Proces - swqlab - Univerza v Mariboru

Comments

Transcription

Proces - swqlab - Univerza v Mariboru
Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede
Laboratorij za kakovost in testiranje programske opreme
Modeliranje procesov –
vidik razvoja informacijskega
sistema in simulacije
Red. prof. dr. Robert Leskovar
(zapiski predavanj 8.1.2015, UL FU)
Vsebina



1. del: Procesi z vidika razvijalca
informacijskega sistema
2. del: Kako postavim spletno trgovino z
odprtokodnimi orodji?
3. del: Primer projekta optimizacije poslovnih
procesov
RL, 2015
1. del - Procesi z vidika razvijalca
informacijskega sistema




Uvod
A. Lastnosti procesa
B. Diagramske tehnike
C. Orodja za modeliranje
RL, 2015
Zakaj proučiti procese?

A. Razumeti delovanje,
obnašanje sistema
(radovednost, poznavanje,
analogija)

B. Racionalno pristopiti k
preprečevanju ali
reševanju problemov

C. Razvoj informacijskega
sistema za
izboljševanje kakovosti
odločanja

D. Reinženiring na podlagi
veljavnega
simulacijskega modela
Sistemska analiza
Vaja # 1
Cilj: opazovanje razlik
Potek naloge:
•
•
•
Individualno reševanje – 10 sekund
Reševanje v parih – 20 sekund
Reševanje v skupini 4 – 60 sekund
Model/shema sistema
Model/shema sistema
Modeli
Durante degli Alighieri, Dante (1265–1321)
Nebesa
Vice
Pekel
http://www.florenceinferno.com/the-map-of-hell/
Mejni primeri
Sla
Požrešnost
Pohlep
Jeza
Hereza
Nasilje
Goljufija
Izdajstvo
Model informacijskega sistema
Informacijski sistem je formalen, sociotehnični,
organizacijski sistem, ki je namenjen zbiranju,
obdelavi, shranjevanju in distribuiranju informacij.
Komponente
informacijskega
sistema
so:
informacijska tehnologija (strojna, programska,
komunikacijska oprema), procesi, ljudje, struktura
Model informacijskega sistema
VHOD
PROCES
IZHOD
POMNILNIK
VHOD
povratna
informacija
SISTEM
upravljanje
IZHOD
Diagram prehajanja stanj
Diagram prehajanja stanj
Sistemske odpovedi - primeri
Piccoli G. Information systems for managers: text
and cases, ISBN 978-1-118-05761-2, John Wiley,
2012, pp. 36-37
l
Sistemske odpovedi - primeri
Sistemske odpovedi - primeri
Sistemske odpovedi - primeri
Sistemske odpovedi - primeri
Zoran Jurij Tomsits. Projekt prenove informacijskega sistema NLB - Sigma z vidika nadzora bančnega poslovanja BS.
Specialistično delo, UL EF. 2005
l
Informacijski sistem in
organizacijske spremembe
sprememba 1. reda:
•
proces
•
tehnologija
Avtomatizacija, uporaba tehnologije.
l
(Kateri del Dantejevega modela je analogen spremembi 1. reda?)
l
Informacijski sistem in
organizacijske spremembe
sprememba 2. reda:
•
proces
•
tehnologija
•
ljudje
Bistveno se spremeni vloga zaposlenih v procesih,
podprtih s tehnologijo (npr. referent postane tudi
prodajalec).
(Kateri del Dantejevega modela je analogen spremembi 2. reda?)
Informacijski sistem in organizacijske spremembe
sprememba 3. reda:
•proces
•tehnologija
•ljudje
•organizacijska struktura
Dramatične spremembe, največ odpora.
(Kateri del Dantejevega modela je analogen spremembi 3. reda?)
8 vrst izgub v procesih („lean“ pristop)
Napake
•Prevelika proizvodnja/proizvodnja neželenih proizvodov
•Čakanje
•Neizkoriščeni/neizrabljeni viri
•Transport materiala ali ljudi
•Zaloge
•Premiki zaradi delovnega okolja
•Dodatni/ponovni postopki
•
A3 predloga 1 – izboljšani PDCA („lean“ pristop)
Naslov projekta, lastnik
Definicija projekta
Člani tima
Definicija problema
Ozadje/trenutno stanje
Osnovni vzrok problema
Cilj/kratkoročni/dolgoročni
Obseg
Ocenjeni zaključek projekta
PDCA
Protiukrepi in implementacija (P)
Opažanja kaj se je zgodilo (D)
Rezultati/Ugotovitve (C)
Nadaljnje akcije (A)
A3 predloga 2 („lean“ pristop)
Vaja 2: sprememba procesa odločanja
Skupini študentov (3-5) bosta na dva različna načina določila
relativne teže. Ocene so individualne.
skupina 1 – določa poljubno
skupina 2 – določa z metodo AHP
Sprememba procesa odločanja
Meritev
Način
a
P
b
P
c
P
d
AHP
e
AHP
f
AHP
Ferrari
Corvette
Ford
Sprememba procesa odločanja
Potek




A. Lastnosti procesa
B. Diagramske tehnike
C. Orodja za modeliranje
D. Evalvacija procesa
RL, SAOP, 2004
Proces

Slovar slovenskega knjižnega jezika:



Pravo:


skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do
pravno določene rešitve;
Informatika:


med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po
določenih zakonitostih
delovanje za dosego kakega cilja
Računalniški program, ki se izvaja v računalniku
Management – poslovni proces

Izvajanje zaporedja aktivnosti v podjetju z razpoložljivimi
viri s ciljem proizvajati izdelke oz. opravljati storitve
Proces – izboljševanje
(glej tudi 8 vrst izgub v procesih -„lean“ pristop)


Minimirati porabo virov
čas,
denar,
material,
energija..
Maksimirati funkcijo koristi
dobiček,
zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, ...
A. Lastnosti procesa

Začetek, obseg oz. meje, konec




Sestavljenost



Hierarhija, sinhronizacija
Mere kompleksnosti procesa
Gradniki in njihove povezave





Vrste sprožilnih dogodkov
Problem določitve obsega obravnave
Rezultati procesa
Udeleženci
Tokovi: podatkov, materiala, ljudi, energije, denarja
Odločitvena pravila
Predstavitev časovnega poteka
Primer podatkov o procesih


