60302_LDP_OŠ Zadobrova_2012_13.docx Stran 1

Transcription

OSNOVNA ŠOLA ZADOBROVA
Ljubljana, Zadobrovška c. 35
LETNO DELOVNO POROČILO
S SAMOEVALVACIJSKIM POROČILOM
2012/2013
September, 2013
60302_LDP_OŠ Zadobrova_2012_13.docx
Stran 1
KAZALO
UVOD ................................................................................................................................................................ 3
REALIZACIJA PROGRAMA ......................................................................................................................... 4
UČNI USPEH ................................................................................................................................................ 4
ANALIZA NACIONALNEGA PREIZKUSA ZNANJA................................................................................. 6
6. RAZRED .................................................................................................................................................... 6
9. RAZRED .................................................................................................................................................... 9
PORAZDELITEV TOČK NPZ ZA NAŠO ŠOLO IN DRŢAVO PO PREDMETIH ............................................................ 13
NPZ 9. RAZRED – PRIMERJAVA SKOZI ČAS ..................................................................................................... 15
NPZ 6. RAZRED – PRIMERJAVA SKOZI ČAS ..................................................................................................... 16
OBVEZNI PROGRAM .................................................................................................................................. 17
ŠTEVILO UČENCEV V RAZREDU IN ŠOLSKI OBISK ............................................................................................ 17
PREDMETI/REALIZACIJA UR RAZREDA ........................................................................................................... 18
ODDELČNA SKUPNOST.............................................................................................................................. 20
SODELOVANJE S STARŠI IN UČENCI (RODITELJSKI SESTANKI, GOVORILNE URE…) ............ 20
POHVALE, PRIZNANJA .............................................................................................................................. 22
DNEVI DEJAVNOSTI V ŠOL. LETU 2012/2013 ........................................................................................ 27
RAZŠIRJEN PROGRAM .............................................................................................................................. 30
DOPOLNILNI, DODATNI POUK......................................................................................................................... 30
IZVENŠOLSKE INTERESNE DEJAVNOSTI ............................................................................................. 32
ŠOLSKE INTERESNE DEJAVNOSTI ......................................................................................................... 34
PODALJŠANO BIVANJE ............................................................................................................................. 34
ŠOLA V NARAVI IN TABORI ..................................................................................................................... 35
ANALIZA ANKETE (ZADOVOLJSTVO UDELEŢENCEV VIZ) ............................................................. 36
PREHRANA.................................................................................................................................................... 37
NATEČAJI ...................................................................................................................................................... 37
PROJEKTI ...................................................................................................................................................... 38
RDEČI KRIŢ (VODJA MATEJA TRAMPUŠ) .................................................................................................... 38
ZDRAVA ŠOLA (VODJA MARJETA JAVOR) ................................................................................................. 38
PREGLED IN ANALIZA ŠPORTNO-VZGOJNIH KARTONOV (ANDREJA BALENT) ................................ 39
FIBONACCI (VODJA TJAŠA ŠOSTER) ........................................................................................................... 39
OTROKOV DNEVNIK (VODJA MATEJA TRAMPUŠ) .................................................................................... 39
POROČILO ŠOLSKEGA SKLADA ............................................................................................................. 41
LETNO POROČILO SVETOVALNE SLUŢBE .......................................................................................... 41
VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV ........................................................................................................................ 43
VPIS V SREDNJE ŠOLE ............................................................................................................................... 43
POROČILO O DELU ŠOLSKE KNJIŢNIČARKE...................................................................................... 45
PEDAGOŠKO VODENJE ŠOLE .................................................................................................................. 46
IZOBRAŢEVANJE UČITELJEV ................................................................................................................. 46
NAKUP UČNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV .................................................................................... 46
VZDRŢEVANJE IN POPRAVILA ............................................................................................................... 46
PEDAGOŠKA PRAKSA, HOSPITACIJE IN NASTOPI ............................................................................. 46
POVZETEK .................................................................................................................................................... 47
Stran 2
UVOD
Na podlagi Letnega delovnega načrta OŠ ZADOBROVA, ki je bil sprejet na 1. seji Sveta šole, je
pripravljeno Poročilo o uresničevanju programa ţivljenja in dela šole v preteklem letu.
V LDN so bile opredeljene vse organizacijske in vsebinske oblike izvajanja vzgojnoizobraţevalnega dela šole. Uresničevanje in spremljanje načrta smo sproti analizirali in
spremljali na jutranjih sestankih, aktivih, roditeljskih sestankih, sejah učiteljskega zbora, Sveta
šole in Sveta staršev.
Poleg pouka so učenci nabirali znanje na naravoslovnih in kulturnih dnevih, v šolah v naravi in
na taborih. V šolskem letu 2012/2013 smo imeli šole v naravi in tabore za učence od drugega do
devetega razreda.
Naši učenci so bili zelo uspešni na športnih tekmovanjih, saj se lahko pohvalimo z odličnimi
rezultati na različnih športnih tekmovanjih. Na področju športa je šola dosegla 4. mesto na
tekmovanju za najbolj športno šolo v Ljubljani.
OŠ Zadobrova je tudi v šolskem letu 2012/2013 sodelovala v raznih projektih in natečajih, tako
domačih kot mednarodnih. Projekt Comenius je v polnem teku, v preteklem šolskem letu so
učenci obiskali Italijo in Španijo.
Učitelji in strokovni delavci šole smo se izobraţevali in izpopolnjevali na seminarjih,
organiziranih tako na šoli ( za kolektiv v celoti ) kot v drugih institucijah, glede na svoje
področje dela.
V mesecu oktobru smo imeli zaposleni tradicionalno ekskurzijo, bili smo v Sarajevu, kjer smo
obiskali tudi osnovno šolo. Spremljali smo izvrstno prireditev ob svetovnem dnevu učiteljev in
spoznavali način in organizacijo njihovega dela.
Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k realizaciji načrtovanega dela v šolskem letu 2012/2013.
Ravnatelj:
Vladimir Znoj
Stran 3
REALIZACIJA PROGRAMA
Cilji v šolskem letu 2012/13
LDN naše šole naj bi izraţal potrebe in ţelje in usmeritve učencev, učiteljev in staršev. Ţelimo si čim
več predlogov, pobud, sodelovanja, vse z namenom, da bi bilo učenkam in učencem v šoli čim bolj
prijetno, da bi postali čim bolj ustvarjalni, vedoţeljni in samozavestni.
Vse te zadolţitve in usmeritve bodo dosegle ţelen učinek, če bo pri vseh treh udeleţencih vzgojnoizobraţevalnega procesa, učenci – učitelji – starši, POZITIVNA usmerjenost in zaupanje v ŠOLO in
UČENJE ter zavest, da je ZNANJE VREDNOTA.
1. V šoli organizirati čim več obšolskih dejavnosti, da učenci pridobijo na času zase.
Z anketami pregledati, na kašnih izven šolskih aktivnostih je največ naših učencev. Dogovoriti se z
ponudniki o prestavitvi dela na našo šolo ali v bliţino.
2. Ureditev prometa okoli šole
Postaviti znake za enosmerno cesto ali rampo še na drugi strani šole, objave na internetni strani šole –
opozorila, urediti parkiranje.
Ad1) Ugotovili smo, da si največ otrok ţeli izobraţevati v tujih jezikih in v glasbeni šoli. Na šolo smo
povabili nekaj glasbenih šol in obdrţali jezikovno šolo, ki je ţe daljše obdobje prisotna. V letošnjem
letu smo vključili tudi nekaj novih športnih društev. Z nami sodelujejo v programu Zdrav ţivljenjski
slog, v popoldanskih urah pa gostujejo v naših telovadnicah preko razpisa MOL.
AD2) Promet okoli šole se počasi umirja in postaja vedno bolj varen. V začetku šolskega leta še
prihaja do zastojev zaradi neupoštevanja smeri voţnje. V novem šolskem letu bomo preverili kulturo
voznikov z učenci, ki bodo dnevno spremljali prihod in odhod avtomobilov na šolski prostor.
Rezultate bomo predstavili na roditeljskem sestanku. Promet bomo uredili skupaj z izgradnjo novega
športnega igrišča.
UČNI USPEH
V I. obdobju poteka ocenjevanje opisno. Učiteljica z besedami oz. opisom izrazi, kako učenec
napreduje glede na opredeljene cilje in standarde znanja v učnih načrtih pri posameznih predmetih in
po razredih.
Od četrtega razreda naprej se učenci ocenjujejo številčno. V naslednjem šolskem letu se bo številčno
ocenjevanje pričelo v 3. razredu.
Pred vsakim ocenjevanjem poteka preverjanje znanja z namenom, da učenec spozna, kako bo
ocenjevanje potekalo, kaj ţe zna in česa morda še ne (v kolikšni meri je pridobil neko znanje).
Rezultat preverjanja se pri ocenjevanju ne upošteva. Učenci so o oceni sproti obveščeni.
Po zaključku ocenjevalnega obdobja so starši o učenčevem uspehu pisno obveščeni.
V šolskem letu 2012/13 ţal niso
vsi učenci dosegli temeljnih standardov znanja. Kljub
individualnemu pristopu dva učenca ponavljata razred; ena učenka je iz dveh predmetov neocenjena,
vendar napreduje v višji razred, ker so učenci tujci v prvem letu šolanja lahko neocenjeni. Učenci z
individualiziranimi programi so vsi dosegli vsaj minimalne standarde za posamezen razred in
predmet.
Stran 4
Oddelek
4. a
4. b
5. a
5. b
6. a
6. b
7. a
7. b
8. A
8. B
9. A
9. B
SKUPAJ:
Št.
Povprečna
učencev
ocena
17
18
28
26
25
27
25
25
22
23
23
26
4,39
4,51
4,37
4,42
4,41
