Študiram in delam, da bom dobil delo!

Transcription

Študiram in delam, da bom dobil delo!
64
Študenti
[email protected]
Stela Mihajlović
Študiram in delam,
da bom dobil delo!
Konec vsakega študijskega leta na zavod za zaposlovanje pride množica študentov; diplomirajo, službe pa
ne dobijo; toda ne vsi, tisti, ki med študijem pridobivajo
delovne izkušnje in spoznavajo različne delodajalce,
imajo več možnosti za delo; pa še nekaj: diplomanti, ki
med študijem delajo, so v življenju veliko bolj uspešni
kot tisti, ki samo študirajo, pravijo poznavalci
V
časih je študent z lahkoto našel
delo, če ga je le hotel, o čemer zgovorno priča tudi Sarina zgodba, ki
se spominja, kako je pred poldrugim desetletjem prišla v podjetje, v katerem je
še danes. »Med študijem sem šla nekoč poleti
na študentski servis in našla razpisano delo v
dobrem podjetju. Potem sem ugotovila, da tam
dela prijateljica, ki je zame rekla dobro besedo,«
pripoveduje Sara. Sprva je opravljala povsem
običajne naloge, potem pa je do nje prišel takratni direktor in jo vprašal, ali jo zanima delo
na pravnem področju, saj je bila takrat že v zadnjem letniku pravne fakultete. »Seveda sem
zagrabila, vendar potem študija nisem dokončala, čeprav so me v službi nenehno spodbujali
in mi ponujali raznovrstne ugodnosti. Saj ne, da
ne bi zmogla, preprosto mi je zmanjkalo volje,«
pošteno prizna sogovornica. Meni, da bi jo verjetno morali »zbrcati«, da bi diplomirala, tako
pa so jo na koncu celo zaposlili, že kar takoj za
nedoločen čas.
Zgodba, kakršnih danes zlepa več ne slišimo. Dela in študija ji sicer ni uspelo prav dobro
uskladiti, vendar pa se je v podjetju dokazala in
Delovna
obveznost do
15 delovnih
ur na teden
še ne ogroža
študentovega študijskega uspeha,
kažejo raziskave.
dobila zelo dobro zaposlitev. Današnji delodajalci pa hočejo oboje – strokovno izobrazbo in
hkrati čim več delovnih izkušenj.
Delo, faks, delo, faks …
Da danes niti diplomantom, ki se lahko pohvalijo
z lepo zbirko referenc, ni več z rožicami postlano, kaže tudi Uršina zgodba, ki je ob študiju na
dveh smereh ves čas tudi nekaj delala. V zadnjem
letniku magisterija se je pridružila kolektivu
enega od časopisov, pri katerem kot novinarka dela že dve leti. Za sodelovanje se je odločila
predvsem zaradi želje pridobiti delovne izkušnje
iz svoje stroke. »Na začetku je bilo zelo zahtevno,
saj se je bilo treba naučiti toliko novega. Nekako
je šlo, čeprav sta mi tako študij kot delo vzela veliko časa,« se spominja Urša. Za zadnje obveznosti si je vzela dan ali dva pred izpitom ali pa se je v
službi dogovorila za popoldanski termin dela, da
je dopoldneve lahko posvetila študiju. V službi ji
zdaj, ko je pri koncu, ne pomagajo prav veliko, a
tega si tudi sama ne želi. »Zdi se mi dobro, da sem
ves čas v stiku z dogajanjem, saj se bojim, da bi
'padla ven', če bi predolgo delala za faks. Dopusta
oziroma prostih dni si za študijske obveznosti ne
65
sem prepričana. Ta hip mi to delo še vedno zelo
ustreza in mi je v izziv, ker lahko rastem in napredujem pri delu. Pomembno mi je tudi, da
me obdajajo ljudje, ki z veseljem opravljajo svoje delo, saj je tako razpoloženje v
službi ustvarjalnejše, delovno okolje pa
bolj pozitivno,« sklene svojo pripoved
Urša in ne pozabi poudariti, da je kljub
noremu tempu vedno našla čas za žur in
počitnice.
Teorija ali praksa?
ck
sto
tter
hu
O: S
FOT
jemljem; magistrski nalogi so namenjeni konci
tedna in popoldnevi, ko imam čas,« pravi disciplinirana absolventka, ki namerava vse skupaj
končati do konca tega leta.