Baza podatkov
Predstavitev procesa
A. Lastnosti procesa –
začetek, obseg oz. meje, konec

Vrste sprožilnih dogodkov: planirani,
neplanirani


Časovni mehanizem
npr. redno delo ob 6.00,
zaključek poslovnega leta 31.12 ob 24:00
Dogodek
piskanje monitorja kot znak za zastoj srca,
pacient pride v sprejemno pisarno
odpoved RTG aparata in klic v službo za
vzdrževanje
inicialni sestanek za projekt
A. Lastnosti procesa –
začetek, obseg oz. meje, konec

Problem določitve obsega obravnave
Do kod sega mesto, kje so meje mestnih četrti?
A. Lastnosti procesa –
začetek, obseg oz. meje, konec
Kaj obsega proces zdravljenja pacienta?
A. Lastnosti procesa –
začetek, obseg oz. meje, konec
Obseg skritih aktivnosti?
... financiranje,
modernizacija
marketing,
izobraževanje,
rehabilitacija ...
A. Lastnosti procesa –
rezultati procesa

Izdelek



Storitev



Število, število dobrih/slabih
Kakovost
Število, število
(ne)zadovoljnih kupcev
Kakovost
Porabljeni viri




Skupni čas izvajalcev
Materialni viri
Informacijski viri
Energija
A. Lastnosti procesa - sestavljenost

Hierarhija
Nadrejenost,
podrejenost
Sinhronizacija
Paralelnost,
zaporednost, stične
točke aktivnosti
Kompleksnost
Mere kompleksnosti
upoštevajo: število
elementov in povezav
ter raznovrstnost
načina povezav
A. Lastnosti procesa - sestavljenost
• Povezanost, povezljivost gradnikov
• Prilagojenost, prilagodljivost
A. Lastnosti procesa - gradniki

Udeleženci




Posamezniki
Skupine
Organizacije
Tokovi



podatki, materiala, ljudi, energije, denarja
Odločitvena pravila
npr. če je “zaloga” < 50, potem izvedi “naročanje”
Predstavitev časovnega poteka
nekateri diagrami tega ne omogočajo
od zgoraj navzdol, od leve proti desni
A. Primer podatkov o procesu - BP
A. Primer podatkov o procesu - BP
A. Primer podatkov o stanju procesa - BP
A. Primer podatkov o stanju procesa - BP
A. Primer podatkov o procesu –
predstavitev
• Besedilo, slika, avdio, video
A. Diskusija

If you fail to plan, then you plan to fail
(Če ne uspete planirati, planirate neuspeh.)
B. Diagramske tehnike





Diagram toka podatkov
Diagram poteka
Diagram prehajanja stanj
IDEF0
UML
Diagram primera uporabe
Diagram aktivnosti
Diagram zaporedja
B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov



Diagram toka podatkov (DFD, data flow
diagram)
Gradniki: proces, tok podatkov, podatkovni
vir, zunanja entiteta
Simboli: Gane in Sarson, Yourdon
B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov
Notaciji:
Gane in Sarson
Obdelovanje
naročila
Yourdon
Proces
Račun
Tok podatkov
Kupec
Eksterna entiteta,
igralec, udeleženec
T_Kupec
Viri podatkov
Obdelovanje
naročila
Račun
Kupec
T_Kupec
B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov
Proces: ime procesa naj nakazuje dogajanje.
Poimenovati z glagolniki kot npr.: obdelovanje, pregledovanje, kontroliranje,
sklepanje, vnašanje, obveščanje, pošiljanje, sprejemanje
Tok podatkov: ime toka podatka je splošno ali specifično
Splošno: podatki o delavcu, informacija, poizvedba, rezultat poizvedbe
Specifično: račun, spričevalo, napotnica, bolniški list, obr. 504/A
Eksterna entiteta,igralec, udeleženec: ime posameznika, skupine, institucije
Posameznik: kupec, prodajalec, referent, laborant, zdravnik
Skupina: oddelek 500, ort.odd. A, oddelek marketinga, oddelek za kakovost
Institucija: banka, zavarovalnica, fakulteta
Viri podatkov: ime vira podatkov je splošno ali specifično
Splošno: baza podatkov, BP, vir podatkov 1
Specifično: tabela KUPEC, datoteka StKkasDiag, baza podatkov PRIS
B. Diagramske tehnike - diagram toka podatkov
Dovoljene
povezave
kopija
naročila
referent
odpremnica
obdelovanje
naročila
kopija
naročila
odpremljanje
naročila
rezultat
poizvedbe
kopija
naročila
T_Naročila
B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov
Oblike:
•Diagram konteksta (en proces, sistem, vir
podatkov ni obvezen, glavni tokovi podatkov, vsi
igralci)
•Diagram sistema (5-9 procesov, vsi igralci,
podatkovni tokovi, viri)
•Podrobni diagram (bilanca tokov uravnotežena)
•Diagram primitivne, osnovne funkcije (funckcije ni
mogoče oz. ni smiselno razčleniti dalje)
Diagram toka podatkov, DFD, data flow diagram
Diagram konteksta
i1
igralec1
* en proces
* vsi udeleženci
* glavni podatkovni tokovi
* baza podatkov neobvezna
i2
0
sistem
tok1
igralec2
tok2
2
funkcija2
Diagram sistema
t32
1
funkcija1
i1
t1
igralec1
* 5-9 funkcij
* vsi udeležencii
* baza podatkov obvezna
tb3
t2b
t1b
3
funkcija3
i2
id
t15
Baza podatkov
igralec2
tb5
5
funkcija5
t54
4
funkcija4
t2
Podrobni diagram
i1
igralec1
t1
* bilanca tokov uravnotežena
1.1
funkcija
11
t11_12
1.2
funkcija
12
id
Baza podatkov
t1b
t11_13
t13_11
1.3
funkcija
13
5
funkcija5
t15
Diagram osnovne fukcije ali
diagram primitivne funkcije
* funkcije ni mogoče razgraditi
* vsaj 1 vhod in 1 izhod
i1
igralec1
t1
1.1.1.1
funkcija
1111
t1111_113
1.1.3
funkcija
113
B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov






Diagram toka podatkov prikazuje KAJ se dogaja
Na istem diagramu naj bodo prikazani procesi z isto
stopnjo abstrakcije; priporočljivo na enem listu A4.
Členjenje procesa je kreativno delo, nižjenivojske
procese pogosto predpisujejo standardni postopki.
Členitev poslovnega procesa najpogosteje ne več kot
do 4. nivoja podrobnosti
+ omogoča členjenje poljubno globoko
- ne prikazuje časovnega poteka
Izpit – primeri nalog
(25) Narišite diagram konteksta.
Organizacija XYZ je po zakonu pooblaščena za izvajanje tečajev higienskega minimuma.
Na tečaj se prijavljajo podjetja in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnosti:
proizvodnja in/ali promet z živili. Prijavni obrazec pošljejo po pošti ali faksu. Ko je
prijavljeno zadostno število udeležencev, XYZ določi kraj, termin, predavatelje, izpitni rok,
izpitno komisijo ter o tem obvesti prijavljene. Fotokopije obvestil skupaj z prijavnimi
obrazci hranijo v arhivu. O podrobnostih tečaja XYZ obvesti tudi zdravstveni inšpektorat.
Na začetku tečaja udeleženci sporočijo morebitne spremembe osebnih podatkov na
obrazcu »Obr-123«. Prisotnost prijavljenih predavatelj beleži v »Seznam prisotnosti«.
Zahtevana je vsaj 50% prisotnost. Po predavanjih udeleženci opravljajo izpit. V XYZ
pripravijo seznam tistih, ki smejo pristopiti k preverjanju znanja. Poleg seznama pripravijo
tudi t.i. »Zapisnik o preverjanju znanja«. Ta za vsakega udeleženca posebej obsega
osebne podatke, poklic, oznako tečaja, datum izpita, imena in priimke članov izpitne
komisije. Izpit poteka pred tričlansko komisijo, od tega sta dva predavatelja in en
zdravstveni inšpektor. Po zaključenem izpitu člani komisije podpišejo »Zapisnik o
preverjanju znanja«. Kandidat po pošti prejme: »Potrdilo«, če je bil na izpitu uspešen ali
»Obvestilo«, če je na izpitu pokazal premalo znanja. XYZ poleg navedenih dokumentov
izdela mesečne urnike tečajev in termine izpitov, obračuna honorarje predavateljem ter
pošilja račune podjetjem in samostojnim podjetnikov za opravljene tečaje in preverjanja
znanja.
B. Diagramske tehnike –
diagram poteka (flowchart)
proces
terminator
zap.
poda
tki
ref. off.
odločitev
direkt.
podatki
ref.on
dokument
ročni vnos
kartica
podatek
definirani
proces
shranjeni
podatki
priprava
papir. trak
monitor
B. Diagramske tehnike –
diagram poteka (flowchart)
B. Diagramske
tehnike
– diagram poteka
(flowchart), orodje
MS Visio)
Obraèun
plaè
B. Diagramske tehnike –
diagram poteka
Letni
delovni koledar,
Posebni zakoni
Doloèitev
povpreène
delovne meseène
obveznosti
plaèni razredi
OSNOVNA
PLAÈA
začetek
vnos imena
in gesla
Doloèitev
plaènega razreda
(14.,15.,16. èlen
ZSPJS)
Poveèanje ali
zmanjšanje
osnovne plaèe
(vrste ur)
BRUTO
PLAÈA
1. korak
Bonitete
Ime
obstaja?
NE
izpiši "Ime
napačno"
Dodatki
izraèun dodatkov
BRUTO
PLAÈA
2. korak
Drugi prejemki nad uredbo
(F, I08,
J07,J09,J10)
DA
Delovna
uspešnost
preverjanje
skladnosti
Ime in
geslo
pravilna?
NE
izpiši "Ime
in geslo se
ne skladata"
Prispevki od plaèe:
- pokojninsko in invalidsko zav.,
- zdravstveno zav.,
- za zaposlovanje,
- za starševsko varstvo,
- za nesreèe pri delu,
- dodatno pokjninsko zav.
BRUTO
PLAÈA
OSNOVA ZA
IZRAÈUN DAVKA NA
IZPLAÈANE PLAÈE
(BRUTO PLAÈA IN
DRUGI PREJEMKI brez regresa J09)
BRUTO BRUTO
PLAÈA
DA
BRUTO
PLAÈA IN DRUGI
PREJEMKI
(Osnova za prispevke
in davka od os.
prejemkov)
Davek od osebnih
prejemkov
Davki na
izplaèane plaèe
Povraèilo
stroškov
NETO
PLAÈA
prikaz
glavnega
menuja
Prispevki iz plaèe:
- pokojninsko in invalidsko zav.,
- zdravstveno zav.,
- za zaposlovanje,
- za starševsko varstvo.
Postopek prijave na
spletno stran
konec
Izraèun delovne
uspešnosti
NETO
IZPLAÈILO
Povzeto iz Uredbe o enotni metodologiji in
obrazcih za obračun in izplačilo plač v
javnem sektorju
Obrazci za davke
in prispevke
Odtegljaji
Podatki za analize
(Posredovanje
podatkov o plaèah)
Izplaèilo plaèe
(plaèilni listki)
Druga poroèila
?
B. Diagramske tehnike – diagram poteka
+ številna risarska orodja
+ pogosta uporaba
npr. dokumentiranje za pridobitev standarda ISO
+ direktno modeliranje simulacijskega modela z uporabo
ustreznih orodij in dodatnih informacij kot so značilnosti
prihodov, strežbe, števila strežnih mest in virov,
pravil prehodov ipd.
Posebna orodja!
- številni simboli, nekateri niso več uporabni
- dolg zapis
- nivo abstrakcije za celo skupino diagramov (običajno več strani)
B. Diagramske tehnike – diagram prehajanja stanj
(state transition)
začetno stanje
anonimna
oseba
Dogodek: oseba se pogovarja
s prodajalcem o izdelku
končno stanje
potencialni
kupec
Dogodek: prodajalec napiše račun
Pogoj: potencialni kupec ga plača
stanje
Dogodek: pri pregledu ugotovimo,
da ni kupoval več kot 3 leta
kupec
Dogodek: prodajalec napiše račun
Pogoj: kupec ga plača
dogodek, pogoji
neaktivni
kupec
B. Diagramske tehnike – IDEF0
B. Diagramske tehnike – IDEF0