4,60
4,22
4,31
4,33
4,35
4,17
4,40
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
285
4,37
0
%
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1
ne
napreduje
0
0
0
0
0
0
1
0
0
1
0
0
%
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
4,00
0,00
0,00
4,35
0,00
0,00
2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
%
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3
1
1
3
1
2
0
4
3
5
1
2
4
%
5,88
5,56
10,71
3,85
8,00
0,00
16,00
12,00
22,73
4,35
8,70
15,38
4
8
6
11
13
12
11
5
10
4
5
14
7
%
47,06
33,33
39,29
50,00
48,00
40,74
20,00
40,00
18,18
21,74
60,87
26,92
5
8
11
14
12
11
16
15
12
13
16
7
15
%
47,06
61,11
50,00
46,15
44,00
59,26
60,00
48,00
59,09
69,57
30,43
57,69
2
0,70
0
0,00
27
9,47
106
37,19
150
52,63
Stran 5
ANALIZA NACIONALNEGA PREIZKUSA ZNANJA
6. RAZRED
ANGLEŠČINA
1. Rezultati v odstotkih
Nacionalni preizkus znanja je opravljalo 49 učencev šestega razreda. Šolska povprečna doseţena ocena
je 65 odstotkov, povprečna ocena na nivoju drţave je 56, 76 odstotkov.
2. Vsebinska analiza NPZ
1. Učenci so se preizkusili na štirih področjih poznavanja tujega jezika. Prvi del preizkusa je zajemal
dve nalogi preverjanja slušnega razumevanja govorjenega besedila. Pri prvi nalogi so morali učenci
razumeti podrobnosti besedila in rešiti nalogo alternativnega tipa, pri drugi nalogi so morali poleg
razumevanja besedila prepoznati tudi zunaj besedilne okoliščine in rešiti nalogo izbirnega tipa. Obe
nalogi slušnega razumevanja sta pokazali dobre rezultate, zato to področje jezika ocenjujem kot uspešno
razvito.
2. Drugi del preizkusa se je nanašal na področje bralnega razumevanja. V prvi nalogi so učenci poiskali
informacije v besedilu ter rešili nalogo kratkih odgovorov, pri drugi nalogi so rešili nalogo
povezovalnega tipa. Obe nalogi označujem kot precej zahtevni, učenci so bili pri prvi nalogi precej
uspešni, pri drugi je bil uspeh nekoliko niţji.
3. Tretji del preizkusa je preverjal poznavanje besedišča. Opaţam nenatančno prepisovanje besed iz
nabora, in točen zapis besede, ki učencem tudi pri pouku povzroča nemalo teţav. Besedilni nalogi so
učenci sicer opravili precej uspešno.
4. Četrti del preizkusa je vseboval nalogo pisnega sporočanja. Naloga je bila vrednotena na podlagi treh
kriterijev: vsebina, besedišče ter pravopis in slovnica. Tematsko se je naloga navezovala na dve
področji, počitnice in osnovne navade in rutine. Pisni sestavki so večinoma oblikovno sprejemljivi in
besedno bogati, opaţam pomanjkljivosti na področju pravopisa in črkovanja, medtem ko so učenci
tokrat v veliki meri sledili navodilom.
3. Primerjava doseţkov šole z drţavnim povprečjem
Šolski rezultati so višji od drţavnega povprečja. Pri pregledu osvojenih točk po posameznih nalogah
večinoma ni odstopanj, pri večini nalog so rezultati nekoliko višji kot na drţavni ravni.
Rezultati preverjanja pri nekaterih učencih niso povsem primerljivi z njihovimi zaključnimi ocenami pri
pouku, kar pripisujem dejstvu, da se pri pouku obravnava in preverja konkretnejša snov, medtem ko je
nacionalno preverjanje usmerjeno na preverjanje splošnega znanja, ki ga učenci pridobijo tudi v
izvenšolskih jezikovnih okoliščinah.
4. Smernice za nadaljnje delo v oddelkih pri pouku angleščine
-
Razvijanje in vaja tehnik branja za uspešno in hitro reševanje nalog bralnega razumevanja s
poudarkom na sobesedilnosti
Utrjevanje pravopisa in črkovanja
Spodbujanje individualnega učenja angleščine skozi branje, gledanje televizije, poslušanja
glasbe, uporabe računalnika…
Motivacija šibkih učencev za dodatno delo, individualizacija dela z zelo uspešnimi učenci
Spodbujanje funkcionalne pismenosti učencev
Stran 6
MATEMATIKA
Učenci šestih razredov so preizkus opravili odlično, saj je bilo njihovo povprečje zelo visokih 74,2 %,
medtem, ko je bilo slovensko povprečje 67,9 %. Veseli me, da so se vsi učenci preizkusa lotili resno.
Nihče ni puščal praznih strani, vsi so se trudili po svojih najboljših močeh. Edina naloga , ki jim je
povzročala teţava, je bila naloga 4.3. (Geometrija – Izberi pravilna zapisa za oznako kota). Vredna je
bila eno točko in smo jo razloţili po preizkusu. Vse ostalo je bilo odlično in nadpovprečno.
SLOVENŠČINA
Primerjava doseţkov šole s povprečjem drţave
Nacionalno preverjanje znanja ob koncu drugega obdobja je opravljalo 50 učencev OŠ Zadobrova.
Povprečno število točk v Sloveniji je bilo 49,79 %, učenci naše šole pa so dosegli povprečno 44,60 %
točk, kar je za 5,19 % slabše od drţavnega povprečja.
Vsebinska analiza NPZ
Preizkus znanja na NPZ preverja doseganje cilje/standardov znanja iz učnega načrta Slovenščina
(1998). Zasnovan je dvodelno, in sicer preverja doseganje ciljev/standardov iz obravnave umetnostnih
in neumetnostnih besedil.
V letošnjem preizkusu znanja je 19 nalog oz. 27 točkovanih enot s skupaj 50 točkami. Naloge v prvem
delu preizkusa se navezujejo na neumetnostna besedila (besedilo Večernico je prejela Bina Štampe
Žmavc, besedilo Nagrada večernica za Bino Štampe Žmavc in besedilo Bina Štampe Žmavc: Cesar in
roža), naloge v drugem delu pa na umetnostno besedilo (pesem Bine Štampe Ţmavc Vsakdan).
V primerjavi z NPZ v prejšnjih letih je v obeh delih preizkusa znanja več nalog, ki zahtevajo samostojno
tvorjenje in zapis daljših odgovorov ter sklepanje in utemeljevanje s sklicevanjem na izhodiščno
besedilo, ter nalog, ki preverjajo zmoţnost medbesedilnega primerjanja.
Naloge prvega dela so preverjale zmoţnost samostojnega branja, razumevanja in vrednotenja
neumetnostnega besedila, predvidevajo pa poznavanje naslednjih strokovnih izrazov iz učnega načrta
(izobraţevalni cilji): sporočevalec, naslovnik, stalna besedna zveza, odnosi med besedami, besedna
druţina, glagol, zaimek, samostalnik, pridevnik, prislov.
Naloge drugega dela so preverjale zmoţnost samostojnega tihega branja, razumevanja in vrednotenja
umetnostnega besedila/knjiţevnosti, predvidevajo pa poznavanje naslednjih strokovnih izrazov iz
učnega načrta (izobraţevalni cilji): ljudska pesem, verz, kitica, pesniški jezik, poosebitev, primera,
poznavanje knjiţevnikov in njihovih del (Tone Pavček, Leopold Suhodolčan, Hans Christian Andersen,
Boris A. Novak, Svetlana Makarovič.
Stran 7
Primerjava doseţkov šole z drţavnim povprečjem po nalogah
NALOGA
ŠT.
MOŽNIH
TOČK
POVPREČJE
TOČK VSEH
POVPREČJE
TOČK NA ŠOLI
RAZLIKA
V TOČKAH
RAZLIKA
V%
1.01
1.02
1.03
1.04 a
1.04 b
1.05
1.06
1.07
1.08 a
1.08 b
1.08 c
1.09 a
1.09 b
1.09 c
1.10
1.11
1.12 A
1.12 B
SKUPAJ 1.
2.01
2.02
2.03
2.04
2.05 a
2.05 b
2.06
2.07 A
2.07 B
SKUPAJ 2.
1
2
2
1
1
2
2
2
2
1
1
1
1
2
2
2
3
2
30
2
2
4
1
2
1
2
4
2
20
0,72
1,20
1,73
0,58
0,54
0,52
0,93
0,91
0,61
0,57
0,77
0,32
0,44
1,49
1,27
1,12
0,93
0,44
15,09
1,53
1,49
2,03
0,74
0,40
0,19
1,28
1,50
0,64
9,8
0,62
1,26
1,82
0,58
0,56
0,34
0,78
1,12
0,44
0,54
0,80
0,14
0,48
1,42
1,18
1,20
0,66
0,22
14,16
1,62
1,34
1,32
0,82
0,10
0,06
1,42
1,08
0,38
8,14
- 0,10
+ 0,06
+ 0,09
0
+ 0,02
- 0,18
- 0,15
+ 0,21
- 0,17
- 0,03
+ 0,03
- 0,18
+ 0,04
- 0,07
- 0,09
+ 0,08
- 0,27
- 0,22
- 0,93
+ 0,09
- 0,15
- 0,71
+ 0,08
- 0,30
- 0,13
+ 0,14
- 0,42
- 0,26
- 1,66
- 10
+3
+ 4,5
0
+2
-9
- 7,5
+ 10,5
- 8,5
-3
+3
- 18
+4
- 3,5
- 4,5
+4
-9
- 11
- 3,1
+ 4,5
- 7,5
- 17,75
+8
- 15
- 13
+7
- 10,5
- 13
- 8,3
Od 27 točkovanih enot so jih učenci OŠ Zadobrova deset rešili uspešneje, kot je bilo slovensko
povprečje, eno enako uspešno, šestnajst pa so jih rešili slabše od drţavnega povprečja.
V prvem delu preizkusa, ki se nanaša na neumetnostna besedila, so samo eno nalogo reševali bistveno
bolje od drţavnega povprečja, večino so reševali manj uspešno. Najslabše, za več kot 10 % slabše od
povprečja, so reševali:
― nalogo 1.01, ki preverja zmoţnost razumevanja besedil in njihovo pomensko razčlembo (naloga
zahteva izbiro med ponujenimi odgovori na vprašanje, kaj je skupnega vsem trem besedilom);
― nalogo 1.09 a, ki preverja metajezikovno razčlembo in zmoţnost ter uporabo in poznavanje
temeljnega jezikoslovnega izraza glagol;
― točko B tvorbne naloge 1.12, ki preverja jezikovno ustreznost in pravilnost zapisanega besedila.
V drugem delu preizkusa, ki se nanaša na umetnostno besedilo, so nekoliko uspešneje od drţavnega
povprečja reševali nalogi 2.04, ki preverja zmoţnost razumevanja UB in 2.06, ki preverja poznavanje
kanona mladinske knjiţevnosti. Za več kot 10 % niţje doseţke, kot jih kaţe drţavno povprečje, pa so
dosegali pri:
Stran 8
― nalogi 2.03, ki preverja zmoţnost razumevanja UB (odgovarjanje na vprašanja o bistvenih
podatkih in razumevanje preprostih metafor);
― celotni nalogi 2.05, ki preverja zmoţnost uporabljanja strokovnih izrazov, razumevanje primere
ter zaznavanje poosebitve;
― celotni nalogi 2.07, ki preverja zmoţnost razumevanja UB, tvorjenja neliterarnih besedil,
poimenovalno, upovedovalno/skladenjsko, slogovno in pravopisno zmoţnost (samostojno
branje pesmi in nato poustvarjalno pisanje neliterarnega besedila na podlagi prebranega).
Smernice za nadaljnje delo pri pouku slovenščine
-
temeljitejše utrjevanje jezikoslovnih pojmov po obravnavani snovi in sistematična uporaba leteh;
spodbujanje funkcionalne pismenosti učencev;
več samostojnega branja in razumevanja besedil, povezovanja posameznih ugotovitev v celoto
ter samostojnega tvorjenja in zapisovanja daljših odgovorov in besedil.
9. RAZRED
SLOVENŠČINA
Primerjava doseţkov šole s povprečjem drţave
Nacionalno preverjanje znanja ob koncu tretjega obdobja je opravljalo 49 učencev OŠ Zadobrova.
Povprečno število točk v Sloveniji je bilo 51,77 %, učenci naše šole pa so dosegli povprečno 48,13 %
točk, kar je za 3,64 % slabše od drţavnega povprečja.
Vsebinska analiza NPZ
Preizkus znanja na NPZ preverja doseganje cilje/standardov znanja iz učnega načrta Slovenščina
(1998). Zasnovan je dvodelno, in sicer preverja doseganje ciljev/standardov iz obravnave umetnostnih
in neumetnostnih besedil.
V letošnjem preizkusu znanja je 23 nalog oz. 42 točkovanih enot s skupaj 60 točkami. Naloge v prvem
delu preizkusa se navezujejo na umetnostni besedili (pesem Barbare Gregorič Gorenc Zadrega in pesem
Bine Štampe Ţmavc Svet nastaja iz dotika), naloge v drugem delu pa na neumetnostni besedili o isti
temi (besedilo Bernarda Neţmaha Bralnik ali knjiga? in besedilo E-bralniki iz revije Moj mikro).
V primerjavi z NPZ v prejšnjih letih je v obeh delih preizkusa znanja več nalog, ki zahtevajo samostojno
tvorjenje in zapis daljših odgovorov ter sklepanje in utemeljevanje s sklicevanjem na izhodiščno
besedilo, ter nalog, ki preverjajo zmoţnost medbesedilnega primerjanja. V prvem delu preizkusa
prevladujejo tvorbne naloge.
Naloge prvega dela so preverjale zmoţnost samostojnega branja, razumevanja in vrednotenja
umetnostnega besedila, predvidevajo pa poznavanje naslednjih strokovnih izrazov iz učnega načrta
(izobraţevalni cilji): lirska pesem, poosebitev, rima, nagovor, sonet, okrasni pridevek, poosebitev,
metafora, ritem, nagovor, ljubezenska pesem, refren, poznavanje knjiţevnikov in njihovih del (Niko
Grafenauer, Ivan Cankar, Boris A. Novak, Svetlana Makarovič).