Njen dosedanji seznam delovnih izkušenj je
precej pester, poleg tega obvlada še tri svetovne jezike. Nazadnje se je študijsko in jezikovno
izpopolnjevala lani na študijski izmenjavi, na
eni izmed prestižnejših evropskih univerz, kjer
je opravila tudi nekaj izpitov. Ali vse skupaj zadošča, da bi se njen sedanji delodajalec »zagrebel« zanjo in ji ponudil pogodbo za nedoločen
čas? Niti ne preveč. Redna zaposlitev ne pride
v poštev, lahko pa bi odprla espe in delala prek
njega. »Ampak v to ne grem. Tudi zato, ker me
vleče, da bi se v okviru svoje stroke preizkusila
še v katerem drugem podjetju. Če bi to, kar delam danes, želela početi še prihodnjih deset let,
bi se vsekakor odločila za espe, vendar o tem ni-
Današnji
delodajalci
hočejo oboje
– strokovno
izobrazbo in
hkrati čim
več delovnih
izkušenj.
Kakorkoli se bo Urša na koncu odločila, dejstvo,
da ima že kar nekaj delovnih izkušenj, ji bo samo
koristilo. Še zlasti zato, ker jih je pridno nabirala
predvsem v svojih dveh strokah. Vedno se namreč sprašujemo, ali je pomembneje svoje znanje v praksi preizkušati že med študijem ali pa je
delodajalcem pomembneje, da je kandidat delal
karkoli, kar kaže na njegov odnos do dela samega.
»Pri selekciji kadrov so strokovne izkušnje najpomembnejše. Zato študentom svetujemo, naj,
če je le mogoče, izkušnje pridobijo na področju,
kjer se želijo dolgoročno razvijati,« poudarja Polona Romih, vodja svetovalcev za kadre pri podjetju Adecco. Če pa to ni mogoče, naj poskušajo
dobiti katerokoli delo v podjetju, v katerem bi pozneje želeli delati, morda pa se pojavi zaposlitvena možnost iz njihove stroke, dodaja Romihova.
Da študentsko delo lahko odpira vrata k »resnejši« zaposlitvi, potrjujejo tudi izkušnje
e-Študentskega servisa. »Pogosto prejmemo od
podjetij ponudbe za študentska dela, kjer je že
v objavi navedeno, da je v prihodnje možna tudi
redna zaposlitev. Študentsko delo je za podjetja
skoraj temeljna pot kadrovanja, preverjanja in
uvajanja svojih prihodnjih redno zaposlenih.
Neustrezne kandidate tudi zavrnejo, a to je razmeroma neboleča lekcija za mlade, zgodnji opomin, da morajo svoje kompetence še izboljšati in
nadgraditi,« je prepričana Carmen Vodovnik iz
kadrovske službe e-Študentskega servisa.
Po raziskavi agencije Ninamedia iz leta 2010
je več kot polovica anketirancev, nekdanjih študentov, po diplomi »nadgradila« svoje študentsko delo v redno delovno razmerje v katerem od
podjetij, kjer so prej opravljali dela prek študentskega servisa, pravi Mateja Uršič z republiškega
zavoda za zaposlovanje.
Službo prinesejo izkušnje, ne ocene!
Številni mladi delajo kot študenti ali pa še kot
dijaki med počitnicami. Po podatkih OECD v državah članicah približno 36 odstotkov študentov
kombinira študij z delom. »Diplomanti, ki med
študijem delajo, so v življenju veliko bolj uspešni
66
Študenti
kot tisti, ki samo študirajo. Službo dobijo tisti, ki
imajo delovne izkušnje, in ne tisti z visokimi ocenami,« je letos spomladi na konferenci OECD v
Berlinu dejal Jan Hendeliowitz, direktor OECD
Leeds.
Delodajalcem pa niso pomembni samo strokovno znanje in izkušnje, ampak od kandidatov pričakujejo še druge »mehke« veščine, kot so smisel
za timsko delo, zmožnost sprejemanja odločitev
in dobrega komuniciranja, jasno izražanje, uporaba informacijske tehnologije je samoumevna,
štejeta pa tudi znanje tujih jezikov in učinkovito
delo v stresnem okolju, je pokazala študija HEGESCO, narejena v okviru evropskega generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo.
Da bi mladim olajšali iskanje prve zaposlitve in
predstavitev dosedanjega dela prihodnjemu delodajalcu, na e-Študentskem servisu z novim šolskim letom uvajajo storitev Moje izkušnje, ki bo
študentom omogočila zbiranje vseh dosedanjih
študentskih del in izkušenj na enem mestu ter
možnost izpisa verodostojnega potrdila.
Hkrati pa se morajo mladi iskalci dela tudi zavedati, da so redne službe za nedoločen čas čedalje redkejše, vse več bo zaposlitev, vezanih na
posamezen projekt. »Adecco je globalna korpora-
Pomembno
mi je, da me
obdajajo
ljudje, ki z
veseljem
opravljajo
svoje delo,
pravi Urša.
