OŠ Brezno Podvelka, PŠ Lehen, Jejmo, pijmo in se veselimo

Transcription

Brezno 78, 2363 Podvelka, tel.: 02/88 79 700, fax.: 02/88 79 715
email: [email protected]. ID za DDV: SI42630142
Jejmo, pijmo in se veselimo!
Avtorji:
Maja Širec, 2. r.
Denis Mumel, 2. r.
Blaž Širec, 2. r.
Klara Vajs, 3. r.
Sara Širec, 4. r.
Mojca Širec, 4. r.
Gal Podlesnik, 4. r.
Mentorice:
Ana Grdadolnik, 4. r.
Mateja Par, profesorica
Taja Golob, 4. r.
Melita Tertinek, profesorica
Urška Jeznik, profesorica
Lehen na Pohorju, 2012/2013
OŠ Brezno Podvelka, PŠ Lehen, Jejmo, pijmo in se veselimo! Projektno turistična naloga 2012/2013.
ŠOLA: Osnovna šola Brezno Podvelka, Podružnična šola Lehen
NASLOV: Lehen na Pohorju 49, 2363 Podvelka
tel.: 02 88 79 722
fax: 02 88 79 715
e-mail: [email protected]
NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: Jejmo, pijmo in se veselimo!
AVTORJI:
Maja Širec, 2. r.
Denis Mumel, 2. r.
Blaž Širec, 2. r.
Klara Vajs, 3. r.
Sara Širec, 4. r.
Mojca Širec, 4. r.
Gal Podlesnik, 4. r.
Ana Grdadolnik, 4. r.
Taja Golob, 4. r.
MENTORICE:
Mateja Par, profesorica razrednega pouka
Melita Tertinek, profesorica razrednega pouka
Urška Jeznik, profesorica razrednega pouka
SODELAVCI:
Jasna Škerl, učiteljica slovenskega jezika in angleškega jezika
Vera Vačovnik, učiteljica angleškega in nemškega jezika
FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI:
Lehnške kroglice in metin sok (Vir: lastni arhiv)
II
Povzetek
Z učenci PŠ Lehen (matična šola Brezno Podvelka) smo se prijavili na 27. državni festival
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA. Rdeča nit letošnjega projekta je povezana s
kulinariko in jezikom, zato smo v okviru Turističnega krožka, ki ga obiskujejo učenci od 1. do
4. razreda, izdelali turistično nalogo z naslovom Jejmo, pijmo in se veselimo!. V projektni
nalogi predstavljamo turistične izlete v različnih letnih časih po različnih krajih občine
Podvelka. Trudili smo se pripraviti zanimive izlete, ki jih bomo ponudili drugim osnovnim
šolam. Izdelali smo štiri programe izletov, določili aktivnosti za izlete, oblikovali jedilnike in
raziskali podatke o naravnih in kulturnih znamenitostih krajev v naši občini. Pomembne
informacije za našo turistično nalogo smo pridobili tudi s pomočjo pogovorov ljudi, ki smo
jih intervjuvali, in z anketami, ki smo jih izvedli po domovih. Pri izdelavi te turistične naloge
smo dobili veliko podporo občine Podvelka, predvsem od predsednice za turizem, z veseljem
pa so sodelovali tudi občani, ki smo jih prosili za pomoč.
Ključne besede: izlet, kulinarika, letni časi, naravne in kulturne znamenitost.
Abstract
We (children and their mentors of the Primary School Brezno Podvelka, the Brand School
Lehen) decided to take a part at the 27th National Festival TURIZMU POMAGA LASTNA
GLAVA. The main idea of our project was about food and language. So our children from the
first to the fourth grade who are members of our tourist club, worked on the project titled '
Let's eat, drink and have fun!- Jejmo, pijmo in se veselimo!. In our project we represent some
trips in different seasons to different places in our municipality Podvelka. We tried to prepare
some very interesting trips which we would offer to children of other primary schools. We
prepared four trip programmes and activities for the trips. We created menus and found out
main data of natural and cultural attractions in our community. We got the most important
information by talking to people. We made interviews with them and worked on surveys
among people. Our work was supported by our local community and mostly by the president
of tourism a great deal. But we are pleased that anyone who was asked for help, helped us.
Keywords: trip, food, seasons, natural and cultural attraction
III
Zahvala
Zahvaljujemo se županu občine Podvelka, g. Antonu Kovšetu ter Občini Podvelka za
finančno podporo.
