju vrhunskega znanja in tehnologij raziskovalnih organizacij, kakor tudi novih inovativnih podjetij podjetnih posameznikov iz celotne Podravske regije. Poleg razvoja lastnih obstoječih in novih podjetij je za Podravsko regijo pomembno, da pritegne tuja podjetja in investitorje, ki bi v regijo pripeljalo nove programe in delovna mesta, ki temeljijo na tehnološko zahtevnejših in na znanju temelječih poslovnih procesih. VIZIJA RAZVOJA PODRAVJA, KI BO TEMELJILO NA INOVIRANJU: V Podravju si bomo prizadevali vzpostaviti pogoje, da bomo s pomočjo inoviranja do leta 2020 postali nadpovprečno razvita slovenska regija in nadoknadili razvojni zaostanek za primerljivimi regijami v EU. Podravje bo do leta 2020 tako postala regija prepoznavna po tem, da: 1. investira v inoviranje, 2. spodbuja nastajanje novih inovativnih podjetij ter rast podjetij 3. spodbuja nastajanje vrhunskega znanja in tehnologij ter njihove komercializacije v praksi in 4. ponuja stimulativno okolje za delo in življenje inovativnih posameznikov. Pri razvoju regije v Podravju stavimo na znanje in potencial ljudi, ki jih bomo podprli, da izrazijo svoj inovacijski potencial, ter prispevajo k uspešnemu razvoju regije ter blagostanju vseh njenih prebivalcev. V nadaljevanju predstavljamo cilje RIS Podravje s predlaganimi ukrepi in programi za spodbujanje inoviranja ključnih deležnikov inovacijskega sistema Podravja. Vsi ukrepi in programi so predstavljeni po posameznih prioritetah ter tudi finančno ovrednoteni. 146 8.1 PRIORITETA 1: Paket spodbud za krepitev inovacijskih sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v Podravju Obstoječa podjetja v Podravju predstavljajo veliko neizkoriščeno možnost za rast regionalnega gospodarstva in ustvarjanje višje dodane vrednosti. Podjetja morajo sistematično razvijati in uvajati nove poslovne modele, organizacijske rešitve, inovativne proizvode ter obvladovati nove poslovne povezave in trge, tako pa krepiti svoje inovacijske sposobnosti. Le tako lahko tekmujejo v globalnem okolju ali so celo korak pred konkurenco. Pri tem gre za krepitev menedžerskih, organizacijskih in tehnoloških sposobnosti, s katerimi podjetja ohranjajo in povečujejo svoje konkurenčne prednosti ter predvsem pospešujejo rast, ki prinaša nova delovna mesta. Pri tem bi se osredotočili na podporo identificiranim inovativnim podjetjem oziroma dejavnostim, ki izkazujejo željo po inoviranju kot tudi objektivne možnosti za rast. Oceno učinkov teh ukrepov lahko temeljimo na rezultatih vseslovenske raziskave o inoviranju (Likar, 2011), ki kaže, da za vsak v inoviranje vloženi evro inovativna nizko- (in srednje nizko) tehnološka podjetja prinese kar 14,3 evrov dodatnih prihodkov, visoko- (in srednje visoko) tehnološka pa le 7,7 evrov. Seveda pa prihodki niso vse. Šteje predvsem ustvarjena dodana vrednost, ki omogoča kakovostno rast in razvoj ter prispeva k krepitvi BDP. Raziskava prihaja do sklepa, da je za državo/regijo nujna usmeritev tudi v intenzivno spodbujanje inoviranja v nizko- (in srednje nizko) tehnoloških ter v storitvenih panogah, saj bi izboljšanje inovativnosti v teh panogah močno doprineslo k BDP države/regije. Ne smemo namreč pozabiti, da je inovacijsko/gospodarske rezultate bistveno laže doseči v nizko- kot v visoko-tehnoloških panogah. Na osnovi analize inovacijskega potenciala podjetij Podravske regije lahko ugotovimo, da so v Podravski regiji visoko-tehnološka podjetja zelo redka. Večino inovativnih podjetij v Podravju uvrščamo v segment srednje-tehnološko zahtevnih in na znanju temelječih storitvenih podjetij. Kot prvo prioriteto smo zato postavili krepitev inovacijske sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v regiji s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva v regiji ter odpiranja novih kakovostnih delovnih mest v višjih plačnih razredih. Pri tem ima sprostitev inovacij v gospodarstvu kratkoročno in dolgoročno komponento, in sicer: • Kratkoročne izboljšave je mogoče pridobiti skozi inovacije, pridobljene z obstoječimi tehnologijami domačega in tujega izvora. Izboljšanje produktivnosti je mogoče doseči z uporabo obstoječega znanja in obstoječih praks s premikom od slabo profitne prakse do mednarodnega povprečja ter do najboljše svetovne prakse. Pri tem gre primarno za nakup znanja in tehnologij na trgu. • Dolgoročne izboljšave na izgrajeni sposobnosti inovacijskega sistema, da bi sam generiral in uporabil novo znanje ter tehnologije, kar je ravno tako, ali še bolj pomembno kot navedene kratkoročne izboljšave. Dodaten napredek je mogoče doseči s stalnim povečevanjem dovršenosti podjetij v Podravju z izboljšano produktivnostjo ter z identifikacijo in uporabo tržnih niš. Druge države/regije so uspešno uporabile ta pristop ter so dosegle visoko raven produktivnosti in izvozno usmerjeno, na inovacijah utemeljeno konkurenčnost. Za realizacijo se bomo v Podravski regiji organizirali v skladu z zasnovanim izvedbenim modelom RIS Podravje, se angažirali za zagotovitev potrebnih sredstev iz lokalnih proračunih občin in dosegli, da se naloge uvrstijo v ustrezne operativne programe za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov. Na ta način bomo zagotovili stalno podporo izvajanju ukrepov na regionalni ravni za celotni čas izvajanja programa. Regionalna strategija opredeljuje ključne ukrepe za spodbujanje krepitve inovacijske sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v regiji s področja predelovalnih in storitvenih dejavnosti s potencialom rasti in 147 prodora na globalni trg s „paketom za spodbujanje razvoja obstoječih podjetij“. Glavni cilj je okrepiti inovacijske sposobnosti podjetij v regiji, kot pogoj za povečanje dodane vrednosti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in dolgoročno konkurenčnost gospodarstva. Za uresničitev tega cilja potrebujemo ustrezne spodbude: Ukrep 1.1.: Pospeševanje zasebnih vlaganja v raziskave in razvoj Vlaganje v raziskave in razvoj so eden ključnih dejavnikov za konkurenčno sposobnost podjetij. Zato je ustvarjanje stimulativnega okolja in pogojev za povečevanje zasebnih vlaganj prednostna naloga regije. V okviru raziskave položaja regije smo pokazali, da Podravska podjetja močno zaostajajo po vlaganjih v raziskovalno-razvojno aktivnosti. Država je že sprejela ukrepe za spodbujanje zasebnih vlaganj, saj je uvedla davčne spodbude za naložbe v raziskave in razvoj, vendar je njihov delež v Sloveniji še vedno manjši kakor v večini najuspešnejših držav. Prav tako so vlaganja v raziskave in razvoj v zasebnem sektorju omejena le na nekatere sektorje dejavnosti in manjšo skupino podjetij, medtem ko pretežna večina, zlasti majhnih podjetij, vlaga v razvoj precej pod povprečjem in je podpovprečno sposobna izkoriščati prednosti inovacijskih dejavnosti. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem pri zagotavljanju dostopa do povratnih virov financiranja za vlaganje v raziskave in razvoj ter projekte z višjim tveganjem, ki ga finančni trg praviloma ne sprejema. PROGRAM 1.1.1: Program povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. Program za spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih in krepitev raziskovalno-razvojnih sposobnosti v gospodarstvu. Stroški delodajalcev v regiji za raziskovalce in razvojnike v podjetjih morajo postati sprejemljivejši zato predlagamo subvencioniranje delovnih mest raziskovalcev za določeno obdobje. Oblikovali bomo celovit sistem spodbujevalnih mehanizmov za povečanje mobilnosti kadrov med Univerzo v Mariboru in drugimi JRO ter gospodarstvom ter za zaposlovanje raziskovalcev v podjetjih in krepitev raziskovalno-razvojnih sposobnosti v gospodarstvu. Poseben poudarek bo na kadrih v naravoslovju in tehniki, vključno s spodbujanem študija teh področij na terciarni ravni. Tabela 66: Kvantificirani cilji in kazalniki programa povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu: Vrsta raziskovalca Prehodi raziskovalcev z univerze v gospodarstvo Angažiranje raziskovalcev-razvojnikov Število raziskovalec let 60 25 Pričakovani rezultati/ izložki Raziskava (magisterij, doktorat na konkretnem izzivu) 60 0 Razvoj novega produktastoritve Izboljšava obstoječega produkta/ storitve 10 15 30 10 Podjetje lahko na osnovi predloženega programa raziskovalno-razvojnih izzivov pridobi možnost sofinanciranja mladih raziskovalcev iz univerzitetnega okolja oziroma že izkušenih raziskovalcev za obdobje 1 leta z možnostjo podaljšanja. Skupna dolžina subvencioniranega angažiranja raziskovalca je lahko maksimalno 5 let. Pri tem lahko sredstva porabijo za naslednje upravičene stroške do določene maksimalne višine: a) sofinanciranje mobilnosti mladih kadrov med Univerzo v Mariboru in drugimi JRO ter gospodarstvom v Podravju. Predmet sofinanciranja so stroški zaposlitve mladega raziskovalca v podjetju, materialni stroški raziskovalno razvojnega dela ter stroški plačila dela raziskovalnega mentorja z univerze za obdobje 1 leta z možnostjo podaljšanja. Delež stroškov sofinanciranja je priznan v višini do 50 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno do 20.000 EUR na leto. Podjetje lahko pridobi več raziskovalcev hkrati, vendar mora za vsakega vložiti posebno vlogo in 148 predlog individualnega raziskovalno-razvojnega programa. b) sofinanciranje zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih v Podravju s ciljem krepitve raziskovalnorazvojnih sposobnosti v gospodarstvu. Predmet sofinanciranja so stroški zaposlitve raziskovalca v podjetju za obdobje 1 leta z možnostjo podaljšanja. Delež stroškov sofinanciranja je priznan v višini do 50 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno do 15.000 EUR na leto. Podjetje lahko pridobi več raziskovalcev hkrati, vendar mora za vsakega vložiti posebno vlogo in predlog individualnega raziskovalno-razvojnega programa z utemeljitvijo pričakovanih rezultatov. Višina sredstev za program: 1.669.500 EUR (glej tabelo 67) Tabela 67: Vezana sredstva in izplačila po letih za program povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 4 6 8 10 12 10 10 60 2 4 4 4 5 4 2 25 Vezana sredstva po letih Subvencije za raziskovalce Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 110.000 94.500 204.500 180.000 220.000 260.000 315.000 260.000 230.000 180.000 220.000 260.000 315.000 260.000 230.000 0 0 0 1.575.000 94.500 1.669.500 Izplačila po letih Subvencije za raziskovalce Tehnična pomoč Skupaj izplačila 0 0 0 110.000 10.500 120.500 180.000 10.500 190.500 220.000 10.500 230.500 260.000 10.500 270.500 315.000 10.500 325.500 260.000 10.500 270.500 130.000 10.500 140.500 80.000 10.500 90.500 20.000 10.500 30.500 1.575.000 94.500 1.669.500 Prehodi raziskovalcev z univerze v gospodarstvo Angažiranje raziskovalcevrazvojnikov 2021 2022 2023 SKUPAJ Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 94.500 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. PROGRAM 1.1.2: Program garancijske sheme in revolving kreditov za investicije v raziskovalnorazvojno infrastrukturo in tehnološko opremo. Program je odgovor na otežen dostop do povratnih dolgoročnih finančnih virov za vlaganja v raziskave in razvoj ter projekte z višjim tveganjem, katerega bo olajšala regionalna inovacijska garancijska shema. Prav tako je v zadnjem času zelo oteženo kratkoročno tekoče financiranje primanjkljaja likvidnih sredstev podjetij, ki zavira razvoj podjetij. Za ta namen bomo oblikovali revolving shemo, kjer bomo lahko podjetju odobrili kredit v določeni višini, ki ga potrebuje za premoščanje financiranja EU in drugih projektov, kjer prihaja do zamika plačil. Prednost revolving kredita je v tem, da lahko črpano glavnico kredita podjetje kadar koli predčasno poplača, lahko tudi v delnem znesku, s čimer podjetje stroškovno učinkovito uravnava svojo likvidnostno situacijo. Z obema instrumentoma bomo olajšali dostop do virov financiranja za raziskovalno-razvojno dejavnost. 