POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1986 Uredil

Comments

Transcription

POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1986 Uredil
TIS-f>~
POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1986
Uredil:
Gams
univerza edvarda kardelja
o
institut "jožef stefan" Ijubljana, Jugoslavija
•
•
V
(j&90G0Ag
US POROČILO P-300
Letno poročilo
junij 198/'
YU ISBN 86-80023-02-713BN
POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1986
Uredil: Matjaž Gams
univerza edvarda kardelja
institut "jožef stefan" Ijubljana, Jugoslavija
#
POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1986
Založil: Institut ..Jožef Stefan". Ljubljana
Urednik: Matjaž Gams, mag., dipl. ing.
Oprema ščitnega ovitka: Marijin Gnamuš. dipl. ing. arh.
Fotografija: Marjan Smerke, ing.
Grafično oblikovanje: Nikolaj Drečnik
Angleški lektor: Anthony Byrne, dr.
Stavek: Albert Kolarič
Tisk: Tiskarna Orbital, Ljubljana
Ljubljana, junij 1987
Natisnjeno v 1000 izvodih
YU ISBN 8 6 - 8 0 0 2 3 - 0 2 - 7
Slika na ovitku: Tomografija
Struktura Poročila o delu instituta v letu 1986 je v skladu
s priporočili Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije.
JOŽEF STEFAN INSTITUTE ANNUAL REPORT FOR 1986
Publisher: Jozef Stefan Institute
Editor: Matjaž Gams, M. Sc.
Cover design: Marijan Gnamuš, B. Sc.
Photography: Marjan Smerke, eng.
Graphic design: Nikolaj Drečnik
English text: Anthony Byrne. Ph. D.
Typing: Albert Kolarič
Printed by: Orbital, Ljubljana
Ljubljana, June 1987
Issued in 1000 copies
YU ISBN 8 6 - 8 0 0 2 3 - 0 2 - 7
Cover picture: Tomograph
V S E B I N A
UVOD
ANGLEŠKI POVZETKI
OPIS RAZISKOVALNEGA DELA INSTITUTA V LETU 1986
Odsek za teorijsko fiziko (F -1)
Odsek za fiziko jedra ( F - 2 )
Odsek za tanke plasti in površine ( F - 3 )
Odsek za fiziko trdne snovi (F-51
Odsek za kemijo fluora ( K - 1 )
Odsek za spektroskopijo ( K - 2 )
Odsek za fizikalno kemijo ( K - 3 )
Odsek za jedrsko kemijo ( K - 4 )
Odsek za keramiko ( K - 5 )
Odsek z biokemijo (B)
Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko (E —1 >
Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije (E - 2 )
Odsek za profesionalno elektroniko (E - 3 )
Odsek za računalništvo in informatiko ( E - 4 )
Odsek za splošno elektroniko (E - 5 )
Odsek za reaktorsko fiziko ( R - 1 )
Odsek za energetiko in vodenje procesov I R - 2 )
Odsek za obratovanje reaktorja ( R - 3 )
Odsek za reaktorsko tehniko ( R - 4 )
Odsek za uporabno matematiko (OUM)
Odsek za oceno posegov v okolje (SEPO)
Odsek za knjižnico m dokumentacijo (KNJ)
Slu/ba varstva pred ionizirajočimi sevanji (SVPIS)
18
20
23
25
28
30
32
34
35
38
39
41
43
44
47
49
51
54
54
56
60
61
61
PODATKI O DELU INSTITUTA
ORGANIZACIJSKO KADROVSKA SLIKA INSTITUTA
Organizacijska shema instituta
Dejavnost instituta J. Stefan
Organi instituta
Delovne enote instituta
Seznam sodelavcev instituta
Sodelavci instituta, ki sodelujejo pri pedagoškem delu na univer/jh
Sodelavci, ki so pedagoški delavci univerz
Štipendisti instituta
Tridesetletnice, dvajsetletnice in desetletnico sodelovanja na institutu
63
64
64
66
67
75
76
77
77
RAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO INSTITUTA
Projekti Raziskovalne skupnosti Slovenije, katerih Koordinatorji so sodelavci instituta
Večja pogodbena dela
Objavljena dela
Diplomska dela
Magistrska dela
Doktorska dela
78
79
82
108
108
109
POVEZAVA INSTITUTA Z DOMAČIM IN MEDNARODNIM OKOLJEM
Udeležba sodelavcev instituta na strokovnih zborovanjih in študijski obiski na drugih ustanovah
Sodelavci instituta na strokovnem delu v tujini
Tuji raziskovalci na institutu
Seminarji in predavanja domačih in tujih predavateljev
Praktikanti na delu na institutu
Obiski na institutu
'
Narirade in priznanja, ki so jih prejeli sodelavci instituta
110
115
116
118
121
123
125
|
PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA INSTITUTA
Finančno stanje 31. ^2. 1986
Ugotovitev in razporeditev dohodka za leto 1986
126
126
PREGLEDNICE IN GRAFIKONI
Število in sestava sodelavcev po posameznih delovnih enotah
Pregled v letu 1986 objavljenih in dokončanih del
Pregled števila objavljenih in neobjavljenih del v letih 1970-1986
Pregled števila sodelavcev instituta in njihove izobrazbe v letih 1949-1986
127
127
128
129
C O N T E N T S
INTRODUCTION
SUMMARY
RESEARCH WORK OF THE INSTITUTE IN 1986
Department of Theoretical Physics ( F - l )
Department of Nuclear Physics ( F - 2 )
Department of Thin Films and Surfaces (F- 3)
Department of Solide State Physics ( F - 5 )
Department of Fluorin Chemistry ( K - 1 )
Department of Spectroscopy (K - 2 )
Department of Physical Chemistry ( K - 3 )
Department of Nuclear Chemistry ( K - 4 )
Department of Cheramics ( K - 5 )
Department of Biochemistry IB)
Department of Automatics, Biocybernetics and Robotics (E -1)
Department of Computer Automation and Control (E - 2 )
Department of Professional Electronics (E - 3 )
Department of Computer Sc tnceancl Informatics ( E - 4 )
Department of Gener.' Electronics ( E - 5 )
Department of Reactor Physics ( R - 1 )
Department of Energy and Process Control ( R - 2 )
Department of Reactor Operation ( R - 3 )
Department of Reactor Technology (R — 4)
Department of Applied Mathematics (OUM)
Department of Environmental Impact Evaluation (SEPO)
Department of Library and Documentation (KNJ)
Service of Radiation Protection (SVPIS)
18
20
23
25
28
30
32
34
35
38
39
41
43
44
47
49
51
54
54
56
60
61
61
BASIC DATA ABOUT THE INSTITUTE
ORGANIZATION AND EMPLOYEE STRUCTURE
Diagram showing the organization of the Institute
Activities of the Institute
Internal structure
Working units of the Institute and their Heads
List of employees
(names marked with asterisk indicate staff members who are employees of
the universities and work part time at the Institute, while two asterisks indicate
staff members who do part time teaching at the universities)
Employees of the Institute, co-operating with the Universities
Employees of the Universities, co-operating with the Institute
Scholarship holders
Employees celebrating 10, 20 and 30 years work at the Institute
RESEARCH »PROFESSIONAL WORK OF THE iNSTITUTE
Projects of the Research Community with the Institute
Major contractual applications
Publications
(published work:
5C'»ifific publications - znanstvene publikacije
published papers, presented at meetings - objavljeni referati
technical and popular-scientific publications - strokovne publikacije
unpublished work:
institute publications - institutski dokumenti
unpublished papers, presented at meetings - neobjavljeni referati
patents and technical improvements - patenti in tehnične izboljšave)
Graduate theses
Masters' theses
Doctoral theses
63
64
64
66
67
75
76
77
77
78
79
82
108
108
109
CONTRACTS WITH THE DOMESTIC AND INTERNATIONAL COMMUNITY
Atendance of Institute staff at meetings .ind on visits to other Institutions
Staff on professional visits abroad
Foreign research fellows at the Institute
Seminars and lectures of domestic and visiting lecturers
High school students completing practical work at the Institute
Visitors
Prizes and awards of Institute staff
110
115
116
118
121
123
125
SURVEY OF THE INSTITUTE'S FINANCES
Financial status 31. \2. 1986
Balance sheet for 1986
126
126
TABLES AND DIAGRAMS
Numbers and structure of staff in individual working units
(The column headings are as follows:
Odseki - departments (for initials see contents)
Starejši raziskovalci - older researchers
Mlajši raziskovalci — younger researchers
Raziskovalci skupaj - researchers - total.
Delavci na ing. delokr. - staff with engineering posts
Tehniki — technicians
Ostali - others
Skupaj - Totals)
Review of Publications for 1986
(The column headings are as follows:
Odseki — departments (see contents)
127
127
For other columns see Publications above)
Review chart of the number of publications and unpublished works in the years 1970-1986
(The vertical axis shows the number of works, divided into three categories:
publisched (objavljena dela), unpublished (neobjavljena dela), and graduate, masters' and
doctoral theses (diplomska, magisterska in doktorska dela)
Review chart of staff members and their educational qualifications for the years 1949-1986
(The vertical axis shows the numbers of staff in the four following cat«$ories:
with Ph. D. (z doktoratom), with M.Sc. or B. Se. (z visokošolsko izobrazoo). high school graduates
(s srednješolsko izobrazbo) and those with elementary schooling (z nižješolsko izobrazbo)
128
129
SPREMNA BESEDA
V letu 1986 so se ugodna gibanja, ki smo jih zazna.'/ že v letu 1985, nadaljevala, saj smo začeli iz­
vajati nov srednjeročni program za leta 1986 — 1990, v katerem je družba močno povečala svojo
podporo za raziskovalno dejavnost in to prav posebej za osnovne raziskave. Tako bodo raziskovalne
organizacije in Institut .Jožef Stefan" lahko opravljale svojo osnovno nalogo, to je ustvarjanje
novega znanja in ob tem ljudi, ki so sposobni prenosa znanstvenega načina dela in razmišljanja v širše
okolje. Projekt ,J2O00 novih raziskovalcev", pomemben korak prav v tej smeri, je začel teči s polnim
razmahom in Institut se je v skladu z dolgoletnimi težnjami organiziral tako, da bi to našo največjo
nalogo lahko kvalitetno izvajal v korist in zadovoljstvo cele družbe, mladih raziskovalcev in posamez­
nih ved in strok, na katerih delujejo mladi raziskovalci in njihovi mentorji. Rezultati, pa čeprav
bi to težko pričakovali v tako kratkem času, so že opazni, saj se je precej povečalo število objavljenih
del, ki so prvo in neposredno merilo obsega raziskovalnega dela.
V tem obdobju je prispela oprema, za kztero je sredstva zagotovila Raziskovalna skupnost Slove­
nije. Izbrali smo tudi opremo, kije del ..tretjega paketa". S tem so se uresničile želje, da bi to akcijo,
ki se je začela v letu 1985, spremenili v reden način obnavljanja raziskovalne opreme pri nas.
Ob upoštevanju vsega navedenega lahko brez nevarnosti olepšavanja trdimo, da je šla slovenska
raziskovalna sfera v letu 1986 skozi obdobje, ki ga lahko po zavesti o pomenu raziskovalne dejavnosti
primerjamo z obdobjem, ko so s podporo političnega in danes tudi gospodarskega vrha nastajali
nekateri naši veliki instituti in med njimi tudi naš.
Tomaž Kalin, direktor
7,
INTRODUCTORY WORD
Year 1986 was a very important milestone in the life of the .Jožef Stefan" Institute. It was the
beginning of a new five year period which promised substantially increased financial support for basic research, after a period of some very lean years. One significant form of financial support is the
project .2000 new researchers" enabling the institute to employ an additional number of young
research assistants, mostly postgraduatee MSc and PhD students, to gradually rejuvenate the institute's scientific staff or to strengthen research in industry. Also funds for equipment purchase have
been provided for the whole scientific community and our Institute was able to acquire some new
equipment.
The influx of larger financial means and new manpower resulted, regardless of the very short
time span, in an appreciable increase in the number of publications.
And last bur not least, the increase of laboratory space achieved in 7380 will enable us o perform even better in years to come.
Tomaž Kalin, Director
8
NEKAJ ZBIRNIH PODATKOV O DELU INSTITUTA ..J02EF STEFAN
Institut je danes po 37 letih od svoje ustanovitve največja koncentracija ra­
ziskovalnega potenciala na naravoslovno tehničnem področju v SR Sloveniji.
Taka koncentracija omogoča interdisciplinarne in muttidisciplinarne raziskave,
ki niso možne drugje ob isti smotrnosti uporabe sredstev in razpoložljive opreme.
Dejavnost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih
in sorodnih ved, kot so fizika, kemija, reaktorska in procesna tehnika, zaščita
pred ionizirajočimi sevanji in varstvo okolja, biokemija, elektronika in avtomatika,
uporabna matematika, računalništvo in obravnavanje poslovnih, statističnih ter
znanstvenih podatkov in informacij, energetsko svetovanje, kot tudi Študij pro­
gramov, sistemski inženiring ter raziskave umetne inteligence.
Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključujejo v razi­
skovalno delo v okvira programa instituta, obenem pa tudi nadaljujejo študij na
podiplomski ravni. Institut si s šolanjem okoli stopetdeset sodelavcev — podiplomcev zagotavlja visoko usposobljene strokovnjake.
Na institutu dela skupaj: 813 sodelavcev, od tega 149 doktorjev, 65 profe­
sorjev in drugih sodelavcev posameznih fakultet, ki opravljajo svoje delo na insti­
tutu in 39 sodelavcev instituta, ki se pedagoško udejstvujejo na nekaterih fakul­
tetah univerz.
Znanstveno raziskovalno delo instituta v letu 1986: 214 znanstvenih publi­
kacij, 264 referatov, ki so bili objavljeni v zbornikih, 37 strokovnih ali poljudno
znanstvenih člankov, 353 institutskih dokumentov, 226 neobjavljenih referatov
in 16 patentov.
V letu 1986
- so bile sodelavcem podaljene naslednje nagrade in prizna­
nja: 1 Kidričeva nagrada, 8 nagrad Sklada Borisa Kidriča,
od teh 6 za iznajdbe in izpopolnitve,
— so se sodelavci Instituta udeležili: 268 mednarodnih in 73
domačih znanstvenih zborovanj, seminarjev ali letnih šol,
— je bilo na institutu opravljenih 37 diplomskih del, 15 ma­
gistrskih del in 8 dtictorskih del,
— je institut podelil: 22 štipendij za študente univerze, tako
da je imel v tem letu 53 štipendistov,
— se je na institutu zaposlilo 44 mlajših raziskovalcev - podiplomcev.
V okviru sodelovanja s tujimi raziskovalnimi ustanovami je bilo v letu 1986
42 sodelavcev instituta na strokovnem delu v tujini, 102 tuja znanstvenika in
raziskovalca z drugih domačih ustanov pa sta sodelovala pri raziskovalnem delu
instituta.
Za uspešno raziskovalno delo je sodobna oprema življenjsko pomembna. V
letu 1986 je institut vložil v nabavo nove in dopolnilne opreme 1.209.523.557 dia
Dohodek od storitev za neposredne naročnike in od raziskav, ki so uporab­
ljena v gospodarstvu, je večji kot dohodek instituta iz Raziskovalne skupnosti
Slovenije, ki je namenjen temeljnim usmerjenim raziskavam. Delež slednjih je
približno polovica.
V letu 1986 je bilo sklenjenih 113 večjih pogodb z neposrednimi naročniki.
9
SOME SELECTED DATA ON THE WORK OF THE ..J02EF STEFAN"
INSTITUTE
The Institute today, 37 years after its inception, represents the largest concen­
tration of research potential in the field of natural science and technology in the
Republic of Slovenia, Yugoslavia. Such a concentration enables K to perform
interdisciplinary and muftidisciplinary research not achievable elsewhere with
the same purposeful use of funds and equipment.
The activities of the Institute cover the fields of natural science, technology
and related disciplines, such as physics, chemistry, reactor and process technolo­
gy, health physics and environmental protection, biochemistry, electronics and
automation, applied mathematics, computing and the treatment of commercial,
statistical and scientific data and information, energy consulting, as well as studies
of computer programming, system engineeriiig and research on artificial intelli­
gence.
The personel policies of the Institute are designed to include graduands in
research work within the Institut programme, and at the same time to encourage
them to continue their studies at the postgraduate level. With the training of
about 150 postgraduate workers, the Institute ensures a constant supply of skilled
experts.
All together there are 813 staff at the Institute, of whom 149 are Ph. D's; 65
are professors at other academic staff of particular University faculties, who un­
dertake research at the Institute, as well as 39 Instiute staff who also take part
in the pedagogic work of various facuftites of the universities.
The scientific research work at the Institute in 1986 was published in 214
scientific papers, 264 contributions to scientific meetings published in procee­
dings, 37 technical or popular-scientific articles, 353 Institute reports, 226 unpub­
lished congress papers and 16 patents.
In 1986
— staff were awarded the following prices and awards: 1 Kidrič
Prize, 8 prizes from the Boris Kidrič Fund, of which 6 were
discoveries and developments;
- staff attended 268 international and 73 domestic scientific
meetings, seminars and summer schools;
- 37 graduate, 15 masters' and 8 doctorate theses were comple­
ted at the Institute;
- the Institute awarded 22 scholarship to university students,
thus bringing the total of scholarschips in this year to 53;
- the Institute engaged 44 younger research workers - post­
graduates.
In the framework of the Institute's cooperation with foreign research institu­
tions, in 1986 42 Institute staff spent working visits abroad, and 102 foreign
scientists or research workers from other domestic institutions co-operated in
the research work of the Institute.
For successful ^search work, modern equipment is a vital necessity. In 1986
the Institute invert i funds of 1209523557 dinars in new or improved equip­
ment.
Income from services for direct customers and from applied research of bene­
fit to the economy is bigger than the income from the Research Community of
Slovenia. The fraction of funds devoted to basic research is about a half.
In 1986 113 bigges contracts were signed with direct major costumers.
10
UVOD
Institut ..Jožef Stefan" se je razvil iz nekdanjega Fizikalnega instituta SAZU. Kasneje je bil
nekaj časa v sklopu Zvezne komisije za jedrsko energijo, od leta 1969 pa deluje kot samostojen
institut Univerze E. Kardelja v Ljubljani, ki je skupaj z Zvezi, i m izvršnim svttom tudi formalno
njegova soustanoviteljica in v imenu obeh opravlja vse s tem povezne funkcije.
Institut je samostojna raziskovalna organizacija, kjer delavci samoupravno združujejo delo na
področju znanosti, prenosa rezultatov raziskav v neposredno prakso ter vzgoje in izobraževanja
za potrebe celotne družbe. Institut je danes po 37 ietih od svoje ustanovitve največja koncentra­
cija raziskovalnega potenciala na naravoslovno tehničnem področju v SR Sloveniji. Taka kon­
centracija omogoča interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave, ki niso možne drugje ob
isti smotrnosti uporabe sredstev in razpoložljive opreme.
Dejavnost je podrobno opisana in razložena v Temeljih plana IJS v srednjeročnem obdobju
1986—1990, ki jih je sprejel Svet instituta koncem leta 1986. Nastali so kot posledica širših
družbenih načrtov in se navezujejo na dosegljive planske dokumente organizacij združenega
dela, s katerimi institut že združuje, ali pa bi lahko združeval svoja prizadevanja za dosego druž­
benih ciljev.
Dejavnost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih in sorodnih ved,
kot so fizika (teorijska fizika, fizika jedra, reaktorska fizika, fizika trdne snovi in fizika ioniziranih plinov), kemija (radiokemija, analitska kemija, anorganska kemija, fizikalna kemija, kemija
reaktorskih goriv in surovin, visokotemperaturna kemija), reaktorska in procesna tehnika, zašči­
ta pred ionizirajočimi sevanji in varstvo okolja, biokemija, elektronika in avtomatika, uporabna
matematika, računalništvo in obravnavanje poslovnih, statističnih ter znanstvenih podatkov in
informacij, kot tudi študij programov, sistemski inženiring ter raziskave umetne inteligence.
Raziskave na področju omenjenih ved se povezujejo in prepletajo na nekaterih interdisciplinar­
nih področjih, kot so npr. jedrski program in energetika, znanost o materialih, uporaba fizikal­
nih, kemijskih in biokemijskih metod ter elektronike v medicini in biologiji, uvajanje računalni­
štva, skrb za ohranitev ravnotežja v okolju ipd. Pri tem si sodelavci instituta še posebej prizadevajo doseči neposredno povezavo znanja iz temeljnih raziskav, ki so p dvržene mednarodnim
merilom, z uporabnimi raziskavami in skrbjo za uporab • in uvajanje svojih dosežkov in sodob­
nih metod dela v gospodarstvo ter druge družbene dejavnosti. Po svoji organiziranosti predstav­
lja Institut ,,J. Stefan" organizacijsko jedro za koordinacijo in vodenje projektno zasnovanega
raziskovalnega dela. Ob tem moramo poudariti sistematično vzgojo raziskovalnega kadra.
Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključujejo v raziskovalno delo v
okviru programa instituta, obenem pa tudi nadaljujejo študij na podiplomski ravni. Ko ta študij
zaključujejo z doktoratom, prevzamejo tudi odgovornost za dela za neposredne naročnike v
institutu ali pa z vključevanjem v druge organizacije združenega dela, kjer glede na svojo vzgojo
skrbijo tudi za pospešeno uveljavljanje domačih dosežkov in znanja. Institut si s šolanjem preko
stopetdeset sodelavcev - podiplomcev zagotavlja visoko usposobljene strokovnjake, ki svojo
usposobljenost lahko tudi formalno izkažejo in si s tem tudi prizadeva doseči najvišjo možno
kvaliteto opravljenega dela. Glede na konkretne potrebe institut vsestransko podpira tudi stro­
kovno izpopolnjevanje svojih sodelavce/ na tujih raziskovalnih ustanovah.
Prenos raziskovalnih dosežkov v prakso je zahteven in pomemben proces, ki se mu na institu­
t u posveča vsa pozornost. Dosežki se prenašajo v sodelovanju z naročniki, zato se za tako delo
organizirajo mešane skupine strokovnjakov iz industrije in raziskovalcev instituta, ki si poleg
ostalih konkretnih rezultatov skupaj prizadevajo ustvariti tudi novo znanje.
Kratka zgodovina
Sedanje stanje
Dejavnost instituta
Kadrovska politika
Povezave z gospodarstvom
SEZNAM VEČJIH APARATUR, PRODANIH V LETU 1986
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
COLICO regulator razsvetljave - 2 kom
Stabilni ročni regulator ASR - 5 kom
Prenosni regulator razsvetljave APK - 7 kom
Indukcijski generatorji - 8 kom
Infuzorji - 16 kom
Ferometri - 3 kom
MTLD Čitalniki - 17 kom
Elektronska oprema za merilni stroj - 6 kom
Detektor nivoja - 64 kom
Ekološka postaja EKO 8 1 0 - 2 kom
Meteorološka postaja META 801 - 2 kom
Sistem za stat. kontrclo termostatov A K T H
Gama monitor SGM - 15 kom
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
Ročni vetromer RVM 6 9 - 6 kom
Anemometer MHV 37 - 42 kom
Praskač GMM 78 - 74 kom
Merilni komplet za G.M. cev - 10 kom
Daljinski elektr. vetrokaz DEV 1 1 - 7 kom
Univerzalni alarmni anemometer UAA 9 9 - 3 kom
Mikroračunalniška postaja sistema DMS860 - 25 kom
Univerzalni digitalni avtomat UDA021 - 12 kom
Sistem za registracijo časa - 3 kom
Izdelava sprejemno-oddajne enote - 1 kom
Grafični dodatek T P - 1 0 3 - 1 kom
Hotelski informacijski sistem - 1 kom
Računalniški sistem za učenje - 1 kom
11
INTRODUCTION
The „Jozef Stefan" Institute operates with the „E. Kardelj" University in Ljubljana as an independent organisation for research and education.
Basically the Institute provides opportunities for and fosters basic and applied research work
in some fields of physics (theoretical, nuclear, solid state and reactor physics), chemistry (nuclear, physical, analytical, high temperature, fluorine chemistry, ceramics and biochemistry),
electronics (automation, biocybernetics, robotics, computer science and information science,
energy and process control and professional electronics), reactor engineering and safety and
applied mathematics, and in many interdisciplinary projects resulting from these fields. Special
attention is paid to those fields and programmes which are important for the growth and development of the national economy. The Institute also represents a training ground for many
young scientists, who after acquiring additional experience in doing modern research work,
either leave the Institute to take positions in industry or other research or teaching institutions,
or within the Institute undertake applied research projects or technological development.
The present position of the Institue ccn be appreciated much better with some knowledge
of its history.
It started as the Institue of Physics, founded in 1949 by the Slovenian Academy of Science
and Arts. From 1955 the Institute was under the supervision of the Federal Nuclear Energy
Commission, uniil 1962, when it became an independent research institution. The development
of the Institute was strongly influenced by the programme of the Federal Nuclear Energy Commission, which represented the major source of income of the Institue. After 1967, iiowever,
when a reorganization of research activities in Yugoslavia and a revision of the nuclear programme took place, the Federal and Republic's Funds for Scientific Research provided more
and more of the Institute income and eventually became its dominant sources.
Collaboration with some Departments of the Universities in Ljubljana and Maribor is very
close indeed, both in research and in education of graduate and postgraduate students.
The Institute also represents a training ground for many scientists, who after acquiring
additional experience in doing modern research work, either leave the Institute to take a position in industry or other research or teaching institutions, undertake applied research projects
or technological development or within the Instiute.
12
SUMMARY
DEPARTMENT OF THEORETICAL PHYSICS ( F - 1 )
In the field of theoretical solid state physics and sta
tistical mechanics work has been concentrated on transport phenomena, such as the passage of charged particles through matter, on phase transitions in various
systems, including ferroelectrics and ferromagnets, incommensurate structures, ferroelectric liquid crystals, spin
glasses and other random systems, and on critical phenomena on surfaces, e.g , chemisorption and the wetting
transition.
In the theory of elementary particles the choice of
the gauge, in QCO, which can predict the confinement of
quarks, was investigated. The propagator of the quark
field is multiplied by a line integral of the collor magnetic
field along the direction which fixes the axial gauge. This
modified propagator defines propagation in the presence
of hidden sources which, in the first order of perturbation
theory, eliminates the ambiguity of the gluon propagator
only partially. It is shown that the parameters of the soli
ton bag model can be related to the results of lattice gauge
theory. A microscopic variational (Generator Coordinate
Method) principle for the reaction parameters describing
scattering with three composite particles was formulated. An approximate solution of the Schroedinger equation for the unbound system of three point charges is
found. Thetractability of t he met hod was demonstrated on
the reaction %He + 3|He — (3He + 3*He) + (^He + p + p).
The decay rates of excited states in heavy hypernuclei
were calculated and it was shown that spectroscopy
with a particle as a probe is feasible. A theory was developed for the formation and time evolution of coherent
rotational staties in molecules with z semiclassical di
pole electric effective interaction.
The oxygen transport system from lungs to tissue
and intermolecular force*" were studied. The influence of
the diffusion of gas molecules into erythrocytes on the
oxygenation of a single cell was analysed. The most probable pathway of the oxygenation of haemoglobin was
obtained by analyzing experimental data on the binding of oxygen, protons and 2,3-diphosphoglycerate to
haemoglobin. The Phenomenological theory of hydration
forces in lamellar phosphinpid systems was extended by
including the surface contribution to the system free energy. The usual van der Waals theory of the interaction between the phospholipid bilayers in aqueous medium was
extended by invoking the nonlocal response of the aqueous m.-dium. The contribution of fluctuations to the
hydrodynamically coupled bilayers was determined.
A linear, time dependent transport equation for
vector wave phenomena was formulated and the restrictions imposed on the form of such an equation by physical symmetries and conservation laws were determined.
Considering a special case, the Fourier transform of the
potential of a point source was deterrn ; ned. The hypothe
sis that obtained modifications of the Coulomb potential describe the classical effect of the weak interaction
was explosed.
Using the Fourier transform method a preliminary
analysis of the velocity field of seismic waves on the territory of Slovenia was performed.
Meteorology: A Program for reading and interpreting
radar data on magnetic tapec has been written, enabling
the data to be used for calculating physical parameters.
DEPARTMENT OF NUCLEAR PHYSICS ( F - 2 )
In the Nuclear Physics Department basic research is
concentrated around two major research programmes:
- Nuclear, atomic and plasma Physics and
- Experimental particle physics.
In the frame work of those two programmes the main
emphasis is given to:
- nuclear and elementary particle physics; most of
the experimental work in these fields is performed in international centres CERN (Geneva, DESY (Hamburg),
KFA (Julich), and University of Uppsala, etc., in collaboration with several other European laboratories;
- atomic physics agd Mossbauer spectroscopy where
most of the experimental work is still performed in our
laboratories in Ljubljana;
- interesting applications which are used in environmental research and ecology, especially in connection
vith nuclear power plar'.s, nuclear medicine and radiation
protection.
Besides the above mentioned basic and applied research, the Nuclear Physics Department also includes the
following fields of applied research work:
- development of measuring and regulating systems
(industrial waste water treatment)
- automatisation in industry
- development of microprocessor based meteorological and ecological stations.
In 1986 research in experimental particle physics
was mainly concentrated on the geometrical part of the
analysis of np -» TT7TN which has been completed. By means
of improved particle identification, the selection of good
events can now be performed for all momenta in the channels n*n*n, n'n'n and 7r*7r°p. The study of inclusive deltaresonance production is near completion.
In 1986 a study of coherent X ray emission, induced
by channelled protons was finished, studies using the
PIXE method in a wider energy range started, a position
sensitive X-ray detector was constructed, and a study of
the possibilities of two-photon excitation of atoms using
synchrotron radiation was initiated.
The first coincidence spectra for pQ p 1 , a0 and a^
from the reaction ^O (e,e,x) at q=0.33f- 1 were measured
at the Mainz microtron. At the Tandem laboratory in
Uppsala the asymmetry in the y - yield from 89Y (n,7 0 )
in the region of the isovector quadrupole giant resonance
has also been measured. A Comparative test of the macroscopic direct-semidirect model and the microscopic continuum RPA model has been performed on the basis of
the dipole amplitudes obtained from the ^ 0 ( ' c , p 0 ) data.
Nuclei hyperfine interactions at various temperatures
of BsFe-Sn and ZnCoFe oxides have, been studied by
Mossbauer spectroscopy of Fe-57 and Sn-119. The
13
results of hyperfine magnetic fields, electric field gradients
and isomer shift paramaters have been correlated with
magnetic properties, distribution of cations, electronic
structure and the spin glass characteristic.
In photoabsorption processes in the vicinity of the
threshold the Raman-Coster—Kronig effeci on a solid target was observed for the first time and the decay scheme
of L vacancies in xenon were redetermined. A study of
double K-shell pnotoeffect in copper is in progress.
Within the project ..Development and construction of
detector systems" work on the development of an apparatus for positron — emission tomography has continued,
and a prototype detector for contaminating surface radioactivity was constructed. The Characteristics of a microcomputer controlled thermoluminescent analyser (constructed in the Nuclear Physics Department laboratories)
and of CaF2<Mn) T L dosemeters have been analysed. Post
- Chernobyl external doses with personal TLD—s have
been determined. A planar large area Ge(HP) compared
favourably with a large Ge(Li) detector in the study of
technologically enhanced radioactivity levels of Pb—210,
U an Ra in river water and sediments.
In the laboratory for nuclear electronics a number of
interesting applications have been developed, especially in
connection with automatic meteorological and ecologica!
stations.
Ecological laboratory
An Ecological Laboratory with a mobile unit was
established during 1980 and 1982 within the framework
of the UNDP project. Its prime aims are:
- detection and determination of accidental pollution of the environment with radioactive substances and
specific chemical and biological pollutants;
- technical quidance to those authorities and organizations responsible for implementation of protective measures, and
- education.
The Ecological Laboratory with a mobile unit, multidisciplinary in its character, is a cooperative project between several departments at the J. Stefan Institute, as well
as other institutes in Slovenia engaged in environmental
measurements und protection. The Emergency Control
Centre is at the J. Stefan Institute.
The accident at the Chernobyl nuclear power station
on 2 6 t n April 1986 initiated an extensive measurements
and radiation monitoring programme covering the environment and foodstuffs in Slovenia, which has demanded
the full participation of the J. Stefan Institute, as well as
the Institution for Protective Measures at Work of Slovenija. On this occasion, efforts to maintain a highly professional monitoring programme in the environment surro
unding the Krško Nucloar Power Plant paid off very well.
DEPARTMENT
(F-3)
OF
THIN
FILMS AND SURFACES
A Standard reference material in the form of a Ni-Cr
mul'.ilayer has been developed, manufactured and characterized together with the NBS, Washington. This standard
under NBS No 2135 is now solid asthe first,,surface stan14
dard" for AES depth profiling analysis by the office of
Standard Reference Materials, NBS.
Reactive sputter deposition of a spectrum of metals
and reactive etching with a wide Kaufman type ion beam
were included in a systematic analysis of parameters
important for thin film technologies in microelectronics,
optics and hard coatings. Highly stable resistive layers of
N i - C r - S i and Ta2N were studied and applied as resistivenetworks and chi.i resistors on flat glass (CG 70591 and
9 9 , 6 % ceramics (MRC—Superstrate) substrates. Studies
of ITO ( l n - S n - 0 ) coatings and Cr films used as angle
and linear drive sensors are in their final stages.
A Hard Coatings Centre has been established as a
result of our own !<now!edge on the of TiN hard coatings
and a co-operative investment with the SMELT firm in
Ljubljana. Our trade mark JOSTiN R is now know in more
than 300 manufactures in Yugoslavia and also abroad.
New development is going on in hard coatings now.
DEPARTMENT OF SOLIDE STATE PHYSICS ( F - 5 )
The Solid State Physics Department consists of several laboratories: the laboratory for nuclear magnetic
resonance, for biophysics, for quantum optics, for dielectric spectroscopy, NMR tomography, for electron microscopy and surface physics, and three groups
for applied research in the field of liquid crystals, ferroelectric materials and NMR.
The main research activities in 1986 were in the fields
of:
- ferroelectrics and liquid crystals,
- disordered systems, fractal systems and percolation problems,
— incommensurate systems,
- biopolymers and membranes,
— non-linear optics and quantum layers,
— molecular electronics,
— microstructure of thin films and defers in crystals,
- biophysics of membranes with special emphasis
on the molecular binding to membranes and molecular
transport through membranes.
DEPARTMENT OF SPECTROSCOPY ( K - 2 )
In the spectroscopy department various types of organic compounds have been studied using mass spectrometry. The investigation was based on accurate measurements
of the kinetic energy release of collisionally activated ions,
Measurements of the isotopic composition of »ome light
elements in water systems were used for the interpretation
of some hydrogeological problems. In the laboratory for
optical spectroscopy, a double Babington nebulizer was
constructed to study the mechanisms of interferences in
flame atomization of various Ti-solutions. Speciation
studies were initiated using a combination of chromotography and AAS. Studies of the chemical composition of
a chromium rich sewage siudge were comenced as part of
a project o n the use of sludge in agriculture.
In the field of organic synthesis the effect of fluorine as a substituted on the stereochemistry of chlorine
and bromine addition t o olefins and the formation of
products in the reaction of hydrocarbons with xenondifluoride have been studied.
DEPARTMENT OF PHYSICAL CHEMISTRY ( K - 3 )
The chemical kinetics group investigated the geometry and the force-field of the activated complex in
the chlorine catalyzed thermal decompositon N2O -* N2 +
1/2 O2 by a combination of model-fitting kinetic isotope effect
(15|\|14N16O +
14
N15N16O,
14N14N18O)
calculations, model calculations of the activation energy
of the reaction's slow step, and the pre-exponential factor. Among the planar nonlinear activated complex models IMNOCI, CINNO, NNO(CI) and NNO + CI tested,
only the last one was successful in reproducing all three
kinds of experimental data referred to.
Volumetric and transport properties of aqueous solutions of some mono—, d i - and tri—saccharides were
determined. Thermodynamic functions of activation for
viscous flow were interpreted in terms of the theory of
rate processes.
Evaluation of experimental data on the adsorption of
Co
in haematite suspension in an electrolyte showed
the dependence of adsorption on ionic strength as the decision-making criterion in selection among different models of the electrical double layer at the surface of the
colloidal haematite particles.
The radioanalytical work of the group is concerned
with measurements of the radionuclides Sr—89, S r - 9 0 ,
C - 1 4 , P o - 2 1 0 , R n - 2 2 2 , Ra-226 and H - 3 in environmental samples. The work is part of the radioecological
surveillance of the Krško Nuclear Power Plant and Žirovski Vrh Uranium Mine. After the Chernobyl accident, the
total amount of S r - 9 0 and S r - 8 9 deposited with rain on
the territory of Slovenia was determined.
In the field of the solidification of radioactive wastes,
sorption of Cs on natural zeolites was investigated. Also
the transport properties of Cs + in the systems zeolite-water and zeolite-concrete were studied. Water used for transporting ash from the coal fired in the Šoštanj Power Plant,
due t o its alkalinity, causes a very damaging environmental impact. To restore the situation, the neutralization of
these efluents with gases from coal combustion, which
contain up t o 14 % of CO2, was studied.
DEPARTMENT OF NUCLEAR CHEMISTRY ( K - 4 )
The major areas in which the Department of Nuclear
Chemistry is engaged comprise the following: development of analytical (mainly radioanalytical) techniques,
particularly neutron actuation analysis; application of
such methods t o a wide range of problems, particularly
those relating t o environmental studies, notably heavy
metal uptake, binding and cycling in terrestrial and aquatic systems; radioecology involving both natural and manmade radionuclides and dose calculations; and the production of radioisotopes, particularly 99m Tc for local hospitals.
Some particular fields of research might be mentioned. Studies of trace elements, both essential and toxic
remain a continuing interest. More attention is paid
recently t o the forms (speciation) and binding of metals
(Hg. Cd, Ag, Zn), particularly the induction of metallothionein and metallothionein-like proteins. In analytical
work, quality control is emphasized and the problems of
standardization of reference materials are studied. In this
field the Department has contracts with the National
Bureau of Standards (NBS), Washington, and the Kemforschungsanlage (KFA) Tuelich, wnile as a Reference Laboratory it also takes part in UNEP organized studies of the
Mediterranean, and in an IAEA co-ordinated Research
Programme on human daily dietary intakes.
In radioecology, two major projects involve studies
and monitoring around the Krško Nuclear Power Plant,
and the uranium mine at Žirovski vrh. Added emphasis to
such studies was given by the Chernobyl accident.
DEPARTMENT OF AUTOMATICS, BIOCYBERNETICS
AND ROBOTICS ( E - 1 )
Biocybernetics Laboratory
Work on the rehabilitation of human extremities
and the urinary tract by electrical stimulation represent
the major concerns of the Laboratory. Evaluation of multichannel stimulation was continued in initiation of gait
of severely disabled patients, and analysis of neuromuscular control measurements was started. Dual channel orthotic stimulator and a new type of IPPO have been finished and tested. A system of biofeedback crutches and
miniature load cells f o ' the force sandals, together with
software for data processing on a PC" XT have been developed, A tottaly implantable stimulator against scoliosis and a multichannel urodynamic fluid bridge test in
vitro were tested. The results of these researches were
published in four international journals , at 16 international conferences and the results of innovations were patented in eight cases.
Robotics Laboratory
The main results of current robotics research are
concerned with mathematical modelling of robot kinematics and dynamics, robot control (robust, decentralized, adaptive), robot programming-, robot simulation and
CAD. In the applicative programme four projects have
been started: a new spot-welding robot, a new arc-welding robot, a new 16/32 bit multiprocessor robot controller, the application of two industrial robots for spraypainting and assembling.
The Laboratory was involved in the activities of the
Yugoslav Robotics Project, anu the Slovenian Robotics
Project as the coordinator. A seminar on industrial
robotics was organized by the Laboratory.
15
DEPARTMENT OF COMPUTER ATOMATION AND
CONTROL (E-2)
New directions in research and development in the
field of automatics, which have been brought forward in
the last few years, have also influenced the organisation of
our work. So in the year 1986 a new department, namely
..Department for Computer Automation and Control",
was founded. The staff of this department deal with
two research areas. First, system analysis, mathematical modelling, simulation and optimisation of systems and
processes, and second, computer automation and control
Within these t w o main domains different activities .ire
considered such as e.g. theoretical research, experimental
research, computer—aided design, development of hW
and SW and applications.
In the last year in the area of theoretical research
identification of multivariate systems and control of
nonlinear systems were emphasised. Experimental research was mainly oriented to the problems of proper control algorithms for constant speed actuators when modern control methods are implemented. In the field of
computer—aided design of control systems the emphasis
was given to the completion of the CAD package ANA
and to the realisation of case studies. Finally, a part of our
work was also devotee to the development of HW and SW
for a microcomputer flexible controller.
A relatively large part of work was oriented to different applications. Main efforts were devoted to the project
..Computer Automation of Pulp Cooking" for our largest
pulp and paper mill TCP „Duro Salaj", Krško.
DEPARTMENT OF COMPUTER SCIENCE AND INFORMATICS ( E - 4 )
Research in the field of computer science and informatics
is focused on three areas: computer systems and technologies, information systems and artificial intelligence, and
digital communications and computer networks.
Computer systems research was concent rad ed on
architectures for parallel processing of conventional multiprocessor configurations, as well on advanced models of
computation based on data flow and data reduction
arhitectures. Formal techniques for the description of the
execution of program graphs and heuristic algoritms for
optimization of material resources in data flow machines
were developed. An experimental Q-bus based multiprocessor configuration was built. A CCD camera w i t h framegrabber for robotics research was developed. Applied research and development work resulted in a new application of the ARCIS multi-microprocessor system for control and communication in hotels.
Research in the field of computer science and informatics is concentrated in three areas: computer systems and technologies, artificial intelligence and information systems, digital communications and networks.
Research in the Laboratory for artificial intelligence
is focused on methods for machine learning and automatic generation of new knowledge, qualitative modelling,
languages and tbols for artificial intelligence, the methodology and technology of expert systems, the use of arti16
ficial intelligence in the field of decision support systems
and the use of Al in the field of CAD/CAT/CAPP. Several projects resulted in prototypes and commercial applications: for example, the expert system KARDIO for
electrocardiographics diagnosis based on qualitative modelling; ASSISTANT 86 for automatic learning; a new version of US Prolog interpreter; the decision support system DECNIAK. the library of Prolog routines PROLIB.
and the expert system shell EXPRO.
The artificial intelligence laboratory is a member of
the European (EEC) project in artificial intelligence,
COST-13. a member of ISSEK (International School for
the Synthesis of Expert Knowledge) and has official academic links with the Turing Institute, Glasgow, and Queen
Mary College, London. Among several international publications, a book by I. Bratko entitled ..Prolog Programming for Artificial Intelligence" (Addison-Wesley) may
be singled out.
Natural language and speech research focused on semantic modelling of written languages and on functional
specification of a programming system for Slovene speech
synthesis. An experimental environment for man-machine
communication in the Slovene language was developed.
Applications in information systems design included a
new implementation of a time-and attendance registration
system.
Research in computer graphics and computer-aided
design and testing focused on hardware-implementable
algorithms for representation of synthetic images on our
gray-scale graphics processor, on extension of our ECCE
electronic design system to hybrid technology, and on
methods for automation of testing based on signature analysis. Several patents were applied for. A line testing unit
for a telephone exchange was developed. Our Graf—100
graphics processor was complemented by Pascal and
Fortran graphics libraries and the know-how was transferred to our electronics industry. The family of our
PMP-11 computer system modules was extended by a
multichannel serial and parallel interface, integral modem,
and by an A / D converter with appropriate software support.
Our prototyping and service unit engineered the
hardware and software designs from our research iabora
tories and built and installed, in co-operation with the
users, several dozen prototypes of our application systems: time-and-attendance registration systems. Micro
v a x - 2 application systems, PMP-11 computer systems
together with our Graf-100 graphics terminals and P M T 100 alphanumeric terminals. The electronic CAD service
of this laboratory designed several hundred printed-circuits for both in-house research and development needs,
as well as for our electronics industry.
DEPARTMENT OF GENERAL ELECTRONICS (E-5)
In 1986 the staff of the'Department of General
Electronics were mainly engaged in the development and
production of electronic equipment in the fields of meteorology, ecology, radiation protection, protection at
work, power supply techniques, etc.. Among their products we can mention the EMP21 electronic meteorolo-
(jical station, whicn costs about £25.000. professional
protect ve devices, which costs around 22.500. down to
the simplest radiation detectors costing around 8250
each. Their main commercial partners are the Hydrometeorological Board, firms with pollution problems, research organizations, health institutions, the transport
equipment industry, the electrical generating board, etc.
DEPARTMENT OF ENERGY AND PROCESS CONTROL (R-2)
The activity of the Energy and Process Control Department is interdisciplinary. The main approach is the
use of theoretical knowledge in the fields of applied thermodynamics, power and control engine*, -.g and computing to the development of computerised controls of industrial energy equipment and systems. Also, decision tools for industrial energy system investment and operation are developed (energy audit measurements and analysis
net hods). The R &D results are directly applied in the industrial environment, by energy audits, measurement and
analysis and realisation of computer based power demand
controllers and complex energy monitoring and control
systems configured as a microcomputer network.
DEPARTMENT OF APPLIED MATHEMATICS (OUM)
The group is studying numerical and statistical methods for solving scientific problems by means of computers. They are engaged in preparing software for computers and also provide teaching and training for those who
need computer experience at the Institute or elsewhere in
the country. Special efforts are devoted to assisting in the
use of computers in various branches of statistics, economics, applied sciences, etc. A large numer of students
from various University departments participate in the
programe of the group.
SERVICE OF RADIATION PROTECTION (SVPIS)
The Radiation Protection Service was engaged in personal, area, and environmental monitoring of the Reactor Centre in Podgorica. Dose limits for professional workers were not exceeded in any single case. Environmental
monitoring showed that the influence of the activities
at the Reactor Centre is negligible.
M
OPIS RAZISKOVALNEGA DELA INSTITUTA
V LETU 1986
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
16 mednarodnih (8 referatov),
1 domače (1 referat).
V letu 1986 izvršena dela:
20 znanstvenih publikacij,
12 objavljenih referatov,
3 strokovne publikacije.
1 institutski dokument,
13 neobjavljenih referatov,
1 ostalo neobjavljeno delo.
1 magistersko delo.
3 doktorska de.a.
V letu 1986 je delo na Odseku za teorijsko fiziko po­
tekalo na naslednjih področjih:
— v skupini za teorijo trdne snovi so sodelavci anali­
zirali pojave pri prehodu nabitih delcev skozi snov ter faz­
ne spremembe v feroelektrikih in feromagnetih, v sistemih
z inkomenzurabilno strukturo ter v feroelektričnih teko­
čih kristalih v spinskih steklih in drugih nehomogenih
sistemih, ter pri plinih adsorbiranih na površini kovin.
— v skupini za teorijo jedra in osnovnih delcev so
študirali izbiro umeritve v kvantni kromodinamiki, formu­
lirali so variacijski princip za sipanje s tremi delci v konč­
nem stanju, analizirali možnosti za spektroskopijo vezanih
stanj v težkih hiperjedrih, ter obravnavali koherentna rota­
cijska stanja v molekulah.
— biofiziki so obravnavali lastnosti sistema za prenos
kisika med pljuči in tkivi ter medmolekulske interakcije v
membranskih sistemih.
Ocenili so velikost koherentnega sevanja rentgenskih
žarkov, ki ga povzročajo protoni pri prehodu skozi kri­
stale aluminija, germanija in volframa.
Z metodo renormalizacijske grupe so pokazali, da
prostorska anizotropija sklopi t ve med spini v enoosnih
magnetih povzroči spremembo tipa faznega prehoda, tj.,
prehod, ki je bil zveznega tipa (druge vrste), zaradi anizo
tropije postane nezvezen (prve vrste).
Pojav korelirane perkolacije so opisali s q-kompo
nentnim Pottsovim modelom s koreliranimi slučajnimi
interakcijami dolgega dosega v limiti q -» 1. Z metodo
renormalizacijske grupe so določili enačbo stanja ter iz­
računali razmerje kritičnih am pi it ud, ki določajo ver­
jetnost za tvorbo neskončnega perkolacijskega sklopa.
Pri mešanih feroelektrikih tipa RDP-ADP so razisko­
vali vpliv slučajnih električnih polj na nastanek steklaste
faze. Ugotovili so, d i Gaussova slučajna polja privedejo
do razmazanja prehoda. Posebej so obravnavali prehod pri
absolutni ničli temperature, kjer transverzalno polje, ki
opisuje preskakovanje protonov v vodikovih vezeh, pre­
vzame vlogo kontrolnega parametra, čigar sprememba
sproži nastanek steklaste faze.
Obravnavali so enodimenzionalni model za sisteme z
inkomenzurabilno modulirano strukturo, ki se da opisati
s skalarnim ureditvenim parametrom. Pokazali so, da iz­
bira posebne oblike efektivnega potenciala z neskončnimi
stenami omogoča analitični izračun energije in periode
modulacije v modulirani fazi. Za inkomenzurabilne siste­
me, ki jih opisujemo z modelom Frenkel—Kbntorowa, so
raziskovali vdor ravnovesne konfiguracije v metastabilno
konfiguracijo. Z uporabo pospešene relaksacijske metode
so izračunali kritično obnašanje vdorne globine v okolici
nepripete strukture.
Preučili so najnovejše ekpserimentalne podatke za
feroelektrične kristale tipa KH2PO4 in med seboj primer­
jali razne teoretske popise teh sistemov. Pokazali so, da
predstavlja Slaterjev model, ki za enoto vzame skupino
PO4 s šestnajstimi možnimi stanji protonov okrog nje,
rigorozno sliko sistema. Za posamezne fizikalne lastnosti
sistema pa je primeren tudi popis z Isingovim modelom v
prečnem polju, pri čemer je treba pazljivo tolmačiti po­
men parametrov sistema, ki sledijo iz analize meritev.
Analizirali so lastnosti pred kratkim uvedenega feno­
menološkega modela za feroelektrične tekoče kristale.
Model predpostavlja, da obstaja poleg linearne sklopi t ve
med nagibom molekul glede na smektične ravnine in spon­
tano polarizacijo tudi kvadratična sklopitev, ki je zaradi
svojega nekiralnega značaja velika. To privede do neline­
arne zveze med spontano polarizacijo in nagibom ter do
sigmoidne temperaturne odvisnosti polarizacije. Poleg tega
model pojasni anomalno temperaturno odvisnost periode
helikodalne strukture v smektični C x fazi in napove mak­
simum dielektrične konstante pod temperaturo faznega
prehoda iz smektične A v smektično C* fazo. Ti efekti
so bili tudi eksperimentalno opaženi. Analiza dielektrične
disperzije pokaže, da se da dielektrični odziv razcepiti na
amplitudne in fazne fluktuacije ureditvenega parametra
ter da je pod temperaturo prehoda prispevek faznih fluktuacij dosti večji kot so napovedovali dosedanji modeli,
ki niso bili skladni z eksperimentalnimi podatki.
Obravnavali so mrežni model plina na centrirani pra­
vokotni mreži. Za vrednosti interakcijskih parametrov, ki
so važne pri eksperimentih (n.pr. kemosorpcija vodika na
Fe (110)), se sistem uredi v metamagnetno fazo (2x1) ali
pa v (3x1) fazo. S preslikavo modela na ekvivalentni mo­
del z interakcijami zgolj med najbližjimi sosedi so razisko­
vali prehod med obema fazama ter omočitvena prehoda
znotraj (3x1) faze pri nizkih temperaturah v približku
neinteragirajočih fermionov.
Iz posplošenega operatorja trkov v linearizirani Boltzmannovi enačbi so izpeljali točen izraz za koeficient strižne viskoznosti realnih plinov v klasični limiti ter podali
pravila za izračun členov v virialnem razvoju operatorja.
V teoriji osnovnih delcev so študirali izbiro umeritve
v kvantni kromodinamiki s ciljem, da omogočijo napoved
konfinacije. Propagator kvarkovskega polja je pomnožen s
krivufjnim integralom barvnega magnetnega polja vzdolž
Raziskovalci:
16 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih
8 redno,
1 dodatno sodeluje P" pedagoškem delu univerze.
18
smeri, s katero je fiksirana aksialna umeritev. Ta modifi­
cirani propagator ima spekter, drugačen od spektra za
masno renormaliziran delec zaradi vpeljave dodatnih
izvorov gluonskega polja, ki se vidijo v drugih umerit van.
Ugotovitve: v prvem redu teorije motenj tok skritih iz­
vorov ne vpliva na singularnosti gluonskega propagatorja.
Izvori, ki modificirajo kvarkovski propagator, so točkasti,
kar le delno odpravi nedoločenost singularnosti gluon­
skega propagatorja. Potrebno je modificirati kanonično
kvantizacijo, ker se spremeni vez, ki definira modificiran
Gaussov izrek.
V problemu konfinacije kvarkov so raziskali para­
metre soiitonskega modela vreče, ki se lahko primerjajo z
rezultati umerit vene teorije rta mreži: temperatura pre­
hoda T c , konstanta vzmeti E/1 in masa „gluebaH"-a rriQg.
Študirali so tudi model za pionsko polje okrog statičnega
izvora.
V teoriji jedrskih reakcij so formulirali variacijski
princip za določanje sipalnih amplitud reakcij med sestav­
ljenimi fragmenti v primeru, ko je vhodni kanal dvofragmentni in izhodni kanal vsebuje tri ..-bite fragmente.
Trigručasti del baze valovnih funkcij je konstruiran v
hipersferični reprezentaciji, ustrezne kanalske sipalne am­
plitude pa so v relevantnem asimptotskem področju izra­
žene s pomočjo asimptotske vrste v 1/E, kjer je E rela­
tivna kinetična energija. Dobili so rešitev Schroedingerjeve
enačbe za sistem treh točkastih nabojev, ki zadošča rob­
nim pogojem za tri delce v izhodnem kanalu. Rešitev je
zapisana v hipersferični bazi, v kateri radialne funkcije
zadoščajo neskončnemu sistemu sklopljenih diferencialnih
enačb. Rešitev je podana v obliki asimptotske vrste. Iz­
vedljivost računov s predloženo teorijo so pokazali z izra­
čunom parametrov reakcije ^He + ^He -» (^He + ^He)
s-(4He + p + p ) .
Študirali so možnost spektroskopije vezanih stanj v
težkih hiperjedrih s pomočjo razpada vzbujenih stanj.
Ugotovili so, da je takšna spektroskopija izvedljiva, ker
je širina vzbujenih stanj pod pragom manjša od razmika
različnih lupin.
Študirali so koherentna rotacijska stanja v moleku­
lah, izpeljali so teorijo za opis formiranja časovnega raz­
voja Hamiltoniana, ki vsebuje semiklasično dipolno elek­
trično efektivno interakcijo. Naredili so tudi teorijo vzbu­
janja sistemov pri temperaturi T, ko sistem ni v čistem
stanju, ter teorijo merjenja spremembe polarizacije svet­
lobe.
V okviru teorijske biofizike so študirali (i) lastnosti
sistema za prenos kisika in ogljikovega dioksida med plju­
či in tkivi ter (ii) medmolekulske interakcije v membran­
skih sistemih. Pri prvi problematiki so na ravni eritrocita
za značilne pogoje mikrospektrofotometrične analize
oksigenacije posamezne celice proučevali lastnosti siste­
ma, ki odločilno vplivajo na difuzijo plinskih molekul v
eritrocit in na njihovo vezavo na hemoglobin. Iz primer­
jave eksperimentalnih podatkov in napovedi matematič­
nega modela tega reakcijsko-difuzijskega sistema so us­
peli potrditi dominanten vpliv difuzije plinskih molekul
v zunajceličnem prostoru na časovni potek oskigenacije
celice. Nadilje so za mikroskopsko shemo oksigenacije
hemoglobina, ki upošteva različnost a in p* podenot v
molekuli hemoglobina, iz analize eksperimentalnih podat­
kov o vezavi kisika, protonov in 2,3—difosfoglicerata na
hemoglobin nakazali prednostno pot oksigenacije hemo­
globina.
Pri problematiki medmolekulskih interakcij v mem­
branskih sistemih so običajno fenomenološko teorijo
hidracijskih sil v lamelarnih fosfolipidnih sistemih, ki upo­
števa le odvisnost vlumskega dela proste energije vode od
ureditvenega parametra, razširili z vključitvijo površin­
skega deleža proste energije. Nadalje so posplošili običaj­
no makroskopsko teorijo van der Waalsovih sil med fosfolipidnimi dvosloji v vodi na primer nelokalnega dielektričnega odziva vodnega medija. Določili so tudi prispe­
vek fluktuacij med hidrodinamsko sklopljenimi dvosloji
k interakcijam med njimi.
Obravnavali so linearno transportno enačbo za valov­
ne pojave. Izhajali so iz modela trodimenzionalnega pro­
stora, napolnjenega z izotropnimi snopi idealiziranih
strun, linearno sklopljenih v vsaki točki prostora. Dolo­
čili so omejitve za obliko transportne enačbe, ki izhajajo
iz zahtev o izotropnosti prostora, obrata časa, ohranitve
energije pri periodičnih pojavih in iz zahteve, da veljajo
posplošit ve tretjega Newtonovega zakona.
Obravnavali so posebno anizotropno sklopitev idea­
liziranih strun. Izračunali so Fourierove komponente
potenciala točkastega izvora. Predpostavka, da nizkoenergijski popravek Coulombovega potenciala opisuje
klasične efekte šibke sile, posredovane z enim nevtralnim
bozonom, napove maso tega bozona pri 107 GeV/c*.
Analogna dvobozonska predpostavka napove masi ustrez­
nih delcev med nič in 107 GeV/c^ (neskončnostjo),
odvisno od anizotropije sklopitve. Model napoveduje
frekvenčno odvisno hitrost svetlobe, vendar so odstopa­
nja od konstantne vrednosti za dovolj velike sklopitve za­
nemarljiva.
V okviru raziskovalne naloge ..Uvajanje računalni­
ških metod v seizmologiji" so pričeli s pomočjo metode
Fourierove transformacije raziskovati krajevno odvis­
nost hitrosti potresnih valov na slovenskem ozemlju.
Preliminarna analiza je pokazala, da je hitrostno polje
slovenskega ozemlja zelo razčlenjeno, pri čemer se giblje­
jo hitrosti longitudinalnih valov med 5.8 in 6.6 km/s,
medtem ko so hitrosti transverzalnih valov okrog 3.4
km/s. Poznavanje hitrosti potresnih valov predstavlja
osnovo za izračun potresnih žarišč.
V okviru dela iz meteorologije so se ukvarjali z inter­
pretacijo neobdelanih radarskih podatkov na magnetnih
trakovih. Napisali so paket programov za selektivno
branje trakov, s katerim je mogoče ekstrahirati podatke na
primer v horizontalnih ravninah ali v kakem drugem vrst­
nem redu. Predlagali so načine za občutno skrajšanje za­
pisi na trakovih. Napisali so tudi paket programov, ki
izračunajo interpolant za radarske podatke v horizontalni
ravnini, kar olajša račune fizikalnih količin.
19
OOSEK ZA FIZIKO JEDRA
Raziskovaiu:
37 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih
14 redno.
5 pa dodatno sodeluje pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborov?.-lih v letu 1966
25 mednarodnih 112 referatov).
2 domači (2 referata).
V letu 1966. s katerim se začenja novo srednjeročno
plansko obdobje, je dejavnost Odseka za fiziko jedra na
področju osnovnih, temeljnih raziskav potekala pretežno
v okviru dveh raziskovalnih programov:
Fizike jedra, atoma, plazme in reaktorske fizike ter
Subnukleonske fizike.
Programa pokrivata naslednja raziskovalna področja:
fiziko jedra in osnovnih delcev, ki jih odsek izvaja ve­
činoma v sodelovanju z mednarodnimi raziskovalnimi
središči;
fiziko atoma in Mossbauerjevo spetkrometrijo, k i ju
odsek še vedno opravlja s pomočjo lastne raziksovalne
opreme;
uporabo jedrskih merilnih metod v radioekologiji,
nuklearni medicini, zaščiti pred ionizirajočim seva­
njem itd., kar že predstavlja neposredno uporabo pri­
dobljenega znanja.
Poleg omenjenih temeljnih in aplikativnih raziskav pa
odsek deluje še na naslednjih razvojno aplikativnih pod­
ročjih:
na razvoju in izdelavi merilnih in regulacijskih siste­
mov;
avtomatizaciji industrijskih procesov;
na razvoju in izdelavi meteorološke hidrološke meril­
ne opreme;
kontroli in varovanju okolja.
Čeprav so se sredstva namenjena osnovnim raziska­
vam z novim srednjeročnim planskim obdobjem močno
povečala v primerjavi z letom 1985, pa bo pri načrtovanih
raziskavah lahko prišlo do resnih zastojev, če bodo tudi v
V letu ' 9 3 6 uvh«na dela
26 znanstven-"-. :njb!ik*ci|.
12 -»•».•••..-i«n~ - rferatov.
2 i.\'-.} «-*- <>f;olikaci|i.
2£ '---t*rwr-4kiri uokumentov,
71 »Jub(*/(|«fiih referatov
't ••calo rteoiqavlieno delo.
1 ">:«ST-rtfci deli.
4 "^•jtcfska dela.
bodoče ta področja praktično izključena iz programa na
bav raziskovalne opreme.
V letu *986 so sodelavci odseka na pc iročju subnukleonsk; fizike končali geometrijski del aralize meritev
jr~ p -» JTSIM in JT+ p -• irir N blizu praga. Izpcpni.iili so
metodo za identifikacijo nabitih delcev s pomočjo časa
preleta in gostote ionizacije v scintilacijskih števcih. To je
omogočilo, da so iz oza-Jja izluščili dogodke v kanalih
jr+JT+n, JT~JT—n in ir + jr°p pri gibalnih količinah vpadnih
pionov med 300 in 460 MeV/c. Sistematsko so obdelali
kotno ločljivost, ločljivost mesta interakcije in ločljivost
v gibalni količini ter ocenili ločljivosti v manjkajoči in
nekaterih invariantnih masah.
Postavitev eksperimenta za meritev
fotoefekta v lupini K 29Cu.
Na odseku razviti mikroračunalniško krmiljeni termoluminiscentni analizator US MR-200 služi tako za rutinsko
„č itanje" doz ionizirajočega sevanja (kijih registrirajo TL
dozimetrske tablete) kot za raziskavo TL materialov.
Naprava ima vrsto odličnih tehničnih lastnosti, za njen
razvoj pa so avtorji dobili v I. 1987 nagrado Sklada Borisa
Kidriča za inovacije.
20
dvoelektronskega
Meritve interakcij e+e~~ na spektrometru ARGUS pri
DESY v Hamburgu so potekale v območju T(1s) in
T(4s), Nadaljevala se je analiza produkcije resonanc A.
Zlasti veliko dela je bilo vloženega v oceno kombinatoričnega ozadja, pri čemer so bili uporabljeni tako realni
kot simulirani dogodki. Začela se je analiza procesa yy -»
n+n*rnr". kjer se je pokazalo nekaj strukture v spektrih
štirih pionov.
Na področju jedrske fizike so sodelavci nadaljevali
s študijem jedra v območju ekscitacijskih energij vele­
resonance - preko jedrskih reakcij, ki jih povzroča
elektromagnetna interakcija. Tako so v sodelovanju z
Inštitutom za jedrsko fiziko Univerze v Mainzu izmerili
prve koincidenčne spektre za kanale p 0 , P3, a 0 in o^
reakcije 16()(e,e'x). V Uppsali pa so s sodelavci tam­
kajšnjega Tandemskega laboratorija z merjenji presekov
za reakcijo 89Y(n/y 0 ) potrdili pojav izovektorske kvadrupolne veleresonance v jedru Y. Na teorijskem področju
so nadalje preizkušali teoretska ozadja, ki jih bodo nepo­
sredno ali posredno potrebovali v analizah eksperimen-
talnih rezultatov koincidenčnih elektronuklearnih reak­
cij. Tako so primer; 1 -iO testirali makroskopsk' direktno semidirektni model in mikroskopski model kontinuumske aproksimacije naključnih faz.
V skupini pri Van de Graaffovem pospeševalniku so
sodelavci odseka nadaljevali raziskave iz atomske fizike.
Zaključen je bil večletni študij koherentnih efektov pri
vzbujanju atomov s protoni. Pri nas razvit atomski model
50 uporabili za študij energijskih spektrov dvoelektronskih
atomov. Izpopolnjevali so metodo za določanje koncen­
tracij elementov v debelih tarčah. Konstruirali so novejšo
It
[XCIMTIOn MCKT IfHVl
11
g
2*
K
M
METEO
CBXXVEMICA,
24.JUNE
L6:35
'i£-a
i 4 ;
-_-_-_ H • -•
» i n ^EM=EPSTUBE
5EO T E n P E P O T . j B E
T
ppECiPr"a i:f.
RELflTI-.'E H j r - r : - I
50LAP p a : i H - : o .
RIP PPE5?.=E
t-iINC
"INC'-'IttC
CIPEITi;-.
5PEEC--.£-.i
iPEEC - 2 C i i
Instit.
JOŽEF
DATA
T
c,-*
=
•-••
čc
-iE
i.
'r,:
i
=
———
T
STEFAN L J u l > I « j * v t a
Ekran biometeoroloike avtomatske postaje namenjene
zlasti zdraviliškemu turizmu kot tudi za turistične objekte
višjih kategorij.
meritve dvojne fotoabsorpcije v lupini K na atomu bakra
v kristalu modre galice. Pojav je v trdnih snoveh zaradi
doslej še nepojasnjenega mehanizma otežen, meritev na
modri galici pa kaže na izredno visok presek. Jasnejšo
sliko si sodelavci obetajo od meritev fotoprodukcije kot
tudi razpada dvojne vrzeli.
_1
1«
1
i
IS
1
U
1
10
NCUTRON (NCROT iricVI
I
?5
^_
30
Koeficienta kotne porazdelitve žarkov gama iz reakcije
89Y(n,y) 90Y, ki jasno kažeta močno interferenco amplitud z nasprotnimi pr.rnostmi. Rezultat meritve povežemo
z lastnostmi izovek orske kvadfupolne resonance v itriju.
verzijo pozicijskega števca za rentgenske žarke ter pričeli
s študijem možnosti dvofotomkega vzbujanja atomov s
sinhrotronskim sevanjem. V tem lotu je bila končana tudi
raziskava sipanja rentgenske svetlobe na uranu v bližini
pragov za fotoabsorpcijo v podlupmah L2 in L3. To je
prva meritev Raman—Coster- Kroniuovega pojava v trdi
tarči. Zahtevna analiza spektrov sekundarne svetlobe iz
uranove tarče je pokazala, da pride v teku pojava do pre­
hoda med dvema virtualnima stanjema, kar je v fiziki
notranjih atomskih lupin še novost. Nova metoda za mer
jenje fluerescenčnih pridelkov je bila uporabljena za
določitev razpadne sheme vrzeli v lupinah L. K metodi
je razvit nov algoritem za sočasno variacijsko obdelavo
serije spektrov.
Podobno kot v atomski fiziki po svetu se tudi težišče
naih raziskav seli h kolektivnim pojavom v atomu in
procesom višjega reda. Skupina je izvedla preliminarne
Na področju Mossbauerjeve spektroskopije je bilo
delo usmerjeno na reševanje fizikalno-kemijskih pojavov
v snoveh, ki so zanimive bodisi s stališča osnovnih raziskav
ali oporabe. Tako je treba omeniti, da je bila pri raziska­
vah Mossbauerjevih spektrov 57 Fe v visokofrekvenčnih
feritih selektivno registrirana dinamika valenčnih elektro­
nov (electron hopping) v časovni skladi 10~? sek na
ionskih parih r e 3 + č Fe*+. Nadvse zanimiv pojav so so­
delavci poskušali interpretirati z mikroskopskimi last­
nostmi snovi na atomskem nivoju. V sodelovanju z Uni­
verzo Hamilton-Ontario so prispevali k osvetlitvi na­
rave močnih notranjih magnetnih polj. Na osnovi Moss­
bauerjevih spektrov
so opozorili tudi na obstoj mag­
netnih skupkov, ki bodisi fluktuirajo a'i tvorijo strukturo
spinskega stekla.
Meritve s protonsko vzbujeno rentgensko f luorescenco
(PIXE) že predstavljajo del razvojne in aplikativne dejav
nosti na odseku. V okviru problematike varstva delovnega
Modularni merilni sistem MEGO-E s proporcionalnim
regulatorjem se uporablja za nadzor pH, Rx, prevodnosti
in temperature tekočin v industrijskih procesih.
21
preizkušnji, ki jo je ustvarilo černobilsko onesnaženje
okolja.
Za spremljanje reakcij v fermenlacijskem reaktorju so
v laboratoriju merilne tehnike izdelali merilnik parcialnega
tlaka kisika, sodelavci laboratorija za jedrsko elektroniko
pa so študirali nove možnosti detekcije gibanja zraka ter
merjenja trajanja sončnega obsevanja. V prvem primeru
so raziskovali lastnosti vročega valja kot detektorja za do­
ločanje gibanja zraka in pri tem iskali in preizkušali različ­
ne ustrezne materiale. Pri študiju novih možnosti merjenja
trajanja sončnega obsevanja pa so vpeljali nov princip
«•4
"•l».YlnC
E # s7.ZS M(V
l T .IJ.» «•»
i
3
M
\)
i—
M
r
I-
1
-J Ji»
Mt-
l,.l»»IH»
iw
m
f ^
IM
4M
Prenosna funkcija NaJ(TI) detektorja za žarke gama v
laboratoriju tandemskega pospeievalnika v Uppsali na
Švedskem pri energijah Ey*22,6 MeV in 182 Me V iz re­
akcije l,B(p,y)f2C.
Detektor s prikazano ločljivostjo je
eden najboljših na svetu.
Meritev vsebnosti F-BI
godkov.
v ščitnici v času černobilskih do­
okolja so bile opravljene analize vsebnosti pri različnih de­
lovnih procesih. Še posebej so take analize potrebne, če
imamo opravka s toksičnimi kemijskimi elementi. Meritve
za tovarno akumulatorjev „Vesna" v Mariboru so tako
pomagale pri določitvah nivojev svinca, ki se nahaja v
zraku, vezan na aerosolih. S pomočjo vpadnika (impaktorja) pa je bilo mogoče celo ugotoviti odvisnost koncen­
tracij Pb od velikosti aerosolov.
Delo na razvoju aparature za pozitronsko tomografi­
jo se je nadaljevalo t j d i v tem letu. Poudarek je bil na štu­
diju čitalnega sistema na zakasnilno linijo. Izdelan je bil
računalniški program za simulacijo signalov šuma in dru­
gih parametrov zakasnilne linije po metodi Monte Carlo.
Sodelavci so proučevali tudi vpliv šuma, dinamičnega raz­
pona signala ter nastavitvenih parametrov elektronike na
prostorsko ločljivost čitalnega sistema. Izkazalo se je, da
je ta ločljivost primerljiva s prispevkom detektorja k ce­
lotni ločljivosti.
Izdelan je bil prototipni detektor površinske kontami­
nacije s sevalci delcev alfa in/ali beta. Preizkusili so delo­
vanje detektorja in ugotovili, da ima podobne karakteristi­
ke kot uvoženi instrument firme Berthold.
V letu 1986 se je nadaljevalo tudi delo pri izpopol­
njevanju termoluminescenčnega dozimetričnega sistema
za določanje osebnih doz ter doz v okolju in pri uvajanju
metod visokofočljivostne spektrometri/e gama nizkih
energij v radioekeologijo. Dosežki razvoja na obeh področ­
jih so se praktično potrdili kot učinkoviti in upravičeni v
22
diferencialnega cilindričnega detektorja, ki ima 10-krat
nižji prag detekcije kot do sedaj priznani detektorji ni i
svetovni meteorološki organizaciji (VVMO) V letu 1986
so razvili tudi nov sistem detekcije radioaktivnosti za kon­
tinuiran nadzor sevanja žarkov gama in takojšnja alarmi­
ranje, ki bo vgrajen v naše avtomatske ekološke postaje. S
področja aplikativne dejavnosti velja omeniti t jdi nov tip
mikroračunalniške merilne postaje, ki že deluje v THALASOTHERAPII v Crikvenici. Postaja z merjenjem več me­
teoroloških parametrov sproti računa zanimive biometeorološke parametre kot so indeks ohlajanja, indeks počut­
ja itd., ki so še posebej zanimivi za sodobni turizem in
zdraviliški turizem.
EKOLOŠKI LABORATORIJ 2 MOBILNO ENOTO
Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) je bil
ustanovljen v letih 1980-1982 kot projekt Razvojnega
programa Združenih narodov (UNDP projekt). Po zasnovi
in opremi je namenjen:
hitremu odkrivanju nevarnih snovi (radioaktivne, ke­
mijske in biološke),
strokovnemu svetovanju pri odpravljanju posledic
nezgodnega onesnaženja okolja ter
izobraževanju.
Funkcionalno je sestavljen iz mobilne enote (inter­
vencijske ekipe), ki lahko posreduje v vsakem trenutku in
iz stacionarnih laboratorijev, ki s svojim visokim strokov­
nim ozadjem ter najboljšo opremo, ki jo premore SR
Slovenija, omogočajo temeljito analizo „dogodka".
V organizacijski shemi ELME sodelujejo:
Elektroinstrtut Milan Vidmar.
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. V T O Kemija.
Geološki zavod Ljubljana,
Institut .Jožef Stefan**.
Klinični center - Ontološki institut.
Kemijski institut Jtaris Kidrič".
Zavod za ribištvo SR Slovenije.
Oddelek a kriminalistično tehniko uprave za zati­
ranje kriminalitete RSNZ SRS.
Zavod SRS za varstvo pri d d u .
Zavod za zdravstveno varstvo Marmor.
Zavod SRS za zdravstveno varstvo.
Še posebej znotraj Instituta .Jožef Stefan" pa:
Odsek za fiziko jedra.
Odsek za kemijo fluora.
Odsek za fizikalno kemijo.
Odsek za jedrsko kemijo,
Odsek za biologijo.
Odsek za obratovanje reaktorja,
Služba za zaščito pred ionizirajočimi sevanji.
Skupina za oceno posegov v okolje.
Sedež ELME je na Institutu .Jožef Stefan".
V prvi fazi je projekt predvideval le pokrivanje radio­
aktivnega onesnaženja (primarna naloga zaradi naic miklearke), v drugi pa tudi kemijsko in biološko onesnaženj«
okolja. V resnici sta bili obe fazi uresničeni istočasno
(nezgodna kemijska onesnaženia okolja so mnogo bolj
pogosta). Po sedanji shemi delovanja so stalno dežurne le
ekipe za posredovanje v primeru kemijskega onesnaženja.
Glavno breme stroškov delovanja nosijo Republiški
komite za zdravstveno in socialno varstvo. Institut .Jožef
Stefan" in Republiški sekretariat za ljudsko obrambo.
Leto 1986 se po številu in vrsti nenadnih kemijskih
onesnaženj okolja ni razlikovalo od prejšnjih let (40 do
50 posredovanj na leto), se pa to leto razlikuje od vseh
ostalih zaradi jedrske nesreče v Černobilu.
Nesreča v jedrski elektrarni „Ljenin" v Černobilu,
Ukrajina, SSSR, ki se je po uradnih sovjetskih podatkih
zgodila 26. aprila 1986 ob 1,23 uri, je v SR Sloveniji
sprožila obsežen program meritev radioaktivnega onesna­
ženja okolja ter prehrambene verige. Tovrstne meritve v
SR Sloveniji izvajata Institut .Jožef Stefan" ter Zavod SR
Slovenije za varstvo pri delu, ki sta v nezgodnih primerih
-
povezana v shemo Ekološkega laboratorija z mobilno
enoto.
Na Institutu so v okviru svojih laboratorijev pri merit­
vah in analizah sodelovali strokovnjaki Odseka za fiziko
jedra. Odseka za fizikalno kemijo. Odseka za jedrsko ke­
mijo. Odseka za reaktorsko fiziko in Služba za zaščito
pred ionizirajočimi sevanji.
V času po nesreči so:
a) merili hitrost doze in površinsko kontaminacijo.
b) opravljali osebno dozmetrijo s T L dozimetri.
c) merili onesnaženost z radioaktivnimi izotopi v na­
slednji vrsti vzorcev:
— zraku.
— padavinah (deževnica, used).
— kapnicah, vodovodih.
— zcmfii.
— prehrambenih izdcskih:
- mleku in mlečnih izdcikih.
- zelenjavi in sadju,
-mesu.
- drugih prehrambenih izrMkih.
d) kontrolirali kontaminiranost zelenjave na ljubljan­
skem živilskem trgu,
e) usposobili dodatno merilno postajo za oceno one­
snaženosti relenjave (zlasti solate) z 1-131.
f) uvedli meritve 1-131 v ščitnici (in vivo ter in vitro)
in v urinu.
Pri teh meritvah so uporabljali:
visokoločljivostno spektrometrijo gama,
spektrometrijo z Nal ( T I ) rpektrometrom.
spektrometrijo alfa,
TL dozimetrijo ter
druge metode (hitrost doze, površinska kontaminacija).
Podrobni rezultati meritev so navedeni v posebnih po­
ročilih Instituta in Zavoda.
ELME je delovala tako kot je, prav zaradi urjenja in
stalne pripravljenosti na morebitno nezgodo v NE Krško
in predvsem kontinuiranega nadzora okolja v okolici NEK,
kar je omogočilo takojšnjo vključitev vseh naprav (spek­
trometri, jodove črpalke, vazelinske plošče, sistem TL
dozimetrov itd.) v nadzor širšega okolja. Napori za vzdr­
ževanje kvalitetnega in strokovnega nadzorovanja ter
redno izvajanje obhodov NEK so se izkazali kot neizpod­
bitno potrebni in absolutno nujni.
ODSEK Z A TANKE PLASTI IN POVRŠINE
Raziskovalci:
3 sodelavci i fakultetno izobrazbo
Udeležbe na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
2 mednarodni (5 referatov),
5 domačih 17 referatov).
Sodelavci Odseka za tanke plasti in povrfine so v letu
1986 nadaljevali raziskave na naslednjih treh področjih:
- raziskave interakcij ionov t površinami in večplast­
nimi strukturami,
- razvoj in karakterizacija novih standardov za ana­
lizo površine,
V letu 1986 izvrtana dela:
3 znanstvena publikacije,
12 objavljani*) referatov,
1 strokovna publikacija,
1 institutski dokument.
-
razvoj in analiza novih materialov na področju tankoplastnih tehnologij in trdih prevlek.
Pri raziskavah interakcij ionov s površinami so bile v
letu 1986 končane večletne raziskave večplastnih struk­
tur Ni/Cr, ki so bile v obliki 9-plastne strukture okarakterizirane skupaj z laboratoriji NBS in njihovimi partnerji v
23
ZDA ter v končni fazi izdelan« kot prvi standard z* povr­
šinske analize z oznako NBS No 2135. Na Institutu je bila
izdelana tudi večja serija teh standardov na SI ploščicah,
ki so sedaj v rednem prodajnem programu NBS ii Washingtone. V posebni publikaciji je bil opisan postopek za pri­
pravo teh standardov. Odo na tej problematiki nadaljuje­
mo na standardih tipa ..marker", kjer je marker vmesna
kovinska plast debeline nekaj nm.
Zr-N, Mo-N in Cr-N. Ti so uporabni za specialne vrste
orodij oz. zaščito površin, ki delajo v reaktivni in kemijski
atmosferi pri povečani temperaturi (nad 600°C) in v ne­
ugodnih tribotoških sistemih.
*
r
3c
«6
Is
•
L_l
1
1 — l i l i
"" %w
Center za trde prevleke v Domžalah se ukvarja z opleme­
nitenjem orodij in strojnih delov za vse vrste jugoslovanske
industrije. Ta dejavnost se je razvila iz osnovnih raziskav v
Odseku za tanke plasti in površine s finančno podporo
SMEL T-a iz Ljubljane.
Področje reaktivnega ndprševanja kovin, reaktivnega
jedkanja z ionskim snopom ter uvedba čim bolj natančnih
metod za kontrolo parametrov pri teh procesih, je danes
porrembno s stališča temeljnih raziskav in še posebej
uporabe pri tankoplastnih tehnologijah v mikroelektroniki, optiki in trdih zaščitnih prevlekah. Z nizkoenergijskim ionskim izvorom Kaufmanovega tipa s širokim sno­
pom smo uspeli slediti kemijski reakciji pri ionskem jed­
kanju silicija, pri čemer smo uporabili kalibrirano visoko
občutljivo kremenovo mikrotehtnico. Sistematična ana­
liza reaktivnega naprševanja v delnem tlaku kisika in du­
šika je bila narejena na seriji kovin. Obdelava obsežnih
podatkov je v teku.
Visokostabilne uporovne plasti ter iz njih izdelana
uporovna vezja in chip upori miniaturnih dimenzij na
gladkih substratih iz stekla (CG 7059) in 99,6 % keramike
(MRC Superstrate) so v perspektivi zanimiva za proizvod­
njo Iskre v Šentjerneju. Poleg osnove Ni-Cr različnih sestav
sta pokazala največjo stabilnost še Ta2N in zlitina Ni-Cr-Si.
V zaključni fazi raziskav so še električno prevodne in
transparent'c plasti ln-Sn-0 (ITO) ter Cr plasti, namenje­
ne senzorjcn kotnega in linearnega pomika.
Sistematične raziskave „trdih zaščitnih prevlek za
oplemenitenje površin orodij in strojnih delov" so se nada­
ljevali tudi v letu 1986. Posebej zanimivi so sistemi Al-N,
24
Na sliki je prikazan primer kontrole stebiometrijske sesta­
ve okskfne plasti in to odvisnost hitrosti reaktivnega na­
prševanja kroma (v mešanici argona in kisika) v odvisnosti
od delnega tlaka kisika.
CENTER ZA TRDE PREVLEKE (CTP) v Domžalah
je rezultat našega znanja in skupnih vlaganj s firmo SMELT
iz Ljubljane. Uspešno obratuje že od novembra 1985.
Sodelavci odseka nudijo CTP celotno tehnološko pod­
poro in analizirajo testne rezultate, ki prihajajo od upo­
rabnikov te tehnologije iz industrije. Naša blagovna
znamka JOSTiN R je poznana že preko 300 DO sirom
Jugoslavije in tudi v inozemstvu. Analiza obrabe na s
TiN prekritih orodjih je pomembna naloga s tega pod­
ročja dela in je bila tudi predmet dveh diplom ter je tudi
naloga dveh magisterijev in dveh doktoratov.
Raziskave na področju standardov so potekale v so­
delovanju z NBS v Washingtonu, raziskave na tankoplast­
nih tehnologijah s Iskro-TOZD Upori, r Šentjernej ter
trdih prevlek s Metalurškim institutom. Strojno fakulteno in ZRMK iz Ljubljane. Pri podiplomskim študijah
sodelujemo s strojnimi fakultetami v Mariboru, Kragujevcu, Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu.
Sodelavci Odseka za tanke plasti in površine so o
rezultatih svojega dela poročali na konferenci JUSTOM-86
na Plitvicah, na mednarodnem seminarju „Merjenje in
kakovost zobnikov" v Mariboru, na simpoziju B I A M - 8 6 ,
na konferenci E T A N a , S D - 8 6 na Otočcu, na mednarodni
konferenci „Tribologija v teoriji in praksi" v Ljubljani,
na X. Jug. vakuumskem kongresu v Beogradu ter na X I I I .
International Symposium Physics of Ionized Gases
SPIG-86 v Šibeniku. Skupaj s Centrom za trde prevleke
smo pripravili uspešno predstavitev nove tehnologije na
mednarodni razstavi B I A M - 8 6 v Zagrebu.
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
Raziskovalci:
48 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih
12 redno.
5 pa dodatno sodeluje pri pedagoškem delu unive.ze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
52 mednarodnih (30 referatov).
16 domačih 121 referatov).
V letu 1986 izvršena dela:
57 znanstvenih publikacij,
32 objavljenih referatov.
3 strokovne publikacije.
26 institutskih dokumentov,
56 neobjavljenih referatov,
1 ostalo neobjavljeno delo.
1 patent,
5 diplomskih del,
4 magisterska dela.
1 doktorsko delo.
V Odseku za fiziko trdne snovi je v letu 1986 delo po­
tekalo v okviru laboratorijev za jedrsko magnetno resonan­
co, za biofiziko, za kvantno optiko, za dielektrično spek­
troskopijo, za NMR tomografijo, ter v okviru treh aplika­
tivnih skupin: za aplikacijo tekočih kristalov, za aplika­
cijo feroelektrikov in za uporabo NMR. Posebej je treba
omeniti delo v okviru samostojnega laboratorija za elek­
tronsko mikroskopijo in fiziko površin.
Raziskave so bile v letu 1986 usmerjene predvsem na:
— raziskave feroelektrikov in tekočih kristalov,
— raziskave neurejenih sistemov, sistemov s fraktalno
geometrijo in perkolacijskih procesov,
— raziskave inkomenzurabilnih sistemov,
— raziskave biopolimerov in membran,
— raziskave nelinearne optike in kvantnih polvodniških mnogoslojnic,
— raziskave na področju molekularne elektronike,
— raziskave mikrostrukture tankih plasti in defektov
v kristalih,
— raziskave biofizike membran s posebnim ozirom na
vezavo molekul na membrane in transport molekul
skozi membrano.
— indikacija, da steklo morda le ni samo pod hlaje­
na tekočina, temveč da obstaja termodinamski faz­
ni prehod iz podhlajene tekočine v steklasto fazo,
ki ga zaradi izredno dolgih relaksacijskih časov ne
ne moremo opaziti v ravnovesnih lastnostih siste­
ma, temveč le v relaksacijskih pojavih.
Kot novost moramo omeniti tudi:
— dokaz obstoja skupkov urejene faze v neurejeni
fazi feroelektrika z vodikovimi vezmi KH2ASO4,
— določitev mehanizma, ki je odgovoren za nastanek
energijske vrzeli v spektru fazonskih ekscitacij v
substitucijsko neurejenih komenzurabilnih siste­
mih,
— določitev mehanizma in mikroskopske narave superionske prevodnosti v nekaterih protonskih
superionskih prevodnikih,
— potrditev novega modela feroelektričnih tekočih
kristalov s pomočjo meritev statičnih kritičnih
lastnosti,
— odkritje Goldstonove ekscitacije v spektru fero­
električnih tekočih kristalov s pomočjo dielektrične relaksacijske spektroskopije.
Kot novost je treba poudariti:
— raziskave stimuliranega ramanskega sipanja,
— raziskave s časovno ločeno lasersko spektroskopijo,
— raziskave termokromskih in fotokromskih siste­
mov, pomembnih za molekularno elektroniko s
pomočjo kvadrupolne jedrske dvojne resonance
17
0,
— raziskave interakcij med solitoni s pomočjo dielektrične spektroskopije v močnem zunanjem elek­
tričnem polju,
— razvoj EPR tomografije in NMR tomografije v ze­
meljskem magnetnem polju, kjer smo dosegli loč­
ljivost 2 mm,
— raziskave feroeleirtričnih polimerov vrste PVF2Najpomembnejši rezultati raziskav v letu 1986 so:
— razvoj nove NMR metode za določevanje slučajnih
polj v pseudo-spinskih steklih, ki omogoča določi­
tev Edwards—Andersonovega parametra reda v teh
sistemih s pomočjo meritve oblike NMR črte,
— dokaz fraktalne narave cementnega gela s pomočjo
NMR relaksacije in razvoj modela, ki popisuje
strjevanje cementa kot perkolacijski prehod,
— odkritje dejstva, da slučajna polja v pseudo-spin­
skih steklih, ki so po: led i ca substitucijske neureje­
nosti teh sistemov, zabrišejo fazni prehod v teh sis­
temih, podobno kot električna polja zabrišejo faz­
ni prehod iz paraelektrične v feroelektrično fazo.
Drugi moment statičnega slučajnega polja tako
predstavlja polje, ki je konjugirano Edwards—Andersonovemu parametru reda in ki ga lahko spre­
minjamo s spremembo koncentracije NH4 ionov v
Rb1_x(NH4)xH2P04,
0.6
* »
_oo
**
R o . <P *•* H 0 , C
Rb, y,<
H0,C
R c . ?'<
H0,0
Izmerjeni kotno odvisni parametri, ki popisujejo porazde­
litev hidroksiapatitnih mikrokristalov v zobnem cementu
in upodobitev modela porazdelitve teh mikrostalikov.
25
^^Sfe--'^^ **'•
,X-U
K
.*a*ir
•»^
Laboratorij za lasersko spektroskopijo in kvantno optiko se je v zadnjem času opremil za študij zelo hitrih pojavov.
S pomočjo kratkih sunkov (3ps) iz barvilnega laserja je mogoče npr. raziskovati dinamiko elektronske luminiscence v
polprevodnikih.
— določitev mehanizma strukturnega faznega pre­
hoda v feroelektričnem diglicin nitratu,
— študij solitonske gostote in narave faznih preho­
dov v inkumenzurabilnih sistemih in feroelektriKih
s pomočjo kvadrupolno motene jedrske magnetne
resonance ™K,
— začetek raziskav nematskih mikrokapljic, dispergiranih v polimerni matriki. Ti sistemi predstav­
ljajo novo vrsto tekočekristalnih prikazalnikov, ki
so znatno cenejši od tradicionalnih in ki omogo­
čajo izdelavo zaslonov z veliko površino in veliko
gostoto informacij.
Na področju biofizikalnih raziskav so bili doseženi na­
slednji pomembni rezultati:
Lipidno proteinske interakcije
— Določena so bila segmentna gibanja in vloga vezalnih mest za maščobne kisline v procesu denaturacije serumskega albumina.
— Izmerjene so bile konformacijske spremembe ak­
tivnega mesta gliceralaldehid—3 fosfat dehidrogena
kot posledica vezanja hidrofobnih ligandov na dru­
gem področju encimske molekule.
— Aktivnost CaATPaze, encima za aktivni transport
Ca2+ ionov, je sklopljena s stanjem membrane.
Dokazana jp bila vloga Uganda, kf !a vezan omo­
goči si'.lopitev med aktivnostjo encima in stanjem
membrane.
26
Struktura in funkcija membran
- Razviti so bili modeli za pojasnitev vpliva last­
nosti membran na hitrost reakcij, ki so sklopljene s prenosom snovi skozi membrane.
- Študirana je bila difuzija spinsko označenih mo­
lekul v zobni cement s posebnim oziroma na raz­
lične poti prenosa, ki so pogojene z nehomogeno
strukturo te trdne membrane.
- Izmerjeni so bili vplivi pulzov laserske svetlobe na
fluidnost membran eritrocitov.
- Spektroskopsko je bila kontinuirano izmerjena
hitrost respiracije izoliranih mitohondrij z metodo
spinskih označevalcev.
Celice in metabolizem nitroksidov
- Izmerjene so bile karakteristike celic v suspenzijah
glede na hitrost redukcije označevalcev in zaviral­
no vlogo kisika, kar je izrednega pomena za upo­
rabo nitroksidov kot kontrastnih sredstev v NMR
tomografiji.
- Razvit je bil model za vlogo superoksidnega radi­
kala za pojasnitev kinetike reakcij oksidacije askorbata s posredovanjem nitroksidnih radikalov.
- Razvite so bile nove metode za karakterizacijo
transportnih parametrov plesni s posebnim ozirom
za biotehnološko uporabo.
Elektronsko-mikroskopske raziskave so bile v letu
1986 usmerjene predvsem v:
— raziskave kristalov z moduliranimi strukturami,
— raziskave mikrostrukture tankih plasti. Na tem
področju smo v 1.1986 začeli z novimi raziskava­
mi strukturnih sprememb, uporabnih za laserski
zapis informacij.
Pomembnejii rezultati teh raziskav:
— opis moduliranih struktur v kristalih NbTe4 na
osnovi dualističnega pristopa;
— postavitev strukturnega modela za prehodno nizkotcmperaturno fazo N b T e ^
— določitev mehanizma oksidacije epitaksijskih plasti
—SnO v kolumbitno modifikacijo Sn02;
— določitev konfiguracije dislokacijskih omrežij na
mejnih površinah v epitaksijskih plasteh PbTe in
SnTe.
Na te osnovne raziskave se navezujejo uporabne in
razvojne raziskave. Med njimi je treba posebej omeniti
sodelovanje s Salonitom, Anhovo, pri raziskavah tiksotropije cementnih past in razvojne raziskave tankoplastnih
termočlenov. Pri tem smo pri parih PbTe—Au dosegli
termonapetosti praktično enake vrednostim za monokristale.
Na omenjene rezultate osnovnih raziskav se navezu­
jejo upo-abne raziskave tekočih kristalov in feroelektrikov ter raziskave tankih filmov za elektronsko industrijo.
Poudariti je treba tudi raziskave za uporabo NMR v agro­
nomiji, medicini in gradbeništvu.
Posebej je treba omeniti uporabne raziskave na podi j u razvoja novih tekočih kristalov, ki omogočajo bist­
veno večjo ločljivost in gostoto informacij kot klasični
tekočekristalni optični prikazalniki. Omenjene raziskave
so privedle do nove proizvodnje TK prikazalnikov s širo­
kim temperaturnim obsegom v ISKRI IEZE ter do nado­
mestitve katodnega zaslona s TK zaslonom v digitalnem
računalniško krmiljenem osciloskopu, ki ga proizvaja
ISKRA KIBERNETIKA. Prav tako je treba poudariti raz­
voj novih vrst optičnih dajalnikov pomikov in rotacij za
ISKRO AVTOMATIKO. Raziskave feroelektrikov so pri­
vedle do proizvodnje infrardečih detektorjev za DO VAR­
NOST in ultrazvočnega defektoskopa ter merilcev pretoka
za ISKRO KIBERNETIKO in TEH PROJEKT.
Gornje raziskave so vključene v jugoslovansko-ameriško znanstveno-tehnično sodelovanje (Kent State Uni­
versity National Bureau of Standards in Univerza Carne­
gie-Mellon v Pittsburgu), v sodelovanju s Sovjetsko aka­
demijo znanosti (Institut za kristalografijo v Moskvi), v
sodelovanje z ETH Zurich in LASIR.CRNS, Thiais, Fran­
cija, v sodelovanje z Institutom Max—Planck v Heidelbergu in Nuklearnim institutom Demokritos v Atenah ter
University of Waterloo v Kanadi in Univerzo Karl—Marx
v Leipzigu in Tehniško visoko šolo v Goteborgu na Šved­
skem. Prav tako sodelujemo z University of Urbana, Illi­
nois in University of Utah, Salt Lake City, Utah, ZDA,
pa z Australian National University v Canberi in v okviru
sodelovanja Univerze E. Kardelja z Univerzo v Minsku, z
njenim oddelkom za fiziko trdne snovi.
Rezultati raziskav so bili predstavljeni mednarodni
strokovni javnosti v publikacijah in na številnih preda­
vanjih na mednarodnih in domačih kongresih in univer­
zah, od tega tudi na naslednjih predavanjih na povabilo:
— na 23. kongresu AMPERE za magnetne resonance
v Rimu,
— na konferenci Evropske fizikalne družbe v Stockholmu,
— na 9. mednarodni ISMAR konferenci v Rio de
Janeiru,
— na mednarodni letni šoli AMPERE na Kreti,
— na 5. italijansko-jugosloyanski kristalografski kon­
ferenci v Padovi v Italiji,
— na simpoziju o el. sestavnih delih in materialih
SD 86 na Otočcu,
— na simpoziju ob 30-letnici el. mikroskopije v SR
Srbiji v Beogradu,
— na simpoziju o preprečevanju požarov v Portorožu,
— na 14. medn. šoli za fiziko feroelektrikov v Borowicah na Poljskem,
— na 11. medn. konferenci za tekoče kristale v Berkeleyu, ZDA,
— na srečanju opolnomočenih SE V—SFRJ za projekt
Biofizika v Dubrovniku,
— na delovnem srečanju „Nitroxides in Living Sys­
tems", Urbana, ZDA,
— na 8. šoli o biofiziki transporta membran v Mierkiju na Poljskem,
— na mednarodni konferenci o novih tehnologijah v
diagnostiki in zdravljenju v stomatologiji v Bethesdi, ZDA,
— na 14. mednarodnem kongresu o raku v Budim­
pešti,
— na 8. konferenci za magnetno-resonančno spektro­
skopijo v Maikammerju v Z R N ,
in še na mnogih predavanjih na povabilo na domačih
in tujih univerzah in institutih.
?7
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Raziskovalci:
18 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih
4 redno,
3 pa dodatno sodelujejo pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986
4 mednarodnih,
2 domači.
Sodelavci Odseka za kemijo fluora so v letu 1986 na­
daljevali raziskave na področju sintez z elementarnim fluorom pod tlakom, sintez in karakterizacij raznih fluorometalatov in sintez tehnično pomembnih fluoridov ter
raznih specialnih kemikalij. Nadaljevali so raziskave na
področju jedrske energetike, predelave odpadkov v sekun­
darne surovine in predelave nevarnih odpadkov v za okolje
neškodljive snovi. Velik del aktivnosti je bil usmerjen v
razvijanje postopkov za zmanjševanje emisij žveplovega
dioksida, hlapnih luoridov in dušikovih oksidov. Za delo
skupine je značien zelo širok spekter dejavnosti in velik
obseg aplikativnih nalog za neposredne naročnike iz
gospodarstva.
Na področju sintez z elementarnim fluorom pred
stavlja odsek eno najbolj izkušenih skupin na svetu. V
času svojega obstoja je razvil ali modificiral celo vrsto zah­
tevnih sintez raznih fluoridov, tako da se jih da pripraviti
v zelo čisti obliki s sintezo z elementarnim fluorom pod
pritiskom ali s fotosintezo v plinastem ali utekočinjenem
fluoru. Priznanje temu delu bo posebno poglavje v knjigi
Inorganic Syntheses, ki bo posvečeno nekaterim najbolj
zahtevnim sintezam anorganskih fluoridov, ki so bile
razvite v odseku.
Na področju kemije žlahtnih plinov je odsek eden iz­
med dveh-treh laboratorijev na svetu, ki lahko pripravijo
KrF2 v večjih količinah (nekaj 10 g na šaržo). To jim je
omogočilo vključitev v projekt „KrF2 kot oksidacijsko
sredstvo za doseganje neobičajnih oaksidacijskih stanj"
pod okriljem National Science Foundation. V letenjem
letu so objavili v Revue de Chemie Minerla, ki je izšla
ob stoletnici odkritja elementarnega fluora, članek o
X e F 5 + A g F 4 - . Nadalje so na simpoziju ob stolrtr.ici od
kritja fluora v Parizu poročaii o celi vrsti novih ksenonovih(VI) fluorometalatov. Najzanimivejši je vsekakor kom­
pleks (XeF5 + )3YF6^ — , ki so ga fluorokemiki po svetu že
dolgo poskušali sintetizirati, vendar brez uspeha. To je
edini tip kompleksa, ki je bil še neznan v vrsti XeF5 +
M F g - in (XeF5 + )2MF6
• Poleg itrijevega kompleksa so
opravili tudi isti tip kompleksa z disprozijem in holmijem. Nadalje so uspeli pripraviti tudi vrsto ksenonovih(VI)
fluorolantanidov(IV), ki predstavljajo prve znane spojine
med ksenonom in lantanidi: 4XeF6.MF4 (M - Ce, Pr, Tb),
XeF6.2MF4 (M * Ce, Pr, Tb) in XeF6-4PrF4. Na področ­
ju kemije ksenona velja omeniti še spojine XeF5 + BiF6~,
(X»F + ) x (Sn 2 Fo,) x in XeF2(XeF + ) x .(Sn2Fg-) x .