Občina Podvelka nam je ponudila finančno pomoč pri izdelavi projektno turistične naloge,
pripravi in oblikovanju turistične stojnice, izdelavi reklamnega materiala ter sofinanciranju
turističnega produkta, če bo ta zaživel.
Zahvaljujemo se tudi ge. Slavici Pečovnik Urh, za intervju in pomoč pri zbiranju informacij.
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so izpolnili ankete.
Hvala ge. Alenki Medved za pomoč pri pripravi zimskega izleta, ge. Jasmini Šarman za
sodelovanje pri pomladnem izletu, g. Marku Glazerju za zbiranje informacij o čebelah in
pridelavi medu ter ge. Štefki Štrablek za gradivo o Kapli.
Prav tako bi se radi zahvalili ravnateljici ge. Ireni Jelenko za podporo pri našem projektu, ge.
Jasni Škerl za lektoriranje, ge. Veri Vačovnik za prevod v angleški jezik in Foto Anki za
pomoč pri oblikovanju stojnice in letakov ter vsem ostalim učiteljem OŠ Brezno Podvelka, ki
so nam pomagali pri uresničevanju našega cilja.
Še posebej bi se radi zahvalili Tinci Vomer, ki nam je bila v veliko pomoč pri kreiranju naše
nove » lehenške sladice« in pri sestavi jedilnikov.
Zahvaljujemo se tudi našim mentoricam, ki so nam bile v veliko pomoč, nam svetovale in
dajale moči za izdelavo naše projektne naloge.
Zahvaljujemo se tudi staršem za pomoč in podporo.
Učenci turističnega krožka PŠ Lehen
IV
Vsebina
1
2
UVOD ................................................................................................................................ 2
1.1
Predstavitev teme: Jejmo, pijmo in se veselimo! ........................................................ 3
1.2
Zgradba naloge ............................................................................................................ 3
1.3
Uporabljene metodologije pri izdelavi projektno turistične naloge ............................ 4
1.4
Cilji za izbiro predlagane teme .................................................................................... 4
JEDRO ............................................................................................................................... 5
2.1
3
4
Predstavitev občine ...................................................................................................... 5
2.1.1
Zgodovinski razvoj ............................................................................................... 5
2.1.2
Prebivalstvo .......................................................................................................... 6
2.1.3
Vaške skupnosti.................................................................................................... 6
2.1.4
Gospodarska usmeritev ........................................................................................ 8
2.1.5
Turizem ................................................................................................................ 8
RAZISKOVALNO DELO ................................................................................................. 9
3.1
Vsebinska izhodišča raziskave ................................................................................. 9
3.2
Potek raziskave ........................................................................................................ 9
3.3
Analiza anketnih vprašalnikov ................................................................................. 9
3.4
Rezultati ................................................................................................................. 12
PREDSTAVITEV IZLETOV .......................................................................................... 13
4.1
Pomlad: S flosom po reki Dravi ............................................................................. 13
4.2
Poletje: Šprancir po Kapli ...................................................................................... 15
4.3
Jesen: Čebelice in Kuharca Tinca .......................................................................... 18
4.4
Zima: Gremo po furavš .......................................................................................... 21
5
TRŽENJE ......................................................................................................................... 23
6
ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 25
7
VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 26
1
1 UVOD
Na spletni strani naše občine lahko preberemo: »Občino Podvelka sestavljajo vaške skupnosti
Kapla, Ožbalt, Brezno, Podvelka in Lehen. V objemu Kozjaka in Pohorja ter ob toku reke
Drave sta neokrnjena narava in kulturna dediščina naš biser, ki ga želimo predstaviti
turistom in obenem ohraniti za prihodnje rodove.«
Vse to smo želeli učenci Podružnične šole Lehen, združiti v projektno turistični nalogi in jo
obogatiti še s kulinariko. Pripravili smo štiri enodnevne izlete, ki so vezani na letni čas,
zajemajo pa različne kraje v naši občini. Te izlete smo pripravili predvsem za učence
osnovnih šol, seveda pa bodo dobrodošli vsi, ki jim bodo naši izleti zanimivi.
Izlete, ki smo jih pripravili, smo poimenovali po letnih časih. Pomladni izlet vas bo popeljal
po reki Dravi s splavom, poletni izlet je pripravljen za »pustolovce«, saj vključuje
raziskovanje Kaple, ribolov, piknik in po želji taborjenje, na jesenskem izletu si boste ogledali
čebelnjak ter pekli pecivo s Kuharico Tinco, pozimi pa vas vabimo na koline. Za vsak izlet
smo pripravili poseben jedilnik tako, da bo za hrano in pijačo poskrbljeno. Edino, kar morate
obiskovalci prinesti s seboj, je dobra volja.