149 Tabela 68: Kvantificirani cilji in kazalniki programa garancijske in revolving sheme za investicije v raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo: Vrsta inštrumenta Število Pričakovani rezultati/ izložki Garancije za podjetja 20 Obseg investicij v raziskovalno-razvojno opremo 10 mio EUR Revolving krediti 100 0 Povečan obseg raziskovalno-razvojne aktivnosti 0 2 mio EUR Podjetje lahko na osnovi predloženega programa vlaganj v raziskovalno-razvojno razvojno dejavnosti pridobi možnost pridobitve garancije za vlaganja v raziskovalno-razvojno opremo oziroma v pridobitev revolving kredita za tekoče financiranje raziskovalno-razvojnega dela podjetja, in sicer: a) Garancijo je mogoče pridobiti za do 50 % vrednosti investicije do maksimalne višine 200.000 EUR. S tem si podjetje olajša pridobitev investicijskega kredita pri komercialni banki oziroma SID banki. Odobritev kredita je odvisna od kakovosti predloženega investicijskega načrta podjetja ter njegove raziskovalno-razvojne komponente. b) Revolving kredit v maksimalni višini 100.000 EUR za potrebe financiranja raziskovalno-razvojnega dela podjetja. Revolving kredit se odobri za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Odobritev kredita je odvisna od kakovosti predloženega raziskovalno-razvojnega načrta podjetja. Višina sredstev za program: 14.840.000 EUR (glej tabelo 69) Tabela 69: Vezana sredstva in izplačila po letih za program garancijske sheme in revolving kreditov za investicije v raziskovalno-razvojno infrastrukturo in tehnološko opremo. Leto/Namen Garancije za podjetja Revolving krediti 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 6 4 2 2 2 2 2 20 14 14 14 14 14 15 15 100 Vezana sredstva po letih Garancije in krediti Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 2.600.000 2.200.000 1.800.000 1.800.000 1.800.000 1.900.000 1.900.000 840.000 3.440.000 2.200.000 1.800.000 1.800.000 1.800.000 1.900.000 1.900.000 0 14.000.000 840.000 0 14.840.000 Izplačila po letih Garancije in krediti Tehnična pomoč Skupaj izplačila 1.400.000 1.500.000 1.550.000 1.600.000 1.650.000 1.800.000 1.850.000 400.000 450.000 0 93.333 93.333 93.333 93.333 93.333 93.333 93.333 93.333 1.400.000 1.593.333 1.643.333 1.693.333 1.743.333 1.893.333 1.943.333 493.333 543.333 500.000 12.700.000 93.336 840.000 593.336 13.540.000 0 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 840.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. Ukrep 1.2.: Spodbude za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij Kot smo že zapisali, so Podravska podjetja pretežno nizke in srednje tehnološke zahtevnosti in so premalo razvojno in inovacijsko dejavna ter konkurirajo na globalnem trgu večinoma tam, kjer je precej konkurence in kjer so cenovni pritiski zato veliki. Druga težava je, da je v strukturi proizvodov 150 sorazmerno majhen delež končnih celovitih izdelkov, prevladujejo predvsem posamezne komponente in sklopi ter dodelavni posli. To pomeni, da so številna podjetja sposobna obvladovati le posamezne dele inovacijske dejavnosti, poudarek je na procesnih in manj na produktnih inovacijah. Na drugi strani pa je v storitvenih dejavnostih, ki predstavljajo velik del gospodarstva v Podravju nezadostno izkoriščena inovacijska zmogljivost. Večina podjetij v Podravju zaradi neustreznih poslovnih modelov in premalo razvojno usmerjenega upravljanja še zmeraj posluje po ekonomiji obsega, pri kateri je poudarek na količini in manj na dodani vrednosti. Zato je pomembno intenzivno spodbujanje inoviranja poslovnih modelov podjetij. Podjetja v Podravju je potrebno spodbujati ostalim tipom inovacij, ki bodo pomenili prestrukturiranje poslovnih modelov, proizvodnih strategij in sistemov vodenja, kar postajajo čedalje pomembnejši dejavnik konkurenčnosti. V tem okviru morajo biti ukrepi usmerjeni h krepitvi menedžerskih, organizacijskih in tehnoloških sposobnosti podjetij. Še posebno je potrebno spodbujati različne oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja podjetij v dobaviteljskih verigah, tehnoloških mrežah in grozdih. PROGRAM 1.2.1: Program inovacijskega vavčerja za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij Namenjen je krepitvi sposobnosti MSP Podravja za uspešen nastop na trgu. Namen programa je nuditi oporo tako urbanim kot tudi ruralnim MSP pri razvoju konceptov oziroma idej za tržne produkte oziroma storitve z namenom povečanja konkurenčnih prednostih, tako na domačih kot na tujih trgih. Tabela 70: Kvantificirani cilji in kazalniki programa inovacijskega vavčerja: INOVACIJSKI VAVČER 2014 - 2020 Število podeljenih vavčerjev do 15.000 EUR Število podeljenih vavčerjev do 50.000 EUR Število podeljenih vavčerjev 46 36 Pričakovani rezultati/ izložki Razviti prototipi Laboratorijska preverjanja Zaščita intelektualne lastnine 20 30 20 Študije 46 Podjetje lahko na osnovi predloženega programa prestrukturiranja, pridobijo inovacijski vavčer, ki ga lahko porabijo za sledeče upravičene stroške do določene maksimalne višine: a) sofinanciranje plačila zunanjih strokovnjakov v maksimalni višini 15.000 EUR za storitve ocene tržne priložnosti, ki vsebuje naslednje dejavnike: • Tehnološka izvedljiva (vpogled v tehnologijo), • Tržna izvedljivost (4S: marketing), • Operacionalizacija (potrebna infrastruktura, oprema, outsourcing ipd. za uspešno komercializacijo tehnološke inovacije), • Človeški viri (potreba po zaposlenih, njihovih kompetencah, veščinah ipd., potrebnih za komercializacijo tehnološke inovacije), • Strategija (prikaz trenutne strategije MSP in prikaz opcij za maksimalni tržni uspeh) in • Specializirane storitve, potrebne za poslovni razvoj in mentoriranje pri naprednih tehnologijah; razvoj manjših prototipov; ocena intelektualne lastnine ali storitev za zaščito intelektualne lastnine. b) sofinanciranje plačila zunanjih strokovnjakov (ponudnikov storitev) v maksimalni višini 50.000 EUR, in sicer za razvoj prototipov, testiranje, certificiranje in demonstracije, potrebne za prenos tehnologije produkta in/ali storitev na trg; zaščito intelektualne lastnine; razvoj novih poslovnih načrtov in marketinških raziskav za inovativne produkte in storitve za katere že imajo izdelano oceno tržnih priložnosti; specializirane storitve, potrebne za pridobitev semenskega ali tveganega kapitala za nove in inovativne visokotehnološke produkte in storitve, ki lahko vključujejo zaposlovanje in 151 vzpostavitev novih podjetij. Posamezno podjetje lahko pridobi za vsako posamezno opcijo zgolj en vavčer. Skupno lahko torej pridobi dva vavčerja v skupni maksimalni višini 65.000 EUR. Višina sredstev za program: 2.639.400 EUR (glej tabelo 71) Tabela 71: Vezana sredstva in izplačila po letih za program inovacijskega vavčerja za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij Leto/Namen Število vavčerjev 15.000 EUR Število vavčerjev 50.0000 EUR Vezana sredstva po letih Vavčerji Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva Izplačila po letih Vavčerji Tehnična pomoč Skupaj izplačila 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 6 6 6 7 7 7 7 46 2 4 6 6 6 6 6 36 190.000 149.400 339.400 290.000 390.000 405.000 405.000 405.000 405.000 290.000 390.000 405.000 405.000 405.000 405.000 0 0 0 190.000 16.600 206.600 290.000 16.600 306.600 390.000 16.600 406.600 405.000 16.600 421.600 405.000 16.600 421.600 405.000 16.600 421.600 2.490.000 149.400 2.639.400 205.000 150.000 16.600 16.600 221.600 166.600 50.000 16.600 66.600 2.490.000 149.400 2.639.400 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 149.400 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. PROGRAM 1.2.2: Program sofinanciranja načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij S tem programom bomo spodbujali različne oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja podjetij v dobaviteljskih verigah, tehnoloških mrežah in grozdih. Podpirali bomo izdelavo študij izvedljivosti s ciljem sklenitve sporazumov o sodelovanju med podjetji v identificiranih inovativnih dejavnostih, ki imajo potencial za razvoj in rast ter lahko prerastejo v področja specializacije regije. Tabela 72: Kvantificirani cilji in kazalniki programa načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij: Število sofinanciranih študij izvedljivosti 10 Pričakovani rezultati/ izložki Študije izvedljivosti 10 Število podpisanih sporazumov 10 Ustanovitev skupnega tehnološkega centra 2 Ustanovitev GIZ grozda 1 Podjetja lahko na osnovi izražene namere o oblikovanju povezave pridobijo subvencijo za sofinanciranje stroškov izdelave študije izvedljivosti s ciljem podpisa sporazuma o sodelovanju, in sicer v višini 50 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 40.000 EUR. Podjetja lahko študijo izvedejo z lastnimi kadri, kjer so upravičen strošek stroški dela zaposlenih oziroma z zunanjimi strokovnjaki (ponudniki storitev). Višina sredstev za program: 424.000 EUR (glej tabelo 73) 152 Tabela 73: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij Leto/Namen Število subvencij za načrtovanje povezav Vezana sredstva po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva Izplačila po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj izplačila 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 4 1 1 1 1 1 1 160.000 24.000 184.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 0 0 0 400.000 24.000 424.000 0 0 0 160.000 2.667 162.667 40.000 2.667 42.667 40.000 2.667 42.667 40.000 2.667 42.667 40.000 2.667 42.667 40.000 2.667 42.667 20.000 2.667 22.667 20.000 2.667 22.667 0 2.664 2.664 400.000 24.000 424.000 10 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 24.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. PROGRAM 1.2.3: Program krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije Močne povezave so odločilne za delovanje inovacijskega sistema. RIS Podravja je prepoznal potrebo po takih povezavah, še posebej med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami v Podravju (predvsem Univerzo v Mariboru). Slovenska vlada je na tem področju uvedla različne sheme za sodelovanje znanosti in podjetij, kjer so ključni instrumenti že predstavljeni programi kompetenčnih centrov, razvojnih centrov gospodarstva in centrov odličnosti, ki niso samo inštrumenti za krepitev povezav med akterji na področju inovacij, temveč so tudi pomemben katalizator za spremembo upravljanja inovacijskega sistema. Kot smo prikazali v analizi stanja, so podjetja in inštitucije znanja iz Podravja zelo slabo vključene v nacionalne programe, saj zaradi svojega razvojnega zaostanka niso povsem konkurenčne. Kot smo navedli, je so že resorna ministrstva ugotovila, da so prejela več kakovostnih projektov kot je bilo razpoložljivih sredstev na razpisu. Zato so predlagala aktivnosti za sofinanciranje teh projektov iz naslova kohezijskih sredstev regij. Naš cilj je podpreti kakovostne regionalne projekte kompetenčnih centrov, razvojnih centrov gospodarstva in centrov odličnosti, v katerih sodelujejo pretežno podjetja in inštitucije znanja iz Podravja. Program ne bo izbiral prioritetnih vsebin projektov od zgoraj navzdol, kar bi izvedla politika, ampak bo izbral projekte na osnovi izvedenskih mnenj strokovnjakov o tržnem potencialu prijavljenega raziskovalno-razvojnega projekta. Na ta način bo v Podravju razvoj področij pametne specializacije vzpostavljen kot stalen in odprt proces, ki vključuje vse ključne deležnike. Izbor in razvoj izbranih prednostnih področij bosta podvržena domačim in tujim evalvacijam, ki lahko vodijo do spremembe namenske podpore posameznim področjem. Tabela 74: Kvantificirani cilji in kazalniki programa krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije: Število sofinanciranih centrov 5 Pričakovani rezultati/ izložki Število mednarodnih patentnih prijav s popolnim preizkusom Število spin-off podjetij 5 2 Delež prihodkov iz naslova novih produktov po preteku projekta vsaj 30% Povišanje dodane vrednosti na zaposlenega sodelujočih podjetij v obdobju trajanja projekta vsaj 20 % Število novih visoko-tehnoloških delovnih mest vsaj 50 153 Skupina podjetij in javno raziskovalnih organizacij predloži projekt s predlaganim načrtom skupnega sodelovanja na področju raziskovalno-razvojnega dela z opredeljenimi pričakovanimi rezultati. Predmet sofinanciranja so upravičeni stroški za aktivnosti, ki vključujejo: • upravljanje in razvoj razvojnih centrov, kompetenčnih centrov oziroma centrov odličnosti; • raziskovalno-razvojno delo raziskovalcev (stroški dela iz zaposlitve in zunanjih sodelavcev); • izboljšanje pogojev za raziskovalno-razvojno delo (npr. nabava raziskovalne opreme, sklenitev dogovorov za gostovanje na opremi v drugih raziskovalnih organizacijah) ter • izvajanje razvojno-raziskovalnih projektov, kjer bodo aktivnosti pomenile razvojni preboj v center vključenih podjetij na konkretnem področju specializacije, • mednarodna zaščita intelektualne lastnine. Izbran konzorcij lahko za aktivnosti v okviru centra pridobi subvencijo za sofinanciranje v višini 50 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 1.000.000 EUR in sicer za maksimalno 5 let delovanja. Višina sredstev za program: 5.300.000 EUR (glej tabelo 75) Tabela 75: Vezana sredstva in izplačila po letih za program krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije Leto/Namen Število subvencij za izbrane centre specializacije Vezana sredstva po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva Izplačila po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj izplačila 2014 2015 2016 2 2 1 2.000.000 2.000.000 1.000.000 300.000 2.300.000 2.000.000 1.000.000 0 0 0 500.000 33.333 533.333 700.000 33.333 733.333 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 5 0 0 0 0 900.000 33.333 93.333 800.000 33.333 833.333 800.000 33.333 833.333 600.000 33.333 633.333 0 5.000.000 300.00 424.000 400.000 200.000 1.000.000 33.333 33.333 33.336 433.333 233.333 1.033.336 5.000.000 300.000 5.300.000 0 0 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 300.