čeprav je znano, da je XeF2 kinetično zelo stabilen
proti disproporcionaciji v XeF4 in ksenon, pa so termodinamske ovire zelo majhne ( A H 0 = 8 kJ/mol in AS 0 =
- 2 5 J/mol). V sistemih XeF2 - PdF4 in XeF2 - PtF5
je bila itokazana disproporcionacija XeF2 v XeF4 in kse­
non. Sodelavci odseka pa so kot prvi na svetu uspeli
pokazati, da v sistemu XeF2 - MnF4 ne pride le do div
proporcionacije XeF2 v Xe in XeF4, ampak pri višjih
temperaturah tudi do disproporcionacije XeF2 v XeF6
in ksenon. Seveda je ta disproporcionacija termodinamsko
28
V letu 1986 izvršena dela
12 znanstvenih publikacij,
1 objavljen referat.
1 strokovna publikacija,
19 institutskih dokumentov.
5 neobjavljenih referatov,
1 patent.
manj ugodna (AH° = 42 kJ/mol, AS° = - 5 8 J/mol) in je
dodatno stimulirana s tvorbo ksenonovih(VI) fluoroargentataov(IV).
Na področju reakcij med hidrazinijevimi in amoni­
jevimi fluorouranati in ksenonovimi fluorldi so nada­
ljevali raziskave spojine (NH4)4UF-|0, ki predstavlja
edino znano uranovo spojino, ki ima koordinacijo večjo
kot 8. Pri študiju njenega termičnega razkroja pa so dobili
indikacije za obstoj še ene uranove spojine z visoko koor­
dinacijo (NH4)3UFg.
Na področju sintez novih hidrazinijevih(l-t-) in hidrazinijevih(2+) fluorometalatov je odsek že vrsto let med
vodilnimi v svetu saj ima objavljenih preko 80 spojin tega
tipa. V letošnjem letu so izolirali nadaljnje nove hidrazinijeve
fluorokomplekse
N2H6BeF4,
N2H6(PF6>2.
<N2H5) 2 SiF6, N2H5, N2H6SnF6 in (N2H6>2SnF6.F2
in določili strukture (N2H6>2F2 GeF6 in N2HgSbF5
Nadaljevali so tudi študij termičnih razkrojev teh spojin.
Na področju reakcij med binarnimi fluoridi in močni­
mi Lewisovimi kislinami velja omen'ti rešitev strukture
AgF2-AsF5, ki se sestoji iz raztegnjene, s fluorovimi mo­
stovi povezane, ( A f G ) n n + verige, ki je povezana z IAsF6>"
oktaedri z Ag F mostovi.
V okviru raziskav pomembnih anorganskih spojin
velja omeniti sintezo NF3 z elektrolizo ra/tjijcnega amo­
nijevega hidrogendifluorida. Izdelana je bila elektrolizna
celica in določeni optimalni pogoji za elektrolizo (nape­
tost, gostota toka na anodi, temperatura). Nadaljevali so
s študijem priprave ogljikovega fluorida ( C F x ) n , ki je pri­
meren kot katodni material za litijeve baterije. Študirali so
optimalne reakcijske pogoje za pripravo ( C F x ) n iz različ­
nih vrst grafita in z različno vrednostjo x.
Študij termičnih razkrojev tipa Mohrove soli (NH4)2
M(S04)2-6H20. pri katerih je vgrajenih v kristalno-re­
šetko dva do šest različnih kovin, je pokazal, da v zadnji
fazi razkroja nastajajo trdne raztopine oksidov kovin, ki
so vgrajeni v strukturo. Ob primerni izbiri kovin in sestavi
je možno pripraviti s termičnim razkrojem Mohrove soli
homogen, nekontaminiran keramični prah, ki bi lahko
služil za pripravo visoko magnetnih permeabilnih feritov.
Nadaljevali so raziskave sinteze halonov tj. halogeniranih nižjih ogljikovodikov, ki se uporabljajo kot učinkovita
gasilna sredstva. V letošnjem letu so izdelali in preizkusili
dva katalizatorja in sicer za sintezo trifluorometana in za
sintezo bromotrifluorometana, ki znatno znižata tempe­
raturo reakcije ob enakem izkoristku. Preizkusili so tudi
možnost regeneracije broma iz reakcijskih plinov z organ­
skim topilom.
V okviru tehnološko pomembnih anorganskih spojin
je skupina v sodelovanju s sodelavci Kemične tovarne Podnart izdelala postopek za proizvodnjo NiF2.4H20 z za­
prtim krogom tekoče faze, s čemer je bilo doseženo mini­
malno onesnaževanje okolja s fluoridi. Postavljena in pre­
izkušena je bila naprava za proizvodnjo do 601 NiF2-4H20
naa leto.
* ~~t*-feAtaa&.Mi<&
Naprava za pirolitsko predelavo odpadkov.
V okviru reševanja problematike fluoridnih odpadkov
so sodelavci odseka v letošnjem letu merili emisije hlapnih
fluoridov pri žganju okrasne keramike, pri proizvodnji
keramičnih izdelkov iz samota, ki se žgejo pri razmeroma
visokih tempe r aturah (oko1' 1150°C) in pri proizvodnji
elektroporcetana {okoli 1300°C). Nadalje so testirali iz­
ločanje hlapnih fluoridov iz opečnih izdelkov, ki so jih
uporabili za termično imobilizacijo galvanskih muljev. Pri
obravnavanju emisije hiapnih fluoridov ne smemo zanema­
riti emisije fluoridov iz drugih izvorov kot so termoelek­
trarne in proizvodnja fosforne kisline. Zlasti slednji
onesnaževalec je primeren za pridobivanje fluorovodika,
ki je ena od osnovnih surovin v fluorokemiji. V letošnjem
letu so proučili možnosti za pridobivanje domačega fluo­
rovodika iz odpadnih surovin.
Na področju sulfatnih odpadkov so nadaljevali študij
izločanja oblog kalacijevega suifaia dihidrata pod pogoji,
ki jih srečujemo v kemijski industriji. V letošnjem letu so
proučevali izločanje oblog na različne materiale, pri razl.čnih reakcijskih pogojih nevtralizacije. Raziskave kristalizacije kalcijevih sulfatov na različnih vzorčnih površinah
predstavljajo osnovo pri izbiri primernega konstrukcij­
skega materiala za gradnjo reakcijskih posod in cevovodov.
Na področju predelave nekaterih odpadkov v sekun­
darne surovine z metodo pirolize velja omeniti predvsem
uspehe, ki so bili doseženi pri regeneraciji bakra iz odpad­
nih kablov in kompozitnih materialov. Ti odpadni mate
rialisesestojijoiz zelo iskanih barvnih kovin (baker, svinec,
aluminij) in izolacijskih materialov (plastika, guma, f k s t i l ,
papir itd.). Piroliza je eden od načinov recikliranja barv
nih kovin brez škodljivega vpliva na okolje. Pri tej metod
se izolacijski materiali termično razgradijo v redukcijsk
atmosferi na gorljive pline, olja in oglje, med tem ko ko
vine ostanejo nespremenjene in jih enostavno ločijo. Nada
Ije, so raziskovali uničevanje stranskih produktov pri proiz
vodnji zdravil, starih zdravil in drugih materialov (lekar­
niške gošče, ostanki grafičnih barv itd.), ki jih ni mogoče
odlagati na komunalne deponije. Raziskave so bile oprav­
ljene na laboratorijskem, pa tudi polindustrijskem nivoju
(do 1000 kg na šaržo) s poudarkom na iskanju rešitev, ki
ne onesnažujejo okolja.
Na področju nuklearne tehnologije so sodelavci odse­
ka nadaljevali raziskave tehnoloških značilnosti uranove
rude iz Žirovskega vrha. V okviru tega dela so izvedli teh­
nološko testiranje več uranovih vzorcev rude. Poleg kla­
sične rude nastaja pri rudarjenju tudi takoimenovana rev­
na ruda, ki vsebuje prenizke koncentracije urana, da bi
jo bilo upravičeno predelovati v obstoječem obratu. Zato
so nadaljevali raziskave možnosti predelave rude po meto-
Razrešena kristalna struktura AgF2-AsFs je pokazala, da
je spojina zgrajena iz neskončnih verig (Ag-F)p*.
Koordi­
nacija fluorovih atomov okoli srebra je neobičajno visoka
in tvori pentagonalno bipiramido.
29
di statičnega izluževanja, ki je mnogo cenejše. Skupaj s
kolektivom Rudnika urana Žirovski vrh so nadaljevali delo
na optimizaciji pogonskih parametrov in na reševanju pro­
blemov celokupne bilance amonijevega iona.
V letošnjem letu je odsek nadaljeval tudi raziskave v
zvezi s pridobivanjem urana iz pepela raškega premoga. Ta
premog, ki ga uporablja kot gorivo termoelektrarna v Pk>minu, ima sicer visoko kurilno vrednost, vsebuje pa zelo
veliko žvepla (do 10 %). Pri zgorevanju tega premoga zato
nastaja zelo veliko žveplovega dioksida, ki močno onesna­
žuje okolje. Po drugi strani pa pepel tega premoga vsebuje
razmeroma dosti urana. Sodelavci odseka so razvili pošto-
Naprava za proizvodnjo nikljevega(ll) fluorida tetrahidrata, ki je bila ob sodelovanju z Odsekom za kemijo fluora
IJS postavljena v Kemični tovarni Podnart.
pek, ki rešuje hkrati oba problema - žveplov dioksid se
izpira iz dimnih plinov s suspenzijo pepela v vodi. pri če­
mer nastala žveplova kislina iz pepela izlužuje uran. Na
ta način se dimni plini očistijo, obenem pa se iz pepela
izluži več kot 9 0 % urana. Poleg urana se raztaplja tudi
vanadij, ki ga je v nastali lužnici okoli desetkrat več kot
urana in predstavlja zanimiv stranski produkt. Dobljeni
uranov koncentrat ustreza specifikacijam, kakršne veljalo
za produkt, ki se uporablja kot surovina za izdelavo jedr­
skega goriva. Pridobljeni vanadijev koncentrat pa je prime­
ren za proizvodnjo ferovanadija.
V letu 1986 so sodelavci odseka sodelovali s števil­
nimi delovnimi organizacijami, izmed katerih naj našte­
jemo le nekatere: Energoinvest Sarajevo. Dinos Ljubljana,
Rudnik urana Žirovski vrh, Lek Ljubljana, Kemična to­
varna Podnart, Elektropriveda Hrvatske, Institut „Ruder
Boškovič", Elektroinstitut ..Milan Vidmar" Ljubljana,
Unija—Metal Zagreb, SMELT Ljubljana, Mestna razisko­
valna skupnost Ljubljana, obenem pa je celi vrsti delovnih
organizacij pomagal z manjšimi storitvami tehnične nara­
ve in s kemijskimi in termičnimi analizami (Vojno tehnič­
ni institut Beograd, Cinkarna Celje, SOP Krško, Kmetijski
inštitut Slovenije, Iskra-Zmaj Ljubljana, Iskra Kibernetika. Opekarna Ljubečna, Lek Ljubljana, FNT Montanistika. Institut za celulozo in papir, Mercator-Dekor Ljub­
ljana idr.).
Odsek že več let tvorno sodeluje z vrsio institucij
in univerz v tujini, od katerih naj omenimo Mednarodno
agencijo za atomsko energijo na Dunaju, British Council
in univerze v Leicestru (Velika Britanija), Piessnu (ZR
Nemčija) in Boredeauxu (Francija). University of Cali­
fornia, Berkeley (ZDA) in National Laboratory Los Ala­
mos (ZDA).
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
Raziskovalci:
14 »odelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih
2 redno,
2 pa dodatno sodelujeta pri pedagoikem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
5 mednarodnih (3 referati),
1 domače (2 referata).
V letu 1986 izvršena dela:
4 znanstvene publikacije,
1 objavljen referat,
8 institutskih dokumentov,
3 neobjavljeni referati,
2 diplomski deli.
V odseku za spektroskopijo so opravljali raziskoval­
no delo na področju masne spektrometrije, atomske ab­
sorpcijske spektroskopije, izotopske geokemije in sinte­
ze organskih spojin.
Sodelavci skupine za masno spektrometrijo so izva­
jali raznovrstne raziskave reakcij ionov v plinski fazi.
Pretežno so obravnavali reakcije disoacije ionov, izme­
njavo nabojev in „charge stripping" reakcije. Vse te ra­
ziskave so osnovane na natančnem merjenju sprememb ki­
netične energi, ionov, nastalih pri trkovno aktiviranih
reakcijah. Ker taka merjenja zahtevajo visoko stabilnost
vseh elektronskih sklopov spektrometra, so tudi v tem
letu namenili precej časa izboljšavi instrumentacije. Iz­
delali so idejne rešitve in nabavili osnovno opremo za pre­
hod na računalniško vodenje eksperimentov in zajemanje
podatkov, ker je registracija navedenih pojavov s klasično
tehniko že težko obvladljiva.
V sodelovanju z Univerzo v Budimpešti so nadaljevali
visokotemperaturne masnospektrometrične raziskave si­
stema H0J3, ki je pomembna komponenta v nekaterih
svetilnih telesih. Delo so usmerili predvsem na identifi­
kacijo in študij interakcije specij, ki nastanejo pri visokih
temperaturah ter na določanje njihovih termodinamskih
funkcij.
Razen dela v okviru lastnega raziskovalnega programa
so opravili še preko 50 plinsko kromstografskih in masno
spektrometričnih raziskav organskih materialov za ne­
posredne naročnike kot so: Sava-Kranj, ISKRA-mikroelektronika, LEK-Ljubijana, Pliva-Zagreb in druge. Za
uporabnike v industriji so tudi v tem letu izdelali 6 meril-
30
nikov za pretočno merjenje koncentracije kisika v plinih.
Izdelava teh instrumentov je potekala v sodelovanju z
Odsekom za računalniško automatizacijo in regulacije
in ISKRA — merilno tehniko.
Skupina za izotopsko geokemijo je na osnovi meri­
tev izotopske sestave lahkih elementov, ko so vodik,
ogljik, kisik in žveplo, obravnavala več hidrogeoloških
problemov. Zelo uspešno so opravili raziskavo pretakanja
in mešanja vod v kratkem okolju, predvsem na vodnih
zajetjih Kubet (Rižana) in Brestovica ob italijanski meji
pri Komnu. Raziskovali so zadrževanje in dotok vod v
premogovnikih, kar naj bi doprineslo k boljšemu pozna­
vanju nevarno« i vdorov vode v jamske sisteme. Delo je
potekalo s pomočjo modelnih poskusov. Pri nadaljni ra­
ziskavi so ugotavljali akumuliranje in obnavljanje termomineralnih vod in izvor CO2. ki jih pogosto spremlja.
Dobljeni rezultati bodo uporabni pri načrtovanju opti­
malnega izkoriščanja raziskanih izvirov.
-*
-U
~I—
•13
—r-
•
<~"
1
1
-1»
. - . « '
-n
-»
1
1
v
%
T""
-;1
-I
—r
+ «**• —nw
~
/TV.
^
\
\
\
—
•
-
-7
\
\v
;
/
s
**!*
\
r^
-1
1" y
1
\
-t
71
•s
11
1 Rtfilb« SlitM«
%Vn*s.
2 ItffMI
^v." ^
7*B
iMmrffet I r t t h a
»•••«. .
-i
Yc
1 Umr#U$m
i
•
• 6>i-i
-7
l
.
.
a?
»»C
»
sotnosti različnih matric (NH 4 CI. N r ^ F . H F . N H ^ S O ^ .
KCI,CsCl).
Na področju raziskav v okolju so pričeli s študijem
kemijske transformacije in trasJokacije kromovih spojin
v tleh, tretiranih s krom vsebujočimi odpadki (blato
industrijskih in komunalno-industrijskih čistilnih naprav).
V prvi fazi so se omejili na določanje koncentracije posa­
meznih kromovih zvrsti (Cr + 3. C r + 6 in organsko vezani
Cr) v blatu čistilne naprave Domžale in tU Vrhnika.
Skupno s Stomatološko kliniko fakultete za medicino
so sodelovali pri formiranju jugoslovanskega projekta o
vplivu prehrane na stanje zobnih bolezni (karies) prebi­
valstva Jugoslavije.
V okviru sodelovanja z industrijo (Belinka-Ljubljana)
so skupno z Veterinarskim oddelkom Biotehniške fakul­
tete v Ljubljani ugotavljali toksičnost tributilkositrovega
oksida (TBTO) v zraku na poskusne živali v komori pre­
mazani s preparati za zaščito lesa (belles, bdton). Za
ISKRA-mikroelektroniko so opravljali redno kontrolo
čistosti kemikalij, ki jih uporabljajo pri s<ojih proizvod­
nih procesih. Poleg tega so za različne naračnike opravili
meritve številnih vzorcev, pretežno geološkega in biolo­
škega porekla.
V Laboratoriju za organsko sintezo so študirali vpliv
fluora, vezanega ob dvojni vezi, na stereokemijo edicije
klora in broma. Pri reakciji E in Z-1-fluoro— 1,2-difeniletena z bromom so opazili manjšo antistereoselektivnost
v primerjavi z nesubstituiranim alkenom. Fluoriranje
vrste alkenov s CSSO4F poteče pri sobni temperaturi v
metilenkloridu do adicijsko eliminacijskih produktov.
L
1
'
Ravnotežna temperatura vode, prisotnost karbonatnih
prikamnin in razkroj organskih snovi vplivajo na spre­
minjanje izotopske sestave kisika in ogljika v CO2 v termomineralnih vodah. Diagram prikazuje izotopsko sestavo
kisika in ogljika v CO? na različnih lokacijah obrobja
Panonske nižine Podrobneje so obdelane mineralne vode
iz okolice Rogaške Slatine.
Nadaljevali so tudi raziskavo vplivov brakičnosti ozi­
roma evaporacije morske vode na recent no sedimentacijo
v Jadranskem morju, kar je pomembno pri iskanju starej­
ših nahajališč sedimentnih fosilnih goriv. Potekale so tudi
raziskave triasnih karbonatnih kamnin in pohorskega to­
nalita. V okviru izotopske sestave svinca, ki omogoča do­
ločanje starosti rudnih nahajališč.
Sodelavci laboratorija za optično spektroskopijo so
pričeli z razvojem metodologije določanja različnih kemij­
skih zvrsti elementov s kombinacijo metod kromatografije
in atomske spektroskopije. Delo je povezano z nekaterimi
nalogami s področja medicine okolja in agroživiistva. De­
lali so tudi na razvoju postopkov za kvantitativno dolo­
čanje refraktornih elementov (redke zemlje) z merjenjem
emisije v induktivno Vklopljeni argonski plazmi. Posebno
pozornost so posvetili metodiki korekcije spektralnih interferenc. Konstruirali so poseben Bobingtonov razprši­
lec, ki omogoča študij mehanizma kemijskih reakcij v
kondenzirani fazi pri atomiraciji raztopi.-, v plamenu žrakacetilen in dušikov oksidul acetilen. Z omenjeno Mriskavo
jim je uspelo razložiti mehanizem interakcij pri atomizaciji titanovih soli (klorid, sulfat, fluorokompleks v pri­
AKTI ADOUCT
Stereo kemija halogeniranja alkenov.
31
medtem ko so v prisot^tsti nukleofila opazili adicijo po
Markovnikovem pravilu.
Ugotovili so, da fotokemijska reakcija pentafluorofe
nil-prop-2-enil etra v cikloheksanu pri A = 253,7 nm vodi
do intramolekularne 2+2 cikloadicije, pri čemer nastane
2. 3. 4. 5, 6-pentafluoro—1. 8—epoksimetano biciklo
14.2.0.) o k t a - 2 , 4 - d i e n , medtem ko poteče pri reakciji
tio analoga cepitev C - 5 vezi.
Pri segrevanju vrste ogljikovodikov s ksenonovim di
fluoridom od 9 5 - 1 2 0 ° C so ugotovili, da nastanejo
mono, di in trisubstituirani produkti Pri reakcijah vrste
alkenov s CSSO4F nastanejo pri sobni temperaturi vici
nalni difluoridi oziroma vicinalni metoksi fluoridi, sledeč
Markovnikovemu tipu regioselektivnosti, stereokemija pa
je odvisna od strukture lakena in reakcijskih pogojev.
Opravili so tudi več raziskav organskih materialov za
naročnike iz industrije, kot je Ilirija—Ljubljana, A E R O Celje in Color—Medvode.
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
Raziskovalci:
6 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih
2 redno.
1 pa dodatno sodeluje pri pedagoikem delu univerze.
Udelzba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
9 mednarodnih (6 referatov).
2 domači (2 referata).
V letu 1986 izvršena dela.
6 znanstvenih pubiikatij,
I objavljen referat,
4 institutski dokumenti.
7 neobjavljenih referatov,
1 diplomsko delo.
Sodelavci Odseka za fizikalno kemijo so v letu 1986
nadaljevali osnovne raziskave na področjih kemijske ki
netike, kemije raztopin, koloidne kemije, radiokemije,
radioekologije, sinteze zaznamovanih spojin in skladiš­
čenja radiaoaktivnih odpadkov ter sorMovali na aplikativno-razvojnih nalogah za neposredne naročnike.
Na področju kemijske kinetike so sodciavci odseka iz­
vedli eksperimentalne in modelne raziskave kinetičnih
izotopskih efektov (KIE) zvrsti 1 5 | \ | 1 4 N 1 6 O . 1 4 | \ | 1 5 N
! 6 o in 1 4 N 1 4 N 1 8 O V termičnem razpadu N2O -» N2+
0,5 O2. kataliziranem s klorom.
V eksperimentalnih določitvah KIE so uporabili kom
petitivno metodo izotopske obogatitve reaktanta po znam
stopnji pres-iove. Eksperimente so izvedli z N2O naravne
izotopske sestave v statičnem vakuumskem sistemu v
temperaturnem območju 7 7 3 - 8 7 3 K. Od možnih KIE sta
bila merljiva le vsota KIE N - 1 5 obeh izomernih zvsti
15|\|14N16O
in
14|\J15N16O
in
KIE
0-18
zvrsti
<4|\|
14(y|18o. Izmerjeni KIE so bili normalni tako po svoji
velikosti (1,025 - 1,047) kot temperaturni odvisnosti.
Tu( i v spremenjenih pogojih določitve KIE je bila reakcija
prvega reda glede na N2O in atomarni klor.
V modelnih raziskavah so sodelavci predlagano po­
časno stopnjo reakcijskega mehanizma N2O + CI -» N2
+ OCI obravnavali na dva načina: kot enostopenjski ozi­
roma dvostopenjski proces z vmesno tvorbo intermediata
N2OCI. Aktivacijski kompleks predlagane počasne stop
nje so simulirali z različnimi načini razpada štirih tipov
planarnih modelov: NNOCI, trans CINNO, NNO ICI) m
NNO + Cl, katerih vsi so imeli kotno konfigiracijo NNO,
atom Cl v zadnjem pa je bil prost.
Uspešnost teh modelov so preverjali s kombinacijo
treh tipov modelnih izračunov: izračun KIE, aktivacijske
energije IE a ) in predeksponencialnega faktorja (A) reak
cije. Modelne izračune KIE so opravljali po posebej v ta
namen razvitem računalniškem programu, ki je temeljil
na Bigeleisnovi formulaciji KIE in Wilsonovi 1 . oatrični
metodi računanja lastnih izctopskih frekvenc AK. Ener­
gije vezi AK v modelnih izračunih E a so Izvajali po metodi
32
Sandersona, predeksponencialnega faktorja A pa po teoriji
absolutnih reakcijskih hitrosti.
Rezultati opravljenih raziskav so pokazali, da so v po
(jledu modelnega reproduciranja KIE N - 1 5 in 0 - 1 8 ter
E a vsi trije tipi konfiguracij CINNO. NNO(CI) in NNO +
Cl enakovredni. Razlikovanje med njimi so omogočili šele
modelni izračuni A, v katerih je bil uspešen le tip NNO +
Cl, oba ostala pa sta dala prenizke vrednosti.
Med najpomembnejše dosežke izvedenih raziskav so­
dita potrditev uspešnosti izvirne kombinacije modelnih iz­
računov KIE, E a in A v identifikaciji in karakterizaciji
AK, ki na sami osnovi razpoložljivih KIE sicer ne bi bila
možna, in izvedena ocenitev geometrije, polja sil ter reak­
cijske koordinate AK tiste stopnje mehanizma razpada,
ki v njem določa kinetično izotopsko frakcionacijo.
V okviru raziskovalnega programa fizikalna kemija
raztopin so sodelavci odseka študirali nekatere fizikalnokemijske lastnosti vodnih raztopin ogljikovih hidratov.
Znano je, da so molekule preprostih sladkorjev v vod­
nih raztopinah močno hidratizirane in da pri višjih kon­
centracijah asociirajo preko vodikove vezi. Večina raziskav
oosega študij koligativnih in termokemijskih lastnosti
teh sistemov. Slika o vedonju sladkorjev v vodnem mediju
še zdaleč ni popolna Predlagani modeli za interpretacijo
obnašanja teh sistemov ne vodijo do istih zaključkov. In­
formacije o stopnji in obsegu asociacije molekul sladkorjev
in njihovi hidrataciji kakor tudi o vplivu molekul topljenca na strukturo topila lahko ugotovimo tudi iz volumskih
m transportnih lastnosti teh sistemov.
Sodelavci odseka so raziskali volumske in trasnportnc
lastnosti vodnih raztopin sladkorjev različnih strukturnih
zvrsti, to je monosaharidov (pentoze, heksoze), disaharidov in trisaharida do koncentracije 1 mol d m - 3 jp pri
temperaturah od 293,15 K do 318,15 K. Določili so par
cialne molske volumne in parcialne molske ekspanzibilnosti topila in topljencev. Koeficienta viskoznosti B in D
so razložili na osnovi interakcij topilo - topljenec in
topljenec - topljenec. Viskoznost raztopin so interpre­
tirali s teorijo hitrostnih procesov in z Einsteinovo teo-
Raziskave termokemijskih lastnosti asocinarnih razto­
pin z L KB preciznim kalorimetrom.
rijo viskoznosti. Za preiskovane topljence so določili ter
modinamske funkcije aktivacije toka viskoznosti pri ne­
skončnem razredčenju in temperaturi 298,15 K h poka­
zali vpliv strukture topljenca na strukturo topila.
Ta problematika je zajeta tudi v jugoslovansko-ame
riškem projektu pri IMSF (National Scientific Foundation).
Raziskave na področju sinteze zaznamovanih spojin
so potekale na pripravi tironinov, zaznamovanih z J - 1 3 1 .
Sodelavci odseka so ugotovili optimalne pogoje za pripra­
vo zaznamovanih tironinov visoke specifične aktivnosti.
Določili so razmerje hitrosti jodiranja di-jod-tironina in
tirozina, kar bo omogočilo ugotoviti zvezo med reaktivno­
stjo določenih atomov C v obroču tironina in elektronsko
gos'otu na len atomih.
Pri študiju adsorpcije ionov Co?* na koloidne delce
hematita (« — Fe203) so sodelavci iskali nove računalni­
ške pristope pri numeric nem reševanju kemijskih ravno­
težij na fazni meji med hidroliziranim oksidom (površin­
ska akivna mesta - FeOH) in elektrolitom (Co2 + v 0,1
IVI raztopini NaNo3).
Analiza rezultatov je pokazala, da so kompleksi
FeOCo+ na prvi plasti, medtem ko so kompleksi
(FeO)2Co in FeOCoH na drugi plasti električnega dvosloja. To je omogočil študij vpliva ionske jakosti na adsorpcijo.
V ovkiru radioekeoloških raziskav so sodelavci odseka
opravili meritve vsebnosti S r - 9 0 , S r - 8 9 , C - 1 4 , Po-210,
Pi)-210. Ra-226, Rn-222 v različnih vzorcih iz okolja.
P) nesreči v Černobilu so ocenili celokupno aktivnost
Si -°-0 in S r - 8 9 , ki je padla na področje Slovenije s pa­
davinami. Določili so transportne poti teh izotopov v rast­
line, plodove in prehrambene proizvode. Meritve aktiv­
nosti S r - 9 0 , C - 1 4 in H—3 so izvedli tudi v okviru pro­
grama nadzora okolice Nuklearne elektrarne Krško in v
vzorcih vod in zraka v nekaterih notranjih sistemih elek­
trarne. Z ugotavljanjem aKiivnosti Ra—226, Pb—210 in
Po-210 v vodah, sedimentih, ribah, zemlji in poljedelskih
pridelkih v okolici Rudnika urana Žirovski vrh so sodelav­
ci odseka vključeni v izvajanje programa nadzora obrato­
vanja rudnika ter predelovalnega obrata.
V zvezi s skladiščenjem nizko in srednje aktivnih od­
padkov iz Nuklearne elektrarne Krško so sodelavci odseka
raziskali sorpcijske lastnosti naravnih zeolitov za nekatere
pomembne cepitvene produkte, kot so Cs-137 in Sr-90.
Kot ena izmed možnosti solidifikacije radiaktovnih odpad­
kov je vezava s cementi v beton. Študij migracije izotopov
v betonu bo omogočil pravilno izbiro cementov in ustrez­
nih mešanic za pripravo betonov ter oceno nevarnosti, ki
Di jo predstavljalo tako skladišče za okolico.
Odsek je sodeloval s Termoelektrarno Šoštanj pri sa­
naciji Velenjskega jezera, v katerega elektrarna odvaja
pepelno brozgo.
Raziskave naj bi nakazale najprimernejši način sana­
cije jezera, v katerem zaradi visoke alkalnosti vode živ­
ljenje odmira. Ena od možnosti bi bila nevtralizacija vode
s C02 iz dimnih plinov, ki bi se s tem očistili tudi od SO2
33
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
Raziskovalci:
10 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih
2 redno.
1 pa dodatno sodeluje pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
19 mednarodnih (15 referatov).
1 domače (1 referat).
V letu 1986 izvršena dela
10 znanstvenih publikacij.
5 objavljenih referatov.
12 institutskih dokumentov.
5 neobjavljenih referatov.
V letu 1986 so delavci odseka za jedrsko kemijo
opravljali raziskave v okviru usmerjenih programov RSS in
posebnih raziskovalnih skupnosti na področju varstva
okolja, jedrske energetike, nevrobiologije in razvoja analiznih metod. Sodelovali so pri raziskavah pvliva Rudnika
urana Žirovski vrh in Nuklearne elektrarne Krško na oko­
lje, opravljali raziskave in analize za neposredne naročnike
ter sodelovali z mestnimi in republiškimi upravnimi organi
v okviru raznih delovnih skupin in strokovnih komisij.
Težišče raziskav s področja varstva okolja je bilo na
proučevanju prenosa nekaterih izbranih mirkoelementov
(predvsem živega srebra in njegovih oblik) in radioaktivnih
elementov med vodo, sedimenti in organizmi ter njihovem
kopičenju in metabolizmu v izbranih indikatorskih orga­
nizmih. Rezultati meritev izbranih težkih kovin v sedimentih in indikatorski školjki užitni klapavici priobalnega
morja severnega in srednjega Jadrana, ki potekajo v okviru
Programa združenih narodov o raziskovanju Sredozemske­
ga morja kažejo, da je nivo onesnaženja s težkimi kovina­
mi konstanten, opazen pa je vpl'v človekovih aktivnosti v
bližini nekaterih gosto naseljenih industrializiranih obmo­
čij. Preverjali in izboljševali so različne metode za dolo­
čanje vsebnosti totalnega živeg< srebra, predvsem nepla-
mensko absorpcijsko spektrometrijo. S to metodo so iz­
merili koncentracije Hg v izdihanem zraku rudarjev, iz­
postavljenim hlapom te kovine ter ugotovili tesno korelacijo med množino živega srebra v izdihanem zraku in kon­
centracijo v krvi oziroma urinu rudarjev. Poleg tega so
študirali še obremenitev posameznih organov pri podga­
nah, izpostavljenih hlapom živega srebra.
V okviru biokemijskih raziskav so nadaljevali s pro­
učevanjem induciranih metalotioneinov kot možnih bio­
loških indikatorjev onesnaženja morja s težkimi kovinami.
Vzporedno so raziskovali vpliv kadmija in cinka na larvalni
stadij v razvoju užitne klapavice.
Z biokemijskimi raziskavami metabolizma živega
srebra v subcelularnih delcih so ugotovili, da se v citosolu
ta kovina veže predvsem na pro t ei ne z visoko molekulsko
maso.
Termoelektrarna Šoštanj že vrsto let odlaga v Velenj­
sko (Plevelovo) jezero elektrofiltrski pepel. Iz pepela se
izlužujejo alkalije, kar povzroča visok pH v vsej vodni masi
jezera (vrednost pH je približno 11), zaradi česar je je­
zero biološko mrtvo. V letošnjem letu so sodelavci odseka
za jedrsko kemijo začeli proučevati, kako znižati vrednost
pH, da bo jezerska voda uporabna za tehnološko in morda
Raziskave onesnaževanja okolja z radioaktivnimi snovmi in toksičnimi mikroelementi v Šaleiki dolini.,
34
tudi pitno vodo, pri čemer naj bi istočasno prišlo Jo bio­
loške oživitve jezera.
Del svojih raziskovalnih dejavnosti so delavci odseka
za jedrsko kemijo usmerili tudi v proučevanje vpliva čer­
nobilske nesreče na biosfero.
Raziskave mikroelementov in radioaktivnih onesnaže­
valcev v okolju so bile vključene v medrepubliško in med­
narodno znanstveno sodelovanje. Pri raziskavah morskih
ekosistcmov so sodelovali s Centrom za raziskovanje morja
instituta ..Rudjer Boškovic" iz Rovinja in Institutom za
oceanografijo in ribištvo iz Splita, v mednarodnem merilu
pa so sodelovali s Svetovno zdravstveno organizacijo. Pro­
gramom združenih narodov o raziskovanju Sredozemskega
morja in Mednarodno agencijo za atomsko energijo.
Na področju vpeljave novih analiznih postopkov so
razvijali radiokemijske in instrumentalne metode nevtronske aktivacijske analize za določevanje mikrogramskih in
submikrogramskih množin nekaterih elementov v vzor­
cih z različno osnovo. Izdelali so metode za določevanje
Np—237 v sedimentih, P b - 2 1 0 in urana v biosferi.
Izpolnjevali so metode za določevanje nekaterih kri­
tičnih mikroelementov v bioloških materialih, še posebej
poglobljeno pa so študirali metode za določevanje arzena
in antimona ter arzenovih zvrsti.
Sodelovali so v medlaboratorijskih primerjalnih ana­
lizah, ki so jih organizirali Svetovna zdravstvena organi­
zacija. Mednarodna agencija za atomsko energijo in ame­
riški Nacionalni biro za standarde.
S področja raziskav v nevrobiologiji so pomembni
podatki o korelacijah med živim srebrom in selenom v
organih profesionalno izpostavljenih ljudi živemu srebru.
Rezultati o vsebnosti Hg, Me-Hg in Se v laseh prebivalcev
z različnih geografskih področij in z različnimi navadami
in načini prehranjevanja kažejo, da se množine Hg in
Me-Hg, kakor tudi razmerja med njima, spreminjajo s
krajem in področjem, medtem ko so koncentracijski ni­
voji Se v laseh vseh preiskovanih oseb tako z obalnega
področja kakor tudi iz notranjih predelov praktično kon­
stantni. Rezultati analiz težkih kovin v žitih in njihovih
produktih iz različnih predelov Jugoslavije kažejo, da nji­
hov doprinos k obremenitvi organizma ne predstavlja ne­
varnosti. Proučevali so še način vezave živega srebra v
citosolu ledvic pri podganah, ki so bile dalj časa izpostav­
ljene hlapom živega srebra v idrijskem rudniku.
Na področju jedrske energetike so nadaljevali s prou­
čevanjem transporta nekaterih radionuklidov v okolju.
Analizirali so vp'iv petletnega izpuščanja tritija iz nukle­
arne elektrarne Krško na površinske in podtalne vode ter
ovrednotili rezultate meritev zunanje dozne hitrosti v
okolici NE Krško. Merili so tudi absorbirane dozne hitro­
sti ter koncentracqe radona v hišah na področju Žirovskega vrha in Krškega.
Sodelavci odseka za jedrsko kemijo koordinirajo ce­
lotni program nadzora okolja v Žirovskem vrhu zaradi
obratovanja rudnika urana, v njihovih laboratorijih pa
opravijo tudi velik del meritev.
V programu radiološkega nadzora Nuklearne elek­
trarne Krško pripravljajo vzorce sedimentov reke Save in
rib za spektrometrijo gama ter v njih določajo S r - 9 0 .
Poleg tega merijo tudi zunanje dozne hitrosti s termoluminiscentnimi dozimetri.
V letu 1986 so izdelali 14026GBq T c - 9 9 m za potre­
be Onkološkega instituta v Ljubljani in Klinike za nukle­
arno medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljub­
ljani.
Za komunalno podjetje Domžale, TOZD Centralna
čistilna naprava Domžale-Kamnik, so opravljali analize
vode in blata za potrebe stalnega nadzora nad delovanjem
čistilne naprave.
Skozi celo leto so opravljali analize za neposredne
naročnike; analize različnih vzorcev (vode. sedimenti,
hrana, kemikalije, biološki vzorci, produkti v posamez­
nih stopnjah tehnološkega procesa) na različne elemente z
nevtronsko aktivacijsko analizo. Na podlagi teh rezultatov
so napisali tudi več ocen o vplivu tipičnih industrij ali
dejavnosti na okolje.
O svojem delu so poročali na več tujih in domačih
znanstvenih srečanjih.
Sodelavci odseka so redni člani nekaterih mestnih in
republiških delovnih komisij in upravnih organov (strokov­
na komisija za jedrsko varnost pri republiškem komiteju
za energetiko, industrijo in gradbeništvo, mestni komite
za urbanizem in varstvo okolja, odbor za varstvo okolja
pri RK SZDL, razni odbori RSS in PoRS itd.).
ODSEK ZA KERAMIKO
Raziskovalci:
22 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih
2 redno.
2 pa dodatno sodelujeta pri pedagoikem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986
16 mednarodnih (16 reftratovl,
10 domačih (25 referatov).
V letu 1986 izvršena dela:
14 znanstvenih publikacij.
40 objavljenih referatov,
4 strokovne publikacije,
46 institutskih dokumentov,
14 neobjavljenih referatov,
4 diplomska dela.
Sodelavci Odseka za keramiko so v letu 1986 nadalje­
vali raziskave in razvoj na področju anorganske kemije in
materialov v skladu s temeljno usmeritvijo Odseka za ke­
ramiko. Za dejavnost odseka je zančilno povezovanje
osnovnih raziskav z aplikativnimi in razvojnimi raziskava­
mi v sodelovanju s proizvodnimi organizacijami ter sodelo-
vanje z Univerzo pri izvedbi diplomskih del, magistrskih
del in doktorskih tez ter dopolnilnega izobraževanja.
Temeljne raziskave so potekale v skladu s srednje­
ročnim programom Raziskovalne skupnosti. Izvajanje apli­
kativnih in razvojnih nalog je temeljilo na dolgoročnih
programih sodelovanja z gospodarskimi organizacijami.
35
piranem BaTi03. Študij PZT Keramike je zajemal prouce
vanje mikrostrukt'irnih sprememb, ki jih povzročajo pet
valentm ioni Sb in Nb.
Na področju oksidnega jedrskega goriva so bile oprav
Ijene raziskave sintranja in razvoja mikrostrukture goriva,
ki vsebuje ..goriljivi strup" (UO2 - Gd203>
Sodelavci so proučevali vrednotenje žarilnih krivulj
TL dozimetrov. Ugotovili so, da lahko z izbiro ustreznega
programa vrednotenja preciznost meritev občutno izbolj
šajo. Pri študiju merjenja vlažnosti s keramičnimi senzorji
so upoštevali vpliv koncentracije CO2 in s tem izboljšali
zaneslj'vost meritev.
A-TiC-MoC -2SulV.Ni
t (mm)
Obraba na prosti površini eksperimentalnih obračalnih
ploščic iz trdin na osnovi TiC-MoC-Ni
oz. Ti(C.N)MoC—Ni pri neprekinjenem rezanju jekla in primerjava
z obrabo komercialne ploščice tipa P10.
Težišče raziskav je bilo tudi letos usmerjeno v pod­
ročje materialov kot so inženirska keramika, elektronska
keramika, nuklearna keramika in specialna keramika za
seznozrje kot npr. za detekcijo radiacije (termoluminiscentna keramika) in vlažnosti.
Sodelavci so opravljali vrsto osnovnih raziskav, ki so
potrebne za razumevanje sinteze in lastnosti materialov. V
to skupino raziskav sodijo analize faznih ravnotežij v
sistemih Bi2>3 - CdO - ZnO. Ru02~ Nd 2O 5 - CdO in
CaTiO 3 - SrTiC>3 Rezultati omogočajo oceno stabil­
nosti sillenitnih faz, razumevanje kemizma reakcij v upo­
rovnih pastah ter razumevanje reakcij v perovskitnih
sistemih. Raziskan je vpliv dodatka SrTi03 na sintranje
in razvoj mikrostrukture v sistemu BaTi03- Izvršena je
analiza površinske difuzije Ba ionov na CaTio3Raziskovalci odseka so nadaljevali s proučevanjem
mehansko odporne keramike na osnovi karbidnih trdin.
Raziskave so bile usmerjene v študij mehanizmov obrabe
TiC—Mo-Ni trdin. Sodelavci odseka so izboljšali mehan­
ske lastnosti TiC zrn z dodatkom TiN in VC. Ta zrna
imajo v primerjavi s karbidnimi večjo odpornost proti
mehanskim udarcem, kar zagotavlja orodju daljšo življenj
sko dobo. Posebne pozornosti so bile deležne raziskave
mehansko odporne inženirske keramike. Sodelavci so pri­
pravili ultrafine prahove amorfnega Zr02 ter proučevali
njihovo kristalizacijo z namenom, da izdelajo aktiven prah
Zr02 za izdelavo keramike. Proučevali so možnost izbolj­
šave mehanskih lastnosti inženirske keramike z optimiza­
cijo mikrostrukture. V primeru Zr02 so to skušali doseči
s pripravo n^aglomeriranega prahu, v primeru AI2O3 s
kontrolirano termično obdelavo in v primeru SiC z do­
datki B4C.
Na področju magnetnih materialov so raziskave tekle
v več smereh. Sodelavci odseka so zasledovali vpliv razvoja
mikroftrukture na magneTne lastnosti mehkomagnetnih
materialov ter proučevali možnost mehanskega utrjeva­
nja trdomagnetnih materialov z dodatkom Zr02 z na­
menom, da povečajo področje uporabnosti teh mate­
rialov. Na področju dielektrične keramike so bile oprav­
ljene preliminarne raziskave perovskitov Pb(Fe2/3)03 in
Pb(Zr.i/3 N b 2 / 3 ) 0 3 , ki omogočajo pripravo večplastnih
kondenzatorjev pri nizki temperaturi sintranja.
Raziskave polprevodnih materialov na osnovi ZnO in
BaTi03 so bile usmerjene predvsem v študij strukturnih
sprememb, ki jih povzročajo dopanti v ZnO, ter v proučevdr.j* vzrokov, ki povzročajo anomalijo velikosti zrn v do36
Nova oprema v odseku ZJ keramiko je analizni elektronski
mikroskop (JEM 2000 FX), ki omogoča ločljivost med
kristalnimi ravninami 0,14 nm, ločljivost med dvema toč­
kama 0,28 nm in maksimalno povečavo I.OOO.OOOx. Ana­
lizni sistem (LINK AN 10.000) omogoča nalizo elemen­
tov od Na daljs.
Raziskovalno delo odseka za neposredne naročnike
predstavlja skoraj polovico dejavnosti odseka. Meti naipo
membnejšimi zunanjimi partnerji ostaja Iskra IEZE. Pet
TOZD-ov, s katerimi odsek sodeluje, daje pobudo za razi­
skave in razvoj materialov, povezanih z elektroniko. Tako
je bilo za TOZD HIPOT razvitih 33 novih hibridnih debe
loplastnih vezij, večinoma za uporabo v industrijski elek­
troniki. Raziskovalci so proučevali nove postopke izdelave
hibridnih vezij kot so npr. večplastna vezja. Prav tako so
proučevali montažo hibridnih vezij s spajkanjem v parni
fazi. Poleg omenjenih razvojnih del so raziskovalci v zvezi
S tematiko hibridnih vezij proučevali reakcije med elck
trično prevodnimi oksidi Ru02 in B»2 ^"2 0y, ki so glav­
ne komponente prevodnih past.
Po iloyovuiu s TOZD VldyiiL'ti je i»iid izdeiana oprema
za tlelo s prahom N e ' - F e - B . ki je izhodišče za pripravo
novih magnetov z zelo visokim energijskim produktom.
Razvili so anizotropne keramične magnete na osnovi
Sr-ferita visoke kakovosti ter temperaturne senzorje za
zaščito električnih strojev na osnovi BaTi03 za TOZD
Feriti.
Za TOZD KEKO so razvili dielektnčm material za
večplastne kondenzatorje z dielektnčno konstanto 2000.
Za TOZD KERAMIKO so razvili postopek za sintezo
PZT keramike iz domačih surovin Material je primeren
za brenčala.
Suha komora konstruirana in izdelana na IJS za razvoj in
raziskave na področju parmanentnih magnetov NdFeB.
Omogoča delo v zaščitni atmosferi argona (<. 1 ppm O2;
< 3 ppm H2O), ki se regenerira preko čistilnega sistema
in vrača v komoro.
600 ppm Mn
10 6
R(ft)
200 ppm Mn
10:
10U-
Dislokacijska podmejo v zrnu Ni-Zn-Co
ferita dekor:rana z Ba-atomi. ki so koherentno vgrajeni v feritno
mrežo. Vzorec, je bil dopiran z 9% Ba (Posnetek z elek
tronskm- mikroskopom).
.03
»2
Sodelavci odseka so reševali naloge tudi za vrsto dru­
gih organizacij. Sodelovali so s strokovnjaki tovarne E X 0
TERM pri razvoju ognjestalnega materiala za vlivanje bar
vasfih kovin, s strokovnjaki COMETA iz Zreč pa so nacla
Ijevali z razvojem tehnologije priprave goste keramike 7»
rezalna orodja.
Za KRKO. TOZD l/olar.ije. so nadaljevali raziskave za
uspešnejše razvlaknjenje stekla ter izdelali metodo in na­
pravo za merjenje električne upornosti steklenih talin.
50
100
150
200
T(°C)
Temperaturni koeficient upornosti PTC uporov je odvisen
od koncentracije akcr.ptorjev na mejah med zrni keramike.
Diagram kaže vpliv dodatka M'n na električno upornost
PTC uporov s Curievo temperaturo 120°C.
37
Za TERMIKO so raziskovalci nadaljevali s prouče­
vanjem vpliva dolomita v različnih diabaznih talinah ter
poizkušali oceniti optimalno količino dodatka diabaza z
obzirom na energetsko bilanco procesa raztapljanja in raz­
kroja dolomita.
Za organizacijo Energoinvest iz Sarajeva so strokov
njafci razvijali material na osnovi Zr02. ki bi vzdržal efcstremne pogoje v MHO generatorjih.
Opravljena je bila vrsta manjših uslug za zunanje na­
ročnike. To so bile predvsem mikrostrukturne preiskave
z elektronsko mikroskopijo in elektronskim mikroanalizatorjem ter diferencialno termično analizo. Poteg tega so
se na odseku izpopolnjevali strokovnjaki iz industrije in
Šolali kadri za rutinske analize določevanja azbestnih vla­
ken v vodi. za metatografske preiskave ter za raziskave na
področju keramičnih materialov.
Sodelavci so uspešno razvijali potrebno raziskovalno
in razvojno opremo. Tako so sestavili opremo za razvoj
NdFeB magnetov ter razvili in izdelali opremo za izdelavo
trdin za potrebe industrije. V letu 1986 je bil dograjen
laboratorij za razvoj in raziskave jedrskih materialov. Po
več sušnih letih je odsek pridobil pomembno novo opre­
mo, transmisijski analitski elektronski mikroskop, ki bo
bistveno razširil raziskovalne možnosti skupine.
Odsek sodeluje z vrsto institutov iz ZR Nemčije v
okviru jugostovansko-nemškega znanstvenega sodelovanja,
z NBS iz VVashingtona. z North Carolina State University.
Institutom Sverhtverdih materialov iz Kijeva, z Laborato­
rijem za materiale v Grenoblu. Akademijo znanosti DDR.
itd.
O svojem delu so sodelavci poročali na kongresih do­
ma in v tujini, npr. na jugoslovanski konferenci ETAN v
Herceg Novem, na Simpoziju o elektronskih sestavnih
delih in materialih SD 85 na Otočcu. na 88 letni konfe­
renci Am. ker društva v Chicagu, na mednarodni konfe­
renci Zirconia 86 v Tokiu, na konferenci o prašni metalur­
giji v Diissetdorfu. na letni konferenci angleškega keramič­
nega društva v Cambridgu, itd.
ODSEK ZA BIOKEMIJO
Raziskovalci:
26 sodelavcev s fakultetno izobrazbo od katerih
t redno.
3 pa dodatno sodelujejo pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1966:
18 mednarodnih (29 referatov).
1 domače 116 referatov).
Delo raziskovalcev Odseka za biokemijo je bilo v pre­
teklem letu usmerjeno na področje biokemije proteinov in
sicer v raziskave proteoliznih encimov in njihovih inhibi­
torjev ter živalskih in opeklinskih toksinov.
Posebno intenzivno so raziskovali cisteinske proteinaze in njihove proteinske inhibitorje. Dobljeni rezultati
že nakazujejo začetke razumevanja mehanizma delovanja
teh snovi pri procesih razgradnje beljakovin v normalnih
in patoloških pogojih. V preteklem letu so se posvetili
predvsem kinetičnim raziskavam inhibicije cisteinskih
proteinaz z inhibitorji. Za pojasnitev evolucije inhibi­
torjev so začeli te snovi izolirati tudi iz nižjih organizmov.
Tako so iz morske vetrnice izolirali dva proteinska inhi­
bitorja, ki se glede na molekularno težo razilikujeta od
doslej znanih družin stefinov in cistatinov. V sodelovanju
z Univerzo v Darmstadtu so bile opravljene tudi začetne
študije kemijske sinteze gena človeškega cistatina C ter
uspešno kloniranje le tega v bakteriji E. coli.
Razvili so encimsko imunometrično metodo za dolo­
čanje cistatina C in stefina A v telesnih tekočinah. Meritve
cistatina C v plodovnicah omogočajo napovedovanje rizičnih nosečnosti. Pojasnili so povezavo med inhibitorno
aktivnostjo človeških inhibitorjev cisteinskih proteinaz
in njihovim protivirusnim delovanjem. Ti inhibitorji so
potencialna protivirusna zdravila.
Na področju aspartatnih proteinaz so študirali raz­
gradnjo različnih proteinov centralnega živčnega sistema
s katepsinom D in dobljeni rezultati kažejo na možno
vlogo tega encima v možganih. Začeli so preiskovati tudi
proteinske inhibitorje aspartatnih proteinaz, ki so zaen38
V letu 1986 izvriena dela
13 znanstvenih publikacij.
20 objavljenih referatov.
2 strokovni publikaciji.
11 institutskih dokumentov.
58 neobjavljenih referatov.
10 diplomskih del.
2 doktorski deli.
krat poznani le iz rastlin in glist in ki bodo služili kot
osnova za iskanje tovrstnih inhibitorjev v sesalcih.
Študij beljakovin iz živalskih strupov se je v pretek­
lem letu osredotočal na tri beljakovine. Na osnovi pri­
marnih struktur in računalniškega modeliranja so dolo­
čili verjetni položaj toksičnega mesta na molekuli ammo
Prvi aminokislinski sekvenator v Jugoslaviji, sestavni del
biokemijskega laboratorija.
dytoksina. Karakteriziraii so metaioproteinazo iz strupa
Bothiops atpcr. ki je zaradi svoje izrazite fibrinolitične
aktivnosti potencialno uporabna v zdravilstvu. Iz strupa
Lathcsis muta so izolirali trombinu podobno proteinazo.
ki za razliko od večine podobnih encimov iz sorodnih
strupov cepi oba fibrinopeptida iz fibrinogena. Na pod­
ročju raziskav razgradnje beljakovin v mišici so izmerili
aktivnost proteinaz v 16 mišičnih vzorcih bolnikov z
idiopatsko skoliozo. V čoveških mišicah so našli več inhi­
bitorjev crsteinskih proteinaz, dva sta sorodna stef i noma A
inB.
Iz ,.in vitro" in „in vivo" opečene človeške kože so
izolirali opeklinski toksin in ga delno očistili, vene.ar
poskusi kažejo, da bo treba opeklinski toksin še uolj
očistiti, predrto bo možno razviti encimsko imunski test
za določanje protiteles proti temu toksinu.
Na področju mikrobnih proteaz so pričeli preiskova­
ti intracelularne proteaze v micelu glive C. purpurea. Ugo-
toviii so, da so ti encimi vezani na membrane in jih je mo­
goče odtopiti s pomočjo detergentov. Očistili so aspar
tatno proteazo in ugotovili, da je identična z ekstraceluI ar no proteazo. Poleg tega so iz odpadne brozge S. rimosus
očistili in okarakterizirali levcinaminopeptidazo ter dva
inhibitorja aminopeptidaz. Iz A. niger pri usmerjeni fermentaciji pa so izolirali in okarakterizirali poligalakturonaze in pektinesteraze. to je encime, ki so zanimivi kot
encimi v živilski industriji.
Raziskovalci odseka so o svojem delu poročali na šte­
vilnih domačih in tujih kongresih in simpozijih, pogosto
kot vabljeni predavatelji.
V preteklem letu so organizirali 6. mednarodno zim­
sko šolo o proteinazah in njihovih inhibitorjih v Bohinju.
Odsek sodeluje z vrsto znanstvenih ustanov, predvsem
z Univerzo v Miinchenu. Max Planck Institutom v Martinsriedu. Univerzo v Newcastlu v Veliki Britaniji ter razisko­
valnim institutom DuPont v Wilmingtonu, ZDA.
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN
ROBOTIKO
Raziskovalci:
19 sodelavcev t fakultetno izobrazbo, od katerih
1 dodatno sodeluje pri pedagoikem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986
11 mednarodnih (8 referatov).
2 domačih 14 referati).
V letu 1986 izvršena dela:
6 znanstvenih publikacij.
33 objavljenih referatov.
2 strokovni publikaciji,
24 institutskih dokumentov,
6 patentov,
1 diplomsko delo.
1 doktorsko delo.
Poročilo laboratorija za biokibernetiko:
Delo Laboratorija za biokibernetiko, opravljeno v letu
1986, pokriva predloženi raziskovalno-razvojni program,
ki vsebuje:
— metode večkanalne stimulacije FES,
— implantibilne stimulatorje in
— evalvacijske metode in merilno tehniko.
Rezultati raziskav so dokumentirani v 226 delih. Po
ročilo sestavljajo štirje članki, sprejeti v objavo v medna­
rodnih revijah, dva prispevka v knjigah ter članke v doma­
čih revijah. Z referati so biokibernetiki nastopili šestnajst­
krat na mednarodnih konferencah in petkrat doma. Prido­
bili so tri patente in pet modelnih zaščit. Poleg tega so po­
slali v objavo še štiri članke, od tega tri v mednarodne re­
vije. Ugodno razmerje med publiciranimi deli ter patent­
nimi prijavami kaže na to, da raziskavam sledijo kon­
kretni izdelki, namenjeni uporabnikom, rorej pacientom
in potencialnim proizvajalcem. Poleg opravljenih raziskav
je skupina razvila in v praksi testirala več izdelkov, ki niso
direktno predmet tega programa. Ker so predložena dela
plod večletnih naporov in morda ne odsevajo vseh rezul­
tatov tega leta, naj naštejemo še naše aktivnosti, dokumen­
tirane v delovnih poročilih, ki pa jih zaradi preobširnosti
ne prilagamo.
Na šestih bolnikih s težjo okvaro hoje so sodelavci
pokazali učinkovitost večkanalne stimulacije in hkrati
razvijali metodologijo evalvacije, s katero so pokazali pred­
nosti pred klasično terapijo. V kratkem času dveh ali treh
tednov so uspeli postaviti na noge nekaj praktično nepomičnih bolnikov, ni pa jim uspelo izluščiti splošnih za
Dvokanalni ortotski električni stimulator.
39
konitosti metode. Razlog za to tiči v kompleksnosti pro­
blema, zlasti pa še v dotrajani in nekompietni merilni
opremi. Izdelali so dvokanalni ortotski stimulator, proto­
tip je v evalvaciji na Univerzitenem zavodu za rehabilita­
cijo invalidov v Ljubljani. V pripravi je metodologija evalvacije, začetni rezultati so obetajoči.
Pri implantibilni podkolenski peronealni opornici
(IPPO) so razvili unipolarno obliko elektrod s tokovno
uravnoteženim stimulacijskim impulzom. Metodologijo
implantacije pa so izpopolnili, tako da pričakujejo boljše
klinično sledenje implantiranih pacientov.
Za študij nevrokontrolnin mehanizmov pri hoji so
kljub dotrajani opremi uspeli opraviti deset meritev na
zdravih osebah in enajst na bolnikih. Izdelan je računal­
niški program za analizr> EMG signalov in v teku so prve
obdelave.
0
L
urološko kliniko opravili njegovo medicinsko evalvacijo v
diagnostiki disenergije med detruzorjem in sf inktrom.
Poročilo laboratorija za robotiko:
Raziskave Laboratorija za robotiko zajemajo pred­
vsem naslednja področja: matematično modeliranje kinematike in dinamike robotov, decentralizirano, adaptivno in robustno vodenje robotov, programiranje robotov,
simulacijo in računalniško podprto načrtovanje robotov
ter meritve v robotiki. Uporabne in razvojne raziskave pa
so usmerjene v razvoj industrijskih robotov, sodobnih
mikroračunalniških krmilnikov in programske opreme,
razvoj industrijskih aplikacij robotov ter razvoj spremlja
joče tehnologije.
Eden od ciljev raziskav v letu 1986 je bil izdelati ma­
tematično metodologijo in ustrezno programsko opremo
kinematične analize in sinteze robotov. Med drugim so
razvili postopek optimizacije mehanizma manipulacijskega
robota glede na kriterije, opredeljene z geometričnimi zna­
čilnostmi delovnega prostora. S spreminjanjem razmerja
med dolžinami segmentov mehanizma robota pri dam
skupni dolžini, vzemimo, da je mogoče spreminjati obli­
ko in prostornino njegovega delovnega prostora. Tak po­
stopek se lahko uporabi kot del sistema za računalniško
podprto načrtovanje robotiziranih obdelovalnih celic
tako, da za dano aplikacijo načrtamo ali v obstoječi bazi
podatkov izberemo najprimernejšega robota za dano
delovno opravilo.
Nadaljevali so raziskave na decentraliziranem in
adaptivnern vodenju industrijskih robotov. Te raziskave
imajo velik pomen pri robotu, kjer je zaželena dobra dina-
Implantibilni podkolenski stimulator z unipolarno elek­
trodo in tokovno uravnoteženimi impulzi.
Veliko pozornost so posvetili razvoju totalnih implantov, namenjenih za živalske eksperimente, kjer so
študirali vpliv nove oblike elektrod in nove oblike stimulacijskih impulzov ter elektrokemijskih reakcij elektrod in
tkiva. Izkušnje bodo uporabili pri nadaljnjem razvoju to­
talnega implanta za korekcijo skolioze in razvoju večkanalnih implantov. V teku je raziskava korelacije med biomehaniko hoje in EMG aktivnostjo mišic za oceno zane­
sljivosti implantibilne stimulacije. Razvijajo ustrezen ra­
čunalniški program, s katerim bodo lahko obdelali merit­
ve na IBM računalniku. Razvili so sistem merilnih ber­
gel z biološko povratno zvezo za učenje njihove uporabe
po poškodbah in za uspešnejšo rehabilitacijo hoje moto­
rično prizadetih bolnikov. V teku je njegova klinična evalvacija na Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo invali­
dov.
Zaključena je tretja faza kliničnega in urodinamskega
evlaviranja večkanalnega električnega merilnika vdora
tekočine iz sečnika v sečnico med kašljem ter električ­
nega stimulatorja za kratkotrajno intenzivno električno
stimulacijo (IES) bolnikov s stresno inkontinenco na
domu. Tretja faza evalvacije je vsebovala ponovno klinič­
no in urodinamsko testiranje tistih bolnikov, ki so bili
pred d vem i leti uspešno zdravljeni z IES. Tretja faza eval­
vacije, tako merilnika kot stimulate rja, je dala dobre re­
zultate, ki so podani v delovnem poročilu.
Razvili in izdelali so laboratorijski prototip večka­
nalnega urodinamskega merilnika prevodnosti in skupaj z
40
Sistem merilnih bergel z bioloiko povratno zvezo za kon­
trolirano obremenitev okončin motorično prizadetih oseb.
nemu varjenju, asembliranju in precizni montaži za to­
varno Riko iz Ribnice. Robot bo imel nosilnost 10 kg in
ponovljivost 0.2 mm pri šestih stopnjah prostosti. To je
izredno zahteven projekt, »aj poteka poleg razvoja mehan­
skega dela robota tudi razvoj mikroračunalniškega krmil­
nika nove generacije, ki temelji na več 16-bitnih mikro­
računalnikih, in razvoj programske opreme. Prototip
novega roboto bo izdelan v letu 1987. V Gorenju v Tito­
vem Velenju so začeli z aplikacijo dveh industrijskih
robotov Goro in sicer pri površinski zaščiti vsadnih korit
ter pri posluževanju 250-tonske stiskalnice. Oba robota,
ki ;u poganja hidravlika, sta bila razvita v sodelovanju
IJS in Gcrenja. Z Ustnimi sredstvi so nadaljevali tudi
razvoj hidravličnega robota Stefan 130, namenjenega
točkovnemu varjenju in asembliranju predmetov do 30 kg.
Proti koncu leta je stekla montaža robota, ki bo dokon­
čan v letu 1987.
Zaključili so razvoj in izdelali prototip zobniškega
prenosnika na ekscentrski prenos, ki je namenjen za upo­
rabo v robotiki, kjer so potrebna velika prestavna raz­
merja. Prototip prenosnika je naročila Železarna Ravne.
V letu 1986 so razvili programski paket, ki je namenjen
avtomatski izpeljavi enačb kinematike robota v simbolič­
ni obliki, kar izredno poenostavi sicer zahteven proces
„ročne" izpeljave enačb. Ker je ta sistem odkupila Iskra
Delta, so ga poimenovali Delysim.
ASEA robot v laboratoriju.
mika in natančnost sledenja predpisanim trajektorijam,
oziroma pri aplikacijah, kjer se masa bremena, ki ga pre­
naša robot, močno spreminja. Pri raziskovanju postopkov
določanja in analize delovnih prostorov manipulacijskega
robota so razvili postopek predstavitve delovnega prostora
s trodimenzionalno računalniško grafiko.
V preteklem letu so pričeli razvoj novega industrij­
skega robota na električni pogon, namenjenega obloč-
V preteklem letu je Laboratorij za robotiko pridobil
kvalitetno raziskovalno opremo preko t.i. paketa Razisko­
valne skupnosti Slovenije, ki je precej povečal naše raziskovalno-razvojne možnosti. V smislu akcije ,,2000 razi­
skovalcev" so ;e v letu 1986 na področju robotike na In­
stitutu izobraževali štirje mladi raziskovalci.
V okviru projekta Robotizacija pri Raziskovalno-razvojni enoti je IJS opravljal vlogo koordinatorja. IJS je
tudi sodeloval pri organizaciji jugoslovanskega posveto­
vanja o robotizaciji Jurob v Opatiji in pri organizaciji
razstave jugoslovanske robotske tehnologije na sejmu So­
dobna elektronika v Ljubljani.
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN
REGULACIJE
Raziskovalci
11 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih
1 redno,
2 pa dodatno sodelujeta pri pedagoSkem delu univerze.
Udeležba na znanjivenih zborovanjih v letu 1986:
10 mednarodnih (13 referatov),
5 domačih (2 referata).
Nove usmeritve na raziskovalnem in razvojnem pod­
ročju, ki jih je že v nekaj preteklih letih začela gojiti sku­
pina za avtomatiko v okviru Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko, so privedle tudi do nove organi­
zacijske oblike. Iz bivše skupine za avtomatiko je nastal
Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije.
Dejavnost odseka izhaja iz dolgoletne raziskovalne in
aplikativne tradicije na širšem področju avtomatike ter
je usmerjena predvsem na:
V letu 1986 izvršena dela:
3 znanstvene publikacije,
24 objavljenih referatov,
4 institutski dokumenti,
1 patent,
1 magisterskodelo.
a) sistemsko analizo ter matematično modeliranje,
simulacijo in optimiranje sistemov in procesov,
b) računalniško avtomatizacijo in regulacijo.
Obe usmeritvi sta splošno zastavljeni, vendar aplika­
tivno usmerjeni predvsem na področje reševanja proble­
mov racionalizacije in optimiranja v kemijski in procesni
industriji. V tem okviru si prizadevamo za skladen razvoj
in prepletanje naslednjih dejavnosti:
41
Testiranje programske opreme sistema za zbiranje podatkov in nadzor, ki bo dobavljen v okviru prve etape računalniške
avtomatizacije kuhanja celuloze za TCP „Djuro Salaj" Krško.
- teoretične raziskave na področju vodenja sistemov,
- eksperimentalne raziskave.
- razvoj računalniško podprtih sistemov za analizo
in načrtovanje sistemov vodenja (CAD),
- elementi inženiringa za avtomatizacijo,
- razvoj materialne in programske opreme za vo­
denje sistemov.
Vse te dejavnosti gojijo v povezavi s Fakulteto za
elektrotehniko in tudi v okviru mednarodnega sodelovanja
z ZR Nemčijo.
Na aplikativnem področju, ki je bilo v preteklosti pre­
cej heterogeno, se usmerjajo na ožje področje reševanja
problemov regulacije. Rezultati teh prizadevanj so upo­
rabni na dveh aplikativnih področjih in sicer:
- razvoj proizvodov z visoko stopnjo vgrajenega
znanja (sredstva in orodja za reševanje problemov
regulacije) in
- zahtevnejše aplikacije vodenja in regulacije v kemij­
ski procesni industriji. .
V letošnjem letu je bilo delo na področju teoretičnih
raziskav usmerjeno predvsem na dopolnitve in zaokrožit­
ve nekaterih že v preteklosti začetih del. Tu velja omeniti
predvsem pristop k načrtovanju kompenzacije statičnih
nelinearnosti. Poudarek je bil na histerezi, ki se posebej
pogosto pojavlja pri različnih aktuatorjih.
Drugo zanimivo področje obravnava problematiko
regulacije sistemov z velikimi časovnimi zakasnitvami.
Velike časovne zakasnitve so posebej značilne za procese
v kemični in procesni industriji, kjer imamo opravka s
transportom snovi. Obdelana in simulacijsko preverjena
je bila metoda prediktivnega optimalnena regulatorja
stanj, ki se je izkazala za precej robustno. Na področju
identifikacije multivariabimih sistemov, s katerimi se sode­
42
lavci ukvarjajo že vrsto let, so pristopli k razširitvi metode,
ki temelji na vhoano-izhodnih podatkih. Osnova metod,
je razširjena kanonična struktura v prostoru stanj. Ta
struktura vsebuje tudi transmisijsko matriko, zato lahko
opisuje tudi sisteme, kjer je poleg dinamike prisotna tudi
statična relacija.
Težišče dela na področju eksperimentalnih raziskav
je bilo v letošnjem letu usmerjeno na področje proble­
matike krmiljenja tropoložajnih aktuatorjev. Gre za širši
problem aplikacije sodobnih metod voJenja v primeru, da
je proces opremljen s tovrstnimi aktuatorji. Pokazalo se
je, da je mogoče uporabiti pristop s sinhroniziranim impulznoširinsko moduliranim krmiljenjem, ki je prilago­
jeno diskretnemu načinu vodenja. Za ta način krmiljenja
pa je potrebno izpeljati hitrostne regulacijske .'Igoritme.
Izpeljanih in eksperimentalno preizkušenih je bilo nekaj
različnih tovrstnih algoritmov, izkušnje, pridobljene na ta
način, pa so že bile uporabljene pri reševanju regulacije
zgorevanja v steklarski peči.
V okviru eksperimentalnih raziskav, ki jih izvajajo
na področju regulacije hitrosti asinhronskega motorja,
so analizirali možnosti uporabe „s črno škatljo" mode­
liranja in simulacij« pri načrtovanju regulacije nelinearnih
sistemov. Uporabljena metodologija se je v tem konkret­
nem primeru izkazala za uspešno, rezultat tega dela pa
so bili tudi nekateri splošnejši zaključki predvsem v zvezi
z omejitvami, ki jih je pri takem načinu dela potrebno
upoštevati. Velik del eksperimentalnih raziskav so iz­
vajal tudi v povezavi z aplikativnimi nalogami. V ta okvir
spadajo predvsem nadaljevanje dela na matematičnih
modelih za kuhanje celuloze ter začetek razvoja algorit­
mov za sprotno prilagajanje parametrov modela spremem­
bam v procesu.
Delo na področju računalniško podprtega načrtovanja (CAO) je bilo usmerjeno v dopolnjevanje že razvite­
ga paketa ANA in razvoj simulacijskega jezika za simula­
cijo zveznih sistemov SIMCOS. Osnovni poudarek pa je
dan izvedbenim primerom. Tako je bil npr. v letoinjem
letu paket ANA uporabljen pri modeliranju in načrtova­
nju regulacije zgorevanja za steklarsko peč. Rezultati
tega dela so bili osnova za realizacijo računalniške regula­
cije steklarske peči v Hrastniku, ki jo je izvedel Odsek za
energetiko in vodenje procesov.
RISK V DVMN *IIOM m
Primerjava časovnih potekov merjenih z matematičnim
modelom simuliranih spremenljivk za steklarsko peč v
steklarni Straža.
Težišče dela na področju mikrocačunalniške mate­
rialne oprem« je bilo posvečeno problematiki razvoja
mikroračunalniškega fleksibilnega regulatorja. Končni
cilj tega razvoja je, da dobimo regulator, ki ima vse karak­
teristike običajnih regulatorjev, hkrati pa je dovolj zmog­
ljiv, da bi bilo z njim mogoče reševati nekatere zahtevnejše
probleme vodenja z uporabo sodobnih principov. Razvito
je bilo nekaj ključnih modulov regulatorja, začelo pa se
je tudi delo na pripravi ustrezne programske oprem«.
Večina raziskovalnega dela teče v tesni povezavi s
sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko, del raziskav pa
teče tudi v okviru mednarodnega sodelovanja, ki ga pod­
pira Internationales Buro der KFA v Jiili.chi.. V tem okviru
smo v letošnjem letu na IJS organizirali jugoslovanskonemški seminar ..Workshop on Process Automation".
Na seminarju so poleg naših sodelavcev sodelovali tudi
sodelavci s Fakultete za elektrotehniko, z nemške strani
pa sodelavci Technische Hochschule Darmstadt. Predstav­
ljeno je bilo enaindvajset referatov z različnih področij
avtomatske regulacije ter izmenjane izkušnje na področju
raziskovalnega dela.
Na področju aplikativnega dela se nadaljuje sodelo­
vanjem pri proizvodnji merilnikov kisika (nosilni odsek je
Odsek za spektroskopijo), razvoj na področju CAD pa je
pripeljan že do stopnje, ko je mogoče in tudi upravičeno
tržen 3. V letošnjem letu so uspeli prenesti v industrij­
sko uporabo en paket ANA (Iskra — Elektrooptika) in
dva paketa CIMCOS (Belinka, Energoinvest Sarajevo).
Najpomembnejši in najzahtevnejši pa je projekt „Računalniška avtomatizacija kuhanja celuloze", ki ga sodelavci
Odseka v sodelovanju z Odsekom za energetiko in vodenje
procesov ter Institutom za celulozo in papir izvajajo za
TCP „Ouro Salaj", Krško. V okviru projekta paralelno
tečejo aktivnosti na realizaciji tekoče etape ter razvoj­
nem in raziskovalnem delu, kot pripravi za naslednje eta­
pe. V letošnjem letu je bil -ealiziran večji del prve etape
projekta, ki zajema predvsem sistem za zbiranje podatkov
in nadzor. Razvojno delo pa je obsegalo že omenjene razi­
skave matematičnega modela kuhanja celuloze, predvsem
pa razvoj najprimernejše strategije in algoritmov vodenja,
ki naj bi zagotovili optimalno produkcijo in kvaliteto ob
čim manjši porabi pare.
ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO
Raziskovalci:
4 »delavci i fakultetno izobrazbo.
V letu 1986 izvrstna dela:
2 inttitutska dokumenta.
Sodelavci Odseka za profesionalno elektroniko se na
svojem področju računalniškega vodenja svetlobnih situa­
cij skupaj s specialisti in sodelavci RTV Beograd študirali
in razvili nov sistem komuniciranja operaterja s komandno
napravo. Naprava je postavljena in deluje v prvem TV štu­
diju Beograd.
Ročni in avtomatski regulatorji razsvetljave različnih
kapacitet so dani v uporabo v gledališče „Trešnja" Zagreb,
SNG Koper in Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana.
Tiristorska pretvornika 250kW, 1000Hz za indukcijsko
taljenje kovin v telerazni Štore.
43
Prenosni regulatorji so dobavljeni v SNG Maribor.
Hotel ..Toplice" Bled. Center za kulturo Rijeka in Kultur­
ni dom Dolina pri Trstu.
Za racionalnejši sistem ogrevanja v kovaški industriji
sta bila dobavljena srednjefrekvenčna generatorja 150
kVV/10kHz v Gorenje—Mute in enak generator za induk­
tivno gretje v Železarno Ravne.
Preko partnerja v Zahodni Nemčiji so za potrebe
zlatarske industrije v svetu izdelali in izvozili pet srednjefrekvenčnih generatorjev moči 20kW/4kHz.
V sodelovanju s Kliničnim centrom Ljubljana je bilo
oddanih v testiranje in uporabo po Jugoslaviji več kot 30
infuzijskih naprav za natančno časovno doziranje zdravil.
ODSEK Z A RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
V letu 1986 izvršena dela:
25 znanstvenih publikacij.
26 objavljenih referatov.
15 strokovnih publikacij.
61 institutskih dokumentov.
23 neobjavljenih referatov.
6 ostalih neobjavljenih del,
6 patentov.
2 dipli.Tiski deli.
2 magisterski deli.
Raziskovalci:
49 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih
2 redno.
S pa dodatno sodeluje pri pedagoikem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
31 mednarodnih (20 referatov).
Raziskave računalništva in informatike so na pričetku
novega petletnega planskega obdobja osredotočene na tri
temeljne raziskovalne programe, in sicer.
— računalniške sisteme in tehnologije,
— informacijske sisteme in u m e ' i o inteligenco ter
— digitalne komunikacije in mreže.
Navedene r- ziskave in interdisciplinarna raziskava ra­
čunalniških in graf-teoretičnih metod za sintezo zdravil­
nih učinkov ter raziskava računalniškega vida v okviru pro­
jekta raziskovalne enote za robotizacijo so potekale v pe­
tih raziskovalnih laboratorijih na novo organiziranega
odseka, njihovi izsledki pa so bili uporabljeni za prototip­
no in maloserijsko izdelavo v okviru odsečnega proto­
tipnega laboratorija. Ob koncu leta je Laboratorij za digi­
talne komunikacije in mreže postal samostojen odsek.
Akcija za 2000 mladih raziskovalcev ter žal samo de­
loma uresničen projekt RSS za izpopolnitev raziskovalne
opreme so opazno izboljšali materialne pogoje, zlasti za
teoretske temeljne raziskave ler za podiplomski študij. So­
delavci odseka so razširili obseg in kakovost svojih znanst­
venih in stroko.nih poročil v domači in tuji javnosti.
Eksperimentalne raziskave in razvojna dela pa je še bolj
kot prejšnja leta zavrla - v nekaterih primerih pa celo
preprečila - ustavitev uvoza računalniških komponent.
Sodelovanje odseka z ljubljansko univerzo je potekalo
preko skupnih raziskav na področju umetne inteligence,
večje število naših starejših raziskovalcev predava na drugi
ali tretji stopnji študija, mlajši raziskovalci našega odseka
pa so ponovno pomagali izpeljati srednješolsko tekmova­
nje v računalništvu in program njim namenjene letne šole
na Fakulteti za elektrotehniko.
bili raziskani načini vodenja procesiranja, modeli sočasne­
ga računanja, organizacija strojne opreme in povezovalne
mreže. V okviru raziskave metod za opisovanje in obravna­
vanj'* modelov podatkovno in krmilno vodenega paralel­
nega računanja so bili razviti formalni pripomočki za opis
izvrševanja programskih grafov ter hevristični algoritmi za
optimizacijo materialnih virov v podatkovno pretočnih
računalnikih. Narejena je bila analiza lastnosti in uporabe
dveh skupin sodobnih arhitektur (podatkovno vodene in
RISC) na osnovi zbrane dokumentacije o njihovih prvih
VLSI izvedbah).
Računalniške arhitekture in sistemi
Domača CCD matrična robotska kamera.
V Laboratoriju za računalniške arhitekture in sisteme
so pod vodstvom mgr. J. Šilca preučili teoretične in prak­
tične vidike treh novejših arhitekturnih zasnov (RISC,
vektorsko procesiranje in močno povezani večprocesorski
sistemi) ter paralelno procesiranje na osnovi novih mode­
lov za podatkovno vodeno računanje in za redukcijo po­
datkov. V pregledu večprocesorski h arhitektur, operacij­
skih sistemov in jezikov za paralelno programiranje so
Z namenom, da bi omogočili eksperimentalno delo in
razvoj večprocesorskih orodij in sistemov, so sodelavci od­
seka na vodilu Q zasnovali, razvili in izdelali večprocesor­
ski sistem L. medprocesno sinhronizacijo preko skupnega
pomnilnika. Tehten dosežek na raziskavi robotskega vida
za projekt »Robotizacija" je polvodniška CCD kamera z
ločljivostjo 576 x 200 slikovnih elementov ter pripadajo-
44
čo materialno in programsko opremo za zajemanje slik in
njihovo analizu.
Aplikativno deio je obsegalo predvsem nadaljevanje
projekta ARCIS v sodelovanju z IMP - DO EMOND. in
sicer razvoj mikroračunalneko vodenega sistema hotel­
skih signalno-varnostnih in komunikacijskih naprav za
hotel Slovenska plaža v Budvi in za Institut za fizikalno
medicino in rehabi'itacijo v Igalu.
Umetna inteligenca
Raziskovalno delo ne področju umetne inteligence
pod vodstvom p-of. dr. Ivana Bratka je obsegalo metodo
za avtomatsko generiranje znanja, jezike in orodja pete
generacije računalnikov ter metodologijo ekspertnih
sistemov in njihovo uporabo v večparameterskem odlo­
čanju in na področju računalniške podpore proizvodnje.
Najbolj tehtni in odmevni izsledki so bili na raziska­
vah metod za avtomatsko sintezo baz znanja na osnovi
avtomatskega učenja in kvalitativnega modeliranja. V
sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko
je bil razvit sistem ASISTENT 86 za avtomatsko učenje.
Na več domenah v medicini in indus'riji (n.pr. za razvrš­
čanje jeKel v Železarni Jesenice) je bila praktično preverje­
na njegova uporabnost za iskanje zakonitosti v vseh do­
menah, kjer je mogoče opisati odvisnost med spremenljiv
kami v obliki logičnih pravil.
Laboratorij je nadaljeval s sistematičnim delom na
razvoju orodij za umetno inteligenco ter skrbel za nji­
hovo razširjanje po univerzah in institutih in za njihovo
prenašanje v proizvodnjo. Med drugim je bil izboljšan pre­
vajalnik za prolog, izdelana je bila knjižnica predikatov
PROLI8. izpopolnjen |e bil tudi sistem DECMAK ZJ pod
poro odločanja. Pomemben razvojni dosežek je lupina za
ekspertne sisteme EXPRO, k i omogoča implementacijo
novih ekspertnih sistemov s pomočjo podajanja znanja o
domeni v obliki pravil in za red velikosti pospeši imple­
mentacijo novih ekspertnih sistemov. Izsledki raz-skav so
bili uporabljeni pri razvoju ekspertnega sistema za načrto­
vanje obdelovalnih operacij (v sodelovanju z ljubljansko
Fakulteto za strojništvo) ter sistema za analizo napak v
vezjih.
Intenzivno raziskovalno delo poteka v tesnem sodelo­
vanju v okviru evropskega projekta COST-13 ter v pove­
zavi z mnogimi drugimi sorodnimi centri v Evrop ; in
ZDA. Posebno ustvarjalno je sodelovanje v mednarodnem
združenju ISSEK za avtomatsko sintezo ekspertnega
znanja ter akademski povzavi s Turingovim institutom in
Queen Mary College v Veliki Britaniji. Med številnimi ra­
ziskovalnimi objavami doma in v tujini je posebno po­
membna izdaja samostojne Knjige ..Prolog Programming
for Artificial Intelligence" v založbi Addison—Wesley.
Računalniško obravnavanje naravnega jezika
Laboratorij za računalniško obravnavanje besedil
v naravnem jeziku in slovenskega govora (vodja mgr. P.
Tancig) je v letu 1986 v okviru raziskav računalniškeja ra­
zumevanja naravnega jezika preučil probleme logično filo­
zofskega modeliranja semantike naravnega jezika, razv.jal
eksperimentalno okolje za komuniciranje z računalnikom
Sntem za avtomatsko učenje ASISTENT 86 se sam nauči zakonitosti katerekoli domene, kjer lahko primere opišemo z
a Jibuti in jin Joločimo razred, oz. diagnozo. Sistem je tržno dostopen na računalnikih IBM PC Na sliki je del zakoni­
tosti v oblik, drevesa za iskanje primarnega tumorja.
45
v slovenščini in raziskoval problematiko logičnega progra­
miranja, relacijskih baz podatkov ter baz znanja.
Dokončane so bile funkcionalne specifikacije pro­
gramskega sistema za kakovostno računalniško sintezo
govorjenega jezika, ki je zasnovan na bogatem naboru
pripomočkov za manipulacijo bistvenih fonetičnih para­
metrov govora. Sistem je zasnovan neodvisno od izbrane
metode za sintezo govora tako splošno, da bo z njim mo­
goče zajeti posebnosti fonoloških in fonetičnih lastnosti
slovenščine — česar pa ne omogočajo komercialni sistemi
za — običajno angleški — govor.
Raziskave računalniškega obravnavanja Slovenskega go­
vora in besedil so bistvenega pomena za prihodnji razvoj
pete generacije računalniške tehnologije, v katere zatnovo
sodi v našem primeru tudi razumen dialog med uporabni­
kom in strojem na osnovi slovenskega govora in besedil.
Tega dela namesto nas ne more opraviti nihče drug.
Razvojno delo laboratorija je obsegalo nadaljevanje
razvoja aplikativne programske opreme mikroračunalniškega informacijskega sistema za evidentiranje prisotnosti
in obračun delovnega časa ter vzpostavitev tega sistema v
Institutu Kad« Končar v Zagrebu in pri drugih uporabni­
kih.
Računalniško načrtovanje, testiranje in grafika
V Laboratoriju za računalniško grafiko in načrtovanje
(v.d. vodje mgr. F. Novak) so v lanskem letu potekale
raziskave računalniškega načrtovanja hibridnih vezii,
t;Stibilnosti in diagnozibilnosti vezij in sistemov ter
grafične programske opreme. Narejena je bila analiza upo­
rabniških zahtev pri uporabi domačega sistema ECCE za
načrtovanje elektronskih vezij na področju hibridnih vezij,
nekaj bistvenih zmožnosti je bilo vgrajenih v sistem in
preizkušenih pri laboratorijskem razvoju hibridnih vezij v
sodelovanju z Iskro - DO Elementi.
V okviru raziskav računalniškega testiranja je bil
raziskan problem načrtovanja testibilnosti vezij za metodo
signaturne analize, razvita je bila metoda za avtomatizacijo
postopka testiranja na osnovi signaturne analize in prijav­
ljenih več patentov iz te problematike, nadaljevale pa so se
tudi raziskave diagnostibilnosti večprocesorskih sistemov.
V sodelovanju z Iskro - Telematiko je bila zasnovana in
GPI, Grafika za poslovno informatiko. Računalnik:
PMP-11,
PDP-11.
Terminal: VT-100
z grafičnim
dodatkom G RAF-100.
Grafični modul za izbiro oblike grafičnega prikaza po­
datkov.
46
razvita oprema linijske testne enote za telefonsko centra­
lo SI TOO).
V okviru raziskav računalniške grafike je bila posebna
pozornost posvečena problemu odprave stopničenja
(antialiasing) v rastrski grafiki s postopki, ki so primerni za
izvedbo v obliki vezij. V okviru projekta razvoja eksperi­
mentalnega grafičnega procesorja Graf-100 s 16 odtenki
sivine je bila izpopolnjena programska oprema za lokalno
interpretacijo grafičnih ukazov, razvita je bila grafična
knjižni-ja za podporo razvoja pascalskih in fortranskih
aplikacij na operacijskih sistemih DEC RT—11, RSX-11
in VMS ter ustreznih domačih izvedbah, izvirna rešitev
vezja za generiranje takta pa je bila zaščitena s patentno
prijavo. Funkcionalne in tehnološke lastnosti Graf-100
so bile izostrene na seriji prototipov, ki so bili izdelani za
domače uporabnike, razvojni rezultati pa so bili preneseni
v Gorenje — DO Procesna tehnika.
Digitalne komunikacije in računalniške mreže
Raziskave Laboratorija za dig talne korr jiukacijc in
računalniške mreže (vodja dr. J. Korenini) so bile usmer­
jene na področje integriranih podatkovno-govornih digi­
talnih sistemov. Metodologijo razvoja komunikacijskih
protokolov so raziskovali v okviru sodelovanja v evrop­
skem projektu COST 11 ter tam, kjer so prispevali predlog
specifikacij za razvoj jezika za definiranje komunikacij­
skih protokolov. V okviru
mednarodnega
projekta
AM IGO so sodelovali pri izdelavi in razvoju ..telefonskih
imenikov" za naročnike storitve ..elektronska pošta" po
priporočilih X.400. Z? uporabnike slovenskega dela javne
mreže JUPAK 40 izdelali študijo o višjih nivojih modeia
ISO OSI. Standardi teh nivojev so temelj za nadgradnjo
javnih mrež, v katere so vključeni heterogeni računalniški
sistemi. Za uporabo višjih nivojev so izdelali predlog re­
šitev za posamezne aplikacije v skladu z funkcionalnimi
standardi CEN/CENELEC. V sodelovanju z Energoinvestom - DO IRIS iz Sarajeva so razvili komunikacijski vmes­
nik v skladu z določili priporočila CCITT X 25 LAPB.
V okviru raziskav digitalnih telekomunikacijskih
sistemov smo razvil' računalniški paket za njihovo simu'acijo. Paket je grajen modularno in obsega: generator sig­
nala, koder, modulator, filter, kanal, demodjlator in dekoder. Narejeni so tudi pomožni programi za opazovanje
časovnega poteka signala, frekvenčnega spektra, očesnega
diagrama in verjetnosti napake pri prenosu. Razvili so
tudi sistem za ugotavljanje kvalitete zveze na osnovi štetja
Primer črtnega diagrama.
psevdo-napak. Psevdo-monitor napake ne zahteva preki­
nitve prenosa in je Hitrejši od konvencionalnega. Simulacij ske rezultate so uporabili pri razvoju digitalnih radiorelejnih sistemov ORS 2-8/2500 in RRU/D v sodelovanju z
Iskro — DO Elekirozveze. Pričeli so z razvijem digitalne­
ga telefona.
Enota za razvojne prototipe
To enoto (v.d. vodje M. Lasič) so osnovali z name­
nom, da se v njej zaokrožijo tiste skupne razvojne, proiz­
vodne in tržne dejavnosti, ki so sicor bistvenega pomena za
prenos in prodor odsečnih razvojnih dosežkov v uporab­
niško prakso, ki pa jih ni moč učinkovito izvajati v posa­
meznih raziskovalnih laboratorijih. Vzdrževanje razisko­
valne opreme, skrb za razvojno in uporabniško dokumen­
tacijo ter tehnološka dodelava razvojnih dosečkov v pove­
zavi z uporabniki sodijo med temeljne naloge te enote.
Osrednja dejavnost enote je bila računalniško načrto­
vanje tiskanih in hibridnih vezij. Tudi v tem letu so pove­
čali obseg in kakovost uslug javnega Centra za načrtovanje
tiskanih vezij ter uvedli v uporabo funkcionalne razširitve
tu razvitega načrtovalskega paketa ECCE na področju
hibridnih vezij. Za raziskovalne organizacije in za preko
50 naročnikov iz gospodarstva so razvili tiskana vezja in
izdelali proizvodno dokumentacijo za preko 300 tiskanih
vezij, kar uvršča ta — še vedno edini jugoslovanski javni
načrtovalski center za tiskana in hibridna vezja — med
večje tovrstne uslužnostne centre tudi v evropskih merilih.
Med letošnje najmočnejše naročnike načrtovalskih uslug
sodijo Iskra, Gorenje. Energoinvest, Slovenske železarne.
El Niš in Novkabel.
V okviru prototipne in maloserijske izdelave računal­
niških modulov, enot in sistemov so tehnološko obdelali
in izdelali nekaj deset mikroračunalniških enot in siste­
mov za podporo eksperimentalnih raziskav in za izpopol­
nitev institutske laboratorijske orpeme, med drugim
mikroračunalnike PMP-11. viJeoterminale PMt-100, gra­
fične terminale Graf—100 in mikroprocesorske enote
multiprocesorskega eksperimentalnega sistema, z inženir­
sko obdelavo prototipov pa so sodelovali pri preiicsu ra­
ziskovalnih dosežkov v industrijo, med drugim pri prenosu
komunikacijskih vmesnikov v Energoinvest, grafike v Go­
renje in registrirnih terminalov v Iskro-Delto. Za jugoslo­
vanske naročnike so izdelali večjo število sistemov za evi­
dentiranje prisotnosti na delu in obračun delovnega časa
ter nekaj močnejših računalniških sistemov tipa LSI—11
in microvax-2. Za potrebe CAD/CAM projektov so
razvili in izdelali nekaj prototipov enot luknjanje papir­
nega traku.
ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO
V Odseku za splošno elektroniko so se sodelavci, tudi
v letu 1986, ukvarjali predvsem z razvojem novih elektonskih naprav, z izboljšavami na že razvitih napravah iz nji­
hovega programa, s serijsko izdelavo že ustaljenih aparatov
in s popravilom lastnih in tujih naprav doma in na terenu.
Nekaj dela pa so posvetili tudi sodelovanju z drugimi od­
seki.
Za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki je bilo
na kulmski letalnici v Avstriji med 7. in 9. marcem, so
razvili in izdelali poseben štirikanalen vetromerski sistem.
Garnitura detektorjev in merilnikov ionizirajočega sevanja iz programa Odseka za sploino elektroniko.
47
Sistem je sicer sestavljen iz elementov, ki so njihov stan­
dardni izdelek, vendar so pri njem vpeijjni dodatki, ki
omogočajo delno avtomatizacijo poteka tekmovanja. Vsak
od štirih merilnih kanalov ima vgrajene še alarmne anemometre z možnostjo nastavitve nivoja med 0 m/s in 10 m/s.
Ob prekoračitvi nastavljenega nivoja (3 m/s) se vključi
odgovarjajoči svetlobni in skupni zvočni <>gnal. Hkrati se
aktivira tudi zapora semaforja, ki jo je mogoče le ročno
prekiniti. Vgrajeni so tudi spominski elementi za vseh 8
veličin (4 x hitrost in 4 x smer vetra), ki omogočajo po­
ljubno dolgo zadržanje izmerjenih podatkov na zaslonih in
s tem naknadno ugotavljanje vetrovnih razmer med pole­
tom. Prav tej zadnji lastnosti gre zahvala, da ni bil veter
obdolžen kot glavni krivec za vrsto težkih padcev na glavo.
Po černobilski jedrski nesreči se je nenadoma silno
povečalo povp. iševanje po detektorjih radioaktivnega se­
vanja. Žal pa odsek na to ni bil pripravljen in je lahko za­
dostil le omejenim željam. Po tem dogodku se na trgu ni
dalo dobiti niti naprav niti delov za detekcijo sevanja. Ta­
ko do konca leta niso uspeli nabaviti niti fotopomnoževalk, niti scintilatorjev niti leiger-Mullerjevih črvi.
Kot posledica nastalih razmer so sodelavci odseka
razvili in izdelali prototipa dveh novih žepnih merilnikov
sevanja.
Radiološki detektor RAOE MAD 109 je dopolnjena
verzija Praskača in ima poleg zvočne indikacije posamez­
nih impulzov vgrajen še menlni instrument za merilno
območje od 0 do 10 p G / h in nastavljivo alarmno vezje
z zvočno indikacijo alarmnega stanja.
Merilnik radioaktivnega sevanja MRS 110 ima za de­
tektor uporabljeno enako G.M. cev k i ' Praskač. Število
impulzov v minuti je prikazano na vgrajenem trimestnem
kazalniku na tekoči kristal. Če se preseže merilno območ­
je od 0 do 99 imp/min se avtomatsko vključi merilno
območje od 0 do 999 imp/min. Poleg zvočne indikacije
posameznih impulzov ima tudi interno nastavljiv alarmni
nivo. Prekoračitev nivoja je indicirana s piskom iz vgraje­
nega piezoelektričnega resonatorja.
Sodelavci odseka so v letu 1986 izdelali in izročili
raznim naročnikom veliko naprav, ki jih že vrsto ie%
dopolnjujejo. Praktično vsaka nova serija ima več do­
polnitev in izboljšav. Številka, ki se nahaja poleg naziva
naprave, pomeni prodano količino.
Daljinsko elektronski vetrokaz 9
Alarmni ariemometer 43
Gama monitor 13
Merilni komplet G.M cev 10
Praskač 75
Ročni vetromer 6
Ravninski merilnik nagiba 3
Pretvornik-korektor 2
Dajalniki za veter 25
Zanimivo in težko razložljivo je dejstvo, da delavci
odseka v preteklem letu niso imeli naročil za elektronske
meteorološke postaje in anemografe. ki so bili v preteklih
letih njihova glavna obligacija.
Sodelavca odseka Božo Glavič in Milan Šantelj sta za
Ročni vetromer RVM 9fc dobila nagrado za izume in teh­
nične izboljšave sklada Borisa Kidriča.
Oba nova žepna detektorja ionizirajočega sevanja ima­
ta možnost uporabe različnih zunanjih sond.
Ročni vetromer R VM 96.
Naprava za merjc e vetra, narejena za skakalnico v
Kufmu.
48
Sodelavci Odseka so vse svoje izdelke s področja de
tekcije ionizirajočega sevanja razstavljali na sejmu Sodob­
na elektronika med 6. in 10. oktobrom na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani.
ODSEK Z A REAKTORSKO FIZIKO
Raziskovalci:
21 »delavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih (in
3r*dno.
1 pa dodatno sodeluj« pri pedagoikem detu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
20 mednarodnih (S referatov).
2 domačih (1 referat).
Osnovna področja raziskav v Odseku za reaktorsko
fiziko so: študij jedrskih reaktorjev, eksperimentalne ra­
ziskav« z nevtroni TRIGA in problematika jedrske energe­
tike v Sloveniji in Jugoslaviji V Laboratoriju za fiziko
plazme pa potekajo raziskave s področja plazme. Težišče
dela je na reaktorskih proračunih, raziskavah interacij
počasnih nevtronov, meritvah nevtronske ekspozicije,
razvoju specialnih nedestruktivnih metod za preiskave
reaktorskih in drugih materialov, razvoju metod za detekcijo radona in drugih sevalcev delcev alfa v okolju ir na
raziskavah dinamike plazme. Aplikativna dejavnost je
osredotočena na nekatere aktualne probleme v zvezi z
gradnjo in obratovanjem naše prve jedrske elektrarne v
Krškem. V tem okviru velja še zlasti omeniti izkoriščanje
goriva v jedrskih elektrarnah, zagonske preizkuse, ocenje­
vanje jedrske varnosti, meritve koncentracije radona v
okolici rudnika urana Žirovski vrh ter razvoj in uporabo
metod za prospekcijo urana. Znaten del dejavnosti pred­
stavljajo dela na organizaciji izpopolnjevanja in usposab­
ljanja kadrov.
Delo na področju aaktorskih preračunov in sploš­
ne aplikativne reaktorske fizike je doseglo stopnjo razvoja,
ko vse bolj dobiva praktično veljavo. Dolgotrajno sodelo­
vanje z JE Krško so sodelavci odseka R - 1 v preteklem
letu tako še razširili. Za njihove potrebe so opravili preve­
ritev projekta sredice reaktorja, ki je bila tokrat prvič na­
polnjena po shemi, ki -manjšuje pobeg nevtronov in iz­
boljšuje izkoriščenost goriva. Opravili so analizo vpliva
take sheme na obsevanost reaktorske posode in ugotovili,
da se zmanjša do 30 %, ne da bi se poslabšala izkorišče­
nost goriva. Razvili so tudi računski postopek za pripravo
banke jedrskih podatkov, ki se potrebujejo pri obdelavi
meritev porazdelitev moči v reaktorju med obratova­
njem.
Raziskovalno delo je bilo predvsem usmerjeno v raz­
voj znanja, metod in računalniških programov, ki jih so­
delavci odseka rabijo pri konkretnem delu za JE Krško.
Najbolj pereče je trenutno področje trodimenzionalnih
preračunov porazdelitve moči, ker se bo v nekaj letih za­
čelo v reaktorju JE Krško uporabljati aksialno heterogeno
gorivo, ki zahteva tak način preračunov.
Večino osnovnega raziskovalnega dela so zato posve­
tili preučevanju in razvoju večdimenzionalnih računskih
programov in ostalih računskih programov in medot, ki
spremljajo uvajanje novega tipa goriva.
Nadaljevali so delo na reaktorskih preračunih razisko­
valnih reaktorjev. Pod pokroviteljstvom MAAE v sodelo­
vanju z Mednarodnim centrom za teorijsko fiziko (ICTP)
iz Trsta so sodelavci odseka R - 1 priredili mednarodni te­
čaj na to temo. Predavali so naši strokovnjaki.