Naloge drugega dela so preverjale zmoţnost samostojnega tihega branja, razumevanja in vrednotenja
neumetnostnega besedila ter zmoţnost medbesedilnega primerjanja, predvidevajo pa poznavanje
naslednjih strokovnih izrazov iz učnega načrta (izobraţevalni cilji): praktičnosporazumevalno,
Stran 9
strokovno besedilo, subjektivno, objektivno besedilo, narekovaj, poved, stavek, glavni stavek, glagol,
oseba, število, naklon, vid.
Primerjava dosežkov šole z državnim povprečjem po nalogah
NALOGA
1.01
1.02 A
1.02 B
1.02 C
1.02 Č
1.02 D
1.03 A
1.03 B
1.03 C
1.03 Č
1.03 D
1.03 E
1.04
1.05 A
1.05 B
1.05 C
1.05 Č
1.05 D
SKUPAJ 1.
2.01
2.02
2.03
2.04
2.05
2.06
2.07
2.08
2.09
2.10
2.11
2.12
2.13 a
2.13 b
2.13 c
2.14
2.15 a
2.15 b
2.15 c
2.16
2.17 a
2.17 b
2.18 A
2.18 B
SKUPAJ 2.
ŠT. MOŽNIH
TOČK
2
1
1
2
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
1
1
24
2
2
2
2
2
1
2
2
2
2
2
1
1
1
1
1
1
1
1
2
1
1
2
1
36
POVPREČJE
TOČK VSEH
1,19
0,80
0,25
0,93
0,30
0,32
0,63
0,39
0,19
0,31
0,27
0,26
0,72
0,73
1,06
0,70
0,58
0,36
9,99
0,69
1,64
1,21
1,90
1,43
0,55
0,98
1,50
1,40
0,98
1,10
0,63
0,64
0,89
0,70
0,14
0,73
0,38
0,67
0,19
0,68
0,53
1,20
0,28
21,04
POVPREČJE
TOČK NA ŠOLI
1,16
0,84
0,18
0,88
0,27
0,20
0,57
0,41
0,12
0,31
0,16
0,14
0,80
0,63
0,84
0,55
0,45
0,35
8,86
0,55
1,35
1,27
1,94
1,37
0,55
0,88
1,49
1,53
0,90
1,02
0,63
0,78
0,90
0,65
0,18
0,57
0,12
0,57
0,29
0,65
0,47
1,14
0,22
20,02
RAZLIKA
V TOČKAH
- 0,03
+ 0,04
- 0,07
- 0,05
- 0,03
- 0,12
- 0,06
+ 0,02
- 0,07
0
- 0,11
- 0,12
+ 0,08
- 0,10
- 0,22
- 0,15
- 0,13
- 0,01
- 1,13
- 0,14
- 0,29
+ 0,06
+ 0,04
- 0,06
0
- 0,10
- 0,01
+ 0,13
- 0,08
- 0,08
0
+ 0,14
+ 0,01
- 0,05
+ 0,04
- 0,16
- 0,26
- 0,10
+ 0,10
- 0,03
- 0,06
- 0,06
- 0,06
- 1,02
RAZLIKA
V%
- 1,5
+4
-7
- 2,5
-3
- 12
-6
+2
-7
0
- 5,5
- 12
+4
-5
- 11
- 7,5
- 13
-1
- 4,71
-7
- 14,5
+3
+2
-3
0
-5
- 0,5
+ 6,5
-4
-4
0
+ 14
+1
-5
+4
- 16
- 26
- 10
+5
-3
-6
-3
-6
- 2,83
Stran 10
Od 42 točkovanih enot so jih učenci OŠ Zadobrova deset rešili uspešneje, kot je bilo slovensko
povprečje, tri enako uspešno, 29 pa so jih rešili slabše od drţavnega povprečja.
V prvem delu preizkusa, ki se nanaša na umetnostni besedili, nobene naloge niso reševali bistveno bolje
od drţavnega povprečja, večino so reševali manj uspešno. Najslabše, za več kot 10 % slabše od
povprečja, so reševali:
― dva dela tvorbne naloge 1.05, ki preverja zmoţnost branja, razumevanja, vrednotenja in
primerjanja pesemskih besedil ter zmoţnost tvorjenja »strokovnega« besedila o prebranih
knjiţevnih besedilih (točka Č zahteva izbiro in utemeljitev, zakaj te izbrana pesem bolj
nagovarja kot druga pesem, točka B pa opis in utemeljitev zunanje zgradbe obeh pesmi);
― točko D tvorbne naloge 1.02, ki preverja jezikovno ustreznost in pravilnost zapisanega besedila;
― točko E tvorbne naloge 1.03, ki prav tako preverja jezikovno ustreznost in pravilnost zapisanega
besedila.
V drugem delu preizkusa, ki se nanaša na neumetnostni besedili, so naši devetošolci nekoliko bliţe
slovenskemu povprečju. Precej uspešneje (za 14 %) so reševali nalogo 2.13 a, ki preverja razumevanje
besedila in upovedovalno/skladenjsko zmoţnost (zapis odgovora na vprašanje iz navedenega odstavka).
Za več kot 10 % niţje doseţke, kot jih kaţe drţavno povprečje, pa so dosegali pri:
― celotni nalogi 2.15, ki preverja upovedovalno/skladenjsko in metajezikovno zmoţnost. Največje
odstopanje (26 %) je pri točki b, kjer se je treba vprašati po obkroţenem stavku v navedeni
dvostavčni povedi in tvoriti ustrezno vprašanje za pogojni odvisnik. Pri točki a so učenci morali
prepoznati skladenjsko razmerje med stavkoma v navedeni povedi, pri točki c pa ugotoviti, kaj
izraţa obkroţeni stavek in prepoznati pogojno razmerje;
― nalogi 2.02, ki preverja zmoţnost samostojnega tihega branja in razumevanje dveh
neumetnostnih besedil različne vrste o isti temi – učenci so morali prepoznati, s katerim
namenom je bilo napisano vsako od obeh besedil.
Smernice za nadaljnje delo pri pouku slovenščine
Glede na to, da v prvem delu letošnjega preizkusa, ki so ga naši učenci reševali slabše od drugega dela,
prevladujejo tvorbne naloge, bo treba delati predvsem na tvorjenju besedil (npr. pisanje spisov in drugih
besedil). Ker se te naloge nanašajo na umetnostna besedila, bo treba učence tudi bolj spodbujati k
samostojnemu primerjanju in vrednotenju knjiţevnih besedil ter utemeljevanju mnenj oz. izbir.
Pokazalo se je tudi, da imajo teţave s pravopisom, zato bo treba več pozornosti nameniti tudi temu.
V drugem delu preizkusa, pri katerem so bili učenci nekoliko uspešnejši, so se pokazale teţave, kadar
odgovori niso neposredno navedeni v besedilu, ampak morajo učenci s povezovanjem podatkov in
sklepanjem sami priti do njih. Učence bo potrebno spodbujati, da tudi doma sami naredijo čim več nalog
takšnega tipa in učne liste, ki jim jih damo, skupaj še bolj podrobno pregledamo in analiziramo.
MATEMATIKA
SLO: 55,26 %
OŠ ZADOBROVA:
56,04 %
Letošnji rezultati NPZ pri MAT učencev 9. razreda so pričakovani.
Rezultati so boljši od slovenskega povprečja.
Slabše od slovenskega povprečja sta bili reševani 8. in 9. naloga, kjer je bilo potrebno izbrati ustrezno
strategijo za izračun površine kvadra ter izračunati rob in prostornino enakorobe štiristrane piramide.
Tudi del 7. in 10. naloge so reševali pod povprečjem. Tu je bilo potrebno izbrati ustrezno strategijo za
izračun ploščine 6-kotnika ter urediti povprečne vrednosti.
Vse ostale naloge so reševali boljše od slovenskega povprečja. Odstopanja so vidna predvsem pri
reševanju enačb, izrazov, besedilnih nalogah, delih celote ter Pitagorovem izreku.
V naslednjih letih bomo dali večji poudarek na geometrijska telesa in predvsem na strategijo reševanja
nalog.
Stran 11
GEOGRAFIJA
Učenci 9. razreda so se letos v celoti udeleţili NPZ. Zaključne ocene iz predmeta geografije se ne
razlikujejo bistveno od ocen, ki so jih učenci dobili pri pisanju NPZ. Povprečen uspeh naših učencev je
bil pod republiškim povprečjem. Naloge so bile razdeljene na 3 taksonomske ravni :
a/ znanje in poznavanje geografskih pojmov oz. temeljno znanje
Učenci so bili pri reševanju teh nalog uspešni, saj je večina učencev te vrste nalog rešila.
Ugotovitve in vzroki:
- Učenci niso upoštevali navodil, kje uporabljati barvice (nekateri jih niti niso imeli s seboj)
- Točke so se izgubljale tudi zaradi neuporabe geotrikotnika
- Nekaj točk pa se je izgubljalo tudi pri zapisovanju krajev z malo začetnico
b/ razumevanje in uporaba geografskih pojmov in pojavov
Učenci so bili pri reševanju teh nalog polovično uspešni. Pri tej vrsti nalog morajo učenci prepoznati
geografski pojav in pojasniti vzroke za nastanek in moţne posledice
- Učenci so geografske pojave prepoznali, jih pa niso znali natančno razloţiti
- Za nekatere učence je vseeno kako veliko ali malo začetnico, ker se pri ocenjevanju zahteva
natančen zapis kraja ali pojava
c/ reševanje in vrednotenje problemov
Na tej ravni je bil rezultat najslabši. Te naloge zahtevajo veliko bralnega razumevanja, učenci morajo iz
teksta razbrati bistvo problema, ga razloţiti in poiskati primerno rešitev (te naloge razvijajo višje
miselne procese – utemeljevanje, sklepanje, presojanje).
- Iz rezultatov je moţno sklepati, da učenci prebranega besedila niso razumeli. Te vrste nalog
se pri pouku redko uporabljajo, ker zahtevajo preveliko časovno angaţiranost, ki se jo pa
glede na razpoloţljivo kvoto učnih ur ni moţno privoščiti. Te vrste nalog zahtevajo
predvsem delo izven pouka, včasih pa tudi sprotno spremljavo svetovnih novic. Pri pouku
naloge obravnavamo le ustno, na tak način pa se teţko ovrednoti natančnost odgovora, ki ga
zahteva posamezna naloga in kar je bilo dosledno zahtevano pri reševanju nalog pri NPZ.
- Učenci so pri pouku geografije večinoma spraševani ustno in posledično tudi niso navajeni
pisanja daljših komentarjev v primeru pisnega zapisa reševanja določenih problemov
(zaključna ocena pri geografiji zajema le 1 pisni test)
Načrt za izboljšavo rezultatov iz geografije pri NPZ:
a/spodbujati in ovrednotiti domače delo učencev, saj je to pogoj za trajno znanje
b/dvigniti nivo zahtevnosti navkljub negodovanju staršev, ki so prepričani o prezahtevnosti znanja pri
predmetu
c/nujno je uvesti pri pouku več nalog vezanih na bralno razumevanje
d/Ministrstvo naj razmisli o smiselnosti pisanja NPZ-jev, če se ti nikjer ne upoštevajo (razen statistiki),
ker se opaţa, da jih nekateri učenci ne jemljejo resno Učenci so pred reševanjem NPZ dobili 6
kompletov starejših nalog iz NPZ- rešili so jih le redki. Rezultat učencev, ki so te teste rešili, je bil preko
80% uspešen. Iz tega je moţno sklepati, da so uspehi dosegljivi le z primernim delom.
Stran 12
Porazdelitev točk NPZ za našo šolo in državo po predmetih
Stran 13
Stran 14
NPZ 9. razred – primerjava skozi čas
Primerjava NPZ 9 - MAT 2004 - 2013
Povprećje doseženih točk
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Slovenija
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
66,20% 63,97% 55,00% 50,60% 52,70% 51,33% 50,05% 55,55% 51,44% 55,26%
OŠ Zadobrova 56,67% 56,67% 49,40% 51,54% 60,93% 51,65% 50,95% 55,62% 61,25% 56,04%
Povprečje doseženih točk
Primerjava NPZ 9 - SLO 2004 - 2013
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Slovenija
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
70,17% 71,47% 65,00% 64,91% 61,52% 56,10% 51,11% 55,00% 54,94% 51,77%
OŠ Zadobrova 73,60% 73,16% 67,20% 65,00% 67,55% 56,00% 56,16% 53,70% 55,59% 48,13%
Primerjava NPZ 9 - 3. predmet 2006-2013
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
2006
BIO
2007
TJA
2008
TIT
2009
ŠVZ
2010
KEM
2011
TJA
2012
KEM
2013
GEO
62,00%
65,04%
55,80%
67,50%
55,61%
61,00%
52,45%
64,14%
OŠ Zadobrova 65,80%
75,30%
52,90%
66,00%
55,67%
69,00%
57,25%
56,65%
Slovenija
Stran 15
NPZ 6. razred – primerjava skozi čas
Povprećje doseženih točk
Primerjava NPZ 6 - MAT 2009 - 2013
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
2009
2010
2011
2012
2013
Slovenija
57,97%
53,53%
64,35%
58,16%
67,11%
OŠ Zadobrova
64,82%
59,09%
64,58%
59,07%
74,20%
Primerjava NPZ 6 - SLO 2009 - 2013
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
2009
2010
2011
2012
2013
Slovenija
71,30%
54,77%
47,61%
56,70%
49,79%
OŠ Zadobrova
69,00%
53,24%
44,65%
48,53%
44,60%
Primerjava NPZ 6 - TJA 2009 - 2013
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
2009
2010
2011
2012
2013
Slovenija
69,49%
72,51%
58,60%
50,29%
56,76%
OŠ Zadobrova
81,00%
73,09%
68,23%
54,95%
65,42%
Stran 16
OBVEZNI PROGRAM
Število učencev v razredu in šolski obisk
na Vpisani in izpisani med
Vpisani
Razred: Razrednik:
moški ţenske skupaj moški ţenske skupaj
1. a
Petra Mallion, Lea Arnejšek 11
17
28
0
0
0
1. b
Katarina Plut, Tjaša Šoster 10
17
27
0
0
0
2. a
Andreja Lončarič
14
11
25
0
0
0
2. b
Petra Klander Ţarkovič
16
11
27
0
0
0
3. a
Romana Terkaj
9
13
22
0
0
0
3. b
Mateja Trampuš
9
13
22
1
0
1
4. a
Silva Tavčar
10
8
18
1
0
1
4. b
Lidija Kren
10
7
17
0
1
1
5. a
Milena Grabeljšek Gregorič 13
15
28
0
0
0
5. b
Stanka Veršnik
17
11
28
0
0
0
Skupaj:
119
123
242
2
1
3