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. Ukrep 1.3.: Spodbujanje internacionalizacije (globalne difuzije) podjetij Inovativnost in internacionalizacija podjetij sta dve medsebojno tesno povezani determinanti rasti in konkurenčnosti. Internacionalizacija in uspešen nastop na tujih trgih je pogojena z inovacijsko sposobnostjo podjetij. In obratno, delovanje na tujih trgih in povezovanje v mednarodnih verigah krepi inovacijsko sposobnost podjetij. Inovativna in hitro rastoča podjetja so velika neizkoriščena možnost za rast gospodarstva in ustvarjanje dodane vrednosti. So tudi ključni dejavnik strukturnih sprememb in vir dinamike v mnogih sektorjih. Razvojne možnosti gospodarstva v Podravju so omejene z možnostjo trženja domačih izdelkov in storitev ter premajhnim deležem prodaje končnim kupcem. Slovenija je za gospodarstvo Podravja ne predstavlja zadostnega notranjega trga, kar večinoma omejuje razvoj novih izdelkov in tehnologij ter otežuje prodor na globalne trge. Zato bomo na ravni regije oblikovali program 154 za spodbujanje internacionalizacije in krepitev mednarodnih povezav Podravskih podjetij za nastop podjetij na globalnih trgih. PROGRAM 1.3.1: Program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije Internacionalizacija poslovanja podjetja je velik izziv in hkrati priložnost. Osvajanje novih tržišč v tujini je tvegano in povezano z visokimi začetnimi stroški, ki jih ni mogoče takoj pokriti s prihodki od prodaje. V okviru programa bomo sofinancirali aktivnosti podjetij, ki jih izvajajo v okviru programa internacionalizacije na izbrana tuja tržišča. Tabela 76: Kvantificirani cilji in kazalniki programa podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije: INOVACIJSKI VAVČER 2014 - 2020 Sofinanciranje sejemskih aktivnosti do 10.000 EUR/vlogo Sofinanciranje tržnih analiz in raziskav tujih trgov do 10.000 EUR/vlogo Število odobrenih vlog 100 50 Pričakovani rezultati/ izložki Sejemski nastop v tujini Pridobitev novih izvoznih naročil 100 300 Vzpostavljena nova partnerstva na tujih trgih 100 Študije 50 Podjetje lahko na osnovi predloženega programa aktivnosti internacionalizacije na izbrana tuja tržišča pridobi možnost sofinanciranja aktivnosti. Pri tem lahko sredstva porabijo za sledeče upravičene stroške do določene maksimalne višine: a) sofinanciranje sejemske aktivnosti v tujini, ki predstavlja učinkovito trženjsko orodje za pospeševanje izvoza in predstavljajo tudi enega izmed pomembnih virov informacij. Udeležba na sejmih omogoča predstavitev produktov podjetja in tako neposredno oziroma osebno komunikacijo s potrošnikom oziroma poslovnim partnerjem. Hkrati omogoča tudi možnost informiranja o izdelkih konkurenčnih podjetij ter morebitnih inovacijah na trgu. Namen sofinanciranja dejavnosti sejemske predstavitve je podjetjem iz Podravja omogočiti prodor na tuje trge s pomočjo predstavitve na sejmih ali razstavah v tujini, kakor tudi splošna promocija Podravskega gospodarstva na tujih trgih. Finančna pomoč je namenjena podjetjem iz Podravja, pri njihovem prvem vstopanju na tuje trge, oziroma širitvi in diverzifikaciji svojega poslovanje na tujih trgih. Iz programa bomo podjetjem sofinancirali upravičene stroške najema razstavnega prostora, stroške postavitve in ureditve razstavnega prostora in stroške upravljanja razstavnega prostora. Delež stroškov sofinanciranja je priznan v višini do 50 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno do 10.000 EUR na leto. Podjetje lahko vsako leto prijavi maksimalno en predlog za subvencioniranje aktivnosti sejemskih nastopov v tujini. b) sofinanciranje tržnih analiz in raziskav tujih trgov, kjer lahko podjetja pridobijo subvencijo za sofinanciranje upravičenih stroškov svetovalnih storitev, vezanih na pripravo analize oziroma raziskave tujih trgov, ki jih zagotovijo zunanji svetovalci z ustreznimi referencami. Delež stroškov sofinanciranja je priznan v višini do 50 % upravičenih stroškov oziroma maksimalno do 10.000 EUR na leto. Podjetje lahko vsako leto prijavi maksimalno en predlog za subvencioniranje aktivnosti tržnih analiz in raziskav tujih trgov. Višina sredstev za program: 1.590.000 EUR (glej tabelo 77) 155 Tabela 77: Vezana sredstva in izplačila po letih za program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije Leto/Namen Sofinan. sejemskih akt. do 10.000 EUR/vlogo Sofinan. tržnih analiz in raziskav tujih trgov do 10.000 EUR/vlogo Vezana sredstva po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva Izplačila po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj izplačila 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 10 15 15 20 20 10 10 100 8 8 8 8 8 5 5 50 180,000 90,000 270,000 230,000 230,000 280,000 280,000 150,000 150,000 230,000 230,000 280,000 280,000 150,000 150,000 0 0 0 1,500,000 90,000 1,590,000 0 0 0 180,000 10,000 190,000 230,000 10,000 240,000 230,000 10,000 240,000 280,000 10,000 290,000 280,000 10,000 290,000 100,000 10,000 110,000 100,000 10,000 110,000 50,000 10,000 60,000 50,000 10,000 60,000 1,500,000 90,000 1,590,000 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 90.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. PROGRAM 1.3.2: Program sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij S tem programom bomo spodbujali različne oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja podjetij v dobaviteljskih verigah, tehnoloških mrežah in grozdih. Podpirali se bodo povezave podjetij v identificiranih inovativnih dejavnostih, ki imajo potencial za razvoj in rast preko izvoza na tuje trge ter lahko prerastejo v področja specializacije regije. Tabela 78: Kvantificirani cilji in kazalniki programa sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij: Število skupnih trženjskih aktivnosti na tujih trgih 10 Pričakovani rezultati/ izložki Skupni nastopi na sejmih Število delovnih skupnih obiskov v tujini 10 10 Skupni promocijski materiali za tuje trge (katalogi, brošure, digitalne predstavitve) 20 Podjetja lahko na osnovi izražene namere o oblikovanju povezave pridobijo subvencijo za sofinanciranje stroškov aktivnosti skupnih nastopov na mednarodnih sejmih oziroma stroškov izvedbe skupnih aktivnosti delovnih obiskov v tujini in stroškov priprave skupnih promocijskih materialov, in sicer v višini 50 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 20.000 EUR. Višina sredstev za program: 424.000 EUR (glej tabelo 79) 156 Tabela 79: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij Leto/Namen Število subvencij za skupne trženjske aktivnosti Vezana sredstva po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva Izplačila po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj izplačila 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 4 3 3 3 3 2 2 80,000 24,000 104,000 60,000 60,000 60,000 60,000 40,000 40,000 60,000 60,000 60,000 60,000 40,000 40,000 0 0 0 400,000 24,000 424,000 0 0 0 80,000 2,667 82,667 60,000 2,667 62,667 60,000 2,667 62,667 60,000 2,667 62,667 60,000 2,667 62,667 30,000 2,667 32,667 30,000 2,667 32,667 10,000 2,667 12,667 10,000 2,664 12,664 400,000 24,000 424,000 20 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 24.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. PROGRAM 1.3.3: Program spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave V okviru programa bodo podjetniki deležni svetovanja in sofinanciranja aktivnosti priprav mednarodnih raziskovalno-razvojnih konzorcijev za prijave skupnih mednarodnih projektov na centralizirane EU programe (Horizont 2020 in COSMO). Mednarodno sodelovanje je v kombinaciji z visoko absorpcijsko sposobnostjo ključnega pomena za uspeh gospodarstva majhne regije na področju inovacij. Tabela 80: Kvantificirani cilji in kazalniki programa spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave: Vrsta podpore Svetovanje pri izgradnji konzorcijev in pripravi projektov podjetij za Horizont 2020 in COSMO Subvencioniranje stroškov izgradnje konzorcijev in priprave projektov podjetij za Horizont 2020 in COSMO Število odobrenih vlog 100 25 Pričakovani rezultati/ izložki Priprava opisa raziskovalnorazvojnega projekta podjetja Število povezav s potencialnimi partnerji 100 150 Oblikovan mednarodni konzorcij za prijavo na Horizont 2020 in COSMO 25 25 Podjetje lahko na osnovi predloženega programa raziskovalno-razvojnih izzivov pridobi možnost brezplačnega svetovanja izvajalca svetovanja (MRA v sodelovanju s podizvajalci) s ciljem priprave opisa raziskovalno-razvojnega projekta podjetja, ki je osnova za povezovanje z identificiranimi potencialnimi mednarodnimi projektnimi partnerji za skupno prijavo na programa Horizont 2020 in COSMO. Povprečna vrednost svetovalnih storitev na podjetje je ocenjena na 2.000 EUR in zajema 40 svetovalnih ur na podjetje. Ključni cilj svetovalnih aktivnosti izvajalca je pomoč pri oblikovanju mednarodnega konzorcija za pripravo projektne vloge. Podjetja, ki bodo v okviru svetovanja uspela oblikovati oziroma se priključiti mednarodnemu konzorciju za pripravo in prijavo skupnega projekta na razpis Horizont 2020 oziroma COSMO, bodo lahko pridobila subvencijo za sofinanciranje stroškov priprave vloge, in sicer v višini 50 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 5.000 EUR. Podjetja lahko aktivnosti izvedejo z lastnimi kadri, 157 kjer so upravičen strošek stroški dela zaposlenih oziroma z zunanjimi strokovnjaki (ponudniki storitev). Višina sredstev za program: 344.500 EUR (glej tabelo 81) Tabela 81: Vezana sredstva in izplačila po letih za program spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave Leto/Namen Število podjetij vključenih v svetovanje Število subvencij priprave projektnih vlog Vezana sredstva po letih Vrednost svetovanja Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva Izplačila po letih Vrednost svetovanja Subvencije Tehnična pomoč Skupaj izplačila 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 10 30 25 20 10 5 0 100 2 10 6 5 1 1 0 25 20,000 10,000 19,500 49,500 60,000 50,000 50,000 30,000 40,000 25,000 20,000 5,000 10,000 5,000 0 0 110,000 80,000 65,000 25,000 15,000 0 0 0 0 0 20,000 10,000 2,166 32,166 60,000 50,000 2,166 112,166 50,000 30,000 2,166 82,166 40,000 25,000 2,166 67,166 15,000 4,000 2,166 21,166 5,000 3,000 2,166 10,166 0 0 0 200,000 125,000 19,500 344,500 5,000 2,000 2,166 9,166 5,000 1,000 2,166 8,166 0 0 2,172 2,172 200,000 125,000 19,500 344,500 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 19.500 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. 