priponki - factor banka

Transcription

LETNO IN KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO
FACTOR BANKE d.d., LJUBLJANA
ZA POSLOVNO LETO 2011
Factor banka d.d., Ljubljana
VSEBINA STRANI
I.
Kazalniki poslovanja .................................................................................................................. 2
II.
Poročilo uprave banke ................................................................................................................ 3
III.
Poročilo nadzornega sveta .......................................................................................................... 4
IV.
Dovoljenje za upravljanje finančnih storitev po Zakonu o bančništvu ...................................... 5
V.
Izjava o upravljanju .................................................................................................................... 5
VI.
Poročilo o poslovanju banke ...................................................................................................... 9
VI.1.
Splošno gospodarsko okolje .................................................................................................. 9
VI.2.
Poslovna politika ................................................................................................................... 9
VI.3.
Pregled poslovanja po dejavnostih banke ............................................................................ 13
VI.4.
Finančni rezultat banke........................................................................................................ 17
VI.5.
Finančni položaj banke ........................................................................................................ 17
VI.6.
Kapital banke....................................................................................................................... 21
VI.7.
Razvoj banke ....................................................................................................................... 23
VI.8.
Zaposleni ............................................................................................................................. 23
VII.
Organi upravljanja banke ......................................................................................................... 25
VIII.
Organizacijska shema ............................................................................................................... 26
IX.
Skupina povezanih družb ......................................................................................................... 27
Računovodski izkazi ............................................................................................................................... 29
Izkaz poslovnega izida ........................................................................................................................... 32
Izkaz vseobsegajočega donosa ............................................................................................................... 33
Izkaz finančnega položaja ...................................................................................................................... 34
Izkaz sprememb lastniškega kapitala...................................................................................................... 35
Izkaz denarnih tokov .............................................................................................................................. 37
Pojasnila k računovodskim izkazom ...................................................................................................... 41
1.
Računovodske usmeritve ..................................................................................................... 41
2.
Pomembne računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev .............. 56
3.
Upravljanje tveganj ............................................................................................................. 58
4.
Poslovanje po področjih ...................................................................................................... 86
5.
Pojasnila k izkazu poslovnega izida (pojasnila od 5 do 15) ................................................ 88
6.
Pojasnila k izkazu finančnega položaja (pojasnila od 16 do 40) ......................................... 92
7.
Druga pojasnila (pojasnila od 41 do 45) ............................................................................ 112
Revizorjevo poročilo ............................................................................................................................ 117
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Factor banka.................................................................... 119
Konsolidirani izkaz poslovnega izida ................................................................................................... 121
Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa ....................................................................................... 124
Konsolidirani izkaz finančnega položaja .............................................................................................. 124
Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala ............................................................................. 125
Konsolidirani izkaz denarnih tokov ...................................................................................................... 127
Pojasnila k računovodskim izkazom Skupine Factor banka ................................................................. 129
1.
Računovodske usmeritve ................................................................................................... 129
2.
Pomembne računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev ............ 147
3.
Upravljanje tveganj ........................................................................................................... 148
4.
Poslovanje po področjih .................................................................................................... 177
5.
Pojasnila k izkazu poslovnega izida (pojasnila od 5 do 15) .............................................. 180
6.
Pojasnila k izkazu finančnega položaja (pojasnila od 16 do 41) ....................................... 183
7.
Druga pojasnila (pojasnila od 42 do 46) ............................................................................ 204
Revizorjevo poročilo ............................................................................................................................ 208
1
I.
Kazalniki poslovanja
(zneski v tisoč EUR)
KAZALNIKI POSLOVANJA BANKE ZA
OBDOBJE JANUAR - DECEMBER
BILANČNA VSOTA
SKUPNI ZNESEK VLOG NEBANČNEGA
SEKTORJA:
a. pravnih in drugih oseb
b. prebivalstva
2011
2010
2009
1.044.296 1.083.316 1.054.151
2008
877.407
394.671
317.496
77.175
455.705
382.133
73.572
425.931
386.593
57.338
293.539
272.321
21.218
SKUPNI ZNESEK KREDITOV NEBANČNEMU
SEKTORJU:
a. pravnih in drugih oseb
b. prebivalstva
CELOTNI KAPITAL
826.900
808.598
18.302
105.207
863.881
841.613
22.268
103.025
823.847
799.233
24.614
97.722
712.102
681.906
30.196
90.662
OSLABITVE FINANČNIH SREDSTEV, MERJENIH
PO ODPLAČNI VREDNOSTI IN REZERVACIJE
OBSEG ZUNAJBILANČNEGA POSLOVANJA
ČISTE OBRESTI
ČISTI NEOBRESTNI PRIHODKI
STROŠKI DELA IN DRUGI ADMIN. STROŠKI
AMORTIZACIJA
OSLABITVE IN REZERVACIJE
74.704
272.441
22.860
1.647
7.061
417
15.579
63.365
233.240
29.865
2.775
7.240
370
17.718
51.435
267.206
28.704
7.620
6.998
363
22.147
32.208
268.936
21.405
5.083
7.469
326
7.529
1.450
7.312
6.817
11.164
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO IZ
REDNEGA IN USTAVLJENEGA POSLOVANJA
DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ
REDNEGA IN USTAVLJENEGA POSLOVANJA
192
1.482
1.454
2.512
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
72
71
71
68
ŠTEVILO DELNIČARJEV
55
55
53
53
ŠTEVILO DELNIC
1.387.152 1.387.152 1.387.152 1.387.152
KNJIGOVODSKA VREDNOST DELNICE V EUR
76
74
70
65
KAPITALSKA USTREZNOST
10,64
10,23
10,73
10,70
OSLABITVE FINANČNIH SREDSTEV, MERJENIH
PO ODPLAČILNI VREDNOSTI, IN REZERVACIJE
ZA PREVZETE OBVEZNOSTI/ RAZVRŠČENE
AKTIVNE BILANČNE IN ZUNAJBILANČNE
POSTAVKE
6,51%
5,95%
4,68%
3,27%
OBRESTNA MARŽA
2,11%
2,82%
2,99%
2,60%
MARŽA FINANČNEGA POSREDNIŠTVA
2,26%
3,08%
3,79%
3,54%
DONOS NA AKTIVO PRED OBDAVČITVIJO
0,13%
0,69%
0,71%
1,49%
DONOS NA KAPITAL PRED OBDAVČITVIJO
1,38%
7,27%
7,28%
13,44%
DONOS NA KAPITAL PO OBDAVČITVI
1,20%
5,79%
5,73%
10,42%
OPERATIVNI STROŠKI/POVPREČNA AKTIVA
0,69%
0,72%
0,77%
1,04%
LIKVIDNA SREDSTVA/KRATKOROČNE VLOGE
DO NEBANČNEGA SEKTORJA
LIKVIDNA SREDSTVA/POVPREČNA AKTIVA
44,75%
10,12%
41,07%
10,01%
29,49%
8,30%
13,68%
3,79%
2
II. Poročilo uprave banke
Težavne razmere poslovanja, ki smo jim bili priča v letu 2011 in so posledica več let trajajoče
finančne in gospodarske krize, so bile vzrok za skromen, a pozitiven rezultat poslovanja
banke v letu 2011. Številne težave strank pri rednem izpopolnjevanju obveznosti po kreditih
ter naraščajoče število zunajsodnih poravnav, stečajev in prisilnih poravnav so pomembno
vplivale na rezultate poslovanja, predvsem s potrebnimi slabitvami danih kreditov. Večina
konkurence je v takih razmerah izkazala izgubo v poslovanju. Prizadevnost in pripadnost vseh
zaposlenih sta bili v takih razmerah ključnega pomena za zagotavljanje pozitivnega
poslovanja banke v letu 2011, za kar se jim uprava iskreno zahvaljuje.
V letu 2011, prvič od ustanovitve banke, nismo povečali obsega kreditiranja. Že v letu 2010
smo namreč morali vrniti vse v tujini najete medbančne kredite, težnja upadanja nekaterih
virov sredstev se je nadaljevala tudi v letu 2011, v katerem npr. ni bilo možnosti, da bi z
novimi emisijami, nadomestili obseg zapadlih izdaj obveznic Factor banke, d. d., ki so bile v
preteklosti pomemben način zagotavljanja virov sredstev za dolgoročno kreditiranje strank. V
veliko pomoč pri zagotavljanju ustrezne kreditne ponudbe so nam bili v tako zaostrenih
razmerah viri sredstev banke SID, s katero smo tudi v letu 2011 odlično sodelovali.
Na vseh področjih depozitnega poslovanja (razen pri depozitih države) nam je v letu 2011
uspelo povečati obseg poslovanja. To nedvoumno kaže zaupanje v trdnost Factor banke, d. d.
Vsem, ki ste nam zaupali, se iskreno zahvaljujemo. Zaradi velike konkurence vseh bank za
depozite so se ob tem v letu 2011 pomembno povečale depozitne obrestne mere, kar je
negativno vplivalo na dosežene neto obrestne prihodke, ki so bili manjši kot v letu 2010.
Za podporo pri poslovanju v letu 2011 se zahvaljujemo tudi delničarjem, ki so se ponovno
odločili, da čim bolj podprejo banko, saj so celotni dobiček leta 2010 namenili za kapitalsko
krepitev banke, izplačila dividend ni bilo. Tudi letos so že napovedali, da bodo dobiček,
dosežen v poslovnem letu 2011, namenili za kapitalsko krepitev banke.
Pričakujemo težko leto 2012. Možnost ponovne recesije, napovedani varčevalni ukrepi države
ter pričakovana volatilnost na finančnih trgih na evrskem območju bodo, kratkoročno
gledano, ustvarjali šibko makroekonomsko okolje, v katerem bo poslovanje bank še vedno
izpostavljeno pomembnim tveganjem in negotovostim. Kljub temu nameravamo s pravilnim
načinom ocenjevanja tveganj, kakovostjo svojih storitev in odgovornim delom zaposlenih tudi
v takih razmerah zagotavljati uspešno poslovanje banke. To ostaja naš najpomembnejši cilj in
naša zaveza do vseh deležnikov.
Dušan Valenčič,
član uprave
Ciril Dragonja,
član uprave
Boris Pesjak,
predsednik uprave
3
III. Poročilo nadzornega sveta
Delo nadzornega sveta je v letu 2011 potekalo skladno z njegovimi zakonskimi in
statutarnimi pristojnostmi in pooblastili. Nadzorni svet se je sestajal redno na
korespondenčnih in rednih sejah ter na njih obravnaval in presojal predvsem:
-
poslovno politiko banke,
rezultate poslovanja,
delo notranjerevizijske službe,
rezultate pregledov poslovanja zunanjih pooblaščenih institucij,
predloge uprave za skupščino delničarjev,
kreditne predloge, ki presegajo 10 % jamstvenega kapitala,
kreditni portfelj,
planske dokumente.
Pri svojem delu se je opiral predvsem na predloge in poročila uprave in notranjerevizijske
službe, revizorska poročila ter druge vire informacij, ki jih je ocenil za primerne.
Nadzorni svet banke je v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti, ki mu jih nalaga Zakon o
bančništvu:
-
redno nadziral delo notranje revizije v banki in vsakokrat ugotovil, da notranja
revizija izpolnjuje merilo primernosti in merilo učinkovitosti;
redno preverjal redna in letna finančna poročila uprave banke, analiziral posamezne
postavke omenjenih poročil ter o njihovi vsebini dal svoje mnenje.
Pri odobravanju kreditnih predlogov, ki presegajo 10 % jamstvenega kapitala banke, je
nadzorni svet deloval skladno s svojimi pristojnostmi, ki jih ima po notranjih aktih banke in
po Zakonu o bančništvu. Posebno skrb je pri tem namenjal zagotavljanju ustreznih
instrumentov zavarovanja plačil za posamezne naložbe.
Pri obravnavi odpisa in izbrisa terjatev, za katere je pristojen nadzorni svet, smo obravnavali
samo dokončne poskuse sodnih izterjav terjatev ter zamudne obresti, kadar je uprava banke z
dolžnikom dosegla dogovor o poravnavi spornih terjatev in odpisu zamudnih obresti ter s tem
pospešila izterjavo morebitnih spornih terjatev.
Nadzorni svet pri svojem delu ni ugotovil nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na premoženjski
položaj banke ali poslovanje banke.
Nadzorni svet je na predlog uprave v novembru 2011 odobril izdajo v kapital zamenljivih
hibridnih obveznic v znesku do 10 mio. evrov. Vpis in vplačilo naj bi bila dokončana do
31.3.2012.
Ob obravnavi rezultatov poslovanja v letu 2011 je nadzorni svet podprl predlog uprave, da se
poleg dela dobička po davkih, ki ga je uprava skladno s pooblastili razporedila v druge
rezerve, tudi ves preostanek čistega dobička razporedi v druge rezerve banke, dividende pa se
ne izplačajo. Dokončno bo o tem odločala skupščina delničarjev.
Na podlagi medletnih poročil notranjerevizijske službe, letnega poročila za leto 2011, ki ga je
predložila uprava banke, in na podlagi svojega dela v letu 2011 nadzorni svet ugotavlja, da je
Factor banka d.d., v letu 2011 poslovala uspešno.
4
Glede na navedeno nadzorni svet banke izraža svoje pozitivno mnenje o letnem poročilu
notranje revizije za leto 2011 ter, tudi pozitivno mnenje o letnem poročilu za leto 2011.
IV. Dovoljenje za upravljanje finančnih storitev po Zakonu o bančništvu
Factor banka lahko opravlja te vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu Zban-1:
1. sprejemanje depozitov;
2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:

potrošniške kredite,

hipotekarne kredite,

odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),

financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi
odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s
finančnim instrumentom (forfeiting);
4. storitve plačilnega prometa po ZplaP, razen storitev upravljanja plačilnih sistemov;
5. izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih
čekov);
6. izdajanje garancij in drugih jamstev
7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:

z instrumenti denarnega trga,

s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,

s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,

z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,

s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
8. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve povezane s tem;
9. svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;
10. upravljanje naložb in svetovanje v zvezi s tem;
11. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni
sposobnosti pravnih oseb;
12. investicijske ter pomožne investicijske storitve in posli.
Prav tako lahko Factor banka opravlja naslednje dodatne finančne storitve po 11. členu Zban1:
upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V. Izjava o upravljanju
Banka se ni pridružila Kodeksu upravljanja javnih družb, ker kotirajo samo dolžniški
vrednostni papirji, ki nimajo pravice do upravljanja, zato se banka ni zavezala k omenjenemu
kodeksu.
Glavne značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v banki v povezavi
s postopkom računovodskega poročanja
Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj deluje na vseh ključnih področjih tveganj
(kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno). Za uspešno izvajanje sistema
notranjih kontrol so potrebni kvalitetni kadri, dnevno dosegljive informacije, natančni in
celoviti podatki ter ustrezen razvoj metodologij. Zato pri obvladovanju tveganj sodelujejo vsi
zaposleni.
5
Namen računovodskih kontrol pri upravljanju tveganj je varovanje banke pred izgubo
podatkov, zmanjševanje in odkrivanje napak, goljufij in nepravilnosti pri poslovanju ter
zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakoni, internimi predpisi in navodili uprave banke.
Uprava banke
Uprava predstavlja in zastopa banko in vodi njeno poslovanje samostojno in na svojo
odgovornost ter ima ustrezna pooblastila v skladu s statutom banke in zakonom. Uprava
banke ima tri člane. Predsednika in člane uprave imenuje nadzorni svet, ki s tem določa tudi
število članov uprave. Upravo banke imenuje in odpokliče nadzorni svet. Uprava se imenuje
za štiri leta.
Upravo banke sestavljajo:
 Boris Pesjak, predsednik uprave
 Ciril Dragonja, član uprave
 Dušan Valenčič, član uprave
Uprava banke ima te pristojnosti:
 pripravlja poslovno politiko banke,
 določa finančni načrt banke,
 določa organizacijo sistema notranjih kontrol in letni program dela notranje revizije,
 organizira poslovanje banke in skrbi za sprejetje predpisov in aktov za poslovanje,
 imenuje in razrešuje delavce banke s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Uprava lahko prenese pooblastila in naloge, za katere je pristojna, na druge komisije in
odbore.
V banki delujejo odbori in komisije:
-
Kreditni odbor
Kreditni odbor in uprava banke sta v okviru zneskov kreditov, za katere sta pristojna,
odgovorna za izvedbo in nadzor poslovne politike in meril za odobritev kreditov, ki jih je
določil nadzorni svet. Kreditni odbor se sestaja na rednih in na korespondenčnih sejah in
ima šest članov.
Sestavo kreditnega odbora določa nadzorni svet.
Kreditni odbor je pooblaščen, da odobri kredit kumulativno do 10 % kapitala banke. Vsak
kredit, ki presega 10 % kapitala, mora odobriti nadzorni svet.
-
Likvidnostna komisija; sestavljajo jo uprava in vodje sektorjev in se sestaja vsak dan.
Komisija obravnava:
o poročilo o dnevnen likvidnostnem položaju banke,
o razmere na denarnem, depozitnem in valutnem trgu,
o morebitne spremembe v strukturni likvidnosti banke,
o napoved denarnih prilivov in odlivov sektorjev banke za tekoči dan in
napoved večjih ali izrednih prilivov in odlivov za naslednjih 30 dni.
-
Komisija za upravljanje operativnih tveganj ima šest članov, ki se sestajajo na rednih
sejah komisije in o svojem delu poročajo upravi. Naloge komisije:
o obravnava poročila samoocen sektorjev ter poročila o operatvnih tveganjih
Sektorja za upravljanje tveganj;
o pregleduje izvajanje navodil in predlaga upravi morebitne dodatne ukrepe;
o predlaga upravi banke spremembe politike in navodil za upravljanje
operativnih tveganj ter predlaga morebitne dodatne ukrepe;
6
o presoja o učinkovitosti toleranc (razmerja med apetiti in tolerancami) ter
predlaga morebitne nove tolerance.
-
Komisija za naložbe ima štiri člane, ki obravnavajo strateške odločitve o nakupih in
prodajah vrednostnih papirjev za račun banke. Komisija se sestaja redno ali po potrebi,
sestanek skliče predsednik komisije. Komisija lahko obravnava tudi posamične nakupe
vrednostnih papirjev, če so to papirji, ki pomenijo odmik od sprejete politike banke ali
zneskovno pomenijo značilen položaj za banko.
-
Komisija za problematične naložbe ima šest članov, praviloma se sestaja enkrat
mesečno. Naloge komisije pa so:
o obravnavanje poročila o zapadlih, neplačanih terjatvah,
o prepoznavanje morebitnih problematičnih naložb,
o odločanje o začetku postopkov na sodišču za zapadle, neplačane terjatve in
prve točke,
o obravnava poročila o terjatvah, ki so v postopkih na sodišču,
o odločanje o izbrisih terjatev.
Nadzorni svet
Nadzorni svet opravlja zadeve, za katere je pristojen po zakonu in statutu in zadeve, za katere
ga pooblasti skupščina.
Sestavlja ga šest članov. Člane nadzornega sveta voli in razreši skupščina delničarjev z
navadno večino prisotnih glasov. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.
Poglavitne naloge nadzornega sveta so:
nadzoruje vodenje poslov banke in predlaga ukrepe za odpravo morebitnih
ugotovljenih nepravilnosti pri poslovanju in vodenju banke;
odloča o imenovanju in odpoklicu članov uprave;
pripravi poročilo skupščini delničarjev o letnem poročilu in delitvi dobička banke ter
poda skupaj z upravo predlog za delitev bilančnega dobička banke;
daje soglasje upravi k finančnemu načrtu, določitvi poslovne politike banke, določitvi
okvirnega letnega programa notranje revizije, določitvi organizacije sistema notranjih
kontrol;
imenuje in razrešuje člane kreditnega odbora in določa višino nagrade članom;
odloča o kapitalskih naložbah banke;
odloča o pravnih poslih, na podlagi katerih bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti
banke nastala velika izpostavljenost banke do posamezne osebe ter o pravnih poslih, na
podlagi katerih bi nastala izpostavljenost banke do oseb v posebnem razmerju z banko;
določa kriterije za nagrajevanje uprave;
odloča o izdajah lastnih vrednostnih papirjev, ki nimajo pravice do upravljanja banke
ali udeležbe pri dobičku banke;
skupščini delničarjev poroča o svojem delu ter ugotovitvah.
Nadzorni svet sprejema sklepe na rednih in korespondenčnih sejah. Nadzorni svet je sklepčen,
če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica članov. Za veljavnost sklepa nadzornega sveta je
potrebna večina oddanih glasov.
Revizijska komisija
Nadzorni svet je v letu 2009 imenoval revizijsko komisijo, ki ima tri člane. Glavna naloga
komisije je spremljanje postopka računovodskega poročanja, učinkovitosti notranje kontrole
7
in sistemov za obvladovanje tveganja, spremlja pripravo in revizijo letnega poročila banke ter
ocenjuje revizijske postopke.
Skupščina delničarjev
Skupščino delničarjev sestavljajo delničarji banke, ki uresničujejo svoje pravice pri zadevah
banke. Delničar ima en glas v skupščini delničarjev na podlagi vsake delnice, ki jo ima.
Sklicuje jo uprava banke najmanj enkrat letno, in to najpozneje do konca junija. Skupščino
delničarjev lahko skliče tudi nadzorni svet. Za udeležbo in glasovanje na skupščini
delničarjev so upravičeni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo in so svojo udeležbo
prijavili upravi najpozneje tri dni pred skupščino. Skupščina je sklepčna, če je na njej
zastopana najmanj polovica glasov vseh delničarjev. Ko skupščina odloča o zvišanju ali
znižanju osnovnega kapitala, statusnih spremembah, prenehanju banke ali spremembi statuta,
je skupščina sklepčna, če sta na njej zastopani najmanj dve tretjini glasov vseh delničarjev. Za
sprejetje skupščinskih sklepov je potrebna večina oddanih glasov, razen če zakon ali statut ne
določata drugače.
Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na njihov delež delnic v osnovnem
kapitalu. Vsaka kosovna delnica z glasovalno pravico ima en glas. Banka nima omejitev
glasovalnih pravic. Factor banka nobenemu delničarju ne zagotavlja posebnih kontrolnih
pravic.
Skupščina delničarjev:
odloča o uporabi bilančnega dobička,
sprejema letno poročilo,
odloča o imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta,
odloča o podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta,
odloča o spremembi statuta banke,
odloča o ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,
odloča o prenehanju banke in statusnem preoblikovanju,
sprejema planske akte banke,
odloča o izdajanju vrednostnih papirjev, ki imajo pravico do upravljanja banke,
imenuje revizorja.
Pravila o imenovanju in zamenjavi organov vodenja ali nadzora ter pravila o spremembah
statuta so opisana v zgornjih treh poglavjih.
Uprava banke je pooblaščena, da lahko najpozneje do 25. 5. 2015 poveča osnovni kapital
banke z izdajo novih delnic za vložke za največ 5.788.482,72 EUR (odobreni kapital).
Uprava nima pooblastila za nakup lastnih delnic.
8
VI. Poročilo o poslovanju banke
VI.1. Splošno gospodarsko okolje
Šibki in negotovi pozitivni premiki na finančnih trgih, ki smo jim bili priča v letu 2010 se v
letu 2011 niso okrepili. Nasprotno, negotovost in volatilnost sta se povečali, države evrskega
območja pa še niso našle pravega načina za izhod iz krize. Na finančni sektor in na evro je
najbolj negativno vplivala dolžniška kriza v Grčiji. Evropska centralna banka je tudi v letu
2011 omogočala poslovnim bankam v evrskem območju zagotavljanje likvidnih sredstev.
V Sloveniji so bila gibanja na finančnih trgih izrazito negativna, SBI npr. zaznava enega
največjih padcev od ustanovitve Ljubljanske borze. Zniževala se je boniteta države in vseh
pomembnejših slovenskih bank. Pričakovane obrestne mere za »slovenski dolg« so se zato
krepko povišale in občasno presegale mejo 7 %.
Tudi v realnem sektorju je bilo v Sloveniji pozitivnih znamenj malo. Pozitivna so bila le
medletna gibanja obsega industrijske proizvodnje, pri kateri pa je v zadnjem trimesečju leta
2011 opazen ponoven upad. Primeren obseg in medletno, sicer skromno rast industrijske
proizvodnje, je zagotavljala predvsem izvozno usmerjena industrija. Dejavnost gradbeništva
je v letu 2011 ponovno močno upadla. Naložbe so bile zelo skromne, njihov obseg je bil v
letu 2011 manjši kot leto prej. V primerjavi z letom 2010 je upadla tudi končna potrošnja.
V Sloveniji še posebej vzbuja skrb javno-finančni primanjkljaj, predvsem njegova zelo hitra
rast. Prav tako še vedno vzbuja skrb rast števila nezaposlenih, ki je preseglo mejo 100.000.
Lani je bila v Sloveniji kriza ves čas. Statistični podatki jasno kažejo, da je Slovenijo tudi bolj
prizadela kot večino drugih držav evrskega območja.
Slovenski bančni sektor je bil v letu 2011 pod nadaljnjim pritiskom vračanja medbančnih
kreditov, najetih v tujini. Skupno se je obseg zadolženosti slovenskih bank v tujini v letu 2011
zmanjšal. Kreditna dejavnost bank je bila šibka, skupno se je obseg kreditiranja zmanjšal.
Kljub temu so bile v takih razmerah poslovanja potrebe po slabitvah kreditov nadpovprečno
velike, kar je izrazito negativno vplivalo na dobičke bank. Večina bank je imela zato v letu
2011 negativne rezultate poslovanja.
VI.2. Poslovna politika
VI.2.1. Temeljne smernice poslovne politike
Poslovna politika banke je ustaljena.
Pri našem delovanju je poudarek na hitrosti in odzivnosti na povpraševanje strank po storitvah
ter na visoki strokovni ravni izvedbe storitev, kar skušamo uveljaviti kot naše ključne
konkurenčne prednosti.
V ponudbi težimo k specializaciji na ključne posle, poglabljanju obstoječih tržnih niš in
obvladovanju stroškov poslovanja. Največjo pozornost namenjamo razvoju in trženju bančnih
in finančnih storitev, za katere imamo licenco.
Ob upoštevanju navedenih ključnih usmeritev težimo k specializaciji za te posle:
celovit bančni in finančni servis za mala in srednja podjetja;
specializirani bančni posli za velika podjetja (kot so: odkupi terjatev, podpora
poslovanju na Hrvaškem, v Bolgariji in na Kosovu, garancijsko poslovanje ipd.);
projektno financiranje (komercialni in investicijski projekti);
izdaja vrednostnih papirjev;
9
upravljanje naložb komitentov.
Posebna skrb v poslovni politiki je namenjena obvladovanju ključnih tveganj, ki izhajajo iz
bančnega poslovanja (kreditno, obrestno, tečajno, likvidnostno, operativno), ter obvladovanju
stroškov poslovanja, za katere si prizadevamo, da rastejo počasneje od obsega poslovanja.
Kljub krizi se temeljne smernice poslovne politike niso menjale, smo pa svoje aktivnosti
prilagodili novonastalim razmeram. Predvsem smo si prizadevali:
- da obstoječim stalnim poslovnim partnerjem omogočimo potrebne obsege posojil in
drugih storitev,
- da izboljšamo postopke presoje tveganj in povečamo obseg zavarovanj za kreditna
tveganja,
- za primerno selektivnost pri sprejemanju novih komitentov, saj je povpraševanje ob
posojilnem krču na slovenskem trgu močno presegalo naše zmožnosti njihovega
kreditiranja.
VI.2.2. Poslovna politika pri pridobivanju virov sredstev in plasiranju sredstev
Politika pridobivanja virov sredstev banke je osredinjena na naslednje ključne stebre:
-
-
-
-
depoziti s, 40 % do 45 % virov. To dinamični segment omogoča zaradi pretežno
kratkoročne narave relativno natančno uravnavanje likvidnostnega in obrestnega tveganja.
Sem prištevamo tudi izdaje potrdil o vlogah, katerih kupci so podjetja, ter vse
pomembnejše depozite, namenjene fizičnim osebam;
dolgoročni bančni viri: najemanje dolgoročnih kreditov pri tujih in domačih bankah nam
zagotavlja stabilnost virov ter ključno priporočilo pri dolgoročnih naložbah banke. To še
vedno pomeni 20 % virov banke. Učinek svetovne finančne krize je sicer zmanjšal pomen
tega dela;
emisije dolgoročnih obveznic: poleg dolgoročnega stabilnega vira nam ta del financiranja
omogoča dostop do različnih institucionalnih vlagateljev in upravljalcev sredstev, pri
izdajah podrejenih obveznic pa tudi izboljševanje kapitalske ustreznosti banke.
Pričakujemo, da se bo v naslednjih letih ta del še krepil in presegel 20 - odstotni delež
virov;
medbančni denarni trg in instrumenti centralne banke: standarni instrument, ki se
uporablja predvsem za uravnavanje dnevne likvidnosti. Banka po potrebi uporablja tudi
različne likvidnostne instrumente centralne banke. Ta kratkoročni, vendar zelo stabilen
vir financiranja, vključuje od 5 % do 10 % virov.
Pri virih sredstev, ki jih pridobivamo na trgu depozitov in na trgu vrednostnih papirjev,
namenjamo posebno pozornost cenovni politiki, in to tako, da se z obrestnimi merami
bistveno ne odmikamo od konkurence, predvsem ne od primerljivih igralcev na trgu, tudi če
bi to pripeljalo do počasnejše rasti obsega poslovanja, kot jo načrtujemo.
Banka ima s svojo uspešnostjo, stabilnostjo in prepoznavnostjo na slovenskem trgu tako rekoč
že dostop do vseh pomembnejših institucionalnih in drugih ponudnikov denarnih sredstev.
Tako bo v prihodnosti večji poudarek namenjen predvsem okrepitvi depozitov fizičnih oseb.
Banka ima pri tako zasnovanem konceptu upravljanja virov še dodatna stebra, ki zagotavljata
zelo ugodno, predvsem pa stabilno dnevno in strukturno likvidnost banke:
obseg prvovrstnih vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo stalen vir sekundarne
likvidnosti, pomeni nad 10 % bilančne vsote,
politika rasti kreditnega portfelja banke je podrejena likvidnostni zmožnosti banke.
10
VI.2.3. Poslovna politika pri obvladovanju ključnih tveganj
Banka sistematično analizira vse vrste tveganj in skrbi za njihovo uravnavanje na raven, ki je
s poslovno politiko vnaprej opredeljena kot še sprejemljiva.
V letih 2007 do 2011 smo okrepili vlogo upravljanja vseh tveganj z enega, osrednjega mesta.
S tem smo izboljšali razpoznavanje vrst in obsega tveganj, ki jim je izpostavljena banka, in
nam je uspelo z uvajanjem naprednejših metod in tehnik merjenja tveganj, kar nam pri
poslovnih odločitvah pomaga h kakovostnejšemu izvajanju poslovnih procesov in
učinkovitejšemu sprejemanju odločitev, racionalnejši uporabi kapitala in nižjim stroškom
banke. Zaradi večanja obsega poslovanja in vedno večje mednarodne prisotnosti bo intenzivni
razvoj upravljanja tveganj pomembna konkurenčna prednost na trgih.
Oobvladovanje tveganj banka prilagaja svoji velikosti in strukturi poslovanja na vseh
področjih tveganj. Pri tem ima opredeljene (kot standard) vse potrebne podatke in
informacije, uporabo in razvoj ustreznih metodologij, potrebne oblike poročil in sistem
odločanja, ki mora biti v banki, čim bolj poenostavljen in hkrati pregleden tudi z vidika
tveganj.
V Factor banki d. d., se zavedamo pomena upravljanja tveganj predvsem z dveh izjemno
pomembnih vidikov: z vidika zahtev regulatorja in tudi z vidika učinkovitosti izvajanja
konkretne poslovne strategije banke, za katero moramo zagotavljati ustrezen notranji kapital.
Upravljanje tveganj omogoča hitrejše izvajanje poslovanja in hitrejše sprejemanje odločitev,
racionalnejšo uporabo kapitala in nižje stroške banke. Zaradi večanja, tudi v krizi, obsega
poslovanja in vedno večje mednarodne prisotnosti bo intenzivni razvoj upravljanja tveganj
pomembna konkurenčna prednost na trgih.
Uprava in višje vodstvo se celovito ukvarjata s celotno izpostavljenostjo tveganjem (s
členitvijo izpostavljenosti po posameznih tveganjih) tudi vsakokrat, ko se načrtuje. Pri tem je
zelo pomembno dolgoročno vzdržno razmerje med načrtovano višino kapitala in višino
ocenjenih tveganj.
Politike obvladovanja kreditnega, obrestnega, valutnega, tržnega, likvidnostnega in
operativnega tveganja so podrobneje opisane med računovodskimi izkazi in poročili.
VI.2.3.1 Politika obvladovanja operativnih tveganj
Operativna tveganja so vsa tveganja, ki ne izhajajo iz drugih znanih tveganj, predvsem pa
tveganja subjektivnih napak, prevar, tatvin in drugih mogočih, a nepričakovanih dogodkov.
To so tudi tveganja v informacijski tehnologiji, delovanju informacijskega sistema in tveganje
izgube podatkov.
V letu 2011 smo še izpopolnili projekt, ki smo ga izdelali v letu 2007, glede na zahteve
standarda Basel II. Projektne cilje smo dosegli v predvidenih rokih (izdelano imamo politiko,
metodologijo in navodila za upravljanje operativnih tveganj ter tudi sistematičen način
poročanja o dogodkih pri njih na ravni celotne banke in v posameznih organizacijskih
enotah).
11
VI.2.3.2 Tveganja v informacijski tehnologiji, delovanju informacijskega sistema in
tveganja izgube podatkov
Tveganja v informacijski tehnologiji, delovanju informacijskega sistema in morebitne izgube
podatkov so bila opredeljena in ocenjena v posebnem dokumentu, ki določa načine in
postopke za njihovo zmanjševanje in odpravljanje. Dokument se vzdržuje in preverja
polletno, da se določijo morebitna tveganja in možnosti za njihovo odpravo. Tak način bomo,
glede na to, da je dajal ustrezne rezultate, imeli tudi v prihodnje.
VI.2.3.3 Politika obvladovanja drugih tveganj
Po pogodbi za upravljanje premoženja kritnega sklada Pokojninske družbe A, d.d. banka
jamči za donosnost sklada na letni ravni. V letu 2010 je jamstvo pomenilo 50 % donosnosti
državnih vrednostnih papirjev nad enim letom ali povprečno 1,77 %. Banka je v letu 2010 na
kritnem skladu Pokojninske družbe A, d. d., dosegla višjo donosnost.
VI.2.3.4 Politika kapitalske ustreznosti
Politika kapitalske ustreznosti banke je bila podrejena cilju, da zagotavljamo vrednost
količnika kapitalske ustreznosti Factor banke med 9 in 11 %.
Ključni razlogi za tako opredeljeno politiko so v tem:
 da imamo v primerjavi z drugimi bankami relativno večji delež naložb banke v
nebančnem sektorju in v tem okviru v gospodarstvu;
 da ima v primerjavi z drugimi bankami Factor banka, d. d. v absolutnem znesku
relativno majhen kapital;
 da plačilna disciplina in sprotnost sodnih postopkov v Republiki Sloveniji nista na
ravni držav EU.
VI.2.4. Poslovna politika pri kapitalskih naložbah
Factor banka d. d., je relativno majhna banka z relativno majhnim kapitalom. Kot taka s
kapitalskimi naložbami in pripojitvami drugih bank in finančnih organizacij ne more bistveno
večati tržnega deleža ali jih uporabljati za sklepanje strateških zavezništev. Zato s politiko
kapitalskih naložb omejujemo tovrstne naložbe tako, da se odločamo predvsem za:
 naložbe, ki banki omogočajo izvajanje osnovnih dejavnosti in so vezane na
oblikovanje ponudbe za stranke. Kot take obravnavamo kapitalske naložbe na
Ljubljanski borzi, v S.W.I.F.T., v banke na trgih zunaj Republike Slovenije ipd.
Motiv za te naložbe bo zagotovitev možnosti za čim kakovostnejše storitve banke in
večjo globino trga;
 naložbe, ki so predvidene za odprodajo v obdobju praviloma enega do treh let, pri
katerih banka pričakuje realizacijo dobička. Pri takih naložbah se praviloma že ob
naložbi skuša skleniti reodkupna oziroma opcijska pogodba, ki banki vnaprej zajamči
donos naložbe. Motiv takih naložb je dobiček banke;
 za naložbe, pri katerih banka v okviru prestrukturiranja dolga ali v postopkih prisilnih
poravnav zaradi zmanjšanja svojih izgub privoli v konverzijo terjatev v lastniški
vložek. Motiv teh naložb je čim manjša izguba.
12
VI.3. Pregled poslovanja po dejavnostih banke
Poslovanje v državi
Poslovna politika banke pri poslovanju s komitenti v državi je v preteklem letu temeljila na
pridobivanju novih komitentov z dobro finančno boniteto in nefinančnem spremljanju
sedanjih komitentov. Še vedno teži k vzpostavljanju dobrih odnosov s komitenti, ki temeljijo
na medsebojnem zaupanju in sodelovanju, ko jim banka tudi svetuje in pomaga pri iskanju
najboljših rešitev, povezanih s finančnimi vprašanji.
Zaradi zaostrenih razmer v gradbeništvu je banka leta 2011 povsem ustavila financiranje vseh
nepremičninskih projektov in zelo pazljivo poslovala s komitenti iz gradbeništva.
Veliko pozornost je namenjala spremljanju poslovanja sedanjih komitentov, spremljanju in
vrednotenju sedanjih zavarovanj in pridobivanju novih dodatnih zavarovanj. Povečala se je
tudi dejavnost pri prestrukturiranju finančnih obveznosti komitentov, ter izterjavi dvomljivih
in spornih terjatev.
Kreditiranje nebančnega sektorja v državi
Banka je do konca leta 2011 odobrila za 340.721 tisoč EUR novih kreditov (leta 2010: za
447.080 tisoč EUR), vrnjenih pa je bilo za 344.909 tisoč EUR kreditov (leta 2010: za 415.601
tisoč EUR). Konec leta 2011 so znašali krediti nebančnemu sektorju 519.662 tisoč EUR (neto
zneski z upoštevanjem popravkov vrednosti). Z navedenim obsegom pomenijo krediti
nebančnemu sektorju 47,76 % bilančne vsote.
kratkoročni krediti pravnim osebam
31. december
2011
225.773
kratkoročni krediti fizičnim osebam
v tisoč EUR
31. december
Indeks
2010
277.460
81
5.820
10.735
52
skupaj kratkoročni krediti nebančnemu sektorju
231.593
288.195
80
dolgoročni krediti pravnim osebam
277.857
262.525
106
dolgoročni krediti fizičnim osebam
10.211
11.533
89
288.068
274.058
105
skupaj dolgoročni krediti nebančnemu sektorju
Kratkoročni krediti v državi so konec leta 2011 znašali 44,6 %, dolgoročni krediti 55,4 %
stanja danih kreditov nebančnemu sektorju.
Pomemben delež v poslovanju pomeni garancijsko poslovanje. V skupnem znesku je bilo
odobrenih za 69.937 tisoč EUR novih ter zaprtih za 32.221 tisoč EUR garancij. V znesku
novo odprtih garancij prevladujejo storitvene garancije s 70,6-odstotnim deležem. 31. 12.
2011 je bilo stanje vseh garancij 81.653 tisoč EUR, od tega 27,3 % plačilnih ter 72,7 %
storitvenih garancij. V primerjavi s stanjem konec leta 2010 se je stanje skupno izdanih
garancij v državi povečalo za 30.605 tisoč EUR.
Viri sredstev in likvidnostni potencial banke
V poslovnem letu 2011 se je z vidika pridobivanja virov financiranja in upravljanja
likvidnosti nadaljeval vpliv finančne krize, ki predvsem pomeni zaostrene razmere na trgu
dolgoročnega medbančnega zadolževanja ter večjo cenovno konkurenco na trgu depozitnih
obrestnih mer.
13
V banki smo si prizadevali predvsem krepiti podjetniške depozite in depozite fizičnih oseb.
Dolgoročna sredstva, ki jih država s protikriznimi ukrepi usmerja v banke, so še naprej
pomemben vir sredstev (sredstva banke SID, depoziti Ministrstva za finance). Navedeno
zagotavlja nadaljevanje kakovostnega premika v smeri čim večje razpršenosti virov
financiranja, kar nam bistveno zmanjšuje likvidnostno tveganje.
Zaradi slabega in negotovega delovanja kratkoročnega medbančnega trga denarja smo vse
leto kratkoročne presežke usmerjali predvsem v centralno banko, določen del pa v krepitev
sekundarne likvidnosti z nakupi prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Sekundarna likvidnost banke je oblikovana kot kombinacija različnih vrst finančnih
instrumentov, s katerimi je mogoče v vsakem trenutku izkoristiti možnost uporabe
centralnobančnih likvidnostnih operacij, najemanja kratkoročnih medbančnih virov na
medbančnem trgu (doma in v tujini) ter uporabe repo poslov. Takšen dnevni likvidnostni
potencial ohranjamo na ravni 10 % bilančne vsote. Zaradi trenutno ugodnih možnosti uporabe
navedenih papirjev v banki uresničuje politiko uporabe največ 50 % potenciala za
refinanciranje pri Evropski centralni banki.
Mednarodno poslovanje
Pri mednarodnem poslovanju sta najpomembnejši kreditno in dokumentarno poslovanje. V
letu 2011 smo poslovali pod pogoji zaostrenih gospodarskih razmerah v mednarodnem in
domačem okolju. Glede na to smo se tudi v letu 2011 še z večjo skrbnostjo odločali o
sprejemljivih naložbah in zanje ustreznimi zavarovanji. Kot posledica tega in zaostrenih
razmer pri pridobivanju virov sredstev smo leto 2011 končali z manjšim obsegom danih
kreditov glede na konec predhodnega leta.
V primerjavi z navedenim pa smo v letu 2011 precej povečali obseg transakcij v
dokumentarnem poslovanju in sicer na akreditivnem in garancijskem področju.
Pretežni del je bil tudi v letu 2011 usmerjen v kreditno poslovanje, ki je po stanju 31. 12.
2011 več kot 34 % celotnega kreditnega portfelja banke. Glede na stanje danih kreditov v
okviru mednarodnega poslovanja, ki je konec leta 2010 znašalo 325,2 mio. EUR, in
načrtovani znesek za leto 2011 v višini 330 mio. EUR, je bilo konec leta 2011 dejansko stanje
danih kreditov 297,7 mio. EUR, kar pomeni znižanje za 8,5 % glede na stanje konec leta 2010
oziroma skoraj 10 % glede na plan.
Ob koncu leta 2011 je bilo največ kreditov danih na trgu Hrvaške, Bolgarije in Kosova, kjer
že imamo vzpostavljeno dolgoletno sodelovanje z lokalnimi partnerji. Pri naših naložbah smo
bili v letu 2011, kot je že omenjeno, še previdnejši, prav tako nismo vstopali na za nas nove
trge, ampak smo mednarodne naložbe uresničevali na nam že znanih trgih. Pri tem je treba
omeniti, da smo v večini držav obseg danih kreditov po stanju konec leta 2011 znižali glede
na prejšnje leto.
V začetku leta 2011 je bilo stanje danih dolgoročnih kreditov v znesku 161,8 mio. EUR,
celotni znesek realiziranih črpanj dolgoročnih kreditov v letu 2011 je bil več kot 40 mio.
EUR, odplačila več kot 24 mio. EUR, tako da je bilo stanje dolgoročnih kreditov konec leta
2011 177,7 mio. EUR, kar pomeni 10 % dolgoročnega kreditnega portfelja glede na prejšnje
leto.
V primerjavi z dolgoročnimi krediti pa smo bistveno zmanjšali obseg kratkoročnih danih
kreditov, posledica česar je tudi znižanje celotnega mednarodnega kreditnega portfelja v letu
2011. Obseg danih kratkoročnih kreditov skupaj z odkupi terjatev smo s 163,4 mio. EUR na
začetku leta 2011 znižali na 120 mio. EUR konec istega leta, kar je skoraj 27-odstotno
14
znižanje. Pri tem je bilo v letu 2011 realiziranih več kot 100 mio. EUR črpanj kratkoročnih
kreditov in skoraj 144 mio. EUR odplačil. Navedeno je seveda posledica tega, da smo lahko
pri kratkoročnem kreditiranju bistveno bolj odzivni glede na trenutne razmere.
Pri dokumentarnem poslovanju, ki vključuje predvsem akreditivno in garancijsko
poslovanje, medtem ko je obseg inkaso poslov manj pomemben, je bilo v letu 2011 doseženo
bistveno povečanje števila in obsega transakcij. Pri tem smo imeli take rezultate:
-
pri akreditivnem poslovanju smo dosegli bistveno povečanje izdanih nostro akreditivov
glede na prejšnje leto, in sicer znaša znesek izdanih akreditivov v letu 2011 skoraj 56
mio. EUR, v letu 2010 pa je bil 8 mio. EUR, stanje odprtih akreditivov konec leta 2011
pa je bilo več kot 29 mio. EUR, kar je prav tako več kot 10-kratno povečanje glede na
konec leta 2010;
-
pri garancijskem poslovanju smo prav tako dosegli bistveno povečanje obsega
poslovanja glede na predhodno leto in sicer je bilo v letu 2011 izdanih garancij do tujine
v skupnem znesku več kot 35 mio. EUR, v letu 2010 pa 23 mio. EUR, pri čemer odpade
pretežni del na plačilne garancije. Konec leta 2011 je znašalo stanje nostro garancij več
kot 42,5 mio. EUR (konec leta 2010 22 mio.), tako da smo več kot 93-odstotno
povečanje. Pri loro garancijah je bilo, konec leta 2010 stanje skoraj 15 mio. EUR in,
smo leto 2011 končali z zneskom 12,6 mio. EUR, kar je sicer rahlo znižanje, vendar je
tudi ta znesek bistveno večji od dolgoletnega povprečja.
Investicijske storitve in posli
Pomemben del poslovanja je bilo tudi v letu 2011 poslovanje s finančnimi instrumenti. V
okviru ponudbe sektorja investicijskega bančništva smo za komitente opravljali te storitve:






gospodarjenje s finančnimi instrumenti,
borzno posredovanje,
primarna izdaja lastnih obveznic,
terminski posli z vrednostnimi papirji,
trženje vzajemnih skladov,
opravljanje storitev v zvezi s prevzemi.
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se s skupnim prometom 25,3 mio. EUR banka
uvršča na 12. mesto med 27 borznoposredniškimi družbami, med bankami pa na 7. mesto. V
borznem prometu smo dosegli 2,7 - odstotni tržni delež.
Portfelji gospodarjenja s finančnimi instrumenti so kot najpomembnejši segment tega dela
poslovanja 31. 12. 2011 dosegli raven 98,0 mio EUR, kar pomeni zmanjšanje za 21 %.
Upad obsega sredstev je večinoma posledica izplačil sredstev pri upravljanju premoženja
kritnih skladov in pri drugih posameznih portfeljih. V letu 2011 je bila dosežena bruto letna
donosnost sredstev kritnega sklada PDA 3,64 %, kar za 1,94 odstotne točke presega
zajamčeno donosnost, ki je za leto 2011 znašala 1,7 %. Povprečna letna neto ponderirana
donosnost mešanih posamičnih portfeljev je znašala -1,625 %.
Celotna vrednost portfelja finančnih instrumentov pri banki je bila 31. 12. 2011 856 mio.
EUR. Banka je v letu 2011 posredovala pri nakupu in prodaji tujih finančnih instrumentov v
vrednosti 205,1 mio. EUR.
15
Neposredni učinki investicijskih storitev in poslov:
v mio. EUR
2011
2010
skupni promet na borzi, OTC, ter s tujimi vrednostnimi papirji
prihodki od investicijskih storitev in poslov
232,4
319,2
0,8
1,4
Plačilni promet
V plačilnem prometu v državi v letu 2011 je bilo približno 77 % plačil iz leta 2010. Tako je
vrednost prilivov na račune znašala 698,4 mio. EUR, kar pomeni 77 % glede na leto 2010
(911,4 mio. EUR), vrednost nakazil z računov pa 636,6 mio. EUR, kar je 77 % prometa v
letu 2010 (831,8 mio. EUR). Obdelanih je bilo 155.873 prilivnih nalogov, kar je 97-odstotna
realizacija leta 2010, in 260.648 odlivnih nalogov, kar je 93 % obsega v letu 2010. Po
elektronski banki je bilo izvedenih približno 98 % vseh nakazil. Elektronsko banko HRC
uporablja 627 komitentov, elektronsko banko HALCOM pa 348 komitentov.
Obseg plačilnega prometa s tujino je bil v letu 2011 1.011,6 mio. EUR, kar je 88 % v letu
2010 (1.147,0 mio. EUR). Prilivov iz tujine je bilo 503,6 mio. EUR, kar je 97 % leta 2010.
Obdelano je bilo 15.922 prilivnih nalogov, kar pomeni 10 % manj kot prejšnje leto. Nakazila
v tujino so dosegla 570,9 mio. EUR, kar pomeni 19 % manj kot prejšnje leto. Obdelano je
bilo 14.935 odlivnih nalogov ali 14 % manj kot v letu 2010. Po elektronski banki smo prejeli
približno 91 % odlivnih nalogov.
Konec leta 2011 je bilo odprtih 1049 transakcijskih računov, in sicer:
 pravne osebe
 fizične osebe in samostojni podjetniki
 nerezidenti pravne osebe
 nerezidenti fizične osebe
 tuje banke
837,
116,
74,
14,
8.
Konec leta 2010 je bilo odprtih 930 transakcijskih računov.
V letu 2011smo nadaljevali projekt-SEPA:
Množična plačila
Novembra 2011 smo v plačilnem prometa uvedli novo storitev - množična plačila SEPA.
Nadomeščajo plačilni instrument direktna odobritev, ki se izvaja prek zbirnega centra po
shemi NPI-DO in je bila ukinjena konec leta 2011.
Glavne značilnosti množičnih plačil:
‐ izvedejo se po pravilih delovanja sheme SEPA za kreditna plačila v evrih med
udeleženci, ki imajo račune pri bankah v območju SEPA;
‐ o izvedbi množičnega plačila je plačnik obveščen z izpiskom, podatki o posamičnih
plačilnih transakcijah v izpisku niso vidni;
‐ izmenjava podatkov poteka v podatkovnem standardu, ki temelji na standardu ISO
2022;
‐ plačnik lahko pošilja podatke z datumom valute vnaprej.
Direktna obremenitev
Od 19. 11. 2011 je v bankah na voljo storitev domača direktna obremenitev SEPA, čezmejna
direktna obremenitev SEPA pa je na voljo že od 1. 11. 2010 (direktna obremenitev SEPA- v
nadaljevanju shema SDD). V Sloveniji se direktne obremenitve trenutno izvajajo po plačilni
shemi NPI-DB, ki bo ukinjena konec leta 2012. Shema SDD v nasprotju s sedanjo shemo
16
omogoča direktne bremenitve vsak bančni delovni dan, ni omejena na domače območje in ne
omejuje namena.
V decembru 2011 je prenehal delovati sistem STEP2 SCT (kreditna plačila malih vrednosti),
ki ga v celoti nadomešča SEPA EKP SEPA eksterna kreditna plačila).
VI.4. Finančni rezultat banke
Banka je v letu 2011 poslovala pozitivno. Realiziran je bil dobiček pred obdavčitvijo v višini
1.450 tisoč EUR (leta 2010: 7.312 tisoč EUR), dobiček po obdavčitvi pa 1.258 tisoč EUR
(leta 2010: 5.830 tisoč EUR).
Čisti finančni in poslovni prihodki banke, ki so seštevek čistih obresti, čistih opravnin in neto
preostalih neobrestnih prihodkov, znašajo 24.348 tisoč EUR. Od tega je čistih obresti 93,9 %,
čistih provizij 9,4 %, čistih izgub iz finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti
8,7 %, čistih izgub iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, 2,5 %,
prihodkov iz dividend 2,3 %, čistih dobičkov iz tečajnih razlik 0,6 %.
Čiste obresti so se glede na leto prej znižale za 23,5 %, čiste opravnine pa so se povišale in
sicer za 41,1 %. Prihodki iz dividend so višji, in sicer za 141,9 % glede na prejšnje leto.
Stroški dela so se glede na leto prej zmanjšali za 3,9 %, strošek amortizacije pa se je povečal,
in sicer za 12,7 %. Stroški materiala in storitev so se znižali za 0,6 %.
Banka je v letu 2011 oblikovala za 15.565 tisoč EUR slabitev, od tega slabitev kreditov
13.023 tisoč EUR. Slabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pa znašajo 2.490
tisoč EUR. Slabitve drugih sredstev so znašale 52 tisoč EUR.
Banka je v letu 2011 oblikovala 14 tisoč EUR rezervacij.
Banka v celoti obvladuje kreditno tveganje ter ima za te potrebe oblikovane zadostne
rezervacije in oslabitve.
Donos na aktivo pred obdavčitvijo je 0,13 %, obrestna marža pa 2,11 %. Bančni sistem kot
celota je posloval z 2,02 - odstotno obrestno maržo in ustvaril -0,94 % donos na aktivo pred
obdavčitvijo. Operativni stroški na povprečno aktivo znašajo 0,69 % in so nižji od povprečja
bančnega sistema, kjer znašajo 1,53 %.
VI.5. Finančni položaj banke
V letu 2011 se je bilančna vsota banke znižala s 1.083.316 tisoč EUR na 1.044.296 tisoč
EUR, kar je 3,6 % manj kot leta 2010.
V aktivi bilance stanja ugotavljamo pri primerjavi posameznih postavk glede na predhodno
leto 2010 povečanja oziroma zmanjšanja: denar v blagajni in stanje denarnih vlog pri
centralni banki (indeks 73). Krediti bankam so se glede na leto 2010 povečali na indeks 181,
krediti strankam, ki niso banke pa so se znižali (indeks 96).
Stanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, se je v primerjavi z letom prej znižalo
(indeks 53). Ugotavljamo povečanje stanja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
(indeks 112), ter rahlo povečanje stanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti (indeks
107). Stanje naložbenih nepremičnin je skoraj ostalo nespremenjeno. Stanje neopredmetenih
sredstev se je znižalo (indeks 85).
17
Druge postavke v bilanci stanja so se gibale takole: terjatve za davek (indeks 165), druga
sredstva (indeks 202). Stanje naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih
družb je glede na predhodno leto večje (indeks 222).
Na pasivni strani zaznavamo povišanje vlog bank glede na leto 2010 (indeks 129), zmanjšale
so se vloge strank (indeks 87). Stanje najetih kreditov pri bankah je padlo na indeks 98.
Stanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev je padlo na indeks 84. Stanje podrejenih
vrednostnih papirjev se je povečalo (indeks 125).
Banka je v letu 2011 povečala stanje prejetih kratkoročnih depozitov centralne banke (indeks
193).
Rezervacije so se glede na leto prej rahlo povečale na indeks 101.
Obveznosti za davek od dohodka so glede na leto prej večje (indeks 115), druge obveznosti so
se prav tako povečale (indeks 146).
V letu 2011 se je povečalo stanje presežka in prevrednotenja (indeks 138) in povečalo stanje
rezerv iz dobička (indeks 112). Tako se je celotni kapital banke povečal, kar se kaže v indeksu
rasti 102.
Naložbe v kapital
Kapitalske naložbe banke v portfelju konec leta 2011 so:

Factor- in d. o. o., Ljubljana, Slovenija
Ustanovni kapital znaša 2.207 tisoč EUR, dokapitalizacija s stvarnim vložkom v letu
2011 znaša 2.943 tisoč EUR, kar je 100-odstotni delež družbe.

Factor- leasing, Sh. p. k., Prishtina, Kosovo
Ustanovni kapital znaša 19 tisoč EUR, kar je 19-odstotni delež družbe.

Nova real estate, a. d., Banja-luka, Bosna in Hercegovina
Ustanovni kapital znaša 114 tisoč EUR, kar je 4,98-odstotni delež družbe.

PV Naložbe, d. o. o., Ljubljana,Slovenija

Factor Projekt, d. o. o., Zagreb, Hrvaška

Constant Leader XXI, Kharkov, Ukrajina

Batris LTD, Kharkov, Ukrajina
Ustanovni kapital znaša 43 tisoč EUR, kar je 18-odstotni delež družbe,

Dukagjini-invest, Sh. p. k., Priština, Kosovo
Ustanovni kapital znaša 0,5 tisoč EUR, kar je 19,9-odstotni delež družbe.

Investicija v Qwest Investments Public Company LTD, Limassol, Ciper znaša 360
tisoč EUR, kar je 1,45-odstotna udeležba v kapitalu družbe.

Investicija v Pokojninska družba A, d. d., Ljubljana, Slovenija znaša 327
tisoč EUR, kar je 8,17-odstotna udeležba v kapitalu družbe.
18

Investicija v MC Medicor, d. d., Ljubljana, Slovenija znaša 42 tisoč EUR, kar je
2,78-odstotna udeležba v kapitalu družbe.

Unifruit d.o.o, Sežana, Slovenija
Naložba v kapital znaša 750 tisoč EUR, kar predstavlja 18,23-odstotno udeležbo v
kapitalu družbe.