Število učencev
začetku šol. leta
šol. letom
Izpisani
moški ţenske
0
0
0
0
0
0
1
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0
2
1
na Vpisani in izpisani med šol. letom
Vpisani
Izpisani
moški ţenske skupaj moški ţenske skupaj moški ţenske
14
12
26
0
0
0
0
0
14
13
27
0
0
0
0
0
10
14
24
0
1
1
0
0
12
13
25
1
0
1
1
0
11
11
22
0
0
0
0
0
11
12
23
0
0
0
0
0
12
11
23
0
0
0
0
0
14
12
26
0
0
0
0
0
98
98
196
1
1
2
1
0
Število učencev
koncu šol. leta
skupaj
0
0
0
2
0
0
0
0
0
1
3
Število učencev
začetku šol. leta
Razred:
6. a
6. b
7. a
7. b
8. a
8. b
9. a
9. b
Razrednik:
Miha Bašelj
Tina Grobin
Marko Ovnič, Mirja Glaser
Lucjana Šoba
Irena Gale
Vilma Livk Močilnikar
Tina Pogačar
Matejka Završnik
Skupaj:
moški
11
10
14
15
9
10
11
10
13
16
119
ţenske
17
17
11
10
13
13
8
8
15
11
123
skupaj
28
27
25
25
22
23
19
18
28
27
242
Število učencev
koncu šol. leta
skupaj
0
0
0
1
0
0
0
0
1
moški
14
14
10
12
11
11
12
14
98
ţenske
12
13
15
13
11
12
11
12
99
ob
Šolski obisk
94%
94%
96%
91%
92%
96%
95%
94%
96%
94%
94%
ob
skupaj
26
27
25
25
22
23
23
26
197
Šolski obisk
94%
95%
92%
94%
92%
93%
94%
95%
94%
Stran 17
Predmeti/Realizacija ur razreda
1. razred
2. razred
1. a
Predmet
SLO
MAT
TJA
LVZ
GVZ
DRU
SPO
NIT
GOS
ŠVZ
1. b
Načrt. Real.
ure
ure
[%]
Real.
ure
210
140
206
138
98%
99%
70
70
68
69
105
103
105
105
2. a
[%]
Načrt. Real.
ure
ure
207
139
99%
99%
245
140
97%
99%
68
70
98%
103
100%
104
3. razred
2. b
3. a
3. b
[%]
Načrt.
ure
Real.
ure
[%]
Real.
ure
[%]
243
138
99%
99%
245
175
243
174
99%
99%
243
173
99%
99%
97%
96%
68
68
97%
97%
70
70
68
67
97%
96%
67
68
96%
97%
99%
105
100% 105
102
97%
103
98%
[%]
Real.
ure
242
137
99%
98%
97%
70
100% 70
68
67
98%
104
99%
105
105
103
4. razred
98%
103
98%
105
103
98%
105
4. a
100%
RU
Skupaj:
700
689
Načrt. ure na RS
7910
98%
691
99%
Realizirane ure
7778
[%]
98%
6. razred
168
139
126
30
33
31
33
721
98%
725
99%
7. razred
6. a
Načrt. Real.
Predmet
ure
ure
735
6. b
[%]
[%]
102%
99%
90%
86%
94%
89%
94%
165
131
134
32
33
37
32
100%
94%
96%
91%
94%
106%
91%
Načrt. Real.
ure
ure
140
140
140
35
35
70
70
35
98%
759
99%
7. b
8. b
Načrt.
ure
Real.
ure
[%]
Real.
ure
[%]
122,5
140
105
35
35
52,5
70
35
70
70
52,5
119
140
99
32
34
52
68
35
64
68
52
97%
100%
94%
91%
97%
99%
97%
100%
91%
97%
99%
123
139
100
31
37
49
68
37
63
69
53
100%
99%
95%
89%
106%
93%
97%
106%
90%
99%
101%
96%
103% 35
34
97%
31
89%
[%]
[%]
99%
99%
96%
94%
97%
89%
93%
97%
141
134
131
30
33
65
68
30
101%
96%
94%
86%
94%
93%
97%
86%
175
175
70
70
52,5
70
4. b
[%]
Real.
ure
174
174
69
70
51
68
99%
99%
99%
100%
97%
97%
105
100
105
17,5
840
5. a
[%]
[%]
Real.
ure
[%]
173
173
70
70
50
69
99%
99%
100%
100%
95%
99%
175
140
105
70
52,5
105
170
137
103
68
51
102
97%
98%
98%
97%
97%
97%
175
140
96
69
50
102
100%
100%
91%
99%
95%
97%
95%
100
95%
103
98%
104
99%
105
35
105
100
35
102
95%
100%
97%
102
35
104
97%
100%
99%
19
109% 19
109% 17,5
19,5
111%
19,5
111%
828
99%
99%
887,5
98%
892,5
98%
828
9. a
[%]
Real.
ure
[%]
144
128
96
32
32
64
64
143
132
94
31
31
64
64
99%
103%
98%
97%
97%
100%
100%
144
133
95
28
32
64
64
100%
104%
99%
88%
100%
100%
100%
64
64
64
63
58
65
98%
64
91%
60
102% 65
100%
94%
102%
70
70
52,5
105
17,5
64
72
47
100
18,5
91%
103%
90%
95%
106%
65
68
52,5
102
18,5
93%
97%
100%
97%
106%
105
35
100
34
95%
97%
70
17,5
69
19
99%
68
109% 19
97%
70
109% 17,5
69
20,5
99%
71
117% 19
101%
109%
64
16
67
19
105% 68
119% 20
106%
125%
Skupaj:
900
861,5
96%
870
97%
892,5
862
97%
96%
886,5
97%
98%
832
831
100% 837
101%
856
910
910
9. b
Načrt. Real.
ure
ure
165
140
140
35
35
35
35
101
36
5. b
Načrt. Real.
ure
ure
9. razred
8. a
Real.
ure
Načrt. Real.
ure
ure
SLO
MAT
TJA
LVZ
GVZ
GEO
ZGO
DDE
FIZ
KEM
BIO
NAR
TIT
GOS
ŠVZ
RU
139
139
134
33
34
62
65
34
757
8. razred
7. a
Real.
ure
770
5. razred
890
Stran 18
Izbirni predmeti
Predmet
NI1
ŠZZ
UBE
SPH
NI2
ŠSP
MME
NPH
POK
NI3
ROM
IŠO
FIJ
SDP
Skupaj:
Razred
6. a
6. b
7. a
7. b
8. a
8. b
9. a
9. b
Skupaj:
7. razred
7. a
Načrt. Real.
ure
ure
70
66
35
35
35
35
35
36
175
172
Načrtovane
ure
900
900
1067,5
1067,5
1120
1155
1024
1024
8258
7. b
Real.
[%]
ure
94% 66
100% 35
100% 36
103% 36
98%
173
Realizirane
ure
861,5
870
1034
1029
1093,5
1100
1025
1032
8045
[%]
8. razred
8. a
Načrt. Real.
[%]
ure
ure
8. b
Real.
[%]
ure
9. razred
9. a
Načrt. Real.
[%]
ure
ure
70
35
35
35
35
70
35
35
35
35
100%
100%
100%
100%
100%
210
64
32
32
32
32
100% 192
9. b
Real.
[%]
ure
94%
100%
103%
103%
99%
210
69
35
34
35
34
207
99%
100%
97%
100%
97%
99%
66
31
32
33
32
194
103%
97%
100%
103%
100%
101%
66
33
32
32
32
195
103%
103%
100%
100%
100%
102%
[%]
96%
97%
97%
96%
98%
95%
100%
101%
97%
Skupna realizacija
Načrtovane ure
16168
Real. ure
15823
[%]
98%
Stran 19
ODDELČNA SKUPNOST
Na razrednih urah so učenci po predhodnem programu obravnavali stvari, ki so pomembne za dobro počutje v skupini.
Učitelji na začetku leta oddajo učne načrte za razredne ure. Sestava je odvisna od evalvacije prejšnjega šolskega leta,
ciljev zavoda in medsebojnih odnosov v posameznem oddelku.
SODELOVANJE S STARŠI IN UČENCI (RODITELJSKI SESTANKI, GOVORILNE URE…)
Razred
1. a
1. b
2. a
2. b
3. a
3. b
4. a
4. b
5. a
5. b
Sk. p.
Razred
6. a
6. b
7. a
7. b
8. a
8. b
9. a
9. b
Sk. p.
Roditeljski sestanki
Načrt. Real.
[%]
ure
ure
3
3
100%
3
3
100%
3
3
100%
3
4
133%
3
2
67%
3
3
100%
3
3
100%
3
3
100%
3
3
100%
3
3
100%
3
3
100%
Udeleţba
staršev
56%
72%
90%
82%
98%
73%
54%
70%
65%
66%
73%
Govorilne ure
Načrt. Real.
ure
ure
8
8
8
8
8
8
8
9
8
7
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
Načrt. Real.
[%]
ure
ure
3
3
100%
3
3
100%
3
3
100%
3
3
100%
3
4
133%
3
3
100%
3
3
100%
3
3
100%
3
3,125 104%
Udeleţba
staršev
95%
85%
83%
76%
64%
65%
47%
53%
71%
Govorilne ure
Načrt. Real.
ure
ure
8
8
8
8
8
8
8
8
8
10
8
9
8
9
8
9
8
8,625
[%]
100%
100%
100%
113%
88%
100%
100%
100%
100%
100%
100%
[%]
100%
100%
100%
100%
125%
113%
113%
113%
108%
Udeleţba
staršev
60%
45%
92%
53%
68%
89%
47%
34%
33%
49%
57%
Udeleţba
staršev
33%
100%
42%
26%
31%
24%
43%
31%
41%
Udeležba staršev na RS
100%
80%
60%
40%
20%
0%
Sk.
p.
Roditeljski sestanki 56% 72% 90% 82% 98% 73% 54% 70% 65% 66% 73%
Govorilne ure
1. a
1. b
2. a
2. b
3. a
3. b
4. a
4. b
5. a
5. b
60% 45% 92% 53% 68% 89% 47% 34% 33% 49% 57%
Stran 20
Udeležba staršev na PS
100%
80%
60%
40%
20%
0%
6. a
95%
6. b
85%
7. a
83%
7. b
76%
8. a
64%
8. b
65%
9. a
47%
9. b
53%
Sk. p.
71%
Govorilne ure
33%
100%
42%
26%
31%
24%
43%
31%
41%
Obisk na roditeljskih sestankih je zadovoljiv, na govorilnih urah pa začne padati po 6. razredu. To pripisujemo temu,
da starši pridejo do informacij sproti, e-redovalnica, e- pošta, o posebnostih ali teţavah pa jih učitelji pogosto
obveščajo tudi po telefonu. Tudi starši sami pogosto pokličejo učitelje oz.razrednike.
Ankete kaţejo, da je sodelovanje med zaposlenimi in starši na zavidljivem nivoju. Takega sodelovanja si ţelimo še
naprej.
Stran 21
POHVALE, PRIZNANJA
Tekmovanja na RS
Logika,
Bašelj
Bronasto priznanje
Skupaj
Angleška bralna značka, Hawlina
Priznanje, pohvala
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Matematika - Vegovo,
Pogačar
Priznanje, pohvala
Skupaj
Razvedrilna matematika, Pogačar
Bronasto priznanje
Skupaj
Slovenski j. - Cankarjevo, Glaser
Bronasto priznanje
Skupaj
Matemček,
Trampuš
Priznanje, pohvala
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Logična pošast,
Trampuš
Priznanje, pohvala
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Vesela šola,
Jeras
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Skupaj vsa priznanja
1. a
1. b
2. a
2. b
2. b
3. a
7
7
3. a
3. b
7
7
3. b
1. a
1. b
2. a
1. a
8
8
1. a
1. b
8
8
1. b
2. a
7
7
2. a
2. b
1
1
2. b
3. a
2
2
3. a
3. b
6
6
3. b
1. a
1. b
1. b
0
7
8
0
15
1. b
2
10
5
1
18
1. b
2. a
2
2
2. a
3
7
4
1
15
2. a
2
9
4
1
16
2. a
2. b
2
2
2. b
1
7
3
0
11
2. b
1
7
4
0
12
2. b
3. a
3
3
3. a
1
8
3
0
12
3. a
0
2
1
0
3
3. a
3. b
3
3
3. b
1
2
6
0
9
3. b
0
2
5
1
8
3. b
1. a
5
12
2
0
19
1. a
0
4
15
0
19
1. a
46
41
40
26
27
33
4. a
5
5
4. a
10
0
3
13
4. a
4
4
4. a
5
5
4. a
2
2
4. a
0
4
1
0
5
4. a
1
1
4
1
7
4. a
2
0
0
2
43
4. b
1
1
4. b
4
6
8
18
4. b
1
1
4. b
0
0
4. b
0
0
4. b
0
1
0
0
1
4. b
0
2
2
0
4
4. b
2
0
0
2
27
5. a
4
4
5. a
6
8
2
16
5. a
4
4
5. a
2
2
5. a
4
4
5. a
3
2
0
0
5
5. a
0
2
3
0
5
5. a
4
0
0
4
44
5. b
4
4
5. b
4
5
4
13
5. b
5
5
5. b
7
7
5. b
4
4
5. b
8
4
1
1
14
5. b
0
2
7
1
10
5. b
0
0
0
0
57
Skupaj
28
28
Skupaj
24
19
17
60
Skupaj
38
38
Skupaj
14
14
Skupaj
20
20
Skupaj
22
54
28
2
106
Skupaj
6
41
50
5
102
Skupaj
8
0
0
8
376
Stran 22
Bralna značka
EKO bralna značka
Cici vesela šola
Računanje je igra
Skupaj
Pohvale in priznanja
Št. pohval
1.a 1.b 2.a 2.b
27 26 23 20
27 26 23 23
27 26 24 23
7
4
81 78 77 70
na RS
3.a
19
17
20
5
61
3.b
17
16
23
6
62
4.a
14
10
18
10
52
4.b
10
9
18
14
51
Število zlatih priznanj
5.a 5.b Sk. 2.a 2.b 3.a 3.b 4.a
17 9
182
8
4
163
179
23 14 83 3
2
3
5
5
48 27 607 3
2
3
5
5
4.b 5.a
1
1
3
3
Skupaj
5.b Sk. 1.a 1.b
27 26
27 26
27 26
6
28
6
28 81 78
2.a
23
23
24
10
80
2.b
20
23
23
6
72
3.a
19
17
20
8
64
3.b
17
16
23
11
67
4.a
14
10
18
15
57
4.b
10
9
18
15
52
5.a 5.b Sk.
17 9
182
8
4
163
179
26 20 111
51 33 635
Kolesarski izpit
Opravilo teorijo
Opravilo izpit
Skupaj
Kolesarski izpit
Milena Gregorič Grabeljšek
4. a 4. b 5. a 5. b 6. a
23
21
23
17
46
38
6. b
Skupaj
44
40
84
Stran 23
Tekmovanja na PS
Logika,
Bašelj
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Fizika - Stefanovo,
Brečko
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Kemija - Preglovo,
Gale
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Nemška bralna značka,
Janko
Priznanje, pohvala
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Angleška bralna značka, Hawlina
Priznanje, pohvala
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Angleščina,
Grobin
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Zgodovina,
Livk Močilnikar
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Matematika - Vegovo,
Pogačar
Priznanje, pohvala
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Razvedrilna matematika, Pogačar
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Slovenski j. - Cankarjevo,
Glaser
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Vesela šola,
Jeras
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Skupaj
Skupaj vsa priznanja
6. a
3
0
0
3
6. a
6. b
7
0
0
7
6. b
7. a
5
0
0
5
7. a
7. b
2
1
0
3
7. b
6. a
6. b
7. a
7. b
6. a
6. b
6. a
14
0
0
14
6. a
6. b
4
5
7
16
6. b
7. a
0
7
0
7
7. a
3
4
5
12
7. a
7. b
0
0
0
0
7. b
16
0
0
16
7. b
6. a
6. b
7. a
7. b
6. a
2
6. b
7
7. a
7. b
2
1
0
3
7. b
2
0
0
2
7. b
1
1
7. b
5
1
0
6
29
2
6. a
1
1
0
2
6. a
1
7
6. b
2
0
0
2
6. b
3
4
1
0
5
7. a
2
1
0
3
7. a
4
1
6. a
2
0
0
2
22
3
6. b
0
1
0
1
34
4
7. a
5
0
0
5
38
8. a
3
0
0
3
8. a
1
0
0
1
8. a
4
0
0
4
8. a
1
2
1
4
8. a
3
4
5
12
8. a
8. b
4
0
0
4
8. b
3
1
0
4
8. b
3
0
0
3
8. b
0
0
0
0
8. b
4
5
4
13
8. b
8. b
2
0
0
2
8. b
9. a
2
0
0
2
9. a
2
0
0
2
9. a
0
0
0
0
9. a
0
2
0
2
9. a
4
4
5
13
9. a
5
1
0
6
9. a
3
2
0
5
9. a
9. b
5
0
0
5
9. b
3
0
0
3
9. b
0
0
0
0
9. b
0
0
0
0
9. b
3
4
6
13
9. b
4
1
0
5
9. b
1
0
0
1
9. b
8. a
1
0
0
1
8. a
4
2
0
6
8. a
3
0
0
3
8. a
1
0
0
1
8. a
2