8.2 PRIORITETA 2: Paket spodbud za izgradnjo start-up podjetij s potencialom rasti v Podravju Okolje za inovacije se spreminja. V preteklosti je inovacijska politika poudarjala naložbe v raziskave in razvoj, zdaj pa je nujno upoštevanje celotnega invencijsko-inovacijskega procesa. Inovacije niso le znanost in tehnologija, prav tako obsegajo nove trženjske metode ter spremembe v načinu organiziranja podjetij in njihovih poslovnih praks in odnosov z zunanjimi deležniki. V tem okviru ustanavljanje start-up podjetij s spodbujanjem podjetništva in inovacijami dobiva osrednjo vlogo. Ker večinoma vstopajo z novimi produkti in tehnologijami ter v veliki meri na globalni trg, se še bolj kot druga mala podjetja srečujejo z ovirami pri dostopu do zunanjih virov financiranja ter do informacij in povezav s trgi. Pomen start-up podjetij v inovacijskem procesu se povečuje, saj učinkoviteje razvijajo in uvajajo nove proizvode. Izkoriščajo tehnološke in poslovne priložnosti, ki jih že ustanovljena podjetja pogosto spregledajo. Poleg tega se laže prilagajajo zahtevam na trgu, pokrivajo še neizkoriščene niše in omogočajo komercializacijo znanja, ki se ustvarja na visokošolskih in raziskovalnih institucijah. Nova in inovativna podjetja sodelujejo tudi v pretoku znanja, hkrati pa so uporabniki ter vir znanja in prodornih poslovnih zamisli. Za lažje ustanavljanje podjetij je Slovenija na nacionalni ravni naredila velik napredek z vzpostavitvijo in financiranjem dejavnosti točk VEM, ki zagotavljajo dobro lokalno/regionalno pokritost in zagotavljajo splošno obveščanje podjetnikov. Pri tem uporabljajo tudi spletni sistem e-VEM, ki omogoča hitro in poceni registracijo podjetja. 158 Na nacionalni ravni je oblikovan tudi instrument v podporo visoko inovativnim start-up podjetjem v najzgodnejših stopnjah razvoja v obliki zagonske subvencije P2. Za spodbujanjem brezposelnih oseb v samozaposlitev so na voljo spodbude za samozaposlovanj, kjer pa po večini ne gre za inovacijsko aktivna podjetja. Kljub napredku v zadnjih letih pa slovensko okolje še ne spodbuja dovolj prevzemanja tveganja, podjetništva in odgovornosti za uresničitev podjemov. Zato sta delovanje in razvoj start-up, še zlasti visoko-tehnoloških podjetij iz sfere javnih raziskovalno-razvojnih organizacij (v primeru Podravja predvsem iz Univerze v Mariboru) zelo šibka. To se izraža v manj kakor 5-odstotnem deležu visokotehnološkega izvoza in od dva- do trikrat nižji dodani vrednosti na zaposlenega od primerljivih držav EU (Finska, Irska, Nizozemska in Avstrija). Slovenija sicer dosega precej visoko raven znanja raziskovalcev v javnem sektorju, ki pa se ne komercializira v zadostnem obsegu. Sorazmerno veliki začetni vložki v visoke tehnologije pa otežujejo nastanek novih inovativnih podjetij. Z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo so postavljene pravne podlage za sovlaganje države v razvoj storitev podpornih institucij, a izvaja se delno in nesistematično. Zaradi pomanjkanja spodbud ter le delno urejenih mehanizmov za prenos novosti v prakso se raziskovalci in drugi posamezniki ne odločajo za prevzemanje tveganja in ne ustanavljajo visoko-tehnoloških podjetij. Dodatno k temu pasivno prispevajo javne raziskovalne organizacije, ki niso zadosti spodbujane v komercializacijo rezultatov svojih raziskav in dejavno upravljanje pravic intelektualne lastnine. Glavni cilj ukrepov bo okrepiti nastajanje novih visoko-in srednje-tehnoloških oziroma na znanju temelječih podjetij iz JRO (predvsem Univerze v Mariboru), kakor tudi spodbujanje izgradnje inovativnih podjetij v celotni Podravski regiji. Za realizacijo se bomo v Podravski regiji organizirali v skladu z zasnovanim izvedbenim modelom RIS Podravje, se angažirali za zagotovitev potrebnih sredstev iz lokalnih proračunih občin in dosegli, da se naloge uvrstijo v ustrezne operativne programe za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov. Na ta način bomo zagotovili stalno podporo izvajanju ukrepov na regionalni ravni za celotni čas izvajanja programa. Za uresničitev tega cilja potrebujemo ustrezne spodbude: Ukrep 2.1.: Spodbude za krepitev inovacijskega ekosistema za komercializacijo znanja v univerzitetnem okolju S tem ukrepom želimo pospešiti prenos znanja iz Univerze v Mariboru, kot osrednje javne raziskovalnorazvojne inštitucije v Podravju, kar bomo dosegli s sledečimi programi: PROGRAM 2.2.1: Program spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture S sofinanciranjem aktivnosti konzorcija inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru bomo okrepili njegovo delovanje in mednarodno vpetost. S tem želimo prispevati k vzpostavitvi celovitega in preglednega sistema za uspešen prenos znanja in tehnologij iz univerzitetnega okolja. Prav tako bomo sofinancirali naložbe v razširitev inovacijske infrastrukture inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru namenjenega eksperimentalnemu razvoju, prototipiranju, start-up podjetjem (predvsem spin-off in spin-out podjetij Univerze v Mariboru), kakor tudi vsem podpornim aktivnostim inovacijskega ekosistema. 159 Tabela 82: Kvantificirani cilji in kazalniki programa spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture: Vsebina sofinanciranja Pričakovani rezultati/ izločki Sofinanciranje aktivnosti konzorcija inovacijskega ekosistema UM Sofinanciranje naložb v vzpostavitev in razširitev podporne infrastrukture inovacijskega ekosistema UM Prihodki UM od licenc v obdobju trajanja projekta vsaj 1 mio EUR Nova spin-off in spin-out podjetja UM v obdobju trajanja projekta vsaj 20 Število mednarodnih patentnih prijav UM s popolnim preizkusom v obdobju trajanja projekta vsaj 30 Novi opremljeni prostori za dejavnosti inovacijskega ekosistema UM 5.000 m2 V okviru sofinanciranja aktivnosti konzorcija inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru bomo sofinancirali vzpostavitev in izvajanje sistema varstva intelektualne lastnine, kar bo pospešilo smiselno pridobivanje in izkoriščanje novih patentov v raziskovalno-razvojnem sektorju s ciljem komercializacije v okviru spin-off oziroma spin-out univerzitetnih podjetij, preko licenciranja oziroma pogodbenega sodelovanja z gospodarstvom v Podravju in širše. Subvencija za sofinanciranje navedenih aktivnosti bo znašala do 100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 400.000 EUR/letno v okviru programskega obdobja, kjer se kot upravičeni stroški štejejo stroški dela, stroški zunanjih sodelavcev oziroma ponudnikov storitev in materialni stroški povezani z izvajanjem dejavnosti. V okviru sofinanciranja aktivnosti konzorcija inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru bomo sofinancirali naložbe v izgradnjo ali nakup prostorov za potrebe delovanja inovacijskega ekosistema UM s potrebno opremo (LAB:UM, univerzitetni inkubator, pisarna za prenos tehnologij in drugih dejavnosti konzorcija inovacijskega ekosistema UM) v skupnem obsegu do 5.000 m2. Subvencija za sofinanciranje naložb bo znašala do 100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 10 mio EUR. Višina sredstev za program: 13.568.000 EUR (glej tabelo 83) Tabela 83: Vezana sredstva in izplačila po letih za program spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture Leto/Namen Vezana sredstva po letih Subvencije za aktivnosti konzorcija inovac. ekosistema UM Sub. za naložbe v infrastrukturo inovac. ekosistema UM Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva Izplačila po letih Subvencije za aktivnosti konzorcija inovac. ekosistema UM Sub. za naložbe v infrastrukturo inovac. ekosistema UM Tehnična pomoč Skupaj izplačila 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 400,000 400,000 400,000 400,000 400,000 400,000 400,000 2,800,000 0 0 0 10,000,000 400,000 400,000 400,000 400,000 400,000 400,000 500,000 4,500,000 4,000,000 1,000,000 768,000 1,668,000 4,900,000 4,400,000 1,400,000 0 400,000 400,000 400,000 0 500,000 4,500,000 4,000,000 1,000,000 0 0 0 0 85,333 985,333 85,333 85,333 85,333 4,985,333 4,485,333 1,485,333 85,333 485,333 85,333 485,333 2021 0 2022 0 250,000 150,000 0 2023 SKUPAJ 768,000 0 13,568,000 0 2,800,000 0 0 10,000,000 85,333 85,333 335,333 235,333 85,336 768,000 85,336 13,568,000 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. 160 Predvideni stroški tehnične pomoči: 768.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. PROGRAM 2.2.2: Program promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike s ciljem razvoja start-up podjetij v okviru univerzitetnega inovacijskega ekosistema S sofinanciranjem promocijskih dogodkov in strokovnih usposabljanj oziroma delavnic s področja podjetništva, dizajnerskega načina reševanja problemov in inoviranja, bomo okrepili podporo raziskovalcem, študentom in drugim inovativnim posameznikom, ki načrtujejo ali že razvijajo start-up podjetje (še posebej želeno je spin-off ali spin-out podjetje) v okviru univerzitetnega inovacijskega ekosistema. Gre za vzpostavljanje stalne promocije in strokovne podpore nastajanju novih visoko- in srednje-tehnoloških podjetij oziroma na znanju temelječih storitvenih podjetij v okviru univerzitetnega okolja. Tabela 84: Kvantificirani cilji in kazalniki programa promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike v okviru univerzitetnega inovacijskega ekosistema: Vsebina sofinanciranja Sofinanciranje programa univerzitetnega inkubatorja Pričakovani rezultati/ izložki Število študentov, raziskovalcev, visokošolskih učiteljev in drugih inovativnih posameznikov vključenih v promocijske dogodke v obdobju trajanja projekta 28.000 Nova inkubirana startup podjetja v univerzitetnem inkubatorju v obdobju trajanja projekta 70 Število novih visokotehnoloških delovnih mest podprtih start-up podjetij v zadnjem letu projekta 350 Obseg prihodkov podprtih start-up podjetij v zadnjem letu projekta (pretežno na tujih trgih) vsaj 10 mio EUR/leto V okviru sofinanciranja aktivnosti programa, katerega aktivnosti v okviru konzorcija inovacijskega ekosistema UM izvaja univerzitetni inkubator, bodo sofinancirane aktivnosti strokovnega svetovanja na področjih presoje vrednosti idej, poslovnega načrtovanja, poslovnih modelov, izgradnje podjetja, razvoja produktov in trženja. Posebna pozornost bo namenjena programom za podporo start-up podjetjem, ki vstopajo na globalne trge (t.i. BornGlobals), ki bo temeljil na povezavah z globalnimi inovacijskimi središči, mednarodnimi mrežami in potencialnimi partnerji. Subvencija za sofinanciranje navedenih aktivnosti bo znašala do 100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 280.000 EUR/letno v okviru programskega obdobja, kjer se kot upravičeni stroški štejejo stroški dela, stroški zunanjih sodelavcev oziroma ponudnikov storitev, obratovalni stroški, materialni stroški, stroški zakupa medijskega prostora, stroški pogostitev na dogodkih, stroški najema opreme in drugi stroški povezani z izvajanjem dejavnosti. Višina sredstev za program: 2.077.600 EUR (glej tabelo 85) 161 Tabela 85: Vezana sredstva in izplačila po letih za program promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce, študente in druge inovativne posameznike s ciljem razvoja start-up podjetij v okviru univerzitetnega inovacijskega ekosistema Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ Subvencije za aktivnosti konzorcija inovac. ekosistema UM 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 117,600 397,600 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 0 0 0 117,600 2,077,600 Subvencije za aktivnosti konzorcija inovac. ekosistema UM 0 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 0 0 1,960,000 Tehnična pomoč Skupaj izplačila 0 0 13,067 293,067 13,067 293,067 13,067 293,067 13,067 293,067 13,067 293,067 13,067 13,067 293,067 293,067 13,067 13,067 13,064 13,064 117,600 2,077,600 Vezana sredstva po letih 1,960,000 Izplačila po letih Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 117.600 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. Ukrep 2.2.: Spodbude za krepitev ustanavljanja novih inovativnih podjetij v Podravju Paket programov