V okviru Mednarodne šole Applications in Nuclear
Data and Reactor Physics, ki sta jo organizirala MAAE in
Mednarodni center za teorijsko fiziko v Trstu, so imeli
trije sodelavci odseka vabljena predavanja.
V okviru raziskav radiacijskih poikodb reaktorske
tlačne oosode so sodelavci odseka nadaljevali z razvojem
V letu 1988 izvrstna dela:
5 znanstvenih publikacij.
11 objavljenih referatov.
1 strokov a publikacija.
15 institutskih dokumentov.
13 neobjavljenih referatov.
1 diplomsko delo.
2 magrsterski deli.
metod za določitev omejitvenih krivulj za ogrevanje in
ohlajanje tlačne posode NE Krško. V ta namen so razvili
potrebna orodja za izračun nestacionarnih temperaturnih
polj v steni posode in s temi povezanih napetostnih
profilov. Za večjo zanesljivost dobljenih rezultatov so
sodelavci pričeli z delom na popolni kovariančni ana­
lizi omenjenih programskih orodij.
Sodelavci so nadaljevali s pripravljalnimi deli za po­
novno meritev lastnosti neobsevanega materiala tlačne po­
sode. Meritve bodo izvedene v letu 1967.
Da b' lahko natančneje določili omejitvene krivulje
za ogrevanje in ohlajanje tlačne posode, so se sodelavci
odseka lotili tudi preračunov transporta gama žarkov in
Izvor plazme z vročo katodo.
sredice skozi steno tlačne posode in izračunov tempera­
turnega polja v steni posode zaradi gama gretja.
V okviru neposredna podpore obratovanja NE Krško
so sodelavci odseka v sodelovanju s sodelavci iz Odseka za
energetiko in vodenje procesov dokončali dela v zveri ?
zamenjavo izhodnih enot procesnega računalnika NE
Krško z modernejšimi izhodnimi enotami.
V septembru 1986 je ekipa sodelavcev cdseka tako
kot vsako leto izvedla vse potrebne fizikalni preizkuse
ob menjavi goriva v NE Krško. Prav tako so nudili tudi
vso potrebno podporo pri preračunih s programskim pa­
ketom za preverjanje obnašanja sredice reaktorja med
obratovanjem.
V okviru raziskav, ki so povezane z aktivnostmi In­
stituta na razvoju, proizvodnji in preiskavah jedrskega
goriva, so sodelavci odseka:
- nadaljevali delo na razvoju metod za kontrolo
in karakterizacijo goriva (radiografija in mikrofokusna
radiografija z rentgenskimi žarki, nevtronska radiografija,
avtoradiografija, ultrazvočna defektoskopija, preizkuša­
nje težnosti s He-masnim spektrometrom in radiometrija),
49
— Študirali drfuzijskt procese v gorivu iz U O j in
Gd203. kjer so določili odvisnost kationskcga interdiruzf?skega koeficienta od temperature sintranja,
— analizirali izmerjene aktivnosti nekaterih cepitvenih produktov NEK in s pomočjo difuzijsfcega modela
sproščanja cepitvenih plinov ocenili delež poškodovanih
eorhmih palic in velikost povprečne poškodbe srajčke
gorivne palice ob koncu 4 . cikla obratovanja elektrarne,
— nadaljevali z razvojem eksperimentalne metode za
merjenje koncentracije cepitvenih produktov v primarnem
hiadilu energetskega reaktorja na osnovi spektrometrije
gema. Sodelavci odseka so tudi usposobili program ORIGEN 2. s katerim lahko izračunajo inventar radioaktivnih
snovi v jedrskem gorivu.
— nadaljevali z razvojem naprave za meritev pogortlosti goriva,
— v sodelovanju z DO Metalna in EGS so analizirali
možnost izgradnje tovarne jedrskega goriva v Jugoslaviji,
— razvijali program* za zagotovitev kvalitete pri pro­
izvodnji jedkega goriva in preučili možnost razvoja
računalniško podprtega sistema za procesno spremljanje
proizvodnje goriva in nadzor kvalitete.
Na področju radngrafskih metod so sodelavci odseka
opravili naslednje:
— analizirali radiografske karakteristike de*ektorjev
jedrskih sledi,
— določili občutljivost nevtronske radiografije za do­
ločanje obsega korozije na aluminiju. Sodelavec odseka je
bil član organizacijskega odbora in predseduječi ene iz­
med strokovnih sekcij na 2. svetovni konferenci o nevtrenski radiografiji.
Na področju varstva okolja so sodelavci nadaljevali z
razvojem metod« za merjenje koncentracije radona in po­
tomcev v zraku. S p w i v i m integralnim dozimetrom, ki
teimlji na uporabi detektorja jedrskih sledi, so za potrebe
rudnika urana Žirovski vrh opravili nad 50 terenskih me­
ritev končen .racije radona v okolici rudnika.
Na področju prospekrite urana so sodelavci izboljšali
metodo za prospekcijo urana z detektorji jedrskih sledi.
V okvru tega dela so razvili napravo za elektrokemijsko
jedkan e sledi in prototip sistema z? avtomatsko štetje
sledi.
Na področJM nevtronske dozimetrije so sodelavci od­
seka pristopili k razvoju dozimetra za termične in hitre
nevtrone, ki ravno tako temeljijo na uporabi detektorjev
jedrskih sledi.
Na področju izobraževanja in usposabljanja je bil od­
sek nosilec dejavnosti Izobraževalnega centra za jedrsko
tehnologijo IJS. V okviru projekta, ki ga sofinancira
UNDP, se je nadaljevalo delo pri pripravi domačih uč­
nih materialov in izdelavi opreme za organizacijo tečajev
iz reaktorske tehnologije. Delo je potekalo v sodelovanju
s sodelavci JE Krško.
S pomočjo MAAE sta bila izvedena dva tečaja s po­
dročja obratovalne varnosti jedrskih elektrarn. Prvi tečaj
»Probabilistične metode v varnostnih analizah" je bil od
19. 5. do 3. 5. 1986, drugi tečaj »Preprečevanje izrednih
dogodkov" pa od 15.9. do 4 . 1 0 . 1 9 8 6 .
Tečaja te je udeležilo po 17 slušateljev. Predavali to
renomirani strokovnjaki iz ZDA, Francije, Belgije in
MAAE ter domači strokovnjaki iz IJS, JEK, Republiškega
inšpektorata za jedrsko varnost, Instituta Rudjer Bokovič. Instituta za elektroprivredu in Elektrotehničkog fa­
kulteta Zagreb. Tematika je bila zelo aktualna glede na
nesrečo v Černobilu.
50
Razen tega je bil v sodelovanju z MAAE in ICTP
organiziran še enotedenski Workshop on Research Reactor
Calculations za udeležence iz dežel v razvoju. Predavali
so sodelavci Odseka za reaktorsko fiziko.
V letu 1986 je Interesne skupnost za elektroenerge­
tiko in premog sprejela v svoj program gradnjo Izobraže­
valnega centra m zanj odobrila sredstva. Izdelan je bil tudi
renoviren investicijski piogiem. ki ga morajo pred pričetkom gradnje potrditi še samoupravni organi EGS in ISEP.
Slika s predavanja o nesreči v Černobilu, ki so ga imeli
dr. B.W. Spencer, dr. L. Sorter in dr. J.B. ven Erp v
okviru tečaje ..Varnost in zanesljivost obratovanj* jedr­
skih elektrarn". Prikazuje izračunani potek moči med
nezgodnim transtentom.
V
Laboratoriju za fiziko plazme je bilo uspešno
zaključeno diplomsko delo, v okviru katerega je bila iz­
delana emisijska sonda in potrebna elektronska oprema.
Uvedene so tile naslednje metode merjenja plezemskega
potenciala: izračun neposredno iz karakteristike, z merje­
njem nasičer.ega potenciala lebdenja, pri eksperimentih
z ionskim zvočnim valovanjem pa z merjenjem faze va­
lovanja v odvisnosti od napetosti na sondi.
Raziskave linearnih in nelinearnih valovnih pojavov
lahko uspešno potekajo le v zelo mirni plazmi. Takšno
plazmo pridobivajo v glavnem z radiofrekvenčnimi izvori,
ki delujejo na osnovi elektronske ciklotronske resonance
in z izvori z vročo katodo. Slednji so zaradi svoje eno­
stavne izvedbe zanimivi tudi za razne aplikacije, pred­
vsem so primerni za izvore ionskih curkov. V laboratoriju
js bil izdelan takšen izvor z vročo katodo iz volframskih
lit k. Izmerjeni so bili tudi osnovni parametri plazme.
V sodelovanju s tovarno Elektroelement iz Izlak
je bilo začeto delo na raziskavi vpliva alkalijskih kovin­
skih nečistoč v po\nilnem pesku električnih varovalk na
vedenje obloka pri preboju varovalke. V varovalkah pride
do ponovnega preboja takrat, ko pade vrednost toka sko­
raj na nič. T • je moč razložiti s tem, da zaradi padca tem­
perature pao> tudi tlak in se s tem podaljša povprečna
prosta pot elektronov. Zaradi znižane temperature pride v
mešanici plinov do hitre deionizacije. Pri tem ostanejo v
plazmi najdlje prisotni kalijevi ioni, ki so zametki novega
preboja. Rezultati bodo objavljeni v tuji znanstveni reviji.
Na področju raziskav tekočih in molekularnih krista­
lov so sodelavci odreka raziskali dinamiko molekul v kondenzirani fazi t metodo nekoherentno sipanih hladnih
nevtronov.
Na osnovi reiitev problema stohastičnih diskretnih
preskokov delca v eni dimenziji, ki se nahaja med dvema
popolnoma odbijajočima neskončnima potendalnara barierama. so sodelavci izpeljali izraz, s katerim popišejo
hitre orientacijske fluktuacije vzdolžnih osi molekul teko­
čih kristalov. S privzetkom. da tramlacijiko ajbanje težttča sledi izrazu za enostavno difuzijo, rotacijsko gibanje
molekuli okoli njene vzdolžne osi pa se da zapisati z eno­
osno enostavno rotacijsko difuzijo, so v aproksimaciji neiklopfjenih gibanj izračunali nekoherentno sepalno funk­
cijo ter numerično proučili relativni vpliv in prispevek
zgoraj navedenih treh oblik motekutarnaga gibanja na pri­
čakovan spekter sipanih hladnih nevtronov z vzorcev nematske in smektične A faza tekočih kristalov.
Rezultate izračunov so poizkusili preveriti na merit­
vah, izvedenih ob T R I C A reaktorju na spektrometru na
čas preleta nekoherentno sipanih hladnih nevtronov z
vzorca P8H nematskega tekočega kristala, toda zaradi
grobe ločljivosti aparature prispevka hitrih ftuktuacij
orientacije molekul ni bilo mogoče identificirati.
Zelo podrobne informacije o geometriji (ne pa dina­
miki) molekularnega gibanja pa podaja t.i. dastičn;
nekohertntni strukturni faktor, ki ga izmerijo s soektrometri visoke in ulfavisoka ločljivosti. Tako so sodelavci,
za primer v literaturi objavljenih meritev sipanih nevtro­
nov z vzorca DTBBA z izračunom pokazali, d* so fluktuacije orientacije vzdolžne molekularne osi omejei e znot­
raj krogelnega izsek* s kotom pribl. 100° ob vrhu.
V literaturi objavljeni rezultati raziskav dinamike
MBBA molekul v nematski fazi z NMR metodo in metodo
Ramenskega tipanja vodijo do domneve, da je njihovo
(enoosno) rotacijsko gibanje v temepraturnem intervalu
od 20 - 25°C omejeno na zavrtim, ki ne dosegajo pol
nege 3 6 0 ° obrata. Spektre nekoherentno sipanih hladnih
nevtronov na v zunanjem magnetnem polju orientiranem
vzorcu MBBA v nematski fazi so sodelavci poskušali
razložiti z c*vema različnima modeloma enoosne rotacije
in sicer z dobro zitano enoosno 3 6 0 ° rotacijsko difuzijo
ter z v ta namen izpeljanim modelom kotno omaje.« eno­
osne stohastične kbradje molekule okoli njene vzdolžne
osi. Postavili so domnevo, da rotacija posamezne molekule
pri T • 30°C, v odvisnosti od časa. alternira med obema
gornjima poenostavljenima opisoma, ki enajo vzrok v
medmolekularnih vplivih sosednjih molekul, ki nastopijo
zaradi ovir nastalih kot rezultat s^erične oblike molekule.
Na področju raziskav dinamike XH3 skupin vezanih
v molekularnih kristalih, so sodelavci proučili problem
tunetiranja CH3 skupin v monokristalih oblike X ( C H 3 ) m
(X * Ge, Si, Li), pri čemer so CH3 med seboj sklop'jene
preko oktupolno-oktopolne interakcije v multipolnem
razvoju etektrostatske energije dveh togih porazdelitev
naboja. Najnižja energijska lastna stanja so izračunali na
osnovi proučevanja klasične konfiguracije CH3 skupfn,
ki odgovaria minimumu potencialne energije sistema. Vsa­
kemu taksnemu minimumu so priredili kMalizirani Gaussov valovni paket tako, da je bilo mogoče linearno superpozicjo teh valovnih paketov, ob upoštevanju simetrije
problema, izračunati energijski spekter v nizfcotemperaturni limiti.
Na področju raziskav fizikalnih dogajanj v polprevod­
nikih so sodelavci pričeli z izračunom gibljivosti elektro­
nov pri sobni temperaturi za primer Ga As/Ga A l As su­
per rešit ke, pri čemer upoštevajo, da je sicer dominantni
sipalni mehanizem, to je sipanje elektronov na optičnih
fononih, še dodatno modificiran zaradi sipanja na nevtral­
nih nečistočah.
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
Raziskovalci:
35 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih
1 redno,
1 pa dodatno sodeluje pri pedagoikvn delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1966:
9 mednarodnih,
9 domačih 17 referatov).
V letu 1986 izvrtana dela:
2 znanstveni publikaciji.
7 objavljenih referatov,
1 strokovna publikacija,
36 institutskih dokumentov,
1 patent,
2 diplomski deli.
Področje dela Odseka za energetiko in vodenje proce­
sov je interdisciplinarno. Sodelavci se ukvarjajo z raziska­
vami tehničnih problemov energetike, predvsem v indu­
striji, in z vodenjem procesov s por.iočjo računalnikov; pri
tem so najpomembnejši rezultati odseka na presečnem
področju: pri avtomatskem računč Iniškem vodenju ener­
getskih procesov in sistemov v industriji. Sodelavci oprav­
lja, o temeljne in razvojne raziskave, rezultate raziskav pa
aktivno spremljajo do končne uporabe.
Industrijski energetski sistemi in energetsko intenziv­
ni procesi nudijo iiroko paleto raziskovalnih in tehničnih
problemov različnih ožjih strokovnih področij, ob tem pa
so sodelavci nujno izpostavljeni tudi sploinim vprašanjem
v vlogi energije v proizvodnih procesih in družbi. V teo­
retičnem smislu gre za problem optimizacije energetskega
sistema oz. podsistema.
Pri raziskavah vprašanja racionalizacije rabe energije je
potrebno postaviti izhodišče: kaj je racionalna raba. Pri
raziskavah so se sodelavci opredelili za gospodarnostni kri­
terij, namesto včasih uporabljenega količinskega kriterija;
tj. da se upošteva le količina privarčevane energije, ne pa
tudi potrebni investicijski in drugi stroški. Poslovne odlo­
čitve, kot posledica optimizacijskih izračunov, soodvisne
od zunanjih pogojev dobave energije. Analiza nekaterih
družbenoekonomskih mehanizmov, ki delujejo na pod­
ročju energetike (na primer: način zbiranja sredstev za
ivnesticije, tarifni sistem), je pokazala, da ti mehanizmi ne
delujejo v smeri globalne optimizacije oz. smotrnosti rabe
energije. Sodelavci odseka so poleg objav analiz stanja
pripravili tudi alternativne predloge takih družbenogos­
podarskih mehanizmov, ki delujejo v smeri optimizacije
rabe energije v družbi.
51
Pri optimizaciji energetskih sistemov se spoprijemamo
z dvema vidikoma oziroma nivojema: z optimizacijo sesta­
va in vodenja internih (industrijskih) energetskih sistemov
ter z globalno optimizacijo energetskih sistemov. Račun­
ska (in računalniška) optimizacija internih energetskih
sistemov se opira na dejanske pogoje gospodarjenja v de­
lovnih organizacijah, to je na dejanske cene nosilcev ener­
gije in tarifni sistem. Rezultati teh optimizacijskih izraču­
nov so osnova za poslovno odločanje o obratovanju in o
investicijah. V obliki računalniškega programa je bilo ob­
delano vprašanje vključevanja lastne toplarne za kombini­
rano proizvodnjo električne energije in toplote, oziroma
pomožnih diesel agregatov za pokrivanje potreb po elek­
trični energiji. Obdelane so bile tudi osnove za vključeva­
nje top'otnih črpalk v interne enrgetske sisteme, pred­
vsem za izrabo sekundarnih (odpadnih) toplot.
Optimizacijsko vodenje industrijske energetike omo­
goča znatne prihranke tako pri količini porabljene enrgije.
kot pri stroških za energijo. Enostavnejši primer je optimi­
zacijsko vodenje energije za ogrevanje oziroma procesne
toplote. Popolnejša oblika optimizacijskega vodenja pa je
celovito vodenje vseh vrst energije, pri čemer dosežemo
posebno pomembne učinke z usklajevanjem delovanja in­
dustrijskih toplarn, ki proizvajajo električno energijo in
toploto, s potrebar .1 po teh oblikah energije oziroma s
sprotnimi možnostmi in pogoji dobave iz javnih omrežij.
Sodelavci odseka raziskujejo optimizacijske metode
in algoritme ter razvijajo ustrezne računalniške progra
me. Pri tem so posebno pomembni matematični modeli
Računalniško vodenje steklarske peči v steklarni Hrast­
nik. Zmanjšuje porabo energije in izboljšuje kvaliteto
izdelkov.
52
posameznih delov sistemov (strojev in naprav), ter izbira
primernega optimizacijskega kriterija. Pri vodenju inter­
nih energetskih sistemov se pri iskanju najmanjših stro­
škov obratovanja srečujejo predvsem z vrsto teoretičnih
problemov, ki se kolektivno imenujejo problemi matema­
tičnega programiranja, manj pa se sodelavci usmerjajo v ra­
ziskave problemov, ki se imenujejo optimizacijski problem
regulacij. Pri slednjih se namreč predpostavlja kvadratični
optimizacijski kriterij, kar pa praviloma ni ustrezen opis
za stroške obratovanja energetskih naprav. Doslej so bile
raziskane možnosti uporabe metod linearnega in dinamič­
nega programiranja za optimiranje obratovanja internih
energetskih sistemov.
V številnih industrijskih delovnih organizacijah že več
let upodabljajo računalniški sistem za izravnavanje konic
pri odjemu električne energije SI K - 8 0 , ki je bi; razvit v
odseku. SIK—80 deluje na osnovi algoritma, k; še ne
vključuje načel kompleksne optimizacije. Izboljšane
verzije tega sistema se še naprej vgrajujejo, pri čemer
je nastavitve sistema potrebno prilagoditi značilnostim
posameznih proizvodenj na osnovi meritev in analiz ter
na osnovi obratovalnih izkušenj.
V letu 1986 so bile realizirane prve izvedbe novega
računalniškega sistema za vodenje toplotne oskrbe, T E M 500 in sicer v delovnih organizacijah Metalna Maribor,
Duro Sala j . Krško in Tam, Maribor. Osnova za te izvedbe
je računalniška mreža za industrijske avtomatizacije.
ki je bila razvita v odseku (sistem DMS — distribuirani
mikroračunalniški sistem). TEM—500 omogoča nadzor
nad delovanjem naprav za toplotno oskrbo, daljinsko
krmiljenje ter vključuje programske module za vodenje,
na primer: po urniku, optimalni start - stop ogrevanja.
Z vgradnjo sistema TE M - 5 0 0 je podana tudi osnova za
kompleksno optimizacijo vodenja internega energetskega
sistema, ki bo možna na osnovi raziskav, ki so v teku.
Delo na področju avtomatskega računalniškega vo­
denja internih industrijskih energetskih sistemov sodelavci
ODSEKA ZA ENERGETIKO IN VODrNJE PROCESOV
dopolnjujejo z raziskavami sorodnih področij, ki so po­
membna za racionalno rabo energije v gospodarstvu. V
letu 1985 je bila v okviru odseka oblikovana posebna de­
lovna skupina — laboratorij z imenom Skupina za energet­
sko svetovanje. Že v prvem letu delovanja so sodelavci te
skupine opravili pomembno delo pri analizah možnosti
zmanjšanja porabe energije v slovenskih industrijskih de­
lovnih organizacijah. Celotna serija analiz, ki jih je koor­
diniral SMELT Ljubljana v sodelovanju s tujo konzul
tantsko organizacijo, je obsegala 18 delovnih organizacij.
Na osnovi vpogleda v tehnične možnosti in ob določenih
ekonomskih predpostavkah (n.pr. naj se investicije v ukre­
pe za racionalnejšo rabo energije vrnejo v največ štirih
letih), je bilo ugotovljeno, da je možno zmanjšati celotno
količino uporabljene energije za povprečno 20 odstotkov.
Skupina za energetsko svetovanje je poleg teh preglednih
analiz opravila tudi nekatere podrobne meritve delovanja
energetskih naprav v industriji (na primer meritve na in­
dustrijskih parnih turbinah) ter pripravila idejne rešitve
za izboljšanje rabe energije bodisi z izboljšavami posa­
meznih procesov ali z izboljšanim vodenjem.
Sodelavci odseka se teoretično in praktično ukvarjajo
z različnimi problemi računalniškega vodenja procesov
tudi izven področja energetike. Osnovno področje apli­
kacij so procesi s pretokom snovi in energije, torej konti­
nuirani procesi. Razvoj mikroelektronike in inform; tike
omogoča praktično realizacijo pristopa k vodenju proce-
F^O
VS
c
o
z
<
I
a.
—-•-
PK=KONST.
- H ~
KONICA [M'vV]
POG. ODJEM
KO M PL. OPT
Prihranki mikroračunalniikega vodenja odjema električne energije in turboagregata.
sov. ki ga sodelavci odseka gojijo že več let, to je porazde­
ljeno (distribuirano) vodenje procesov. Izvedba take vrste
vodenja z mikroračunalniki zahteva ustrezno povezovanje
računalnikov, zato so sodelavci odseka razvili materialno
in programsko opremo za realizacijo računalniške mreže,
ki je primerna za vodenje industrijskih sistemov. Sestav
programov in opreme imenujejo DMS: distribuirani mikro­
računalniki sistem. Tak sistem obsega enega ali več moč­
nejših mikroračunalnikov za obsežnejše izračune, prikaz
in shranjevanje podatkov, podatkovno vodilo za prenos
podatkov ter t.i. periferne mikroračunalnike (oznaka:
PMS) za stik s proizvodnimi procesi, ki jih nadzorujemo
ali vodimo. Ena izmed uporab tega mikroračunalniikega
sestava je že navedeni sistem za vodenje oskrbe s toploto
(TEM), raziskujejo in razvijajo pa tudi druge aplikacije:
vodenje steklarskih peči, vodenje kuhanja celuloze in
druge.
Novo razvita materialna in programska oprema
večračunalniškega sestava DMS nadaljuje in razširja v
industriji že uveljavljene mikroračunalniške sisteme, za
katere uporabljajo oznako „mikro-m". Sestavljivi mikroračunainiški sestav (mikro—m: mikro, modularni) je upo­
raben za raznovrstne avtomatizacije procesov, strojev in
naprav. Skupno je bilo v obdobju od leta 1979 do konca
1986 izdelano in dobavljeno preko 250 mikroračunalni­
kov sistema „mikro-m" za različne namene.
Široko uporabnost ima Univerzalni Digitalni Avtomat
(UDA), mikroračunalniška naprava za avtomatizacijo stro­
jev po načelu digitalnega avtomata. Logični oziroma ča­
sovni potek delovanja stroja opišemo s posebnim enostav­
nim programskim jezikom, ki ne zahteva poznavanja kake­
ga običajnega programskega jezika.
53
ODSEK ZA OBRATOVANJE REAKTORJA
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
2 mednarodnih
Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II obratuj} od 31.
maja 1966 zanesljivo in varno, saj do sedaj ie ni bilo večjih
okvar ali zastojev pri obratovanju reaktorja, kar dokazuje,
da operaterji dobro vzdržujejo vse naprave, ki so po­
membne za obratovanje reaktorja.
S pomočjo reaktorja TRIGA se opravlja cela vrsta
osnovnih raziskav na osnovi pogodb z RSS in Posebno ra­
ziskovalno skupnostjo za energetiko, mineralne surovine
in metalurgijo (PORS - 2), in sicer:
- razvoj kemijskih analiznih metod z nevtronsko
aktivacijo,
- raziskave in proučevanje ohranitve zdravega okolja
(analiza težkih kovin),
- raziskave dinamičnih in strukturnih lastnosti trd­
nih snovi s sipanjem nevtronov,
- upravljanje z gorivom v reaktorjih,
- študij radiacijskih poškodb reaktorskih materialov,
- nevtronska radiografija in
- razvoj metode za nedestruktivno določanje izgoretosti goriva.
Poleg naštetih področij osnovnih raziskav se je v zad­
njih letih ob reaktorju zelo razmahnil razvoj raznih apli-
kacij za indu.crijo in medicino. Ob vsakodnevnih manjših
obsevanjih za razne uporabnike je potrebno posebej ome­
niti naslednje aplikct:"ne dejavnosti, ki se opravljajo s
pomočjo reaktorja:
- pridobivanje radioaktivnega tehnecija, ki ga upo­
rabljajo v Kliničnem centru in na Onkološkem institutu v
Ljubljani za dkjanostične namene. Odsek za jedrsko kemi­
jo pripravlja dvakrat na dan tehnecij iz obsevanega mo­
libdena,
- obsevanje kristalov silicija za tovarno polprevod­
nikov iz Trbovelj. Z obsevanjem teh kristalov s termič­
nimi nevtroni nastanejo v kristalu atomi fosforja (dopiranje silicija), kar zmanjša specifično upornost silicija,
- obsevanje kobaltovih žic, ki se uporabljajo v napra­
vah za merjenje nivojev v različnih industrijskih napravah,
- razvoj merilnih instrumentov za jedrske reaktorje
na osnovi mikroračunalnikov,
- vzgoja kadrov: reaktor TRIGA je vključen tudi v
vzgojo kadrov za potrebe naših jedrskih objektov, zato ob
reaktorju redno tečejo razni tečaji (domači in medna­
rodni).
Reaktor je obratoval 4100 ur, v tem času je bilo obse­
vanih 2200 vzorcev.
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
Raziskovalci:
22 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih
1 redno,
1 pa dodatno sodeluje pri pedagoškem delu univerze.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986:
10 mednarodnih,
4 domača.
Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko nadaljujejo
raziskave na področju jedrske energetike, kjer se ukvarjajo
prevsem z vprašanji varnosti jedrskih objektov in naprav.
Osnovna področja raziskav obsegajo deterministične in
probabilistične varnostne analize, pojave pri prenosu
toplote in snovi, pojave pri dvofaznem toku vode, dina­
mično obnašanje sistemov in komponent jedrskih elek­
trarn med prehodnimi pojavi ter trdnostne analize kompo­
nent in konstrukcij.
V letu 1986 so ;e osredotočili na analize konstrukcij­
skih, obratovalnih ir varnostnih značilnosti jedrskih elek­
trarn in izboljševanj računalniških programov za izdelavo
teh analiz. Razvijal so lastne ter vgrajevali tuje računalni­
ške programe za varnostne analize te ocene zanesljivosti
in razpoložljivost1 sistemov in opreme. Na tem področju
so sodelavci odseka intenzivno delali na predelavi progra­
ma RELAP5/M0D1 iz CDC oziroma IBM okolja na
VAX in predelavi testnih programov za izvajanje na vek­
torskem procesorju CSPI MAP6420.
54
V letu 1986 izvršena dela:
6 znanstvenih publikacij,
23 objavljenih referatov,
2 strokovni publikaciji,
53 institutskih dokumentov,
6 neobjavljenih referatov,
1 ostalo neobjavljeno delo,
3 diplomska dela,
1 magisterskodeh),
1 doktorsko delo.
Deterministične varnostne analize omogočajo ocenje­
vanje termo in hidrodinamičnih razmer v primerih pred­
postavljenih nezgod in prehodnih pojavov. Sodelavci od­
seka so opravili te analize na osnovi lastnih modelov, ki
so jih razvili že v preteklih letih za predpostavljena ne­
zgodna stanja JE Krško. Z večino analiz so ocenjevali
vpliv cepljenja cevi uparjalnikov na normalno in nezgodno
obratovanje.
Veliko izlivno nezgodo so preračunali s konzervativ­
nim modelom in računalniškim programom RELAP4/
MOD6. Rezultati preliminarne analize so pokazali, kakšen
je med nezgodo relativni dvig maksimalne temperature
srajčke v odvisnosti od stopnje cepljenja. Dobili so tudi
potrebno znižanje koničnega faktorja moči, ki bi kompen­
ziral poslabšanje razmer zaradi cepitve. S programom
RELAP4/ V10D6 so analizirali tudi standardni problem,
ki se pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko ener­
gijo izvaja na osnovi modela jedrske elektrarne PMKNVH na Madžarskem. Dobili so dobra ujemanja z izmerje­
nimi rezultati.
Sodelavci odseka so razvili tudi dva nova računalniška
programa: SMUP-05 in M S - 0 1 . Prvi program popisuje
statični model U—cevnega uparjalnika s predgrelnikom
tipa Westinghouse—D4. drugi pa statični model glavnega
parovoda z regulacijskimi ventili turbine. Nova modela
omogočata določanje obratovalnih stanj primarnega in
sekundarnega sistema v pogojih, ki nastanejo zaradi
sprememb primarnega ali sekundarnega nladilnega kroga.
S tem modelom so opravili analizo vpliva cepljenja cevi
uparjalnikov na parametre primarne in sekundarne strani
med normalnim obratovanjem.
Reaktorska posoda 3-D, simetrično
Mreža elementov reaktorske tlačne posode za preračun
napetosti in deformacij, ki so posledica notranjega tlaka
in temperaturnega polja, po metodi končnih elementov
s programom SAP-IV.
Za raziskovanje zmogljivosti sredice so razvili mo­
del za projektni preračun tern.ohidravlike sredice reaktor­
ja s programom C O B R A - I I I - C . Analizirali so najmanjše
razmerje krize vrenja v odvisnosti od prdfektnih porazde­
litev moči, od vpliva izbire sredice (KWU.W) ter mejno
projektno nezgodo izgube pretoka primarnega hladila. S
programom FRAPCON-2 so opravili strukturno analizo
gorivne palice ter njen termomehanski odziv v stacionar­
nem stanju obratovanja reaktorja.
S programom RE*LAP5/MOD1 cikel 29 so razisko­
vali vplive cepljenja cevi uparjalnikov JE med dvema zelo
pomembnima predpostavljenima nezgodama: malo izlivno nezgodo in zlomom ene ali več cevi v uparjlaniku. S
tem programom so se vključili tudi v mednarodni stan­
dardni problem ISP-20, ki je pod okriljem OECD, in
predstavlja analizo resničnega dogodka v belgijski JE Doel,
v kateri je počila cev v uparjalniku.
h!a področju analiz prehodnih pojavov so sodelavci
navezali tesne stike tudi z Elektrotehniško fakulteto v
Zagrebu ter z Gesellschaft fuer Reaktorsicherheit v Garchingu ter skupaj dopolnili računalniški program ALMOD
tako, da je z njim mogoče simulirati nesimetrične pojave
v večzančnih jedrskih elektrarnah. Prirejeni model AL­
MOD so preverili s preračuni zsgonskih preizkusov in z
rezultati meritev v JE Krško.
V okviru mednarodnega programa verjetnostnih var­
nostnih analiz, ki poteka že drugo leto pod okriljem
MAAE, so bile opravljene študije izoranih nezgod jedrske
elektrarne. Celotna študija bo pokazala prispevke posa­
meznih sklopov ali dogodkov k pričakovani pogostosti
taljenja reaktorske sredice in s tem k oceni zanesljivosti
obratovanja naše jedrske elektrarne. V projektu sodeluje
NEK ter več institucij v Ljubljani in v Zagrebu.
Na računalnik VAX so sodelavci odseka uspešno pre­
stavili S A P - I V . program za analize poljubnih konstrukcij,
komponent in cevovodov. Za statične in dinamične trdno­
stne analize v elastičnem področju uporablja metodo
končnih elementov. Programu so dodali podprograme za
prostorsko risanje geometrije komponent in deformacij.
Izvedli so prve testne preračune cevovoda za odplinjanje
reaktorske posode. Poskusno so modelirali trodimenzionalno, debelostensko tlačno posodo jedrskega reaktorja. V
sodelovanju z Univerzo v Erlangenu so nadaljevali z razvo­
jem programa za preračun neustaljenih temperatur osnosimetričnih problemov gorivnih tablet z razpokanjem in
taljenjem po postopku robnih elementov.
Takoj po nesreči v JE Černobil so sodelavci odseka
izdelali varnostno analizo značilnosti reaktorjev RBMK
in ocenili možna dogajanja in posledice. S pomočjo raču­
nalniškega programa CRAC-2 so raziskali, kako ob na­
stopu katastrofalne nezgode na jedrski elektrarni vpliva vi­
šina dviga sproščenih radioaktivnih snovi na doze, ki
jih prejmejo ljudje v širokem intervalu oddaljenosti v
smeri vetra. Ocena je zajela tudi naše kraje.
Velik del dejavnosti odseka je povezan predvsem z
varnim obratovanjem naše jedrske elektrarne. Cilj analiz
in raziskav je neprestano izboljševanje zanesljivosti, razpo­
ložljivosti in varnosti elektrarne. Sodelavci odseka so
spremljali redni letni'remont JE Krško. S stališča jedrske
varnosti so ocenili dela ob remontu, izboljšave varnost­
nih sistemov ter rezultate zagonskih preizkusov.
Odsek za reaktorsko tehniko je sodeloval tudi pri
izvajanju rednega republiškega programa ukrepov za var­
stvo pred sevanji in jedrsko varnost. V okviru tega pro­
grama so sodelavci odseka, na osnovi strokovne litera­
ture ter poročil mednarodnih in nacionalnih organizacij,
sistematično spremljali, evidentirali in analizirali stanje
varnosti jedrskih objektov in naprav ter novosti na pod­
ročju jedrske regulative doma in v svetu. Vzdrževali so
strokovne stike z upra< nimi organi drugih držav in z med­
narodnimi organizacijami. Nadaljevali so delo v mednarod­
nem sistemu poročanja o nezgodah v jedrskih elektrar­
nah pri MAAE. Analizirali so okoli 100 nezgod iz knjiž­
nice MAAE in pripravili domačo bazo podatkov. O dogod­
kih v jedrskih objektih v svetu, ki so pomembni tudi za
varnost domačih jedrskih objektov (NEK, RUŽV) so so­
delavci odseka tekoče obveščali upravne organe, strokov­
ne službe jedrskih objektov in projektantske organizacije.
Sodelovali so pri izdelavi predlogov za jugoslovansko re­
gulative) iz jedrskega področja in s tem v zvezi končali
55
tudi JUGEL-ov elaborat ..Varnostni kriteriji za serijo
jedrskih elektrarn". Organizirali so ..Strokovno posveto­
vanje komisije za preverjanje znanja operaterjev jedrskih
elektrarn". V okviru Izobraževalnega centra za jedrsko
tehnologijo pa so predavali na tečaju ,.Varnost in zane­
sljivost obratovanja jedrskih elektrarn.
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
Raziskovalci
29 sodelavcev s fakultetno izobrazbo.
Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986
9 mednarodnih,
10 domačih.
Odsek za uporabno matematiko je skupina petdese­
tih sodelavcev, ki razvija ..tehnologijo in metodologijo
intelektualnega" dela, ki ustreza našim razmeram na pod­
ročju računalništva. Skupina ima 25-letno tradicijo v ra­
čunalništvu — njene korenine segajo v obdobje prvih raču­
nalnikov v Sloveniji. Razvoj se je začel leta 196? z naku­
pom in instalacijo računalnika ZUZE Z - 2 3 , pospešil pa
leta 1968 z nabavo računalnikov IBM 1130.C0C 3300 in
nadaljeval z organizacijo Republiškega računskega centra,
za katerega je Institut prispeval večino kadrov. Skupina je
razvijala in spremljala razvoj tega dinamičnega področja z
namenom, da bi s svojim znanjem omogočila čim širšemu
krogu delovnih organizacij uporabo dosežkov v računal­
ništvu in s tem vključitev v najsodobnejše tokove v obde­
lavi podatkov. S tem je prispevala svoj delež k temu, da
postaja računalnik iz znanstvenega pripomočka vse bolj
človeku namenjeno orodje.
Na odseku so v letu 1986 nadaljevali, razširjali in raz­
vijali dejavnosti preteklih let in vpeljali tudi nove dejav­
nosti. Skupina je delala na naslednjih področjih:
svetovanje pri načrtovanju, razvoju, .zgradnji in vode­
nju računalniških informacijskih sistemov in posa­
meznih projektov;
svetovanje s sodelovanjem v projektnih skupinah pri
organizaciji računalniških obdelav (programska opre­
ma in računalniška oprem?), ki jo pripravlja uporab­
nik;
dejavnost izobraževanja za uporabo računalnika in
programskih produktov (baza podatkov, preglednice,
urejev. teksta) na različnih računalnikih v učilnici za
računalniško podprto izobraževanje;
dejavnosti na področju uporabe mikroračunalnikov;
razvoj programske opreme za različne obdelave na
različnih računalnikih;
izdelava in vpeljava novih programskih paketov in
aplikacij ter računalniških obdelav in informacijskih
sistemov;
vzdrževanje vpeljanih obdelav;
izvajanje računalniških obdelav itudi za organizacije,
ki nimajo svojih računalnikov);
nadaljnji razvoj že obstoječih programskih paketov in
aplikacij;
prenos programskih paketov in aplikacij na različne
računalniške sisteme, kot so: HONEYWELL, DELTA,
ISKRADATA, IBM, PDP, NEC, HP . . .;
ponudba programskih paketov in aplikacij v uporabo
za različna področja: poslovno (OD. OS, D l , material56
V letu 1986 izvršena dela
2 znanstveni publikaciji.
4 objavljeni referati.
3 institutski dokumenti,
2 neobjavljena referata.
4 diplomska dela.
no posl., fnančno posl., j t r a t o v n o posl., delovni na­
logi, kalkulacije . . . ) . statistično, matematično . . . ;
p o naročilu za različne obdelave, prevzem del po po­
sameznih fazah: analizi, programiranju, testiranju,
uvajanju, izvajanju (zajem, rezultat . ..).
Po področjih so v letu 1986 sodelavci OUM delali:
Razvijali so tehnologijo načrtovanja, izgradnje in vo­
denja računalniških projektov od faze definiranja ciljev
preko iskanja ustreznih softverskih in hardverskih rešitev,
izdelavo teh rešitev, uvajanje in obratovanje sistema. Sode­
lavci OUM so tehnologijo posredovali tako, da so projekt
v celoti prevzeli, ali tako, da so sestavili skupino skupaj s
sodelavci uporabnika in v teku projekta prenesli metodo­
logijo dela nanje, ali v skupini uporabnika sodelovali kot
svetovalci. Metodologija dela lahko zajema uporabo raz­
ličnih metod (ISAC za projektno delo, OPTIMA za mrež­
no planiranje, COST-BENEFIT analiza za ekonomičnost
investicij . . . ) .
Med mikroračunalniki je bilo opaziti največji razvoj v
zadnjih letih — na Zahodu je njihova cena dostopna
povprečni družini. To dejstvo je izrednega pomena za
odraščajočo mladino, saj se na ta način spozna z računal
niki in možnostmi njihove uporabe pri nadaljevanju učne­
ga procesa in izven njega. Pri nas otroci trenutno takih
možnosti nimajo, zato je OUM del sredstev vložil v organi­
zacijo računalniških krožkov na računalnikih za otroke od
sedmega do šestnajstega leta starosti. Cilji, ki so si jih so­
delavci OUM zastavili pri organizaciji krožkov, so:
-
otrokom približati računalnik do takšne mere, da ga
bo vzel za vsakdanji pripomoček pri igri in delu;
— otrokom razložiti skozi igro in delo možnosti upo­
rabe računalnika kot orodja pri učenju.
Sodelavci OUM si prizadevajo organizirati različne
krožke glede na različne interese otrok pri uporabi raču­
nalnika (od seznanitve z uporabo računalnika do razvija­
nja logičnega načina mišljenja ob delu z jeziki za umetno
inteligenco). Doslej so različne programe izvedli že za več
kot 4000 otrok. V letu 1986 so bili izvedeni tudi naravo­
slovni dnevi za več kot 1000 učencev različnih šol v učil
nicah za računalniško podprto učenje. Poleg tega je de­
javnost vključevala nove medije za učni proces in predsta­
vitev tega v Mariboru na prvi takšni predstavitvi uporabe
novih medijev v učnih procesih.
Na področju izobraževanja uporabe mikroračunal­
nikov so v letu 1986 sodelavci OUM pripravili tudi za od­
rasle izobraževanje z naslednjimi cilji: omogočiti udeležen­
cem, da spoznajo osnovne namene in možnosti uporabe
računalnikov. Prikazati osnovna področja uporabe raču­
nalnikov v neracunalniških poklicih. Udeležencem pribli­
žati računalnik do te mere, da ga bodo pripravljeni upo­
rabljati kot običajen pripomoček pri delu. Udeležencem
omogočeno, da izobraževalno vsebino preizkusijo z raču­
nalnikom na vnaprej pripravljenih zgledih. Izobraževanja
potekajo na različnih mikroračunalnikih v učilnicah z
mediji, ki omogočajo ustrezno praktično delo uporabni­
ka. Nadaljna izobraževanja potekajo za posamezna pro­
gramska orodja, ki so dosegljiva na tržišču (urejevalniki
teksta, baza podatkov, preglednice,...). Doslej je bilo
izvedenih več različnih programov za več kot 2000 udele­
žencev ter več kot dvajset zaključenih seminarjev za delov­
ne organizacije iz Slovenije in zamejstva.
V letu 1986 so sodelavci nadaljevali z delom pri na
črtovanju projektov s pomočjo računalnika (CAO).
Programski paket za načrtovanje projektov je namenjen
..avtomatski izdelavi" projekta in projektne dokumen­
tacije. Nekateri deli paketa so splošno uporabni sklopi:
programski paket za oblikovanje teksta, sistem za direktni
zajem podatkov, programski paket za risanje načrtov, itd.
Paket določa različne elemente na podlagi situacijskega
načrta, nekaterih vhodnih podatkov in zakonitosti. Izdela
se kompletna projektna dokumentacija: besedilo, sestav­
ljeno iz standardnih tekstov, načrti, tabele, specifikacije
opreme s cenikom itd.
Na OUM so bile v letu 1986 uporabnikom na voljo tudi
statistične obdelave.
Informacijski sistem integralnega merjenja, registrira­
nja, kontrole in spremljanja procesa proizvodnje je bil za­
snovan kot direktni sistem (nabava, proces proizvodnje,
prodaja - distribucija) in kot upravni sistem (knjigo­
vodstvo, lansiranje proizvodnje, kontrola zalog, matični
podatki). Proizvodnja se spremlja s pomočjo elektronskih
merilnih naprav kot vhod v računalnik in s pomočjo ter­
minalov. V letu 1986 je tekel razvoj obračuna proiz­
vodnje, ki temelji na delovnem nalogu kot osnovnem no­
silcu proizvodnih stroškov. Na osnovni delovni nalog se
vežejo materialni stroški po vnaprej določenih parametrih
(ključih) in vsi stroški, ki so nastali z direktnim delom na
podnalogih (sredstva za delo, porabljeni material, potni
stroški itd.). Sistem vsebuje: zajem pogodbenih pozicij
in odpiranje (razpisovanje) podnalogov (vezano na norma­
tive ali brez), spremljanje porabe materialov po podnalo­
gih, spremljanje porabe časa po izvajalcih in podnalogih
(čas izvajalca je obremenjen z ustreznimi utežmi za pokri­
vanje sredstev, potrebnih za ..režijsko delo", obveznosti
0 0 in skladov DO), obračun izhodišč za izplačila 0 0 , za­
jem podatkov o potnih stroških in direktnih stroškov del.
naloga, zajem podatkov o fakturirani realizaciji, analiza
internega poslovanja, obdelave šifrantov. . .
S programskim paketom za obračun osebnih dohod­
kov, ki teče na računalnikih CYBER v Republiškem ra­
čunskem centru že deseto leto, so se v letu 1986 izvajale
obdelave za okrog 30 uporabnikov. Poleg tega program­
skega paketa, ki ga sodelavci OUM vzdržujejo in z njim
izvajajo kompleten servis za to obdelavo za uporabnike, ki
nimajo svojih računalniških zmogljivosti in kadrov (prila­
gajajo programe zakonskim spremembam, vzdržujejo tia
toteko prispevnih stopenj, izvajajo obdelave, . . .), so so­
delavci OUM izdelali tudi interaktivni programski paket za
obračun 0 0 za računalnike El Honeywell serije 6 in ra­
čunalnike VAX. Sodelavci OUM paket instalirajo in uve­
dejo obdelavo z njim na uporabnikovem računalniku, po
potrebi pa kasneje sodelujejo tudi pri vzdrževanju paketa.
V tem letu so nudili na področju spremljanja osnov­
nih sredstev na odseku možnost obdelave OS za organiza­
cije brez svojega računalnika. Organizacijam s svojim ra­
čunalnikom pa so sodelavci lahko dali v uporabo inter­
aktivni sistem spremljanja OS. ki ga pri uporabniku lahko
instalirajo in v nekaj dneh uporabnik že izvaja spremljanje
OS na svojem računalniku.
Na področju materialnega poslovanja in skladišč je
bila na voljo obdelava vodenja skladišč in materialnega po­
slovanja ter fakturiranja z aplikacijo bremepisi ; n dobropisi. Računalniška obdelava vsebuje izpise faktur, virma­
nov i.i razne sezname ter poskrbi za stavke, ki so avtomat­
ska povezava s saldakonti. Vsi podatki, ki sestavljajo fak­
turo, so že vključeni v računalniški obdelavi pri material­
nem poslovanju ter tako za samo obdelavo izpisa faktur
ni potrebno dodatno zajemanje. S tem je uporabniku pri­
hranjeno prepisovanje dokumentov in je omogočena po­
vezava s saldakonti.
Programski paket saldakonti kupcev in saldakonti
dobaviteljev je povezan z ostalimi obdelavami.
V prejšnjih letih je analiza potreb po računalniškem
spremljanju drobnega inventarja pokazala, da drobni in­
ventar postaja v današnjih zaostrenih gospodarskih pogojih
vse pomembnejša postavka v finančnih poročilih. Večajo
se potrebe po natančnejšem spremljanju in porazdeljevanju stroškov drobnega inventarja, kontroli in analizi
stroškov, pa tudi vrednostna meja za enoto se povišuje. Te
ugotovitve so glavno vodilo pri izvajanju programskega
paketa za drobni inventar. S paketom lahko izhode pri­
redijo vhodom v finančno in stroškovno računovodstvo,
olajšano je delo v operativni in knjigovodski službi, ob
tem pa ni potrebno uvesti organizacijskih in postop­
kovnih sprememb.
Za poslovanje bank so sodelavci v letu 1986 izvajali
programski paket obdelave stanovanjskih posojil. Paket
omogoča sprotno delo s stanovanjskimi posojili (podobno
kot pri hranilnih vlogah) ter potrebne dnevne, mesečne in
občasne obdelave. V okviru izdelave paketa je bil razvit
tudi lasten ,,editor" za delo na računalniku C—18 in pro­
gramska knjižnica za delo s programi ter paket za zaje
manje podatkov. Potekala je tudi obdelava avaliranja me­
nic.
Danes obstaja že večje število delovnih organizacij,
katerih osnovna dejavnost je nudenje komercialnih in ra­
čunovodskih uslug svojim članom - kooperantom v za­
sebnem sektorju. Tej trditvi navkljub pa še vedno niso
izdelane rešitve, s pomočjo katerih bi delovne organizacije
uvedle v svoje poslovanje s kooperanti računalniško obde
lavo, ki bi bila prirejena njihovemu načinu poslovanja. V
letu 1981 zastavljena obdelava materialno poslovanje s
kooperanti je bila izdelana z namenom, da nudi čim
širšo bazo podatkov, na podlagi katerih se lahko izpelje
kompleks obdelav, ki po različnih pokazateljih in meri­
lih dajejo dober pregled poslovanja delovne organizacije
ter tako pripomorejo k uspešnemu poslovanju. Cilj obde­
lave je, da v najkrajšem času pripomore k povečanju
ažurnosti in točnosti podatkov o poslovanju ter pomaga
pri sprejemanju poslovnih odločitev. Z minimalnim inve­
stiranjem se lahko na osnovi zbranih podatkov izdelajo
različne analize poslovanja:
-
-
gibanje cen (po artiklih, kooperantih, kupcih, dobaviteljeih, času itd.) z različnimi metodami statistične
obdelave;
realizacija po različnih pokazateljih;
57
— gibanje zalog, porabe materiala, izkoriščenosti mate­
riala.
— planiranje nabave;
— finančno in knjigovodsko spremljanje;
— hitrost izvedbe del (po kooperantih in naročnikih);
— dinamika dobave in odplačevanja obveznosti;
— poslovanje s kooperanti, dobavitelji in naročniki po
teritorialni opredelitvi;
— odstopanje normativov od dejanske porabe materiala
in časa;
— primerjava predračunskih cen in realiziranih del ipd.
V letu 1986 so sodelavci OUM začeli ponujati aplika­
cijo ..VZDRŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO", ki po­
sega v informacijski podsistem vzdrževanja, katerega nalo­
ge so preprečevati okvare na sredstvih za delo. oziroma jih
odstranjevati, da bi se zmanjšali zastoji v proizvodnji za­
radi okvar. Aplikacija nudi informacijsko podporo pri teh
nalogah in sicer na področju:
— upravljanja z oskrbo, zalogami in rabo nadomestnih
delov in ostalega materiala, ki se uporablja v vzdrže­
vanju;
— planiranje vzdrževalnih del po sredstvih za delo in
stroškov v vzdrževanju.
Aplikacija obsega:
— sistematiziranje nadomestnih delov po sredstvih za
delo in po klasifikacijskih skupinah;
— spremljanje zalog nadomestnih delov;
— planiranje nabave nadomestnih delov na podlagi sig­
nalizacije ali na podlagi plana vzdrževalnih del;
— spremljanje naročenih nadomestnih delov po dobavi­
teljih;
— spremljanje porabljenih nadomestnih delov po sredst­
vih zadelo;
— sistematiziranje planskih del v vzdrževanju po sredst­
vih za delo in po rokih;
— plan vzdrževalnih del po sredstvih in po rokih;
— spremljanje planiranih in ostalih vzdrževalnih del po
sredstvih za delo.
V letu 1986 so sodelavci OUM uporabnikom lahko
ponudili tudi naslednje obdelave:
Računalniške rešitve aplikacije so pripravljene za
večje računalniške sisteme, kakor tudi za računalnike ranga osebnih racuna'nikov.
Za šole je bila na voljo obdelava evidence plačil šolske
prehrane in analiza uspeha učencev. Programski paket vse­
buje od izstavljanja obračunov (položnice), knjiženje pla­
čil, obračun zamudnih obresti, neplačane :a?une, kumula­
tivne zbire do primerjav uspehov učencev in analiz.
Za obdelavo „predkalkulacija lastne cene" in z uved­
bo avtomatske obdelave podatkov pri izračunu lastnih cen
proizvodov je omogočeno ne le ažurno spremljanje cen
proizvodov za artikle, ki se jih izdeluje, temveč tudi ažur­
nost za vse ostale proizvode asortimana. Poznavanje tre­
nutnih cen svojih proizvodov je pomembna prednost
pred konkurenti na tržišču predvsem v sedanjih zaostre­
nih ekonomskih pogojih. Vnaprej znane cene, ki zlahka
sledijo vsem spremembam cen surovin, energije in drugih
stroškov, odpirajo možnosti ofenzivnega nastopanja na
tržišču z vnaprej znanim poslovnim rizikom.
Obdelava „pregled izkoriščenosti voznega parka", ki
nudi pregled realizacije posameznega vozila, prav tako pa
nudi pregled porabe goriva in tehničnih sposobnosti vozil,
je tekla v letu 1986. V okviru računalniške obdelave se
izdelajo fakture, s katerimi se bremeni plačnike prevo­
58
zov, in fakture za posredovanje prevozov, ocene porabe
goriva, lestvice itd.
Svetovalske usluge s področja organizacije poslovanja.
ki jih nudijo sodelavci odseka, imajo namen posredovati
delovnim organizacijam izkušnje s področja notranje orga­
nizacije poslovanja in omogočiti delovnini organizacijam,
da si na osnovi zbranih izkušenj in analize stanja začrtajo
takšno notranjo organizacijo, ki bi omogočala:
— dvig storilnosti;
— povečanje sposobnosti akumulacije;
— racionalno planiranje in porabo materiala;
— boljši pregled nad obremenjenostjo delavcev in na­
črtovanje prostih kapacitet za sprejemanje novih de­
lovnih obveznosti;
— dvig dohodka organizacijt in osebnih dohodkov.
Svetovanje obsega razgovore, priprave analiz in pred­
logov ter reševanje konkretnih problemov, lahko pa se
razširi tudi na sorazmerno cenene računalniške obdelave,
ki omogočajo spremljanje delitve in porabe sredstev v
delovni organizaciji, kakor tudi sorazmerno hitro grobo
analizo finančnega poslovanja določenega obdobja.
Sodelavci odseka so delali tudi na sistemu posredova­
nja izkušenj s področja internih organizacijskih rešitev
poslovnega sistema organizacij, katerih osnovna dejavnost
je prevzemanje in izvajanje enkratnih oziroma maloserij­
skih del. Značilnosti tega sistema so take, da oblikujejo
samostojne delovne skupine na osnovi svobodnega odloča­
nja, usposobljenosti in motiviranosti sodelavcev in da pre­
cizira delitev odgovornosti za prevzeta dela ter določa
vrednost prevzetih del in nagrajevanje po opravljenem delu
ter normativno podani opisi postopkov za prevzem in
izvedbo del.
Za učinkovitejši računalniško podprt poslovni proces
so sodelavci v letu 1986 uporabljali tudi aplikacije:
— cost-benefit analiza za ekonomičnost investicij;
— izpis poročil o kontaktih s partnerji in pregled obvez­
nosti;
— analiza pogodb;
— amortizacijski načrti;
— grafična obdelava podatkov (BUSSINES GRAPHICS).
S programskim p.ketom „materialno-finančno poslo­
vanje" (trgovske organizacije) so sodelavci OUM v letu
1986 izvajali redne dnevne obdelave prometnih doku­
mentov, dodatne kontrole zajemanja prometnih dokumen­
tov, dodatne obdelave embalaže (bremenitev in razbreme­
nitev) ;: dnevnimi in kumulativnimi izpisi.
S programskim paketom ..finančno obratovno knjigo­
vodstvo" so v letu 1986 spremljali finančno poslovanje na
osnovi razpoložljivih sredstev in plana uporabe. Paket ob­
deluje tudi delovne naloge - prihodke in stroške, ob tem
pa upošteva tudi planske podatke.
Na odseku so v letu 1986 uporabnikom nudili tudi
strokovno pomoč pri uporabi računalnika. V tem okviru
so uporabljali že izdelan varnostni tistem za avtomatsko
kritje datotek na diskih.
V tem letu so sodelavci razvijali tudi sistemsko opre­
mo za računalnik CYBER, in sicer podsistem za razvija­
nje programske opreme v obliki knjižnice, ki vsebuje vzdr­
ževanje in pregled knjižnice, editor ter programsko opre­
mo za interaktivni vnos podatkov za C—18, podobno osta­
lim sistemskim programom.
OUM ima lastne računalniške zmogljivosti, ki jih s
stalnim vlaganjem sredstev razširja ustrezno potrebam na­
ročnika in sodobni tehnologiji. Na željo naročnika pa upo­
rablja tudi zunanje računalniške zmogljivosti.
Odsek tudi svoje raziskovalno deto vedno povezuje z
uporabniki. Programi, ki so bili izdelani pri raziskavah, so
večinoma namenjeni splošni uporabi. Ob raziskavah se v
sodelovanju odseka z univerzo šolajo kadri. Diplomanti, ki
delajo svoje naloge na odseku, dobijo tudi vpogled v apli­
kativna dela. Letos so na OUM naredili diplome štirje
matematiki.
V letu 1986 so na odseku sodelavci delali na nasled­
njih raziskavah:
Raziskave na področju metod za matematično in sta­
tistično obdelavo podatkov so s stališča današnjega polo­
žaja v gospodarstvu potrebne, saj rezultati takih nziskav
omogočajo izdelavo programov za hitro ovrednotenje in
kvalitativno analizo podatkov in so zato osnova za boljše
poslovne odločitve in dragocen pripomoček raziskovalcem
na vseh področjih. Tako omogočajo racionalnejšo porabo
časa in drugih kapacitet pri reševanju diskretnih optimizacijskih problemov v računalniški operativi in v gospodar­
skih organizacijah ter s tem vplivajo na dvig produktivno­
sti in kakovosti kot tudi na ekonomičnost gospodarskih,
družbenih in raziskovalnih dejavnosti.
Z računalniki, ki so usmerjeni v interaktivno delo.
se je pojavila možnost izboljšav s posplošitvijo in dopol­
nitvijo že znanih statističnih metod za analizo časovnih
vrst in napovedovanje. V letu 1985 so začeli in v letu
1986 nadaljevali razvijanje novega načina določanja po­
splošenih modelov ARIMA. Nov način temelji samo na
minimizaciji vsote kvadratov ostanka, ne uporablja pa av­
tokorelacijskih in parcialnih avtokorelacijskih funkcij. S
tem povečamo obremenitev računalnika, razbremenimo
pa človeka. Cena celotne analize se zmanjša.
Poleg tega so tudi vzdrževali programe, ki so bili iz­
delani v sklopu raziskav preteklih let in svoje izkušnje,
znanje in programe posredovali tudi drugim raziskoval­
nim skupinam.
V letu 1986 so potekale raziskave tudi na področju
računalnika pri razvoju računalniških informacijskih siste­
mov. Načrtno uporabo računalnika pri razvoju računalni­
ških informacijskih sistemov spremlja pomemben dvig pro­
duktivnosti dela. Raziskave so potekale na podatkovnih
strukturah v KIS in njihovi implementaciji. V letu 1986
smo delali na razširitvi GKS standarda (nivo 2) za nivo
3. Razširitev omogoča nekaj več predvsem pri delu s seg­
menti. Omogoča gnezdenje segmentov, ker lahko segmen­
ti tovirjo acikličen graf. Nivo 3 ohranja kompatibilnost
navzdol.
Naslednja tema, ki smo jo v tem letu proučevali, je
obravnava uporabe GKS-a kot ..vmesnika" pri realizaciji
oken, kar omogoča, da se uporabniška aplikacija obnaša,
kot da je narejena v okolju, ki ga nudi SMALLTALK ali
podobni sistemi.
Zadnji del pa obravnava značilnost jezika SMALL­
TALK. Razvoj tehnologije računalniške opreme v svetu
sedaj omogoča sorazmerno nizke cene, tako da razvoj
splošne programske opreme, ki jo Odsek za uporabno ma­
tematiko razvija, prinaša na področju poslovne informa­
tike predvsem raiconalizacijo stroškov, časa in postopkov
del. S stališča razvoja našega gospodarstva je ta razvoj po­
memben še iz dveh vidikov, saj odsek racionalizira delo
doma in to orez uporabe dodatne energije in surovin in v
procesu prestrukturiranja gospodarstva s .proizvodnjo"
intelektualnih storitev deluje tudi v najbolj perspektivnih
smeri.
Na odseku so vložili veliko dela tudi v standardizacijo
tokov poslovanja in v čim večji pretok znanja med sode­
lavci. Pretok znanja sloni na pridobljenih lastnih izkušnjah
in stikih z domačimi in tujimi firmami ter z zbiranjem
literature in dokumentiranjem delovanja na tem področju
pri nas. Poteg standardizacije poslovanja je s splošno pro­
gramsko opremo, ki jo odsek razvija, zagotovljeni mož­
nost prenosa na različne računalnike, ki jih detovr.e orga­
nizacije že imajo. Organizaciji je tako na voljo programska
oprema za njen računalnik in ni prepuščena sama sebi.
Odsek za uporabno matematiko poskrbi tudi za tisti det
programske opreme, ki jo v tujini lahko tuje organizacije
enostavno dobijo skupaj z instalacijo računalnika.
Odsek še posebej skrbi za rast ustreznih strokovnih
zmogljivosti, kar pomeni, da šola, izobražuje in vzgaja se­
danje in nove sodelavce ter skrbi za redno planiranje po­
treb po novih sodelavcih. Zasleduje s.neri razvoja računal­
ništva v svetu, zbira strokovno literaturo in preverja
ustreznost in uspešnost vpeljevanja teh tokov v naše oko­
lje. Ravno tako prispeva k razvoju z originalnimi idejami
svojih sodelavcev in ugotovitve ter zapažanja redno posre­
duje naročnikom. Sodelavci lahko nudijo tudi pojasnila in
pogovore o splošnih temah s področja računalništva.
Odsek za uporabno matematiko je organiziran tako,
da lahko hitro in učinkovito nudi pomoč delovnim orga­
nizacijam s tem, da začasno ..posoja" ustrezne strokovnja­
ke pri delu na posameznih projektih takrat, ko delovna or­
ganizacija želi sama izdelati projekt. Pri delovni organiza­
ciji je običajno takšno delo povezano s potrebo po pove­
čanem številu strokovnjakov za različne faze projekta, ko
ob zaključku del nastopi problem kam z njimi. S pomoč­
jo le ..posojenih" sodelavcev Ods-ka za uporabno matema­
tiko je delovni organizaciji prihranjeno začasno preusmer­
janje ali prekomerno obremenjevanje svojih strokovnjakov.
V okviru tako velike skupine sodelavcev na področju
računalništva so na odseku poskrbeli tudi za uspešen pre­
tok znanja med samimi sodelavci. Tedensko sodelavci od­
seka pripravljajo predavanja iz različnih smeri računalništ­
va, seminarje o vsem, kar so posamezni sodelavci slišali na
seminarjih doma in v tujini. Sodelavci tedensko prezentirajo svoje delo, tako da je poskrbljeno za prenos znanja
na nove sodelavce. Odsek organizira predavanja zunanjih
sodelavcev s tega področja in tako skrbi za pretok infor­
macij tudi med uporabniki.
O svojem delu so sodelavci poročali v letnih poroči­
lih o raziskovalnih nalogah, v delovnih poročilih, v raz­
ličnih publikacijah, v strokovnih in znanstvenih revijah
ter sodelovali in poročali na konferencah in simpozijih.
59
ODSEK ZA OCENO POSEGOV V OKOLJE - SEPO
Odsek za oceno posegov v okolje — SEPO je bil usta­
novljen I. 1974 na pobudo Instituta ..Jožef Stefan" z na­
menom, da strokovno, celovito in interdisciplinarno oce­
njuje vplive načrtovanih investicij ali rekonstrukcij v proiz­
vodne in druge objekte na okolje. To je še danes glavna
dejavnost skupine, čeprav SEPO sodeluje tudi pri raznih
drugih nalogah v zvezi z ekološkimi vprašanji (zakonodaja,
planski dokumenti, sanacijski ukrepi, projektne rešitve, ra­
ziskave v okolju, problematika nevarnih odpadkov idr.).
V SEPO sodelujejo številni strokovnjaki za različna
področja varstva okolja (krajina, zrak, vode, hrup, ener­
getika, problematika odpadkov in tehnologij itd.) iz raz­
nih organizacij, kot so: Kemijski inštitut „ Boris Kidrič",
Biotehniška fakulteta (Katedra za krajinsko arhitekturo.
Morski raziskovalni in izobraževalni center — Institut za
biologijo. Katedra za meteorologijo. Katedra za mikrobno
ekologijo in biotehnologijo v živinoreji). Fakulteta za na­
ravoslovje in tehnologijo (VTO Fizika - Katedra za ana
lizno kemijo. Katedra za organsko tehnologijo. Katedra
za ekološko tehnologijo, VTO Montanistika - Oddelek
za metalurgijo). Fakulteta za strojništvo. Mikrobiološki
inštitut Medicinske fakultete, Institut ..Jožef Stefan"
(odseki: za reaktorsko tehniko, za spektroskopijo, za ke
mijo f luora in kemijsko tehnologijo, za jedrsko kemijo, za
fiziko jedra, za fizikalno kemijo). Geološki zavod Ljublja­
na, Hidrometeorološki zavod SRS, Zavod za varstvo pri
delu. Toplarna Ljubljana in drugi.
Pri načrtovanih investicijah SEPO ocenjuje vplive na
okolje in podaja zahteve za varstvo glede na :
— sprejemljivost izbrane lokacije s krajinsko-prostor
skega vidika (izraba zemljišča, naravnih virov, varstva na­
ravnih in kulturnih prvin v prostoru, emisija odpadkov in
hrupa itd.),
- predvidene škodljive vplive na okolje.
- učinkovitost ukrepov za preprečevanje škodljivih
vplivov na okolje (onesnaženje zraka, vode in zemlje s
plinastimi, tekočimi in trdnimi onesnaževalci),
- smotrno izrabo odpadkov ter ukrepe racionaliza­
cije in koriščenje odpadne energije,
- primernost zaščitnih ukrepov pred sproščanjem
hrupa v okolje.
V letu 1986 je SEPO ocenil 39 projektov (investicij
skih naložb) med katerimi jih je bilo kar 15 povsem „ekoloških" - čistilne naprave, ekološko varstveni sistemi,
odlagališča odpadkov. To so projekti Dinosa Ljubljana o
izrabi odpadkov iz usnjarn in zapekanju galvanskih muljev
v opeko, celjske bolnišnice o ravnanju z odplakami, ki
vsebujejo radioaktivne izotope (diagnostika in terapija).
Sob Idrija za sainitrano odlagališče. Komunalnega podjet­
ja Ljubljana za centralno ljubljansko odlagališče na Barju,
Krke Novo mesto o sežigni napravi, Elme Ljubljana o čiš­
čenju glavanskih odplak. Aluminija Komen o odlaganju
industrijskih odpadkov itd. V letu 1986 je SEPO izdelal
tudi metodologijo za izv;janje naloge Ravnanje z nizko in
srednje radioaktivnimi odpadki v SRS ter v okviru prve
faze projekta koordiniral vse potrebne aktivnosti.
Od večjih projektov na področju varstva okolja SEPO
koordinira tudi izvajanje naloge ,,Vpeljava sistema za izva­
j a n j varstva okolja v SOZD Iskra" in je v letu 1986 do­
končal prvo fazo tega obsežnega projekta.
Cilj predvidenega projekta ,.Vpeljava sistema za izva­
janje varstva okolja v SOZD Iskra" je:
V letu 1986 je stekla sanacija odlagališča odpadnega PCB v Tovarni kondenzatorjev ISKRA Semič, ki so glavni vir dolgo­
trajnega onesnaževanja okolja s PCB območja Semiča in reke Krupe v Beli krajini. Zgrajen je bil betonsko - vodnonepropustni bazen, v katerem je trajno skladiščeno preko 6.000 m$ onesnažene Zemljine.
60
Vpeljati funkcionalen in učinkovit ekološko-varst­
veni sistem po Iskrinih TOZD-ih materialne proizvodnje.
Dolgoročno zagotoviti ustrezno ekološko stanje v
vseh 0 0 in TOZD-ih s tem, da se sistem dograjuje in na­
veže na informacijski sistem.
V okvirih SOZD-a in DO zagotoviti kvaliteten strokovn. kader, ki bo sposoben uporabljati, vzdrževati in
razvijati sredstva ekološko varstvenega sistema.
Doseči s tem istim kadrom določeno samostojnost pri
reševanju problematike varstva okolja.
Ugotovitve uporabiti pri srednjeročnih in dolgo­
ročnih razvojnih planskih dokumentih SOZD-a, DO in
TOZDov.
Izhodišče za zgoraj opredeljene konkretne akcije in
potrebne ukrepe za varstvo in izboljšanje okolja v SOZD
ISKRA je snemanje stanja - t . j . inventarizacija ekoloških
dano:'i - parametrov okolja (krajina, zrak, voda, idr.},
pregled tehnologij — proizvodenj in ovrednotenje škodlji­
vih vplivov (vseh vrst onesnaženja). To je zahtevalo izbiro
in standardizacijo enotnega formata ( I . faza naloge do­
končanja v letu 1986).
V nalogi je SEPO uporabil domače in tuje izkušnje
na področju varstva okolja ter na osnovi obsežnega razisko­
valnega in strokovnega dela pripravil enotni format ozi­
roma metodologijo za ugotavljanje in popis ekološkega
stanja v SOZO ISKRA.
V nadaljevanju projekta varstva okolja v SOZD
ISKRA bo SEPO sodeloval pri:
— obdelavi strokovnih osnov za inventarizacijo, po­
snetek stanja (PPS), ekološko varstveno oceno (EVO) in
za uvedbo potrebnih ukrepov varstva okolja - projekt­
nih rešitev.
— izvedbi potrebnih raziskav in meritev za sistemati­
čen zbir potrebnih podatkov za izdelavo katastra onesna­
ževanja (ekološke karte emisij in imisij): evaluacija podat­
kov za analizo kvalitete okolja glede na no-mative, para­
metre okolja in razporeditve onesnaževanja.
— izobraževanju in vzgoji strokovnega l-adra ekolo­
škega profila (štipendiranje, seminarji, pretok znanja).
— postavitvi informacijskega sistema.
SEPO poskuša po strokovni plati celovito upoštevati
tako domače kot tuje dosežke na vseh tistih področjih, k i
so važna za okolje in obenem upoštevati tudi naše družbe­
noekonomske pogoje. To pa je možno samo v okviru nje­
govega aktivnega strokovnega dela, interdisciplinarne orga­
niziranosti in družbene odgovornosti.
ODSEK ZA KNJIŽNICO IN DOKUMENTACIJO
Knjižnica IJS je specialna knjižnica in pokriva s fondi
literature predvsem tista področja naravoslovnih ved in
tehnike, ki predstavljajo osnovno dejavnost in stalne ra­
ziskovalne naloge Instituta. Je osrednja slovenska knjiž­
nica za pdoročje fizikalnih ved in je nosilec specializira­
nega INDOK—centra za fiziko in matematiko. Uslug knjiž­
nice se ne poslužujejo samo domači raziskovalci, temveč
je krog uporabnikov dosti širši. Redni uporabniki so tudi
ostale specialne in strokovne knjižnice iz Slovenije in iz
drugih republik (izdelava fotokopij, medbibliotečna izpo­
soja). Knjižnica je urejena po standardih za specialne
knjižnice, je vključena v knjižnično-informacijski sistem v
Sloveniji, sodeluje pri koordinaciji nabave 'uje strokovne
literature in redno pošilja katalogne listke novih knjig v
tri Centralne kataloge (CTK, NUK, Jug. bibl. institut).
Knjižnica IJS ima ob koncu leta 1986 okrog 57000
knjižnih enot, od tega je približno 35500 knjig, ostalo pa
so vezani letniki serijskih in sekundarnih puh.; ;acij.
Prirastek knjižnega fonda v letu 1986:
Skupaj
850
125
200
25
1200
Skupaj
294
45
54
10
403
a) monografije: tuje — nakup
— dar
domače
— nakup
— dar
b) serijske publikacije:
tuje — nakup
— dar
domače
— nakup
— dar
Nabavljeno je bilo tudi 160 patentnih spisov, 14 reportov in 104 fotokopij.
Za nabavljeno literaturo se tekoče urejajo vsi potreb­
ni javni in interni katalogi, računalniška obdelava pa se
opravlja po sistemu SAIDC— 2.
Knjižnica IJS skrbi za interno dokumentacijo in iz­
daja bibliografske informacije oz. preglede za različne
potrebe članov instituta.
SLUŽBA ZA VARSTVO PRED IONIZIRAJOČIM SEVA
NJEM (SVPIS)
Služba za varstvo pred ionizirajočim sevanjem (SVPIS)
je v letu 1986 opravljala sledečo dejavnost:
čij na
storov
osebno dozimetrijo,
področni nadzor (redni nadzor posameznih podro­
Reaktorskem centru in občasni nadzor ostalih pro­
z viri ionizirajočega sevanja),
- radiološki nadzor okolja v Reaktorskem centru v
Podgorici (nadzor emisij in imisij),
- shranjevanje radioaktivnih odpadkov,
- svetovanje in pomoč delavcem, ki delajo z viri ioni­
zirajočega sevanja,
- dela v zvezi s pripravo prehodnega skladišča radio­
aktivnih odpadkov.
61
V letu 1966 je nosilo filmske dozimetre za sevanje
beta/gama 139 sodelavcev IJS. dodatno pa je 38 sodelav­
cev nosilo nevtronske filmske dozimetre. Pri nobenem so­
delavcu IJS prejeta doza ni presegla mejne vrednosti 50
mSv/leto.
V letu 1966 so zaceli poskusno uvajati TL dozimctrijo. Uporabljene so bile tablete T L D - 0 5 (CaF2<Mn))
in čitamik doze IJS M R - 2 0 0 . ki sta bila oba razvita na
IJS (odseka K - 5 in F - 2 ) . Upor-Vrtjeno TL dozimetrijo
odlikujeta visoka občutljivost in ponovljivost. Prdiminirani rezultati kažejo, da so prejete doze v veliki večini
precej pod mejo občutljivosti filmskega dozimetra.
Pomebno dejavnost SVPIS je predstavljal nadzor oko­
lja Reaktorskega centra v Podgorici. Nadzor zajema ugo­
tavljanje prisotnosti radioaktivnih izotopov v zraku ob iz­
puhu iz reaktorske hale in ob vremenski hišici, merjenje
aktivnosti tekočin (izpusti iz Reaktorskega centra, pada­
vine, podtalnica) in nekatere občasne meritve (zemlja,
sedimenti).
V zraku so bili opazni le umetni radioaktivni izotopi
zaradi černobilske kontaminacije (maj 1966). Podobno je
62
veljalo za ostale vzorce. Vsebnost radioaktivnih izotopov v
tekočinskih izpustih je bila vedno pod mejno vrednostjo
za pitno vodo.
Prehodno skladišče trdnih nizkoaktivnih odpadkov in
iztrosenih zaprtih izvorov za potrebe SR Slovenije (razen
NEK in R U Ž V ) je pod skrbništvom SVPIS. V 1.1966 so v
skladišču potekala se nekatera montažna dela. Zato v tem
letu v skladišče še nismo prenesli nobene radioaktivne
snovi.
1. Osebna dozmetrija v 1.1986 ni pokazala prekora­
čitev mejnih doz za delavce, ki poklicno delajo z viri se­
vanja.
2. Področni nadzor z odvzemom brisov in meritva­
mi s prenosnimi monitorji hitrosti doze ni pokazal obstoja
kritičnih mest ali nepričakovano visokih vrednosti.
3. Nadzor okolja Reaktorskega centra v Podgorici
kaže, da so radiološki vplivi vseh objektov na okolico ne­
znatni.
ORGANIZACIJSKA SHEMA INSTITUTA ..JOŽEF STEFAN"
•VIT
INSTITUT«
KOANJUC
ZNANSTVENEGA
SVITA
H
SVETA INSTITUTA
ZNANSTVENI SVIT
POSLOVODNI
OOSOR
POMOČNIK DIREKTORJA
ZA SPLOŠNE ZADEVI
POMOČNIK OIREKTORJA
ZA METODOLOŠKO PLANSKO
IN POSLOVNO FINANČNO
PODROČJI
RAZISKOVALNE ENOTE
•
OOSCK
ZA TEORIJSKO
FIZIKO
{
J{
OOSCKZA
KEMIJO FLUORA
OOSCK ZA
FIZIKO JEORA
OOSCK ZA
mml TANKE »LASTI
IN •OVRSINC
OOSCKZA
AVTOMATIKO.
SIOKISCRNCTIKO
IN ROBOTIKO
OOSCKZA
REAKTORSKO
FIZIKO
OOSCKZA
UFORASNO
MATEMATIKO
SKUPNE IN TEHNIČNI SLUZSf
IE
SVET SKUPNIH IN TEHNIČNIH S L U Z I
OOUKZA
SPEKTROSKOPIJO
OOSCKZA
FIZIKALNO
KEMIJO
J
4
p
.
ODSEK ZA
ENERGETIKO
IN VODENJE
PROCESOV
OOUKZA
RAČUNALNIŠKO
AVTOMATIZACIJO
IN REGULACIJE
ODSEK ZA
• I PROFESIONALNO
ELEKTRONIKO
ODSEK ZA
OCENO POSEGOV
V OKOLJE
ODSEK ZA
OtRATOVANJC
REAKTORJA
SKUPNI SLUZSf
TEHNIČNI S L U Z t f
DIREKTORJEVA PISARNA
DELAVNICI IN KONSTRUKCIJA
SKRITARIAT
SVIT D E L A V N I « IN
KONSTRUKCIJI
AAC.CiNTIRIJS
OOSCKZA
FIZIKO TRDNE
SNOVI
M
OOSCKZA
JE OKSKO KEMIJO
__1
OOSCK ZA
RAČUNALNIŠTVO
IN INFORMATIKO
FINANCNO-RACUNOVOOSKA
SLUZIA
OOSCKZA
REAKTORSKO
TEHNIKO
STIKLOPIHASKA DELAVNICA
RAZMNOZIVALNICA
FOTOLAtORATORIJ IN
STNOJCPISNICA
GARAŽI
KOMERCIALA
L
OKREPČEVALNICA
OOSCKZA
KERAMIKO
ODSEK ZA
SPLOŠNO
ELEKTRONIKO
KNJIŽNICA IN
DOKUMENTACIJA
VZDRŽEVANJI S PRALNICO
STROKOVNE SKUPNOSTI ODSEKOV
SKLAOI'JCI
OOSCKZA
HOKIMUO
KEMIJA IN
SIOKCMIJA
0>
SVET STROKOVNI
SKUPNOSTI
SVET STROKOVNE
SKUPNOSTI
ELEKTRONIKA.
RAČUNALNIŠTVO
IN ROSOTIKA
RCAKTORSTVO
PODATKI O DELU INSTITUTA
ORGANIZACIJSKO-KADROVSKA SLIKA INSTITUTA
DEJAVNOST INSTITUTA J. STEFAN
Osnovna naloga Instituta .Jožef Stefan" (US) kot centra za
temeljne raziskave in razvoj sodobnih tehnologij je dvojna
- temljne znanstvene raziskave kot sredstvo razvoja zna­
nosti, znanja in vrhunskega raziskovalnega kadra:
,
- raziskave na osnovi znanstvenih dosežkov in sodobnega
<nanja. usmerjen k razvoju in prenosu sodobnih tehnologij za
potrebe drubženega delovanja in razvoja
Ti dve. med seboj različni dejavnosti, sta v IJS vsebinsko in
delovno neločljivo povezani. V samoupravni družbeni sistem se
vključujeta v skladu s svojimi značilnostmi in konkretnimi na­
logami oziroma programi preko svobodne menjave dela in dohod­
kovnih odnosov.
Značilnostim obeh dejavnosti in načinu njune vključitve v
samoupravni družbeni sistem sta prilagojena tudi organiziranost
in delovanje IJS.
V IJS združujejo svoje delo raziskovalci, univerzitetni uči
telji in drugi delavci in si prizadevajo za razvoj znanosti in doma­
čega znanja, za razvoj in prenos sodobnih tehnologij in tehnolo
ških procesov, za uporabo znanstvenih in tehnoloških dosežkov
pri gospodarskem in družbenem napredku ter inovacijah in za
usposabljanje in vzgojo raziskovalnih in strokovnih delavcev.
IJS je multidisciplinarna in interdisciplinarna raziskovalna
delovna organizacija, ki razvija znanstvene discipline in deluje
na naslednjih področjih naravoslovno-matematičnih. tehniških,
medicinskih in biotehniških ver)
- fizika
teorijska fizika, fizika jezdra. fizika trdne snovi.
jedrska kemija in visokotemperaturna kemija (ke
ramika) ter kemija trdnega stanja;
- elektronika računalništvo in informatika, umetna inteligenca.
'Odenje procesov z računalniki, biokibernetika in
lObotika. profesionalna elektronika;
- biOKemija biokemija proteinov, encimatika in biotehnolo­
gij;
- ekologija
'adioekologija, ekološki ciklus organskih in anor­
ganskih onesnaževalcev.
- reaktorska varnost jedrskih objektov, gorivni cikel jedrskih
tehnika
elektrarn, izračuni reaktorskih sistemov, sistemi
in komponente jedrskih elektrarn;
- uporabna uporaba numeričnih metod v statistiki, ekonomimatematika ji, znanosti itd.
IJS je s svojo dejavnostjo, posebno s svoji n: prizadevanji za
razvoj znanstvenih disciplin in za vzgojo kadra, -leposredno vklju­
čen v visokošolsko dejavnost, kar se uresničuje z njegovo celotno
programsko usmeritvijo.
IJS s Svojo programsko usmeritvijo povezuje znanstvene in
tehnološke raziskave s plani razvoja SR Slovenije ter s srednjeroč­
nimi in dolgoročnimi družbenimi in gospodarskimi cilji.
Kot sestavni del svoje dejavnosti opravlja institut tudi zuna­
njetrgovinski promet, ki sestoji iz izvoza lastnih izdelkov in stori­
tev, uvoza opreme, surovin, repromateriala in rezervnih delov za
tekoče in investicijsko vzdrževani« za lastne potrebe ter zastopanja
tujih firm.
Institut opravlja svoje osnovne in stranske dejavnosti tako. da
- oblikuje in uresničuje delovne programe in projekte na
svojem raziskovalnem področju.
ustvarja novo znanje.
spremlja razvoj znanosti doma in v tujini, sodeluje pri pre
toku znanja in se povezuje z drugimi raziskovalnimi organizacijami
v državi in tujini.
- skrbi za uporabo znanstvenih m tehnoloških dosežkov ter
znanja v praksi,
- daje pobude ter z znanstvenimi in tehnološkimi dosežki in
znanjem pospešuje družbeni razvoj ter sodeluje z gospodarskimi
organizacijami in združenji,
- skrbi za usmerjanje, izobraževanje in izpopolnjevanje razi­
skovalcev in strokovnih delavcev,
- sodeluje z izobraževalnimi organizacijami.
organizira visokošolsko izobraževanje in izobraževanje za
pridobitev magisterija in doktorata znanosti.
- organizira Svetovalno dejavnost in se povezuje z drugimi
svetovalnimi organizacijami,
- pospešuje inovacijsko dejavnost, spodbuja izumiteljstvo
ter pospešuje zaščito in uporabo izumov.
- sodeluje pri izdelavi standardov in strokovnih mnenj,
- izdeluje osnutke, prototipe, raziskovalne pripomočl^e in
druge naprave
IJS sodeluje pri svojem delu na vseh področjih svoje dejav­
nosti, posebno pa pri vzgoji vrhunskih strokovnih kadrov, z drugi­
mi raziskovalnimi in visokošolskimi organizacijami. V oVviru tega
sodelovar.ia se institut aktivno vključuje v izobraževalni proces
in ob raziskovaln<r.. delu omogoča izdelavo diplomskih, magistr­
skih, dok.orskih in drugih del, študij III. stopnje in pocoktorsko
izpopolnjevanje.
Svoje naloge in delovne načrte usklajuje IJS s splošnimi druž­
benimi interesi in interesi drugih 0 2 D , s katerimi se po/ezuje s
programi dela in samoupravnimi sporazumi.
ORGANI INSTITUTA
Institut ..Jožef Stefan" je samostojna raziskovalna organizacija,
ki se upravlja po načelu samoupravljanja.
Organi insituta so:
- zbor delavcev
- svet instituta (predsednik: Vlado Božjak)
- znanstveni svet (predse nk: prof. dr. M. V. Mihajlovič)
- poslovni odbor (predsednik: prof. dr. Tomaž Kalin)
- odbor samoupravne delavske kontrole (predsednik: dr. Jože
Brzin)
- komisija za delovna razmerja (predsednik prof. dr. Igor Kregar)
- disciplinska komisija (predsednik: Srečko Lavrenčič.dipl. oec.)
- posebna delegacija IJS za zbor skupščine SIS za vzgojo in izo­
braževanje občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: mgr. Peter
Petač)
- posebna delegacija IJS za zbor skupščine v raziskovalni SIS ob­
čine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: prof. dr. Igor Kregar)
- posebna delagacija IJS za zbor skupščine v SIS za kulturo ob­
čine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: Janko Polanc, ing.)
- posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za telesno kul­
turo občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: Liljana Per)
64
- posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za zdravstvo
občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: dr. Vladimir Cotič)
- združena delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za socialno
varstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja Martin Lesjak.
dipl. ing.)
- delegacija IJS za skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik
(vodja dr. Marjeta Šentjurc)
- delegacija IJS za skupščino občine Ljubljana Bežigrad (vodja:
mgr. Ljubo Fabjan)
- delegacija IJS za skupščine vseh SIS v občini Ljubljana Beži­
grad (vodja: Bojan Oman)
S v e t i n s t i t u t a sestavlja 7 zunanjih in 36 notranjih dele­
gatov.
Zunanji delagati:
1. Majda Kavčič (SO Vič-Rudnik)
2. prof. dr. Sojan Držaj (Kemijski Inštitut Boris Kidrič)
3. prof. dr. Božo Plesničar (FNT VTOZD Kemija in kemijska
tehnologija)
4. Miloš Kobe (SOZD-ISKRA Ljubljana)
5. rngr. Iztok Gabrovec (Gorenje T G O Titovo Velenje)
6. prof. dr. Marjan Erjavec (Onkološki Inštitut)
7. Božidar Medved iŠtab S R Slovenije za teritorijaino obramboi
Notranji delagati
1
2
3.
4.
5
6
7
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14
15.
16.
17
18.
Acceto Zdravko
Babnik Joža. dr
Basa Franc
Beketič R o b e n
Božjak Vlado
Cvelbar Stanislav
Drnovšek Silvo
Filipič Bogdan, d i p l . ing.
Gaborovič Zoran. d i p l . ing
Glavič Denis. dipl. ing.
Golob Tatjana
Jarni Lidija
Jenčič Igor. dipl. igg.
Kl|a)ič M i r o l j u b . prof. d r .
Lenarčič Jadran, dr
Lesar A n t o n i j a , dipl. ing
Milojevič Milenko. dipl. ing.
Novak Saša. dipl. ing
19.
20.
21
22
23
24
25
26
27
28.
29
30
31.
32.
33.
34
35
36.
Oman Bojan
Petelin Stojan. mgr
Pilko Rozalija
Pirnat Primož, mgr
Podgornik Rudi
Preiern Saša. dr
Radalj Z o r a n , dipl ing
Setnikar Franc
Sega Mare. mgr
Tvrdy Iztok. dipl. ing
Tušek Žnidarič Magda. mag.
Vidmar Marijan, mgr
Vilfan Marija, dr
Wostner Sonja
Zgonik M a r k o , mgr
Žabkar A n t o n , dipl ing.
Žerovnik Igor
Žunič-Kotar Darja
Sekretar Sveta i stituta Pavle Podlipnik in Božena Božič
Znanstveni
s v e t sestavljajo
Člani
Namestniki
1. Robert Blinc. prof. dr.
Janez Seliger. prof. dr
JožeŠnajder. dr
2 Tomaž Kalin, prof. dr.
3. Gabrijel Kernel, prof, dr
Peter Stegnar. doc. dr.
4 Drago Koiar, prof. dr.
Rasa Pire, prof. dr
5 Velibor M a i i n k o v i č . prof ilr Borut Mavko. prof dr.
6 Miodrag Mihajlovič. prof <ir Janez Korenini, dr
7 Mitja Najžer, prof. dr
Miloš Komac. dr
Stanko Strmčnik, doc dr
8 Marjan Ribarič. prot dr.
Ivan Bratko. prof. dr
9. Uroš Stanič, doc dr
Hermina Leskovšek Šefman. dr
10 Marjan Špegel, dr.
11 V i t o T u r k . prof. dr.
Sekretar Poslovnega odbora Pavle Podlipnik in Božena Božič
Poslovni
1.
2.
3.
4.
5.
6
7
8.
9.
10.
11.
12.
odbor
sestavljajo
Robert Blinc. prof. dr.
Božo Glavič, ing.
Tomaž Kalin, prof. dr
Ivan K o b a l . d r
Drago Kolar, prof. dr
Peter Kolbezen. prof dr
Vili Kramer, dr.
Igor Levsiek, dr
Rafael M a r t i n č i č , dr.
Borut Mavko, prof. dr
Peter Prelovšek, prof dr
Zdenko Milavc. dipl. ing.
13.
14.
15
16.
17
18.
19.
20
21
22.
23.
24.
Mitja Najžer, prof dr
Borin Navinšek, dr.
Svetozar Polič, mgr
Gvido Pregl, prof. dr
Marjan Ribarič, prof dr
Uroš Stanič, doc. dr
Peter Stegnar, doc. dr
StankoStrmcnik.doc dr
Marjan Špegel, dr
Mihael Tomšič, prof dr
V i t o T u r k , prof. dr.
Boris Žemva, prof. dr
Odbor samoupravne delavske kontrole
Člani.
1.
2.
3.
4
5
6.
7.
Jože Brzin, dr.
Milan Čeh, dipl. ing
Matjaž Ravnik, mgr.
Milan Rožmarin, dipl. ing
Danilo Zavrtanik, mgr.
Janko Žerjav, mgr
Igor Žerovnik
Namestniki članov
1.
2
3.
4.
5.
Marjan Baričič
Tadej Dolenc, dr
Branko Mihovilovič, dipl. iing.
Janez Sušnik, dr.
Henrik Udovč
Komisija za delovna razmerja
Člani
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Igor Kregar, prof. dr.
Marjan Baričič
Polona Adrinek-Berlič
Cene Filipič, dipl. ing
Marjan Filipič
Tone Porenta. ing
JanaStružnik
Peter Tancig, mgr
Namestniki članov
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Alojz Suhar, dr.
Renata Pavšič
Sonja Wostner
Dušan Brajnik. doc. dr.
Liljana Per
Stojan Stavber, mgr.
Igor Jenčič, dipl. ing.
Matjaž Gams, mgr.
Disciplinska komisija;
Člani:
1.
2.
3.
4.
5,
6.
7,
8.
Milan Čerček, dr.
Jože Klaus, dipl. ing.
Tomaž Kosmač, dr.
Srečko Lavrenčič, dipl. oec.
Franci Merlak
Marjan Smerke, ing
Stojan Stavber, mgr.
Peter Vrtačnik, dipl. ing.
Namestniki članov:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Vladimir Franinovič
Karel Lutar,dr,
Matjaž Mihelič, dipl. ing.
Jože Per
Silva Pirš, ing.
Arkadij Popovič, dipl. ing.
Egon Srebotnjak, dipl. ing.
Iztok Tvrdy, dipl. ing.
Posebna delegc.i.s IJS za zbor
občine Ljubljana V i č - Rudnik:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
skupščine raziskovalni SIS
Kregar Igor. or o f r_r. (vodja delegacije)
Trontelj M a r i j a , pro. dr. (namestnik vodje delegacije)
Lavrič Borut, dipl. iur.
ItHia Igor. dr.
Srarič M a r k o . d i p l . ing.
Šile Jure. mgr.
Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v S I S za zdravstvo
občine Ljubljana V i č - R u d n i k
1 C o t i č Vladimir, dr (vodja delegacije)
2. A j d i č Peter (namestnik vodje delegacije)
3. Dolanc Anica
4 Kobal Izidor
5 L i k a r Rajko
6. Pišek Jože
Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v S I S za vzgojo in
izobraževanje o b č i n e Ljubljana V i č Rudnik
1. Petač Peter, mgr. (vodja delegacije)
2. Beseničar Spomenka, mgr. (namestnik vodje delegacije)
3. Lesar Antonija, dipl. ing.
4 . Novak Franc, mgr.
5 Panjan Peter, d i p l . mg.
Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v S I S za telesno kul­
turo o b č i n e Ljubljana Vič-Rudnik
1 Per Liljana. (vodja delegacije)
2. Poiak Z l a t k o . d i p l . ing. (namestnik vodje delegacije)
3
4
5.
6.
Grčar M i r k o
Lenarčič Brigita. mgr.
Maležič Matija, dipl. ing
R e š - L e s j a k Barbara
Posebna delegacija IJS za zbor skupščin» v S I S za kulturo ob­
čine Ljubljana V i č - R u d n i k :
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Polanec Janko, ing (vodja delegacije)
Varga Jadranka (namestnik vodje delegacije)
Diallo Bano-Poreko. dipl. ing.
Kramberger Lucija, dipl. ing.
M a l i c Barbara, dipl. ing
Ugrin Anastazija
Združena delegacija IJS za zbor skupščine v S I S za socialno
varstvo občine Ljubljana V i č - R u d n i k :
1 Lesjak Martin, dipl. ing. (vodja delegacije)
2. Burkeljc Andreja (namestnik vodje delegacije)
3. Bonač M a r k o , d i p l . ing.
4. Bevc Cveta
5. Božič Božena
6 . H a n c Neda
7. Žagar Veselko, ing.
Delegacija IJS za zbor
Ljubljana V i č - R u d n i k :
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
združenega dela
skupščine
občine
Šentjurc Marjeta, dr. (vodja delegacije)
Slak Janez, dr.
Krivec R a j m u n d , dr.
Lavrenčič Srečko, dipl. oec.
M o h a r Teodor
R a n t - G r a m p o v č a n Anica, prof. angl.
Sega Iva, d i p l . ing.
Suhar Alojz, dr.
T o z o n Ljudmila, dipl. oec.
Delegacija IJS ,,Reaktorski center" za zbor združenega dela
skupščine občine Bežigrad:
1.
2.
3.
4.
5.
Fabjan Ljubo, mgr. (vodja delegacije)
Tavzes Radovan, mgr. (namestnik vodje delegacije)
Glumac Bogdan, mgr.
Ilič Radomir, d r .
Prosenc A n a
Delegacija IJS ..Reaktorski center" za skupščine vseh S I S v
Občini Ljubljana-Bežigrad:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
O m a n Bojan (vodja delegacije)
Boje Marjeta, d i p l . oec (namestnik vodje delegacije)
Grgič Milan, mgr.
M a f f i Severin, d i p l . ing.
Petelin Stojan, mgr.
Selan Boris, dipl. ing.
Stegnar Peter, d o c . dr.
Stritar Andrej, mgr.
T r k o v Andrej, mgr.
T u š e k - Ž n i d a r i č Magda, mgr.
65
Delegacija IJS za skupščino RSS - zbor izvajalcev skupnega
programa
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
tO.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
Delegacija za naravosJovno-matematitne vede:
Leskoviek-Sefman Hermina. dr. (vodja delegacije!
Blinc Robert, prof. dr.
Cvikl Bruno. prof. dr.
Glumac Bogdan, mgr.
Kernel Gabri,el. prof. dr.
Klofutar Cveto. prof. dr.
Komac Miloi. dr.
Lavrenčič Borut. doc. dr.
Naviniek Boris. dr.
Prelovsek Peter. prof. dr.
Sega Igor. dr.
Smodil Borut. mgr.
Stanovnifc Alei. dr.
Sfpitnik Janez. prof. dr.
Turk Vito, prof. dr.
Žemva Boris. prof. dr.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
Delegacija za tehniška vede:
Budnar Miloi. dr. (vodja delegacije)
Dimic Viktor, dr.
Gaborovic Zoran. dipl. ing.
Gantar Darja. dr.
Kobal Ivan, dr.
Kregar Igor, prof. dr.
Lavrač Nada. mgr.
Lenariti Jadran, dr.
Mavko Borut. prof. dr.
Najžer Mitja. prof. dr.
Panjan Peter. dipl. ing.
Stegnar Peter, doc. dr.
Strmčnik Stanko, doc. dr.
Špegel Marjan, dr.
Tomiič Miha. prof. dr.
Trontelj Marija, prof. dr.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Kobal Ivan. dr.
Marirtiek Zoran, mgr.
Miklavžič Uroš, dr.
Rant Jože. mgr.
Stergartek Andrej, dr.
Susnik Dimitrij, dr.
Tavzes Radovan, mgr.
Delegacija IJS v skupščino (PORS-3) Elektrokovinska indu­
strija:
1. Novak Franc. mgr. (vodja delegacije)
2. Cestnik Bojan. dipl. ing.
3. Čercek Milan, dr
4. Gaborovic Zoran. dipl. ing.
5. Kljijič Mire ljub, prof. dr.
6. Kosec Marija, dr.
7. Naviniek Boris, dr.
8. Pirš Janez. .ir.
9. Phvsicos Ctiristodouios. mgr.
10. Rupnik Zdiavko. mgr.
11. Stanič Uroš. doc. dr.
12. Stritar Andrej, mgr.
13. Strmčnik Stanko, doc. dr.
14. Vidmar Marjan, mgr.
Delegacija IJS v skupičino (PORS-4) Kemijska tehnologija:
Kosmač Tomaž. dr. (vodja delegacije)
Kobal Ivan dr.
Kolar Drag}, prof. dr.
Komac Miloi. dr.
Kregar Igor. prof. dr.
Leskoviek-Sef man Hermina. dr.
Lutar Karel, dr.
Smodii Borut. mgr.
_ Suhar Alojz, dr.
10. Štupar Janez.doc. dr.
11. Žemva Boris, prof. d.-.
Delegacija za medicinske vede:
1. Gubeniek Franc. prof. dr. (vodja delegacije)
2. Cotič Vladimir, dr.
3. Schara Milan. prof. dr.
Koordinator vseh delegac'j IJS za skupičine RSS in PO RS je
dr. Igor Sega.
DELEGATI IJS Z A SKUPŠČINE POSEBNIH RAZISKOVALNIH
SKUPNOSTI (PORS)
Delegacija IJS v skupičino (PORS-2) Energetika, mineralne
Surovine in metalurgija:
1. Gregorič Miroslav, mgr (vodja delegacije)
2. Franko Mladen. mgr.
3. Jovan Vladimir, mgr.
Delegacija IJS v jkupičmo (PORS-6) Graditeljstvo
1. Suvorov Danilo, dr. (vodja delegacije)
2. Lahajnar Gojmir, pro', dr.
3. Prodan Albert, dr.
Delegat IJS v skupičino (PORS-7) Promet in zvtze:
1. Kandus Gorazd, mgr.
Delegacija IJS v skupščino (PORS-8) Zdravstvo in socialno
varstvo:
1. Shara Milan. prof. dr. (vodja delegacije)
2. Stare Vito. doc. dr.
Delegat IJS v skupičino (PORST-11) Družbena infrastruktura:
1. Lavrič Borut. dipl. iur.
DELOVNE ENOTE INSTITUTA
Odsek za teorijsko fiziko
vodja: prof. dr. Peter Preloviek
Odsek za fiziko jedra
vodja: dr. Rafael Martinčič
Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in
robotiko
vodja: doc. dr. Uroš Stanič
Odsek za uporabno matematiko
vodja: prof. dr. Marjan Ribarič
Odsek za oceno posegov v okolje
vodja: Svetozar Polič, mag.