1
0
3
35
1
1
0
2
8. b
2
1
1
4
8. b
0
0
0
0
8. b
0
1
0
1
29
2
0
0
2
9. a
2
1
0
3
9. a
0
0
0
0
9. a
0
0
0
0
32
8
1
0
9
9. b
4
0
0
4
9. b
1
0
0
1
9. b
2
1
0
3
40
Skupaj
31
1
0
32
Skupaj
9
1
0
10
Skupaj
7
0
0
7
Skupaj
1
11
1
13
Skupaj
51
26
32
109
Skupaj
9
2
0
11
Skupaj
7
2
0
9
Skupaj
9
21
6
0
36
Skupaj
18
4
1
23
Skupaj
11
0
0
11
Skupaj
16
5
0
21
259
Stran 24
Učenci, ki so osvojili priznanja iz tekmovanj na drţavnem nivoju ali 1. mesto na občinskem tekmovanju
Ime
in
priimek
učenca
Anja Mejač
Anja Mejač
Razvedrilna
Lara Konečny Kovač
matematika
Manca Prošek
Jan Vidergar
Fizika
Urh Cotman
Jošt Paternoster
Matemček
Alex Howland
Ajša Meglič
Nik Javor
Logična pošast
Darja Paternoster
Manca Mursa
Jošt Paternoster
47. srečanje mladih Nik Trampuš
raziskovalcev
Tajda Hladnik
Slovenije 2013
Zuhra Topalovid
Jan Šalamun
Jože Kurent
Orientacija
Jernej Zajec
Domen Vidic
Nejc Ilovar
Domen Vidic
Klemen Kvartuh
Florball
Max Hribar
Primož Novak
Jure Primar
Anže Petric
Primož Novak
Zgodovina
Veronika Novak
Ime tekmovanja
Razred Priznanje
8. b
8. b
9. a
7. a
6. a
8. b
5. b
2. a
1. b
2. a
3. b
4. a
5. b
9. b
8. a
8. a
9. b
9. b
9. b
9. b
8. b
9. b
8. b
8. a
9. a
5. b
8. b
9. a
9. a
zlato - državno
srebrno - državno
srebrno - državno
srebrno - državno
srebrno - državno
srebrno Štefanovo
zlato priznanje
zlato priznanje
zlato priznanje
zlato priznanje
zlato priznanje
zlato priznanje
zlato priznanje
bronasto priznanje
bronasto priznanje
bronasto priznanje
1. mesto - občinsko
srebrno priznanje
srebrno priznanje
Na tekmovanju za najbolj športno šolo med ljubljanskimi šolami smo na odličnem 4. mestu.
Primerjava
Šolsko leto
mesto
2006/7
11.
2007/8
18.
2008/9
18.
2009/10
10.
2010/11
7.
2011/12
6.
2012/13
4.
Stran 25
Učenci, ki so osvojili znak šole glede na svoje doseţke
Učenec
Urša Bartol
Manca Prošek
Anţe Ţle
Lori Šušulić
Maks Hribar
Matic Stojc Klančnik
Matic Petak
Tajda Hladnik
Zuhra Topalović
Anja Mejač
Klemen Kvartuh
Nejc Ilovar
Urh Cotman
Aljaţ Lazar
Sabina Pajmon
Nik Trampuš
Jan Šalamun
Domen Vidic
Jernej Zajec
Joţe Kurent
Razred
7. a
7. a
7. b
8. a
8. a
8. a
8. a
8. a
8. a
8. b
8. b
8. b
8. b
9. a
9. b
9. b
9. b
9. b
9. b
9. b
Pohvala
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Srebrni znak šole
Športnik šole
Športnica šole
Zlati znak šole
Zlati znak šole
Zlati znak šole
Zlati znak šole
Zlati znak šole
Stran 26
DNEVI DEJAVNOSTI V ŠOL. LETU 2012/2013
Razred
Dejavnost
Kd
Nd
1.
Šd
Td
Kd
Nd
2.
Šd
Td
Kd
Nd
3.
Šd
Td
Kd
4.
Nd
Šd
Vsebina dela
Vodja
Čas izvedbe
Predstava Napo
Kolosej
Ljudski Plesi
Glasbena pravljica
Prometni dan
Eko dan
ZOO
Mengeška koča
Atletski športni dan
Športne igre
Pot ob ţici
Rolanje, kolesarjenje
Izdelki iz odpadnega materiala
Novoletni okraski
Lutke
Gledališka predstava
Ples
Kolosej
Lipica
Prometni dan
Volčji potok
Dom nekoč in danes
Roţnik
Atletika
Športne igre
Pot ob ţici
Tenis
Izdelovanje izdelkov
Eko dan
Novoletni izdelki
Prometni dan
Gledališče v šoli-rojstvo
Eko dan
Ogled filma
Ţivljenje nekoč
Gozd, voda, mlinček
Ţivljenje v in ob morju
Zabavne igre
Bit-fitnes
Pot ob ţici
Pohod do svetilnika
Plavanje
Eko izdelek
Zmaj, ladja
Slika iz naravnih materialov
Ogled filma
Lutkovna predstava
Obisk Slov. šolskega muzeja
Promet
Cevko.si
Eko dan
Atletski športni dan
Zimske igrarije
Igre v naravi
Trampuš
Trampuš
Mallion
Šoster
Lončarič
Trampuš
Arnejšek
Plut
Atanasov
Mallion
Šoster
Atanasov
Arnejšek
Mallion
Arnejšek
Trampuš
Klander Ţarkovič
Trampuš
Klander Ţarkovič
Gregorič Grabeljšek
Lončarič
Lončarič
Klander Ţarkovič
Atanasov
Klander Ţarkovič
Šoster
Lončarič
Lončarič
Trampuš
Lončarič
Terkaj
Terkaj
Trampuš
Trampuš
Terkaj
Terkaj
Terkaj
Terkaj
Šoster
Trampuš
Terkaj
Terkaj
Terkaj
Terkaj
Trampuš
Kren
Tavčar
Tavčar
Kren
Tavčar
Kren
Kren
Oktober
December
Marec
April
Oktober
Oktober
Junij
September
September
Oktober
Maj
Maj
Oktober
December
Junij
Oktober
November
December
Junij
Oktober
Maj
Marec
September
September
Oktober
Maj
Maj
Oktober
Oktober
December
Oktober
Oktober
Oktober
December
April
Maj
Junij
Oktober
November
Maj
Junij
Junij
Oktober
Junij
Junij
December
Februar
Marec
Oktober
December
Oktober
September
December
April
Stran 27
Razred
Dejavnost
Td
Kd
Nd
5.
Šd
Td
Kd
Nd
6.
Šd
Td
Kd
Nd
7.
Šd
Td
Kd
8.
Nd
Vsebina dela
Vodja
Čas izvedbe
Pohod ob ţici
Pohod na Rotovec
Izdelki iz papirja
Ustvarjamo iz lesa
Mlinsko kolo
Izdelek domače obrti
Film Pogum
Izgubljeni ton
Po sledeh antične Emone
Prometni dan
Eko dan
Postojnska jama
Plavanje
Atletika
Športne igre
Igre na snegu
Pohod po Poti ob ţici
Veter
Hladilna torba
Kolesarski poligon
Bivališča skozi zgodovino
Projektni teden
Mestna galerija
Tolkala
Šola v naravi
Šola v naravi
Šola v naravi
Pohodni
Projektni teden
Zimski
Letni
Zimski
Projektni teden
Projektni teden
Projektni teden
Izdelava lučk
Pojem angleške himne
Mednarod. grafično likovni center
Tolkala v orkestru
Tolminska korita in okolica
Tolmin skozi čas
Orientacija
Planinski športni dan - Kriška gora
Športni dan
Pohod (Tolmin)
Zimski športni dan
Plavanje (Laguna)
Lesene vetrnice
Kako nastane vreme
Izdelovanje naravnih čistil
Krasna si bistra hči planin
Pojemo angleško
Grafika
CD Tolkala
Mlaka in njena okolica
Pestro s tal
Potovanje po vesolju
Šoster
Tavčar
Tavčar
Tavčar
Tavčar
Tavčar
Trampuš
Kren
Veršnik
Trampuš
Četković
Atanasov
Veršnik
Veršnik
Šoster
Veršnik
Veršnik
Veršnik
Trampuš
Kardelj
Završnik
Bašelj
Bašelj
Bašelj
Balent
Balent
Balent
Četković
Četković
Trampuš
Trampuš
Trampuš
Bašelj
Završnik
Kardelj
Završnik
Ovnič
Ovnič
Ovnič
Balent
Balent
Ovnič
Četković
Četković
Pogačar
Livk Močilnikar
Livk Močilnikar
Ovnič
Livk Močilnikar
Kardelj
Završnik
Gale
Livk Močilnikar
Gale
April
Junij
Oktober
Oktober
Maj
Junij
December
Februar
Maj
Oktober
Oktober
Marec
September
September
Oktober
December
Maj
Oktober
Januar
Maj
Junij
Oktober
November
Marec
Januar
Januar
Januar
September
Oktober
Januar
Junij
Februar
Oktober
Oktober
Oktober
Januar
Oktober
November
Marec
November
November
November
September
Oktober
November
Februar
Junij
Oktober
Oktober
Oktober
November
Oktober
November
Marec
September
September
September
Stran 28
Razred
Dejavnost
Šd
Td
Kd
Nd
9.
Šd
Td
Vsebina dela
Vodja
Čas izvedbe
Planinski
Kolesarjenje
Športne igre
Plavanje
Plavanje
Kurentova delavnica
Kako nastane vreme
Izdelovanje luči
Izdelovanje čistil
Listen! The M. are speaking
Obisk MGLC
Tolkala v orkestru
Triglavski narodni park
Naravni rezervat Zelenci
Lov na Kosobrina
Planinski izlet
Igre z ţogo
Plavanje, lokostrelstvo, športne igre
Plavanje, bit, pohod
Adrenalinski športi
Flora in favna v okolici šole
Lesene vetrnice
Vedoţeljne delavnice
Plesne vaje
Balent
Livk Močilnikar
Balent
Četković
Četković
Livk Močilnikar
Livk Močilnikar
Livk Močilnikar
Livk Močilnikar
Grobin
Kardelj
Završnik
Pogačar
Pogačar
Pogačar
Balent
Balent
Pogačar
Četković
Pogačar
Bašelj
Pogačar
Gale
Balent
September
September
Oktober
Februar
Junij
September
Oktober
Oktober
Oktober
Oktober
November
Marec
November
November
November
September
Oktober
November
Februar
Junij
Oktober
Oktober
Oktober
Junij
Vse dneve dejavnosti smo realizirali po LDN. Večina jih je realiziranih na taborih, tednu dejavnosti ali šolah v naravi.
S tem popestrimo delo in vsebine bolj pribliţamo učencem. Trudimo se, da so čim cenejši, vendar ne na račun
kakovosti.
Stran 29
RAZŠIRJEN PROGRAM
Dopolnilni, dodatni pouk
V okviru rednega vzgojno-izobraţevalnega pouka so učitelji predmetne in razredne stopnje izvajali dopolnilni in
dodatni pouk.
Dodatni pouk
Pri dodatnem pouku so učenci z razširjenimi in poglobljenimi vsebinami ter različnimi metodami dela, kot so
samostojno učenje, problemski pouk, tekmovanja, dosegali višje učne cilje. Potekal je po urniku, dogovorjenem v
septembru.
Dopolnilni pouk
Če je učenec začutil potrebo po dodatnih vajah oz. ponovni in dodatni razlagi učne snovi, se je lahko vključil v
dopolnilni pouk, ki je bil organiziran pri slovenskem jeziku in matematiki. Obisk dopolnilnega pouka lahko učencu
predlaga tudi učitelj.
Dopolnilni pouk je potekal pred poukom in po njem. Učenec je lahko obiskoval dopolnilni pouk občasno ali skozi vse
šolsko leto – po potrebi. Učitelj, ki je vodil dopolnilni pouk, je obvestil učenca o urniku izvajanja dopolnilnega pouka.
Realizacija ur dopolnilnega in dodatnega pouka
Realizacija ur DOP
140%
120%
100%
80%
60%
40%
20%
0%
1. a
1. b
2. a
2. b
Dopolnilni pouk MAT 100% 100% 100% 100%
Dopolnilni pouk SLO
129% 106%
94%
93%
3. b
4. a
4. b
5. a
5. b
100% 100% 100% 100% 100%
Skupaj
99%
106% 100% 100% 100% 100% 113% 100% 105%
Dopolnilni pouk MAT
3. a
Dopolnilni pouk SLO
Stran 30
Realizacija ur DOD
140%
120%
100%
80%
60%
40%
20%
0%
1. a
1. b
2. a
2. b
3. a
3. b
4. a
4. b
5. a
5. b
Skupaj
Dodatni pouk MAT 100% 100% 100% 106% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 101%
Dodatni pouk SLO
129% 106%
94%
100% 100% 100% 100% 100% 113% 100% 104%
Dodatni pouk MAT
Dodatni pouk SLO
Dopolnilni in dodatni pouk za učence od 6. do 9. razreda je potekal, kot je bilo načrtovano. Slovenščino je izvajala
Majda Janko, matematiko pa Miha Bašelj in Marko Ovnič. Realiziranih je bilo 100% ur.
Dodatnega in dopolnilnega pouka se je udeleţevalo zelo različno število učencev, od 2 do 12.
Stran 31
IZVENŠOLSKE INTERESNE DEJAVNOSTI
Obšolska dejavnost
Izvedena zunaj šole
Število učencev
1. 2. 3. 4. 5.
Angleščina
0
0
0
0
1
Nemščina
0
0
0
0
3
Španščina
0
0
0
0
0
Francoščina
0
0
0
0
0
Drug tuj jezik…
0
0
0
0
0
Likovne delavnice
0
1
0
2
1
Računalništvo
0
0
0
0
1
Šah
0
0
0
0
0
Taborniki, skavti
0
0
0
0
2
Planinski kroţek
0
0
0
0
0
Atletika
0
0
0
0
1
Nogomet
3
0
1
5
5
Košarka
0
0
0
0
2
Gimnastika
1
0
0
1
0
Rokomet
0
0
0
0
1
Odbojka
0
0
0
0
0
Judo
2
0
0
0
1
Karate
3
4
2
0
1
Namizni tenis
0
0
1
0
0
Badminton
0
0
0
0
0
Joga
1
0
0
0
0
Balet
3
0
0
0
1
Ples
4
1
0
2
1
Glasb. šola, inštrument 2
3
8
3
5
Skupaj
22 9
16 13 30
Sk.
1
3
0
0
0
4
1
0
2
0
1
14
2
2
1
0
3
10
1
0
1
4
8
21
90
Izvedena na šoli
Število učencev
1. 2. 3. 4. 5.
5
18 10 8
0
Sk.
41
BIP
4
10
8
0
1
23
A. Novak
2
4
7
0
0
1
1
11
11
6
0
8
4
0
2
4
0
8
0
1
1
2
0
0
0
0
2
0
0
8
0
7
7
6
0
17
27
13
15
15
14
2
ONŠ
Parklji, Janče, Ledina, OKŠ
ŠD Sokol
RK Krim
ŠD Olimpija
Tatami
KK Zmaj
4
0
28
9
6
83
0
3
37
0
1
13
0
7
36
13
17
197
Plesna šola Miki
B. Petkovšek
Zunanji sodelavci
Stran 32
Obšolska dejavnost
Izvedena zunaj šole
Število učencev
6. 7. 8. 9. Sk.
Angleščina
0 2 1 2 5
Nemščina
0 0 0 0 0
Španščina
0 1 0 2 3
Francoščina
0 2 1 0 3
Drug tuj jezik…
0 0 0 0 0
Likovne delavnice
0 0 0 0 0
Računalništvo
0 0 0 0 0
Šah
0 0 0 0 0
Taborniki, skavti
3 1 2 3 9
Planinski kroţek
0 0 0 0 0
Atletika
0 0 1 0 1
Nogomet
4 6 3 4 17
Košarka
0 0 3 4 7
Gimnastika
0 1 0 0 1
Rokomet
0 1 0 0 1
Odbojka
0 3 3 2 8
Judo
2 0 0 0 2
Karate
3 0 1 0 4
Namizni tenis
2 0 0 2 4
Badminton
0 1 0 3 4
Joga
0 0 0 0 0
Balet
4 0 1 2 7
Ples
3 5 8 8 24
Glasb. šola, inštrument 7 5 8 5 25
Skupaj
38 29 32 43 142
Izvedena na šoli
Število učencev
6. 7. 8. 9. Sk.
5 2 1 0 8
Zunanji sodelavci
BIP
0
1
0
1
2
A. Novak
0
1
0
0
14
2
0
1
5
0
0
4
1
0
0
0
0
0
2
1
0
5
0
0
0
1
1
0
6
6
0
0
21
5
0
ONŠ
Parklji, Janče, Ledina, OKŠ
ŠD Sokol
RK Krim