bo namenjen spodbujanju nastajanja in razvoja novih inovativnih podjetij na področju Podravja. Paket sicer spodbuja samozaposlovanje (in zaposlovanje) v podjetniškem sektorju, vendar bistveno odstopa od ukrepov za spodbujanje samozaposlovanja, ki so namenjeni (samo) brezposelnim osebam, ne glede na predvideno dejavnost, tržne potenciale in potenciale bodočih podjetnikov. Podjetja, ki jim bo namenjen paket, bodo izbrana na podlagi dogovorjenih meril. Na voljo jim bo vse, kar potrebujejo za uspešni zagon in dozorevanje podjetja v času (povprečno) 3,5 leta, vključno z lokacijo za začetek poslovanja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja Podravja (prestrukturiran ŠTP, ki je v lasti MRA). PROGRAM 2.2.1: Program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja S sofinanciranjem organizacije promocijskih dogodkov in usposabljanj s področja podjetništva in inoviranja v ključnih mestih Podravske regije, bomo okrepili aktivnosti spodbujanja inovativnih posameznikov v Podravju za ustanavljanje inovativnih podjetij (tako proizvodnih kot storitvenih). Program bo koordinirano izvajala podjetniška podporna mreža v Podravju (VEM točke in regionalni mrežni inkubator), ki v regiji že obstaja, in je dovolj kakovostna in obsežna za izvedbo teh nalog. Tabela 86: Kvantificirani cilji in kazalniki programa promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja: Vsebina sofinanciranja Sofinanciranje skupnega programa VEM točk in regionalnega mrežnega inkubatorja Podravja Pričakovani rezultati/ izložki Število inovativnih posameznikov v Podravju vključenih v promocijske dogodke v obdobju trajanja projekta 28.000 Nova inovativna podjetja v Podravju v obdobju trajanja projekta Število novih delavnih mest v podprtih inovativnih podjetjih v zadnjem letu projekta 140 700 Obseg prihodkov podprtih inovativnih podjetij v zadnjem letu projekta (pretežno na tujih trgih) vsaj 20 mio EUR/leto 162 V okviru sofinanciranja aktivnosti programa, katerega aktivnosti bodo koordinirano izvajale VEM točke in regionalni mrežni inkubator Podravja, bodo sofinancirane aktivnosti strokovnega svetovanja na področjih presoje vrednosti idej, poslovnega načrtovanja, poslovnih modelov, izgradnje podjetja, razvoja produktov in trženja. Sofinanciran program regionalnega mrežnega inkubatorja Podravja bo inkubiranim podjetjem zagotavljal strokovno pomoč na področju managementa, izgradnje podjetja, zaščite intelektualne lastnine, razvoja produktov, trženja in prodor na tuje trge. Subvencija za sofinanciranje navedenih aktivnosti bo znašala do 100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 450.000 EUR/letno v okviru programskega obdobja, kjer se kot upravičeni stroški štejejo stroški dela, stroški zunanjih sodelavcev oziroma ponudnikov storitev, obratovalni stroški, materialni stroški, stroški zakupa medijskega prostora, stroški pogostitev na dogodkih, stroški najema opreme in drugi stroški povezani z izvajanjem dejavnosti. Višina sredstev za program: 3.339.000 EUR (glej tabelo 87) Tabela 87: Vezana sredstva in izplačila po letih za program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ Subvencije za aktivnosti skupnega programa VEM točk in regionalnega mrežnega inkubatorja Podravja 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 189,000 639,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 0 0 0 189,000 3,339,000 Subvencije za aktivnosti skupnega programa VEM točk in regionalnega mrežnega inkubatorja Podravja 0 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 0 0 3,150,000 Tehnična pomoč Skupaj izplačila 0 0 21,000 471,000 21,000 471,000 21,000 471,000 21,000 471,000 21,000 471,000 21,000 21,000 471,000 471,000 21,000 21,000 21,000 21,000 189,000 3,339,000 Vezana sredstva po letih 3,150,000 Izplačila po letih Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 189.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. PROGRAM 2.2.2: Program razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju Gre za sofinanciranje naložb v vzpostavitev infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju, in sicer v večjih mestnih središčih Podravske regije. Infrastruktura bo namenjena naseljevanju novih inovativnih podjetij in/ali podaljšanje bivanja. Tabela 88: Kvantificirani cilji in kazalniki programa razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju: Vsebina sofinanciranja Sofinanciranje naložb v vzpostavitev in razširitev podporne infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja Pričakovani rezultati/ izložki Novi opremljeni prostori za dejavnosti regionalnega mrežnega inkubatorja 8.000 m2 163 V okviru sofinanciranja aktivnosti regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju bomo sofinancirali naložbe v izgradnjo, nakup in prenovo prostorov za potrebe delovanja regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju, in sicer v večjih mestnih središčih Podravske regije. Infrastruktura bo namenjena naseljevanju novih inovativnih podjetij in/ali podaljšanje bivanja. Cilj je zagotavljanje infrastrukture v skupnem obsegu do 8.000 m2 na različnih lokacijah v Podravju. Subvencija za sofinanciranje naložb bo znašala do 100 % upravičenih stroškov do maksimalne višine subvencije v višini 12 mio EUR. Višina sredstev za program: 12.720.000 EUR (glej tabelo 89) Tabela 89: Vezana sredstva in izplačila po letih za program razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 6,500,000 4,000,000 1,000,000 0 0 0 720,000 1,220,000 6,500,000 4,000,000 1,000,000 0 0 0 0 0 720,000 0 12,720,000 Vezana sredstva po letih Sub. za naložbe v infrastrukturo inovac. ekosistema UM Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 500,000 12,000,000 Izplačila po letih Sub. za naložbe v infrastrukturo inovac. ekosistema UM 0 500,000 6,500,000 3,000,000 800,000 800,000 400,000 0 0 0 12,000,000 Tehnična pomoč Skupaj izplačila 0 0 80,000 580,000 80,000 80,000 6,580,000 3,080,000 80,000 880,000 80,000 880,000 80,000 480,000 80,000 80,000 80,000 80,000 80,000 720,000 80,000 12,720,000 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 720.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. Ukrep 2.3.: Spodbude za shemo finančnih subvencij za zagon in začetno delovanje podjetij Dosedanji ukrepi zagonskega financiranja z nepovratnimi sredstvi so se sicer izkazali za učinkovite, vendar še vedno ne zadostujejo, saj številna start-up podjetja iz Podravja kljub dobri ideji in ekipi ne uspejo pridobiti spodbude. PROGRAM 2.3.1: Program zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju Oblikovali bomo regionalni zagonski sklad za podeljevanje zagonskih subvencij novim podjetjem, ki bodo inkubirana v okviru univerzitetnega in regionalnega mrežnega inkubatorja in na nacionalni ravni ne bodo uspela pridobiti nacionalne zagonske subvencije P2. Tabela 90: Kvantificirani cilji in kazalniki programa zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju: Skupina podjetij Zagonske subvencije za start-up podjetja v univerzitetnem inkubatorju Zagonske subvencije za nova inovativna podjetja v regionalnem mrežnem inkubatorju v Podravju Število odobrenih vlog Pričakovani rezultati/ izložki Število novih inovativnih produktov na trgu Število novih delovnih mest 50 Vpostavitev podjetja in razvoj produkta do trženja 50 100 vsaj 250 100 100 200 vsaj 500 164 Nova podjetja, ki so inkubirana na osnovi strokovnih kriterijev za vstop v univerzitetni inkubator oziroma regionalni mrežni inkubator v Podravju, se lahko potegujejo za zagonsko subvencijo za sofinanciranje stroškov, ki so namenjeni razvoju podjetja in uspešnemu prenosu razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme. Gre za inovativna podjetja, ki jih odlikujejo podjetni timi, specializirana ekspertna znanja, visoka vsebnost znanja v proizvodih in storitvah, potencial hitre rasti in nastop v globalni tržni niši. Podjetja lahko pridobijo subvencijo v maksimalni višini do 50.000 EUR v dveh fazah, in sicer: o o Prvo leto razvoja, lahko podjetje pridobi subvencijo v maksimalni višini 15.000 EUR, kjer se sofinancira do 100 % zagonskih stroškov. Drugo leto razvoja, lahko podjetje pridobi subvencijo v maksimalni višini 35.000 EUR, kjer se sofinancira do 80 % zagonskih stroškov. Za dodatno subvencijo bodo morala podjetja pridobiti pozitivno poslovno oceno za prvo leto razvoja (doseganje zastavljenih ciljev, ustrezno sodelovanje z investitorji, pozitivna ocena s strani univerzitetnega oziroma mrežnega regionalnega inkubatorja v katerega je vključeno podjetje. Nova podjetja, ki pridobijo zagonsko subvencijo na nacionalni ravni ne morejo ponovno kandidirati na regionalna sredstva za zagonsko subvencijo. Višina sredstev za program: 7.950.000 EUR (glej tabelo 91) Tabela 91: Vezana sredstva in izplačila po letih za program zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju Leto/Namen Število subvencij za prvo obdobje Število subvencij za drugo obdobje Vezana sred. po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva Izplačila po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj izplačila 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 20 22 24 26 28 30 0 150 0 20 22 24 26 28 30 150 300,000 450,000 750,000 0 0 0 2021 2022 2023 1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000 1,050,000 1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000 1,050,000 300,000 50,000 350,000 1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000 50,000 50,000 50,000 50,000 50,000 1,080,000 1,180,000 1,280,000 1,380,000 1,480,000 SKUPAJ 0 0 7,500,000 450,000 7,950,000 550,000 500,000 50,000 50,000 600,000 550,000 0 50,000 50,000 7,500,000 450,000 7,950,000 0 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 450.000 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. 165 8.3 PRIORITETA 3: Paket spodbud za privabljanje tehnološko zahtevnejših naložb v Podravsko regijo V nasprotju z drugimi srednje- in vzhodno-evropskimi državami so se neposredne tuje investicije v Podravju in tudi Sloveniji širile zelo počasi. To zmanjšuje priložnosti za učenje ter za pridobivanje tehnoloških in organizacijskih znanj. Zato omejuje potencial za prelivanje ugodnih učinkov R&R dejavnosti. Zato želimo okrepiti privabljanje tujih naložb - srednje velikih in (pogojno) malih podjetij iz drugih delov Slovenije in iz drugih držav. Prednost bodo imela uspešna industrijska in storitvena podjetja (proizvodi z visoko dodano vrednostjo, storitve z velikim deležem znanja), ki bodo sposobna odpirati delovna mesta (vključno z delovnimi mesti za zaposlovanje brezposelnih iz regije), s poudarkom na kakovostnih delovnih mestih za ljudi s srednjo ali višjo stopnjo izobrazbe in plačami, ki bodo presegale minimalne plače. Okoljsko problematične dejavnosti se ne bodo privabljale, trgovina ne sodi v program ukrepov, razen pod posebnimi pogoji, ki so manj ugodni od pogojev za prednostne dejavnosti. Podjetja se bodo naseljevala v conah regije. Cone tekmujejo za naseljevanje podjetij z drugimi regijami Slovenije, pri privabljanju tujih naložb pa tudi na globalnem trgu. Podjetja se bodo naseljevala predvsem na območjih, kjer bodo imela poleg ustreznih mednarodnih tržno konkurenčnih pogojev (dostopnost, infrastruktura, cene, dostop do kakovostnih in učinkovitih upravnih storitev, povezanih z naselitvijo in zagonom dejavnosti, spodbude) zagotovljene tudi druge pogoje, na primer možnost sodelovanja s podjetji, ki delujejo v območju in/ali možnost sodelovanja z institucijami znanja. Za realizacijo se bomo v Podravski regiji organizirali v skladu z zasnovanim izvedbenim modelom RIS Podravje, se angažirali za zagotovitev potrebnih sredstev iz lokalnih proračunih občin in dosegli, da se naloge uvrstijo v ustrezne operativne programe za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov. Na ta način bomo zagotovili stalno podporo izvajanju ukrepov na regionalni ravni za celotni čas izvajanja programa. Za uresničitev tega cilja potrebujemo ustrezne spodbude: Ukrep 3.1.: Privabljanje tujih naložb v Podravje PROGRAM 3.1.1: Program sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za privabljanje tujih naložb Sofinancirani skupni profesionalni management za privabljanje naložb na ravni regije, ki ga bo vodila MRA v sodelovanju s podizvajalci, bo enakopravno promoviral vse cone iz regije. Tabela 92: Kvantificirani cilji in kazalniki programa sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za privabljanje tujih naložb: Vrsta podpore Pakete za privabljanje podjetij Pričakovani rezultati/ izložki Število identificiranih podjetij z resnim namenom za ustanovitev podjetja in naložbo v Podravju 140 Število ustanovitev tujih podjetij in naložbo v Podravju Število novih delovnih mest tujih podjetij v Podravju 14 1.400 Delo bo temeljilo na predhodno izdelanem akcijskem načrtu privabljanja tujih naložb (najmanj 10 let), ki bo zajemal „pakete za privabljanje podjetij“, merila za izbor podjetij ter izhodišča za sklepanje pogodb s podjetji, ki se bodo naseljevala v regiji in koristila spodbude, ki so namenjena vsem inovativnim podjetjem v Podravju. Delo bo izvajala MRA v sodelovanju s podizvajalci. 