Odsek za tanke plasti in povriine
vodja: dr. Boris Naviniek
Odsek za računalniško avtomatizacijo in
regulacije
vodja: doc. dr. Stanko Strmčnik
Odsek za fiziko trdne snovi
vodja: prof. dr. Roben Blinc
Odsek za profesionalno elektroniko
vodja: Zdenko Milavc, dipl. ing.
Odsek za kemijo f luora
vodja: prof. dr. Boris Žemva
Odse za računalniitvo in informatiko
vodja: dr. Marjan Špegel
Odsek za spektroskopijo
vodja: dr. Vili Kramer
Odsek za sploino elektroniko
vodja: Božo Glavič, ing.
Odsek za fizikalno kemijo
vodja: dr. Ivan Kobal
Odsek za reaktorsko fiziko
vodja: prof. dr. Mitja Najžer
Odsek za jedrsko kemijo
vodja: doc. dr. Peter Stegnar
Odsek za energetiko in vodenje procesov
vodja: prof. dr. Mihael Tomiič
Odsek za keramiko
vodja: prof. dr. Drago Kolar
Odsek u obratovanje reaktorja
vodja: prof. dr. Svido Pregl
Računski center IJS s sedežem na Jamovi
in na Reaktorskem centru
vodja: mgr. Vladimir Alkalaj in dr. An­
drej Stritar
Odsek za biokemijo
vodja: prof. dr. Vito Turk
Odsek z reaktorsko tehniko
vodja: prof. dr. Borut Mavko
Služba varstva pred ionizirajočimi sevanji
vodja: mgr. Bogdan Pucelj
66
Raziskovalne delovne enote se glede na po­
trebe stroke povezujejo v eno ali več stro­
kovnih skupnosti, ki delujejo za naslednja
področja:
1. Strokovna skupnost z» fiziko
2. Strokovna skupnost za kemijo in bio­
kemijo
3. Strokovna skupnost za elektroniko,
računalniitvo in robotiko
4. Strokovna skupnost za reaktorstvo
TEHNIČNE SLUŽBE
Center z« trde prevleke
vodja: Anton Volk
Komerciala
vodja: Franc Herman, dipl. ing.
Delavnice in konstrukcija
vodja: Sava Ivankovič, dipl. ing.
Knjižnica
vodja: Leopold Debevec. dipl. ing.
SERVISI
SESTAV SVETOV STROKOVNIH
SKUPNOSTI
Steklopthaika delavnica
vodja: Helmut Meurer
Razmnoievalnica
vodja: Albert Kolarič
FotoJaboratorij
vodja Marjan Smerke. ing.
Strojepisnica
vodja: Pavle Podlipnik
Garate
vodja: Stefan Pečirer
Okrepčevalnica
vodja: Joie Breskvar
Elektronsko skladišče
vodja: Robert Beketič
Vzdrževanje s pralnico
vodja: RadoJarc
Kovinsko skladiice
vodja: Duian Bevc
SKUPNE SLUŽBE
Direktorjeva pisarna
direktor: prof. dr. Tomaž Kalin
Sekretariat
sekretar: Tanja Šareč. dipl. oec.
Finančno računovodska služba
vodja: Matjaž KoJmertj, dipl. oec.
Svet strokovne skupnosti za fiziko:
1. F - 1 dr. Igor Siga. predsednik sveta
SSO-K in B
2. F - 2 dr. Rafael Martinčič
3. F - 3 dr. Boris Navinfek
4. F - 5 prof. dr. Robert Blinc
5. K - 5 dr. Miha Orofenik
Svet strokovne skupnosti za kemijo in
biokemijo:
1. B
prof. dr. Vito Turk (predsed­
nik sveta SSO-K in B
2. K - 1 dr. Darja Gantar
3. K - 2 dr. Hermina Leskoviek-Šefman
4. K - 3 dr. Spelca Pa)j k
5. K - 4 doc. dr. Pete; Stegnar
6. K - 5 dr. Miloi Komac
7. F - 1 mgr. Rudi Podgomik
8. SEPO dipl. ing. Branko Kontič
Svet strokovne skupnosti za elektroniko,
računalništvo in robotiko:
1 . E - 1 mgr. Pavel Oblak
2. E - 2 dipl. ing. Alojz Keber
3. E-3 dipl. ing. Zdenko Milavc
4.
5.
6.
7.
8.
9.
E-4
E-5
F-2
F-5
K-5
R-2
prof. dr. Peter Kolbezen
ing. Božo Glavič
dr. Jože Šnajder
dipl. ing. MIlan Rožmarin
prof. dr. Marija Trontelj
dipl. ing. Drago Pavselj
10. OUM prof. dr. Marjan Ribarič in na­
mestnik dipl. ing. Zoran Gaborovič
Svet strokovne skupnosti za reaktorstvo:
1. R - 4 prof. dr. Borut Mavko. predsed­
nik sveta SSO-R
2. R—1 prof. dr. Mitja Njjžer
3. R—2 mgr. Zoran Mar nsek
4 . R - 3 prof. dr. Gvtdo ftegl
6. F - 1 dr. Igor Vilfan
6. F - 2 dr. Miloi Budnar
7. K - 3 dr. Miro PirJ
8. K - 4 doc. dr. Peter Stegnar
9. K - 1 dr. Andrej Stergariek
10. K - 5 dr. Dimitrij SuSnik
Svet delavnic in konstrukcije:
1. Sava Ivankovič. dipl. ing. (sklicuje in
vodi
2. Alojz Filipič
3. Silvester Suligoj
4. Bogdan Kramer
5. Marjan Filipič
6. dr. Jože Šnajder
Svet skupnih služb in tehničnih služb:
1. dr. Viktor Dimic (sklicuje in vodi)
2. dr. Igor Levstek
3. Matjaž Koimerlj, dipl. oec.
4. Franc Herman, dipl. ing.
5. Tanja Šareč, dipl. iur.
6. Leopold Debevec. dipl. ing.
7. Sava Ivankovič. dipl. ing.
8. Aleksander Kredar
9. Rado Jarc
SEZNAM SODELAVCEV INSTITUTA
V seznamu navedeni podatki ustrezajo stanju dne 3'< .12.1986
Skoraj vsi redni sodelavci instituta, ki imajo naziv asistenta ali
viijega asistenta, Študirajo v skladu z internimi določili instituta na
tretji stopnji fakultetnega itudija in bodo po končanem podiplom­
skem itudiju ali doseženem doktoratu povečini odili na druga de­
lovna mesta.
* Sodelavci, ki so v seznamu označeni z eno zvezdico, so
redno zaposleni na univerzi kot univerzitetni učitelji ali asistenti.
** Sodelavci, ki so označeni z dvema zvezdicama, so dodat­
no zaposleni na univerz) kot univerzitetni učitelji ali asistenti.
* * * Sodelavci, ki so označeni s tremi zvezdicami, pa so red­
no zaposleni na drugih ustanovah, bodisi v gospodarstvu ali drugod
Sodelavci, ki so odili na strokovno izpopolnjevanje in jim mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, so posebej
navedeni.
PRIDRUŽENI ČLANI
Barlett prof. dr. Neil, Univerza Berkeley, ZDA (54. ZS - 10. 7.
1974 in 95. ZS - 19. 10.1980) na predlog K - 1
Beynon prof. dr. J.H., Univerza Wales, Swansea, Anglija (70. ZS 13. 7.1976)
Doane prof. J.W., Kent State University, Ohio, ZDA (54. ZS 10. 7.1974 in 95. ZS - 19. 10.1980) na predlog F - 5
De Duve dr. Cristian, The Rockfeller University, New York
(92. ZS - 2. 4. 1980)
Drujan dr. Boris, Instituto Venezolano de Investigaciones Cientifica*. Caracas, Venezuela (72. ZS - 16.11.1976)
Ehrenberg prof. Lars, Univerza v Stockholmu, švedska (54. ZS 10. 7.1974 in 95. ZS - 19. 10.1980) na predlog F - 5
Fritz prof. dr. Hans, Oddelek t» klinično kemijo in klinično bio­
kemijo Kirurtke klinike Innenttadt Univerze Munchen, ZRN
(111. Z S - 15. 2.1986)
Glemser prof. dr. O., Univerza v Gottingenu, ZRN (70. ZS 13. 7. 1976)
Hagenmuller prof. P.. Faculte des Sciences de Bordeaux, Francija
(70. Z S - 1 3 . 7. 1976)
Holloway prof. dr. John H., Anglija (54. ZS - 10. 7. 1974 in 95.
ZS - 10.10. 1980) na predlog K - 1
Hrast Silvo, Ljubljana (72. ZS - 16. 11.1976)
Josaj dr. I. M., (ekspert IAEA), Španija (101. ZS - 22. 10.1982)
Korte prof. dr. F., Institut za okoloiko kemijo v Miinchenu, ZRN
(72. Z S - 1 6 . 1 1 . 1 9 7 6 )
Krumhansl prof. James A., Cornell University, Ithaca, USA (72.
Z S - 1 6 . 11. 1976)
Milia dr. Fanny, Nuclear research center Demokritos, Grčija, na
predlog F - 5 (povzeto iz dopisa direktorja 27. 2.1979)
Novak prof. Aleksander, Laboratorij za infrardečo in ramansko
spektroskopijo CNRS, Thiais-Pariz, Francija (111. ZS - 15.
2. 1985)
Pierls prof. dr. R.E., Univerza Oxford Anglija (54. ZS - 10. 7.
1974 in 95. ZS - 19.10.1980)
Rupley prof. dr. J.A., Univerza Arizona, Tuscon, ZDA (54. ZS
- 10. 7. 1974 in 95. ZS - 19. 10.1980) na predlog B
Russell prof. dr. F. E., Univerza Los Angeles, ZDA (54. ZS - 10.
7. 1974 in 19.10.1980) na predlog B
Salam prof. dr. Abdus, direktor mednarodnega centra za Teoret­
sko fiziko v Trstu in Nobelov nagrajenec za fiziko v letu 1 9 / 9
(92. ZS - 2.4.1980)
Vlajkovič prof. dr. Vlado, Institut „Ruder Boikovič", Zagreb
. (83. Z S - 1 7 . 10. 1978)
Waugh prof. dr. John, M. T. T., Department of Chemistry, Cam­
bridge, Anglija (70. ZS - 13. 7.1976)
SVETOVALCI INSTITUTA
Alaga prof. dr. Gajo, SveučiliJte Zagreb (83. ZS od 17.10.1978)
Allegretti prof. dr. Nikia, Fizikalni institut Medicinske fakultete
Sveučiliita u Zagrebu (19. ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS - 17.
10. 1978)
Bevk prof. Jože, Harward University, Devision of Engineering and
Applied Physics, Cambridge, Mass. USA (72. ZS - 16. 11.
1976)
Bojovič dr. P., Institut nuklearnih nauka „Boris Kidrič", Vinča,
Beograd (83. ZS - 17.10.1978)
67
Bratož prof. dr. Savo. Laboratorie de Physique Moleculaire Teorique (Francija) 0 9 . ZS - 3. 6. 1971 in 83. ZS - 17. 10.
1S78)
Bule Marko, dipl. ing., vodja delegacije v zboru republik in pokra­
jin pri Zvezni skupščini (19. ZS - 8 . 6 . 197) in SZ. ZS - 17.
10. 1978)
Dolar prof. dr. Davorin, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
Univerze v Ljubljani 119. ZS - 8. 6.1971 in 83. ZS - 17. 10.
1978)
GabrovšekZdravko,dipl.ing..JE Krško (72. ZS - 16.11.19761
Hadži prof. dr. Dušan. Kemijski institut Borisa Kidriča, Ljubljana
(19. ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS - 17. 10. 1978)
Holier prof. dr. Helmut, Univerza v Freiburgu, ZR Nemčija
Hans prof. dr. Arend, CSc. Laboratory of Solid State Physics,
Swiss Federal Institute of Technology. 8093 Zurich, Svica
(117. Z S - 2 9 . 10. 1986)
Kocuvan dr. Ivo, Tovarna SALONIT Anhovo (47. ZS - 24. 12.
1973 in 83. Z S - 17. 10.1978)
"vlihev Aleksander, dipl. ing.. ISKRA - elektromehanika Kranj
(47. Z S - 24.12. 1973 in 83. ZS - 1 7 . 10.1978)
Modic prof. dr. Roman. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
Univerze v Ljubljani (19. ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS - 17.
10. 1978)
Nosan Tone. dipl. ing. geol.. Geološki zavod Ljubljana (83. ZS 17.10.1978)
Pintar prof. dr. Milan, University of Waterloo (Kanada) (19. ZS 8.6. 1971 in 83. ZS - 1 7 . 10. 1978)
Povh prof. dr. Bogdan, Erstes Physikalisches Institut der Univer
si t at Heidelberg (ZR Nemčija) (19. ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS
- 17. 10. 1978)
Premru dr. Lev, direktor Lek, Ljubljana (47. ZS - 24. 12. 1973 m
83. Z S - 17.10. 1978)
Ristič prof. dr. M., Center za multidisciplinarne študije Univerze
v Beogradu in dipism član SAZU v Ljubljani (75. ZS - 12.4.
1977)
Slokan mgr. Milan, SOZD Iskra, Ljubljana (14. 5. 1984) na pred­
log K - 5
Strohal dr. Peter, Permanent Mission of the SFRJ, Embasy of
SFRJ, Dunaj (83. ZS - 17. 10. 1978)
Štiglic prof. dr. Bruno, VTŠ Maribor (83. ZS - 17. 10. 1978)
Vari doc. dr. Bojan, Institut za nuklearno medicino, Ljubljana (19.
ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS - 17. 10. 1978)
Vodovnik prof. dr. Lojze. Fakulteta za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani (19. ZS - 8 . 6 . 1 9 7 1 in 83. ZS - 1 7 . 10.1978)
Vukobratovič prof. dr. Miodrag, Institut Mihailo Pupin Beograd
I83. Z S - 17.10. 1978)
Zupančič prof. dr. Andrej, Patofiziološki institut Mecicinske fa­
kultete v Ljubljani (19. ZS - 8. 6, 1971 in 83. ZS - 17. 10.
1978)
Zupančič prof. dr. Črt, Sektion Physik der Universitat Miinchen
(ZR Nemčija) (19. ZS - 8. 6. 1971, in 83. ZS -17.10.1978)
DIREKTORJEVA PISARNA
Direktor:
dr. Tomaž Kalin**, dipl. ing., raz. sod. I, izr. prof.
Pomočnika direktorja:
dr. Viktor Dimic, dipl. ing., viš. raz. sod.1
dr. Igor Levstak, dipl. ing., raz. sod. I
Svetovalec instituta:
dr. Milan Osredkar*, dipl. ing., reč. prof.
Svetovalec instituta in svetov.:
Borut Lavrič, dipl. iur.
Andrej Novak. dipl. oec.
Svetovalec za splošno varnost:
Franc Škedelj (od 1. 7. 1979 dalje dela pogodbeno)
Varnostni inženir:
Miro Škofljanec, ing.
Tajnica direktorja:
Anja Stimec Bruvo
Tajnica direktorja, tajnica I I I :
Marina Skok
Tajnica pomočnika direktorja:
Nuša Koštial
Tajnica poverjenikov
Darja Ude
Prodajni referent:
Andreja Jarc
Mirovanje:
dr. Edo Pirkmajer, svetovalec IJS
68
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
Vodja:
Peter Prelovsek'.dr., dipl. ing., izredni prof. (specializ.)
v.d. vodja:
Boštjan Žekš*. dr., dipl. ing., izr. prof.
Strokovni sekretar:
Igor Sega, dr. dipl. ing., raz. sod. II
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Milan Brumen*. dr., dipl. ing., asist., raz. sod. II
Peter Gosar*. akademik, dr., dipl. fiz., red. prof.
Rajmund Krivec, dr., dipl. ing , viš. asist. podipl
Norma Mankoč Borštnik*, dr., dipl. ing., redni prof.
Miodrag Mihailovič, dr.. dipl. ing., raz. svetn., redni prof.
Dragan Mitič, mgr.. dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Rasa Pire, dr., dipl. ing., viš. raz. sod., izredni prof.
Rudi Podgornik, dr., dipl. ing., viš. asist. podipl.
Matjaž Poljšak, dr.. dipl. ing., raz. sod. II
Marjan Ribarič**. dr., dipl. f iz., raz. svet., redni prof.
Mitja Rosina*. dr., dipl. ing., red. prof.
Janez Strnad*. dr., dipl. ing., red. prof.
Saša Svetina*, dr., dipl. ing., red. prof.
Luka Šušteršič, mgr., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Anton Verbovšek, dipl. ing., asist. pod. (neizv.)
Igor Vilfan, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Med letom odšel z instituta:
Lovro Pičman*. dr., dipl. ing., redni piof.
Med letom odšel v JLA:
Janez Bonča, mgr., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Mirovanje:
Bojan Golli*. dr., dipl. ing., viš. asist. pod.
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
Vodja:
Rafael Martinčič, dr., dipl. ing. raz. sod. I
Pomočnik vodje:
Aleš Stanovnik, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Strokovni sekretar:
Danilo Zavrtanik* *, mag. dipl. ing., viš. rsist. podipl., asist.
Tajnica I:
Majda Kelbelj
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Bojan Boštjančič, dipl. ing., asist. pod.
Dušan Brajnik*, dr., dipl. ing., doc.
Miloš Budnar, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Danica Burg Hanžel, dr., dipl. ing., viš. raz. sod.
Vladimir Cindro**, mag, dipl. ing, raz. sod II (neizv.l. asist.
Franc Cvelbar*, dr., dipl. ing., red. prof.
Bano Poreko Diallo, dipl. ing., sam. str. sod.
Denis Glavič, dipl. ing.,1 viš. asist. pod. (neizv.)
Marjan Hribar*, dr., dipl. f iz., izr. prof.
Darko Jamnik*, dr., dipl. f iz., red. prof.
Gabrijel Kernel*, dr., dipl. ing., red. prof.
Alojz Kodre*, dr., dipl. ing., izr. prof.
Darko Korbar**, mag., dipl. ing., višji strok. sod.
Matjaž Korun, dr., dipl! ir g., sam. str. sod.
Mitja Kregar*, dr., dipli in;,., red. prof.
Peter Križan*, mag., dipl. ing., asist., viš. asist. podipl.
Gorazd Lakovič, dipl. ing., sam. strok, od,
Martin Lesjak, dipl. ing., sam. strok. soo.
A drej Likar*, dr., dipl. ing,, izredni prof,
IViatjaž Mihelič, mag., dipl. ing., sam. strok. sod.
Uroš Miklavžič, dr., dipl. ing., strok, svetnik
Marko Mikuž*. mag., dipl. ing., asist., viš. asist. podipl.
Primož Mlakar, mag., dipl. ing., asist. pod,
Jože Pahor*, dr., dipl. ing., red. prof.
Sergej Pahor*, dr., dip*, 'iz., red. prof.
Matej Pavšič, dr., dipl. ing., raz. sod. II
Mark Pleiko*, mag., dipl. ing., asistent, viš. asist, pod.
Zlatko Polak, dipl. ing., asist. pod.
Milan Potokar, dr., dipl. ing., viš. raz, sod.
Vekoslav Ramšak, dipl, ing., raz. sod. I
Peter Rupnik***, mag., dipl. ing., raz. sod. II
Zdravko Rupnik, mag., dipl. ing. sam. str. sod.
Franc Sever", dr,, dipl. ing., raz. sod. II, asist.
Vito Stare", dr., dipl. jng., doc.
Marko Starič, dipl. ing., viš. asist. pod. (neizv.)
Žiga š m i t " , d r . , dipl.1 ing., raz. sod, II, asist.
Jože Šnajder, dr., dipl, ing., raz. svet.
Ostali sodtlavci:
Vlado Božjak, vodilni rozvij.
Marko Dr»nik, sam. razv.
Boris Glavič, ing. sam. razv.
Vukadin Ivkovič, samost. razvij.
Igor Lavnč, ing. samost. razvij.
Andrej Perdan, oper. na sist.
Marjan Ravnikar, sam. razv.
Emil Sosič. laborant III
Tomaž Ursič, laborant III
Marija Žele. sam. razv.
Med letom odiel z instituta:
Pa.ao Satalič, dipl. ing., asist. pod.
Med letom odiel v JLA:
Anton Ramiak*, dipl. ing., asist, asist. pod.
ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE
Vodja:
Boris Naviniek, dr., dipl. ing., raz. svet.
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Jure Biguljan, dipl. ing., asist. pod.
Peter Panjan, dipl. ing., vii. strok. sod.
Anton Žabkar, dipl. ing., sam. str. sod.
Ostali sodelavci:
Martina Peternel, sam. razv.
Albert Prodan, dr., dipl. ing., vii. raz. sod.
Čedomir Ravr.ik*, dr., dr. med., red. prof.
Milan Rožmarin, prof. f iz., vii. str. sod.
Milan Schara**. dr. dipl. ing., raz. svet., red. prof.
Janez Seliger*, dr., dipl. ing., izr. prof.
Zlatko Sitar***, dipl. ing., asist. pod. (neizv.)
UroiSkalerič*. dr., zobozdr., doc.
Peter Stavanja***, dipl. ing., vii. str. sod.
Janez Stepiinik*. dr. dipl. ing., redni prof.
Jelka Svetek, dipl. ing., asist. pod (neizv.)
Marjeta Šentjurc, dr., dipl. ing., vii. raz. sod.
Bosi I j ka Tadič, dr., dipl. ing., raz. sod. I (neizv.)
Bogdan Topič**, mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.), asist.
Boris V e d l i n * " . mag., dipl. ing., raz. sod. I (neizv.)
Andrej VučkoviČ, dipl. ing., str. sod.
Marko Zgonik**, mag. dipl. ing., vii. asist. podipl., asist.
'van Zupančič*, dr., dipl. ing., izr. prof.
Ostali sodelavci:
Peter Ajdič, vod. razv.
Vital Eržen, vod. razv.
Orest Jarh, ing., sam. razvij.
Samo Kopač, ing., sam. razvij.. pripr.
Marko Koren, ing., teh.
Davorin Kotnik, sam. teh.
Marjanca Nemec, sam. razv.
Silva Piri, ing. vod. razv.
Janko Polanec, vod. razv.
Jernej Porok, vod. razv.
Zora Skraba, sam. razv.
Veselko Žagar, ing., vod. razv.
CENTER ZA TRDE PREVLEKE
Med letom odila z instituta:
Nada Vene, dipl. ing., raz. sod. I — upokoj.
vodja centra in vodja proizvodnje:
Anton Volk
Mirovanje:
Venceslav Rutar, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Ostali sodelavci
Matjaž Drobnič, sam. tehn.
Veronika Gaspar, strok. sod.
Damjan Matelič, sam. razv.
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Med letom odiel z instituta:
Jure Marinčič, samost. razvij.
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
Vodja:
Robert Blinc*, akademik dr., dipl. ing., red. prof.
Pomočnik vodje odseka:
Janez Slak, dr., dipl. ing., raz. sod. II
Višja tajnica I:
Marta Lavriia
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Pavel Cevc, dr., dipl. ing., vii. raz. sod.
Martin Čopič*, dr., dipl. ing., doc.
Franci Demšar, mag. prof. fiz., raz. sod. II (neizv.)
Janez Doliniek, mag. dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Cene Filipič, dipl. ing., vii. str. sod.
Nenad Funduk*, dr., zobozdr. doc.
Marija Jamiek V i l f a n " , dr., dipl. ing., vii. raz. sod., asist.
Aleksander Jovanovifi"*, dipl. ing., vii. raz. sod. (neizv.)
Alenka Kanduler, dipl. ing., vodilni razv.
Primož Kerkoč.dipl. ing., asist. pod. (neizv.)
Ivan Kvasič, dipl. inp. asist. pod. (neizv.)
Gojmir Lahajnar", dr., dipl. ing., vii. raz. sod., izred. prof.
Danilo L a s i č * " , dr., dipl. ing., vii. ai'lt. podipl.
Borut Lavrecnič",dr.,dipl. ing., vii. raz. sod., doc.
Adrijan Levstik", dr,, dipl. ing., vii. raz. sod., doc.
Iva Levstik, dipl. ing., vod. razvij.
Bojan Ložar, dipl. ing., vii. str, sod.
Matjaž L u k a č * " , dr., dipl. ing., strok. sod.
Metka Luzar Vlachy", dr., dipl. ing., doc.
Bojan Marin, dipl. ing., asist. podipl.
Velibor Marinkovič*,dr.,dipl. ing., izr. prof.
DragoljubMihailovič, dr., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Jasna Milavc, dipl. ing., asist. pod. (neizv.)
Igor Muievic, dipl. ing., vii. str. sod.
Aleksander N o v a k " * , razisk. svet. (neizv.)
Radko Osredkar*, dr., dipl. ing., doc.
Tadeja Ovsenik, dipl. ing., (Sist. podipl.
Slavko Pečar*, dr., dipl. ing., doc.
Milan M i k P i n t a r " * , dr., dipl. ing., razisk, svetn. (neizv.)
Janez Piri, dr., dipl. ing., str. svet.
Anton Prelesnik, dipl. ing., raz. sod. I
Vodja:
Boris Žemva**, dr., dipl. ing., vii. raz. sod., red. prof.
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Zoran Beilin, dipl. ing. vii. asist. pod. (neizv.)
Janez Bitenc, dipl. ing., str. sod.
Branko Družina, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Marija Fele, mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Darja Gantar, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Peter Glavič***, dr. dipl. ing., red. prof.
Adolf Jesih, dipl. ing., asist. podipl.
Karel Lutar. dr., dipl. ing., raz. sod. II
Jadran Maček*, dr., dipl. ing., izr. prof.
Svetozar Miličev*. dr., dipl. ing., red. prof.
Milenko Milojevič, dipl. ing., vii. str. sod.
Peter Petač, mag., dipl. ing., vii. str. sod.
Tomaž Skapin, dipl. ing., vii. asist. pod. (neizv.)
Andrej Stergariek", dr., dipl. ing., raz. sod. I, doc.
Janez Stražiiar*. dr., dipl. ing., asist., raz. sod. II
Jože Šiftar*, dr., dipl. ing., red. prof.
Andrej Šmalc", dr., dipl. ing., vii. raz. sod., izr. prof.
Janko Žerjav, mag., dipl. ing., vii. str. sod.
Ostali sodelavci:
Anže Bole, sam. razv.
Peter Frkal, sam. teh.
Neda Hanc, adm. ref,
Karla Makovec, teh.
Jože Matko, sam. teh.
Anka Rahten, vod. razvij.
BorislavaSedej. vod. razv.
Marija Toplak, sam. teh.
Mira Vampelj, teh.
Anton Žemljic, vod. razv.
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
Vodja:
Vili Kramer, dr., dipl. ing., vii. raz. sod.
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Radmila Ajlic, mag. dip', ing., raz. sod. II (neizv.)
Tadej D o l e n c " * , dr., dipl. ing., raz. sod. II, doc.
Ana Gregorčič", dr., dipl. ing., raz. sod. II, doc.
Bogdan Kralj, dr., dipl. ing., raz, sod. I
Hermina Leskoviek Sefman, dr., dipl. ing., raz. sod. I
69
Jota Pezdič, dipl. ing., vii. str. sod.
Arkadij Popovič, dipl. ing., vii. str. sod.
Peter Starič. dipl. ing., sam. str. sod.
Stojan Stavbtr, mag., dipl. ing., vii. aist. podipl.
Boris Šket", dr., mag., dipl. ing., doc.
Janaz Štupar**, dr., dipl. ing., vii. raz. sod., doc.
Janko Urbane, dipl. ing., asi«, ped.
Marko Zupan*, dr.. dipl. ing., izr. prof.
Dušan Žigon, mag., dipl. ing., raz. sod. II (naizv.)
Ostali sodalavci:
Ivanka Glaztr, sam. razv.
Janaz Koroiin, vod. razv.
Silva Parko, sam. razv.
Marina Španko, vod. razv.
Mad letom odili z instituta:
Jote Maršal*, dr., dipl. ing., radni prof.
Robert Sušit, dipl. ing., asist. pod.
Barbara Zaje, mag., dipl. ing., vii. asist. pod.
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
Vodja:
Ivan Kobal, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Sodelavci s fakultetne izobrazbo:
Karel Južnič**, dr., dipl. ing., vii. raz. sod., izr. prof.
Cveto Klofutar*, dr., dipl. kem.. red. prof.
Ksenija Lenarčič, dipl. ing., asist. pod.
Antonija Lesar, dipl. ing., asist. podipl.
Špelca Pal j k, dr., dipl. ing., vii. raz. sod.
Marjan Senegačnik*, dr., dipl. ing., red. prof.
Ostali sodelavci:
Jana Burger, vod. razv.
Stefica Fedina, ing., vod. raz.
Teodor Mohar, vod. razv.
Miran Čeh. dipl. ing., vii. asist.. podipl. (naizv.)
Goran Dragic, mag., dipl. ing., raz. sod. II (naizv.)
Miha Drofenik". dr., dipl. ing., vii. raz. sode., izr. prof.
Ljubo Golič*. dr., dipl. ing., red. prof.
Janaz Hole. dr..dipl. ing., raz. sod. I (naizv.)
Marko Hrovat. dipl. ing., asist. podipl.
Heda Intihar. dipl. ing., asist. podipl.
Anton Jager, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Stane Jurca***. dr.. dipl. ing., raz. sod. I
Varužan Ktvorkijan. mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Marija Koisc. dr., dipl. ing., raz. sod. I
Tomaž Kosmač, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Viktor Kraievec, dr.. dipl. ing., vii. raz. sod.
Barbara Malic, dipl. ing., vii. asist. podipl. (naizv.)
Saia Novak, dipl. ing., sam. razv.
Dubravka Rocak. mag., dipl. ing., raz. sod. H (naizv.)
Dimitrij Suinik. dr.. dipl. ing., raz. sod. I
Danilo Suvorov, dr.. dipl. ing., vii. asist. podipl.
Marija Trontelj". dr., dipl. ing., vii. raz. sode., izr. prof.
Igor Zaje, dipl. ing., asist. podipl.
Ostali sodelavci:
Jena Cileniek. tam. razv.
Karel Cotman, sam. razv.
Anton Čandefc, sam. razv.
Matjaž Černila, teh.
Silvo Drnoviek, teh.
Darko Eterovič, teh.
Sanja Fidler. admin. ref.
Medeja Gec, %»m. razv.
Irena Jenko, sam. razv.
Janez Koroiin, laborant III
Kristina Kos, sam. razv.
Srečo Maček, ing., sam. razv.
Lada Marsel, vod. razv.
Tone Porenta, ing. vod. razv.
Josip Puh, ing., sam. razv.
Borut Vičič, lab. I
Jarmila Wernkj, sam. razv.
Ved letom odiel z instituta:
Velizar Štrumberger, dipl. ing., asist. podipl.
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
Vodja:
Peter Stegnar", dr., dipl. biol., raz. sod. I, doc.
Komercialni referent in uiija tajnica I I I :
Zdenka Banko
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Ljudmila Benedik.dipl. ing., asist. pod. Ineizv.)
Anthony Robert Byrne, dr., r»ipi. ing., vii. raz. sod.
Marjan Dermelj*, dr., dip*, kem., asi»t., raz. sod. II
Alei Fajgelj, mgr. dipl. ing., vii. asist., pod.
M leden Franko, mgr., dipl. ing., vii. asist. pod.
Milena Horvat, mgr., dipl. ing., raz. sod. II Ineizv.)
Zvonka Jeran, dipl. biol. asist. podipl.
Borut Smodii, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Magda Tuiek Žnidarič, mgr., dipl. biol. raz. sod. II (neizv.)
Vladimir Zelen ko*, dr., dipl. ing., asist., raz. sod. I
Ostali sodelavci:
Dulan Konda, sam. teh.
Jože Novak, vod. razv.
Zdenka Planiniek, ing., sam. razv.
Ana Prosenc, vod. razv.
Janja Smrke, teh.
Med letom odila z instituta:
Ladislav Kosta*, dr., dipl. ing., redni prof. - smrt
Mirjana Mihailovič, mag., dipl. ing., raz. tod. I - smrt
ODSEK ZA KERAMIKO
Vodja:
Drago Kolar*, dr., dipl. ing., rad. prof.
Pomočnik vodje:
Miloi Komac, dr., dipl. ing., vii. raz. sod.
Strokovni sekretar:
Mili Tozon, dipl. oac.
Tajnicalll:
Mojca Hren
Sodelavci t fakultetno izobrazbo:
Slavko Bernik, dipl. ing,, asist. podipl. (neizv.)
Spomenka Betenicar, mag., d>i- '"g., vil. str. tod.
70
Med letom odiel v JLA:
Lovro Cimperman, teh.
ODSEK ZA BIOKEMIJO
Vodja:
Vito Turk*, dr., dipl. ing. red. prof.
Vitja tajnica I I :
Maja Lozar Starncar, dipl. germ.
Nataia Prislan
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Joža Babnik, dr., dipl. biol., vii. raz. sod.
Jože Brzin, dr., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Andreja Jerina, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Vladimir Cotič, dr., dr. med., raz. sod. II
Vladka Čurin, dipl. ing., asist. podipl.
Metka Filipič, mgr., dipl. ing., raz. tod. II (neizv.)
Marko Oolinar, dipl. biol., atitt. podipl. (neizv.)
Marinka Drobnič Koiorok, mag., dipl, ing., vii. atitt. podipl.
Duiica Gabrijelčič, mag., dipl. ing., vii. atitt. podipl.
Marta Grebene, dipl. ing., atitt. podip, (naizv.)
Franc Gubeniek**, dr., dipl. ing., raz. svet., redni prof.
Roman Jerala, dipl. ing., atitt. podipl. (neizv.)
Majde Kokelj, dipl. ing., atitt. podipl. (neizv.)
Marija Kopitar, dr., dipl. ing., vil. rar. tod.
Janko Kot, dipl. ing., atitt. podipl.
Matjaž Kotnik, mag., dipl. ing., vii. atitt. podipl.
Igor Kregar*", dr., dipl. ing., raz, svat., redni prof.
Tamara Lah, dr., dipl. ing., raz. tod. II
Brigita Lenarčič, mag. dipl. ing., vii. atitt. podipl.
Pika Metko, dipl. ing., atitt. podipl. (neizv.)
Tatjana Popovič, mag,, dipl. ing., vil. atitt. podipl.
Vida Puizdar, dipl. ing., atitt. podipl.
Ana Ritonja, dr., dipl. ing., raz. tod. II
Mojca Trttenjek, dipl. ing., atitt, podipl. (naizv.)
Maja Vihar, dipl. ing., atitt. podipl.
Alojz Suhar**, dr., dipl. IrHj., vil. t»z. tod., doc.
Ottali sodelavci
Majda Božič, tam. rjzv.
Andreja Burkeljc, tam. razv.
Anica Candek, lab. I
Duro Horvat, lab. IV
Igor Koprivec. delavec - lab.
Stanka Koiir, urn. razv.
Louisa Johanna Kroon Zitko, ing., vod. razv.
Katja Ogrinc. sam. razv.
Jtmtja Pelicon, sam. razv.
Mariana Pregelj, sam. razv.
Andrej Šali, ing., vodilni razvij.
Vakoslava Turk, sam. razvij.
Darja Ž unit Kotar, sam. razv.
Mirovanja:
Metki Ranko* * *, dr., dipl. ing., vii. asist. podipl.
ODSEK ZA AVTOMATIKO. BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO
Vodja:
Uroi Stanič * * , dr., dipl. ing., vii. raz. sod., doc.
Pomočnik vodja odseka:
Pavel Oblak, mag., dipl. ing., raz. sod. I
Komercialna referentka:
Cvetka Bevc
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Aleksander Ahlin, dipl. ing., asist. podipl.
Uroi Bogataj, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Milko Čefarin, dipl. ing., asist. podip. (neizv.)
Borut Kelih, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Miroljub Kljejič", dr., dipl. ing., raz. sod. I I , redni prof.
Alei Klofutir, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Igor Kovač, dipl. ing., vii. strok. sod.
Jadran Lenarčič, dr., dipl. ing., raz. sod. II
Borut Lenart, dipl. ing., sam. strok. sod.
Matija Maležič, dipl. ing., sam. strok. sod.
Stojan Mrak,dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Bojan Nemec, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Zoran Novakovič, dipl. ing., vii. asist., podipl. (neizv.)
Janez Rozman, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Anton Ružič, dipl. ing., asist. podipl.
Iztok Saje, dipl. ing., asist. podipl.
Sanja SavM, dipl. ing., asist. podip. (neizv.)
Peter Vrtačnik, dipl. ing., asist. podipl.
Leon Žlajpah, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Ostali sodelavci:
Branko Cvelbar, ing., sam. razvij.
Duian Filipič, lab. I
Andrej Goričan, teh.
Dejan Omaje, lab. II
Jože Opeka, sam. razv.
Miha Stopar, vod. razv.
Janez Zalar, sam. teh.
Stanislav Žerovnik, teh.
Med letom odili z instituta:
Borut Lenardifi, dipl. ing., asist. podipl.
Primož Strojnik", dr., dipl. ing., asist., raz. sod. II
Stanislav Pltvnik, dr., dipl. ing., raz. sod. II
Miio Ribarit, dipl. ing., asist. podipl.
Saio Zorman, dipl. ing., asist. podipl.
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN
REGULACIJE
Vodja:
Stanko Strmčnik* , dr., dipl. ing., raz. lod. I, doc.
Tajnica III in komerc. ref.
Tatjana Macarol
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Bar Mario, dipl. ing., strok. sod.
Bremiak Franc*, dr. dipl. ing., redni prof.
Černetič Janko", dr., dipl. ing., raz. sod. I, doc.
Godena Giovanni, dipl. ing., asist. podipl.
Hvala Nedji, dipl. ing., asist. podipl.
Jovan Vladimir*", mgr. dipl. ing., vil. strok. sod.
Juričič Djani, mgr. dipl. ing., vii. asist. podipl.
Keber Alojz, dipl. ing., vil. strok. sod.
Petrovčič Janko, dipl. ing., asist. podipl.
Tremte Primož, prof. mat., asist. oodipl.
Saga Marko, mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Ostali sodelavci:
Grom Janez, sam. razv.
Strubelj Miroslav, teh.
MadlatomodtelvJLA:
Jure čretnik, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO
Vodja:
Zdenko Milavc, dipl. ing., vii. raz. sode.
Komercialni referent:
Vladimir Franinovič
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Bogdan Bastar. dipl. ing., vod. str. sod.
Jože Bertram, dipl. ing., sam. str. sod.
Marko Oolanc, dipl. ing., vii. str. sod.
Franc Mavric, dipl. ing., vii. str. sod.
Ostali sodelavci:
Mira Beltram, sam. teh.
Drago Brodnik, lab. I
Milan Dvornik, laborant IV
Zvone Grabnar, sam. teh.
Paiko Juras, sam. razv.
Izidor Kobal, sam. razv.
Jure Konjar, vod. razv.
Herman Kralj, vod. razv.
Dominik Omejc, lab. IV
Janez Puh, sam. razv.
Franc Spreizer, sam. razv.
Andrej Skodič, ing., sam. razv.
Viktor Švikert, teh.
Marjan Viskovič, sam. teh.
Igor Žerovnik, sam. razv.
Med letom odiel z instituta:
Milan Kranjc, dipl. ing., strok. sod.
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO !N INFORMATIKO
Vodja:
Marjan Špegel, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Pomočnik vodje:
iurij Tasič**, dr., dipl. ing., raz. sod. I, izr. prof.
Strokovni sekretar:
Diana Kobler, prof. angl. in nem.
Tajnica I:
Jolanda Stibilj
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Viktor Avbelj, dipl. ing., asist. podipl.
Marko Bohanec, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Damjan Bojadžiev, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Marko Bonač, dipl. ing., asist. podipl.
Ivan Bratko*, dr., dipl. ing., izr. prof.
Andrej Brodnik, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Bojan Cestnik, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
France Dacar, dipl. mat., sam. str. sod.
Tomislav Dolenc, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Borka Džonova-Jerman-Blažič, dr., dipl.ing., raz.sod. I, vod.str.sod.
Tomaž Erjavec, dipl. ing., asist. podipl.
Irena Fabič, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Bogdan Filipič, dipl. ing., asist. podipl.
Matjaž G a m s " , mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. asist.
Ludvik Gyergyek*, dr., dipl. ing., red. prof
Borut Jurčič Zlobec, mag., dipl. ing., raz. se d. II (neizv.)
Gorazd Kandus, mag., dipl. ing., vod. str. sod.
Monika Kapus Kolar, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Peter Kolbezen", dr. dipl. ing., vii. raz. sod., izr. prof.
Janez Korenini, dr., dipl. iiig., vil. raz. sod.
Srečko Lavrenčič, dipl. oec, sam. svet.
Barbara Lakner, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Nada Lavrač, mag., dipl. mat., vil. asist. podipl.
Iztok Lesjak, dipl, ing., asist. podipl.
Slavko Mavric, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Branko Mihovilovič, dipl. ing., asist. podipl.
Marijan Miletič, dipl. ing., sam. str. sod.
Igor Mozetič, mag., dipl. ing., vil. asist. podipl.
Rudolf Murn, dr., dipl. ing., vii, raz. sod.
Franc Novak, mag,, dipl. ing., vii. asist. podipl.
Igor Ozimek, dipl. ing., asist. podipl.
Duian Peček, dipl. ing., vod. strok. sod.
Sala P r e i e r n * " , dr., dipl. ing., raz. sod. II
Andreja Pulič, dipl. ing., asist. podipl.
Vladislav Rajkovič", mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Peter Reinhardt, dipl. ing., asist. podipl.
Borut Robič, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Rajko Sabo, mag,, dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Jurij Šile, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Matjaž Šubelj, mag,, dipl. ing,, sam. str. sod.
Peter Tancig* *, mag., dipl. ing., raz. sod. I I , doc.
Roman Trobec, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
71
Helena Tvrdy. dipl. ing., asisi. podipl.
Iztok Tvrdy, dipl. ing., vi*. asist. podipl Ineizv I
Tanja Urbančič, dipl. ing., vii. asist. podipl. Ineizv.)
Milan Višinski, dipl. ing., sam. str. sod.
Boris Vodoprvec, dipl. ing., vii. str. sod.
Lojze Vogel. mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Ouro Zrilič. dr., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Ostali sodelavci:
Primož Anžič, sam. teh.
Matjaž Cotman, teh.
Branko Kekec, sist. progr.
Albert Kolar, ing., vod. razv.
Tomaž Kriitofelc, sam. razvij.
Mitja Lasič, ing., vod. razv.
Lilijana Lasič, sam. tehn.
Željko Moikun, vod. razv.
Damjan Perhavec, teh.
Aleksar ler Petrovčič, teh.
Tomislav Purkart, teh.
Med letom odili z instituta:
Marko Batista, dipl. oec., sam. svet.
Andrej Dobrin, dipl. ing., asist. podipl.
Iztok Lajovic* * *, dipl. ing., sam. str. sod.
Davor Miljan, dipl. ing., asist. podipl.
Med letom odiel v JLA:
Boris Težak, dipl. ing., asist. podipl.
Mirovanje:
Janez Žerovnik, dipl. ing., asist. podipl.
ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO
Vodja:
Božo Glavič, ing. vod. razv.
Tajnik I I I
Franc Basa
Ostali sodelavci:
Mirko Grčar, lab. II
Igor Kravcar, lab. I
Jože Piiek, sam. razv.
Duian Rogelj, lab. I
Milan Šantelj, sam. razv.
Med letom odšel z instituta:
Marjan Japelj, sam. razv., — inv. upok.
RC IJS
Vladimir Alkalaj, mag., dipl. ing., vodja RC
Ivan Ivanjko, oper. na sist. RC
Matjaž Levstek, vodja oper., na sist. RC
Mark Martinec, dipl. ing., vodja sistema RC
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKC
Vodja:
Mitja Najžer* *, dr., dipl. ing., raz. svet., izr. prof.
Strokovni sekretar:
Matjaž Ravnik, mag., dipl. ing., raz. sod. II
Komercialist:
Marjeta Boje, dipl. oec.
Tajnica I I :
Ursula Turiič
Sodelavci s strokovno izobrazbo:
Bruno Cvikl*, dr., dipl. ing., izr. prof.
Mojca Cepič", dipl. ing., asist., asist, podipl,
Milan Čerček, dr., dipl. ing., raz. sod. I
Milan Č o p i č " * , dr.,dipl. ing., raz. svet.
Bogdan Glumac, mag., dipl. ing., vii. str. sod.
Radomlr llič, dr., dipl. ing., sam. str. sod.
Nikola Jelič, dipl. ing,, asist. podipl. Ineizv.)
Igor Jenčič", dipl. ing., vii. asist. podipl. Ineizv.)
Ivan Aleksander Kodeli.dipl. ing., vii, asist. podipl. Ineizv.)
Edvard Kriitof, dipl. ing., str. sod.
Marjan K romar, dipl. ing,, vii. asist. podip. (neizv.)
Alenka Loose, dipl, ing., asist. podipl.
Irena Mele, dipl. ing., str. sod.
72
Jože Peternelj. dr., dipl. ing., sam. str. sod.
Savo Poberaj*. d'., dipl. ing., r^d. prof.
Jože Rant. mag., dipl. ing., raz. sod. t
Igor Remec. mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Slavko Slavic, dipl. ing., vii. str. sod.
Egon Srebotnjak, dipl. ing., vii. asist. podip. Ineizv.)
Tomaž Šutej. dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Andrej Trkov. mgr.. dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Ostali .»delavci:
Sanja F idler, adm. ref.
Marjan Humar. vod. razv.
j inez Keržič, vod. razv.
F anc Moikon, vod. razv.
Marija Mohar, adm. ref.
Franc Žitnik, sam. razv.
Bojan Žefran, sam. ten.
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
Vodja:
Miha T o m i i č " , d r , d i p l . ing., str. svet., izr. prof.
Komercialna referentka:
Tanja Furst, dipl. oec.
Viija tajnica I:
Roža Pergarec, prof.
Tajnica 11:
Barbara Borota, prof.
Tajnica I I I :
Stanislava Kokot
Sodelavci s fakultetne izobrazbo:
Mitja Bizjak, dipl. ing., str. sod.
Andrej Čož, dipl. ing., str. sod.
David Čuk, mag., dipl. ing., sam. str. sod.
Barbara Dekleva Likar, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Grlica Dimič, dipl. ekon., pom. progr.
Mihaela Dovč, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Mirzo Džumhur, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Sead Hrnjič, dipl. ing., str. sod.
Janez Jarc, dipl. ing., sf. sod.
Irena Komprej, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Jože Kosec, dipl. i ne,., viš. asist. podipl. (neizv >
Primn* Krajnik, oipl. ing., asist. podipl. Ineizv.)
oeverin iv'iaffi, c'ipl. ing., str. sod.
Ljubomir Mariula, dipl. ing., vii. str sod.
Dragan Mrdakovič, mag., dipl. ing, str. sod.
Zoran Mariniek, mag., dipl. ing., str. svet.
Ivan Nemec, dipl. ing., str. sod.
Gorazd Opaikar, dipl. ing., vii. str. sod.
Drago Pavieij, dipl. ing., vod. str. sod.
Marjan Pegan, mag., dipl. ing., sam. str. sod.
Arman Perčinlič, dipl. ing., ,-sist. podipl. (neizv.)
Primož Pirnat, mag., dipl. in<., vii. str. sod.
ChrstodoulosPhyjicos, mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)
Jože Rugelj, dipi. ing., asist. podipl. Ineizv.)
Vlajko Savičič, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Boris Selan, mag., dipl. ing., vii. str. sod.
Anton Smrdu, dipl. ing., kom. ref. + sam. razv.
Mateja Skapin Rugelj, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Radovan Tavzes, mag., dipi. ing., str. svet., vod. lab.
Aleksander Temeljotov, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Aleksandar Todorovič, dipl, ing,, str. sod.
Andreja Urbančič, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.)
Marjan Vidmar, mag., dipl. ing., sam. str. sod.
Boris Žnidarič, mag., dipl. ing., vii. str. sod.
Janko Žmuc, dipl. ing., asist. podipl. Ineizv.)
Peter Žumko', dr., dipl. ing., izr. prof.
Ostali sodelavci:
Darja Bokalič.adm. ref., viiji kom. ref.
Majda Burger, adm, ref.
Vesna Eniko, ing., sam. teh. - operat. na sist.
Boris Horvat, lab. I
Ivan Kučan, sam. teh.
Barbara Kobal, ing., oper. na sist.
Boris Kramar, pom. progr.
Franc Merljak, sam. razv.
Jožica Močilnikar, admin,
Igor Močnik, pom. progr,
Niko Nikolčič, pom. progr.
Mateja Pečar, oec, adm, ref., kom. ref.
Cvetko Pepelnik, ing,, sam. razv, - sam. tehn.
Igor Ribič, sam. teh.
Milan Simončič, sam. razv., vod. razv.
Jana Struinik, oper. na sist., pom. progr.
Majda Suielj, pomožni progr.
Mad letom odila z instituta:
Ahmed Esmail Elsayed dr.. dipl. ing., raz. seri. I
Matija Povirk, sam. teh.
ODSEK ZA OBRATOVANJE REAKTORJA
Vodja:
Gvido Pregl*. dr.. dipl. ing., izr. prof.
Ostali sodelavci:
Darko Kaviek. vodja operaterjev
Vincencija Kovačič. namest. vodje operaterjev
Andrej Kužnik. namest. vodje operaterjev
Igor Lepemk. lab. I
Ludvik Lipič, vodja operaterjev
Bojan Oman, sam. teh.
Rudi Švajger, lab. I
Henrik Udovč, vodja operaterjev
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
*« odja:
Borut Mavko' *. dr., dipl. ing., str. svet., izr. prof.
Viija tajnica I I I :
Ida Radan. prof. angl.
Tajnica II:
Zlata Vrhovec Mikolič
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Andro Alujevič", dr., dipl. ing., red. prof.
Dečan Beader, dipl. ing., asist. podipl.
Silvo Bizjak, dipl. ing., asist. podipl.
Leon Cizelj. dipl. ing., asist. podipl.
MHorad Duiič***,dr.,dipl. ing., sam. str. sod.
Ljubo Fabjan, mag., dipl. ing., vii. str. sod.
Miran Corenec, dipl. ing., asist. podipl.
Miroslav Gregor ic, mag., dipl. ing., vod. str. sod.
Radko Istenič, dipl. ing., sam. str. sod.
Katarina Janežič, dipl. ing., str. sod. - asist.
Andrej Jerele, dipl. ing., str. sod.
Iztok Kordii, dipl. ing., asist. podipl.
Darko Koroiec, dip:, ing., asist. podipl.
Venceslav Kostadinov, dipl. ing., asist. podipl.
Mitja Kožuh, dipl. ing., asist. podipl. Ineizv.)
Iztok Parzer, dipl. ing., asist. podipl.
Stojan Petelin, mag., dipl. ing., sam. str. sod.
Andrej Stritar, dr., dipl. ing., sam. str. sod.
Janez Suinik, dr., dipl. ing., spec. nukl. teh., vii.raz. sod.
Božidar Šarler. mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.
Jelko Urbančič, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.)
Do rde Vojnovič, dipl. ing., asist. podipl.
Ostali sodelavci:
Elizabeta Bobnar, prof., kom. ref. in adm. ref.
Boitjan Primec. teh.
Med letom odili z instituta:
Petar Brajak, mag., dipl. ing., asist. podipl.
Gorazd Petarlin, dipl. ing., strok. sod.
Mirjana Radovic, mag , vii. str. sod.
Andreja Saver, tajnica III
Miran Želj ko, dipl. ing., asist. podipl.
RERC
Drago Čepar. mag., dipl. ing., sam. svet.
Miroslav Dečman dipl. oec.; sam. svat.
Snežana Dimitrevska, dipl. ing., svet. II
Igor Drnoviek. dipl. geogr., progr. pripr.
Zoran Gaborovič. dipl. ing., vodja programerjev
Pavel Golob, dipl. ing., sani. progr.
Boža Hočevar, dipl. ing., sam. svat.
Pavel Ipavec. dipl. ing., sam. svet.
Nevenka Iveta, dipl. mat., sam. svet.
Jožica Kržič, dipl. ing., progr.
Jože Klaus, kapetan dolge plovbe, progr. organiz.
Rajko Kolar. dipl. ing., sam. svet.
Lucija Kramberger, dipl. ing., svet. II
Viljan Mahnit • • * , mag., dipl. ing., svet. II
Mato Noack. dipl. ing., progr. organiz.
Zoran Radalj. dipl. ing., vii. asist. podipl. Ineizv.)
Iva Sega, dipl. mat., sam. svet.
Franc Seviek, mgr., dipl. ing., svet. II
Dame Stojanovski. dipl. ing., sam. svet.
Slavica Šmuc, dipl. mat., svet. II
Jure Ulčar, dipl. oec.. svet. II
Miloi Vinko Toni. dipl. ing., sam. svet.
Mira Volk. dipl. mat., sam. svet.
Biljana Voinjak, dipl. ing., svetov. II
Tanja Zabel, dipl. mikrobio . : « u svet.
Helena Založnik Legiia, dipl ing., svetov. II
Ostali sodelavci:
Marijan Baričič, svet. II
Bojan Brvar, svet. I
Janez Cerk, progr.
Jadran Čibej, sam. progr.
Marija Kožuh, sam. progr.
Marija Krhlikar, progr.
Rajko Likar. svet. II
Ludvik Lindič, progr.
Matjaž Mauser, sam. progr.
Borut Mavec, progr.
Miloi Mele, sam. progr.
Marija IMagode, progr. pripr.
Frančiika Rabuza, operaterka na luknjalniku
Brane Radujko, svet. I
Bojan Rovtar, svet. 11
Vera Srebotnjak, progr. organiz.
Marijan Šemrl, svet. I
Lojze Šuc, ing., vodjd progr.
Emilija Trkman, sam. svet.
Marjeta Vidnv, operaterka na luknjalniku
Med letom odili z instituta:
Lavrence Anton Bajuk, dipl. ing., sam. svet.
Robert Bončina, dipl. ing., asist. podipl.
Bori« <remesec* * ' , sam. svet.
IV dd letom odiel v JLA:
Darko Bele, dipl. ing., sam. progr.
ODSEK ZA OCENO POSEGOV V OKOLJE
V.d. vodja:
Svetozar Polič, mag., dipl. ing., raz. sod. II
Sodelavec s fakultetno izobrazbo:
Branko Kontic, dipl. ing., vii. str. sod.
Ostali sodelavki:
Jelka Jernejčič, kom. . ef.
Maja Jevniiek, tajnica III
Predstojnik RERC
Andrej Stritar, dr., dipl. ing , sam. str. sod.
Ostali sodelavci:
Janez Jezeriek, operater
Tone Sila, operater
SPLOŠNE SLUŽBE
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
V.d. vodja:
Marjan Ribaric**,dr., dipl. fiz., raz. svat., rad. prof.
Tajnici:
Renata Paviič
Erika Marincič
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Jana Birk Vrabec***, dipl. mat., sam. svat.
Darko Bala, dipl. ing., sam, progr.
Milena Botica, dipl. ing., progr.
SEKRETARIAT
Sekretar:
Tanja Šareč, dipl. iur., sekretar instituta
Ostali sodelavci:
Polonca Adrinak BerliC, sam. rti. za kadrovska vpraianja
Božana Božii, sam. raf. za soc. varnost in družbeni standard,
sekretarka samoupravnih organov
Dorica Glastford, adm. ref.
Adelaide Opeka, ref. za OD
Pavel Podlipnik, sekretar samoupravnih organov
73
Marjata Purkat. raf. za zdravstveno socialno varnost
Svatlana Suiejmanovič. raf. za adm. zad. in pog. razm.
Sonja YVostnar, vodja parsonalno kadrovska služba
Strojapisnica:
Vasna Janetič. strojepisk? II
Antonija Rupnik, strojepisca na spacialnam stroju
Razmnožavalnica:
Anita Blegovič, grafičarka
Albert Kolaric, vodja razmnožavalnica
Garata:
Joža Dranik. voznik osab. avt.
Anton K lap, voznik osab. avt.
Stefan Pačirar, vodja garata
Posta:
Karmen Bavc, raf. za sprajam in oddajo poitt
Mojca Juhart, raf. za sprajam in oddajo pošt? in ku.irka
Stafan Kolanko, kurir — iofar
Mirjana Mirkovič. kurir in strojepiska II
Marija Sria. kurirka (reaktor)
Telefonska centrala:
Sonja Bokal, telefonistka
Leopold Miklavčii, telefonist (reaktor)
Matjaž Srebrnič, telefonist
Med letom odšli z instituta:
Jote ZibUnik, vodja razmn. - smrt
Franc Kunaver. voznik oseb. avt. - upok.
Nastja Kramar, ref. za sprejem in odd. poite
Jote Bucek. vodja skladriča
Milan Joras, skladiščnik
Janez Jerin, skladiičnik
Ivanka Jurčevič, knjig. Ill
Bojan Kastelic. skladiičnik
AnicaS.ojanovič, knjigovodkinja III
Med leto-n oditi z instituta:
Mirko Blatnik, vodja sklad. — upok.
KNJIŽNICA
Vodja:
Leopold Oebevec, dipl. ing.
Ostali sodelavci:
Breda Janetič, v i l knjižničarka
Slobodanka Paulin, knjižničarka
Dejan Šuinik, bibliotekar
Andrej Šutterjič, bibliotekar in vii. knjižničar
FOTOLABORATORIJ
Marjan Smerke, ing., vodja fotolaboratorija
DELAVNICE IN KONSTRUKCIJA
Vodja:
Sava Ivankovič, dipl. ing.
Vitja tajnica I:
Anastazija Ugrin
FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA
Vodja:
Matjaž Koimrlj, dipl. oec.
Ostali sodelavci
Dragica Beirtec. likvidator
Tatjana Golob, vodja materialnega knjigovdostva
Zdenka Jerneje, knjigovodkinja osebnih dohodkov
Vasna KoWar, računovodkinja instituta
Zora Korbar, knjigovodkinja II
Alenka Masla, knjigovodkinja II
Milena Marjetic, knjigovodkinja I
Dunja Madvefček, knjigovodkinja II
Marija Nagode, planer analitik
Fračnrlka Pristavec, vodja knjigovostva 0 0
Sabina Proiek, blagajnik
Zoja Rak. vodja finančna operative
Slavka Rakovec, knjigovodkinja II
Barbara Rei, knjigovodkinja II
Marija Rupnik, knjigovodkinja I
Ana Sever, knjigovodkinja I
Herta Talan, knjigovodkinja I
Karolina Tomie, knjigovodkinja II
Marija Vranic, blagajnik
KOMERCIALA
Vodja:
Franc Herman, dipl. ing.
Ostali sodelavci:
Darja Cesar, oec. uvozni ref.
Maruša Gaiperlin, uvozni ref.
Lidija Jarni, komercialistka
Štefka Lavrič, komercialistka
Lucija Nadreh, komercialistka
Anica Rant Grampovčan, komercialistka
Branka Rapoia, komercialistka
Jana Salan, prodajni ref., komercialistka
Jana Salan, uvozn. raf.
Branka Spasojevič, fakturistka
Jadranka Varga, komerc. in fakt,
Milana Volk, komercialistka
Barbara Vrtečnik, uvozni raferent
Jože Vrečar, nabavlječ
Tone Vrečar, nabavlječ
Skladišča:
Roban Baketič, vodja skladitta
Duian Bavc, vodja ikladiiča
Jote Braskvar, vodja sklediiča
74
KONSTRUKCIJA
Andrej Baloh, ing. konstruktor, vod. razv.
Marjan Filipič, konstruktor, vod. razv.
Lilijana Per, teh. konstruktor
(DELAVNICE
Alojz Filipič, vodja proizvodnje in str. vodenje delavnic
Raj ko Rotman, tehnolog in vod. razv.
Stanislav Rus, tehnolog, vod. razv.
Orodno skladilca:
Anton Jamnik, vodja proizv. in orodni skl.
Ročna skupina:
Silvester Šuligoj, vodja ročne obdelave, vod. razv.
Ferdo Accetto, VKD I, sam. razv.
Matjaž Ančik, VKD I, sam. razv.
Martin Franko, ključavničar li
Bogdan Kramar, V K D I, sam. razv.
Rado Kramar, klepar I
Martin Mandelj, gatvanik I
Roman Peklenk, ključavničar I
Franc Setnikar, ključavničar I
Otmar Šturm, f inomehanik
Josip Tiller, ključavničar I
Vincenc Turiič, V K D I, sam. razv.
Strugarska skupina:
Anton Praznik, vodja skupine strugarjev, vod. razv.
Jote Blegovič, VKDI, sam. razv.
Marjan Debevec, ključavničar I
Slobodan Gorjanc, sam. razv., strugar
Jota Korale, VKD I, sem. t»tv.
Jota Marega, VKD I, sam. razv.
Jote Per, strugar I
Marjan Vojskič, brusilec I
Rezkalska skupina:
Janez Škerlj, vodja skupina rezkaleev, vod. rttn.
Drago Topic, razkalee I
Mitji Pirnat, VKD I, sam. razvij.
Tomisl-jv Pustotnik, rezkilec II
Mizarska skupina:
Maks Peric, vodja mizarska del. vod. razv.
Zdrevko Accetto, V K D I, tam. razv.
MedletomodielvJLA:
Roman Bavc, del. kov. str, I
STEKLOPIHAŠKA DELAVNICA
Vodja:
Habnut Maurtf
Steklopiheč:
Paro Kolobarje
Franc Mrhar
Zofija Tome
llenka Vidič
Slavka VkJovič
Perici:
Angela Kodnč
Mojca Završnik
Med letom odili z instituta:
VZDRŽEVANJE S PRALNICO
Vodja:
Rado Jarc
Vasva Dedič, čistilka
Zlatka Murtič. čistilka
Ana Hamer, čistilka — upok.
Janez Kušar. gospodar v Podgorici - upok.
Cvetka Piltaver, čistilka
Tajnica:
Lilijana Rajkovič
Sodelavci:
Stanislav Cvalbar, vzdrževalec strojnih instalacij
Janko Garjol, zidar
Vladimir Globtlnik. vodja T T mah.
Marjan Hudnik, vzdriavalac alaktro instalacij
Stanko Kastatic, ličar I
Alaksandar Krtdar, gospodar na Jamovi
Štefan Lušič, gospodar v Podgorici
Janez Marinko, kurjač
Stanislav Papei, TT meh.
Janez Ritk, hišnik na Jamovi
Boris Vrečar, vzdrževalec elektro instalacij
Slavko Zalar, dip. ing., vii. str. sod.
Čistilke:
Mahija Agovič
Fikreta Arifi
Hasnija Cikotic
Zineta Čeman
Smilja Čivčič
IfeteOajič
Štefka Bajič
Zernka Felič
Ivana Hribar
Štefka Kokalj
Fetija Korač
Marija Krstič
Hana Ličina
Hasiba Majetič
Milka Marinovič
Desanka Mladenovič
Verica Moravac
Rozalija Pilko
Danica Rajič
Hava Ramdedovič
Ismeta Rastoder
IlinkaSavuljeskovič
Marija Soteliek
Ervina Talič
Mirzeta Talič
OKREPČEVALNICA
Vodja:
Dušan Klopčič
Ostali sodelavci:
Marija Volf, vodja kuhinja
Anica Dolanc, kuharica
Marija Forjančič. pomožna kuharica
Marija Gregorčič, kuharica
Elizabeta Košir, pom. kuharica
Kristina Kralj, kuharica
Kati Marcola, kuharica
Marija Medved, pomožna kuharica
Anica Oblak, kuharica
Jožica Oberstar, kuh. in blagajničarka
Helena Vagaja, pom. kuharica
Med letom odšla z instituta:
Štefka K ran je, kuharica — upok.
SLUŽBA VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI
Vodja:
Bogdan Pucelj, mag., dipl. ing., raz. sod. II
Sodelavci s fakultetno izobrazbo:
Milan Grgič, mag., dipl. ing., viš. raz. sod.
Ostali sodelavci:
Meta Ančik, sam. razv.
Slavica Jerančič, sam. razv.
Zdravko Kreft, tehnik
Emira Kukavica, sam. teh.
ZROS
Metoda Velkavrh, tajnica III
Matilda Jernejčič, sekretar
DELU NA UNIVERZAH
SODELAVCI INSTITUTA, KI SODELUJEJO PRI
1. Janez Bonča, mgr., dipl. ing., FNT, vaje iz fizike
2. M. Budnar, dr., FNT, asistent pri predmetu Fizika
3. V. Cindro, mag., dipl. ing., FNT, asistent pri predmetu Fizika
I in Praktikumu I
4. J. Černetič, dipl. ing., TFM, mentor Računalniško načrtova­
nja procesov. Računalniško vodenje procesov
5. M. Drofenik, dr., dipl. ing., izredni profesor, VTS Maribor
Univerza v Mariboru, predavanja ..Tehnologija keramika"
6. M. Gams, asistent, FE, Hevristično programiranje z metodami
umetna inteligence. Programski jezik II, Algoritmi in podat­
kovne strukture
7. A. Gregorčič, dr., dipl. ing.
8. F. Gubenlek, dr., dipl. ing., FNT, predaval predmet Bioloike
makromolekule na I I I . stopnji interfakultetnega študija
biokemija in del predmeta Eksperimentalne metode v bioke­
miji na III. stopnji študija farmacije, redni profesor.
9. K. Jutnič, dr., dipl. ing.
10. M. Kljajic, dr., redni profesor na VŠOD Kranj, v polovič­
nem del. razmerju
11. P. Kolbezen, prof. dr., dipl. ing., FE, predaval Multiprocetorske sisteme
12. D. Korbir, mag., dipl. ing., FNT, asistent pri Praktikumu I,
FE, asistent pri predmetih Fizika I, II in Osnovah računal­
ništva I, II
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
I. Kregar, dr., dipl. ing., redni profesor, BF, predaval predmet
Rastlinska biokemija in dal predmeta Eksperimentalne meto­
de v biokemiji na III. stopnji študija farmacije, FNT.
G. Lahajnar, dr., dipl. ing., izredni profesor, 8F, predaval
predmet Fizikalna biokemija.
B. Lavrenčič, dr.. dipl. ing., docent, VTO Fizika FNT, semi­
nar na I I I . stopnji. Izbrana poglavja: Diskretni sistemi.
A. Levstik, dr., dipl. ing.
B. Mavko, dr., dipl. ing., TF Maribor, izredni profesor, men­
torstvo
M. Najier, dr., dipl. ing., redni profesor TF Maribor, nosilec
predmeta Reaktorska tehnika na III. stopnji, mentorstvo
M. Ribarič, dr., dipl. ing., redni profesor, FNT, predaval
Matematično analizo
M. Schara, dr., dipl. ing., redni profesor, VTO Kemije FNT,
mentorska dejavnost, konzultacije in izpiti.
I. Saga, dr., dipl. ing., FS, vaja iz fizike
F. Sever, dr., dipl. ing.
M. Starič, dipl. ing., FNT, asistent pri predmetu Praktikum I
A. Stergešek, dr., dipl. ing.
S. Strmčnik, dr., dipl. ing.
A. Surtar, dr., dipl. ing.
A. Šmelc, dr., dipl. ing., izredni profesor dF, predaval pred­
met Kemija
75
28. Ž. Smit. dr., dipl. ing.. FNT. asistent pri predmetu Fizika I
29. J Stupar. dr . dipl ing. docent. FN" iientor
30. P. Tancig, mgr., docent. FE. predav. I Zajemanje podatkov.
Načrtovanje programskih sistemov. Načrtovanje in vodenje
sistemov
3 1 . J. Tasič. dr.. izredni profesor. FE. predaval Računalniike me­
tode optimizacij in Mikroprocesorske sisteme. FNT. predaval
Diskretne sisteme in mikroprocesorje
32. M. Tomšič, dr.. dipl. ing., izredni prof.. FS. predaval Mate­
matično modeliranje procesov tpodipl pred.)
33. B. Topic, mag., dipl. ing.. FE. asistent za fiziko
34.
35.
36.
37.
38.
M Tronic!,, dr.. dipl. ing., u.euni profesor. FNT Kemija.
Ljubljana mentorstvo pri diplomskih ooiih
I. Vilfan, dr.. dipl. ing.. FNT. vaj? iz lizike in kvantne meha­
nike
M. Vilfan, dr.. dip!, ing.. VTO Fizika FNT. asistentka za pred­
met Osnove fizike za matematike.
D. Zavrtanik. mag., dipl. ing.. FNT. asistent pri predmetu
Fizika. FE. asistent pri predmetih Fizika I. M
M. Zgonik. mag., dipl. ing.. VTO Fizika FNT. asistent pri
predmetu Optika.
SODELAVCI. KI SO PEDAGOŠKI DELAVCI UNIVERZ
1. A. Alujevič. prof. dr.. redni profesor Tehniške fakultete v
Mariboru
2. R. Blinc. akademik, dr.. dipl. ing., redr.i profesor. Fakulteta
za naravoslovje in tehnologijo.
3. D. Brajnik. dr.. dipl. ing., docent. Fakulteta za elektrotehniko
4. I. Bratko. dr.. dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za elek­
trotehniko. Ljubljana
5. F. 8remšak. dr.. dipl. ing., redni profesor. Fakulteta za
elektrotehniko
6. M. Brumen. dr., dipl. ing., asist.. raz. sod. II.
7. F. Cvelbar. dr.. dipl. ing., redni profesor. Fakulteta za naravo­
slovje in tehnologijo
8. B. Cvikl. dr.. dipl. ing., izredni profesor. Univerza v Mariboru.
Visoka tehniška šola. Maribor
9. M. Cepič, dipl. fiz.. Univarza v Mariboru. Visoka tehniika
šola Maribor
10. M. Čopič. dr.. dipl. ing., docent. Fakulttra za naravoslovje in
tehnologijo.
11. M. Dermelj. dr.. FNT. Ljubljana. Murnikova 6. asistent
12. T. Dolenec. dr., dipl. ing., raziskovalec. Fakulteta za naravo­
slovje in tehnologijo, institut za geologijo
13. N. Funduk, dr., zobozdravnik, docent. Medicinska fakulteta;
specialist-konzultant na Univerzitetnem kliničnem centru
14. I. P. Glavič, dr.. dipl. ing., redni prof.. Tehniika fakulteta v
Mariboru
16. P. Gosar. akademik, dr., dipl. fiz.. redni profesor
17. L. Gyergyek, akademik, dr.. dipl. ing., redni profesor. Fakul­
teta za elektrotehniko
18. M. Hribar, dr., dipl. fiz.. izredni profesor. Fakulteta za nara­
voslovje in tehnologijo
19. D. Jamnik, dr.. dipl. fiz., redni profesor. Fakulteta za naravo­
slovje in tehnologijo
20. G. Kernel, dr., dipl. ing., redni profesor. Fakultet- ta naravo­
slovje in tehnologijo
21. M. Kljajič, dr.. redni profesor na VSOD Kranj, v polovičnem
delovnem razmerju
22. C. Klofutar. dr.. dipl. enem., redni profesor. Biotehniška fa­
kulteta
23. A. Kodre, dr., dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za nara­
voslovje in tehnologijo
24. D. Kolar, prof. dr., redni profesor, FNT
25. M. Kregar, dr., dipl. ing., redni profesor, predstojnik VTOZO
Fizika, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
26. P. Križan, mag., dipl. ing., asistent. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
27. A. Likar, dr., dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za naravo­
slovje in tehnologijo
28. M. Luzar Vlachy, dr.. dipl. ing., docentka, Fakulteta za nara­
voslovje in tehnologijo.
29. J. Maček, dr., dipl. ing., izredni prof.. Fakulteta za naravo
flovje in tehnologijo
30. V. Mahnič. mag., dipl. ing., asisient. Fakulteta za elektroteh
niko
31. N. Mankoč Borštnik, dr., dipl. ing.
32. V. Marinkovič, dr., dipl. ing., redni profesor, Fakulteta za
naravoslovje in tehnologijo.
76
33. J. Marsel. dr.. dipl. ing., redni profesor. FNT
34. M. Mikuž. mag., dipl. ing., asistent. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
35. S. Mihcev, dr.. dipl. ing., red. prof.. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
36. R. Osredkar. dr.. dipl. ing., raziskovalni sodelavec. Fakulteta
za elektrotehniko
37. J. Pahor. dr.. dipl. ing., redni profesor. Fakultata za naravo­
slovje in tehnologijo
38. S Pahor. dr.. dipl. fiz.. redni profesor Fakulteta za naravo­
slovje in tehnologijo
39. S. Pečar. dr.. dipl. ing., docent. Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
40. M. Pleško. mag., dipl. ing., asistent. Fakulteta za elektroteh­
niko
4 1 . S. Poberaj. dr., dipl. ing., redni profesor. Univerza E. Kar
delja. Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana.
42. P. Prelovšek. dr.. dipl. ing., izredni profesor
43. V. Rajkovič, mgr.. dipl. ing., predavatelj. Visoka šola za orga­
nizacijo dela. Kranj
44. Č. Ravnik, dr.. zdravnik, redni profesor. Medicinska fakul­
teta
45. M. Renko. dr., dipl. ing., docentka. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
47. J. Seliger. dr., dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za nara­
voslovje in tehnologijo.
48. M Senegačnik. dr.. redni profesor. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
49. U. Skalerič. dr., zobozdravn
docent. Medicinska fakulteta:
vodja Oddelka za ustne bolezni in paradontologijo na Univer­
zitetni stomatološki kliniki v Ljubljani.
50. V. Stare, dr., dipl. ing., docent, predstojnik Instituta za fizio­
logijo. Medicinska fakulteta
51. J. Stepišnik, dr., dipl. ing . redni profesor. Fakulteta za na
ravoslovje in tehnologijo
52. J. Stražišar. dr.. dipl. ing., docent. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
53. J. Strnad. dr., dipl. ing., redni profesor
54. M. Studovič. doc. dr.. dipl. ing.. Mašinski fakultet. Beograd
55. S. Svetina, dr., dipl. ing., redni profesor
56. J. Šiftar, dr., dipl. ing., redni prof.. Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo
57. B. Šket. dr., dipl. ing., docent. FNT
58. M. Turn? prof., dr., dipl. ing., izredni prof.. Fakulteta za
strojništvo. Ljubljana
59. V. Turk, dr., dipl. ing., redni profesor. Fakulteta za nara­
voslovje in tehnologijo
60. J. Vrabec, dipl. mat., FNT
6 1 . V Zdenko, dr.. Institut za sodno medicino, MF. Ljubljana
62. M. Zupan, dr., dipl. ing., izredni profesor, FNT
63. I. Zupančič, dr., dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za
naravoslovje in tehnologijo.
64. B. Žekš, dr., dipl. ing., izredni profesor
65. P. Žunko, prof., dr., dipl. ing,, izredni prof.. Fakulteta za
elektrotehniko. Ljubljana
ŠTIPENDISTI INSTITUTA
PREGLED ŠTEVILA ŠTIPENDISTOV IJSPO LETIH:
Fakulttta za naravoslovja in
tehnologijo
- tehniika fizika
- tehniika matematika
- kemija
Biotehniika fakulteta
Fakulteta za elektrotehniko
Fakulteta za strojniitvo
Ekonomska fakulteta
Tehn. fak. Maribor elektrotehnika
Skupaj itudentov univerze:
Tehniška srednja tola —
kemija
Ekonomska srednja iola
Tehniika sred. tola - elektro
Srednja naravoslovna Sola
Srednja steklarska sola
Skupaj dijakov srednjih toi
1976
1977
1976
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
14
9
13
18
9
19
24
8
22
23
8
22
20
5
19
15
6
11
12
?
7
10
1
5
-
-
-
-
-
13
1
-
—
18
4
6
1
19
1
16
8
4
-
11
3
7
1
12
1
1
1
—
6
2
1
-
-
-
10
1
1
-
—
-
-
-
-
-
45
54
62
63
53
44
35
26
35
50
53
2
1
2
1
1
1
-
-
-
—
-
-
-
-
-
-
-
-
1
3
1
-
-
-
-
1
5
8
2
1
-
-
-
-
-
-
-
-
3
FNT - FIZIKA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
6
2
-
5
2
1
Boltin Uroi
Casar Božidar
Križnic Ervin
Mozetič Dean
Svetin Iztok
Urbane Brigita
Bezic Janez
Drobnič Matija
Fajdiga A. M.
Filipcič Andrej
Podobnik Tomaž
Seljak Uroi
Straus Matjaž
Zidaniek A.
Lavi Robert
Rupnik Tanja
FNT - KEMIJA
1. Grm Alenka
2. Kunaver Uroi
3. Petrič Marko
4. Lenart Katarina
FNT - FARMACIJA
1. Herman Metka
3
2
1
8
1
FNT - MATEMATIKA
Keržič Damjana
Povit Barbara
Lebic Hanka
Mrdun Janez
Čop Jernej
Kranjec Matevž
Rosina Arjana
Ude Alei
9
1
1
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
-
-
22
2
-
1
Zabel Uroi
Zavrtani k Marko
Kete Andi
Pugelj Miloi
Biasizzo Anton
Boitjancič Andrej
Burnik Urban
Caf Duian
Seliikar Dori
Seljak Marjan
Wiegele Matjaž
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
SREDNJA STE K L. ŠOLA
1. Gortnar Oton
2. Leskoviek D.
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
Grabnar Matija
Javornik Tomaž
Karalič Aram
Lavrič Cene
Ogrin Anita
Petere Ouian
Sterle Viktor
Šepec Igor
Štampar Igor
Torkar Drago
VariekAlen
1. Žemljic Juliia
SREDNJA KEMIJSKA ŠOLA
1. Potokar Peter
SREDNJA NARVOSLOVNA ŠOLA
1. Bajec Rok
2. Cepec Miro
3. Sustič Robert
TRIDESETLETNICE, DVAJSETLETNICE IN DESETLETNICE SODELOVANJA NA INSTITUTU
30 let dela na US
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Ivanka Glazer
Darko Jamnik
Milan Joras
Vili Kramer
Zdenko Milavc
Teodor Mohar
Lovro Pitmen
(s 1.11.86. prekinil del. rezm. na US)
Savo Pobaraj
Marjan Ribarit
Antonija Rupnik
Stane Rus
Miro Škof Ijanec
Silvo Šuligoj
20 let dela na US
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
AnžeBole
Slobodan Gorjanc
Ana Hamer fupokojenka)
Ivan Kobal
Helmut Maurer
Josip Puh
Marjan Ravnikar
Janez Stepiinik
10 let dela na US
1. Markn Batista
(1.9.86 prekinil del. razm. na US)
2. Dragica Bainec
3. Jože Belt ram
4. Branko Družina
5. Cene Filipi«
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
Vladimir Franinovič
Tatjana Golob
Tamara Lah
Štefka Lavric
Matija Maležic
Alenka Masle
Svatozar Miličev
Marjana Nemec
Franc Novak
Adelaida Opeka
Drago Pavielj
Stojan Petelin
Janko Polanec
Lilijana Rajkovifi
Slavka Rekovec
Matjaž Ravnik
Stojan Stavber
Anton Volk
Boris šket
77
RAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO INSTITUTA
PROJEKTI RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE, KATERIH KOORDINATORJI SO SODELAVCI INSTITUTA
1. Fizika kondenzirane materija, fizika površin in biofizika
Vilfan Marija
2. Kvantna optika in molekulama elektronika
Čopič Martin
3. Novi materiali
Slak Janez
4. Fizika jedra, atoma, plazme in reaktorska fizika
Martinčič Rafael
5. Subnuklonska fizika
Kernel Gabrijel
6. Teorijska fizika in matematično fizikalno modeliranje
Mihailovič Miodrag
7. Meteorologija in astrogeofizikalne vede
Prttovtek Peter
8. Molekulama biologija
Šentjurc Marjeta
9. Sinteza, karakterizacija in reakcijski mehanizmi v organski ke­
miji
Zupan Marko
10. Struktura, dinamika in lastnosti snovi
Kramer Vili
11. Biokemija proteinov
Turk Vito
12. Sinteza in karakterizacija anorganskih spojin
Zemva Boris
13. Fizikalna kemija
Klof utar Cveto
14. Razvoj analiznih m< tod
Štupar Janez
15. Mikroelektronika
Navinsek Boris
16. Novi materiali, ko nponente in tehnologije v elektroniki
Kosec Marija
17. Računalniški sistemi in tehnologije
Novak Franc
18. Informacijski sistemi in umetna inteligenca
Bratko Ivan
19. Metodologija in načrtovanje vodenja sistemov
Strmčnik Stanko
20. Avtomatika
Strmčnik Stanko
2 1 . Digitalna komunikacijska omrežja
Kalin Tomaž
22. Medicinska elektrotehnika
Kljajič Miroljub
23. Proizvodna k.bernetika. obdelovalni sistemi in robotika
Stanič Uroi. Lenarčič Jadran
24. Jedrska energetika
Mavko Borut
25. Nove tehnologije za pretvarjanje in rabo energije, ter indus­
trijska energetika
Tomšič Miha
26. Anorganski materiali in spojine
Gantar Darja
27. Biotehnologija in biosinteza
Kregar Igor
28. Proučevanje ohranitve zdravega okolja
Stegnar Peter
29. Izkoriščanje sekundarnih surovin
Žemva Boris
30. Ncvrobiologija
Cotič Vladimir
3 1 . Imunotogija, mikrobiologija, v>rologija
Gubeniek Franc
32. Ontologija
šentjurc Marjeta
33. Delovanje jdrskih objektov in pridobivanje jedrskega goriva
Nejžer Mitja
78
34. Vodenje in avtomatizacija energetskih sistemov
Tomšič Miha
35. Električni stroji in močnostna elektronika
Milavc Zdenko
36. Industrijska avtomatika
Šnajder Jote
37. Računalniška oprema
Jerman-Blažič Donova Borka
38. Biomedkinske naprave
Kljajič Miroljub
39. Robotizacija
Lenarčič Jadran
40. Sodobni elementi za mikrodektroniko. pripadajoče tehnolo­
gije in materiali
Trontelj Marija
41. Optodektronika
Lavrenčič Borut
42. Anorganski materiali in tehnologije
Kolar Drago
43. Organski materiali in tehnologije
Juznič Karel
44. Biotehnologija in biokemijski materiali
Suhar Alojz
45. Analiza in okolje
Štupar Janez
46. Racionalno koriščenje surovin in energije v industriji celuloze
in papirja
Strmčnik Stanko
47. Novi materiali
Suvorov Danilo
48. Razvoj komunikacijskih sistemov in tehnologij
Kandus Gorazd
49. Izboljšanje in varstvo zdravja ter socialne varnosti populacije
Budnar Miloi
50. Nekovinske mineralne surovine
Tadej Dolenec
51. Kovinske surovine
Tadej Dolenec
52. Pitne in mineralne vode
Jote Pezdič
53. Uran
Andrej Stergariek
54. Mikroračunalniki regulator zgorevanja: zasnova in izdelava
osnovne programske opreme
Vladimir Jovan
55. Uničevanje nevarnih odpadkov s pomočjo sežiga in pirolize
Petač Peter
56. Postopki za izvedbo meritev energetskih tokov pri proizvod­
nji in porabi energije
Radovan Tavzes
57. Možnost uporabe elektrofilterskega pepela in kalcita u ab­
sorpcijo SO2 iz dimnih plinov termoelektrarn s poudarkom na
karakterizeciji trdnih odpadkov
Andrej Stergariek
58. Racionalizacija kombinirane proizvodnje toplotne in električ­
ne energije v DO Papirnici Količevo
Radovan Tavzes
59. Znanost o znanosti
Igor Levstek
60. Robotizacija
Oblak Pavle
61. Sodobni elementi za elektroniko, pripadajoče tehnologije in
materiali
Trontelj Marija
62. Poslovni komunikacijski sistem in zasnova komuniciranja
mad uporabniki JUPAK-a
Borka Jerman-Blažič Donova
VEČJA POGODBENA DELA
1. Sistem za izravnavo konic SIK - 80
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik
M. Pagan. R. Tavzes
*«•.
Vzdrževanje in dograditev SIBEL
Siovenijal« DO Trgovina - DSSS. Ljubljana
M. Lasič
2. Sistem za izravnavo konic SIK - 80
Loike tovarne hladilnikov. Škofja Loka
M. Pegan. R. Tavzes
75.
Ekoloiki monitor
Tovarna papirja in celuloze ..Djuro Salaj" Kriko
J. Si.tjder
3. Vpeljava sistema za izvajanje varstva okolja
Iskra. Ljubljana
S. Polič
4.
Izdelava in dobava sistema TEM
T A M Maribor
Z. Meriniek
5. Vzdrževanje opreme za regulacijo razsvetljave
DO Cankarjev dom
B. Bastar
6. Pogon analitsko transmisijskega elektronskega mikroskopa
J E M - 2 0 0 0 FX
Iskra Mikrodektronika. Ljubljana
M. Trontelj
26. Načrt ukrepov v primeru jedrskih nezgod - radiološki del
Republiki komite za zdravstveno in socialno varstvo
R. Mart>nčič
27. Ekotoiki laboratorij z mobilno enoto
Republiiki komite za zadravstveno in socialno varstvo
R. Martinčič. H. Leskoviek
28. Študija o btodečih tokovih v bojlerjih
Gorenje - Tiki, Ljubljana
M. Kosec
29.
Razvoi piezokeramičnih elementov
Iskra - Keramika. Ljubljana
M. Kosec
30.
7.
RMN 101
INA - NAFTAPLIN. Zagreb
B. Glavič
Izdelava UDA 021
SOP Kriko. TOZD Oprema
B. Žnidarič. R. Tavzes
31.
8.
Uvajanje večplastnih kondenzatorjev
Iskra, Tozd Keramični kondenzatorji
M. Trontelj
Ocena onesnaženosti morske vode
Institut za oceanografiju i ribarstvo. Split
B. Smodit
32.
9.
Raziskave ter studijsko in strokovno izpopolnjevanje
AERO Celje
S. Stavbar
Raziskovalno razvojne naloge
Energoinvest Sarajevo
M. Komac
10
Izdelava podsklopov za IRP javljalnike
Varnost. TOZD Trgovina Ljubljana
P. Cevc
11
Instalacija mikroračunlaniikega sistema za podporo razvojne­
ga programa
..Računalnik v gradbenem inzenirstvu"
Elektrotehna DO SET. Ljubljana
M. Špegel
33. Študija o izboru mikrolokacije za skladiščenje RAO
Nuklearna elektrarna Kriko
E. Kontič
34.
Izdelava CMS OSO
Sladkogorska Sladki vrh
M. Vidmar, R. Tavzes
35.
Izlivniki iz Si02 keramike
EXOTERM. Kranj
M. Kosmač
12. Analiza energetskega stanja in predlog varčevalnih ukrepov
Sladkogorska. TOZD Proizvodnja papiga
R. Tavzes
36.
Razvojna dela v letu 1986
COMET Zreče
T. Kosmač
13.
37.
Razvojne naloge v letu 1986
Iskra Ljubljana
• M. Kosec
Izračun ALUCARD konstant sredice za NEK
Nuklearna elektrarna Krlko
M. Ravnik
14. Sodelovanje na področju razvoja in izdelave računalniikega
sistema za učenje
Železarna Jesenice
M. Gams
15. Tehnologija proizvodnje optičnih pokazateljev s tekočimi
kristali
Iskra, Ljubljana
J. Piri
16
Izdelava ISKRASKOPA LCD
Iskra Kibemetika, TOZD Instrumenti Otočec
J. Piri
17.
izdelava meteoroloiko merilnega regulacijskega sistema
THALASOTHERAPIA, Crikvenica
M. Lesjek
18. Varnostna analiza
Nuklearna elektrarna Kriko
S. Petelin
19. Konzultantske uslug*
Rudnik urana Žirovski vrh
B. Žemva
20. Sistematično spremljanje stanja varnosti v jedrskih objektih
Republiiki komite za energetiko. Ljubljana
B. Mevko
21.
Ekološka postaja EKO 810
Rudnik svinca in topilnica Mežice
J. Šnejder
22. Piroliza odpadnih električnih kablov
DINOS Ljubljana
P. Pttač
23.
Izdelava vsebine projekta: Računalnilko vodenje transports
UN IS - Transportna oprema
S. Prešeren
38. Elektronska oprema za merilni stroj
KOSTROJ, Slovenske Konjice
Z. Milavec
39.
Izdelava bazičnega inženiringa
Institut ..RUDER BOŠKOVIČ". Zagreb
A.Stergariek
40. Analiziranje delovanja sisteme SIK 80
KRKA Novo mesto
R. T»'zes
41.
Monitoring 86
Nuklearna elektrarna Kriko
U. Miklavlič
42. Tehnologija LCD
Isrka - Raziskovalna enota
J. Piri
43. Analize na mikrosondi in d . leaning mikroskopu
SALONIT Anhovo
M. Trontelj
44. Optični dajelniki penik
Iskra TELA
J. Piri
45.
Konzultantske usluge
SMELT, Ljubljana
B. Žemva
46.
Električni členkatti robot
R I K 0 Ribnica
U. Stanič
47. Preveritev polnitve i» 5. ciklus
Nuklarna elektrarna Kriko
M. Najier
48.
Regulator scenske razsvetljave
SGP Gorica. Koper
B. Bastar
73
OMS 860
LIPA Ajdovščina
M. Vidmar
49.
Raziskave in razvoj digitalnega modema R R U - D
Iskra IEZE. DO Elektrozve.e. Ljubljana
G. Kandus
74.
Pogon rentgenskega diftaktometra
Iskra Elektrooptika
V. Marin kovic
50.
Regulator scenske razsvetljave
Koncertna dvorana ..Vatroslav Lisinski". Zagreb
B. Bastar
75. SIK 80
Metalna Maribor. TOZD TIO
R. Tavzes
51.
Razvoj in izdelava vmesnika za tiskalnik FACIT
Slovenijales. DO Trgovina - DSSS. Ljubljana
M. Lasič
76.
Izdelava preizkusno oddajno sprejemne enote
Iskra Telematika TOZD ZTS
A. Novak
52. META 801
VP 2342. Beograd
J. Šnajder
77
Instalacija CAD in CARKS
GORENJE - Procesna oprema
P. Oblak
53. Varnostno poročilo
Nuklearna elektrarna Kriko
L. Fabjan
78.
Ekoloike raziskave srednjega Jadrana
Institut za oceanografiju Split
B. Smodii
80.
Model prenosne elektr. napruve za analizo defektov v optič­
nih kablih
Iskra - Center za elektrooptiko
J. Piri
81.
Strokovna koord. aktiv, pri reševanju problematike onesnaž.
KrupesPBC
'Iskra Semič - TOZO Tovarna kondenzatorjev
S Polič
57. Pretvornik moči 200 kW
Železarna Štore
F. Mavric
82.
Obsevanje raznih kristalov silicija
Iskra TOZD Polprevodniki
V. Oimic
58. Pretvornik rr.jči 2000 kW
Inženiring Bled
Z. Milavc
83.
Sistem za registracijo prisotnosti in obračunavanje delov­
nega časa
IS Občine Bežigrad
M Spegel
54.
Regulator scenske razsvetljave
Omar za kulturu Rijeka
B. Bastar
55. CMS 050
LIPA Ajdovščina
M. Vidmar
56.
Razširitev sistema za obračun in podporo poslovanja
KOMPAS TOZO Magistrat. Ljubljana
M. Spegel
59. S.item za stat. kontrolo AKD
ETA Cerkno
J. Šnajder
84. Sovlaganje v nakup računalniške opre.-ne
INTERTRADE TOZD Obdelava podatkov
U Stanič
60.
Izdelava in dobava OMS 860
SMELT. Ljubljana
J. Tasič
85.
Dobava keramičnih filtrov
KRUŠIK Valjevo
M Komac
61.
Izdelava UDA 021
LE K TOZO Invest Servis
B. Žntdanč
86.
Računalniiko vodenje kuhanja celulize
..Duro Salaj" Kriko
J. Cernetič. Z. Marinsek
62.
Regulator scenske razsvetljave
..Monter" Split
J. Beltram
87.
Encimatske raziskave
TOK Ilirska Bistrica
V Turk
88.
Izdelava in dobava mini SIK
FERRALIT Žalec
R. Tavzes. M. Pegan
63. Pretvornik moči 200 kW
Železarna Store
F. Mavric
II.
64.
Raziskovalno razvojna dela
Železarna Ravne. TOZD RPT Prevalje
S. Novak
89.
65.
Izdelava centralne enote ARCIS - IgaJo
IMP - OOEmond. TOZO TEN TELEKOM. Ljubljana
J Šile
Vpliv laserskega sevanj na bioloikc sisteme
Iskra Center za elekt.-ooptiko
M Šentjurc
90.
Aplikacija robotiziranih celic v proizvodnji
Gorenj« Raziskav« in razvoj
L Žlajpah
66.
Izdelava avtomatske hidrološke postaj«
Hidrometeorološki zavod SRS. Ljubljana
J. Šnajder
91.
67.
Inhibitorji cisteinskih protein«
KRKA. Novo mesto
V. Turk
Izdelava tehnične dokumentacije za vgradnjo sistema SIK 80
Gorenje DO Procesna oprema
R. Tavzes. Z. Marinsek
92.
Izdelava strokovne ocene s staJiiča funkcionalnosti
Elektroinstitut ..Milan Vidmar"
L. Fabjan
68.
izdelava UDA 021
IUV Vrhnika
B. Žnniarič, R. Tavzes. 0. Čuk
93.
69.
Dodatna oprema za SIK 80
STRAŽA Hum na Sutli
M. Pegan
Zbiranj«, priprave za skladiičenje in evidenco radioaktivnih
odpadkov v Podgorici
Republiiki komite za energetiko. Ljubljana
B. Pucelj
94.
70.
Razisk..« s področja radarske meteorologije
Hidrometeoroloiki zavod SRS, Ljubljana
P. Prelovsek
Merjenje koncentratov TBTO v zraku pri simulac. poizkusih
BELINKA TOZD Belles
V. Kramer
95.
71.
Izdelava CMS 050
TITAN Kamnik, TOZD Vzdrževanje „ T R I "
M. Vidmar
Izdelava DRY -BOX-a z dvema podkomorama
Iskra Avtoelektrika Šempeter pri Gorici
S. Ivankovič
96.
72.
Izdelava sistema ta registracijo prisotnosti na delovnem
mestu
UNIS TOS Transportna oprema
M Spegel
Prenosni regulator scenske razsvetljave
Cankarjev dom. Ljubljana
B. Bastar
97.
Indukcijska naprava ta segrevanje listnatih vzmeti
Železarna Ravne, TOZD P- II.
F. Mavric
80
98. Zasnova tehnologije komuniciranja mad upor. ..JUPAK"
Podjetje za PTT promet
B. Blažič
99.
Izdalava sisttma za registraciju prisotnosti na delovnem
BETI Metlika
M. Lasič. m. Špegel. J. Tasič, B. Kekec
100. Izdelava alfa merilnikov in monitorja - I. faza
Iskra Merilna elektronika Horjul
U. Miklavžič
101. Detekaja in lokalizacija poikodovanih gorivnih eltn
Nuklearna elektrarna Kriko
J. rant
102. Spremljanje in analiziranje delovanja SIK 80
NOVOLES Straža
R. Tavzes
103. Sistem za statistično kontrolo v AKHT
ETA Cerkno
J. Snajder
104. Sistem za registracijo delovnega (asa
Iskra Delta
M. Lasič
105. Sistem za registracijo delovnega časa
LB Temeljna banka Gorenjske. Kranj
M. Lasič
107. Mikroračunalnisko poslovanje da. sis. za spremljanje po­
slovanja podjetja
NOVOLES T 0 Z D Tehnično energetske storitve. Straža
M. Vidmar
108. Dopolnitev EKO 810
Hidrometeorološki zavod SRS
J. Šnajder
109. Izdelava zobniškega prenosnika na eksc. pogon
Železarna Ravne
I. Kovač
110. Razvoj keramičnih kondenzatorjev
Iskra - K E K 0
M. ""rontelj
111. Mikroračunalniiki sistem za spremljanje in analizo
Sladkogorska Sladki vrh
M. Vidmar. D. Čuk
112. Ocena stopnje izpostavljenosti HG
RO HAK Tuzla
B. Smodiš
113. Sodelovanje na področju računainiiko podprtega razvoja
ind. robotike
INTERTRAOE TOZD Obdelava podatkov
P Oblak
106. Razvoj tehnologije LCD
Iskra IEZE
J. Piri
81
OBJAVLJENA DELA
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
Objavljena
dela
Znanstvene publikacije
1. M. Brumen: Ravnovesna porazdelitev vode in ionov prek ce­
nene membrane. Med. razgl. 25,167-177 (1986).
2. M. Ftolhais, M. Rosina: A simple model for the pion field
around a static source, Portgal. Phys. 1 7 , 4 9 - 7 4 (19S6).
3. L. Fonda, N. MankoC-Boritnik, M. Rosina: On molecular
coherent rotational states, Nuovo Cimento 7D, 4 3 7 - 4 4 6
(1986).
4. V. Kralj, S. Svetina B. Žeki: Effect of Water ordering and
finite size of ions on the membrane electric potential in
electrolyte solutions. Period, biol. 88, 145-146 (1986).
5.
R. Krivec, M. V. Mihallovič: Solution of the Schroedinger
equation for three point charges in the hyperspherical basis,
Phys. Lett. B181,1—4 (1986).
6. G. Meissner, L. Sasvari, B. Tadič: Role of fluctuations in ran­
dom compressible systems at marginal dimensionality, Phys.
Rev. B34,350-361 (1986).
7. R. Podgornik, B. Žeki: Hydration force and hydration regu­
lation, Studia Biophys. 111,135-142 (1986).
3.
R. Podgornik, B. Žeki, G. Cevc: The influence of the mater
structure on the Van der Waals forces between macroscopic
bodies in solution, Period, biol. 8 8 , 1 8 0 - 1 8 2 (1986).
9. P. Preloviek: Free boundaries and hysteresis in incommensu­
rate structures, J. Phys. CI 9,4223-4235 (1986).
10. M. Rosina: Deeply bound A states in heavy hyper nuclei,
Nucl. Phys. A450,153c-156c (1986).
11. M. Rosina, A. Schuh, H. J. Pirner: Lattice QCD and the soliton bag model, Nucl. Phys. A448,557-544 (1986).
12. J. Strnad: The Compton effect - Schroedinger's treatment,
Eur. J. Phys. 7, 217-221 (1986).
13. J. Strnad: Interferenz und Bewegung, Phys, Didaktik 14,
131-139(1986).
14. J. Strnad: Kann man den Verschiebungsstrom unmittelbar
messen?, Prax. Naturwissensch. —Phys. 3 5 , 1 - 6 (1986).
15. J. Strnad: On some new trends in physics teaching, Eur, J.
Phys. 7 , 1 1 - 1 5 ( 1 9 8 6 ) .
16. J. Strnad: Photons in introductory quantum physics. Am J.
Phys. 54,650-652 (1986).
17. S. Svetina, B. Žeki: Modified water structure at the membra­
ne/water interface and membrane phenomena, Studia Bio­
phys. 111,127-134 (1986).