Podrobnosti o našem delu, izletih in jedilnikih, vam predstavljamo v tej projektni nalogi.
Vabimo vas, da jo preberete in nas obiščete.
Cilj naše projektne naloge je predstaviti in promovirati našo občino ter spodbuditi ljudi v
naših krajih, da bi svoje izdelke, ki so kakovostni in ekološko pridelani, prodajali širši okolici.
V nadaljevanju naloge vas vabimo, da se natančneje seznanite z našo občino in z našim
turističnim proizvodom, s katerim bomo poskrbeli, da ne bodo to le besede na papirju, ampak
bodo izleti zaživeli in pripeljali v naše kraje čim več turistov.
Vir: lastni arhiv
2
1.1 Predstavitev teme: Jejmo, pijmo in se veselimo!
V naši nalogi Jejmo, pijmo in se veselimo! smo želeli združiti hrano in pijačo, ki sta značilni
za naše okolje. Veselje ob uživanju pristne domače pojedine navadno spremlja tudi pesem,
zato smo se preizkusili tudi kot pesniki in spesnili naslednjo pesmico.
JEJMO, PIJMO IN SE VESELIMO
Jejmo, pijmo in se veselimo
iz Lehna v Maribor hitimo.
Tam se na tržnici vam bomo predstavili,
saj smo vam nekaj dobrega pripravili.
Prinesli smo vam vse lehenške dobrote,
če nas obiščete, vam predstavimo še naše lepote.
Na tržnici vam sladke dobrote podarimo
in vam srečo zaželimo.
Pridite obiskat naš lepi kraj,
da vam pokažemo, kaj to je raj.
Najboljše dobrote pri nas dobite
in se z nami poveselite.
1.2 Zgradba naloge
Naša projektna turistična naloga je sestavljena iz šestih delov. V prvem delu smo napisali
uvod, kjer smo predstavili bistvo naloge. V drugem delu smo opisali splošne značilnosti naše
občine ter predstavili vaške skupnosti. Tretji del predstavlja analizo anket (raziskavo). Četrti
del, ki je tudi najbolj obširen, je namenjen predstavitvi izletov, ki smo jih razdelili na letne
čase. V petem delu smo opisali trženje, torej kako bi lahko naše ideje tudi realizirali. Šesti del
predstavlja naše ugotovitve oz. zaključek naše naloge.
3
1.3 Uporabljene metodologije pri izdelavi projektno turistične naloge
1. V razgovoru z domačini smo pridobili ideje za predstavitev kraja in se seznanili s
tipičnimi jedmi za našo področje.
2. Poiskali smo literaturo o kraju, zbrali podatke, brskali po spletnih straneh.
3. Pripravili smo vprašanja za intervju in anketo.
4. Povezali smo se z občino in ljudmi, ki bodo sodelovali pri realizaciji izletov.
5. Izvedli smo intervju ter anketo.
6. Razmišljali smo o turistični ponudbi v našem kraju in kako bi lahko to najbolje tržili.
7. Pripravili smo štiri izlete po letnih časih za trženje.
8. Pripravili smo predstavitev za turistično tržnico.
1.4 Cilji za izbiro predlagane teme
Cilj naše projektne turistične naloge je predstaviti naš kraj ljudem na nekoliko drugačen način
in vse skupaj povezati z našo tradicionalno hrano in pijačo. Z našimi izleti želimo privabiti
turiste, da si ogledajo naš kraj, da poskusijo našo odlično domačo hrano in pijačo, ter jih
navdušiti, da se še vrnejo. Ker je naša občina razdeljena na več zaselkov, smo izlete
razporedili po celotni občini tako, da jo je mogoče dodobra spoznati.
Vir: http://www.podvelka.si
4
2 JEDRO
2.1 Predstavitev občine
Občino Podvelka sestavlja pet vaških skupnosti, in sicer Brezno, Podvelka, Kapla, Ožbalt in
Lehen. Reka Drava je razdelila naše domove: Kobance na eno stran in Pohorce na drugo stran
svoje struge.
Župan naše občine je že od leta 1995 g. Anton Kovše.