166 Višina sredstev za program: 1.409.800 EUR (glej tabelo 93) Tabela 93: Vezana sredstva in izplačila po letih za program sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za privabljanje tujih naložb Leto/Namen Število identificiranih tujih podjetij Število tujih naložb v Podravje Vezana sredstva po letih Vrednost svetovanja Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva Izplačila po letih Vrednost svetovanja Tehnična pomoč Skupaj izplačila 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 20 20 20 20 20 20 20 140 2 2 2 2 2 2 2 14 190,000 79,800 269,800 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 0 0 0 1,330,000 79,800 1,409,800 0 0 0 190,000 8,867 198,867 190,000 8,867 198,867 190,000 8,867 198,867 190,000 8,867 198,867 190,000 8,867 198,867 190,000 8,867 198,867 100,000 8,867 108,867 90,000 8,867 98,867 0 8,864 8,864 1,330,000 79,800 1,409,800 Izvajalec sheme: Mariborska razvojna agencija. Predvideni stroški tehnične pomoči: 79.800 EUR oziroma 6% vrednosti subvencij. 167 9. Vzpostavitev izvedbenega modela RIS Podravje 9.1 Načela izvajanja RIS Podravje Izvajanje RIS Podravja bo sledilo sledečim načelom: • • • • Načelo učinkovitosti: model mora zagotoviti učinkovito izvajanje in nadzor nad vsemi ključnimi točkami izvajanja RIS Podravje in posameznih projektov. Načelo izvedljivosti: model mora delovati v realnem času začetka izvajanja RIS Podravje, ker bo največ skupnih aktivnosti potrebno izpeljati v fazi identifikacije, presoje in strukturiranja projektov. Načelo podrejenosti: posamezne izvedbene funkcije naj se izvajajo na tisti točki modela, ki je za to funkcijo najbolj usposobljen. Načelo racionalnosti: celotno izvajanje programa mora potekati s čim nižjimi stroški in optimalno uporabo obstoječih institucij ter znanja. Namen izvedbe strategije, ki poteka v zaporedju: priprava => izvedba => spremljanje => poročanje => nadzor => prilagajanje je namenjena nenehnemu induciranju in spremljanju razvoja ter dejanskega napredka skupnosti Podravske regije. Uspešnost strateškega načrtovanja se meri s prožnostjo in odzivnostjo struktur, predvsem pa z ustrezno vpetostjo reprezentativnih družbenih skupin, deležnikov, odločevalcev in zainteresiranih javnosti Podravja. Zato ni pomembno zgolj, koliko sredstev bo namenjeno za inoviranje, tj. razvojne programe in projekte, temveč kako bodo zagotovljeni ustrezni okvirji za njihovo pripravo in tudi ustrezno pravnoformalno izvedbo. Zato predlagamo in v nadaljevanju predstavljamo Izvedbeni model RIS. 9.2 Namen izvedbenega modela Namen izvedbenega modela je zagotoviti učinkovito pripravo in izvedbo operacij/programov, skladnih z RIS Podravje 2014–2020. Model vsebuje naslednje elemente: • institucionalni okvir izvedbe operacij/programov, • procesni vidik izbire in izvedbe operacij/programov, • spremljanje izvedbe operacij/programov in • vrednotenje izvedbe operacij/programov. 9.3 Institucionalni okvir izvedbenega modela Direktor Mariborske razvojne agencije kot strateškega organa v regiji imenuje Strateški svet za izvedbo RIS Podravje 2014–2020. Strateški svet RIS Podravje (v nadaljevanju Strateški svet) je posvetovalno telo Razvojnega sveta regije in Sveta regije ter usmerja izvedbo RIS Podravje kot razvojnega dela Podravje 2020 (RRP Podravske razvojne regije 2014–2020). Predsednik Strateškega sveta za izvedbo RIS Podravje 2014 – 2020 je član Razvojnega sveta regije ter član Kohezijske regije. 168 Slika 41: Povezava strateškega sveta RIS Podravje in upravljalskih struktur Podravske regije Kohezijska regija Svet regije Strateški razvojni svet RRP Podravske razvojne regije 2014 - 2020 Strateški svet RIS Podravje 2020 PRIORITETA I: INOVIRANJE KOT PODLAGA RAZVOJA 9.3.1 Člani Strateškega sveta RIS Podravje Člani Strateškega sveta so mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja inoviranja ter predstavniki regijske razvojne mreže : • • • • • predstavnik strokovne javnosti za področje inovacijskih sistemov predstavnik gospodarstva Podravske regije predstavnik inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru predstavnik subjektov inovativnega okolja predstavnik Regijske razvojne mreže (ena izmed pogodbenih ključnih razvojnih institucij za uresničevanje razvojnih prioritet razvojne regije, ob upoštevanju razvojne specializacije razvojne regije). Predsednik se izvoli izmed članov Strateškega sveta. 9.3.2 Pristojnosti Strateškega sveta Naloga Strateškega sveta je nadzorovanje delovanja RIS, tj. doseganja merljivih ciljev, rezultatov ter učinkov. Strateški svet pripravlja ocene in priporočila ter daje soglasje k dogovoru za razvoj regij, in sicer v delu, ki se nanaša na regionalno inoviranje oziroma na I. razvojno prioriteto: Inoviranje kot podlaga razvoja. Dogovor za razvoj regije je dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje regionalni razvojni program tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir ter viri financiranja, pri čemer imajo prednost pri uvrščanju v dogovor projekti za doseganje razvojne specializacije regije. Strateški svet preverja predvsem skladnost predlaganih projektov z RIS Podravje in prispevek k doseganju ciljev RIS Podravje. Strateški svet lahko pri obravnavi specifičnih področij zaprosi za mnenje tudi zunanje strokovnjake s posameznih obravnavanih področij. 169 9.3.3 Izvedbeni dokumenti RIS Podravje Za učinkovito in uspešno izvedbo RIS Podravje je potrebno opredeliti izvedbene dokumente in ti so: • štiriletni izvedbeni načrti (kot del dogovora za regije) za katerega je potrebno pripraviti • predhodno vrednotenje izvedbe, • vmesno vrednotenje izvedbe (po 2,5 letih) in • končno vrednotenje izvedbe. Štiriletni izvedbeni dokument se usklajuje z alokacijsko politiko za razvoj regij 2020. Slika 42: Proces priprave štiriletnega izvedbenega načrta osnutek soglasje sprejetje • MRA pripravi osnutek načrta • Strateški svet poda soglasje k izvedbenemu dokumentu • Razvojni svet regije uvrs< dokument v "dogovor za regijo" • Svet regije potrdi dokument Vir: Mariborska razvojna agencija, 2012 Izvedbeni dokument RIS Podravje 2020 predstavlja usmeritev in orodje za načrtovanje javnih financ in tako vpliva na povračila iz evropskega, državnega in občinskih proračunov ter hkrati zagotavlja transparentno rabo in merjenje absorpcijske sposobnosti regije. Hkrati predstavlja polje, kjer se križajo lokalni, regionalni kot tudi nacionalni sektorski programi in strategije, ki se izvajajo v Podravju. 170 Slika 43: Hierarhija dokumentov RRP Podravje 2020 RIS PODRAVJE 2020 I. Razvojna prioriteta Inoviranje, kot podlaga razvoja II. razvojna prioriteta III. razvojna prioriteta Vir: Mariborska razvojna agencija, 2010 MRA uskladi izvedbeni načrt I. razvojne prioritete z deležniki Regijske razvojne mreže. Usklajen dokument posreduje v potrditev Strateškemu svetu. S potrjenim dokumentom se seznani Razvojni svet regije, in dokument (z ali brez dopolnil) pošlje v javno obravnavo. Razvojni svet regije pošlje v javno obravnavo celoten dokument (RIS Podravje tako predstavlja I. razvojno prioriteto: Inoviranje kot podlaga razvoja). Javno obravnavo (e-konzultacije) izvede MRA in o rezultatih sproti obvešča Strateški svet. Ta, na podlagi rezultatov konzultacij, sprejme dopolnitve Izvedbenega dokumenta. Osnutek dopolnjenega dokumenta pripravi MRA in ga posreduje v potrditev na Razvojni svet regije. Potrjeni dokument je podlaga za izvedbo dogovora regije, in sicer za prvo razvojno prioriteto. Izvedbeni dokument je štiriletni. 9.3.4 Minimalna vsebina Izvedbenega dokumenta Minimalna vsebina Izvedbenega dokumenta so opredeljeni ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir ter viri financiranja, pri čemer imajo prednost pri uvrščanju v dogovor projekti za doseganje razvojne specializacije regije: • predlagani programi in/ali projekti po razvojnih prioritetah, • opredeljene ciljne skupine, • kazalniki (rezultatov, izložkov in vplivov), • opredelitev stroškov, • opredelitev virov financiranja. Izvedba dogovora za razvoj regij, I. razvojne prioritete, Inoviranje kot podlaga razvoja, se spremlja s pomočjo minimalne vsebine posameznega delovnega programa, ki se pripravlja na letni ravni (sumarno poročilo), sprotno (brez časovnih zamikov) pa se spremlja realizacija posameznih projektov. Minimalna vsebina posameznega delovnega programa je: • Opis izvedenih aktivnosti in doseženih rezultatov v predhodnem obdobju (n-1) 171 • • Opis aktivnosti, ki se izvajajo v obdobju (n) Napoved aktivnosti, ki se bodo izvedle v obdobju (n+1). Delovne programe pripravlja Mariborska razvojna agencija. 9.4 Procesi izbire programov/operacij Pred uvrstitvijo v Izvedbeni načrt I. razvojne prioritete »Inoviranje kot podlaga razvoja«, pripravi MRA javni poziv za predložitev projektnih vlog. Izbor izvede strokovna komisija na podlagi vnaprej opredeljenih in javno objavljenih kriterijev. Strokovno komisijo imenuje direktor MRA. 172 Slika 44: Prikaz izvedbene strukture na nivoju posameznega projekta START VPIS V E-BAZO PROJEKTNI PREDLOG NIMA PODPORE 1 VNOS PROJEKTNEGA PREDLOGA V I. IZVEDBENO PRIORITETO 2 PROJEKT, PRIPRAVLJEN NA IZVEDBO (preverjanje formalnih kriterijev: obstoj dovoljenj, študij izvedljivosti, ocene stroškov in koristi ipd.) 3 OCENA STROKOVNE KOMISIJE 4 OBRAVNAVA NA STRATEŠKEM SVETU I. RAZVOJNE PRIORITETE 5 OBRAVNAVA NA RAZVOJNEM SVETU REGIJE 6 JAVNA RAZPRAVA 7 POTRDITEV NA SVETU REGIJE (DOGOVOR ZA REGIJO) 8 PODPIS DOGOVORA ZA REGIJE IN ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH VIROV 9 IZVEDBA PROJEKTA Vir: MRA, 2012 173 Projekt se vpiše v e-bazo RIS Podravje na podlagi zagotovljenih finančnih virov. Posamezen projekt vsebuje naslednje dokumente: • Projektni predlog (standardiziran: 1. Naslov projekta; 2. Razvojno politiko; 3. Ukrep; 4. Ciljno skupino; 5. Institucionalni okvir izvedbe; 6. Ozadje, cilje, predvidene rezultate in aktivnosti s kazalniki ter tveganji (logični okvir); 7. Finančne vire; 8. Terminski načrt; 9. Poročanje); • Študije izvedljivosti (obvezno pri investicijskih projektih); • Študijo stroškov in koristi (obvezno pri investicijskih projektih); • Tehnično dokumentacijo (obvezno pri investicijskih projektih); • Dovoljenja (obvezno pri investicijskih projektih); • Postopke javnega naročanja (vsi projekti); • Poročila o izvedbi (vsebinska in finančna). Izvajalske institucije (projektni ali programski nosilci) so razvojne institucije, odgovorne za pripravo in izvedbo posameznih programskih paketov in/ali projektov. Izvedba posameznega projekta bo odvisna od sodelovanja med različnimi deležniki, predvsem od ustrezne (učinkovite in uspešne) komunikacije z ministrstvi (za regionalni razvoj, finance, gospodarski razvoj), podpornimi javnimi institucijami (javnimi agencijami in skladi), nepridobitnimi in nevladnimi organizacijami ter zasebnim sektorjem. 9.5 Spremljanje izvedbe programov/operacij in doseganja rezultatov RIS Podravje Pregledovanje poročil in zahtevkov posameznih operacij/programov izvaja MRA. Spremljanje izvedbe programov/operacij izvaja MRA s pomočjo podprtega računalniškega sistema spremljanja izvajanja posameznih operacij/programov in tako doseganja posameznih ciljev RIS Podravje. Spremljanje izvedbe RIS Podravje 2020 poteka s pomočjo kazalnikov, in sicer: • na nivoju posamezne razvojne politike (kazalniki učinkov), • na nivoju posameznega ukrepa (kazalniki izložkov in rezultatov). 