3. N. Mankoč-Boritnik: Two baryon systems in the quark mo­
del, Relativistic Dynamics and Quark—Nuclear Physics /
Eds. M.B. Johnson ; A. Pciklesimer. - New York : J. Wiley,
(1986), str. 8 3 6 - 8 4 7 .
4. J. Strnad: Interferenz mit Photonen, Vort. Physikertagung.
Muenchen (1985). str. 1 1 4 - 1 1 9 .
5. J. Strnad. Ueber qualitative und quantitative Gesichtspunkte
im Physikunterricht, Vort. Physikertagung, Muenchen
(1985). str. 4 9 9 - 5 0 4 .
6. J. Strnad: Wellenfunktion und ihre Veranschaulichung,
Vort. Physikertagung, Muenchen (1985), str. 114-119.
7. J. Strnad: On communicating physics to the public. Int.
Conf. on Physics Education, Dursburg (19851, str. 3 8 2 - 3 8 9 .
8. J. Strnad: On the Newtonian model of the expanding uni­
verse, Proc. GIREP Conf..Copenhagen (1986), str. 2 5 5 - 2 6 0 .
9. J. Strnad: How to incorporate astronomy into physics?,
Proc. GIREP Conf., Copenhagen (1986), str. 2 2 1 - 2 2 3 .
10. S. Svetina, B. Žeki: Membrane electrical properties and
membrane/water interface, 8. School on Biophysics of
Membrane Transport: Vol. 2 , Wroclaw (1986), str. 1 2 6 - 1 5 2 .
11. S. Svetina, B. Žeki: On the role of red blood cell membrane
ions in red cell shape transformations. Water and Ions in Bio­
logical Systems : Proc. 3. Int. Conf., Bucharest (1985),
str. 4 0 9 - 4 1 6 .
12. s . Svetina, B. Žeki: Struktura vode ob meji membrana—vo­
da in membranski električni pojavi, Zb. mučnih, nastavnih i
stručnih saopitenja na 23. simp, koordinacionog odbora za
medicinsku i bbloiku fiziku SFRJ, Beograd (1985), str.
9-15.
Strokovne publikacije
1.
J. Strnad: Atomski modeli Nielsa Bohra: Obz. mat. fiz. 33,
109-117(1986).
2.
J. Strnad: Na pot v kvantno elektrodinamiko, Ljubljana :
DMFA SRSIov., (1986), 172 str.
3.
J. Strnad: Razlaga Srewsterovega zakona, Obz. mat. fiz. 33,
175-181 (1986).
Neobjavljena
Institutski dokumenti
1.
18. K. Šmigoc, M. Brumen, S. Svetina: pH dependence of rxygen binding to human hemoglobin described by generalized
Adair equation. Period, biol. 88, 204-205 (1986).
19. B. Tadič, R. Pire: Fluctuation-induced tricritical points in
uniaxial systems with spatial anisotropy, Phys. Lett. 114A,
269-271 (1986).
20.
1.
R. Heinrich, M. Brumen: Modelling of the interaction of me­
tabolism and membrane processes; new results of control
theory, 11. Int. Symp. on the Structure and Function of
Erythroid Cells, Berlin (1986).
2.
R. Krivec, M. V, Mihailovič: Description of t w o - and threecluster systems of light nuclei, „Nuclear Structure, Reacti­
ons and Symmetries", Dubrovnik (1986).
3.
D. Milic: Mikroskopska nuklearna teorija lakih jezgara,
Inst. za nuklearne nauke „Borii Kidrič", Vinča (1986).
4.
R. Pire: Low temperature spin glass transition in a transverse
field, ..Heidelberg Coll. on Glassy Dynamics and Optimiza­
tion", Heidelberg (1986).
5.
P. Preloviek: Hysteresis in incommensurate systems, Saarbruecken (1986).
6.
P. Preloviek: Interfaces and hysteresis in incommensurate
systems. 18. Conf. on Statistical Physics, Boston (1986).
Objavljeni referati
2. N. Mankoč-Boritnik: Creation and time evolution of the
coherent rotational states. Dynamics of Wave Packets in Mo­
lecular and Nuclear Physics : Proc Int. Meet., Priorij Corsendonck, 1385 / Ed. J. Broeckhove /et a l / . - Berlin /etc./
: Springer-Vlg„ 11986), str. 106-119.
82
I. Vilfan, J. Bonča, P. Preloviek: Uvod v geofizikalno tomo­
grafijo slovenskega ozemlja, IJS delovno poročilo DP-4458
(1986).
Neobjavljeni referati
I. Vilfan, S. Galam: Multicritical properties of uniaxial Heisenberg antiferromagnets, Phys. Rev. B34, 6428-6436
(1986).
1. N. Mankoč-Boritnik: Coherent rotational states in nuclear
and molecular systems, Phase Space Approach to Nuclear Dy­
namics : Topical Meeting on Phase Space Approach to
Nuclear Dynamics, Trieste 1985 / Eds, M. Di Toro at al. Singapore : World Sci. Publ., (1985), str. 5 9 5 - 6 1 6 .
dela
7. S. Svetina: Quantathre approaches to interlate oxygen bin­
ding properties and study functional aspects of different
hemoglobins, South-North Roundtable on Haemoglobinopathies, Trieste (1986).
8.
9.
B. Tedic, R. Pirc: Critical amplitude ratios for correlated per­
colation, 16. IUPAP int. Conf. on Thermodynamics and
Statistical Mechanics, Boston (1986).
I. Vilfan: Free energy study of the random field I sing model,
13. Int. MECO Seminar. Liblice (1986).
10. I. Vilfan: Random field I sing model: a free energy approach.
Workshop on Condensed Matter Physics, Trieste (1986).
11.
B. Žeki: Shape transformation of phospholipid vesicles and
red blood cells. 13. MECO Seminar. Liblice (1986).
12. 8. Žeki, M. Brumen, S. Svetina: Red blood cells and phos­
pholipid shapes and shapes transformations, 1. Yug. Symp.
om Molecular Sciences, Zagreb (198S).
13. B. Žeki, M. Brumen, S. Svetina: Shape transiormations of
phospholipid vesicles and red blood cells, 13. Int. MECO
Seminar, Liblice (1986).
Ostala neobjav jena dela
1.
R. Krivec: A three-body approach to breakup reactions, Primaerbericht, Inst, fuer Kernphyjik, Kf K, Karlsruhe 11985).
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
Objavljena
dela
15. A. Kodre, M. Hribar, O. Glavič: The Auger-Raman effect
and the K-shell fluorescence yield of krypton, Z. Phys. D2,
173-176(1986).
16. M. Kregar: On the description of many electron atoms, Nuovo Cimento : Seri« 1.8D, 159-176 (1986).
17. P. Križan, G. Kernel, F. Sever: A simple method for track
and vertex parameter estimation, Nucl. Instrum. Methods
Phys. Res. A 2 4 8 , 4 5 1 - 4 5 3 (1986).
18. A. Likar, M. Rosin«, B. Povh: The A particle as a probe of.
deeply bound single particle states in heavy nuclei, Z. Phys.
A324. 3 5 - 4 1 (1986).
19. N. Lorencic, V. Stare: Degrees of freedom of the crossbridge movement in the three dimensional myofilament lat­
tice. Period. Biol. 8 8 . 1 5 9 - 1 6 0 (1986).
20. M. Paviic: Canonical formalism and quantization of WorldLine in a curved background metric, Nuovo Cimento 93A,
291-309(1986).
2 1 . M. Paviič: Einstein's gravity from a first order Lagrangian in
an embedding space, Phys. Len. A l 16,1 - 5 11986).
22. M. Ranogajec-Komor, B. Vekič. U. Miklavžič, G. Dražič, M.
Mihelič. I. Dvornik: Effect of mathematical evaluation met­
hods of thermoluminiscence glow curves on the measured
dose. Acta Phys. Hung. 5 9 , 1 5 7 - 1 6 0 (1986).
23. V. Stare: Biofizika in tkiva. Farm, vestn. 37, 123-129
11986).
24. M. Starič, A. Stanovnik, D. Zavrtanik, B. Boitjančič: Photon
detectors for positron emission tomography, Radiol, lugosl.
20,78-82(1986).
25.
Ž. Šmit: The analysis of the power approximation in thick
target PIXE analysis, Nucl. Instrum. Methods Phys. Res.
B17. 156-161 (1986).
26.
Ž. Šmit, P. Gosar: Observability of coherent effects in the
characteristic x-.ay radiation induced by channeled charged
particles. Nucl. Instrum. Methods Phys. Res. B15, 602-604
(1986).
Znanstvene publikacije
1. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Plesko, e| al: Deter­
mination of the branching ratio for the dec:y B -» O * It*.
Phys. Lett. B182.95-100 (1986).
2. ARGUS Colaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Measu­
rement of tau decays into three charge pions, Z. Phys. C33,
7-12(1986).
3. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko: Observation of
F decays into K'K, Phys. Lett. B 179, 398-402 (1986).
4.
ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Obser­
vation of a new charmed meson, Phys. Rev. Lett. 56, 549—
501 (1986).
5.
ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Search
for exotic decay modes of the TI1S), Phys. Lett. B179,
4 0 3 - 4 0 8 (1986).
6.
ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Search
for gluinos in decays of the X b * , 3 p l l meson, Phys. Lett.
1678,360-363(1986).
7. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Upper
limit for the emission of monoenergetic photons in - T ( 1 S ) —
and Tl2S)-meson decays, Z. Phys. C 2 9 , 1 6 7 - 1 7 3 11985).
8. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: An upper
limit of the mass of the tau neutrino, Phys. Lett. 163B,
4 0 4 - 4 0 7 (1986).
9.
ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: An
upper limit for two-jet production in direct T d S I de­
cays, Z. Phys. C31, 181-184 (1986).
10. T. Birchall, C. Hallett, D. Hanžel: Study of hexanogal R-type
BaFe4Sn20-|i by 5 / F e , and 11 ^Sn Moessbauer spectro­
scopy, Hyperfine Interactions 28,455-458 (1986).
11.
0. Brajnik, I. Kobal, M. Korun, U. Miklavžič: Technologi­
cally enhanced levels of natural radioactivity studied by ga­
mma-ray spectrometry, Nucl. Instrum. Methods. Phys. Res.
B17, 5 3 5 - 5 3 6 (1986).
12. 0. Hanžel, S. Besen i čar, O. Hanžel: Moessbauer effect study
of non-ttoichiometric CoNiZn ferrites, Hyperfine Interac­
tions 29, 1487-1490 (1986).
13. M. Hribar: Diamagnetism and the conservation of angular
momentum, Eur. J. Phys. 7, 298-299 (19861.
14. G. Kernel, 0. Korbar, P. Križan, M. Mikuž, F. Sever, A. Stanovnik, M. Starič, 0 , Zavrtanik, C. W. E. Van Eijk, R. W.
Hollander, W. Lourens, A. S. Clark, J. D. Davies, N. W.
Taner, E. G. Michaelis, S. M. Playfer, J. Lowe, J. V. Jovanovich: Design and performance of a magnetic spectrometer for
the study of Tip- -* 7T7IN reactions near threshold, Nucl. In­
strum. Methods Phys. Res. A 2 4 4 , 3 6 7 - 3 7 9 (1986).
Objavljeni referati
1. D. Brajnik, M. Budnar V. Cindro, D. Glavič, M. Korun, M.
Starič, P. Stegnar, O. ž.avrtanik, M. Erjavec: High resolution
spectrometer for rapid monitoring of the thyroid dose ca­
used by the Chernoby1 accident, 32. Ann. Conf. on Bioassay. Analytical and Environmental Radiochemistry, Gaithersburg (1986), str. 8 - 5 .
2. D. Brajnik, M. Budnar, M. Korun, A. Likar, R. Martinčič,
U. Miklavžič, B. Pucelj, M. Starič, Ž. Šmit, D. Zavrtanik:
Early monitoring of the radioactivity in the NW of Yugosla­
via after the Chernobyl accident, 32. Ann. Conf. on Bioassay, Analytical and Environmental Radiochemistry, Gaithersburg (1986), str. 1 1 - 1 4 .
3.
D. Brajnik, R. Martinčič, B. Pucelj: Evaluation of the po­
pulation dose received in the NW of Yugoslavia during the
Chernobyl accident, 32. Ann. Conf. on Bioassay, Analytical
and Environmental Radiochemistry, Gaithersburg (1986),
str. 5 - 3 .
4. M. Budnar: Uporaba rentgenske fluorescence pri meritvah v
delovnem okolju. Strok posvet. „Varstvo pri delu in po­
žarna varnost — stanje in razvoj", Portorož (1986), str. 137.
5.
F. Cvelbar, A. Likar: Experimental study of fast neutron
capture, Proc. 4. Int. Symp., Smolenice 1985 : D. Reidel
Publ. Co., (1986).
6. M. Čopič, R. Martinčič, J. Špiler: Emergency planning in
Yugoslavia, Emergency Planning and Preparedness for Nuc­
lear Facilities : Proc. Int. Symp., Rome, 1985. — Vienna :
IAEA (1986). str. 2 7 - 3 4 .
7. G. Kernel: p(7r,27T)N reactions near threshold, Proc. 5. Cour­
se Int. School of Intermediate Energy Nuclear Physics, Ve­
rona 1985 / Eds. R. Bergere (et al). - Singapore : World
Sci., (1986), str. 4 0 1 - 4 1 9 .
8. M. Lesjak, B. Glavič, J. Šnajder, B. Paradiž: Merenje i obrada
metereoloikih uslova takmičenja na olimpijadi u Sarajevu i
kod skijaikih letova u Planici, 8. jug. savjet. „Druitveni siste­
mi informiranja", Zagreb (1986), str. 1.2-1.
9. W. J. Okx, C. W, E. Van Eijk, R. Perreira Marques. R. W. Hol­
lander, D. Langerveld, A. Stanovnik, et al: A gas scintilla­
tion proportional detector for exotic hydrogen atom X-rays,
IEEE Trans, on Nucl. S c l . N S - 3 3 , 3 9 1 - 3 9 4 (1986) : 1985
Nuclear Science Symp., San Francisco 1985.
83
10. V. Stare: Optimization of the mean arterial pressure, 7. Int.
Conf! Workshop with Special Emphasis on New Concepts
and Techniques in Evaluating Cardiovascular Functions, Zuoz
(1986), b.p.
11.
V. Stare: Analysis of cardiovascular system in the pressure flow diagram, 7. Int. Conf. Workshop with Special Emphasis
on New Ccncepts and Techniques in Evaluating Cardiovascu­
lar Functions, Zuoz (1986), b.p.
12.
V. Stare, G. Lakovič: Design of cardiovascular system regar­
ding the stability of the mean arterial pressure, 4. Int. Conf.
on Medical and Biological Engineering, Seville (1986), str.
462-465.
19. M. Potokar. A. Ramsak, G. Co, G. Krewald: Comparative
test of the direct-semidirect model and the continuum
RPA model for photo- and electron—nuclear reactions, IJS
delovno poročilo DP-4603 (1986).
20. Z. Rupnik: Sistem za avtomatsko kontrolo termostatov:
Shranjevanje, obdelava in prenos rezultatov v centralni raču­
nalnik. IJS delovno poročilo DP-4495 11986).
21.
Z. Rupnik. M. Mihelič, U. Miklavžič: Mikroračunalr.iiko
voden> TL meninika. IJS delovno poročilo DP-4633 (1986).
22. M. Stirič: Simulacija čitalnega sistema za zakasnitno linijo,
IJS delovno poročilo DP-4501 (1986).
Strokovne publikacije
1.
F. Cvelbar, et al: Fizikalna merjenja : Vaje 1 - poskusno gra­
divo za učbenik v srednjem usmerjenem izobraževanju,
Ljubljana: DZS. (1986).
2.
A. Stanovnik. M. Starič: Tomografija s pozitronskimi se­
valci. Presek it. 1 , 4 9 - 5 3 11986).
Neobjavljena
18. Z. Polak. S. Pahor, J. Šnajder: Krmiljenje Peltierjevegi hladil­
nika pri detektorju rosriča. IJS delovno poročilo DP—4523
(1986).
dela
tnstitutski dokumenti
23. M. Starič, A. Stanovnik: Izdelava in preizkus detektorja
površinske radioaktivne onesnaženosti, IJS delovno poro­
čilo DP-4455 (1986).
24.
Z. Šmit, M. Kregar: Two-photon ionization of K-shell elec­
trons. IJS delovno poročilo DP —4499 (1986).
25. J. Šnajder, S. Pahor: Merjenje trajanja sončnega obsevanja,
IJS delovno poročilo DP-4563 (1986).
26. A. Trkov, A. Perdan: FEDGROUP package upgrade to
version C86, IJS delovno poročilo DP-4368 (1986).
27.
D. Zavrtanik: Fazni prostor pri reakciji 1I~p -* K~71*n,
IJS delovno poročilo OP-4383 (1986).
28.
D. Zavrtanik, M. Mikuž, P. Križan: Ločljivost spektrometra
OMICRON pri meritvi reakcij 7T_p -» WIN blizu praga, IJS
delovno poročilo DP-4029 (1986).
1.
I. Arčon, A. Kodre, D. Glavič: Sistematična napaka pri me­
ritvah podaljšane fine strukture odbojnosti, IJS delovno po­
ročilo DP-4508 (1986).
2.
I. Arčon, A. Kodre, D. Glavič: Vpliv staranja površine kri­
stala modre galice na njeno obstojnost, IJS delovno poročilo
DP-4507 (1986).
3.
E. Betak, F. Cvelbar, D. Strohmaier: Preequilibrium and equi­
librium model calculation of the nucleon competition i i the
vicinity of the (n,2n), IJS delovno poročilo DP-4609 (1986).
1.
ARGUS Collaboration, B. Bostjančič. G. Kernel, M. Ple­
sko, et al: The decay of D° -* K°0. 2 Int. Conf. on High
Energy Physics. Berkeley (1986).
4.
V. Božjak, B. Diallo: Merjenje radioaktivnosti z modulom
CPE, IJS delovno poročilo DP-4537 (1986).
2.
5.
V. Božjak, B. Diallo, M. Lesjak, A. Likar: Osnovna aparaturna in programska oprema za meritve radioaktivnosti z GM
cevmi na merilnih sistemih META, IJS delovno poročilo
DP-4564 (1986).
ARGUS Collaboration, B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple
5ko, et al: Measurement of tau decay into three charmed
pions, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley
(1986).
3.
ARGUS Collaboration, B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple­
Jko, et al: Observation of F decays into K*K, 23. Int. Conf.
on High Energy Physics, Berkeley (1986).
4.
ARGUS Collaboration, B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple
ško, et al: Observation of inclusive F production in B meson
decay, 23. !nt. Conf. on High Energy Physics, Berkeley
(1986).
5.
ARGUS Collaboration. B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple
sko. et al: Status of D*..2420), 23 Int. Conf. on High Energy
Physics, Berkeley (1986).
6.
D. Bra:nik, et al: Meritve radioaktivnosti v okolici Nuklearne
elektrarne Kriko, IJS delovno poročilo DP-4284 (1986).
7.
V. Cindro, M. Starič, J. Pahor, G. Lakovič, M. Kregar: Po­
zicijsko občutljivi de'ektor rentgenskih žarkov, IJS delov­
no poročilo DP-4509 11986).
8.
H. J. Emrich, G. Fricke, G. Herbert, M. Konig, G. Mallot,
W. Neff, R. Neuhausen, S. Schardt, R. K. M. SchneiderRuck, H. Weyand, N. Zimmerman, J. R. CalJrco, J. Wise, J.
Fljnz, M. Potokar, A. Ramsak: Selected (e, ;'x) coincidence
experiments in the GR region, IJS delovno poročilo D P 4602(1986).
9.
D. Glavič, M. Hribar, A. Kodre: Predhodni proporcionalni
Števec za merjen'« ioze vpadlega curka rentgenske svetlobe,
IJS delovno por
. DP-4486 (1986).
10.
D. Glavič, A. K
M. Hribar, I. Arčon: Večelektronski
fotoefekt, IJS delovno poročilo DP-4450 (1986).
11.
Neobjavljeni referati
6.
ARGUS Collaboration, B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple­
sko, et al: Ar. upper limit on D - D ° mixing, 23. Int. Conf.
on High Energy Physics, Berkeley (1986).
7. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Plesko: Determina­
tion of the branching ration for the decay B° -* 0'~U ,
23. Int. Conf. on High 'energy Physics, Berkeley (1986).
8.
P. Križan: Določitev parametra zloma kiralne simetrije iz
totalnega praseka za reakcijo 77*p -* lT*lfn, IJS delovno po­
ročilo DP-4590 (1986).
ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Plesko: First obser­
vation of yy-*up°,
23. Int. Conf. on High Energy Physics,
Berkeley (1986).
9.
12. P. Križan: Sipanje pionov na pionih, IJS delovno poro­
čilo DP-4420 (1986).
ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. PleJko, et al: Inclu­
sive and exclusive 8-mesnn decays into J/^-mesons, 23.
Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).
10.
ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. PleJko, et al: Obser­
vation of the charmed baryon \ . in e+e— annihilation in the
10 GeV center of mass energy region, 23. Int. Conf. on High
Energy Physics, Berkeley (1986).
11.
ARGUS Collaboration, G. Kernel M. PleJkG: Observation of
octet and decuplet hyperons in e*"e - annihilation in the 10
GeV center-of-mass energy, 23. Int. Conf. on High Energy
Physics, Berkeley (1986).
13. P. Križan, M. Mikuž, M. Plesko, D. Zavrtanik: Študij žarka
vpadnih pionov pri eksperimentu ffp -+ 7r7TN, IJS delovno
poročilo DP-4381 (1986).
14.
R, Martinčič, et al: Poročilo o meritvah radioaktivnega ones­
naževanja in ocena doz prebivalstva SR Slovenije v letu 1986
po jedrski katastrofi v Ce nobilu, SSSR, IJS delovno poro­
čilo DP-4343 (1986).
15.
R. Martinčič, A. Likar, A. Perdan: Program package RAF,
IJS delovno poročilo DP-4608 (1986).
16. M. Mihelič, U. Miklavžič, E. Sosič, L. Trontelj, G. Dražič:
Termoluminescenčni dozimetri IJS-05 v osebni dozimetriji,
IJS delovno poročilo DP-4391 (1986).
'7.
84
S. Pahor, S. Pir5, J. Šnajder: Študij novih možnosti merjenja
vlage in drugih meteoroloških parametrov, IJS delovno po­
ročilo DP-4514 (1986).
12. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Plesko: Reconstruc­
tion of B mesons, 23. Int. Conf. on High Energy Physics,
Berkeley (1986),
13.
ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. PleSko, et al. Search
for B,jB(j mixing e + e _ annihilation at 10,6 GeV, 23. Int.
Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).
14. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleško, et al: Search for
exotic decay modes of the T(1S) meson, 23. Int. Conf. on
High Energy Physics, Berkeley 11986).
15.
16.
V. Cindro. M. Kregar: Scaled hydrogenic model with ex­
change and orthogonalization corrections. 18. EGAS Conf..
Marburg (1986.
F. Cvelbar, B. Glumac. M. Najžer: Recent development in
the neutron spectra determination (adjustment) from the ac­
tivation detectors measurements, Yug.-ltal. Radiation Pro­
tection Association Meeting, Pula (1986).
17.
0. Hanžel: Uporaba Moessbauerjeve spektroskopije. 9. jug.
posvet, iz sploine in uporabne spektroskopije. Zb. povzet­
kov. Bled 11986).
18.
D. Hanžel. M. Orofenik. T. 8<r.~hall. C. Hallett: Študij heksagonalskega ferita BaF>4 S n 2 0 j i z Moessbauerjevimi spektri
Fe-57 in Sn-119, 10. jug. simp, o fizici kondenzirane mate­
rije. Sarajevo (1986).
19.
D. Hanžel, G. Lahajnar, D. Dimic, D. Hanžel. D. D. Lasič:
Moessbauerjeva spektroskopija 57pe v cementu, 9. jug. po­
svet, iz sploine in uporabne spektroskopije. Bled (1986).
20.
M. Paviič: General relativity with a first order action in an
embedding space. 11. Int. Conf. on General Relativity and
Gravitation, Stockholm (1986).
21.
M. Potokar: Models for radiative neutron capture in nuclear
giant resonance region, Proc. Int. Conf. on Fast Neutron
Physics, Dubrovnik 11986).
8. P. Panjan, B. Naviniek, A. Žabkar: Reaktivno naprievanje
oksidnih in nitridnih tankih plasti. Zb. ref. simp, o elektron­
skih sestavnih delih in materialih — SD 86. Oločec na Krki
(1986), str. 2 1 3 - 2 1 9 .
9. P. Panjan. B. Naviniek, A. Žabkar: The use of a quartz crys­
tal microbalance to study the reactive sputtering. Physics
of Ionized Gases, Šibenik (1986), str. 261 - 2 6 4 .
10. P. Panjan, A. Žabkar. B. Naviniek: Chemically assisted ion
beam etching of Si using low energy Kaufman source. Physics
of Ionized Gases. Šibenik (1986). str. 2 2 5 - 2 2 8 .
11.
A. Žabkar. P. Panjan, B. Naviniek: Difuzijske bariere TiN in
ZrN v mikroelektroniki, Zb. ref. simp, o elektronskih sestav­
nih delih in materialih - SD 86, Otočec na Krki (1986).
str. 2 2 1 - 2 2 4 .
12.
A. Žabkar, P. Panjan. B. Naviniek: Nizkoenergijski izvor s
iirokim snopom, 10. jug. vakuumski kong., Beograd 1986 :
Bilten JUVAK 22, 7 9 - 8 3 (1986).
Strokovne publikacije
1.
8. Naviniek: Električno prevodne in optično transparentne
plasti na bazi indija dopiranega s kositrom, informacije
MIDEM16, 1 7 - 2 0 ( 1 9 8 6 ) .
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
Ostala neobjavljena dela
1.
1.
ARGUS Collaboration, G. Kernel, V. Pleiko, et al: An
upper limit for two-jet production in direct T (1SI decays,
Deutsche Elektronen-Synchroton, DESY 8 6 - 0 0 2 , Hamburg
(1986).
B. Naviniek, P. Panjan, P. Peternel: Naprievanje uporov in
uporovnih vezij na ravne substrate, IJS delovno poročilo
DP-4521 11986).
ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
Cbjavljena
Objavljena
dela
Znanstvene publikacije
dela
Znanstvene publikacije
1.
J. Fine, B. Navinšek: Characterization of NBS standard re­
ference material 2135 for sputter depth profile analysis, J.
Vac. Sci. Technol. 23, 1408 11986).
1.
M. Anžur, B. Tome, M. Šentjurc, M. Schara: Cellular volume
determinant ion of fur-jus Claviceps purpurea sclerotic cells,
Biotech. Bioeng. 28,1879-1883 (1986).
2.
B. Naviniek, J. Fine: Sputter deposition of multilayered
structures for use in sputter depth profile calibration, Va­
cuum 36, 711-714 (1986).
2.
H. Arend, H. Perret, H. Wuest, P. Kerkoc: On the solution
growth of single crystals of solid solutions, J. Cryst. Growth
74,321-325(1986).
3.
B. Naviniek: Razvoj in uporaba domačih tankoplastnih teh­
nologij II. Večplastne strukture na steklenih in keramičnih
substratih, Elektrotehn. vestn. 52, 9 9 - 1 0 2 (1985).
3.
R. Blinc: 1 7 0 NQR and the mechanism of the phase trans­
ition in KH2 PO4 type H-bonded systems, Z. Naturforsch.
41a, 2 4 3 - 2 5 5 ( 1 9 8 6 ) .
4.
R. Blinc, D. C. Ailion, B. Guenther, S. Žumer: Nuclear mag­
netic resonance in random fieds: Cluster formation and lo­
cal dynamics of a deuteron glass, Phys. Rev. Letters 57,
2826-2829 (1986).
Objavljeni referati
1.
2.
B. Naviniek, A. Žabkar: Razvoj i neki primeri upotrebe nove
tehnologije tvrdih previaka titan nitrida za oplemenjivanje
alats i maiinskih delova, Zb. rad. 4 . jug. simp, o toplinskoj
obradi metala, Pltivička jezera (1986).
B. Naviniek, A. Žabkar: Razvoj i uvodjenje nove tehnolo­
gije tvrdih prevlaka titan nitrida (TiN) u industrijsku proizvodnju, 8. sem. BIAM'86, Zagreb (1986), str. 163-166.
3.
B. Naviniek, A. Žabkar: Trde prevleke TiN in zmanjšanje
obrabe: oplemenitenje orodij in strojnih delov, Tribologija
v teoriji in praksi, Ljubljana (1986), str. 71 - 8 2 .
4. B. Naviniek, A. Žabkar, B. Brezigar, F. Bizjak, B. Grego.ič:
Zmanjianje obrabe orodij za hladno preoblikovanje s trdo
prevlrko titanovega nitrida, Tribologija v teoriji in praksi,
Ljubljana (1986), str. 101-115.
5.
6.
B. Naviniek, A. Žabkar, J. brguljan: Mehanizmi obrabe pri
velikih povečanjih življenske dobe orodij prekritih s trdo
prevleko titanovega nitrida, Tribologija v teoriji in praksi,
Ljubljana (1986), str. 8 3 - 9 9 .
B. Naviniek, A. Žabkar, I. Puhar. Vpliv orodij za ozoblenje
prekritih s TiN trdo prevleko na kakovost površine zobnikov,
4. mednarod. strok. sem. ..Merjenje in kakovost zobnikov",
Maribor (1986), str. 118.
7. P. Panjan, B. Naviniek, A, Žabkar: Reaktivno jedkanje z
ionskim snopom, 10. jug. vakuumski kong., Beograd 1986 :
Bilten JUVAK 22, 118-124 (1986).
«
5.
R. Blinc, J. Doliniek, P. Preloviek, K. Hamano: Phason gap
in substitutionally disordered incommensurate systems,
Phys. Rev. Letters 22, 2387-2390 (1986).
6. R. Blinc, B. Guenther, D. C. Ailion: NMR in random fields:
Glass transition in Rbi. x (NH4) x D2P04, Phys. Scripta T13,
205-211 (1986).
7.
R. Blinc, M. Koren, J. Slak, V. Rutar, S. Žumer, J. L. Bjorkstam: Cluster distribution in paraelactric KH2ASO4. I I .
75
As spin-spin and spin-lattice relaxation, Phys. Rev. B34,
3112-3119 (1986),
8.
R. Blinc, P. Preloviek V. Rutar, J. Seliger, S. Žumer: Experi­
mental observation* of incommensurate phases, Incommen­
surate Phases in Dielectrics : Vol. 1 : Fundamentals / Eds.
R. Blinc ; A. P. Levanyuk. - Amsterdam : Elsevier (1986),
str. 143-276.
9.
R. Blinc, V. Rutar, J. Doliniek, B. Topic, F. Milia,S. Žumer:
NMR observations of phasons and amplitudons in incommen­
surate phases, Ferroelectrics 66, 5 7 - 7 1 (1986).
10.
R. Blinc, V. Rutar, B. Topic, F. Milia, 7h. Rasing: Soliton
densiry in Rb2ZnBr 4 , Phys, Rev. B33, 1712-1726 (1986).
11.
R. Blinc, V. Rutar. B. Topic, S. Žumer, J, Seliger, I, P. Alek­
sandrova, F. Mili": NMR determination of the soliton density
in incommensurate systems, J. Phys. C; Solid State Phys. 19,
3421-3423 (1986).
85
12. ft. Blinc. J. Slak, 0. Ložar, S. Žumtr: Cluster distribution
in paraetectric KH2ASO4. I. Dispersion of the proton spin-la­
ttice relaxation time, Phys. Rev. B34.3108-3111 (19861.
13.
F. W. Boswell. A. Prodan: Structural changes in th discommensurate distortion waves of NbT»4 on cooling, Phys. Rev.
834.2979-2981 (1986).
14. F. Oemtar, P. Cevc. M. Schara: Diffusion of spin probes in
tissues measured by field-gradient EPR, J. Magn. Resonance
6 9 . 2 5 8 - 2 6 3 (19661.
15. F. Demšar, M. Schara: Segmental motion of bovine serum
albumin. Acta Pharm. Jugosl. 3 6 . 4 3 7 - 4 4 4 (1986).
16.
F. Demšar. M. Schara. M. K veder: Field gradient EPR in
tissue research. Farm. Venn. 3 7 . 1 3 1 - 1 3 4 :i986).
17. J. Dolinstk, R. Blinc: , 4 N electric field gradient tensors in
incommensurate [N(CH3)4bZnCl4, Z. Naturforsch. 41a,
(1966).
18. J. Dolinsek. R. Blinc. A. Novak. L.A. Shuvatov: 1 3 3 Csend
deuteron NMR study of the superionic transition in CSDSO4.
Solid State Commun. 6 0 . 8 7 7 - 8 7 9 (1986).
19. J. Dolinsek. D. Hanžel. R. Blinc. M. Koren 1 3 C and proton
NMR of molecular motion in ( N l C ^ ^ ^ Z n C ^ . Phys. stat.
sol. (a)9S. K 5 3 - K 5 6 (1986).
20. C. Filipic, A. Levstik. I. Levstik, R. Blinc, B. Žeki, M. Glogarava, T. Carlsson: Spontaneous polarization of heficoidal
ferroelectric smectic C * liquid crystals, Ferroelectrics Bull. 1,
10 (1986).
21.
22.
H. Grimm, J. Slak: Observation of gradual localisation pro­
tons in the mixed systems R b i ^ I N H ^ h ^ l P . A s K ^ by in­
coherent neutron scattering, Phys. stat. sol. (b)137, K 3 7 - 4 1
(1986).
D. Hanžel, S. Lahajnar. D. Dimic, D. Hanžel, D. Lasic: A
study of two Yugoslav cements by Moessbauer spe 'oscopy
of S'Fe, Vestn. Slov. Kern. Drui. 33, dodatek, 1 - 1 5 0
11986).
23. M. V. Ivanov, M. Schara, M. Šentjurc, T. V. Esakova: Spin
label study of conformational changes in glyceraldehyde-3
phosphate dehydrogenase, Biochem. Int. 13, 173-180
(1986).
24. E. D. Jakuikin, I. Levstik: Ultrazvukovaja relaksacija pri fazovom perehode v kristale C5D2PO4, F iz. tverdoga tela 27,
2188-2190 (1986).
25. P. Jonsen, M. Luzar, A. Pines, M. Mehring: Theory of che­
mical exchange in zero field NMR: Two-site flips, J. Chem.
Phys. 8 5 , 4 8 7 3 - 4 8 8 0 (1986).
26. S. Jurga, J. Seliger, R. Blinc, H. W. Spiess: 1 4 N and 35ci
double resonance study of the low temperature phase trans­
ition in CH3NH3CIO4, Phys. Lett. A116, 2 9 5 - 2 9 8 (1986).
27. B. Kurbus, V. Marinkovic: Hydrothermal metustability and
structural disorder of 0.3C1 nm phase. Cement Concrete
Res. 1 6 , 7 3 3 - 7 4 0 ( 1 9 8 6 ) .
36.
37. S. Pečar. A. Stale: Elektronska spinska resonanca v biomediCinskih raziskavah. Farm. vestn. 3 7 . 2 0 9 - 2 2 5 (1986).
38. P. N. Pečina. V. Marinkvvic. D. Kunsteij. K. Kranjc: Influ­
ence of angular misorientation of thin Sn/SnTe bilayers on
the fine structure of electron diffraction patterns. J. Cryst.
Growth 7 6 . 4 7 6 - 4 8 4 (1986).
39. T. Prelesnik. F. Demiar, M. Nemec. S. Pečar. M. Schara:
The nitroxide interaction with aseorbate. Period, biol. 8 8 .
1 8 5 - 1 8 6 (1986).
40. A. Prodan. F. W. Bosvtell: The defect structure of reduced
CaUCU- Acta Cryst. 842. 141 - 1 4 6 (1986).
41.
30. G. Lahajnar, J. Milivc, M. Koran: NMR study of the tempe­
rature dependence of erythrocyte water diffus'onal perme­
ability, Vestn. Slov. Kern. DruJ. 3 3 , 1 0 5 - 1 1 1 (1986).
31.
G. Lahajnar, A. Rupprecht: Hydration of sodium hyaluronate, NMR study of an oriented sample, Biochem. Biophys.
Res. Commun. 141, 7 3 - 7 7 (1986).
32. B. Lestan, A. Koren, M. Nemec, M. Schara: Respiration
rate measurements in mitochondrial preparations by EPR,
Period, biol. 88, 156-156 (1986).
33.
A. Levstik, C. Filipič, B. Žeki, R. Blinc, H. Arend: Dielictrie properties of the quasi-one-dimensional hydrogen-ben­
ded ferroelectric crystal PbHPC>4, J. Phys. C: Solid State
Phys. 19, L 2 5 - L 2 9 (1986).
34.
L. Miljkovic, J. C MacTavish, J. Jian, M. Pintar, R. Blinc, G.
Lahajnar: NMR study of sluggish hydration of superptasticized white cemant, Cement Convrete Res. 16, 864-870
(1986).
35.
R. Ostedkar: Influence of an insulating film on plasma si­
licon dioxide deposition rates, J ilectrochem. Soc. 133,
1430-1432 (1986),
86
A. M. Rubtsov. M. Šentjurc. M. Schara: Effect of tempera­
ture on Ca-ATPase from sarcoplasmic reticulum membranes:
ESR studies. Gen. Physiol. Biophix. 5. 551-562 (1986).
42. V. Rutar. W. Guo. T. C WOng: Influence of imperfect pulses
on bilinear rotation in heteronucleer two-dimensional NMR
spectroscopy. J. Magn. Reson.69.100-107 (1986).
43. V. Rutar, F. Mitia: NQR study of the floating of the incom­
mensurate modulation wave in Rb2ZnCl4. Ferroelectrics
66. 1 0 1 - 1 0 7 ( 1 9 8 6 ) .
44. J. Seliger. V. Žagar. R. Blinc. A. Novak: 1 7 0 and S K qu
adropole resonance study of the ferroelastic phase transition
in K H 3 ( S e 0 3 ) 2 . J. Chem. Phys. 8 4 . 5 8 5 7 - 5 8 6 1 (1986).
45. J. Seliger. V. Žagar R. Blinc. F. Milia. S. Giannacopolous,
R. Kind: Proton- 1 * N double resonance of the ferroelectric
phase transition in (CH3NH3)HgCl3. Solid State Commun,
5 9 , 8 7 7 - 6 7 9 (1986).
46. J. Seliger. V. Žagar, R. Blinc, A. Novak. S. Rodin: 1 7 0 and
14|\| guadrupole coupling and the mechanissm of the ferro
electric transition in diglycine nitrate, Ferroelectrics Let­
ters 6 , 9 3 - 1 0 2 (1986).
47. W. T. Sobol, I. G. Cameron. W. R. Inch, M. M. Pintar: Model­
ling of proton spin relaxation in muscle tissue using NMR
spin grouping and exchange analysis, Biophys. J. 50, 181 —
191 (1986).
48. W. T. Soboi, I. G. Cameron, M. M. Pintar: Enhancement of
the nuclear Zeeman - Rotational tunneling polarization
transfer by paramagnetic impurities. Solid State Commun.
57,933-935(1986).
49. J. Stepiinik, V. Eržen, D. Mihailovič, B. B. Lavrencic, A.
Čadež: NMR imaging experiment in earth's magnetic field.
Farm, vestn. 3 7 , 1 3 5 - 1 3 7 (1986).
50. H. M. Swartz, K. Chen, M. Pals, M. Šentjurc, P. D. Morse
II- Hypoxia sensitive NMR contrast agents, Magn. Reson.
Med. 3. 169-174(1986).
51.
28. G. Lahajnar, P Maček, M. Anžur, D. Lebez: Pulsed NMR
study of erythrocyte heamolysis induced by equinatoxi••< I I ,
Period, biol. 88, 150-151 (1986).
29. G. Lahajnar, R. Podgornik, B. Žeki: Hydration forces and
conformation of DNA. Perioo, biol. 8 8 , 1 5 2 - 1 5 4 (1986),
F. W. Otto. F. X. D'Amato. M. Lukac. E. L. Hahn: Spin-spin
cross-relaxation of optically-excited rare earth ions in crys­
tals. Methods of Laser Spectroscopy / Eds. Y. Prior let al).
- Plenum Publ. Co.. (1986). str. 2 6 7 - 2 7 6 .
H. M. Swartz, M. Šentjurc, P. D. Morse I I : Cellular metabo­
lism of water soluble nitroxides: effect on rate of reduction
of cell/nitroxide ratio, oxygen concentrations and perme­
ability of nitroxides, Biochim. Biophys. Aria 888, 8 2 - 9 0
(1986).
52. M. Šentjurc, P. D. Morse I I , H. M. Swartz: Influence of meta­
bolic inhibitors on the nitroxide reduction in the cells, Pe­
riod, biol. 88, 202-203 (1986).
53. M. Šentjurc, M. Schara, T. Prelesnik, M. Nemec, F. Demiar:
The influence of laser irradition on erythrocyte; membrane
fluidity. Studia Biophys. 1 1 2 , 5 7 - « ' ' (1986).
54. A. Stale, M. Šentjurc: The influence of soman, H I - 6 , and
2 - P A M on the membrane fluidity of human erythrocytes,
lug. Physiol. Pharmacol. Acta 2 1 , suppl. 4 , 3 4 3 - 3 4 4 (1986).
55. A. M. Thayer, J. M. Jillar, M. Luzar, T. P. Jarvie, A. Pines:
Zero-field nuclear magnetic resonance of a nematic liquid
crystal, J. Phys. Chem. 90,1577 -1581 (1986).
56.
B. Topic, U. Haerberlen, R. Blinc, H. Arend: 207p b NMR
study of the ferroelectric phase transition in PbHP04, J.
Phys. C : Soii,1 State Phys. 19,3925-3932 (1986).
57. Z. Trybula, J Stankowtki. H. Blinc: Proton glassy Kate of
T b i . x I N ^ I w H j A s O d , Ferroelectrics Letters 6, 5 7 - 6 0
(1986).
Objavljani raftrati
1.
2.
L. Barbič, V. Tinta. P. Mavric. V. Marinkovic: Tiskotropnost
camantnih past. 12. posvat. o sodobnih dosažkih v proizvod­
nji camenta in azbest camenta. Rogaika Slatina (1966). str.
94-96.
R. Blinc: Magnetic resonanca in systems with fractal geo­
metry. 7. Spec Coll. AMPERE : New Developments in Nuc­
lear Magnetic Resonanc« and Magnetic Resonance and Qu­
antum Electronics. Bucharest (1986). str. 9 3 - 1 0 7 .
3.
R. Blinc: Trendi razvoja na področju optoetafctronskih ele­
mentov. 2b. ref. simp, o eletronskih sestavnih delih in mate­
rialih - SO 86. Otočec na Krki 11986). str. 1 - 7 .
4.
R. Blinc. J. Oolintek. P. Prdovsek. S. Žumer. O. C. Ailion.
B. Guenther: Phase transitons in disoradered systems: NMR
in random fields. 23 Cong. AMPE RE on Magnetic Resonance.
Roma (1986). str. 4 3 - S 0
5.
R. BNnc. B. Žeki. P. Prelovsek. A. Levstik. C. Filipic. T.
Carllson, I. Musevič: Incomrmnsuratecommensurate trans­
itions in solid and liquid crystalline fence leu rics in external
fields. Proc 6. Int. Meet, on Ferroelectricity. Kobe 1985 :
Jap. J. Appl. Phys. 24. Jupol. 2 4 - 2 . 6 5 - 6 9 (1985).
6. P. Cevc, M. Schara. U. Skalerič. O. Terlevic: Crystallite
arrangement of hydroxyapatite microcrystals in tooth » mentum, Zobozdr. vestn. 4 1 , suppl. 1. 117-126 (19B6) :
1. Int. Conf. ..Applications of Magnetic Resonances to Den­
tal Research". 1986.
7.P. Cevc, I. Zupančič, B. B. Levrtnčič: Diffusion measurements
in tooth enamel by EPR imaging, Zobozdr. vestn. 4 1 , suppl.
1, 175-178 (1986) : 1. Int. Conf. ..Applications of Mag­
netic Resonances to Dental Research", 1986.
8.
A. Z. Damanyanovich. M. M Pintar: NMR evidence that the
proton superionic conductor is a structural glass, 23. Cong.
AMPERE on Magnetic Resonance. Roma (1966). str. 1 8 4 186.
9. J. Dolintek. R.
of phason gap
K>2ZriCl4, 23.
ma (1986), str.
Blinc. P. Preloviek: Temperature dependence
in randomly mixed incommensurate (Rb-|. x
Cong. AMPERE on Magntic Resonance. Ro­
180-181.
10. J. Doliniek, R. dlinc, S. Žumer: Determination of phasons
and amptitudons in incommensurate systems by nuclear
magnetic spin-lattice relaxation, 7. Spec. Coll. AMPERE :
New Developments in Nuclear Magnetic Resonance and
Magnetic Resonance and Quantum Electronics, Buckarest
(1986), str. 4 2 6 - 4 2 7 .
11.
N. Funduk, G. Lahajnar, L. Miljkovic, S. Skocajic, D. W.
Kydon, L. J. Schreider, M. M. Pintar: A comparative NMR
study of proton groups in dentin of 20 and 30 year old do­
nors, Zobozdr. vestn. 4 1 , suppl. 1, 139-160 (1986) : 1. Int.
Conf. »Applications of Magnetic Resonances to Dental Re­
search", 1986.
12. N. Funduk, M. Schara, P. Cevc: Polymerization of cold cu­
red acrylic resin studied by EPR, Zobozdr. vestn. 4 1 , suppl.
1, 187-195 (1986) : 1. Int. Conf. ..Applications of Magne­
tic Resonances to Dental Research", 1986.
13.
14.
D. Guenther, D. C. Aillion, R. Blinc: NMR study of the
deuterated hydrogen bonded pseudo-spin glass R b i . x ( N H 4 ) x
H2PO4+, 7. Spec. Coll. AMPERE : New Developments in
Nuclear Magnetic Resonance and Magnetic Resonance and
Quantum Electronics, Bucharest (1986), str. 3 4 1 - 3 5 4 .
R. Javornik, V. Marinkovic: TEM observations of precipita­
tions in A I - A u - l n alloys, 5. jug. mednarod. simp, o alumi­
niju, Mostar (1986), str. 187-192.
15. G. Lahajnar, I. Zupančič, A. Rupprecht: NMR diffusion
study of sorbed water in solid oriented DNA, 23. Cong.
AMPERE on Magnetic Resonance, Roma (1986), str. 3 9 6 397.
16. M. Luzar, A. M. Thayer, J. M. Millar, A. Pines: Zero field
NMR of liquid crystals, 23. Cong. AMPERE on Magnetic
Resonance, Roma (1986), str. 556-557.
20. T. Prelesnik. M. Nemec. S. Pečar. P. Demizr. M. Kvader, M.
Schara: Oxygen free radical reactions, Vestn. Slov. Kem.
Drui. 33. 153-155 (1986) : 9. jug. posvet, izsptoine in upo­
rabne spektroskopije. Bled 1986.
21.
22. M. Schara: ESR studies of cdular uptake and consumption
of molecules. 8. School on Biophysics of Membrane Trans­
port. Mierkl (1986). str. 8 8 - 1 0 7 .
23.
19. M, M, Pintar: Study of rotational tunneling phenomena by
NMR, 23. Cong. AMPERE on Magnetic Resonance, Roma
(1986), str. 115-121 (1986).
U. Skalerifi. P. Cevc. C. Ravnik, M. Schara: Transport and
binding of spin probes in human tooth cementom, Zobozdr.
vestn. 4 1 . suppl. 1. 161-174 (1986) : 1. Int. Conf. ..Applica­
tions of Magnetic Resonances to Dental Research". 1986.
24. U. Skalerič. J. Dolinsefc: Proton spin lattice relaxation time
T1 in gingival fluid. Zobozdr. vestn. 4 1 . suppl. 1, 1 7 9 - 1 8 5
C9B6) : 1. Int. Conf. ..Applications of Magnetic Resonances
to Dental Research". 1986.
25.
A. Smolej. V. Marinkovic: Vpliv vroče deformacije na kinetiko rekristaNzacije zlitin Al-Mn in Al-Mn-Mg. 5. jug. med­
narod. simp, o aluminiju, Mostar (1986), str. 93—107.
26. J. Stepiinik, V. Eržen. D. Mihailovič: NMR imaging by
earth's magnetic field, 8. Europ. Experimental NMR Conf..
Spa (1986). str. 145-146.
27. J. Stepiinik, M. Kos, V. Eržen: Selective magnetization at
magnetic resonance imaging in low field (the earth's field),
23. Cong. AMPERE on Magnetic Resonance, Roma (1986),
str. 512-513.
28.
M. Sentjurc: Reduction of nitroxide radicals by living cells.
8. School on Biophysics of Membrane Transport : School
Proc, Wroclaw (1986). str. 109-124.
29.
M. Sentjurc, M. Schara, M. f"emec: Transport of spin labe­
led substrances into eye tissues, 8. School on Biophysics of
Membrane Transport : School Proc, Wroclaw (1986), str.
305-306.
30.
B. Topic, A. von Kienlin, U. Haeberlen, R. Blinc: 3 9 K
NMR study of the incommensurate K2Se04, 23. Cong. AM­
PERE on Magnetic Resonance. Roma (1986), str. 138-139.
31.
M. Vilfan, V. Rutar, G. Lahajnar, S. Žumer, W. Doane:
Nuclear spin ralaxation in nematic microdroplets. 23. Cong.
AMPERE on Magnetic Resonance, Roma (1986), str. 1 9 0 191.
32.
I. ZupanCič, G. Lahajnar, R. Blinc, A. Peterlin, D. H. Reneker: Diffusion of polyethylene melts by NMR, 7. Spec. Coll.
AMPERE : New Developments in Nuclear Magnetic Resonan­
ce and Magnetic Resonance and Quantum Electronics, Bucha­
rest (1986), str. 5 0 0 - 5 0 1 .
Strokovne publikacije
1.
R. Blinc Osnovne raziskave in tehnološki razvoj, Teorija in
praksa 22, 1 6 - 1 8 ( 1 9 8 6 ) .
2.
R. Blinc, A. P. Levanyuk: Incommensurate Phases in Dielec­
trics / Eds. Robert Blinc ; A. P. Levanyuk. - Amsterdam :
North-Holland, (1986). - 2 . vols. ;vol. 1 : Fundamentals. 410 str.: vol. 2 : Materials. - 4 0 2 str.
3. J. Stepiinik: Slikanje z magnetno resonanco. Presek 1 3 , 1 3 5 143 (1986).
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
1.
P. Cevc: Meritve na EPR spektrometru pri nizkih temperatu­
rah, IJS delovno poročilo OP-4567 (1986).
2. C. Filipič: Spontana polarizacija v feroelektričnem tekočem
kristalu Mi2, IJS delovno poročilo DP-4532 (1986).
3.
A. Kanduier: Postopek za formiranje elektrod na tankih
kristalnih rezinah z velikimi elektromehanskimi in elektrooptičnimi koeficienti, IJS delovno poročilo DP-6413
(1986).
4.
L. Koisika, I. Levstik: Termografija prekrvavitvenih mo­
tenj udov, IJS delovno poročilo OP-4569 (1986).
5.
D. I. Lasič, I. Levstik, M. Schara: ESR spin labeling in lyotropic systems, IJS delovno poročilo DP-4583 (1986).
6.
A. Levstik: Dialektrične lastnosti kvazidimenzionalnega
antiferoelektrika devteriranega betain fosfata, IJS delovno
poročilo DP-4477 (1986).
17. V. Marinkovic: Elektronska mokroskopska istrazivanja tan­
kih slojeva, 30 godina elektronske mokroskopije u Srbiji,
Beograd (1986), str. 1 - 1 1 .
18. V, Marinkovic: Mikrostrukturne posledice difuzije v tankoplastnih komponentah, Zb. ref. simp, o elektronskih sestav­
nih delih in materialih - SD 86, Otocec na Krki (1986),
tir. 19-26.
V. Rutar: Influence of long-range couplings on bilinear ro­
tation pulses in manipulated 2 - D NMR. 23. Cong. AMPERE.
Roma (1986). str. 5 6 0 - 5 6 1 .
87
7. A. Levstik: Nov« metode za merjeni« naklonskega kota v
IFTK) feroettktričnih tekočih kristalih, IJS delovno poro­
čilo OP-4533 (1986).
7.
8.
I. Levstik. Z. Bregar: Sinteza optično aktivnega feroetektričnaga tekočega kristala ..MORA 8 " - I. del. IJS delovno po­
ročilo DP-4529 (1986).
3.
I. Levstik. Z. Bregar: Sinteza optično aktivnega ferodefctričnega tekočega kristala „MORA 8" - I I . del. IJS delovno po­
ročilo DP-4530 (1986).
8. P. Cevc, F. Demiar. M. V. Ivanov. J. Kuczera. M. Nemec. S.
Pečar. A. M. Rubtsov, M. Schara, U. Skalerič. M. Šentjurc:
EPR approach to membrane problems, Modern Biophysics
Research, Dubrovnik (1986).
10.
I. Levstik. Z . Bregar: Sinteza racemskega in kiralnega krista­
la 0 0 B A - 1 - M P C . IJS delovno poročilo OP-4531 (1986).
11.
I. Levstik, V. Eržen: Gojenje monokristalov. IJS delovno
poročilo OP-4528 (1986).
12.
I. Levstik, M . Schara: Kratka navodila za uporabo holesterinske termografije v medicini, IJS delovno poročilo DP—4568
(1986).
13. B. Lozar. M. Rožmarin, A. Vučkovič: Pulzni programator,
IJS delovno poročilo OP-4517 (1986).
14.
B. Ložar, M. Rožmarin, A. Vučkovič: Računalniki sistem za
NMR spektroskopijo in NMR tomografijo na osnovi mikrovaxa. IJS delovno poročilo OP-4516 (1986).
15.
B. Marin. I. Musevič, M. Pegam, P. Stavanja. J.firč. A. Gart­
ner, E. Margan: Multipleksna krmiljenja TK prikazalnikov,
grafični metrični zaslon ; 1.64 delovnim razmerjem. IJS de­
lovno poročilo DP-4S98 (1986).
16.
V. Marinkovič. M. Zgonik, Z. Škreba. P. Ajdič: TEM raziska­
ve formiranja mikroluknjic v tankih plasteh, IJS delovno po­
ročilo DP-4566 (1986).
17.
I. Musevič: Disperzija in temperaturna odvisnost optične ro­
tacije v OOBAMBC. IJS delovno poročilo DP-4586 (1986).
18.
I. Musevič. J. Piri, S. Piri, A. Gartner: Dinamika linearnega
elektrooptičnega efekta v feroelektričnem tekočekristalnem
prikazalniku. IJS delovno poročilo OP—4585 (1986).
19.
I. Musevič. J. Prii, A. Gartner, B. Cvikl, S. Piri, B. Marin:
Elektrooptične lastnosti superzasukanih struktur. IJS delov­
no poročilo DP-4596 (1986).
20. J. Piri, S. Piri, B. Marin, I. Muievič. A. Gartner, J. Pucelj,
B. Cikl: Tekoči kristali, dispergirani v polimerih IJS delov­
no poročilo DP-4584 (1986).
21.
A. Prodan, V. Marinkovič, Z. Škraba, M. Hudomalj. P. Panjan, S. Piri: Tankoplastni temperaturni senzorji. IJS de­
lovno poročilo OP-4540 (1986).
22. S. Ribarit: Pregled uporabnosti NMR tomografije in „ln
Vivo" spektroskopijo v medicini, IJS delovno poročilo
DP-4518 (1986).
F. W. Boswell. A. Prodan. J. M. Corbett. L. G. Hiltz. J. C.
Bennett: Charge density wave modulations and defects in
TaT*4,11. Int. Cong, on Electron Microscopy. Kyoto (1986).
9. P. Cevc, I. Zupančič. B. 8. Lavrenčič: The difusion meesurrments of nitroxide spin labels in the tooth enamel by EPA
imaging. Magn. Reson. Med. 3 . 8 2 0 (1986).
10. B. Debeljak, S. Pečar, A. Krbavčič: Spin labelled analogs of
some H1 antagonists. 12. Recontres Int. de Chimie Therapeutique, Clermont (1986).
11. J. Ooliniek, R. 8linc: Commensurabilityinduced phason gap
in ..devil's" staircase" compound [N(CH3>4 J2ZnCl4. 8. AM­
PERE Int. Summer School Inst, and Symp. on Magnetic
Resonance Relaxation in Disordered Condensed Matter and
Biological Systems, Chania (1986).
12. N. Funduk. G. Lahajnar, L. Miljkovič, S. Skočajič. L. J.
Schreiner. D. W. Kydon, M. M. Pintar: A comparative NMR
study of proton group in dentin of 2 0 - and 50-year-old
donors. Magn. Reson. Med. 3, 819 (1986).
13. N. Funduk. M. Schara, P. Cevc: Polimerization of cold cu­
red acrylic resin studied by EPR, Magn. Reson. Med. 3,
814(1986).
14. D. Hanzel, M. Čopič: Izračun EM polja v Nd:YAG laserju
s preklopnikom kvalitete. 10. jug. simp, o fizici kondenzira­
ne materije, Sarajevo (1986).
15. L. Honzak, Ž. Finderle, A. Koren, M. Schara: Free radical
concentration difference between metabolic states of iso­
lated rat skeletal muscle mitochondria with tissue studiu,
17. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec (1986).
16. P. Jonsen, M. Luzar, M. Mehring, A. Pines: Motional effects
in zero field NMR, Ann. Meet, of the Amer. Chem. Soc,
Denver (1986).
17. P. Jonsen, M. Luzar, M. A. Trecoske, M. Mehring, A. Pines:
Chemical exchange in zero field NMR, 27. Experimental
NMR Conf.. Baltimore (1986).
18. M. K veder, T. Prelesnik, S. Pečar, M. Schara: The free radical
mediated oxidation of ascorbate, 17. jug. simp, iz biof izike,
Kumrovec (1986).
19. G. Lahajnar: 31p NMR study of metabolism in frog muscle
and E. Coli cells, 17. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec
(1986).
20.
G. Lahajnar, R. Podgornik, B. Žeki: Hydration farce indu­
ced bending of DNA helices, 1. Yug. Symp. on Molecular
Sciences : ..Modelling c' Structure and Properties of Molecu­
les and Materials", Zagreb (1968).
21.
23.
M. Šentjurc, A. Stale: Influence of propydium on the mem­
brane ecethylcholinesterase active site, IJS delovno poročilo
DP-4494 (1986).
24.
M. Šentjurc, A. Stale: The influence of neurotoxins on ery­
throcyte membrane fluidity IJS delovno poročilo DP-4493
(1986).
A. Levstik, T. Carlsson, C. Filipič, I. Levstik, B. Žeki: Študij
Goldstonovega in mehkega načina nihanja v bližini Srn A S m C* faznega prehoda z dielektrične relaksacijo, 10. jug.
simp, o fizici kondenzirane materije, Sarajevo (1986).
25.
I. Zupančič: Effect of the background magnetic field gradi­
ents on the NMR diflusion measurements, IJS delovno poro­
čilo DP-4554 (1986).
22. M Luzar, A. M. Thayer, J. M. Milar, A. Pines: Zero field
NMR of nematic and smectic liquid crystals, 11. In;. Liquid
Crystal Conf., Berkeley (1986).
26.
I. Zupančič: NMR pulsed gradient spin-echo measurements
of anomalous diffusion, IJS delovno poročilo DP-4553
(1986).
23.
Neobjavljeni referati
B. Majaron, M. Čopič: Ramanska pretvorba svetlobe Nd:
YAG laserja v metanu, 10. jug. simp, o fizici kondenzirane
materije. Sarajevo (19861.
24. V. Marinkovič, N. Vene, A. Prodan: Growth of columnar Sn
crystals from Ag/SnTe epita*ic bilayers, 5. It.-Yug. Cristallographic Conf., Padova (1986).
1.
R. Blinc: NMR in random fields, 9. ISMAR Meeting, Riode
Janeiro (1986).
25. V. Marinkovič, N. Vene, A. Prodan: Sn izrastki na povriini
tankih dvojnih plasti Ag/SnTe, 5. jug. simp, iz elektronske
mikroskopije, Plitvice (1986).
2.
R. Blinc: N M 3 in random systems, 8. AMPERE Int. Summer
School Inst, aid Symp, on Magnetic Resonance Relaxation
in Disordered Condensed Matter and Biological Systems,
Chania (1986).
26. D. Markovič, M. Schara, Č. Radenovič, M. Jeremič: Irrever­
sible changes in the structure of thylakoid membranes at ligh
temperatures: detection by luminescent a.,d EPR methods,
17. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec (1986).
3.
R. Blinc: Or Jer and disorder in condensed matter, Eidgenoessische Technische Hochschule (ETH), Zurich (1986).
27.
4.
R. Blinc: Quadrupole perturbed NMR study of a deuteron
pseudo-spin glass, Technische Univ., Muenchen (1986).
5.
R. Blinc: Substitu tonal disorder in incommensurate systems
and pseudo-spin glasses, Inst, fuer Physik, Basel (1986).
28. S. Pečar: Spin labelled lysergic acid derivatives, 5. CMEA
Symp. on ESR Spectroscopy in Molecular Biology and Me­
dicine, Szeged (1986).
6.
F W. Boswell, A. f-rodan, J. M. Corbett, J. C. Bennett, L. G.
Hiltz: Defects in the modulation structure of TaTe^ 10.
Europ, Conf. on Microscopy, Wroclaw (1986).
29. S, Pečar, A. Krbavčič: Spir labelled L-glutarm- acid deriva­
tives, 5. CMEA Symp. on ESR Spectroscopy io Molecular
Biology and Medicine, Szeged (1986).
88
D. Mihailovič, D. J. Westland, J. F, Ryan: Investigation of
carrier recombination in GalnAs/lnP quantum wells using
CW and picosecond time resolved spectroscopy, 18. Int. Conf.
on the Physics of Semiconductors, Stockhclm (1986).
30. S. Pečar. M. Schara: Penetration of spin labelled molecules
through mod«! membranes. 5. CMEA Symp. on ESR Spectro­
scopy in Molecular Biology and Medicine. Szeged (1986).
31. S. Pečar. M. Šentjurc, M. Nemec. M. Schara: EPR is a rapid
method for liposome characterization, 9. jug. posvet, iz sploš­
ne in uporabne spektroskopije. Bled (19861. str. 106.
32. F. Pohleven. O. Tomšič, N. Gogala. M. Šentjurc. M. Schara:
The role of Z and ZR in transport of ions and membrane flui­
dity in cultivated mycelium of mycorrhizal fungus suillus
variegatus. Glasn. Inst, za Botaniku in botaničke bašte univ.
u Beogradu 19, 292 (1985) : 7. simp. jug. društva za fiziologiju biljaka. Arandjelovac 1985.
33. A. Prodan: Electron diffraction studies of modulated structu­
res. 5. It.-Yug. Crystallographic Conf., Padova 11986).
34. A. Prodan, F. W. Boswell: The modulation superstructures in
TaTe4-and NbTe4, 10. Europ. Conf. on Microscopy, Wroclaw
(1986).
35. S. Rodin. M. Zgonik. M. Čopič: Brillouinovo sipanje v diglicin nitratu v okolici feroelektričnega faznega prehoda, 10.
jug. simp, o fizici kondenzirane materije, Sarajevo 11986).
36. V. Rutar: Influence of imperfect radiofrequency pulses on
spin manipulations in heteronucear 2—D NMR, 8 . Europ.
Experimental NMR Conf., SPA ,'1986).
37. V. Rutar: Spin manipulations in heteron jclear two-dimensio­
nal NMR spectroscopy, 9 jug. posvet, iz splošne in uporabne
spektroskopije. Bled (1986).
38. M. Schara: Basic principles of magnetic resonance and diffu­
sion in studies in dental tissues, Magn. Reson. Med. 3 , 8 1 3
(1986) : Abstracts of papers Presented at the First Interna­
tional Conference on Applications on Magnetic Resonances
to Dental Research.
39. M. Schara: EPR spectra of spin probes in biological systems,
1. jug. simp, iz molekulskih znanosti ..Modeliranje strukture
i svojstva molekula i materijala", Zagreb (1986).
40. M. Schara: Transport of spin probes in cells and tissues.
Workshop on Nitroxides in Living Systems, Urbana (1986).
41. U. Skalerič, P. Cevc, M. Schara, Č. Ravnik: Transport and
binding of spin probes in human tooth cementum, Magn. Reson. Medd. 3, 813 (19S5).
54. B. Topic, U. Haetoerlen, R. Blinc: ^ " P b NMR study of the
ferroelectric phase transition in PbHPC*4. 8. AMPERE Int.
Summer I nst. and Symp. on Magnetic Resonance Relaxation
in Disordered Condensed Matter and Biological Systems,
Chania (1986).
55. M. Vilfan, J. Oolinick, S. Žumer: A nuclear spin relaxation
study of nematic lyotropic liquid cristals. 9. jug. posvet, iz
splošne in uporabne spektroskopije. Bled 11986).
56. M. Vilfan, V. Rutar. S. Žumer: Nuclear spin relaxation in ne­
matic microdroplets and micellar lyotropic systems, Fachgrupe Magnetische Resonanzspektroskopie. Mikammer (1986).
Ostala neobjavljena dela
1. T. Carlskon, B. Žekš, C. Filipič, A. Levstik: Comment on
..polarization and lilt-anglt measurements near the srnecticA chiral - smectic-C transition of DOBAM BC", I nst. Theo­
retical Physics, Chalmers Univ. of Technology. Geoteberg
(1986).
Patenti in tehnične izboljšave
1. J. Pirš, B. Marin. T. Pleteršek. P. Stavanja. I. K vasic, E. Margan, J. Pogačnik, J. Pogačnik, M. Jug: Prehodni pomnilnik
s hitrim A / D pretvornikom za digitalni osciloskop z LCD
zaslonom. Tehnična izboljšava (1986).
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Objavljena
dela
Znanstvene publikacije
1.
B. Družina, B. Žemva: On the synthesis of xenon(ll) tluorostannates(IV), J. Fluorine Chem. 34, 2 3 3 - 2 3 9 (1986).
2.
B. Družina, B. Žemva: Reactions of hydrazinium fluorouranates(IV) with xenon difluoride and xenon hexafluoride,
Vestn. Slov. Kern. Druš. 3 3 , 1 - 9 (1986).
3.
D Gantar, L. Golič, I. Leban, A. Rahten: Crystal structures
A hydrazanium (2+) fluorometallates: crystal structures of
hydrazinium (2+) difiuoride hexafluorogermanate (IV) and
hydrazinium (2+) oentafluoroantimonate (III), Rev. Chim.
Minerale 23, 668-675 (1986).
4.
45. J. Stepišnik, V. Eržen, M. Kos, B.B. Lavrenčič: NMR imaging
in the earth's magnetic field, 3. Cong, of the Europ. Soc. on
Magnetic Resonance in Medicine and Biology. Aberdeen
(1986).
D. Gantar, A. Rahten: Synthesis and characterization of
( N 2 H 5 ' 2 S i F 6 a n d < n e"™l analysis of ^ H s ^ S i F g and
N2HgSiF6, Thermochim. Acta 108, 149-155 (1986).
5.
D. Gantar, A. Rahten: Thermal decomposition of hydrazinium(2+) hexafluorozirconate(IV) and hexafluorohafnatellV)
J. Fluorine Chem. 3 4 , 6 3 - 7 1 (1986).
46. J. Svetek, M. Šentjurc, M. Schara: Liposome aggregation, 17.
jug. simp, iz biofizike, Kumrovec (1986).
6.
A. Jesih, B. Žemva: Preparation of phosphorus pentafluoride, 'estn.Slov. Kern. Druš. 33, 2 5 - 2 8 (1986).
42.
U. Skalerič, J. Dolinšek: Proton spin lattice relaxation in pingiva fluid, Magn. reson. Med. 3, 118 (1986).
43. U. Skalerič, J. Stepišnik, J. Dolinšek, P. Cevc, M. Schara:
Magnetic resonance imaging in dentistry. Int. Conf. on New
Technology and Diagnosis and Treatment in Dentistry,
Baltimore (1986).
44. M. Schara, S. Pečar: EPR in aggregated systems, 4 Int. Sy-np.
on Magnetic Resonance in Colloid and Interface Science,
Munster /1986.
47. M. Šentjurc: Electron paramagnetic resonance in biophysics,
1 7. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec 11986), str. 12.
48. M. Šentjurc, M. Kveder, M, Schari.: Influence of oxygen on
the spin probe rsduction in cells and tissues, 17. jug. simp, iz
biofizike, Kumrovec (1986).
49. M. Šentjurc, M, Schara, M. Jezernik: Correlation between
cell membrane fluidity and T1 measurements in human brain
tumours, 14. Int. Cancer Cong., Budapest (1986).
50. M. Šentjurc, M. Schara, M. Kveder: Properties of nitroxides
with respect to their potential application as contrast agents
for in vivo NMR, 8. AMPERE Int. Summer Inst, and Symp.
on Magnetic Resonance Relaxation in Disordered Condensed
Matter and Biological Systems, Chania (1986).
51.
A. Stale, M. Šentjurc: The influence of sarin, soman, VX,
H I - 6 and 2 RAIVr on membrane fluidity, 17. FEBS Meeting.,
Berlin (1986).
52.
O, Terlevič, P. Cevc, U. Skalerič, M. Schara: Arrangement of
hydroxyapatite microcrystals in root cementum, Magn. Re­
son. Med, 3, 817 (1986,1.
53. A, M. Thayer, J. M. Millar, M. Luzar, T. P. Jarvie, A. Pines:
Nemactic liquid crystal ordering in the absence of an applied
field, 27. Experimental1 NMR Conf., Baltimore (1986).
7. K. Lutar, A. Jesih, B. Žemva: On the synthesis of xenon(VI)
fluoroargentate(lll). Rev. Chim. Min. 23, 5 6 5 - 5 7 1 (1986).
8. A. Rahten, D. Gantar: Thermal decomposition study of
N2H68eF4, Vestn. Slov. Kern. Druš. 33, 133-140 (1986).
9.
V. Valkovič, A. Stergaršek: Dobivanje sekundarnih sirovina iz
pepela ugljena u funkciji zaštite okoline. Pomorski zb. 24,
469-504 (1986).
10. B. Volavšek, A. Rahten: Roentgenographische Untersuchungen einiger Salze der Hydrazinkarbonsaeure, Vestn. Slov.
Kem. Druš. 33, 141-146 (1986).
11.
A. Žemljic, B. Družina, A. Šmat: Sinteza dušikovega trifluorida, Kem. ind. 35, 277-279 (1986).
12. A. Žemljic, B. Družina, A, Šmalc, B. Žemva: Določanje po­
gojev za sintezo ogljikovega fluorida, Kem. ind. 35,441 - 4 4 4
(1986).
Objavljeni referati
1. J. Škerjanc, M. Fele: Effect of temperature on the enthalpy
of dilution of weak polyelectrolyte solutions, Jo"-nees de
Calorimetrie d'Aialyse Thermique et de ThermoJyMmique
Chimique, Ferrara (1986) : Atti dell'ottavo co ivegno vol.
X V I I , str. 4 5 3 - 4 5 6 .
89
Strokovna publikacij*
1.
A. Šmalc, 8. Žemva. Plemeniti plinovi. Tehnička enciklope­
dija : 10 del : Oru-Poli / Gl. ur. H. Požar. - Zagreb : Jug.
leksikografski zavod. (1986). str. 3 6 6 - 3 7 1 .
Neobjavljena
dela
Instrtutski dokumenti
1.
J. Bitenc: Konstrukcija elektrode za merjenje koncentracije
klora v zraku. IJS delovno poročilo OP-4572 (19861.
2. J. Bitenc: Poročilo o gibanju amoniofca in vode v krogotoku
jHionijivoge sulfata ter pregled motnosti za vračanje emoniaka brez niktif ikacšje. IJS delovno poročilo OP-4631 (1986)
3.
M. Fett. B. Žemva: Študij reakcij otmijevaga (VIII) oksida in
osmgevaga(VII) pentafkiorid-ofcsida z močnimi fkiorimimi
sredstvi. IJS delovno poročilo OP-4574 (1986).
4.
K. Lutar, A . Šmaic, B. Žemva: Motnosti pridobivanj« vodiko­
vega fluorida iz sekundarnih surovin, IJS delovno poročilo
DP-4562 (1986).
5. J. Maček, S. Zakrajsek: Poskusi kontinuirane nevtralizacije
raztopin zveptov* kisline s kalcijevim hidroksidom, IJS
delovno poročilo DP-4S93 (1986).
6.
P. Petač, P. Frkal: Rezultati raziskav pirolize odpadnih elek­
tričnih kablov : Obdelava plinastih, tekočih in trdnih pro­
duktov, IJS delovno poročilo DP—4384 (1986).
7. P. Petač, P. Frkal, A. Rahten: Rezultati raziskav pirolize od­
padkov iz farmacevtske industrije, IJS delovno poročilo
DP-4557 (1986).
3. A. Jesih. B. Žemva: Redox reaction in the X e F j - manga­
nese fluoride system. Centenary of the Discovery of Fluo­
rine. Paris (1986).
4. B. Žemva: Krypton and xenon chemistry, Freie Univenitate. Berlin (1986).
5. B. Žemve: Noble gee chemistry on the J. Stefan Institute.
Justus-Liebig Univerwuet. Giesaen (1966).
Patenti in tehnične izboljšave
1. A. Stager Itfc. V. Valkowi Pridobivanja urana in drugih v
tvepsovi kislini topnih l e i m i n pepela premoga s pomočjo
SO2 absorbirane** iz dimnega plina. Patent, rubrum it.
4 5 1 4 - P - 2 9 0 (1986).
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
Obj avl j ena
dele
Znanstvene publikacije
1. R. Ajlec, J . Štupar: A critical appraisal of the molecular emis­
sion cavity analysis technique in analytical spectroscopy,
Vestn. Slov. Kern. Drui. 3 3 . 8 7 104 (1986).
2. A. Gregorčič, M. Zupan: Chemistry of organo halogenic mo­
lecules. Part L X X X V I I . Stereochemistry of chlorine and bro­
mine addition to E and Z—1 -fhioro—1, 2-diphenyktthene.
Vestn. Slov. Kern. Drui. 3 3 . 3 2 5 - 3 3 8 (1986).
8.
B. Sedaj: Meritve emisije hlapnih fluoridov v dimnih plinih,
pri žganju okrasne keramike - obrat Dekor, Ljubljena,
IJS delovno poročilo DP-4291 (1986).
3. S. Stavber, M. Zupan: Fluorination with caesium fhraroxysulphate, room temperature fluorination of phenyl substitu­
ted olefins. Tetrahedron 4 2 (5035-5043 11986).
9.
B. Sedej: Meritve emisije hlapnih fluoridov in žveplovega
dioksida v dimnih plinih tovarne „Rade Konča'", OOUR
Elektroporceian - Novi Sad, IJS delovno poročilo DP4344 (1986).
4. J . štupar: Direct determination of lead in soils anU sediments
by atomic absorption spectrometry employing a graphite
capsule in flame atomiser, J. Analytical Atomic Spectrosc. 1,
3 7 3 - 3 7 7 (1986).
10.
B. Sedej: Termična imobilizacija galvanskih muljev v opeč­
ni industriji, IJS delovno poročilo DP-4550 (1966).
11.
B. Sedej: T.itiran|i vzorcev tovarne KIP - Opekarska 13,
Ljubljana, glede na vsebnost fluora, IJS delovno poročilo
DP-4362 (1986).
12. T. Skapin, A. Šmalc: Proizvodnja nikljevega(ll) fluorida tetrahidrata; preizkusi v polindustrijskem merilu, IJS delovno
poročilo DP-4556 (1986).
13.
14.
A. Stergariek: idej..o reiitev čiičenja dimnih plinov kod spaIjivanja elektro-kablova sa PVC omotačem, IJS delovno po­
ročilo OP-4361 (1986).
A. Stergariek: Odtveplavanje dimnih plinov v TE Šoitanj :
Tehnoloike osnove za projektiranje, IJS de' vno poročilo
DP -4345 (1986).
15. A. Stergariek: Pridobivanje tehničnega koncentrata urana
(TKUI iz pepela raikega premoga s pomočjo SO2 v dimnem
plinu. Tehnoloike osnove in osnove za idejni projekt za
industrijsko napravo za termoelektrarno Plomin 2, IJS de­
lovno poročilo DP-4581 (1986).
16. A. Stergeriek, R. Kocjančič: Pridobivanje urana iz luznice
pepela — vpliv nitratnega iona na ekstrakcijo urana in teko­
činska ekstrakcija urana, IJS delovno poročilo DP-4601
11986).
17. A. Šmalc: Razvoj plemenskega reaktorja za proizvodnjo ura­
novega hektafluorida, IJS delovno poročilo DP-4597 (1986),
18. A. šmalc, T. Skapin: Proizvodnja nikljevega(ll) fluorida
tetrahicrata, IJS dele nr poročilo DP—4318 (1986).
19. A. Šmalc, T. Skapin: Raziskave sinteze halonov, IJS delovno
poročilo DP-4573 (1986).
Neobjavljeni referati
1.
B. Družina, K. Lutar, B. Žemva: On the sythesis of a new
xenon(VI) fluorometalates of group I I I . A elements and
lanthanides. Centenary of the Discovery of Fluorine, Paris
(1986).
2.
D. Gantar, A. Rahten: Thermal decomposition of hydraziniuml1+,-and (2+) fluorometalates, Centenary of the Disco­
very of Fluorine, Paris (1986).
90
Objavljeni referati
1. A. Gregorčič, M. Zupan: Photoreactions of halosubstituted
alkenes, 2. Graz-Ljubljana-Tries:e Symp. on Organic
Chemistry, Bled (1985).
Neobjavljena
dela
Inititutski dokumenti
1.
R. Ajlec: Korekcija spektralnih interferenc v ICP - OES, IJS
delovno poročilo DP—4645 (1986).
2. T. Dolenec, J. Pezdič, J. Urbane, S. Per ko: Variabilnost izotopske sestave lahkih prvin v regemnih sedimentacijskih oko­
ljih, IJS delovno poročilo DP-4560 (1986).
3. T. Dolenec, I. Urbane, V. Vričaj, B. Kralj, V. Kramer, A.
Popovič: Geokronoloike raziskave slovenskih rudiič, IJS de­
lovno poročilo DP-4561 (1986).
4. V. Kramer, R: Sulic: Masni spektrometer C E C - 2 1 - 1 1 0 C in
mikroračunalnik PMP-11 v integriranem računalniiko pod­
prtem merilnem sistemu, IJS delovno poročilo DP-4565
(1986).
5. H. Leskoviek, B. Kralj, D. Žigon, V. Urlep: Emisija nevar­
nih plinskih komponent pri vulkanizaciji penjenih in pol­
nih gumijevih zmesi, IJS delovno poročilo DP-4543 (1986).
6. J. Pezdič, J. Urbane, T. Dolenec, S. Perko: Študij izotopske
sestave vod - V I . del, IJS delovno poročilo OP-4562 (1986).
7. M. Španko, I. Glazer : Določanje kroma v bioloikih materia­
lih z eiektrotermično AAS, IJS delovno poročilo DP-4459
(1986).
8. J. Štupar, H. Leskoviek, J. Koroiin: Kemijska karakterizacija odpadnega blata na kromu, IJS delovno poročilo D P 4460 (1986).
Neobjavljeni referati
1.
R. Ajlec: Korekcija spektralnih interferenc v ICP-OES, 9.
jug. posvet, iz sploine uporabne spektroskopije, Bled (1986).
2. S. Stavber. M. Zupan: Room-temptrature fluorination ol
organic molecules with caesium fluoroxysulehate. Centenan/ of the Discovery of Fluorination : Int. Symp., Paris
(1986). str. 57.
3. X Stuper: Interpretation of interference mechanism in FAAS
employ ing a double Babington nebulizer. 9. jug. posvet, iz
splošne in uporabne spektroskopije. Bled (1986).
7. A. Trkov. I. Kobel. E. Matijevic: Computer-aided determi­
nation of the parameters of the electric double layer at the
hydrolyzable oxide/electrolyte interface. 7. Int. Summer
Conf. ..Chemistry of Solid/Liquid Interfaces-. Crvani otok
(1986).
OOSEK ZA FIZIKALNO KEMUO
OOSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
Objavljena
Objavi jena dela
del a
Znanstvene publikacija
1. K. Južnič: On the synthesis of
I labelled thyronine.
Venn. Slov. Kern. Orirh 3 3 . 2 9 (1986>.
»Sr
and " S r in soU. Fresenius Z. Anal. Cham. 323. 261—263
(1986).
3. K. Jutnic. I. Kobal: ^ S r and 1 4 C measurements at the In­
stitute ..Jožef Stefan". Environmental Measurements Labora­
tory. Opt. of Energy. New York (1986). E M L - 4 5 2 . str.
34-37.
4. C Klofutar. S. Paljk Calonmetric studies of self-association
of cydohexanol in benzene. Thermochim. Acta, 169-179
(1986).
5.
I. Kobal. B. Smodit. M. Skofljanec: Radon-222 air concen­
trations in the Slovenian karst caves of Yugoslavia. Health
Phys. 5 0 . 8 3 0 - 8 3 4 (1986).
6.
I. Kobal. J. Burger, B. Smodit, M. Škofljanec: Koncentra­
cija radona v zraku slovenskih turističnih kratkih jam. Nate
jame 2 8 . 1 1 - 1 7 ( 1 9 8 6 ) .
Znanstvene pubttkeciie
1. H. Avsec, I. Janžekovič. L. Kosta: Comparative study of the
determination of nitrate in groundwaters. Vestn. Stov. Kern
D r u l 3 3 . 4 1 3 - 4 2 2 (1968).
2. A. R. Byrne: Determination of 2 3 7 - N p in Cumbrian (UK)
sediments by neutron activation analysis: Preliminary result.
J. Environ. Radioactivity 4.133—144 (1986).
3. A. R. Byrne, M. Oerrnetj: Trace determination of uranium
by radiochemical neutron activation analysis using U—239
with isotopic yield evaluation. Vestn. Slov. Kern. D r u l
3 3 . 4 2 3 - 4 % (1986).
4. A. R. Byrne. M. Dermelj, A. Vakselj. A. Prosenc: Partici­
pation in IAES intercomparison run horse kidney H 8;
evaluation of results. Vestn. Slov. Kern. Drut. 33, 4 3 1 - 4 4 1
(1986).
5. M. Dermelj. A. R. Byrne. M. Franko. B. Smodit. P. Stegnar:
Companson and evaluation of results for selenium in vari­
ous biological standard reference materials obtained by dif­
ferent neutron activation methods, Vestn. Slov. Kem. D r u i
3 3 , 4 4 3 - 4 5 1 11986).
6.
Objavljeni referati
1.
K. Južnič. I. Kobal: Oifuz.,* radiocezija v naravnih in sinte­
tičnih ionskih izmenjalcih. 30. jug. konf. E T A N a , Herceg
Novi (1986). str. IX. 4 3 - 4 9 .
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
1.
K. Južnič: Naravni zeoliti iz Zalotke gorice in njihove sorpcijske lastnosti, IJS delovno poročilo OP-4478 (1986).
2. K. Južr.ič, I. Kobal: Radioaktivni odpadki in njihovo skladiš­
čenje, IJS delovne poročilo DP-4478 (1986).
3. M. Senegačnik, A. Lesar: Aktivacijski kompleks v termič­
nem razpadu N2O kataliziranim s klorom, IJS delov-o poro­
čilo DP-4544 (1986).
4. M. Senegačnik, A Lesar: Določanje C-14 v plinsk , efluentih iz jedrskih elektrarn v ionizacijsko celico, IJS delovno po­
ročilo DP-4314 (1968).
Neobjavljeni referati
1.
K. Južnič, Š. Fedina: Distribution of 8**Sr and ^°Sr in Slo­
venia, Yugoslavia, after the Chernobyl accident. Sem. on the
Cycling of Long-Lived Radionuclides in the Biosphere,
Madrid (1986).
2.
K. Južnič, Š. Fedina: Koncentracije radiostroncijuma u
uzorcima okoline posle nesreče u Černobilu, Posv. radioekologistov Jugoslavije, Kragujevac (1986).
3.
K. Južnič, I. Kobal: On the mechanism of iodination of
thyronines, 4. Int. Conf. on Mechanism of Reactions in So­
lution, Canterbury (1986).
4. C. Klofutar, Š. Paljk, M. Kač: Partial molar volumes, partial
molar expansibilities and viscosity of aqueous solutions of
some monosaccharides, disaccharides and trisaccharides, 9.
IUPAC Conf. on Chem. Thermodynamics, Lisboa (1986).
M. Dermelj, A. R. Byrne. M. Franko. B. Smodit, P. Steg­
nar: The use of 4-nitro—O-phenylene diamine (4-NDP)
and sodium diethyldithiocarbamate (Na-DOIC) in the
radiochemical separation of Cd, Cu, Se and Zn from diffe­
rent biological samples, J. Radioanal. Nucl. Chem., Letters
106,91-9811986).
7. M. Franko. L. Kosta: The use of nitrogen dioxide for mine­
ralization of biological materials in elemental analysis, Vestn.
Slov. Kem. Drui. 3 3 , 4 5 3 - 4 6 6 (1986).
8. M. Horvat. T. Zvonarič, P. Stegnar: Optimization of a wet
digestion method for the determination of mercury in blood
by cold vapour atomic absorption spectrometry (CVAAS),
Vestn. Slov. Kem. Drut. 3 3 . 4 7 5 - 4 8 7 (1986).
9.
L. Kosta: Radiochemical analysis - a survey of its present
state, Frwenius Z. Anal. Chem. 3 2 4 , 6 4 9 - 6 5 4 (1986).
10. B. Pihiar, L. Kosta: Eouilit 3 of heavy metals between
water and sediment, Ve.tn. Si. : Kem. Drut. 33, 5 0 1 - 5 1 9
(1986).
Objavljeni referati
1. M. Horvat, T. Zvonarič, P. Stegnar, A. Prosenc: Determina­
tion of mercury in biological samples: evaluation and compo­
sition of results obtained by cold-vapour atomic absorption
spectrometry (CV AAS) and neutron activation analysis
(NAA), 2. Int. Conf. Environmental Contamination", Am­
sterdam (1986), str. 1 3 8 - 1 4 0 .
2. J. Pavičič, B. Smodit, M. Skreblin, M. Tuiek-Žnidarč, I.
Kregar, P. Stegnar: Further evidences on Cd-Zn interaction
within embryo—larval development of Mytilus gailoprovincialis in relation to bioaccumulation. Rap. Proc. Verb. Reun.
C.I.E.S.M. 30, 52 (1986), Palma de Mallorca.
3. J. Pavičič, M. Skreblin, I. Kregar, M. Tuiek-Žnidarič, P.
Stegnar: Formation of inducible Cd binding proteins similar
to metallothioneint in selected organs and life stages of
Mytilus galloprovincialis, 7. Journees Etud. Pollutions,
C.I.E.S.M., (1986), str. 6 9 9 - 7 0 5 ,
5.
I, Kobal, J. Burger, H. Udovč: Radon air concentration in
Yugoslav underground coal mines, Int. Symp. on Radiation
Protection in Mines, Beijing (1986).
4.
M. Skreblin, M. Horvat, P. Stegnar: Determination of mer­
cury by cold film mercury analyser M-511 at nanogram
levels, Rapp. Proc. Verb. Reun. C.I.E.S.M. 30, 123 (1936),
Palma de Mallorca.
6.
M. Senegačnik, A. Lesar, I. Kobal: Evaluation of activated
complex properties by model fitting kinetic isotope effect
calculation, Jug. simp, iz molekulskih znanosti, Zagreb
(1986).
5. M. Tuiek-Žnidarič, M. Skreblin, J. Pavičič, I. Kregar, P.
Stegnar, A. Prosenc: Mercury binding of the gills and digesti­
ve glands of Mytilus galloprovincialis, 7. Journees Etud, Pol­
lutions, C.I.E.S.M., (1986), str. 7 9 9 - 8 0 3 .
91
N »objavi jena
dela
Institutski dokumenti
1.
A. R. Byrne: Radioactivity in fungi in S.ovenia. 1986, fol­
lowing the Chernobyl accident. MS delovno poročilo D P 4440 (1906).
2. A. R. Byrne: Speciation of arsenic by cation exchange cromatograohy: Calibration of peak position by neutron in­
duced '"As labelled compounds. IJS delovno poročilo D P 4413 (1986).
3. M. Drofenik. S. Beseničer: Reexamination of the grain size/
permeability relation in high permeability M n - Z n ferrites.
Am. Ceram. Soc. Bull. 6 5 . 6 5 6 - 6 5 9 (1966).
4. J. Hole. O. Kolar: Reinvestigation of phase relations in the
CaO-UC? system. J. Solid State Chem. 6 1 . 2 6 0 - 2 6 2 (1986)
5. M. Hrovat. F. Jan. D. Kolar: The interaction between thick
film conductors and low ohmic resistors. Hybrid Circuits
No. 1 0 . 1 4 - 1 5 ( 1 9 8 6 ) .
6. A. Jager, Z. Stadler: Melting behaviour in diabase -dolomite
mixtures. Am. Ceram. Soc. Bull. 6 5 . 1 0 7 3 - 1 0 7 4 (1986).
3. A. R. Byrne. B. Smodil: Determination of trace and minor
elements in teeth by neutron activation analysis: A prelimi­
nary evaluation, IJS delovno poročilo OP-4412 (1986).
7. A. Jager. Z. Stadler. D. Suvorov: Zur Bewertung von Roh
stoffen fuer die Mineralfaserherstellung. Glastechn. Ber. 59.
1-5(1986).
4 . M. Dermal;. B. Pihlar. A. Vaksdj. A. Prosenc: Vsebnost neka­
terih esencialnih in toksičnih elementov v žitih in njihovih iz­
delkih. IJS delovno poročilo OP-4414 (1986).
8. D. Kolar. Sintering phenomena in chemically heterogeneous
ceramics. God. Jug. centra za kristalografiju 20. 75—89
(198S).
5. M. Franko. A. Fajgelj. A. R. Byrne: Določanje lantanidov v
geoloikih materialih ter v uranovih spojinah z nevtronsko
aktiviacijsko analizo. IJS delovno poročilo DP-4490 (1986).
9.
6. M. Mihailovic: Vpliv jedrskih objektov na okolje, !JS delovno
poročilo DP-4623 (1986).
7. B. Smodii. Z. Planiniek: Radiokemijsko določevanje Pb-210
v vzorcih okolja; preliminarni rezultati. IJS delovno poročilo
DP-4489 (1986).
8. P. Stegnar: Poročilo o meritvah radioaktivnosti v okolju
rudnika urana Žirovski vrh za leto 1985, IJS delovno poro­
čilo DP-4338 (1986).
9. P. Stegnar. M. Franko. K. Južnič. I. K obal, A. R. Byrne, M.
Mihailovic. B. Smodii, M. Tuiek-Žnidarič, A. Fajgelj: Me­
ritve radioaktivnosti v okolici RUŽV v letu 1985, IJS delov­
no poročilo DP-4457 (1986).
10. P. Stegnar, M. Franko, B. Smodii, J. Novak, D. Konda:
Laboratorijski poskus v zvezi s sanacijo velenjskega jezera,
IJS delovno poročilo DP-4452 (1986).
11.
M. Tuiek-Žnidarič, A. Prosenc, A. Suhar, P. Stegnar: Ve­
zava Hg v citosolu celic ledvic pri podganah izpostavljenih
Hg hlapom, IJS delovno poročilo DP-4453 (1986).
12. V. Zelenko: Porazdelitev Me-Hg v človeikih možganih, IJS
delovno poročilo DP-4454 (1986).
Neobjavljeni referati
1. A. R. Byrne, M. Dermelj, A. Vakselj, A. Prosenc: Evaluation
of results for Cd and other trace elements in the new IAEA
intercomparison reference material horse kidney H-8 obta­
ined by neutron activation analysis, 9. jug. posvet, izsploine
in uporabne spektroskopije. Sled (1986).
2. M. Dermelj, A. R. Byrne, M. Franko, B. Smodii, P. Stegnar.
L. Kosta: The use of 4 - N D P and N a - D D T C in the radioche­
mical separation of Cd, Co, Cu, Se and Zn from biological
samples, 10. Int. Symp. on Microchemical Techniques,
Antwerp (1986).
3. M. Horvat, M. Dermelj, A, R. Byrne, P. Stegnar: Hg, Me-Hg
and Se in scalp hair of inhabitants from Mediterranean areas,
9. Int. Symp. ..Chemistry of the Mediterranean", Primoitert
(1986).
4. M. Horvat, M. Škreblin, T. Zvonarič, P. Stegnar: Determina­
tion of mercury in sea watar by cold vapour atomic adsorp­
tion spectrophotometry, Rapp. Proc. Verb. Reu. C.I.E.S.M.
3 0 , 1 1 6 (1986), Palma de Mallorca.
5. M. Mihailovic, I. K obal, P. Stegnar: Atmospheric radon con­
centration in dwellings in Slovenia, Yugoslavia, 5. Symp. on
Environmental Radiochemical Analysis, Harwell (1986).
ODSEK ZA KERAMIKO
Objavljena
dela
Znanstvene publikacije
1. G. Dražič, M. Trontelj: Glow curve kinetics of sintered
CaS04-Dy TL dosimeters, Appl. Radiat. Iiot. 37, 3 3 7 340 (1986).
2. M. Drofenik: Grain growth during sintering of donor-doped
BaTi03, J. Amer. O r a m . Soc. 69, C - 8 - 9 (1986).
92
D. Kolar. M. Trontelj. L. Marsel: Sintering and properties of
BaTiO3-BaB204 dielectrics. J. Physique C1. Suppl. 2.
T . 4 7 . 4 4 7 - 4 5 0 (1986).
10. M. Komac. S. Novak: The influence of microstructure and
composition on the mechanical behaviour of TiC based
hardmetals. Science of Han Metals : Inst. Phys. Conf. Ser.
Nor. 7 5 . 5 6 5 - 5 7 5 ( 1 9 8 6 ) .
11.
M. Kosec, O. Kolar: Influence of ceramic technology of the
microstructure and ferroelectric properties of transparent
PLZT ceramics. J. Physique C I , Suppl. 2, T.47. 379-383
(19861.
12. T. Kosmač. R. Gopalkrishnan, V. Kraievec. M. Komac:
Effect of dewatering of amorphous hydrous zirconia preci­
pitates on tetragonal zirconia content in calcined powders.
J. Physique C1. Suppl.2, T . 4 7 , 4 3 - 4 7 (1968).
13. D. Suvorov, Z. Stadler, A. Jager, J. Volčič: Mineralna vlak­
na — kriteriji za uporabnost surovin. III del: Priprava mine­
ralnih vlaken v laboratorijskem merilu. Rud.-metal. zb. 33,
8 9 - 9 7 (1986).
14. A. M. Tonejc, A. Tonejc, V. Kraievec: Microstructure in
C o - 1 0 Wr% TaC alloys induced by rapid quenching, Sci.
Sintering 18. 7 9 - 8 5 (1986).
Objavljeni referati
1. S. Beseničar, M. Drofenik. D. Kolar. Priprava Ba heksaferita
iz domačih surovin, Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih
delih in materialih - SD 86, Otočec na Krki (1986). str.
152-154.
2. S. Beseničar, J. Fidler: Microstructure analysis and magnetic
properties of SmC05 sintered magnets. Horizons of Powder
Metallurgy : Part 1 / Eds. W.A.Kay iter • W.J.Hupmann :
Proc. 1986 Powder Metallurgy Conf. and Exhibition „The
Future of Powder Metallurgy, P/M '86", Duesseldorf (1986),
str. 6 0 5 - 6 0 8 .
3. S. Beseničar, T. Kosmač, M. Drofenik: Vpliv dodatkov Zr02
na mehanske in magnetne lastnosti Sr feritov, 9. jug. savet. o
savremenim neorganskim materija/ima, Herceg Novi (1986),
str. 121-126.
4. M. Čeh, D. Kolar, L. Golič: Fazna ravnotežja v sistemu
CaTi03_SrTi03/ 9- Ju9- savet. o savremenim neorganskim
materijalima, Herceg Novi (1986), str. 3 3 3 - 3 3 9 .
5. G. Dražič, M. Trontelj: Vpliv CO? na lastnosti keramičnih
senzorjev vlage na osnovi MgCr2Č>4-Ti02, 9. jug. savet. o
savremenim neorganskim materijalima, Herceg Novi (1986),
str. 127-134.
6.
M. Drofenik, S. Beseničar, M. Limpel, V. Gardaievič: Influ­
ence of the dimensions of MnZn-ferrite samples on their
microstructural and magnetic properties, 4. Int. Conf, on
Ferrites, 1984, San Francisco : Advances in Ceramics ; Vol.
15 / Ed. F. F.Y.Wang. - Columbus : The Amer. Ceram. Soc,
(1985), str. 229-236.
7. M. Drofenik, M. Trontelj, 0. Kolar: Poluprovodna oksidna
keramika za elektroniku, 5. simp, keramičara Jugoslavije :
Zb. rad. II, Kupah (1986), str. 1-17.
8. M. DvorSek, M. Kosec: Lastnosti PZT keramike substituirane
z Sb5 + ali Nbb+, Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih de­
lih in materialih - SD 86, Otočec na Krki (1968), str. 2 4 3 247.
9.
T. Fetehagič, D. Kolar, J. Hole: Activated sintering in the
presence of boron and boron compounds, 7. German-Yugo­
slav Meet, on Engineering Materials Science and Technology,
Bad Herrenalb (1985), str. 6 9 - 7 7 .
10. J- Hole. A. Rozej-Brvar: Protonska izmenjava in difuzija
Ti v U N b 0 3 . 9. jug. savet. o savremenim neorganskim ma­
terijalima. Herceg Novi (1986). str. 1 5 9 - 1 6 5 .
11. M. Hrovat. O. Belavič, F. Jan: ..Pokopani" upori - debetoptonni upori pod plastjo ditiefctrika. Zb. ref. simp, o elek­
tronskih sestavnih delih in materialih - SO 86. Otočec na
Krki (1986). str. 143-148.
12. M. Hrovat. F. Jan: Razvoj lastnosti debeioplastnih uporov­
nih materialov med procesom žganja. Zb. ref. 14. jug. savet.
o mikroefektronici. Beograd (1986). str. 3U4-312.
13. M. Hrovat. F. Jan. D. Belavič. S. Maček: Preiskava mate­
rialov za dvoplastna hibridna debdoplastna vezja. Zb. ref. 14.
jug. savet. o mikroelektronici. Beograd (1986). str. 5 4 3 - 5 5 0 .
14. A. Ajager. I. Stadler: Karakterizacija surovin za proizvodnjo
mineralne volne. 9. jug. savet. o savremenim neorganskim
materijalima. Herceg Novi (1986). str. 5 4 3 - 5 5 0 .
30.