IDEFØ omogoča modeliranje odločitev, akcij, aktivnosti.
Izhaja iz “Structured Analysis and Design Technique” (SADT).
Pogosta v tehniki, primerna tudi za poslovne procese
National Institute of Standards and Technology (NIST) je standard for modeliranje
funkcij v FIPS Publication 183.
Proporočila in pravila
• 3-6 funkcij na vsakem nivoju členitve (dekompozicije)
• Celoten kontekst predstavljen na enem grafu (nič referenc na druge diagrame)
• Številčenje in imenovanje gradnikov
• Natančna razlaga v opombah (labele)
• Sintaksa (pravokotniki, puščice, tekst)
• Prehod med stranmi (nadaljevanje puščice)
• Vsaka funkcija ima vsaj eno kontrolo
• Pri vsakem diagramu je napisan namen
B. Diagramske tehnike –
IDEF0
B. Diagramske tehnike – IDEF0
B. Diagramske tehnike – UML

UML: štirje nivoji jezika za natančno opredelitev
semantike





Meta-metamodel (MetaRazred, MetaAtribibut,
MetaOperacija),
Metamodel je pojav meta-metamodela (Razred,
Atribut, Operacija, Komponenta),
Model je pojav metamodela (Izpit, priimekStudenta,
izpisiOcenoStudenta)
Uporabnikovi objekti so pojavi modela
<Pepe,5,P112,10-JAN-2003>
Paket: jedro, razširitveni mehanizem, podatkovni
tipi. Paket sestavljajo podsistemi in modeli
B. Diagramske tehnike – UML

UML



diagrami primerov uporabe,
diagrami razredov,
Obnašanje:



Interakcija:



diagram zaporedja,
diagram sodelovanja,
Implementacija:



diagrami prehajanja stanj,
diagrami aktivnosti,
diagram komponent in
diagrami arhitekture
www.omg.org
B. Diagrami primerov uporabe


Besedni opis se imenuje <primer uporabe> in
predstavlja koherentno funkcijo.
Primer uporabe vsebuje: naziv primera
uporabe, seznam igralcev, kratek besedni
opis, najverjetnejši potek, alternativni potek,
predpogoje, posledice, predpostavke.
B. Primer uporabe

Naziv primera uporabe: nakup kave
Igralec: kupec, (avtomat)
Kratek besedni opis: ta primer opisuje nakup kave na avtomatu. Kupec
izbira med tremi vrstami. Avtomat sprejema bankovce po 50 in 100 SIT.
Najverjetnejši potek: 1) kupec se odloči za nakup, 2) kupec vstavi
bankovec v avtomat, 3) ..., 4)..., 6) kupec dobi kavo
Alternativni potek: 3) če bankovca ne prepozna ...
Predpogoji: Posledice: kupec je kupil kavo

Predpostavke: avtomat deluje normalno.






B. Diagram primera uporabe
Sistem
-kupi
-proda
*
nakupKave
*
*
*
Kupec
kavniAvtomat
B. Diagramske tehnike – UML
- diagram primera uporabe
Standardne povezave med primeri uporabe/igralci in primeri
uporabe/primeri uporabe
Asociacija: povezava primera uporabe in igralca. Najpogosteje
<kominucira>.
Razširitev: primer uporabe B razširja primer uporabe A. Najpogosteje
<extend> . Puščica gre od B proti A.
Vsebuje: primer uporabe C je vsebovan v primeru uporabe A.
Najpogosteje <include>. Puščica gre od A proti C
Generalizacija/specializacija: D je poseben primer uporabe A. Puščica
gre od D proti A.
B. Diagramske tehnike – UML
diagram aktivnosti
•Diagram aktivnosti je razširitev diagrama stanj.
•Povezan je z razredom in primerom uporabe.
Diagrami
aktivnosti
(objectiF)
RL, SAOP, 2004
B. Diagramske tehnike – UML
diagram zaporedja
Je vrsta inteakcijskega diagrama, ki prikazuje igralce ali
objekte, ki sodelujejo pri dogodkih. Pogosto diagram
zaporedja prikazuje dogodke, ki so rezultat določenega
primera uporabe, vendar pa obstoj primera uporabe ni
pogoj za diagram zaporedja.
B. Diagram zaporedja
(objectiF)
B. Diagramske tehnike – BPMN
Business process modeling notation
BPMN standard je sestavljen iz naslednjih gradnikov:
•
dogodki
•
aktivnost,
•
odločitev.
Elementi povezovanja: zaporedni tok, tok podatkov in povezava
Ostali gradniki kot so: steza, bazen in artefakt.
Primer modeliranja z BPMN:
Breskvar N.: Modeliranje poslovnih procesov z uporabo Business Process Modelling
Notation : magistrsko delo, FOV, 2009
C. Orodja za modeliranje
MS Visio, Dia
Risanje diagrama
Aris
Oracle
Datamodeler,
JDeveloper
GPSS, Anylogic,
FlexSim
Razvoj programske opreme
Simulacija procesa
C. Orodja za modeliranje - GPSS
• General Purpose Simulation System
• Eden najstarejših simulacijskih jezikov
• Princip:
transakcija potuje med vozlišči
• Ni standardiziran
• Simulacija diskretnih sistemov (novejše razširitve tudi
zvezne)
• Najpomembnejši ukazi: GENERATE, START,
TERMINATE, QUEUE, SEIZE, RELEASE, ENTER,
LEAVE, TRANSFER, IF, TEST
C. Orodja za modeliranje - GPSS
Predpostavke:
• na delovno mesto prihajajo naloge s tremi različnimi prioritetami
• dolžina vrste ni omejena
• v modelu je ena vrsta
• število strežnih mest je 1 (varianta več)
• čas izvajanja naloge je statistično enak ne glede prioriteto naloge
• naloga z višjo prioriteto čaka na izvajanje dokler se strežno mesto ne sprosti,
čeprav se na njem že izvaja naloga z nižjo prioriteto
GPSS World Student verzija 4.3.5., www.minutemansoftware.com .
C. Orodja za modeliranje - GPSS
začetek
Generator prihodov
nalog s prioriteto 1
Generator prihodov
nalog s prioriteto 2
Generator prihodov
nalog s prioriteto 3
PRIHOD V VRSTO
IZHOD IZ VRSTE
IZVEDBA NALOGE NA STREŽNEM MESTU
SPROSTITEV STREŽNEGA MESTA
TABELIRANJE
prehodnih časov nalog
s prioriteto 1
TABELIRANJE
prehodnih časov nalog
s prioriteto 2
konec
TABELIRANJE
prehodnih časov nalog
s prioriteto 3
C. Orodja za modeliranje - GPSS
Koliko časa traja izvedba 1000 nalog?
Kolikšna je dolžina vrste: maksimalna, minimalna, poprečna? Koliko časa naloge čakajo v vrsti:
poprečje vseh, poprečje čakajočih? Koliko je zaseden strežni mehanizem? Kakšno je poprečje in
standardni odklon prehodnega časa transakcij: po prioritetah? Kakšna je porazdelitev prehodnega
časa transakcij: po prioritetah?
C. Orodja za modeliranje - GPSS
Kaj se zgodi, če imamo v procesu dva delavca?
Koliko časa traja izvedba 1000 nalog?
Kolikšna je dolžina vrste: maksimalna, minimalna, poprečna? Koliko
časa naloge čakajo v vrsti: poprečje vseh, poprečje čakajočih? Koliko
je zaseden strežni mehanizem? Kakšno je poprečje in standardni
odklon prehodnega časa transakcij: po prioritetah? Kakšna je
porazdelitev prehodnega časa transakcij: po prioritetah?
C. Orodja za modeliranje - GPSS
Porazdelitve, ki jih modeliramo z GPSS:
Gausova-normalna,
eksponentna,
empirična
D. Evalvacija procesa
Vrste: interna, eksterna
Standardi, nagrade za poslovno odličnost
ISO
ANSI
Kanadska nagrada za kakovost
Malcolm Baldrige National Quality Award
Evropska nagrada za kakovost
Slovenska nagrada za poslovno odličnost
Vsebina