9.6 Vrednotenje izvedbe programov/ operacij Vrednotenje: predhodno, vmesno in končno se izvaja v okviru celotnega RRP Podravje 2020. Rezultate vrednotenja predstavi MRA Strateškemu svetu. 9.7 Določitev izvajalca oz. koordinatorja RIS Podravje 2020 Odgovorni izvajalec oziroma koordinator izvedbe RIS Podravje 2020 je Mariborska razvojna agencija. 174 10. Finančni viri za izvedbo Mariborska razvojna agencija se je odločila, da za Podravsko regijo, v okviru EU projekta Inolink pilotno v sodelovanju s ključnimi deležniki inovacijskega ekosistema regije razvije predlog Regionalnega inovacijskega sistema Podravja (RIS Podravja). Tako bodo regija in kjučni deležniki pridobili usklajen strateški dokument za gospodarski preboj regije s pomočjo inoviranja, ki je v razvitem svetu že povsem uveljavljeno orodje za izvajanje inovacijske politike na regionalni ravni. S pomočjo dokumenta bodo pristopili do lokalnih in nacionalnih oblasti ter drugih odločevalcev in poskušali pridobiti njihovo pozitivno oceno, ki bo omogočila tudi izvajanje načrta s pomočjo nacionalnih in EU sredstev (predvsem sredstev Kohezijske politike). Regionalna politika ima nameč osrednjo vlogo tudi v strategiji Evropa 2020 na področju doseganja »pametne rasti« (smart growth), in še zlasti v okviru realizacije iniciative "Unija inovacij". Regionalna politika je namreč ključno orodje za dejansko izvedbo prioritet EU na področju inoviranja v praksi. V tem smislu se kot najbolj primerni instrumenti vodenja inovacijske politike ne izkazujejo več zelo posplošene intervencije na ravni države, temveč bolj artikulirani mehanizmi in ukrepi, ki upoštevajo specifične, med drugim tudi regionalne/sektorske vidike inovacijskih procesov. V okviru priprave regionalne strategije inoviranja za gospodarski razvoj Podravja z inoviranjem smo pripravili ukrepe in programe po treh prioritetah in ocenili potrebno višino javnega sofinanciranja, in sicer: • • • paket spodbud za krepitev inovacijskih sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v Podravju (obseg predvidenega javnega sofinanciranja 22.355.400 EUR) paket spodbud za izgradnjo start-up podjetij s potencialom rasti v Podravju (obseg predvidenega javnega sofinanciranja 39.654.600 EUR) in paket spodbud za privabljanje tehnološko zahtevnejših naložb v Podravsko regijo (obseg predvidenega javnega sofinanciranja 1.409.800 EUR). Vsi trije sklopi prioritet z ukrepi in programi so ocenjeni na skupno vrednost javnega sofinanciranja v višini 63.419.800 EUR. 175 PRIORITETA 1: Paket spodbud za krepitev inovacijskih sposobnosti in rasti obstoječih podjetij v Podravju SKUPNA VREDNOST UKREPOV PRIORITETE 1: 22.355.400 EUR Ukrep 1.1.: Pospeševanje zasebnih vlaganja v raziskave in razvoj PROGRAM 1.1.1: Program povečanja števila raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vezana sredstva po letih Subvencije za raziskovalce Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 110.000 94.500 204.500 180.000 220.000 260.000 315.000 260.000 230.000 180.000 220.000 260.000 315.000 260.000 230.000 2021 2022 0 0 2023 SKUPAJ 0 1.575.000 94.500 1.669.500 PROGRAM 1.1.2: Program garancijske sheme in revolving kreditov za investicije v raziskovalnorazvojno infrastrukturo in tehnološko opremo. Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Vezana sredstva po letih Garancije in krediti Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 2.600.000 2.200.000 1.800.000 1.800.000 1.800.000 1.900.000 1.900.000 840.000 3.440.000 2.200.000 1.800.000 1.800.000 1.800.000 1.900.000 1.900.000 0 2022 0 2023 SKUPAJ 0 14.000.000 840.000 14.840.000 SKUPAJ Ukrep 1.1.: 16.509.500 EUR Ukrep 1.2.: Spodbude za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij PROGRAM 1.2.1: Program inovacijskega vavčerja za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vezana sredstva po letih Vavčerji Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 190.000 149.400 339.400 290.000 390.000 405.000 405.000 405.000 405.000 290.000 390.000 405.000 405.000 405.000 405.000 2021 2022 2023 SKUPAJ 2.490.000 149.400 2.639.400 PROGRAM 1.2.2: Program sofinanciranja načrtovanja skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti podjetij Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vezana sredstva po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 160.000 24.000 184.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 2021 2022 0 0 2023 SKUPAJ 0 400.000 24.000 424.000 PROGRAM 1.2.3: Program krepitve povezav Podravskega gospodarstva z institucijami znanja na temelju odličnosti in iskanju področij specializacije Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 Vezana sredstva po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 2.000.000 2.000.000 1.000.000 300.000 2.300.000 2.000.000 1.000.000 0 2018 0 2019 0 2020 0 2021 0 2022 0 2023 SKUPAJ 0 5.000.000 300.00 424.000 SKUPAJ Ukrep 1.2.: 3.487.400 EUR 176 Ukrep 1.3.: Spodbujanje internacionalizacije (globalne difuzije) podjetij PROGRAM 1.3.1: Program podpore vlaganjem podjetij v aktivnosti internacionalizacije Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vezana sredstva po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 180,000 90,000 270,000 230,000 230,000 280,000 280,000 150,000 150,000 230,000 230,000 280,000 280,000 150,000 150,000 2021 0 2022 2023 SKUPAJ 0 0 1,500,000 90,000 1,590,000 2022 2023 SKUPAJ PROGRAM 1.3.2: Program sofinanciranja skupnih trženjskih aktivnosti podjetij Leto/Namen 2014 Število subvencij za skupne 4 trženjske aktivnosti Vezana sredstva po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 80,000 24,000 104,000 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 3 3 3 3 2 2 20 60,000 60,000 60,000 60,000 40,000 40,000 60,000 60,000 60,000 60,000 40,000 40,000 0 0 0 400,000 24,000 424,000 2022 2023 SKUPAJ 0 200,000 125,000 19,500 344,500 PROGRAM 1.3.3: Program spodbujanja vključevanja v mednarodne raziskave Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vezana sredstva po letih Vrednost svetovanja Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 20,000 10,000 19,500 49,500 60,000 50,000 50,000 30,000 40,000 25,000 20,000 5,000 10,000 5,000 0 0 110,000 80,000 65,000 25,000 15,000 0 2021 0 0 SKUPAJ Ukrep 1.3.: 2.358.500 EUR 177 PRIORITETA 2: Paket spodbud za izgradnjo start-up podjetij s potencialom rasti v Podravju SKUPNA VREDNOST UKREPOV PRIORITETE 2: 39.654.600 EUR Ukrep 2.1.: Spodbude za krepitev inovacijskega ekosistema za komercializacijo znanja v univerzitetnem okolju PROGRAM 2.2.1: Program spodbujanja delovanja univerzitetnega inovacijskega ekosistema in vzpostavitve njegove podporne infrastrukture Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 SKUPAJ 400,000 400,000 400,000 400,000 400,000 400,000 2,800,000 4,500,000 4,000,000 1,000,000 0 0 0 10,000,000 4,900,000 4,400,000 1,400,000 400,000 400,000 400,000 Vezana sredstva po letih Subvencije za aktivnosti 400,000 konzorcija inovac. ekosistema UM Sub. za naložbe v infrastrukturo inovac. 500,000 ekosistema UM Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 768,000 1,668,000 0 0 0 768,000 13,568,000 PROGRAM 2.2.2: Program promocijskih dogodkov, usposabljanj in svetovanj za raziskovalce, študente in druge s ciljem razvoja start-up podjetij v okviru univerzitetnega inovac. ekosistema Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 280,000 2021 2022 2023 SKUPAJ Vezana sredstva po letih Subvencije za aktivnosti 280,000 konzorcija inovac. ekosistema UM Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 117,600 397,600 1,960,000 0 0 0 117,600 2,077,600 SKUPAJ Ukrep 2.1.: 15.645.600 EUR Ukrep 2.2.: Spodbude za krepitev ustanavljanja novih inovativnih podjetij v Podravju PROGRAM 2.2.1: Program promocijskih dogodkov in usposabljanj ter svetovalnih storitev za inkubirana podjetja v okviru regionalnega mrežnega inkubatorja Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 450,000 2021 2022 2023 SKUPAJ Vezana sredstva po letih Subvencije za aktivnosti skupnega programa 450,000 VEM točk in regionalnega mrežnega inkubatorja Podravja Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 189,000 639,000 3,150,000 0 0 0 189,000 3,339,000 178 PROGRAM 2.2.2: Program razvoja infrastrukture regionalnega mrežnega inkubatorja v Podravju Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 6,500,000 4,000,000 1,000,000 0 0 0 6,500,000 4,000,000 1,000,000 0 0 0 2021 2022 2023 SKUPAJ Vezana sredstva po letih Sub. za naložbe v infrastrukturo inovac. 500,000 ekosistema UM Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 720,000 1,220,000 12,000,000 0 0 0 720,000 12,720,000 SKUPAJ Ukrep 2.2.: 16.059.000 EUR Ukrep 2.3.: Spodbude za shemo finančnih subvencij za zagon in začetno delovanje podjetij PROGRAM 2.3.1: Program zagonskih subvencij za zagon podjetja na regionalnem nivoju Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vezana sred. po letih Subvencije Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 300,000 450,000 750,000 1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000 1,050,000 2021 1,030,000 1,130,000 1,230,000 1,330,000 1,430,000 1,050,000 0 2022 0 2023 SKUPAJ 0 7,500,000 450,000 7,950,000 SKUPAJ Ukrep 2.3.: 7.950.000 EUR PRIORITETA 3: Paket spodbud za privabljanje tehnološko zahtevnejših naložb v Podravsko regijo SKUPNA VREDNOST UKREPOV PRIORITETE 3: 1.409.800 EUR Ukrep 3.1.: Privabljanje tujih naložb v Podravje PROGRAM 3.1.1: Program sofinanciranja dela strokovno usposobljenega managementa za privabljanje tujih naložb Leto/Namen 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vezana sredstva po letih Vrednost svetovanja Tehnična pomoč Skupaj vezana sredstva 190,000 79,800 269,800 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 190,000 2021 0 2022 0 2023 SKUPAJ 0 1,330,000 79,800 1,409,800 SKUPAJ Ukrep 3.1.: 1.409.800 EUR 179 11. Literatura in viri 1. Andersson, Martin and Karlsson, C. 2004. Regional Innovation Systems in Small & Medium-Sized Regions, A Critical Review & Assessment. JIBS, CESIS. 2. Baković, Tomislav. 2010. Managing innovation systems in transition economies. FEB- Working paper series. [online] Dostopno na: http://web.efzg.hr/repec/pdf/Clanak%2010-01.pdf 3. Bonci, Sara in Veneri, G. 2011. Regional Innovation Network Guidelines. Etruria Innovazione. 4. Bosma, N. in Levie, J. 2010. GEM executive report 2009. Babson College, London Business School, and Global Entrepreneurship Research Consortium. 5. Bučar, Maja, Jaklič, A. in Udovič B. 2010. National system of innovation in Slovenia. Ljubljana: Fakulteta za družbene ved. [online] Dostopno na: http://www.mednarodni-odnosi.si/cmo/ciranalyses.htm 6. Byers, Tom. Technology- based Innovation and Entrepreneurship Education. Stanford Technology Ventures program. 7. Cohen W.M. in Levinthal, D.A. 1990. Absorptive capacity: A new perspective on learning and innovation. Administrative Science Quarterly , 35 (1), 128-152. 8. Colombo, M.G. in Piva, E. 2008. Strengths and weaknesses of academic start-ups: a conceptual model. IEEE Transactions on Engineering Management, 55 (1), 37-49. 9. Cope, J. 2003. Entrepreneurial Learning and Critical Reflection. Management Learning 34 (4), 429450. 10. Cook, Philip in Memedovic, O. 2003. Strategies for Regional Innovation systems: Learning Transfer and Applications. UNIDO. 11. Commission of the European communities. 2009. Design as a driver of user-centred innovation. European Commision. [online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/_getdocument.cfm?doc_id=2784 12. Committee of the Regions. 2011. How to assist regions in developing smart specialisation strategies?. European Commission. 13. Davidsson, P., Achtenhagen, L., Naldi, L. 2009. Research on small firm growth: A review. European Institute of Small Business. Dostopno na: http://eprints.qut.edu.au/.../1/EISB_version_Research_on_small_firm_growth.pdf . 