Kako fakultete študentom
pomagajo pri iskanju dela
Na nekaj fakultetah smo se pozanimali o njihovi pomoči študentom pri
iskanju prve zaposlitve. Naloga fakultete ni, da išče zaposlitve, so nas
najprej nekoliko okrcali na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV),
a takoj zatem zatrdili, da se trudijo tudi v tej smeri. Tako s FDV kot tudi
z mariborske filozofske fakultete so nam odgovorili, da so člani mreže
kariernih centrov, ki deluje v okviru univerze. Centri so namenjeni prav
ozaveščanju mladih o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti
in povezovanju študentov z morebitnimi delodajalci že med študijem,
organizirajo pa tudi prostovoljno delo, predavanja in podobno.
Medtem ko se delodajalci menda pogosto obrnejo na karierni center na
FDV, kjer iščejo predvsem hitro učljive, lojalne, motivirane in komunikacijsko spretne kandidate, ki so tudi ambiciozni in timsko usmerjeni,
pa sta se na mariborski center v zadnjih dveh letih obrnila samo dva
delodajalca, ki sta iskala študente tujega jezika. Presenetljivo, tudi za
delodajalca, je bilo dejstvo, da se na objavljeni prosti delovni mesti ni
prijavil nihče.
Nasprotno pa se je dekan ljubljanske fakultete za strojništvo Jožef
Duhovnik pohvalil, da imajo njihovi diplomanti, ker prejmejo primerna
znanja za začetek delovne poti, večinoma zaposlitev že pred diplomo.
Delodajalce, ki se obrnejo na fakulteto, povežejo s študenti, s katerimi
nato skupaj izvajajo razvojno in raziskovalno delo. Na programih, kjer je
vključena industrijska praksa, imajo koordinatorja, ki spremlja vse povezane aktivnosti študentov v realnem okolju, še pravi dekan Duhovnik.
cija in po naših informacijah iz tujine je koncept
projektnega dela v svetu nekaj povsem običajnega. Tovrstnega dela je vse več tudi v Sloveniji, a ne
morem trditi, da na vseh področjih in v vseh strokah,« razloži Romihova.
Vemo tudi, da se razlike med iskanostjo nekaterih profilov kažejo že med študijem. Med študenti
je za strokovno delo iz njihove smeri študija bolj
iskan tehnični kader – tu gre za študente računalništva, strojništva, elektrotehnike. »Prav tako
študente tehničnih smeri zaradi pomanjkanja
teh strokovnjakov pogosteje štipendirajo podjetja in imajo po diplomi zagotovljeno delo, podjetja pa pridobivajo motivirane zaposlene, ki so jih
spoznala že med študijem,« opaža Romihova.
Res je tudi, da lahko denimo študenti s področja
zdravstva in šolstva strokovno delajo šele po končanem študiju. »Imajo pa zato med študijem več
praktičnega usposabljanja in si lahko naberejo
potrebne delovne izkušnje,« pojasnjuje Uršičeva.
Petnajst ur na teden
V državah OECD so v zvezi z usklajevanjem študija in dela povezani štirje različni pristopi; podaljšan študij v kombinaciji z delom poznajo na
Nizozemskem in v Skandinaviji, z izjemo Švedske, kjer bolj spodbujajo študij v rednem roku v
kombinaciji z delom, ravno tako je v anglosaških
deželah. Avstrija, Švica in Nemčija imajo vajeniški sistem, v preostalih evropskih državah in
denimo v Koreji pa zagovarjajo načelo: Najprej
študij, potem delo, našteva Uršičeva. Kateri od
navedenih pristopov ima več prednosti? Tisti sistemi, ki kombinirajo študij z delom in vajeniški
sistem, saj mladim omogočajo, da hitreje najdejo delo, pomanjkljivost pa sta razmeroma pozen
vstop v polno in stalno zaposlenost ter tveganje,
da bo delo ogrozilo študijski uspeh. »Ugotavljajo, da je delovna obveznost do 15 delovnih ur na
teden tista, ki še ne ogroža študijskega uspeha,«
nam razkriva Uršičeva.
Glede na pomembnost delovnih izkušenj pri
gradnji kariere lahko le upamo, da bodo tudi prihodnje generacije študentov še imele možnost
delati že med študijem. Število razpoložljivih
del se v zadnjih letih z nekaj izjemami namreč
zelo krči; po eni strani zaradi krize okrnjeno gospodarstvo klesti število zaposlovalcev, po drugi
strani pa so verjetno krive tudi višje koncesijske
dajatve, ki so jih servisi primorani zaračunavati.
Posledično bo tudi marsikatera posredovalnica
primorana zapreti svoja vrata, seveda v škodo študentov. »Sistem agencij, kot ga poznamo pri nas,
pa je pri tako veliki plačilni nedisciplini in nizki
poslovni kulturi v primerjavi z zahodnim svetom
vendarle nujen,« je neposredna Vodovnikova.