1. del: Procesi z vidika razvijalca
informacijskega sistema
2. del: Kako postavim spletno trgovino z
odprtokodnimi orodji?
3. del: Primer projekta optimizacije poslovnih
procesov
RL, 2015
2. del: Kako postavim spletno trgovino z
odprtokodnimi orodji?



Video 1 – prenos virtualnega stroja (bitnami
Magento)
Video 2 – vzpostavitev virtualnega stroja z
nameščeno spletno trgovino
Video 3 – administratorski vmesnik
RL, 2015
3. del: Primer projekta optimizacije
poslovnih procesov


Primer problema: določitev porazdelitve
časov med dvema dogodkoma
Primer projekta optimizacije poslovnih
procesov
RL, 2015
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Informacijski sistem beleži dostope v e-učilnico.
Relacijska tabela v bazi podatkov se imenuje
mdl_log. Struktura relacijske tabele mdl_log:
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Primer podatkov
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Primer podatkov
Ali si lahko kaj pomagam s preglednico? Koliko vrstic in stolpcev je trenutna
omejitev npr. MS Excel-a?
// 1,048,576 rows by 16,384 columns
// https://support.office.com
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Napišem proceduro, ki mi bo izračunala razliko
časa med prejšnjim in trenutnim dogodkom.
•
•
Popravim strukturo tabele (dodam dva stolpca).
Trajanje: pol minute
Izdelam proceduro “izracun_cmdp_upd” in jo
poženem. Trajanje: razvoj 1 ura, izvedba 1 ura 20
minut.
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Popravim strukturo tabele (dodam dva stolpca).
V phpmyadmin (SQL) napišem ukaza:
alter table mdl_log add time_prev bigint(10);
alter table mdl_log add time_diff
bigint(10);
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Izdelam proceduro “izracun_cmdp_upd”
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Poženem proceduro “izracun_cmdp_upd”
V phpmyadmin (SQL) napišem ukaz:
call izracun_cmdp_upd();
Po cca 1 uri in 20 minut dobim v mdl_log:
l
sekunde
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Kakšna je porazdelitev časov med dvema
dogodkoma? V phpmyadmin (SQL) napišem
ukaz:
SELECT time_diff, count(*) FROM `mdl_log` group
by time_diff;
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Kakšna je porazdelitev časov med dvema
dogodkoma? V phpmyadmin (SQL) napišem
ukaz:
SELECT time_diff, count(*) FROM `mdl_log`
group by time_diff;
l
l
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Porazdelitev moram narisati!
Izberem programski paket R in vmesnik RKWard.
Napišem ukaze:
library(RMySQL)
con <- dbConnect(MySQL(), user='test',
password='Rlxxxx',host='localhost',dbname='test')
prijava=dbSendQuery(con,"SELECT time_diff, count(*)
FROM `mdl_log` group by time_diff;" )
cas_prijave=fetch(prijava,n=-1)
plot(cas_prijave[["time_diff"]],cas_prijave[["count(*)
"]], type="p",col="green")
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Porazdelitev moram narisati!
l
l
“servis”, 6 dni v
septembru 2014
“izgubljeni podatki”
20.jan-3.mar 2010
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Porazdelitev moram narisati!
Izberem programski paket R in vmesnik RKWard.
Napišem ukaze:
library(RMySQL)
con <- dbConnect(MySQL(), user='test',
password='Rlxxxx',host='localhost',dbname='test')
prijava=dbSendQuery(con,"SELECT time_diff, count(*)
FROM `mdl_log` group by time_diff having time_diff <
10000;" )
cas_prijave=fetch(prijava,n=-1)
plot(cas_prijave[["time_diff"]],cas_prijave[["count(*)
"]], type="p",col="green")
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Porazdelitev moram narisati!
Pogledam še detajle na
začetku
l
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Porazdelitev moram narisati! Za določitev
najprimernejše funkcije uporabim Curve Expert
(ker ga poznam in je enostaven za uporabo). Iz
baze podatkov izvozim podatke (prvih 100, 250,
500 in 1000 parov vrednosti). Nato orodju Curve
Expert ukažem, naj poišče najboljšo funkcijo.
l
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
l
l
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
l
l
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Porazdelitev: empirična, eksponentna, Bleasdale
l
l
empirični podatki –
anomalije v t={2 in
30,31,32}
bleasdale_funkcija y=
(0.036078115+0.00173085
13*x)^(-1/0.29059939)
y=82990.131*e^(.12134118*x)
Naloga: izračunajte
razlike v vrednostih
funkcij v t={30,31,32}
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Empirična kumulativna porazdelitev
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Empirična kumulativna porazdelitev
Kakšna je verjetnost, da
je čas med dvema
dogodkoma v intervalu
med 0 in 20 sekund?
90% dogodkov se zgodi
v intervalu od ? do ?
sekund?
Kolikšen delež dogodkov
se zgodi v manj kot 1
sekundi?
Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema
dogodkoma
Empirična kumulativna porazdelitev
Kakšna je verjetnost, da
je čas med dvema
dogodkoma v intervalu
med 0 in 20 sekund?
(0.78)
90% dogodkov se zgodi
v intervalu od ? do ?
sekund?
(npr. med 0 in 39)
Kolikšen delež dogodkov
se zgodi v manj kot 1
sekundi? (11%)
Poročilo o izvedeni I. fazi projekta
”Optimizacija poslovnih procesov na področju
zdravstvene administracije v UKC z oceno
potencialnih koristi”
Ljubljana, 23.1.2009
Vsebina