14. Delišimunović, Ana. 2009. Izobraževanje in ustvarjalnost ter njun vpliv na razvoj gorenjske regije. Diplomsko delo: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo. 15. Di Anselmo, Andrea, Antauer, I., Bučar, M., Fink, T., Koman, K., Kulašič, S., Lesjak, I., Mihelič, A., Piry, I., Pučnik, J., Rangus, V., Rebec, A., Rudolf, R., Stanič, U. in Stanovnik, P. 2004. Regional Innovation Strategy of Slovenia as an EU region: Action plan »National system of Innovation«. SLORITTS. 180 16. Dreger, Christian, Erber, G. 2006. Regionale Innovationssysteme der EU im Prozess der Globalisierung. 17. EC Green Paper (2003) Entrepreneurship in Europe, Brussels, 21.01.2003, COM(2003) 27 final, dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/green_paper/green_paper_final_en.pdf. 18. EC Eurostat (2010). Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/. 19. EC SBA (2010). Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/. 20. Etruria Innovazione. 2011. Regional Innovation Networks Guidelines. Inolink 21. Eurada. Studies and benchmarks for S3. 22. Eurada. 2011. SMART (REGIONAL) SPECIALISATION STRATEGY What does it mean for RDAs? The Eurada - European Association of Development Agencies [online] Dostopno na: http://www.eurada.org/site/files/Smart%20Regional%20Specialisation-E.pdf 23. Eurada. 2011. The S3 Platform. How to assist regions in developing smart specialisation strategies? Eurada - European Association of Development Agencies [online] Dostopno na: http://www.eurada.org/site/files/S3%20Replies%20to%20enquiry.pdf 24. European Commision. 2010. Europe 2020 Flagship Initiative Innovation Union. European Commision. [online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/research/innovation-union/pdf/innovationunion-communication_en.pdf 25. European Commission. 2010. Communication from the commission to the european Parliament, the council, the european economic and social Committee and the committee of the regions. Regional Policy contributing to smart growth in Europe 2020. [online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/official/communic/smart_growth/comm2010_55 3_en.pdf 26. European Commission (2010), Small Business http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act/. Act. Dostopno na: 27. European Commision. 2011. Innovation Union Competitiveness report 2011. European Union. 28. Evropska komisija. 2002. Sistem inovacijskih kazalnikov: skupni rezultati. ESIK. 29. Fatur, Peter in Likar, B. 2009. Ustvarjalnost zaposlenih za inovativnost podjetja: sistemski vidiki managementa idej kot gradnika uspešne organizacije. Znanstvena monografija: Fakulteta za management Koper. 30. Foray, Dominique, David, P.A. in Hall, B. 2009. Smart Specialisation: The Concept. Knowledge Economists Policy Brief n°9. [online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/invest-inresearch/monitoring/knowledge_en.htm. 31. Geoghegan-Quinn, Máire. (2010). Elements for the setting-up of headline indicators for innovation in support of the Europe 2020 strategy. [online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/commission_20102014/geoghegan-quinn/hlp/documents/20101006-hlp-report_en.pdf 181 32. Hae Seo, Joung. 2006. Regional Innovation System and Industrial Cluster: Its Concept, Policy Issues and Implementation Strategies. Kyungpook National Univerity, School of Business Administration. 33. Hollanders, Hugo in Arundel, Anthony. 2007. Differences in socio-economic conditions and regulatory environment: explaining variations in national innovation performance and policy implications. INNO-Metrics Thematic Paper. 34. Hollanders, Hugo, Tarantola, S. in Loschky, A. 2009. Regional Innovation Scoreboard (RIS) 2009. Pro Inno Europe. [online] Dostopno na: http://www.proinno-europe.eu/page/regional-innovationscoreboard. 35. Inštitut za ekonomska raziskovanja. 2008. Študija dobrih praks partnerskega vzpostavljanja gospodarsko razvojne infrastrukture in možnost prenosa le teh v okvir izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji. [online] Dostopno na: http://www.eu-skladi.si/ostalo/studije-in-vrednotenja-zaprogramsko-obdobje-2007-2013/jzp-gospodarsko-razvojna-infrastruktura.pdf 36. Kovač, Zdenka. 2009. Podjetništvo in regionalni razvoj, Globalna kriza je tu! Ali je nastopil čas za prevetritev vseh politik spodbujanja razvoja? 37. Korenčan, Aleš. 2007. Pomen inovacij in inovacijskih sistemov za konkurenčnost – primer Slovenija. Diplomski delo: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. 38. Likar, Borut. 2011. Referenčni model inoviranja: Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper. online] Dostopno na: http://www1.fmkp.si/visintapl/datoteke/REFEREN%C4%8CNI%20MODEL%20INOVIRANJA_FINAL_HiRes.pdf 39. Maastrichtski center za ekonomske in socialne raziskave in usposabljanje na področju inovacij in tehnologije na področju inovacij in tehnologije (UNU-MERIT). 2010. Sistem kazalnikov uspešnosti za raziskave in inovacije za program Unija inovacij. [online] Dostopno na: http://www.proinnoeurope.eu/metrics. 40. Maastricht Economic and social Research and training centre on Innovation and Technology. 2011. The Innovation Union's performance scoreboard for Research and Innovation. INNOVATION UNION SCOREBOARD 2010. 41. Malačič, Janez. 2007. Ustvarjalnost slovenskih regij in njen vpliv na oblikovanje pokrajin. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. 42. Markič, Mirko in Likar, B. 2006. Regionalni vidiki inoviranja kot osnova konkurenčnosti podjetja znotraj države in EU. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management. 43. McCann, Philip in Ortega-Argilés, R. 2011. Smart Specialisation, Regional Growth and Applications to EU Cohesion Policy. Economic geography working paper 2011: faculty of spatial Sciences, University of Groningen. [online] Dostopno na: http://www.rug.nl/staff/p.mccann/McCannSmartSpecialisationAndEUCohesionPolicy.pdf 44. META Group Strategy Lab. 2011. Smart specialization the future of European regional innovation policy. [online] Dostopno na: http://www.meta-group.com/strategylab/Strategy_Lab_format_and_contents.pdf 182 45. META Group Ltd. Smart Specialization: The future of European Regional Innovation Policy. Meta Group Strategy Lab. 46. MRA. 2011. Activity plan: local working group: Slovenia/Podravje/MRA. 47. Mulej, Matjaž. 2006. Zakaj v Sloveniji še ni dovolj inoviranja – gospodarsko in kulturno razvojni razlogi. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. 48. MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 2011. Resolution on Research and Innovation Strategy of Slovenia 2011-2020. [online] Dostopno na: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/odnosi_z_javnostmi/01.06.2011_dalj e/01.06._RISSdz_ENG.pdf [10.11.2011]. 49. MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 2011. Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011 – 2020 predlog za obravnavo. [online] Dostopno na: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/znanost/RISS/Resolucija_RISS.pdf 50. NanoBioNet. 2011. A study on regional innovation systems in the EU. [online] Dostopno na: http://www.nanobionet.de/ 51. Nared, Janez, Perko, D., Ravbar, M., Horvat, A., Hren, M., Juvančič, L., Piry, I. in Rončević, B. 2007. Regionalni razvoj1: Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. 52. OECD. 1997. National Innovation Systems. 53. OECD. 2005. Innovation Policy and Performance. A cross-country comparison. 54. OECD. (2011). OECD Reviews of Regional Innovation Regions and Innovation Policy. OECD Publishing. [online] Dostopno na: http://dx.doi.org/10.1787/9789264097803-en 55. Potočnik, Amna. 2010. Razpotja regionalnega razvojnega načrtovanja: Aplikacija DTS. Magistrska naloga: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna Fakulteta. 56. Priedl, Irma. 2011. Lower Austria’s Innovation Policy under the perspective of Smart Specialisation. Regional Government of Lower Austria, Department for Innovation and Technology. 57. Plaskan, Mojca. 2005. Analiza konkurenčnosti visokotehnoloških dejavnosti v Sloveniji in primerjava z evropsko unijo. Magistrska naloga: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. 58. Ploštajner, Boštjan. 2005. Slovenski inovacijski sistem – stanje in problemi. Diplomsko delo: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. 59. Pučnik, Božidar, Keuc, B., Pavuna Stanko, D. in Gorjup Janžekovič, V. 2011. Prikaz stanja na problemskem območju podravske regije, Problemska območja: Mestna občina Maribor, Občina Pesnica in občina Ruše. MRA. 60. Radosevic, Slavo. 2000. Regional Innovation Systems in Central and Eastern Europe: Determinants, Organizers and Alignments. SpringerLink. [online] Dostopno na: http://www.springerlink.com/content/u7mt57m65w86405w/ 183 61. Rašković, Matevž, Pustovrh, A. 2010. Slovenska visokotehnološka podjetja na prepihu inovativne in razvojno tehnološke prebojnosti: Analiza stanja in potreb slovenskih visokotehnoloških podjetij. COBIK. 62. Rebernik, M. in Bradač, B. 2009. From Making the State to Institutionalising Entrepreneurship Policy. Handbook of Entrepreneurship Policy in Central and Eastern Europe, Edward Elgar. 63. Rebernik, M., Tominc, P. in Pušnik, K. 2009. Rast podjetniške aktivnosti v Sloveniji, GEM Slovenija 2008. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 64. Rebernik, M., Tominc, P. in Pušnik, K. 2010. Slovensko podjetništvo v letu krize, GEM Slovenija 2009. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 65. Rebernik, M., Tominc, P. in Crnogaj, K. 2011. Podjetniška aktivnost, aspiracije in odnos do podjetništva, GEM Slovenija 2010. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 66. Saarland State Government. 2003. Innovation Strategy Saarland. [online] Dostopno na: http://www.saarland.de/dokumente/thema_innovation/innovation_strategy_saarland.pdf 67. Sachsen-Anhalt. 2011. Innovationsstrategie Sachsen-Anhalt 2013. http://www.sachsen-anhalt.de/index.php?id=16089 [online] Dostopno na: 68. Schulz, Julian, Wastendorf, H. and Martin, R. 2006. Theoretische Grundlagen zum Konzept des Innovationssystems: Sektorale, nationale und regionale Innovationssysteme, Erklärungen zur internationalen Arbeitsteilung und dem Außenhandel. 69. SVLR. 2003. Predstavitev službe. 70. SVLR. 2010. Program spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije v obdobju 2010 – 2015. 71. Stahlecker, Thomas, Kroll, H. in Baier, E. 2010. Regional Innovation Monitor. Thematic Paper 1 Conceptual layout of the Regional Innovation Monitor. European Commision. [online] Dostopno na http://www.rim-europa.eu/index.cfm?q=p.file&r=1af6fe073c0cd889436df93980d38dd4 72. Stres, Špela, Trobec, M. in Podobnik, F. 2009. Raziskava o stanju inovacijske dejavnosti v Sloveniji s predlogom aktivnih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v slovenskem gospodarstvu. 73. Širec, K. 2007. Vpliv poslovnih priložnosti, sposobnosti podjetja in osebnih lastnosti podjetnika na rast malih in srednjevelikih podjetij. Doktorska disertacija. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, UM. 74. Širec, K., Rebernik, M. 2010: Vrzeli slovenskega podjetniškega okolja. Slovenski podjetniški observatorij 2009/2010, Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 75. Technologiestiftung Innovationszentrum Berlin (TSB). 1999. Methodology Approach of the Study and results of the Project. Final report. 76. Topolšek, Janez. 2010. Vpliv sosednjih urbanih središč na regionalno strukturo Slovenije. Magistrsko delo: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 184 77. Vlada republike Slovenije. 2008. Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013. 78. Walendowski, Jacek. 2011. Regional Innovation Monitor Thematic Paper 2 Policies and Processes of Smart Specialisation: Realising New Opportunities. European Commision. [online] Dostopno na: http://www.rim-europa.eu/index.cfm?q=p.file&r=8a7c0835b2cf142ae9940f48c7c2132b 79. Zabukovec, Saša. 2006. Nacionalni in regionalni inovacijski sistem in konkurenčnost držav na primeru Slovenije in Irske. Magistrsko delo: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. 185