ŠD Olimpija (Rok)
Tatami (P. Antuničevič)
KK Zmaj
19 4 0
41 18 4
1
9
24
72
B. Petkovšek
Stran 33
ŠOLSKE INTERESNE DEJAVNOSTI
Šola ima na razpolago 984 ur za izvajanje interesnih dejavnosti. Do prvomajskih praznikov smo porabili vse ure. Na
začetku leta ponudimo širok izbor dejavnosti, odvisno od prijav jih potem tudi izvajamo. V letošnjem šolskem letu so
bile enakomerno porazdeljene po različnih področjih. Izvajale so se praktično vse ponujene dejavnosti. Tega smo zelo
veseli, saj imajo tudi interesne dejavnosti pomemben vpliv na razvoj in uspeh učencev.
Dejavnost
Število vključenih učencev
Angleški kroţek
Eko kroţek
Gledališki kroţek PS
Igrajmo se gledališče RS
Kaligrafija
Kemija za vedoţeljne
Kreativno pisanje
Logika
Matematični kroţek RS
MPZ
Namizni tenis
Nogomet
Nogomet dekleta
Odbojka
OPZ
Ples RS
Ples PS
Razvedrilna matematika
Robotika
Svet pravljic
Ustvarjalnice
Zgodovinski kroţek
18
27
16
23
17
17
8
7
13
58
30
32
27
48
61
41
11
7
8
19
9
15
PODALJŠANO BIVANJE
Učne načrte za podaljšano bivanje smo dopolnili z novimi vsebinami, uredili smo spletno stran podaljšanega bivanja,
izdelali smo zbirnik popoldanskih aktivnosti, sodelovali smo v zeleni straţi, sodelovali na govorilnih urah in
roditeljskih sestankih, z razrednimi učiteljicami smo sodelovali na različnih področjih, v projektih, natečajih in dnevih
dejavnosti.
Načrtovane aktivnosti so bile izvedene. Dan dejavnosti v podaljšanem bivanju pa smo morali zaradi slabega vremena
odpovedati in ga bomo izvedli v naslednjem šolskem letu.
Učitelji smo se izobraţevali glede na svoj interes, tematska konferenca Integracija otrok s posebnimi potrebami pa še
ni bila izvedena.
Potrebovali bomo nov didaktični material , saj so se nekateri deli izgubili in so zato določene igre nepopolne.
Stran 34
ŠOLA V NARAVI IN TABORI
Št. učencev
na taboru
26
21
22
18
18
27
28
160
Št. učencev
v razredu
27
22
23
19
18
28
28
165
Št. učencev
na taboru
Šola v naravi - smučanje 21
Šola v naravi - smučanje 23
Naravoslovni tabor
22
Naravoslovni tabor
19
Naravoslovni tabor
21
Naravoslovni tabor
20
Naravoslovni tabor
16
Naravoslovni tabor
21
Skupaj:
163
Št. učencev
v razredu
26
27
25
25
22
23
23
26
197
Razred
Tabor ali šola v naravi
2.
3.
3.
4.
4.
5.
5.
Naravoslovni tabor
Naravoslovni tabor
Naravoslovni tabor
Naravoslovni tabor
Naravoslovni tabor
Šola v naravi - plavanje
Šola v naravi - plavanje
Skupaj:
b
a
b
a
b
a
b
Razred
6.
6.
7.
7.
8.
8.
9.
9.
a
b
a
b
a
b
a
b
Tabor ali šola v naravi
Udeleţba Čas
96%
95%
96%
95%
100%
96%
100%
97%
24.9.2012
17.6.2013
17.6.2013
18.6.2013
18.6.2013
11.9.2012
11.9.2012
-
26.9.2012
21.6.2013
21.6.2013
21.6.2013
21.6.2013
15.9.2012
15.9.2012
Kraj
Vodja
Poljane nad Škofjo Loko
Zambratija
Zambratija
Rakitna
Rakitna
Debeli rtič
Debeli rtič
Klander Ţarkovič
Trampuš
Trampuš
Tavčar
Tavčar
Veršnik
Veršnik
Udeleţba Čas
Kraj
81%
85%
88%
76%
95%
87%
70%
81%
83%
Kranjska
Kranjska
Tolmin
Tolmin
Ptuj
Ptuj
Kranjska
Kranjska
14.1.2013 - 18.1.2013
14.1.2013 - 18.1.2013
19.11.2012 - 23.11.2012
19.11.2012 - 23.11.2012
17.9.2012 - 21.9.2012
17.9.2012 - 21.9.2012
20.11.2012 - 23.11.2012
20.11.2012 - 23.11.2012
Vodja
Gora
Gora
gora
gora
Bašelj
Bašelj
Ovnič
Ovnič
Gale
Gale
Pogačar
Pogačar
Zelo smo zadovoljni z udeleţbo učencev na taborih. Vedno se prijavimo na razpis CŠOD, tabori v centrih CŠOD so cenovno zelo ugodni, zato je tudi število prijav tako
visoko. V 1. razredu nismo izvedli tabora, ker menimo, da učenci pri prehodu iz vrtca v šolo še niso dovolj pripravljeni sami skrbeti zase. Največji problem predstavlja
sprememba normativa za spremstvo, iz 8 v vrtcu na 15 otrok v šoli na učitelja.
V 2. b razredu smo izvedli krajši tabor na kmetiji, na pobudo staršev.
Ţeleli smo ugotoviti, zakaj se na PS zmanjša udeleţba na taborih. Vse, ki se niso prijavili, smo povprašali po vzrokih. Ponudili smo pomoč šolskega sklada pri plačilu ali
posredovanje, če gre za nerazumevanje s sošolci. Menim, da smo finančni dejavnik izključili. Nekaj učencev je imelo druge obveznosti (treningi, tekmovanja, predvsem
plesalke in košarkaši), nekateri pa o vzrokih niso ţeleli govoriti.
Stran 35
ANALIZA ANKETE (ZADOVOLJSTVO UDELEŢENCEV VIZ)
Ugotavljali smo odstopanja med pričakovanji staršev in dejanskim stanjem na vseh področjih šolskega ţivljenja in
delovanja. Anketa je pokazala, da ni prevelikih odstopanj v nobeno smer. Celo ugotavljamo, da je velika večina
staršev ocenila stanje na šoli kot dobro ali zelo dobro. Nekaj odgovorov je tudi slabo, odgovorov zelo slabo pa ni niti
za procent.
V naslednjem letu ţelimo več izpolnjenih anket. Samo tako bomo lahko svoje delo še izboljšali.
Anketa je priloga LDP
Stran 36
PREHRANA
Na šoli sami pripravljamo šolsko malico. Pripravili smo 425 malic dnevno. Jedilnike za malico pripravi vodja
prehrane v sodelovanju z kuharjem in učenci.
Zamenjali smo dobavitelja kosil, v šol. letu 2012/13 smo kosila vozili iz OŠ Sostro. Anketa je pokazala, da je bila
sprememba dobrodošla.
NATEČAJI
Natečaji
Obudimo Pepelko
Podajte nam roko
Vilenica
Prednovoletni čas
Igraj se z mano, mednarodni likovni natečaj
Lučka praznuje, likovni natečaj ljubljanskih mlekarn
Barvna avtocesta, likovni natečaj
Planetu zemlja prijazna šola
Naravne in druge nesreče
Evropejec, evropejka, kdo si?
Evropa v šoli
Zakaj (ne) pišem?
Župančičeva frulica
Festival za tretje življenjsko obdobje
Llučka in prijatelji, brihtne face
Srečko in Reksi
Safe.si
Mobilne ovčke
Podvodni svet
Nivea roke
Mozaik
Evropski sončni dnevi
Kralj Matjaž
Mlada Vilenica
Slopak
Poštar Pavli
Energijska nalepka
E- transformer
Stran 37
PROJEKTI
Šolski
Zbiralna akcija papirja
Povezovanje z vrtcem
Bralni nahrbtnik
Otrokov dnevnik
Joser
Teden dejavnosti
Zlati sonček
Vodja
Arnejšek
Atanasov
Klander Žarkovič
Trampuš
Trampuš
Trampuš
Trampuš
Drţavni
Potovanje Kaja - Vedež
Vodni detektiv
Rastem s knjigo
Mega kviz
Moja naj knjiga
Dobimo se na postaji za RS
Šola sobivanja
Vodja
Arnejšek
Arnejšek
Jeras
Jeras
Jeras
Šoster
Trampuš
Mednarodni
Mesec šolskih knjižnic
Evropski sončni dnevi
Ekošola
ENO
Vodja
Jeras
Jeras
Trampuš
Trampuš
RDEČI KRIŢ (vodja Mateja Trampuš)
V letošnjem šolskem letu smo se udeleţili akcij, ki jih je organiziral Rdeči kriţ:
· Zbiranje rokavic, nogavic, kap, šalov za otroke,
· Zbiranje šolskih potrebščin ali 1 evra za otroke.
V decembru smo se na povabilo RK s skupino 8 otrok udeleţili predstave z obiskom Dedka Mraza in obdaritvijo.
Rdeči kriţ nam je ob koncu šolskega leta podaril 6 šolskih torbic s potrebščinami, ki smo jih razdelili med socialno
ogroţene učence naše šole.
ZDRAVA ŠOLA (vodja Marjeta Javor)
Tudi v letošnjem šolskem letu je bila rdeča nit zdrave šole Odnos.si. V okviru te in še drugih tematik smo v tem
šolskem letu načrtovali in izvedli 12 projektov: povezava projektov zdrava šola in eko šola, druţabne igre nekoč in
danes, mi smo prijatelji, socialne igre na temo vrednote, ustvarjanje z odpadnim materialom, vrednote in skrb za
zdravo ţivljenje, odprimo vrata prijaznosti, jaz prijatelj, to sem jaz in moj prijatelj, zdravi medsebojni odnosi,
prijatelji za večno, odnosi in zdrava prehrana – sadje in zelenjava.
Med letom sem se udeleţila vseh treh sestankov vodij timov Zdravih šol.
ŠPORTNI PROGRAM ZLATI SONČEK (vodja Marjeta Javor)
V letošnjem šolskem letu sem se udeleţila dveh sestankov vodij, enega na začetku in enega na koncu
šolskega leta, ki so potekali na sedeţu MOL – Oddelek za šport. V projekt so bili vključeni otroci 1. – 3.
razreda (151 otrok). V letošnjem šolskem letu so medalje prejeli le učenci 3. razreda, ki so opravili vse
naloge, vsi ostali so prejeli diplome različnih vrednosti.
V 1. razredu je diplomo za vse opravljene naloge prejelo 28 otrok, navadno diplomo pa 26 otrok.
V 2. razredu je diplomo za vse opravljene naloge prejelo 43 otrok, navadno diplomo pa 7 otrok.
V 3. razredu je medaljo prejelo 30 otrok, diplomo pa 17 otrok.
V naslednjem šolskem letu bo potrebno naročiti knjiţice za zlati sonček za vse učence 1. razreda.
ŠPORTNA ZNAČKA KRPAN (vodja Marjeta Javor)
V letošnjem šolskem letu sem se udeleţila dveh sestankov vodij, enega na začetku in enega na koncu
šolskega leta, ki so potekali na sedeţu MOL – Oddelek za šport. V projekt Krpan so bili vključeni le
otroci 4. In 5. razreda (92 otrok).
Stran 38
V 4. razredu je diplomo za vse opravljene naloge prejelo 37 otrok.
V 5. razredu je diplomo za vse opravljene naloge prejelo 55 otrok.
PREGLED IN ANALIZA ŠPORTNO-VZGOJNIH KARTONOV (Andreja Balent)
Povprečen rezultat šole je 50,5 (lani 49,7) Dekleta so dosegla 51,1 (lani 50,8), dečki so dosegli 49,8 (lani
48,6). Torej so vsi trije rezultati boljši. Najboljši rezultat na šoli so dosegli dečki 1.b oddelka ( 57,5),
sledijo jim dekleta 7.b razreda z rezultatom 56,0. Najslabši rezultat so dosegle učenke 2.b oddelka. (44,2).
Na predmetni stopnji imajo najslabši rezultat učenci 6.a oddelka (46,5).
Malo podpovprečni so naši učenci v telesni teţi (49,7) kar v bistvu pomeni, da na šoli ni veliko učencev
in učenk z prekomerno telesno teţo.
Drugi podpovprečni rezultat pa je v skoku v daljino. Slabi rezultati so tako pri učencih razredne kot pri
učencih predmetne stopnje (45,7), malo boljša so dekleta (48,5). Rezultat v skoku v daljino je ţe tretje
leto zapored podpovprečen. Tretji podpovprečen rezultat so teki na 600m (48,7). To pomeni, da nas
ponovno čaka delo z odrivom in vzdrţljivostnimi teki. Še vedno najboljši pa smo v vesi v vzgibi.
Rezultate smo letos dobili šele v septembru, tako da analiza skupaj z učenci še ni bila narejena.
FIBONACCI (vodja Tjaša Šoster)
Ta projekt se je nadaljeval iz lanskega šolskega leta in se zaključil januarja 2013. Učiteljice so vnašale v pouk
nove pristope v poučevanju naravoslovja in učence spodbujale k raziskovanju in eksperimentiranju.
OTROKOV DNEVNIK (vodja Mateja Trampuš)
V projektu sta sodelovala oddelka 3. a in 3. b. Projekt traja ţe tretje šolsko leto in se je letos zaključil. Cilj projekta
je spremljanje otrokovega napredka in vodenje dnevnika o njegovih dejavnostih od začetka všolanja. Učenci imajo
zvezek (dnevnik) v katerega skupaj z učiteljem lepijo fotografije o pomembnih dogodkih, »zapisujejo« vtise in
opaţanja, nalepijo svoje izdelke.
Projekt je bil uspešno zaključen.
DOBIMO SE NA POSTAJI (vodja Tjaša Šoster)
Tudi ta projekt se je nadaljeval iz lanskega šolskega leta, le da so v šol. letu 2012/13 dejavnosti izvajali učenci
razredne stopnje.Učenci so z učiteljicami pregledovali prometno ureditev v okolici šole, ugotavljali kritične točke
in kaj lahko storimo za povečanje varnosti v prometu. Projekt se je letos zaključil.
EKO ŠOLA (koordinatorica Mateja Trampuš)
V šolskem letu 2012/2013 smo v okviru ekošole sodelovali v različnih ozaveščevalnih akcijah in projektih:
 zbiranje papirja (ena akcija je bila za Pismo srca);
 zbiranje tekstila – 2x;
 zbiranje zamaškov – celo šolsko leto;
 zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš – celo šolsko leto
 zbiranje baterij in mobitelov – celo šolsko leto;
 eko branje za eko ţivljenje;
 eko paket;
 natečaj »Prednovoletni čas«;
Stran 39