Izhodišča
Zahteve naročnika in razlaga dopolnitev in
sprememb

Analiza procesov, predlogi in učinki

Zaključek
Izhodišča

JNMV 36/08-SN

prenova administrativnih procesov, ki obsega:




racionaliziranje administrativnih procesov (krajši časi,
manj napak, enakomernejše obremenitve);

standardiziranje delovnih postopkov, ki so deli procesov
v zdravstveni ustanovi;
informatiziranje delov procesa, s ciljem zmanjšati skupni napor za
vodenje dokumentacije, povečati varnost podatkov in prispevati k
varovanju osebnih podatkov.
pomemben predhodni dokument je »Poročilo o ugotovitvah vsebine
dela in obremenitev zdravstvene administracije« (september 2007)
ugotovitve predhodnega poročila: neenakomerne obremenitve, ni
standardizacije delovnih procesov, slaba izkoriščenost delovnega
časa, zastarela sistemizacija delovnih mest (sedanja stara 20 let).
Zahteve naročnika in razlaga
dopolnitev in sprememb
SPECIALISTIČNE
HOSPITAL
AMBULANTE
Tipkanje
izvida
Raport (sprejeti,
odpuščeni, premeščeni,
ambulantnega
umrli bolniki, izpis
raporta)
FUNKCIJSKA
DIAGNOSTIKA
Sprejem-vnos napotnih
podatkov v računalnik
(Bis, Hipokrat, Infonet)
Vnos obračuna opravljenih
Koordinacija preiskav
Vnos napotnih podatkov
storitev
ambulanta, hospital
v računalnik (BIS,
Vlaganje izvidov in urejanje Hipokrat. Infonet)
Tipkanje izvida preiskave
zdravstvene
in prepisovanje izvidov
Tipkanje in tiskanje
dokumentacije, priprava za
anamnez in odpustnic
Obračun opravljenih
arhiviranje
storitev in materiala, izpis
Vnos posegov in storitev
Tipkanje
in
tiskanje
še morebitnih dodatnih
ter izračun SPP
zaključkov in dodatkov po
napotnic, naročanje na
prejetju vseh izvidov
CT, UZ, vpis v knjigo
Vlaganje izvidov v
sprejemov
popise in urejanje
Informiranje,
usmerjanje
zdravstvene
Vodenje evidenc in
bolnikov in svojcev
dokumentacije za
statistik o posegih
arhiviranje
Zahteve naročnika in razlaga
dopolnitev in sprememb
Kazalnik učinkovitosti v predhodni raziskavi:
KU1 = število pacientov/administrativnega delavca. Po presoji
izvajalca je ta kazalnik ustrezen le za zelo podobne dejavnosti
znotraj funkcijske celote (približno isti obseg dokumentacije,
distribucija prihodov pacientov, trajanja posameznih
aktivnosti, razpored prostorov).
Dopolnitev oz. sprememba
KU2= število vnesenih znakov/mesec. Na ta način
zagotovimo neodvisnost od funkcijske celote ali procesa. Ima
pa ta kazalec tudi slabosti, ki bi jih morali upoštevati pri
oblikovanju normativov: velike variacije v razločnosti
posnetega govora, tehnične odpovedi (slaba kaseta,
računalniško omrežje), način zapisovanja kaset (po vsakem
pacientu ali po končani ambulanti/pregledu), izurjenost
zapisovalca za določeno področje medicine.
Zahteve naročnika in razlaga
dopolnitev in sprememb
Empirične meritve posameznih procesov za izdelavo
simulacijskega modela so v tej fazi ekonomsko neupravičene
zaradi naslednjih faktorjev, ki vplivajo na porazdelitev časov in
odklonov:
- časi aktivnosti na vsakem delovišču so specifični navkljub
temu, da gre za identičen proces znotraj funkcijske celote,
- deli administrativnih procesov so prekinjeni z drugimi
medicinskimi in negovalnimi procesi, kar lahko povsem
popači prehodne čase
- prevelika raznolikost načina priprave dokumentacije (npr.
prenos izvidov je ponekod avtomatiziran s povezavo
informacijskih sistemov, ponekod papirne izvide pretipkavajo,
ponekod papirne izvide le vložijo v popis) in
- topologije delovišča (razprostranjenost, razpored arhivov,
sprejemnih pisarn, ambulant).
Natančne in verodostojne ocene časov za samo nekatere
posamezne aktivnosti znotraj procesa bi bile za simulacijo
celotnega procesa nezadostne in bi lahko vodile v napačne
zaključke. Ogrodja simulacijskih modelov so izdelana.
Zahteve naročnika in razlaga
dopolnitev in sprememb
- rigorozna postavitev časovnih in kadrovskih normativov za
ključne dejavnosti znotraj procesov je v tej fazi prenove
prezgodnja.
- merjenje odstopanj med dejanskimi dosežki in
standardiziranimi vrednostmi bo smiselno, ko bodo izenačeni
pogoji dela (razpored delovnih prostorov, primerljivi
informacijski sistemi ipd.).
- v poročilu nismo uporabljali statističnega paketa SPSS, ker bi
bila izvedba meritev metodološko sprejemljiva zgolj za dele
procesov, poleg tega pa še ekonomsko neupravičena.
- predlog optimizacije v poročilu navajamo kot predlog
izboljšav procesa
- potencialne koristi so ocenjene na podlagi letnega števila
bolnikov v hospitalu (100 tisoč), ambulantah (700 tisoč) in
funkcionalni dignostiki (240 tisoč) ter ocene, ki jo prinesejo
izboljšave
Analiza procesov
V okviru I. faze projekta so bili
dokumentirani poslovni procesi na sledeč
način:

visokonivojski primer uporabe (kratek
besedni opis, slika, strukturirano besedilo)

visokonivojski diagram zaporedja

diagram poteka

program za diskretno simulacijo procesa
Analiza procesov
Simulacijski modeli so izdelani kot ogrodja in v tej fazi niso primerni za
neposredno uporabo v optimizaciji. Razloge smo sicer že navedli:
a) časi aktivnosti na vsakem delovišču so specifični navkljub temu, da gre za
identičen proces znotraj funkcijske celote,
b) deli administrativnih procesov so prekinjeni z drugimi medicinskimi in
negovalnimi procesi, kar lahko povsem popači prehodne čase,
c) prevelika raznolikost načina priprave dokumentacije (npr. prenos izvidov je
ponekod avtomatiziran s povezavo informacijskih sistemov, ponekod papirne
izvide pretipkavajo, ponekod papirne izvide le vložijo v popis) in
d) topologije delovišča (razprostranjenost, razpored arhivov, sprejemnih pisarn,
ambulant).
Vsi simulacijski modeli so testirani z vrednostmi, ki so trenutno vpisane v
programsko kodo. Testiranje je obsegalo tudi preskus več simulacijskih
tekov. Vendar v trenutni fazi prenove procesov še ne predlagamo njihovo
uporabo.
Analiza procesov
Prikaz dela poročila in baze MS Access
Zaključek
Predloge klasificiramo v tri skupine:

makro in mikro organizacijski ukrepi v
zvezi z vodenjem kadrov

uvedba boljše informacijske podpore

sprememba topologije delovišč
Podana je tudi ocena stroškov in prihrankov
izvedbe nekaterih predlogov sprememb
procesov.
Zaključek
Makro organizacijski ukrepi:




bodoče stanje organiziranosti naj se osredotoči na tri
dejavnosti: bolnišnična dejavnost, ambulantna dejavnost
in diagnostična dejavnost ter se iz tega izpelje (shema
vrhnjega nivoja v poročilu)
centralizacije ambulantne dejavnosti na lokaciji
Poliklinike
boljše organiziranje pretipkavanja narekov, tiskanja in
pošiljanja pisnih dokumentov
uvedba projektne pisarne za podporo raziskovalne
dejavnosti
Zaključek
Mikro organizacijski ukrepi:

ocenjevanje delovne uspešnosti – povezan z informacijskim sistemom in
pogoji dela

letni razgovor – neodvisen od drugih predlogov sprememb

merjenje dela – povezan z informacijskim sistemom

bilanciranje znanja – neodvisen od drugih predlogov sprememb




kreiranje in vodenje učinkovitih timov – neodvisen od drugih predlogov
sprememb
razvoj kariere zdravstvene administracije – neodvisen od drugih predlogov
sprememb
nasledstveni načrt – delno povezan z informacijskim sistemom (kadrovski
informacijski sistem)
menjava administrativnih vodij med delovišči in rotacija administracije med
delovišči - neodvisen od drugih predlogov sprememb
Zaključek
Zahteve za izboljšavo informacijskega sistema:






Povezava vseh delovišč z informacijskim sistemom in omogočen
prenos dokumentov v elektronski popis pacienta. Elektronski podpis
izvajalca!
Delovanje prenovljenega informacijskega sistema mora biti
zanesljivo, razpoložljivost sistema pa več kot 99,3% (poprečni
dnevni izpad do 10 minut).
Informacijski sistem mora biti dimenzioniran za konične obremenitve
Informacijski sistem mora podpirati prenos različnih vsebin ter
uporabo podatkovnih standardov v zdravstvu
Informacijski sistem mora omogočati spremljanje vseh procesov
(medicinskih, tehničnih in administrativnih) tako, da jih je mogoče
časovno in količinsko ovrednotiti. (primer na sliki)
Informacijski sistem mora biti zgrajen tako, da je možen hiter,
enostaven inuporabniku prijazen način vnosa podatkov bodisi, da
gre za medicinsko,negovalno, tehnično ali administrativno storitev.
Zaključek
Zahteve za izboljšavo informacijskega sistema:


Informacijski sistem mora eliminirati nepotrebne in delovno
intenzivne podporne dejavnosti kot so prenašanje dokumentov v in
iz arhivov
Informacijski sistem mora prispevati tudi k razbremenitvi
administracije pri telefonskih informacijah pacientom. Ker gre v veliki
meri za vprašanja o prispelih izvidih, bi bilo smiselno vzpostaviti
delovno mesto in centralno telefonsko številko, kjer bi pacienti dobili
ta odgovor. Enako velja tudi za informacije o terminih pregleda.
Priporočila v zvezi z informacijskim sistemom:



izdelavo študije stanja informacijske podpore v UKC
zmanjšanje števila dobaviteljev strojne, programske in
komunikacijske opreme
organiziranje informacijske podpore UKC kot storitvene dejavnosti,
ki ne izključuje zunanjega izvajanja. Uporabiti dobre prakse (npr.
ITIL), ob tem pa zagotoviti 99% razpoložljivost sistema.
Zaključek
Sprememba topologije delovišč