O. Ročak, M. Santo. M. Goritek. F. Jan: Vpliv postopka čiičenja na stabilnost električnih lastnosti hibridnih vezij. Zb.
ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SO
86. Otočec na Krki (1986). str. 9 4 - 9 9 .
31.
Z. Stadler. V. Žnidariič. O. Suvorov: Kristalizirani obliko­
vana iz diabaznih talin. 19. jug. k oni. ETAN-a. Nii (1985).
str. X I . 181-188.
32.
B. Stojanovič. J. Piri. M. Kosec: PLZT elektrooptički pre­
klopnik i mogučnost njegove primene, Zb. ref. simp, o
elektronskih sestavnih delih in materialih - SO 86. Otočec
na Krki (1986). str. 305-310.
33.
C Suvorov, M. Trontelj, D. Kolar: Microstructures and elec­
trical properties of some perovskite solid solutions. 7. Ger­
man-Yugoslav Meet. On Engineering Materials Science and
Technology. Bad Herrenalb (1985). str. 159-164
34.
R. Šuitariič. S. Beseničar. M. Drofenik: Izboljšava magnetnih
lastnosti anizotropnih Sr-feritov, Zb. ref. Simp, o elektron­
skih sestavnih delih in materialih - SD 86. Otočec na Krki
(1986). st.. 3 4 9 - 3 5 4 .
15. F. Jan, O. Bdavič, G. Viiinski. M. Hrovat: Spajkanje v parni
fazi. Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in materi­
alih - SD 86. Otočec na Krki (1986). str. 2 2 5 - 2 2 9 .
16. O. Kolar. M. Trontelj. M. Komac: Influence of chemical he­
terogeneity on mkrostructure development and properties
of sintered ceramic materials, 7. German-Yugoslav Meet, on
Engineering Materials Science and Technology. Bad Herrenalb (1985). str. 165-177.
17. M. Komac, S. Novak: Študij mehanizmov obrabe rezalnih
orodij iz TiC trdin in keramike, Tribologija v teoriji in praksi,
Ljubljana (1986). str. 147-155.
35. M. Trontelj: Mikrostrukturne karakteristike elektronske
keramike. Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in
materialih - SD 86. Otočec na Krki (1986), str. 3 9 - 4 9 .
36. M. Trontelj: Reakcije v sistemu P b 0 - F e 2 0 3 - W 0 3 . 9. jug.
savet. o savremenim neorganskim materijalima, Herceg Novi
(1986), str. 3 4 1 - 3 4 5 .
37.
18. M. Komac, S. Novak, V. Kralevec: High temperature defor­
mation of TiC hardmetals, 7. German-Yugoslav Meeting on
Engineering Science and Technology - Contemporary Inor­
ganic Materials : Progress in Ceramic materials and Composi­
tes. Bad Herrenalb (1985), str. 2 3 9 - 2 4 5 .
M. Trontelj. M. Gec: Vpliv koncentracije dopantov na lastno­
sti ZnO varistorjev. Zb. ref. Simp, o elektronskih sestavnih
delih in materialih - SD 86, Otočec na Krki (1986). str.
3 3 9 - 3 4 1 (1986).
38.
19. M. Kosec: Karakterizacija povriine keramičnih nosilcev na
plastne upore, Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih
in materialih - SD 86. Otočec na Krki (1986), str. 2 9 3 - 2 9 8 .
I. Zaje. M. Drofenik: Priprava PTC uporov s temperaturnim
koeficientom električne upornosti nad 25%/K, Zb. ref. simp.
o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 86, Otočec
na Krki (1986), str. 364-350.
39.
I. Zaje, M. Drofenik: Vpliv načina priprave na električno
upornost PTC uporov, 9. jug. savet. o savremenim neorgan­
skim materijalima, Herceg Novi (1986), str. 191 - 1 9 8 .
40.
V. Žnidariič—Pongrac, A. Jager: Kristalizacija diabaznega
stekla, 9. jug. savet. o savremenim neorganskim materialima,
Herceg Novi (1986), str. 199-206.
20. M. Kosec, D. Kolar 8. Stojanovič: Vpliv načina sinteze na
lastnosti transparent le PLZT keramike, 9. jug. savet. o savre­
menim neorganskim materijalima, Herceg Novi (1986), str.
85-92.
21.
T. Kosmač, R. Gopalak ishnan, M. Komac, T. Fetehagič, D.
Kolar: Uticaj parameters sinteze na mehaničke osobine ži­
lave keramike, 5. simp, keramičara Jugoslavije : Zb. rad. I I ,
Kupari (1986), str. 1 8 - 3 3 .
22. T. Kosmač, K . - L Weisskopf, N. Claussen: M.crostructure
and mechanical properties of reaction sintered Zn02 toughened Mg—Al spinel, 7. German-Yugoslav Meet, on
Engineering Materials Science and Technology, Bad Herren­
alb (1985). str. 117-126.
23. J. Luzar, S. Šoba, S. Mojstrovič, Š. Jevnik, M. Hrovat: Debeloplastni upori s toleranco razmerja 0.1%, Zb. ref. simp, o
elektronskih sestavnih delih in materialih - SO 86, Otočec na
Krki (1986), str. 151-155.
24. B. Malic, M. Kosec, T. Kosmač: Piezo in dielektrične karak­
teristike P Z T - Z r 0 2 kompozitov, Zb. ref. simp, o elektron­
skih sestavnih delih in materialih - SO 86, Otočec na Krki
(1986), str. 2 8 7 - 2 9 2 .
25. B. Malic, M. Kosec, T. Kosmač, V. KraSevec: Thermal beha­
viour and microstructure of PZT and PZT—Zr02 composites,
7. German-Yugoslav Meet, on Engineering Science and
technology - Ceramics, Metals and Composites, Bad Herren­
alb (1985), str. 36-116.
26.
B. Malic, T. Kosmač, M. Kosec: Mehanske lastnosti PZT Zr02 kompozitov, 9. jug. savet. o savremenim neorganskim
materijalima, Herceg Novi (1986), str. 9 3 - 1 9 8 .
27. S. Novak, M. Komac: Towards better understanding of the
wear of TiC hard metals, Horizons of Powder Metallurgy :
Part 1 / Eds. W.A.Kaysser ; W.J.Hupmann, : Proc. 1986
Powder Metallurgy Conf. and Exhibition „The Future of
Powder Metallurgy, P/M '86", Dusseldorf (1986), str. 2 7 1 274.
28. S. Novak, M. Komac, V, Kratovec: Študij mehanizmov obra­
be trdin na osnovi TiC, 9. jug. savet. o savremenim neorgan­
skim materijalima, Herceg Novi (1986), str. 5 5 - 6 2 .
29.
D. Rofi»k, D. Belavič, F. Jan: Vpliv zaičite na zanesljivost
povezave z zlato žico na debeioplastnih prevodnih materialih,
Zb. ref. 14. jug. savet. o mikroelektronici, Beograd (1986),
str. 329-335.
Strokovne publikacije
1.
D. Kolar: Niobium oxide and niobates. Encyclopedia of Ma­
terials Science and Engineering /Ed. M.B. Beaver. — Oxford
: Pergamon Press, (1986), str. 3204-3205.
2.
D. Kolar: Titanates, Encyclopedia of Materials Science and
Engineering / Ed. M.B.Beaver. — Oxford : Pergamon Press,
(1986), str. 5081-5086.
3.
D. Kolar: Tantalum oxide and tantalates, Encyclopedia of
Materials Science and Engineering / Ed. M.B.Beaver. - Ox­
ford : Pegamon Press, (1986), str. 4853—4854.
4.
M. Komac: Research and development efforts in macnining
technology with emphasis on cutting tools in Eastern Europe
and Yugoslavia, High Productivity Machining / Ed. V.K.Sa
rin. - Metals Park : ASM, (1986), str. 7 - 1 3 .
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
1.
D. Belavič, M. Santo, G. Viiinski, S. Maček. Hibridna debeloplaitna vezja, razvita v letu 1986, US u'olovno poročilo D P 4473 (1986).
2. S. Bernik, M. Hrovat: Mikrostruktura in modeli prevajanja
debeioplastnih uporovnih past, IJS delo.no poročilo D P -
4474 (1986).
3. S. Beseničar, M. Černila: Tehnološki postopek izdelave
N d - F e - B magnetov, IJS delovno poročilo DP-4546 (1986).
4.
A. Cerjak, D. Mastnak, '.. Kosmač, D. Eterovič: Dezaglomeracija in granulacija glinice s suhim mletjem in razprievanjem veziva na polindustrijski peletirki, IJS delovno poročilo
DP-4632(1986).
5. M. Čop, S. Malvorh, T. Kosmač: Pretaljevanje kremena z
oblokom, IJS delovno poročilo DP-4313 (1986).
6. M. Hrotot, S. Bernik, D. Kolar: Preiskave v sistemih Ru02
Bi903-CdO, R u 0 2 - C d 0 - N b 2 O R i n R u 0 2 - B i 2 0 3 - N b 2 0 s
IJS delovno poročilo D P ^ 4 7 1 (1986).
93
7. M. Hrovat. F. Jan: ..Bruhni" nizkoomski poteneiometri.
IJS delovno poročilo D P - M 7 2 (1966).
8. A. Jage Merjeni* viskoznosti talin sttktl ta proizvodnjo
mineralne in steklene volne. IJS delovno poročilo DP-4426
(1986).
9. A. Jager. S. Drnovšek: Raziskava v sistemu B i 2 0 3 - C d O ZnO. IJS delovno poročilo DP-4431 11986).
10. A . Jajer. S Drnovšek. S. Maček. B. Vičič: Steklena vlakni I I I dri. IJS delovno poročilo DP-4625 (1986).
11. A. Jager. Z. Stadler, B. Vičič: Merjenje vizkoznosti talin
stekle z rotacijskim viskozimetrom. IJS delovno poročilo
DP-4322 (1986).
12. F. Jen. M. Hrovat: Močnostna hibridna vezja. IJS delovno
poročilo DP-4469 (19B6).
13. O. Kolar: Phase diagrams for ceramics, IJS delovno poročilo
OP-4375 (1986).
14. D. Kolar. et al: Oksidni gorivi elementi. IJS delovno poročilo
D P - 4 2 8 3 (1986).
15. D. Kolar. et al: Oksidni gorivi elementi (četvrtgodiinji izveitaj, mart-maj 1986). IJS delovno poročilo DP - 4 3 3 3 (1986).
16. O. Kolar, Et al: Oksidni gorivi elementi. IJS delovno poro­
čilo DP-4372 (1986).
17. O. Kolar, et al: Oksidni gorivi elementi 1'etvngodiinji izveitaj, september-novembar 1986), IJS delovno poročilo D P 4502(1986).
37. D. Suvorov. Z. Staditr, B. Vičič: Mineralna vlakna - vpliv
odpiha s kolas centrifugi na kvaliteto mineralnih vlaken
T K V - N o v i Marof. IJS delovno poročilo D P - 4 3 6 6 (1986).
38. B. ŠuStarsič. S. Btseničar. I. Jenko. O. Kolar: Vpliv različnih
parametrov na magnetna lastnosti Sr fantov. IJS delovno po­
ročilo DP-4274 (1986).
39. M. Trontelj: Razvoj keramičnaga elementa za prenapetost™
odvodnik. IJS delovno poročilo DP-4415 (1986).
40. M. Trontelj. R. F. Davis: Sintering of crystalline solids (NSF
Project JFP-460), IJS delovno poročilo OP-4403 (1986).
4 1 . M. Trorcetj. M. Gee: Razvoj varistorja 1985. IJS delovno po­
ročilo DP-4277 (1986).
42. M. Trontelj, O. Kolar, J. Puh: Preiskave osnovnih komponent
za izdelavo MLC in razvoj keramične mase tipa BX (X7R).
IJS delovno poročilo DP-4434 (1986).
43.
I. Zaje. I. Mo nik, A. Čeinovar. M. Drofenik: Uvajanj« PTC
uporov v proizvodnjo. IJS delovno poročilo OP-4288 (1986).
44. I. Zaje. I. Močnik. M. Drofenik: Testiranje izhodnih surovin
in elektrod PTC uporov. IJS delovno poročilo DP—4289
(1986).
45.
I. Zaje, M. Drofenik, I. Močnik. D. Kolar: Vpliv sestave in
načina priprave na specifično upornost in temperaturni koe­
ficient upornosti PTC uporov, IJS n ovno poročilo D P 4290 (1986).
46. V. Žnidariič-Pongrac. A. Jager, 8. Vičič: Študij kristalizacije talin. IJS delovno poročilo DP-4324 (1986).
18. O. Kolar, B. Malic: Analiza izlivnika. IJS delovno poročilo
DP-4286 11986).
19. M. Komac: Koloidne suspenzije keramičnih prahov za vliva­
nje in sušenje z razprievanjem. IJS delovno poročilo D P 4555 (1986).
20. M. Kosec: Keramični materiali za piroelektrične senzorje,
IJS delovno poročilo DP-4549 (1986).
21. M . Kosec, S. Drnovšek: Nizkotemperaturna 92% korundna
keramika, IJS delovno poročilo DP-4295 (1986).
22. M. Kosec, A. Drnovšek, J. Cileniek: 85% korundna keramika
za nosilce za plastne upore — 1985, IJS delovno poročilo
DP-4294 0 9 8 6 ) .
23. M Kosec, Z. Kopač, J. Cileniek, J. Wernig Povriinska obdela
va in kvaliteta površine nosilcev za plastne upore iz gliničnega porcelana. IJS delovno poročilo DP-4293 (1986).
24. T. Kosmač: Metode karakterizacije vhodnih keramičnih
surovin, IJS delovno poročilo DP-4309 (1986).
25. T. Kosmač, D. Eterovič; Razvoj 96% AI2O3 keramike z
dodatki iz sistema MgO-S02-Al2C>3, IJS delovno poročilo
DP-4308 (1986).
26. T. Kosmač, R. Gopalakrishnan: Zr02 kot motorna kera­
mika — Lastnosti in možnosti uporabe (literaturni pregled),
IJS delovno poročilo DP-4307 (1986).
27. S. Maček, T. Puienjak: Realizacija debeloplastnega mikrova­
lovnega oscilatorja, IJS delovno poročilo DP-4476 (1986).
28. B. Malic, T. Kosmač, D. Eterovič: Razvoj izlivnika za kon­
tinuirano vlivanje aluminija na osnovi visokoaluminatnega
cementa, IJS delovno poročilo DP-4522 11986).
29. S. Novak, L. Cimperman: Razvojno delo na področju obrabno obstojnih karbidnih trdin, IJS delovno poročilo DP—
4287(1986).
30. O. Ročak, J. Vrček, S. Maček, F. Jan: Preiskus kvalitete
polimemih zaičit na hibridna debeloplastna vezja, IJS delov­
no poročilo DP-4470 (1986).
Neobjavljeni referati
1. S. Beseničar. J. Fidler: Mikrostrukturna analiza in magnet­
ne lastnosti SmCos sintranih magnetov. Jesensko posvet,
metalurgov, Portorož (1986).
2. S. Beseničar, T. Kosmač, M. Drofenik: The influence of
Z r 0 2 addition on magnetic and mechanical properties of
Sr ferrite, 3. Int. Conf. on Physics of Magnetic materials,
Szcyrk-Bila (1986).
3. M. Čeh. G. Oražič: Linijska analiza reliefa površine. Jug.
Stereol. 5.40(1986).
4. G. Dražič, S. Novak, M. Trontelj: Stereoloika analiza notra­
njih mej zrnih ZnO, Jug. Stereol. 5,37 (1986).
5. J. Hole, S. Beseničar: Izdelava nekatere opreme za labora­
torijsko proizvodnjo magnetov redka zemlja—kobalt, 1. jug.
posvet, o domači opremi za proizvodnjo elektronskih sestav­
nih delov in mikroelektronike, Ljubljana (1986).
6. H. Intihar, S. Beseničar, M. Drofeiik: Kvantitativna analiza
mikrostrukture MnZn feritov. Jug. Sterol. 5,38 (1986).
7. V. Kevorkijan, M. Komac, T. Fetehagič, V. Štrumberger:
Investigation of alpha—SiC hot corrosion in presence of ba­
sic slag, Medn. konf. „Visoko-temperaturna korozija mate­
rialov", Marseille (1986).
8. D. Kolar, M. Kosec, M. Trontelj: Unterschungsmethoden und
keramisehen Materialien fuer die Elektronik, Moderne
Prueftechnik in Bauweresen, Graz (1986).
9. M. Komac: Teorija in praksa oblikovanja, Seminar o kera­
miki in praini metalurgiji, Ravne (1986).
10. M. Komac: Uporaba nedestruktivnih metod pri raziskavah
inženirske keramike, Občni zbor društva za neporuine pre­
iskave, Ljubljana (1986).
11.
M. Komac: Mehanske zanesljivosti inženirske keramike. Sek­
cija za keramiko SKD, Zreče (1986).
31.
M. Santo, A. Divjak: Aktivni filtri, realizirani s FDNR celi­
cami, IJS delovno poročilo DP-4475 (1986).
32.
B. Stare, S. Malovrh, T. Kosmač: Spremljanje pilotne proiz­
vodnje potopnih izlivnikov, IJS delovno poročilo DP—4312
(1986).
33.
D. SuJnik, M. Trontelj, A. Porenta, A. Loose: Keramično go­
rivo z gorljivim strupom, IJS delovno poročilo DP—4607
(1986).
13. V. Kraievec, R. Gopalakrishnan, T. Kosmač, M. Komac.
Mikrostruktura nizkotemperaturna metastabilne faze prečipitiranega ZrO?, 5. jug. simp, iz elektronske mikroskopije,
Plitvička jezera (1986).
1
34.
D. SuJnik, I. Zaje, A. Porenta: Sinteza in sintranje „ceramic
grade" prahov UO2, IJS delovno poročilo DP-4574 (1986).'
14. S. Novak, V. Žnidariič:Pongrac Merjenje debeline mineral­
nih vlaken, Jug. stereol. 5,39 (1986).
35.
D. Suvorov: Nitrogen ceramics in the system S i - T i ( Z r ) - A I ^
O - N , Pat I I , IJS delovno poročilo QP-4311 (1986).
36.
D. Suvorov, Z. Stadler, B. Mirt1 č; Vlakna na osnovi magmat­
skih surovin s poboljšano alkalno obstojnostjo (III. del),
IJS delovno poročilo DP -4446 (198*5).
94
12. T. Kosmač, M. Drofenik, B. Malic, S. Beseničar, M. Kosec, V.
Kraievec: The influence of Dispersed Z r 0 2 particles on the
properties of some elec.rc.nc ceramics, Zirconia '86, Tokyo
(1986).
ODSEK ZA BIOKEMIJO
Objavljena
dela
Znanstvne publikacije
1. J. Brzin, J. Kos, M. Trstenjak, W. Machleidt. V. Turk: Kininogens: Inhibitors of cysteine proteinases in plasma and a simi­
lar inhibitor in chicken egg white, Biomed. Biochim. Acta 45,
1385-1390 (1986).
2.
3.
R. Gollwitzer. G. E. Kulbe, D. Gabrijelčič. R.P. Linke: A
monoclonal antibody against the CNBR-peptide F-CB3 of the
A-Chain of human fibrinogen. Fibrinogen—Fibrin Forma­
tion and Fibrinolysis : Vol.4 / Eds. D.A.Lane (et al). - Betlin ; New York : W.de Gruyter, (1986). str. 297-302.
F. Gubeniek. A. Ritonja, D. Kocjan: Difference C Dttudy of
the interaction of kallikrein with BPII and Vipera ammodytes
venom trypsin inhibitor I, Period, biol. 8 8 , 1 2 3 - 1 2 5 (1986).
4. D. Kese. P. Schauer, J. Škrk. A. Suhar. J. Marin. M. Likar, V.
Turk: Influence of proteinases on interferon in vitro. Period.
Biol. 8 8 , 1 3 8 - 1 3 9 ( 1 9 8 6 ) .
5. M. Kopitar. B. Rozman. J. Babnik. V. Turk. D. E. Mullins.
T . - C . Wun: Human leucocyte urokinase inhibitor - Purifi­
cation, characterization and comparative studies against dif­
ferent plasminogen activators. Thrombosis Haemostasis 54,
750-755 (1986).
1985. Portorož / Ed. V. Tork. - Berlin : W. de Gruyter.
(1986). str. 5 5 5 - 5 6 0 .
5. V. Črnin. J. Babnik. J. Kos. F. Gubeniek, V. Turk: Distribu­
tion of the egg white cystatin in chicken. Cysteine Proteina­
ses and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož
/ Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter. (1986). str. 5 7 7 581.
6. M. Korbelik, J. Škr<, A . Suhar. B. Filipič: Interferon are sti­
mulatory »: well as inhibitory agents in cell proliferation
and repair of radiation - used potentially lethal damage.
Yug. Coll. on IFM / Ed. B. Filipič. - Ljubljana : Slov. Micro­
biological Soc.. I1986>. str. 5 7 - 6 2 .
7. J. Kos. V . Arbanas, V. Turk. A. V. Maksimenko: Chicken egg
white cystatin as a ligand for affinity chromatography.
Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp.,
1985. Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter.
(1986). str. 569-575.
8. J. Kos. M. Dolinar, V. Turk: Isolation and characterization of
chicken egg white low-Mr kininogen. Cysteine Proteinases
and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed.
V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), str 5 8 3 - 5 9 1 .
9. M. Kotnik, T. Popovič, V. Turk: Human kidney cathepsin
L, Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int.
Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruy­
ter. (1986), str. 4 3 - 5 0 .
10.
I. Kregar: Comparative studies of extracellular p.-oteinases
from different strains of Claviceps pupurea. Winter School
in Bavaria : Proteinases and their Inhibitors, Rottach-Egern/
Tegernsee (1986), str. 8 2 - 8 4 .
7. M. Korbelik, J. Škrk. A. Suhar. P. Schauer. V. Turk: The role
of intracellular proteinases in proliferative activities of mam­
malian cells in culture. Period. Biol. 8 8 , 1 4 2 - 1 4 4 (1986).
11.
B. Lenarčič, M. Kokalj, V. Turk: Cysteine proteinase inhibi­
tors from sea anemone, Cysteine Proteinases and Their
Inhibitors : P.oc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk.
- Berlin : W. de Gruyter, (1986), str. 6 0 9 - 6 1 5 .
8. T. Lah, U. Skleric, J. Babnik, V. Turk: Detection of cathepsin L—like proteinase and cathepsin D in gingival fluid, J.
Periodontal Res. 21, 5 0 4 - 5 0 9 11986).
12. B. Lenarčič, A. Ritonja, A. Šali, M. Kotnik. V. Turk, W.
Machleidt: Properties and structure of human spleen stefin
B - A low molecular weight protein inhibitor of cysteine
proteinases. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc.
Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de
Gruyter. (1986), str. 473-487.
6.
B. D. Kcrant, T. Towatari. L. Ivanoff, S. Petteway Jr.. J.
Brzin, B. Lenarčič, V. Turk: Viral therapy: Prospects for pro­
tease inhibitors, J. Cellular Biochem. 3 2 , 9 1 - 9 5 (1986).
9. C. Lapresle, V. Puizdar, C. Porchon-Bertolotto. E. Joukoff.
F. Turk. Structural differences between rabbit cathepsin E
and cathepsin D, Biol. Chem. Hoppe Seyler 367, 523-526
(19P6).
10. U Skaleric. P. Zajiek, E. Cvetko, T. Lah, J. Babnik: Alpha 2
- macroglobulin in gingival fluid: correlation with alveor
bone loss in periodontal disease, J. Clin. Periodontal. 13.
833-836 (1986).
11. B. F. Sloane. R. E. Ryan, J. Rozhin, T. Lah. J. Crissman, K.
V. Honn: Cathepsin B ; A proteinase linked to metastasis?.
Proteinase in Inflammation and Tumor Invasion / Ed. H.
Teschesche. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), str. 103-106.
12. V. Turk, J. Brzin, M. Kopitar, M. Kotnik, B. Lenarčič, T.
Popovič, A. Ritonja, M. Trstenjak, B. Rozman, W. Machleidt:
Human cathepsin B, H and L and their endogeneous protein
inhibitor : Structure, function and biological role. Protei­
nase in Inflammation and Tumor Invasion / Ed, H. Tschesche,
- Berlin : W.de Gruyter, (1986), str. 7 7 - 9 2 .
13. Lj. Vitale, M. Renko. B. Lenarčič, V. Turk, M. Pokorny:
Streptomyces rimosus extracellular proteases 3. Isolation and
characterization of leucine aminopeptidase, Appl. Microbial.
Biotechnol. 2 3 , 4 4 9 - 4 5 5 (1986).
Objavljeni referati
1.
F. Aragon-Ortiz, A. Ritonja, V. Turk, F. Gubeniek: Papain
inhibition by snake venoms, Cysteine Proteinases and Their
Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk.
- Berlin : W. de Gruyter (1986), str. 593-602.
2. A. J. Barrett, H. Fritz, W. Mueller-Esterl, A. Grubb, S.
Isemura, M. Jarvinen, N. Katunama, W. Machleidt, M. Sasaki,
V. Turk: Nomenclature and classification of the proteins
homologous with the cysteine proteinase inhibitor chicken
cystatln, Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc.
Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de
Gruyter, (1986), str. 1 - 2 .
3. J. Brzin, M. Trstenjak, A. Ritonja, W. Machleid V. Turk:
Isolation of kininogens using affinity chromatography, Cy­
steine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp.,
1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter,
(1986), str. 4 4 3 - 4 5 3 .
4. N, Cimerman, J. Brzin, V. Turk: Low molecular weight pro­
tein inhibitors of cysteine proteinases from bovine parotid
glands, Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp.,
13. W. Machleidt, I. Machleidt. W. Mueller-Esterl, J. Brzin, M.
Kotnik, T. Popovič, V. Turk: A curve-fitting approach to
the determination od kinetic constants of proteinase inhibi­
tors. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int.
Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. W. de Gruyter, (1986),
str. 7 0 5 - 7 1 7 .
14. W. Machleidt, A. Ritonja, T. Popovič. M. Kotnik, J. Brzin,
V. Turk, I. Machleidt, W. Mueller-Esterl: Human cathepsin
B, H and L: Characterization by amino acid sequences and
some kinetics of inhibition by the kininogens, Cysteine Pro­
teinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Por­
torož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter. (1986), str.
3-18.
15. W. Mueller-Esterl, H. Fritz, J. Kellerman, F. Lottspeich, W.
Machleidt, V. Turk: The mammalian cysteine proteinase
inhibitors. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc.
Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de
Gruyter, (1986), str. 369-392.
16. A. Ritonja, W. Machleidt, A. J. Barett: Amino acid sequence
of the cysteine proteinase inhibitor cystatin B from human
liver. Cysteine Proteinases and Their inhibitors : Proc. Int.
Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruy­
ter, (1986), str. 489-4M6.
17. B. F. Sloane, J. Rhozii , R. Ryan, T. Lah, N Day, J. Crissman,
K. V. Honn: Cathepf n B—like cysteine proteinases and me­
tastasis. Mechanism if Cancer Metastasis: Potential Thera­
peutic Implications ' Eds K.V. Honn (at al). - Boston :
Martinus Nijhoff, (1985), str. 3 7 7 - 3 9 7 .
18. A. Suhar, V. Turk, M. Korbelik, D. Petrovič, J. Škrk, P.
Schauer: The role of cathepsin H and B, and inhibitors leupeptin and CPI in proliferative activities of non-malignant
cells in culture. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors :
Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin :
W. de Gruyter, (1986), str. 2 8 3 - 2 9 1 .
19. J. Škrk, M. Korbelik, A. Suhar, V. Turk, B. Filipič, V. Kot­
nik, M. Likar: The effects of interferons on transformation of
human lymphocytes, Yug. Coll. on IFN / Ed. B. Filipič. Ljubljana : Slov. Microbiological Soc, (1986, str. 6 3 - 6 7 .
20. V. Turk, J. Brzin, B. Lenarčič, A Šali, W. Machleidt: Human
stefins and cystatins : Their properties and structural rela­
tionships. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc.
Int. Symp., 1985, Portorož ( Ed. V. Turk. - Berlin : W. de
Gruyter, (1986), *tr. 4 2 9 - 4 4 1 .
95
Strokovne publikacije
1. V. Turk: Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Procee­
dings of the International Symposium. Portorož. Sept. 1 5 18, 1985 / Ed. Vito Turk. - Berlin ; New York : Walter de
Gruyter, (1986). 846 str.
2. V. Turk. H. Fritz: Proteinases and Theii Inhibitors : 5. Win­
ter School Bohinj/Slovenia, March 1 - 7 , 1 9 8 6 / Org. V. Turk
; H. Frit*. - Juelich - KFA, «1986), 42 str.
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
1. J. Babnik, M. Božič, M. Kopitar. I. Kregar. V. Turk: Pri­
prava protiseruma proti telečjemu himozinu, IJS delovno po­
ročilo DP-4527 (.1986).
2.
I. Bricl. V. Cotič. J. Babnik, A. Brčič, L. Glonar, F. Gubeniek: Imunoloike raziskave opeklinskih toksinov, IJS delovno
poročilo DP-4558 (1986).
10.
N. Cimerman. J. Brzin, V. Turk: Isolation and characteriza­
tion of low molecular weight cysteine proteinase inhibitors
in bovine salivary glands, 5. Winter School on Proteinases
and their Inhibitors — Recent Developments, Bohinj (1986).
11.
V. Cotič, J. Babnik, V. Turk: Human muscle cysteine protei­
nase inhibitors, 5. Winter School on Proteinases and their
Inhibitors - Recent Developments. Bohinj (1986).
12. V. Cotič. J. Babnik. V. Turk: Human muscle inhibitors of
cysteine proteinases. Int. Symp. on Adaptive Mechanisms of
Muscle. Szeged (1986).
13. V. Cotič, J. Babnik, V. Turk: Inhibitorji cisteinskiU proteinaz
iz človeikih miiic, 4. kong. saveza biohemijsk>!i druitava Ju­
goslavije, Sarajevo (1986).
14. V. Čurin, J. Babnik, L. Begič, J. Brzin, I. Vrhovec. V. Turk.
F. Gubeniek: Stefin A and cystatin levels vary in pathological
conditions, 17. FEBS Meeting, Berlin (1986).
15. V. Čurin. J. Brzin. I. Vrhovec: Determination of stefin A
and cystatin C in amniotic fluids. 5. Winter School on Prote­
inases and their Inhibitors — Recent Developments. Bohinj
(1986).
3. J. Brzin, T. Popovič: Preliminarne raziskave vsebnosti inhi­
bitorjev cisteinskih proteiiaz v gomoljih krompirja, 115 de­
lovno poročilo D P - 4 6 2 8 (1986).
16. M. Drobnič-Koiorok, J. Babnik: Inhibiton of trypsin and
plasmin by porcine leucocyte inhibitor, 5. Winter School on
Proteinases and their Inhibitors - Recent Developments,
Bohinj (1986).
4. V. Cotič: Aktivnost intracelularnih proteinaz v človeških
paravertebralnih mišicah, IJS delovna joročilo DP-4600
(1986).
17. M. Drobnič-Koiorok, J. Babnik, V. Turk: Studies on the in­
teraction of protein inhibitor from porcine leucocytes with
some serine proteinases, 17. FEBS Meeting, Berlin (1986).
6. V. Cotič: Pilotne biokemijske raziskave izcedka dekubital­
ne rane pri stimulaciji z električnimi cokovi, IJS delovno
poročilo DP-4637 11986).
18. M. Drobnič-Koiorok, M. Kopitar, J. Babnik, V. Turk:
Inhibicija fibrinoliznih encimov z intracelularnimi inhibitorji.
4. kong. saveza biohemijskih druitava Jugoslavije. Sarajevo
(1986).
6. M. Drobnič-Koiorok: Izolacija in lastnosti inhibitorjev serinskih proteinaz iz svinjskih levkocitov, IJS delovno poroči­
lo DP-4525 11986).
7. M. Kopitar, M. Božič: Izolacija in karakterizacija telečjega
himozina, IJS delovno poročilo OP—4505 (1986).
19. D. Gabrijelčič. R. Gollwitzer: Degradation of human fibrino­
gen with cathepsin B, 8. Int. Cong, on Fibrinolysis, Vienna
(1986).
20.
D. Gabrijelčič, R. Gollwitzer: Degradation of human fibrino­
gen with cathepsin B, 5. Winter School on Proteinases and
their Inhibitors — Recent Developments. Bohinj (1986).
8. M. Kopitar, M. Božič: Pridobivanje svinjskega reneta, IJS
delovno poročilo DP-4506 (1986).
9.
M. Kopitar, M. Božič, V. Turk: Uvajanje encimskega prepa­
rata — piičanjega himo;ina - v industrijsko proizvodnjo,
IJS delovno poročilo D P - 4 3 0 1 (1986).
21.
D. Gabrijelčič, R. Gollwitzer: Razgradnja človeškega fibrinogena s katepsinom B, 4. kong. biohemijskih druitava Jugosla­
vije. Sarajevo (1986).
10.
A. Suhar: izolacija <n karakterizacija industrijsko pomembnih
mikrobnih encimov, IJS delovno poročilo O', —4587 (1986).
22.
F. Gubeniek: Structural studies of Vipera ammodytes venom
toxic phosopholipase A2, 5. Winter School on Proteinases
and their Inhibitors - Recent Developments, Bohinj (1986).
11.
A. Suhar, V. Turk: Raziskave encimov mikrobialnega in ži­
valskega izvora, IJS delovno poročilo DP-4612 (1986).
23.
F. Gubeniek, V. Čurin. J. Babnik, D. Turk, A. Ritonja:
Site of toxicity in ammodytoxins, 17. FEBS Meeting, Berlin
11986).
Neobjavljeni referati
1.
2.
F. Aragon-Ortiz, F. Gubeniek: Isolation and some proper­
ties of two proteolytic enzymes from Lachesis muta venom,
5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors - Re­
cent Developments, Bohinj (1986).
F. Aragon-Ortiz, A. Ritonja, V. Turk, F. Gubensek: Papin
inhibition by snake venoms, 5. Winter School on Proteinase*
and their Inhibitors - Recent Developments, Bohinj (1986).
3. J. Babnik, V. Cotič, L. Glonar, F. Gubensek: Poskus izolacije
protiteles človeikemu opeklinskemu toksinu, 4. kong. biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).
4. J. Babnik, M. Drobnič-Koiorok, J. Grom, V. Turk: The leu­
cocyte intracellular inhibitors of fibrinolysis, 8. Int. Cong, on
Fibrinolysis, Vienna (1986).
24. M. Kokalj, B. Lenarčič, V. Turk: Izolacija in delna karakteri­
zacija visokomolekularnih inhibitorjev cisteinskih proteinaz
iz morskih veternic — Anemonia sulcata, 4. kong. biohemij­
skih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).
25. M. Kopitar, D. Muscatelli, D. B. Rifkin: Isolation of collagenases from culture medium of activated human tumor (HT—
1080) cells, 4. kong. biohemijskih druitava Jugoslavije,
Sarajevo (1986).
26. M. Korbelik, M. Osmack. R. Arezina, J. Škrk, A. Suhar, V.
Turk: Radioprotective effects of inhibitors of neutral pro­
teinases, 20. Ann. Meet, of the Eur. Soc. for Radiative Bio­
logy, Pisa (1986).
27. M. Korbelik, A. Suhar, J. škrk, V. Turk, D. Petrovič: The
role of intracellular proteinases in repair of potentially let­
hal damage, Molecular Biology of DNA Repair, Manchester
11986).
L. Begič, J. Brzin, V. Čurin, S. Mehikič, V. Turk: Cistatih C
u urinu i serumu pacijenata sa endemskom nefropatijom, 4.
kong. saveza biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo
(1386).
28. J. Kos. J. Babnik: The observation of aggregation of chicken
egg white cystatin in solution, 5. Winter School on Proteina­
ses and their Inhibitors - Recent Developments, Bohinj
(1986).
6. J. Brzin, L. Begič, V. Čurin, V.Turk: Cyst8tin C from diffe­
rent body fluids, 17. FEBS Meeting, Berlin (1986).
29. J. Kos, J. Babnik, V. Turk: Agregacija kokoijega cistatina v
raztopini, 4. kong. biohemijskih druitava Jugoslavije, Sara­
jevo (1986).
5.
7. J. Brzin, V. Čurin, J. Babnik, V. Turk: Multiple oblike člove­
škega cistattna C, 4. kong. saveza biohemijskih di ustava Ju­
goslavije, Sarajevo (1986).
8. J. Brzin, V. Čurin, L. Begič, I. Vrhovec, V. Turk: Cystatin C:
Qualitative and quantitative studies in normal and pathologi­
cal human body fluids, 4. Symp. with Int. Participation „Lysoiomes - Biology, Pathology, Biotechnology", Sofia (1986).
9.
96
J. Brzin, T. Popovič: Plant inhibitors of lysosomal cysteine
proteinases, 5. Winter School on Proteinases and their Inhi­
bitors - Recent Developments, Bohinj (1986).
30. J. Kos, J. Babnik, V. Turk: Chicken egg white cystatin is
able to form aggregates in solution, 17. FEBS Meeting, Ber­
lin (1986).
31.
M. Kotnik, B. Lenarčič, T. Popovič, V. Turk: Interaction of
human kidney cathepsin L with modified forms of human
stefin B, 4. Symp. with Int. Participation ..Lysosomal - Bio­
logy, Pathology, Biotechnology", Sofia (1986).
32.
M. Kotnik. A. Šali. B. Lenarčič. V. Turk: Interakcija človeikega ka 11 psi na L z nizkomolekularnimi proteinskimi inhibi­
torji proteinaz, 4. kong. biohemijskih druitava Jugoslavije,
Sarajevo (1986).
33.
M. Kovač, I. Kregar: Metabolism of reserve substances in
silver fir seeds during germination, 18. Int. Union of Fo­
rest Research Organizations. Ljubljana (1986).
56. M. Trstenjak, J. Stollwerk, A. Bohni tg. M. Straub, H. G. Gas­
sen: Chemical synthesis and isolation of the human cystatin
gene, 5. Winter School on Proteinases and Their Inhibitors
— Recent Developments, Bohinj (1906).
34.
I. Kregar: Mycelial proteinases of C. Purpurea, 5. Winter
School on Proteinases and their Inhibitors - Recent Deve­
lopments. Bohinj (1986).
57. M. Trstenjak, V. Turk. M. Machletct. J. Stollwerk. A. Bohning. H.G. Gassen: Chemical synthesis and isolation of the
cystatin gene, GIM, Split (1986).
35.
I. Kregar: Proteinases of various C. purpurea strains, 6. Symp.
Intracellular Protein Catabolism, Wernigerode (1986).
58.
36.
I. Kregar, J. Babnik. I KJeia. V. Turk: Claviceps purpurea
intracellular proteinases, 17. FEBS Meeting. Berlin (1986).
37.
I. Kregar, J. Babnik. V. Turk, I. Koleia: Intracdularne proteinaze glive Claviceps purpurea. 4. kong. saveza biohemijskih
druitava Jugoslavije. Sarajevo (1986).
38.
B. Lenarčič. M. Kokalj. V. Turk: Cysteine proteinase inhi­
bitors from seaanemonae. 17. FEBS Meeting. Berlin (1986).
39.
B. Lenarčič, M. Kokaij, V. Turk: Cysteine proteinase inhi­
bitors from sea anemonae, 5. Winter School on Proteinases
and Their Inhibitors - Recent Developments. Bohinj (1986).
40.
B. Lenarčič. M. Kokalj, V. Turk: Cysteine proteinase inhi­
bitors from sea anemone, Gordon Research Conf. „Proteolytic Enzymes and Their Inhibitors, Plymouth (1986).
41.
B. Lenarčič, A. Šali, M. Kotnik, A. Ritonja, W. Machleidt,
V. Turk: Endogenous cysteine proteinase inhibitors from
human spleen, Int. Symp. on Adaptive Mechanism of Muscle.
Szeged 11986).
42.
B. Lenarčič, A. Šali, A. Ritonja, M. Kotnik, W. Machleidt, V.
Turk: Lastnosti in struktura človeikega stefina B, inhibitorja
cisteinskih proteinaz, 4. kong. biohemijskih druitava Jugo­
slavije, Sarajevo (1986).
43. W. Machleidt, I. Machleidt, W. Mueller-Esterl, J. Brzin, M.
Kotnik, T. Popovič, V. Turk: Fluorometric assays of protei­
nases and proteinase inhibitors using an on-line computer
system, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors
Recent Developments, Bohinj (1986).
44.
45.
L. Odabaiič-Begič, J. Brzin, V. Čurin, S. Mehikič, V. Turk:
Determination of cystatin C in patients with endemic (Bal­
kan) nephropathy. Int. Symp. on Adaptive Mechanisms of
Muscle, Szeged (1986).
M. Osmak, M. Korbelik, M. Rac, D. Petrovič, A. Suhar, J.
Škrk, V. Turk: The influence of cathepsin B and leupeptin on
recovery from potentially lethal damage, 20. Ann. Meet, of
the Eur. Soc. for Radiation Biology, Pisa (1986).
55. M. Trstenjak, H. G. Gassen. J. Stollwerk. V. Turk: Kloniranje gena za človeški cistatin C. 4. kong. saveza biohen ijskih
druitava Jugoslavije. Sarajevo (1986).
I. Vrhovec. V. Čurin. J. Babnik. L. Begič: Določanje cistatina C v amnionskih tekočinah s pomočjo ..Elisa" testa. 4 .
kong. saveza biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo
(1986).
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN
ROBOTIKO
Ob j a v I j e na
dela
Znanstvene publikacije
1. U. Bogataj, M. Malezič, D. Filipič: Dvokanalni ortotski elek­
trični stimulator za korekcijo hoje, Elektrotehn. vestn. 53,
141-144(1986).
2. S. Plevnik. J. Janež, P. Vrtačnik. B. Triinar, D. B. Voduiek:
Short term electrical stimulation for urinary incontinence.
World J. Urol. 4, 2 4 - 2 6 (1986).
3. S. Plevnik, D. B. Voduiek, P. Vrtačnik, J. Janež: Optimiza­
tion of pulse duration for electrical stimulation in treatment
of urinary incontinence. World J. Urol. 4, 2 2 - 2 3 (1986).
4. A. Ružič, A. Klofutar: Pregled paralelenega programiranja,
Informatica 10, 4 8 - 5 9 (1986).
5. B. Triinar, J. Drobnič, P. Vrtačnik: Urodinamske preiskave
spodnjih sečil pri enurezi. Zdrav, vestn. 5 5 , 2 8 3 - 2 8 6 (1986).
6.
L. Žlajpah: Uporaba razstavljanja v vodenju industrijskih ro­
botov. Elektrotehn. vestn. 5 3 , 1 4 5 - 1 4 9 (1986).
Objavljeni referati
46.
T. Popovič, J. Brzin, L. Begič, J. Kos, M. Kotnik: An impro­
ved isolation method of human cathepsin H and measure­
ments of its interactions with some human stefins and cystatins, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors Recent Developments, Bohinj (1986).
1.
H. Benko, M. Malezič, V. Koiorok, L. Vodovnik, A. Stefanovska, R. Turk, Z. Dimnik, P. Obreza: Our experiences with
healing of wounds with the use of electrical stimulation.
Proč. Sem. on Functional Electrical Stimulation, Ljubljana
(1986). str. 9 4 - 1 0 0 .
47.
T. Popovič, J. Brzin, L, Begič, V. Turk: Human cathepsin B
and H and their interactions with some endogeneous inhi­
bitors, 17. FEBS Meeting, Berlin (1986).
2. U. Bogataj. M. Maležč, D. Filipič: Dvokanalni ortotski funk­
cionalni električni stimulator, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg
Novi (1986), str. XI. 101-108.
48.
T. Popovič, J. Brzin, B. Lenarčič, J. Kos, M. Dolinar, V. Turk:
Human cathepsin 8 and H and their interactions with some
endogeneous inhibitors, 4. Symp. with Int. Participation „Lysosomas - Biology, Pathology, Biotechnology", Sofia (1986).
49.
T. Popovič, J. Brzin, V. Turk: Katepsina 3 in H in njune in­
terakcije z nekaterimi endogenimi inhibitorji cisteinskih pro­
teinaz, 4. kong. biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo
(1986).
3. U. Bogataj, M. Malezič, N. G ros, B. Kelih, M. Kljajič, R. Ačimovič-Janežič: Initiation of gait during a two to three
week therapy with multichannel stimulation, 4. Mediteranean
Conf. on Medical and Biological Engineering, Sevilla (1986),
str. 367-370.
4. J. Janež, S. Plevnik, D. B. Voduiek, P. Vrtačnik: Short-term
electrical stimulation for incontinence due to a lower motor
neuron lesion, Proc. 3. Joint Meet, of Int. Continence Soc.
and Urodynamics Soc, Boston (1986), str. 4 3 5 - 4 3 7 .
50.
A. Ritonja, W. Machleidt, T. Popovič, M. Kotnik, V. Turk:
Human cathepsin B, H and L: characterisation by covalent
structure data, 5. Winter School on Proteinases and Their
Inhibitors — Recent Developments, Bohinj (1986).
51.
U. Skalerič, J. Babnik, V. Turk: Detection of cysteine prote­
inase inhibitors in human inflamed gingiva, J. Dent. Res.,
Spec. Issue : Int. Assoc, for Dental Research, Hague (1986).
52.
A. Suhar, M. Derenčin, V. Turk: Hidrolitski encimi nastali
pri usmerjeni fermentaciji Aspergillus niger, 4. kong, <aveza
biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).
53.
A. Suhar, V. Turk: Proteinski inhibitorji cisteinskih proteinaz
iz človeikih možganov, 4. kong. Saveza biohemijskih druitava
Jugoslavije, Sarajevo (1983).
7. M. Kljajič, M. Malezič, M. Gregorič, R. Ačimovič, E. Vavken,
J. Krajnik, A. Ahlin: Prediction and evaluation of ankle mo­
vement with implantable peroneal stimulators, Proc. 9. Ann.
Conf. on Rehabilitation Technology, Minneapolis (1986),
str. 3 6 9 - 3 7 1 .
54.
U. Thiele, W. Bode, V. Turk, J. Kos: Republication of egg
white cystatin, 5. Winter School on Prpteinases and Their In­
hibitors - Recent Developments, Bohinj (1986).
8. M. Malezič, H. Benko, L. Vodovnik, A. Stefanovska: Dekubitus - Celjenje ran z električno stimulacijo, 30. jug. konf.
ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. X 1.93-100.
5. B. Kelih, J. Rozman, M. Santo: Stimulator za regeneracijo
živcev, 30. jug. kong. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. X I .
79-84.
6. M. Kljajič, J. Krajnik, M. Malezič, R. Ačimovič, A. Ahlin, U.
Stanič: Evaluation of ankle movement prediction with im­
plantable peroneal stimulators, 4. Mediterranean Conf. on
Medical and Biological Engineering, Sevilla (1986), str. 3 3 3 335.
97
9. M. Maležič. M. Gregorič. M. Ojajič. E. Vavken. R. AčimovtcJanežič: Določanje položaja stimulacijskih elektrod z opazo­
vanjem EMG odzivov med ir.tptantacijo peronealnih stimulatorjev. 6. simo. Medicina i tednika : Zb. radova Jurema 3 1 .
5. »v.. 7 1 - 7 4 ( 1 9 8 6 ) .
10. M. Maležič. M. Gregorič. M. Kljajič. E. Vavken. R. AčimovičJanežič: EMG monitoring of electrode position in impalntable peroneal stimulation, 2. Vienna Int. Workshop on Func­
tional Electrostimulation : Basics. Technology and Appli
cation. Vienna (19861. str. 1 3 3 - 1 3 6 .
11.
M. Maležič. M. Gregorič. M. Kljajič. E. Vavken. R. AcimovičJancžič: Positioning of stimulating electrodes and prediction
of ankle movement in implantable peroneal stimulation, 4.
Mediterranean Conf. on Medical and Biological Engineering.
Sevilla (1986). str. 329-332.
31.
L. Žlajpah: Contribution to nonlinear decoupling of indus­
trial robots. Proc. IASTEO Int. Symp. ..Modelling. Identi­
fication and Control". MIC "86. (1986). str. 1 5 4 - 1 5 7 .
32.
L. Žlajpah: Development of robotics in SR Slovenia. Elec­
tronics in Developing Countries : Proc. Int. Conf., Ljubljana
(1985), str. 7 7 - 7 9 .
33.
L. Žlajpah: Method of partially compensated couplings in
control of industrial robots. IFAC/IFIP/IMACS Int. Symp.
on Theory of Robots. Vienna (1986). str. 175-179.
Strokovne publikacije
1.
M. Gradiiar. M. Kljajič: Analiza dejavnikov, ki vplivajo na
obnašanje modela poslovnega sistema z metodo paralelne
simulacije. Org. Kadri 19. 5 3 0 - 5 3 8 (1986).
2.
L. Žlajpah, I. Saje: Robotika v Sloveniji. Knjiga o robotih. —
Ljubljana : Zveza org. za tehn. kulturo Slovenije. (1986).
str. 1 9 4 - 1 9 7 .
12. S. Mrak. D. Matko Regulacija Sile pri hidravličnem robotu.
2. jug. savjet. o robotizaciji. Rijeka (1986). str. 4 - 1 1 .
13. B. Nemec: Construction of a multivariable pole assignment
adaptive regulation. Proč. IASTEO Int. Symp. ..Modelling.
Identification and Control". Innsbruck (1986). str. 6 5 - 6 8 .
14. B. Nemec. J. Lenarčič: Računanje delovnih prostorov zglobnih industrijskih robotov, 10. bosanskohercegovački simp, iz
informatike. Jahorina (1986). str. 209.1 - 9 .
15. S. Plevnik. O. M. Holmes. J. Janež. P. Vrtačnik. A. R. Mundy.
S. L. Stranton: Proč. 4. Mediterranean Conf. on Medical and
Biological Engineering. Sevilla (1986). str. 2 5 2 - 2 5 3 .
16. S. Plevnik, P. Vrtačnik. 0. B. Voduiek. J. Janež: Optimiza­
tion of vaginal and anal electric stimulation for urinary in­
continence, Proc. 2. Vienna Int. Workshop on Functional
Electrostimulation, Vienna (1986), str. 2 1 3 - 2 1 5 .
17. M. Ribarit, B. Lenart: Primer uporabe klasične mehanike
pri konstruiranju industrijskih robotov, 2. jug. savjet. o ro­
botizaciji. JU ROB "86. Rijeka (1986). str. 3.134.
18. J. Rozman, B. Kelih: Meritev parametrov pri stimulaciji ovč­
jega peronalnega živca, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi
(1986). str. X 1.73-78.
19. J. Rozman, B. Kelih, B. Pihlar: Potentials of platinum elec­
trodes versus a Ag/AgCl reference electrode, 2. Vienna
Int. Workshop on Functional Electrostimulation, Vienna
(1986), str. 121-124.
20. J. Rozman, D. Tavčar, U. Stanič: Prolonged epidural stimu­
lation of a sheep's cerebellum with platinum electrodes, 2.
Vienna Int. Workshop on Functional Electrostimulation,
Vienna (1986). str. 343-346.
21.
A. Ružič: A programming system for robot design and simu­
lation, Proc. IASTED Int. Symp. ..Applied Informatics".
Innsbruck 11986). str. 1 4 - 1 6 .
22.
A. Ružič: A programming system for robot design and simu­
lation. Jug. sem. o robotizaciji - JUROB '86, Rijeka (1986).
str. 3.124-128.
23.
A. Ružič, P. Oblak, U. Stanič, A. Klofutar, I. Saje: Koncep*
integriranega sistema za načrtovanje robotiziranih sistemov,
30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. XI. 181-188.
24. A. Ružič, P. Oblak, J. Lenarčič, B. Nemec, L. Žlajpah
Programski sistem za robotsko stimulacijo, 2. jug. savjet. o
robotizaciji : JUROB '86, Rijeka 11986), str. 3.129-133.
25.
26.
27.
I. Saje, A. Klofutar, J. Lenarčič, A. Ružič: Zasnova sodob­
nega robotskega krmilnika, 2. jug. savjet. o robotizaciji,
Rijeka (1986). str. 3-124.
U. Stanič: Predlog jug. iztraživačkih zajedn.-čkih projekata
na području robotizacije. Zb. JUROB-86, Rijeka (1986),
str. 1 - 1 .
A. Stefanovska, L. Vodovnik, H. Benko, M. Maležič, R! Turk,
V. Koiorok: Regeneration of ulcerated tissue by electrical
ttimulation, 2. Vienna Int. Workshop on Functional Electrostimultion : Basics, Techniques and Application, Vienna
(1986). str. 3 0 7 - 3 1 0 .
28. P. Strojnik, M. Stopar, M. Maležič, U. Stanič: Stimulators
for functional and therapeutic stimulation produced by
TGO Gorenje - Titovo Velenje, Proc. Sem. on Functional
Electrical Stimulation, Ljubljana (1986), str. 4 8 - 5 9 .
29.
30.
98
D. B. Voduiek, S. Plevnik, J. Janež, P. Vrtačnik: Detrusor in­
hibition on selective pudendal nerve stimulation in the peri­
neum, Proc. 3. Joint Meet, of Int. Continence Soc. and Urodynamics Soc, Boston (1968), str. 612-614.
L. Žlajpah: Tracking controller for industrial robot«, Jug.
sem. o primjeni robotizacije : JUROB '86, Rijeka (1986),
str. 1 9 - 2 2 .
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
1.
U. Bogataj: Programska oprema iest kanal nega stimulatorja.
Ver.2.0. IJS delovno poročilo DP-4442 (1986).
2.
U. Bogataj. M. Maležič. D. Filipič: Dvokanalni ortotski sti­
mulator, IJS delovno poročilo DP-4441 (1986).
3.
A. Goričan, M. Kljajič, J. Opeka. M. Ribarič: Razvoj pre­
tvornika za merjenje vertikalnih sil pri hoji, IJS delovno
poročilo DP-4449 (1986).
4.
G. Kandus. D. Zrilič: Simulacija modema s konstantno ovoj­
nico, IJS delovno poročilo OP-4579 (1986).
5.
G. Kandus. O. Zrilič, A. Lavrič: Izračun spektra digitalnih
fazno moduliranih singalov, IJS delovno poročilo D P 4578 (1986).
6.
B. Kelih, J. Rozman: Samostojni implantibilni sistem za skoliozo z bifazno tokovno končno stopnjo. IJS delovno poro­
čilo DP-4447 (1986).
7.
I. Kovač: Zobniiki prenosnik na ekscenterski pogon, IJS
delovno poročilo OP-4346 (1986).
8.
I. Kovač, M. Čefarin. B. Lenart, L. Žlajpah, Z. Novakovič:
Izdelava projekta električnega robota, IJS delovno poro­
čilo DP-4497 (1986).
9.
I. Kovač, B. Lenart: Računalniiki program za izračun valjastih dvojic, IJS delovno poročilo DP-4630 (1986).
10.
I. Kovač, B. Lenart, U. Stanič: Dinamično stabilno vozilo,
IJS delovno poročilo DP-4629 (1986).
11.
B. Lenardič: Določanje ponovljivosti pozicioniranja robota s
fotogrametrijo, IJS delovno poročilo DP-4319 (1986).
12.
B. Lenart, M. Ribarič: Pozicijski del robota za manipulacijo,
IJS delovno poročilo DP-4374 (1986).
13.
B. Nemec: Pregled nekaterih postopkov adaptivnega uprav­
ljanja industrijskih manipulatorjev, IJS delovno poročilo D P 4467 (1986).
14. S. Plevnik, J. Janež, P. Vrtačnik: Quantification of effects
of electrical stimulation in patients with urinary disorders,
IJS delovno poročilo OP-4417 (1986).
15. J. Rozman, B. Kelih: Električna stimulacija prekinjenega
živca podgane, US delovno poročilo DP-4487 (1986).
16. J. Rozman, B. Kelih: Enkapsulacija in m>.,tev samostoj­
nega implantibilnega sistema, IJS delovne poročilo D P 4448 (1986).
17. J. Rozman, ii Tavčar: Dolgotrajna epiduralna stimulacija
malih mozga i >vce s platinastima elektrodama, IJS delovno
poročilo DP-4488 11986).
18.
I. Saje, S. Mrak: Prva faza izdelave ieitnajstbitnega robotske­
ga krmilnika, IJS delovno poročilo DP-4570 (1986).
19.
M. Stopar, D. Filipič: Bergla z zvočno povratno zvezo, IJS
delovno poročilo DP-4341 (1986).
20.
M. Stopar, M. Kljajič, D. Filipič: Merilni bergli z bioloiko
povratno zvezo, IJS delovno poročilo DP-4342 (1986).
21.
M. Stopar, M. Kljajič, D. Filipič, S. Žerovnik: Izpopolnjeno
elektronsko vezje ..čevlji za merjenje podpornih sil", IJS
delovno poročilo DP—4349 (1986).
22. P. Strojnik. M. Stopar: Analiza korozijskih mehanizmov med
kovinami v elektrolitu. IJS delovno poročilo OP-4394
(1986).
23. P. Vrtačnik. S. Plevnik: Four channel electric fluid bridge
test dignostic unit. US delovno poročilo OP - 4 4 1 8 (1986).
24.
L. Žlajpah. B. Lenart. M. Čefarin: Aplikacija industrijskih
robotov v Gorenju — Analiza stanja in idejna retitev, IJS
delovno poročilo OP-4480 (1986).
9. O. Juričič. S. Strmčnik. J. Petrovčič: Design and applica­
tion of a compensator for static nonlinearities. Workshop on
Process Automation
German—Yugoslav Cooperation.
Ljubljana (1986). str. 5 5 - 6 1 .
10. R. Karba. M. Atanasijevič. M. Šega. N. Hvala: Combination
of inverse Nyquist array method with other approaches to
the multivariate control design. Workshop on Process
Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljubljana
(1986). str. 1 0 7 - 1 2 7 .
11.
Patenti in tehnične izboljšave
1. U. Bogataj. M. Maležič, O. Filipič: Vezje končne stopnje z
nabojsko uravnovešenimi tokovnimi impulzi za električno
stimulacijo. Patent, rubrum it. 2307S-P-2O12 (1986).
2. B. Kelih, J. Rozman: Elektronsko vezje implantibilnega
mriično-žrvčnega stimulatorja z bifazno tokovno končno
stopnjo. Patent, rubrum it. 2 3 0 7 4 - P - 2 0 1 1 (1986).
3. J. Rozman. B. Kelih: Samostojni implantibilni sistem z elek­
trodami in prehodom skozi koto na stimulacijo živcev.
Model, rubrum it. 23071 - M - 6 8 8 (1986).
4. M. Stopar: Terapevtski elektronski stimulator TES. Model,
rubrum it. 2 3 0 7 2 - M - 6 8 9 (1986).
5. M. Stopar. U. Bogataj: Elektronski stimulator DIATES.
Model, rubrum it. 2 3 0 7 0 - M - 6 8 7 (1986).
6. M. Stopar. M. Kljajič. D. Filipič: Merilni bergli z bioloiko
(zvočno) povratno zvezo. Tehnična izboljiava (1986).
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN
REGULACIJO
Objavljena
dela
Znanstvene publikacije
1. O. Juričič, S. Strmčnik. S. Petrovčič: Compensator for sta­
tic nonlinearities - Design and application, Electron. Lett.
2 2 , 5 3 2 - 5 3 4 (1986).
2. S. Strmčnik: A method for the calculation of multivariate
systems in state space, Automatika 2 7 , 3 7 - 4 2 (1986).
3. S. Strmčnik, F. Bremiak: An efficient algorithm for the
transformation of the input-output model into the statespace model. Int. J. Control 4 1 . 1 4 5 - 1 5 4 (1985).
12. A. Keber: Microcomputer lift control from the beginning
to the group supervisory control system. Workshop on Pro­
cess Automation : German:Yugoslav Cooperation, Ljublja­
na (1986), str. 1 8 7 - 2 0 3 .
13. J. Petrovčič. S. Strmčnik. T. Štrukelj: A microcomputer ba­
sed speed controller for squirrel-cage induction motors.
Workshop on Process Automation : German-Yugoslav Coo­
peration. Ljubljana (1986). str. 153-185.
14. S. Strmčnik. M. Šega, J. Petrovčič. P. Tramte: Black-box
modelling in control system design, IF AC/IMACS Int. Symp.
on Simulation of Control Systems, Vienna (1986). str.
587-592.
15. S. Strmčnik. M. Šega. J. Petrovčič. P. Tramte: Black-box
modelling in control systems design. Workshop on Process
Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljubljana
(1986). str. 7 9 - 1 0 6 .
16. M. Šega. M. Atanasijevič. R. Karba, M. Milanovič: Compu­
ter aided design of semihateh distillation column control,
Proc. 2. Eur. Simulation Conf., Antwerp (1986), str. 5 2 8 533.
17. M. Šega, R. Karba, M. Atanasijevič: Prenosljivost interaktiv­
nega programskega paketa ANA, Zb. rad. 10. bosanskohercegovački simp, iz informatike. Jahorina (1986), str. 183.1—4.
18. M. Šega, D. Matko, J. Maver: Zvezni ekvivalent diskretnega
modela v programskem paketu za analizo in načrtovanje vo­
denja sistema ANA, 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi
(1986), str. VII.157-164.
19. M. Šega. D. Matko, B. Zupančič, R. Karba, S. Strmčnik:
Simulacijske sposobnosti interaktivnega programskega paketa
ANA, Zb. rad. 8. med. simp. ..Projektiranje i proizvodnja
podržani računalom". Zagreb (1986), str. 4 9 - 5 4 .
20. M. Šega, S. Strmčnik, R. Karba, D. Matko: Interactive pro­
gram package ANA for system analysis and control design.
Workshop on Process Automation : German-Yugoslav
Cooperation, Ljubljana (1986), str. 3 3 7 - 3 5 3 .
21.
B. Zupančič, D. Matko, F. Bremiak, M. Šega, f. Tramte:
Simulation in the program package ANA, Proc. 2. Eur. Si­
mulation Conf., Antwerp (1986), str. 314-319.
22.
B. Zupančič, D. Matko. M. Šega, P. Tramte: Simulation in
the program package ANA, Workshop in Process Automation
: German-Yugoslav Cooperation, Ljubljana (1986), str.
355-370.
Objavljeni referati
1. M. Atanasijevič, R. Karba. F. Bremiak, P. Šega: Načrtovanje
observatorja stanj pri razstavljanju multivariabi>oih sistemov,
30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi 11986), str. V I I . 3 - 1 0 .
2. M. Bar: Načrtovanje, izvedba in uporaba električno programIjivih modulov, Zb. rad. JUREMA 3 1 , zv. 4 , 1 1 7 - 1 2 0 (1986).
3. F. Bremiak: An overview of fast research in the field of auto­
matic control and simulation in Ljubljana, Workshop on
Process Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljub­
ljana (1986), str. 2 3 - 3 0 .
4. J. Čemetič, S. Strmčnik, M. Šauta. Z. Mariniek: Tehnoekonomska upravičenost računalniike avtomatizacije pri kuha­
nju celuloze, Zb. ref. s posvet. „Tehnoekonomika v kemič­
ni in procesnih industrijah", Maribor (1986), str. 9 8 - 1 0 5 .
5. J. Čretnik, S. Strmčnik: Regulacija procesov z velikimi časov­
nimi zakasnitvami, Zb. rad. JUREMA 3 1 , sv. 2, 7 1 - 7 4
(1986).
6. G. Godena, J. Černetič, M. Jovan, S. Strmčnik: Realization
of a process control language based on macroassembler, 4.
IFAC/IFIP Symp. on Software for Computer Control, Graz
(1986), str. 9 9 - 1 0 4 .
7. G. Godena, J. Černetič, M. Jovan, S. Strmčnik: Realization
of a process control language based on macroassembler.
Workshop on Process Automation : German-Yugoslav Co­
operation, Ljubljana (1986), str. 2 0 5 - 2 1 0 .
8.
N. Hvala, J. Černetič, S. Strmčnik, A. Moze: Mathematical
model of magnetic pulp cooking, Workshop on Process
Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljubljana
(1986), str. 6 3 - 7 7 .
R. Karba. A. Mrhar, S. Primožič. F. Kozjek. B. Zupančič.
M. Atanasijevič: Analog-hybrid simulation in studying kinetical aspects of bioequivaJence, Proc. 2. Eur. Simulation
Cong.. Antwerp (1986). str. 7 3 3 - 7 3 9 .
23. B. Zupančič, D. Matko, P. Tramte: Simulacija zveznih siste­
mov s simulacijskim jezikom SIMCOS, Zb. rad. 10. bosanskohercegovački simp, iz informatike, Jahorina (1986), str.
182.1-4.
24. B. Zupančič, D. Matko, P. Tramte, M. Šega: SIMCOS - jezik
za simulacijo zveznih dinamičnih sistemov, 30. jug. konf.
ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. V I I . 1 1 - 1 6 .
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
1. J. Čretnik, S. STrmčnik, J. Petrovčič, P. Tramte, A. Može:
Meritve in itudija problematike regulacije zgorevanja na lužnem kotlu, IJS delovno poročilo DP-4639 (1986).
2. N. Hvala, S. Strmčnik, J. černetič, M. Šega: Sprotno prila­
gajanj« parametrov matematičnega modela za kuhanje ce­
luloze s Kalmanovim filtrom, IJS delovno poročilo D P 4580 (1986).
3. J. Petrovčič, J. Grom, A. Keber: Izhodna enota mikroračunalniikega regulatorja za tropoležajno krmiljenje servomotorja, IJS delovno poročilo DP-4524 (1986).
4. M. Šega, S. Strmčnik, J. Petrovčič, D. Čuk: Analiza in na­
črtovanje vodenja steklarske peči, IJS delovno poročilo
DP-4364 (1986).
99
Patenti in tehnične izboljšave
1. J. Petrovčič. T. Štrukelj: Mikroračunalniki regulator hitrosti
motorjev s samoterstiranjem. Patent, rubrum it. 1 0 0 1 5 - P 744 (1986).
17. S. Preiern: Advanced microprocessors and high-level lan­
guage computer architecture, Informatica 10. it. 3. 9 0 - 9 6
(1986).
18. S. Preiern, R. Mum. D. Petek: Paralelno procesiranje slik,
Informatica 10. 1 8 - 2 1 (1986).
19. M. Radovan. Logika i procesiranje znanja. Informatica 10.
it. 4. 3 - 1 7 (1986).
ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
1.
F. Mavric. Z. Milavc. B. Bastar. J. Beltram. M. Dolenc. H.
Kralj, F. Spreizer. A. Škodič. V. Franinovič. I. Žerovnik:
Tiristorski pretvornik s paralelnim nihajnim krogom. IJS
delovno poročilo OP-4582 (1986).
2. F. Mavric. Z. Milavc. B. Bastar. J. Beltram, M. Dolanc. H.
Kralj. F. Spreizer, A. Škodič. V. Franinovič, I. Žerovnik:
Izvedba pretvornika frekvenc na lOkHz/IOOkW, IJS delov­
no poročilo DP-4592 (1986).
20. M. Radovan: Model deduktivne baze podataka implementiran
u prologu. Informatica 10. it. 1. 7 0 - 7 5 (1986).
21.
B. Robič. J. Šile: Analiza statičnih podatkovnih pretokovnih
programskih grafov. Elektroteh. vestn. 53. 5 3 - 5 6 (1986).
22.
B. Robič, J. Šile: On choosing a plan for the execution of
data flow program graph. Informatica 10. it. 3. 1 1 - 1 7
(1986).
23. B. Robič. J. Šile: Razvrstitev novogeneracijskih računalni­
ških arhitektur. Informatica 10. it. 4 . 1 8 - 3 2 (1986).
24. J. Šile. B. Robič: Podatkovni pretokovni procesor uPD7281,
Informatica 10, it. 3. 7 6 - 7 7 (1986).
25. J. Šile. B. Robič: Procesor s podatkovno pretokovno arhi­
tekturo, Informatica 10. it. 4. 7 4 - 8 0 (1986).
Objavljeni referati
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
O b j a vi j e n a
1. M. Bohanec, M. Gams, N. Lavrač: Ekspertni sistem za pomoč
pri vodenju bančne likvidnosti, Informatica 10, 5 3 - 6 1
(1986).
2.
I. Bratko, M. Gams, N. Lavrač: Orodja umetne inteligence v
novih generacijah programske opreme. 5. jug. savjet. o mikroračunalima u procesnom upravljanju, Rijeka 11986), str.
3.19-32.
3.
I. Bratko. N. Lavrač. I. Mozetič: K A R D I O - E - an expert
system for electrocardiographic diagnosis of cardiac arrhyth­
mias, 1. Int. Expert Systems Conf., London (1986), str.
289-296.
4.
D. Drajič, G. Petrovič, N. Amodaj, A. Lavrič, D. Zrilič:
Efikasna sinhronizacija konvolucionih kodova s količnikom
1/2, 30. jug. kong. ETAN-a. Herceg-Novi (1986), str. 2 7 - 3 4 .
5.
B. Filipič: Informacijski sistem za registraciju radnog vreme­
na i obračun prisutnosti, 8. jug. savjet. ..Društveni sistemi
informiranja", Zagreb (1986), str. I I I . 5 - 1 .
6.
M. Gams, B. Cestnik, L. Sluga, P. Butala: OPEX - An expert
system for CAPP, 6. Int. Workshop ..Expert Systems and
Their Applications", Avignon (1986), str. 1251-1261.
7.
L. Gyergyek, S. Preiern: Performance analysis of control
algorithms for sensor based object recognition. Proč IM ACS
Eur. Meet, on Digital Techniques in Simulation, Communica­
tion and Control, Patras 1984. - Amsterdam : North-Hol­
land, (1986), str. 4 7 1 - 4 7 5 .
I. Brat ko : Prolog Programming for Artificial Intelligence. London (Etc) : Addison Wesley. (1986). 419 str.
3. I. Bratko, I. Mozetič, N. Lavrač: Automatic synthesis and
compression of cardiological knowledge. Expert Systems Automating Knowledge Acquisition 7 eds. D. Michie ; I.
Bratko. - London (etc) : Addison-Wesley. (1986), str.
45-61.
4.
I. Bratko, M. Gams: Some applications of artificial intelli­
gence methods in engineering, Zb. del. ..Kolokvij 8 6 " na
temu mikroračunala u graditeljstvu. Opatija (1986), b.p.
dela
Znanstvene publikacije
2.
1.
I. Bratko. P. Tancig. S. Tancig: Detection of positional pat­
terns in chess. Advances in Computer Chess 4, 113-126
(1986).
5. J. Efstathiou, V. Rajkovic, M. Bohanec: Expert systems and
the rule-based decision support systems. Computer Aided
Decision Making / Ed. G. Mitra. - Amsterdam : N o r t h Holland (1986). str. 165-174.
6. M. Gams, M. Špegel: Some experience with Al methods in
CAD, Cybernetics and Systems "86 / Ed. R. Trappl. - D.
Reidel Publ. Co., (1986), sir 6 6 1 - 6 6 8 .
7. M. Gams, T. Zrimec: Mikroprolog, Informatica 10, it. 1,
8 0 - 8 5 (1986).
8. S. C. Grossman, 8. Jerman-Blažič, M. Randič: A graph
theoretical approach to quantitative structure activity rela­
tionship. Int. J. Quantum Chem. : Quantum Bil. Symp. 12,
123-139(1986).
9.
8. Jerman-Blazi, I. Fabič: Trinivojska arhitektura informa­
cijskih sistemov po modelu ISO TC97/DP 9007, Informatica
10, it. 3 , 2 6 - 3 3 (1986).
10.
B. Jerman-Blažič, I. Fabič, M. Randič: Comparison of sequ­
ences as a method for evaluation of the molecular simularity,
J. Comput. Chem. 7 , 1 7 6 - 1 8 8 (1986).
8. B. Jerman-Blažič, I. Fabič, M. Randič: Application of string
techniques in drug design. Identification et reconnaissance
des formes - Identification and Pattern Recognition, Tou­
louse (1986), str. 7 7 1 - 7 8 7 .
9. T. Kalin, G. Le Moli: Standardisation of the local area net­
work interface, „Open Systems 86", Pinner 11986), str. 7 1 76.
10. N. Lavrač, A. Variek. M. Gams, I. Kononenko, I. Bratko:
Automatic construction of the knowledge base for a steel
classification expert system, 6. Int. Workshop ,,Expert Sys­
tems and Their Applications", Avignon (1986).
11.
I. Lesjak, R. Trobec, M. Šubelj: Implementacija X.25(LAPB)
protokola v pascalu, 8. mednarod. simp. „Kompjuter nasveučiliitu", Cavtat (1986), str 3.06 1 - 9 .
12.
13. S. Mavric, B. Mihovilovič, P. Kolbezen: Povezovalne mreže
večprocesorskih sistemov, Informatica 1 0 , 4 4 - 5 0 (1986).
R. S. Michalski, I. Mozetič, J. Hong, N. Lavrač: The multi­
purpose incremental learning system AQ15 and its testing
application to three medical domains, Proc. Nat. Conf. on
artificial Intelliegence, Philadelphia (1986), str. 1041 - 1 0 4 5 .
13.
14. B. Mihovilovič, S. Mavric, P. Kolbezen: Transputer - osnovni
gradnik večprocesorskih sistemov, Informatica 10, 8 1 - 8 4
(1986).
D. Michie, I. Bratko: Knowledge synthesis respect to the
KBBKN chess endgame, ISSEK Workshop '86, Bled (1986).
b.p.
14.
I. Mozetič, N. Lavrač, I. Kononenko: Automatic construc­
tion of diagnostic rules, 4. Mediterranean Conf. on Medical
and Biological Engineering, Seville (1986), str. 6 7 2 - 6 7 5 .
15.
R. Murn, D. Peček, S. Preiern: Domači laboratorijski sistem
računalniikegB vida, 2. jug. savjet. o robotizaciji, Rijeka
(1986), str. 3 - 8 9 .
11. P. Kolbezen, B. Mihovilovič: Mikroprogramiranje s pretokom
podatkov, Informatica 10, it. 3 , 6 1 - 6 3 (1986).
12. B. Lakner, F. Dacar: Racterizacija z mikroračunalnikom In­
formatica 1 0 , 2 3 - 2 7 (1986).
15.
i. Mozetič: Knowledge extraction through learning from
examples, Machine Learning : A Guide to Current Research
/ Eds. T. M. Mitchell (et al). - Boston : Kluwer Acad. Publ.,
(1986), str. 2 2 7 - 2 3 J .
16. I. Ozimek, V. Avbelj. Videoterminal PMT-100, Informatica
10,22-25(1986).
100
16. F. Novak. A. Dobrin: Testability analysis in signature analysis
troubleshooting. 9. Int. Conf. Fault Tolerant Systems and
Diagnostics. Brno 11986). str. 2 6 9 - 2 7 4 .
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
17. S. Preiem. R. Mum. D. Peček: Nondestructive diagnostics by
computer vision. Proc. 4. Int. Symp. on Technical Diag­
nostics. Kupari-Dubrovnik (1986!. str. 2 7 - 3 0 .
1.
A. Brodnik: Knjižnica SYPLIB za dostop do sistemskih
rutin pod R T - 1 1 in SHARE-11 iz pascaia. IJS delovno
poročilo DP-4253 (1986).
18. V. Rajkovič. M. Bohancc: Organizacija procesa odlučivanja :
Mesto in uloga računarske tehnike. 10. bosanskohercegovački simp, iz informatike (1986). str. 202.1 - 1 4 .
2.
A. Brodnik: 4. poletna tola računalništva : Zbornik, IJS
delovno poročilo DP-4352 (1986).
19. V. Rajkovič. M. Bohancc. J. Efstahiou: Ranking multiple
options with DECMAK. Effective Decision Support : Resol­
ving Problems with Multiple and Conflicting Objectives.
London (1986). str. 1 0 - 2 2 .
20.
E. Roikar. I. Kononenko. I. Bratko. A. Variek. P. Abrams.
P. Lewis: Ekspertni sistem za diagnostiko spodnjega urotrakta. 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg-Novi (1986). str. X I . 5 7 64.
21.
R. Sabo, D. Zrilič. J. Tasič. G. Kandus: Sistem za sprotno
aproksimativno ugotavljanje kvalitete zveze. 10. bosanskohercegovački simp, iz informatike, Jahorina (1986). str.
197.1-10.
22. M. Špegel: Some lessons in research and development efforts
in computing and informatics. Electronics in Developing
Countries : Proc. Int. Conf.. Ljubljana (1985). str. 7 2 - 7 6 .
23. P. Tancig: Artificial intelligence - state-of-the-art, 8.
medunarod. simp. „Kompjuter na sveučiliitu", Cavtat
(1986), str. D . 0 2 1 - 1 2 .
24.
R. Trobec, M. Šubelj, I. Lesjak: Primer razvoja rezidentne
programske opreme, 10. bosanskohercegovački simp, iz
informatike, Jahorina (1986), str. 1 5 7 . 1 - 8 .
25.
I. Tvrdy, M. Bohancc. H. Tvrdy: Problemi integracije govora
in podatkov v PBX sistemih 4. generacije. 20. jug. simp, o
telekomunikacijah, Ljubljana (1986), str. B / 2 - 1 .
26. J. Žerovnik, 8. Jerman-Blažit, H. Godec: Anliza inherentnega paralelizma algoritma Quicksort, 10. bosanskohercego­
vački simu. i? informatike, Jahrina (1986), str. 111.1 - 9 .
Strokovne publikacije
3. A. Brodnik: Podprogram PORT za delo s pomožnim izhodom
na računalniku PMP-11 v PASCALU. IJS delovno poročilo
OP-4310 (1986).
4.
A. Brodnik. I. Eržen: Računalniško vodenje tekmovanja.
IJS delovno poročilo DP-4496 11986).
5.
A. Brodnik. T. Lasbaher: Knjižnica VTLIB za terminale
V T - 5 2 in V T - 1 0 0 pod R T - 1 1 in S H A R E - 1 1 , IJS delov­
no poročilo DP-4252 (1986).
6.
A. Brodnik, T. Lasbaher: Osnovno okolje za delo z disketa­
mi formata CP/M na sistemih R T - 1 1 in S H A R E - 1 1 . IJS
delovno poročilo DP-4373 (1986).
7. A. Brodnik. T. Lasbaher: Osnovno okolje za delo z disketami
formata ISIS—II na sistemih R T - 1 1 in S H A R E - 1 1 . IJS de­
lovno poročilo DP-4299 (1986).
8. A. Brodnik, T. Lasbaher: Program SAVE za reševanje dato­
tek. IJS delovno poročilo DP-4325 (1986).
9.
A. Brodnik, S. Mavric, R. Trobec: Večprocesorsk: sistem na
vodilu Q, IJS delovno poročilo DP -4380 (1986).
10. A. Brodnik, B. Pohar, 8. Čibej: SCR-11 : Paket programov
za delo z zaslonom, IJS delovno poročilo DP-4444 (1986).
11.
A. Brodnik, B. Robič, L. Torkar: „ R I S - 1 1 " : Receptorski
informacijski sistem: Uporabniiki priročnik, IJS delovno po­
ročilo DP-4365 11986).
12.
B. Cestnik: OPEX - Ekspertni sistem za CAPP, IJS delovno
poročilo DP-4443 (1986).
13. A. Crompton: Software requirements for the ..BABEL"
speech sythesis system, IJS delovno poročilo DP-4535
(1986).
14.
F. Dacar: DIGI : Program za digitalizacijo tiskanih vezij :
Uporabniiki priročnik, IJS delovno poročilo DP—4605
(1986).
15.
F. Dacar, M. Lasič, M. Martinec, M. Samo, M. Špegel: Razvoj
računalniško podprtega načrtovanja hibridnih vezij — Faza 2,
IJS delovno poročilo DP-4619 (1986).
16.
F. Dacar, P. Reinhardt: Zaključno poročilo o prilagoditvi
grafičnega dodatka G RAF-100 za terminale Paka 3000,
IJS delovno poročilo DP-4621 (1986).
1. M. Bohancc, V. Rajkovič: Organizacija odločanja: Mesto in
vloga računalnika. Org. kadri 1 8 , 6 0 0 - 6 0 7 (1985).
2.
I. Bratko, V. Rajkovič: Računarstvo s programskim jezikom
pascal. - Nolit : Beograd, (1986), prevod slovenskega učbe­
nika.
3.
B. Filipič: Avignon 86 : Ekspertni sistemi in njihova uporaba.
' Revija za razvoj 2,41 - 4 2 (1986).
4.
M. Gams: Umječe dobrog programiranja, Ljubljana : Cankar­
jeva založba, (1986), str. 130 str. (prevod).
17.
5.
M. Gams, P. Jakopin, I. Kanič. D. Kodak, B. Mohar, B.
Vilfan: Računalniiki slovarček / strok. ur. M. Gams. - Ljub­
ljana : Cankarjeva založba, (1986).
M. Drobnič, M. Gams: Implementacija algoritma za izračun
Hi kvadrat porazdelitve, IJS delovno poročilo D P - 4 4 8 3
(1986).
18.
I. Fabič: Mere podobnosti grafov : Uporaba v kemiji, IJS de­
lovno poročilo DP-4347 (1986).
B. Jerman-Blažič: Standardizacija - nova tehnološka disci­
plina na področju računarstva in informatike, Praksa 2 1 ,
101-109(1986).
19.
B. Filipič, T. Erjavec, A. Puiič, M. Bonač, B. Vodopivec, V.
Avbelj, J. Tasič: Sistem za registraciju i obračun radnog
vremena, IJS delovno poročilo DP-4353 (1986).
7. M. Kapus-Kolar: Osnovni referentni model povezivanja
otvorenih sistema. Praksa 2 1 , 1 0 9 - 1 1 7 (1986).
20.
B. Filipič, I. Mozetič: A library of Prolog utilities, IJS de­
lovno poročilo DP-4466 (1986).
8.
N. Lavrač: Ekspertni sistemi na kratko. Revija za razvoj 2,
37 (1986).
21.
M. Gams, M. Bensa: Program za testiranje razdalj v tiskanih
ploščah, IJS delovno poročilo DP-4468 (1986).
9.
N. Lavrač: Možnosti za raziskovalno delo. Revija za razvoj 2,
3 9 - 4 1 (1986).
22.
10.
N. Lavrač: Prolog - programiranje z uporabo matematične
logike, Življenje in tehnika 3 7 , 2 8 - 3 1 11986)
Č. Jakovljevič, 8. Jerman-Blažič: Informacijski sistem za
razvoj in uvajanje zdravilnih učinkov, IJS delovno poročilo
DP-4387 (1986).
23.
11.
R. Murn, D. Peček, S. Preiern: Računalnik tudi vidi, Moj
mikro.it. 2 (1986).
12.
V. Rajkovič: Uvajanje računalnika v iole. Vzgoja in izobra­
ževanje 17,419861,4-11.
B. Jerman-Blažič, I. Fabič: Informacijski model informa­
cijskega sistema po metodologiji: ISO TC/SC5WG on DBMS
Coordination, ISO TC97/SC21WG1 on OSI Reference Mo­
del, ISO TC97/SC21/WG5 on OSI Application and Presen­
tation Layers, ANSI/X3/SPARC X3H4, IRDS Technical
Committee, IJS delovno poročilo DP-4296 (1986).
13.
B. Težak, I. Tvrdy: Razpis 10. republiškega tekmovanja sred­
nješolcev iz računalništva in srečanje mladih raziskovalcev
računalništva. Presek 1 3 , 2 0 7 - i O S (1986).
24.
8. Jerman-Blažič, M. Kapus-Kolar, J. Tasič, P. Tancig, I.
Tvrdy: Teleinformatika : Sklop projektov : Pisarniška avto­
matizacija, IJS delovno poročilo DP-4339 (1986).
14.
I. Tvrdy: Okolje novih telematskih storitev in ISDN, Informatica 10, it. 4 , 8 5 - 8 9 (1986).
25.
15.
i. Tvrdy: Sredina novih telematskih usluga, Praksa 22, 2 2 27 (1986).
B. Jerman-Blažič, E. Selič: Evaluacija programskih paketov
za delo s podatkovno zbirko dokumentov o razvoju zdravil­
nih učinkov, IJS delovno poročilo DP-4386 (1986).
26.
B. Jerman-Blažič, E. Selič: Sploino dostopne podatkovne
baze za potrebe farmacevtske industrije, IJS delovno poro­
čilo DP-4385 11986).
6.
101
27. M. Kapus-Kolar: Avtomatsko oblikovanje povezav pri tiska­
nih vezjih z dvojno gostoto. IJS delovno poročilo OP-4538
11986».
57.
I. Tvrdy. M. Bohanec: Podatkovne funkcije : poročilo o
opravljenem delu v 1. fazi. IJS delovno poročilo DP—4337
(1986).
28. M. Kapus-Kolar: ZAKAR - Program za generiranje eno­
stavnih žakarskih vezav. IJS delovno poročilo DP-4539
(1986).
58.
I. Tvrdy, G. Kandus: Teleinformatika : Projekt: Poslovni
komunikacijski sistem. IJS delovno poročilo DP- 4336
11986).
29. P. Kolbezen: Analiza multiprocesonkega sistema. IJS de­
lovno poročilo DP-4461 (1986).
59. A. Variek: Uporaba ASISTENTA pri klasifikaciji jekel.
IJS delovno poročilo DP-4588 (1986).
30. P. Kolbezen: Multiprocesorski operacijski sistemi (proble­
matika načrtovanja, značilnosti sisterrov in razvojni do­
sežki). IJS delovno poročilo DP-4463 (1986).
60.
L. Vogel: Krmilnik gibkega diska, IJS delovno poročilo
DP-4377 11986).
61.
J. Žerovnik: Razvoj informatike v Lesni, IJS delovno poro­
čilo DP-4270 (1986).
31.
P. Kolbezen: Problemi načrtovanja multiprocesorskega siste­
ma. IJS delovno poročilo DP-4462 (1986).
32. M. Lasič. M. Špegel: Analiza dosedanje uporabe sistema za
načrtovanje tiskanih vezij, IJS delovno poročilo DP-4620
(1986).
33. N. Lavrač. I. Mozetič, I. Kononenko: An experimental com­
parison of two learning programs in three medical domains,
IJS delovno poročilo DP-4323 (1986).
Neobjavljeni referati
1.
D. Bojadžiev: Goedel and mirrors : The structure of self-refe­
rence. Sreč. ..Filozofija znanosti in filozofija jezika". Zedar
(1986).
2.
I. Bratko: Automtic planning in robot programming. Int.
Sem. on A l . Dubrovnik (1986).
3.
I. Bratko: Deriving shallow knowledge from a deep model :
the heart. Hariol-Watt Univ., Edinburgh (1986).
4.
I. Bratko: Generating a knowledge base from a deep model:
the heart. Sussex Univ.. Brighton (1986).
5.
I. Bratko: Overview of knowledge synthesis for medical appli­
cations in KARDIO and ASSISTANT. Al in Medical Scien­
ces Workshop. Leeds (1986).
6.
I. Bra.ko: Programiranje robota metodama umjetne inteligencije. Tečaj stalnog obrazovanja za razvoj vrhunskih teh­
nologija. Zagreb (1986).
34.
I. Lesjak. V. Pirih: Študija o vzpostavitvi mreže za prenos po­
datkov med republiškimi organi v Ljubljani, IJS delovno po­
ročilo DP-4423 (1986).
35.
I. Mozetič: NEWGEM: Program for learning from examples,
program documentation and user's quide, IJS delovno po­
ročilo DP-4390 (1986).
36.
F. Novak: Structure evaluation of self-diagnosable distribu­
ted systems, IJS delovno poročilo DP-4541 (1986).
37.
F. Novak, G. Nered: Simulacija diagnostičnega protokola,
IJS delovno poročilo OP-4427 (1986).
38.
F. Novak, I. Savnik: Program za izračun povezanosti grafa.
IJS delovno poročilo DP-4428 (1986 .>
7.
I. Bratko: Reasoning about plans in A L 3 , Planning Work­
shop, Turing Inst.. Glasgow (1986).
39.
I. Ozimek: Programska podpora za S P I - 1 1 . IJS delovno
poročilo DP-4298 (1986).
8.
40.
I. Ozimek, P. Sokolov, V. Avbelj: Emulator - Programator
E P - 1 / B . IJS delovno poročilo DP-4297 (1986).
I. Bratko, M. Gams, I. Kononenko, N. Lavrač, A. Variek. N.
Karba, J. Miko: Automatic construction of the knowledge
base for a steel classification expert system. Int. School for
the Synthesis of Expert Knowledge Workshop, Bled (1986).
41.
A. Puiič, T. Erjavec. 8. Filipič: Programski paket za vodenje
in obračun delovnega časa. IJS delovno poročilo DP-4571
(1986).
9.
I. Bratko, I. Kononenko: Learning diagnostic rules from
incomplete and noisy data, UNICOM Conf. „AI Methods in
Statistics", London (1986).
42. P. Reinhardt. F. Dacar, M. Špegel, B. Težak: Razvojna doku­
mentacija grafičnega dodatka G R A F - 1 0 0 , IJS delovno
poročilo DP-4622 (1986).
10.
I. Bratko, I. Kononeko, N. Lavrač. I. Mozetič, E. Roikar:
Automatic synthesis of knowledge : Ljubljana research. Eur.
Meet, on Learning, Paris (1986).
43.
B. Robič. J. Šile: Heuristična metoda za optimizacijo podat­
kovno vodenega računanja, IJS delovno poročilo DP—4484
(1986).
11.
I Bratko, I. Kononenko. N. Lavrač. I. Mozetič, E. Roikar:
Automatic synthesis of knowledge bases in KARDIO and AS­
SISTANT. Expert Systems Technology Cong., Berlin (1986).
44.
R. Sabo, O. Zrilič, J. Tasič: Detektor pseudo-greike za Gam­
sov radio-relejni kanal, IJS delovno poročilo DP—4606
(1986).
12. A. Brodnik, P. Kolbezen. P. Tancig, B. Robič, B. Patdauf:
Integrirani hotelski informacijski sistem. Posvet. ..Računalni­
iko podprt informacijski sistem za potrebe turizma", Ljub­
ljana (1986).
45. J. Šile, B. Robič: Modeli sočasnega računanja in pridružene
računalniike arhitekture, IJS delovno poročilo DP-4485
(1986).
46. M. Špegel: Some lessons from research and development
efforts in computing and informatics, IJS delovno poročilo
DP-4559 (1986).
47. M. Špegel. et al: Računalnik tipa L S I - 1 1 z vodilom Q
(KOPA 2500). IJS delovno poročilo DP-4395 11986).
13. M. Gams: Metode, tehnike in principi sodobnega programira­
nja. Zavod za tehn. izobraževanje, Ljubljana (1986).
14. M. Gams: Some experience with Al methods in CAD, The
Turing Inst., Glasgow (1986).
15. M. Gams: Umetna inteligenca. Sest. Slov. železarn, Jesenice
11986).
48. M. Špegel, et al: Razvoj računalniiko podprtega načrtovanja
hibridnih vezij. I. faza, IJS delovno poročilo DP-4396
(1986).
16. B. Jerman-Blažič, I. Fabič, V. Batagelj: Study of the relatedness of the topological indices by clusterization methods,
CIC Symp. on Computational and Mathematical Chemistry,
Saskatoon (1986).
49. M. Šubelj, I. Lesjak: Idejni projekt za programski paket ten­
dering, IJS delovno poročilo DP-4422 (1986).
17.
I. Mozetič: Acquisition and refinement of deep knowledge
bases, Techn. Univ., Muenchen (1986).
50. P. Tancig: Inteligentni vmesniki človek-sistem - raziskovalni
razvojni projekt. IJS delovno poročilo DP-4339 (1986).
18.
P. Tancig: Računalniiko razumevanje naravnega jezika pregled, primerjava, ocena, IJS delovno poročilo OP-4536
(1986).
I. Mozetič: Automatic acquisition and refinement of quali­
tative models. Machine Learning Sem., Urbana-Champaign
(1986).
19.
I. Mozetič: Automtic construction of qualitative models.
The Turing Inst., Glasgow (1986).
52. J. Tasič, B. Vodopivec: Multiminiračunalnifke arhitekture,
' iS celovno poročilo DP-4402 (1986).
20.
V. Rajkovič: Metode umetne inteligence v procesu odločanja,
Elektrotehn. fak., Sarajevo (1986).
53. B. Težak: 10. republiiko tekmovanje srednješolcev s področ­
ja računalniitva, IJS delovno poročilo OP-4328 (1986).
21.
P. Tancig: Uporaba metod umetne inteligence v razvoju in­
formacijskih sistemov, Postdiplomski itudij „Informacijski
sistemi", Zagreb (1986).
51.
54.
R. Trobec: Diagnostika paralelnih sistemov, IJS delovno
poročilo DP-4351 (1986).
22.
55.
R. Trobec, I. Lesjak, M. Šubelj: Komunikacijski vmesnik
LAPB-11, IJS delovno poročilo DP-4424 (1986).
R. Trobec, I. Lesjak, M. Šubelj: A resident X.25 software
development, Euromicro 86, Venice (1986).
23.
56.
R. Trobec, M. Šubelj, I. Lesjak: Sinhroni vmesnik S V I M S 11. IJS dlovno poročilo DP-4424 (1986).
I. Tvrdy: Nove telematske storitve, Jug. Mm. ..Informacijski
standardi - temelj v razvoju in uporabi informacijske teh­
nologije". Nova Gorica (1986).
102
Ostala neobjavljena dela
1. J. Hong. I. Mozetič. R. S. Michahki: AQ15: Incremental
learning of attribute-based descriptions from examples, the
method and user's guide. Dept. Comp. Sci.. Univ. of Illinois.
Urbana-Champaign (1986). rep. no. UIUCDCS-86-949.
ISG86-5.55$tr.
2. M. Kapus-Kolar: Logic programming as a formal descrip­
tion technique for CSI. COST 11 and F D T / A B M Project
Meeting. Mhcn 11986). 29 str.
3. M. Kapus-Kolar: Compound modules as event goals. COST
11 and FOT/ABM C T / 0 7 (version 1 9 8 6 - 0 7 - 1 5 ) . London
(1986).
4. M. Kapus—Kolar: Compound modules as goals. COST 11
and FOT/ABM. proj. COST11/FDT/ABM/LON 02. Lon­
don (1986).
5.
6.
R. S. Michatski. I. Mozetič. J. Hong. N. Lavra« The AQ15
inductive learning system: An overview and experiments.
Oept. Comp. Sci.. Univ. Illinois. Urbana-Champaign, 11986).
rep. no. U I U C D - R - 8 6 - 1 2 6 0 . ISG 8 6 - 2 0 . 28 str.
I. Mozetič: Compression of the ECG knowledge-base using
the AQ inductive learning algorithms, Dept. Comp. Sci..
Univ. Illinois. Urbana-Champaign. (1986). rep. no. UIUCO C S - F - 8 5 - 9 4 3 . ISG 8 5 - 1 3 . 64 str.
Patenti in tehnične izboljiave
1. V. Avbdj. I. Ozimek, A. Kolar, R. Trobec: Videoterminal
P M T - 1 0 0 , Tehnična izboljšava (1986).
2.
A. Dobrin, F. Novak: Vezje relativnega naslavljanja. Patent,
rubrum it. 742(1986).
3. A. Dobrin, F. Novak: Vezje signaturnega registra za trinivojsko logiko, Patent, rubrum it. 742 (1986).
4.
I. Ozimek: Integriranje standardnih komponent v krmilnik
trdega diska. Patent, rubrum it. 1 0 0 0 5 - P - 7 3 8 (1986).
5.
R. Trobec, I. Lesjak, M. Miletič, M. Šubelj: Komunikacijski
vmesnik LAPB-11, Tehnična izboljiava (1986).
6.
R. Trobec, S. Mavric, A. Brodnik: Večprocesorski sistem na
vodilu O. (PSU). Patent, rubrum it. 2 3 0 7 3 - P - 2 0 1 0 (1986).
3. J. Peterndj. I. Jenčič. B. Cvikl. M. M. Pintar Tunneling of
CH3 groups in molecular crystals of the X(CH3) n type.
Workshop on Quantum Aspects of Molecular Motions in So­
lids. Grenoble 1986 / Eds. A. Heidemann (et al). - Berlin :
Springer Vlg.. (1986). str. 81 - 8 4 .
4. J. Peternelj. J. Rant. I. Kodeli. S. Slavic: Računska ocena
zadostnosti betonske radioloike zaičite pred žarki gama z
uporabo ..point-kernel" metode. 30. jug. konf. ETAN-a.
Herceg Novi (1986). str. IX - 5 7 - 6 4 .
5. M. Ravnik: Reactor calculations and core optimization for
research reactors. Sem. on the Use of Research Reactors :
Proc. - The Arab Revolut. Press. Tripoli (1986). str. 2 9 - 4 4 .
6. M. Ravnik. M. Kromar. I. Remec: Optimization of fuel loa­
ding pattern for two-loop PWR core. E N C 8 6 Transactions :
Nuclear Energy of Today and Tomorrow, inc. 4 . Int. ENS/
ANS Conf. and 9. Foratom Cong. : Vol. 4 . Geneva (1986).
str. 351-356.
7. M. Ravnik, I. Remec. M. Kromar: Optimalno upravljanje z
gorivom v reaktorju, 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi
(1986). str. IX.97-104
8.
I. Remec, I. Kodeli. M. Najžer. M. Ravnik. S. Slavic. M.
Kromar: Influence of the fuel loading schemes on the neu­
tron flux in the pressure vessel for the two loop PWR. ENC
'86 Transaction : Nuclear Energy of Today and Tommorow.
inc. 4. Int. ENS/ANS Conf. and 9. Foratom Cong. : Vol. 2.
Geneva (1986). str. 1 1 1 - I 1 7 .
9. T. Šutej. R. Ilič: Neutron track detection using Ma-Nd type
solid state nuclear track detector. Advances in Beta and Neuton Dosimetry : Proc. 1. Yug.-ltal. Rad. Protection Assoc.
Meet.. Pula 11986). str. 9 7 - 1 0 0 .
10. A. Trkov. M. Najžer. L. Škerget. A. Alujevič: Prispevek k
reševanju enačbe difuzije nevtronov v reaktorju s postopkom
robnih elementov. Zb. rad. med. simp. ..Projektiranje : Pro­
izvodnja podrteni računalom (CAD/CAM)". Zagreb (1986),
str. 341-346.
11.
A. Trkov. M. Ravnik. M. Kromar: Izračun efektivnih dvogrupnih difuzijskih presekov za reflektor tlačnovodnega re­
aktorja, Zb. rad. 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi (1986).
str. IX.86-96.
Strokovne publikacije
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
Objavljena
d»ia
Znanstvene publikacije
1.
2.
R. Ilič, V. Marinkovič. M. Najžer, T. Šutej-. Image quality
factors of radiography with track-etch detectors, Nucl.
Tracks 1 2 , 9 3 7 - 9 4 0 (1986).
R. Ilič, J. Rant, M. Humar, G. Smogyi, I. Hunyarli: Neutron
radiographic characteristics of Ma-Nd type (Allyi-diglycolcarbonate) nuclear track detectors, Nucl. Track* 12. 9 3 3 936(1986).
3. A. Loose, R. Ilič, V. Marinkovič, M. Najžer: Application of
autoradiographic techniques for diffusion studies of nuclear
fuel, Nucl. Tracks 1 2 , 9 4 5 - 9 4 7 11986).