Factor projekt, d. o. o., Ljubljana, Slovenija
V letu 2011 je banka pridobila deleže v teh družbah:
Merkur, d.d., Naklo, Slovenija
Konverzija terjatev v lastniški delež družbe Merkur, d. d., znaša 8.000 tisoč EUR, kar je 4,92
-odstotno udeležbo v kapitalu družbe.
Kreditni biro SISBON, d. o. o., Ljubljana, Slovenija
Ustanovni kapital znaša 0,3 tisoč EUR, kar je 2,32-odstotni delež družbe.
V letu 2011 je banka odsvojila deleže v teh družbah:
‐
prodaja 2,99 % deleža v kapitalu družbe NLB Banka Sofia AD, Sofia, Bolgarija v
višini 448 tisoč EUR z realizirano izgubo preko izkaza poslovnega izida v višini 139
tisoč EUR.
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da komitenti banke ne poravnajo naložb banke. Na tveganje
neporavnave vplivajo dejavniki na ravni samega kreditojemalca (poslovne odločitve
kreditojemalca v danih razmerah, stroškovna učinkovitost) in dejavniki okolja, na katere
kreditojemalec malo vpliva (sprememba zakonodaje, trg surovin itd.).
Kreditno tveganje se v bančnem poslovanju pojavi pri:
- tveganih aktivnih bilančnih postavkah (dospeli in nedospeli krediti vseh ročnosti,
naložbe v vrednostne papirje in dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice,
terjatve iz finančnih najemov, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih
instrumentov, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in
opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete
obveznosti, vloge pri bankah ter druge postavke, ki jih je mogoče razporediti na
posameznega dolžnika in so merjene po metodi odplačne vrednosti, po nabavni
vrednosti ali po pošteni vrednosti) in
- tveganih zunajbilančnih postavkah banke (izdane finančne garancije, avali, nekriti
akreditivi ter posli s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za banko nastane
obveznost plačila).
Pri ocenjevanju kreditnega tveganja banka izhaja iz preteklega poslovanja, ocene prihodnjega
ustvarjenega denarnega toka poslovanja komitenta ali posla za poravnavo obveznosti do
banke in vrednosti zavarovanja ter preteklega poravnavanja obveznosti do banke.
Na podlagi izdelane ocene kreditne sposobnosti se komitent in posledično finančne naložbe
in/ali prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrstijo v posamezne skupine - A, B,
C, D in E.
Razvrstitev v posamezne skupine je poleg zavarovanja finančne naložbe oziroma prevzete
obveznosti po zunajbilančnih postavkah osnova za določitev oslabitev oziroma rezervacij.
19
Ponovno se ocenjujejo kreditno tveganje oziroma kreditna sposobnost komitenta ter oslabitev
ali rezervacije ob vsakem zahtevku o povečanju ali podaljšanju naložb ter kot del politike
nadzora kreditnega tveganja.
Razpršenost naložb po vrstah poslov, dejavnostih, komitentih in omejitev velikosti naložb
glede na zmožnost komitentov zmanjšujejo kreditno tveganje.
Obrestno tveganje
Vedno hujša konkurenca na domačem trgu in s tem pritiski na zniževanje aktivnih obrestnih
mer so zgolj en del obrestnega tveganja, s katerim se srečuje banka.
V letu 2008 so se komitenti pretežno odločali za kredite, nominirane v EUR s klavzulo
EURIBOR. V letu 2009 pa je bilo nekaj več povpraševanja po kreditih s fiksno obrestno mero
v primerjavi z letom 2008. V letu 2011 je bilo ponovno precej povpraševanja tudi po kreditih,
nominiranih s klavzulo EURIBOR.
Banka vodi aktivno politiko upravljanja obrestnega tveganja tako, da naložbe čim bolj
prilagaja strukturi virov sredstev ter s tem zagotovi čim manjši učinek na donosnost ob
spremembi obrestnih mer. Poleg tega banka uporablja tudi finančne instrumente, s katerimi je
mogoče upravljati obrestno tveganje oziroma učinkovito omejevati raven obrestnega tveganja
znotraj sprejetih limitov.
Tečajno tveganje
Banka ima politiko čim bolj zaprte devizne pozicije, predvsem na visokovolatilnih valutah.
Pri uravnavanju banka uporablja promptni in terminski tečaj bančnega trga.
S prevzemom evra za domačo valuto se je tečajno tveganje v letu 2007 še dodatno zmanjšalo,
ker smo tudi v letih 2010 in 2011 poslovali pretežno z evrsko valuto.
Izpostavljenost tečajnemu tveganju upravljamo tudi z metodami sprotnega merjenja
izpostavljenosti znotraj, sprejetih limitov.
Tržno tveganje
Banka je tržnemu tveganju izpostavljena pri naložbah v delnice in pri naložbah v obveznice.
Za upravljanje vrednostnih papirjev banka deli vrednostne papirje na dolžniške (obveznice) in
lastniške (delnice, kapitalski deleži in podobno). Taka razdelitev povečuje učinkovitost
spremljanja, analize in upravljanja portfelja. Glavni strateški cilj upravljanja portfelja je
izboljšanje razmerja med tveganjem in donosnostjo naložb banke.
Banka obvladuje in upravlja tržno tveganje tudi z uporabo metod, ki pomagajo omejevati
tveganje na sprejemljivi ravni pri doseganju relativno dobrih donosov.
Operativno tveganje
V letih 2010 in 2011 smo izpopolnili projekt celovite prenove obvladovanja operativnih
tveganj (ki smo ga izdelali v letu 2007), kar so od nas zahtevale priprave na uvedbo standarda
Basel II. Projektne cilje smo dosegli v predvidenih rokih. Izdelano imamo metodologijo in
navodila za upravljanje operativnih tveganj ter tudi sistematično poročanje o dogodkih,
povezanih z operativnimi tveganji.
20
Banka ima med slovenskimi bankami na področju operativnega tveganja dokaj specifični
položaj. Zaradi strateške odločitve, da banka ne nastopa na trgu fizičnih oseb in ne razvija
sicer drage mreže poslovalnic, ima banka neprimerno manjši obseg operativnega tveganja kot
druge slovenske banke.
Definicija operativnega tveganja se osredinja na vzroke operativnih tveganj, ki jih razdeli na
ljudi, procese, sisteme in zunanje dejavnike.
Pretežno se to tveganje v banki kaže kot tveganje informacijskega sistema in tveganje
človeškega dejavnika. Obe tveganji banka obvladuje tako, da ves čas preverja postopke,
pravila in pooblastila za izvajanje poslov.
Informacijska tehnologija
V letu 2011 smo v banki celovito prenovili strojno opremo, s čimer smo nadomestili enajst let
stare strežnike z novimi, sodobnejšimi, ki zagotavljajo hitrejše in zanesljivejše delovanje in
pri tem porabijo manj energije. Istočasno smo tudi poenotili infrastrukturo na strojnem delu in
tudi na sistemski programski opremi, tako da je vzdrževanje enostavnejše. Pričakujemo
dolgoročne prihranke.
Programsko opremo smo prilagajali poslovnim zahtevam in zahtevam, ki nam jih je
postavljalo okolje. Tako smo v letu 2011 izvedli program za eSocialo, SEPA množična
plačila, nove plačilne obrazce in druge dodatne zahteve pri podpori poslovanja in poročanja.
Začeli smo prenovo spletne strani, za katero računamo, da bo končana v začetku 2012.
Pri varovanju informacij smo celovito testirali ranljivosti elektronskega bančništva, ki je
pokazal veliko stopnjo varnosti našega elektronskega bančništva, zato večjih sprememb na
tem področju ne bo, seveda pa bomo varnostne mehanizme še naprej izpopolnjevali.
VI.6. Kapital banke
Osnovni kapital banke v vrednosti 11.576.965,44 EUR sestavlja 1.387.152 rednih kosovnih
delnic. Vse delnice imajo pravico upravljanja in glasovanja na skupščini delničarjev.
V letu 2006 ni bilo novih izdaj delnic. Februarja 2007 je bila razpisana emisija 353.210 novih
delnic banke v vrednosti 20.486 tisoč EUR, ki so se vplačevale v marcu 2007. Vpis v sodni
register je bil izveden 25. 4. 2007. V letu 2008 je banka izdala 231.192 kosovnih delnic po
ceni 70 EUR za delnico. Tako se je februarja 2008 kapital banke povečal za 16.183 tisoč
EUR. Vpis v sodni register je bil izveden v aprilu 2008.
Kapital banke 31. 12. 2011 sestavljajo:
v tisoč EUR
Kapital
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
Čisti dobiček/izgube poslovnega leta
105.207
11.577
40.749
3.240
48.383
1.258
21
Lastniki delnic so:
Tuji delničarji – pravne osebe
Tuji delničarji – fizične osebe
Domači delničarji – pravne osebe
Domači delničarji – fizične osebe
Število delnic
115.595
47.623
1.169.166
54.768
Odstotek lastništva
8,3
3,4
84,3
4,0
Največji delničarji po številu delnic so:
ACH, d. d., Ljubljana
Aktiva Naložbe, d. d.
NOVA KBM d. d.
VRTNARIJA LADA, d. o. o.
Publikum Pdu , d. o. o.
Promos Holding Aktiengesellscaft
Hiram Holding & Finanz AG
BSD Nepremičnine, d. o. o.
Gregor Škapin
PUBLIKUM FIN, d. o. o.
Drugi
SKUPAJ
ACH, d. d., Ljubljana
Aktiva Naložbe, d. d.
NOVA KBM d. d.
VRTNARIJA LADA, d. o. o.
Publikum Pdu , d. o. o.
Promos Holding Aktiengesellscaft
Hiram Holding & Finanz AG
BSD Nepremičnine, d. o. o
Gregor Škapin
PUBLIKUM FIN, d. o. o.
Drugi
SKUPAJ
31. 12. 2011
Število delnic
565.291
138.700
137.351
92.522
58.501
58.161
57.434
54.387
47.623
35.295
%
40,8
10,0
9,9
6,7
4,3
4,2
4,1
3,9
3,4
2,5
141.887
10,2
1.387.152
100
31. 12. 2010
Število delnic
565.291
138.700
137.351
96.892
58.501
58.161
57.434
54.387
47.623
35.295
%
40,8
10,0
9,9
7,0
4,3
4,2
4,1
3,9
3,4
2,5
137.517
9,9
1.387.152
100
Kapitalska ustreznost Factor banke, d.d., Ljubljana je konec leta 2011 znašala 10,64 %, med
letom pa se je gibala od 10,00 % do 10,14 %.
Po metodologiji Banke Slovenije višino kapitala sestavljata temeljni kapital in dodatni kapital
I, zmanjšana za določene odbitne postavke, ter dodatni kapital II.
Temeljni kapital je 31. 12. 2011 znašal 104.481 tisoč EUR in dodatni kapital I 15.869 tisoč
EUR. Po stanju 31. 12. 2011 banka ni imela izdanih obveznic za pokrivanje tržnega tveganja,
22
da bi jih lahko vključila v dodatni kapital II. Celotni regulatorni kapital je znašal 120.350
tisoč EUR.
Banka je s sklepom skupščine delničarjev maja 2011 bilančni dobiček leta 2010, ki je znašal
2.561 tisoč EUR, razporedila v druge rezerve banke.
Nadzorni svet banke je sprejel sklep o razdelitvi čistega dobička za leto 2011 v znesku 1.258
tisoč EUR:
 50 % čistega dobička se razdeli med druge rezerve banke ob sprejemu letnega
poročila za leto 2011,
 drugih 50 % pa je bilančni dobiček banke. O razdelitvi bilančnega dobička bo
odločala skupščina banke.
VI.7. Razvoj banke
Rast obsega poslovanja v prihodnje ne bo v ospredju. Ovira je predvsem sposobnost
pridobivanja virov sredstev. Strateški cilji banke se ne bodo spreminjali, vsekakor pa bomo
razmeram v okolju prilagajali čas njihovega uresničevanja. Za prihodnji dve leti načrtujemo
celo krčenje obsega poslovanja, in sicer približno 5 % letno, več v tujini kot v Sloveniji. Bolj
kot na obseg poslovanja bomo osredotočeni na obvladovanje ključnih tveganj ter na
zagotavljanje primerne kakovosti naložb in ustrezen donos kapitala.
Načrtujemo izboljšanje kakovosti ponujenih bančnih in finančnih storitev na obstoječih trgih
oziroma pri obstoječih komitentih ter še večjo specializacijo na storitve, ki so že zdaj osnovna
dejavnost banke.
Banka ima na aktivi 856 komitentov, ki po strukturi predstavljajo skoraj vse panoge
dejavnosti. Po velikosti je v panožni strukturi nekoliko opaznejši delež finančnih organizacij
in tujih oseb ter trgovine. Na pasivi je odprtih 1.049 transakcijskih računov ter 1.990
komitentov, ki imajo pri banki vezane depozite. V investicijskem bančništvu pa je 1.262
komitentov. Pridobivanje novih komitentov bo krizi primerno izbrano.
Tudi v prihodnje bo prednostna skrb banke usmerjena v razvoj informacijske tehnologije, čim
večji podpori poslovanju ter skrbi za kakovosten razvoj in usposabljanje zaposlenih.
VI.8. Zaposleni
31. 12. 2011 je bilo v banki 72 zaposlenih, kar je eden več kot v letu 2010. V letu 2011 smo
imeli 4 nove zaposlitve in 3 prekinitve delovnega razmerja.
Naslednja slika prikazuje izobrazbeno strukturo zaposlenih v letu 2011.
23
Pri izobraževanju smo se usmerili v pridobivanje in zagotavljanje znanja in veščin, ki
omogočajo doseganje poslovnih ciljev, strokovni in tudi osebni razvoj zaposlenih. Del
izobraževanja, ki je vezano na uvedbo novih produktov in uporabo ustreznih programov, smo
skupaj z zunanjimi predavatelji pripravili in izpeljali interno. Pretežni del izobraževanja
zaposlenih pa so programi, ki jih organizirajo zunanjih inštitucij.
24
VII. Organi upravljanja banke
Vodstvo banke :
Uprava
predsednik:
član:
član:
Vodje sektorjev in služb
Investicijsko bančništvo:
Sektor poslovanja v državi:
Sektor mednarodnega poslovanja:
Sektor integralne podpore poslovanju:
Sektor obvladovanja tveganj:
Služba obvladovanja kreditnih tveganj:
Notranjerevizijska služba:
Informacijska tehnologija:
Boris Pesjak
Ciril Dragonja
Dušan Valenčič
Polona Čeč
Mojca Lampret – Kričej
Elvira Žvipelj
Breda Kuželj – Perme
Anton Žunič
Tina Roblek
Rade Krajnović
Jure Vehovec
Organi upravljanja :
Nadzorni svet:
dr. Peter Falatov – predsednik
Darko Horvat
Bogdan Lipovšek
Andrej Ručigaj
Vera Mihatovič
Jožica Potočnik
Kreditni odbor:
Boris Pesjak – predsednik
Ciril Dragonja
Elvira Žvipelj
Boris Milevoj
Dušan Valenčič
Mojca Lampret – Kričej
25
VIII.
Organizacijska shema
26
IX. Skupina povezanih družb
Skupino povezanih družb sestavljajo družbe PV Naložbe, d. o. o., Factor Projekt, d. o. o.
Zagreb, Factor Projekt, d. o. o. Ljubljana in Factor-in, d. o. o.. Družbe pomenijo 2,8 %
bilančne vsote banke. Vpliv konsolidacije na bilančno vsoto in poslovni izid skupine je
zanemarljiv, zato poslovni del poročila za Skupino Factor banka ni posebej predstavljen.
PV Naložbe, d.o.o.
Predstavitev podjetja
Matična številka: 2305887
Davčna številka: SI 45374597
Sedež podjetja: Tivolska cesta 48, Ljubljana
Vrsta dejavnosti: dejavnosti finančnih storitev
Bilančna vsota 31. 12. 2011: 17.837 tisoč EUR
Osnovni kapital: 100 tisoč EUR
Lastništvo: 100 % v lasti banke
Direktorica: Breda Kuželj Perme
Poslovanje družbe PV Naložbe, d.o.o., v letu 2011
Družba je bila ustanovljena v začetku junija 2007. Konec leta 2011 je imela 292 tisoč EUR
izgube.
Factor Projekt , d. o. o., Zagreb
Davčna številka: 2246996
Sedež podjetja: Radnička cesta 22, Zagreb
Vrsta dejavnosti: drugo kreditno posredovanje
Direktorica: Elvira Žvipelj
Poslovanje družbe Factor Projekt, d.o.o., v letu 2011
Družba je v letu 2011 ustvarila 57 tisoč EUR izgube.
Factor Projekt , d. o. o., Ljubljana
Vrsta dejavnosti: trgovanje z lastnimi nepremičninami
Bilančna vsota 31. 12. 2011: 100 tisoč EUR
27
Direktor: Mojca Lampret Kričaj
Poslovanje družbe Factor Projekt, d. o. o., v letu 2011
Družba v letu 2011 ni poslovala.
Factor-in, d.o.o.
Vrsta dejavnosti: oddajanje nepremičnin v najem
Osnovni kapital: 5.150 tisoč EUR
Direktor: Jure Vehovec
Poslovanje družbe Factor-in, d. o. o., v letu 2011
Banka je kupila družbo v aprilu 2008. Glavna dejavnost družbe je oddajanje nepremičnin v
najem. Konec leta 2011 je imela 100 tisoč EUR izgube.
Poslovne usmeritve družb PV Naložbe, d. o. o., Factor Projekt d. o. o. Zagreb, Factor
Projekt d. o. o, Ljubljana in Factor-in, d. o. o., v letu 2011
Odvisne družbe bodo tudi v prihodnje opravljale dejavnosti, za katere so bile ustanovljene.
Obseg poslovanja bo tudi v prihodnje ostal materialno nepomemben.
28
Posamični računovodski izkazi 2011
Računovodski izkazi za leto 2011, sestavljeni skladno z
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU
29
Splošne informacije
Factor banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka) je registrirana in ima sedež v Republiki
Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1993 kot zasebna delniška družba po slovenskem pravu.
Ima 72 zaposlenih. Banka posluje kot specializirana banka, ki se ukvarja s financiranjem
podjetij, mednarodnimi plačili, faktoringom, zasebnim bančništvom in trgovanjem na borzi.
Sedež uprave je v Ljubljani. Banka nima poslovalnic, ker ne posluje s fizičnimi osebami.
Poslovanje banke je organizirano na dveh glavnih področjih in sicer:


bančni posli za podjetja (krediti pravnim osebam in depoziti pravnih oseb,
transakcijski računi itd.)
finančni trgi (zakladniški posli, investicijsko bančništvo).
Banko zastopa predsednik uprave Boris Pesjak.
Banka ima trenutno 2,14-odstotni tržni delež na slovenskem bančnem trgu. Je regionalna
banka, ki posluje izključno s svojega sedeža v Ljubljani. Ljubljana z okolico je potencialno
največji bančni trg v Sloveniji. Glavni konkurenti Factor banke so druge manjše banke v
regiji.
Računovodski izkazi so izraženi v evrih (EUR). Nadzorni svet je dne 27. marca 2012 potrdil
računovodske izkaze za objavo.
Naslov sedeža banke je:
Tivolska cesta 48
1000 Ljubljana
Slovenija
Delnice banke ne kotirajo na domači ali mednarodni borzi, so pa izdane obveznice banke
uvrščene na trg Ljubljanske borze ter Luksemburške borze.
30
Izjava o odgovornosti uprave
Uprava potrjuje, da je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov za leto do 31. decembra
2011 ter priložene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim usmeritvam.
Uprava je odgovorna za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu
z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija, ter
slovenskima zakonoma o gospodarskih družbah in bančništvu, da verodostojno prikaže
finančno stanje in računovodske izkaze banke 31. 12. 2011.
Uprava nadalje potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve in
da so bile računovodske ocene pripravljene po načelih preudarnosti in dobrega vodenja.
Razen tega uprava potrjuje, da so računovodski izkazi banke skupaj s pojasnili pripravljeni ob
domnevi, da bo banka še naprej delovala v nezmanjšanem obsegu, ter v skladu z veljavnimi
predpisi in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska
unija.
Uprava je tudi odgovorna za ustrezne računovodske postopke, sprejemanje ustreznih
varnostnih ukrepov ter preprečevanje in odkrivanje goljufij in drugih nepravilnosti ali
nezakonitih dejanj.
Davčni organi lahko revidirajo poslovanje banke kadarkoli v petih letih po izdaji davčne
odločbe, kar ima lahko za posledico dodatno davčno obveznost, zamudne obresti in globe v
zvezi z davkom od dohodka ali drugimi davki ali dajatvami. Uprava ne ve za kakršnekoli
okoliščine, ki bi v zvezi s tem lahko povzročile morebitno materialno odgovornost.
Dušan Valenčič,
član uprave
Ciril Dragonja,
član uprave
Boris Pesjak,
predsednik uprave
V Ljubljani, 27. marca 2012.
31
Izkaz finančnega položaja
(vsi zneski so v tisoč EUR)
Sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti:
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in
skupaj obvladovanih družb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb:
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
Obveznosti
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti:
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb:
-obveznosti za davek
-odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
Kapital
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
Pojasnila
16
17
18
19
20
21
22
23
22
24
Stanje 31. decembra
2011
2010
1.044.296 1.083.316
18.230
24.829
22.283
42.342
70.920
63.567
836.786 869.342
9.886
5.461
826.900 863.881
69.559
65.134
7.354
7.491
1.521
1.528
228
269
5.353
4.020
1.886
2.134
8.042
2.410
2.430
383
2.047
3.974
35
36
939.089
77.058
175
856.613
50.474
394.671
219.265
159.661
32.542
1.798
935
935
2.510
980.291
40.009
358
935.605
39.240
455.705
222.778
1.673
190.191
26.018
1.786
810
138
672
1.723
37
37
38
39
39
105.207
11.577
40.749
3.240
48.383
1.258
103.025
11.577
40.749
2.354
43.223
5.122
25
26
27
17
28
29
30
31
32
33
34
Skupaj obveznosti in kapital
1.044.296 1.083.316
Pojasnila na 41. do 116. strani so sestavni del teh računovodskih izkazov.
32
Izkaz poslovnega izida
Pojasnila
Stanje 31. decembra
2011
2010
56.251
58.496
(33.391)
(28.631)
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
Odhodki za obresti in podobni odhodki
5
5
Čiste obresti
Prihodki iz dividend
Prihodki iz opravnin (provizij)
Odhodki za opravnine (provizije)
5
7
6
6
22.860
549
2.691
(405)
29.865
227
2.145
(525)
Čiste opravnine (provizije)
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in
obveznosti, namenjenih trgovanju
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev
brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Drugi poslovni dobički
Druge poslovne izgube
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
Čisti dobiček/izgube iz nekratkoročnih sredstev v
posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi
DOBIČEK/ IZGUBA IZ REDNEGA
POSLOVANJA
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega
poslovanja
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA
LETA
6
2.286
1.620
8
(2.126)
167
9
555
218
141
(5)
429
(418)
(7.061)
(417)
(14)
(15.565)
(5)
997
(372)
(7.240)
(370)
623
(18.341)
159
-
1.450
7.312
(192)
(1.482)
1.258
5.830
10
10
11
13
14
15
33
Izkaz vseobsegajočega donosa
Stanje 31. decembra
2011
2010
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSI PO OBDAVČITVI
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi
s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo
Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja
Prenos dobičkov/izgub iz presežka prevrednotenja v poslovni izid
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
1.258
886
5.830
(546)
(48)
(90)
1.155
1.254
(592)
(592)
(99)
-
(221)
136
2.144
5.284
34
Izkaz sprememb lastniškega kapitala v letu 2011
Vsi zneski so v tisoč EUR
Ozn.
Post.
VSEBINA
1
2
1
2
3
4
5
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička (pojasnilo 39)
Drugo (pojasnilo 39)
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
Presežek
Osnovni Kapitalske
iz
kapital
rezerve
prevredn.
3
11.577
11.577
4
40.749
40.749
5
2.354
886
3.240
Rezerve
iz
dobička
Zadržani dobiček
oz. Izguba
(vključno s čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta)
Skupaj
kapital
6
7
8
37.182
5.121
42.303
11.163 103.025
1.258
2.144
(5.121)
38
38
7.338 105.207
Analiza gibanja rezerv je predstavljena v pojasnilu 39.
Pojasnila na 41. Do 116. Strani so sestavni del teh računovodskih izkazov.
35
Izkaz sprememb lastniškega kapitala v letu 2010
Ozn.
post.
VSEBINA
1
2
Presežek
Osnovni Kapitalske
iz
kapital
rezerve
prevredn.
3
4
5
Rezerve
iz
dobička
Zadržani dobiček
oz. izguba
(vključno s čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta)
Skupaj
kapital
6
7
8
1
2
11.577
-
40.749
-
2.900
(546)
34.330
3
4
5
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička (pojasnilo 39)
Drugo (pojasnilo 39)
11.577
40.749
2.354
2.853
37.182
8.166
5.830
97.722
5.284
(2.853)
20
20
11.163 103.025
Analiza gibanja rezerv je predstavljena v pojasnilu 39 .
36
Izkaz denarnih tokov v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011
(po neposredni metodi oziroma različici I)
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti
Plačane obresti
Prejete dividende
Prejete opravnine (provizije)
Plačane opravnine (provizije)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
Čisti dobički/izgube iz trgovanja
Plačila zaposlencem in dobaviteljem
Drugi prejemki
Drugi izdatki
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
sredstev in obveznosti
(Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih
ekvivalentov)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje sredstev pri centralni banki
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih
trgovanju
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih
za prodajo
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev
Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne
banke
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih
po odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih
papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti
Denarni tokovi pri poslovanju
(Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb
Neto denarni tokovi pri poslovanju
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in
naložbenih nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)
(Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj
obvladovanih in odvisnih družb)
Stanje 31. decembra
2011
2010
43.670
(32.939)
507
2.723
(411)
47.271
(26.535)
186
2.209
(501)
688
1.202
(447)
2.770
(7.081)
516
(420)
(1.035)
(81)
(7.236)
921
(2.360)
9.576
14.041
32.152
(55.006)
4
(95)
17.656
9.282
(8.392)
29.705
(6.821)
(48.687)
(47.707)
(40.562)
24.076
23.209
37.034
(15.055)
(239)
(31)
(55.899)
(4.029)
(30.541)
958
(6.959)
(1.748)
(8.707)
42.763
(439)
(17.756)
(953)
(18.709)
17.501
17.501
(19.935)
3.009
3.009
(756)
(192)
(59)
(387)
(136)
-
(100)
37
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
Neto denarni tokovi pri naložbenju
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
Neto denarni tokovi pri financiranju
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in
njihove ustreznike
Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
(pojasnilo 42)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
(pojasnilo 42)
(19.684)
(2.434)
(133)
2.253
6.500
6.500
6.500
-
241
(4.641)
420
(16.456)
29.574
45.610
25.174
29.574
38
Prihodki in odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za
obdobje od 01. 01. 2011do 31. 12. 2011 (poslovanje s strankami)
Zaporedna
VSEBINA
številka
1
2
PRIHODKI iz opravnin (provizij) v
zvezi z investicijskimi in
1=2+3+4+5+6+7+8+9+10
pomožnimi investicijskimi
storitvami in posli za stranke
Sprejemanje, posredovanje in
2
izvrševanje naročil
Gospodarjenje s finančnimi
3
instrumenti
4
Investicijsko svetovanje
Izvedba prvih ali nadaljnjih prodaj z
5
obveznostjo odkupa
Izvedba prvih ali nadaljnjih prodaj
6
brez obveznosti odkupa
7
Skrbništvo in sorodne storitve
8
9
10
11=12+13
12
13
Vodenje računov nematerializiranih
vrednostnih papirjev strank
Hramba finančnih instrumentov za
račun strank
Svetovanje podjetjem glede
kapitalske sestave, poslovne
strategije in sorodnih zadev ter
svetovanje in storitve v zvezi z
združitvijo in nakupi podjetij
ODHODKI iz opravnin (provizij) v
zvezi z investicijskimi in
pomožnimi investicijskimi
storitvami in posli za stranke
Opravnine v zvezi s KDD-družbo in
njej podobnimi organizacijami
Opravnine v zvezi z borzo
vrednostnih papirjev in njej podobnimi
organizacijami
ZNESEK
POSLOVNEGA
LETA
PREJŠNJEGA
LETA
3
4
770
1.405
204
287
505
1076
8
43
42
10
0
289
367
169
226
120
141
39
Posredniško poslovanje na dan 31. 12. 2011 (poslovanje s strankami)
Zaporedna
Skupina
številka
kontov
1
2
1=2+6
VSEBINA
3
SREDSTVA
Terjatve poravnalnega oz.
transakcijskih računov za sredstva
strank
2=3+4+5
ZNESEK
POSLOVNEGA
LETA
PREJŠNJEGA
LETA
4
5
2.481
2.058
18
610
13
48
5
1
0
561
2.463
1.448
1.238
1.069
1.225
379
2.481
2.058
2.481
2.058
2.389
1.712
13
38
4860-1
3
4870-1
4811-6
iz finančnih instrumentov
3811-3
4
5
6=7+8
7
8
do KDD oz. obračunskega računa
del 484 banke za prodane finančne
instrumente
do drugih poravnalnih sistemov in
del 484 institucij za prodane finančne
instrumente (kupcev)
Denarna sredstva strank
na poravnalnem računu za sredstva
1081
strank
1086,
na transakcijskih računih bank
3810
9=10
10=11+12+13+14
8860-1
11
8870-1
8810-3
OBVEZNOSTI
Obveznosti poravnalnega oz.
transakcijskih računov za sredstva
strank
do strank iz denarnih sredstev in
finančnih instrumentov
7810-3
12
13
14
do KDD oz. obračunskega računa
del 884 banke za kupljene finančne
instrumente
do drugih poravnalnih sistemov in
del 884 institucij za kupljene finančne
instrumente (dobaviteljev)
do banke oz. poravnalnega računa
882
banke za provizijo, stroške, ipd.
15=16
16=17+18+19
17
18
19
486
487
ZABILANČNA EVIDENCA
Finančni instrumenti strank, ločeno
po storitvah
sprejemanje, posredovanje in
izvrševanje naročil
gospodarjenje s finančnimi instrumenti
10
79
298
13
38
13
38
13
6
481,381 skrbniški posli
32
0
40
Pojasnila k računovodskim izkazom
(v pojasnilih so vsi zneski prikazani v tisoč EUR)
1. Računovodske usmeritve
V nadaljevanju so navedene temeljne računovodske usmeritve, sprejete za izdelavo teh
računovodskih izkazov. Če ni posebej drugače navedeno, so bile te usmeritve dosledno
uporabljene za vsa predstavljena računovodska obdobja.
1.1. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi so bili sestavljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja (v nadaljevanju MSRP), ki jih je sprejela EU.
V nadaljevanju navedene usmeritve so bile dosledno uporabljene za vsa predstavljena
računovodska obdobja.
Računovodski izkazi so bili izdelani ob upoštevanju izvirnih vrednosti, spremenjenih s
prevrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, zgradb in zemljišč, naložbenih
nepremičnin ter finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Izdelava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo nekaterih pomembnih
računovodskih ocen. Poleg tega mora pri uporabi računovodskih usmeritev družbe tudi uprava
dati svojo presojo. Področja, ki so zahtevnejša ali vključujejo več presoje, oziroma področja,
na katerih so predpostavke in ocene pomembne za računovodske izkaze, so razkrit v pojasnilu
2.
Novi Mednarodni računovodski standardi računovodskega poročanja
V poslovnem letu je banka implementirala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki
sta jih izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in Odbor za
pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), katerih
uporaba je obvezna za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2011 in jih je sprejela
Evropska unija.
Za banko navedeni novi standardi in razlage veljajo od 1. januarja 2011 dalje:
Sprememba IAS 24, Razkrivanje povezanih strank (izdana v novembru 2009 in velja za letna
obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2011). MRS 24 je bil revidiran v letu 2009 tako:
(a) da je bila poenostavljena opredelitev povezane stranke, da je bil pojasnjen njen predvideni
pomen in da so bile odpravljene nedoslednosti; ter (b) da so bile delno izvzete zahteve po
razkritju za subjekte, ki so povezani z državo. Na podlagi revidiranega standarda banka
razkriva tudi pogodbene obveznosti glede nabave in prodaje blaga ali storitev njenim
povezanim strankam.
Izboljšave Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (izdane maja 2010 in
veljavne od 1. 1. 2011). Izboljšave vsebujejo bistvene spremembe in pojasnila v teh
standardih in razlagah: MSRP 1 je bil spremenjen (i) da se lahko knjigovodska vrednost po
prejšnjih Splošno sprejetih računovodskih načelih (GAAP) uporablja kot domnevna vrednost
posameznega opredmetenega ali neopredmetenega sredstva, če je bilo tako sredstvo
41
uporabljeno v poslih, v katerih se spreminjajo cene, (ii) da se lahko prevrednotenje na podlagi
poslovnega dogodka uporablja kot domnevna vrednost opredmetenega sredstva, tudi če
prevrednotenje nastane v obdobju računovodskih izkazov po prvem MSRP in (iii) da mora
prvi uporabnik pojasniti spremembe v računovodskih usmeritvah ali izvzetjih iz MSRP 1 med
vmesnim poročilom po prvem MSRP in računovodskimi izkazi po prvem MSRP; MSRP 3 je
bil spremenjen (i) zaradi merjenja po pošteni vrednosti (če drugi standardi MSRP ne
zahtevajo druge podlage za merjenje) obvladovanih deležev, ki niso obstoječi lastniški delež
ali imetniku ne dajejo pravice do sorazmernega deleža čistega premoženja ob likvidaciji; (ii)
zaradi urejanja plačil deležev, ki niso bila zamenjana ali so bila prostovoljno zamenjana
zaradi poslovne združitve in (iii) za pojasnilo, da bodo obvezna plačila iz poslovnih združitev,
ki so nastala pred začetkom veljavnosti revidiranega MSRP 3 (izdanega januarja 2008)
obračunana v skladu z navodilom iz prejšnje različice MSRP 3; MSRP 7 je bil spremenjen v
pojasnilo zahtev po razkritju, zlasti (i) z dodatnim izrecnim poudarjanjem medsebojnega
učinkovanja kakovostnih in količinskih razkritij glede narave in obsega finančnih tveganj, (ii)
z ukinitvijo zahteve po razkritju knjigovodske vrednosti finančnih sredstev, o katerih se je
bilo treba ponovno pogajati in bi sicer zapadla ali bila oslabljena; (iii) z zamenjavo zahteve po
razkritju poštene vrednosti poroštva s splošnejšo zahtevo po razkritju njenega finančnega
učinka in (iv) s pojasnilom, da podjetje mora razkriti znesek zapadlega poroštva, kakršen
obstaja na datum poročanja, in ne zneska, pridobljenega v obdobju poročanja; MRS 1 je bil
spremenjen v pojasnilo zahtev glede prikaza in vsebine navedenih kapitalskih sprememb;
MRS 27 je bil spremenjen s pojasnilom prehodnih pravil za spremembe MRS 21, 28 in 31, ki
so bile uvedene z revidiranim MRS 27 (spremenjenim januarja 2008); MRS 34 je bil
spremenjen z dodanimi primeri pomembnih dogodkov in transakcij, ki zahtevajo razkritje v
zgoščenem vmesnem finančnem poročilu, vključno z nakazili med hierarhičnimi ravnmi
poštene vrednosti, s spremembami pri razvrščanju finančnih sredstev ali s spremembami v
poslovnem ali gospodarskem okolju, ki učinkujejo na poštene vrednosti finančnih
instrumentov podjetja; OPMSRP 13 pa je bil spremenjen s pojasnilom o merjenju poštene
vrednosti nagrajevanja zvestobe strank. Posledica navedenih sprememb so bila dodatna ali
revidirana razkritja, ki pa niso bistveno vplivala na merjenje ali priznavanje transakcij in stanj
v teh računovodskih izkazih. Finančni učinek poroštva, ki ga je bilo treba razkriti s
spremembami MSRP 7, je v teh računovodskih izkazih prikazan z razkritjem poroštvenih
vrednosti, posebej (i) za tista finančna sredstva, ko so poroštvo in druge kreditne izboljšave
enake ali višje od knjigovodske vrednosti sredstva (sredstva s presežnim poroštvom) in (ii) za
tista finančna sredstva, ko poroštvo in druge kreditne izboljšave ne dosegajo knjigovodske
vrednosti sredstva (sredstva s prenizkim poroštvom).
Drugi revidirani standardi in razlage, ki veljajo za tekoče obdobje. OPMSRP 19 Poravnava
finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti, spremembe MRS 32 glede razvrščanja novih
izdaj delnic s pravico prednostnega nakupa za dosedanje delničarje, pojasnila v OPMSRP 14
MRS 19 – Omejitev sredstev zaslužka, minimalne zahteve financiranja in njihove medsebojne
povezanosti v zvezi s predplačili minimalnih zahtev financiranja in s spremembami MSRP 1
Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ni kakor koli vplivala na te
računovodske izkaze.
Nove opredelitve računovodskih pojmov
Izdani so bili novi standardi in nove razlage, ki so obvezni za letna obračunska obdobja, ki
začnejo veljati 1. 1. 2012 in ki jih banka še ni sprejela:
MSRP 9, Finančni instrumenti, 1. del: Razvrščanje in merjenje. MSRP 9 je bil izdan
novembra 2009 in nadomešča tiste dele MRS 39, ki se nanašajo na razvrščanje in merjenje
finančnih sredstev. MSRP 9 je bil nadalje spremenjen oktobra 2010 v zvezi z razvrščanjem in
merjenjem finančnih obveznosti. Ključne značilnosti tega standarda so:
42




Finančna sredstva je treba razvrstiti v dve skupini merjenja: tista, ki se merijo pozneje
po pošteni vrednosti, in tista, ki se merijo pozneje po amortizirani vrednosti.
Odločitev je treba sprejeti ob začetnem priznanju. Razvrstitev je odvisna od
poslovnega modela podjetja za upravljanje njegovih finančnih instrumentov in
lastnosti pogodbenih denarnih tokov takega instrumenta.
Instrument se pozneje meri po amortizirani vrednosti le, če je to dolžniški instrument
in (i) je namen poslovnega modela podjetja posedovati sredstvo za izterjavo
pogodbenih denarnih tokov ter so (ii) pogodbeni denarni tokovi sredstva zgolj plačila
glavnice in obresti (tj. ima le »osnovne lastnosti posojila«). Vsi drugi dolžniški
instrumenti se merijo po pošteni vrednosti.
Vsi kapitalski instrumenti se merijo pozneje po pošteni vrednosti. Kapitalski
instrumenti, ki so namenjeni trgovanju, se merijo po pošteni vrednosti. Za vse druge
kapitalske naložbe se je mogoče ob začetnem priznanju nepreklicno odločiti za
priznanje nerealiziranega in realiziranega dobička in izgube po pošteni vrednosti na
podlagi drugega vseobsegajočega donosa. Dividende se prikažejo v izkazu
poslovnega izida, če predstavljajo donosnost naložbe.
Večina zahtev iz MRS 39 glede razvrščanja in merjenja finančnih obveznosti je bila v
nespremenjeni obliki prenesena v MSRP 9. Ključna sprememba je v tem, da bo
moralo podjetje prikazati učinke sprememb v lastnem kreditnem tveganju finančnih
obveznosti, določenih po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu.
Čeprav bo IFRS 9 obvezno sprejeti od 1. 1. 2015, ga je mogoče sprejeti tudi prej. Banka
preverja posledice tega standarda, njegov vpliv na poslovanje in čas, v katerem ga banka
sprejme.
MSRP 10, Konsolidirani računovodski izkazi (izdan maja 2011 in velja za letna obračunska
obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013), nadomešča vse napotke glede obvladovanja in
konsolidacije v MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi in SOP-12 Konsolidacija
– podjetja za posebne namene. MSRP 10 spremeni opredelitev obvladovanja tako, da za vsa
podjetja veljajo enaki kriteriji določanja obvladovanja. To opredelitev spremljajo izčrpni
napotki za uporabo. Banka preverja vpliv tega standarda na računovodske izkaze.
MSRP 11, Skupni podvigi, (izdan maja 2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki
začnejo veljati 1. 1. 2013), nadomešča MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih in SOP-13 Skupaj
obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov. Spremembe opredelitev so skrčile
število vrst skupnih podvigov na dvoje: skupno obvladovano delovanje in skupna vlaganja.
Dosedanja strategija sorazmerne konsolidacije za skupaj obvladovana podjetja je odpadla. Za
deležnike skupnih vlaganj je kapitalsko obračunavanje obvezno. Banka preverja vpliv tega
standarda na računovodske izkaze.
MSRP 12, Razkritja za naložbe v odvisne, pridružene družbe in skupne podvige, (izdan
maja 2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013), se nanaša na
podjetja z deležem v odvisni družbi, skupnem podvigu, pridruženi družbi ali v
nekonsolidiranem strukturiranem podjetju. Nadomešča potrebe po razkritju, ki obstajajo v
MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja. MSRP 12 določa, da morajo podjetja
razkriti podatke, ki bralcem računovodskih izkazov omogočajo ovrednotenje narave, tveganj
in finančnih učinkov v zvezi z deleži podjetij v odvisnih družbah, pridruženih družbah,
skupnih podvigih in nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih. Za doseganje teh ciljev novi
standard zahteva razkritja na številnih področjih, kar vključuje pomembne ocene in
predvidevanja pri ugotavljanju, ali posamezno podjetje obvladuje, skupaj obvladuje ali
bistveno vpliva na svoje deleže v drugih podjetjih, razširjena razkritja o obsegu
neobvladujočih deležev v skupinskih dejavnostih in denarnih tokovih, povzetek finančnih
podatkov o odvisnih družbah s pomembnimi neobvladujočimi deleži ter podrobna razkritja
43
deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih. Banka preverja vpliv tega standarda na
MSRP 13, Določanje poštene vrednosti (izdan maja 2011 in velja za letna obračunska
obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013), želi povečati doslednost in zmanjšati kompleksnost na
podlagi nove opredelitve poštene vrednosti, pri čemer velja za vse MSRP, je enoten vir
določanja poštene vrednosti in zahtev po razkritju. Banka preverja vpliv tega standarda na
MRS 27, Ločeni računovodski izkazi (revidiran maja 2011 in velja za letna obračunska
obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013), je bil spremenjen zato, da se predpišejo zahteve po
obračunavanju in razkrivanju za naložbe v odvisne družbe, skupna vlaganja in pridružene
družbe, kadar podjetje sestavlja ločene računovodske izkaze. Napotke o obvladovanju in
konsolidiranih računovodskih izkazih je zamenjal MSRP 10, Konsolidirani računovodski
izkazi. Banka preverja vpliv tega standarda na računovodske izkaze.
MRS 28, Naložbe v pridružene družbe in skupna vlaganja (revidiran maja 2011 in velja za
letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013). Sprememba MRS 28 je nastala na
podlagi projekta o skupnih vlaganjih, ki ga je izvedel odbor. Pri obravnavanju tega projekta je
odbor sklenil vključiti v MRS 28 kapitalsko metodo obračunavanja pri skupnih vlaganjih, ker
se ta metoda uporablja za skupna vlaganja in pridružene družbe. Drugi napotki ostanejo
nespremenjeni. Banka preverja vpliv tega standarda na računovodske izkaze.
Razkritja – Prenosi finančnih sredstev – Spremembe MSRP 7 (izdan oktobra 2010 in velja
za letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 7. 2011). Sprememba zahteva dodatna
razkritja v zvezi z izpostavljenostjo tveganju zaradi prenosa finančnih sredstev. Sprememba
vključuje po skupini sredstva zahtevo po razkritju narave, knjigovodske vrednosti ter opisa
tveganj in koristi v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so bila prenesena na drug subjekt, vendar
ostanejo v bilanci tega podjetja. Razkritja so potrebna tudi zato, da uporabnik lahko razume
vrednost katerih koli povezanih obveznosti in razmerje med finančnimi sredstvi in ustreznimi
obveznostmi. Kadar je bilo pripoznanje finančnih sredstev odpravljeno, podjetje pa je še
vedno izpostavljeno določenim tveganjem in koristim v zvezi s prenesenim sredstvom, je za
razumevanje posledic takih tveganj potrebno dodatno razkritje. Banka preverja vpliv tega
standarda na računovodske izkaze.
Spremembe MRS 1, Predstavljanje računovodskih izkazov (izdan junija 2011 in velja za
letna obdobja, ki začnejo veljati 1. 7. 2012), pomenijo spremenjeno razkritje postavk, ki so
predstavljene v drugem vseobsegajočem donosu. Zaradi te spremembe morajo podjetja
postavke, ki so predstavljene v drugem vseobsegajočem donosu, ločiti v dve skupini, glede na
to, ali se lahko v prihodnje prerazporedijo v dobiček ali izgubo ali ne. Predlagano ime, ki ga
uporablja MRS 1, se je spremenilo v izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega
donosa. Banka predvideva, da bo spremenjeni standard spremenil predstavljanje njenih
računovodskih izkazov, ne bo pa vplival na ocenjevanje poslovanja in stanja.
Spremenjen MRS 19, Zaslužki zaposlencev (izdan junija 2011 in velja za letna obdobja, ki
začnejo veljati 1. 1. 2013), uvaja bistvene spremembe glede priznavanja in merjenja
opredeljenih izdatkov za pokojninsko zavarovanje in odpravnin ter glede razkritja vseh
zaslužkov zaposlencev. Standard zahteva priznavanje vseh sprememb v neto obveznosti iz
določenega zaslužka (sredstva) ob njihovem nastanku, kot sledi: (i) strošek storitve in neto
delež v dobičku ali izgubi; (ii) ponovne meritve drugega vseobsegajočega donosa. Banka
preverja vpliv tega standarda na računovodske izkaze.
Razkritja – Pobot finančnih sredstev in finančnih obveznosti – Spremembe MSRP 7 (izdan
decembra 2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013).
44
Sprememba zahteva razkritja, ki bodo uporabnikom računovodskih izkazov kateregakoli
subjekta omogočili oceniti učinek ali morebitni učinek mreženja, vključno s pravico do
pobota. Sprememba bo vplivala na razkritja, ne bo pa učinkovala na merjenje in pripoznanje
finančnih instrumentov.
Pobot finančnih sredstev in finančnih obveznosti – Spremembe MRS 32 (izdan decembra
2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2014). Sprememba je
dodala napotek za uporabo MRS 32 v zvezi z nedoslednostmi, ki so bile ugotovljene pri
uporabi nekaterih meril za pobot. To vključuje razjasnitev pomena, izraženega v navedbi
‘trenutno ima pravno izvršljivo pravico do pobota’ ter da se lahko nekateri sistemi bruto
plačila štejejo za enakovredne neto plačilu. Banka upošteva posledice te spremembe, njen
vpliv na banko in čas, ki ga banka porabi za to, da tako spremembo sprejme.
Drugi revidirani standardi in razlage: Spremembe MSRP 1 Prva uporaba MSRP, ki se
nanašajo na visoko hiperinflacijo in ukinjajo sklicevanje na fiksne datume za posamezne
izjeme in izvzetja, ne bodo učinkovale na te računovodske izkaze. Sprememba MRS 12
Davek iz dobička, ki uvaja ovrgljivo domnevo, da se naložbene nepremičnine, merjene po
pošteni vrednosti, v celoti povrnejo s prodajo, ne bo učinkovala na te računovodske izkaze.
OPMSRP 20, Stroški odstranjevanja odpadkov v proizvodni fazi površinskega rudnika,
navaja, kdaj in kako obračunati prejemke, nastale pri odstranjevanju odpadkov v rudarstvu.
Sprememba ne bo vplivala na te računovodske izkaze.
1.2. Konsolidacija
Banka je sestavila te računovodske izkaze po slovenskih predpisih skladno z Zakonom o
bančništvu.
Banka je sestavila tudi konsolidirane računovodske izkaze skladno z MSRP za banke in njene
odvisne družbe ("skupina"). V konsolidiranih računovodskih izkazih so odvisna podjetja –
družbe, v katerih je skupina neposredno ali posredno udeležena z več kot polovico
glasovalnih pravic v celoti konsolidirana. Konsolidirani računovodski izkazi so sestavni del
tega letnega poročila.
Uporabniki morajo te računovodske izkaze brati skupaj s konsolidiranimi računovodskimi
izkazi skupine za leto do 31. 12. 2011, če želijo dobiti popolne podatke o finančnem položaju,
o rezultatih poslovanja in o spremembah finančnega položaja Skupine kot celote.
1.3. Poročanje po področjih
Poročanje po poslovnih področjih poteka v skladu s pravili notranjega poročanja glavni
odgovorni osebi za sprejemanje poslovnih odločitev, ki je uprava banke. Glavna odgovorna
oseba za sprejemanje odločitev je oseba (uprava), ki namenja sredstva in ocenjuje uspešnost
poslovnih področij posameznega subjekta.
Vsi posli med poslovnimi področij so strogo poslovni, brez prihodkov in stroškov. Določanje
uspešnosti poslovnega področja temelji na prihodkih in odhodkih v neposredni zvezi s
posameznim segmentom.
V skladu z MSRP 8 ima banka naslednja področja: podjetniški in finančni trg.
45
1.4. Prevedba tuje valute
Funkcionalna in predstavitvena valuta
Postavke, vključene v računovodske izkaze, so izmerjene v valuti izvirnega gospodarskega
okolja, v katerem posluje banka.
Računovodski izkazi so predstavljeni v tisoč evrih, kar je valuta banke za predstavljanje in
uporabo.
Posli in stanja na računih
Posli v tuji valuti se prevedejo v funkcionalno valuto po tečaju z dnem poslovnega dogodka.
Pozitivne in negativne tečajne razlike iz poravnave takih poslov in prevedbe denarnih sredstev
in obveznosti, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni papirji, so pripoznane po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida in izkazane kot del dobička ali izgube iz vrednotenja
po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni
papirji, razvrščeni med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se kot rezerve pripoznajo
neposredno v kapitalu.
1.5. Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti z dnem sklenitve
pogodbe, pozneje pa se ponovno izmerijo po njihovi pošteni vrednosti. Poštene vrednosti se
dobijo iz kotirane tržne cene na delujočih trgih, vključno z zadnjimi posli na trgu in z uporabo
metod vrednotenja, med katerimi so modeli diskontiranega denarnega toka in modeli za
določanje cen opcij, kar od tega je ustreznejše. Vsi izvedeni finančni instrumenti se izkazujejo
kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena
vrednost negativna. Najboljši dokaz poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta pri
začetnem pripoznanju je v poslu dosežena cena (to je poštena vrednost danega ali prejetega
nadomestila).
Spremembe pri pošteni vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so pripoznane neposredno
v izkazu poslovnega izida, skupaj z dobički ali izgubami iz finančnih sredstev, namenjenih
trgovanju.
1.6. Pobotanje finančnih instrumentov
Finančna sredstva in obveznosti se med seboj pobotajo in v bilanci stanja prikažejo čisti
zneski, če je pravica pobotanja pripoznanih zneskov zakonsko uveljavljena in če namerava
družba poravnati čiste zneske ali hkrati unovčiti sredstvo in poravnati obveznost.
1.7. Prihodki in odhodki iz obresti
Prihodki in odhodki iz obresti se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške
instrumente, ki jih ima banka v posesti z uporabo metode efektivnih obresti. Metoda
efektivnih obresti je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali
finančne obveznosti in prihodkov iz obresti ali odhodkov za obresti v ustreznem obdobju.
Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira ocenjeni tok prihodnjih
denarnih plačil ali prejemkov v pričakovanem obdobju finančnega instrumenta ali, če je
ustrezno, v krajšem obdobju na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali finančne
46
obveznosti. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere banka oceni denarne tokove ob
upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (npr. opcije predplačila), ne
upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vsa plačana ali prejeta nadomestila
in točke, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla in vse druge premije ali
popuste.
Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev delno odpiše kot posledica
izgube zaradi oslabitve, se prihodki iz obresti pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila
uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za merjenje izgube zaradi oslabitve.
1.8. Prihodki iz opravnin
Opravnine se praviloma pripoznajo po nastanku poslovnega dogodka, torej ko je storitev
opravljena. Opravnine za kredite, ki bodo verjetno izkoriščeni, se razmejijo skupaj z
neposrednimi stroški, ki so z njimi povezani, in pripoznajo kot popravek efektivne obrestne
mere na kreditu. Opravnine kreditnim posrednikom za sklepanje kreditnih poslov in poslov z
vrednostnimi papirji, kot je npr. dogovor o nakupu delnic ali drugih vrednostnih papirjev ali o
nakupu ali prodaji podjetij, se pripoznajo, ko je osnovni posel končan. Opravnine za
upravljanje portfelja in premoženja ali drugo svetovanje in zaračunane storitve se pripoznajo
na podlagi ustreznih pogodb o opravljanju storitev, navadno glede na porabljeni čas.
Opravnine, prejete za posle plačilnega prometa, se pripoznajo, ko so ustrezne storitve
opravljene.
1.9. Merjenje in pripoznavanje finančnih sredstev
Glede na razvrstitev finančnih sredstev so pripoznana po pošteni ali odplačni vrednosti.
Poštena vrednost je znesek, za katerega se lahko zamenja sredstvo ali poravna obveznost med
dobro obveščenimi strankami, ki so pripravljene sodelovati v strogo poslovnem poslu.
Poštena vrednost je obstoječa ponudbena cena za finančne instrumente in trenutna ponudbena
cena za finančne obveznosti, ki kotirajo na aktivnem trgu. Za sredstva in obveznosti z
izravnalnimi tržnimi tveganji banka lahko uporablja srednje tržne cene kot podlago za
določanje poštenih vrednosti za izravnavanje tveganj, ponudbeno ceno pa glede na primer za
odprto neto pozicijo. Finančni instrument kotira na aktivnem trgu, če so ponujene cene
nemudoma in redno na voljo na borzi ali pri drugi ustanovi, navedene cene pa pomenijo
dejanske in redne tržne posle na strogo poslovni podlagi.
Če delujočega trga za finančno sredstvo ni, banka določi njegovo pošteno vrednost po
metodah za vrednotenje. Med temi so primerjava z zadnjimi posli med nepovezanimi
osebami, analiza diskontiranega denarnega toka in druge metode vrednotenja, ki jih običajno
uporabljajo udeleženci na trgu.
Stroški transakcije so mejni stroški, ki so neposredno povezani z nakupom, izdajo ali
odtujitvijo finančnega instrumenta. Mejni strošek je strošek, ki ne bi nastal, če ne bi bilo tega
posla. Stroški transakcije obsegajo honorarje in provizije agentom (vključno z zaposlenimi v
vlogi prodajnih agentov), svetovalcem, borznim posrednikom in borznim trgovcem, dajatve
pristojnim organom in borzam vrednostnih papirjev ter davke in prispevke za prenos. Stroški
transakcije ne obsegajo dolžniških premij ali popustov, stroškov financiranja, niti notranjih
upravnih stroškov ali stroškov posredovanja.
Prihodki in odhodki iz obresti ter opravnine so prikazani skupaj s finančnim instrumentom.
47
Amortizirani strošek je znesek, pri katerem je bil finančni instrument prvotno pripoznan,
zmanjšan za kakršnakoli odplačila glavnice, povečan za zapadle obresti, in pri finančnih
instrumentih zmanjšan za kakršenkoli odpis zaradi izgub pri slabljenju. Zapadle obresti
vključujejo amortizacijo stroškov transakcije, odloženih ob prvotnem pripoznanju, in
katerekoli premije ali popuste do zneska zapadlosti ob uporabi metode dejanskih obresti.
1.10. Finančna sredstva
Banka razvršča svoja finančna sredstva v te skupine: finančna sredstva, pripoznana po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, krediti in terjatve, finančna sredstva v posesti do zapadlosti
in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Banka opredeli vrste svojih naložb ob
začetnem pripoznavanju.
a)
Ta skupina ima dve podvrsti: finančna sredstva, namenjena trgovanju in tista, ki so
bila že na začetku pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Finančno
sredstvo je uvrščeno kot sredstvo, namenjeno trgovanju, če je pridobljeno ali prevzeto
v glavnem zaradi prodaje in ustvarjanja dobička. Banka razvrsti finančna sredstva v
to skupino, če jih namerava obdržati v svojem porfelju le kratek čas. Tržni vrednostni
papirji se vodijo po pošteni vrednosti. Obresti od tržnih vrednostnih papirjev,
izračunane po metodi dejanske obrestne mere, so v konsolidiranem izkazu uspeha
prikazane kot dohodek od obresti. Dividende so vključene v dohodek od dividend v
okviru preostalega dohodka iz poslovanja, kadar je skupina upravičena do izplačila
dividend in kadar obstaja verjetnost za izterjavo dividend. Vse druge sestavine
sprememb poštene vrednosti ter dobičkov ali izgub pri nepripoznavanju so v izkazu
poslovnega izida prikazane kot dobički zmanjšani za izgube iz tržnih vrednostnih
papirjev v obdobju, v katerem so nastale.
Banka v svojem portfelju nima finančnih instrumentov, določenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju.
b)
Krediti in terjatve
Krediti in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi
plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu, razen; (a) tistih, ki jih banka namerava
prodati takoj ali kratkoročno, ki se uvrstijo kot sredstva, namenjena trgovanju in
tistih, ki jih podjetje po začetnem pripoznanju označi kot sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida; (b) tistih, ki jih banka po začetnem
pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo; ali (c) tistih, za katera imetnik morda
ne dobi povrnjene skoraj celotne pripoznane začetne naložbe, vendar ne zaradi
poslabšanja kreditne sposobnosti.
c)
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z
določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih uprava
banke nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Če bi banka prodala
več kot le majhen del sredstev v posesti do zapadlosti, bi se celotna skupina
prerazporedila v sredstva, razpoložljiva za prodajo, razen:
(a) tistih, ki jih banka po začetnem pripoznanju označi kot finančna sredstva
namenjena trgovanju,
(b) tistih, ki jih banka označi kot razpoložljive za prodajo in
(c) tistih, ki ustrezajo opredelitvi posojil in terjatev.
48
So začetno pripoznana po pošteni vrednosti, ki vključuje neposredne in mejne stroške
poslovanja in merjene pozneje po amortizirani vrednosti z uporabo metode efektivne
obrestne mere. Obresti so vključene v izkaz poslovnega izida in so prikazane kot
prihodki iz obresti in podobni prihodki. V primeru oslabitve je izguba zaradi oslabitve
prikazana kot odbitek od knjigovodske vrednosti naložbe in je v izkazu poslovnega
izida pripoznana kot realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti. Sem spadajo podjetniške obveznice.
Če bi banka prodala več kot le majhen del sredstev v posesti do zapadlosti, bi se
celotna skupina prerazporedila v sredstva, razpoložljiva za prodajo.
d)
Sem spadajo naložbeni vrednostni papirji, ki jih banka namerava imeti nedoločen čas
in se lahko po potrebi prodajo zaradi likvidnosti ali spremenjenih obrestnih mer,
menjalnih tečajev ali cen kapitala. Banka razporedi finančna sredstva kot
razpoložljiva za prodajo ob nakupu.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vodijo po pošteni vrednosti. Dohodek
od obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, se izračuna z
uporabo metode dejanskih obresti in se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Dividende iz lastniških instrumentov, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida, kadar je banka upravičena do izplačila dividend in kadar
obstaja verjetnost za izterjavo dividend.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo se merijo pozneje po pošteni vrednosti,
pri čemer sta dobiček in izguba pripoznana v poslovnem izidu, razen izgub zaradi
oslabitve ter tečajnih razlik, do odprave pripoznanja finančnega sredstva. Tečajne
razlike pri denarnih sredstvih, označenih kot razpoložljiva za prodajo, so pripoznane v
poslovnem izidu.
Izgube zaradi slabitev se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, če nastanejo zaradi
enega ali več dogodkov ("nastale izgube"), ki nastopijo po prvotnem pripoznavanju
naložbenih vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo. Močno ali daljše znižanje
poštene vrednosti lastniškega vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost
pomeni, da je tak vrednostni papir oslabljen. Kumulativna izguba zaradi slabitev –
merjena kot razlika med nabavno ceno in sedanjo pošteno vrednostjo, minus
kakršnakoli izguba zaradi slabitve tega sredstva, predhodno pripoznanega v izkazu
poslovnega izida je izločena iz presežka iz prevrednotenja in pripoznana v izkazu
poslovnega izida. Odprava slabitev lastniških instrumentov ni dovoljena, in vsi
morebitni dobički so pripoznani v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Če se
pozneje poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razporejenega kot razpoložljivega
za prodajo, zviša in se tako zvišanje objektivno pripisuje dogodku po pripoznavanju
izgube zaradi slabljenja v izkazu poslovnega izida, banka odpravi nastalo slabitev.
e)
Začetno pripoznanje finančnih sredstev
Finančna sredstva, ki so izkazana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se na
začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla. Druga finančna
sredstva se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti naložb, ki
kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na zadnjih znanih tržnih cenah. Dobiček ali
izguba ob začetnem pripoznanju se prikaže v izkazu poslovnega izida samo, če je
razlika med pošteno vrednostjo in transakcijsko ceno, ki je lahko dokazana s
primerljivimi tržnimi transakcijami pri enakih instrumentih ali z modeli vrednotenja.
49
Redni nakupi in prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti, v posesti do
zapadlosti in razpoložljivih za prodajo so pripoznani z dnem trgovanja – na datum, ko
banka sklene sredstvo kupiti ali prodati. Posojila se pripoznajo ob prenosu denarnih
sredstev posojilojemalcem. Vsi drugi nakupi in prodaje se pripoznajo z dnem plačila.
1.11. Pogodbe o prodaji in povratnem nakupu
Pogodbe o prodaji in povratnem nakupu (repo pogodbe), ki učinkovito zagotavljajo
posojilodajalčevo vračilo nasprotni stranki, se obravnavajo kot zavarovano financiranje.
Pripoznanje vrednostnih papirjev, prodanih po takih pogodbah o prodaji in povratnem
nakupu, se ne odpravi. Vrednostni papirji se v bilanci stanja ne prerazporedijo, če prevzemnik
ni po pogodbi ali po ustaljeni praksi upravičen do prodaje vrednostnih papirjev, ki so v tem
primeru prerazporejeni kot terjatve za povraten nakup. Ustrezna obveznost je izkazana v
zneskih, dolgovanih drugim bankam, ali v drugih izposojenih sredstvih.
Vrednostni papirji, pridobljeni po pogodbah o odprodaji (povratne repo pogodbe), ki
dejansko zagotavljajo posojilodajalčevo vračilo, so izkazani kot prejeti krediti drugih bank ali
strank. Razlika med prodajno ceno in ceno povratnega nakupa se obravnava kot dohodek iz
obresti in se ves čas trajanja repo pogodb obračunava po metodi dejanskih obresti.
Vrednostni papirji, posojeni nasprotnim strankam za fiksno opravnino, v računovodskih
izkazih ostanejo v izvirni bilančni kategoriji, če nasprotna pogodbena stranka ni po pogodbi
ali kako drugače upravičena take vrednostne papirje prodati ali ponovno zastaviti. V tem
primeru se prerazporedijo in prikažejo ločeno. Vrednostni papirji, izposojeni za fiksno
opravnino, v računovodskih izkazih niso prikazani, razen pri prodaji tretjim osebam. V tem
primeru sta nakup in prodaja v izkazu uspeha izkazana kot dobiček, zmanjšan za izgubo iz
tržnih vrednostnih papirjev. Obveznost vračila vrednostnih papirjev je izkazana kot poštena
vrednost drugih izposojenih sredstev.
1.12. Oslabitev kreditov in terjatev
Vsak dan bilance stanja banka oceni, ali obstaja kakšen nepristranski dokaz o oslabljenosti
finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih
sredstev je oslabljena in so nastale izgube zaradi oslabitve samo takrat, ko obstajajo objektivni
dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju
sredstva (škodni dogodek) in je vpliv tega škodnega dogodka oziroma dogodkov na ocenjene
prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev mogoče
zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva ali skupine
sredstev so pomembne informacije, ki imetnika sredstva opozarjajo na:
(I.)
precejšnje finančne težave izdajatelja ali zavezanca;
(II.)
kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti ali
glavnice;
(III.)
posebne pogoje, ki jih banka odobri kreditojemalcu iz gospodarskih ali pravnih
razlogov v zvezi z njegovimi finančnimi težavami in jih kreditodajalec sicer ne bi
upošteval;
(IV.)
verjetnost, da bo kreditojemalec šel v stečaj ali finančno reorganizacijo;
50
(V.)
izginitev delujočega trga za tak finančno sredstvo zaradi finančnih težav ali
(VI.)
pomembne podatke, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih
denarnih tokov iz skupine finančnih sredstev vse od začetnega pripoznanja sredstev,
čeprav se zmanjšanja ne da prepoznati pri posameznih finančnih sredstvih v skupini,
kar vključuje:

neugodne spremembe v plačilnem stanju kreditojemalcev v skupini ali

gospodarske razmere v državi ali kraju, ki sovpadajo z neplačili po sredstvih
v skupini.
Banka najprej oceni, ali obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi posamezno za finančna
sredstva, ki so sama zase pomembna. Sredstva, za katera se oslabitev oceni posamezno in se
zanje pripozna ali še naprej pripoznava izguba zaradi oslabitve, niso vključena v skupno
oceno oslabitve. Velja, da so finančna sredstva in morebitne obveznosti oslabljeni posamezno,
če posamezna celotna izpostavljenost v odnosu do ene stranke preseže 0,5 % kapitala in so pri
vseh drugih strankah posamezno pomembni dokazi oslabitve. Sredstva, za katera ni
objektivnih dokazov za oslabitev, so ponovno razvrščena v skupinsko oslabitev.
Če so nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri kreditih ali finančnih
sredstvih v posesti do zapadlosti, ki se prikazujejo po knjigovodski vrednosti, se znesek
izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo
pričakovanih prihodnji denarnih tokov (brez prihodnjih kreditnih izgub, ki jih še ni),
diskontirano po prvotni efektivni obrestni meri. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša
za znesek slabitve, izguba pa se prikaže v izkazu poslovnega izida.
Na drugi stopnji skupne ocene oslabitve se finančna sredstva uvrstijo v skupine na podlagi
podobnih značilnosti kreditnega tveganja (metoda prehodnih matrik). Te značilnosti so
pomembne za oceno prihodnjih denarnih tokov za skupine takih sredstev, saj kažejo zmožnost
dolžnikov, da bodo plačali vse dolgovane zneske skladno z določili pogodb za sredstva, ki se
ocenjujejo. Skupno ocenjevanje se uporablja za stranke, katerih celotna izpostavljenost je
manjša od 0,5 % kapitala.
Ocena stopnje izgub v preteklosti (in posledično verjetnost neplačil) temelji na preteklih
izkušnjah (prehodne matrike kreditne izpostavljenosti temeljijo na četrtletnih podatkih za več
kot 11 let). Elementi prehodnih matrik so povprečno sorazmerne pogostnosti spreminjanja
bonitete v zadnjih 11 letih. Prehodne matrike so pripravljene na podlagi preteklega
posojilnega portfelja banke. To banki omogoča proučevanje različnih vidikov kreditne
izpostavljenosti, kakor se je razvijala v času. Zelo pomembno je proučevanje povezave med
spreminjanjem bonitete stranke in značilnimi podatki iz njene bilance stanja in izkaza
poslovnega izida, ker to opredeljuje obnašanje stranke pred podpisom pogodbe in po njem ter
njeno sposobnost odplačevanja kreditov. Statistično se to kaže v številu dni zamude pri
plačilih. Vodstvo banke pregleduje rezultate modela najmanj vsake tri mesece z vidika
dejanskih izgub iz kreditnega portfelja banke.
Če je kredit neizterljiv, ga banka odpiše, ko so končani vsi potrebni postopki in je znesek
izgube določen. Poznejše poplačilo prej odpisanih zneskov se evidentira med prihodke v
izkazu poslovnega izida.
Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je to zmanjšanje
dejansko posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju oslabitve (tak dogodek je na
primer izboljšanje bonitetne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve
odpravijo s prilagoditvijo stanj popravka vrednosti. Znesek odprave oslabitve se pripozna v
51
1.13. Odprava pripoznanja finančnih sredstev
Banka odpravi pripoznanje finančnih sredstev, kadar (a) so sredstva unovčena ali so pravice
do denarnih tokov iz sredstev sicer potekle, ali (b) je banka prenesla pravice do denarnih
tokov iz finančnih sredstev ali je sklenila ustrezen premostitveni dogovor, pri čemer je v
glavnem prenesla tudi vsa tveganja in denarna nadomestila za lastništvo sredstev, ali pa ni
prenesla niti zadržala vseh tveganj in denarnih nadomestil za lastništvo, ni pa tudi obdržala
nadzora. Nadzor se obdrži, če nasprotna stranka praktično ni sposobna sredstva v celoti
prodati nepovezani tretji osebi, ne da bi morala postaviti dodatne omejitve za prodajo.
1.14. Opredmetena osnovna sredstva
Začetno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev banka izmeri po nabavni vrednosti.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno skupaj z vsemi
stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati sredstvu.
Opredmetena osnovna sredstva se prevrednotijo redno, kar zagotavlja, da se knjigovodska
vrednost bistveno ne razlikuje od tiste, ki bi bila določena z uporabo poštene vrednosti ob
poteku obdobja poročanja. Zvišane knjigovodske vrednosti zaradi prevrednotenja se prikažejo
v izkazu drugega vseobsegajočega donosa in povečajo prevrednotevalni presežek kapitala.
Znižanja, ki izravnajo prejšnja zvišanja istega sredstva, so pripoznana v izkazu drugega
vseobsegajočega donosa in znižujejo predhodno pripoznani prevrednotovalni presežek
kapitala; vsa druga znižanja so posledica dobička ali izgube poslovnega leta. Prevrednotevalni
popravek opredmetenih osnovnih sredstev, ki so vključena v kapital, se prenese neposredno v
zadržani dobiček, kadar se prevrednotevalni presežek realizira ob odpravi ali odtujitvi
sredstva, ali če tako sredstvo uporablja banka; v tem primeru je znesek ustvarjenega presežka
razlika med amortizacijo, ki temelji na prevrednoteni knjigovodski vrednosti sredstva, in
amortizacijo, ki temelji na prvotni ceni takega sredstva.
Pri ocenjevanju vrednosti obravnavanih osnovnih sredstev je uporabljen standard tržne
vrednosti, ki je ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec
zamenjala premoženje na datum ocenjevanja vrednosti v transakciji med nepovezanima in
neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri kateri sta stranki delovali seznanjeno,
previdno in brez prisile. Ocenjena vrednost je izdelana skladno s Hierarhijo standardov
ocenjevanja vrednosti, Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja.
Za opredmetena osnovna sredstva banka vsako leto oceni, ali so znaki, ki bi kazali njihovo
oslabitev. Če taki znaki so, banka oceni njihovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva
vrednost je poštena vrednost zmanjšanja za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, in sicer
tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva višja od
knjigovodske vrednosti, sredstva niso oslabljena. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj
odpiše na njegovo nadomestljivo vrednost, če je knjigovodska vrednost sredstva višja od
njegove nadomestljive vrednosti.
Osnovna in neopredmetena dolgoročna sredstva se amortizirajo prvi dan naslednjega meseca,
potem ko so na razpolago za uporabo. Sredstva se časovno enakomerno amortizirajo po
stopnjah, ki zagotavljajo, da se v ocenjeni dobi uporabnosti odpišejo nabavne in ocenjene
vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev.
Uporabljajo se te približne letne stopnje:
52
Zgradbe
Računalniki
Oprema
2011
od 2,6 % do 3,9 %
od 25 % do 50 %
od 6,6 % do 25 %
2010
od 2,6 % do 3,9 %
od 25 % do 50 %
od 6,6 % do 25 %
Sredstva v pripravi ali izdelavi se ne amortizirajo, dokler niso dana v uporabo. Na vsak dan
bilance stanja se pregledajo preostale vrednosti ter obdobja uporabnosti sredstev in se
ustrezno prilagodijo.
Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo
glede na njihovo knjigovodsko vrednost in upoštevajo pri ugotavljanju dobička iz poslovanja.
Vzdrževanje in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida finančnega obdobja, v katerem
ti stroški nastanejo.
Na presežku iz prevrednotenja osnovnih sredstev banka evidentira povečanja knjigovodske
vrednosti osnovnih sredstev. Presežek iz prevrednotenja se prenese neposredno na zadržani
dobiček, ko je sredstvo izločeno iz uporabe ali odtujeno. Del presežka se prenese z uporabo
sredstva, znesek razlike med amortizacijo na podlagi prevrednotene knjigovodske vrednosti
premoženja in amortizacijo na podlagi prvotne vrednosti premoženja se vsako leto
neposredno prenese s presežka iz prevrednotenja v zadržani dobiček.
1.15. Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva banka pripozna po nabavni vrednosti. Stroški, ki jih je mogoče
pripisati pridobitvi neopredmetenega osnovnega sredstva povečujejo njihovo nabavno
vrednost.
Neopredmeteno sredstvo se po začetnem pripoznanju izkazuje po njegovi nabavni vrednosti,
zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev se mora zmanjšati, če presega njihovo
nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu.
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev se med stroške prenaša z amortiziranjem.
Amortizacija neopredmetenih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega
amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost neopredmetenih osnovnih
sredstev razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove uporabnosti. Amortizacija se
začne, ko je sredstvo na voljo za uporabo.
Banka amortizira neopredmetena osnovna sredstva s stopnjami od 10 do 50 %.
Obdobje uporabnosti in metodo amortiziranja banka pregleda najmanj na koncu vsakega
poslovnega leta. Če se obdobje uporabnosti neopredmetenega sredstva pomembno razlikuje
od prejšnje ocene, je treba čas amortiziranja ustrezno spremeniti.
Med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi je programska oprema banke.
1.16. Naložbene nepremičnine
Začetno vrednost naložbenih nepremičnin banka izmeri po njihovi nabavni vrednosti ter
obsega nakupno ceno in vse neposredno pripisljive stroške.
53
Po pripoznanju banka meri naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti. Poštena
vrednost kaže tržne razmere z dnem bilance stanja in jo preverja vsako leto pooblaščeni
ocenjevalec nepremičnin.
Preverba vrednosti naložbenih nepremičnin je bila opravljena konec leta 2011. Opravili so jo
pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin Slovenskega inštituta za revizijo. Na podlagi
poročila o izvedbeni oceni je banka 31. 12. 2011 prevrednotila vse naložbene nepremičnine.
Naložbene nepremičnine so zgradbe, ki jih banka ne uporablja sama, ampak jih oddaja v
poslovni najem. Dobički in izgube iz spremembe poštene vrednosti so vključeni v izkaz
poslovnega izida. Če se spremeni namen uporabe nepremičnine, ker jo začne uporabljati
lastnik, se prenese med lastna sredstva.
1.17. Naložbe v kapital odvisnih družb
Naložbe v kapital odvisnih družb se v računovodskih izkazih vodijo po naložbeni metodi.
Ko naložbenik postane upravičen do dividende, na podlagi stroškovne metode v poslovnem
izidu pripozna dividendo odvisnega ali pridruženega podjetja.
1.18. Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Zaradi prizkaza denarnih tokov so denarna sredstva in denarni ustrezniki stanja sredstev z
manj kot 90-dnevno zapadlostjo od dneva pridobitve in vključujejo: denar v blagajni in stanje
na računih pri centralni banki, kredite bankam in terjatve do bank.
1.19. Zastavljene nepremičnine
V nekaterih okoliščinah se nepremičnine zasežejo ob zapadlosti hipoteke nepoplačanih
posojil. Banka take nepremičnine ob začetnem pripoznanju meri po pošteni vrednosti.
Zasežene nepremičnine se merijo po nižji od knjižne in poštene vrednosti z odbitimi stroški
prodaje in se vodijo kot druga sredstva(pojasnilo 26).
1.20. Rezervacije
Rezervacije se pripoznajo, če ima banka zaradi preteklega dogodka sedanjo zakonsko ali
posredno zavezo in je verjetno, da bo pri poravnavi zaveze potreben odtok dejavnikov, ki
omogočajo pritekanje gospodarskih koristi ter je znesek zaveze mogoče zanesljivo oceniti.
1.21. Zaslužki zaposlencev
Banka plačuje prispevke po pokojninskem načrtu z vnaprej določenimi prispevki skladno s
slovensko zakonodajo. Razen plačil prispevkov nima banka nikakršnih drugih plačilnih
obveznosti. Redni prispevki so čisti stroški v obdobju, v katerem dospejo v plačilo, in so kot
taki vključeni v stroške dela.
Zaslužki zaposlencev vključujejo jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in druge
nagrade za službovanje. Te obveznosti ovrednotijo neodvisni aktuarji.
54
Zaposleni se upokojijo skladno s slovensko zakonodajo in takrat so, ob izpolnitvi pogojev
upravičeni do odpravnine v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne
nagrade vsakih deset let službovanja v banki. Te obveznosti so izmerjene po sedanji vrednosti
prihodnjih denarnih odtokov, dobički in izgube so pripoznani v izkazu poslovnega izida.
Rezervacije iz odpravnin in jubilejnih nagrad 31. 12. 2011 so oblikovane na podlagi izračuna
pooblaščenega aktuarja. Izračunane so na podlagi podatkov o zaposlenih, ki vsebujejo
podatke o spolu, datumu rojstva, skupni delovni dobi, pokojninski delovni dobi, delovni dobi
v podjetju ter znesku osnove za odpravnino.
Odpravnine ob upokojitvi se izplačujejo skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti bank in
hranilnic. Zaposlenim praviloma pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih bruto
plač v RS za zadnje tri mesece oziroma treh povprečnih bruto plač v zadnjih treh mesecih
pred upokojitvijo, če je to zanje ugodnejše.
Jubilejne nagrade se izplačujejo glede na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v skladu z
Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v
davčno osnovo.
Pri izračunu so upoštevani rast plač 1,5-odstotna (2010: 3,5 %), ocenjena fluktuacija
zaposlenih na podlagi izkušenj pri podobnih podjetjih in čas upokojitve skladno z
minimalnimi pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
1.22. Pogodbe o finančnem poroštvu
Pogodbe o finančnem poroštvu so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo izvedbo plačil, s
katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker dolžnik ni izvedel plačila skladno z
določili dolgovnega instrumenta. Taka finančna poroštva se dajejo bankam, finančnim
institucijam in drugim strankam za zavarovanje kreditov, prekoračitev črpanja in drugih
možnosti kreditiranja.
Finančna poroštva se na začetku pripoznajo v računovodskih izkazih po pošteni vrednosti z
dnem, ko je bilo dano poroštvo. Po začetnem pripoznanju se obveznosti banke po takih
poroštvih merijo po višji od teh vrednosti: od vrednosti, izmerjene na začetku, zmanjšane za
amortizacijo, izračunano za pripoznanje prihodka od opravnine, enakomerno zaračunane za
ves čas trajanja poroštva, ali po najboljši oceni vseh odhodkov za poravnavo finančne
obveznosti, ki bi bili izkazani z dnem bilance stanja. Te ocene se določijo na podlagi izkušenj
s podobnimi posli in izgubami v preteklosti, potrebna pa je tudi dodatna presoja uprave banke.
1.23. Obdavčitev
Obdavčitev je izkazana v računovodskih izkazih skladno z veljavno slovensko zakonodajo.
Odhodki za davke v izkazu poslovnega izida za tekoče leto vključujejo redni davek in
spremembe za odloženi davek. Redni davek je izračunan na podlagi obdavčljivega dobička
poslovnega leta po davčnih stopnjah, ki so veljale z dnem bilance stanja, to je 20 %.
Odloženi davek od dohodka je v celoti obračunan na podlagi metode obveznosti po bilanci
stanja, pri čemer se upoštevajo vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za
davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo v računovodskih izkazih. Odloženi
davek od dohodka je določen po davčnih stopnjah, ki veljajo z dnem bilance stanja oziroma
so do tega dne skoraj že uzakonjene in je pričakovati, da bodo veljale, ko bo realizirana
55
terjatev za odloženi davek od dohodka ali poravnana obveznost za odloženi davek od
dohodka (20 %).
Odložene terjatve za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da bo
nastal razpoložljivi, obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne
začasne razlike.
Odloženi davek, vezan na ponovno merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu in je posledično prikazan v
izkazu vseobsegajočega donosa skupaj z odloženimi dobički ali izgubami.
1.24. Najeti krediti
Najeti krediti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, poštena vrednost prejetega
nadomestila brez nastalih stroškov tega poslovnega dogodka se evidentira kot prejemek v
izkazu poslovnega izida. Najeti krediti so pozneje izkazani po odplačni vrednosti; vse razlike
med prejemki brez stroškov poslovnega dogodka in odkupno vrednostjo se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida za obdobje najetega kredita z uporabo metode efektivnih obresti.
Pripoznanja finančnih obveznosti se odpravi, ko so take finančne obveznosti odplačane ali
drugače izbrisane.
1.25. Delniški kapital
Stroški izdaje delnic
Dodatni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji novih delnic ali opcij ali nakupu
podjetja, so izkazani v kapitalu kot odbitek od izkupička, brez davka.
Dividende na navadne delnice
Dividende na navadne delnice se pripoznajo v kapitalu v obdobju, v katerem so jih odobrili
delničarji banke.
Dividende za tekoče leto so pripoznane šele z dnem njihovega izplačila.
1.26. Investicijske storitve in posli
Banka na podlagi sklenjenih pogodb o borznem posredovanju izvaja naročila strank. Banka
nastopa tudi kot upravljalka premoženja, kar pomeni, da izbira naložbe v finančne
instrumente v imenu posameznikov, skladov, pokojninskih načrtov in podjetij. Sredstva
strank, ki jih upravlja banka, niso pripoznana v bilanci stanja banke, ker to niso sredstva
banke.
2. Pomembne računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih
usmeritev
Banka pripravlja ocene in domneve, ki vplivajo na zneske sredstev, o katerih poroča, in
obveznosti v naslednjem poslovnem letu. Ocene in presoje se ves čas preverjajo in temeljijo
na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s prihodnjimi dogodki, ki se v danih
okoliščinah zdijo smiselni.
56
Izgube zaradi oslabitve kreditov in terjatev
Sektor za obvladovanje tveganj četrtletno presoja, ali obstajajo nepristranski dokazi oslabitve
za vsak posamezen pomemben kredit posebej. Če taki dokazi so, se s podrobnim izračunom
oslabitve ugotovi, ali je izgubo zaradi oslabitve treba prikazati v izkazu poslovnega izida.
Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo
vrednostjo ocenjenih denarnih tokov, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri
finančnega sredstva.
Če za kredite, ki se sicer slabijo posamično, slabitev ni potrebna, se taki krediti slabijo
skupinsko na podlagi ugotovljenih sorodnih značilnosti komitentov glede kreditne
izpostavljenosti.
Z dodatnimi stresnimi testnimi scenariji (predvidevali smo možnosti za bistveno poslabšanje
kvalitete kreditnega portfelja, ki izhaja iz migracijske matrike in časovne serije zadnjih 56
kvartalov). V ta namen smo predpostavili: negativno rast GDP Slovenije (- 4 %), negativno
rast kreditov nebančnega sektorja (- 2 %), negativno rast cen nepremičnin (-20 %). Pri teh
predpostavkah (zaradi poslabšanja ekonomskega cikla) bi se slabitve še dodatno lahko
povečale za 10.000 tisoč EUR (2010: 9.000 tisoč EUR).
Oslabitev naložb v netržne lastniške vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo
Pri določanju poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki ne kotirajo na
aktivnem trgu, črpamo podatke z neaktivnega trga, in sicer podatke o finančnem stanju
družbe, ki je izdala vrednostne papirje, ter druge javne podatke o izdajateljih. Če bi se
vrednost vrednostnih papirjev na neaktivnem trgu znižala za 10 %, bi bile slabitve
predvidoma 1.490 tisoč EUR višje (leta 2010: 378 tisoč EUR).
Banka skladno z MRS 39 razvršča finančna sredstva z določenimi in določljivimi plačili in
določeno zapadlostjo kot sredstva v posesti do zapadlosti. Taka razvrstitev zahteva veliko
presojanja. Pri teh presojah banka ocenjuje svojo namero in zmožnost, da zadrži take naložbe
v posesti do zapadlosti. Če banka ne bi zmogla obdržati teh naložb do zapadlosti, bi morala
(razen v posebnih okoliščinah, ko na primer proda zelo majhen del teh naložb tik pred
zapadlostjo) prerazvrstiti celotno skupino med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Te
naložbe bi prevrednotili s knjigovodske na pošteno vrednost.
Če bi banka prerazporedila celotni portfelj finančnih sredstev v posesti do zapadlosti med
finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, bi bila njihova vrednost za 484 tisoč EUR višja,
kar bi banka pripoznala v povečanju presežka iz prevrednotenja (v letu 2010 bi se zvišala za
približno 38 tisoč EUR).
Poštene vrednosti osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Banka je konec leta pridobila Poročilo o izvršeni oceni nepremičninskih pravic na poslovnih
nepremičninah in Izkaz gibanja vrednosti nepremičnin, ki so ju pripravili pooblaščeni
ocenjevalci vrednosti nepremičnin.
Opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine so knjiženi po njihovi pošteni
vrednosti, temelječi na poročilih, ki so jih pripravili neodvisni cenilci.
Zaradi obstoječega gospodarskega okolja in tržnih pogojev so postali nepremičninski posli
manj pogosti. Kljub temu ostaja vodstvo pri ocenjevanju dovolj tržno dejavno, da pri
določanju poštene vrednosti bančnih nepremičnin in naložbenih nepremičnin zagotovi
primerljive cene za posle s podobnimi nepremičninami.
Za te nepremičnine je vrednotenje predvsem temeljilo na projekcijah diskontiranih denarnih
tokov, temelječih na zanesljivih ocenah prihodnjih denarnih tokov, na podlagi najemnih in
57
drugih pogodb in zunanjih dokazov, kot so tekoče tržne najemnine za podobne nepremičnine
na isti lokaciji in v enakem stanju, ter ob uporabi diskontnih stopenj, ki izražajo ocene
negotovosti glede zneska in časovnega okvira denarnih tokov na trgu.
Vodstvo je pregledalo izhodiščna predvidevanja cenilcev glede modelov diskontiranih
denarnih tokov v rabi pri vrednotenju in je potrdilo, da so bili dejavniki, kot je uporabljena
diskontna stopnja, ustrezno določeni glede na tržne razmere ob poteku obdobja poročanja. Ne
glede na navedeno pa vodstvo meni, da je treba vrednotenje bančnih nepremičnin in
naložbenih nepremičnin trenutno intenzivneje presojati ter da obstaja večja verjetnost, da se
lahko sedanji prihodek od prodaje razlikuje od knjigovodske vrednosti.
3. Upravljanje tveganj
3.1. Strategija pri uporabi finančnih instrumentov
Po svoji naravi so dejavnosti banke povezane predvsem z uporabo finančnih instrumentov,
vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti. Banka sprejema od strank vloge (depozite) po
stalnih in spremenljivih obrestnih merah in za različna obdobja ter skuša zaslužiti obrestne
marže z vlaganjem teh sredstev v zelo kakovostno premoženje. Banka si prizadeva doseči
večje marže z uskupinjevanjem kratkoročnih sredstev in njihovim posojanjem na daljša
obdobja po višjih obrestnih merah, pri tem pa ohraniti zadostno likvidnost, da lahko izplača
vse zahtevke, ki bi utegnili dospeti v plačilo.
Banka si prizadeva povečati svoje obrestne marže tudi tako, da doseže nadpovprečne razlike
med danimi in dobljenimi obrestmi, brez rezervacij, s posojanjem denarja podjetjem in malim
kreditojemalcem z zelo različnimi bonitetami. Taka izpostavljenost tveganjem se ne nanaša
samo na kredite in terjatve, izkazane v bilanci stanja, temveč banka vstopa tudi v poroštva in
druge prevzete obveznosti, kot so akreditivi ter jamstva za izpolnjevanje obveznosti in druge
storitvene garancije.
3.2. Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje neporavnave naložb banke s strani njenih komitentov. Kreditno
tveganje se pojavi na področju bančnega poslovanja pri:
tveganih aktivnih bilančnih postavkah (dospeli in nedospeli krediti vseh ročnosti,
naložbe v vrednostne papirje in v dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice,
tveganih zunajbilančnih postavkah banke (izdane finančne garancije, avali, nekriti
3.2.1. Upravljanje in ocenjevanje kreditnega tveganja
Ko banka ocenjuje kreditno sposobnost komitenta upošteva:
- pretekle in tekoče podatke o poslovanju komitenta,
- preteklo in sedanje poravnavanje obveznosti do banke,
58
-
-
ocenjeni denarni tok iz poslovanja v zvezi s sposobnostjo poravnavanja obveznosti do
banke in drugih,
ocenjeno vrednost zavarovanja.
Na podlagi izdelane ocene kreditne sposobnosti se komitent in posledično finančne naložbe in
prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrstijo v posamezne skupine - A, B, C, D
in E. Ponovna ocena kreditnega tveganja oziroma kreditne sposobnosti komitenta se izvaja ob
vsakem zahtevku o povečanju ali podaljšanju naložb.
V skupino AA, ki se ne slabi, se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po
zunajbilančnih postavkah:
 do Banke Slovenije, Republike Slovenije, Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank
držav cone A, kot je opredeljena v veljavnem Sklepu o kapitalski ustreznosti bank in
hranilnic,
 ki so zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem:
 bančna vloga, za katero je pogodbeno določena obveznost, da se uporabi za poplačilo;
 vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije ter vlad in centralnih bank
držav cone A, kot je opredeljeno v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti bank in
hranilnic;
 nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije
za opravljanje bančnih storitev, prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih
bank;
 prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih;
pri tem se ne upoštevajo podrejeni in zamenljivi dolžniški vrednostni papirji;
 nepreklicna jamstva Republike Slovenije (vključno z nepreklicnimi garancijami na
prvi poziv SID, d. d., ki so bile izdane do uveljavitve Zakona o zavarovanju in
financiranju mednarodnih gospodarskih poslov).
V skupino A se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
postavkah:
 do dolžnikov, pri katerih ni pričakovati težav s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo
svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni.
V skupino B se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
postavkah do dolžnikov:
 za katere se ocenjuje, da bo treba dospele obveznosti delno reprogramirati, ker je
njihovo finančno stanje slabše, ne kaže pa, da se bo bistveno poslabšalo;
 ki terjatve poravnavajo z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni.
V skupino C se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
 za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje
dospelih obveznosti;
 ki plačujejo obveznosti z zamudo do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni,
 ki so izrazito podkapitalizirani;
 ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb;
 od katerih banka ne prejema tekoče zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije
v zvezi s poravnavanjem obveznosti.
V skupino D se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
59
 za katere obstaja velika verjetnost izgube dela finančnega sredstva oziroma plačila po
prevzeti obveznosti;
 ki plačujejo obveznosti z zamudo od več kot 90 dni do 180 dni, občasno tudi z zamudo
od 181 do 360 dni:
 ki so nesolventni;
 za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne
poravnave ali stečaja;
 ki so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave;
 ki so v stečaju.
V skupino E se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
 za katere se ocenjuje, da sploh ne bodo poplačane;
 s sporno pravno podlago;
 ki plačujejo obveznosti z zamudo več kot 360 dni zamude.
Preglednica prikazuje kriterij za razvrščanje komitentov v bonitetne razrede:
Bonitetni razred
A
B
C
D,E
Opis
Skupina A
Skupina B
Skupina C
Skupina D,E
Zunanja boniteta: Standard&Poor oz. ekivalent
AAA, AA+, AA-, A+, ABBB+, BBB, BBB-, BB+, BB, BB-, B+, B, BCC do C
D
Banka z ustrezno politiko naložb skuša zagotavljati čim manjše kreditno tveganje, ki še
zagotavlja primerno donosnost kapitala.
Banka za obvladovanje kreditnega tveganja skrbi predvsem z ustrezno politiko zavarovanja
naložb in njihovo primerno razpršenostjo. Banka skrbi za primerno razpršenost naložb po
posameznih komitentih, pri čemer upošteva tudi njihovo medsebojno povezanost. Tako je
obseg izpostavljenosti do posameznega komitenta in z njim povezanih oseb omejen skladno z
veljavnimi predpisi in internimi akti banke.
Dodatne učinke glede primerne razpršenosti naložb skušamo doseči tudi s povezavami z
našimi partnerji v več različnih državah.
Banka skrbi za primerno geografsko razpršenost plasmajev v tujini. Veljavni limiti:
ZDA, Kanada, Švica, države EU, razen Bolgarije
Srbija
Hrvaška
Bolgarija
Kosovo
Rusija
Ukrajina
druge države
brez omejitve
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
skupna izpostavljenost do
posamezne države ne bi smela
presegati višine 50 % kapitala
banke oz. skupaj v teh državah
večkratnika jamstvenega kapitala
banke
60
Državni limiti kažejo državna tveganja (mednarodne ratinge objavljajo: FITCH,
Standard&Poors, Moodys). Večina vseh naložb pripada Sloveniji z ratingom AA. Pri
odločanju pa je deželno tveganje samo eden izmed številnih dejavnikov, ki jih moramo
upoštevati pri vsakem posameznem primeru, pred podpisom pogodbe, kar je še zlasti
pomembno v finančni krizi. Poleg kreditne analize na posamični ravni (posamezni komitent)
namenjamo posebno skrb tudi celotnemu kreditnemu portfelju.
Razpršenost naložb po vrstah poslov, dejavnostih in komitentih in omejitev velikosti naložb
glede na potencial komitentov zmanjšujeta kreditno tveganje.
Banka skrbi tudi za primerno raznovrstnost zavarovanja kreditnih tveganj (hipoteke,
lombardi, odstopi terjatev ...).
Izvedeni finančni instrumenti
Banka strogo nadzoruje omejitve glede zneska in ročnosti za neto odprte položaje izvedenih
finančnih instrumentov (to je za razliko med vrednostjo nakupnih in prodajnih pogodb). V
vsakem trenutku je znesek, ki pomeni kreditno tveganje, omejen na trenutno pošteno vrednost
instrumentov, ki so za banko ugodni (to je sredstev s pozitivno pošteno vrednostjo), kar je pri
izvedenih finančnih instrumentih le majhen del pogodbe, ali na ocenjene vrednosti, s katerimi
se izraža obseg neporavnanih instrumentov. Izpostavljenost temu kreditnemu tveganju se
obvladuje kot del splošnih omejitev za kreditne posle s strankami skupaj z morebitno
izpostavljenostjo zaradi tržnih gibanj. Izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri teh
instrumentih navadno ni mogoče zavarovati z zastavo premoženja ali drugimi poroštvi, razen
če banka zahteva depozite od nasprotnih strank.
Potencialne in prevzete obveznosti
Primarni namen teh instrumentov je zagotoviti, da bodo sredstva stranki na voljo, ko jih bo
zahtevala. Garancije in akreditivi standby, ki so nepreklicno zagotovilo, da bo banka plačala,
če stranka ne more izpolniti svojih obveznosti do tretjih strank, vsebujejo enako kreditno
tveganje kot krediti. Dokumentarni in komercialni akreditiv, ki sta pisni zavezi banke v imenu
njene stranke in pooblaščata tretjo stranko, da pri banki po posebnih pogojih črpa sredstva do
določenega zneska, sta zavarovana s pošiljkami blaga, na katere se nanašata, in zato nista tako
tvegana kot neposredni krediti.
Limiti za dane kredite pomenijo neizkoriščene dele dovoljenj za odobravanje kreditov v obliki
kredita, garancije ali akreditiva. Glede kreditnega tveganja prevzetih obveznosti za odobritev
kredita je banka morda izpostavljena izgubi v znesku, ki je enak vsem neizrabljenim
prevzetim obveznostim skupaj. Verjetni znesek izgube pa je manjši od vseh neizrabljenih
prevzetih obveznosti skupaj, ker je večina prevzetih obveznosti za odobritev kredita pogojna
in odvisna od tega, kako stranka upošteva posebna pravila tega kreditiranja. Banka spremlja
ročnost kreditov, za katere je prevzela obveznosti, ker dolgoročnejše prevzete obveznosti na
splošno pomenijo višjo stopnjo kreditnega tveganja kot kratkoročnejše prevzete obveznosti.
3.2.2. Slabitve kreditov
Če na podlagi narave posla in ocenjene kreditne sposobnosti dolžnika ocenjujemo, da bo
kredit ob zapadlosti poravnan, potem kredita posamično ne slabimo in se skupinsko ocenjuje.
Višina oslabitve takega kredita je ob izdelani metodologiji predhodnih matrik odvisna od
preteklih izgub v posameznem bonitetnem razredu.
Metodologija slabitev kreditov je podrobneje opisana v točki 1.12.
Če obstajajo nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva:
61
 zamude pri poravnavi pogodbenih obveznosti,
 kršitev pogodbenih zavez,
 poslabšanje finančnega položaja dolžnika in s tem zmanjšanje pričakovanih denarnih
tokov iz poslovanja,
 poslabšanje dolžnikove konkurenčnosti na trgu,
 zmanjšanje vrednosti zavarovanj,
potem vsa finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, katerih
celotna izpostavljenost do enega dolžnika presega 0,5 % kapitala banke, poskušamo z
vidika posamične slabitve. V tem primeru ocenjujemo, ali diskontirani pričakovani denarni
tokovi iz unovčitve zavarovanj (depoziti, vrednostni papirji, poroštvo finančno primerne
družbe, zastava nepremičnin in premičnin) ob upoštevanju časa unovčitve zavarovanja in
stroškov unovčitve presegajo knjigovodsko vrednost finančnega sredstva in prevzete
obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če diskontirani pričakovani denarni tokovi iz
unovčitve zavarovanj (depoziti, vrednostni papirji, poroštvo finančno primerne družbe,
zastava nepremičnin in premičnin) ob upoštevanju časa unovčitve zavarovanja in stroškov
unovčitve ne presegajo knjigovodske vrednosti finančnega sredstva oziroma prevzete
obveznosti po zunajbilančnih postavkah, potem je finančno sredstvo oziroma prevzeta
obveznost po zunajbilančnih postavkah oslabljena.
Spodnja tabela prikazuje slabitve kreditov glede na posamezne bonitetne razrede:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D,E
2011
Krediti (%) Oslabitve (%)
60,08
8,29
23,32
11,19
11,37
25,57
5,23
54,96
100,00
8,09
2010
Krediti (%) Oslabitve (%)
60,29
9,89
23,28
12,59
12,86
31,88
3,57
45,63
100,00
6,65
3.2.3. Izpostavljenost kreditnemu tveganju
Spodnja tabela prikazuje maksimalno izpostavljenost bilančne aktive kreditnemu tveganju:
Krediti bankam in terjatve do bank
Krediti strankam in terjatve do strank
Krediti posameznikom:
- komercialni krediti
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- krediti zavarovani z vrednostnimi papirji
- odkupi terjatev
Finančna sredstva, namenjena trgovanju:
- izvedeni finančni instrumenti
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo:
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti:
Maksimalna izpostavljenost
2011
2010
18.230
24.829
9.886
5.461
826.900
863.881
18.302
22.268
18.302
22.268
808.598
841.613
866
721
12.311
19.495
778.033
790.479
17.388
30.918
8.580
21.757
8.580
21.499
258
46.372
46.497
46.372
46.497
69.559
65.134
62
Druga sredstva
Skupaj
69.559
4.740
65.134
-
984.267
1.027.559
51.777
28.135
79.912
29.943
37.240
67.183
1.064.179
1.094.742
Finančne garancije
Okvirni krediti in druge kreditne linije
Na dan 31. decembra
Skupna izpostavljenost
Iz tabele je razvidno, da kar 84 % (leto 2010: 85 %) kreditnega tveganja izhaja iz kreditov,
danih strankam in bankam. Izpostavljenost dolžniškim vrednostnim papirjem pa pomeni 13 %
(leta 2010: 13 %) celotne izpostavljenosti kreditnemu tveganju.
3.2.4. Krediti strankam in bankam
Kredite strankam in bankam glede na slabitve prikazuje spodnja tabela:
Skupinsko slabljeni in nezapadli krediti
Zapadli, skupinsko slabljeni krediti
Posamično slabljeni krediti
Skupaj
Slabitve kreditov
Neto stanje kreditov
Na dan 31. decembra 2011
Krediti
Krediti
strankam
bankam
508.219
9.886
143.954
247.531
1
899.704
9.887
(72.804)
(1)
826.900
9.886
Krediti
Krediti
strankam
bankam
619.468
5.461
118.336
187.591
1
925.395
5.462
(61.514)
(1)
863.881
5.461
Slabitve kreditov strankam znašajo 72.804 tisoč EUR (2010: 61.514 tisoč EUR), od tega je
posamičnih slabitev 63.114 tisoč EUR (2010: 49.425 tisoč EUR) in preostalih 9.690 tisoč
EUR (2010: 12.089 tisoč EUR) slabitev je oblikovanih za portfelje, ki se slabijo skupinsko.
Slabitve kreditov strankam so podrobneje opisane v pojasnilu 20.
Krediti, ki so skupinsko slabljeni in nezapadli
Postavka skupinsko slabljeni in nezapadli krediti vključuje skupine finančnih sredstev, ki se
skupinsko ocenjujejo. Postavka vključuje tudi posamično pomembna finančna sredstva (več
kot 0,5 % kapitala), za katera banka ni ugotovila nepristanskih dokazov za njihovo slabitev.
Za to postavko banka oblikuje slabitve glede na skupino v katero so kredit razvrščeni. Teh
slabitev je 7.426 tisoč EUR (2010: 9.406 tisoč EUR).
Krediti, ki niso slabljeni, niti zapadli, so prikazani v naslednji tabeli:
63
Krediti strankam
Podjetja
Posamezniki
Krediti
zavarovani z
Skupaj Skupaj
Komercialni Okvirni vrednostnimi Komercialni Odkupi krediti
krediti
krediti krediti
papirji
krediti terjatev strankam bankam
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
Skupaj
10.067
1.402
25
11.494
324
520
28
872
10.346
10.346
360.660
97.604
18.465
476.729
7.209
1.569
8.778
388.606
101.095
18.518
508.219
9.886
9.886
Krediti strankam
Podjetja
Posamezniki
Krediti
zavarovani z
Skupaj Skupaj
Komercialni Okvirni vrednostnimi Komercialni Odkupi krediti
krediti
krediti krediti
papirji
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
Skupaj
12.800
3.087
27
15.914
240
356
6
602
19.554
19.554
421.819 24.432
107.193 4.970
24.984
553.996 29.402
478.845
115.606
25.017
619.468
5.461
5.461
Postavka zapadli, skupinsko slabljeni krediti vključuje zapadle terjatve. Skladno z IFRS7 BC
55 (a) zneski v tabeli vključujejo celotne izpostavljenosti iz posameznega posla, ne glede na
to ali so postavke zapadle delno ali v celoti.
Postavka zapadli, skupinsko slabljeni krediti vključuje skupine finančnih sredstev, ki se
skupinskoega ocenjujeno. Postavka vključuje tudi posamično pomembna finančna sredstva
(več kot 0,5 % kapitala), za katera banka ni ugotovila neprisrtanskih dokazov za njihovo
slabitev.
Zapadli do 30 dni
Zapadli od 30 do 60 dni
Skupaj
Poštena vrednost zavarovanja
Posamezniki
Komercialni
krediti
Skupaj
930
930
404
404
59
59
76
76
1.469
1.469
3.298
-
Posamezniki
Komercialni
krediti
Skupaj
68
68
892
892
53
53
8
8
1.021
1.021
1.748
-
64
Podjetja
Zapadli do 30 dni
Zapadli nad 365 dni
Skupaj
Okvirni
krediti
5
10
15
Komercialni
krediti
57.126
21.395
20.973
12.319
12.645
9.190
133.648
Odkupi terjatev
50
125
76
164
8.407
8.822
Skupaj
57.181
21.520
21.049
12.483
21.062
9.190
142.485
-
222.007
187
-
Podjetja
Zapadli do 30 dni
Zapadli nad 365 dni
Skupaj
Okvirni
krediti
50
50
Komercialni
krediti
62.791
18.976
1.446
10.263
9.381
13.004
115.861
Odkupi terjatev
466
184
754
1.404
Skupaj
63.307
19.160
2.200
10.263
9.381
13.004
117.315
50
152.610
-
-
Znesek oblikovanih slabitev za te kredite znaša znaša 2.264 tisoč EUR (2010: 2.683 tisoč
EUR). Ti krediti so slabljeni skupinsko glede na skupino, v katero so razvrščeni.
Krediti, slabljeni posamično
Ta postavka vključuje kredite, ki so obravnavani in slabljeni posamično. Slabitve za
posamično slabljene kredite v letu 2011 znašajo 63.114 tisoč EUR (2010: 49.425 tisoč EUR).
Posamezniki
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D, E
Skupaj
Podjetja
Krediti
Krediti
zavarovani z
bankam
Komercialni
Okvirni vrednostnimi Komercialni
krediti Skupaj krediti
papirji
krediti Skupaj skupaj
1.697
463
1.703
6.775
10.638
1.697
463
1.703
6.775
10.638
29
29
2.008
2.008
54.719 56.756
61.707 61.707
78.040 78.040
40.390 40.390
234.856 236.893
65
1
1
8.399
-
72
Posamezniki
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D, E
Skupaj
6.071
208.324
-
Podjetja
Krediti
Komercialni
Okvirni Komercialni Odkupi
bankam
krediti terjatev Skupaj skupaj
1.312
462
2.905
5.208
9.887
1.312
462
2.905
5.208
9.887
5
104
21
130
28.838
42.557
77.875
27.757
177.027
8.345
-
116
142.210
- 28.838
- 42.562
547 78.526
- 27.778
547 177.704
-
1
1
-
-
V prvi vrstici je prikazan celotni znesek danih kreditov brez upoštevanja zavarovanj.
Vrednost zavarovanja finančnih sredstev po odplačni vrednosti je določena na podlagi metod
vrednotenja v odvisnosti od vrste zavarovanja.
Poslovne prostore, stanovanja in zemljišča oceni sodno zapriseženi cenilec vrednosti skladno
s tržnimi dejavniki in mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.
Vrednostni papirji, ki so namenjeni za zavarovanje finančnega sredstva po odplačni vrednosti,
so vrednoteni po tržni ceni na Ljubljanski borzi ali tržni ceni, ki je določena na podlagi
trgovanja med profesionalnimi subjekti.
3.2.5. Dolžniški vrednostni papirji
Spodnja tabela prikazuje dolžniške vrednostne papirje po stanju na dan 31. 12. 2011,
upoštevajoč bonitetno oceno Standard & Poor:
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Kotacija manj kot ANetržni
Skupaj
-
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
1.240
5.109
605
1.217
409
8.580
Fin. sredstva
razpoložljiva
za prodajo
26.794
14.641
3.572
1.350
46.357
Fin.
sredstva v
posesti do
zapadlosti
18.281
48.216
3.062
69.559
Skupaj
46.315
67.966
4.177
1.217
4.821
124.496
Spodnja tabela prikazuje posamično slabljene dolžniške vrednostne papirje:
66
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
-
Fin. sredstva
razpoložljiva
za prodajo
2.283
Fin.
sredstva v
posesti do
zapadlosti
-
Skupaj
2.283
Skupaj
-
2.283
-
2.283
Zmanjšano za oblikovane slabitve
-
2.268
-
2.268
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev
-
15
-
15
Zapadli nad 365 dni
Spodnja tabela prikazuje dolžniške vrednostne papirje po stanju na dan 31. 12. 2010,
upoštevajoč bonitetno oceno Standard & Poor:
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Skupaj
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
7.755
9.201
1.439
1.064
2.040
21.499
Fin. sredstva
razpoložljiva
za prodajo
15.451
25.917
3.726
1.388
46.482
Fin.
sredstva v
posesti do
zapadlosti
8.090
53.442
3.602
65.134
Skupaj
31.296
88.560
5.165
6.054
2.040
133.115
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
-
Fin. sredstva
razpoložljiva
za prodajo
2.225
Fin.
sredstva v
posesti do
zapadlosti
-
Skupaj
2.225
Skupaj
-
2.225
-
2.225
-
2.210
-
2.210
-
15
-
15
Zapadli nad 365 dni
Banka v svojem portfelju nima dolžniških zapadlih in neslabljenih vrednostnih papirjev.
3.2.6. Koncentracija kreditnega tveganja
Geografska izpostavljenost
Spodnja tabela prikazuje izpostavljenost kreditnemu tveganju po posameznih geografskih
področjih:
67
Države
nekdanje
Slovenija Jugoslavije
Evropa
Druge
države
Skupaj
Denar v blagajni in stanje na računih pri
centralni banki
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- krediti, zavarovani z vrednostnimi papirji
- odkupi terjatev
Druga sredstva
18.230
425
530.475
16.032
16.032
514.443
866
10.311
493.519
9.747
6.000
6.000
13.387
13.387
51.278
51.278
-
4.629
129.906
2.174
2.174
127.732
125.864
1.868
4.740
855
138.192
96
96
138.096
2.000
133.906
2.190
2.580
2.580
32.985
32.985
18.281
18.281
-
3.977
28.327
28.327
24.744
3.583
-
18.230
9.886
826.900
18.302
18.302
808.598
866
12.311
778.033
17.388
8.580
8.580
46.372
46.372
69.559
69.559
4.740
Skupaj
619.795
139.275
192.893
32.304
984.267
Države
nekdanje
Slovenija Jugoslavije Evropa
Druge
države
Skupaj
24.829
5.461
863.881
22.268
22.268
841.613
721
19.495
790.479
30.918
21.757
258
21.499
46.497
46.497
65.134
65.134
centralni banki
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
24.829
99
562.253
22.268
22.268
539.985
721
17.380
500.156
21.728
11.547
258
11.289
27.306
27.306
57.044
57.044
4.653
230
148.517 104.165
148.517 104.165
2.115
144.819 99.378
3.698
2.672
- 10.210
- 10.210
- 19.176
- 19.176
8.090
8.090
479
48.946
48.946
46.126
2.820
15
15
-
Skupaj
683.078
153.170 141.871
49.440 1.027.559
68
Izpostavljenost po posameznih sektorjih
Skupaj
Druge panoge
Javni sektor
Gradbeništvo in
inženiring
Zasebniki
Promet
Tuja podjetja
Kovinsko-predeloval.
industrija
Trgovina in obrt
Finančne in druge
storitve
V tej tabeli je prikazana izpostavljenost glede na posamezne gospodarske panoge:
Denar v blagajni in stanje
na računih pri centralni
banki
18.230
- 18.230
Krediti bankam in terjatve
do bank
425
9.461
9.886
Krediti strankam in terjatve
do strank
223.016 59.452 93.844 296.425 4.310 16.032 76.661 22.363 34.797 826.900
2.270
- 16.032
- 18.302
2.270
- 16.032
- 18.302
Krediti podjetjem:
223.016 59.452 93.844 294.155 4.310
- 76.661 22.363 34.797 808.598
- okvirni krediti
58
395
177
86
69
81
866
- krediti zavarovani z
vrednostnimi papirji
10.311
2.000
- 12.311
212.164 58.692 93.667 284.514 4.224
- 76.101 14.039 34.632 778.033
- odkupi terjatev
483
365
7.641
491 8.324
84 17.388
Finančna sredstva,
namenjena trgovanju:
1.424
2.580
- 4.093
483
8.580
- dolžniški vrednostni
papirji
1.424
2.580
- 4.093
483
8.580
Finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo:
3.380
- 33.000
- 9.992
- 46.372
papirji
3.380
- 33.000
- 9.992
- 46.372
Finančna sredstva v posesti
do zapadlosti:
9.140
- 18.281
- 42.138
- 69.559
papirji
9.140
- 18.281
- 42.138
- 69.559
Druga sredstva
- 4.740
4.740
Druge panoge
Skupaj
Denar v blagajni in stanje
na računih pri centralni
banki
Krediti bankam in terjatve
do bank
5.461
Krediti strankam in terjatve
do strank
241.360 61.485 68.415 301.628 11.789 18.829 99.230
Javni sektor
Gradbeništvo
in inžiniring
Zasebniki
Promet
Tuja podjetja
Trgovina in
obrt
Kovinskopredeloval.
industrija
237.385 59.452 98.584 359.747 4.310 16.032 76.661 78.586 35.280 984.267
Finančne in
druge storitve
Skupaj
24.829
-
24.829
-
-
5.461
24.927
36.218
863.881
69
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- krediti zavarovani z
vrednostnimi papirji
- odkupi terjatev
Finančna sredstva,
namenjena trgovanju:
- izvedeni finančni
instrumenti
papirji
Finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo:
papirji
Finančna sredstva v posesti
do zapadlosti:
papirji
Skupaj
305
51 2.439
9 18.829
635
305
51 2.439
9 18.829
635
241.055 61.434 65.976 301.628 11.780
- 98.595
95
267
147
77
76
24.927
-
36.218
59
22.268
22.268
841.613
721
10.664
221.345
8.951
14.551
10.376
5.568
29.884
707
19.495
790.479
30.918
- 1.148
2.115
43 64.665 290.323 11.703
424
16
9.190
-
- 97.265
- 1.254
3.880
-
-
10.210
-
-
-
7.667
-
21.757
258
-
-
-
-
-
-
-
-
258
3.622
-
-
10.210
-
-
-
7.667
-
21.499
7.445
-
-
19.191
-
-
-
19.861
-
46.497
7.445
-
-
19.191
-
-
-
19.861
-
46.497
15.981
-
-
8.090
-
-
-
41.063
-
65.134
15.981
-
-
8.090
-
-
-
41.063
-
65.134
274.127 61.485 68.415 339.119 11.789 18.829 99.230 118.347
36.218 1.027.559
3.3. Tržno tveganje
Banka prevzema tudi tržno tveganje. Tržno tveganje izhaja iz odprtih pozicij pri obrestni
meri, valuti in vrednostnih papirjih, ki so vsi izpostavljeni splošnim in posebnim tržnim
gibanjem. Banka uporablja za oceno tržnega tveganja vseh svojih pozicij in največje
pričakovane izgube metodo tvegane vrednosti, ki temelji na številnih domnevah o različnih
spremembah tržnih razmer. Banka določi zgornje meje vrednosti tveganja, ki ga še lahko
sprejme.
Podrobneje so omejitve in postopki opredeljeni z internimi Navodili za trgovanje.
Valutno tveganje na mednarodnem trgu:
 tvegana vrednost (VaR), ocenjena na manj kot 1 mio. EUR (povprečje v 12 mesecih 2011
= 139 tisoč EUR);
 HP = 10 (HP (holding period) 10 pomeni, da se devizne pozicije banke ne bodo
spremenile prihodnjih 10 dni);
 dovoljena gornja meja 1 % kapitala banke (pomeni, da tvegana vrednost ne sme biti višja
od 1 % kapitala banke;
 alfa = 2,33 (pomeni 99-odstotno stopnjo zaupanja, kar pomeni 99-odstotno verjetnost, da
izgube iz valutnega tveganja ne morejo biti večje od skupne tvegane vrednosti 139 tisoč
EUR ob zgornji predpostavki v povprečju 12 mesecev),
 valutno tveganje banka izračunava in preverja vsaj enkrat mesečno.
Analiza vpliva deviznih tečajev na poslovni izid banke pomeni, da izračunavamo tvegano
vrednost (angl. Value at Risk ali skrajšano VaR) aktive in pasive, ki smo ju predhodno
strukturirali po valutah.
Za ugotavljanje vpliva deviznih tečajev na poslovni izid banke smo uporabili časovno vrsto
gibanja dnevnih deviznih tečajev za eno letno obdobje. Z vidika občutljivosti to pomeni, da
70
(povprečno v 12 mesecih) banka ne bo izgubila več kakor 139 tisoč EUR iz vpliva gibanja
deviznih tečajev. Dovoljena zgornja meja za tvegano vrednost je 1 % od kapitala. To pomeni,
da je dejanska tvegana vrednost precej manjša od dovoljene zgornje meje. Primerjalno, v letu
2010 banka ne bi v povprečju izgubila več kakor 196 tisoč EUR, iz vpliva 10 dnevnega
gibanja deviznih tečajev.
Obrestno tveganje
a) Analiza občutljivosti za banko (12 mesečno povprečje) kaže, da bi banka utrpela največ 1,72
mio. EUR izgube, če bi se krivulja donosa premaknila za 200 bazičnih točk. Znesek 1,72
mio. EUR je nižji od 4 % kapitala, ker je največja vrednost za obrestno tveganje.
b) Domneve, uporabljene za izračun obrestnega tveganja:
 usklajenost sredstev in obveznosti (tako imenovana analiza obrestnih vrzeli);
 izračuni zneskov obrestnih vrzeli po posamezni vrsti obrestne mere (fiksna obrestna
mera, 3-mesečni EURIBOR, 6-mesečni EURIBOR, 12-mesečni EURIBOR, 3mesečni USD LIBOR, 6-mesečni USD LIBOR, 12-mesečni USD LIBOR itd.);
 izračuni tveganih vrednosti v posamezni časovni vrzeli;
 analiza višine obrestnih vrzeli po vrstah obrestnih mer (BIS standard 2004) v
posameznih časovnih horizontih (v 12 mesecih leta 2010 pričakovano manj, kot je
dovoljena zgornja meja 4 % kapitala, če se krivulja donosa premakne za 200 bazičnih
točk, povprečje v 12 mesecih 2011 = 1,72 mio EUR).
Znesek obrestnega tveganja izračunamo na sledeči način:




izračun obrestnih razmikov (razlika med aktivnimi/ dolgimi in pasivnimi/ kratkimi
postavkami bilance stanja) v vsakem časovnem horizontu;
vsako vrednost (dolge/kratke) obrestne vrzeli pomnožimo z utežjo obrestne vrzeli, ki
pomeni vzporedni premik krivulje donosnosti za 200 bazičnih točk in 5 - odstotno
donosnost;
končni rezultat v znesku 1,72 mio. EUR je povprečna vrednost tehtanih vsot obrestnih
vrzeli iz vsakega časovnega horizonta;
obrestna tveganja se izračunavajo najmanj enkrat na mesec.
c) Spremembe glede na leto 2010:
V letu 2011 se je izpostavljenost obrestnemu tveganju zmanjšala z 2,74 mio EUR na 1,72
mio. EUR. V letu 2011 smo bili pozorni glede uravnavanja izpostavljenosti obrestnega
tveganja v limitu 4 % kapitala banke.
Tveganje pri vrednostnih papirjih
 tvegana vrednost (VaR) ocenjena na manj kot 4 mio. EUR v 12 mesecih (povprečje v
12 mesecih leta 2011 = 0,2 mio EUR);
 HP = 10 (pomeni, da se portfelj vrednostnih papirjev ne bo spreminjal v prihodnjih 30
dneh);
 alfa = 2,33 (pomeni 99-odstotno verjetnost, da izgube iz tveganja pri vrednostnih
papirjih ne morejo biti večje od 0,4 mio. EUR oz. dovoljene zgornje meje tvegane
vrednosti, ki znaša 4 % kapitala);
 pozicije vključujejo: domače in tuje lastniške vrednostne papirje, domače in tuje
obveznice.
 tveganje pri vrednostnih papirjih se izračunava najmanj enkrat mesečno.
71
Tvegana vrednost (ang. Value at Risk ali skrajšano VaR) je merilo tržnega tveganja. VaR
pomeni vrednost (izraženo v odstotkih ali nominalno), za katero lahko ob določeni stopnji
verjetnosti rečemo, da jo bo dejanska izguba v določenem časovnem horizontu presegala.
Z vidika občutljivosti to pomeni, da banka (v 12-mesečnem povprečju) ne bo imela več kot
0,2 mio EUR izgube, nastale zaradi spreminjanja cen vrednostnih papirjev. Ta vrednost je
precej manjša od 4 % kapitala.
Spodnja tabela prikazuje izpostavljenost tržnemu tveganju za leti 2011 in 2010:
Valutno tveganje
Obrestno tveganje
Kapitalsko tveganje
12 mesecev - 31 december 2011
Povprečno Najvišje Najnižje
139
177
109
1.722
3.240
517
146
299
49
196
236
158
2.710
4.323
257
344
493
263
3.4. Valutno tveganje
Banka za primerno obvladovanje valutnih tveganj ves čas, najmanj pa enkrat mesečno,
presoja tečajna tveganja po metodi preseka stanj plasmajev in naložb po valutni strukturi,
vključno z valutno klavzulo in skrbi za primerno pokritost morebitnih odprtih pozicij s
kapitalom.
Pri posameznih večjih poslih, ki vplivajo na devizno pozicijo banke, banka uporablja tudi
terminske posle in posle forward, vendar izključno za zmanjševanje tečajnih tveganj.
Tudi pri trgovalnih in transakcijskih poslih uprava banke predvsem z instrumenti omejitve
pooblastil pri trgovanju skuša obvladovati tisti del tečajnega rizika, ki izvira iz trgovalne oz.
transakcijske devizne pozicije banke.
Banka je imela te pomembne valutne pozicije:
Na dan 31. december 2011
Sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni
banki
Krediti:
- krediti bankam
Druga sredstva
Skupaj sredstva
Obveznosti
- vloge bank
- krediti bank
EUR
USD
Drugo
Skupaj
18.230
-
-
18.230
22.283
46.372
22.283
-
-
46.357
15
-
5.020
3.482
1.384
824.068
2.232
600
69.559
-
-
4.720
-
-
9.886
826.900
69.559
4.720
990.237
5.729
1.984
997.950
77.058
-
-
175
-
-
77.058
175
47.528
1.085
1.861
392.607
1.879
185
213.025
6.240
-
50.474
394.671
219.265
72
Druge obveznosti
159.661
-
-
32.542
-
-
1.857
7
6
159.661
32.542
1.870
924.453
9.211
2.052
935.716
65.784
(3.482)
(68)
62.234
EUR
USD
Drugo
Skupaj
24.829
40.833
63.479
958
88
551
-
24.829
42.342
63.567
4.868
858.564
65.134
501
4.274
-
92
1.043
-
5.461
863.881
65.134
1.057.707
5.821
1.686 1.065.214
40.009
358
-
-
40.009
358
38.629
453.628
216.702
1.673
190.191
26.018
1.175
6
2.030
6.076
1
605
47
17
39.240
455.705
222.778
1.673
190.191
26.018
1.193
968.383
8.113
669
977.165
89.324
(2.292)
1.017
88.049
EUR
USD
Drugo
48.360
271
3.146
28.135
-
-
Skupaj
51.777
28.135
Skupaj
76.495
271
3.146
79.912
Finančne garancije
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov
EUR
27.537
37.240
USD
189
-
Drugo
2.217
-
Skupaj
29.943
37.240
Skupaj
64.777
189
2.217
67.183
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost valutnemu tveganju
Sredstva
banki
Krediti:
- krediti bankam
Skupaj sredstva
Obveznosti
- vloge bank
- krediti bank
Druge obveznosti
Skupaj obveznosti
Valutno tveganje za izvenbilančne postavke je :
Finančne garancije
73
3.5. Obrestno tveganje
Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost neugodnemu gibanju obrestnih mer. Obvladovanje
obrestnega tveganja zagotavljamo s sistematičnim spremljanjem obsega poslov, sklenjenih s
fiksno in gibljivo obrestno mero na pasivi, in njihove usklajenosti z enakovrednimi posli na
aktivi.
Za obvladovanje obrestnega tveganja po potrebi tudi kupujemo ustrezne tržne instrumente.
Obrestna občutljivost sredstev in obveznosti :
Stanje na dan 31. december
2011
Denar v blagajni in stanje na
računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena
trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva
za prodajo
Krediti:
-krediti bankam
-krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti
Druga sredstva
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti do
centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene
trgovanju
Finančne obveznosti, merjene
po odplačni vrednosti
-vloge bank
-vloge strank, ki niso banke
-krediti bank
-dolžniški vrednostni papirji
-podrejene obveznosti
Druge obveznosti
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost obrestnemu
tveganju
Stanje na dan 31. december
2010
Denar v blagajni in stanje na
računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena
trgovanju
Do 1
meseca
Od 1 do Od 3 do
3
12 Od 1 do
mesece mesecev
5 let
Nad 5 let
Neobres
tovano
Skupaj
18.230
-
-
-
-
-
18.230
22.089
-
-
-
-
194
22.283
25.934
-
2.001
13.792
28.131
1.062
70.920
7.204
151.897
2.500
154
79.986 271.093 213.017
81.195
28
29.712
9.886
826.900
2.136
227.490
4.251
6.074 39.592
86.737 279.322 266.401
16.054
125.380
1.452
69.559
4.720
4.720
37.168 1.022.498
30.000
32.000
15.000
-
-
58
77.058
175
-
-
-
-
-
175
15.032 27.099
6.954
1.000
104.522 99.208 99.997 82.230
2.386
22.667 145.768
3.103 11.910
8.593 120.375
9.000 16.681
152.832 172.603 162.211 366.054
1.201
46.935
13.000
6.500
67.636
389
7.513
1.509
2.680
361
1.870
14.380
50.474
394.671
219.265
159.661
32.542
1.870
935.716
74.658 (85.866) 117.111 (99.653)
57.744
22.788
86.782
Do 1
meseca
Od 1 do
3
mesece
Od 3 do
12 Od 1 do
mesecev
5 let
24.829
-
-
-
-
-
24.829
41.904
-
-
-
-
438
42.342
Nad 5 Neobres
let tovano
Skupaj
74
Finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo
Krediti:
-krediti bankam
-krediti strankam, ki niso
banke
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti
Druga sredstva
Skupaj sredstva
17.070
1.347
4.099
12.951
27.017
1.083
63.567
2.432
2.500
-
452
-
77
5.461
80.408 153.040
331.873
202.796
76.584
19.180
863.881
3.051
169.694 156.887
11.301
347.273
26.674 22.532
242.873 126.133
centralne banke
Finančne obveznosti,
namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, merjene
po odplačni vrednosti:
-vloge bank
-krediti bank
-krediti strank, ki niso banke
Druge finančne obveznosti
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost obrestnemu
tveganju
71.043
1.576
65.134
22.354 1.065.214
5.000
35.000
-
-
-
9
40.009
358
-
-
-
-
-
358
12.427
69.985
4.301
8.063
98.764 129.776
13.744
198.544
79.461
1.667
31.676
325.092
97.682
88.168
134.625
14.730
335.205
1.114
50.134
13.029
10.951
75.228
260
7.783
714
6
2.798
337
1.193
13.100
39.240
455.705
222.778
1.673
190.191
26.018
1.193
977.165
22.239 (92.308)
50.921
12.917
91.950
12.809
80.597
-
27.138
Obrestno tveganje pri izvenbilančnih postavkah
Obrestno tveganje je upoštevano tudi z vidika izvenbilančnih postavk.
Če obrestno tveganje preseže 4 % kapitala, banka uporabi ustrezne instrumente za zaščito
pred obrestnim tveganjem (t. i. plain vanill interest rate swap) in tako zniža zneske obrestnih
vrzeli. Nominalna vrednost obrestnih zamenjav je konec leta 2011 znašala 3 mio. EUR (2010:
6 mio. EUR).
3.6. Likvidnostno tveganje
Za zagotavljanje obvladovanja likvidnostnega tveganja uprava in zakladnik:





nenehno spremljata strukturo naložb in virov sredstev glede na ročnost in zagotavljata,
da je obseg kratkoročnih terjatev banke vedno večji od obsega kratkoročnih obveznosti
in da se najmanj 15 % kratkoročnih naložb banke financira z dolgoročnimi viri sredstev;
dnevno presojata operativno likvidnost banke in dnevno sprejemata ukrepe za njeno
primernost;
tedensko in mesečno načrtujeta likvidnostne tokove v banki;
presojata koncentracijo vlog po vlagateljih, vrstah vlog in njihovi časovni razporejenosti
ter sprejemata ukrepe za njihovo primerno razpršitev;
zagotavljata izpolnjevanje predpisov o obvezni rezervi in likvidnostni lestvici;
75


zagotavljata stalen obseg naložb v zastavljive prvovrstne državne papirje v višini
najmanj 7 % bilančne vsote kot sekundarni vir za zagotavljanje likvidnosti banke;
ves čas preverjata vrednost koeficientov usklajenosti naložb z viri sredstev in predlagata
ukrepe za izboljšanje stanja, če vrednost posameznega koeficienta pade pod 1.01
(predpisana vrednost najmanj 1.0).
Spodnja tabela prikazuje zapadlosti postavk bilance stanja, razvrščene v časovne pasove, na
preostali čas do pogodbene zapadlosti. Tabela prikazuje zneske neeskontiranih denarnih tokov
skladno s pogodbo, banka pa obvladuje likvidnostno tveganje, ki temelji na predvidenih
neeskontiranih denarnih tokovih.
Do Od 1 do Od 3 do
1
3
12
Stanje na dan 31. decembra 2011
meseca mesece mesecev
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 18.230
14.464
1.205
26.007
2.067
Krediti:
-krediti bankam
7.207
2.532
157
165.267 84.575 292.106
2.208
4.432
6.260
Druga sredstva
7.918
27
39
Skupaj sredstva
241.301
30.007
91.566 301.834
32.086
Od 1 do
5 let
5.288
15.435
Nad
5 let
2.287
35.085
249.193 118.691
44.079 21.805
119
19
Skupaj
18.230
23.244
78.594
0
9.896
909.832
78.784
8.122
314.114 177.887 1.126.702
-vloge bank
-krediti bank
Druge obveznosti
15.161
-
-
77.254
15.064 27.459
7.320
107.649 101.220 104.908
2.395 23.346
3.226 12.387
8.909
9.126
1.922
18
-
1.200
92.616
167.117
134.559
20.844
-
1.534
67.346
16.594
9.501
-
51.043
407.927
260.204
175.675
39.471
1.940
Skupaj obveznosti
Skupna izpostavljenost likvidnostnemu tveganju
157.868 175.565 168.770 416.336
83.433 (83.999) 133.064 (102.222)
Do
Od 1 Od 3 do
1
do 3
12 Od 1 do
5 let
20.766
240
50 10.565
17.070
1.416
4.106 14.641
Krediti:
-krediti bankam
2.436
2.583
469
85.277 160.204 352.362 233.937
3.151
- 11.714 29.585
Druga sredstva
119
27
949
8.577
Skupaj sredstva
94.975 1.013.514
82.912 113.188
Nad
5 let
12.419
32.331
97.109
27.017
3.025
Skupaj
24.828
44.040
69.564
0
5.488
928.889
71.467
12.697
153.647 164.470 369.181 297.774 171.901 1.156.973
76
-vloge bank
-krediti bank
Druge obveznosti
5.003
13.080
88.456
3.030
1.266
Skupaj obveznosti
35.341
-
-
-
40.344
12.491 14.016
70.390 201.274 103.013
5.031 81.336 99.496
1.719
8.150 32.153 154.059
- 16.393
-
1.406
72.750
17.771
13.309
-
39.587
464.539
258.613
1.719
215.163
29.702
1.266
110.835 131.403 330.498 372.961 105.236 1.050.933
42.812 33.067 38.683 (75.187) 66.665 106.040
Denarni tokovi izvedenih finančnih instrumentov
a) Izvedeni finančni instrumenti z neto poravnavo
Med izvedene finančne instrumente, ki se poravnajo na neto osnovi banka vključuje:
 obrestne zamenjave (interest rate swap).
Spodnja preglednica prikazuje analizo izvedenih finančnih instrumentov z negativno pošteno
vrednostjo, ki se poravnajo na neto osnovi. Tabela je razvrščena v smiselne skupine po
ročnosti na podlagi preostale, pogodbeno določene zapadlosti z dnem bilance stanja za leto.
Od 1
Od 3 do Od 1
Do 1
do 3
12
do
meseca mesece mesecev 5 let
Izvedeni finančni instrumenti. namenjeni
trgovanju:
- izvedeni finančni instrumenti na obrestno
mero
-
-
(36)
(141)
Od 1
Od 3 do Od 1
Do 1
do 3
12
do
Izvedeni finančni instrumenti. namenjeni
trgovanju:
- izvedeni finančni instrumenti na obrestno
mero
-
(96)
(21)
(230)
Nad 5
let
Skupaj
-
(177)
Nad 5
let
Skupaj
(18)
(365)
b) Izvedeni finančni instrumenti z bruto poravnavo
Med izvedene finančne instrumente, ki so poravnani na bruto osnovi banka uvršča valutne
terminske posle (currency forwards). Spodnja tabela prikazuje analizo izvedenih finančnih
instrumentov s pozitivno in negativno pošteno vrednostjo, ki se poravnajo na bruto osnovi.
Prikazani zneski so smiselno razvrščeni v skupine po ročnosti na podlagi preostale,
pogodbeno določene zapadlosti z dnem bilance stanja. V preglednici prikazane postavke so
pogodbeno določeni, nediskontirani denarni tokovi.
V letu 2011 banka ni imela izvedenih finančnih instrumentov z bruto poravnavo.
77
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni
trgovanju:
Izvedeni finančni instrumenti na tujo
valuto:
- pritoki
- odtoki
Od 1
Od 3 do Od 1
Do 1
do 3
12
do
Nad 5
let
Skupaj
-
-
2.548
2.320
40
42
40
45
2.468
2.233
Likvidnostno tveganje za izvenbilančne postavke
Likvidnostno tveganje izvenbilančnih postavk je prikazano v spodnji tabeli. Podrobnejša
predstavitev izvenbilančnih postavk je v pojasnilu 40.
Finančne garancije
Do 1
meseca
51.777
28.135
Skupaj
51.777
28.135
Skupaj
79.912
79.912
Finančne garancije
Do 1
meseca
29.943
37.240
Skupaj
29.943
37.240
Skupaj
67.183
67.183
Sredstva namenjena uravnavanju likvidnostnega tveganj
Banka tveganje, da ji v zaostrenih likvidnostih razmerah ne bi uspelo pravočasno poravnati
svojih tekočih in potencialnih obveznosti, uravnava z razpršenim portfeljem denarnih sredstev
in likvidnih vrednostnih papirjev ustrezne kreditne kakovosti. Naložbe za uravnavanje
likvidnosti so:
1. denar na računu pri centralni banki;
2. državne in podjetniške obveznice ter obveznice finančnih izdajateljev z visoko
bonitetno oceno, ki so primerne za zavarovanje terjatev Eurosistema pri operacijah
odprtega trga. Tovrstni vrednostni papirji so okoli 10 % bilančne vsote, veliko
večino pa predstavljajo obveznice držav EU z minimalno bonitetno oceno AA- vsaj
ene izmed pomembnih bonitetnih agencij;
3. medbančni kratkoročni depoziti s kratko ročnostjo;
4. netržno finančno premoženje (bančna posojila), ki je primerno za zavarovanje
terjatev Eurosistema.
Banka ima v posesti tudi druge dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki bi jih lahko v
zaostrenih likvidnostnih razmerah prodala na sekundarnem trgu kapitala ali sklenila pogodbo
o njihovi prodaji s hkratnim obveznim povratnim odkupom s katero izmed poslovnih bank ali
drugih finančnih institucij.
78
3.7.
Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti
a) Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
2011
Sredstva
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
Obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po odplačani
vrednosti:
- vloge bank
- krediti bank
2010
Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena
vrednost
vrednost
vrednost
vrednost
9.886
9.913
5.461
5.473
826.900 840.012
863.881 875.975
18.302
18.592
22.268
22.580
18.302
18.592
22.268
22.580
808.598 821.420
841.613 853.395
866
880
721
731
12.311
12.506
19.495
19.768
778.033 790.370
790.479 801.545
17.388
17.664
30.918
31.351
69.559
69.694
65.134
65.172
856.613
50.474
394.671
219.265
159.661
32.542
848.661
50.102
389.531
218.640
158.757
31.631
935.605
39.240
455.705
222.778
1.673
190.191
26.018
925.455
39.083
447.723
221.887
1.666
189.115
25.290
Finančna sredstva in obveznosti, za katere se ocenjujejo poštene vrednosti, so:







terjatve do drugih bank, ki vključujejo medbančne plasmaje in postavke v izterjavi.
Poštena vrednost plasmajev po gibljivi obrestni meri in depozitov čez noč je njihova
knjigovodska vrednost;
krediti in terjatve ne vključujejo rezervacij zaradi oslabitve. Ocenjena poštena
vrednost kreditov in terjatev je diskontirani znesek ocenjenih prihodnjih denarnih
tokov, ki jih pričakujemo;
naložbeni vrednostni papirji – finančna sredstva v posesti do zapadlosti, katerih
knjigovodska vrednost je 69,6 mio. EUR, ocenjena poštena vrednost pa 69,7 mio.
EUR. Če bi se tržna vrednost naložbenih vrednostnih papirjev povečala za 100
bazičnih točk, bi se njihova poštena vrednost povečala za 3,7 mio. EUR;
najpomembnejši del finančnih obveznosti so kratkoročne vloge (vloge strank), večina
drugega dolgoročnega dolga banke pa ima spremenljive obrestne mere;
za izdane dolžniške vrednostne papirje v nominalni vrednosti 159,7 mio. EUR je
ocenjena poštena vrednost 158,7 mio. EUR. Če bi se tržna vrednost dolžniških
vrednostnih papirjev povečala za 100 bazičnih točk, bi se njihova poštena vrednost
povečala za 1,6 mio EUR;
razlika med ocenjeno pošteno vrednostjo drugih finančnih obveznosti in obveznosti
do centralne banke in njihovo knjižno vrednostjo ni materialno pomembna;
Krediti strankam so podrobneje razkriti v pojasnilu 20, vloge strank pa v pojasnilu 29.
Razlika med knjižno vrednostjo postavk in pošteno vrednostjo le teh je zanemarljiva.
79
Predpostavke za izračun poštenih vrednosti so:








obrestna mera, uporabljena za izračun poštenih vrednosti, je variabilna tržna obrestna
mera, ki vključuje pribitek v višini od 2 do 4 odstotne točke v večini primerov;
krediti in terjatve do strank ne vključujejo popravkov vrednosti zaradi oslabitve;
poštena vrednost plasmajev po gibljivi obrestni meri in depozitov čez noč je njihova
knjigovodska vrednost (večina depozitov banke je dana po spremenljivi obrestni
meri, ki je tržna obrestna mera);
poštena vrednost naložbenega porftelja do zapadlosti se določa na podlagi tržnih cen
ali informacij posrednikov. Če informacij o tržnih cenah ni, banka tako naložbo
vrednoti na podlagi drugih dostopnih informacij na trgu in informacij o izdajatelju
takega vrednostnega papirja;
omejen portfelj kreditov in terjatev s stalno obrestno mero in daljšo ročnostjo (več kot
70 % bilančne vsote do 2 let);
naložbeni vrednostni papirji vključujejo samo obrestovana sredstva v posesti do
zapadlosti (majhen delež);
večina depozitov je dana po spremenljivi obrestni meri, ki je tržna obrestna mera;
večina dolgoročnega dolga ima spremenljive obrestne mere.
Pri metodologiji ugotavljanja poštene vrednosti za vrednostne papirje, ki so tržni in
razpoložljivi za prodajo in hkrati ne kotirajo na borzi, banka uporablja informacije oz.
transakcije, nastale zunaj borznih trgov. Pomembne so tudi informacije o finančnem položaju
konkretnega podjetja, ki je izdalo vrednostne papirje in druge javne informacije o izdajateljih
takih vrednostnih papirjev.
b) Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
MSRP 7 določa hierarhijo modelov vrednotenja, ki temelji na dejstvu, ali je transakcije v
okviru takih modelov vrednotenja mogoče upoštevati ali ne. Transakcije, ki jih je mogoče
upoštevati, kažejo tržne podatke, pridobljene iz neodvisnih virov; transakcije, ki jih ni
mogoče upoštevati, pa tržne ocene. Ti dve vrsti transakcij sta oblikovali tako hierarhijo
poštene vrednosti:
 1. raven – tržne cene na aktivnih trgih za enaka sredstva ali obveznosti. Ta raven
obsega vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, in dolžniške instrumente na borzah
(npr. Londonska borza, Frankfurtska borza, Newyorška borza) ter izvedene finančne
instrumente, kot so terminski posli (npr. Nasdaq, S&P 500);
 2. raven - transakcije zunaj cen 1. prve ravni, ki jih je mogoče upoštevati za sredstva
ali obveznosti. Ta raven vključuje večino pogodb o izvedenih finančnih instrumentih,
tržna posojila in izdani strukturirani dolg. Vira transakcijskih parametrov, kot sta
krivulja donosa LIBOR ali kreditno tveganje nasprotne stranke, sta Bloomberg in
Reuters;
 3. raven – transakcije za sredstva ali obveznosti, ki ne temeljijo na tržnih podatkih, ki
bi jih bilo mogoče upoštevati. Ta raven vključuje kapitalske naložbe in dolžniške
finančne inštrumente s pomembnimi sestavinami, za katere banka pripravi model oz.
oceno vrednotenja.
Ta hierarhija narekuje uporabo razpoložljivih tržnih podatkov, ki jih je mogoče upoštevati.
Banka pri svojih vrednotenjih po možnosti upošteva tržne cene, ki so primerne in jih je
mogoče upoštevati.
80
3.7.1. Sredstva in obveznosti merjena po pošteni vrednosti
- lastniški vrednostni papirji
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
Raven 1
8.926
8.580
346
46.357
46.357
55.283
-
Raven 2
93
93
4.652
4.652
4.745
175
175
Raven 3
13.264
13.264
19.911
15
19.896
33.175
-
Skupaj
22.283
8.580
13.703
70.920
46.372
24.548
93.203
175
175
Raven 1
Raven 2 Raven 3
22.599
6.361
13.382
19.459
2.040
3.140
4.063
13.382
47.362
6.923
9.282
46.482
15
880
6.923
9.267
69.961
13.284
22.664
358
358
-
Skupaj
42.342
21.499
20.585
63.567
46.497
17.070
105.909
358
358
Skupni dobiček ali izguba v obdobju, ki ga zajema izkaz poslovnega izida, ter skupni dobiček
ali izguba v zvezi s sredstvi/obveznostmi ob koncu obračunskega obdobja, so prikazani v
postavki čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju. Za
finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo so čisti dobički/izgube prikazani v presežku iz
prevrednotenja ali pa kot slabitve v izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva in obveznosti, uvrščene v tretjo raven lahko prikažemo v tej tabeli:
Fin. sredstva, namenjena
trgovanju
Stanje 1. januarja 2011
Dobiček ali izguba
Nakupi
Prodaje
Stanje 31. decembra 2011
Dolžniški
vred.
papirji
-
Lastniški
vred.
papirji
13.382
-
(119)
13.264
Fin. sredstva, razpoložljiva
za prodajo
Dolžniški Lastniški
vred.
vred.
papirji
papirji Skupaj
Skupaj
13.382
15
9.267
9.282
(119)
13.264
15
(83)
(83)
11.161 11.161
(449)
(449)
19.896 19.911
81
trgovanju
Dolžniški vred.
Papirji
418
Dobiček ali izguba
Nakupi
Prodaje
(418)
-
Fin. sredstva, razpoložljiva
za prodajo
Lastniški
vred.
vred.
vred.
Papirji Skupaj Papirji
Papirji Skupaj
250
668
306
1.196
1.502
349
349
12.807 12.807
(24)
(442)
13.382 13.382
1
(292)
15
(744)
(743)
10.553 10.553
(1.738) (2.030)
9.267
9.282
Skupne izgube za celotno obdobje, kakor tudi izgube konec leta, so vključene v postavki čisti
dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.
Naslednja tabela prikazuje občutljivost ocen tretje ravni za smiselno mogoče drugačne
predpostavke:
V izkazu poslovnega izida
Ugodne
Neugodne
spremembe spremembe
V presežku iz
prevrednotenja
Ugodne
Neugodne
spremembe spremembe
224
139
(559)
(278)
566
(995)
438
41
(588)
(35)
852
(748)
Banka je upoštevala te mogoče predpostavke:
 Pri tržnih obveznicah, ki ne kotirajo je banka upoštevala, da se njihova vrednost, po
stanju na dan 31. 12. 2011, lahko spremeni za 1 % (mogoče pozitivne in negativne
spremembe) zaradi visoke kreditne kakovosti teh vrednostnih papirjev.
 Pri tržnih delnicah, ki ne kotirajo, je banka upoštevala, da se njihova vrednost po
stanju na dan 31. 12. 2011 lahko spremeni za 10 % (gre za mogoče negativne
spremembe) zaradi sicer posebnih negativnih razmer na trgu. Banka je sicer
upoštevala tudi dobro kreditno kakovost teh delnic.
 Pri obveznicah, razpoložljivih za prodajo, ki ne kotirajo, je banka upoštevala, da se
njihova vrednost po stanju na dan 31. 12. 2011 lahko spremeni za 1 % (gre za mogoče
pozitivne in negativne spremembe) zaradi visoke kreditne kakovost teh vrednostnih
papirjev.
3.8.
Upravljanje tveganj v finančni krizi
Vpliv finančne krize na Slovenijo izhaja predvsem iz pretežno tradicionalne strukture financ
(uporaba relativno preprostih finančnih instrumentov), močnega nadzora, majhnega javnega
dolga v bruto domačem proizvodu, še vedno ne pretirano visokega deficita in javnega dolga
ter članstva v EU.
82
Kljub nekaterim pomembnim prednostim, pa so na drugi strani pomembne tudi omejitve pri
poslovanju v prihodnje. Povečana negotovost na finančnih trgih in rast kreditnega zastoja
otežujeta dostop do obnavljanja financiranja bank tudi v Sloveniji. Kreditna aktivnost v
Sloveniji se je že precej zmanjšala in bo v letu 2011 še naprej mogoča v precej omejenem
obsegu.
Primerjalna prednost banke še naprej ostaja v relativno močnem »informacijskem kapitalu« in
dejstvu, da je banka že do zdaj kreditirala (tržno nišo) pretežno kratkoročno (ponavadi ne več
kakor od 1 do 2 let komitentom, ki so dolgoročna tržna niša banke). Taka struktura poslov bo
omogočala večjo prožnost in hitrejše prilagajanje v svetovni finančni krizi.
Metodologija upravljanja tveganj po našem mnenju zagotavlja zadostno sposobnost kritja
morebitnih izgub iz bančnih tveganj. Upravljanje tveganj v banki zagotavlja relativno dobro
premagovanje potencialnih izgub in upravljanje na relativno visoki ravni predvidljivosti.
Relativno velik dobiček pred rezervacijami bo zagotavljal realizacijo zastavljenih ciljev v
poslovnem načrtu za obdobje 2011 – 2013 (ko smo ob koncu leta 2011 pripravljali poslovni
načrt za naslednja tri leta, smo že upoštevali precej novih okoliščin zaradi finančne krize, z
nekaterimi vplivi tudi na dobičkonosnost leta 2011).
V metodologiji tveganj, so poleg skrbne kreditne analize posamičnega posla še sledeče:
-
metodologije VaR (value at risk oz. tvegana vrednost) pri tržnih tveganjih (vrednostni
papirji) in pri valutnih tveganjih (stopnja zaupanja je 99-odstotna);
analizo obrestnih tveganj GAP (obrestne vrzeli);
migracijske matrike (pri analizi celotnega kreditnega portfelja, 56 četrtletij, so namenjene
ugotavljanju stabilnosti kreditnega portfelja in se uporabljajo tudi pri oblikovanju
ustreznih rezervacij oz. slabitev banke);
kreditna analiza (na podlagi posameznega posla oziroma pri posameznem komitentu pred
odobritvijo in sistem rezervacij, ki deluje tudi preventivno);
operativno tveganje (sistem poročanja in upravljanja na ravni banke in posameznih
organizacijskih enot);
metodologije Basel 2 (standardizirani pristop pri kreditnem tveganju, standardiziran
pristop pri tržnem tveganju in preprost pristop pri operativnem tveganju).
Upravljanje s tveganji je bilo eden izmed ključnih elementov poslovnih načrtov za obdobje
2011-2013. Pripravili smo tudi nekaj dodatnih stresnih scenarijev glede različnih tipov
sprememb na trgu (pri kreditnem tveganju smo na primer dodatno upoštevali trg nepremičnin
in gradbeništva, pri tržnih tveganjih pa smo upoštevali predvsem morebitne razmere na trgu
vrednostnih papirjev in glede obrestnega tveganja možnost večje spremenljivosti obrestnih
mer na trgu).
3.9.
Kapitalska ustreznost
Kapitalsko ustreznost in uporabo regulatornega kapitala banke spremlja vsake tri mesece in o
tem poročamo Banki Slovenije. Ob večji spremembi kapitala in izdaje vrednostnih papirjev,
ki povečujejo kapital banke in je povečanje zaradi izpostavljenosti za poslovanje banke
potrebno, se izdelajo in pošljejo Banki Slovenije izračuni regulatornega kapitala in kapitalske
ustreznosti še po stanju za zadnji dan v mesecu, ko je nastala sprememba.
Pri izračunu regulatornega kapitala in kapitalske ustreznosti banke upošteva predpise Banke
Slovenije, ki so izdelani na podlagi baselskih standardov.
Kapital banke je vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II. Pri
izračunu višine regulatornega kapitala se upoštevajo odbitne postavke od posameznih sestavin
kapitala, razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala.
83
Kapital banke sestavljajo temeljni kapital in dodatni kapital I in II.
Temeljni kapital je sestavljen iz:
- vplačanega osnovnega kapitala,
- kapitalskih rezerv,
- rezerv iz dobička,
- zadržanega dobička oziroma zadržane izgube,
- dobička med letom, če ga potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem in zmanjšan za
morebitne vmesne dividende, izplačane med letom, ali davke ali druge obveznosti, ki
bremenijo dobiček, in
- inovativnih instrumentov v višini le 15 % temeljnega kapitala.
Temeljni kapital se zmanjša za:
- odkupljene lastne delnice,
- sedanjo vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in z njimi povezanim presežkom
iz prevrednotenja,
- čisto izgubo poslovnega leta oziroma izgubo med letom,
- negativne neto presežke iz prevrednotenja varovanja neto naložb v družbah v tujini, iz
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, iz varovanja denarnih tokov, v zvezi s
pridruženimi družbami in skupaj obvladovanimi družbami, ki so obračunane po kapitalski
metodi in negativne neto presežke iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin in osnovnih
sredstev, pri čemer je negativni neto presežek iz prevrednotenja negativna vrednost
razlike med popravkom prevrednotevalnega popravka posameznega sredstva in
prevrednotevalnega popravka,
- neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju po stanju, za katero se
izračunava kapital.
Vsota vplačanega osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv ter rezerv iz dobička in zadržanega
dobička ali izgube, zmanjšana za navedene odbitne postavke, mora pokrivati najmanj
polovico zneska kapitalskih zahtev.
Dodatni kapital I sestavljajo:
- presežki iz prevrednotenja (80 % pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi
z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi in naložbenimi nepremičninami),
- hibridni instrumenti,
- presežek oziroma del vrednosti inovativnih instrumentov, ki presega 15 % temeljnega
kapitala,
- prednostne kumulativne delnice brez fiksnega donosa in
- podrejeni dolžniški instrumenti – podrejeni dolg z najmanj 5 letnim pogodbenim rokom
ter
- prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom, ki skupaj ne smeta presegati 50 %
temeljnega kapitala.
Dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala.
Od temeljnega kapitala se odšteje polovica in od dodatnega kapitala I se prav tako odšteje
vsota:
- naložb v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10 % osnovnega
kapitala druge kreditne ali finančne institucije;
- neposrednih naložb banke v druge kreditne ali finančne institucije, če seštevek
neposrednih in posrednih naložb presega 10 % osnovnega kapitala druge kreditne ali
finančne institucije;
- naložb v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali
finančnih institucij, v katerih je banka pridobila več kot 10 % osnovnega kapitala;
84
-
seštevek naložb v kapital, inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni kapital drugih
kreditnih in finančnih institucij, ki presega 10 % seštevka temeljnega in dodatnega
kapitala I banke;
udeležb banke v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih
holdingih;
naložb v finančne instrumente v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah
in zavarovalnih holdingih, v katerih je banka udeležena;
prenesene vrednosti finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga zaradi časovne
neusklajenosti plačila ali izročitve;
ocenjene višine potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige, če dodatni kapital
II ne zadostuje za pokrivanje teh prilagoditev in
znesek preseganj omejitev kvalificiranih deležev v osebah nefinančnega sektorja.
Če polovica seštevka vseh odbitnih postavk presega dodatni kapital I, se presežek vsote
odbitnih postavk odšteje od temeljnega kapitala banke.
Dodatni kapital II je podrejeni dolg z najmanj dveletnim pogodbenim rokom, izplačljivim
predčasno le ob likvidaciji ali stečaju in po poravnavi vseh drugih obveznosti banke, ki
pokriva vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje
sprememb cen blaga. Razlika med nominalno vrednostjo izdanega podrejenega dolga za
pokrivanje tržnega tveganja in vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno
tveganje in tveganje sprememb cen blaga je neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II.
Dodatni kapital II je lahko največ 1,5 - kratnik prostega temeljnega kapitala (temeljni kapital
z odbitnimi postavkami, ki ni bil porabljen za pokrivanje vseh ostalih kapitalskih zahtev,
razen za kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb
cen blaga).
Bilančne postavke se razvrstijo v skupine izpostavljenosti (centralna raven države in centralna
banka, regionalna oziroma lokalna raven države, osebe javnega sektorja, multilateralne
razvojne banke, mednarodne organizacije, institucije, podjetja, izpostavljenost, zavarovana z
nepremičninami, zapadle postavke, regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti, izpostavljenost
do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno, izpostavljenost zaradi naložb v odprte
kolektivne naložbene podjeme oz. investicijske sklade in druge izpostavljenosti), ki jih nato,
zmanjšane za upoštevana zavarovanja (depoziti, dolžniški vrednostni papirji držav, institucij
in podjetij s primerno bonitetno oceno, vrednostni papirji, ki so v delniškem indeksu SBI 20,
osebna kreditna jamstva – garancije bank, jamstvo države) v skladu s standardiziranem
pristopom izračuna kapitalske ustreznosti tehtamo z utežjo od 0 %, 10 %, 20 %, 50 % ali 100
%. Te tveganju prilagojene vrednosti se pomnožijo z 8 %, kar je kapitalska ustreznost za
posamezno skupino.
Zunajbilančne postavke v izračunu se po upoštevanju zavarovanja prevede s konverzijskimi
faktorji, ki so določeni na podlagi narave posla, v bilančne postavke.
TEMELJNI KAPITAL
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička in zadržani dobiček
Hibridni instrumenti
Odbitne postavke:
-popravki vrednostnih delnic in deležev. razpoložljivih za prodajo.
naložbenih nepremičnin in osnovnih sredstev na podlagi bonitetnih
filtrov
2011
2010
11.577
40.749
47.881
5.000
726
11.577
40.749
42.876
5.000
641
289
362
85
-neopredmetena dolgoročna sredstva
-prilagoditev za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
-polovica vseh naložb v kapital drugih finančnih in kreditnih institucij. ki
posamično presegajo 10 % drugih finančnih instrumentov in kreditnih
institucij, hibridnih instrumentov drugih finančnih institucij in drugo.
228
199
269
0
10
10
104.481
99.561
Podrejeni dolžniški instrumenti
Presežki iz prevrednotenja (80 % pozitivnih učinkov iz presežka iz
prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo,
v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi in v zvezi z naložbenimi
nepremičninami)
Odbitne postavke
-polovica vsote naložb v kapital drugih finančnih in kreditnih institucij.
ki posamično presegajo 10 % drugih finančnih in kreditnih institucij.
hibridnih instrumentov drugih finančnih institucij in drugo
13.474
11.110
2.405
10
2.370
10
10
10
Skupaj dodatni kapital I
15.869
13.470
Skupaj temeljni kapital
DODATNI KAPITAL I
Skupaj regulatorni kapital
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
-izpostavljenost do enot centralne ravni države ali centralne banke
-izpostavljenost do enot regionalne ali lokalne ravni držav
-izpostavljenost do oseb javnega sektorja
-izpostavljenost do multilateralnih razvojnih bank
-izpostavljenost do institucij
-izpostavljenost do podjetij
-izpostavljenost, zavarovana z nepremičninami
-zapadle postavke
-regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
-izpostavljenost do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno
-naložbe v investicijske sklade
-druge izpostavljenosti
Kapitalska zahteva za tržno tveganje
Kapitalska zahteva za operativno tveganje
Skupaj kapitalske zahteve
120.350 113.031
83.596
57
220
131
0
1.644
55.876
231
6.262
14.596
68
2.748
1.763
81.219
214
992
155
40
1.866
56.687
418
2.165
12.927
14
3.523
2.218
2.399
2.988
4.536
4.214
90.531 88.420
10,64% 10,23%
V letu 2011 in 2010 je banka izpolnjevala vse zakonsko predpisane zahteve glede kapitalske
ustreznosti.
4. Poslovanje po področjih
Poslovna področja
V skladu z načinom vodenja po MSRP 8 poročanje o poslovanju poteka v skladu z notranjim
poročanjem upravi (glavni odgovorni osebi za sprejemanje poslovnih odločitev). Vsi
segmenti poslovanja, ki jih uporablja banka, ustrezajo opredelitvi poročanja v skladu z MSRP
8.
86
Banka posluje na dveh glavnih področjih:
1. bančni posli za podjetja, ki vključujejo komercialne kredite gospodarskim družbam in
podjetjem v državni lasti, prejete vloge teh strank, transakcijske račune, limite na računih,
in so najpomembnejši del poslovanja banke (podjetniški trg),
2. finančni trgi, ki vsebujejo zakladniške posle in investicijsko bančništvo.
Med letom na nobenem področju poročanja ni bilo sprememb.
Poslovanje med poslovnimi segmenti poteka strogo poslovno. Prihodek iz poslovanja, o
katerem se poroča upravi, se meri v skladu z izkazom poslovnega izida.
Med poslovnimi segmenti ni bistvenih prihodkov ali izdatkov.
Notranje spremembe in spremembe določanja cen se kažejo v učinkovitosti posameznega
posla.
Poročanje vodstvu banke temelji na merjenju poslovnega dobička, ki vključujejo čiste obresti,
slabitve posojil, čiste provizije in druge prihodke. Podatki temeljijo na notranjih poročilih o
poslovnem izidu segmenta, o sredstvih in na drugih podatkih, ki jih uprava banke redno
pregleduje.
Sredstva in obveznosti segmenta vključujejo poslovna sredstva in obveznosti, ki pomenijo
večino bilance stanja, izključujejo pa postavke, kot je davek.
Oslabitve in rezervacije
Čiste opravnine
Drugi prihodki
Stroški dela
Splošni in administrativni stroški
Amortizacija
Drugi odhodki
POSLOVANJA
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
ČISTI DOBIČEK
Sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
Sredstva zunaj področij
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
Podjetniški Finančni
trg
trg
49.740
6.511
16.150
17.241
549
13.069
2.490
1.927
338
(2.366)
1.283
1.788
972
1.533
776
209
125
76
-
Drugo
20
21
313
1.284
708
83
342
Skupaj
56.251
33.391
549
15.579
2.286
(770)
4.044
3.017
417
418
1.450
192
1.258
16.476
3.420
13.056
(12.923)
(2.816)
(10.107)
(2.103)
(412)
(1.691)
833.446
191.002
10.475 1.034.923
833.446
396.801
191.002
540.403
5.353
5.353
4.020
4.020
19.848 1.044.296
1.885 939.089
87
Čiste opravnine
Drugi prihodki
Stroški dela
Amortizacija
Drugi odhodki
POSLOVANJA
ČISTI DOBIČEK
Sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
Podjetniški Finančni
trg
trg
49.796
8.700
14.435
14.196
227
14.566
3.188
1.185
418
79
1.333
1.926
959
1.556
758
185
111
220
200
Drugo
(36)
17
93
1.321
720
74
157
Skupaj
58.496
28.631
227
17.718
1.620
1.505
4.206
3.034
370
577
(2.126)
(414)
(1.712)
7.312
1.482
5.830
18.172
2.257
15.915
(8.734)
(361)
(8.373)
817.639
250.935
9.902 1.078.476
817.639
457.743
250.935
520.267
2.410
2.410
2.430
12.312 1.083.316
2.281 980.291
Geografsko področje
Razpršenost sredstev in prihodkov po posameznih geografskih območjih lahko prikažemo v
spodnji tabeli:
Slovenija
Države nekdanje Jugoslavije
Države EU
Druge države
Sredstva
14.453
3
-
Prihodki
37.603
9.151
8.589
4.148
14.456
59.491
Sredstva
11.695
3
-
Prihodki
38.263
9.694
9.025
3.886
11.698
60.868
Skupaj
Slovenija
Države EU
Druge države
Skupaj
5. Pojasnila k izkazu poslovnega izida (Pojasnila od 5 do 15)
88
5. Čiste obresti
Prihodki iz obresti
Stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, v posesti do zapadlosti
Plasmaji pri drugih bankah
Odkupi terjatev
2011
146
406
1.131
2.243
166
51.224
935
2010
69
992
877
2.545
279
52.330
1.404
Skupaj
56.251
58.496
Odhodki iz obresti
Vloge in krediti bank
Vloge drugih strank
Dolžniški vrednostni papirji
2011
14
9.942
15.587
7.848
2010
213
7.042
14.435
6.941
Skupaj
33.391
28.631
Čiste obresti
22.860
29.865
Obrestni prihodki iz slabljenih kreditov strankam znašajo 13.206 tisoč EUR (leta 2010:
12.008 tisoč EUR).
6. Čiste opravnine (provizije)
Opravnine za kreditne posle
Opravnine za garancije
Opravnine (provizije) od poslov z vrednostnimi
papirji
Opravnine (provizije) plačilnega prometa
Druge opravnine
2011
22
1.173
2010
16
1.052
507
968
21
587
473
17
Skupaj
2.691
2.145
Odhodki iz opravnin (provizij)
Opravnine (provizije) za opravljanje borznih poslov
Druge plačane opravnine (provizije)
169
236
169
356
Skupaj
405
525
2.286
1.620
Čiste opravnine
89
7. Prihodki iz dividend
Skupaj
2011
541
8
2010
227
-
549
227
8. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi IPI
Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo
Čisti dobički iz kreditov
Čisti dobički iz drugih finančnih sredstev in
obveznosti
Skupaj
2011
2010
150
(2.366)
(141)
(127)
90
435
(2.126)
167
Neto dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, zajemajo 99 tisoč EUR dobička
(v letu 2010: 0 tisoč EUR izgube) iz prevrednotenja preko prevrednotovalnega popravka
kapitala v okviru odsvojitve vrednostnih papirjev in 52 tisoč EUR (v letu 2010: 141 tisoč
EUR izgube) realizirane izgube iz odsvojitve vrednostnih papirjev neposredno preko Izkaza
poslovnega izida.
9. Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
Čisti dobiček iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
2011
751
(196)
2010
362
(362)
555
-
Skupaj
10. Drugi čisti poslovni dobički/izgube
Prihodki
Storitvene pogodbe
Najemnine
Drugi prihodki
2011
251
100
78
2010
826
93
78
Skupaj
429
997
Odhodki
Davki in prispevki
Donacije
Članarine
26
236
58
31
220
61
90
Drugo
98
60
Skupaj
418
372
11
625
Čisti poslovni dobički
11.
Stroški dela (pojasnilo 12)
Strokovne storitve
Oglaševanje in trženje
Upravni stroški
Material
Stroški vzdrževanja programske opreme
Drugo
2011
4.044
572
290
917
144
587
507
2010
4.206
541
274
903
140
523
653
Skupaj
7.061
7.240
12. Stroški dela
Bruto plače
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
Dajatve za socialno zavarovanje
Druge dajatve
Drugi stroški dela
2011
2.980
266
218
6
574
2010
3.112
278
228
6
582
Skupaj
4.044
4.206
Na dan 31. decembra 2011 je bilo v banki zaposlenih 72 oseb (leto 2010: 71).
13. Rezervacije
Garancije in prevzete obveznosti
Rezervacije za zaposlence
Rezervacije za pravne tožbe
Skupaj
2011
9
5
-
2010
(611)
5
(17)
14
(623)
2011
13.023
2010
15.188
2.490
3.188
14. Oslabitve
Slabitve kreditov strankam (pojasnilo 20)
Slabitve finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
(pojasnilo 18)
91
Slabitve osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin (pojasnilo 22)
Slabitve provizij in drugih sredstev (pojasnilo 26)
Skupaj
15
37
(41)
6
15.565
18.341
Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2011 zmanjšali za 3 %. S krčenjem kreditnega
portfelja in spremembami v odplačilni sposobnosti posameznih komitentov zaradi
gospodarskih sprememb in poslabšanja konkurenčnosti komitenta ter drugih dejavnikov, ki
vplivajo na kakovost kreditnega portfelja, se je povečeval tudi obseg slabitev kreditov.
Slabitve kreditov so se povečale na 72.804 tisoč EUR (2010: 61.514 tisoč EUR), kar pomeni
18,4 - odstotno rast (pojasnilo 20).
15. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
Redni davek
Odloženi davek (Pojasnilo 25)
Skupaj
Izkazani dobiček pred davkom
Izračun davka po predpisani davčni stopnji
Prihodki, od katerih se davek ne obračuna
Odhodki, ki niso davčno priznani
Drugo
Olajšave
Davek od dohodka
2011
238
(46)
2010
1.752
(270)
192
1.482
2011
1.450
290
(101)
33
(24)
(6)
2010
7.312
1.462
(8)
34
(6)
192
1.482
Davčni organi lahko v naslednjih petih letih po letu poročanja za davčne namene kadarkoli
pregledajo poslovne knjige in razvide ter lahko odmerijo dodatni davek in kazni. Uprava
banke ne ve za okoliščine, zaradi katerih bi lahko nastale morebitne večje obveznosti iz
tega.ojanila k izkazu finančnega položaja (Pojasnila od 16 do
6. Pojasnila k izkazu finančnega položaja (Pojasnila od 16 do 40)
16. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Denar v blagajni
Stanje na računih pri centralni banki:
- poravnalni računi
- depoziti preko noči
2011
1
2010
-
3.468
14.761
6.064
18.765
Skupaj
18.230
24.829
Postavke in stanja tega pojasnila so v znesku 17.969 tisoč EUR (leta 2010: 24.564 tisoč EUR)
vključeni v postavko denarna sredstva in denarni ustrezniki (pojasnilo 42).
92
Banka izpolnjuje zahteve glede obvezne rezerve. Znesek, ki ga je treba vzdrževati kot
obvezno rezervo, je odvisen od obsega in strukture vlog naših strank. Zahteva Banke
Slovenije za izračun zneska obvezne rezerve je 2 % za vse vezane vloge z ročnostjo do
dvehlet. Zahtevana obvezna rezerva za december 2011 je 6.975 tisoč EUR (december 2010:
7.172 tisoč EUR). Stanje obvezne rezerve banka uporablja za dnevno poslovanje; vključeno je
v postavko denarna sredstva in denarni ustrezniki.
17. Finančna sredstva, namenjena trgovanju
2011
8.580
5.415
1.015
2.150
-
2010
21.499
7.667
1.027
10.765
2.040
Lastniški vrednostni papirji
- uvrščeni v borzno kotacijo
- netržni
13.703
346
13.357
20.585
3.140
17.445
Skupaj
22.283
42.084
Državne menice - kotirajoče
Obveznice bank - kotirajoče
Obveznice drugih izdajateljev - kotirajoče
Obveznice drugih izdajateljev - nekotirajoče
Banka nima zastavljenih finančnih sredstev, namenjenih trgovanju.
Analiza kreditne kakovosti dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2011:
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Skupaj
Državne
obveznice
1.240
4.093
82
5.415
Bančne
obveznice
1.015
1.015
Druge obveznicekotirajoče
Skupaj
1.240
5.108
605
605
1.135
1.217
410
410
2.150
8.580
Analiza kreditne kakovosti dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2010:
Bonitetna ocena
AAA
AA- to AA+
A- to A+
Skupaj
Državne Bančne
obveznice obveznice
7.667
1.027
7.667
1.027
Druge
Druge
obveznice- obveznicekotirajoče nekotirajoče Skupaj
7.755
7.755
507
9.201
1.439
1.439
1.064
1.064
2.040
2.040
10.765
2.040
21.499
93
Med finančnimi sredstvi, namenjenimi trgovanju, so vključeni tudi naslednji izvedeni finančni
instrumenti:
1) izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni trgovanju
a) obrestni swap
Pogodbeni znesek
Skupaj izvedena
sredstva/(obveznosti), namenjena
trgovanju
1) izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni trgovanju
a) valutni terminski posel
b) valutni swap
c) obrestni swap
d) opcije
3.000
-
(175)
3.000
-
(175)
Pogodbeni znesek
Skupaj izvedena
sredstva/(obveznosti), namenjena
trgovanju
Poštena vrednost
Sredstva
Obveznosti
Poštena vrednost
Sredstva
Obveznosti
253
2.060
6.000
4.499
1
216
42
(1)
(357)
-
12.812
259
(358)
18. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Dolžniški vrednostni papirji - po pošteni vrednosti:
Državne obveznice - kotirajoče
2011
46.372
42.977
3.380
15
2010
46.497
38.036
8.446
15
Lastniški vrednostni papirji - po pošteni vrednosti:
Deleži - po pošteni vrednosti (nekotirajoči)
Delnice - po pošteni vrednosti:
- uvrščene v borzno kotacijo
- netržni
24.548
959
23.589
23.589
17.070
957
16.113
880
15.233
Skupaj
70.920
63.567
Analiza kreditne kvalitete dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2011:
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Skupaj
Državne obveznice
26.794
12.611
3.572
42.977
Bančne obveznice
2.030
1.350
3.380
Skupaj
26.794
14.641
3.572
1.350
46.357
94
Analiza kreditne kvalitete dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2010:
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Kotacija manj kot ASkupaj
Državne obveznice
14.450
19.860
3.726
38.036
Bančne obveznice Skupaj
1.001
6.057
1.388
8.446
15.451
25.917
3.726
1.388
46.482
Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je:
Stanje 1. januarja
Nakupi
Natečene obresti
Dospele glavnice
Izplačane obresti
Dobički/ izgube zaradi prevrednotenja vrednostnih papirjev,
razpoložljivih za prodajo
Tečajne razlike
Oslabitve vrednostnih papirjev (pojasnilo 14)
Prenos v izkaz poslovnega izida
2011
63.567
41.198
1.129
(32.128)
(1.829)
2010
18.757
57.797
862
(9.490)
(749)
1.254
318
(2.490)
(99)
(592)
170
(3.188)
-
70.920
63.567
Stanje 31. decembra
Dolžniški vrednostni papirji imajo kupone s stalno in gibljivo obrestno mero. Banka nima
zastavljenih vrednostnih papirjev.
19. Krediti bankam in terjatve do bank
Plasmaji drugim bankam
Krediti drugim bankam
Oslabitve
2011
5.203
4.684
(1)
2010
432
5.030
(1)
Skupaj
9.886
5.461
Krediti drugim bankam in plasmaji pri drugih bankah v znesku 7.205 tisoč EUR (leto 2010:
5.010 tisoč EUR) so vključeni v postavko denarni ustrezniki (pojasnilo 42).
V letu 2011 in 2010 ni bilo sprememb pri slabitvah kreditov bankam.
Analiza kreditne kakovosti kreditom bankam na dan 31. december 2011 je sledeče:
95
Depoziti drugim
bankam
Krediti drugim
bankam
Skupaj
Krediti, ki so nezapadli in
neslabljeni
- Evropska unija
- druge evropske države
- preostali svet
1.269
11
3.923
4.683
1.269
11
8.606
Skupaj
5.203
4.683
9.886
- zapadli več kot 360 dni
-
1
1
Skupaj
-
1
1
Zmanjšano za slabitve
-
(1)
(1)
5.203
4.683
9.886
Skupaj krediti bankam
Analiza kreditne kakovosti kreditom bankam na dan 31. december 2010:
Depoziti drugim
bankam
Krediti drugim
bankam
Skupaj
Krediti, ki so nezapadli in
neslabljeni
- Evropska unija
- preostali svet
337
2
92
5.030
337
2
5.122
Skupaj
431
5.030
5.461
-
1
1
Skupaj
-
1
1
-
(1)
(1)
431
5.030
5.461
20. Krediti strankam in terjatve do strank
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
2011
23.601
23.601
876.103
916
12.354
845.233
2010
26.823
26.823
898.572
782
19.554
846.883
96
- odkupi terjatev
17.600
31.353
Skupaj krediti
899.704
925.395
Oslabitve
(72.804)
(61.514)
Skupaj neto stanje kreditov
826.900
863.881
Finančni instrumenti po Pogodbi o prodaji in ponovnem nakupu (repo pogodbe) so v prikazu
finančnega položaja prikazani kot dana posojila. 31. decembra 2011 ta posojila znašajo
12.311 tisoč EUR (2010: 19.554 tisoč EUR), medtem ko ocenjena vrednost teh finančnih
instrumentov 31. decembra 2011 znaša 8.082 tisoč EUR (2010: 18.194 tisoč EUR). Razen
finančnih instrumentov ima banka depozite v vrednosti 2.000 tisoč EUR (2010: 2.000 tisoč
EUR).
Gibanja slabitev kreditov prikazuje spodnja tabela:
Posamezniki
Podjetja
Krediti,
zavarovani z
Komerciali Okvirni vrednostnimi Komercialni Odkupi Skupaj
krediti krediti
papirji
krediti terjatev podjetja Skupaj
Stanje 1. januarja
2011
Dodatno oblikovane
/ ukinjene slabitve
Odpisane
neizterljive terjatve
Stanje 31.
decembra 2011
Skupinsko
slabljeni krediti
Posamično
slabljeni krediti
4.555
61
59
56.404
435
56.959
61.514
744
(11)
(16)
12.529
(223)
12.279
13.023
-
-
-
(1.733)
-
5.299
50
43
67.200
212
67.505
72.804
365
50
35
9.028
212
9.325
9.690
4.934
-
8
58.172
-
58.180
63.114
Posamezniki
(1.733) (1.733)
Podjetja
Krediti,
zavarovani z
Komerciali Okvirni vrednostnimi Komercialni Odkupi Skupaj
krediti krediti
papirji
krediti terjatev podjetja Skupaj
Stanje 1. januarja
2010
Dodatno oblikovane
/ ukinjene slabitve
Odpisane
neizterljive terjatve
4.299
78
2.318
39.575
422
42.393
46.692
261
(17)
(2.259)
17.184
19
14.927
15.188
(5)
-
-
(355)
(6)
(361)
(366)
97
Stanje 31.
decembra 2010
Skupinsko
slabljeni krediti
Posamično
slabljeni krediti
4.555
61
59
56.404
435
56.959
61.514
517
31
59
11.115
367
11.572
12.089
4.038
30
-
45.289
68
45.387
49.425
Zavarovanja kreditov glede na vrsto lahko po stanju konec leta prikažemo v spodnji tabeli:
2011
708.887
22.766
190.250
32.416
21.279
25.465
61.249
6.038
6.109
2010
706.945
13.828
260.377
23.810
13.654
18.500
23.212
13.172
7.143
1.074.459
1.080.641
Nepremičnine
Zastava premičnin
Vrednostni papirji
Zastava poslovnih deležev
Odstop terjatev
Depoziti
Prejeta poroštva
Garancije, izdane v dobro banke
Poroštvo države
Skupaj zavarovanja
Krediti, zavarovani z jamstvi Republike Slovenije, znašajo 22.140 tisoč EUR (2010: 25.060
tisoč EUR).
Finančni učinek poroštva je prikazan z razkritjem poroštvenih vrednosti, posebej (i) za tista
finančna sredstva, kjer so poroštvo in druga kreditna zavarovanja enaka ali višja od
knjigovodske vrednosti sredstva (zadostno zavarovani krediti) in (ii) za tista finančna
sredstva, kjer poroštvo in druga kreditna zavarovanja ne dosegajo knjigovodske vrednosti
sredstva (nezadostno zavarovani krediti).
Učinek poroštva na dan 31. 12. 2011 je sledeči:
Zadostno zavarovani
krediti
Komercialni krediti
Okvirni krediti
Krediti, zavarovani z vrednostnimi papirji
Komercialni krediti
Odkupi terjatev
Skupaj
Nezadostno zavarovani
krediti
Knjigovodska Poštena
vrednost
vrednost
vrednost
vrednost
kreditov
zavarovanja kreditov
zavarovanja
11.102
27.714
7.200
4.559
422
1.336
444
8.673
17.886
3.639
908
564.015
930.296
214.017
84.776
6.800
6.984
10.588
591.012
984.216
235.888
90.243
98
Učinek poroštva na dan 31. 12. 2010:
Zadostno zavarovani
krediti
krediti
vrednost
vrednost
kreditov
zavarovanja
vrednost
vrednost
kreditov
zavarovanja
Komercialni krediti
Okvirni krediti
Komercialni krediti
Odkupi terjatev
14.848
408
14.236
530.863
-
32.092
1.250
22.314
940.264
-
7.419
313
5.259
259.617
30.918
4.622
4.611
75.488
-
Skupaj
560.355
995.920
303.526
84.721
Banka upošteva vrednosti nepremičnin, ki jih določajo pooblaščeni ocenjevalci.
21. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Dolžniški vrednostni papirji - po odplačni vrednosti:
2011
69.559
56.400
13.159
2010
65.134
45.713
19.421
Skupaj
69.559
65.134
2011
65.134
19.684
2.242
(14.769)
(2.732)
2010
65.465
133
2.545
(459)
(2.550)
69.559
65.134
Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti:
Stanje 1. januarja
Nakupi
Obrestni prihodki
Dospelost
Prejete obresti
Stanje 31. decembra
Dolžniški vrednostni papirji imajo kupone s stalno in gibljivo obrestno mero. Banka nima
Analiza kreditne kakovosti finančnih sredstev v posesti do zapadlosti na dan 31. december
2011:
Državne obveznice
Nezapadle, neslabljene obveznice
AAA
AA- do AA+
11.199
42.139
Bančne
obveznice
7.082
6.077
Skupaj
18.281
48.216
99
Netržni
3.062
-
3.062
Skupaj obveznice
56.400
13.159
69.559
Skupaj obveznice v posesti do zapadlosti
56.400
13.159
69.559
Analiza kreditne kakovosti finančnih sredstev v posesti do zapadlosti na dan 31. december
2010:
Bančne
obveznice
Državne obveznice
Skupaj
AAA
AA- do AA+
Netržni
1.047
41.063
3.603
7.043
12.378
-
8.090
53.441
3.603
Skupaj obveznice
45.713
19.421
65.134
Skupaj obveznice v posesti do zapadlosti
45.713
19.421
65.134
22. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva
Zemljišča
Neopredmetena
in zgradbe Računalniki Oprema
sredstva Skupaj
Nabavna ali ovrednotena vrednost
Nabave
Odtujitve
Strošek oslabitve
6.998
45
(7)
7.036
1.229
138
(89)
1.278
2.054
9
(8)
2.055
Amortizacijski popravek vrednosti
Strošek amortizacije
Odtujitve
1.147
115
1.262
980
135
(88)
1.027
663
71
(8)
726
226
96
(47)
275
3.016
417
(143)
3.290
Čista knjižna vrednost na dan 31.
decembra 2011
5.774
251
1.329
228
7.582
495 10.776
59
251
(51)
(148)
(7)
503 10.872
Zemljišča in
Neopred.
zgradbe Računalniki Oprema sredstva Skupaj
Nabave
7.079
-
1.219
43
2.006
38
408
136
10.712
217
100
Odtujitve
Prevrednotenje
Strošek oslabitve
(55)
(26)
6.998
(107)
76
(2)
1.229
(4)
18
(4)
2.054
Odtujitve
Prevrednotenje
961
109
77
1.147
942
115
(106)
29
980
598
69
(4)
663
decembra 2010
5.851
249
(35)
(146)
(6)
33
(8)
(40)
495 10.776
1.391
186
77
(31)
(6)
226
2.687
370
(141)
100
3.016
269
7.760
Nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev:
Zemljišča in zgradbe Računalniki Oprema Skupaj
3.228
3.295
228
201
985
1.022
4.441
4.518
23. Naložbene nepremičnine
Gibanja naložbenih nepremičnin so:
Stanje 1. januarja
Nakupi
Prilagoditev poštene vrednosti
2011
1.528
(7)
2010
1.141
306
81
Stanje 31. decembra
1.521
1.528
Postavka drugi čisti poslovni dobički (pojasnilo 10) iz naložbenih nepremičnin vključuje
najemnine v znesku 100 tisoč EUR (2010: 93 tisoč EUR). V zvezi z naložbenimi
nepremičninami, ki so ustvarile prihodke od najemnin, je imela banka v tem letu 5 tisoč EUR
stroškov (leto 2010: 4 tisoč EUR).
Nabavna vrednost naložbene nepremičnine znaša 842 tisoč EUR (leto 2010: 874 tisoč EUR).
24. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih
družb
Factor – in, d. o. o.
Factor Projekt, d. o. o.
PV Naložbe, d. o. o.
2011
5.150
100
100
2010
2.207
100
100
101
Factor Projekt, d. o. o.
Skupaj
3
3
5.353
2.410
V letu 2011 je banka dokapitalizirala družbo Factor-in, d. o. o. s stvarnim vložkom v znesku
2.973 tisoč EUR, ki predstavlja pošteno vrednost zemljišča prenešenega iz banke na odvisno
družbo.
Banka ima naslednje odvisne družbe, ki so 100 - odstotno v njeni lasti:
PV Naložbe, d. o. o., Ljubljana
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba
Kapital
Bilančna vsota
31. december 2011
90
382
(292)
100
17.837
31. december 2010
104
343
(239)
100
8.732
Factor Projekt, d. o. o., Zagreb
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba
Kapital
Bilančna vsota
31. december 2011
133
190
(57)
3
1.328
31. december 2010
22
82
(60)
3
1.131
Factor Projekt, d. o. o., Ljubljana
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba
Bilančna izguba
Kapital
Bilančna vsota
31. december 2011
100
100
31. december 2010
100
100
Factor-in, d. o. o., Ljubljana
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba/dobiček
Kapital
Bilančna vsota
31. december 2011
1.671
1.771
(100)
5.150
25.998
31. december 2010
1.867
1.975
(108)
2.207
20.474
25. Odložene terjatve za davek od dohodka pravnih oseb
Na dan 1. januarja
Odprava pripoznanja finančnih sredstev razpoložljivih za
prodajo
Ponovno merjenje poštene vrednosti:
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, vključena v
kapital
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
2011
2.047
2010
1.695
(441)
(337)
41
486
83
605
102
Drugo
Na dan 31. decembra
1
1
2.134
2.047
V letu 2011 se je višina odloženih terjatev za davke v zvezi s prevrednotenjem finančnih
sredstev, razpoložljivih za prodajo na nižjo vrednost, povečalo za 527 tisoč EUR, kar pomeni
povečanje odloženih terjatev za davke z učinkom na izkaz poslovnega izida v višini 486 tisoč
EUR in povečanje odloženih davkov z učinkom na presežek iz prevrednotenja 41 tisoč EUR.
Terjatve za odloženi davek
Rezervacije za obveznosti in stroške
Poštena vrednost finančnih instrumentov
Amortizacija in vrednotenje osnovnih sredstev
2011
59
2.070
5
2010
59
1.983
5
Stanje 31. decembra
2.134
2.047
Vključeno skozi izkaz poslovnega izida
- rezervacije za obveznosti in stroške
- poštena vrednost finančnih instrumentov
- amortizacija in vrednotenje osnovnih sredstev
2.009
59
1.945
5
1.964
59
1.900
5
125
125
83
83
Vključeno v izkaz vseobsegajočega donosa
Med odloženimi terjatvami za davek od dohodka pravnih oseb je vključen:
 davek od oblikovanih,dodatnih rezervacij za zaposlene,
 davek od slabitev in prevrednotenja na nižjo vrednost preko kapitala, vrednostnih
papirjev razpoložljivih za prodajo,
 davek od nepriznanih odhodkov za obračunano amortizacijo, ki presega amortizacijo
na podlagi predpisanih stopenj in
 davek od davčno nepriznanih slabitev osnovnih sredstev v letu 2005.
Odložene obveznosti za davek so izračunane po stopnji 20 %.
26. Druga sredstva
Zaloge
Terjatve za bančne storitve
Predujmi dobaviteljem
Akontacija davka
Osnovna sredstva, prejeta za poplačilo kreditov
Druga finančna sredstva
Druga sredstva
Slabitve drugih sredstev
2011
36
296
840
2
489
4.740
2.025
(386)
2010
36
286
10
2
2.973
1.016
(349)
Skupaj druga sredstva
8.042
3.974
Gibanja slabitev za druga sredstva:
103
Stanje 1. januarja
Oblikovane slabitve v letu
Stanje 31. decembra
2011
349
37
2010
343
6
386
349
Znesek v višini 4.740 tisoč EUR je terjatev za plačilo po izvršeni pogodbi o ustanovitvi
prodajne opcije in je bil plačan v januarju 2012.
27. Finančne obveznosti do centralne banke
2011
77.058
2010
40.009
Skupaj
77.058
40.009
Banka sodeluje pri operacijah glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja Evropske centralne
banke. Tovrstne operacije predstavljajo enega izmed temeljev denarne politike Eurosistema.
28. Vloge bank
Vloge drugih bank
2011
50.474
2010
39.240
Skupaj
50.474
39.240
2011
130.544
14.432
116.112
2010
159.693
5.995
153.698
42.314
148
42.166
56.582
232
56.350
122.943
122.943
141.862
141.862
Tuje osebe:
- transakcijski računi
- depoziti
21.695
909
20.786
23.996
2.925
21.071
Fizične osebe:
77.175
73.572
Vloge bank so obrestovane s stalno obrestno mero.
29. Vloge strank, ki niso banke
Podjetja:
- depoziti
Finančne organizacije:
- depoziti
Javni sektor:
- depoziti
104
- depoziti
Skupaj
5.147
72.028
906
72.666
394.671
455.705
Vloge strank so obrestovane s stalno obrestno mero.
30. Krediti bank
Domače banke
EUR 3 m, gibljiva obrestna mera, kredit zapade 2011
EUR, stalna obrestna mera, kredit zapade 2014
Obrestna mera %
2011
2010
EURIBOR + 1,5
EURIBOR + 2,25
EURIBOR + 2,65
EURIBOR + 2,25
EURIBOR + 0,95
EURIBOR + 1
EURIBOR + 1,2
EURIBOR + 0,75
EURIBOR + 0,975
EURIBOR + 1,5
EURIBOR + 0,75
EURIBOR + 0,55
EURIBOR + 0,6
EURIBOR + 0,725
EURIBOR + 1,5
EURIBOR + 0,45
EURIBOR + 0,725
EURIBOR + 0,375
EURIBOR + 1,6
EURIBOR + 4
EURIBOR + 2,01
EURIBOR + 1,78
EURIBOR + 2,18
EURIBOR + 0,587
EURIBOR + 2,5
EURIBOR + 1,5
EURIBOR + 2,33
EURIBOR + 2,48
EURIBOR + 2,74
EURIBOR + 0,2
EURIBOR + 0,55
EURIBOR + 3,75
EURIBOR + 2,75
EURIBOR + 2,62
EURIBOR + 1,8
EURIBOR + 1,95
5,84
7.053
3.999
5.003
302
1.755
5.047
20.157
3.751
25.650
11.727
11.229
5.610
653
5.251
6.218
10.080
14.980
13.903
2.443
2.014
4.765
4.990
7.236
9.984
9.977
10.240
30.114
2.004
6.045
2.125
5.027
9.008
10.038
6.702
3.401
3.999
5.002
904
5.063
2.839
5.033
200
20.102
5.001
15.064
14.029
6.008
853
6.416
2.640
2.010
5.054
8.034
9.990
9.983
-
105
USD 6m, gibljiva obrestna mera, kredit zapade 2013
USDLIBOR + 3
Skupaj
Krediti - tuje banke
6.240
6.076
210.257
208.764
Obrestna mera %
2011
2010
EURIBOR + 3
EURIBOR + 0,75
EURIBOR + 3
EURIBOR + 3
EURIBOR + 4
2.001
2.005
5.002
4.999
5.014
1.999
2.002
-
9.008
14.014
219.265
222.778
Obrestna mera %
2011
2010
EURIBOR + 0,825
-
1.673
-
1.673
Skupaj
Skupaj krediti bank
31. Krediti strank, ki niso banke
Domače finančne organizacije
Skupaj
32. Dolžniški vrednostni papirji
Obrestna mera %
Obveznice
FB11 – EUR, gibljiva obrestna mera, zapadlost leta 2020
FB14 – EUR, stalna obrestna mera, zapadlost leta 2012
FAC15 - EUR, stalna obrestna mera, zapadlost 2015
6 m Euribor+1,5
4,0
6 m Euribor+0,6
6 m Euribor+1,6
6 m Euribor+1,6
3,25
Skupaj
Potrdila o vlogah
EUR, stalna obrestna mera, zapadlost leta 2012
EUR, gibljiva obrestna mera, zapadlost leta 2011
3,5
4,4
4,5
1,9
2,9
3,8
4,2
6 m Euribor+0,5
2011
2010
13.034
12.326
13.206
7.357
101.376
13.030
12.326
25.059
13.180
7.355
100.996
147.299
171.946
5.712
3.082
3.568
-
3.530
3.546
3.071
2.174
5.924
106
Skupaj
12.362
18.245
Skupaj
159.661
190.191
V letu 2010 so bile izdane 5-letne obveznice z jamstvom Republike Slovenije v višini
100.000.000 EUR. Kuponska obrestna mera znaša 3,25 %, ob izdaji je bil donos do dospetja
3,265 %. Obveznice imajo bonitetno oceno Aa2 (Moody's), kotirajo pa na Luksemburški
borzi.
33. Podrejene obveznosti
Datum
dospetja
Datum izdaje
FB09 - EUR, stalna obrestna mera,
dospe 2014
FB15 - EUR 6m, gibljive obresti,
dospe 2012
FB16 – EUR, obveznice s stalno
obrestno mero
FB22 – EUR, 6m, gibljive obresti,
dospe 2016
FB24 - EUR, obveznica s stalno
obrestno mero, dospe 2018
Skupaj
Obrestna
mera
2011
2010
4,8
EURIBOR
+ 1,05
6.050
6.050
9.020
9.017
5.168
5.169
5.785
5.782
6.519
-
32.542
26.018
26-jul-04
26-jul-14
1-jun-06
1-jun-12
30-nov-06
-
1-jun-09
1-jun-16
5,75
EURIBOR
+ 4,75
15-dec-11
15-dec-18
6,5
Obveznica FB16 je hibridna s statusom kapitala prvega reda in brez datuma zapadlosti.
Banka je 15. decembra 2011 v ponudbi, naslovljeni na manj kot 100 fizičnih ali pravnih oseb,
ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja, izdala podrejeno imensko obveznico,
nominirano v EUR v nematerializirani obliki z oznako FB 24. Nominalna vrednost enega lota
obveznice je 1.000,00 EUR, celotni znesek emisije je 6.500 tisoč EUR. Datum dospetja
zadnjega izplačila iz obveznice je 15. december 2018.
Obrestna mera na glavnico je nespremenljiva in znaša 6,5 %. Obresti dospevajo v plačilo
enkrat letno za nazaj, 15. decembra do dospetja obveznice. Nominalna vrednost glavnice
dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice, to je 15. decembra 2018.
Obveznice so bile izdane zaradi vključitve v izračun dodatnega kapitala I skladno z Zakonom
o bančništvu in Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic.
Obveznosti iz obveznic so podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na
podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II.
Drugih pravic, vključno z možnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev,
obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo pravice do udeležbe pri dobičku izdajatelja.
Obveznice ne vsebujejo klavzul, s katerimi bi si izdajatelj pridobil pravico do odpoklica
vrednostnih papirjev pred njihovo dospelostjo. Imetnik obveznic nima pravice zahtevati od
izdajatelja predčasnega unovčevanja terjatev iz obveznic pred roki, določenimi z
amortizacijskim načrtom.
107
34. Rezervacije
Rezervacije za garancije
in prevzete obveznosti
Rezervacije Obveznosti
za pravne za zaslužke
tožbe zaposlencev
Na dan 31. decembra 2009/1. januarja 2010
2.099
2.004
294
Oblikovanje / sprostitve rezervacij
Poraba oblikovanih rezervacij
(611)
-
(17)
(1.987)
4
Na dan 31. decembra 2010/1. januarja 2011
1.488
-
298
9
-
4
1.497
-
301
Rezervacije za garancije in prevzete obveznosti predstavljajo potencialne obveznosti banke za
njihovo plačilo.
Banka je imela konec leta 2009 oblikovane rezervacije za sodni postopek iz leta 2006 v
znesku 2.004 tisoč EUR. Aprila 2010 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo sodbo, s
katero je ugodilo reviziji, ter naložilo banki plačilo v višini 1.987 tisoč EUR.
Rezervacije za zaposlence vključujejo obveznost banke za izplačilo jubilejnih nagrad in
odpravnin ob upokojitvi, izračuna jih aktuar.
35. Odložene obveznosti za davek
2011
672
2010
726
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, vključena v kapital
- naložbene nepremičnine
272
(9)
(36)
(18)
Na dan 31. decembra
935
672
Na dan 1. januarja
Vključeno v kapital
- prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev
558
377
567
105
Skupaj
935
672
Odložene obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb vključujejo obračunane obveznosti iz
ponovno izmerjene poštene vrednosti osnovnih sredstev in naložbenih vrednostnih papirjev,
ki so knjižene na presežku iz prevrednotenja.
108
36. Druge obveznosti
Obveznosti za davek
Obveznosti do dobaviteljev
Nakazila v tujino
Pasivne časovne razmejitve:
-nefinančne
-finančne
Obveznosti za bruto plače in nadomestila plač
Druge obveznosti
2011
70
224
1.058
614
570
44
266
278
2010
73
513
46
504
457
47
258
329
Skupaj
2.510
1.723
Znesek v višini 1.058 tisoč EUR je obveznost iz naslova nakupa dolžniškega finančnega
instrumenta, razporejenega v portfelj AFS, ki je bila poravnana v januarju 2012.
37.
Osnovni kapital in kapitalske rezerve
Kapitalske
Skupaj
rezerve
11.577
40.749 52.326
40.749 52.326
11.577
Število delnic Navadne delnice
Na dan 1. januarja 2011
1.387.152
1.387.152
Kapitalske
Skupaj
rezerve
11.577
40.749 52.326
40.749 52.326
11.577
Število delnic Navadne delnice
1.387.152
1.387.152
Izdani delniški kapital banke sestavlja 1.387.152 navadnih kosovnih delnic. Vse delnice so v
celoti vplačane.
Banka v okviru svojih tržnih dejavnosti in rednega trgovanja z lastniškimi vrednostnimi
papirji niti ne kupuje niti ne prodaja lastnih delnic.
38. Presežek iz prevrednotenja
2011
2010
2.229
2.268
1.011
86
Skupaj
3.240
2.354
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi
Na dan 1. januarja
Prevrednotenje osnovnih sredstev
Amortizacija osnovnih sredstev
2011
2.268
(47)
2010
2.339
(66)
(24)
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi
Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi,
razpoložljivimi za prodajo
109
Odloženi davek od dohodka pravnih oseb
Na dan 31. decembra
8
2.229
19
2.268
Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi,
razpoložljivimi za prodajo
Na dan 1. januarja
Dobiček/izguba zaradi spremembe poštene vrednosti
Prenos na izkaz poslovnega izida
Odloženi davek
Na dan 31. decembra
2011
86
1.254
(99)
(230)
1.011
2010
561
(592)
117
86
Rezerve iz dobička
Zakonske rezerve
Statutarne rezerve
Druge rezerve
2011
42.303
1.656
11.577
29.070
2010
37.182
1.656
11.577
23.949
Zakonske rezerve
Na dan 1. januarja
1.656
1.656
Na dan 31. decembra
1.656
1.656
Statutarne rezerve
Na dan 1. januarja
Prenos iz zadržanega dobička
11.577
-
10.870
708
Na dan 31. decembra
11.577
11.577
Druge rezerve
Na dan 1. januarja
23.949
5.121
21.804
2.145
Na dan 31. decembra
29.070
23.949
Zadržani dobiček in čisti dobiček poslovnega leta
Na dan 1. januarja
Dobiček poslovnega leta
Presežek iz amortizacije osnovnih sredstev
Razporeditev v statutarne rezerve
Razporeditev v druge rezerve
11.163
1.258
38
(5.121)
8.166
5.830
20
(708)
(2.145)
7.338
11.163
39. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
Na dan 31. decembra
110
Zakonske rezerve so poleg rezerv za lastne delnice, statutarnih in drugih rezerv iz dobička,
namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let predvsem za poravnavanje morebitnih
izgub v prihodnosti.
Banka lahko skladno s statutom družbe oblikuje statutarne rezerve v višini 100 % osnovnega
kapitala banke. Banka lahko v posameznem poslovnem letu nameni v rezerve največ 30 %
čistega dobička. Statutarne rezerve se lahko porabijo za pokritje čiste izgube poslovnega leta
in pokritje prenesene izgube, za rezerve za lastne delnice in za povečanje osnovnega kapitala
iz sredstev banke.
Banka oblikuje tudi druge rezerve iz dobička v višini največ do 60 % zneska čistega dobička
poslovnega leta, ki ostane po oblikovanju statutarnih in zakonskih rezerv. Druge rezerve iz
dobička se lahko uporabijo za vse zakonsko dovoljene namene, razen za izplačila med
delničarje ali druge osebe.
40.
Prevzete in potencialne obveznosti
Pravni postopek. Občasno in med običajnim poslovanjem lahko pride do terjatev zoper
banko. Vodstvo na podlagi lastne presoje ter notranjega in zunanjega strokovnega svetovanja
meni, da v zvezi s terjatvami ne bo povzročena materialna izguba, zato ti računovodski izkazi
tega ne obravnavajo.
Prevzete obveznosti za naložbe v osnovna sredstva: V letu 2011 in letu 2010 banka ni
imela nikakršnih prevzetih obveznosti za nakupe zgradb in opreme.
Potencialne obveznosti: Osnovni namen teh instrumentov je zagotovilo banke, da bodo
sredstva stranki na voljo, ko jih bo zahtevala. Garancije, ki pomenijo nepreklicno zagotovilo,
da bo banka plačala, če stranka ne more izpolniti svojih obveznosti do tretjih strank, imajo
enako kreditno tveganje kot krediti. Akreditivi, ki so pisna zaveza banke v imenu njene
stranke in pooblaščajo tretjo stranko, da pri banki po posebnih pogojih črpa sredstva do
določenega zneska, so zavarovani s pošiljkami blaga, na katere se nanašajo.
Potrebna gotovinska sredstva po garancijah so precej manjša od zneskov prevzetih
obveznosti, ker banka na splošno ne pričakuje, da bi tretja stranka črpala sredstva na podlagi
take pogodbe.
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov pomenijo neizvedeni del okvirnih limitov, limitov
na transakcijskih računih in nečrpanih, že odobrenih kreditov. Okvirni limiti se lahko črpajo v
obliki kreditov, garancij ali akreditivov. Glede kreditnega tveganja prevzetih obveznosti za
odobritev kredita je banka potencialno izpostavljena izgubi v znesku, ki je enak vsem
neizkoriščenim prevzetim obveznostim skupaj. Verjetni znesek izgube, ki ga sicer ni lahko
vrednostno opredeliti, pa je precej manjši od vseh neizrabljenih prevzetih obveznosti skupaj,
ker je večina prevzetih obveznosti za odobritev kredita nepredvidena in odvisna od tega, kako
stranka upošteva posebna pravila kreditiranja. Ker je nekaj kreditnega tveganja povezanega s
preostalim delom prevzete obveznosti, se tveganje šteje za zmerno, ker izhaja iz možnosti, da
bo stranka črpala neizkoriščene dele odobrenega kredita in da tako črpanega kredita ob
zapadlosti ne bo plačala. Banka spremlja ročnost kreditov, za katere je prevzela obveznosti,
ker dolgoročnejše prevzete obveznosti na splošno pomenijo višjo stopnjo kreditnega tveganja
kot kratkoročnejše prevzete obveznosti. Celotni odprti pogodbeni znesek prevzetih obveznosti
za odobritev kredita ne pomeni nujno tudi potrebnih gotovinskih sredstev v prihodnosti, ker
bodo mnoge od teh prevzetih obveznosti potekle ali bodo končane, ne da bi jih sploh bilo
treba plačati.
Naslednja preglednica je prikaz pogodbenih zneskov bančnih potencialnih obveznosti:
111
Finančne garancije
- zapadlost do enega leta
- zapadlost nad eno leto
Storitvene garancije
2011
51.777
21.474
30.303
72.435
16.887
55.548
2010
29.943
10.869
19.074
36.104
6.546
29.558
Prevzete obveznosti iz odobrenih storitvenih limitov
- prvotni rok zapadlosti do enega leta
- prvotni rok zapadlosti nad eno leto
Akreditivi
Spot posel
Spot posel
11.285
4.991
6.294
28.135
16.019
12.116
12.937
7.643
5.294
175
175
12.910
12.910
37.240
3.212
34.028
2.264
2.137
127
98
98
176.744
118.559
(1.497)
(1.488)
Skupaj
Rezervacije za garancije in obveznosti (pojasnilo 34)
Poštena vrednost finančnih garancij v letu 2011 bi znašala 458 tisoč EUR (v letu 2010: 287
tisoč EUR).
7. Druga pojasnila (Pojasnila od 41 do 45)
41.
Dividenda na delnico
Izplačljive dividende se obračunajo šele potem, ko jih je potrdila letna skupščina delničarjev.
Obračunane so v osnovnem kapitalu kot namensko porabljeni del zadržanega dobička.
Banka s sklepom skupščine delničarjev v maju 2011 ni izplačala dividend delničarjem za leto
2010.
42.
Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Za namene izkaza denarnih tokov so med denarna sredstva in denarne ustreznike vključena
stanja teh postavk z zapadlostjo do 90 dni:
Stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 16)
Denar v blagajni (pojasnilo 16)
Krediti bankam (pojasnilo 19)
2011
17.968
1
7.205
2010
24.564
5.010
Skupaj
25.174
29.574
112
43. Posli med povezanimi strankami
Stranke na splošno veljajo za povezane, če jih obvladuje isti subjekt, ali če ena stranka lahko
obvladuje drugo stranko ali če lahko nanjo močno vpliva pri sprejemanju finančnih ali
poslovnih odločitev. Pri obravnavanju posameznega možnega razmerja povezane stranke
namenjamo pozornost vsebini razmerja in ne le pravni obliki.
Spodnja tabela prikazuje posle s povezanimi osebami na dan 31. decembra 2011:
Člani uprave
in
Pomembnejši
nadzornega
delničarji
sveta
Bruto zneski kreditov strankam
- (pogodbene obrestne mere)
Oslabitve kreditov strankam
Transakcijski računi
Dolžniški vrednosti papirji banke
Prejeti depoziti
Rezervacije za izvenbilančne obveznosti
Druge obveznosti
Odvisne
družbe
4.424
(7-7 %)
87
(2,74-5,9 %)
41.356
(2-3,5 %)
15
-
3
-
-
20
(3,33 %)
698
(0,9-4, 5%)
20
719
21
(0,1 %)
-
10
1
516
(0,2-4 %)
1
-
Člani uprave
in
Pomembnejši
nadzornega
delničarji
sveta
Prejeti depoziti
Druge obveznosti
5.070
(5,25 %)
17
-
98
(2,74-5,9 %)
4
-
10
2
20
(2,76 %)
523
(3,8-4,3 %)
1
Odvisne
družbe
28.864
(2-3 %)
378
15
(0,1 %)
681
(0,2-3,6 %)
1
1
V letu 2011 so bile v izkazu poslovnega izida zajeti ti prihodki in odhodki s povezanimi
osebami:
Prihodki za obresti
Odhodki za obresti
Člani uprave
in
Pomembnejši
nadzornega Odvisne
delničarji
sveta družbe
358
4
772
26
13
113
Slabitve
Administrativni in drugi stroški
1
-
488
(340)
-
osebami:
Prihodki za obresti
Odhodki za obresti
Slabitve
Člani uprave
in
Pomembnejši
nadzornega
delničarji
sveta
110
6
22
(17)
2
(4)
-
-
Odvisne
družbe
688
10
(44)
-
551
-
Člani uprave
in
Pomembnejši
nadzornega
delničarji
sveta
9.350
4
9.996
15
Odvisne
družbe
14.790
2.298
Pregled danih posojil in prejetih odplačil povezanim osebam v letu 2011:
Zneski odobrenih kreditov v tekočem letu
Zneski odplačanih kreditov v tekočem letu
Člani uprave
in
Pomembnejši
nadzornega
delničarji
sveta
8.031
6
3.033
53
Odvisne
družbe
20.964
14.663
Prejemki uprave in članov nadzornega sveta so razvidni iz spodnje tabele:
Boris Pesjak
Fiksni prejemki
Premije za pokojninsko zavarovanje
Povračila stroškov
Skupaj prejemki v letu 2011
Ciril Dragonja
120
2
3
125
Boris Pesjak
Fiksni prejemki
120
2
2
124
Ciril Dragonja
139
2
Dušan
Valenčič
119
2
2
123
Dušan
Valenčič
136
134
2
2
114
3
144
2
140
Letno nadomestilo
Nadzorni svet
Dr. Peter Falatov
Vera Mihatovič
Bogdan Lipovšek
Andrej Ručigaj
Jožica Potočnik
Sejnine
3
2
2
2
2
9
8
5
6
6
11
34
Letno nadomestilo
Nadzorni svet
Dr. Peter Falatov
Vera Mihatovič
Bogdan Lipovšek
Andrej Ručigaj
Jožica Potočnik
2
138
Sejnine
3
2
2
2
2
9
8
5
8
6
11
36
V letu 2011 so znašala izplačila članom uprave skupaj 359 tisoč EUR (leta 2010: 409 tisoč
EUR), - vsa izplačila so bila fiksna. Izplačila članom nadzornega sveta v letu 2011 so znašala
45 tisoč EUR (2010: 47 tisoč EUR). Skupni znesek prejemkov, ki so jih prejeli delavci banke,
zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe znaša 2.317
tisoč EUR (v letu 2010: 2.332 tisoč EUR).
Stanje posojil, ki jih je banka odobrila delavcem, za katere ne velja tarifni del kolektivne
pogodbe, je konec leta 2011 znašalo 1.423 tisoč EUR (2010: 1.024 tisoč EUR). Znesek
odplačil iz vračil kreditov je bil 248 tisoč EUR (2010: 325 tisoč EUR). Povprečna obrestna
mera za posojila je bila konec leta 2011 2,99 odstotka (2010: 2,14 odstotka).
44. Plačilo revizorjem
Banka je revizijski družbi plačala te zneske:
Revizijski stroški
Druge opravnine
Skupaj
2011
50
29
2010
46
61
79
107
115
45. Dogodki po datumu bilance stanja
Banka je v januarju 2012 zaradi vključitve v izračun temeljnega kapitala izdala zamenljive
obveznice (hibridni instrument temeljnega kapitala). Obveznice nimajo dospetja in obveznosti
izplačila obresti, so podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi
vseh podrejenih dolžniških instrumentov, ki so vključeni v dodatni kapital I in dodatni kapital
II, ter dajejo imetniku obveznic in izdajatelju možnost konverzije v navadne delnice
izdajatelja. Skupna nominalna vrednost izdaje zamenljivih obveznic znaša do 10,02 mio.
EUR.
116
Revizorjevo poročilo
117
118
Skupina Factor banka
Konsolidirani računovodski izkazi 2011
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Factor banka
Računovodski izkazi za leto 2011, sestavljeni skladno z
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU
119
Splošne informacije
Skupino Factor banka (v nadaljevanju skupina) sestavljajo banka ter odvisne družbe PV
Naložbe, d. o. o., Factor Projekt, d. o. o., Zagreb, in Factor-in, d. o. o., Factor Projekt d. o. o,
Ljubljana.
Banka posluje kot specializirana banka, ki se ukvarja s financiranjem podjetij, mednarodnimi
plačili, faktoringom, zasebnim bančništvom in trgovanjem na borzi. Sedež uprave je v
Ljubljani. Banka nima poslovalnic, ker ne posluje s fizičnimi osebami. Poslovanje banke je
organizirano na dveh glavnih področjih in sicer:


bančni posli za podjetja (krediti pravnim osebam in depoziti pravnih oseb,
transakcijski računi itd.)
finančni trgi (zakladniški posli, investicijsko bančništvo).
Banko zastopa predsednik uprave Boris Pesjak.
Banka ima trenutno 2,14 - odstotni tržni delež na slovenskem bančnem trgu. Je regionalna
banka, ki posluje izključno s svojega sedeža v Ljubljani. Ljubljana z okolico je potencialno
največji bančni trg v Sloveniji. Glavni konkurenti Factor banke so druge manjše banke v
regiji.
Računovodski izkazi so izraženi v evrih (EUR). Nadzorni svet je dne 27. marca 2012 potrdil
računovodske izkaze za objavo.
Naslov sedeža banke je:
Tivolska cesta 48
1000 Ljubljana
Slovenija
Delnice banke ne kotirajo na domači ali mednarodni borzi, so pa izdane obveznice banke
uvrščene na trg Ljubljanske borze ter Luksemburške borze.
120
Izjava o odgovornosti uprave
Uprava potrjuje, da je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov za leto do 31. decembra
2011 ter za priložene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim usmeritvam.
Uprava je odgovorna za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov v skladu z
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija, ter
slovenskima zakonoma o gospodarskih družbah in o bančništvu, z namenom, da verodostojno
prikaže finančno stanje in računovodske izkaze banke za 31. 12. 2011.
Uprava nadalje potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve in
da so bile računovodske ocene pripravljene po načelih preudarnosti in dobrega vodenja.
Razen tega uprava potrjuje, da so računovodski izkazi banke skupaj s pojasnili pripravljeni ob
domnevi, da bo banka še naprej delovala v nezmanjšanem obsegu ter v skladu z veljavnimi
predpisi in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska
unija.
Uprava je tudi odgovorna za ustrezne računovodske postopke, sprejemanje ustreznih
varnostnih ukrepov ter preprečevanje in odkrivanje goljufij in drugih nepravilnosti ali
nezakonitih dejanj.
Davčni organi lahko revidirajo poslovanje banke kadarkoli v petih letih po izdaji davčne
odločbe, kar ima lahko za posledico dodatno davčno obveznost, zamudne obresti in globe v
zvezi z davkom od dohodka ali z drugimi davki ali dajatvami. Uprava ne ve za kakršnekoli
okoliščine, ki bi v zvezi s tem lahko povzročile morebitno materialno odgovornost.
Dušan Valenčič,
član uprave
Ciril Dragonja,
član uprave
Boris Pesjak,
predsednik uprave
Ljubljana, dne 27. marca 2012
121
Konsolidirani izkaz finančnega položaja
Sredstva
Krediti:
krediti bankam
krediti strankam, ki niso banke
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in
ustavljeno poslovanje
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb:
terjatve za davek
odložene terjatve za davek
Druga sredstva
Obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
vloge bank
vloge strank, ki niso banke
krediti bank
krediti strank, ki niso banke
dolžniški vrednostni papirji
podrejene obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb:
obveznosti za davek
odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
Kapital
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Čisti dobiček/ izguba poslovnega leta
Pojasnila
16
17
18
19
20
21
Stanje 31. decembra
2011
2010
1.043.572
1.082.564
18.230
24.829
25.464
45.365
70.920
70.018
805.642
840.866
9.942
5.471
795.700
835.395
69.559
65.134
22
23
24
23
8.061
7.432
18.875
228
2.479
7.594
18.140
269
25
6.397
4.143
1.914
2.229
8.621
2.552
408
2.144
5.318
36
37
938.617
77.058
175
856.076
50.474
394.134
219.265
159.661
32.542
1.798
937
937
2.573
979.885
40.009
358
934.903
39.240
455.003
222.778
1.673
190.191
26.018
1.786
878
138
740
1.951
38
38
39
40
40
104.955
11.577
40.749
3.245
47.767
1.617
102.679
11.577
40.749
2.624
43.078
4.651
1.043.572
1.082.564
26
27
28
17
29
30
31
32
33
34
35
Skupaj obveznosti in kapital
Pojasnila na 129. do 207. strani so sestavni del računovodskih izkazov.
122
Konsolidiran izkaz poslovnega izida
Pojasnila
Stanje 31. decembra
2011
2010
Prihodki za obresti
Odhodki za obresti
5
5
55.546
(33.378)
57.820
(28.621)
Čiste obresti
Odhodki za opravnine (provizije)
5
7
6
6
22.168
557
2.691
(410)
29.199
249
2.144
(526)
Realizirani dobički/ izgube iz finančnih sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Čisti dobički/ izgube iz finan. sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju
Čisti dobički/ izgube iz tečajnih razlik
Čisti dobički/ izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Drugi poslovni dobički
Druge poslovne izgube
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih
in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski
metodi
Čisti dobiček/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti
za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi
DOBIČEK/ IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
ČISTI DOBIČEK/ IZGUBA IZ REDNEGA
POSLOVANJA
6
2.281
1.618
8
(1.788)
167
9
713
189
158
127
10
11
11
12
(34)
1.098
(530)
(7.246)
(450)
(14)
(15.312)
(5)
1.868
(437)
(7.632)
(394)
623
(18.707)
(54)
-
233
1.811
(194)
8
6.842
(1.483)
1.617
5.359
13
14
15
123
Konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
Stanje 31. decembra
2011
2010
1.617
5.359
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSI PO OBDAVČITVI
621
(276)
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz preverednotenja v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Dobički/izgube pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala
(48)
7
(90)
-
7
-
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v
zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja
817
1.254
(254)
(254)
Prenos dobičkov/izgub iz presežka prevrednotenja v poslovni izid
(437)
-
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
(155)
68
2.238
5.083
Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja
124
Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2011
Ozn.
post.
1
Osnovni
kapital
VSEBINA
2
Kapitalske
rezerve
3
Zadržani dobiček oz.
izguba (vključno s
čistim
Rezerve iz dobičkom/izgubo
dobička
poslovnega leta)
Presežek iz
prevrednotenja
4
5
6
7
Skupaj
kapital
8
1
11.577
40.749
2.624
37.194
10.535
102.679
2
-
-
621
-
1.617
2.238
3
4
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
Drugo
-
-
-
5.121
-
(5.121)
38
38
5
11.577
40.749
3.245
42.315
7.069
104.955
125
Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2010
Ozn.
post.
1
Osnovni
kapital
VSEBINA
2
Kapitalske
rezerve
3
Zadržani dobiček oz.
izguba (vključno s
čistim
Rezerve iz dobičkom/izgubo
dobička
poslovnega leta)
Presežek iz
prevrednotenja
4
5
6
7
Skupaj
kapital
8
1
11.577
40.749
2.900
34.341
8.010
97.577
2
-
-
(276)
-
5.359
5.083
3
4
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
Drugo
-
-
-
2.853
-
(2.853)
19
19
5
11.577
40.749
2.624
37.194
10.535
102.679
126
Konsolidirani izkaz denarnih tokov v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011
(po neposredni metodi oziroma različici I)
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti
Plačane obresti
Prejete dividende
Prejete opravnine (provizije)
Plačane opravnine (provizije)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
Čisti dobički/izgube iz trgovanja
Plačila zaposlencem in dobaviteljem
Drugi prejemki
Drugi izdatki
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
sredstev in obveznosti
(Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih
ekvivalentov)
Stanje 31. decembra
2011
2010
43.018
(32.939)
515
2.723
(416)
46.800
(26.535)
208
2.208
(502)
688
1.202
(447)
2.770
(7.312)
1.280
(532)
(1.035)
(88)
(7.568)
1.815
(2.426)
9.348
14.079
32.352
(51.908)
4
(95)
17.656
9.309
(8.392)
32.708
(49.320)
(34.489)
(2.567)
(7.057)
(48.636)
(1.352)
24.039
22.645
37.034
(15.055)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje sredstev pri centralni banki
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih
trgovanju
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov
Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratk. sredstev v posesti za
prodajo
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev
Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti:
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne
banke
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po
odplačni vrednosti
(239)
(31)
(55.735)
(4.651)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih
papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
(30.541)
42.763
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti
Denarni tokovi pri poslovanju
845
(6.936)
(381)
(15.184)
(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb
Neto denarni tokovi pri poslovanju
(1.756)
(8.692)
(934)
(16.118)
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju
17.541
3.009
127
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin)
40
17.501
(19.944)
3.009
(3.339)
(201)
(3.070)
(59)
(136)
(19.684)
(2.403)
(133)
(330)
6.500
6.500
6.500
-
241
420
Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
(4.595)
(16.448)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
(Pojasnilo 43)
29.584
45.612
25.230
29.584
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
Neto denarni tokovi pri naložbenju
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
Neto denarni tokovi pri financiranju
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in
njihove ustreznike
128
Pojasnila k računovodskim izkazom Skupine Factor banka
(v pojasnilih so vsi zneski prikazani v tisoč EUR)
1. Računovodske usmeritve
V nadaljevanju so navedene temeljne računovodske usmeritve, sprejete za izdelavo teh
računovodskih izkazov. Če ni posebej drugače navedeno, so bile te usmeritve dosledno
uporabljene za vsa predstavljena računovodska obdobja.
1.1. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi so bili sestavljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja (v nadaljevanju MSRP), ki jih je sprejela EU.
V nadaljevanju navedene usmeritve so bile dosledno uporabljene za vsa predstavljena
računovodska obdobja.
Računovodski izkazi so bili izdelani ob upoštevanju izvirnih vrednosti, spremenjenih s
prevrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, zgradb in zemljišč, naložbenih
nepremičnin ter finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Izdelava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo nekaterih pomembnih
računovodskih ocen. Poleg tega mora pri uporabi računovodskih usmeritev družbe tudi uprava
dati svojo presojo. Področja, ki so zahtevnejša ali vključujejo več presoje, oziroma področja,
na katerih so domneve in ocene pomembne za računovodske izkaze, so razkrita v pojasnilu 2.
Novi Mednarodni računovodski standardi računovodskega poročanja
V poslovnem letu je banka izvajala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki sta jih
izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in Odbor za pojasnjevanje
mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), katerih uporaba je obvezna
za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2011 in jih je sprejela Evropska unija.
Za banko navedeni novi standardi in razlage veljajo od 1. januarja 2011 dalje:
Sprememba IAS 24, Razkrivanje povezanih strank (izdana v novembru 2009 in velja za letna
obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2011). MRS 24 je bil revidiran v letu 2009 tako:
(a) da je bila poenostavljena opredelitev povezane stranke, da je bil pojasnjen njen predvideni
pomen in da so bile odpravljene nedoslednosti; (b) da so bile delno izvzete zahteve po
razkritju za subjekte, ki so povezani z državo. Na podlagi revidiranega standarda banka
razkriva tudi pogodbene obveznosti glede nabave in prodaje blaga ali storitev njenim
povezanim strankam.
Izboljšave Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (izdane maja 2010 in
veljavne od 1. 1. 2011). Izboljšave vsebujejo bistvene spremembe in pojasnila tehv naslednjih
standardih in razlagah: MSRP 1 je bil spremenjen (i) da se lahko knjigovodska vrednost po
prejšnjih Splošno sprejetih računovodskih načelih (GAAP) uporablja kot domnevna vrednost
posameznega opredmetenega ali neopredmetenega sredstva, če je bilo tako sredstvo
uporabljeno v poslih, v katerih se spreminjajo cene, (ii) da se lahko prevrednotenje na podlagi
poslovnega dogodka uporablja kot domnevna vrednost opredmetenega sredstva, tudi če
prevrednotenje nastane v obdobju računovodskih izkazov po prvem MSRP in (iii) da mora
129
prvi uporabnik pojasniti spremembe v računovodskih usmeritvah ali v izvzetjih iz MSRP 1
med vmesnim poročilom po prvem MSRP in računovodskimi izkazi po prvem MSRP; MSRP
3 je bil spremenjen (i) zaradi merjenja po pošteni vrednosti (če drugi standardi MSRP ne
zahtevajo druge podlage za merjenje) obvladovanih deležev, ki niso obstoječi lastniški delež
ali imetniku ne dajejo pravice do sorazmernega deleža čistega premoženja ob likvidacij, (ii)
zaradi urejanja plačil deležev, ki niso bila zamenjana ali so bila prostovoljno zamenjana
zaradi poslovne združitve in (iii) za pojasnilo, da bodo obvezna plačila iz poslovnih združitev,
nastala pred začetkom veljavnosti revidiranega MSRP 3 (izdanega januarja 2008), obračunana
v skladu z navodilom iz prejšnje različice MSRP 3; MSRP 7 je bil spremenjen v pojasnilo
zahtev po razkritju, zlasti (i) z dodatnim izrecnim poudarjanjem medsebojnega učinkovanja
kakovostnih in količinskih razkritij glede narave in obsega finančnih tveganj, (ii) z ukinitvijo
zahteve po razkritju knjigovodske vrednosti finančnih sredstev, o katerih se je bilo treba
ponovno pogajati, in bi sicer zapadla ali bila oslabljena, (iii) z zamenjavo zahteve po razkritju
poštene vrednosti poroštva s splošnejšo zahtevo po razkritju njenega finančnega učinka, in
(iv) s pojasnilom, da podjetje mora razkriti znesek zapadlega poroštva, kakršen obstaja na
datum poročanja, in ne zneska, pridobljenega v obdobju poročanja; MRS 1 je bil spremenjen
v pojasnilo zahtev glede prikaza in vsebine navedenih kapitalskih sprememb; MRS 27 je bil
spremenjen s pojasnilom prehodnih pravil za spremembe MRS 21, 28 in 31, ki so bile
uvedene z revidiranim MRS 27 (spremenjenim januarja 2008); MRS 34 je bil spremenjen z
dodanimi primeri pomembnih dogodkov in transakcij, ki zahtevajo razkritje v zgoščenem
vmesnem finančnem poročilu, vključno z nakazili med hierarhičnimi ravmi poštene vrednosti,
spremembami pri razvrščanju finančnih sredstev ali v poslovnem ali gospodarskem okolju, ki
učinkujejo na poštene vrednosti finančnih instrumentov podjetja; OPMSRP 13 pa je bil
spremenjen s pojasnilom o merjenju poštene vrednosti nagrajevanja zvestobe strank.
Posledica navedenih sprememb so bila dodatna ali revidirana razkritja, ki pa niso bistveno
vplivala na merjenje ali pripoznavanje transakcij in stanj v teh računovodskih izkazih.
Finančni učinek poroštva, ki ga je bilo treba razkriti s spremembami MSRP 7, je v teh
računovodskih izkazih prikazan z razkritjem poroštvenih vrednosti, posebej (i) za tista
finančna sredstva, ko so poroštvo in druge kreditne izboljšave enake ali višje od knjigovodske
vrednosti sredstva (sredstva s presežnim poroštvom) in (ii) za tista finančna sredstva, ko
poroštvo in druge kreditne izboljšave ne dosegajo knjigovodske vrednosti sredstva (sredstva s
prenizkim poroštvom).
Drugi revidirani standardi in razlage, ki veljajo za tekoče obdobje. OPMSRP 19 Poravnava
finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti, spremembe MRS 32 glede razvrščanja novih
izdaj delnic s pravico prednostnega nakupa za dosedanje delničarje, pojasnila v OPMSRP 14
MRS 19 - Omejitev sredstva določenega zaslužka, minimalne zahteve financiranja in njihove
medsebojne povezanosti v zvezi s predplačili minimalnih zahtev financiranja in s
spremembami MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ni
kakor koli vplivala na te računovodske izkaze.
Nove opredelitve računovodskih pojmov
Izdani so bili novi standardi in nove razlage, obvezni za letna obračunska obdobja, ki začnejo
veljati 1. 1. 2012 in jih banka še ni sprejela.
MSRP 9, Finančni instrumenti, 1. del: Razvrščanje in merjenje. MSRP 9 je bil izdan
novembra 2009 in nadomešča tiste dele MRS 39, ki se nanašajo na razvrščanje in merjenje
finančnih sredstev. MSRP 9 je bil nadalje spremenjen oktobra 2010 v zvezi z razvrščanjem in
merjenjem finančnih obveznosti Ključne značilnosti tega standarda so:

Finančna sredstva je treba razvrstiti v dve skupini merjenja: tista, ki se merijo pozneje
po pošteni vrednosti, in tiste, ki se merijo pozneje po amortizirani vrednosti.
Odločitev je treba sprejeti ob začetnem pripoznanju. Razvrstitev je odvisna od
130



poslovnega modela podjetja za upravljanje njegovih finančnih instrumentov in
lastnosti pogodbenih denarnih tokov takega instrumenta.
Instrument se pozneje meri po amortizirani vrednosti le, če je to dolžniški instrument
in (i) je namen poslovnega modela podjetja posedovati sredstvo za izterjavo
pogodbenih denarnih tokov ter (ii) so pogodbeni denarni tokovi sredstva zgolj plačila
glavnice in obresti (t. j. ima le »osnovne lastnosti posojila«). Vsi drugi dolžniški
instrumenti se merijo po pošteni vrednosti.
Vsi kapitalski instrumenti se merijo pozneje po pošteni vrednosti. Kapitalski
instrumenti, ki so namenjeni trgovanju, se merijo po pošteni vrednosti. Za vse druge
kapitalske naložbe se je možno ob začetnem pripoznanju nepreklicno odločiti za
pripoznanje nerealiziranega in realiziranega dobička in izgube po pošteni vrednosti na
podlagi drugega vseobsegajočega donosa. Dividende se prikažejo v izkazu
poslovnega izida, če predstavljajo donosnost naložbe.
Večina zahtev iz MRS 39 glede razvrščanja in merjenja finančnih obveznosti je bila v
nespremenjeni obliki prenesena v MSRP 9. Ključna sprememba je, da bo moralo
podjetje prikazati učinke sprememb v lastnem kreditnem tveganju finančnih
obveznosti, določenih po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu.
Čeprav bo IFRS 9 obvezno sprejeti do 1. 1. 2015, ga je mogoče sprejeti tudi prej. Skupina
preverja posledice tega standarda, njegov vpliv na poslovanje in čas, v katerem ga skupina
sprejme.
MSRP 10, Konsolidirani računovodski izkazi (izdan maja 2011 in velja za letna obračunska
obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013), nadomešča vse napotke glede obvladovanja in
konsolidacije v MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi in SOP- 12
Konsolidacija – podjetja za posebne namene. MSRP 10 spremeni opredelitev obvladovanja
tako, da za vsa podjetja veljajo enaki kriteriji določanja obvladovanja. To opredelitev
spremljajo izčrpni napotki za uporabo. Skupina preverja vpliv tega standarda na računovodske
izkaze.
MSRP 11, Skupni podvigi, (izdan maja 2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki
začnejo veljati 1. 1. 2013), nadomešča MRS 31 “Deleži v skupnih vlaganjih” in SOP-13
“Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov”. Spremembe opredelitev
so skrčile število vrst skupnih podvigov na dvoje: skupno obvladovano delovanje in skupna
vlaganja. Dosedanja strategija sorazmerne konsolidacije za skupaj obvladovana podjetja je
odpadla. Za deležnike skupnih vlaganj je kapitalsko obračunavanje obvezno. Skupina preverja
vpliv tega standarda na računovodske izkaze.
MSRP 12, Razkritja za naložbe v odvisne, pridružene družbe in skupne podvige (izdan maja
2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013), se nanaša na
podjetja z deležem v odvisni družbi, skupnem podvigu, pridruženi družbi ali v
nekonsolidiranem strukturiranem podjetju. Nadomešča potrebe po razkritju, ki obstajajo v
MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja. MSRP 12 določa, da morajo podjetja
razkriti podatke, ki bralcem računovodskih izkazov omogočajo ovrednotenje narave, tveganj
in finančnih učinkov v zvezi z deleži podjetij v odvisnih družbah, pridruženih družbah,
skupnih podvigih in nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih. Za doseganje teh ciljev novi
standard zahteva razkritja na številnih področjih, kar vključuje pomembne ocene in
predvidevanja pri ugotavljanju, ali posamezno podjetje obvladuje, skupaj obvladuje ali
bistveno vpliva na svoje deleže v drugih podjetjih, razširjena razkritja o obsegu
neobvladujočih deležev v skupinskih dejavnostih in denarnih tokovih, povzetek finančnih
podatkov o odvisnih družbah s pomembnimi neobvladujočimi deleži ter podrobna razkritja
deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih. Skupina preverja vpliv tega standarda na
131
MSRP 13, Določanje poštene vrednosti, (izdan maja 2011 in velja za letna obračunska
obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013), želi povečati doslednost in zmanjšati kompleksnost na
podlagi nove opredelitve poštene vrednosti, pri čemer velja za vse MSRP enoten vir določanja
poštene vrednosti in zahtev po razkritju. Skupina preverja vpliv tega standarda na
MRS 27, Ločeni računovodski izkazi (revidiran maja 2011 in velja za letna obračunska
obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013), je bil spremenjen z zato, da se predpišejo zahteve po
obračunavanju in razkrivanju za naložbe v odvisne družbe, skupna vlaganja in pridružene
družbe, kadar podjetje sestavlja ločene računovodske izkaze. Napotke o obvladovanju in
konsolidiranih računovodskih izkazih je zamenjal MSRP 10, Konsolidirani računovodski
izkazi. Skupina preverja vpliv tega standarda na računovodske izkaze.
MRS 28, Naložbe v pridružene družbe in skupna vlaganja (revidiran maja 2011 in velja za
letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013). Sprememba MRS 28 je nastala na
podlagi projekta o skupnih vlaganjih, ki ga je izvedel odbor. Pri obravnavanju tega projekta
je odbor sklenil vključiti v MRS 28 kapitalsko metodo obračunavanja pri skupnih vlaganjih,
ker se ta metoda uporablja za skupna vlaganja in pridružene družbe. Drugi napotki ostanejo
nespremenjeni. Skupina preverja vpliv tega standarda na računovodske izkaze.
Razkritja – Prenosi finančnih sredstev – Spremembe MSRP 7 (izdan oktobra 2010 in velja
za letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 7. 2011). Sprememba zahteva dodatna
razkritja v zvezi z izpostavljenostjo tveganju zaradi prenosa finančnih sredstev. Sprememba
vključuje, po kategoriji sredstva, zahtevo po razkritju narave, knjigovodske vrednosti ter opisa
tveganj in koristi v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so bila prenesena na drug subjekt, vendar
ostanejo v bilanci tega podjetja. Razkritja so potrebna tudi zato, da uporabnik lahko razume
vrednost katerih koli povezanih obveznosti in razmerje med finančnimi sredstvi in ustreznimi
obveznostmi. Kadar je bilo pripoznanje finančnih sredstev odpravljeno, podjetje pa je še
vedno izpostavljeno tveganjem in koristim v zvezi s prenesenim sredstvom, je za razumevanje
posledic takih tveganj potrebno dodatno razkritje. Skupina preverja vpliv tega standarda na
Spremembe MRS 1, Predstavljanje računovodskih izkazov (izdan junija 2011 in velja za
letna obdobja, ki začnejo veljati 1. 7. 2012), pomenijo spremenjeno razkritje postavk, ki so
predstavljene v drugem vseobsegajočem donosu. Zaradi te spremembe morajo podjetja
postavke, ki so predstavljene v drugem vseobsegajočem donosu, ločiti v dve skupini, glede na
to, ali se lahko v prihodnje prerazporedijo v dobiček ali izgubo ali ne. Predlagano ime, ki ga
uporablja MRS 1, se je spremenilo v izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega
donosa. Skupina predvideva, da bo spremenjeni standard spremenil predstavljanje njenih
računovodskih izkazov, ne bo pa vplival na ocenjevanje poslovanja in stanja.
Spremenjen MRS 19, Zaslužki zaposlencev (izdan junija 2011 in velja za letna obdobja, ki
začnejo veljati 1. 1. 2013), uvaja bistvene spremembe glede pripoznavanja in merjenja
opredeljenih izdatkov za pokojninsko zavarovanje in odpravnin ter glede razkritja vseh
zaslužkov zaposlencev. Standard zahteva pripoznavanje vseh sprememb v neto obveznosti iz
zaslužka (sredstva) ob njihovem nastanku, kot sledi: (i) strošek storitve in neto delež v
dobičku ali izgubi; (ii) ponovne meritve drugega vseobsegajočega donosa. Skupina preverja
vpliv tega standarda na računovodske izkaze.
Razkritja – Pobot finančnih sredstev in finančnih obveznosti – Spremembe MSRP 7 (izdan
decembra 2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2013).
Sprememba zahteva razkritja, ki bodo uporabnikom računovodskih izkazov kateregakoli
subjekta omogočili oceniti učinek ali morebitni učinek mreženja, vključno s pravico do
132
pobota. Sprememba bo vplivala na razkritja, ne bo pa učinkovala na merjenje in pripoznanje
finančnih instrumentov.
Pobot finančnih sredstev in finančnih obveznosti – Spremembe MRS 32 (izdan decembra
2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki začnejo veljati 1. 1. 2014). Sprememba je
dodala napotek za uporabo MRS 32 v zvezi z nedoslednostmi, ki so bile ugotovljene pri
uporabi nekaterih meril za pobot. To vključuje razjasnitev pomena, izraženega v navedbi
‘trenutno ima pravno izvršljivo pravico do pobota’ ter da se lahko nekateri sistemi bruto
plačila štejejo za enakovredne neto plačilu. Skupina upošteva posledice te spremembe, njen
vpliv na skupino in čas, ki ga banka porabi za to, da tako spremembo sprejme.
Drugi revidirani standardi in razlage: Spremembe MSRP 1 Prva uporaba MSRP, ki se
nanašajo na visoko hiperinflacijo in ukinjajo sklicevanje na fiksne datume za posamezne
izjeme in izvzetja, ne bodo učinkovale na te računovodske izkaze. Sprememba MRS 12
Davek iz dobička, ki uvaja ovrgljivo domnevo, da se naložbene nepremičnine, merjene po
pošteni vrednosti, v celoti povrnejo s prodajo, ne bo učinkovala na te računovodske izkaze.
OPMSRP 20, Stroški odstranjevanja odpadkov v proizvodni fazi površinskega rudnika,
navaja, kdaj in kako obračunati prejemke, nastale pri odstranjevanju odpadkov v rudarstvu.
Sprememba ne bo vplivala na te računovodske izkaze.
1.2. Konsolidacija
Odvisne družbe so pravne osebe, v katerih ima skupina neposredno ali posredno, več kot
polovico glasovalnih pravic ali so sicer pooblaščene za urejanje finančnih in poslovnih
politik, namenjenih pridobivanju koristi. Obstoj in učinkovanje morebitnih glasovalnih pravic,
ki jih je trenutno mogoče uveljavljati, se upoštevata pri ocenjevanju, ali ima skupina vpliv na
drugo pravno osebo. Odvisne družbe so konsolidirane od datuma prenosa upravljanja na
skupino dalje. Skupina izključi družbo iz konsolidacije z dnem prenehanja upravljanja dalje.
Za nakup odvisnih družb se uporablja nakupna metoda obračunavanja. Pridobljena
ugotovljiva sredstva ter obveznosti in pogojne obveznosti, prevzete v poslovni kombinaciji, se
merijo po njihovi pošteni vrednosti z dnem nakupa, ne glede na obseg katerega koli
neobvladujočega deleža.
Skupina meri neobvladujoči delež, ki je obstoječi lastniški delež in ob likvidaciji daje
imetniku pravico do sorazmernega deleža čistih sredstev: (a) po pošteni vrednosti ali pa (b) po
sorazmernem deležu čistih sredstev prevzetega podjetja v neobvladujočem deležu.
Neobvladujoči deleži, ki niso obstoječi lastniški deleži, se merijo po pošteni vrednosti.
Dobro ime se meri z odbitkom čistih sredstev prevzetega podjetja od skupnega zneska plačila,
prenesenega za prevzeto podjetje, z odbitkom zneska neobvladujočega deleža v prevzetem
podjetju in z odbitkom poštene vrednosti deleža v prevzetem podjetju, kakršna je obstajala
neposredno pred datumom nakupa. Kakršenkoli negativen znesek (slabo ime) je pripoznan v
izkazu poslovnega izida, potem ko vodstvo ponovno oceni, ali so bila ugotovljena vsa
kupljena sredstva ter vse prevzete in pogojno prevzete obveznosti, in ko presodi o ustreznosti
njihovega merjenja.
Na prevzeto podjetje preneseno plačilo se meri po pošteni vrednosti opuščenih sredstev,
izdanih kapitalskih instrumentov ter prevzetih obveznosti, vključno s pošteno vrednostjo
sredstev ali obveznosti iz pogojnih plačil, izključuje pa z nakupom povezane stroške, kot npr.
za svetovanje, pravne storitve, vrednotenje in podobne strokovne storitve. Stroški posla,
nastali z izdajo kapitalskih instrumentov, se odtegnejo od lastnega kapitala; stroški posla,
133
nastali z izdajo dolga, se odtegnejo od njegove knjigovodske vrednosti, vsi drugi stroški posla
v zvezi s tem nakupom pa se obravnavajo kot stroški.
Posli med povezanimi družbami, stanja in nerealizirani dobički iz poslov med družbami v
skupini so izločeni; enako velja za nerealizirane izgube, če stroška ni mogoče izterjati. Banka
in vse njene odvisne družbe uporabljajo enotne računovodske usmeritve v skladu s politiko
skupine.
1.3. Poročanje po področjih
Poročanje po poslovnih področjih poteka v skladu s pravili notranjega poročanja glavni
odgovorni osebi za sprejemanje poslovnih odločitev, ki je uprava banke. Glavna odgovorna
oseba za sprejemanje odločitev je oseba (uprava), ki namenja sredstva in ocenjuje uspešnost
poslovnih področij posameznega subjekta.
Vsi posli med poslovnimi področij so strogo poslovni, brez prihodkov in stroškov. Določanje
uspešnosti poslovnega področja temelji na prihodkih in odhodkih v neposredni zvezi s
posameznim področjem.
V skladu z MSRP 8 ima skupina: podjetniški in finančni trg.
1.4. Prevedba tuje valute
Funkcionalna in predstavitvena valuta
Postavke, vključene v računovodske izkaze, so izmerjene v valuti izvirnega gospodarskega
okolja, v katerem posluje vsaka pravna oseba skupine. Računovodski izkazi so predstavljeni v
evrih, ki so funkcionalna in predstavitvena valuta skupine.
Računovodski izkazi so predstavljeni v tisoč evrih, kar je valuta banke za predstavljanje in
uporabo.
Posli in stanja na računih
Posli v tuji valuti se prevedejo v funkcionalno valuto po tečaju z dnem poslovnega dogodka.
Pozitivne in negativne tečajne razlike iz poravnave takih poslov in iz prevedbe denarnih
sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni papirji, so pripoznane po
pošteni vrednosti s poslovnim izidom in izkazane kot del dobička ali izgube iz vrednotenja po
pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni
papirji, razvrščeni med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se kot rezerve pripoznajo
neposredno v kapitalu.
Uspešnost in finančni položaj vsake pravne osebe v skupini sta prevedena v predstavitveno
valuto:
(i) sredstva in obveznosti v posamezni bilanci stanja so prevedeni po končnem tečaju z dnem
take bilance stanja;
(ii) prihodki in izdatki v posameznem izkazu uspeha so prevedeni po povprečnem tečaju z
dnem takega izkaza uspeha;
(iii) vse posledične tečajne razlike so pripoznane kot ločena sestavina lastnega kapitala: ob
odtujitvi odvisne družbe s prodajo, likvidacijo, poplačilom osnovnega kapitala ali z
likvidacijo take pravne osebe ali dela se tečajne razlike, vključene v kapital, prerazporedijo v
dobiček ali izgubo.
134
1.5. Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti z dnem sklenitve
pogodbe, pozneje pa se ponovno izmerijo po njihovi pošteni vrednosti. Poštene vrednosti se
dobijo iz kotirane tržne cene na delujočih trgih, vključno z zadnjimi posli na trgu in z uporabo
metod vrednotenja, med katerimi so modeli diskontiranega denarnega toka in modeli za
določanje cen opcij, kar od tega je ustreznejše. Vsi izvedeni finančni instrumenti se izkazujejo
kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena
vrednost negativna. Najboljši dokaz poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta pri
začetnem pripoznanju je v poslu dosežena cena (to je poštena vrednost danega ali prejetega
nadomestila).
Spremembe pri pošteni vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so pripoznane neposredno
v izkazu poslovnega izida skupaj z dobički ali izgubami iz finančnih sredstev, namenjenih
trgovanju.
1.6. Pobotanje finančnih instrumentov
Finančna sredstva in obveznosti se med seboj pobotajo in v bilanci stanja izkažejo čisti
zneski, če je pravica pobotanja pripoznanih zneskov zakonsko uveljavljena in če namerava
družba poravnati čiste zneske ali hkrati unovčiti sredstvo in poravnati obveznost.
1.7. Prihodki in odhodki iz obresti
Prihodki in odhodki iz obresti se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške
instrumente, izmerjene po odplačni vrednosti, z uporabo metode efektivnih obresti. Metoda
efektivnih obresti je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali
finančne obveznosti in prihodkov iz obresti ali odhodkov za obresti v ustreznem obdobju.
Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira ocenjeni tok prihodnjih
denarnih plačil ali prejemkov v pričakovanem obdobju finančnega instrumenta ali, če je
ustrezno, v krajšem obdobju na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali finančne
obveznosti. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere skupina oceni denarne tokove ob
upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (npr. opcije predplačila), ne
upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vsa plačana ali prejeta nadomestila
in točke, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla in vse druge premije ali
popuste.
Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev delno odpiše kot posledica
izgube zaradi oslabitve, se prihodki iz obresti pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila
uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za merjenje izgube zaradi oslabitve.
1.8. Prihodki iz opravnin
Opravnine se praviloma pripoznajo po nastanku poslovnega dogodka, torej ko je storitev
opravljena. Opravnine za kredite, ki bodo verjetno izkoriščeni, se razmejijo skupaj z
neposrednimi stroški, ki so z njimi povezani in pripoznajo kot popravek efektivne obrestne
mere na kreditu. Opravnine kreditnim posrednikom za sklepanje kreditnih poslov in poslov z
vrednostnimi papirji, kot je npr. dogovor o nakupu delnic ali drugih vrednostnih papirjev ali o
nakupu ali prodaji podjetij, se pripoznajo, ko je osnovni posel končan. Opravnine za
upravljanje portfelja in premoženja ali drugo svetovanje in zaračunane storitve se pripoznajo
na podlagi ustreznih pogodb o opravljanju storitev, navadno glede na porabljeni čas.
135
Opravnine, prejete za posle plačilnega prometa, se pripoznajo, ko so ustrezne storitve
opravljene.
1.9. Merjenje in pripoznavanje finančnih sredstev
Glede na razvrstitev finančnih sredstev so le-ta pripoznana po pošteni vrednosti ali po
odplačni vrednosti.
Poštena vrednost je znesek, za katerega se lahko zamenja sredstvo ali poravna obveznost med
dobro obveščenimi strankami, ki so pripravljene sodelovati v strogo poslovnem poslu.
Poštena vrednost je obstoječa ponudbena cena za finančne instrumente in trenutna ponudbena
cena za finančne obveznosti, ki kotirajo na aktivnem trgu. Za sredstva in obveznosti z
izravnalnimi tržnimi tveganji skupina lahko uporablja srednje tržne cene kot podlago za
določanje poštenih vrednosti za izravnavanje tveganj, ponudbeno ceno pa glede na primer za
odprto neto pozicijo. Finančni instrument kotira na aktivnem trgu, če so ponujene cene
nemudoma in redno na voljo na borzi ali pri drugi ustanovi, navedene cene pa pomenijo
dejanske in redne tržne posle na strogo poslovni podlagi.
Če delujočega trga za finančno sredstvo ni, skupina določi njegovo pošteno vrednost po
metodah za vrednotenje. Med temi so primerjava z zadnjimi posli med nepovezanimi
osebami, analiza diskontiranega denarnega toka in druge metode vrednotenja, ki jih običajno
uporabljajo udeleženci na trgu.
Stroški transakcije so mejni stroški, ki so neposredno povezani z nakupom, izdajo ali
odtujitvijo finančnega instrumenta. Mejni strošek je strošek, ki ne bi nastal, če ne bi bilo tega
posla. Stroški transakcije obsegajo honorarje in provizije agentom (vključno z zaposlenci v
vlogi prodajnih agentov), svetovalcem, borznim posrednikom in borznim trgovcem, dajatve
pristojnim organom in borzam vrednostnih papirjev, ter davke in prispevke za prenos. Stroški
transakcije ne obsegajo dolžniških premij ali popustov, stroškov financiranja, niti notranjih
upravnih stroškov ali stroškov posredovanja.
Prihodki in odhodki iz obresti ter opravnine so prikazani skupaj s finančnim instrumentom.
Amortizirani strošek je znesek, pri katerem je bil finančni instrument prvotno pripoznan,
zmanjšan za kakršnakoli odplačila glavnice, povečan za zapadle obresti, in pri finančnih
instrumentih, zmanjšan za kakršenkoli odpis zaradi izgub pri slabljenju. Zapadle obresti
vključujejo amortizacijo stroškov transakcije, odloženih ob prvotnem pripoznanju, in
katerekoli premije ali popusta do zneska zapadlosti ob uporabi metode dejanskih obresti.
1.10. Finančna sredstva
Skupina razvršča svoja finančna sredstva v te skupine: finančna sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, krediti in terjatve, finančna sredstva v posesti do
zapadlosti in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Skupina opredeli vrste svojih naložb
ob začetnem pripoznavanju.
a)
Ta skupina ima dve podvrsti: finančna sredstva, namenjena trgovanju, in tista, ki so
bila že na začetku pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Finančno
sredstvo je uvrščeno kot sredstvo, namenjeno trgovanju, če je pridobljeno ali prevzeto
136
v glavnem zaradi prodaje in ustvarjanja dobička. Skupina razvrsti finančna sredstva v
to skupino, če jih namerava obdržati v svojem porfelju le kratek čas.
Tržni vrednostni papirji se vodijo po pošteni vrednosti. Obresti od tržnih vrednostnih
papirjev, izračunane po metodi dejanske obrestne mere, so v konsolidiranem izkazu
uspeha prikazane kot dohodek od obresti. Dividende so vključene v dohodek od
dividend v okviru ostalega dohodka iz poslovanja, če je skupina upravičena do
izplačila dividend in če obstaja verjetnost za njihovo izterjavo. Vse druge sestavine
sprememb poštene vrednosti in dobičkov ali izgub pri nepripoznavanju so v izkazu
uspeha prikazane kot dobički minus izgube iz tržnih vrednostnih papirjev v obdobju, v
katerem so nastale.
Skupina v svojem portfelju nima finančnih instrumentov, določenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju.
b)
Krediti in terjatve
Krediti in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi
plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu, razen; (a) tistih, ki jih podjetje namerava
prodati takoj ali kratkoročno, ki se uvrstijo kot sredstva, namenjena trgovanju in
tistih, ki jih skupina po začetnem pripoznanju označi kot sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida; (b) tistih, ki jih skupina po začetnem
pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo; ali (c) tistih, za katera imetnik morda
ne dobi povrnjene skoraj celotne pripoznane začetne naložbe, vendar ne zaradi
poslabšanja kreditne sposobnosti.
c)
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z
določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih skupina
nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Če bi skupina prodala več
kot le majhen del sredstev v posesti do zapadlosti, bi se celotna skupina prerazporedila
v sredstva, razpoložljiva za prodajo, razen:
(a) tistih, ki jih banka po začetnem pripoznanju označi kot finančna sredstva
namenjena trgovanju,
(b) tistih, ki jih banka označi kot razpoložljive za prodajo in
(c) tistih, ki ustrezajo opredelitvi posojil in terjatev.
So začetno pripoznana po pošteni vrednosti, ki vključuje neposredne in mejne stroške
poslovanja in merjene pozneje po amortizirani vrednosti z uporabo metode efektivne
obrestne mere. Obresti so vključene v izkaz poslovnega izida in so prikazane kot
prihodki iz obresti in podobni prihodki. V primeru oslabitve je izguba zaradi oslabitve
prikazana kot odbitek od knjigovodske vrednosti naložbe in je v izkazu poslovnega
izida pripoznana kot »Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti«. Sem spadajo podjetniške obveznice.
Če bi skupina prodala več kot le majhen del sredstev v posesti do zapadlosti, bi se
celotna skupina prerazporedila v sredstva, razpoložljiva za prodajo.
d)
Sem spadajo naložbeni vrednostni papirji, ki jih banka namerava imeti nedoločen čas
in se lahko po potrebi prodajo zaradi likvidnosti ali zaradi spremenjenih obrestnih
137
mer, menjalnih tečajev ali cen kapitala. Skupina razporedi finančna sredstva kot
razpoložljiva za prodajo ob nakupu.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vodijo po pošteni vrednosti. Dohodek
od obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, se izračuna z
uporabo metode dejanskih obresti in se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Dividende iz lastniških instrumentov, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida, kadar je banka upravičena do izplačila dividend in kadar
obstaja verjetnost za izterjavo dividend.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se merijo pozneje po pošteni vrednosti,
pri čemer sta dobiček in izguba pripoznana v poslovnem izidu, razen izgub zaradi
oslabitve ter tečajnih razlik, do odprave pripoznanja finančnega sredstva. Tečajne
razlike pri denarnih sredstvih, označenih kot razpoložljiva za prodajo, so pripoznane
v poslovnem izidu.
Izgube zaradi slabitev se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, če nastanejo zaradi
enega ali več dogodkov ("nastale izgube"), ki nastanejo po prvotnem pripoznavanju
naložbenih vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo. Močno ali daljše znižanje
poštene vrednosti lastniškega vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost
pomeni, da je tak vrednostni papir oslabljen. Kumulativna izguba zaradi slabitev –
merjena kot razlika med nabavno ceno in sedanjo pošteno vrednostjo, minus kakršna
koli izguba zaradi slabitve tega sredstva, predhodno pripoznanega v izkazu
poslovnega izida, je izločena iz presežka iz prevrednotenja in pripoznana v izkazu
poslovnega izida. Odprava slabitev lastniških instrumentov ni dovoljena, in vsi
morebitni dobički so pripoznani v izkazu vseobsegajočega donosa. Če se pozneje
poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razporejenega kot razpoložljivega za
prodajo, zviša in se tako zvišanje objektivno pripisuje dogodku, po pripoznavanju
izgube zaradi slabljenja v izkazu poslovnega izida, skupina odpravi nastalo slabitev.
e)
Začetno pripoznanje finančnih sredstev
Finančna sredstva, ki so izkazana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se na
začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla. Druga finančna
sredstva se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti naložb, ki
kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na zadnjih znanih tržnih cenah. Dobiček ali
izguba ob začetnem pripoznanju se prikaže v izkazu poslovnega izida samo, če je
razlika med pošteno vrednostjo in transakcijsko ceno, ki je lahko dokazana s
primerljivimi tržnimi transakcijami pri enakih instrumentih ali z modeli vrednotenja.
Redni nakupi in prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti, v posesti do
zapadlosti razpoložljivi za prodajo, so pripoznani z dnem trgovanja – z dnem, ko
banka sklene sredstvo kupiti ali prodati. Posojila se pripoznajo ob prenosu denarnih
sredstev posojilojemalcem. Vsi drugi nakupi in prodaje se pripoznajo z dnem plačila.
1.11. Pogodbe o prodaji in povratnem nakupu
Pogodbe o prodaji in povratnem nakupu (repo pogodbe), ki učinkovito zagotavljajo
posojilodajalčevo vračilo nasprotni stranki, se obravnavajo kot zavarovano financiranje.
Pripoznanje vrednostnih papirjev, prodanih po takih pogodbah o prodaji in povratnem
nakupu, se ne odpravi. Vrednostni papirji se v bilanci stanja ne prerazporedijo, če prevzemnik
ni po pogodbi ali po ustaljeni praksi upravičen do prodaje vrednostnih papirjev, ki so v tem
138
primeru prerazporejeni kot terjatve za povraten nakup. Ustrezna obveznost je izkazana v
zneskih, dolgovanih drugim bankam, ali v drugih izposojenih sredstvih.
Vrednostni papirji, pridobljeni po pogodbah o odprodaji (povratne repo pogodbe), ki dejansko
zagotavljajo posojilodajalčevo vračilo, so izkazani kot prejeti krediti drugih bank ali strank.
Razlika med prodajno ceno in ceno povratnega nakupa se obravnava kot dohodek iz obresti in
se ves čas trajanja repo pogodb obračunava po metodi dejanskih obresti.
Vrednostni papirji, posojeni nasprotnim strankam za fiksno opravnino, v računovodskih
izkazih ostanejo v izvirni bilančni kategoriji, če nasprotna pogodbena stranka ni po pogodbi
ali kako drugače upravičena take vrednostne papirje prodati ali ponovno zastaviti. V tem
primeru se prerazporedijo in prikažejo ločeno. Vrednostni papirji, izposojeni za fiksno
opravnino, v računovodskih izkazih niso prikazani, razen pri prodaji tretjim osebam. V tem
primeru sta nakup in prodaja v izkazu uspeha izkazana kot dobiček zmanjšan za izgubo iz
tržnih vrednostnih papirjev. Obveznost vračila vrednostnih papirjev je izkazana kot poštena
vrednost drugih izposojenih sredstev.
1.12. Oslabitev kreditov in terjatev
Vsak dan bilance stanja skupina oceni, ali obstaja kakšen nepristranski dokaz o oslabljenosti
finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih
sredstev je oslabljena in so nastale izgube zaradi oslabitve samo takrat, ko obstajajo objektivni
dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju
sredstva (škodni dogodek) in je vpliv tega škodnega dogodka oziroma dogodkov na ocenjene
prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev mogoče
zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva ali skupine
sredstev so pomembne informacije, ki imetnika sredstva opozarjajo na:
(I.)
precejšnje finančne težave izdajatelja ali zavezanca;
(II.)
kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti ali
glavnice;
(III.)
posebne pogoje, ki jih skupina odobri kreditojemalcu iz gospodarskih ali pravnih
razlogov v zvezi z njegovimi finančnimi težavami in jih kreditodajalec sicer ne bi
upošteval;
(IV.)
verjetnost, da bo kreditojemalec šel v stečaj ali finančno reorganizacijo;
(V.)
izginitev delujočega trga za tako finančno sredstvo zaradi finančnih težav ali
(VI.)
pomembne podatke, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih
denarnih tokov iz skupine finančnih sredstev vse od začetnega pripoznanja sredstev,
čeprav se zmanjšanje ne da prepoznati pri posameznih finančnih sredstvih v skupini,
kar vključuje:

neugodne spremembe v plačilnem stanju kreditojemalcev v skupini ali

gospodarske razmere v državi ali kraju, ki sovpadajo z neplačili po sredstvih
v skupini.
Skupina najprej oceni, ali obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi posamezno za finančna
sredstva, ki so sama zase pomembna. Sredstva, za katera se oslabitev oceni posamezno in se
zanje pripozna ali še naprej pripoznava izguba zaradi oslabitve, niso vključena v skupno
oceno oslabitve. Velja, da so finančna sredstva in morebitne obveznosti oslabljeni posamezno,
139
če posamezna celotna izpostavljenost v odnosu do ene stranke preseže 0,5 % kapitala in so pri
vseh drugih strankah posamezno pomembni dokazi oslabitve. Sredstva, za katera ni
objektivnih dokazov za oslabitev, so ponovno razvrščena v skupinsko oslabitev.
Če so nepristranski dokazi, da je izguba nastala zaradi oslabitve pri kreditih ali finančnih
sredstvih v posesti do zapadlosti, ki se izkazujejo po knjigovodski vrednosti, se znesek izgube
izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih
prihodnjih denarnih tokov (brez prihodnjih kreditnih izgub, ki jih še ni), diskontirano po
prvotni efektivni obrestni meri. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša za znesek
slabitve, izguba pa se prikaže v izkazu poslovnega izida.
Na drugi stopnji skupne ocene oslabitve se finančna sredstva uvrstijo v skupine na podlagi
podobnih značilnosti kreditnega tveganja (metoda prehodnih matrik). Te značilnosti so
pomembne za oceno prihodnjih denarnih tokov za skupine takih sredstev, saj kažejo na
zmožnost dolžnikov, da bodo plačali vse dolgovane zneske skladno z določili pogodb za
sredstva, ki se ocenjujejo. Skupno ocenjevanje se uporablja za stranke, katerih celotna
izpostavljenost je manjša od 0,5 % kapitala.
Ocena stopnje izgub v preteklosti (in posledično verjetnost neplačil) temelji na podlagi
preteklih izkušenj (prehodne matrike kreditne izpostavljenosti temeljijo na četrtletnih
podatkih za več kot 11 let). Deli prehodnih matrik so povprečne sorazmerne pogostnosti
spreminjanja bonitete v zadnjih 11 letih. Prehodne matrike so pripravljene na podlagi
preteklega posojilnega portfelja skupine. To banki omogoča proučevanje različnih vidikov
kreditne izpostavljenosti, kakor se je razvijala v času. Zelo pomembno je proučevanje
povezave med spreminjanjem bonitete stranke in značilnimi podatki iz njene bilance stanja in
izkaza poslovnega izida, ker to opredeljuje obnašanje stranke pred podpisom pogodbe in po
njem ter njeno sposobnost odplačevanja kreditov. Statistično se to kaže v številu dni zamud
pri plačilih. Vodstvo banke pregleduje rezultate modela najmanj vsake tri mesece iz vidika
dejanskih izgub iz kreditnega portfelja banke.
Če kredit ni izterljiv, ga skupina odpiše, ko so končani vsi potrebni postopki in je znesek
izgube določen. Poznejše poplačilo prej odpisanih zneskov se evidentira med prihodke v
Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je to zmanjšanje
dejansko posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju oslabitve (tak dogodek je na
primer izboljšanje bonitetne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve
odpravijo s prilagoditvijo stanj popravkov vrednosti. Znesek odprave oslabitve se pripozna v
1.13. Odprava pripoznanja finančnih sredstev
Skupina odpravi pripoznanje finančnih sredstev, kadar (a) so sredstva unovčena ali so pravice
do denarnih tokov iz sredstev sicer potekle, ali (b) je banka prenesla pravice do denarnih
tokov iz finančnih sredstev ali je sklenila ustrezen premostitveni dogovor, pri čemer je v
glavnem prenesla tudi vsa tveganja in denarna nadomestila za lastništvo sredstev, ali pa ni
prenesla niti zadržala vseh tveganj in denarnih nadomestil za lastništvo, ni pa tudi obdržala
nadzora. Nadzor se obdrži, če nasprotna stranka praktično ni sposobna sredstva v celoti
prodati nepovezani tretji osebi, ne da bi morala postaviti dodatne omejitve za prodajo.
140
1.14. Opredmetena osnovna sredstva
Začetno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev skupina izmeri po nakupni vrednosti.
Nakupna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno skupaj z vsemi
stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati sredstvu.
Po pripoznanju je treba opredmetena osnovna izkazovati po pošteni vrednosti, za kar se
uporabi model prevrednotenja.
Skupina redno preverja pošteno vrednost. V skrbi za realno izkazovanje vrednosti je Skupina
konec leta 2011 pridobila mnenje pooblaščenih ocenjevalcev nepremičnin. Na podlagi poročil
o izvršeni oceni je banka 31. 12. 2011 prevrednotila vse nepremičnine v lastni rabi, ki so bile
nabavljene v letu 2011. Pri drugih nepremičninah v lastni rabi ni bilo posega v
prevrednotenja, saj po mnenju pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin v letu 2011
ni bilo bistvenih sprememb v gibanju cen. Skupina je konec leta ocenila, da za premična
opredmetena osnovna sredstva ne obstajajo znaki bistvenih sprememb poštene vrednosti, zato
ni naročila ocene pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti. Zadnja ocena vrednosti premičnih
osnovnih sredstev je bila pridobljena konec leta 2010.
Opredmetena osnovna sredstva se prevrednotijo redno, kar zagotavlja, da se knjigovodska
vrednost bistveno ne razlikuje od tiste, ki bi bila določena z uporabo poštene vrednosti ob
poteku obdobja poročanja. Zvišane knjigovodske vrednosti zaradi prevrednotenja se prikažejo
v izkazu drugega vseobsegajočega donosa in povečajo prevrednotovalni presežek kapitala.
Znižanja, ki izravnajo prejšnja zvišanja istega sredstva, so pripoznana v izkazu drugega
vseobsegajočega donosa in znižujejo predhodno pripoznani prevrednotevalni presežek
kapitala; vsa druga znižanja so posledica dobička ali izgube poslovnega leta. Prevrednotevalni
popravek opredmetenih osnovnih sredstev, ki so vključena v kapital, se prenese neposredno v
zadržani dobiček, kadar se prevrednotevalni presežek uresniči ob odpravi ali odtujitvi
sredstva, ali če tako sredstvo uporablja skupina; v tem primeru je znesek ustvarjenega
presežka razlika med amortizacijo, ki temelji na prevrednoteni knjigovodski vrednosti
sredstva, in amortizacijo, ki temelji na prvotni ceni takega sredstva.
Pri ocenjevanju vrednosti obravnavanih osnovnih sredstev je uporabljen standardni način
primerljivih prodaj, katere rezultat je bila indikacija tržne vrednosti, ki pomeni ocenjeni
znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala premoženje na datum
ocenjevanja vrednosti v transakciji med nepovezanima in neodvisnima strankama po
ustreznem trženju, pri kateri sta stranki delovali seznanjeno, previdno in brez prisile.
Ocenjena vrednost je izdelana skladno s Hierarhijo standardov ocenjevanja vrednosti in
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Za opredmetena osnovna sredstva skupina vsako leto oceni, ali so znaki, ki bi kazali na
njihovo oslabitev. Če taki znaki so, skupina oceni njihovo nadomestljivo vrednost.
Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost zmanjšanja za stroške prodaje ali vrednost pri
uporabi, in sicer tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega
sredstva višja od knjigovodske vrednosti, sredstva niso oslabljena. Knjigovodska vrednost
sredstva se takoj odpišejo na njegovo nadomestljivo vrednost, če je knjigovodska vrednost
sredstva višja od njegove nadomestljive vrednosti.
Osnovna in neopredmetena dolgoročna sredstva se amortizirajo prvi dan naslednjega meseca,
potem ko so na razpolago za uporabo. Sredstva se časovno enakomerno amortizirajo po
stopnjah, ki zagotavljajo, da se v ocenjenem obdobju uporabnosti odpišejo nakupne in
ocenjene vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev.
Uporabljajo se te približne letne stopnje:
141
zgradbe
računalniki
oprema
2011
od 2,6 % do 3,9 %
od 25 % do 50 %
od 6,6 % do 25 %
2010
od 2,6 % do 3,9 %
od 25 % do 50 %
od 6,6 % do 50 %
Sredstva v pripravi ali izdelavi se ne amortizirajo, dokler niso dana v uporabo. Na vsak dan
bilance stanja se pregledajo preostale vrednosti ter čas uporabnosti sredstev in se ustrezno
prilagodijo.
Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo
glede na njihovo knjigovodsko vrednost in upoštevajo pri ugotavljanju dobička iz poslovanja.
Vzdrževanje in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida finančnega obdobja, v katerem
ti stroški nastanejo.
Na presežku iz prevrednotenja osnovnih sredstev skupina evidentira povečanja knjigovodske
vrednosti osnovnih sredstev. Presežek iz prevrednotenja se prenese neposredno na zadržani
dobiček, ko je sredstvo izločeno iz uporabe ali odtujeno. Del presežka se prenese z uporabo
sredstva. Znesek razlike med amortizacijo na podlagi prevrednotene knjigovodske vrednosti
premoženja in amortizacijo na podlagi prvotne vrednosti premoženja se vsako leto
neposredno prenese s presežka iz prevrednotenja v zadržani dobiček.
1.15. Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva skupina pripozna po nakupni vrednosti. Stroški, ki jih je mogoče
pripisati pridobitvi neopredmetenega osnovnega sredstva, povečujejo njihovo nakupno
vrednost.
Neopredmeteno sredstvo se po začetnem pripoznanju izkazuje po njegovi nakupni vrednosti,
zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev se mora zmanjšati, če presega njihovo
nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu.
Nakupna vrednost neopredmetenih sredstev se med stroške prenaša z amortiziranjem.
Amortizacija neopredmetenih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega
amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost neopredmetenih osnovnih
sredstev razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove uporabnosti. Amorizacija se
začne, ko je sredstvo na voljo za uporabo.
Skupina amortizira neopredmetena osnovna sredstva s stopnjami od 10 do 50 %.
Obdobje uporabnosti in metodo amortiziranja banka pregleda najmanj na koncu vsakega
poslovnega leta. Če se pričakovan čas uporabnosti neopredmetenega sredstva pomembno
razlikuje od prejšnje ocene, je treba čas amortiziranja ustrezno spremeniti.
Med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi je programska oprema skupine.
1.16. Naložbene nepremičnine
Začetno vrednost naložbenih nepremičnin skupina izmeri po njihovi nakupni vrednosti in
kaže nakupno ceno in vse neposredno pripisljive stroške.
142
Po pripoznanju skupina meri naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti. Poštena
vrednost kaže tržne razmere z dnem bilance stanja in jo preverja vsako leto pooblaščeni
ocenjevalec nepremičnin.
Preveritev vrednosti naložbenih nepremičnin je bila opravljena konec leta 2011. Opravili so jo
pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin Slovenskega inštituta za revizijo. Na podlagi
njihovega Poročila o izvršeni oceni je skupina prevrednotila del naložbenih nepremičnin.
Naložbene nepremičnine so zgradbe, ki jih skupina ne uporablja sama, temveč jih oddaja v
poslovni najem. Dobički in izgube iz spremembe poštene vrednosti so vključeni v izkaz
poslovnega izida. Če se spremeni namen uporabe nepremičnine, ker jo začne uporabljati
lastnik, se prenese med lastna sredstva.
1.17. Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Za namene izkaza denarnih tokov so denarna sredstva in denarni ustrezniki stanja sredstev z
manj kot 90-dnevno zapadlostjo od dneva pridobitve in vključujejo: denar v blagajni in stanje
na računih pri centralni banki, kredite bankam in terjatve do bank.
1.18. Pridružene družbe
Pridružene družbe so subjekti, na katere ima skupina velik (neposreden ali posreden) vpliv,
vendar jih ne obvladuje; običajno je udeležena z 20 do 50 % glasovalnih pravic. Naložbe v
pridružene družbe se obračunavajo s kapitalsko metodo in so začetno pripoznane po nabavni
vrednosti. Knjigovodska vrednost pridruženih družb vključuje boniteto, ugotovljeno ob
nabavi minus morebitne nabrane izgube zaradi slabitve. Dividende pridruženih družb
zmanjšujejo knjigovodsko vrednost naložbe v pridružene družbe. Druge po-nabavne
spremembe glede deleža skupine v čistem premoženju pridružene družbe so pripoznane, kot
(i) delež skupine v dobičku ali izgubi pridruženih družb je v konsolidiranem izkazu uspeha za
določeno leto prikazan kot delež poslovnega rezultata pridruženih družb, (ii) delež skupine v
drugem vseobsegajočem donosu je pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu in je
prikazan ločeno; (iii) vse druge spremembe glede deleža skupine v knjigovodski vrednosti
čistega premoženja pridruženih družb so v izkazu uspeha pripoznane v okviru deleža
poslovnega rezultata pridruženih družb. Kadar pa je delež izgub skupine v pridruženi družbi
enak njenemu deležu v taki pridruženi družbi ali ga celo presega, vključno s katerimi koli
drugimi nezavarovanimi terjatvami, skupina ne pripoznava nadaljnjih izgub, razen če ni
prevzela obveznosti ali izvedla plačil v imenu take pridružene družbe.
Odsvojitev odvisnih družb, pridruženih družb ali skupnih vlaganj. Kadar skupina ni več
obvladujoča ali nima več pomembnega vpliva, se kakršen koli zadržani delež v takem
subjektu ponovno določi po njegovi pošteni vrednosti, pri čemer se sprememba knjigovodske
vrednosti prizna v izkazu uspeha. Poštena vrednost je začetna knjigovodska vrednost za
nadaljnje obračunavanje zadržanega deleža v obliki pridružene družbe, skupnega vlaganja ali
finančnega sredstva. Razen tega se vsi zneski, predhodno pripoznani v drugem
vseobsegajočem donosu v zvezi s tem subjektom, obračunajo tako, kot če bi skupina taka
sredstva ali obveznosti neposredno odsvojila. To lahko pomeni, da se zneski, ki so bili
predhodno pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, preoblikujejo v dobiček ali izgubo.
143
Če se lastniški delež v pridruženi družbi zmanjša, pomemben vpliv pa se ohrani, se v dobiček
ali izgubo glede na primer prerazvrsti le sorazmerni delež zneskov, ki so bili predhodno
pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu.
1.19. Nekratkoročna sredstva, v posesti za prodajo
Dolgoročna sredstva in skupine za odtujitev, ki lahko vključujejo tako dolgoročna in
kratkoročna sredstva, so v izkazu finančnega položaja razvrščeni kot nekratkoročna sredstva,
v posesti za prodajo’, če se bo njihova knjigovodska vrednost povečala v glavnem s prodajo,
vključno z izgubo nadzora nad odvisno družbo – imetnico sredstev, v dvanajstih mesecih po
izteku obdobja poročanja. Sredstva so ponovno razvrščena, kadar so izpolnjeni ti pogoji: (a)
sredstva so na voljo za neposredno prodajo v obstoječem stanju; (b) vodstvo skupine je
potrdilo in začelo izvajati aktivni program za iskanje kupca; (c) sredstva se dejavno tržijo za
prodajo po ugodni ceni; (d) prodajo je pričakovati v enem letu in (e) ni pričakovati bistvenih
sprememb prodajnega načrta ali umika takega načrta. Dolgoročna sredstva ali skupine za
odtujitev, ki so v izkazu finančnega položaja za tekoče obdobje razvrščeni kot namenjeni za
prodajo, v primerjalnem izkazu finančnega položaja niso ponovno razvrščeni ali ponovno
prikazani tako, da bi kazali razvrstitev ob koncu tekočega obdobja.
Skupina za odtujitev je skupina sredstev (kratkoročnih ali dolgoročnih), namenjenih za
odtujitev, s prodajo ali drugače, skupaj kot skupina v posameznem poslu, in obveznosti,
neposredno povezanih s tistimi sredstvi, ki bodo v takem poslu prenesena. Dobro ime je
vključeno, če skupina za odtujitev vključuje poslovanje znotraj denar ustvarjajoče enote, ki ji
je bilo dobro ime pripoznano ob nakupu. Dolgoročna sredstva so sredstva, ki vključujejo
zneske, ki naj bi jih dobili povrnjene ali bi jih izterjali več kot dvanajst mesecev po izteku
obdobja poročanja. Če je potrebna prerazporeditev, se prerazporedijo tako kratkoročni kot
dolgoročni deleži sredstva.
Obveznosti, ki so neposredno povezane s skupinami za odtujitev, ki bodo prenesene v okviru
odtujitve, se v izkazu finančnega položaja prerazporedijo in prikažejo posebej.
1.20. Zastavljene nepremičnine
V nekaterih okoliščinah se nepremičnine zasežejo ob zapadlosti hipoteke nepoplačanih
posojil. Skupina take nepremičnine ob začetnem pripoznanju meri po pošteni vrednosti.
Zasežene nepremičnine se merijo po nižji od knjižne in poštene vrednosti z odbitimi stroški
prodaje in se vodijo kot druga sredstva (pojasnilo 27).
1.21. Rezervacije
Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo zakonsko ali
posredno obveznost in je verjetno, da bo pri poravnavi obveznosti potreben odtok dejavnikov,
ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveznosti mogoče zanesljivo
oceniti.
1.22. Zaslužki zaposlencev
Zaslužki zaposlencev vključujejo jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in druge
nagrade za službovanje. Te obveznosti ovrednotijo neodvisni aktuarji.
144
Skupina plačuje prispevke po pokojninskem načrtu z vnaprej določenimi prispevki skladno s
slovensko zakonodajo. Razen plačil prispevkov nima skupina nikakršnih drugih plačilnih
obveznosti. Redni prispevki so čiste stroški v obdobju, v katerem dospejo v plačilo, in so kot
taki vključeni v stroške dela.
Zaposleni se upokojijo skladno s slovensko zakonodajo in takrat so, ob izpolnitvi pogojev,
upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do
jubilejne nagrade za vsakih deset let službovanja v banki. Te obveznosti so izmerjene po
sedanji vrednosti prihodnjih denarnih odtokov, dobički in izgube so pripoznani v izkazu
poslovnega izida.
Rezervacije iz odpravnin in jubilejnih nagrad 31. 12. 2011 so oblikovane na podlagi izračuna
pooblaščenega aktuarja. Izračunane so na podlagi podatkov o zaposlenih, ki vsebujejo
podatke o spolu, datumu rojstva, skupni delovni dobi, pokojninski delovni dobi, delovni dobi
v podjetju in znesku osnove za odpravnino.
Odpravnine se ob upokojitvi izplačujejo skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti bank in
hranilnic. Zaposlenim praviloma pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih bruto
plač v RS za zadnje tri mesece oziroma treh povprečnih bruto plač v zadnjih treh mesecih
pred upokojitvijo, če je to zanj ugodnejše.
Jubilejne nagrade se izplačujejo glede na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v skladu z
Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v
davčno osnovo.
Pri izračunu so upoštevani rast plač 1,5 % (2010: 3,5 %), ocenjena fluktuacija zaposlenih na
podlagi izkušenj pri podobnih podjetjih in čas upokojitve skladno z najnujnejšimi pogoji za
pridobitev pravice do starostne pokojnine.
1.23. Pogodbe o finančnem poroštvu
Pogodbe o finančnem poroštvu so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo izvedbo plačil, s
katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala zato, ker dolžnik ni izvedel plačila skladno z
določili dolgovnega instrumenta. Taka finančna poroštva se dajejo bankam, finančnim
institucijam in drugim strankam za zavarovanje kreditov, prekoračitev črpanja in drugih
možnosti kreditiranja.
Finančna poroštva se na začetku pripoznajo v računovodskih izkazih po pošteni vrednosti, ko
je bilo poroštvo dano. Po začetnem pripoznanju se obveznosti skupine po takih poroštvih
merijo po višji od teh vrednosti: od vrednosti, izmerjene na začetku, zmanjšane za
amortizacijo, izračunano za pripoznanje prihodka od opravnine, enakomerno zaračunane za
ves čas trajanja poroštva, ali po najboljši oceni vseh odhodkov za poravnavo finančne
obveznosti, ki bi bili izkazani z dnem bilance stanja. Te ocene se določijo na podlagi izkušenj
s podobnimi posli in izgubami v preteklosti, potrebna pa je tudi dodatna presoja uprave banke.
1.24. Obdavčitev
Obdavčitev je v računovodskih izkazih prikazana skladno z veljavno slovensko zakonodajo.
Odhodki za davke v izkazu poslovnega izida za tekoče leto vključujejo redni davek in
spremembe za odloženi davek. Redni davek je izračunan na podlagi obdavčljivega dobička
poslovnega leta po davčnih stopnjah, ki so veljale z dnem bilance stanja, to je 20 %.
145
Odloženi davek od dohodka je v celoti obračunan na podlagi metode obveznosti po bilanci
stanja, pri čemer se upoštevajo vse začasne razlike med vrednostjo sredstev, in obveznosti za
davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo v računovodskih izkazih. Odloženi
davek od dohodka je določen po davčnih stopnjah, ki veljajo z dnem bilance stanja oziroma
so do tega dne skoraj že uzakonjene in je pričakovati, da bodo veljale, ko bo uresničena
zadevna terjatev za odloženi davek od dohodka ali poravnana obveznost za odloženi davek od
dohodka (20 %).
Odložene terjatve za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da bo
nastal razpoložljivi, obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne
začasne razlike.
Odloženi davek, vezan na ponovno merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu in je posledično prikazan v
izkazu vseobsegajočega donosa skupaj z odloženimi dobički ali izgubami.
1.25. Najeti krediti
Najeti krediti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, poštena vrednost prejetega
nadomestila brez nastalih stroškov tega poslovnega dogodka se evidentira kot prejemek v
izkazu poslovnega izida. Najeti krediti so pozneje izkazani po odplačni vrednosti; vse razlike
med prejemki brez stroškov poslovnega dogodka in odkupno vrednostjo se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida za obdobje najetega kredita z uporabo metode efektivnih obresti.
Odprava pripoznanja finančnih obveznosti se odpravi, ko so take finančne obveznosti
odplačane ali drugače izbrisane.
1.26. Delniški kapital
Stroški izdaje delnic
Dodatni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji novih delnic ali opcij ali nakupu
podjetja, so izkazani v kapitalu kot odbitek od izkupička, brez davka.
Dividende na navadne delnice
Dividende na navadne delnice se pripoznajo v kapitalu v obdobju, v katerem so jih odobrili
delničarji skupine.
Dividende za tekoče leto so pripoznane šele z dnem izplačila le-teh.
1.27. Investicijske storitve in posli
Skupina na podlagi sklenjenih pogodb o borznem posredovanju izvaja naročila strank.
Skupina nastopa tudi kot upravljalka premoženja, kar pomeni, da izbira naložbe v finančne
instrumente v imenu posameznikov, skladov, pokojninskih načrtov in podjetij. Sredstva
strank, ki jih upravlja banka, niso pripoznana v bilanci stanja skupine, ker to niso sredstva
skupine.
146
2. Pomembne računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih
usmeritev
Skupina pripravlja ocene in domneve, ki vplivajo na zneske sredstev, o katerih poroča in
obveznosti v naslednjem poslovnem letu. Ocene in presoje se nenehnoo preverjajo in
temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s prihodnjimi dogodki, ki se v
danih okoliščinah zdijo smiselna.
Izgube zaradi oslabitve kreditov in terjatev
Sektor za obvladovanje tveganj četrtletno presoja, ali obstajajo nepristranski dokazi oslabitve
za vsak posamezen pomemben kredit posebej. Če taki dokazi so, se s podrobnim izračunom
oslabitve ugotovi, ali je izgubo zaradi oslabitve treba prikazati v izkazu poslovnega izida.
Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo
vrednostjo ocenjenih denarnih tokov, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri
finančnega sredstva.
Če za kredite, ki se sicer slabijo posamično, slabitev ni potrebna, se taki krediti slabijo
skupinsko na podlagi ugotovljenih sorodnih značilnosti komitentov glede kreditne
izpostavljenosti.
Z dodatnimi stresnimi testi scenariji (predvideli smo možnosti za bistveno poslabšanje
kakovosti kreditnega portfelja, ki izhaja iz migracijske matrike in časovne serije zadnjih 56
kvartalov). V ta namen smo predvideli: negativno rast GDP Slovenije (-4 %), negativno rast
kreditov nebančnega sektorja (-2 %), negativno rast cen nepremičnin (-20 %). Pri teh
predpostavkah (zaradi poslabšanja ekonomskega cikla) bi se slabitve še dodatno lahko
povečale za 10.000 tisoč EUR (2010: 9.000 tisoč EUR).
Oslabitev naložb v netržne lastniške vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo
Pri določanju poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki ne kotirajo na
aktivnem trgu, črpamo podatke z neaktivnega trga, in sicer podatke o finančnem stanju
družbe, ki je izdala vrednostne papirje, ter druge javne podatke o izdajateljih. Če bi se
vrednost vrednostnih papirjev na neaktivnem trgu znižala za 10 %, bi bile slabitve
predvidoma za 1.490 tisoč EUR višje (leta 2010: 378 tisoč EUR).
Skupina skladno z MRS 39 razvršča finančna sredstva z določenimi in določljivimi plačili in
določeno zapadlostjo kot sredstva v posesti do zapadlosti. Taka razvrstitev zahteva veliko
presojanja. Pri teh presojah skupina ocenjuje svojo namero in zmožnost, da zadrži take
naložbe v posesti do zapadlosti. Če skupina ne bi zmogla obdržati teh naložb do zapadlosti, bi
morala (razen v posebnih okoliščinah, ko na primer prodazelo majhen del teh naložb tik pred
zapadlostjo) prerazvrstiti celotno skupino med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Te
naložbe bi prevrednotili iz knjigovodske na pošteno vrednost.
Če bi skupina prerazporedila celotni portfelj finančnih sredstev v posesti do zapadlosti med
finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, bi bila njihova vrednost za 484 tisoč EUR višja,
kar bi skupina pripoznala v povečanju presežka iz prevrednotenja (v letu 2010 bi se zvišala za
približno 38 tisoč EUR).
147
Poštene vrednosti osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine so knjiženi po njihovi pošteni
vrednosti, temelječi na poročilih, ki so jih pripravili neodvisni cenilci.
Skupina je konec leta pridobila Poročilo o izvršeni oceni nepremičninskih pravic na poslovnih
nepremičninah in Izkaz gibanja vrednosti nepremičnin, ki so ju pripravili pooblaščeni
ocenjevalci vrednosti nepremičnin.
Zaradi obstoječega gospodarskega okolja in tržnih razmer so postali nepremičninski posli
manj pogosti. Kljub temu ostaja vodstvo pri ocenjevanju dovolj tržno dejavno, da pri
določanju poštene vrednosti bančnih nepremičnin in naložbenih nepremičnin zagotovi
primerljive cene za posle s podobnimi nepremičninami.
Za te nepremičnine je vrednotenje predvsem temeljilo na projekcijah diskontiranih denarnih
tokov, temelječih na zanesljivih ocenah prihodnjih denarnih tokov, na podlagi obstoječih
najemnih in drugih pogodb in zunanjih dokazov, kot so tekoče tržne najemnine za podobne
nepremičnine na isti lokaciji in v enakem stanju, ter ob uporabi diskontnih stopenj, ki izražajo
ocene negotovosti glede zneska in časovnega okvira denarnih tokov na obstoječem trgu.
Vodstvo je pregledalo izhodiščna predvidevanja cenilcev glede modelov diskontiranih
denarnih tokov v rabi pri vrednotenju in je potrdilo, da so bili dejavniki, kot je uporabljena
diskontna stopnja, ustrezno določeni glede na tržne razmere ob poteku obdobja poročanja. Ne
glede na navedeno pa vodstvo meni, da je treba vrednotenje bančnih nepremičnin in
naložbenih nepremičnin trenutno intenzivneje presojati ter da obstaja večja verjetnost, da se
lahko sedanji prihodek od prodaje razlikuje od knjigovodske vrednosti.
3. Upravljanje tveganj
3.1. Strategija pri uporabi finančnih instrumentov
Po svoji naravi so dejavnosti skupine povezane predvsem z uporabo finančnih instrumentov,
vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti. Skupina sprejema od strank vloge (depozite)
po stalnih in spremenljivih obrestnih merah in za različna obdobja ter skuša zaslužiti obrestne
marže z vlaganjem teh sredstev v zelo kakovostno premoženje. Skupina si prizadeva doseči
večje marže z uskupinjevanjem kratkoročnih sredstev in njihovim posojanjem na daljša
obdobja po višjih obrestnih merah, pri tem pa ohranjati zadostno likvidnost, da lahko izplača
vse zahtevke, ki bi utegnili dospeti v plačilo.
Skupina si prizadeva povečati svoje obrestne marže tudi tako, da doseže nadpovprečne razlike
med danimi in dobljenimi obrestmi, brez rezervacij, s posojanjem denarja podjetjem in malim
kreditojemalcem z zelo različnimi bonitetami. Taka izpostavljenost tveganjem se ne nanaša
samo na kredite in terjatve, izkazane v bilanci stanja, temveč skupina vstopa tudi v poroštva
in druge prevzete obveznosti, kot so akreditivi ter jamstva za izpolnjevanje obveznosti in
druge storitvene garancije.
3.2. Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da komitenti banke ne bodo poravnale njenih naložb. Kreditno
tveganje se pojavi pri bančnem poslovanju pri:
- tveganih aktivnih bilančnih postavkah (dospeli in nedospeli krediti vseh ročnosti,
naložbe v vrednostne papirje in dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice,
148
-
tveganih zunajbilančnih postavkah banke (izdane finančne garancije, avali, nekriti
3.2.1. Upravljanje in ocenjevanje kreditnega tveganja
Ko banka ocenjuje kreditno sposobnost komitenta upošteva naslednje:
- pretekle in tekoče podatke o poslovanju komitenta,
- preteklo in sedanje poravnavanje obveznosti do banke,
- ocenjeni denarni tok iz poslovanja v zvezi s sposobnostjo poravnavanja obveznosti do
banke in drugih,
- ocenjeno vrednost zavarovanja.
Na podlagi izdelane ocene kreditne sposobnosti se komitent in posledično finančne naložbe in
prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrstijo v posamezne skupine - A, B, C, D
in E. Kreditno tveganje oziroma kreditne sposobnosti komitenta se ponovno ocenjujejo ob
vsakem zahtevku o povečanju ali podaljšanju naložb.
V skupino AA, ki se ne slabi, se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po
zunajbilančnih postavkah:
 do Banke Slovenije, Republike Slovenije, Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank
držav cone A, ki je opredeljena v veljavnem Sklepu o kapitalski ustreznosti bank in
hranilnic,
 ki so zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem:
 bančna vloga, za katero je pogodbeno določena obveznost, da se uporabi za poplačilo;
 vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije ter vlad in centralnih bank
držav cone A, kot je opredeljeno v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti bank in
hranilnic;
 nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije
za opravljanje bančnih storitev, prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih
bank;
 prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih;
pri tem se ne upoštevajo podrejeni in zamenljivi dolžniški vrednostni papirji;
 nepreklicna jamstva Republike Slovenije (vključno z nepreklicnimi garancijami na
prvi poziv SID, d. d., ki so bile izdane do uveljavitve Zakona o zavarovanju in
financiranju mednarodnih gospodarskih poslov).
V skupino A se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
postavkah:
 do dolžnikov, za katere ni pričakovati težav s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo
svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni.
V skupino B se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
 za katere se ocenjuje, da bo treba dospele obveznosti delno reprogramirati, ker je
njihovo finančno stanje slabše, ne kaže pa, da se bo bistveno poslabšalo,
 ki terjatve poravnavajo z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni.
149
V skupino C se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
 za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje
dospelih obveznosti;
 ki plačujejo obveznosti z zamudo do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni,
 ki so izrazito podkapitalizirani;
 ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb;
 od katerih skupina ne prejema tekoče zadovoljivih informacij ali ustrezne
dokumentacije v zvezi s poravnavanjem obveznosti.
V skupino D se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
 za katere obstaja velika verjetnost izgube dela finančnega sredstva oziroma plačila po
prevzeti obveznosti;
 ki plačujejo obveznosti z zamudo več kot 90 dni do 180 dni, občasno tudi z zamudo od
181 do 360 dni;
 ki so nesolventni;
 za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne
poravnave ali stečaja;
 ki so v sanaciji oziroma v postopku prisilne poravnave;
 ki so v stečaju.
V skupino E se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
 za katere se ocenjuje, da sploh ne bodo poplačane;
 s sporno pravno podlago;
 ki plačujejo obveznosti z zamudo več kot 360 dni.
Spodnja tabela prikazuje merilo za razvrščanje komitentov v bonitetne razrede:
Bonitetni razred
A
B
C
D,E
Opis
Skupina A
Skupina B
Skupina C
Skupina D,E
Zunanja boniteta: Standard&Poor oz. ekivalent
AAA, AA+, AA-, A+, ABBB+, BBB, BBB-, BB+, BB, BB-, B+, B, BCC do C
D
Skupina z ustrezno politiko naložb skuša zagotavljati čim manjše kreditno tveganje, ki še
zagotavlja primerno donosnost kapitala.
Skupina skrbi za obvladovanje kreditnega tveganja predvsem z ustrezno politiko zavarovanja
naložb in njihovo primerno razpršenostjo. Skupina skrbi za primerno razpršenost naložb po
posameznih komitentih, upoštevaje pri tem tudi njihovo medsebojno povezanost. Tako je
obseg izpostavljenosti posameznemu komitentu in z njim povezanim osebam omejen skladno
z veljavnimi predpisi in notranjimi akti Skupine.
Dodatne učinke glede primerne razpršenosti naložb skušamo doseči tudi s povezavami z
našimi partnerji v več različnih državah.
Skupina skrbi za primerno geografsko razpršenost plasmajev v tujini. Veljavni limiti:
150
ZDA, Kanada, Švica, države EU, razen Bolgarije
Srbija
Hrvaška
Bolgarija
Kosovo
Rusija
Ukrajina
Druge države
brez omejitve
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
1,0 x kapital banke
skupna izpostavljenost
posamezni državi ne bi smela
presegati 50 % kapitala
banke oz. skupaj v teh državah 2
kratnika jamstvenega kapitala banke
Državni limiti kažejo državna tveganja (mednarodne ratinge objavljajo: FITCH,
Standard&Poors, Moodys). Večina vseh naložb Sloveniji spada v skupino AA. Pri odločanju
pa je državno tveganje samo edena izmed številnih dejavnikov, ki jih moramo upoštevati pri
vsakem posameznem primeru pred podpisom pogodbe, kar je še zlasti pomembno v finančni
krizi. Poleg kreditne analize na posamični ravni (posamezni komitent) namenjamo posebno
skrb tudi celotnemu kreditnemu portfelju.
Razpršenost naložb po vrstah poslov, dejavnostih, komitentih in omejitev velikosti naložb
glede na zmožnost komitentov zmanjšujejo kreditno tveganje.
Skupina skrbi tudi za primerno raznolikost zavarovanja kreditnih tveganj (hipoteke, lombardi,
odstopi terjatev...).
Skupina strogo nadzoruje omejitve glede zneska in ročnosti za neto odprte pozicije izvedenih
finančnih instrumentov (to je za razliko med vrednostjo nakupnih in prodajnih pogodb). V
vsakem trenutku je znesek, ki pomeni kreditno tveganje, omejen na trenutno pošteno vrednost
instrumentov, ki so za banko ugodni (to je sredstev s pozitivno pošteno vrednostjo), kar je pri
izvedenih finančnih instrumentih le majhen del pogodbe, ali na ocenjene vrednosti, s katerimi
se izraža obseg neporavnanih instrumentov. Izpostavljenost temu kreditnemu tveganju se
obvladuje kot del splošnih omejitev za kreditne posle s strankami, skupaj z morebitno
izpostavljenostjo zaradi tržnih gibanj. Izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri teh
instrumentih navadno ni mogoče zavarovati z zastavo premoženja ali drugimi poroštvi, razen,
če skupina zahteva depozite od nasprotnih strank.
Potencialne in prevzete obveznosti
Primarni namen teh instrumentov je zagotoviti, da bodo sredstva stranki na voljo, ko jih bo
zahtevala. Garancije in akreditivi standby, ki pomenijo nepreklicno zagotovilo, da bo skupina
plačala, če stranka ne more izpolniti svojih obveznosti do tretjih strank, vsebujejo enako
kreditno tveganje kot krediti. Dokumentarni in komercialni akreditiv, ki sta pisni zavezi
skupine v imenu njene stranke in pooblaščata tretjo stranko, da pri banki po posebnih pogojih
črpa sredstva do določenega zneska, sta zavarovana s pošiljkami blaga, na katere se nanašata,
in zato nista tako tvegana kot neposredni krediti.
Limiti za dane kredite pomenijo neizkoriščene dele dovoljenj za odobravanje kreditov v obliki
kredita, garancije ali akreditiva. Glede kreditnega tveganja prevzetih obveznosti za odobritev
kredita je skupina potencialno izpostavljena izgubi v znesku, ki je enak vsem neizrabljenim
prevzetim obveznostim skupaj. Verjetni znesek izgube pa je manjši od vseh neizrabljenih
prevzetih obveznosti skupaj, ker je večina prevzetih obveznosti za odobritev kredita pogojna
in odvisna od tega, kako stranka upošteva posebna pravila tega kreditiranja. Skupina spremlja
151
ročnost kreditov, za katere je prevzela obveznosti, ker dolgoročnejše prevzete obveznosti na
splošno pomenijo višjo stopnjo kreditnega tveganja kot kratkoročnejše prevzete obveznosti.
3.2.2. Slabitve kreditov
Če na podlagi narave posla in ocenjene kreditne sposobnosti dolžnika ocenjujemo, da bo
kredit ob zapadlosti poravnan, potem kredita posamično ne slabimo in se skupinsko ocenjuje.
Višina oslabitve takega kredita je ob izdelani metodologiji predhodnih matrik odvisna od
preteklih izgub v posameznem bonitetnem razredu.
Metodologija slabitev kreditov je podrobneje opisana v točki 1.12.
Če obstajajo nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva:
 zamude pri poravnavi pogodbenih obveznosti,
 kršitev pogodbenih zavez,
 poslabšanje finančnega položaja dolžnika in s tem zmanjšanje pričakovanih denarnih
tokov iz poslovanja,
 poslabšanje dolžnikove konkurečnosti na trgu,
 zmanjšanje vrednosti zavarovanj,
potem vsa finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, katerih
celotna izpostavljenost do enega dolžnika presega 0,5 % kapitala banke, preizkušamo z vidika
posamične slabitve. V tem primeru ocenjujemo, ali diskontirani pričakovani denarni tokovi iz
unovčitve zavarovanj (depoziti, vrednostni papirji, poroštvo finančno primerne družbe,
zastava nepremičnin in premičnin) ob upoštevanju časa unovčitve zavarovanja in stroškov
unovčitve presegajo knjigovodsko vrednost finančnega sredstva in prevzete obveznosti po
zunajbilančnih postavkah. Če diskontirani pričakovani denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj
(depoziti, vrednostni papirji, poroštvo finančno primerne družbe, zastava nepremičnin in
premičnin) ob upoštevanju časa vnovčitve zavarovanja in stroškov unovčitve presegajo
knjigovodsko vrednost finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
postavkah, potem je finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih
postavkah oslabljena.
Spodnja tabela prikazuje slabitve kreditov glede na posamezne bonitetne razrede:
2011
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D,E
Krediti (%)
58,60
24,18
11,78
5,44
100,00
Oslabitve (%)
7,37
11,30
25,82
55,51
8,31
2010
Krediti (%)
59,01
24,03
13,28
3,68
100,00
Oslabitve (%)
9,34
12,67
32,08
45,91
6,82
3.2.3. Izpostavljenost kreditnemu tveganju
Spodnja tabela prikazuje izpostavljenost bilančne aktive kreditnemu tveganju:
2011
18.230
9.942
795.700
2010
24.829
5.471
835.395
152
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
Druga sredstva
18.302
18.302
777.398
866
12.311
737.597
26.624
9.481
8.580
901
46.372
46.372
69.559
69.559
4.740
22.268
22.268
813.127
721
19.495
761.993
30.918
22.500
21.499
1.001
46.497
46.497
65.134
65.134
-
Skupaj
954.024
999.826
51.777
27.981
79.758
29.943
37.240
67.183
1.033.782
1.067.009
Finančne garancije
Okvirni krediti in druge kreditne linije
Na dan 31. decembra
Skupaj izpostavljenost
Iz tabele je razvidno, da kar 84 % (leta 2010: 85 %) kreditnega tveganja izhaja iz danih
kreditov strankam in bankam. Izpostavljenost dolžniškim vrednostnim papirjem pa je 13 %
(leta 2010: 13 %) celotne izpostavljenosti kreditnemu tveganju.
3.2.4. Krediti strankam in bankam
Krediti strankam in bankam glede na slabitve prikazuje spodnja tabela:
Skupinsko slabljeni in nezapadli krediti
Skupaj
Slabitve kreditov
Neto stanje kreditov
Krediti
Krediti
strankam
bankam
470.325
9.942
150.191
247.269
1
867.785
9.943
(72.085)
(1)
795.700
9.942
Krediti
Krediti
strankam
bankam
593.541
5.471
115.399
187.591
1
896.531
5.472
(61.136)
(1)
835.395
5.471
Slabitve kreditov strankam znašajo 72.085 tisoč EUR (2010: 61.136 tisoč EUR), od tega je
posamičnih slabitev 63.103 tisoč EUR (in 2010: 49.425 tisoč EUR) in preostalih 8.982 tisoč
EUR (2010: 11.711 tisoč EUR) slabitev je oblikovanih za portfelje, ki se slabijo skupinsko.
Slabitve kreditov strankam so podrobneje opisane v pojasnilu 20.
153
Krediti, ki so skupinsko slabljeni in nezapadli
Postavka skupinsko slabljeni in nezapadli krediti vključuje skupine finančnih sredstev, ki se
kot 0,5 % kapitala), za katera banka ni ugotovila nepristanskih dokazov za njihovo slabitev.
Za to postavoi banka oblikuje slabitve glede na skupino, v katero so krediti razvrščeni. Teh
slabitev je 6.728 tisoč EUR (2010: 9.038 tisoč EUR).
Krediti, ki niso slabljeni, niti zapadli, so prikazani naslednji tabeli:
Posamezniki
Krediti strankam
Podjetja
Skupaj
Krediti
zavarovani z
Komercialni Okvirni vrednostnimi Komercialni Odkupi Krediti Krediti
krediti krediti
papirji
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
Skupaj
10.067
1.402
25
11.494
Posamezniki
2010
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
Skupaj
324
520
28
872
10.346
10.346
322.766
97.604
18.465
438.835
Krediti strankam
Podjetja
Krediti
zavarovani z
Komercialni Okvirni vrednostnimi Komercialni
krediti krediti
papirji
krediti
12.800
3.087
27
15.914
7.209
1.569
8.778
240
356
6
602
19.554
19.554
395.892
107.193
24.984
528.069
350.712
101.095
18.518
470.325
9.942
9.942
Skupaj
Odkupi Krediti Krediti
terjatev strankam bankam
24.432
4.970
29.402
452.918
115.606
25.017
593.541
5.471
5.471
Postavka zapadli, skupinsko slabljeni krediti vključuje zapadle terjatve. Skladno z IFRS7
BC55(a) zneski v tabeli vključujejo celotne izpostavljenosti iz posameznega posla, ne glede
na to ali so postavke zapadle delno ali v celoti.
Postavka zapadli, skupinsko slabljeno krediti vključuje skupine finančnih sredstev, ki se
kot 0,5 % kapitala), za katera banka ni ugotovila nepristranskih dokazov za njihovo slabitev.
Zapadli do 30 dni
Posamezniki
Komercialni
krediti
Skupaj
930
930
Posamezniki
Komercialni
krediti
Skupaj
68
68
154
404
59
76
-
404
59
76
-
892
53
8
892
53
8
Skupaj
1.469
1.469
1.021
1.021
3.298
1.748
Podjetja
Zapadli do 30 dni
Zapadli nad 365 dni
Skupaj
Okvirni Komercialni
krediti
krediti
5
54.127
21.395
20.973
12.319
10
12.645
9.190
Odkupi
terjatev
9.286
125
76
164
8.407
-
Skupaj
63.418
21.520
21.049
12.483
21.062
9.190
148.722
15
130.649
18.058
-
219.727
187
Podjetja
Zapadli do 30 dni
Zapadli nad 365 dni
Okvirni Komercialni
krediti
krediti
50
59.854
18.976
1.446
10.263
9.381
13.004
Odkupi
terjatev
466
184
754
-
Skupaj
60.370
19.160
2.200
10.263
9.381
13.004
114.378
Skupaj
50
112.924
1.404
50
150.330
-
Znesek, ki je prikazan kot zapadel, ni pa oslabljen, je celotno stanje takih posojil in ne le
posameznih zapadlih obrokov.
Znesek oblikovanih slabitev za te kredite znaša 2.254 tisoč EUR (2010: 2.683 tisoč EUR).
155
Krediti, slabljeni posamično
Ta postavka vključuje kredite, ki so obravnavani in slabljeni posamično. Slabitve za
posamično slabljene kredite v letu 2011 znašajo 63.103 tisoč EUR (2010: 49.425 tisoč EUR).
Posamezniki
Podjetja
Krediti
zavarovani z
Komercialni
Okvirni vrednostnimi Komercialni
Krediti
papirji
krediti Skupaj bankam
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D,E
Skupaj
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D,E
1.697
463
1.703
6.775
1.697
463
1.703
6.775
29
-
2.008
-
10.638
10.638
29
8.399
8.399
72
54.457
61.707
78.040
40.390
56.494
61.707
78.040
40.390
1
2.008
234.594 236.631
1
6.071
208.324
-
Posamezniki
Podjetja
Komercialni
Okvirni Komercialni Odkupi
Krediti
krediti terjatev Skupaj bankam
1
1.312
1.312
28.838
- 28.838
462
462
5
42.557
- 42.562
2.905
2.905
104
77.875
547 78.526
5.208
5.208
21
27.757
- 27.778
1
9.887
9.887
130
177.027
8.345
-
116
142.210
547 177.704
-
1
-
V prvi vrstici je prikazan celotni znesek danih kreditov, brez upoštevanja zavarovanj.
Vrednost zavarovanja finančnih sredstev po odplačni vrednosti je določena na podlagi metod
vrednotenja v odvisnosti od vrste zavarovanja.
Poslovne prostore, stanovanja in zemljišča oceni sodno zapriseženi cenilec vrednosti skladno
s tržnimi dejavniki in mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.
Vrednostni papirji namenjeni za zavarovanje finančnega sredstva po odplačni vrednosti, so
vrednoteni po tržni ceni na ljubljanski borzi ali tržni ceni, ki je določena na podlagi trgovanja
med profesionalnimi subjekti.
156
3.2.5. Dolžniški vrednostni papirji
Spodnja tabela prikazuje dolžniške vrednostne papirje po stanju 31. 12. 2011, z upoštevanjem
bonitetne ocene Standard & Poor:
Bonitetna ocena
AA
AA- do AA+
A- do A+
Skupaj
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
1.240
5.109
605
1.217
409
Fin. sredstva
razpoložljiva
za prodajo
26.794
14.641
3.572
1.350
Fin.
sredstva v
posesti do
zapadlosti
18.281
48.216
3.062
Skupaj
46.315
67.966
4.177
1.217
4.821
8.580
46.357
69.559
124.496
2011
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
-
Fin. sredstva
razpoložljiva
za prodajo
2.283
Fin.
sredstva v
posesti do
zapadlosti
-
Skupaj
2.283
Skupaj
-
2.283
-
2.283
-
2.268
-
2.268
-
15
-
15
Zapadli nad 365 dni
Spodnja tabela prikazuje dolžniške vrednostne papirje po stanju 31. 12. 2010, z upoštevanjem
bonitetne ocene Standard & Poor:
2010
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Skupaj
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
7.755
9.201
1.439
1.064
2.040
Fin. sredstva
razpoložljiva
za prodajo
15.451
25.917
3.726
1.388
-
Fin.
sredstva v
posesti do
zapadlosti
8.090
53.442
3.602
-
Skupaj
31.296
88.560
5.165
6.054
2.040
21.499
46.482
65.134
133.115
157
2010
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
Fin. sredstva
razpoložljiva
za prodajo
Fin.
sredstva v
posesti do
zapadlosti
Skupaj
Skupaj
-
2.225
-
2.225
-
2.210
-
2.210
-
15
-
15
Skupina v svojem portfelju nima dolžniških zapadlih in neslabljenih vrednostnih papirjev.
3.2.6. Koncentracija kreditnega tveganja
Geografska izpostavljenost
Spodnja tabela prikazuje izpostavljenost kreditnemu tveganju po posameznih geografskih
območjih:
Države
nekdanje
Druge
države
Skupaj
centralni banki
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
Druga sredstva
18.230
425
500.680
16.032
16.032
484.648
866
10.311
454.488
18.983
6.901
901
6.000
13.387
13.387
51.278
51.278
-
4.685
855
128.501 138.192
2.174
96
2.174
96
126.327 138.096
2.000
124.459 133.906
1.868
2.190
2.580
2.580
- 32.985
- 32.985
- 18.281
- 18.281
4.740
-
- 18.230
3.977
9.942
28.327 795.700
- 18.302
- 18.302
28.327 777.398
866
- 12.311
24.744 737.597
3.583 26.624
9.481
901
8.580
- 46.372
- 46.372
- 69.559
- 69.559
4.740
Skupaj
590.901
137.926 192.893
32.304 954.024
158
Države
nekdanje
Druge
države
Skupaj
centralni banki
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
24.829
109
535.121
22.268
22.268
512.853
721
17.380
473.024
21.728
12.290
1.001
11.289
27.306
27.306
57.044
57.044
4.653
230
147.163 104.165
147.163 104.165
2.115
143.465 99.378
3.698
2.672
- 10.210
- 10.210
- 19.176
- 19.176
8.090
8.090
- 24.829
479
5.471
48.946 835.395
- 22.268
- 22.268
48.946 813.127
721
- 19.495
46.126 761.993
2.820 30.918
- 22.500
1.001
- 21.499
15 46.497
15 46.497
- 65.134
- 65.134
Skupaj
656.699
151.816 141.871
49.440 999.826
Izpostavljenost po posameznih področjih
Skupaj
Druge panoge
Javni sektor
Gradbeništvo in
inžiniring
Zasebniki
Promet
Tuja podjetja
industrija
Trgovina in obrt
centralni banki
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
-izvedeni finančni instrumenti
Finančne in druge
storitve
V tej tabeli je prikazana izpostavljenost glede na posamezne gospodarske panoge:
18.230
- 18.230
481
9.461
9.942
191.816 59.452 93.844 296.425 4.310 16.032 76.661 22.363 34.797 795.700
2.270
- 16.032
- 18.302
2.270
- 16.032
- 18.302
182.580 59.452 93.844 294.155 4.310
- 85.897 22.363 34.797 777.398
58
395
177
86
69
81
866
10.311
2.000
- 12.311
171.728 58.692 93.667 284.514 4.224
- 76.101 14.039 34.632 737.597
483
365
7.641
- 9.727 8.324
84 26.624
2.325
2.580
- 4.093
483
9.481
1.424
2.580
- 4.093
483
8.580
901
901
159
59.452
98.584
359.747
4.310
16.032
Tuja podjetja
76.661
centralni banki
5.471
214.228 61.485 68.415 300.274 11.789 18.829 99.230
305
51 2.439
9 18.829
635
305
51 2.439
9 18.829
635
213.923 61.434 65.976 300.274 11.780
- 98.595
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
95
267
147
77
76
10.664
- 1.148
2.115
194.213 60.743 64.665 288.969 11.703
- 97.265
- odkupi terjatev
8.951
424
16
9.190
- 1.254
4.623
- 10.210
1.001
3.622
- 10.210
7.445
- 19.191
7.445
- 19.191
15.981
8.090
15.981
8.090
Skupaj
78.586
-
46.372
46.372
69.559
69.559
4.740
35.280
954.024
Skupaj
225.372
- 9.992
- 9.992
- 42.138
- 42.138
-
Druge panoge
-
Javni sektor
-
Gradbeništvo in
inžiniring
33.000
33.000
18.281
18.281
-
Zasebniki
4.740
Promet
-
industrija
Skupaj
3.380
3.380
9.140
9.140
-
Trgovina in obrt
Druga sredstva
Finančne in druge
storitve
24.829
- 24.829
5.471
24.927 36.218 835.395
- 22.268
- 22.268
24.927 36.218 813.127
59
721
- 5.568 19.495
14.551 29.884 761.993
10.376
707 30.918
7.667
- 22.500
1.001
7.667
- 21.499
19.861
- 46.497
19.861
- 46.497
41.063
- 65.134
41.063
- 65.134
247.748 61.485 68.415 337.765 11.789 18.829 99.230 118.347 36.218 999.826
3.3. Tržno tveganje
Skupina prevzema tudi tržno tveganje. Tržno tveganje izhaja iz odprtih pozicij pri obrestni
meri, valuti in vrednostnih papirjih, ki so vsi izpostavljeni splošnim in posebnim tržnim
gibanjem. Skupina uporablja za oceno tržnega tveganja vseh svojih pozicij in največje
pričakovane izgube metodo tvegane vrednosti, ki temelji na številnih predpostavkah za
različne spremembe tržnih razmer. Skupina določi zgornje meje vrednosti tveganja, ki ga še
lahko sprejme.
Podrobneje so omejitve in postopki opredeljeni z notranjimi Navodili za trgovanje.
Valutno tveganje na mednarodnem trgu
 tvegana vrednost (VaR) ocenjena na manj kot 1 mio. EUR (povprečje v 12 mesecih 2011
= 139 tisoč EUR);
160