eko kviz;
evropski teden ločevanja odpadkov;
merilci za vodo JOSER.
V septembru smo posadili drevo v okviru projekta ENO.
V oktobru smo izvedli teden dejavnosti in eko dan. Na tednu dejavnosti je sodelovalo kar nekaj naših staršev, na
kar smo zelo ponosni. Na eko dnevu smo prodajali izdelke, ki so jih učenci od 1. do 5. razreda izdelali sami. Denar
od prodaje je šel v šolski sklad. Ob zaključku eko dneva so se starši in učenci pomerili v košarki in odbojki.
V letošnjem šolskem letu smo namestili dodatne koše za ločeno zbiranje tudi po predmetni stopnji, tako da cela
šola ločuje odpadke. Eko detektivi so občasno spremljali pravilnost ločevanja in na to opozarjali učence in učitelje.
V aprilu nas je obiskal e-transformer in učenci, delavci šole ter ostali obiskovalci so si lahko ogledali kaj se skriva
v mobitelu, televiziji,…
V maju smo dobili visoko gredo, ki so jo učenci 3.b razreda zasadili s svojimi sadikami, saj so jih vzgojili v
razredu. Konec šolskega leta smo se ţe vsi sladkali z redkvicami.
JOSER (vodja Mateja Trampuš)
V letošnjem šolskem letu smo nadaljevali z merjenjem porabe vode po razredih (od 1. do 5. razreda). Vodo so
popisovali učenci eko kroţka in sicer zjutraj pred poukom in po pouku. Z merilniki vode Joser smo učence
spodbujali k varčevanju.
Ekokoordinatorka in vodja projekta Mateja Trampuš je predstavila projekt ob mednarodnem dnevu voda v Ţalcu.
Učenec naše šole je izdelal raziskovalno nalogo na to temo in osvojil tretje mesto na drţavnem nivoju.
Projekt smo predstavili v Evropskem katalogu pobud s področja poučevanja znanosti in z njim sodelujemo tudi na
nagradnem natečaju Stencil, za kar smo dobili tudi certifikat.
ENO (vodja Mateja Trampuš)
Eno je mednarodni projekt, kjer vsako leto sodelujoče šole posadijo v svoji okolici drevo in s tem pomagajo
ohranjati naš zeleni planet. V projektu sodeluje tudi naša šola. Učenci z veseljem posadijo drevo, slike pa objavimo
na spletni strani ENO projekta.
COMENIUS – MEDNARODNA ŠOLSKA PARTNERSTVA (vodja Tina Grobin)
OŠ Zadobrova je v šolskem letu 2012/ 2013 sodelovala v projektu Comenius mednarodna šolska partnerstva, ki se
izvaja pod okriljem evropske komisije, program COMENIUS. Projekt je poimenovan Listen! The Monuments are
Speaking…, traja dve šolski leti in poteka v sodelovanju s petimi evropskimi šolami.
Gimnasio Vartholomiou, Grčija
Collège COBERGHER, Francija
Istituto comprensivo Pitagora, Italija
I.E.S. Campos de san Roque, Španija
Publiczne Gimnazjum im. Mikołaja Kopernika Burzeninie, Poljska
V projektu sodelujejo učenke in učenci osmih in devetih razredov v šolskih letih 2012/ 2013 in 2013/ 2014.
Projekt koordiniramo trije učitelji, Tomi Brečko, Miha Bašelj in Tina Grobin (vodja projekta).
Cilji projekta so predvsem medvrstniško spoznavanje in povezovanje, spoznavanje kulturnih posebnosti in običajev
sodelujočih drţav ter krepitev medkulturnega dialoga, utrjevanje znanja angleškega jezika in IKT spretnosti,
spoznavanje lokalnih in tujih kulturnih spomenikov ter zavedanje njegovega pomena za narodno zavest in uspešno
promocijo drţave v Evropski uniji.
Stran 40
Potek dela v šolskem letu 2012/ 2013:
V šolskem letu 2012/2013 so bili izvedeni trije delovni sestanki. Prvi je potekal v izvedbi OŠ Zadobrova, drugega
je gostila španska šola, tretjega italijanska. Sestanki trajajo 5 dni. V tem času se učenci spoznavajo z vrstniki
sodelujočih šol, obiskujejo njihov pouk, izvajajo se aktivnosti, ki jih pripravi gostitelj, učitelji načrtujejo in
koordinirajo dosedanje in nadaljnje delo na projektu.
Na šoli je v okviru projekta čez celotno šolsko leto potekala interesna dejavnost, kjer so učenci spoznavali
sodelujoče drţave ter pripravljali material, ki so ga predstavljali na delovnih obiskih.
V šolskem letu 2013/ 2014 so predvideni trije mednarodni delovni obiski, ki jih bodo gostile poljska, grška in
francoska partnerska šola.
POROČILO ŠOLSKEGA SKLADA
Šolski sklad je v letošnjem šolskem letu posloval ves čas pozitivno.
Sredstva smo pridobivali z zbiralnimi akcijami papirja, prodajo novoletnih voščilnic, eko bazarjem, donacijami
staršev preko poloţnic in dobrodelnim koncertom.
Prva zbiralna akcija papirja je bila namenjena akciji Šport Špas Pismo srca. Šolski sklad je sofinanciral tabor oz.
šolo v naravi 8 učencem naše šole in kupil sedeţno za garderobo razredne stopnje in robota za robotiko.
Ker smo se udeleţili akcije Pismo srca, je učenka naše šole prejela celoletno štipendijo.
Tudi v naslednjem šolskem letu bomo nadaljevali s pridobivanjem sredstev na enak način kot letos.
LETNO POROČILO SVETOVALNE SLUŢBE
Vse naloge, načrtovane po LDN, so bile realizirane, z nekaterimi spremembami :
-
-
-
-
Identifikacija nadarjenih učencev s testiranjem je bila izvedena v aprilu 2013.
Delavnice Društva študentov medicine Varna in zdrava spolnost, za 8. in 9. razrede, letos niso bile
izvedene, vendar so uvodno delavnico 9. razredi imeli lani, za 8. razrede pa jo bomo organizirali v
naslednjem šolskem letu, tako da bosta obe generaciji učencev imeli vsaj eno delavnico.
Mladinsko zdruţenje Brez izgovora, ki vsako leto v 7. razredu izvede delavnico o škodljivosti kajenja in
marketinških prijemih tobačne industrije, je letos pripravilo novo delavnico in sicer o vrstniškem pritisku in
alkoholu, ki so jo izvedli v 8. in 9. razredu.
Odzvali smo se aktualni ponudbi Safe.si, ki so v tednu dejavnosti izvedli delavnice o varni rabi interneta za
1. triado, januarja predavanje za starše »Internet - ulica v otroški sobi », na delovno soboto v aprilu pa še
varna raba Facebooka za 7. in 8. razred
Odzvali smo se novi ponudbi Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Obrtna pot in odpeljali dve skupini
učencev 7. razreda na predstavitev poklica v podjetje, in sicer gastronom hotelir in kozmetični tehnik.
Svetovalna delavka sem se maja udeleţila mednarodnega izobraţevanja oz. izmenjave izkušenj na temo
poklicnega svetovanja ( program Academia, Riga, Latvija ).
Otroci s posebnimi potrebami
V začetku šolskega leta je bilo na šoli 14 učencev s posebnimi potrebami (z odločbo), od 1. do 9.razreda:
- 12 učencev je imelo program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP), skupaj 37
učnih ur tedensko, od tega je 26 ur izvajala specialna pedagoginja , 3 ure logopedinja, 3 ure učiteljica za
individualno in skupinsko učno pomoč, 2 uri učitelj matematike, 1 uro učiteljica biologije in 2 uri
pedagoginja
- ena učenka se je šolala na domu
Stran 41
-
en učenec je imel spremljevalca na dnevih dejavnosti
en učenec je letos uspešno zaključil osnovno šolo in se vpisal na štiriletni program srednjega strokovnega
izobraţevanja
dva učenca sta odločbo pridobila med šolskim letom
Poročilo specialne pedagoginje
Dodatno strokovno pomoč specialnega pedagoga je v tem šolskem letu imelo 10 otrok, večina s primanjkljaji na
posameznih področjih učenja, pa tudi s primanjkljaji na govornem področju in dolgotrajno bolni.
Pri svojem delu se v prvi vrsti trudim odpravljati vzroke učenčevih teţav. Razvijamo njihove sposobnosti in
spretnosti, ki jih zaradi narave motnje ovirajo pri usvajanju znanj; učimo se strategij učenja, pomnenja, postopkov
računanja, številskih predstav, razvijamo delovni spomin, koncentracijo, pozornost (vidno, slušno), spodbujamo
notranjo motivacija, razvijamo tehnike branja in razumevanja, spretnosti fine in velike motorike, socializacijske
spretnosti,… Pri tem mi je v veliko pomoč znanje Brain Gyma, katere vaje sem redno izvajala vsakodnevno z
vsakim učencem. Vaje so z veseljem izvajali predvsem učenci predmetne stopnje. V dogovoru s starši sem trem
učencem po vsakem obisku DSP pripravila še dodatne naloge, ki so jih izvajali doma. V ta namen so imeli posebne
zvezke. Komunikacija s starši in ostalimi strokovnimi delavci šole je bila uspešna. S starši smo izmenjavali
informacije preko telefona, na sestankih (rednih, izrednih), pa tudi neformalno na šolskih hodnikih. Kot je pokazala
anketa med starši, so tako z izvajanjem DSP kot s komunikacijo in vključenostjo v učni proces izjemno zadovoljni.
Vsi učenci so dosegli, večina od njih presegla, minimalne standarde znanja in tako napredujejo v višji razred. Ena
učenka bo šolanje nadaljevala doma, en učenec nadaljuje šolanje na srednji šoli, en učenec pa se bo prešolal na
Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljani.
Anketa je pokazala, da so straši zelo zadovoljni z načrtovanjem in izvajanjem ur DSP, kot tudi s komunikacijo
med njimi, učitelji in specialno pedagoginjo.
Učna pomoč prostovoljcev
V oktobru smo se povezali z ZPM Moste Polje in se dogovorili za učno pomoč študentov prostovoljcev.
Nadaljevali smo sodelovanje s prostovoljko Lucijo Gostinčar, ki je z našo šolo sodelovala ţe več let. Učno pomoč
je nudila 5 učencem 7. razreda, 1 učencu 8.razreda, nekajkrat pa tudi 2 učencema 5.razreda. Opravila je 100 ur
učne pomoči.
Učno pomoč je nudila tudi nova prostovoljka, Kristina Gostinčar, in sicer 1 učenki 9. razreda in 1 učenki
7.razreda. Opravila je 74 ur učne pomoči.
Z obema prostovoljkama smo zelo dobro in
uspešno sodelovali. Obe sta z učenci
največ delali
matematiko,nekoliko manj angleščino, po potrebi pa tudi druge predmete.
Med šolskim letom se je zaključilo enoletno sodelovanje s študentko socialne pedagogike Marušo Rusjan, ki je
učencu 5. razreda nudila učno pomoč na domu.
Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci
Novo evidentiranih kot potencialno nadarjenih je bilo 17 učencev od 4. do 9. razreda, od tega:
- 2 učenci 4. razreda,
- 3 učenci 5. razreda,
- 6 učencev 7. razreda,
- 1 učenci 8. razreda in
- 5 učencev 9. razreda.
Stran 42
Testiranje je bilo izvedeno 3.4. in 11.4. 2013. Večin učencev je bila potrjenih kot nadarjenih.