4. J. Rant, R. Ilič, G. Pregl, S. Demirovič Neutron radiographic
detection of surface corrosion on aluminium, Isotopenpraxis
22,385-388(1986).
5. J. Rant, A. Loose, R. Ilič: The use of radiogrpahic techniques
for contrast enhancement and indirect evaluation of relief
autoradiographic images (Lithographs), Nucl. Tracks 12,
941-944(1986).
Objavljeni referati
1.
1. J. Rant, R. Ilič: Neutron radiography and autoradiography at
the J. Stefan Institute, Brit. J. Nondestructive Testing 28, 93
(1986).
I. Jenčič, J. Rant, G. Pregl, K. Fink: Študij motnosti določit­
ve obsega poikodb jedrskega goriva med obratovanjem, 30.
jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. I X . 2 7 - 3 4 .
2. M. Najžer, V. Arnuga, B. Glumec, I. Jenčič, I. Kodeli, A.
Loose, I. Remec: Comparison of predicted <md measured
charpy NOT shifts at Kriko Nuclear Power riant, Proc. IAEA
Consultant's Meet, on Nuclear Data for Radiation Damage
Estimates for Reactor Structural Materials, Santa Fe (1986).
- INDC ( N D S I - 1 7 9 / G , Mr. 2 3 - 3 0 .
Neobjavljena
dela
Institutski dokumenti
1. M. Čerček: Izvor plazme z vročo katodo, IJS delovno poro
čilo DP-4503 (1986).
2. M. Čerček, M. Komac: Preliminarna itudija za izdelavo inve­
sticijske dokumentacije :a tovurno gorivnih elementov, IJS
delovno poročilo DP-4276 (1986).
3.
B. Glumac, J. Rant: Razvoj računalniškega sistema za zbira­
nje in spremljanje QA in QC karakteristik gorivnega elementa
in procesno spremčjanje proizvodnje go. iva. Izdelava idejnega
načrta, IJS delovno poročilo DP-4317 (1986).
4. M. Kromar, M. Ravnik: Izračun projekta sredice za 5. ciklus,
IJS delovno poročilo DP-4545 (1986).
5. M. Kromar, M. Ravnik: Izračun vhodnih podatkov za pro­
gram INCOE, IJS delovno poročilo OP-4369 (1986).
6. M. Kromar, M. Ravnik, A. Trkov, I. Mele: Zmotnost obrato­
vanja elektrarne pod obratovalnimi pogoji I in I I , IJS delovno
poročilo DP-4278 (1986).
7. J. Peternelj, J. Rant: Program izdelave projekta oksidnega go­
rivnega snopa za preiskave v adaptiranem reaktorju RA,
IJS delovno poročilo DP-4315 (1986).
8. J. Rant, R. Ilič: Preiskave obsevanega goriva, IJS delovno
poročilo DP-4280 (1986).
9. J. Rant, R. Ilič: Karakteristike jedrskega goriva, IJS delovno
poročilo DP-4306 (1986).
10. M. Ravnik: Preliminarna itudija a izdelavo investicijske do­
kumentacije za tovarno gorivnih elementov : 2. Študij proiz­
vodnega procesa, 2.1. Projektiranje goriva-jedrski del., rev.
O, IJS delovno poročilo DP-4276 (1986).
103
11.
M. Ravnik. S. Slavic: FASVER2 - FORTRAN program
for diffusion calculations of PWR core in octant symmetry.
US delovno poročilo DP-4262 (1986).
Objavljeni referati
1.
12. M. Ravnik. S. Slavic: FASVER4 - FORTRAN program
for diffusion calculations of PWR core in quadrant sym­
metry. IJS delovno poročilo DP-4263 11986).
E. Ahmed. B. Selan. R. Tavzes: Minimiziranje stroikov za
električno energijo v industrijski energetiki. 6. posvet, o ra­
cionalni rabi energije. Ljubljana (1986). str. 156-167.
2.
13. T. Šutej. R. Ilič: Meritve radona in njegovih potomcev z
detektorji jedrskih sledi v okolici RUŽV. IJS delovno poro­
čilo DP-4317 (1986).
F. Al Mansour. M. Pegan. G. Opaikar: Optimiranje elektro­
lize. Zb. ref. posvet. ..Tehnockonomika v kemični in proces­
nih industrijah". Maribor (1986).
3.
D. Mrdakovič: Priključivanje sporih periferija na procesore
INTEL 8085 i INTEL 8088(86). Zb. rad. JUREMA 3 1 .
zv. 4 . 1 2 1 - 1 2 3 ( 1 9 8 6 ) .
15. T. Sutej. R. Ilič: Pasivni dozimeter a določanje radona v
zraku. IJS delovno poročilo DP-4576 (1986).
4.
D. Mrdakovič. 0 . Čuk. D. Pavselj: Lokalna Staniča P M S 830 u distribuiranom sistemu procesnog upravljanja. 5. jug.
savjet. o mikroračunalima u procesnom upravljanju. Rijeka
(1986). str. 4 - 2 7 .
Neobjavljeni r* trati
5.
A. Perčiniič. M. Tomiič: Automatizacija manjih (indus­
trijskih) agregata za proizvodnju električne energije pomoču
mikroračunara. 2. konf. SAUM. Beograd (1966). str. 4 4 7 460(1986).
14. T. Šutej. M. Humar. R. Ilič: Elektrokemijsko jedkanje detek­
torjev jedrskih sledi. IJS delovno poročilo OP-4456 (1986).
1.
B. Cvikl. M. Cepič. J. Peterndj. U. Dahlborg: Vpliv lokali*
ranega stohastičnega gibanja molekule na obliko spektra
nekonerenmo sipanih hladnih nevtronov. 10. jug. simp,
fizike kondenziranc materije. Sarajevo (1986).
2. M. Oavidovič. B. Cvikl. Dj. Jovie Neutron scattering study
of liquid metals, liquid rrystals and amorphous alloys.
Workshop on Neutron Physics. Budapest (1986).
3.
6. J. Rugdj. M. Vidmar, D. Čuk. D. Pavselj: Implementacija
protokola podajanja žetona v distribuirani lokalni mreii. 30.
jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi (1986). str. IV.263-269.
7.
R. Ilič. M. Najžer, T. Šutej: Image quality of radiography
with track-etch techniques, 15. Int. Symp. on Autoradio­
graphy. Matrafured (1986).
4. A. Loose. R. Ilič: Application of autoradiography for the
study of diffusion processes in (U. Gd)02 nuclear fuel, 15.
Int. Symp. on Autoradiography, Matrafured (1986).
8. Selan. R. Tavzes. M. Tomiič. M. Vidmar: Uporaba mikroračunalniikega merilnega sistema v industrijski energetiki,
Zb. ref. 4. posvet, o racionalni rabi energije, Ljubljana (1986)
b.p.
Strokovne publikacije
1.
M. Tomiič: Energetika po Černobilu, Teleks it. 29. 6 - 9
(1986).
5. A. Loose, R. Ilič, V. Marinkovič. A. Trkov: Diffusion measu­
rements in UOj—Gd203 # Int. Symp. on Improvements in
Water Reactor Fuel Technology and Utilization, Stockholm
(1986).
Neobjavljeni
6.
I. Melt: Measurements of fuel element reactivity worth in
dependence of burn-up, IAEA Workshop on Application in
Nuclear Data and Reactor Physics, Ljubljana (1986).
Institutski dokumenti
7.
I. Mele: Physical description of TRIGA Mark II reactor,
IAEA Workshop on Application in Nuclear Data and Reac­
tor Physics, Ljubljana (1986).
dela
1.
E. Ahmed. F. Al Mansour. S. Maffi. B. Selan, R. Tavzes, A.
Todorovič: Idejni projekt za izrabe nizkotemperaturnih se­
kundarnih toplot z uvedbo toplotnih črpalk v DO KRKA
Novo Mesto, IJS delovno poročilo D P / R E - 2 0 5 (1986).
8. M. Najier: Vpliv nevtronskega sevanja na povečanje krhkosti
tlačne posode jedrskih reaktorjev, I A E A - A N L - I J S Course
on Safety and Reliability in Nuclear Power Operation.
Ljubljana (1986).
2.
E. Ahmed, B. Caglič, G. Dimič, 8. Selan: Meritev in analiza
solarnega sistema v AC Ulika, IJS delovno poročilo D P / R E 213(1986).
3.
9. M. Najier: Yugoslav experience in developing nuclear power.
Workshop on Applications in Nuclear Data and Reactor
Physics, ICTP, Trieste (1986).
E. Ahmed, S. Maffi, 3. Selan, R. Tavzes: Cenovna optimiza­
cija obratovanja truboagregata v DO KRKA Novo mesto, IJS
delovno poročilo DP/RE-2CC '1986).
4.
E. Ahmed, B. Selan, R. Tavzes, A. Todorovič: Racionaliza­
cija porabe energije v DO Sladkogorska Sladki vrh. IJS de­
lovno poročilo D P / R E - 2 1 0 (1986).
5.
M. Bizjak, J. Kosec, C. Pepelnik, P. Pirnat: Tehnična doku­
mentacija SIK 80 tovarne zdravil KRKA Novo Mesto, IJS
delovno poročilo D P / R E - 2 0 3 (1986).
6.
M. Bizjak, C. Pepelnik: Instalacijski projekt SIK 80 Steklarna
Straia, IJS delovno poročilo D P / R E - 1 9 1 (1986).
7.
M. Bizjak, C. Pepelnik: Instalacijski projekt SIK 80 Tovarna
oblačil Mura Murska Sobota, IJS delovno poročilo D P / R E 190(1986).
8.
D. Čuk, B. Caglič, M. Mlakar, Z. Mariniek: Idejni projekt
TEM 500 za Gorenje Velenje, IJS delovno poročilo D P / R E 211 11986).
9.
D. Čuk, J. Kosec: Vzorčni instalacijski projekt vodenja
steklarske talilne peči, IJS delovno poročilo DP-4400
(1986).
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCEOS
10.
D. Čuk, J. Kosec, G. Opaikar: Instalacijski projekt TEM
500 Steklarne Hrastnik, IJS delovno poročilo D P / R E - 1 9 7
(1986).
Objavljena
11.
S. Hrnjič, M. Vidmar: Programski paket URNIK za izvajanje
časovnih akcij, IJS delovno poročilo DP-4405 (1986).
12.
B. Kobal. M. Vidmar: Programski paket za komunikacijo ope­
raterja s centralnim mikroračunalnikom CMS 050, IJS delov­
no poročilo DP-4401 (1986).
13.
P. Krajnik: Podatkovna mreža za povezavo tipal in aktuatorjev, IJS delovno poročilo DP-4547 (1986).
10. J. Rant: Novejie radiografske metode. Regionalno društvo
SRS za neporuine preiskave, Ljubljana (1986).
11. J. Rant, G. PregI: The influence of backdiffused beta-rays
on the optimal converter screen thickness in transfer neutron
radiography, 15. Int. Symp. on Autoradiography, Matrafuered 11986).
12. A. Trkov: Diffusion equation and the finite element method
IAEA &ICTP, Workshop on Application in Nuclear Data and
Reactor Physics - Research Reactor Calculations, Ljubljana
(1986).
13. A. Trkov: Boundary element method for neutron diffusion,
Seminar of the Swiss Fed. Inst, for Reactor Research, Wuerenlingen (1986).
dela
Znanstvene publikacije
1.
F. Al Mansour, M. Pegan: Uračunavanje marginelnih troikova pri optimizaciji proizvodnje. Procesna tehn. br. 1, 4 1 - 4 6
(1986).
2. D. Mrdakovič: Spretni sklop za priključivanje u distribuiranu lokalnu mrežu, Elektrotehn. 35,81 - 8 2 (1986).
14. S. Maffi: Vključevanje industrijskih elektrarn v energetski
sistem, IJS delovno poročilo DP-4611 (1986).
15.
104
Z. Mariniek: Simulacijska analiza rasti zarodnega mehurč­
ka, IJS delovno poročilo DP-4382 (1986).
16. Z. Marinsek. O. Čuk. M. Pegan. R. Tavzes: Možnosti raciona­
lizacije porab: energije v vodenju procesov. IJS delovno poro­
čilo O P - 4 6 6 0 (1986).
17. Z. Marinsek. et al: Energy conservation by process control,
US delovno poročilo OP-4433 (1986).
3.
L. Fabjan, S. Petelin. B. GaJperiič. Les caracteristiques
thermohydrauliques d'un refroidisseur d'eau atmospheriqu*
equipe de otoques ondulees. Rev. Generale Florid, no. 7 - 8 .
410-414(1986).
4.
P. Škerget. A. Alujevič: Flow of viscous isc horic laminar
fluids in channels with cross-cylindrical Ouktade by the
boundary element method. Z. Angew. Math. Mech. 6 6 .
2 6 3 - 2 6 6 (1986).
5.
P. Škerget. A. Alujevič. R. Kogler: Spremenljivo tempera­
turno polje pri struženju litoželeznih valjev s plazemskim
predgrevanjem. Strojniiki vestn. 32. 5 3 - 5 5 (1986).
6.
P. Škerget, A. Alujevič, Z. Rek: Laminar viscous noncompressible flows in channels. Mehanika 1 2 . 1 2 1 - 1 3 4 (1986).
18. M. Mlakar. 0 . Čuk: Idejni projekt TEM 500 T A M Maribor,
faza I I I . IJS delovno poročilo D P / R E - 1 9 2 (1986).
19. M. Mlakar. J. Kosec: Instalacijski projekt avtomatskega vo­
denja toplotne oskrbe v T A M Maribor, rev. O. IJS delovno
poročilo D P / R E - 1 8 0 (1986).
20. M. Mlakar. J. Kosec: Instalacijski projekt avtomatskega vode­
nja toplotne oskrbe v TAM Maribor, rev. O. IJS delovno po­
ročilo O P / R E - 1 9 7 (1986).
21.
O. Mrdakovič. Z. Marinsek: Postopki za testiranje modulov
distribuiranega večračunalniikega sistema. IJS delovno poro­
čilo DP-4398 (1986).
Objavljeni referati
22. O. Mrdakovič. Z. Marinsek: Pregled stanja in smeri raziskave
zanesljivosti distribuiranih računalniikih sistemov. IJS de­
lovno poročilo DP-4577 (1986).
1.
23. G. Opaikar, M. Pegan: Idejni projekt SIK Gorenja GA Kompresorji Črnomelj. IJS delovno poročilo D P / R E - 2 0 2
(1986).
A. Alujevič. M. Kromar: Anizotropna termoelastičnost
valja in krogle, 17. jug. kong. teorijske in primenjene meha­
nike. Zadar (1986). str. 1 6 3 - 1 6 8 .
2.
D. Beader, G. Peter*'i: Povečani odvzem toplote zaradi
okvar v sistemu napajalne vode. 30. jug. konf. ETAN-a,
Herceg Novi (1968). IX. 1 3 7 - 1 4 4 .
24.
25.
O. Pavielj. Z. Marinsek: Glavne značilnosti opreme distribu­
iranega mikroračunafniikcga sistema DMS 860. IJS delovno
poročilo DP-4404 (1986).
O. Pavielj, Z. Marinsek. Postopki za zagotovitev kvalitete
distribuiranega mikroračunalniikega sistema, IJS delovno
poročilo DP-4399 (1986).
3. P. Brajak: Reducirani prevodilac za vektorski procesor
MAP-6410. 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi (1986).
str. V I I I . 2 6 7 - 2 7 4 .
4.
H. S. Cheng. W. Wulff. A. N. Mallen. S. V. Lekach, A. Stritar.
R. J. Cerbone: BWR plant analyzer development at BNL,
Int. Meet, on Nuclear Engineering Computational
Methods, Oak Ridge 1985 : Nucl. Sci. Eng. 12.144 (1986).
5.
M. Duiič. A. Jerele: Yugoslav experience in combining risk
analysis and operating experience, IAEA Techn. Committee
Meeting on Advances in Nuclear Power Plant Risk Analysis,
Vienna (1986), I A E A - T E C DOC-387.
6.
M. Gregorič: Varnostni sistemi, strok, posvet, komisije za
preverjanje znanja operaterjev jedrskih elektrarn, Portorož
11986). 32 str.
26. M. Pegan. G. Opaikar: Idejni projekt SIK Industrija kliznih
ležaja Kotor. IJS delovno poročilo D P / R E - 1 9 3 (1986).
27.
M. Pegan, G. Opaikar: Preliminarna tehničko-ekonomska
analiza ugradnje sistema SIK 80 u Zavodima Crvena Zasta­
va Kragujevac, IJS delovno poročilo O P / R E - 2 0 9 (1986).
28. J. Rugelj. M. Vidmar: Osnove za izbiro protokolov v LAN,
IJS delovno poročilo DP-4551 (1986).
29.
30.
B. Selan, E. Ahmed. R. Tavzes. A. Todorovič: Racionali­
zacija rabe energije v Tovarni celuloze in papirja AERO Med­
vode. IJS delovno poročilo D P / R E - 1 9 8 (1986).
M. Škapin-Rugelj: Optimizacija stroikov ogrevanja z dina­
mičnim programiranjem. IJS delovno poročilo DP - 4 4 9 2
(1986).
7. A. Jerele: PRA in PSA analize. Strok, posvet, komisije za pre­
verjanje znanja operaterjev jedrskih elektrarn, Portorož
11986). 16 str.
8.
I. Kordii, A. Jerele, P. Brajak: Prilagoditev računalniikega
programa ALMOD—3 za varnostne analize nuklearnih elek­
trarn tipa Westinghouse in izračun prehodnega pojava ob iz­
gubi napajalne vode, 30. jug. kong. ETAN-a, Herceg Novi
(1986), str. IX. 249-254.
31.
M. Skapin. M. Vidmar: Zasnova podatkovne baze. IJS de­
lovno poročilo DP-4392 (1986).
32.
A Temeljotov, D. Mrdakovič. D. Čuk: Idejni projekt TEM
500 za Gorenje Velenje, IJS delovno poročilo DP/RE-204
(1986).
9.
33.
A. Urbančič, M. Tomiič: Optimizacija stroikov ogrevanja z
linearnim programiranjem, IJS delovno poročilo OP—4515
(1986).
V. Kostadinov, B. Šarler: Termohidravlična analiza sredice
reaktorja V V E R - 1 0 0 0 s programom C O B R A - I I I - C , 30.
jug. konf. ETAN-a. Herceg-Novi (1986). str. IX. 193-200.
10.
34. M. Vidmar: Koncept distribuiranega mikroračunalniikega
sistema OMS 860. IJS delovno poročilo D P - 4 4 1 6 (1986).
B. Mavko: Reactor safety research activities in Yugoslavia,
Technical Committee Meeting on Thermal Reactor Safety
Research, Vienna (1986), b.p.
11.
B. Mavko: Tehnične specifikacije tlačnovodnih reaktorejv.
Strok, posvet, komisije za preverjanje operaterjev JE, Por­
torož (1986), b.p.
12.
G. Peterlin, D. Beader, M. Čeljko: Izguba napajanja uparjalnikov v jedrski elektrarni Kriko, 30. jug. konf. ETAN-a,
Herceg Novi (1936), str. X I . 1 4 5 - 1 5 2 .
13.
I. Potrč, A. Ljujevič: Metoda robnih elementov pri obrav­
navi preoblikovanja kovinskih materialov, Zb. rad. med.
simp. ..Projektiranje: Proizvodnja podržana računalom
(CAD/CAM)", Zagreb (1986), str. 2 8 3 - 2 8 8 .
14.
A. Stritar: Analizator jedrske elektrarne, 30. jug. konf.
ETAN-a, herceg Novi (1986), str. IX. 2 5 7 - 2 6 4 .
15.
A. Stritar: Basic principle training simulator as a basis for
plant analyzer development, Proc. Techn. Comm./Workshop
„IAEA Programme on Computer-Aided Safety Analysis",
Portorož 1985. - Vienna : IAEA, (1986), str. 229-234.
16.
A. Stritar, M. Osredkar, B. Mavko: Report on pretest cal­
culation of P M K - N V H standard problem. Workshop on
P M K - N V H Standard Problem, Vienna (1986), str. 129.
35. J. Žmuc: Programski jezik za računainiiko vodenje procesov
IDR 0 5 1 , IJS delovno poročilo DP-4610 (1968).
36. J. Žmuc, D. Čuk, 8. Kramar: Programska oprema za direktno
digitalno vodenje procesov IDF. 0 5 1 , IJS delovno poročilo
DP-4395 (1986).
Patenti in tehnične izboljiave
1.
M. Tomiič, F. Al-Mansour: Sistem za shranjevanje toplote
ali hladu z izboljšanim termodinamskim iz' iristkom, Pa­
tent, rubrum it. 2 3 0 6 9 - P - 2 0 0 9 (1986).
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
Objavljena
dela
Znanstvene publikacije
1.
A. Alujevič, M. Kromar: Transverzno izotropna termoelastičnost valja in krogle, Strojniiki vestn. 3 2 , 9 7 - 1 0 0 (1986).
2. M. Duiič, S. Messolorei, R. Z. Stewart: Void formation in
nimonic 105 luperallog at high temperature and stress, Mater.
Sci. Technol. 2, 559(1986).
17. J. Suinik: Matematična statistika in verjetnostna teorija.
Probabilistic Safety Analysis Methods in Nuclear Power
Plant Operation, Part 1 : Probabilistic Safety Analysis
Methods, Ljubljana : Univ. E. Kardelj ; Inst. J. Stefan,
Izob. center za jedrsko energijo, (1986), lect. Y 1.1.2.
18.
P. škerget, A. Alujevič: Robni elementi za laminarni izohorni viskozni tok fluida, 17. jug. kong. teorijske in primenjene
mehanike, Zadar (1986), str. 183-188.
105
i 9. P. Škerget. A. Alujevič: Raspodtla tlaka u flmdu pomoču
granitnih elemenau. Zb. rad. m«d. simp. ..Projektirani«
Proizvodnja podržma računalom (CAO/CAMI. Zagreb
(1986). str. 3 4 7 - 3 5 1 .
20. P. Škerget. A. Alujevič. C. A. Brtbbia: BEM for laminar mo­
tion of isochoric viscous fluid. Proc. 2. Boundary Element
Technology Conf.. Bctcch 8 6 . M i l . Massachusetts (1986).
str. 3 9 7 - 4 1 9 .
21.
P. Škerget. A. Alujevič. C. A. Brebbia: Nonlinear fluid problems by boundary dements. Numerical Methods for NonLinear Problems Vol. 3 : Proc. Int. Conf.. 1966. Dubrovnik
/ Eds. C. Taylor (et all. - Pineridge Press 11986). str. 8 3 4 846.
22. P. Škerget. A. Alujevič, C A . Brebbia: Vorticity - velocity
- pressure boundary integral formulation. Boundary Ele­
ments V I I I : Proc. 8. Int. Conf.. (1986) : Vol. II / Eds. M.
Tanaka : C. A. Brebbia. - Berlin : Springer-Vfg.. 1986.
str. 8 2 9 - 8 3 4 .
23. P. Škerget. A. Alujevič. R. Kogler: Transient temperature
field during plasma arch heating for machining of cast iron
cylinders. Proc. 2. Boundary Element Technology Conf..
Betech 86. M i l . Massachusetts (1986). str. 281 - 2 8 8 .
Strokovne publikacije
1. M. Duiic. R. Istenic. B. Mavko. A. Stritar. J. Suinik: Osnove
jedrske varnosti - A. ICJT. IJS : Ljubljana (1966). 74 str.
2. M. Ouiic. R. Istenic. B. Mavko. A. Stritar, J. Suinik: Osnove
jedrske varnosti - 8. ICJT. IJS : Ljubljana (1966), 53 str.
Neobjavljena
dela
14. L. Fabjan. R. Istenic. S. Pttelin. A. Stritar. B. Šarler: Analiza
sistemov pomembnih za hlajenje sredice v sili. IJS delovno
poročilo OP-4268 (1966).
15.
16. L. Fabjan. B. Mavko: Revizija strokovnega mnenja o varnost­
nih sistemih v NE Kriko po remontu *85. IJS delovno poro­
čilo DP-4303 11986).
17. L. Fabjan. S. Petelin. M. Gregorič: Odziv sekundarnega kro­
ga NE Kriko na »»oljenje cevi uparjalnikov. US delovno po­
ročilo DP-4429 (196«!)
18. M. Gregorič. A. Alujevič. B. Mavko: Osnovni koncept za pri­
pravo pravilnika o izdelavi in vsebini varnostnih poročil,
US delovno poročilo O P - 4 3 3 0 (1986).
19. M. Gregorič. O. Beader. A. Alujevič. L. Fabjan. B. Mavko.
etc.: Sigumosni ustovi nuklearnih dektrana iz serije koje če
se graditu u elektroenergetskom sistemu Jugoslavije do 2000
gorfine. IJS delovno poročilo OP-4354 (1966).
20. M. Greborič. P. Brajak. M. Gorenec: Predelava testnih progra­
mov, poskusno prevajanje in primerjava časa izvajanja na
W A X - 7 S 0 in MAP-6420 vektorskem procesorju. IJS de­
lovno poročilo DP^«618 (1966).
22. M. Gregorič. P. Brajak. K. Janežič. M. Gorenec. I. Parzer, M.
Željko: Poročilo o napredovanju predelave programov
RELAP4/MOD1 na računalnik V A X - 7 5 0 in poskusni vgrad­
nji programa R E L A P 5 / M 0 0 1 na računalnik IBM ter upo­
rabnost vektorskega procesorja CSPI MAP6420. US delovno
poročilo D P - 4 6 4 2 (1986).
23. A. Jerele. M. Kožuh, B. Mavko. O. Vojnovič: Priprava stro­
kovnih osnov in aplikacija programov za verjetnostne analize.
IJS delovno poročilo D P - 4 6 4 8 (1966).
24.
Institutski dokumenti
1.
A. Alujevič, D. Korošec, B. Šarler: Projektiranje goriva, me­
hanski del - termohidravlicni del. IJS delovno poročilo
DP-4285 11986).
2.
0 . Beader, M. Gregorič. B. Mavko, S. Petelin. G. Prerlin,
M. Željko: Parametrična analiza preloma en« ali več cevi v
uparjalniku NE Kriko. IJS delovno poročilo DP-4438
(1986).
L. Fabjan. I. Kogej: Problematika konic pri odjemu plina.
II. del. IJS delovno poročilo DP-4304 11966).
A. Jerele. D. Vojnovič. B. Mavko: Analiza zanesljivosti napa­
janja IE električnega sistema iz notranjega vira (Diesel
generatorja). IJS delovno poročilo DP-4407 (1986).
25. A. Jerele, O. Vojnovič. B. Mavko: Analiza zanesljivosti sis­
tema za prhanje zadrževalnega hrama. US delovno poročilo
OP-4408 .1986).
26.
I. Kordii: Sodelovanje v sistemu mednarodne agencije za
atomsko energijo v izrednih dogodkih (IAEA IRS) m poveza­
va z NEK. IJS delovno poročilo OP-4655 11986).
27.
I. Kordii. R. Istenic Izdelava strokovnih ocen izrednih do­
godkov v jedrskih napravah in objektih, povezanih z jedrsko
varnostjo za potrebe upravnih organov. IJS delovno poročilo
DP-4273 (1986).
28.
I. Kordii, A. Jerele. M. Gorenec: Dopolnitev računalniikih
programov ALMOD in UTSG: - regulacijski sistemi tVestinghousove elektrarne - uparjalnik s podgrelnikom in deljenim
tokom napajalne vode. IJS delovno poročilo OP—4653
(1986).
29.
P. Brajak, D. Stojanovski. B. Šarler: Vgradnja programskega
paketa FRAPCON-2 na računalnik VAX 11/750. US de
lovno poročilo DP-4355 11986).
I. Kordii, G. Peterlin. R. Istenic: Vključitev v sistem poroča­
nja mednarodne agencije za atomsko energijo o izrednih
dogodkih - IAEA IRS, IJS delovno poročilo DP-4269
M986).
30.
7. P. Brajak, D. Stojanovski, B. Šarler: Vgradnja programskega
paketa MATPRO version 11 (rev. 1) na računalnik VAX
11/750, US dtlovno poročilo DP-«356 11986).
D. Koroiec, A. Alujevič. V. Kostadinov. M. Gregorič. B. Šar­
ler: Letno poročilo o delu na nalogi 2.2: Konstrukciji, goriv
nega elementa, US delovno poročilo OP-4411 (1986).
31.
V. Kostadinov, B. Šarler: Termohidravlicni robni pogoji go
riva NE Kriko za prvi. drugi, tretji in četrti gorivni cikel.
US delovno poročilo OP-4359 (1986).
L. Cizdj, A. Alujevič, M. Gregor ič, D. Ogrizek: Vgradnja in
testiranje S A P - I V programa za trdnostne preračune s konč­
nimi elementi na VAX 750 (statika in dinamika), IJS delovno
poročilo DP-4376 (1986).
32.
B. Mavko: Osnovni podatki o nesreči v jedrski elektrarni
Černobil 4 , IJS delovno poročilo DP-4389 (1986).
33.
B. Mavko: Strokovne osnove za delo na področju varnosti
vSRS, IJS delovno poročilo DP-4654 (1986).
10.
M. čopič, R. Istenic, D. Horvat, B. Piri, A. Svetlin: Siste­
matično spremljanje in evidenca stanja varnosti v jedrskih ob­
jektih in napravah, US delovno poročilo OP-4649 (1986).
34. 8. Mavko. M. Gregorič. D. Koroiec, V. Kostadinov, A. Stri­
tar, J. Suinik, O. Vojnovič: Pregled nesreče v jedrski elek­
trarni Černobil, IJS delovno poročilo DP-4327 (1986).
11.
L. Fsbjan, A. Alujevič, M, Gregorič, R. Istenic. I. Kordii,
B. Mavko, M. Najžer, S. Petelin, A. Stritar, O. Vojnovič:
Strokovno mnenje o preizkusih NE-Kriko po remontu 86,
US delovno poročilo DP-4534 (1986).
35. S. Petelin, 8. Gaiperiič: Analiza rezultatov meritev vode in
vlažnega zraka, IJS delovno poročilo DP-4S91 (1986).
3. S. Bizjak, A. Alujevič. B. Mavko: Sploina shema enačb večfaznegatoka. US delovno poročilo DP-4595 (1986).
4. S. Bizjak, A. Stritar, M. Gregorič. B. Mavko. S. Petelin, V.
Kostadinov, D. Korošec: Vpliv cepljenja cevi uparjalnikov na
veliko izlivno nezgodo NE Kriko, IJS delovno poročilo D P 4436 (1986).
5. P. Brajak, M. Gorenec, A. Jerele, 8. Mavko: Programski paket
s področja probabilističnih varnostnih analiz, IJS delovno
poročilo DP-4410 (1986).
6.
8. P. Brajak. J. Suinik: Vzdrževanje in navodila za izvajanje
programa C R A C - 2 , IJS delovno pročilo DP-4379 (1986).
9.
12.
13.
106
L. Fabjan, A. Alujevič, M. Gregorič, R. Istenic, I. Kordii,
M. Najžer, A. Stritar, D. Vojnovič: Preliminarno strokovno
mnenje o preizkusih v NE -Kriko po remontu 8 6 , US de­
lovno poročilo DP-4409 (1986).
L. Fabjan, M. Gregorič, P. Brajak: Instalacija in preizkus
programa TRAPSCO-2 za termohidravlicni odziv podpro*torov zadrževalnega hrama JE, US delovno poročilo D P 4435 11986).
36. S. Petelin, M. Gorenec, B. Mavko: Novi računelniiki programi
in novejte verzije za varnostne sistemske analize, US delovno
poročilo DP-4635 (1986).
37. S. Petelin, M. Gregorič, B. Mavko: Stacionarni model pri­
marnega sistema JE Kriko, IJS delovno poročilo DP-4594
(1986).
38. S. Petelin, M. Gregorič, B. Mavko, M. Željko: Instalacija in
vzdrževanje programa R E L A P - M 0 0 1 cikel 29 na računalnik
CDC Cyber 172 in NOS/BE operacijski sistam, IJS delovno
poročilo DP-4393 (1986).
39. S. Petelin, B. Mavko, M. Gregorič. V. Kostadinov: Toplotna
in hidravlična analiza razmer v uparjlaniku z upoštevanjem
cepljenja. IJS delovno poročilo DP-4374 (19861.
5. J. Špiler, M. Duiič: Some experience with ageing at NPP
Kriko. Techn. Comm. Meeting on the Safety Aspects of NPP
Ageing. Vienna (1986).
40. G. Peterlin, D. Beader, M. Gregorič. B. Mavko, I. Parzer, S.
Petelin: Parametrična analiza male izlivne nezgode NE
Kriko s programom RELAPS/M001, IJS delovno poročilo
DP-4437 (1986).
6. J. Urbančič: Cluster analysis of wing direction distributions,
3. Int. Conf. on Statistical Climatology. Vienna (1986).
41.
A. Stritar, B. Mavko. D. Beader. L. Fabjan. M. Jenčič. S.
Bizjak, G. Peterlin: Pregled izbranih instrumentacijskih siste­
mov v tlačnovodni jedrski elektrarni. IJS delovno poročilo
DP-4257 (1986).
Ostala neobjavljena dela
1.
42. J. Suinik: Računalniiko napovedovanje posledic po kata­
strofalni nezgodi v jedrski elektrarni, IJS delovno poročilo
OP-4526 (1986).
R. Zupančič, T. Cegnar, J. Rakovec, J. Urbančič: Ocena šir­
jenja radona iz virov Rudnika Urana Žirovski vrh. Hidromete­
orološki zavod, Ljubljana (1986).
43. J. Suinik, I. Radan: Nuclear safety related activities in SR
Slovenia ir. 1985. IJS delovno poročilo DP -4367 (1986).
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
44. J. Suinik: Viiina sproščanja radiaktivnih snovi in posledice
katastrofalne reaktorske nezgode. IJS delovno poročilo D P 4445 (1986).
O D j a vi j e n a
45. J. Suinik. P. Brajak: Računalniiki rezultati obdelav s CRAC 2
- Tveganje prebivJstva v okolici NE Prevleka, IJS delovno
poročilo DP-4321 11986).
46.
J. Suinik. P. Brajak. K. Janežič: O tveganju v itriem področju
lokacije druge načrtovane hrvatsko slovenske jedrske elek­
trarne ob upoitevanju malo verjetnih nezgod s hudimi posle­
dicami. IJS delovno poročilo DP-4320 (1986).
47. J. Suinik, O. Korošec, B. Mavko: Preliminarna itudija za
izdelavo investicijske dokumentacije za tovarno gorivnih
elementov, IJS delovno poročilo DP-4265 (1986).
dela
Znanstvene publikacije
1.
D. Čepar, J. Dekleva: On the generalized univariate ARIMA
models and their identification. Methods Oper. Res. 54,
41-50(1986).
2.
D. Čepar, M. Ribarič: The adverse influence of increasing ex­
penditures on economic activity with a slow decision making
process. Methods Oper. Res. 5 6 , 2 9 - 3 1 (1986).
Objavljeni referati
48. J. Suinik, I. Radan: Vhodni podatki za evaluacijo tveganja
s programom CRAG2, Priročnik za uporabo, verzija 2, IJS
delovno poročilo DP-4247 (1986).
1.
49.
B. Šarler, K. Janežič, D. Korošec, B. Mavko: Osnovni model
strukturne analize počasnih nevtronov NE Kriko z računal­
niškim paketom FRAPCON-2. US delovno poročilo D P 4360 (1986).
2. Z. Bohte, D. Čepar, J. Kržič: Program za ocenjevanje para­
metrov ARIMA modelov na računalniku VAX, 10. bosanskohercegovački simp, iz informatike, Jahorina (1986), str.
252.1 - 7 .
50.
B. Šarler, V. Kostadinov, K. Janežič: Termohidravlični pro­
jektni model sredice NE Kriko z računalniškim programom
C O B R A - I I I - C , IJS delovno poročilo DP-4358 (1986).
51.
B. Šarler, B. Mavko: Osnovni model goriva NE Kriko za
preračun obnašanja goriva med nezgodami z izgubo hladila
s programskim paketom SSYST-2 (3), IJS delovno poročilo
DP-4357 (1986).
3. Z. Bohte, D. Čepar. N. Pustavrh: Vsota kvadratov ostankov
posplošenih sezonskih ARIMA modelov kot funkcija para­
metrov modela, 10. bosanskohercegovački simp, iz informa­
tike, Jahorina (1986), str. 251.1 - 8 .
52. O. Vojnovič, A. Jerele, B. Mavko: Analiza zanesljivosti siste­
ma zasilnega hlajenja sredice. IJS delovno poročilo DP-4406
(1986).
53.
M. Željko: Izkušnje s programom RELAP5/MOD1 cikel 18
do 29, IJS delovno poročilo DP-4388 (1986).
4. Z. Bohte, D. Čepar, M. Spiller-Muys: Program za začetno
ocenjevanje parametrov nesezonskih ARIMA modelov, 8.
medunarodni simp. „Kompjuter na sveučiliitu", Cavtat
(1986), str. 5.13.1-8.
Neobjavljena
1.
M. Duiič: Poročanje o nenormalnih dogodkih v JE (IRS),
Strok, posvet, komisije za preverjanje znanja operaterjev jedr­
skih elektrarn, Portorož (1986).
2. M. Duiič: Yugoslav experience with the inspection of NPP,
In. Sem. on Regulatory Inspection During NPP Construction,
Commissioning and Operation, Vienna (1986).
3. M. Duiič, I. Kordii: Yugoslav experience with incident ana­
lysis, Techn. Comm. Meeting on Event Oriented Assessment
of Incidents in NPP, Vienna (1986).
4.
M. Duiic, D. Stojanovski, B. Tomič: Probabilistic estimate of
the possibility of further operation of NPP after second
independent off-site power source introducing certain impro­
vements, Techn. Comm. Meeting on Event Oriented Assess­
ment of Incidents at NPP, Vienna (1986).
delaa
Institutski dokumenti
Neobjavljeni referati
1.
Z. Bohte. D. Čepar, D. Fajfar: Program za simulacijo časov­
nih vrst z ARIMA modeli, 8 medunarodni simp. „Kompjuter
na sveučiliitu", Cavtat (1986). str. 5.121.-8.
D. Čepar, Z. Gaborovič, M. Nagode: Oblikovanje tekstilnih
vzorcev s pomočjo računalnika, IJS delovno poročilo D P 4504 (1986).
2. D. Čepar, Z. Gaborovič, M. Spiller-Muxs: Predhodno ocenje­
vanje nelinearnih parametrov ARIMA modelov časovnih
vrst, IJS delovno poročilo DP-4481 (1986).
3. R. Kolar, M. Toni: Konstrukcijski informacijski sistemi, IJS
delovno poročilo DP-4481 (1986).
Neobjavljeni referati
1.
D. Čepar, M. Ribarič: Ali je treba bolj bistre otroke drugače
obravnavati?, Posvet. ..Drugačnost otrok v osnovni soli,
Ljubljana 1986.
2.
F. Seviek, M. Ribarič: Študij lastnosti ploskev nekaterih real­
nih plinov, 10. jug. simp, o fizici kondenzirane materije,
Sarajevo (1986).
107
DIPLOMSKA DELA
ODSEK Z A FIZIKO JEDRA
1.
2.
I. Arčon: Podaljiana fina struktura absorpcijskih robov
(EXAFS) v Braggovem sipanju rentgenske svetlobe (A.
Kodre)
M. Godina: Razpad vrzeli v podlupinah L pri ksenonu (A.
Kodre)
ODSEK Z A FIZIKO TRDNE SNOVI
1.
2.
3.
4.
5.
J. Bahovec: Meritve meje enorodnosti optičnega vlakna
(M. Čopič).
S. Golič: Izračun NMR spin-spin sklopitvenih konstant z
uporabo semiempirične MO metode SCPT-INDO (J. Stepiinik).
A. Kanduser: Inženirska analiza Sarine rektifikacije (J.
Golob).
M. Kos: Selektivna magnetizacija pri slikanju s spini (J.
Stepi inikl.
I. Levstik: Računalniško vodenje saržne rektifikacije (JGolob).
7. S. Pet:iček: Izolacija in delna karakterizacija novega nizkomriekularnega proteinskega inhibitorja cisteinskih proteinaz
iz človeikih jeter in vranice (V. Turk).
8. N. Šajber: Izolacija in delna karakterizacija pektinolitičnih
encimov pridobljenih pri usmerjeni fermentaciji Aspergillus
niger (V. Turk).
9. N. Triinar: Izolacija nizkomolekularnih proteinskih inhi­
bitorjev cisteinskih proteinaz iz človeikih možgan IV. Truk).
10. D. Ukmar: Modificirana metoda izolacije katepsino B. H in
L iz človeikih ledvic (V. Turk. I. Kregar).
ODSEK ZA AVTOMATIKO. BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO
1.
S. Mrak: Digitalni regulator sile (D. Matko).
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
t.
2.
T. Dolenc: Gra.ovski postopek razvrščanja v skupine IV.
Batagelj).
I. Fabič: Mere podobnosti grafov in uporaba v kemiji (B.
Jerman Blažič).
ODSEK Z A SPEKTROSKOPIJO
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
1.
2.
B. Galičič: Določanje nečistoč v uranskih lužnicah z AAS
(J. Štupar).
A. Novak: Analiza poliarcmatskih ogljikovodokov v vodi !J.
Marsef).
1.
A. Železnikar: Merjenje lastnosti plazme z imisijsko sondo
(. Čerček).
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
ODSEK Z A FIZIKALNO KEMIJO
1.
1.
K. Lenarčič: Konstante stabilnosti Cerijevih (III) laktatov in
glikolatov.
2.
P. Krajnik: Mreža distribuiranih postaj za krmiljenje bremen
IN. Pavešič)
A. Temeljotov Občasna notranja diagnostika mikroračunal­
nika EPM 850 IN. Pavešič).
ODSEK Z A KERAMIKO
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
1.
2.
3.
4.
S. Bernik: Fazna ravnotežja v sistemih Ru02~Nb205-CdO,
R u 0 2 - B i 2 0 3 - C d o in R u 0 2 - B i 2 0 3 - N b 2 0 5 (D. Kolar).
O. Kos: Razvoj keramične mikrostrukture v sistemu BaTi03BaTi307-CaTi03 (D. Kolar).
F. Mi Mavčič: Mineralna vlakna z izboljiano temperaturno
obstojnostjo (D. Kolar).
S. Skrt: Reakcije v sistemu P b O - F e 2 0 3 - W 0 3 (M. Trontelj).
1.
2.
3.
Leon Cizelj: Preračun reaktorske posode z metodo končnih
elementov IA. Alujevič).
A. Nikitenko: Termoelastičnost cevi in votle krogle z neizotropno toplotno razsteznostjo in lezenjem (A. Alujevič).
D. Ogrizek: Preračun cevnega sistema z metodo končnih ele­
mentov (A. Alujevič).
ODSEK Z A BIOKEMIJO
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
1.
1.
M. Grebene: Uporaba imobifiziranega jajčnega cistatina za
izolacijo aminopeptidaz iz človeikih ledvic (V. Turk).
2. L. Janžekovič: Izolacija in delna karakterizacijaamilolitičnih
encimov, pridobljenih pri usmerjeni fermentaciji kulture
Aspergillus niger (V. Turk).
3. R. Jerala: Računalniško podprta strategija za kloniranje
strukturnega gena za kurji cistatin (V. Turk).
4. A. Jernejcič-Podgornik: Izolacija katepsina L iz človeikih
ledvic IV. Turk).
5. K. Kasesnik: Izolacija in karakterizacija inhibitorjev cisteinskih proteinaz iz človeškega urina in semenske tekočine
IV. Turk).
6. D. Kolman-Furlan: Proteaze v micelu glive Claviceps pur­
purea. (I. Kregar, V. Turk).
2.
3.
4.
D. Fajfar. Simulacija časovnih vrst z intervencijskimi modeli
in modeli ARIMA (mentor na fakulteti dr. Z. Bohte, delovni
mentor na OUM D. Čepar).
J. Kržič: Časovne vrste in Maquardtova metoda (mentor na
fakulteti dr. Z. Bohte, delovni mentor na OUM D. Čepar).
M. Pustavrh: Vsota kvadratov ostankov posplošenih sezon­
skih ARIMA modelov kot funkcija parametrov modela
(mentor na fakulteti dr. Z. Bohte. delovni mentor na OUM
D. Če^ar).
M. Špiller-Muvs: Predhodno ocenjevanje nelinearnih para­
metrov ARIMA modelov nesezonskih časovnih vrst (mentor
na fakulteti dr. Z. Bohte, delovni mentor na OUM (D. Čepar)
MAGISTRSKA DELA
ODSEK Z A TEORIJSKO FIZIKO
3.
1.
4.
J. Bonča: Inkomenzurabilne strukture v model nasprotujočih
»iiklopitev.
A. RamSak: Študij reakcije (gama,M0) v semidirektnih mode­
lih (F. Cvelbar).
Z. Rupnik: Mikroračunalniiko vodenje meritev in obdelava
merjenih veličin vtermoluminescenčni dozimetriji (L. Pipan).
ODSEK Z A FIZIKO JEDRA
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
1.
1.
2.
108
B. Ajlec: Študij sipanja rentgenske svetlobe na uranu v bliži­
ni pragov za fotoabtorpcijo v podlupinah L|| in L|ir RamenCoster-Kronigov pojav (A. Kodre)
D. Korbar: Simulacija procesov pri interakcijah pionovs pro­
toni (G. Kernel).
2,
F. Demšar: Vloga proteinov pri transportu biološko aktivhih
snovi (M. Schara).
J. Doliniek: Študij inkomenzurabilnih in komenzurabilnih
faznih prehodov v ( N I C H a U b Z n C U z metodo jedrske mag­
netne resonance duiika 1 4 N (R. Blinc).
i
3.
4.
H. Kaker: Kvantitativna analiza zlitine Nimonic z REM (V.
Marin kovic).
B. Topic: Študij psevdoenodimenzionalnega feroelektrika
Rb02P04 (R. Blinc).
2.
R. Sabo: Analiza sprotnega ocenjevanja in pogostosti napak
pri digitalnem prenosu (S. Leonardis. T. Slivnik).
ODSEK Z A REAKTORSKO FIZIKO
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGU­
LACIJE
1.
2.
1.
J. Petrovčič: Realizacija modernih konceptov avtomatskega
vodenja ID. Matko. S. Strmčnik).
B. Glumac: Razvoj digitalnega merilnika reaktivnosti (M.
Najžer).
I. Remec: Nevtronska ekspozicija tlačne posode NE Kriko
IG. Pregl).
ODSEK Z A REAKTOPSKO TEHNIKO
ODSEK Z A RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
1.
1.
Božidar Sarler: Izračun spremenljivega temperaturnega polja
v gorivni palici tlačnovodnega reaktorja z metodo robnih
elementov ( r - t model) (mentor A. Alujevič. komentor: B.
Mavko).
2.
J. Vrhovec: Karakterizacija nizkomolekularni h proteinskih
inhibitorjev cisteinskih proteinaz v placenti in plodovnici
in njihov klinični pomen. (V. Turk).
D. Peček: Povečanje znaesljivosti delovanja masovnih polpre­
vodnikih pomnilniikih sistemov (L. Gyergyek).
DOKTORSKA DELA
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
1.
2.
3.
T. Kranjc: Kinetika tunelskih paraelastičnih in paraelektričnih centrov.
R. Krivec: Variacijska formulacija kvantnomehanskega sipanja s tremi delci v končnem stanju.
R. Podgornik: Prispevek strukture vode k interakcijam med
biološkimi makromolekulami.
ODSEK Z A AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO
1.
J. Lenarčič: Sinteza kinematike manipulacijskih robotov (F.
Bremiak, M. Vukobratovič).
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
ODSEK Z A REAKTORSKO TEHNIKO
1.
M. Lukač: Optična detekcija resonančne dipolne interakcije
med redkimi spini in spinskim rezervoarjem v Pr + 3.LaF3
(R. Blinc).
1.
Andrej Stritar: Matematični model dvofaznega toka vode v
sistemih jedrske elektrarne (mentor: A. Alujevič, komentor:
B. Mavko).
ODSEK ZA BIOKEMIJO
1.
J. Brzin: Nizkomolekularni proteinski inhibitorji cisteinskih
proteinaz: določitev karakterističnih lastnosti človeškega cistatina in stefina. (V. Turk).
109
POVEZAVA INSTITUTA Z DOMAČIM IN MEDNARODNIM
OKOLJEM
UDELEŽBA SODELAVCEV INSTITUTA NA STROKOVNIH ZBOROVANJIH IN ŠTUDIJSKI OBISKI NA DRUGIH
USTANOVAH
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
M. Brumen: 11th International Symposium on Structure and
Function of Erythroid Cells. Berlin. NDR. 31. 8. - 3 9.
1986 (referat).
M. Brumen: 17. jugoslovanski simpozij i* biofizike. Kumro
vec. 1 5 . - 1 8 10. 1986 (referat)
R. Krivec: International Conference On Nuclear Structure.
Reactions And Symmetries, Dubrovnik. 5.-14. 6. 1986
(referat, predavanje).
N. Mankoč-Borštnik: Workshop on Aspects of Confinement,
ICTP. Trst. Italija, 29. 9 . - 3 . 10. 1986 (referat)
N. Mankoč-Borštnik
Relativistic Many-Body Problems.
ICTP, Trst. Itaiiia, 30. 6. - 4 7. 1986.
R. Pire: Heidelberg Colloquium on glassy Dynamics and Opti­
mization. Heidelberg. ZRN. 9. 6. - 13. 6 1986 (referat).
R. Pire. P. Preloviek. I. Sega Adriatico Research Conference
On Heavy Fermions ICTP, Trst, Italija. 14. 7.
18. 7. 1986.
R. Podgornik Ionic Aqueous Solutions, NATO Advanced
Study Institute. Cargese. Korzika, Francija. 22. 6.
5. 7
1986 (letna šola).
P. Preloviek. I. Vilfan. B. Žeks: 13th MECO Seminar 1986.
Liblice. ČSSR. 18 3. - 20. 3 1986 (2 referata, vabljeno
predavanje).
I. Sega Fractals in Physics. ICTP, Trst. Italija. 7. 7. - 12. 7.
1986.
J. Str nad Spomladanski sestanek DPG. sekcija zadidaktiko,
Giessen, ZRN, 10. 3. - 15. 3. 1986 (vabljeno predavanje).
S. Svetina Workshop On Mechanisms of Membrane Processes
Electric Gene Transfer and Cell Fusion. Utrecht. Nizozemska.
3 1 . 3 - 6 . 4 . 1986 (referati.
3. Svetina Physics of Structure and Comolexity. ICTP, Trst,
Italija, 1.9.
5.9.1986.
I. \Hfan: Spomladanska sola „Feroelektrizitat. Robel/Muritz.
NDR. 8 4 - 11 4. 1986 (vabljeno predavanje).
B. Žeki: l l t h International Liquid Crystal Conference, Ber­
keley. CA, ZDA, 30. 6. - 11. 7 1986 (vabljeno predavanje,
referat).
B. Žeki: 14th School on Ferroelectrics Physics. Borowice.
Poljska 15. 9. - 20. 9 1986 (vabljeno predavanje).
12. M. Kregar: 18th European Group for Atomic Spectroscopy
- EGAS. Marbur. ZRN. 8. - 1 1 . 7 . 1986 (1 referat)
13. R. Martmčič Ekspertski pogovori o okolju z avstrijsko
stranjo na ..IAEA". Dunaj. Avstrija. 21. - 24. 1. 1986
(vladna delegacija - meddržavni pogovori).
14. R. Martmčič Delovni obisk ..Institut fur Kernphysik. Kernforschungsanlage Julich". Julich. Z R N . ,.DESY", Hamburg,
ZRN. 13! - 18 4 1986.
15 R. Martmčič Sestanek posvetovalne skupine A G - 5 5 1 na
..IAEA". Dunaj. Avstrija. 5 - 9. S. 1986.
16. R. Martmčič IAEA Meeting on Nuclear Safety
PostAccident Review Dunaj. Avstrija. 25.
29. 8. 1986.
17. R Martmčič Expert Working Group on International Co
operation in Nuclear Safety and Radiation Protection, Du­
naj. Avstrija. 3.
7 11 1986.
18. M. Mihelič. Z Rupnik. M. Starič Obisk sejma ..Electronica
8 6 ' . Munchen. ZRN. 12. - 1 5 11.1986.
19 U Miklavžič 8th International Conference on Solid State
Dosimetry. Oxford. Velika Britanija. 26. - 29. 8. 1986
(1 referat).
20 M. Paviič 11th International Conference on General Rela­
tivity and Gravitation. Stockholm. Švedska. 6. - 12. 7.
1986 (1 referat).
22. M PleSko Annual ARGUS Collaboration Meeting. Stade.
ZRN. 12 12.1986 11 referat).
23. M. Potokar: International Conference Fast Neutron Physics.
Dubrovnik, 26. - 3 1 . 5. 1987 (vabljeno predavanje).
24. M. Potokar: International Symposium on Weak and Electro­
magnetic Interactions in Nuclei, Heidelberg. ZRN. 1.
5
7 1986(1 referat)
25. M. Potokar. A. Rarniak: Workshop on Electromagnetic In­
teractions, Bosen, Z R N ; meritve v ..Institutu za jedrsko
fiziko". Mainz. ZRN, 3 1 . 8. - 20. 9. 1986.
26. V Stare IV. Mediterranean Conference on Biomedical En­
gineering, Sevilla, Španija, September 1986(1 referat).
27. V Stare VII. International Conference and Workshop of
Cardiovascular Sys'em Dynamics Society, Zuoz, Švica,
Avgust 1986 (2 referata).
ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
1.
1.
B. Boitjančič, D. Brajnik, D. Korbar, P. Križan, M Mikuž,
M Pavlic, A. Stanovnik, M. Starič: XXI. International
School of Elementary Particle Physics, Duilovo- Split, 2 1 . 9
- 4 . 10. 1986.
2. 0. Brajnik. 5th Symposium on Environmental Radiochemical
Analysis. Harwell, Velika Britanija, 1. - 3. 10. 1986. (1 refe
rat).
3. D. Brajnik: 32th Conference on Bioassay, Analytical and
Environmental Radiochemistry, Gaithersburg, Maryland,
ZDA. 2 1 . - 23. 10 1986 (3 referati).
4. 0. Brajnik, A. Stanovnik, M. Starič, D. Zavrtanik Wire
Chamber Conference, Dunaj, Avstrija, 25. - 28. 2. 1986.
5. D. Brajnik. M. Korun International Symposium on the Opti
mization of Radiation Protection, Dunaj, Avstrija, 10. - 14.
3. 1986.
6. F. Cvelbar: Obisk „Tandemacceleratorlaboratoriet", Uppsa­
la, Švedska; sodelovanje v komisiji za zagovor doktorske
disertacije na ,,Univerzi v Lundu", Lund, Švedska, 20.
25. 5. 1986.
7. F. Cvelbar: Jugoslovansko-italijanski simpozij o dozimetriji, Pula, 3. - 6. 6. 1986 (vabljeno predavanje).
8. B. Oiallo, M. Lesjak. Poslovni obisk firme „Makinaimport",
Tirana, Albanija, 20. - 26. 6. 1986 (servis - vzdrževanje
meteorološka postaje).
9. D. Glavič Conference on Synchrotron Radiation, Trst, Ita­
lija, 7. - 11. 4. 1986.
10. D. Hanžel, M. Korun: IX. jugoslovansko posvetovanje iz
splošne in uporabne spektroskopije. Bled, 15. - 18. 4.1986
(1 uvodno predavanje, 1 referat).
11. D. Hanžel- X. jugoslovanski simpozij o fizici kondenzirane
materije, Sarajevo, 22. - 2 6 . 9 . 1986 (1 referat).
110
J. Srguljan, B. N3vinSek Konferenca JUSTOM-86, Plitvice. 20.
23. 5 1986 (referat).
2. B. Naviniek 4 Med. seminar ..Merjenje in kakovost zob­
nikov", VTŠ Maribor, 23. - 24. 4. 1986 (referat)i
3. B Naviniek Simpozij BI A M - 8 6 , 16. 6. 1986 (referat).
4. B. NavinSek, P. Panjan Konferenca ETAN-a, S D - 8 6 , Otočec, september 1986 12 referata).
5. B. Naviniek: Mednarodna konferenca „Tribologija v teoriji
in praksi", Ljubljana, 6 . - 7 . 1 1 . 1986 (3 referati).
6. P. Panjan: X. Jug. vakuumski kongres, Beograd, junij 1986
(2 referata).
7. P. Panjan. XIII. Int. Symp. on Physics of Ionized Gases,
SPIG-86, Šibenik, sept. 1986 (2 referata).
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
1.
2.
3.
4.
5.
6.
R. Blinc, 6th General Conference of the Condensed Matter
Division of the European Physical Society, Stockholm.
Švedska, 22. -25. 3. 1986 (predavanje na povabilo).
R. Blinc. zasedanje komiteja AMPERE, Ženeva. Švica, 18.
4. 1986.
R. Blinc, obisk ..Institut fur Physik". Basel, Švica, 5. 5. 1986
(predavanje na povabilo).
R. Blinc, 9th ISMAR Meeting, Rio de Janeiro, Brazilija, 29.
6. - 5. 7. 1986 (predavanje na povabilo).
R. Blinc, obisk ..Eidgenossiche Technische Hochschule, Laboratorium fiir Festkorperphysik", Zurich, Syica, 1 . - 3 .
10. 1986 (predavanje).
R. Blinc, obisk ..Technische Universitat Munchen", Munchen,
ZRN, 17. - 19. 12. 1986 (predavanje na povabilo)
7
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
R. Blinc. P. Cevc. J. Doliniek. B. Marin. J. Prii. S. Piri. M
Rožmarin. J. Seiiger. M. Sentjurc. B. Topic 8th AMPERE
International Summer Institute and Symposium on Magnetic
Resonance Relaxation in Disordered Condensed Matter and
Biological Systems. Chania. Kreta. Grčija. 27. 8. - 3. 9.
1986 (2 predavanji na povabilo in 7 referatov).
R. 8line. J. Doliniek. G. Lahajnar. M. Luzar. M. Pin t ar.
V. Rutar. J. Stepiinik. M Vilfan. XXIIIrd Congress AMPERE
on Magnetic Resonance. Rim. Italija. IS. - 19. 9. 1986 (2
predavanji na povabilo in 6 referatov).
R. Blinc. A. Kanduier. B. Lavrenčič. V. Marinkovič. J. Piri.
22. jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in
materialih - SD 86. Otočec. 10.-12.9. 1986 (2 predavanji na
povabilo. 1 referat).
P. Cevc. Republiiko posvetovanje ..Sodobni trendi raziskav
v paradontologiji". Radenci. 8 . - 1 0 . 4 . 1986.
P. Cevc. J. Polanec. International Fire. Security and Safety
Exhibition and Conference - IFSSEC 86, London. Velika
Britanija. 14. - 18. 4. 1986.
M. Čopič, C. Filipič. V. Marinkovič. M. Zgonik. 10. jugoslo­
vanski simpozij o fiziki kondenzirane materije. Sarajevo.
2 3 . - 2 6 . 9. 1986 (4 referati).
M. Čopič. B. Ložar. J. Slak. M. Zgonik. obisk ..Ekjgenbssische Technische Hochschule. Laboratorium fur Festkbrperphysik" in ..Universitat Zurich". Zurich. Švica, 13. - 16.
5. 1986 (ogled laboratorijev za elektrooptiko, NMR tomo­
grafijo in NMR spektroskopijo).
M Čopič, M. Zgonik, obisk ..Instituta za fiziku Sveučiliita
u Zagrebu". Zagreb. 4. 12. 1986 (1 referat).
F. Demšar. Fifth Annual Meeting of Magnetic Resonance in
Medicine. Montreal. Kanada. 19.-22.8. 1986.
F. Demšar, G. Lahajnar. J. Milavc. A. Novak. T. Prelesnik.
V. Rutar, M. Schara. M. Sentjurc. M. Vilfan. I. Zupančič. IX.
jugoslovansko posvetovanje iz splošne in uporabne spektro­
skopije. Bled. IS. - 18. 4. 1986 II plenarno predavanje, 5
referatov).
J. Dolinsek. Research Conference on Quantum Chaos, ICTP.
Trst. Italija. 16. - 20. 6. 1986.
C. Filipič, A. Levstik. 13th International MECO Seminar,
Liblice. Češkoslovaška. 18. - 20. 3. 1986 (2 referata).
N. Funduk. 10. kongres Evropskega združenja za protetiko.
London. 8 - 1 2 . 9 . 1986.
N. Funduk. U. Skalerič. Republiški seminar Društva zobo
zdravstvenih delavcev Slovenije. Rogaika Slatina. 7. 2. 1986
(2 referata).
D. Kotnik, I. Kvasič, B. Marin, M. Zgonik. ogled razstave
PRODUCTRONICA - razstava elektronskih komponent,
Munchen, ZRN, 12 - 15. 11. 1986.
G. Lahajnar, M. Schara, 1. jugoslovanski simpozij o moleku­
larnih znanosti ..Modeliranje strukture in svojstava molekula
i materijala". Zagreb. 28. - 30. 5.1986 12 referata).
D. Lasič. Summer School of Biophysics, ICTP, Trst, Italija,
1. - 1 4 . 9 . 1986.
B. Lavrenčič, Elektrooptična konferenca in razstava, Brigh­
ton. Velika Britanija. 17. - 22. 3. 1986.
B. Lavrenčič, obisk Visoke tehniške sole, Atene, Grčija,
27. 5. - 3. 6. 1986 (predavanje
B. Lavrenčič, Simpozij o preprečevanju požarov, Portorož,
14. 11. 1986 (predavanje na povabilo).
A. Levstik, XlVth School o.i Ferroelectrics Physics, Borowice, Poljska, 15. - 19.9. 1986 (predavanje na povabilo).
A. Levstik, obisk ,,Institute of Experimental Physics".
Wroclaw. Poljska, 20. 9.1986.
M. Lukač, B. Vedlin, CLEO-IQEC Conference. San Fran­
cisco, ZDA. 1 6 . - 2 0 . 6. 1986.
M. Lukač, B. Vedlin, obisk tovarn za laserje in laserske kom­
ponente, ZDA. 9 . - 1 5 . 6 . 1986; 21. - 24. 6. 1986.
M. Luzar, Experimental NMR Conference. Baltimore, Mary­
land, ZDA, 12. - 17. 4. 1986 (1 referat)
M. Luzar, Xlth International Liquid Crystals Conference,
Berkeley, California, ZDA, 30. 6. - 4. 7. 1986 (predavanje
na povabilo).
M. Luzar, Meeting of the American Chemical Society, Den­
ver, Colorado, ZDA, 1 1 . - 1 4 . 8 . 1986 (1 referat).
B. Marin, INTERCAMA 86, Dusseldorf, Z R N , 5. - 7. 10.
1986 (predstavitev iskraskopa).
V. Marinkovič, 5. jugoslovanski mednarodni simpozij o alumi­
niju, Mostar, 23. - 25 4. 1986 II referat).
V. Marinkovič, 5 jugoslovanski simpozij iz elektronske mikro­
skopije, Plitvice, 27. - 31. 5.1986 (1 referat).
V Marinkovič, A. Prodan, 5. italijansko-jugoslovanski kristalografski kongres, Padova, Italija, 3 . - 6 . 6. 1986 (3 referati).
D. Mihailovič, obisk „Technische Universitat, Physik", Mun­
chen. ZRN. 2. - 5. 12.1986 (predavanje na povabilo).
J. Milavc, Joint Meeting of the Belgian, Dutch and German
Biophysical Societies, Bremen, ZRN, 8. - 10. 10. 1986.
J. Milavc, XlVth International Congress of Microbiology,
Manchester, Velika Britanija, 7. - 13. 11. 1986.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
I. Muievič. M. Vilfan, 16. Freiburger Arbeitstagung Flussigekristale. Freiburg. ZRN. 18. - 22. 3. 1986.
A. Novak. Conference on Dynamics of Molecular Crystals.
Grenoble. Francija. 30. 6. - 4. 7. 1986 (2 referata).
A. Novak, obisk naravoslovno-matematične fakultete uni­
verze v Skopju. 1.10.1986 (predavanje na povabilo).
A. Novak, obisk Srbskega kemijskega društva. Beograd. 7.
10. 1986 (predavanje na povabilo).
T. Ovsenik. International School of Materials Science and
Technology Course on Electro-Optic and Photorefractive
Materials, Erice. Italija. 6. - 17. 7. 1986.
S. Pečar. 5th CMEA Symposium on E.S.R. Spectroscopy in
Molecular Biology and Medicine. Szeged, Madžarska. 15.-19.
9.1986 (2 referata).
T. Prelesnik. J. Slak. obisk firme Linde AG. Werksgruppe
T V T Munchen. Munchen. Z R N , 20. - 25. 10. 1986 (pro­
gram usposabljanja za montažo in vzdrževanje naprave za utekočinjevanje helija).
A. Prodan, 10th European Crystallography Meeting, Wroclaw
Poljska. 5 . - 9 . 8. 1986 (2 referata).
V. Rutar. J. Stepiinik. 8th European Experimental NMR
Conference. Spa, Belgija, 3. - 6 . 6 . 1986 (2 referata).
M. Schara. obisk ..Institut fur Biophysik der Justus-Liebig
Universitat, Giessen, ZRN, 16.-19.7.1986 (predavanje).
M. Schara, obisk DKFZ, Heidelberg, ZRN. 20. 7. 1986 (so­
delovanje na projektu Prosti radikali v bioloških sistemih —
kokancerogene snovi).
M. Schara. IVth International Symposium on Magnetic Re­
sonances in Colloid and Interface Sciences, Munster, ZRN.
2 1 . - 2 6 . 7. 1986 (predavanje).
M. Schara, Srečanje opolnomočenih SE V-SFRJ za projekt
Biofizika. Dubrovnik, 20. - 24. 10. 1986 (predavanje na po­
vabilo).
M. Schara, obisk ..University of Illinois at Urbana-Champaign". Urbana. Illinois. ZDA. 12. - 18. 11. 1986 (delo na
skupnem SFRJ -ZDA projektu iz biofizike membran).
M. Schara, F. Demiar, Workshop ..Nitroxides in Living Sys­
tems". Urbana-Champaign. Illinois. ZDA, 10. - 11. 11.
1986 (predavanje na povabilo).
M. Schara, M. Sentjurc. 8th School on Biophysics of Membra­
ne Transport. Mierki, Poljska. 4. - 13. 5. 1986 (2 predavanji
na povabilo).
U. Skalerič. V I I I . podiplomski seminar iz alergologije in
klinične imunologije, Ljubljana. 17.4. 1986 (predavanje).
U Skalerič, 10. mednarodna konferenca o oralni biologiji:
slina in žleze slinavke. Amsterdam, Nizozemska, 22. - 24.
6.1986.
U. Skalerič. 64. kongres Mednarodne zveze za stomatološke
raziskave. Haag. Nizozemska, 26. - 28. 6. 1986 (1 referat).
U. Skalerič, Mednarodna konferenca: Nove tehnologije v
diagnostiki in zdravljenju v stomatologiji, Bethesda, Mary­
land. ZDA, 7. - 11.7. 1986 (predavanje na povabilo).
M. Sentjurc, Okrogla miza Biofizika tkiv, Ljubljana. 12. 4.
1986 (1 referat).
M. Sentjurc, 14th International Cancer Congress, Budim-'
peita. Madžarska, 21.-27. 8. 1986 (predavanje na povabilo).
M. Sentjurc, M. Schara, G. Lahajnar, J. Svetek, T. Prelesnik.
17. jugoslovanski simpozij iz biofizike, Kumrovec, 15-18.
10. 1986 (5 referatov).
B. Tadiž, 16th IUPAP International Conference on Thermo­
dynamics and Statistical Mechanics - STATPHYS 16, Boston
ZDA, 1 0 . - 1 6 . 8 . 1986 (1 referat).
B. Topič, obisk „Eidgenbssische Technische Hochschule,
Laboratorium fur Festkorperphysik", Zurich, Švica, 12. - 14.
6. 1986 in 27. 6. 1986 (skupne meritve električne prevod­
nosti).
B. Topič, obisk ,,Max-Planck Institut fur Medizinische Forschung, Abteilung fur Molekulare Physik", Heidelberg, ZRN.
18. - 21. 10. 1986 (dokončanje raziskav oz. članka s pod­
ročja 3 9 K NMRvKLiS04>.
M. Vilfan. 8. Diskussionstugung Magnetische Rezonanzspektroskopie. Maikammer, ZRN, 2. - 4. 10. 1986 (preda­
vanje na povabilo).
M. Vilfan, obisk ..Universitat Stuttgart, Physikalisches Insti­
tut", Stuttgart, ZRN, 5. - 8 . 1 0 . 1 9 8 6 (tekoči kristali).
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
1.
M. Fele, B. Družina, D. Gantar, A. Jesih, K. Lutar, S. Miličev,
B. Žemva, Centenary of the Discovery of Fluorine, Paris,
25. - 2 9 . avgust 1986.
2. S. Miličev, Seminar „Analitička instrumentacija u kemiji i
biokemiji, Opatija, 28. september 1986.
3. P. Petač, ENVITEC (5. Mednarodni sejem tehnika zaščite
okolja), Dusseldorf, 18. - 2 1 . februar 1986.
4. P. Petač, 5. International Recycling Congress and Exhibition,
Berlin (ZRN), 29. - 3 1 . September 1986.
111
5. A. Stergeriek. obisk naprav za odžveplavanje dimnih plinov.
Norwalk IZDA). 1 4 . - 2 0 . januar 1986.
6. J. Žerjav. Vodni dnevi 1986. Ljubljana. 13.-14. marec 1986.
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
1. T. Dolence. S. Perko. J. Pezdič. J. Urbane: 5th International
Symposium on Underground Water Tracing. Athene. Grčija.
2 2 . 9 . - 27. 9.1986 I I referat).
2. J. Koroiin. V. Kramer. H. Leskoviek: Munchen-Analvtika.
obisk razstave, Munchen. Z R N . 3. 6. - 5 . 6 . 1986.
3. J. Koroiin. H. Leskoviek: ..Pro-Aqua-Pro-Vita" obisk
razstave. Basel. Švica. 7.10. - 10. 10. 1986.
4. V. Kramer. H. Leskoviek. A. Popovič: 3. Ljetna ikola o spektrometriji masa, Plitvice. 20. 10. - 24. 10. 1986.
5. A. Popovič: 4th International Symposium on the Science and
Technology of Light Sources. Karlsruhe. ZRN. 7 . 4 . - 1 1 4
1986 I I referat).
6. M. Zupan: Centenary of the discovery of fluorine. Internatio­
nal Symposium. Pariz. Francija. 25. 8. - 29. 8. 1986 (1 re­
ferat).
ODSEK Z A FIZIKALNO KEMIJO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
K. Južnič: Seminar ont he Cycling of Radionuclide in the
Biosphere. Španija. Madrid 15.9. 1986 (1 referat).
K. Južnič: 4. International Conference on Mechanisms of
Reactions in Solutions, V. Britanija. Canterbury, 7. - 11.
7.1986 (1 referat).
K. Južnič Posvst r.idioekologistov Jugoslavije. Kragujevac.
6 . - 8 . 10.1986 (1 referat).
C. Klofutar, Š. Paljk: obisk Politechnica, Zakladi Chemii
Vizycznej. Variava, Poljska, 16. 6. - 19. 6. 1986 (vabljeno
predavanje C. Klofutarja).
C. Klofutar, Š. Paljk: 9 IUPAC Conference on Chemical
Thermodynamics, Lizbona, Portugalska 14. - 18. 7. 1986
(1 referat).
I. Kobal: V I I International Summer Conference Chemistry of
Solid/Liquid Interfaces, Crveni otok, Rovinj, 25. 6. - 3. 7.
1986 (1 referat).
I. Kobal: 5th Symposium on Environmental Radiochemical
Analyses, Harwell. 1 . - 3 . 10.1986 I I referat).
I. Kobal: 37th Meeting of the International Society of Elec­
trochemistry, Vilna, Litva, 24. - 3 1 . 8. 1986.
A. Lesar, M. Senegačnik, I. Kobal: 1. jugoslovanski simpozij
iz molekularnih znanosti, Zagreb, 28. - 30. 5. 1986 (1 re­
ferat).
A. Lesar: International Symposium on Collision Dynamics of
Clusters and Long-lived States, Brioni, 1.-5. 9.1986.
Š. Paljk, C. Klofutar: obisk University of South Carolina, Co­
lumbia S.C., ZDA, 26. 9. - 5.10. 1986 (projekt NSF).
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10,
11.
112
A. R. Byrne: 2nd International Conference on Biological
Reference Materials, Neuherberg (Munich), Z R N , april
1986 (1 referat).
A. R. Byrne: 7th Modern Trends in Activation Analysis,
Copenhagen, Danska, junij 1986 (povabljen kot Section
Chairman).
A. R. Byrne: International Meeting ..Determination of Hg,
Ob and Cd in Marine Sediments and Organisms". Monaco,
november 1986 I I referat).
A. R. Byrne, M. Dermelj: IXth Yugoslav Conference on Ge­
neral and Applied Spectroscopy, Bled, april 1986. 12 refe­
rata).
M. Dermelj: Xth International Symposium on Microchemical
Techniques, Antwerpen, Belgija, avgust 1986 (1 referat).
M. Dermelj, M. Horvat: IXth International Symposium „Chemistry of the Mediterranean", Primoiten, maj 1986 12 refe­
rata).
M. Horvat: 2nd International Conference ..Environmental
Contamination", Amsterdam, sept. 1986 (2 referata).
M. Horvat, P. Stegnar: Consultation meeting on biological
monitoring of methulmercury in Mediterranean populations:
WHO/FAO/UNEP Joint project IMED POL Phase II),
Athens, Grčija, sept. 1986. (poročilo o delu na projektu).
M. Horvat, M. Tuiek -Žnidarič: XXXth Congress and plenary
assembly of I.C.S.E.M. with Vlllth Workshop on Marine Pol­
lution, Palma de Mallorca, oktober 1986 14 referati).
M. Mihailovič: 5th Symposium on Environmental Radioche­
mical Analysis, Harwell, U.K. oktober 1986 (1 referat).
J. Novak, A. Prosenc, D. Konda, J. Smrke, Z. Banko: Med­
narodna strokovna razstava za varstvo okolja, Basel, Švica,
oktober 1986 (ogled razstave).
12. J. Novak. J. Smrke. A. Prosenc. D. Konda: Mednarodna raz­
stava za biokemično in instrumentalno analizo ..Analitica",
Munchen. Z R N . junij 1986. (ogled razstave).
13. B. Smodii: Environmental and Human Risks of Tritium.
Karlsruhe. ZRN. 17. - 19. februar 1986.
14. B. Smodii: XIV. jugoslovansko posvetovanje o mikroelektroniki. Beograd, maj 1986 (1 referat).
15. B. Smodii: Seminar on the cycling of long-lived radioncludes
in the biosphere: observations and models. Madrid, Španija,
September 1986 (1 referat).
16. B. Smodii: International post-graduate course on computer
analysis of environtmental problems, Monseiice, Italija,
2 9 . 9 . - 1 1 . 10.1986.
17. P. Stegnar: Post-accident review after Chernobyl, Dunaj. 25.
- 29. svg. 1986. (sestanek).
18. P. Stegnar: I I . savetovanje ..Izlaganje zračenju iz pri rodne sre­
dine i procesa". Kragujevac. oktober 1966.
19. P. Stegnar. J. Novak: Seminar of Radiondide generator
technology. Dunaj. Avstrija, oktober 1986.
20. P. Steg- c. J. Novak- Institute of Isotopes. Hungarian Aca­
demy of Sciences. Budimpeita, Madžarska, (sestanek v zvezi s
proizvodnjo izotopov z uporabo reaktorjev).
21. P. Stegnar: International Symposium on the Optimization of
Radiation Protection (IAEA). Dunaj, mar«'- 1986 (razgovori
o realizaciji projekta radioloike zaičite).
ODSEK ZA KERAMIKO
1. S. Beseničar: 3rd Int. Conf. on Physics of Magnetic Materials,
Szczyrk - Bila. Poljska. 9. - 14. 9.1986 (1 referat).
2. S. Beseničar, M. Čeh, G. Dražič, A. Jager, D. Kolar. M. Ko
sec, B. Ma'ic. S. Novak, M. Trontelj, I. Zaje: IX. jug. saveto­
vanje o savremenim neorganskim materijalima v ovkiru
ETANA, Herceg Novi, 2. - 6 . 6 . 1 9 8 6 (9 referatov).
3. S. Beseničar, M. Čeh, G. Dražič, H. Intihar-Simčič, S. No­
vak, M. Trontelj: Jugoslovanski steroloiki simpozij, Ljublja­
na. 27. - 29.6. 1986 (4 referati).
4. S. Beseničar, M. Komac: obisk tovarne. Treibacher Chemisehe Werke A 6 . Treibach, Avstrija, 26. 2. 1986.
5. S. Beseničar, M. Komac: Jesensko posvetovanje metalurgov,
Portorož, 2. - 3. 10.1986 (2 refer?ta).
6. S. Beseničar, M. Komac, S. Novak: International Powder
Metallurgy Conference, P/M "86, Dusseldorf, 7. - 12. 6.
1986 (2 referata).
7. G. Dražič 14. Int. Conference on Solid State Dosimetry,
Oxford. 2 6 . - 2 9 . 8. 1986 (1 referat).
8. G. Dražič: Int. Metallographsiche Tagung Leoben. 15. - 16.
10. 1986.
9. M. Drofenik: Obisk „Laboratoire des materiaux et du genie
physique" v Grenoblu.
10. M. Drofenik, D. Kolar. T. Kosmač: Simpozij keramikov
Jugoslavije. Kupari. 1 5 . - 1 7 . 4. 1986 12 referata).
11. R. Gopalakrishnan, Annual Convention. The Institute of
Ceramics, Cambridge, Anglija, 8 . 4 . - 12.4. 1986 (referat).
12. M. Hrovat, D. Ročak: XIV. jug. posvetovanje o mikroelektroniki M I E L - 8 6 , Beograd. 14. - 16.5. 1986 (2 referata).
13. M. Hrovat, M. Kosec, D. Ročak, M. Trontelj. I. Zaje Simpo­
zij o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 86,
Otočec. 10. - 12. 9. 1986 15 referatov).
14. V. Kevorkijan: International Symposium on high temperatu­
re corrosion, Marseille, julij 1986 II referat).
15. V. Kevorkijan, M. Komac, M. Trontelj, D. Kolar: Mednarod­
na konferenca „Sinterovani materiali 86", Zlatibor, sept.
1986 (4 referati).
16. D. Kolar: 88th Annual Meeting of the Am. Ceram. Soc,
Chicago 27. 4. - 1. 5. 1986 (1 referat).
17. D. Kolar, M, Kosec: Moderne Pruftechnick im Bauwesen,
Graz. 24. - 2 5 . 4 . 1 9 8 6 (1 referat).
18. M. Komac: Pogovori v zvezi tenderja za NGC, Lyon, Gre­
noble, Romans - Francija, 11. 5. - 15. 5.1986.
19. M. Komac: Ogled tovarne gorivnih elementov, Hannau, ZR
Nemčija, 17. 3. - 19.3. 1986.
20. M. Kosec, D. Kolar: World Congress on High Tech. Cera­
mics, Milano, 24. - 28.1986 (2 referata).
2 1 . T. Kosmač: Lecture Meeting on Advanced Ceramics, Tokyo,
4. - 6 . 9 . 1986(1 referat).
22. T. Kosmač: Zirconia 86, Tokyo, 9. - 11 9. 1986 (1 referat).
23. V. Kraievec: 7. Jug. simpozij za EM, Plitvice, maj 1986.
24. V. Kraievec: XX. Jug. simpozij za fiz. kondenzirane materi­
ale, Sarajevo, sept. 1986.
25. S. Novak: Tribologija v teoriji in praksi, Ljubljana, nov.
1986, (1 referat).
ODSEK ZA BIOKEMIJO
1. J. Babnik. J. Brzin. V. Cotič, V. Čurin. M. Drobnič-Koiorok. F. Gubensek. O. Gabrijelcič. M. Kokalj. J. Kos. I. Kregar. B. Lenarčič. T. Popovič. A. Ritonja. M. Trstenjak. V.
Turk: 5th Winter School on Proteinase; and Their Inhibi­
tors. Bohinj. 1 . - 7 . I I I . 1986 (15 referatov).
2. J. Babnik. 0. Gabrijelcič: 8th International Congress on
Fibrinolysis. Dunaj. Austrija. 25. - 29. V I I I . 1987 (2 refe­
rata).
3. J. Babnik, J. Brzin, V. Cotič. V. Čurin, M. Drobnič-Koiorok,
D. Gabrijelcič, F. Gubensek. M. Kokalj. J. Kos. M. Kopitar.
M. Kotnik. I. Kregar. B. Lenarčič. T. Popovič. A. Suhar. M.
Trstenjak, V. Turk: 4. kongres SBDJ. Sarajevo, 1. - 4. X.
1986 (3*predavanja. 16 referatov).
4. J. Brzin, I. Kregar. V. Turk: VI. International Symposium on
Intracellular Protein Catabolism. Wernigerode. DDR. 2 1 . 25. IV. 1986.
5. J. Brzin. M. Kotnik, T. Popovič: IV. Symposium: Lysosomes
- Biology. Pathology, Biotechnology, Sofia. Bulgaria, 28. 3 1 . X . 1986.
6. J. Brzin. V. Čurin, M. Drobnič-Koiorok. F. Gubensek, J.
Kos. I. Kregar. B. Lenarčič. T. Popovič. V. Turk: 17th FEBS
Meeting. W. Berlin. 24. - 29. V I I I . 1986 (1 predavanje. 8
referatov).
7. V. Cotič. 8. Lenarčič. V. Turk: International Symposium
on Adaptive Mechanism of Muscle. Szeged, Madžarska. 2. 5. V I I . 1986 13 referati).
8. M. Drobnič-Koiorok: Applied Biosystems Sequencing Se­
minar. Rim. Italija, 25. - 29. V. 1986.
9. F. Gubensek: 7th European Symposium on Animal. Plant
and Microbial Toxins. Praga. ČSSR. 18. - 22. VIII. 1986
(2 predavanja).
10. F. Gubensek, D. Zunič-Kotar: Analvtica 8 6 , Miinchen,
ZRN. 3. - 6. V I . 1986 (obisk razstave).
11. J. Kos: Institute of Experimental Cardiology, Moskva,
ZSSR, 14. - 22. VI. 1986 (1 predavanje).
12. I. Kregar, V. Turk: Technische Universitat, Berlin W., 15. 18. I. 1986.11 predavanje).
13. B. Lenarčič, V. Turk: Gordon Research Conference on Pro­
teolytic Enzymes and Their Inhibitors, Plymouth, ZDA 16
- 20. VI. 1986 (1 predavanje. 1 referat).
14. V. Turk: Universitadi Trieste, Trst, Italija (I predavanje).
15. V. Turk: FEBS Executive Committee Meeting, Paris, Fran­
cija, 7. X I I . 1986.
16. V. Turk: Grundlagen und Klinische Bedeutung der Extrazellularen limitierten Proteolyse. Schloss Ringberg/Tegernsee,
ZRN (I predavanje).
17. V. Turk: 32° Congreso Nazionale dela Societa Italiana di
Biochimica, Messina. Italija, 28. - 30. IX 1986 (1 preda­
vanje).
18. V. Turk: UCLA Symposia - Proteases in Biological Control
and Biotechnology. Park City, ZDA. 9. - 15. II 1986 (1 pre­
davanje).
19. V. Turk: DuPont de Nemours Research Institute. Wilming­
ton, ZDA, 7. II. 1986 (1 predavanje, delovni obisk).
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGU
LACIJE
1. M Bar. J. Grom. A. Keber: obisk sejma ELEKTRONICA 86.
Mt-nchen. ZRN. 12. 11. - 15. 11. 1986.
F. Bremiak: The 25th IEEE Conference on Decision and
Control. Atene. Grčija, 9. 12. - 13.12 1986.
3. F. Bremiak. G. Godena. N. Hvala. D. Juričič. A. Keber, J.
Petrovčič. S. Strmcnik. M. Šega, J. Černelič. M. Bar, P.
Tram te: Workshop on Process Automation, Ljubljana, 2 1 . 4 .
- 25. 4. 1986 (8 referatov).
4. J. Černetič: Tehnoekonomika v kemičnih in procesnih in­
dustrijah. Maribor. 14. in 15: 10. 1986 (1 referat).
5. J. Černetič, V. Jovan Obisk tovarn za proizvodnjo celuloze
in papirja na Švedskem v organizaciji firme Eur-Control z
Dunaja. 7. 9. - 1 3 . 9 . 1 9 8 6 .
6. J. Čretnik: JUREMA, Plitvička jezera. 23 4. - 25. 4. 1986
(1 referat).
7. G. Godena: 4th IFAC/IFIP Symposium of Software for
Computer Control. Graz. Avstrija. 20. 5. - 23. 5. 1986 (1 re­
ferat).
8.. A. Keber: MIEL 86, Beograd. 13. 5. - 16. 5. 1986.
9. A. Keber: V I . posvetovanje ..Energetska elektronika 86.
Subotica. 1 5 . 6 . - 2 1 . 6 . 1 9 8 6 .
10. J. Petrovčič, M. Štrubelj: obisk sejma INTERKAMA, Diisseldorf, ZRN. 6. 9. - 10. 9. 1986.
11. S. Strmcnik. IFAC/IMACS International Symposium on Si­
mulation of Control Systems, Dunaj. Avstrija, 22. 9. - 26.
9. 1986 (1 referat).
12. M. Šega, X. bosansko-hercegovački simpozij um iz informati­
ke , Jahorina 86". Sarajevo. 24. 3. - 28. 3.1986 (1 referat).
13. M. Sega. 2nd European Simulation Congress. Antwerpen, Bel­
gija. 8 . 9 . - 13.9. 1986 (1 referat).
14. M. Šega: 8. medjunarodni simpozijurrv Projektiranje i proiz­
vodnja podržani računalom, Zagreb. 13. 10. - 17. 10. 1986
I I referat).
15. M. Šega: XXX. jugoslovenska konferencija ETAN-a. Herceg
novi, 1. 6. - 7. 6. 1986 (1 referat).
2.
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
,
11.
12.
13.
U. Bogataj, M. Maležič, B. Kelih: Konf. ETAN, Herceg-Novi.
junij 1986 (3 referati).
M. Kljajič: Internat, conf. on Cybernetics, Namur 25. - 30.
8. 1986 Belgija (1 referat).
M. Kljajič: RESNA Conference. Minneapolis, 2 1 . - 25. 6.
1986 (1 referat).
J. Lenarčič: 6th C I S M - I F T O M M Symposium Romansy,
9. - 12.9. 1986, Krakow, Poljska.
J. Lenarčič, P. Oblak, U. Stanič, B. Nemec, I. Kovač, 0.
Lenart, I. Sajp 16th International Symposium on Industrial
Robots, Bruxeles, 2 9 . 9 . - 2 . 1 0 . 1 9 8 6 .
M. Maležič: REC Directors Meeting and FES Exhibitor),
NIHR -Washington D.C. jan.-febr. 1986.
M. Maležič: 6 »imp. Medicina in tehnika JU REM A, Zagreb,
maj 1986 (1 referat).
J. Opeka, J. Zalar: Sejem Electronica Miinchen, 12. - 15. 11.
1986.
U. Stanič: NIHR - directors meeting, Washington D.C. nov.
1986.
U. Stanič, M. Maležič, U. Bogataj, P. Vrtačnik, P. Strojnik:
MECOMBE-86 4th Mediterranean Conf. Medical and Biolo­
gical Engineering, Seville, sept. 8 . - 1 5 . 1 9 8 6 , Španija (3 ref.)
P. Vrtačnik, M. Maležič, B. Kelih, J. Rozman: 2nd Vienna
Internat. Wortkhopon FES, sept. 2 1 . - 24.1986 (4 referati).
L. Žlajpah: IFAC/IFIC/IMACS, Internat, Symp. on Theora
of robots, Dunaj 2 . - 5 . 12. 1986 (1 referat).
L. Žlajpah, A. Ružič, B. Nemec: 5th Internat. Symp. on Mo­
delling, Identification and Control, Innsbruck 18. - 22. 2.
1986 (3 referati).
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
M. Bohanec: UNICOM seminar. Queen Mary College, Lon­
don, V. Britanija, 23- 1 1 . — 30. 11. 1986 (1 referat).
I. Bratko: delovni sestanek na Turingovem institutu, Glas­
gow. V. Britanija, 30. 3. - 6. 4. 1986.
I. Bratko: 7th European Conference on Artificial Intelli­
gence. Brighton. V. Britanija, 21. - 25. 7. (delovni sestanek
programskega odbora COST-13).
I Bratko: Second International Conference on Expert Sys­
tems, London. V. Britanija. 28. 9. - 30. 10. (1 vabljeno
predavanje).
I. Bratko: Conferene on Artificial Intelligence, Berlin, Z R N ,
26. 11. - 29. 11 1986, (2 referata).
I. Bratko: Turing Institute, Glasgow, V. Britanija (obisk
univerze). 7. 12. - 19. 12. 1986 (3 referati).
F. Dacar: Obisk univerze na Dunaju. Avstrija, 22. 10. - 25.
10. 1986 (1 referat).
I. Fabič: RAI/IPAR 86, Institut National des Sciences App­
liques, Toulouse, Francija 17.6. - 2 1 . 6 . 1 9 8 6 (1 referat),
B. Filipič, M. Gams, N. Lavrač: 6 th International Workshop
on Expert Systems and their Applications, Avignon, Francija
28. 4. - 30. 4. 1986 (1 referat).
M. Gams: 8 th European Meeting on Cybernetics and Sys­
tems Research, obisk univerze na Dunaju, Avstrija 1. 4. — 4.
4. 1986 (1 referat).
B. Jerman- Bažič: Special Working Group on ISO SC2, de­
lovni sestanek Pariz, Francija 14.12. - 18.12.1986.
B. Jerman-Blažič: Vabljeno predavanje na Second Institute
of China Ministry for Security, Peking, Kitajska 22.5. - 5. 6.
19B6.
B. Jerman-Blažič: Approximative Calculations and their
applications in chemistry, biology and solid state physics,
compudrug, Budimpeita, Madžarska 25. 8. - 30. 8. 1986
(1 referat).
G. Kandus, O. Zrilič: IEEE International Conference on
Communications '86, Toronto, Kanada 2 2 . 6 . - 25. 6.1986.
M. Kapus-Kolar: Delovni sestanek C O S T - 1 1 , London, V.
Britanija, 6 . 1 2 . - 13. 12. 1986.
M. Kapus-Kolar: Delovni sestanek COST-11, Catania, Ita­
lija, 7. 7. - 11i 7.1986. i
M. Kapus-Kolar: Sestanek skupine COST-11 in FDT/ABM,
Dunaj, Avstrija, 3. 2. - 7. 2.1986.
P. Kolbezen: EUROMICRO 86, Benetke, Italija 15. 9. 18 9 1986
N. Lavrač: MECOMBE '86, Seville, Španija, 8. 9. - 13. 9.
1986 (1 referat).
N. Lavrač: Delovni sestanek European Working Session on
Learning, Pariz, Francija 2. 2. - 7. 2.1986.
113
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
N. Lavrač. I. Mozetič: Conference on Artificial Intelligence
Glasgow. V. Britanija 7. 12. - 14. 12. 1986 (1 referat).
t. Lesjak. M. Šubelj EUROMICRO '86. Benetke. Italija. 15.
9 . - 1 8 . 9 . 1 9 8 6 ( 1 referati.
I. Mozetič: Tehnische Universitat. Miinchen. ZRN. 4. 12. 5.12. 1986 (vabljeno predavanje. 1 referat).
F. Novak: Automatic Testing & Test Instrumentation, Pa­
riz. Francija. 30. 9. - 2. 10. 1986 (1 referat).
F Novak: Fault Tolerant Systems and Diagnostics. Brno.
ČSSR. 25 6. - 27. 6. 1986 (1 referat).
A. Puiič Konferenca Speech Input-Output. The Institu
tion of Electrical Engineers. London. V. Britanija. 24. 3.
- 26. 3.1986.
V. Rajkovič: UNICOM Seminar, delovni obisk pri 8T FUL
CROM. Queen Mary College. London. Anglija. 23. 11.
30. 1 1 . 1986(1 referat).
V. Rajkovič: Decision Support Systems Adecade in Perspecti
ve. Amsterdam. Nizozemska 15. 6. - 19.6. 1986 (1 referat).
J. Šile, B. Robič 5 th International Symposium on Applied
Informatics. Grindelwald. Švica. 16. 2. - 20. 2. 1986 I I re
ferat)
P. Tancig l l t h International Conference on Computational
Linguistics. Bonn. ZRN. 25. 8. - 29 8 1986.
I. Tvrdy 8th International Conference on Computer Com­
munication ICCC 86. Miinchen. ZRN 15 9
19. 9. 1986.
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
15.
1. M. Cepič: Jugoslovenski simpozij o fizici kondenzirane mate
rije, - Sarajevo. 24. - 26. sept. 1986 II poster).
2. B. Glumac: IAEA Specialist's Meeting on PTZ Plzen, ČSSR.
maj 1986.
3. R. Ilič: obisk, Fragema, Lyon. Francija, )t. - 15. 5, 1986.
4. R. Nič International Symposium on the Imporovemems in
Water Reactor Fuel Technology and Utilization. Stockholm.
Švedska, 15. - 21. 9. 1986 (1 poster).
5. R Rilič Technical Committe on Properties of Materials for
Water Fjel Elements and Methods of Measurements. Dunaj.
Avstrija, 12. - 16. 10. 1986.
6. R. Ilič, A. Loose: 15th International Symposium on Auto­
radiography, Matrafured, Madžarska, 19. - 26. 10. 1986
13 referati).
7. R. Ilič, M. Najžer: obisk, Technische Hochschule. Leipziq,
DDR, 6. - 8. 1. 1986 (2 predavanji).
8. I. Jenčič: XXX. Jug. konferenca ETAN-a. Herceg Novi, 2. 6. jun. 1986 (1 referat).
9. M. Kromar: ENC 1986, Ženeva, Švica, 1 - 6 . 4 . 1986 II re
ferat).
10. M. Kromar: Workshop on the scale - 3 Modular System,
Saclay, Francija, 24. - 27.4. 1986.
11. M. Najžer, M. Ravnik, A. Trkov; Workshop an Applications
in Nuclear Data and Reactor Physics Trst, Italija. 23. 2.
28. 2. 1986 (1 vabljeno predavanje, 3 predavanja). '
12. M. Najžer, M. Ravnik Obisk na Institutu za jedrske raziska
ve Svierk pri Varšavi, Poljska, 13. - 17. 10 1986 12 vabljeni
predavanji).
13. M. Najžer: TCM on Advances in Light Water Reactor Techno­
logy, Washington, ZDA, 23. - 27. 11. 1986.
14. J. Peternelj: Quatum Aspects of Molecular Motions in Solids
Proceedings of an I L L - I F F Workshop, Grenoble, Francija,
2 4 . - 2 6 . 9 . 1986(1 referat).
15. J. Rant: 2. svetovna konferenca o nevtronski radiografiji,
Paris, Francija, 16. - 20. 3. 1986 (1 referat).
16. J. Rant: Technical Commite Meeting on Water Reactor
Behaviour and Fission Products Relese in Off-Normal and
Accidental Conditions, Dunaj. Avstrija, 9. - 13. 11. 1986
(1 referat).
17. M. Ravnik: študijsko potovanje Stockholm, Švedska in Du
naj, Avstrija, 26.10. do 6 . 1 1 1986.
18. E. Srebotnjak: tečaj: ,,Qualification of Nuclear Power Plant
Operations Personel" Karlsruhe Nuclear Research Center,
Karlsruhe, BDR 1 5 . 9 . - 3 . 1 0 . 1 9 8 6 .
19. T. šutej: Yugoslav - Italian Radiation Protection Associa­
tion Meeting on Advances in 8eta and Neutron Dosimetry
Pula, 4 . - 6 . 6. 1986(1 referat).
20. A. Trkov: V I I . International Summer Conference on Che­
mistry of Solid / Liquid Interface, Crveni otok, Rovinj
25. 6 . - 3 . 7. 1986(1 poster).
21. A. Trkov: Medunarodni simpozij, Projektiranje i proiz­
vodnja podržani računalom, Zagreb, Oktober 1986 (1 re­
ferat).
22. A. Trkov: IAEA Interregional Training Course on Preparation
of Nuclear Data for Use in Reactor Calculations, Bombay.
Indija, 13. 3. - 25. 4. 1986 (1 referat).
16.
114
17.
18.
19.
20
B. Borota. S. Maffi, G. Opaskar Energy Economy (obisk
sejma). Amsterdam. Nizozemska.. 9. - 12. 12. 1986.
B. Borota. S. Maffi. R. Tavzes. M. Tomšič UNIOO. Novi
Sad. 17. - 18. 6.. 1986 (1 referat).
D. Čuk 5 jug. savjetovanje o mikroračunarima u procesnom
upravljanju. MIPRO 86. Rijeks. 14. - 16. 5. 1986 (1 referat).
B. Dekleva. F. Al-Mansour. A. Perčinlič: V I I . savjetovanje o
energiji u okviru RAST YU 86. Opatija. 28. 5
31 S. 1986.
B. Dekleva. M. Dovč. M. Tomšič Konferenca SZDL. Brdo
pri Kranju. 30. 6. 1986.
M. Džumhur. S. Maffi CIGRE. Ca v ta t. nov. 1986.
T. Fuerst. D Mrdakovič SYTEC 86 (obisk sejma. Muenchen.
ZRN, 27. 10. - 3 0 . 10.1986.
T. Fuerst. B. Selan- Energopool. Zagreb. 20. 11. 1986.
D. Pavielj. B. Selan. M. Tomiič INTERKAMA (obisk sejma).
Duesseldorf. ZRN. okt. 198G
C. Pepelnik. A. Smrdu. C. Physicos Electronic« 86 (obisk
razstave). Muenchen. ZRN. 12. 11. - 15 11. 1986.
A. Perčinlič II. konferencija SAUM. Beograd. 26. - 28. 2.
1986(1 referat)
M. Pegan. B. Selan: Tehnoekeonmika v kemični in procesnih
industrijah. Maribor, okt. 1986 I I referat).
J. Rugelj 30. jug. konf. ETAN. Herceg Novi. 2. - 6. 6. 1986
(1 referat).
B. Selan 4. posvetovanje o racionalni rabi energije. Ljubljana,
februar 1986(1 referat).
8 Selan 6. posvetovanje o raciona'm rabi energije, Ljubljana,
maj 1986 (1 referat).
8. Selan UNIDO/UNDP Seminar Energy Auditing. Mol.
Belgija, nov. 1986.
M. Škapin. A. Urbančič: Seventh International Conference
on Analysis and Optimisation of Systems. Antibes. Francija.
25 - 27 6. 1986.
M. Škapin. A. Urbančič 5. seminar iz uporabne matematike.
Ljubljana. 2. - 5. 9.1986.