Centralizacija ambulantne dejavnosti, centralno prepisovanje
narekov in centralno pošiljanje dokumentov pacientom.
Pri centralizaciji ambulantne dejavnosti bi bilo predhodno
potrebno raziskati vso logistiko tako pacienta kot tudi
zaposlenih v UKC.
Možno je izdelati tudi parcialne študije, ki bi pokazale
potrebne spremembe v topologiji delovišč (razpored
ambulant, arhivov, funkcionalne diagnostike).
Pri spremembi topologije delovišč so najpomembnejši faktorji
frekvenca pacientov (večja frekvenca v čim nižje etaže),
mobilnost in spremstvo za populacijo pacientov (slabše
mobilna populacija pacientov v nižje etaže) in optimalne poti
za izvedbo medicinsko – tehničnih aktivnosti (upošteva se
tako pot pacienta kot tudi zaposlene UKC LJ, ki sodelujejo pri
obravnavi pacienta)
Ocena prihrankov zaradi
izboljšav informacijskega
sistema
Področje
Hospital
Ambulante
Diagnostika
Skupaj
Ure
8.214 ur
220.675 ur
40.120 ur
276.509 ur
Poročilo o II. fazi projekta
»Optimizacija poslovnih procesov na
področju zdravstvene administracije v
UKC z oceno potencialnih koristi«
Avtorji:
dr. Robert Leskovar, dr. Alenka Baggia,
dr. Vladislav Rajkovič, dr. Miroljub Kljajić,
dr. Goran Vukovič, Petra Gorjanc,
dipl.org. dela Matjaž Maletič
Izbrani klinični oddelki
• SPS Interna klinika: Klinični oddelek za
hipertenzijo, Klinični oddelek za
revmatologijo in Center za vojne
veterane
• Ginekološka klinika: Klinični oddelek za
ginekologijo, Klinični oddelek za
perinatologijo, Klinični oddelek za
reprodukcijo
Glavne ugotovitve
CVV (hospital, ambulante)
• sprejemna pisarna na oddelku utesnjena. Možnosti izboljšanja
delovnih pogojev: večji prostor (za zaposleno delavko, za
svojce → zasebnost), centralni sprejem na vhodu (samo za
sprejem; ob smrti mora biti za svojce še vedno prostor na
oddelku, kjer prevzamejo osebne predmete in
?dokumentacijo?).
• ambulanta v III. nadstopju: optimizirano delo MS. Priložnost
izboljšanja: LCD ekran, ker bi zasedel manj prostora na mizi.
Prostor ima posredno dnevno svetlobo, vendar ob sedanji
postavitvi ordinacije te slabosti ni moč odpraviti. Slabosti:
priročni arhiv, ki se bo s časom povečeval. Potreben je prehod
na e-karton tudi z vidika varovanja obstoječih podatkov.
• ambulante (3) v t.i. “vikendu”: za slabše pokretne paciente je
hoja po stopnicah v I. nadstropje potencialno nevarna.
Možnost izboljšave: nov prostor v pritličju oz. urejen dostop z
dvigalom (če je nizka frekvenca prihodov pacientov).
Glavne ugotovitve
Revmatologija
• oddelek: sprejem na oddelku
• ambulante: sprejem v pritličju. Možnost
izboljšave delovnih pogojev (majhen
prostor, utesnjenost). Priročni arhiv
zaseda dragoceni prostor. Prednosti:
FD
Glavne ugotovitve
Hipertenzija
• ambulanta v pritličju. Sistem dela: 2
ambulanti in 1 zdravnik pomeni večjo
zasedenost zdravnika. Delovni pogoji
administracije: velika frekvenca, ni dnevne
svetlobe. Sprememba: predelava ordinacije:
2 kabini za paciente → dnevna svetloba za
administrativne delavke povzroči manjšo
učinkovitost zdravnika. Prednost lokacije:
bližina FD. Problem arhivov (klet, pisarne).
• Garderoba za zaposlene se nahaja v kleti
Glavne ugotovitve
• Delovni pogoji administracije so slabi
predvsem zaradi obsega dela in papirne
dokumentacije.
• Nujno zmanjšanje obsega papirnega
poslovanja
• Povečati uporabo informacijskega sistema,
uvesti e-karton, naročanje preiskav in
rezultatov preiskav v elektronski obliki
• Urediti elektronsko arhiviranje
• Skupna sprejemna pisarna bi bila možna in
racionalna rešitev
Možne lokacije skupnega
sprejema
• v pritličju zgradbe levo od glavnega
vhoda
• varianta postavitve prizidka ob glavni
stavbi
• spominska soba
Simulacijski model –
podatki (maj, 2009)
Porazdelitev prihodov bolnikov (amb+fd-uz), maj 2009
400
350
300
250
P-KOR
N-KOR
200
P-KOH
N-KOH
150
100
50
0
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Simulacijski model
Prikaz dela poročila
Zaključki
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Celotna projektna naloga je obsegala
Podrobnejšo analiza 15 pomembnih administrativnih procesov po izboru
naročnika – izvedeno v I.fazi projekta
Razvoj modelov prenovljenih procesov– izvedeno v I.fazi projekta;
Diskretna simulacija obstoječih procesov in validacija modelov z empiričnimi
meritvami in ekspertnimi mnenjem – izvedeno v II.fazi projekta za BPD;
Diskretna simulacija prenovljenih procesov in validacija modelov z empiričnimi
meritvami in ekspertnim mnenjem – izvedeno v II.fazi projekta;
Izdelava predlogov programskih rešitev in predlog izbire - izvedeno v I. in II.
fazi projekta;
Izdelava predloga nadaljnjih projektov – izvedeno v I.fazi projekta;
Dokumentiranje poslovnih procesov, postopkov in aktivnosti ter postavitev
ključnih kazalnikov učinkovitosti – izvedeno v I. in II. fazi projekta;
Postavitev normativov za ključne aktivnosti – delno izvedeno v I.fazi projekta;
Opredelitev odstopanj med dejanskimi dosežki in standardiziranimi vrednostmi
– ni izvedeno;
Identifikacija vzrokov manjše učinkovitosti v posamični organizacijski enoti –
izvedeno v I. in II. fazi projekta;
Predlog ukrepov racionalizacije poslovanja - izvedeno v I. in II. fazi projekta;
Ocena potencialnih koristi na nivoju UKCL - – izvedeno v I.fazi projekta.

Similar documents