HP = 10 (HP (holding period) 10 pomeni, da se devizne pozicije banke ne bodo
spremenili prihodnjih 10 dni);
dovoljena gornja meja 1 % kapitala banke (pomeni, da tvegana vrednost ne sme biti višja
od 1 % od kapitala banke;
alfa = 2,33 (pomeni 99 - odstotno stopnjo zaupanja, kar pomeni 99 - odstotno verjetnost,
da izgube iz valutnega tveganja ne morejo biti večje od skupne tvegane vrednosti 139
tisoč EUR ob zgornji predpostavki v povprečju 12 mesecev);
valutno tveganje banka izračunava in preverja vsaj enkrat mesečno.
Analiza vpliva deviznih tečajev na poslovni izid skupine pomeni, da izračunavamo tvegano
vrednost (angl. value at risk ali skrajšano VaR) aktive in pasive, ki smo ju predhodno
strukturirali po valutah.
Za ugotavljanje vpliva deviznih tečajev na poslovni izid skupine smo uporabili časovno vrsto
gibanja dnevnih deviznih tečajev za eno letno obdobje. Z vidika občutljivosti to pomeni, da
(povprečno v 12 mesecih) skupina ne bo izgubila več kakor 64 tisoč EUR iz vpliva gibanja
deviznih tečajev. Dovoljena zgornja meja za tvegano vrednost je 1 % od kapitala. To pomeni,
da je dejanska tvegana vrednost precej manjša od dovoljene zgornje meje. Primerjalno, v letu
2010, skupina ne bi v povprečju izgubila več kakor 196 tisoč EUR, iz vpliva 10 dnevnega
gibanja deviznih tečajev.
Obrestno tveganje
a) Analiza občutljivosti (12 mesečno povprečje) kaže, da bi banka utrpela največ 1,72 mio.
EUR izgube, če bi se krivulja donosa premaknila za 200 bazičnih točk. Znesek 1,72 mio.
EUR je večji od 4 % kapitala, ker je največja vrednost za obrestno tveganje.
b) Predpostavke, uporabljene za izračun obrestnega tveganja:
 usklajenost sredstev in obveznosti (tako imenovana analiza obrestnih vrzeli);
 izračuni zneskov obrestnih vrzeli po posamenznem tipu obrestne mere (fiksna
obrestna mera, 3-mesečni EURIBOR, 6-mesečni EURIBOR, 12-mesečni EURIBOR,
3-mesečni USD LIBOR, 6-mesečni USD LIBOR, 12-mesečni USD LIBOR, itd.);
 izračuni tveganih vrednosti znotraj posamezne časovne vrzeli;
 analiza višine obrestnih vrzeli po vrstah obrestnih mer, (BIS standard 2004) znotraj
posameznih časovnih horizontov (v 12 mesecih leta 2010 pričakovano manj kot je
dovoljena zgornja meja 4 % kapitala, če se krivulja donosa premakne za 200 bazičnih
točk, povprečje v 12 mesecih 2010 = 1,72 mio. EUR). Znesek 1,72 mio. EUR je bil
manjši od 4 % kapitala (4 % kapitala so najvišja dovoljena zgornja meja).
Znesek obrestnega tveganja izračunamo tako:




izračun obrestnih razmikov (razlika med aktivnimi/dolgimi in pasivnimi/kratkimi
postavkami bilance stanje) v vsakem časovnem horizontu;
vsako vrednost (dolge/kratke) obrestne vrzeli pomnožimo z utežjo obrestne vrzeli, ki
pomeni vzporedni premik krivulje donosnosti za 200 bt in 5 - odstotno donosnost;
končni rezultat v znesku 1,72 mio. EUR je povprečna vrednost tehtanih
vsot obrestnih vrzeli iz vsakega časovnega horizonta;
obrestno tveganje se izračunava najmanj enkrat na mesec.
c) Spremembe glede na leto 2010:
V letu 2011 se je izpostavljenost obrestnemu tveganju zmanjšala z 2,74 mio. EUR na 1,72
mio. EUR. Ta sprememba je posledica sprememb na trgu, v primerjavi z letom 2010 in
zmanjšanja obrestnih vrzeli v primerjavi z letom 2011 (metodologija in predpostavke se niso
161
spremenile). V letu 2011 smo bili pozorni glede uravnavanja izpostavljenosti obrestnega
tveganja v limitu 4 %.
Tveganje pri vrednostnih papirjih
 tvegana vrednost (VaR) ocenjena na manj kot 4 mio. EUR v 12 mesecih (povprečje v
12 mesecih leta 2011 = 0,2 mio. EUR);
 HP = 30 ( pomeni, da se portfelj vrednostnih papirjev ne bo spreminjal v naslednjih
30 dneh);
 alfa = 2,33 (pomeni 99-odstotno verjetnost, da izgube iz tveganja pri vrednostnih
papirjih ne morejo biti večje od 0,2 mio. EUR oz. dovoljene zgornje meje tvegane
vrednosti, ki znaša 4 % kapitala);
 pozicije vključujejo domače in tuje lastniške vrednostne papirje, domače in tuje
obveznice;
 tveganje pri vrednostnih papirjih se izračunava najmanj enkrat mesečno.
Tvegana vrednost (angl. value at risk ali skrajšano VaR) je merilo tržnega tveganja. VaR
pomeni vrednost (izraženo v odstotkih ali nominalno), za katero lahko ob določeni stopnji
verjetnosti rečemo, da jo bo dejanska izguba v določenem časovnem horizontu presegala.
Z vidika občutljivosti to pomeni, da skupina (v 12 mesečnem povprečju) ne bo imela več kot
0,2 mio. EUR izgube, nastale zaradi spreminjanja cen vrednostnih papirjev. Ta vrednost je
precej manjša od 4 % kapitala.
Spodnja tabela prikazuje izpostavljenost tržnemu tveganju za leto 2011 in 2010:
Valutno tveganje
Obrestno tveganje
Kapitalsko tveganje
139
177
109
1.722
3.240
517
146
299
49
196
236
158
2.710
4.323
257
344
493
263
3.4. Valutno tveganje
Skupina za primerno obvladovanje valutnih tveganj ves čas, najmanj pa enkrat na mesec,
presoja tečajna tveganja po metodi preseka stanj plasmajev in naložb po valutni strukturi,
vključno z valutno klavzulo in skrbi za primerno pokritost morebitnih odprtih pozicij s
kapitalom.
Pri posameznih večjih poslih, ki vplivajo na devizno pozicijo skupine, se skupina uporablja
tudi terminske posle in posle forward, vendar izključno kot instrumenta za zmanjševanje
tečajnih tveganj.
Tudi pri trgovalnih in transakcijskih poslih uprava banke predvsem z instrumenti omejitve
pooblastil pri trgovanju poskuša obvladovati tisti del tečajnega rizika, ki izvira iz trgovalne
oz. transakcijske devizne pozicije banke.
Skupina je imela te pomembne valutne pozicije:
Sredstva
EUR
USD
Drugo
Skupaj
18.230
-
-
18.230
162
banki
Krediti:
- krediti bankam
Druga sredstva
25.464
46.357
15
-
25.464
46.372
5.020
792.667
69.559
4.720
3.482
2.232
-
1.440
801
-
9.942
795.700
69.559
4.720
Skupaj sredstva
962.017
5.729
2.241
969.987
77.058
175
-
-
77.058
175
- vloge bank
- krediti bank
Druge obveznosti
47.528
392.070
213.025
159.661
32.542
1.903
1.085
1.879
6.240
7
1.861
185
8
50.474
394.134
219.265
159.661
32.542
1.918
Skupaj sredstva
923.962
9.211
2.054
935.227
38.055
(3.482)
187
34.760
EUR
USD
Drugo
Skupaj
24.829
43.856
69.930
958
88
551
-
24.829
45.365
70.018
4.868
830.078
65.134
501
4.274
-
102
1.043
-
5.471
835.395
65.134
1.038.695
5.821
1.696
1.046.212
40.009
358
-
-
40.009
358
38.629
452.926
216.702
1.673
190.191
26.018
6
2.030
6.076
-
605
47
-
39.240
455.003
222.778
1.673
190.191
26.018
Obveznosti
Sredstva
banki
Krediti:
- krediti bankam
Skupaj sredstva
Obveznosti
- vloge bank
- krediti bank
163
Druge obveznosti
1.378
1
17
1.396
967.884
8.113
669
976.666
70.811
(2.292)
1.027
69.546
Finančne garancije
EUR
48.360
27.981
USD
271
-
Drugo
3.146
-
Skupaj
51.777
27.981
Skupaj
76.341
271
3.146
79.758
Finančne garancije
EUR
27.537
37.240
USD
189
-
Drugo
2.217
-
Skupaj
29.943
37.240
Skupaj
64.777
189
2.217
67.183
Skupaj obveznosti
Valutno tveganje za izvenbilančne postavke je :
3.5. Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je izpostavljenost neugodnemu gibanju obrestnih mer. Obvladovanje
obrestnega tveganja zagotavljamo s sistematičnim spremljanjem obsega poslov, sklenjenih s
fiksno in gibljivo obrestno mero na pasivi in njihove usklajenosti z enakovrednimi posli na
aktivi.
Za obvladovanje obrestnega tveganja skupina po potrebi kupuje ustrezne tržne instrumente.
Obrestna občutljivost sredstev in obveznosti :
Stanje na dan 31.
decembra 2011
Denar v blagajni in
stanje na računih pri
centralni banki
Finančna sredstva,
namenjena trgovanju
Finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo
Krediti:
-krediti bankam
-krediti strankam, ki
niso banke
Finančna sredstva v
posesti do zapadlosti
Druga sredstva
Do 1
meseca
Od 1 do Od 3 do
3
12 Od 1 do
mesece mesecev
5 let
Nad 5
let Neobrestovano Skupaj
18.230
-
-
-
-
-
18.230
25.270
-
-
-
-
194
25.464
25.934
-
2.001
13.792
28.131
1.062
70.920
7.260
2.500
154
-
-
28
9.942
79.986 271.093 213.017
81.195
120.697
2.136
-
4.251
-
6.074
-
39.592
-
16.054
-
29.712 795.700
1.452
4.720
69.559
4.720
164
Skupaj sredstva
centralne banke
namenjene trgovanju
merjene po odplačni
vrednosti:
-vloge bank
-vloge strank, ki niso
banke
-krediti bank
-dolžniški vrednostni
papirji
Druge obveznosti
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost
obrestnemu tveganju
Stanje na dan 31.
decembra 2010
Denar v blagajni in
stanje na računih pri
centralni banki
Finančna sredstva,
namenjena trgovanju
Finančna sredstva,
razpoložljiva za
prodajo
Krediti:
-krediti bankam
-krediti strankam, ki
niso banke
Finančna sredstva v
posesti do zapadlosti
Druga sredstva
Skupaj sredstva
centralne banke
namenjena trgovanju
merjene po odplačni
vrednosti:
-vloge bank
-vloge strank, ki niso
banke
-krediti bank
-krediti strank, ki niso
199.527
86.737 279.322 266.401 125.380
37.168 994.535
30.000
32.000
15.000
-
-
58
77.058
175
-
-
-
-
-
175
15.032
27.099
6.954
1.000
-
389
50.474
103.985
-
99.208
2.386
99.997 82.230
22.667 145.768
1.201
46.935
7.513 394.134
1.509 219.265
3.103 11.910
8.593 120.375
9.000 16.681
152.295 172.603 162.211 366.054
13.000
6.500
67.636
2.680 159.661
361 32.542
1.918
1.918
14.428 935.227
47.232 (85.866) 117.111 (99.653)
57.744
22.740
Od 1 Od 3 do
Do 1
do 3
12 Od 1 do
5 let
Nad 5
let Neobrestovano
59.308
Skupaj
24.829
-
-
-
-
-
24.829
44.184
-
-
-
-
1.181
45.365
23.521
1.347
4.099
12.951
27.017
1.083
70.018
2.442
2.500
-
452
-
77
5.471
80.408 152.019 307.013 200.191
76.584
19.180
835.395
3.051
- 11.301 26.674 22.532
178.435 155.866 322.413 240.268 126.133
1.576
65.134
23.097 1.046.212
5.000
35.000
-
-
-
9
40.009
358
-
-
-
-
-
358
12.809
12.427
13.744
-
-
260
39.240
79.895
-
69.985 198.544
4.301 79.461
1.667
97.682
88.168
-
1.114
50.134
-
7.783
714
6
455.003
222.778
1.673
165
banke
-dolžniški vrednostni
papirji
Druge obveznosti
Skupaj obveznosti
8.063 31.676 134.625
- 14.730
98.062 129.776 325.092 335.205
13.029
10.951
75.228
2.798
337
1.396
13.303
190.191
26.018
1.396
976.666
Izpostavljenost
obrestnemu tveganju
80.373
50.905
9.794
69.546
26.090
(2.679) (94.937)
Obrestno tveganje pri izvenbilančnih postavkah
Obrestno tveganje je upoštevano tudi z vidika izvenbilančnih postavk.
Če obrestno tveganje preseže 4 % kapitala, banka uporabi ustrezne instrumente za zaščito
pred obrestnim tveganjem (t. i. plain vanill interest rate swap) in tako zniža zneske obrestnih
vrzeli. Nominalna vrednost obrestnih zamenjav je konec leta 2011 znašala 3 mio. EUR (2010:
6 mio. EUR).
3.6. Likvidnostno tveganje
Za zagotavljanje obvladovanja likvidnostnega tveganja uprava in zakladnik:







ves čas spremljata strukturo naložb in virov sredstev glede na ročnost in zagotavljata,da
je obseg kratkoročnih terjatev skupine vedno večji od obsega kratkoročnih obveznosti in
da se najmanj 15 % kratkoročnih naložb skupine financira z dolgoročnimi viri sredstev,
dnevno presojata operativno likvidnost dkupine in dnevno sprejemata ukrepe za njeno
primernost,
tedensko in mesečno načrtujeta likvidnostne tokove v skupini,
presojata koncentracijo vlog po vlagateljih, vrstah vlog in njihovi časovni razporejenosti
ter sprejemata ukrepe za njihovo primerno razpršitev,
zagotavljata izpolnjevanje predpisov o obvezni rezervi in likvidnostni lestvici,
zagotavljata stalen obseg naložb v zastavljive prvovrstne državne papirje v višini
najmanj 7 % bilančne vsote, kot sekundarni vir za zagotavljanje likvidnosti skupine,
ves čas preverjata vrednost koeficientov usklajenosti naložb z viri sredstev in predlagata
ukrepe za izboljšanje stanja v primerih, da vrednost posameznega koeficienta pade pod
1,01 (predpisana vrednost najmanj 1,0).
Spodnja tabela prikazuje zapadlosti postavk bilance stanja, razvrščene v časovne pasove na
preostali čas do pogodbene zapadlosti: Tabela prikazuje zneske neeskontiranih denarnih tokov
v skladu s pogodbo, Skupina obvladuje likvidnostno tveganje, ki temelji na predvidenih
neeskontiranih denarnih tokovih.
Do Od 1 do Od 3 do
1
3
12
Stanje na dan 31.decembra 2011
17.645
1.205
26.007
2.067
Krediti:
-krediti bankam
7.207
2.532
157
174.504 84.575 260.009
Od 1 do
5 let
5.288
15.435
Nad
5 let
2.287
35.085
Skupaj
18.286
26.425
78.594
239.611 118.691
9.896
877.390
166
Druga sredstva
Skupaj sredstva
2.208
8.497
254.354
30.007
4.432
27
6.260
39
91.566 269.737
32.086
44.079
119
21.805
19
78.784
8.701
304.532 177.887 1.098.076
-vloge bank
-krediti bank
Druge obveznosti
15.161
-
-
77.254
15.064 27.459
7.320
107.384 100.904 104.908
2.395 23.346
3.226 12.387
8.909
9.126
1.852
18
63
1.200
92.616
167.117
134.559
20.844
-
1.534
67.346
16.594
9.501
-
51.043
407.346
260.204
175.675
39.471
1.933
Skupaj obveznosti
157.533 175.249 168.833 416.336
96.821 (83.683) 100.904 (111.804)
Do
Od 1 Od 3 do
1
do 3
12 Od 1 do
Stanje na dan 31.decembra 2010
5 let
20.766
240
50 10.565
17.070
1.416
4.106 14.641
Krediti:
-krediti bankam
2.436
2.583
469
85.277 159.183 327.502 231.872
3.151
11.714 29.585
Druga sredstva
119
27
949
8.577
Skupaj sredstva
Nad
5 let
12.419
32.331
97.109
27.017
3.025
Skupaj
24.838
44.040
69.564
0
5.488
900.943
71.467
12.697
153.657 163.449 344.321 295.709 171.901 1.129.037
-vloge bank
-krediti bank
-krediti strank, ki niso banke
Druge obveznosti
Skupaj obveznosti
94.975 1.012.926
82.912
85.150
5.003
13.080
88.255
3.030
1.376
35.341
-
-
-
40.344
12.491 14.016
70.390 200.773 103.013
5.031 81.336 99.496
1.719
8.150 32.153 154.059
- 16.393
48
70
-
1.406
72.750
17.771
13.309
-
39.587
463.837
258.613
1.719
215.163
29.702
1.494
110.744 131.451 330.067 372.961 105.236 1.050.459
42.913 31.998 14.254 (77.252) 66.665
78.578
Denarni tokovi izvedenih finančnih instrumentov
a) Izvedeni finančni instrumenti z neto poravnavo
Med izvedene finančne instrumente, ki se poravnajo na neto osnovi banka vključuje:
 obrestne zamenjave (interest rate swap).
167
Spodnja preglednica prikazuje analizo izvedenih finančnih instrumentov z negativno pošteno
vrednostjo, ki se poravnajo na neto osnovi. Tabela je razvrščena v smiselne skupine po
ročnosti na podlagi preostale, pogodbeno določene zapadlosti z dnem bilance stanja za leto
2011 in 2010.
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju
- izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju
- izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero
Od 1 Od 3 do Od 1
Do 1
do 3
12 do 5 Nad
let 5 let Skupaj
-
-
(36) (141)
-
(177)
Od 1 Od 3 do Od 1
Do 1
do 3
12 do 5 Nad
let 5 let Skupaj
-
(96)
(21) (230)
(18)
(365)
b) Izvedeni finančni instrumenti z bruto poravnavo
Med izvedene finančne instrumente, ki so poravnani na bruto osnovi banka uvršča valutne
terminske posle (currency forwards). Spodnja tabela prikazuje analizo izvedenih finančnih
instrumentov s pozitivno in negativno pošteno vrednostjo, ki se poravnajo na bruto osnovi.
Prikazani zneski so smiselno razvrščeni v skupine po ročnosti na podlagi preostale,
pogodbeno določene zapadlosti z dnem bilance stanja. V preglednici prikazane postavke so
pogodbeno določeni, nediskontirani denarni tokovi.
V letu 2011 banka ni imela izvedenih finančnih instrumentov z bruto poravnavo.
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju:
- izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto:
- pritoki
- odtoki
Od 1 Od 3 do Od 1 Nad
Do 1
do 3
12 do 5
5
let let Skupaj
-
40
42
40 2.468
45 2.233
-
2.548
2.320
Likvidnostno tveganje za izvenbilančne postavke
Likvidnostno tveganje izvenbilančnih postavk je prikazano v spodnji tabeli. Podrobnejša
predstavitev izvenbilančnih postavk je v pojasnilu 40.
Do 1
meseca
Skupaj
Finančne garancije
51.777
27.981
51.777
27.981
Skupaj
79.758
79.758
168
Do 1
meseca
Skupaj
Finančne garancije
29.943
37.240
29.943
37.240
Skupaj
67.183
67.183
Sredstva, namenjena uravnavanju likvidnostnega tveganj
Banka tveganje, da ji v zaostrenih likvidnostih razmerah ne bi uspelo pravočasno poravnati
svojih tekočih in potencialnih obveznosti, uravnava z razpršenim portfeljem denarnih sredstev
in likvidnih vrednostnih papirjev ustrezne kreditne kakovosti. Naložbe za uravnavanje
likvidnosti so:
1. denar na računu pri centralni banki;
2. državne in podjetniške obveznice ter obveznice finančnih izdajateljev z visoko
bonitetno oceno, ki so primerne za zavarovanje terjatev Eurosistema pri operacijah
odprtega trga. Tovrstni vrednostni papirji so okoli 10 % bilančne vsote, veliko
večino pa predstavljajo obveznice držav EU z minimalno bonitetno oceno AA- vsaj
ene izmed pomembnih bonitetnih agencij;
3. medbančni kratkoročni depoziti;
4. netržno finančno premoženje (bančna posojila), ki je primerno za zavarovanje
terjatev Eurosistema.
Skupina ima v posesti tudi druge dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki bi jih lahko v
zaostrenih likvidnostnih razmerah prodala na sekundarnem trgu kapitala ali sklenila pogodbo
o njihovi prodaji s hkratnim obveznim povratnim odkupom s katero izmed poslovnih bank ali
drugih finančnih institucij.
3.7. Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti
a) finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
Sredstva
2011
2010
Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena
vrednost
vrednost
vrednost
vrednost
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
9.942
795.700
18.302
18.302
777.398
866
12.311
737.597
26.624
69.559
9.969
808.317
18.592
18.592
789.725
880
12.506
749.293
27.046
69.694
5.471
835.395
22.268
22.268
813.127
721
19.495
761.993
30.918
65.134
5.483
847.100
22.580
22.580
824.520
731
19.768
772.670
31.351
65.172
Obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti
856.076
848.131
934.903
925.455
169
- vloge bank
- krediti bank
50.474
394.134
219.265
159.661
32.542
50.102
389.001
218.640
158.757
31.631
39.240
455.003
222.778
1.673
190.191
26.018
39.083
447.723
221.887
1.666
189.115
25.290
Finančna sredstva in obveznosti, za katere se ocenjujejo poštene vrednosti, so:

terjatve do drugih bank, ki vključujejo medbančne plasmaje in postavke v izterjavi.
Poštena vrednost plasmajev po gibljivi obrestni meri in depozitov čez noč je njihova
knjigovodska vrednost;
 krediti in terjatve ne vključujejo rezervacij zaradi oslabitve. Ocenjena poštena
vrednost kreditov in terjatev je diskontirani znesek ocenjenih prihodnjih denarnih
tokov, ki jih pričakujemo;
 naložbeni vrednostni papirji – finančna sredstva v posesti do zapadlosti, katerih
knjigovodska vrednost je 69,6 mio. EUR, ocenjena poštena vrednost pa 69,7 mio.
EUR. Če bi se tržna vrednost naložbenih vrednostnih papirjev povečala za 100
bazičnih točk, bi se njihova poštena vrednost povečala za 3,7 mio. EUR;
 najpomembnejši del finančnih obveznosti so kratkoročne vloge (vloge strank), večina
drugega dolgoročnega dolga Skupine pa ima spremenljive obrestne mere;
 za izdane dolžniške vrednostne papirje v nominalni vrednosti 159,7 mio. EUR je
ocenjena poštena vrednost 158,7 mio. EUR. Če bi se tržna vrednost dolžniških
vrednostnih papirjev povečala za 100 bazičnih točk, bi se njihova poštena vrednost
povečala za 1,6 mio. EUR ;
 razlika med ocenjeno pošteno vrednostjo drugih finančnih obveznosti in obveznosti
do centralne banke in njihovo knjižno vrednostjo le-teh ni materialno pomembna;
 krediti strankam so podrobneje razkriti v pojasnilu 20, vloge strank pa v pojasnilu 29.
Razlika med knjižno vrednostjo postavk in pošteno vrednostjo le teh je zanemarljiva.
Predpostavke za izračun poštenih vrednosti so bile:









obrestna mera, uporabljena za izračun poštenih vrednosti, je spremenljiva tržna
obrestna mera, ki vključuje pribitek v višini od 2 do 4 odstotne točke v večini
primerov;
krediti in terjatve do strank ne vključujejo popravkov vrednosti zaradi oslabitve,
poštena vrednost plasmajev po spremenljivi obrestni meri in depozitov čez noč je
njihova knjigovodska vrednost (večina depozitov banke je danih po spremenljivi
obrestni meri, ki je tržna obrestna mera);
poštena vrednost naložbenega porftelja do zapadlosti se določa na podlagi tržnih cen
ali informacij borznih posrednikov. Če informacij o tržnih cenah ni, banka tako
naložbo vrednoti na podlagi drugih dostopnih informacij na trgu in informacij o
izdajatelju takga vrednostnega papirja;
omejen portfelj kreditov in terjatev s stalno obrestno mero in daljšo ročnostjo (več
kot 70 % bilančne vsote do 2 let);
naložbeni vrednostni papirji vključujejo samo obrestovana sredstva v posesti do
zapadlosti (majhen delež);
vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, so izmerjeni po pošteni vrednosti;
večina depozitov skupine je dana po spremenljivi obrestni meri, ki je tržna obrestna
mera;
večina dolgoročnega dolga skupine ima spremenljive obrestne mere.
170
Pri metodologiji ugotavljanja poštene vrednosti za vrednostne papirje, ki so tržni in
razpoložljivi za prodajo in hkrati ne kotirajo na borzi, banka uporablja informacije oz.
transakcije, nastale, zunaj borznih trgov. Pomembne so tudi informacije o finančnem položaju
konkretnega podjetja, ki je izdalo vrednostne papirje in druge javne informacije o izdajateljih
takih vrednostnih papirjev.
b) Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
MSRP 7 določa hierarhijo modelov vrednotenja, ki temelji na dejstvu, ali je transakcije v
okviru takih modelov vrednotenja mogoče upoštevati ali ne. Transakcije, ki jih je mogoče
upoštevati, kažejo tržne podatke, pridobljene iz neodvisnih virov; transakcije, ki jih ni
mogoče upoštevati, pa tržne ocene. Ti dve vrsti transakcij sta oblikovali tako hierarhijo
poštene vrednosti:
 1. raven – tržne cene na aktivnih trgih za enaka sredstva ali obveznosti. Ta raven
obsega vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, in dolžniške inštrumente na borzah
(npr. Londonska borza, Frankfurtska borza, Newyorška borza) ter izvedene finančne
instrumente, kot so terminski posli (npr. Nasdaq, S&P 500);
 2. raven – transakcije izven cen iz 1. prve ravni, ki jih je mogoče upoštevati za
sredstva ali obveznosti. Ta raven obsega večino pogodb o izvedenih finančnih
instrumentih, tržna posojila in izdani strukturirani dolg. Vira transakcijskih
parametrov, kot sta krivulja donosa LIBOR ali kreditno tveganje nasprotne stranke,
sta Bloomberg in Reuters;
 3. raven – transakcije za sredstva ali obveznosti, ki ne temeljijo na tržnih podatkih, ki
bi jih bilo mogoče upoštevati. Ta raven obsega kapitalske naložbe in dolžniške
finančne instrumente s pomembnimi sestavinami, za katere skupina pripravi model
oz. oceno vrednotenja.
Ta hierarhija narekuje uporabo razpoložljivih tržnih podatkov, ki jih je mogoče upoštevati.
Skupina v svojih vrednotenjih po možnosti upošteva tržne cene, ki so relevantne in jih je
mogoče upoštevati.
3.7.1. Sredstva in obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
Raven 1
8.926
8.580
346
46.357
46.357
55.283
-
Raven 1
22.599
19.459
3.140
Raven 2
994
93
901
4.652
4.652
5.646
175
175
Raven 2
7.104
2.040
4.063
Raven 3
15.544
15.544
19.911
15
19.896
35.455
-
Raven 3
15.662
15.662
Skupaj
25.464
8.580
15.983
901
70.920
46.372
24.548
96.384
175
175
Skupaj
45.365
21.499
22.865
171
- lastniški vrendostni papirji
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
47.362
46.482
880
69.961
-
1.001
6.923
6.923
14.027
358
358
15.733
15
15.718
31.395
-
1.001
70.018
46.497
23.521
115.383
358
358
Finančna sredstva in obveznosti, uvrščene v tretjo raven lahko prikažemo v naslednji tabeli:
trgovanju
Dobiček ali izguba
Nakupi
Prodaje
Prenos iz tretje ravni
vrednostni vrednostni
papirji
papirji
15.662
-
papirji
Skupaj papirji
15.662
15
15.718
(119)
1
15.544
(119)
1
15.544
trgovanju
Dobiček ali izguba
Nakupi
Prodaje
Fin. sredstva, razpoložljiva za
prodajo
15
(83)
11.161
(449)
(6.451)
19.896
Skupaj
15.733
(83)
11.161
(449)
(6.451)
19.911
Fin. sredstva, razpoložljiva za
prodajo
Dolžniški
Lastniški
vrednostni
vrednostni
papirji
papirji
papirji
Skupaj papirji
Skupaj
418
2.530
2.948
306
5.696
6.002
(418)
0
349
349
12.807 12.807
(24)
(442)
15.662
15.662
1
(292)
15
(406)
(405)
12.166 12.166
(1.738) (2.030)
15.718
15.733
Znesek v višini 6.451 tisoč EUR se nanaša na prenos naložbe iz kategorije razpoložljivo za
prodajo med pridružene družbe, ki je podrobneje opisana v Pojasnilu 25.
Skupni dobiček ali izguba v obdobju, ki ga zajema izkaz poslovnega izida, ter skupni dobiček
ali izguba v zvezi s sredstvi/obveznostmi ob koncu obračunskega obdobja so izkazani v
postavki čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.
Za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so čisti dobički/izgube prikazani v presežku iz
prevrednotenja ali pa kot slabitve v izkazu poslovnega izida.
Naslednja tabela prikazuje občutljivost ocen tretje ravni za smiselno možne drugačne
predpostavke:
172
V izkazu poslovnega
izida
Ugodne
Neugodne
spremembe spremembe
V presežku iz
prevrednotenja
Ugodne
Neugodne
spremembe spremembe
452
139
(559)
(278)
566
(995)
438
41
(558)
(35)
852
(748)
Skupina je upoštevala te predpostavke:



Pri tržnih obveznicah, ki ne kotirajo je skupina upoštevala, da se njihova vrednost, po
stanju 31. 12. 2011, lahko spremeni za 1 % (morebitne pozitivne in negativne
spremembe) zaradi visoke kreditne kakovosti teh vrednostnih papirjev.
Pri tržnih delnicah, ki ne kotirajo, je skupina upoštevala, da se njihova vrednost po
stanju 31. 12. 2011 lahko spremeni za 10 % (morebitne negativne spremembe) zaradi
sicer posebnih negativnih razmer na trgu. Skupina je sicer upoštevala tudi dobro
kreditno kakovost teh delnic.
Pri obveznicah, razpoložljivih za prodajo, ki ne kotirajo, je skupina upoštevala, da se
njihova vrednost po stanju 31. 12. 2011 lahko spremeni za 1 % (momorebitne
pozitivne in negativne spremembe) zaradi visoke kreditne kakovosti teh vrednostnih
papirjev.
3.8. Upravljanje tveganj v finančni krizi
Vpliv finančne krize na Slovenijo izhaja predvsem iz pretežno tradicionalne strukture financ
(uporaba relativno preprostih finančnih instrumentov), dokaj močnega nadzora, primerjalno
majhnega javnega dolga v bruto domačem proizvodu, primerjalno še vedno ne pretirano
visokega primankljaja in javnega dolga ter članstva v EU.
Kljub nekaterim pomembnim prednostim pa so na drugi strani pomembne tudi omejitve pri
poslovanju v prihodnje. Povečana negotovost na finančnih trgih in rast kreditnega zastoja
otežujeta dostop do obnavljanja financiranja bank tudi v Sloveniji. Kreditna aktivnost v
Sloveniji se je že precej zmanjšala in bo v letu 2011 še naprej mogoča v precej omejenem
obsegu.
Primerjalna prednost banke še naprej ostaja v relativno močnem »informacijskem kapitalu« in
dejstvu, da je banka že zdaj kreditirala (tržno nišo) pretežno kratkoročno (ponavadi ne več
kakor od 1 do 2 let komitentom, ki so dolgoročna tržna niša banke). Taka struktura poslov bo
omogočala večjo prožnost in hitrejše prilagajanje v svetovni finančni krizi.
Metodologija upravljanja tveganj po našem mnenju zagotavlja zadostno sposobnost kritja
morebitnih izgub iz naslova bančnih tveganj. Upravljanje tveganj v banki zagotavlja relativno
dobro premagovanje potencialnih izgub in upravljanje na relativno visoki ravni
predvidljivosti. Relativno velik dobiček pred uresničevanje bo zagotavljal realizacijo
zastavljenih ciljev v poslovnem načrtu za obdobje 2011 – 2013 (ko smo ob koncu leta 2011
pripravljali poslovni načrt za naslednja tri leta, smo že upoštevali precej novih okoliščin
zaradi finančne krize, z nekaterimi vplivi tudi na dobičkonosnost leta 2011).
173
V metodologiji tveganj, so poleg skrbne kreditne analize posamičnega posla še:
-
metodologije VaR (value at risk oz. tvegana vrednost) pri tržnih tveganjih (vrednostni
papirji) in pri valutnih tveganjih (stopnja zaupanja je 99-odstotna);
- analizo obrestnih tveganj GAP (obrestne vrzeli);
- migracijske matrike (pri analizi celotnega kreditnega portfelja, 56 četrtletij, so namenjene
ugotavljanju stabilnosti kreditnega portfelja in se uporabljajo tudi pri oblikovanju
ustreznih rezervacij oz. slabitev banke);
- kreditna analiza (na podlagi posameznega posla oz. pri posameznem komitentu pred
odobritvijo in sistem rezervacij, ki deluje tudi preventivno);
- operativno tveganje (sistem poročanja in upravljanja na ravni banke in posameznih
organizacijskih enot);
- metodologije Basel 2 (standardizirani način pri kreditnem tveganju, standardiziran pristop
pri tržnem tveganju in enostaven pristop pri operativnem tveganju).
Upravljanje tveganj je bila ključna sestavina poslovnih načrtov za obdobje 2011-2013.
Pripravili smo tudi nekaj dodatnih stresnih scenarijev glede različnih sprememb na trgu (pri
kreditnem tveganju smo na primer dodatno upoštevali trg nepremičnin in gradbeništva, pri
tržnih tveganjih pa smo upoštevali predvsem morebitne razmere na trgu vrednostnih papirjev
in glede obrestnega tveganja možnost večje spremenljivosti obrestnih mer na trgu).
3.9. Kapitalska ustreznost
Kapitalsko ustreznost in uporabo regulatornega kapitala spremljamo vsake tri mesece in o tem
poročamo Banki Slovenije. Pri večjih spremembah kapitala in izdaje vrednostnih papirjev, ki
povečujejo kapital banke in je povečanje zaradi izpostavljenosti za poslovanje banke
potrebno, se izdelajo in pošljejo Banki Slovenije izračuni regulatornega kapitala in kapitalske
ustreznosti še po stanju na zadnji dan v mesecu, ko je sprememba nastala.
Pri izračunu regulatornega kapitala in kapitalske ustreznosti upoštevamo predpise Banke
Slovenije, ki so izdelani na podlagi baselskih standardov.
Kapital skupine je vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II. Pri
izračunu višine regulatornega kapitala se upoštevajo odbitne postavke od posameznih sestavin
kapitala, razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala.
Kapital skupine sestavljajo temeljni kapital in dodatni kapital I in II.
Temeljni kapital je sestavljen iz:
- vplačanega osnovnega kapitala,
- kapitalskih rezerv,
- rezerv iz dobička,
- zadržanega dobička oziroma zadržane izgube,
- dobička med letom, če ga potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem, zmanjšan za
morebitne vmesne dividende, izplačane med letom, ali davke ali druge obveznosti, ki
bremenijo dobiček, in
- inovativnih instrumentov v višini le 15 % temeljnega kapitala.
Temeljni kapital se zmanjša za:
- odkupljene lastne delnice,
- sedanjo vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in z njimi povezan presežek iz
prevrednotenja,
- čisto izgubo poslovnega leta oziroma izgubo med letom,
- negativne neto presežke iz prevrednotenja iz varovanja neto naložb v družbah v tujini, iz
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, varovanja denarnih tokov, v zvezi s
174
-
pridruženimi družbami in skupaj obvladovanimi družbami, ki so obračunane po kapitalski
metodi in negativne neto presežke iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin in osnovnih
sredstev, pri čemer je negativni neto presežek iz prevrednotenja negativna vrednost
razlike med popravkom prevrednotevalnega popravka posameznega sredstva in
prevrednotevalnega popravka,
neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju po stanju, za katero se
izračunava kapital.
Vsota vplačanega osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv ter rezerv iz dobička in zadržanega
dobička ali izgube, zmanjšana za navedene odbitne postavke, mora pokrivati najmanj
polovico zneska kapitalskih zahtev.
Dodatni kapital I sestavljajo:
- presežki iz prevrednotenja (80 % pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi
z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi in v zvezi z naložbenimi nepremičninami);
- hibridni instrumenti;
- presežek oziroma del vrednosti inovativnih instrumentov, ki presega 15 % temeljnega
kapitala
- prednostne kumulativne delnice brez fiksnega donosa in
- podrejeni dolžniški instrumenti – podrejeni dolg z najmanj 5 -letnim pogodbenim rokom
ter
- prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom, ki skupaj ne smeta presegati 50 %
temeljnega kapitala.
Dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala.
Od temeljnega kapitala se odšteje polovica in od dodatnega kapitala I se prav tako odšteje
vsota:
- naložb v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10 % osnovnega
kapitala druge kreditne ali finančne institucije;
- neposrednih naložb banke v druge kreditne ali finančne institucije, če seštevek
neposrednih in posrednih naložb presega 10 % osnovnega kapitala druge kreditne ali
finančne institucije;
- naložb v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali
finančnih institucij, v katerih je banka pridobila več kot 10 % osnovnega kapitala;
- seštevek naložb v kapital, inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni kapital drugih
kreditnih in finančnih institucij, ki presega 10 % seštevka temeljnega in dodatnega
kapitala I banke;
- udeležb banke v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih
holdingih;
- naložb v finančne instrumente v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah
in zavarovalnih holdingih, v katerih je udeležena banka;
- prenesene vrednosti finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga zaradi časovne
neusklajenosti plačila ali izročitve;
- ocenjene višine potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige, če dodatni kapital
II ne zadostuje za pokrivanje teh prilagoditev, in
- znesek preseganj omejitev kvalificiranih deležev v osebah nefinančnega sektorja.
Če polovica seštevka vseh odbitnih postavk presega dodatni kapital I, se presežek vsote
odbitnih postavk odšteje od temeljnega kapitala banke.
Dodatni kapital II je podrejeni dolg z najmanj dveletnim pogodbenim rokom, izplačljivim
predčasno le ob likvidaciji ali stečaju in po poravnavi vseh drugih obveznosti banke, ki
pokriva vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje
175
sprememb cen blaga. Razlika med nominalno vrednostjo izdanega podrejenega dolga za
pokrivanje tržnega tveganja in vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno
tveganje in tveganje sprememb cen blaga je neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II.
Dodatni kapital II je lahko največ 1,5 - kratnik prostega temeljnega kapitala (temeljni kapital
z odbitnimi postavkami, ki ni bil porabljen za pokrivanje vseh drugih kapitalskih zahtev,
razen za kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb
cen blaga).
Bilančne postavke se razvrstijo v skupine izpostavljenosti (centralna raven države in centralna
banka, regionalna oziroma lokalna raven države, osebe javnega sektorja, multilateralne
razvojne banke, mednarodne organizacije, institucije, podjetja, izpostavljenost, zavarovana z
nepremičninami, zapadle postavke, regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti, izpostavljenost
do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno, izpostavljenost iz naložb v odprte
kolektivne naložbene podjeme oziroma investicijske sklade in druge izpostavljenosti), ki jih
nato, zmanjšane za upoštevana zavarovanja (depoziti, dolžniški vrednostni papirji držav,
institucij in podjetij s primerno bonitetno oceno, vrednostni papirji, ki so v delniškem indeksu
SBI 20, osebna kreditna jamstva – garancije bank, jamstvo države) skladno s
standardiziranem pristopom izračuna kapitalske ustreznosti tehtamo z utežjo od 0 %, 10 %, 20
%, 50 % ali 100 %. Te dobimo tveganju prilagojene vrednosti, se pomnožijo z 8 %, kar je
kapitalska ustreznost za posamezno kategorijo.
Zunajbilančne postavke v izračunu se po upoštevanju zavarovanja prevedejo s konverzijskimi
faktorji, ki so določeni na podlagi narave posla, v bilančne postavke.
TEMELJNI KAPITAL
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička in zadržani dobiček
Hibridni instrumenti
Odbitne postavke:
-popravki vrednostnih delnic in deležev, razpoložljivih za prodajo.
naložbenih nepremičnin in osnovnih sredstev na podlagi bonitetnih
filtrov
-neopredmetena dolgoročna sredstva
-prilagoditev za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
-polovica vseh naložb v kapital drugih finančnih in kreditnih institucij. ki
posamično presegajo 10 % drugih finančnih. instrumentov in kreditnih
institucij, hibridnih instrumentov drugih finančnih institucij in drugo.
Skupaj temeljni kapital
2011
2010
11.577
40.749
47.881
5.000
726
11.577
40.749
42.876
5.000
641
289
228
199
362
269
0
10
10
104.481
99.561
13.474
11.110
2.405
10
2.370
10
10
10
DODATNI KAPITAL I
Podrejeni dolžniški inštrumenti
Presežki iz prevrednotenja (80 % pozitivnih učinkov iz presežka iz
prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo.
v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi in v zvezi z naložbenimi
nepremičninami)
Odbitne postavke
-polovica vsote naložb v kapital drugih finančnih in kreditnih institucij.
ki posamično presegajo 10 % drugih fin. in kreditnih institucij. hibridnih
instrumentov drugih finančnih institucij in drugo
176
Skupaj dodatni kapital I
Skupaj regulatorni kapital
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
-izpostavljenost do enot centralne ravni države ali centralne banke
-izpostavljenost do enot regionalne ali lokalne ravni držav
-izpostavljenost do oseb javnega sektorja
-izpostavljenost do multilateralnih razvojnih bank
-izpostavljenost do institucij
-izpostavljenost do podjetij
-izpostavljenost, zavarovana z nepremičninami
-zapadle postavke
-regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
-izpostavljenost do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno
-naložbe v investicijske sklade
-druge izpostavljenosti
Kapitalska zahteva za tržno tveganje
Kapitalska zahteva za operativno tveganje
Skupaj kapitalske zahteve
15.869
13.470
120.350 113.031
83.596
57
220
131
0
1.644
55.876
231
6.262
14.596
68
2.748
1.763
81.219
214
992
155
40
1.866
56.687
418
2.165
12.927
14
3.523
2.218
2.399
2.988
4.536
4.214
90.531 88.420
10,64% 10,23%
V letu 2011 in 2010 skupina izpolnjuje zakonsko predpisane zahteve glede kapitalske
ustreznosti. Skupina ni zavezana k nadzoru na konsolidirani osnovi.
4. Poslovanje po področjih
Poslovno področje
V skladu z načinom vodenja po MSRP 8 poročanje o poslovanju poteka v skladu z notranjim
poročanjem upravi (glavni odgovorni osebi za sprejemanje poslovnih odločitev). Vsi
segmenti poslovanja, ki jih uporablja skupina, ustrezajo opredelitvi o segmentu poročanja v
skladu z MSRP 8.
Skupina posluje na dveh glavnih področjih:
1. bančni posli za podjetja, ki vključujejo: komercialne kredite gospodarskim
družbam in podjetjem v državni lasti, prejete vloge teh strank, transakcijske
račune, limite na računih, in so najpomembnejši del poslovanja skupine
(podjetniški trg),
2. finančni trgi, ki vsebujejo zakladniške posle in investicijsko bančništvo.
Med letom na nobenem področju poročanja ni bilo sprememb.
Poslovanje med poslovnimi segmenti poteka strogo poslovno. Prihodek iz poslovanja, o
katerem se poroča upravi, se meri na način, ki je v skladu z izkazom poslovnega izida.
Med poslovnimi segmenti ni bistvenih prihodkov ali izdatkov.
Notranje spremembe in spremembe določanja cen, se kažejo v učinkovitosti posameznega
posla.
177
Poročanje vodstvu banke temelji na merjenju poslovnega dobička, ki vključuje čiste obresti,
slabitve posojil, čiste provizije in druge prihodke. Podatki o takem segmentu temeljijo na
notranjih poročilih o poslovnem izidu posameznega segmenta, o sredstvih in na drugih
podatkih, ki jih uprava banke redno pregleduje.
Sredstva in obveznosti posameznega segmenta vključujejo poslovna sredstva in obveznosti, ki
pomenijo večino bilance stanja, izključujejo pa postavke, kot je davek.
Čiste opravnine
Drugi prihodki/izgube
Stroški dela
Amortizacija
Drugi odhodki
Dobiček/izguba iz rednega poslovanja
poslovanja
Dobiček/izguba iz rednega poslovanja
Sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
Čiste opravnine
Drugi prihodki/izgube
Stroški dela
Amortizacija
Drugi odhodki
POSLOVANJA
poslovanja
POSLOVANJA
Podjetniški
trg
49.035
16.137
8
12.816
1.922
(1.185)
1.788
1.718
242
242
Finančni
trg
6.511
17.241
549
2.490
338
1.283
972
776
125
-
Drugo
20
21
313
1.284
708
83
342
Skupaj
55.546
33.378
557
15.326
2.281
411
4.044
3.202
450
584
16.837
(12.923)
(2.103)
1.811
3.422
13.415
(2.816)
(10.107)
(412)
(1.691)
194
1.617
831.555
191.002
10.475
1.033.032
831.555
396.329
191.002
540.403
6.397
4.143
21.015
1.885
6.397
4.143
1.043.572
938.617
Podjetniški
trg
49.120
21.366
22
14.932
1.183
1.123
1.926
1.948
209
306
Finančni
trg
8.700
7.255
227
3.188
418
1.333
959
758
111
200
Drugo
(36)
17
93
1.321
720
74
157
Skupaj
57.820
28.621
249
18.084
1.618
2.549
4.206
3.426
394
663
10.761
(1.793)
(2.126)
6.842
2.258
(361)
(414)
1.483
8.503
(1.432)
(1.712)
5.359
178
Sredstva
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
816.765
816.765
457.337
250.935
250.935
520.267
9.902
2.552
12.454
2.281
1.080.012
2.552
1.082.564
979.885
Geografsko področje
Razpršenost sredstev in prihodkov po posameznih geografskih območjih lahko prikažemo v
spodnji tabeli:
Slovenija
Države EU
Druge države
Nekratkoročna
sredstva
31.782
812
-
Prihodki
36.844
9.213
8.589
4.148
32.594
58.794
Skupaj
Slovenija
Države EU
Druge države
Nekratkoročna
sredstva
26.003
-
Prihodki
37.645
9.657
9.025
3.886
26.003
60.213
Skupaj
Uskladitev poročanja za skupino je prikazana v spodnji tabeli:
Čisti obrestni prihodki
Drugi prihodki
Drugi neobrestni odhodki
Dobiček iz rednega poslovanja
Sredstva
Obveznosti
Čisti obrestni prihodki
Drugi prihodki
Prilagoditve Skupaj
Skupaj banka in izločitve
skupina
22.861
(693)
22.168
(15.580)
254
(15.326)
2.286
(5)
2.281
(221)
1.189
968
(7.896)
(384)
(8.280)
1.450
361
1.811
1.044.296
939.089
(724)
(472)
1.043.572
938.617
Prilagoditve Skupaj
Skupaj banka in izločitve
skupina
29.865
(666)
29.199
(17.718)
(366)
(18.084)
1.620
(2)
1.618
1.732
1.066
2.798
179
Drugi neobrestni odhodki
Dobiček iz rednega poslovanja
Sredstva
Obveznosti
(8.187)
7.312
(502)
(470)
(8.689)
6.842
1.083.316
980.291
(752)
(406)
1.082.564
979.885
5. Pojasnila k izkazu poslovnega izida (Pojasnila od 5 do 15)
5. Čiste obresti
Prihodki iz obresti
Stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, v posesti do zapadlosti
Plasmaji pri drugih bankah
Odkupi terjatev
Obresti od drugih finančnih sredstev
2011
146
406
1.131
2.243
166
50.519
935
-
2010
69
992
877
2.545
279
51.650
1.404
4
Skupaj
55.546
57.820
Odhodki iz obresti
Vloge in krediti bank
Vloge drugih strank
2011
14
9.942
15.574
7.848
2010
213
7.042
14.425
6.941
Skupaj
33.378
28.621
Čiste obresti
22.168
29.199
Obrestni prihodki iz naslova slabljenih kreditov strankam znašajo 13.157 tisoč EUR (2010:
12.008 tisoč EUR).
6. Čiste opravnine (provizije)
Opravnine (provizije) za kreditne posle
Opravnine za garancije
Opravnine (provizije) od poslov z vrednostnimi papirji
Opravnine (provizije) plačilnega prometa
Druge opravnine (provizije)
Skupaj
Odhodki iz opravnin (provizij)
Opravnine (provizije) za opravljanje borznih poslov
Druge plačane opravnine (provizije)
2011
22
1.173
2010
16
1.052
507
968
21
586
473
17
2.691
2.144
169
241
169
357
180
Skupaj
Čiste opravnine
410
526
2.281
1.618
2011
549
8
2010
249
-
557
249
7. Prihodki iz dividend
Skupaj
8. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi IPI
Čisti dobiček iz finančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo
Čisti dobički iz kreditov
2011
2010
488
(2.366)
(141)
(127)
90
435
(1.788)
167
Izgube iz drugih finančnih sredstev in obveznosti
Skupaj
Neto dobički iz naslova finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo zajemajo 437 EUR
dobička (v letu 2010: 0 tisoč EUR izgube) iz prevrednotenja preko prevrednotovalnega
popravka kapitala v okviru odsvojitve vrednostnih papirjev in 52 tisoč EUR (v letu 2010: 141
tisoč EUR izgube) realizirane izgube iz naslova odsvojitve vrednostnih papirjev neposredno
preko izkaza poslovnega izida.
9. Čisti dobički iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Čisti dobiček iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Skupaj
2011
751
(38)
2010
355
(197)
713
158
10. Drugi čisti poslovni dobički/izgube
Prihodki
Storitvene pogodbe
Najemnine
Drugi prihodki
2011
251
761
86
2010
826
964
78
Skupaj
1.098
1.868
181
Odhodki
Davki in prispevki
Donacije
Članarine
Drugo
138
236
58
98
95
220
61
61
Skupaj
530
437
Čisti poslovni dobički
568
1.431
Stroški dela (pojasnilo 12)
Strokovne storitve
Oglaševanje in trženje
Upravni stroški
Material
Stroški vzdrževanja programske opreme
Najem prostorov
Drugo
2011
4.044
586
290
918
179
587
24
618
2010
4.206
596
275
1.159
161
523
22
690
Skupaj
7.246
7.632
Bruto plače
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
Dajatve za socialno zavarovanje
Druge dajatve
Drugi stroški dela
2011
2.980
266
218
6
574
2010
3.112
278
228
6
582
Skupaj
4.044
4.206
11. Administrativni stroški
12. Stroški dela
Na dan 31. decembra 2011 je bilo v banki zaposlenih 72 oseb (2010: 71).
13. Rezervacije
Garancije in prevzete obveznosti (pojasnilo 35)
Rezervacije za zaposlence (pojasnilo 35)
Rezervacije za pravne tožbe (pojasnilo 35)
Skupaj
2011
9
5
-
2010
(611)
5
(17)
14
(623)
182
14. Oslabitve
Slabitve kreditov strankam (pojasnilo 20)
Slabitve finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
(pojasnilo 18)
Slabitve osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
(pojasnilo 23)
Slabitve drugih sredstev (pojasnilo 27)
Skupaj
2011
12.682
2010
15.144
2.490
3.188
15
125
302
73
15.312
18.707
Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2011 zmanjšali za 4,8 %. S krčenjem kreditnega
portfelja in spremembami v odplačilni sposobnosti posameznih komitentov zaradi
gospodarskih sprememb in poslabšanja konkurenčnosti komitenta ter drugih dejavnikov, ki
vplivajo na kakovost kreditnega portfelja, se je povečeval tudi obseg slabitev kreditov.
Slabitve kreditov so se povečale na 72.058 tisoč EUR (2010: 61.136 tisoč EUR), kar je 17,9 odstotna rast (pojasnilo 20).
15. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
2011
238
(44)
2010
1.752
(269)
194
1.483
2011
1.811
362
(189)
51
2010
6.842
1.368
(12)
132
Drugo
Olajšave
(24)
(6)
1
(6)
Davek od dohodka
194
1.483
Redni davek
Odloženi davek (pojasnilo 26)
Skupaj
Strošek obdavčitve je usklajen z izkazanim dobičkom, kot sledi:
Izkazani dobiček pred davkom
Izračun davka po predpisani davčni stopnji
Prihodki, od katerih se davek ne obračuna
Odhodki, ki niso davčno priznani
Davčni organi lahko v naslednjih petih letih po letu poročanja za davčne namene kadar koli
pregledajo poslovne knjige in razvide in lahko odmerijo dodatni davek in kazni. Uprava
banke ne ve za okoliščine, zaradi katerih bi lahko nastale morebitne večje obveznosti.
6. Pojasnila k izkazu finančnega položaja (Pojasnila od 16 do 41)
16. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Denar v blagajni
Stanje na računih pri centralni banki:
- poravnalni računi
- depoziti preko noči
2011
1
2010
-
3.468
14.761
6.064
18.765
183
Skupaj
18.230
24.829
Postavke in stanja tega pojasnila so v znesku 17.969 tisoč EUR (2010: 24.564 tisoč EUR)
vključeni v postavko denarna sredstva in denarni ustrezniki (pojasnilo 43).
Skupina izpolnjuje zahteve glede obvezne rezerve. Znesek, ki ga je treba ohranjati kot
obvezno rezervo, je odvisen od obsega in strukture vlog naših strank. Zahteva Banke
Slovenije za izračun zneska obvezne rezerve je 2 % za vse vezane vloge do dveh let.
Zahtevana obvezna rezerva za december 2011 je 6.975 tisoč EUR (2010: 7.172 tisoč EUR).
Stanje obvezne rezerve skupina uporablja za dnevno poslovanje; vključeno je v postavko
denarna sredstva in denarni ustrezniki.
17. Finančna sredstva, namenjena trgovanju
2011
8.580
5.415
1.015
2.150
-
2010
21.499
7.667
1.027
10.765
2.040
Lastniški vrednostni papirji
- uvrščeni v borzno kotacijo
- netržni
15.983
346
15.637
22.865
3.140
19.725
Skupaj
24.563
44.364
Obveznice bank- kotirajoče
Obveznice drugih izdajateljev - kotirajoče
Skupina nima zastavljenih finančnih sredstev, namenjenih trgovanju.
Analiza kreditne kakovosti dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2011 je sledeča:
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Skupaj
Državne
obveznice
1.240
4.093
82
5.415
Bančne
obveznice
1.015
1.015
Druge
obveznicekotirajoče
605
1.135
410
2.150
Skupaj
1.240
5.108
605
1.217
410
8.580
184
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Skupaj
Druge
Državne Bančne obvezniceobveznice obveznice kotirajoče
7.755
7.667
1.027
507
1.439
1.064
7.667
1.027
10.765
Druge
obveznicenekotirajoče
2.040
2.040
Skupaj
7.755
9.201
1.439
1.064
2.040
21.499
Med finančna sredstva, namenjena trgovanju so vključeni tudi naslednji izvedeni finančni
instrumenti:
Poštena vrednost
Pogodbeni
znesek
Sredstva
Obveznosti
1) Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju
a) obrestni swap
b) terminska prodaja vrednostnih papirjev
3.000
2.720
901
(175)
-
Skupaj izvedena sredstva/(obveznosti), namenjena
trgovanju
5.720
901
(175)
Poštena vrednost
Pogodbeni
znesek
Sredstva
Obveznosti
1) Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju
a) valutni terminski posel
b) valutni swap
c) obrestni swap
d) opcije
253
2.060
6.000
7.219
1
216
785
(1)
(357)
-
Skupaj izvedena sredstva/(obveznosti), namenjena
trgovanju
15.532
1.002
(358)
18. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
2011
2010
Dolžniški vrednostni papirji - po pošteni vrednosti:
46.372
42.977
3.380
15
46.497
38.036
8.446
15
Lastniški vrednostni papirji - po pošteni vrednosti:
Deleži - po pošteni vrednosti (nekotirajoči)
24.548
959
23.521
957
185
Delnice - po pošteni vrednosti
- uvrščene na borzni trg
- netržni
23.589
23.589
22.564
880
21.684
Skupaj
70.920
70.018
Analiza kreditne kakovosi dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2011 je sledeča:
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Skupaj
Državne obveznice
26.794
12.611
3.572
42.977
Bančne obveznice
2.030
1.350
3.380
Skupaj
26.794
14.641
3.572
1.350
46.357
Bonitetna ocena
AAA
AA- do AA+
A- do A+
Kotacija manj kot ASkupaj
Državne obveznice
14.450
19.860
3.726
38.036
Bančne obveznice
1.001
6.057
1.388
8.446
Skupaj
15.451
25.917
3.726
1.388
46.482
Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je:
Stanje 1. januarja
Nakupi
Natečene obresti
Prodaja
Izplačane obresti
Dobički/ izgube zaradi prevrednotenja vrednostnih papirjev,
razpoložljivih za prodajo, izkazani preko PPK
Tečajne razlike
Prenos na pridružene družbe
Prenos na pridružene družbe (prevrednotenje)
Oslabitve vrednostnih papirjev (pojasnilo 14)
Prenos v izkaz poslovnega izida
Stanje 31. decembra
2011
70.018
41.198
1.129
(32.128)
(1.829)
2010
23.257
59.024
1.462
(9.704)
(749)
1.254
318
(6.113)
(338)
(2.490)
(99)
(254)
170
(3.188)
-
70.920
70.018
Dolžniški vrednostni papirji imajo kupone s stalno in gibljivo obrestno mero. Skupina nima
186
19. Krediti bankam in terjatve do bank
Plasmaji drugim bankam
Krediti drugim bankam
Oslabitve
2011
5.259
4.684
(1)
2010
432
5.040
(1)
Skupaj
9.942
5.471
Krediti drugim bankam in plasmaji pri drugih bankah v znesku 7.261 tisoč EUR (2010: 5.020
tisoč EUR) so vključeni v postavko denarni ustrezniki (pojasnilo 43).
V letu 2011 in 2010 ni bilo sprememb pri slabitvah kreditov bankam.
Analiza kreditne kakovost kreditom bankam na dan 31. decembra 2011:
Depoziti drugim
bankam
Krediti
drugim
bankam
Skupaj
Krediti, ki so nezapadli in neslabljeni
- Evropska unija
- Druge evropske države
- Preostali svet
1.269
11
3.979
4.683
1.269
11
8.662
Skupaj
5.259
4.683
9.942
-
1
1
Skupaj
-
1
1
-
(1)
(1)
5.259
4.683
9.942
Depoziti drugim
bankam
Krediti
drugim
bankam
Skupaj
Krediti, ki so nezapadli in neslabljeni
- Evropska unija
- preostali svet
337
2
102
5.030
337
2
5.132
Skupaj
441
5.030
5.471
-
1
1
Analiza kreditne kakovost kreditom bankam na dan 31. decembra 2010:
187
Skupaj
-
1
1
-
(1)
(1)
441
5.030
5.471
20. Krediti strankam in terjatve do strank
komercialni krediti
Krediti podjetjem:
okvirni krediti
krediti zavarovani z vrednostnimi
papirji
komercialni krediti
odkupi terjatev
2011
23.601
23.601
844.184
916
2010
26.823
26.823
869.708
782
12.354
804.078
26.836
19.554
818.019
31.353
Skupaj krediti
867.785
896.531
Oslabitve
(72.085)
(61.136)
Skupaj neto stanje kreditov
795.700
835.395
Finančni instrumenti po Pogodbi o prodaji in ponovnem nakupu (repo pogodbe) so v izkazu
finančnega položaja prikazani kot dana posojila. 31. decembra 2010 ta posojila znašajo
12.311 tisoč EUR (2010: 19.554 tisoč EUR), medtem ko ocenjena vrednost teh finančnih
instrumentov 31. decembra 2011 znaša 8.082 tisoč EUR (2010: 18.194 tisoč EUR). Razen
finančnih instrumentov ima skupina depozite v vrednosti 2.000 tisoč EUR (2010: 2.000 tisoč
EUR).
Gibanja slabitev kreditov:
Posamezniki
Okvirni
krediti
4.555
61
59
56.026
435
56.581
61.136
744
(11)
(16)
12.188
(223)
11.938
12.682
-
-
-
(1.733)
-
(1.733)
(1.733)
5.299
50
43
66.481
212
66.786
72.085
Komercialni
krediti
Stanje 1. januarja
2011
Dodatno oblikovane /
ukinjene slabitve
Odpisane neizterljive
terjatve
Stanje 31. decembra
2011
Podjetja
Krediti
zavarovani
z
vrednostni
mi papirji
Skupaj
Komercial Odkupi podjetj
ni krediti terjatev a
Skupaj
188
Skupinsko slabljeni
krediti
Posamično slabljeni
krediti
365
50
35
8.315
212
8.612
8.977
4.934
-
8
58.166
-
58.174
63.108
Okvirni
krediti
Krediti
zavarovani
z
vrednostni
mi papirji
4.299
78
2.318
39.241
422
42.059
46.358
261
(17)
(2.259)
17.140
19
14.883
15.144
(5)
-
-
(355)
(6)
(361)
(366)
4.555
61
59
56.026
435
56.581
61.136
517
31
59
10.737
367
11.194
11.711
4.038
30
-
45.289
68
45.387
49.425
Posamezniki
Komercialni
krediti
Stanje 1. januarja
2010
Dodatno oblikovane /
ukinjene slabitve
Odpisane neizterljive
terjatve
Stanje 31. decembra
2010
Skupinsko slabljeni
krediti
Posamično slabljeni
krediti
Podjetja
Komercial Odkupi Skupaj
ni krediti terjatev podjetja Skupaj
Zavarovanja kreditov glede na vrsto lahko po stanju konec leta prikažemo v spodnji tabeli:
Nepremičnine
Zastava premičnin
Vrednostni papirji
Zastava poslovnih deležev
Odstop terjatev
Depoziti
Prejeta poroštva
Garancije izdane v dobro banke
Poroštvo države
Skupaj zavarovanja
2011
710.434
22.766
181.519
32.416
21.279
25.465
61.249
6.038
6.109
2010
702.760
13.828
251.647
23.810
13.654
18.500
23.212
13.172
7.143
1.067.275
1.067.726
Krediti, zavarovani z jamstvi Republike Slovenije, znašajo 22.140 tisoč EUR (2010: 25.060
tisoč EUR).
Finančni učinek poroštva je prikazan z razkritjem poroštvenih vrednosti, posebej (i) za tista
finančna sredstva, kjer so poroštvo in druga kreditna zavarovanja enaka ali višja od
knjigovodske vrednosti sredstva (zadostno zavarovani krediti) in (ii) za tista finančna
sredstva, kjer poroštvo in druga kreditna zavarovanja ne dosegajo knjigovodske vrednosti
sredstva (nezadostno zavarovani krediti).
189
Zadostno zavarovani
krediti
Komercialni krediti
Okvirni krediti
Komercialni krediti
Odkupi terjatev
Skupaj
krediti
vrednost
vrednost
vrednost
vrednost
kreditov
zavarovanja
11.102
27.714
7.200
422
1.336
444
4.559
8.673
17.886
3.639
564.015
913.925
173.581
(15.463)
6.800
6.984
19.824
93.963
591.012
967.845
204.688
83.059
Zadostno zavarovani
krediti
Komercialni krediti
Okvirni krediti
Komercialni krediti
Odkupi terjatev
Skupaj
krediti
vrednost
vrednost
vrednost
vrednost
kreditov
zavarovanja
14.848
32.092
7.419
4.622
408
1.250
313
14.236
22.314
5.259
4.611
527.301
936.259
234.693
66.578
30.918
556.793
991.915
278.602
75.811
Banka upošteva ocenjene vrednosti nepremičnin, ki jih določajo pooblaščeni ocenjevalci.
21. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
2011
2010
Dolžniški vrednostni papirji - po odplačni
vrednosti
65.134
56.400
13.159
65.134
45.713
19.421
Skupaj
69.559
65.134
Analiza gibanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti je sledeča:
Stanje 1. januarja
Nakupi
2011
65.134
19.684
2010
65.465
133
190
Obrestni prihodki
Dospelost
Prejete obresti
Stanje 31. decembra
2.242
(14.769)
(2.732)
2.545
(459)
(2.550)
69.559
65.134
Dolžniški vrednostni papirji imajo kupone s stalno in gibljivo obrestno mero. Skupina nima
Analiza kreditne kakovosti finančnih sredstev v posesti do zapadlosti na dan 31. decembra
2011:
Državne
obveznice
Bančne
obveznice
Skupaj
AAA
AA- do AA+
Netržni
11.199
42.139
3.062
7.082
6.077
-
18.281
48.216
3.062
Skupaj obveznice
56.400
13.159
69.559
Skupaj obveznice v posesti do
zapadlosti
56.400
13.159
69.559
Analiza kreditne kakovosti finančnih sredstev v posesti do zapadlosti na dan 31. decembra
2010:
Državne
obveznice
Bančne
obveznice
Skupaj
AAA
AA- do AA+
Netržni
1.047
41.063
3.603
7.043
12.378
-
8.090
53.441
3.603
Skupaj obveznice
45.713
19.421
65.134
Skupaj obveznice v posesti do
zapadlosti
45.713
19.421
65.134
22. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
2011
8.061
2010
2.479
Skupaj
8.061
2.479
Nekratkoročna sredstva so v bilanci stanja razporejena kot nekratkoročna sredstva v posesti za
prodajo, če bo njihova knjigovodska vrednost v glavnem poplačana s prodajo v dvanajstih
mesecih po datumu bilance stanja. Sem spadajo za prodajo namenjena zemljišča in zgradbe,
ki jih skupina ne amortizira.
191
23. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva
Zemljišča
in
Neopred.
Nabave
Odtujitve
Strošek oslabitve
6.998
45
(7)
7.036
1.229
138
(89)
1.278
2.182
18
(12)
2.188
Odtujitve
1.147
115
1.262
980
135
(88)
1.027
688
104
(11)
781
226
96
(47)
275
3.041
450
(146)
3.345
decembra 2011
5.774
251
1.407
228
7.660
495 10.904
59
260
(51)
(152)
(7)
503 11.005
Zemljišča in
Neopred.
Nabave
Odtujitve
Prevrednotenje
Strošek oslabitve
7.079
(55)
(26)
6.998
1.219
43
(107)
76
(2)
1.229
2.006
166
(4)
18
(4)
2.182
Odtujitve
Prevrednotenje
961
109
77
1.147
942
115
(106)
29
980
598
93
(3)
688
186
77
(31)
(6)
226
2.687
394
(140)
100
3.041
decembra 2010
5.851
249
1.494
269
7.863
408 10.712
136
345
(35)
(146)
(6)
33
(8)
(40)
495 10.904
Nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev:
Zemljišča
in zgradbe
Na da 31. decembra 2011
Na da 31. decembra 2010
3.228
3.295
Računalniki Oprema
228
201
1.063
1.125
Skupaj
4.519
4.621
192
24. Naložbene nepremičnine
Gibanja naložbenih nepremičnin so:
Stanje 1. januarja
Pridobitev nove nepremičnine
Premik iz zalog
Prodaja
Prilagoditev poštene vrednosti
2011
18.140
809
(67)
(7)
2010
15.541
2.861
(262)
Stanje 31. decembra
18.875
18.140
Postavka drugi čisti poslovni dobički (pojasnilo 10) iz naložbenih nepremičnin vključuje
najemnine v znesku 761 tisoč EUR (leto 2010: 964 tisoč EUR). V zvezi z naložbenimi
nepremičninami, ki so ustvarile prihodke od najemnin, je imela skupina v tem letu 240 tisoč
EUR stroškov (leto 2010: 383 tisoč EUR).
Nabavna vrednost naložbene nepremičnine je 17.937 tisoč EUR (leto 2010: 17.412 tisoč
EUR), vrednost naložbenih nepremičnin se je povečala zaradi premika dela nepremičnin iz
zalog med naložbene nepremičnine v višini 810 tisoč EUR.
25. Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb
Pregled ključnih podatkov za pridruženo družbo na dan 31. decembra 2011:
Casino Kobarid d.d.
Velikost
sredstev
družbe na
dan
31.12.2011
5.670
Velikost
obveznosti
družbe na
dan
31.12.2011
1.230
Prihodki
od
prodaje
družbe v
letu
2011
5.067
Čisti
poslovni
izid
družbe
v letu
2011
(217)
Udeležba
banke v
kapitalu
v%
40
Stanje
naložbe
na dan
31.12.2011
6.397
Skupina ima v lasti 40 % prednostnih delnic družbe Casino Kobarid, ki v zadnjih dveh letih ni
izplačala dividend, zato so te prednostne delnice pridobile glasovalno pravico. Skupina od 30.
junija 2011 družbo Casino Kobarid šteje kot pridruženo družbo.
Začetno stanje 1. januarja
Poštena vrednost neto sredstev
Dobro ime
Delež dobička/(izgube) pridružene družbe
Končno stanje 31.decembra
2011
1.776
4.675
(54)
6.397
193
26. Odložene terjatve za davek od dohodka pravnih oseb
2011
2.144
2010
1.793
Odprava pripoznanja finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, vključena v kapital
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Drugo
(441)
(338)
41
486
(1)
83
605
1
Na dan 31. decembra
2.229
2.144
Na dan 1. januarja
V letu 2011 se je višina odloženih terjatev za davke v zvezi z prevrednotenjem finančnih
sredstev, razpoložljivih za prodajo na nižjo vrednost povečalo za 527 tisoč EUR, kar pomeni
povečanje odloženih terjatev za davke z učinkom na izkaz poslovnega izida v višini 486 tisoč
EUR in povečanje odloženih davkov z učinkom na presežek in prevrednotenja 41 tisoč EUR.
Terjatve za odloženi davek
Rezervacije za obveznosti in stroške
Poštena vrednost finančnih instrumentov
Amortizacija in vrednotenje osnovnih sredstev in
drugo
2011
59
2.070
2010
59
1.983
100
102
Stanje 31. decembra
2.229
2.144
Vključeno skozi izkaz poslovnega izida
- rezervacije za obveznosti in stroške
- amortizacija in vrednotenje osnovnih sredstev in drugo
2.104
59
1.945
100
2.061
59
1.900
102
125
125
83
83
Vključeno v drugi vseobsegajoči donos
Med odloženimi terjatvami za davek od dohodka pravnih oseb so vključeni:
 davek od oblikovanih,dodatnih rezervacij za zaposlene,
 davek od slabitev in prevrednotenja na nižjo vrednost preko kapitala, vrednostnih
papirje razpoložljivih za prodajo,
 davek od nepriznanih odhodkov za obračunano amortizacijo, ki presega amortizacijo
na podlagi predpisanih stopenj in
 davek od davčno nepriznanih slabitev osnovnih sredstev v letu 2005.
194
27. Druga sredstva
Zaloge
Terjatve za bančne storitve
Predujmi dobaviteljem
Akontacija davka
Osnovna sredstva, prejeta za poplačilo kreditov
Druga finančna sredstva
Druga sredstva
Slabitve drugih sredstev
2011
36
296
840
278
489
4.740
2.482
(540)
2010
36
286
10
39
4.283
1.570
(906)
Skupaj druga sredstva
8.621
5.318
Gibanja slabitev so prikazana v spodnji tabeli:
Stanje 1. januarja
Prenos slabitev na naložbene nepremičnine
Oblikovane slabitve v letu
Stanje 31. decembra
2011
906
(491)
125
2010
833
73
540
906
Osnovna sredstva, prejeta za poplačilo kreditov, je skupina prejela na podlagi vloženih izvršb
za neporavnane obveznosti strank, skupina bo v letu 2011 začela aktivnosti za prodajo.
Znesek v višini 4.740 tisoč EUR predstavlja terjatev za plačilo po izvršeni pogodbi o
ustanovitvi prodajne opcije in je bil plačan v mesecu januarju 2012.
28. Finančne obveznosti do centralne banke
2011
77.058
2010
40.009
Skupaj
77.058
40.009
Banka sodeluje pri operacijah glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja Evropske centralne
banke. Tovrstne operacije predstavljajo enega izmed temeljev denarne politike Eurisistema.
29. Vloge bank
Vloge drugih bank
2011
50.474
2010
39.240
Skupaj
50.474
39.240
Vloge bank so obrestovane s stalno obrestno mero.
195
30. Vloge strank, ki niso banke
2011
130.007
14.412
115.595
2010
158.991
5.794
153.197
42.314
148
42.166
56.582
232
56.350
122.943
122.943
141.862
141.862
Tuje osebe:
- Transakcijski računi
- Depoziti
21.695
909
20.786
23.996
2.925
21.071
Fizične osebe:
- Depoziti
77.175
5.147
72.028
73.572
906
72.666
394.134
455.003
Podjetja:
- Depoziti
Finančne organizacije:
- Depoziti
Javni sektor:
- Depoziti
Skupaj
31. Krediti bank
Domače banke
Obrestna mera %
2011
2010
EURIBOR + 1,5
EURIBOR + 2,25
EURIBOR + 2,65
EURIBOR + 2,25
EURIBOR + 0,95
EURIBOR + 1
EURIBOR + 1,2
EURIBOR + 0,75
EURIBOR + 0,975
EURIBOR + 1,5
EURIBOR + 0,75
EURIBOR + 0,55
EURIBOR + 0,6
EURIBOR + 0,725
EURIBOR + 1,5
EURIBOR + 0,45
EURIBOR + 0,725
EURIBOR + 0,375
EURIBOR + 1,6
EURIBOR + 4
EURIBOR + 2,01
7.053
3.999
5.003
302
1.755
5.047
20.157
3.751
25.650
11.727
30.114
2.004
6.045
2.125
5.027
9.008
10.038
6.702
3.401
3.999
5.002
904
5.063
2.839
5.033
200
20.102
5.001
15.064
196
EUR, stalna obrestna mera, kredit zapade 2014
USD 6 m, gibljiva obrestna mera, kredit zapade 2013
EURIBOR + 1,78
EURIBOR + 2,18
EURIBOR + 0,587
EURIBOR + 2,5
EURIBOR + 1,5
EURIBOR + 2,33
EURIBOR + 2,48
EURIBOR + 2,74
EURIBOR + 0,2
EURIBOR + 0,55
EURIBOR + 3,75
EURIBOR + 2,75
EURIBOR + 2,62
EURIBOR + 1,8
EURIBOR + 1,95
5,84
USDLIBOR + 3
11.229
5.610
653
5.251
6.218
10.080
14.980
13.903
2.443
2.014
4.765
4.990
7.236
9.984
9.977
10.240
6.240
14.029
6.008
853
6.416
2.640
2.010
5.054
8.034
9.990
9.983
6.076
210.257
208.764
Obrestna mera %
2011
2010
EURIBOR + 3
EURIBOR + 0,75
EURIBOR + 3
EURIBOR + 3
EURIBOR + 4
2.001
2.005
5.002
4.999
5.014
1.999
2.002
-
9.008
14.014
219.265
222.778
Obrestna mera %
2011
2010
EURIBOR + 0,825
-
1.673
-
1.673
Skupaj
Tuje banke
Skupaj
Skupaj krediti bank
32. Krediti strank, ki niso banke
Krediti - domače finančne organizacije
Skupaj
197
33. Dolžniški vrednostni papirji
Obrestna mera %
Obveznice
FB11 – EUR, gibljiva obrestna mera, zapadlost leta
2020
FB14 – EUR, stalna obrestna mera, zapadlost leta
2012
2011
2013
2013
FAC15 - EUR, stalna obrestna mera, zapadlost 2015
2011
2010
6 m Euribor+1,5
13.034
13.030
4
12.326
12.326
6 m Euribor+0,6
-
25.059
6 m Euribor+1,6
13.206
13.180
6 m Euribor+1,6
3,25
7.357
101.376
7.355
100.996
147.299
171.946
Skupaj
Potrdila o vlogah
EUR, gibljiva obrestna mera, zapadlost leta 2011
3,5
4,4
4,5
1,9
2,9
3,8
4,2
6 m Euribor+0,5
5.712
3.082
3.568
-
3.530
3.546
3.071
2.174
5.924
Skupaj
12.362
18.245
Skupaj
159.661
190.191
V letu 2010 so bile izdane 5-letne obveznice z jamstvom Republike Slovenije v višini
100.000.000,00 EUR. Kuponska obrestna mera znaša 3,25 %, ob izdaji je bil donos do
dospetja 3,265 %. Obveznice imajo bonitetno oceno Aa2 (Moody's), kotirajo pa na
Luksemburški borzi.
34. Podrejene obveznosti
FB09 -EUR, stalna obrestna mera,
dospe 2014
FB15 - EUR 6m, gibljive obresti,
dospe 2012
FB16 – EUR, obveznice s stalno
obrestno mero
FB22 – EUR, 6m, gibljive obresti,
dospe 2016
Datum Datum Obrestna
izdaje dospetja
mera
26-jul26-jul-04
14
4,8
2011
2010
6.050
6.050
1-jun-06
EURIBOR
1-jun-12 + 1,05
9.020
9.017
30-nov-06
-
5.168
5.169
5.785
5.782
6.519
-
32.542
26.018
1-jun-09
15-dec-11
Skupaj
5,75
EURIBOR
1-jun-16 + 4,75
15-dec18
6,5
198
Obveznica FB16 je hibridna s statusom kapitala prvega reda in brez datuma zapadlosti.
Banka je 1. junija 2009 v ponudbi, naslovljeni na manj kot 100 fizičnih ali pravnih oseb, ki
nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja, izdala podrejeno imensko obveznico,
nominirano v EUR v nematerializirani obliki z oznako FB22. Nominalna vrednost enega lota
obveznice je 1.000,00 EUR, celotni znesek emisije je 6.500 tisoč EUR. Datum dospetja
zadnjega izplačila iz obveznice je 1. junij 2016.
Obrestna mera na glavnico je spremenljiva in znaša 6 mesečni EURIBOR, povečan za
pribitek 475 bazičnih točk. Pribitek nad 6 mesečni EURIBOR je nespremenljiv. Obresti
dospevajo v plačilo dvakrat letno za nazaj, 1. junija in 1. decembra do dospetja obveznice.
Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice, to je 1. junija
2016.
Obveznice so bile izdane zaradi vključitve v izračun dodatnega kapitala I skladno z Zakonom
o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/2006) in Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic
(Uradni list RS, št. 135/2006).
Obveznosti iz obveznic so podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na
podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II.
Drugih pravic, vključno z možnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev,
obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo pravice do udeležbe pri dobičku izdajatelja.
Obveznice ne vsebujejo klavzul, s katerimi bi si izdajatelj pridobil pravico do odpoklica
vrednostnih papirjev pred njihovo dospelostjo. Imetnik obveznic nima pravice zahtevati od
izdajatelja predčasnega unovčevanja terjatev iz obveznic pred roki, določenimi z
amortizacijskim načrtom.
35. Rezervacije
Na dan 31. decembra 2009/ 1. januarja 2010
Rezervacije za Rezervacije Obveznosti
garancije in prevzete za pravne za zaslužke
obveznosti
tožbe zaposlencev
2.099
2.004
294
Oblikovanje/ sprostitve rezervacij
(611)
-
(17)
(1.987)
4
Na dan 31. decembra 2010/ 1. januarja 2011
1.488
-
298
9
-
4
1.497
-
301
Oblikovane rezervacije
Rezervacije za garancije in prevzete obveznosti so morebitne obveznosti banke za njihovo
plačilo.
Banka je imela konec leta 2009 oblikovane rezervacije za sodni postopek iz leta 2006 v
znesku 2.004 tisoč EUR. Aprila 2010 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo sodbo, s
katero je ugodilo reviziji, ter naložilo banki plačilo v višini 1.987 tisoč EUR.
199
Rezervacije za zaposlence vključujejo obveznost banke za izplačilo jubilejnih nagrad in
odpravnin ob upokojitvi, izračuna jih aktuar.
36. Odložene obveznosti za davek
2011
740
2010
726
204
(9)
2
32
(18)
-
Na dan 31. decembra
937
740
Vključeno v kapital
- prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev
- drugo
377
2
567
173
-
Skupaj
379
740
Na dan 1. januarja
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, vključena v
kapital
- naložbene nepremičnine
Drugo
Odložene obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb vključujejo obračunane obveznosti iz
ponovno izmerjene poštene vrednosti osnovnih sredstev in naložbenih vrednostnih papirjev,
ki so knjižene na presežku iz prevrednotenja. Odložene obveznosti za davek so izračunane po
stopnji 20 %.
37. Druge obveznosti
Obveznosti za davek
Obveznosti do dobaviteljev
Nakazila v tujino
Pasivne časovne razmejitve:
- nefinančne
- finančne
Obveznosti za bruto plače in nadomestila plač
Druge obveznosti
2011
85
266
1.058
614
570
44
266
284
2010
98
598
46
504
457
47
258
447
Skupaj
2.573
1.951
Znesek v višini 1.058 tisoč EUR je obveznost iz nakupa dolžniškega finančnega instrumenta,
razporejenega v portfelj AFS, ki je bila poravnana v januarju 2012.
38. Osnovni kapital in kapitalske rezerve
Izdani delniški kapital skupine sestavlja 1.387.152 navadnih kosovnih delnic. Vse delnice so
v celoti vplačane.
200
V okviru svojih tržnih dejavnosti in rednega trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji
skupina niti ne kupuje niti ne prodaja svojih lastnih delnic.
Število Navadne Kapitalske
delnic delnice
rezerve Skupaj
1.387.152
1.387.152
11.577
11.577
40.749
40.749
52.326
52.326
1.387.152
1.387.152
11.577
11.577
40.749
40.749
52.326
52.326
39. Presežek iz prevrednotenja
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za
prodajo
Uskupinjevalni popravek kapitala
2011
2.229
2010
2.268
1.011
5
356
-
Skupaj
3.245
2.624
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Na dan 1. januarja
Prevrednotenje osnovnih sredstev
Amortizacija osnovnih sredstev
Na dan 31. decembra
2011
2.268
(47)
8
2.229
2010
2.339
(66)
(24)
19
2.268
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi
za prodajo
Na dan 1. januarja
Dobiček/(izguba) zaradi spremembe poštene vrednosti
Prenos na izkaz poslovnega izida
Odloženi davek
Na dan 31. decembra
2011
356
1.254
(437)
(162)
1.011
2010
561
(254)
49
356
Presežek iz uskupinjevalnih postavk
Na dan 1. januarja
Dobiček
Na dan 31. decembra
2011
7
(2)
5
2010
-
201
40. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
2011
42.314
1.667
11.577
29.070
2010
37.193
1.667
11.577
23.949
1.667
1.667
1.667
1.667
Statutarne rezerve
Na dan 1. januarja
11.577
-
10.870
708
Na dan 31. decembra
11.577
11.577
Druge rezerve
Na dan 1. januarja
23.949
5.121
21.804
2.145
Na dan 31. decembra
29.070
23.949
Zadržani dobiček in čisti dobiček poslovnega leta
Na dan 1. januarja
Dobiček poslovnega leta
Presežek iz amortizacije osnovnih sredstev
Razporeditev v statutarne rezerve
Razporeditev v druge rezerve
10.535
1.617
38
(5.121)
8.010
5.359
19
(708)
(2.145)
7.069
10.535
Rezerve iz dobička
Zakonske rezerve
Statutarne rezerve
Druge rezerve
Zakonske rezerve
Na dan 1. januarja
Na dan 31. decembra
Na dan 31. decembra
Zakonske rezerve so poleg rezerv za lastne delnice, statutarnih in drugih rezerv iz dobička,
namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let predvsem za poravnavanje morebitnih
izgub v prihodnosti.
Skupina lahko skladno s statutom družbe oblikuje statutarne rezerve v višini 100 %
osnovnega kapitala skupine. Skupina lahko v posameznem poslovnem letu nameni v rezerve
največ 30 % čistega dobička. Statutarne rezerve se lahko porabijo za pokritje čiste izgube
poslovnega leta in pokritje prenesene izgube, za rezerve za lastne delnice in za povečanje
osnovnega kapitala iz sredstev skupine.
Skupina oblikuje tudi druge rezerve iz dobička v višini največ do 60 % zneska čistega
dobička poslovnega leta, ki ostane ob oblikovanju statutarnih in zakonskih rezerv. Druge
rezerve iz dobička se lahko uporabijo za vse zakonsko dovoljene namene, izjemo je le
izplačilo med delničarje ali druge osebe.
202
41. Prevzete in potencialne obveznosti
Pravni postopek. Občasno in med običajnim poslovanjem lahko pride do terjatev zoper
skupino. Vodstvo na podlagi lastne presoje ter notranjega in zunanjega strokovnega
svetovanja meni, da v zvezi s terjatvami ne bo povzročena materialna izguba, zato ti
konsolidirani računovodski izkazi tega ne obravnavajo.
Prevzete obveznosti za naložbe v osnovna sredstva: V letu 2011 in letu 2010 skupina ni
imela nikakršnih prevzetih obveznosti za nakupe zgradb in opreme.
Potencialne obveznosti: Osnovni namen teh instrumentov je zagotovilo skupine, da bodo
sredstva stranki na voljo, ko jih bo zahtevala. Garancije, ki so nepreklicno zagotovilo, da bo
skupina plačala, če stranka ne more izpolniti svojih obveznosti do tretjih strank, imajo enako
kreditno tveganje kot krediti. Akreditivi, ki so pisna zaveza skupine v imenu njene stranke in
pooblaščajo tretjo stranko, da pri banki po posebnih pogojih črpa sredstva do določenega
zneska, so zavarovani s pošiljkami blaga, na katere se nanašajo.
Potrebna gotovinska sredstva po garancijah so precej manjša od zneskov prevzetih
obveznosti, ker skupina na splošno ne pričakuje, da bi tretja stranka črpala sredstva na podlagi
take pogodbe.
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov pomenijo neizvedeni del okvirnih limitov, limitov
na transakcijskih računih in nečrpanih, že odobrenih kreditov. Okvirni limiti se lahko črpajo v
obliki kreditov, garancij ali akreditivov. Glede kreditnega tveganja prevzetih obveznosti za
odobritev kredita je skupina potencialno izpostavljena izgubi v znesku, ki je enak vsem
neizkoriščenim prevzetim obveznostim skupaj. Verjetni znesek izgube, ki ga sicer ni lahko
vrednostno opredeliti, pa je precej manjši od vseh neizrabljenih prevzetih obveznosti skupaj,
ker je večina prevzetih obveznosti za odobritev kredita nepredvidena in odvisna od tega, kako
stranka upošteva posebna pravila kreditiranja. Ker je nekaj kreditnega tveganja povezanega s
preostalim delom prevzete obveznosti, se tveganje šteje za zmerno, ker izhaja iz možnosti, da
bo stranka črpala neizkoriščene dele odobrenega kredita in da tako črpanega kredita ob
zapadlosti ne bo plačala. Skupina spremlja ročnost kreditov, za katere je prevzela obveznosti,
ker dolgoročnejše prevzete obveznosti na splošno pomenijo višjo stopnjo kreditnega tveganja
kot kratkoročnejše prevzete obveznosti. Celotni odprti pogodbeni znesek prevzetih obveznosti
za odobritev kredita ne pomeni nujno tudi potrebnih gotovinskih sredstev v prihodnosti, ker
bodo številne od teh prevzetih obveznosti potekle ali bodo končane, ne da bi jih bilo sploh
treba plačati.
Naslednja preglednica je prikaz pogodbenih zneskov bančnih potencialnih obveznosti:
Finančne garancije
Storitvene garancije
Prevzete obveznosti iz odobrenih storitvenih limitov
Akreditivi
2011
51.777
21.474
30.303
72.435
16.887
55.548
11.285
4.991
6.294
27.981
15.865
12.116
12.937
2010
29.943
10.869
19.074
36.104
6.546
29.558
12.910
12.910
37.240
3.212
34.028
2.264
203
Spot posel
Spot posel
Skupaj
Rezervacije za garancije in obveznosti (pojasnilo 35)
7.643
5.294
175
175
2.137
127
98
98
176.590
118.559
(1.497)
(1.488)
Poštena vrednost finančnih garancij v letu 2011 bi znašala 458 tisoč EUR (v letu 2010: 287
tisoč EUR).
7. Druga pojasnila (Pojasnila od 42 do 46)
42. Dividenda na delnico
Izplačljive dividende se obračunajo šele potem, ko jih je potrdila letna skupščina delničarjev.
Obračunane so v osnovnem kapitalu kot namensko porabljeni del zadržanega dobička.
Skupina s sklepom skupščine delničarjev v maju 2011 ni izplačala dividend delničarjem za
leto 2010.
43. Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Za namene izkaza denarnih tokov so med denarna sredstva in denarne ustreznike vključena
stanja teh postavk z zapadlostjo do 90 dni:
Stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 16)
Denar v blagajni (pojasnilo 16)
Krediti bankam (pojasnilo 19)
2011
17.968
1
7.261
2010
24.564
5.020
Skupaj
25.230
29.584
44. Posli med povezanimi strankami
Stranke na splošno veljajo za povezane, če jih obvladuje isti subjekt, ali če ena stranka lahko
obvladuje drugo stranko ali če lahko nanjo močno vpliva pri sprejemanju finančnih ali
poslovnih odločitev. Pri obravnavanju posameznega mogočega razmerja povezane stranke
namenjamo pozornost vsebini razmerja in ne le pravni obliki.
Pomembnejši
delničarji
4.424
(7 %)
15
Člani uprave in
nadzornega
Pridružene
sveta
družbe
87
306
(2,74-5,9 %) (6,78-6,78 %)
3
1
204
Prejeti depoziti
Druge obveznosti
10
1
20
(3,33 %)
698
(0,9-4,5 %)
20
1
(0,1 %)
100
(2 %)
2
-
Spodnja tabela prikazuje posle s povezanimi osebami na dan 31. december 2010:
Prejeti depoziti
Druge obveznosti
Pomembnejši
delničarji
5.070
(5,25 %)
17
10
2
Člani uprave in
nadzornega
sveta
98
(2,74-5,9 %)
4
20
(2,76 %)
523
(3,8-4,3 %)
1
Pridružene
družbe
473
(5 %)
2
1
(0,1 %)
3
-
V letu 2011 so bile v izkazu poslovnega izida zajeti naslednji prihodki in odhodki s
povezanimi osebami:
Prihodki za obresti
Odhodki za obresti
Slabitve
Pomembnejši
delničarji
Člani uprave in
nadzornega
sveta
Pridružene
družbe
358
1
-
4
26
488
29
2
2
2
-
osebami:
Prihodki za obresti
Odhodki za obresti
Slabitve
Pomembnejši
delničarji
110
(17)
(4)
-
Člani uprave in
nadzornega
sveta
6
22
2
551
Pridružene
družbe
25
(2)
(3)
-
205
Pomembnejši
delničarji
9.350
9.996
Člani uprave in
nadzornega
sveta
4
15
Pridružene
družbe
27
194
Pomembnejši
delničarji
8.031
3.033
Člani uprave in
nadzornega
sveta
6
53
Pridružene
družbe
1.409
937
Prejemki uprave in članov nadzornega sveta so prikazani v spodnji tabeli:
Fiksni prejemki
Fiksni prejemki
Boris Pesjak
120
2
3
125
Boris Pesjak
139
2
3
144
Ciril Dragonja
120
2
2
124
Ciril Dragonja
136
2
2
140
Letno nadomestilo
Nadzorni svet
dr. Peter Falatov
Vera Mihatovič
Bogdan Lipovšek
Andrej Ručigaj
Jožica Potočnik
Dušan Valenčič
134
2
2
138
Sejnine
3
2
2
2
2
9
8
5
6
6
11
34
Letno nadomestilo
Nadzorni svet
dr. Peter Falatov
Vera Mihatovič
Bogdan Lipovšek
Andrej Ručigaj
Jožica Potočnik
Dušan Valenčič
119
2
2
123
Sejnine
3
2
2
2
2
9
8
5
8
6
11
36
206
V letu 2011 so znašala izplačila članom uprave skupaj 359 tisoč EUR (leta 2010: 409 tisoč
EUR), vsa izplačila so bila fiksna. Izplačila članom nadzornega sveta v letu 2011 so znašala
45 tisoč EUR (2010: 47 tisoč EUR). Skupni znesek prejemkov, ki so jih prejeli delavci banke,
zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe znaša 2.317
tisoč EUR (v letu 2010: 2.332 tisoč EUR).
Stanje posojil, ki jih je banka odobrila delavcem, za katere ne velja tarifni del kolektivne
pogodbe, je konec leta 2011 znašalo 1.423 tisoč EUR (2010: 1.024 tisoč EUR). Znesek
odplačil iz naslova vračil kreditov je znašal 248 tisoč EUR (2010: 325 tisoč EUR). Povprečna
obrestna mera za posojila je bila konec leta 2011 2,99 odstotka (2010: 2,14 odstotka).
45. Plačilo revizorjem
Skupina je revizijski družbi plačala naslednje zneske, kot sledi:
Revizijski stroški
Druge opravnine
Skupaj
2011
50
29
2010
46
61
79
107
46. Dogodki po datumu bilance stanja
Banka je v januarju 2012 zaradi vključitve v izračun temeljnega kapitala izdala zamenljive
obveznice (hibridni instrument temeljnega kapitala). Obveznice nimajo dospetja in obveznosti
izplačila obresti, so podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi
vseh podrejenih dolžniških instrumentov, ki so vključeni v dodatni kapital I in II, ter dajejo
imetniku obveznic in izdajatelju možnost konverzije v navadne delnice izdajatelja. Skupna
nominalna vrednost izdaje zamenljivih obveznic znaša do 10,02 mio. EUR.
207
Revizorjevo poročilo
208
209

priponki - factor banka

Transcription

Similar documents

Vse na enem mestu - Nepremicninskioglasnik.com

papir - R-tisk

Poslovni prostor Brnčičeva - factor nepremičnine

Poslovni prostor Rimski dvori - TREBNJE

LETNO POROČILO FACTOR BANKE dd, LJUBLJANA

Poslovni prostori v 1. nadstropju PC Eurocenter na Tivolski cesti 48

Stanovanja KRČEVINA Maribor - factor nepremičnine

priponki - factor banka