A Todorovič SHK 86 (obisk sejma). Hamburg, ZRN, 18 11
- 2 1 . 11. 1986.
M. Vidmar CeBIT 86 (obisk sejma), Hannover, ZRN. 12. 3.
- 14. 3. 1986.
ODSEK ZA OBRATOVANJE REAKTORJA
1.
V Dimic: Twenty years of operation of Ljubljana's TRIGA Mark II. Reactor. 9th European TRIGA Users Conferen­
ce. Rim(1986)
2. V. Dimic Probabilistic Safety Assesment for Research Re­
actor TRIGA in Ljubljana. First Research Coordination Mee
ting on PSA for Research Reactors, Vienna 11986).
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
1. A. Alujevič: 17. kongres mehanike ZADAR 1986
2 A. Alujevič 8. simpozij PPPR, Zagreb, 1986.
3. A. Alujevič 3. konf. nonlin probl.. Dubrovnik 1986.
4. D. Beader, G Peterlin. I. Kordii A. Jerele, P. Brajak. B.
Mavko, V Kostadinov, B Šarler: XXX. jug konferenca
ETAN. Herceg Novi. 1986.
5. S. Bizjak Seminar o obratovalnih navodilih za nenormalne
dogodke v jedrskih elektrarnah Miinchen, ZRN, 22. 6. - 28.
6 1986.
6. S. Bizjak. E N C - 4 , 4. kongres evropske nuklearne zveze
Ženeva, 1. - 7 6. 1986.
7. L. Cizelj: Recent Advances in nonlinear finite element ana­
lysis Zace services, Ltd. I.C.E. Division, Case 2: Lausanne,
Švica, 30 1 1 . - 6 . 1 2 . 1 9 8 6 .
8. M, Gregorič: MAP 6430/20 TRS programming course
CSPI Wasington D C . ZDA od 8. - 10. 10. 1986.
9. M. Gregorič Second ISP-20 Workshop (International Stan­
dard Problem) OECD Paris, Francija, od 30. 11. - 3. 12.
1986.
10. B. Mavko 12. generalna konferenca. European Nuclear So­
ciety, Genova, Italija, od 17. 4. - 19.4.1986.
11. B. Mavko: Technical Committee Meeting on Reactor Safely
Research IAEA. Dunah, od 3. 6. - 6 . 6 . 1986.
12. B. Mavko: 14th Water Reactor Safely Information Meeting,
US NRC Gaithersburg, Maryland, 25 10. - 2 . 11.1986.
13. B. Mavko: technical Committee on Advanced PWRS IAEA,
Washington, 24. 11. - 2 6 . 1 1 . 1986.
14. A. Stritar: P M K - V N H Standard Problem Exercise IAEA,
Dunaj, 30. 1 1 . - 3 . 12.1986.
ODSEK Z A UPORABNO MATEMATIKO
1. M. Baričič. F. Seviek: Rač. podpora uprav, v OZO. Portorož.
16. - 18. 4 . 1 9 8 6 .
2. M. Baričič. J. Čibtj. F. Stvitk. D. Stojanovski: Posvetovanje
ekonomistov. Portorož. 1 1 - 1 3 . 4 . 1 9 8 6 .
3. M. Baričič. M. Botica. B. Brvar. D. Fajfar. J. Klaus. B. Kremesec. L. Lindič. E. Marinčič. B. Radujko. F. Seviek. M. Spil
ler-Muyi. M. Semrl. D. Stojanovski: Kompjuter na sveučilittu. Cavtat. 10 - 16. 5.1986.
4. M. Baričič. J. Čibej. P. Golob. J. Klaus. E. Marinčič. M.
Noack. F. Rabuza. B. Radujko. F. Scvitk. V. Srtbotnjak. D.
Stojanovski: SICOB 87. Pariz. Francija. 17 9. - 20. 9. 1986.
5. D. Čepar. M. Nagode: S. vid. komunik. v medscb. odnos..
Ljubljana. 14.10.1986.
6. D. Čepar. P. Golob. M. Nagode. Z. Radalj. V. Srtbotnjak:
Govorne tehnike. Ljubljana. 3 0 . 1 0 . 1 9 8 6 .
7. S. Dimitrievska. Z. Gaborovič. B. Hočevar. N. Iveta. R. Ko
lar. M. Kožuh. I. Sega. S. Smuč. M. Toni. M. Volk. J. Vrabec.
T. Zabel, L. Založnik: SYSTEC86. Muenchen. ZRN. 2 7 . 1 0 .
- 30. 10.1986.
8. Z. Gaborovič. J- Klaus, R. Kolar. M. Toni. COMPEC 86.
London. Vel. Britanija. 9. - 16.11.1986.
9. R. Kolar. M. Toni: IBM 4gl STRATEGIES. London. Vel. Bn
tanip.9. - 1 1 . 6 . 1 9 8 6 .
10. R. Kolar. M. Noack. M. Toni: O b i t 8 6 . Hannover. Z R N .
12. - 1 4 . 3 . 1 9 8 6 .
11. J. Kržič. N. Pustavrh: Jahorina 86. Jahorina. 24. - 28. 3.
1986
12. M. Mrle: ULTRA-MANTIS. Ljubljana. 15.9.-26.9.1986.
13. M. Noack: SUPRA-MANTIS, Ljubljana. 2 9 . 9 . 1986.
14. Z. Radalj. O. Stojanovski. J. Ulčar INFORM. MODELLING
& PROTOTYPING. London. Val. Britanija 5.-16.6.1986.
15. F. Seviek: Poletna tola ENRICO FERMI. Varena. Italija.
24.6. - 4 . 7.1986.
16. F. Seviek: Znanst. metod, v infor. družbi. Dortona. Italija.
17. F. Seviek: X. simpozij fizike trdne snovi Sarajevo. 2 3 . - 2 6 . 9 .
1986
18. V. Srtbotnjak INTERKAMA 86. Duesscldorf. Z R N . 6 . - 9 .
10.1986.
19. J. Vrabec: Organizacija op.s. Delta/V, Nova Gorica. 22. 26.9.1986.
SODELAVCI INSTITUTA NA STROKOVNEM DELU V TUJINI
ODSEK Z A TEORIJSKO FIZIKO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
M. Brumen: Department of Biochemical Sciences. Univerza
V Rimu „la Sapienza", Rim. Italija. 1 . 4 . - 30. 6. 1986
(teoretska biofizikal.
M. Brumen: Bereich Biophvsik der Sektion Biologie. Hum­
boldt Universitat zv Berlin. Berlin. NDR. 25. 8. - 20. 9.
1986 listo).
R. Pire: Univerza v Posarju (Saarland), Saarbrucken. ZRN. 1.
1. - 3 1 . 3. 1986 (gostujoči profesor).
R. Pire: Technische Universitat. Munchen. ZRN. 14. 6. 21. 6. 1986 (teoretska fizika - trdne snovi).
R. Podgornik: National Institute of Health. Bethesda. Mary­
land. ZDA. 1 . 1 1 . - 3 1 . 12. 1986 (teoretska biofizika).
P. Preloviek Univerz? v Posarju (Saarland). Saarbrucken,
ZRN, 25. 8. - 30. 8. 1986 Iteor. fiz. trdne snovi).
P. Prelovsek: Eidggenojiche Technische Hochschule (ETH).
Zurich, Švica 1. 10. - 31. 12. 1986 (teor. fiz. trdne snovi)
M. Rosina: Max-Planck Institut, Heidelberg in Univerza v Regensburgu. ZRN. 14. 11. - 2 5 . 1 1 . 1986 (teor. fiz. jedra).
I. Vilfan: Department of Physics. University of Edinburgh.
Edinburgh. Velika Britanija. 1 . 6 . - 30. 6. 1986 (teor. fiz.
trdne snovi).
13. M. Potokar. A. Ramiak: Institut fur Kernphysik. Kernforschungsanlage Julich, Julich. ZRN. 4 . 4 . - 7. 5.1986 (sodelo­
vanje pri eksperimentu 16 0 (e.ex).
14. F. Sever: Univerza v Bielefeldu. Bielefeld, Z R N ; CERN. Že
neva, Švica. 1 . 1 . - 31.12. 1986 (strokovno izpopolnjevanje).
15. D. Zavrtanik: CERN. Ženeva, Švica. 27 1 - 17. 2.1986; 17.
- 24.4. 1986:8. - 23.12. 1986 (analiza eksperimenta SC94)
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
1.
2.
3.
4.
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
10.
11.
12.
B. Boitjančič: DESY, Hamburg. ZRN, 5. 2. - 3 1 . 6. 1986:
12. 7. - 17. 9.1986; 15.10. - 24. 12.1986 (itudij interakcij
e e pri visokih energijah).
D. Jamnik: CERN, Ženeva, Švica, 19. 1 . - 1 . 2 . 1986; 9. 14. 6. 1986; 5. - 24. 8. 1986 (delo na eksperimentu sipanja
mionov).
D. Jamnik: University of Illinois, Urbana, Illinois, ZDA, 23.
6. - 4 . 8 . 1986 (sodelovanje na projektu Mikrotrona).
G. Kernel: DESV, Hamburg, ZRN, 2. 2. - 28. 3.1986; 2 4 . 9 .
- 4. 10. 1986-12. - 22. 1 1 . 1986; 10. - 20.12.1986 (itu­
dij interakcij e*e pri visokih energijah).
P. Križan: CERN, Ženeva, Švica, 2 1 . - 2 4 . 1 . 1 9 8 6 ; 3 . - 15.
2. 1986;4. - 1 1 . 4 . 1 9 8 6 ; 1 3 . 6 . - 1.7. 1986 (analizaekspe­
rimenta SC94).
P. Križan, M. Mikuž, D. Zavrtanik: Department of Nuclear
Physic:, Oxford University, Oxford, Velika Britanija, 1 7 . 8 . 12. 9.1986 (analiza eksperimenta SC94).
A. Likar: Tandemacceleratorlaboratoriet, Uppsala, švedska,
18. 1, - 8. 2, 1986 (sodelovanje pri izvedbi eksperimenta
Y(n/y).
M. Mikuž: CERN, Ženeva, Švica. 2 1 . - 2 5 . 1.1986; 1 . - 1 5 .
2. 1986; 17. - 24. 4. 1986; 5. - 15. 12. 1986 (analiza eks­
perimenta SC94).
J. Pahor: Univerza v Havani, Havana, Kuba, 13. 6. - 14. 7.
1986 (ekspert IAEA - jedrska elektronika).
M. Pleiko: DESY, Hamburg, ZRN, 12. - 2 6 . 3 . 1986; 12. 7.
- 1 0 . 9 . 1 9 8 6 ; 2 5 . 1 1 . - 1 4 . 12. 1986 (Študij interakcij 8 + e pri visokih energijah).
M. Potokar, A. Ramiak: Institut fur Kernphysik, Johannes
Gutenberg Universitat Mainz, Mainz, ZRN, 1. - 12. 3.
1986 (sodelovanje pri eksperimentu 1 °0(e,e'x).
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
R. Blinc: Eidgenossische Technische Hochschule - ETH,
Zurich, Švica. 20. 2. - 18. 3. 1986; 3 1 . 3. - 30. 6. 1986:
10. 7. - 1.8. 1986 (raziskovalno delo na spinskih steklih in
inkomenzurabiinih sistemih ter ciklus predavanj ..Order and
Disorder in Condensed Matter).
F. Demiar: College of Medicine. University of Illinois at
Urbana-Champaign, Urbana, Illinois. ZDA. 5. 5. - 3 1 . 12.
1986 (itudij bioloških tkiv z EPR).
P. Kerkoč: Eidgenossische Technische Hochschule — ETH.
Zurich. Švica, 22. 10. - 3 1 . 12. 1986 (gojenje elektrooptičnih monokristalov).
A. Levstik: Institut fiir E*perimentalphysik der Universitat
des Saarlandes, Saarbrucken. ZRN. 1. 6. - 3 1 . 8. 1986;
1. 9. - 3 1 . 10. 1986; 2 9 . 1 1 . - 13.12. 1986 (raziskave feroelektrikov in inkomenzurabiinih sistemov - meritve inter­
akcije med diskomenzuracijami).
M. Luzar University of California, Department of Chemistry,
Berkeley. California. ZDA, 1 . 1 . - 1 . 9 . 1986 (NMR v ničel­
nem polju).
D. Mihailovič: Clarendon Laboratory, University of Oxford,
Oxford, Velika Britanija. 8. 4. - 8. 8. 1986 (kvantna opti­
ka in molekularna elektronika).
J. Milavc: Justus-Liebig Universitat, Institut fiir Biophisik,
Giessen, ZRN, 20. 5. - 31. 12. 1986 (itudij membran z
biofizikalnimi tehnikami).
I. Muievič: Max-Planck-lnstitut fiir Festkorperforschung,
Hochfeld-Magnetlabor, Grenoble, Francija, 16. 6. — 7. 7.
1986; 19. 10. - 14. 11. 1986 (optične lastnosti feroeletkričnih tekočih kristakov v močnem magnetnem polju).
J. Piri: University of Waterloo, Department of Physics, Wa­
terloo, Ontario, Kanad, 12. - 22. 7. 1986 (skupni razvoj
NMR spektrometra).
A. Prodan: University of Waterloo, Department of Physics,
Waterloo, Ontario, Kanada, 2 . 1, - 3 1 . 3. 1986 (fizika
povriin in tankih plasti).
V. Rutar: University of Missouri, Department of Chemistry,
Columbia, Missouri, ZDA, 10. 7. - 3. 9. 1986 (razvoj novih
heteronuklearnih metod za selektivno merjenje iklor/itvenih
konstant in kemijskih premikov v prisotnosti nehomogenih
magnetnih polj); Iowa State University, Ames, Iowa, ZDA,
1 . 1 2 . - 31.12.1986 (razvoj novih NMR metod).
B. Tadič: Technische Universitat Munchen, Munchen, ZRN,
1 . 1 . - 3 0 . 9 . 1 9 8 6 (moderna teorija faznih prehodov).
B. Topic: Max-Planck-lnstitut fiir Medizinische Forschung,
Abteilung fiir Molekulare Physik, Heidelberg, ZRN, 1 . 1 , 30. 6. 1986; 1. 1 2 . - 3 1 . 12. 1986 (itudij faznih prehodov v
inkomenzurabiinih feroelektrikih).
115
ODSEK ZA KERAMIKO
1. O. Suvorov: RWTH Institut fur Gesteinshuttenkunde Aachen.
BRO 1 . 4 . 1985 - 3 1 . 3.1986 (raziskave keramike v sistemu
Si-AI-Ti(Zr)-O-N).
2. M. Gams: The Turing Institute. Glasgow. V. Britanija. 8. 4.
- 19. 4. 1986 (umetna inteligenca).
3. R. Trobec: University of Illinois. Urbana Champaign. ZDA.
10. 9. - 10. 11. 1986 (računalniike arhitekture in diagnosti­
ka).
4. O. Zrilir: University of California. Davis. ZOA. IS. 10. 1986
- 15. 10. 1987 (radiokomunikacije).
ODSEK ZA BIOKEMIJO
1. V. Čurin: Institut Rudjer Boikovic. Zagreb. 1.9. - 3 1 . 12.
1986 (monoklonska protitelesa proti Ammoditoxinu A).
2. O. Gabrijelčič: Max Planck Institut fur Biochemie. Martinsried. Z R N . 1 . 1 . - 28. 2. 1986 (degradacija fibrinogens).
3. R. Jerala: Technische Hochschule. Darmstadt. ZRN. 16. 6.
- 12.9. 1966 (gensko inzenirstvo).
4. M. Kopitar: New York University Medical Center. New York,
ZDA. 1. 1. - 5. 6.1986 (inhibitorji kolagenaz).
5. T. Lah: Wayne State University. Det.oit. ZDA. 1 . 1 . - 3 1 .
12.1986 (inhibitorji proteinaz pri fcancerju).
6. V. Putzdar: Institut Pasteur, Pane, Francija. 1 . 1. - 3 1 . 3 .
1986 (imunološke itudije aspartatnih proteinaz).
7. M. Renko: New Yoruk University Medical Center. New York.
ZDA. 1. 1 . - 31.12. 1986 (celične kulture).
8. A. Ritonja Institut fur Physiologische Chemie der Universitat. Munchen. ZRN. 1 . 1 . - 1 . 9 . 1986 (sekvenca proteinovl.
9. M. Trstenjak Technische Hochschule. Darmstadt. ZRN. 1.
1. - 3 1 . 1 2 . 1 9 8 6 (gensko inzenirstvo).
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
1. M. Bonač: Gesellschaft fur Mathematik und Datenverarbeitung mbH, Sankt Augustin. ZRN. 10. 7. - 10. 8., 9. 10. 23. 10. in 10. 11 - 23. 12. 1986 (raziskovalno delo v okviru
C OST-11 - elektronska posta).
ODSEK Z A REAKTORSKO FIZIKO
1.
I. Remec: FRAGEMA. Nuclear Fuel Division. Lyon. Fran­
cija. 1. 12. 1986 - 1. 12. 1987 (projektiranje sredic jedrskih
elektrarn ob menjavi goriva).
2. A. Trkov: Swiss Federal Institute for Reactor Research.
Wurelingen. Švica. 1. 9. - 3 1 . 10. 1986 (metode končnih ele­
mentov za reaktorske preračune).
ODSEK Z A REAKTORSKO TEHNIKO
1.
A. Jerele: Interregional training Course on Probabilistic Safe­
ty Assessment for Nuclear Power Plant Operation. AN L Argone. USA. od 10. 2. - 28. 3. 1986 (metode verjetnostnih
ocen varnosti jedrskih elektrarn).
2. B. Mavko. A. Stritar: Comuion Nacional de Energia Nuclear
Rio de Janeiro. Brazilija, od 1 . 11. - 22. 1 1 . 1986 (jedrska
varnost).
3. B. Šarler: Lehrstuhl fur Technische Mechanik. Universitat
Erlangen Erlangen-Nurnberg. Z R N . od 22. 9. 1986 - 22.
9 . 1 9 8 7 (sposobnost sredice).
4. J. Urbančič: Yaie University. Oregon State University New
Haven, CT, ZDA, Coreallis. OR. ZDA od 29. 1. 1986 - 2. 5.
1986 (mezo meteorološke in mikro meteorološke analize
letalskih merjenj zavetrnih valov).
TUJI RAZISKOVALCI NA INSTITUTU
ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO
1. T. Carlsson, Chalmers Institute of Technology, Goteborg.
Švedska, 26. 8. - 26. 10.1986 (teor. fiz. trdne snovi).
9.
10.
11.
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
1.
G. Despinic: McMaster University, Hamilton, Ontario, Ka­
nada, 17. 6. - 30. 8. 1986 (fizika jedra - strokovna praksa
(UK ZSMS).
2. V. Klemt: Institut fur Kernphysik, Kernforschungsanlage Ju
lich. Julich, ZRN, 18. 10. - 18. 11. 1986 (raziskave na pod­
ročju fizike jedra z elektromagnetnimi interakcijami).
3. J. de Vries: IRI. Technische Hogeschool, Delf, Nizoi?mska,
6. - 9. 3. 1986 (nove detekcijske metode v fiziki visokih
energij).
4. H. R. Weller: Physics Department of Duke University and
Triangle University, Duke Station, Durham, N.Ci ZDA,
26. 2. - 2. 3. 1986 (raziskave na področju strukture jedra).
12.
13.
14.
15.
16.
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
17.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
116
D. C. Ailion, University of Utah, Department of Physics,
Salt Lake City, Utah, ZDA, 26. - 28. 8. 1986; 3. - 11. 9.
1986 (nove NMR metode za Jtudij delno urejene kondenzirane materije).
J. Bacopoulos, Nuclear Research Center Demokritos, Depart­
ment of Physics, Aghia Paraskevi Attikis, Grčija, 16. - 23.
11.1986 (meritve NMR difuzije).
T. Carlsson, Chalmers Institute of Technology, Department
of Physics, Goteborg, Švedska, 1. 4. - 8. 6. 1986 (raziskave
termodinamičnih lastnosti feroelektričnih tekočih kristalov).
J. Drumheller, Montana State University, Department of Phy­
sics, Bozeman, Montana, ZDA, 25. - 27. 8. 1986 (eno- in
dvodimenzionalni feromagneti).
Z. G. Dzocenidze, Gosudarstveni univerzitet, Tbilisi, ZSSR,
19. 5.1986 (fizikalna kemija).
K. Eidner, Karl-Marx. Universitat, Sektion Physik, Leipzig,
NDR, 1. - 9 . 1 0 . 1 9 8 6 (sipanje svetlobe).
S. Fabris, Iskra Avtomatika, 1. 1. - 3 1 . 12. 1986 (optični
dajalniki pomikov).
D. Fiat, University of Chicago. Medical Center, Chicago, Illi­
nois ZDA, 7. - 13. 9. 1986 P ' O NMR itudij proteinov).
18.
19.
20.
21.
22.
23.
A. Gartner. Iskra IEZE, 1 . 1 . - 3 1 . 12. 1986 Itekočekristalni
prikazalniki).
H. Granidher, Institut fur Reaktorforschung, Wurenlingen.
Švica, 12. - 13. 11. 1986 (perspektive in problemi uporabe
jedrske energije).
E. L. Hahh, University of California, Department of Physics,
Berkeley. California. ZDA, 19. - 2 0 . 9. 1986 (optična detekcija resonančne dipolne interakcije med redkimi spini in spinskim rezervoarjem).
J. Hennel, Institut fizyki jadrowej. Krakov. Poljska, 20. - 24.
1. 1986 (NMR izven magnetnega polja in njena uporaba v
fiziki trdne snovi).
M. Hegenhahn, Institut za biokemijo Nemškega centra za
raziskave raka, Heidelberg, ZRN, 2. - 5. 10. 1986 (raziskave
kokancerogenih snovi tipa forbol estrov).
B. Herman, Iskra Avtomatika. 1. 1. - 3 1 . 12. 1986 (optični
dajalniki pomikov).
H. Hinov, Institut za fiziko trdne snovi Bolgarske akademije
znanosti, Sofija. Bolgarija. 24. - 30. 3.1986 (raziskave elektrooptičnih efektov v termotropnih tekočih kristalih).
J. Holyst, Institute of Physics, Warsaw Technical University,
Varšava, Poljska, 5. - 7. 6. 1986 (fazni prehodi v kvazi eno­
dimenzionalnih magnetih).
M. Hudomalj, Iskra IEZE, TOZD Upori, Šentjernej, 1 . 1 . 31. 12. 1986 (senzorji za plin).
J. Jager, Iskra Avtomatika, 1. 1. - 3 1 . 12. 1986 (optični da­
jalniki pomikov).
J. Karger, Karl-Marx-Universitat, Sektion Physik, Leipzig,
NDR, 22. 9.-2.10.1986 Ifazni prehodi in kritični pojavi z
NMR spektroskopijo).
R. Kind, E idgenbssische Technische Hochschule Zurich, Laboratorium fur Festkbrperphysik, Zurich, Švica, 13. - 24.
10. 1986 (raziskave na področju novih materialov za elektrooptiko s posebnim ozirom na nova organska stekla z za elektrooptiko zanimivimi nelinearnimi lastnostmi).
J. Kuczera, Agricultural Academy of Wroclaw, Department
of Physic* and Biophysics, Wroclaw, Poljsl'a, ^i 6. - 12, 7.
1986 (vgrajevanje molekul v lipidne o ••
lasti oziroma
membrane).
F. Milia, Nuclear Research Center Dem
,tos, Department
of Physics, Aghia Paraskevi Attikis, Grfi,a, 1. 12. - 3 1 . 12.
1986 (fotokromni in fraktalni sistemi).
L. Mi I] kovic, Filozofski fakultet, Prirodno-matematički odsek, Katedra za fiziku, Niš, 17. - 26. 4 1986; 12. - 20. 12.
1986 (meritve difuzije).
24. K. Muller. Institut fur Physikalischt Chemie der Universitat
Stuttgart. Stuttgart. ZRN. 24 - 26. 11. 1986 (raziskave te
kote kristalnih polimerov z NMR).
25. A. Novak. CNRS. Laboratory de Spectrochimie mtrarouge
et Raman. Thiais. Francija. 14. - 19. 4. 1986 (vibracijska
spektroskopija molekulskih kristalov).
26. M. Pintar. University of Waterloo. Department of Physics.
Waterloo. Ontario. Kanada. 9. - 25 4. 1986: 20. - 24 7
1986: 29. 8. - 14. 9. 1986 (raziskave cementov).
27. N. M. Plakida. Joint Institute for Nuclear Research. Dubna.
ZSSR. 6. - 8. 7. 1986 (supraionski prevodniki, feroelektriki
z vodikovo vezjo, inkomenzurabilni sistemi).
28. J. Przeslewsky. Institut za fiziko univerze v Wroclawu. Wroc
law. Poljska. 11. - 18. 1 1 . 1986 (raziskave piroelektrikov z
NMR in dielektričnimi meritvami).
29. S. Rodin. Radioenegineering Instiute. Minsk. ZSSR. 1 1 .
14. 8. 1986 (raziskave feroelektričnih ir. feroelastičnih kris
t »lovi.
30. D. G. Sannikov. Institute for Crystallography. Academy of
Sciences USSR. Moskva. ZSSR. 1 1 . - 1 4 . 9 . 1986 (raziskave
statičnih in dinamičnih lastnosti feroelektrikov in tekočih
kristalov).
31. V. H. Schmidt. Montana State University. Department of
Physics. Bozeman. Montana. ZDA. 15. 9. - 3 1 . 12 1986
(enodimenzionalni feroelektriki).
32. I. G. Sinij. A. F. loffe Physico-Technical Institute. Academy
ov Sciences USSR. Leningrad. ZSSR. 16. - 22. 5. 1986 (razi
skave feroelektrikov in feroelastikov - dinamika faznih prehodov).
33. V. T. Srinivasan. Bhabha Atomic Research Centre. Biology
and Agriculture Divison. Bombay. Indija. 11. 18. 10. 1986
(študij bioloških sistemov z NMR).
34. H. E. Stanley. Center for Polymer Studies. Boston Univer
sity, Boston, ZDA. 20. 8. 1986 (fazni prehodi, inkomenzu
rabilni sistemi).
35. E. M. Špilevski, Fakulteta za fiziko Beloruske državne uni­
verze. Minsk, ZSSR. 26. 1 1 . 12. 12.1986 (interdifuzija v tan­
kih plasteh).
36. A. Susnjar, Iskra IEZE. TOZD Upori, Šentjernej. 1. 1 . - 3 1 .
12 1986 (senzorji za plin).
37. B. Tadič, Institut za fiziku, Beograd. 1. 1. - 30. 9. 1986 (mo­
derna teorija faznih prehodov).
ODSEK Z A KEMIJO FLUORA
1. N. Bartlett. University of California. Berkeley (ZDA), 3 1 . 8.
- 6 . 9 . 1 9 8 6 (anorganska kemija fluora).
2. J. H. Holloway, University of Leicester. Leicester (Velika
Britanija). 9. 9. - 16. 9. 1986 (anorganska kemija fluora).
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
1. M. Dermelj - Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Um
verza E. Kardelja v Ljubljani (4 ure dnevno).
2. V. Zelenko Institut za sodno medicino MF, Ljubljana (2
uri dnevno).
ODSEK ZA KERAMIKO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
0. Belavič, Iskra IEZE. TOZD HIP0T. Šentjernej, (od 1. 1.
1 9 8 6 - 3 1 . 12.1986).
M. Dvoriek. Iskra Elementi, TOZD Tehnična keramika. Steg­
ne 27, ( 1 . 1 . 1 9 8 6 - 3 1 . 1 2 . 1 9 8 6 ) .
B. Ouričič, Energoinvest, Sarajevo ( 1 . 1. 1986 - 3 1 . 12.
1986) lobčasno).
A, Fetehagič, Energoinvest, Sarajevo (1. 1. - 3 1 . 12.1986).
T. Fetehagič, Energoinvest,Sarajevo (1. 1. - 3 1 . 12.1986).
F. Friedrich, Belinka ( 1 . 7 . - 3 1 . 12.1986).
R. Gopalakrishnan, Indian Institute of Technology, Kanpur,
Uttarpradesh (1. 1 . - 3 1 . 1 2 . 1 9 8 6 ) .
F. Jan, Iskra IEZE, TOZD HIPOT, Šentjernej (1. 1. - 3 1 . 12.
1986).
J. Kocjan, Iskra IEZE, TOZD Hipot, Šentjernej (1. 1. - 31.
12 1986)
F. Miklavčič, TERMIKA, TOZD Proizvodnja, Škofja Loka
1. 10. 1 9 8 6 - 3 1 . 12.1986.
M. Samo, TOZD HIPOT, Šentjernej, ( 1 . 1 . - 3 1 . 12.1986).
S. Tašner, ISKRA Elementi, TOZD Magneti (1. 1 . - 3 1 . 12.
1986).
V. Žnidariič-Pongrac, Termika, Ljubljana (1. 1. - 3 1 . 12.
1986).
ODSEK ZA BIOKEMIJO
1. L. Begič: Medicinski fakultet. Tuzla. 1. 1. - 28. 2. in 1. 5.
- 30. 6. 1986 (raziskave človeškega cistatina C).
2. V. Jonakova: Czechoslovak Academy of Sciences. Praga.
ČSSR. 26. - 30. 5. 1986 (raziskave protemskih inhibitorjev
proteinaz).
3. A. Maksimenko. Institute for Experimental Cardiology.
Moskva. ZSSR. 1. - 3 0 . XI. 1986 (imobilizacija proteinov na
netopnih nosilcih).
ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO
1. C. E. Beyer: Battelle Pacific Ncrthwest Lab. Richland, Wa ,
ZDA 9.6. - 9.7. 1986 (ekspert IAEA) (sproščanje cepitve
nih plinov iz goriva in odkrivanje poškodovanih gorivnih
elementov med obratovanjem NEK).
2. J. Bickel. Northeast Utilities Services Co. Bruselj. Belgija. 15.
9. - 3. 10. 1986 (pregled analiz predhodnih pojavov).
3. Y. H. Bouget. Electricite de France. Pariz. Francija. 15. 9. 3. 10. 1986 (varnosti obratovanja jedrskih reaktorjev).
4. M. Deffrenes. Westinghouse Nuclear International Bruselj.
Belgija. 15. 9. - 3. 10. 1986 (pregled analiz predhodnih po­
javov).
5. F. W. Claus. KWU. Erlangen, ZDA. 12. 3. 1986 (strokovno
sodelovanje).
6. D. Diamond, Brookhaven National Laboratory. New York,
ZDA. 17. 3. - 18. 3. 1986 (analiza projekta sredice).
7. M. Dušic. Inšpektorat za jedrsko varnost Ljubljana. 15. 9.
- 3.10. 1986 (sistem poročanja dogodkov v Jugoslaviji).
8. J. wan Erp: Argonne National Laboratory Argone. Ilions.
ZDA 15. 9. - 3. 10. 1986 (pregled analiz predhodnih po
javov).
9. D. Feretič. Elektrotehnični fakultet.-Univerza v Zagrebu.
15. 9. - 3. 10. 1986 (sedanje stanje programa TMI v NEK).
10. K. Fink: Nuklearna elektrarna Krško, januar - december
1986 (sodelovanje na skupnem projektu).
11. Z. Gabrovšek: Nuklearna elektrarna Krško, januar -decem­
ber 1986 (sodelovanje na skupnem projektu).
12. R. Gubler: International Atomic Energy Agency. 19. 5. 30. 5. 1986 (analiza nezanesljivosti).
13. D. Horvat Institut za metalne konstrukcije. Ljubljana,
januar - december 1986 (sodelovanje pri delu na nadzoru
krhkosti tlačne posode JE Kriko).
14. I. Hunyadi: Institut of Nuclear Research, Debrecen, Ma­
džarska. 13. 5. - 23. 5. 1986 (detektorji sledi).
15. J. Josten: International Atomic Energy AGency, Dunaj.
Avstrija, 15. 9. - 3. 10. 1986 (obratovalne izkuinje OSART
rezultati).
16. J. Karuza: Instiut za elektroprivredu. Zagreb, 15. 9. - 3. 10.
1986 (..Načrt za ukrepane v sili v NEK").
17. R. Kladnik: Univerza E. Kardelja. Fakulteta za arhitekturo
in gradbeništvo. Ljubljana, januar - december 1986 (Učbenik osnove jedrske fizike).
18. A. Knief: GPU Nuclear Corp., Middletown, Pennsylvania,
ZDA, 15. 9. - 3. 10. 1986 (izkuinje pri šolanju v GPU).
19. T. Kulikowska: Institute of Atomic Energy, Varšava, Poljska,
2 1 . 1. - 21. 2. 1986 (ekspert IAEA - d e l o na reaktorskih
preračunih).
20. L. Lederman: International Atomic Energy Agency, Dunaj,
Avstrija, 19. 5. - 30. 5. 1986 (pregled verjetnostnih var­
nostnih analiz).
21. M. Levstek, Nuklearna Elektrarna Krško. 15. 9. - 3. 10.
1986 (Obratovalne izkuinje v NEK).
22. J. Minarick: Science Applications International Corp.. Knoxville. Tennessee. ZDA, 15. 9. - 3. 10 1986 (Obratovalne iz­
kušnje v nenormalnih pogojih).
23. R. Muranaka: International Atomic Energy Agency. Dunaj.
Avstrija, 26. 3. 1986 (Obisk tečaja reaktorske fizike).
24. S. Novak. International Atomic Energy Agency, Dunaj.
Avstrija. 15. 9. - 3. 10. 1986 (Sistem poročanja izrednih
dogodkov).
25. I. Pignar, EGS - Sestavljena organizacija elektrogospodarstva
Slovenije, Maribor, januar - december 1986 (priprava inves­
ticijskega programa izobraževalnega centra za jedrsko tehno­
logijo).
26. B. Putney, Science Application International Corp., 19. 5. 30. 5. 1986 (analiza drevesa dogodkov in drevesa okvar).
27. A. G. Sideris, Enercon Services Inc., Atlanta, Georgia, ZDA,
1 5 9 . - 3. 10. 1986 (obratovalne izkušnje - normalni po­
goji).
28. L. Soffer, Nuclear Regulatory Commission, Washington D C ,
ZDA, 15. 9. - 3. 10. 1986 (jedrska varnost).
29. G. Somogyi, Instiut of Nuclear Research, Debrecen, Madžarska, 13. 5. - 23. 5.1986 (detektorji sledi).
30. B. W. Spencer, Argone National Laboratory, Argonne, lllionois, ZDA, 19. 5. - 30. 5. 1986 (jedrska varnost).
117
31.
32.
33.
34.
35.
A. Swain. Sandia National Laboratory. Albuquerque. ZDA.
19. 5. - 30. 5. 1986 (človeiki faktor).
R. Svilar. Nuklearna elektrarna Kriko. januar - december
1986 (sodelovanje pri pripravi učbenikov).
J. Spiler. Nuklearna Elektrarna Kriko. 15 9. - 3. 10. 1986.
(obratovalne izkušnje v NEK).
P. J. Turinsky. University of North Carolina. ZDA. 15. 9 . 3 . 1 0 . 1986 (parametri projekta sredice).
M. Zorko. Nuklearna elektrarna Kriko. januar - december
1986 (učbenik radiološke zeKite za ICJT).
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
1 . G. A. Bema. Idaho National Laboratory. ZDA. 25.8. - 29.8.
1986 (Revisija programa FRAPCON-2).
2. C.T.M. Camargo. CNEN (Comisao National De Energia Nuc­
lear). Rido de Janeiro. Brazilija. 22. 9. - 10. 10. 1986
(Varnostne analize (ALMOD 3 » .
3. Dr. A. Hoeld. Gesalschaft fur ReaktorskherNet. Garching.
ZRN. od 2. - 6. 7.1986 (modifikacija programa ALMOD).
4. J. A. Stubbe. Supervision Thermalhydraulics section. Brussels
Belgija. 19. - 30. 5.1986 (instalacija RE LAPS).
ODSEK Z A ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
1.
F. Al-Mansour. štipendist
energetika).
ZAMTES. Sirija, (doktorand.
SEMINARJI IN PREDAVANJA D O M A Č I H IN TUJIH PREDAVATELJEV
Posamezni oddelki instituta prirejajo redne interne seminarje, na
katerih poročajo sodelavci o svojem delu oziroma o raziskavah na
določenih področjih. Razen teh seminarjev pa prireja institut en­
krat mesečno tudi tako imenovana petkova predavanja za vse razi­
skovalce instituta, ki imajo namen seznaniti jih z delom posa­
meznih oddelkov ali pa na njih povabljeni predavatelji predavajo o
različnih, za vse raziskovalce intistuta zanimivih problemih. Pet­
kova predavanja so odprta tudi za iirio javnost.
SEZNAM KONGRESOV, KI JIH JE (SO)ORGANIZIRAL INSTI­
TUT V LETU 1986
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
5 , n Winter School on Proteinases and their Inhibitors Recent Developments, Bohinj, 1 . - 7 . marec 1986
Workshop on Application in Nuclear Data and Reactor
Physics - Research Reactor Calculations, Ljubljana, 24. 28. marec 1986 (soorganizacija z ICTP Trst).
Safety and Reliability in Nuclear Power Plant Operation.
Part I: Probabilistic Safety Analysis Methods, Ljubljana,
19.-30. maj 1986
Pa.t II: Prevention of Abnormal Accurrances. Ljubljana,
15.9. - 3 . 1 0 . 1986.
JUROB '86 - Opatija. 6. - 10. april 1986.
ISSEK Workshop '86 - Bled, 26 - 28 avgust 1986.
Strokovno posvetovanje Komisije za preverjanje znanja
operaterjev jedrskih elektrarn, Portorož, 13.-15. oktober
1986.
Znanstveno tehnoloiki posvet ..Znanstvena in tehnološka
politika za devetdeseta leta", Ljubljana, 1 1 . - 1 2 . november
1986 (soorganizacija s SAZU in Marksističnim centrom pri
CK ZKS).
SEZNAM INSTITUTSKIH PREDAVANJ V LETU 1986
1.
22. 3. 1986 - prof. dr. E. Matijevič, Clarkson University,
Department of Chemistry, Potsdam. N.Y., ZDA.
Preparation and Properties of Monodispersed Inorganic and
Polymer Colloids.
2.
29. 5. 1986 - doc. dr. P. Prelovfek, FNT Fizika in US, Red
in kaos v nelinearnih sistemih.
3.
24. 6. 1986 - prof. dr. T. H. Moss, Case Western Reserve
University, Cleveland, Ohio, ZDA - How to stimulate tech­
nological inovations.
4.
9. 10. 1986 - prof. dr. J. Strnad. FNT Fizika in US - Ob
100 letnici rojstva Nielsa Boftra.
5.
11. 12. 1986 - dr. L. Barbič, tovarna Salonit, Anhovo Fizika cementnih površin.
ODSEK Z A TEORIJSKO FIZIKO
Seminarji in predavanja d o m a č i h
predavateljev
1. J. Bonča: Inkumenzurabiine strukture v modelu nasprotu­
jočih si sklopitev.
2. R, Krivec: Variacijski opis reakcij s tremi nabitimi frag­
menti v končnem stanju.
3. N. Mankoč-BorStnik: Koherentno rotacijska stanja
4. N. Mankoč-Borstnik: Dvohadronski sistemi v modelu kvar­
kov.
5. M. Poljšak: Infrardeče singularnosti v perturbativni kvantni
kromodinamiki (Izbrana poglavja iz fizike).
6. R. Podgornik: Fluktuscijske sile med hidrodinamsko sklopi je
nimi dvosloji.
7. P. Preloviek: Nenavadno entiferomagnetno stanje v CeAs.
8. L. Suiteriič: Klasična elektrodinamika izražena z Lorentzovimi potenciali.
118
Seminarji in predavanja t u j i h
predavateljev
1. A. O. Barut, University of Colorado, Boulder. Colorado. ZDA
Stable particles as building blocks of matter.
2. Y. Fujiwara. Univerza v Regensburgu. Regensburg. ZRN: The
resonating group study of the nucleon-nucleon interaction
in an extended quark model.
3. C. Gong, Department of Physics and Institute of Solid State
Physics, Nanjing University, Nanjing. Jiangsu. LR Kitajska:
Surface effect on melting transition.
4. J. Holyst. Institute of Physics. Warsaw Technical University.
Variava. Poljska: Phase transition in certain quasi-one-dimen­
sional magnets induced by pairing of kink-solitons.
5. A. Kallio, Univerza v Ouluju, Finska: Linear response and the
quantization of the Hall conductivity.
6. K.L.Yao. Physics Department, Central China University of
Science and Technology, Wuhan. Hubei, LR Kitajska: Phonon density of states for a disordered polymer chain (1)
in Crossover from phonon to fracton region (2).
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
Seminarji in predavanja d o m a č i h
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
predavateljev
8. BoJtjančič Elektrosibka interferenca pri e + e~ anihilacijah pri težiični energiji 30 GeV.
D. Brajnik: Začetno spremljanje radiološke situacije v SRS po
nesreči v Černobilu.
D. Glavič: Podaljšana fina struktura rentgenskih absorpcijskih
robov IEXAFS).
M. Paviič: Relativistične strune.
B. Pucelj: Preliminarna ocena doz pri prebivalstvu SRS kol
posledica nesreče v Černobilu.
F. Sever: Zajemanje podatkov pri sipanju visokoenergijskih
mionov na jedrih (NMC).
Z. Rupnik. Avtomatizacija delovnega procesa v industrijski
proizvodnji.
Seminarji in predavanja t u j i h
predavateljev
1.
M. Furič, Prirodoslovno matematična fakulteta. Univerza v
Zagrebu, Zagreb: Mehanizmi pionske absorpcije.
2. J. de Vries, IRI, Technische Hogeschool, Delft, Nizozemska:
Fast timing with photomultipliers.
3. H. R. Weller, Physics Department of Duke University and
Triangle University, Puke Station, Durham, N. C , ZDA The
D State of 3 H e and * H e from polarised deuteron capture stu­
dies.
ODSEK ZA FIZIKO TRDliZ SNOVI
Seminarji in predavanja d o m a č i h
1.
2.
3.
4.
5.
predavateljev
R. Blinc: Poročilo s „6th General Conference of the Con­
densed Matter Division of the European Physical Society",
Stockholm, Švedska, 22. - 25. 3.1986.
R. Blinc: Dinamika neurejenih sistemov.
P. Cevc, M. Čopič, B. LavrenčiČ: Uporaba feroelektrikov;
optični laboratorij.
A. Levstik: Novosti v trdni snovi.
B. Lotar, D. Mihailovič, J. Seliger: Optični laboratorij; NMR
instrumenti; dvojna resonanca.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
T. Ovsenik Poročilo z letne sole ..Elektrooptični in fotorefraktivni materiali". Erice. Italija, julij 1986.
M. M. Pinur: Rotacijsko tuneliranje pri nizkih temperaturah.
M. M. Pintar: New Developments in NMR Research at the
University of Waterloo.
J. Piri: Naravostovno-tehnotolki center.
M. Schara. M. Šetitjurc. G. Lahajnar: Biofizika.
B. Tadič: Spinska stekla v ferociektrikih.
M. Vilfan. Poročilo s „16. Freiburgcr Arbcitstagung Flus
sigkristalle". Freiburg. ZRN. 19. - 2 1 3 1986.
Seminarji in predavanja t u j i h
4. S. R. Koirtyohann. University of Columbia. Columbia.
ZDA: Interference effects in graphite furnance atomic ab­
sorption spectrometry (GFAAS).
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
Seminarji in predavanja d o m a č i h
1. G. Mohorčič: Optimizacija sinteze 8 - hidroksikinoliRa 2.4-Kc.
predavateljev
Seminarji in predavanja t u j i h
1. J. Drumheller. Montana State University. Bozeman. Mon­
tana. ZDA: One and Two Dimensional Ferromagnets: Classi­
cal Magnetic Resonance Equations.
2. Z. G. Dzocentdza. Državna univerza. Tbilisi. ZSSR: Poseb­
nosti homogene in hetcrogene inhibicije procesov gorenja.
3. K. Etdncr. Kart-Marx-Unhrersitat. Sektion Physik. Leipzig.
NOR: Determination of the Surface Anchoring Energy of
Nematic Liquid Crystals by Interferometric and Ellipsometric
Methods.
4. J. W. Hennd. Nuclear Physics Institute. Krakow. Poljska
Zero-Field NMR.
5. M. Hergenhahn. Institute of Biochemistry, German Cancer
Research Center. Heidelberg. ZRN: Receptors in Cell Proli­
feration. Differentiation and Tumor Pi omot ion.
6. H. Hinov.... eorgi Nadjakov" Institute of Solid State Physics.
Bulgarian A-. idemy of Sciences, Sofija, Bolgarija: Surfaceand Electrically Induced Textures in Large-Pitch Cholesterics and Smectics.
7. J. Holyst. Institute of Physics. Warsaw Technical University.
Variava. Poljska: Phase Transition in Certain Quasi-One-Di­
mensional Magnets Induced by Pairing of Kink-Solitons.
8. J. Karger, Karl-Marx-Universitat, Sektion Physik. Leipzig.
NOR: NMR Self-Diffusion Measurements in Zeolites.
9. K Miiiler, Institut fur Physikalische Chemie der Universi­
t y Stuttgart. Stuttgart, ZRN: Dynamic Deuteron NMR
Study of Monomeric and Polymeric Liquid Crystals.
10. N.M. Plakida. Joint Institute for Nuclear Research, Dubna.
ZSSR: Soerionic Phase Transition in Hydrogen Bonded
Crystals of ;sHSC>4 Type.
11. J. PrzeslawsVi. Institute of Experimental Physics. Wroclaw
University. Wroclaw, Poljska Nucleation Model of the Po
larization Changes in Ferroelectrics.
12. D. G. Sannikov, Institute for Crytallography, Academy of
Sciences USSR, Moskva. ZSSR: New Developments in the
Field of Incommensurate Sytems.
13. H. Schmidt, Montana State University. Department of Phy­
sics. Bozeman. Montana, ZDA: Properties and Applications
of the Piezoelectric crystals.
14. H. Schmidt, Montana State University, Department of Phy
sics, Bozeman, Montana, ZDA: A Model for the Prof n SpinGlass Transition in RbDP-ADP.
15. I. G. Siny, I. F. loffe Physical Technical Institute of the
Academy of Sciences USSR, Leningrad, ZSSR: Study of the
Phase Transition Dynamics by Raman and Brillouin Scatte­
ring.
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
Seminarji in predavanja t u j i h
N. Bartlett, University of California, Berkeley, ZDA: Chemi­
cal reversibility of the electrochemical oxidation and reduc­
tion in the graphite/fluorine system.
2. P.G. Eller, Los Alamos National Laboratory, Los Alamos,
ZDA: Superacid chemistry of actinide and lanthanide metals,
oxides and fluorides.
3. H.H. Holloway, University of Leicester, Leicester, Velika
Britanija: Recent investigation on different metal sulphur
fluorides.
ODSEK ZA KERAMIKO
Seminarji in predavanja d o m a č i h
Seminarji in predavanja t u j i h
1.
predavateljev
1. G. Dražič, Poročilo s „14th Int. Conference on solid state
dosimetry" Oxford.
2. J. Hole. Raziskave detektorja infrardečega sevanja v Centru
za elektrooptiko.
3. V. Kevorkijan. IJS: Poročilo z ..International symposium on
high temperature corrosion". Marseile.
4. D. Kolar, Poročilo z obiska na ..Moskovskij institut tonkoi
himičeskoi tehnologii im. M. V. Lomonosova".
5. T. Kosmač, Poročilo s kongresa ..Zirconia 86", v Tokiu.
6. D. Suvorov, Raziskave S13N4 (poročilo s specializacije).
7. V. Žnidarjič — Pongrac, Termika Ljubljana: Kristalizacija
stekla.
Seminarji in predavanja t u j i h
1.
2.
3.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
predavateljev
1. M. Sloppier: KFA. Institut fur Chemie, Julich. Z R N . ..Shra­
njevanj* svežih vzorcev iz okolja", (maj 1986).
2. R. Zeisler: N8S (National Bureau of Standards), Washington,
USA (razgovori o delu na projektu: ..Raziskave virov napak
pri referenčnih analitskih metodah"), dec. 1986.
predavateljev
1.
predavateljev
1. S. Carter. Reading University. V. Britanija. The variational
calculation of vibrational energy levels of triatomic molecu­
les.
2. R. Sprycha. Univerza Lublin. Poljska. Elecgrical double layer
at oxide/electrolyte interface.
4.
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Seminarji in predavanja t u j i h
predavateljev
predavateljev
I. Bello. Tehniika visoka iola. Bratislava: Ion implatation and
polymer irradiation by high energy ion beams.
R. F. Davis. North Carolina State University; ZDA, ..Laser
and ion beam mixing of Ni-coated SiC". ..Kinetics mecha­
nism of Creep in Sintered SiC".
0. Devoino, Byelorussioan Povder Metalurgy Association,
Minsk: Eksplozivno-varilna metoda pridobivanja dvoplastnih
kovinskih materialov.
Gerhard Gille, Akademie der Wissenschaften der DDR Zentralinstitut fur Festkbrperphysik und Werkstofforschung,
Dresden, DDR Activity in the field of materiali science at
ZFW Dresden with special emphasis on hard metals.
M. Hermmann, Zentralinstitut fur Festkorperphysik und
Werkstofforschung der AdW der DDR: Reaction bonded
silicon nitride.
Naoumidis, Kernforschungsanlage Julich. Nemčija: Research
activities on ceramics at KFA.
S. Pejovnik, KIBK: Raziskovalni programi nekaterih Japon­
skih univerz.
Aleksander Petrov, Moskovskij institut tonkoi himčeskoi
tehnologii M. V. Lomonosova, katedra za kemijo in tehno­
logijo materialov. ..Sinteza TiC iz opilkov Ti".
M.. M. Ristič, SANU Beograd: Razvoj materialov v svetu in v
Srbiji.
S. J. Schneider, National Buraan of Standards, ZDA, Mate­
rials research at NBS.
predavateljev
R. Borsdorf, Karl-Marx Universitet Leipzig, Leipzig, DDR:
Fast atom bombardment mass spectrometry and iti appli­
cation for dyestoff analysis.
2. W. Freeh, Univ. Umea, Umea, Švedska: Atomization, exci­
tation and ionization law in the inductively coupled plazma
(ICP).
3. T. Kantor, Technical Univ., Budimpešta, Madžarska: Vepori
zation of alkaline (arih metal and lanthanum chlorides in
a graphite furnance.
ODSEK ZA BIOKEMIJO
Seminarji in predavanja d o m a č i h
predavateljev
1. J. Brzin: FAST sistem z» elektroforezo.
2. V. Cotič; Človeike ledvice.
3. D. Gabrijeleič: Razgradnja človeškega fibrinogena s katepsinom B.
4. F. Gubensek: Poskus kloniranja fosfilipaz A2-
119
5. M. Kopitar: Kolagenaze iz celičnih kjltur.
6. I. Kregar: Metoda genskega inienirstva.
7. V- Puizder: Katepsin E.
8. A. Šali: Struktura nizkomolekularnih proteinskih inhibitorjev
cmeinsfcih proteinaz.
Seminarji in predavanja t u j i h
1.
2.
3.
4.
5.
6.
predavateljev
H. Deter. Universitat Miinchen. Z R N : Pig model for septic
shock.
V. Efster: Universitat Miinchen. Z R N : Septicemia and klinical problems.
V- Glism. Centar za genetsko inzenirstvo, Beograd: Penicilin
acilaza: od gena do komercialne primene.
V. Jonakova. Czechoslovak Academy of Sciences, Praga.
ČSSR: Proteinase inhibitors in bull and boar reproductive
tract.
B. Sloan«. Wayne State University. Detroit. ZDA: Historical
background of cysteine proteinases in tumor cells.
J. F. Wilkinson. University of Edinburgh. Edinburgh. Velika
Britanija: Selection of methane and methanol utilizing micro­
organisms for single cell protein production.
ODSEK Z A AVTOMATIKO. BIOKiBERNETIKO IN ROBOTIKO
Seminarji in predavanja d o m a č i h
predavateljev
10. K. H. Peter. Technische Hochschule Darmstadt. Darmstadt.
ZRN: Possible Application of Expert Systems in the Field of
Adaptive Control.
11. K. Schwambtrgtr. Technische Hochschule Darmstadt. Darmstadt. Z R N : Ice Detection on the Surface of Heat Pump
Evaporators.
12. K. U. Voigt. Technische Hochschule Darmstadt. Darmstadt.
ZRN: Modelling and Simulation of Diesel Engines.
13. B. Zupančič. Fakulteta za elektrotehniko. Ljubljana. Simu­
lation in the Program Package A N A
ODSEK Z A RAČUNALNIŠTVO iN INFORMATIKO
Seminarji in predavanja d o m a č i h
predavateljev
1. B. Filipič: Kvalitativna simulacija po Kuipersu.
2. M. Gams: Avtomatsko učenje.
3. M. Grobdruk: Lu>ne ekspertnih sistemov.
4. I. Mozetič: Avtomatska konstrukcija kvalitativnih modelov.
5. I. Mozetič: Uporaba logike za predstavitev znanja in avtomat­
sko učenje.
6. V. Rajkovič; Znanj* v sistemih ta večperemetrsko odtočanje.
7. J. Stojanovski in ISKRA CAOP: EXPRO lupina ekspertnih
sistemov.
8. R. Trobec: Paralelne regularne arhitekture.
Seminarji in predavanja t u j i h
1.
1. J. Lenarčič. B. Lenart. B. Nemec. P. Oblak. L. Žlajpah.
Industrijska robotika, seminarji v aprilu, juniju in decembru
1986.
predavateljev
Michael Servit. Univerza v Pragi. ČSSR: The interconnection
problem: another task for Al?
ODSEK Z A REAKTORSKO FIZIKO
Seminarji in predavanja t u j i h
predavateljev
Seminarji in predavanja d o m a č i h
1. Jospeh H. Shulman, Neurodyne corporation, Sylmar. USA.
..Development of implantable technology connected with
pacemakers and drugpumps".
ODSEK 2 A RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGU­
LACIJE
Seminarji in predavanja d o m a č i h
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
predavateljev
F. Bremsak: An Overview of Fast Research in the Field of
Automatic Control and Simulation in Ljubljana.
G. Godena: Realization of a process Control Language Ba­
sed on Macroassembler.
N. Hvala: Mathematical Model of Magnetite Pulp Cooking.
0 . Juričič: Design and Application of Compensator for Sta­
tic Nonlinearities.
A. Keher: Microcomputer Lift Control from the Beginning
to the Group Supervisory Control System.
J. Petrovčič: A Microcomputer Based Speed Controller for
Squirrel-Cage Induction Motors.
S. Strmčnik: Black-Box Modelling in Control System De­
sign - A Case Study.
M. Šega: Interactive Program Package ANA for System Ana­
lysis and Control Design.
1. M. Cepič. Polimemi tekoči kristali.
2. M. Cepič. Ultrahladni nevtroni.
3. B. Glumac. Omejitve pri segrevanju in ohlajanju tlačne po­
sode.
4. I. Jenčič. Sproščanje fisijskih plinov.
5. I. Koddi. Konični lektorji moči.
6. M. Kromar. Strategija pogona PWR sredice pri konstantni in
ciklični spremenljivi obremenitvi.
7. A. Loose. Ponašanje U 0 2 v reaktorju.
8. J. Peter net j . Izračun energijskega spektra in ustreznih lastnih
stanj za sistem sk topljenih XH3 grup.
9. I. Remec. Značilnosti sredic različnih tipov jedrskih elektrarn:
10. T. Šutej. Radiacijske poškodbe reaktorskih konstrukcijskih
materialov.
Seminarji in predavanja t u j i h
1.
2.
3.
4.
Seminarji in predavanja t u j i h
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
120
predavateljev
M. Atanasijevič, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana:
CAD of Semibatch Distillation Column Control.
W. D. Gruhle, Technische Hochschule Darmstadt. Darnv
stadt, ZRN: Economic Operating of Refrigerating Plants.
V. Held, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstadt.
ZRN: Approach to the Identification of the Moment of
Inertia a Robot Joints.
R. Isermann, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstadt.
ZRN: A Summery of Activities at the Laboratory of Con­
trol Enginnering.
W. Janik, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstadt,
ZRN: Fast Dynamic Measurement of Gorques and Revo­
lution-Speeds.
R. Karba, Fakulteta za elektrotehniko, Ljuuijina: Combi­
nation of Inverse Nyquist Array Method with other Appro­
aches to the Multivariate Control Design.
R. Kofahl, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstadt.
ZRN: Rebustness Aspects in Adaptive Control Systems.
C Maron, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstad,
Z R N : Some Remarks on P I - a n d PID-Controlled DiscreteTim« System*.
D. Matko, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana: Feedfor
ward Identification and its Application in Robotics.
predavateljev
5.
6.
predavateljev
E. Beyer. Battelle Pacific Northwest Lab. Richland. Wa .
ZOA: - Transient Fission Gas Release. - Fuel Rod Gap
Conductance
M. Brumovsky. Škoda Power Machinery Plant. Plzen, Čcikoslovaika - Exeprience of Škoda in nuclear power.
D. Diamond, Brookhaven National Laboratory Plant Transi­
ent Analysis Group. New York. ZDA: State of Safety Ana­
lysis in BNL, Reactor Calculations for Interpretation of Incore and Ex core Flux Measurement in PWR
G Somogy. Institut of Nuclear Research, Debrecen, Madžar­
ska: New Results and Perspectives in Field Radon Measure­
ments Using Tracks Techniques.
I. Hunyadi, Instiut of Nuclear Research, Debrecen. Madžar­
ska: Boron and Nitrogen Mapping by Track Detectors.
B. van Erp, Argonne National Laboratory, Argonne. Illinois,
ZDA: The Accident at Three Mile Island and the Browns
Ferry Fire.
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
Seminarji in predavanja d o m a č i h
predavateljev
1. E. Ahmed: Stat graf.
2. M. Dovč, M. Tomiič: Alternative energetskega razvoja.
3. B. Dekleva, F. Al-Mansour, A. Periinlid: Poročilo s posveto­
vanja o racionalni rabi energije v Opatiji.
4. P. Krajnik: Distribuirana mreža postaj ta krmiljenje bremen.
5. S. Maffi, D. Mrdekovič, T. Fuerst, A. Smrdu, C. Phvsicos:
CIGRE, SVSTEC, ELECTRONIC.
6. 0. Mrdekovič: Uvod v teorijo zanesljivosti računalniikih
sistemov.
7. G. Opeikar: Autocad in drugi programi za risanje.
8. D. Pevselj, E. Ahmed: Komunikacijski sistemi.
9. M. Pegan, F. Al-Mansour: Optimiranje elektrolize.
10. P. Pirnat: Ekologija, energije in entropija.
11. J. Rugelj: Računalniške komunikacije.
12. B. Selan, M. TomSič. O. Pavielj, A. Todorovič: INTERKAM A . U N I 0 0 . S K H.
13. B. Selan, E. Ahmed: Merilnica.
14. B. Selan, E. Ahmed: Minimiziranje stroSkov za električno
energijo.
15. A. Temeljotov: Diagnostika mikroračunalnika EPM 850.
16. M. Tomšič: Pregled raznkav v letu 85 in program za 86.
17. M. TomSič: Računalniki in programska oprema zanje.
18. M. TomSič: Preglednice (1 - 2 - 3 ) in Symphony.
19. M. TomSič: Pomen cen in tarifnega sistema za smotrno
proizvodnjo in uporabo električne energije.
20. M. Vidmar: Hdiostat.
Seminarji in predavanja t u j i h
predavateljev
1.
B. Jelen, Železarna Ravne: Modeliranje in identifikacija
kovaSkt peči.
2. M. Koiir: EIMV: Sodobnejše metode načrtovanja v energe­
tiki.
3. A. PoredoS, FS: Uporaba mikroračunalnika pri optimizaciji
ogrevanja objektov.
ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO
Seminarji in predavanja d o m a č i h
predavateljev
1. M. Čopič. R. Martinčič, B. Mavko, P. Stegnar: Černobilska
nezgoda (poročilo s konference na IAEA).
2. M. DuSič: TMI (potek dogodkov na elektrarni).
3. M. Gregorač: Varnostni sistemi.
4. A. Jerete: PRA in PSA analize.
5. D. Korošec: Dogodki in nesreča v jedrski elektrarni Černobil.
6. B. Mavko: Obratovalne omejitve.
7. A. Stritar: Uporaba simulatorjev.
Seminarji in predavanja t u j i h
predavateljev
1. G. A. Berna, National Energy Software Center, Argone Na­
tional Laboratory. Illinois ZDA: Severe Core Damage Re­
search in USA
2. D. C. Groeneveld; Atomic Energy of Canada Ltd., Physical
Mechanisms and Prediction Techniques for Boiling Heat
Transfer Canada: Chalk River Nuclear Laboratories and Ato­
mic Energy of Canada Limited.
3. Denwood Ross, US Nuclear Regulatory Commission, Wa­
shington, ZDA: Reactor Safety Research at NRC.
19
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO
Seminarji in predavanja d o m a č i h
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
predavateljev
M. Baričič: Poročanje o simpoziju v Portorožu.
J. Čibej: Analiza zaposlitve delavca.
M. Dečman: Kalkulacije cen izdelkov.
M. Dečman: Primer iz prakse - AOP v trgovini.
M. Dečman: Sestavnice proizvodov.
Z. Gaborovič: Poročilo o razstavi v Londonu.
P. Golob: Algoritmi.
R. Kolar: Poročilo iz Londona.
R. Kolar- Poročilo iz Londona.
R. Kolar: Poročilo iz Londona.
R. Kolar: Poročanje o razstavi v Hannoveru.
J. Kržič: Ocenjevanje modelov AR IMA.
V. Mahnič: Register proizvodov SOZD-ZPS.
V. Mahnič: Ultra - tistem za upravljanje pod baz.
V. Mahnič: Četrtkovo izobraževanje.
V. Mahnič: Ultra-sistem za upravljanje pod. baz.
V. Mahnič: Ultra-sistem za upravljanje pod. baz.
V. Mahnič: Progr. paket za vod. evid. investicij.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
Mavec Predstavitev programa ART studio.
Mele: Relacijske baze podatkov.
Mele: High ordered Systems.
Mele: Relacijska algebra.
Mele: MANTIS.
Mele: Baze podatkov.
Mele: High ordered systems.
Nagode: Poročilo o seminarju o komunikacijah.
Noack: Novosti na Vax-u.
Noack: Poročanje o razstavi v Hannoveru.
Noack: U L T R A
Noack: V A Y - V M S 4 . 2 - NOVOSTI.
Radalj: Poročilo iz Londona.
Semrl: Por-čilo iz Cavtata.
Seviek: Poročanje o simpoziju v Cavtatu.
SevSek: Poročilo s poletne Sole v Italiji.
Seviek Poročanje o simpoziju v Portorožu.
Srebotnjak: Uporabniški software - workshop.
Srebotnjak: ATARI — uporaba orodij workshop.
Srebotnjak: DATA BASE MASTER - workshop.
Srebotnjak: Lotus 123 - II. workshop.
Srebotnjak: USER FRIENDLY ATARI - mouse device.
Srebotnjak: Lotus 123 - I. workshop.
Srebotnjak: Tekstproces - FIRST WORD with mouse.
Srebotnjak: Švedska - rač. pismenost v Šolah.
Srebotnjak: Grafika - uporaba orodij - workshop.
Srebotnjak: Prog. jeziki na32-bitnem računalniku.
Srebotnjak: Grafični OS with mouse - workshop.
Srebotnjak: Švedska - delovno okolje.
Stojanovski: Poročilo iz Londona.
Stojanovski: Poročanje o udeležbi na simpozijih.
Stojanovski: I/O tabele in medfaktorska analiza.
Stojanovski: Aspekti rzika pri prid. el. energije.
Stojanovski: Poročanje o udeležbi na simpozijih.
Stojanovski: Verjetnost hipotez - Bayesov pristop.
Sue: Osnove V A X - 1 1 DATATRIEVE.
Šuc: Tečaj DBMS.
Šuc: V A X - 1 1 DBMS.
Šuc: V A X - 1 1 DBMS tečaj.
Sue: V A X - 1 1 DBMS.
Šuc: Osnove V A X - 1 1 DATATRIEVE.
Šuc: MANTIS - četrtkovo predavanje.
Toni: Novosti o PC.
Toni: O planiranju.
Toni: Poročanje o razstavi v Hannoveru.
Toni: Uporabniški softver za IBM-PC.
Toni: Osnove oper. sistema PC-DOS.
Toni: Četrtkovo predavanje.
Toni: UporabniSki softver za IBM-PC.
Toni. IBM in DBMS.
Toni: OA I I . del.
Toni: Cobol.
Toni: Četrtkovo predavanje.
Toni: FT računalniki.
Toni: WS program za PC.
Toni: Trendi v računalništvu.
Toni: OA I. del.
Tor.i Prog. knjižnica za IBM-PC na odseku.
Ulčar. Bodočnost brez programiranja.
Ulčar: Poročilo iz Londona.
Ulčar: Novice v zvezi z mikroračunalniki.
Ulčaf: Kako kupujemo računalnike.
Vovk: Poročilo o razstavi v Muenchnu.
Vrabec: Poročilo o razstavi v Muenchnu.
Seminarji in predavanja t u j i h
predavateljev
1.
V. Hajdinjak: Zavod za organizacijo poslovanja, Ljubljana:
CIM/COPICS.
2. B. Gogala, Project Organisation Toronto, Canada: Uporaba
VMS podprogramov.
3. Šantl, ISKRA-DELTA, Ljubljana: TRIGLAV.
PRAKTIKANTI NA DELU NA INSTITUTU
ODSEK ZA FIZIKO JEDRA
Lorger Tomaž
Udovč Mitja
Lipoglaviek Matej
Baggia Tina
Roje Helena
Mfklavžič Rastko
ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI
VrhovSek Katja
Povrh Zoran
Baje Jure
Jovanovski Pavle
KokoSar Janko
SakelSek Roman
Vaupotič NataSa
Križman Miko
Sket Gordan
Baje Jure
KogovSek SaSo
Ečimovič Timotej
Vrabič Eva
Anžel Vladimir
Jagodic Rok
Sean Bojan
121
ODSEK ZA KEMIJO FLUORA
Kmecl Primož
Vencetj Janez
ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN
REGULACIJE
Bavdek Dušan
Kobe Boitjan
Jereb Matej
Kraievec Viktor
Majdič Al«i
Gogala Andrej
Nograiek Gorazd
Kuiar Žiga
ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO
Gaiičič Betka
Grm Alenka
ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO
Kramarič Vlasta
Hočevar Samo
Rajčevič Marko
Pukiič Mojca
ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRINIKO
Težak Suzana
Zgonc Mateja
Račič Mateja
Kline Branko
Rot Igor
Eržen Matjaž
Šubic Vedran
SEKRETARIAT
ODSEK ZA KERAMIKO
Bezič Janez
Krivec Petra
Polak Marjan
Frlec Spela
Petrič Marko
Kunaver Uroi
ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO
Frlec Miha
Guitin Andrej
ODSEK Z A BIOKEMIJO
Potokar Peter
Blaznik Barbara
Turk Mateja
Gruden Kristina
Del Fabro Bianka Nina
Koiič Darko
Dimic Simona
Ukmar Damjana
Senegačnik Marjan
Lipoviek DaJa
Križaj Igor
ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV
Zdeiar Urban
Vrevc Blaž
Zoreč Matej
Klinar Tomaž
Rudolf Dejan
Čem i k Tadeja
Leskoiek Brane
Brnot Rok
Hozjan Darko
Habjan Samo
ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Furlan Rok
Gubina Andrej
Rajčevič Marko
Zidar Peter
Stojič Dragana
Krof lic Jernej
Kovač Bojan
Gornik Iztok
Pavlovič Aleksander
Šimenc Eva
Del Fabro Bianka Nina
Gregoric Simona
Neikovič Sanja
Habjan Samo
Močnik Andrej
Porenta Andrej
Kiopčič Marko
Supan Tomaž
Škrleb Katarina
Kovačič Gorazd
Čibej Branko
Novotnv Andrej
Dukič Rasto
Zupan Alei
Rupnik Marko
Kolbezen Barbara
Pečovnik Primož
Culiberg Jure
Lazar Miha
Mežik Janko
Jakhel Črt
Žakelj Bernard
Mlakar Marjana
Puinik Simona
Perui Mitja
Bernik Eva
Kuhar Marko
Mencinger Jure
Slivnik Boitjan
Lavrenčič Metka
Štrumbelj Tomaž
Čibej Branko
Mulej Miha
Rapaič lirika
Keliin Drago
Golob Matej
Štampar Igor
Savnik Iztok
Lavrič Cene
Ogrin Anita
ODSEK Z A REAKTORSKO TEHNIKO
Suttič Matej
Bajec Rok
Cepec Miro
Breznik Saio
Majhenič Žan
Deželan Tomaž
Gortnar Oton
Cenčic Groga
LeJkovec Rok
ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO
Novak Alojz
Šnuderl Miha
Bogataj Tomo
ODSEK Z A UPORABNO MATEMATIKO
DELAVNICE
Avbelj Miha
Vidmar Barbara
ODSEK ZA AVTOMATIKO. BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO
Vidonja Tomaž
Podobnik Barbara
Stepanovič Aleksander
Žnidariič Viktor
Stanič Samo
Turk Romana
Virant Pavel
Danev Klemen
Maček Katarina
Zorko Albert
Horvat Bogdan
Kulovec Andrej
Vrančič Damir
Pavlin Marko
Norčič Gorazd
Rosina Sonja
Podobnik Barbara
Vidmar Marko
Kotar Uroi
Oblak Aleksej
Keržič Mateja
Pečjak Jernej
Zabel Uroi
Grabnar Darja
Baggia Tina
Cimperman Helena
Kresal Barbara
Veleniek Veronika
Novak Martina
Rosina Sonja
Gračner Barbara
Kuhar Marko
G j ud Barbara
Korenini Bojan
Amon Samo
Slivnik Boitjan
Šterban Gorazd
Bajželj Barbara
Pivk Katarina
Sirca Simon
Pompe Uroi
Prosenik Jože
Pavlovič Aleksander
Mandelj Matjaž
Mrevlje Uria
Polajnar Irena
Jaklič Eva
Daneu Klemen
Stopar Duian
Vilfan Andrej
Budin Mateja
Česnik Tadeja
Jaklič Janez
Hrvatin Maja
STEKLOPIHASKA DELAVNICA
Žemljic Julija
122
OBISKI NA INSTITUTU
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
Uhieda Adussalam.
Tripoli. Libija
Paul Walder.
Venezueiski institut.
Caracas
Jacek Henntl.
Inst. jedrske fizike.
Krakov. Poljska
Teresa Kulikowska.
Poljska, za IAEA
Hague M.D.Monzurul.
Bangiadeiki atomski institut.
Bangladeš
Arthur A. Paasanen.
AECL
Kanada
V. Bočinski.
Elektroprom.
Moskva. SZ
Carlos Araoz.
Fuel Co. of Atomic Energy Commis­
sion of Argentina
Simon Cole,
Marconi, Anglija
Devojko Dmitri).
Be'onski politehnični institut.
SZ
Xu Wenbo.
Biro za medic, znanost in izobražev..
Kitajska
Wolfgang Breyer,
Kraftwerk Union, Erlangen,
ZRN
Henry R Waller.
Duke University. Durham.
ZDA
Bahram Mohtadi.
Univerza Teheran.
Iran
Egon Lange.
Balzers. Liechtenstein
Johan de Vries,
Tehnična univerza Delft.
Nizozemska
Mario Mariscoti,
Argentina
Orestes Tzalos,
Univerza Joaviva,
Grčija
Cornil Francois,
National Forge, Sant Niklaas,
Belgija
M. Kassem,
Cairo Univerza,
Egipt
Athanatsios Charitos.
Univerza Atene,
Grčija
Fenzlein Walter Claus.
KWU. ZRN
Lorenisen GQuving,
Forshingson 1. Oslo,
Norveika
Nils Azeltnes,
Sunnaas Hospital,
Norveška
David Diamong,
Brookhaven Nat. Lab. Upton,
New York, ZDA
Reinhard Geiger,
Univerza Miinchen.
ZRN
Azizur Rahman,
Bangladei
J. Qudrat Mataboally,
Mednarodna tola reaktorske fizike.
Bangladei
Robert Muranaka,
ZDA (IAEA)
Molevar Ladislav,
Atomic Energy Commission
ČSSR
Hron Miroslav,
Nuklearnoraziikovalni institut
ČSSR
6.1.1986
17.-201.
20-24.1.
21.1.-21.2.
21.1.-22.10.
23.1.
24.1.
31.1.
20.2.
20.2-17.12.
26.2.
262.
27.2.
28.2.
4.3.
63.
7.3.
7.3.
10.3.
10.3.
10.30.
12.3.
12.3.
12.3.
17.3.
22.3.
24.3.-28.3.
24.3.-28.3.
25.3.-28.3.
31 J .
31.3.
32. Carlsson Tomas.
Institut za teoretsko fiziko.
Švedska
33. Allen M. Shapiro.
US. Geological Survey. Reston.
Virginia, ZOA
34. R.H. Pain.
Univerza Newcastle upon Tyne.
Velika Britanija
35. Soren Johanson.
Bjorkgaton.
švedska
36. C. Karen Steineke.
Westinghouse. Pittsbourgh.
ZDA
37. Donald E.Erb.
Ministrstvo za energijo.
ZDA
38. Hans Peter Samstag.
Nudear Data Frankfurt.
ZRN
39. Roy Koirthyohann.
Univerza Missouri. Columbia.
ZDA
40. R. Davis.
North Carolina State University,
ZDA
41. Stoepper Mar kos.
Nuklearni Raziskovalni center.
ZRN
42. Hunyadi Kona,
Inst, of Nudear Research, Debrecen
Madžarska
43. N. W. Tschoegle,
California Inst, of Technology,
ZDA
44. Igor Simy,
Leningrad Institute of Physics & Tecnology.
SZ
45, Qian Jihui.
IAEA,
Kitajska
Antol
Jonsone.
46.
Izinta Budapest,
Madžarska
47. Kim Suagu,
Korea
48. Horvai Gyorgy,
Technical University, Budapest,
Madžarska
49. Stuart Carter,
University of Reading,
Velika Britanija
50. John Henry Bickel,
Connecticut, ZDA
51. Choichi Nonaka
Jeol Dunaj,
Japonska
52. Werner Mochleidt,
Univerza Miinchen,
ZRN
S3. Jonakova Vera,
ČSSR akademija znanosti Praga,
ČSSR
54. Giinter Jakob Blass,
Kemforschungtanlage, Jiilich,
ZRN
55. Vinko Maligoj,
Momdial Fungo,
Italija
56. Janusz Holyst,
Varlava Inst, of Physics,
Poljska
57. Emilio Bunnettini,
Fuscstti, Rim,
Italija
58. Beyer Carl Ernest,
Battelle, Californika,
ZDA (IAEA)
59. Raunemee Tamo,
Univerza Knopio,
Finska
60. Janina Kuczera,
Agricultural Academy of Wroclaw,
Poljska
1.4.-15.6.
3.4.-10.4.
6.-13.4.
7.4.
8.4
8.4.
8.4.
14.4.
21.-28.4.
9.-10.5.
13.5.
14.5.
16.5.
20.5.
21.5.
22.5.
235.
25.-26.5.
26.5.
26.5.
26.5.
27.5:
3.6.-10.6.
4.6.
5.-7.6.
6.6.
9.6.-9.7.
12.8,
15.6.-15.7
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
16.6.-16.8.
Despinic George.
McManer University, Ontario,
Kanada
Oahlborg Ulf.
17.6.-25.6.
TehnRka visoka tola, Stockholm,
Švedska
Sheng Oeshen.
18.6.
Chang Chun Post ^Telecommunication
University,
Kitajsta
Frederich F. Cadem.
25 £.
Westinghouse Nuclear Centre, Pittsburgh,
ZOA
Rolf Borsdorf,
26.6.
Karl Marx Univerza, Leipzig,
DRN
2.7.
Nikolai M. Plahida,
Inst, for Nuclear Research, Dubna,
SZ
9.7.
Volfgang Fred,
University of Umea,
Švedska
14.7.
Robert Springer,
Laborarij Argon ne,
ZDA
24.7.
Ondracek Gerhard.
Reaktorski center Karlsruhe,
ZRN
25.7,
Aldape de Flores Francisca
Nuclear Institute Mexico
11.8.
Gregg Hills.
Physics University of Waterloo,
Kanada
18.8.-18.9.
Jan Peter Adrianse,
Delft University of Technology.
Nizozemska
21.8.
Phylip Gary Eller.
National Lab. Los Alamos,
New Mexico
22.8.
Thome Manfred,
Saarberg Verke AG,
ZRN
22.8
Richard Sprycha,
Univerza Lublin,
Poljska
28.-29.8.
YaoKailun,
Central China University of Science.
Kitajska
1.9.-8.9.
Neil Bartlett,
University of California,
ZDA
4.9.
Terry Paul Watts.
US Veterinary inspection,
ZOA
7.-13.9.
Daniel Fiat,
Univeryity of Chicago,
ZDA
8.-14.9.
Danilo G. Sannikov,
Inst, za kristalografijo. Moskva,
SZ
10.9.
A. R. de Freitag,
Institut de Sao Paolo,
Brazilija
10.9.
K. Vaughan Wilkes,
Oxford University,
Velika Britanija
12.9.
Domenico Romeo,
Univerza v Trstu,
Italija
12.9.-19.9.
Joseph Minarick,
Science Applications, Int. Corp.
Tennessee, ZDA
14.-21.9.
Sideris Antonias G.,
Enercon Services, Atlanta,
ZDA
15.9,86-15.2.87
Hugo Schmidt,
Montana State University,
ZDA
18.9.
Zhang Chaoren,
Nanjing Aeronautical Institute,
Kitajska
22.9.
Marc Deffronnei,
Westinghouse Nucl. International,
Bruselj, Belgija
124
89. JorgKarger,
22.9.-2.10.
Karl Marx Univerza. Leipzig,
NDR
90. Kurt Heinrich.
23.9.
Nat. Bureau of Standards.
ZDA
9 1 . Perez Nauaya Ana Maria,
29.9.
Inst. Nee. de Investigation Nudeares.
Mexico
92. Leonard Saffer.
29.9-3.10.
USNRC. Workington.
ZDA
93. Glen A. Russell.
30.9.
Iowa State University.
ZDA
94. Manfred Hergenhahn.
2.-5.10.
Inst, za biokemijo, Heidelberg.
ZRN
95. Tomas Carlsson,
6.-26.10.
Chalmers Inst, of Technology, Goteborg,
Švedska
96. Michael Servit.
13.10.-12.12.
Čeika tehnična univerza,
ČSSR
97. Srinivason Vanikipuram Thiruvenkatarhari.
Bhabha Atomic Research Centre.
13.10.
Trombay. Bombay.
Indija
98. AlpoKallio.
13.-17.10.
Univerza of Oulu,
Finska
99. Radoslav Todorov,
16.10.
Metallkeram. Sofija,
Bolgarija
100. Vilmar Klemt,
20.10.-14.11.
Kernforschungsanlage, Julich,
ZRN
101. Oliver Kapasi,
25.10.
Lorand Etvos Univerza, Budknpeita.
Madžarska
102. John H. Beynon.
27.10.
University College of Swansea.
Velika Britanija
103. Yoshi Fujiwars.
27.10.
Japonska za Univ. v Regensburgu.
ZRN
104. Aleksandre Maksimilenko.
4 . - 2 8 . 11.
Inst, of experimental cardiology
105. Janusz Przeslawsky.
11.-18.11
Univerza v Wroclawu,
Poljska
106. Heini Granicker,
1 2 - 1 3 11.
Inst, fur Reaktorforschung, Wurelingen,
ZRN
107. John Bocopaulos,
16.-23.11.
Nucl. Research Centre Demokritos,
Atene, Grčija
108. John F. Wilkinson,
18.11.
University of Edinburgh,
Velika Britanija
109. Klaus Miiller,
24.-26.11.
Inst, for Physikalische Chemie der
Universitat Stuttgart,
ZRN
110. A. 0 . Barut,
25.-26.11.
Inst, for Theoretical Physics, Univerza
v Coloradu,
ZDA
111. Edvard Mihailovič Špilevski,
25.11.-15.12.
Fakulteta za fiziko beloruske državne
univerze v Minsku,
SZ
112. Ekkahard Lutz,
5.-15.12.
Technische Universitat Hamburg
ZRN
113. Alfred Natthes,
12 12.
Univerza Miinchen,
ZRN
NAGRADE IN PRIZNANJA. KI SO JIH PREJELI SODELAVCI INSTITUTA
PRIZNANJA INSTITUTU
1.
2.
3.
4.
5.
6.
29.8.1966 - Iskra Kibernetika - Pohvala za uspešno znanst­
veno in strokovno sodelovanje in pomoč.
Oktober 1966 - Dinos ob 40 letnici - Priznanje za uspešno
in dolgoletno poslovno sodelovanje.
22.10.1966 - T A M Tovarna avtomobilov in motorjev
Maribor - Bronasta plaketa za zasluge pri razvoju delovne
organizacije.
11.12.1966 - Kemijski institut ..Boris Kidrič" - Plaketa
instituta za dolgoletno uspešno sodelovanje.
November 1986 - Gimnazija Bežigrad ob 50 letnici - Pri­
znanje za pomoč in dolgoletno sodelovanje.
Ekotoiki laboratorij - z» spremljanje posledic černobil­
ske nesreče v Sloveniji — Zlata značka Republiškega Štaba
civilne zaščite SRS.
5.
6.
SEZNAM DELAVCEV IJS. KI SO PREJELI NAGRADE SO
LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Z A SVOJE RAZISKOVALNE IN
INVENTIVNE DOSEŽKE V LETU 1986
1.
PRIZNANJA IN NAGRADE SODELAVCEM INSTITUTA
2.
3.
Kdiričeve nagrade:
1.
Dr. Boeiljki Tadič in prod. dr. Rati Pircu za vrhunske dosež­
ke na področju teorije faznih prehodov.
4.
5.
Nagrade sklada Borisa Kidriča:
1.
2.
Dr. Borisu Naviniku. Antonu Žabkarju, dipl. ing. in Petru
Panjenu. dipl. ing. za raziskovalne dosežke s področja in­
terakcij ionov in plazme s površinami trdnih snovi.
Profesorju dr. Janezu Strnadu za raziskave v fizikalni di­
daktiki.
Nagrade za izume in tehnične izboljšave:
1.
2.
3.
4.
Božo Glavič, ing. in Milan Šantelj, ing. za tehnično izboljša­
vo Ročni vetromer RVM 96.
Dr. Boris Navinšek in Anton Žabkar, dipl. ing., za izum
Trde zaščite prevleke iz titanovega nitrida za povečanje živ­
ljenjske dobe orodij in strojnih delov.
Vital Eržen, profesor dr. Janez Stepiinik, Damir Zaje, dipl.
ing. in doc. dr. Adrijan Levstik za tehnično izboljšavo Ultra­
zvočni defektoskop.
Dr. Rudolf Mum, mag. Borut Kastelic, Dušan Pečko. dipl.
ing., Davor Miljan. dipl. ing., profesor dr. Jože Pahor-in To­
maž Lunder, dipl. ing., za tehnično izboljšavo Sistem raču­
nalniško vodenih radiometričnih vrat - RV 3.
Marijan Miletič. dipl. ing.. Branko Jevtič. ing.. Tomaž KrittofHc. Igor Ozimek. dipl. ing.. Robert Reinhardt. dipl. ing. in
dr. Marjan Spegel za Enokartični 16-bitni mikroračunalnik
PMP-11.
Dr. Janez Pirš, Silva Piri. dipl. ing., Igor Musevič, dipl. ing.,
Bojan Marin, dipl. ing., mag. Tone PleterJek, Peter S tavanj,
dipl. ing.. Andrej Gartner, dipl. ing., Jože Pirkovič. Jože Pucelj. dipl. ing.. Erik Margan in Janez Drmaž za tehnologijo
izdelave in krmiljenja tekočekristalnih optičnih prikazo­
valnikov.
6.
7.
Meta Ančik za ..Razvoj postopka nanašanja scintilatorja v
scintilacijske celice za merjenje radona".
Arkadi} Popovič za ..Razvoj merilnika kisika MK—100".
Janez KoroJin za ..Razvoj metode za določanje makro in
mikroelementov v odpadnem blatu iz čistilnih naprav".
Marina Spenko za ..Razvoj postopkov za določanje nečistoč
v kemikalijah za potrebe mikroelektronske industrije".
Teodor Mohar za ..Avtomatizacijo postopka za koncentri­
ranje radionuklidov v vzorcih vod s površinskim odparevanjem".
Štefica Fedina za ..Optimizacijo postopka za določanje stron­
cija— 90 in stroncija—89 v različnih vzorcih iz okolja".
Miro Škofljanec za ..Vpeljavo postopka za filtriranje vzrocev
vod skozi filter milipore 0 , 4 5 / i n " .
SEZNAM SODELAVCEV IJS. KI SO PREJELI DRUGE NAGRA­
DE IN PRIZNANJA
1.
2.
3.
4.
5.
D. Brajnik za spremljanje posledic černobilske nesreče v
Sloveniji - Zlati znak Republiškega itaba civilne zaščite SRS.
I. Fabič za diplomsko delo na področju uporabe grafov v
kemiji - Krnika nagrada.
M. Korun za spremljanje posledic černobilske nesreče v Slo­
veniji - Zlata značka Republiikega itaba civilne zaščite SRS.
J. Lenarčič za doktorsko delo - Bedjaničeva nagrada.
V. Marinkovič - zlata plaketa Društva za elektronsko mikro­
skopijo SR Srbije.
125
PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA INSTITUTA
FINANČNO STANJE 31.12.1986
v tisočih din
1985
A.
1986
A.
POSLOVNA SREDSTVA
2.587.171
Osnovna sredstva v uporabi
998.800
Osnovna sredstva v pripravi
Dolgoročni plasmaji
190.919
Kratkoročni plasmaji
235.000
Zalogi
266.886
538344
Denarja sredstva
Vrednostni papirji
41.664
Terjatve iz poslovnih razmerij
434.592
3.554
Terjatve iz dohodka
Aktivne časovne razmejitve
1.059
Poslovna sredstva izven uporabe
112
SREDSTVA REZERV
90.012
36.994
SREDSTVA SOLIDARNOSTI
SREDSTVA SKUPNE PORABE
363.911
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
B.
C.
0
SKUPAJ AKTIVA
5.789.018
6.133.534
3.874 458
208.480
1.439.000
524.831
409.210
34.681
1.230.038
4.309
20.889
274
207.050
139.172
1.026.332
1986
1965
V I R I POSLOVNIH SREDSTEV
3.810.123
Poslovni sklad
131.500
Dolgoročno združena sredstva
Dolgoročni krediti
115.498
263.660
Kratkoročni krediti
Obvezo, iz poslovnih razmerij
792.343
Obvezn. za odtegnjene davke in
128.937
prispevke
12.859
7. Obveznosti iz dohodka
8. Pasivne časovne razmejitve
43.181
90.012
V I R I SREDSTEV RAZERV
V I R I SREDSTEV SOLIDARNOSTI
36.994
IN SRED. ZA DRUGE NAMENE
V I R I SREDSTEV SKUP. PORABE 363.911
10.776380
202365
511.116
71300
1545.115
SKJPAI PASIVA
15.252.258
1.
2.
3.
4.
5.
6.
B.
C.
D.
5.789.018
410.850
228.759
133.919
207.050
139.172
1.026332
15.252.258
UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA ZA LETO 1986
A. PRIHODKI
1. Prihodki na osnovi
pogodb z RSS
2. Prihodki na osnovi
pogodb z delovnimi
in drugimi organi­
zacijami
3. Izredni prihodki
4. Prihodki od pro­
danega materiala
5. Prihodki ustvarjeni iz
naslova uporabe pro­
izvodov in storitev za
lastne potrebe
126
B. ODHODKI
4.093.425.525
3 936.021 208
509.275.163
3.878.027
240.393.074 8.782.992.997
1. Materialni stroški
2. Amortizacija
3. Ostali stroiki
2.188.539.586
682.771.265
2.875.995 2.874.186.846
C. DOHODEK
1. Obveznosti iz
dohodka
5.908.806.151
D. ČISTI DOHODEK
1. BOD
2. Sklad skupne porabe
3. Poslovni in razisko­
valni sklad
4. Rezervni sklad
5. Drugi skladi
5.096.298338
2.915.292.900
450.930333
812.507.813
1.592.949.578
118.176.123
18.949.404
ŠTEVILO IN SESTAVA SODELAVCEV PO POSAMEZNIH DELOVNIH ENOTAH
Odseki
F-1
F-2
F-3
F-5
Skupaj F
Starejši
raziskovalci
Mlajši
raziskovalci
13
23
1
31
Raziskovalci
skupaj
Delavci na
ing. delokr.
(Stanje31.12.1985)
Tehniki
Ostali
delavci
SKUPAJ
5
9
1
9
24
18
32
2
40
8
2
8
7
1
14
4
1
18
51
5
63
92
18
22
5
137
4
2
2
5
7
17
15
12
7
11
22
27
9
4
3
5
15
10
K-1
K-2
K-3
K-4
K-5
B
68
11
10
5
6
15
10
Skupaj K+B
57
37
94
46
E-1
E-2
E-3
E-4
E-5
4
4
1
13
14
5
30
18
9
1
43
6
2
12
10
2
Skupaj E
R-1
R-2
R-3
R-4
22
49
71
17
32
17
137
9
3
1
3
8
13
6
19
12
8
5
6
1
1
3
17
7
3
31
58
9
27
Skupaj R
16
33
17
16
1
15
49
33
13
30
125
50
2
12
17
20
16
5
6
1
35
3
5
3
12
44
9
2
51
4
12
17
20
16
5
6
6
4
35
3
5
3
12
44
9
2
306
813
29
19
10
17
43
42
12
30
15
21
64
7
OUM
SEPO
DIR. PISARNA
SEKRETARIAT
FIN. RAČ. SLUŽBA
KOMERCIALA
KNJIŽNICA
RCIJS
Z
CTP
DEL. IN KONSTR.
STEKLOPIH. DEL.
RAZMN., FOTOL., STR.
GARAŽE
OKREPČEVALNICA
VZDRŽ.SPRALN.
SKLADIŠČA
ZROS
SKUPAJ
4
2
166
144
310
119
78
160
PREGLED V LETU 1986 OBJAVUENIH IN DOKONČANIH DEL
Objavljena
Znanstv. Objavlj.
publik.
referati
Odsek za teorijsko fiziko
Odsek za fiziko jedra
Odsek za tanke plasti in površine
Odsek za fiziko trdne snovi
Odsek za kemijo fluora
Odsek za spektroskopijo
Odsek za fizikalno kemijo
Odsek za jedrsko kemijo
Odsek za keramiko
Odsek za biokemijo
Odsek za avt., biokib. in robot.
Odsek za rač. avt. in regulac.
Odsek za profesional. elektron.
Odsek za računal, in inform.
Odsek za splošno elektroniko
Odsek za reaktorsko fiziko
Odsek za energ. in vod. proč.
Odsek za obratov reaktorja
Odsek za reaktorsko tehniko
Služba ta zaščito pred sevanji
Odsek za uporabno malem.
SKUPAJ
20
26
3
57
12
4
6
10
14
13
6
3
12
12
12
32
1
1
1
5
40
20
33
24
25
26
5
2
dela
Strok.-polj.
znan. publ.
Neobjavljena
Institut.
dokum.
dela
Neobjav. Ostala nereferati obj dela
Patenti in
tehn. izb.
Dipl. Mag. Dok.
dela dela dela
1
1
2
1
4
3
1
5
4
2
1
-
-
-
—
-
2
1
1
28
1
26
19
8
4
12
46
11
24
4
2
61
13
21
11
7
15
36
13
6
23
53
6
3
1
1
2
4
3
2
4
_
_.
214
264
354
226
37
15
15
37
-
56
5
3
7
5
14
58
4
10
1
23
1
1
6
10
16
2
2
1.
2
-
2
:
_
-
127
PREGLED ŠTEVILA OBJAVLJENIH iN NEOBJAVLJENIH DEL V LETIH 1970 - 1 9 8 6
ŠTEVILO DEL
-o
0
1300
SsS
1200 -
47
1100
64
1000
72
900
74
65
94
69
600
67
700
76
684
74
73
626
574
337
353
63
84
600
500 -
92
335
376
379
352
469
491
489
494
60
too - (0
42
240
45
300 -
260
155
264
150
200 -
100 -
113
133
m
1970
—
71
72
219
218
73
74
305
301
320
320
300
296
343
312
75
76
77
78
79
80
61
82
Opomba: Med ..objavljena dela" so Šteti članki v znanstvenih, strokovnih in poljudno znanstvenih
revijah ter referati z znanstvenih zborovanj, ki so bili v celoti ponatisnjeni v zbornikih. ..Neobjavljena
dela" pa obsegajo institutske dokumente (npr. delovna poročila), referate z znanstvenih zborovanj, ki
niso bili ponatisnjeni v zbornikih, in patente. Ta klasifikacija del je bila na institutu uvedena leta 1970,
zato so v grafikonu zajeti le podatki od tega leta dalje.
128
419
05
86
PREGLED ŠTEVILA SODELAVCEV INSTITUTA IN NJIHOVE IZOBRAZBE V LETIH 1949 - 1 9 8 6
129
NEKAJ ZBIRNIH PODATKOV O DELU INSTITUTA „J02EF STEFAN
Institut je danes po 37 letih od svoje ustanovitve največja koncentracija ra­
ziskovalnega potenciala na naravoslovno tehničnem področju v SR Sloveniji.
Taka koncentracija omogoča interdisciplinarne in multkJisciplinarne raziskave,
ki niso možne drugje ob isti smotrnosti uporabe sredstev in razpoložljive opreme.
Dejavnost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih
in sorodnih ved, kot so fizika, kemija, reaktorska in procesna tehnika, zaščita
pred ionizirajočimi sevanji in varstvo okolja, biokemija, elektronika in avtomatika,
uporabna matematika, računalništvo in obravnavanje poslovnih, statističnih ter
znanstvenih podatkov in informacij, energetsko svetovanje, kot tudi študij pro­
gramov, sistemski inženiring ter raziskave umetne inteligence.
Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključujejo v razi­
skovalno delo v okviru programa instituta, obenem pa tudi nadaljujejo študij na
podiplomski ravni. Institut si s šolanjem okoli stopetdeset sodelavcev — podiplomcev zagotavlja visoko usposobljene strokovnjake.
Na institutu dela skupaj: 813 sodelavcev, od tega 149 doktorjev, 65 profe­
sorjev in drugih sodelavcev posameznih fakultet, ki opravljajo svoje delo na insti­
tutu in 39 sodelavcev instituta, ki se pedagoško udejstvujejo na nekaterih fakul­
tetah univerz.
Znanstveno raziskovalno delo instituta v letu 1986: 214 znanstvenih publi­
kacij, 264 referatov, ki so bili objavljeni v zbornikih, 37 strokovnih ali poljudno
znanstvenih člankov, 353 institutskih dokumentov, 226 neobjavljenih referatov
in 16 patentov.
V letu 1986
— so bile sodelavcem podaljene naslednje nagrade in prizna­
nja: 1 Kidričeva nagrada, 8 nagrad Sklada Borisa Kidriča,
od teh 6 za iznajdbe in izpopolnitve,
— so se sodelavci Instituta udeležili: 268 mednarodnih in 73
domačih znanstvenih zborovanj, seminarjev ali letnih šol,
— je bilo na institutu opravljenih 37 diplomskih del, 15 ma­
gistrskih del in 8 doktorskih del,
— je institut podelil: 22 štipendij za študente univerze, tako
da je imel v tem letu 53 štipendistov,
— se je na institutu zaposlilo 44 mlajših raziskovalcev — podiplomcev.
V okviru sodelovanja s tujimi raziskovalnimi ustanovami je bilo v letu 1986
42 sodelavcev instituta na strokovnem delu v tujini, 102 tuja znanstvenika in
raziskovalca z drugih domačih ustanov pa sta sodelovala pri raziskovalnem delu
instituta.
Za uspešno raziskovalno delo je sodobna oprema življenjsko pomembna. V
letu 1986 je institut vložil v nabavo nove in dopolnilne opreme 1.209523.557 din.
Dohodek od storitev za neposredne naročnike in od raziskav, ki so uporab­
ljena v gospodarstvu, je večji kot dohodek instituta iz Raziskovalne skupnosti
Slovenije, ki je namenjen temeljnim usmerjenim raziskavam. Delež slednjih je
približno polovica.
V letu 1986 je bilo sklenjenih 113 večjih pogodb z neposrednimi naročniki.
.4
SOME SELECTED DATA ON THE WORK OF THE „J02EF STEFAN"
INSTITUTE
The Institute today, 37 years after it: inception, represents the largest concen­
tration of research potential in the field of natural science and technology in the
Republic of Slovenia, Yugoslavia. Such a concentration enables it to perform
interdisciplinary and multidisciplinary research not achievable elsewhere with
the same purpuseful use of funds and equipment.
The activities of the Institute cover the fields of natural science, technology
and related disciplines, such as physics, chemistry, reactor and process technolo­
gy, health physics and environmental protection, biochemistry, electronics and
automation, applied mathematics, computing and the treatment of commercial,
statistical and scientific data and information, energy consulting, as well as studies
of computer programming, system engineering and research on artificial intelli­
gence.
The personel policies of the Institute are designed to include graduands in
research work within the Institut programme, and at the same time to encourage
them to continue their studies at the postgraduate level. With the training of
about 150 postgraduate workers, the Institute ensures a constant supply of skilled
experts.
All together there are 813 staff at the Institute, of whom 149 are Ph. D's; 65
are professors at other academic staff of particular University faculties, who un­
dertake research at the Institute, as well as 39 Instfetestaff who also take part
in the pedagogic work of various faculties of the universities.
The scientific research work at the Institute in 1986 was published in 214
scientific papers, 264 contributions to scientific meetings published in procee­
dings, 37 technical or popular-scientific articles, 353 Institute reports, 226 unpub­
lished congress papers and 16 patents.
In 1986
— staff were awarded the following prices and awards: 1 Kidrič
Prize, 8 prizes from the Boris Kidrič Fund, of which 6 were
discoveries and developments;
— staff attended 268 international and 73 domestic scientific
meetings, seminars and summer schools;
- 37 graduate, 15 masters' and 8 doctorate theses were comple­
ted at the Institute;
— the Institute awarded 22 scholarship to university students,
thus bringing the total of scholarschips in this year to 53;
- the Institute engaged 44 younger research workers - post­
graduates.
In the framework of the Institute's cooperation with foreign research institu­
tions, in 1986 42 Institute staff spent working visits abroad, and 102 foreign
scientists or research workers from other domestic institutions co-operated in
the research work of the Institute.
For successful research work, modern equipment is a vital necessity. In 1986
the Institute invested funds of 1209523.557 dinars in new or improved equip­
ment.
Income from services for direct customers and from applied research of bene­
fit to the economy is bigger than the income from the Research Community of
Slovenia. The fraction of funds devoted to basic research is about a half.
In 1986 113 bigges contracts were signed with direct major costumers.