Učenci 9. razreda so dobili Potrdila o odkriti nadarjenosti, kar je eden od kriterijev za pridobitev Zoisove štipendije,
z vsemi ostalimi pa so bili opravljeni razgovori in se bodo v naslednjem šolskem letu vključili v programe za
nadarjene po interesih.
Za nadarjene, ki jih je bilo v tem šolskem letu 41, smo pripravili dejavnosti šestih različnih področij, ki so jih vodili
učitelji, učenci pa so se vključili glede na svoje interese in pa tudi na spodbudo učitelja, razrednika ali svetovalne
sluţbe.
Pomembno je poudariti, da so bili k sodelovanju v dejavnostih za nadarjene povabljeni vsi učenci, lahko so se
vključili po svojih interesih ne glede na to, ali so med nadarjeni ali pa morda (še) ne. Vključili so se predvsem k
robotiki in likovni dejavnosti.
Poleg teh dejavnosti je pomemben del dela z nadarjeni tudi priprava na tekmovanja, kjer pa prav tako velja, da se
jih lahko udeleţujejo vsi učenci.
VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV
V prvi razred smo vpisali 55 otrok, en otrok se šola na domu.
VPIS NOVIH UČENCEV OD 2. DO 9. RAZREDA
V začetku šolskega leta 2012/13 se je na našo šolo prešolalo 9 novih učencev (v 2., 3., 4., 6. in 8. razred)
Med šolskim letom je k nam prišlo še 5 učencev ( v 3., 4. in 7. razred).
Štirje novi učenci so tujci, za prvo leto šolanja v Sloveniji jim pripadajo dodatne ure za učenje slovenščine in
prilagoditve pri ocenjevanju, kar smo tudi organizirali in upoštevali.
Med šolskim letom so se štirje naši učenci prešolali na druge šole ( dva iz 2. razreda, eden iz 5. razreda in eden iz
7. razreda).
VPIS V SREDNJE ŠOLE
V devetem razredu smo imeli 49 učencev.
ANALIZA VPISA V SREDNJE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2013/14
1.
27 učencev (55%)
GIMNAZIJSKI PROGRAMI
Gimnazija
Omejitev
Programa
(O)
/
Število
prijavljenih
učencev
5
Število
sprejetih
učencev
5
Gimnazija Moste
Gimnazija
/
4
4
Gimnazija J. Plečnika
Gimnazija
/
3
3
Gimnazija Vič
Gimnazija
O
2
2
Gimnazija Poljane
Gimnazija
O
2
2
Srednja
šola
Program
Gimnazija Beţigrad
Stran 43
Vegova (ERSŠ in gim.)
/
2
2
/
2
2
Gimnazija Ledina
Tehniška
gimnazija
Likovna
gimnazija
Gimnazija
Športna gim.
Gimnazija
/
O
O
2
1
1
2
0
1
Gimnazija Šentvid
Gimnazija
/
1
1
Gimnazija Ţelimlje
Gimnazija
O
1
1
klasična Klasična
gimnazija
O
1
1
SŠOF
Gimnazija Šiška
Škofijska
gimnazija
2.
PROGRAMI SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBR.
19 učencev (39%)
Število
sprejetih
učencev
/
/
O
Število
prijavljeni
h
učencev
4
1
3
Farmacevtski tehnik
Zobotehnik
O
O
2
1
1
1
Veterinarski tehnik
O
2
2
Strojni tehnik
/
2
2
Medijski tehnik
O
2
2
/
1
1
/
1
1
Srednja
šola
Program
Omejitev
programa
(O)
Vegova (ERSŠ in
gim.)
Srednja
zdravstvena šola
Srednja šola za
farmacijo,
kozmetiko
in
zdravstvo
Srednja
veterinarska šola in
gim.
Srednja strojna šola
Tehnik računalništva
Elektrotehnik
Tehnik zdravstvene nege
Srednja medijska in
grafična šola
Šolski center za Ekonomski tehnik
pošto, ekonomijo in
telekomunikacije
Biotehniški center Kmetijsko
podjetniški
Naklo
tehnik
3. PROGRAMI POKLICNEGA IZOBRAŢEVANJA
Srednja
šola Računalnikar
O
tehniških
strok
Šiška
Srednja upravno Administrator
/
administrativna
šola
4
1
3
3 učenci (6%)
2
2
1
1
Stran 44
Velika večina učencev se lahko vpiše na ţeljene programe. Dve učenki nista bili sprejeti na izbran program, en
učenec pa je prijavo prenesel na drug program ţe prej, ker je predvidel, da ne bo imel dovolj točk.
PRIMERJAVA VPISA NAŠIH UČENCEV ZA ZADNJIH PET LET
Vpis za šol. leto
Gimnazije
Srednje strokovne
šole
Poklicne šole
2013/14
55%
39%
6%
2012/13
73%
25%
2%
2011/12
67%
28,5%
4,5%
2010/11
72%
28%
0%
2009/10
67,5%
32,5%
0%
POROČILO O DELU ŠOLSKE KNJIŢNIČARKE
Sodelovanje pri projektih:
 Mednarodni projekti: - Mesec šolskih knjiţnic, Evropski sončni dnevi
 Nacionalni projekti: Rastem s knjigo, Moja naj knjiga, MEGA kviz.
Kot mentorica sem sodelovala pri raziskovalni nalogi Bogastvo knjig, avtorici: Tajda Hladnik, Zuhra Topalović.
Raziskovalna naloga je osvojila bronasto priznanje Mladih raziskovalcev Slovenije.
Kot so mentorica sem sodelovala pri raziskovalni nalogi Koliko vode porabimo v razredu, avtor: Nik Trampuš, 9.b.
Raziskovalna naloga je osvojila bronasto priznanje Mladih raziskovalcev Slovenije in bila nagrajena z nagradnim
izletom Ljubljanskih mladih raziskovalcev.
Udeleţila sem se: študijske skupine za knjiţničarstvo; predavanj in razprav Strokovna sreda v organizaciji Mestne
knjiţnice Ljubljana; Pogovorov o strokovni literaturi, strokovnih debat, strokovnega predavanja o zaloţniški
akademiji na Slovenskem knjiţnem sejmu.
Sodelovala sem z Mestno knjiţnico Ljubljana, enota Polje, in ZPM Moste Polje.
V času popoldanskih govorilnih ur sem izvedla dve knjiţni čajanki.
V novembru in decembru 2012 je bil v knjiţnici ustvarjalni kotiček: učenci so risali za dobrodelno akcijo
’’Obudimo Pepelko'', dobrodelno akcijo Alpine in dobrodelno akcijo Nivea ’’Podajte nam roko''..
Z vodjo knjiţnice Polje, ga. Marijo Kalan, sva se dogovorili za občasno sodelovanje pri razstavljanju slik naših
učencev. Učenci od junija do septembra ţe razstavljajo svoja likovna dela pod mentorstvom Janeza Kardelja.
Noč branja ni bila izvedena, zato se dejavnost izpelje v naslednjem šolskem letu.
Stran 45
PEDAGOŠKO VODENJE ŠOLE
Pedagoško vodenje sva izvajala ravnatelj in pomočnica. Razporeditev dela med ravnateljem in pomočnico je bila
načrtovana v LDN.
Pri načrtovanju dela in aktivnosti sva na prvo mesto postavljala vizijo in vrednote šole, zastavljene cilje ter oblike
organizacije, ki naj bi v največji meri pripomogle k boljši motivaciji tako otrok kot izvajalcev programov.
Opravljala sva vso potrebno koordinacijo dela in sprotno preverjala realizacijo letnega delovnega načrta šole.
Osnovna koordinacija dela je potekala v obliki stalnih medsebojnih dogovorov in sestankov .
Pedagoško vodenje je vključuje tudi dejavnosti ravnatelja, povezane s pripravo in vodenjem konferenc,
organizacijsko vodenje, pomoč in svetovanje učiteljem pri njihovem delu, vzgojno delo z učenci (reševanje
vzgojnih teţav) in usklajevanje dela strokovnih aktivov.
Opravljeno je bilo veliko hospitacij, letnih razgovorov z učitelji in več opazovanj drugih oblik vzgojnega in
pedagoškega dela (dnevi dejavnosti, šola v naravi, prireditve). Pri hospitacijah je bilo ugotovljeno, da učitelji svoje
delo ustrezno načrtujejo, da so pri svojem delu profesionalni.
IZOBRAŢEVANJE UČITELJEV
Izobraţevanje delavcev je bilo usmerjeno v pridobivanje znanj, veščin in spretnosti za uresničevanje načrtovanih
nalog.
Pedagoški in strokovni delavci so se udeleţevali seminarjev, delavnic in študijskih srečanj. Seminarje so izbirali
večinoma iz Kataloga stalnih strokovnih izobraţevanj, ker so ţe sofinancirani, občasno pa tudi po aktualnih
ponudbah.
Na šoli smo organizirali predstavitev e - dnevnika, ki ga bomo začeli uporabljati v naslednjem šolskem letu.
NAKUP UČNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV
Učne pripomočke smo nabavljali v okviru danih finančnih moţnosti (oddajanje prostorov), nekaj pa sofinancira
MOL. Osrednja pozornost je veljala zamenjavi izrabljenih pripomočkov in nabavi novih, ki jih prinašajo
spremembe programov.
Predloge za nabavo učnih pripomočkov so pripravili strokovni aktivi.
VZDRŢEVANJE IN POPRAVILA
- Sanacija dela strehe zaradi zamakanja.
- Beljenje hodnikov.
- Urejanje šolske okolice (čiščenje, obrezovanje drevja, namestitev visoke grede in pitnika, čiščenje dreves po
neurju).
PEDAGOŠKA PRAKSA, HOSPITACIJE IN NASTOPI
V sodelovanju z fakultetami nudimo moţnost izvajanja pedagoške prakse študentom. S tem veliko pridobi tudi
šola. Študenti prinesejo nove ideje in pristope za poučevanje. Opravljeno je bilo tudi veliko hospitacij zaposlenim s
strani ravnatelja in pomočnice ravnatelja.. O izboljšavah smo se pogovorili na razgovorih po hospitacijah in na
letni razgovorih z zaposlenimi.
Stran 46
1. Hospitacije in nastopi
Mentor
Bašelj
Brečko
Janko
Področje
Matematika
Računalništvo
Nemščina
Praktikant
Katja Skubic
Katja Skubic
Lotrič Nejc
Letnik
3. letnik
3. letnik
Absolvent
Smer študija
Pef, Mat - Rač
Pef, Mat - Rač
FF, Nemščina
Letnik
3. letnik
3. letnik
4. letnik
Smer študija
Pef, Mat - Rač
Pef, Mat - Rač
Pef, Razredni pouk
Izobrazba
Prof. šp. vzg
Prof. kem. in bio.
Smer študija
Fakulteta za šport
Pef, Kem - Bio
2. Pedagoška praksa in pripravništvo
Mentor
Bašelj
Brečko
Šoster
Področje
Matematika
Računalništvo
Razredni pouk
Praktikant
Katja Skubic
Katja Skubic
Medita Jovanovid
3. Pripravništvo in praksa diplomantov
Mentor Področje
Četkovid Športna vzgoja
Gale
Kemija, Naravoslovje
Praktikant
Janez Čmer
Beni Pavlišič
POVZETEK
Načrtovani program po letnem delovnem načrtu je bil realiziran. Delovali smo v duhu vizije šole.
Učencem smo razvijali odgovornost do lastne prihodnosti in pripadnosti šoli, jim nudili raznovrstno, pestro in
kvalitetno ponudbo izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti. Enakovredno smo vključevati učence s posebnimi
potrebami v učni proces, razširili smo ponudbo dejavnosti za nadarjene učence.
S starši smo vzpostavili odprt dialog in bili pripravljeni reševati njihove pobude, kar kaţe tudi anketa zadovoljstva.
Zaposlene smo spodbujali k vpeljevanju novosti. Trudili smo se ohraniti dobre odnose, komunikacijo in dobro
delovno vzdušje.
Ljubljana, september 2013
Vladimir Znoj, ravnatelj
Stran 47

60302_LDP_OŠ Zadobrova_2012_13.docx Stran 1

Transcription

Similar documents

DOBRODELNA PRIREDITEV OŠ ZADOBROVA

Hišni red - Oš Zadobrova

Stran 1 LDP OŠ Zadobrova 2013/14 OSNOVNA ŠOLA

Letni delovni načrt 2014/15

letni delovni načrt za šolsko leto 2013/2014

REAL GO nepremičnine

seznam delovnih zvezkov

pravila šolske prehrane

Šolski rokovnik 2014/15

Izpušni plini in okolje 1. del .pdf

Program dejavnosti in prireditev v juniju