2.1.1 Zgodovinski razvoj
Gradnja železniške proge Maribor-Dravograd leta 1863 je pomenila olajšanje za takratne
gospodarje in trgovce s te strani reke, torej s širšega dela ribniškega Pohorja. Za večino
prevozov na levi breg (predvsem spravilo lesa) takrat še neukročene Drave (elektrarne so
začeli graditi kasneje) so uporabljali splave ali flose ali pa so si pomagali z enim od številnih
dravskih brodov, ki je vse do leta 1914 vozil v predelu sedanje tovarne stavbnega pohištva
Marles. Kasneje se je moral brod umakniti železnemu mostu. Da ta ne bi služil okupatorju, je
bil leta 1941 porušen, vendar so Nemci še istega leta postavili nov lesen viseči most. Sedanji
betonski most je bil zgrajen leta 1962. Še vedno si je mogoče ogledati najstarejšo kovačijo pri
Hirsmanu, edino ohranjeno od treh, ki so delovale na območju današnje občine Podvelka.
Zgodovinski viri navajajo, da so jo Podvelčani postavili 1748. leta za lastne potrebe, kasneje
pa si je ustvarila dobro ime in kovali so kmetom ter drugim naročnikom od blizu in daleč.
5
2.1.2 Prebivalstvo
Prebivalstvo v naši občini po vaških skupnostih:
VS Podvelka – število prebivalcev 535
VS Brezno – število prebivalcev 659
VS Lehen na Pohorju – število prebivalcev 393
VS Ožbalt ob Dravi – število prebivalcev 539
VS Kapla na Kozjaku – število prebivalcev 588
Prebivalstvo je večinoma starejše generacije, saj mladi odhajajo na študij v Maribor ali
Ljubljano in si tam tudi skušajo poiskati delo.
2.1.3 Vaške skupnosti
Občino Podvelka sestavlja pet vaških skupnosti, in sicer Podvelka, Brezno, Ožbalt, Kapla in
Lehen.
2.1.3.1 Vaška skupnost Podvelka
Podvelka je večje in precej strnjeno pozidano naselje sredi lepe Dravske doline na nadmorski
višini 300-500 m. Leži ob izlivu potoka Velke v Dravo in od tod tudi izvira njeno ime »Pod
Velka«. Razvoj Podvelke se začenja po letu 1863, ko je bila zgrajena železniška proga
Maribor – Dravograd – Celovec, k njenemu razvoju pa je prispevala tudi izgradnja prvega
mostu leta 1914, ki je povezal Brezno in Podvelko. V kraju Podvelka je bil sedež Občine
Podvelka – Ribnica od 1995 do 1998, sedež samostojne Občine Podvelka pa od leta 1999. V
večnamenskem objektu, kjer je tudi občinska uprava, je še splošna in zobozdravstvena
ambulanta ter knjižnica. V kraju je kulturni dom, železniška postaja, delujejo pa tudi pošta,
policijska pisarna, lekarna, vrtec, bančni avtomat, trgovina, trije gostinski lokali in dva
frizerska salona.
2.1.3.2 Vaška skupnost Brezno
Brezno je naselje na levem bregu Drave med Kozjim Vrhom na zahodu in Ditnarjevim
Vrhom na vzhodu, na nadmorski višini 306 metrov. Najstarejše jedro je okrog župnijske
cerkve Marijinega vnebovzetja ob Brezniškem potoku. V pobočju so še v 30 letih 20. stoletja
kopali bakrovo in svinčeno rudo. Vas se prvič omenja leta 1147 in je bila vse do druge
svetovne vojne pomembno splavarsko središče. Na začetku in koncu starega dela vasi stojita
slopni znamenji velike zgodovinske vrednosti. V kraju so: matična osnovna šola Brezno
6
Podvelka, trgovina, gostilna in športno rekreacijski center. Ob izlivu Brezniškega potoka v
Dravo sta kinološki poligon in splavarski pristan, kjer so še neposredno pred 2. svetovno
vojno sestavljali in plavili splave. Iz naselja vodi na sever cesta na Brezni Vrh oziroma na
Kobansko.
2.1.3.2 Vaška skupnost Ožbalt
Po magistralni cesti Maribor - Dravograd, speljani ob reki Dravi, dosežemo mimo
hidroelektrarne Ožbalt istoimensko naselje. Obcestno naselje na nadmorski višini 306 metrov
ima vrtec, pošto, cerkev, gostilno in trgovino ter letni oder, kjer se v poletnem času odvijajo
različne kulturne prireditve. Nedaleč stran se nahaja turistična vasica Javnik, ki se razteza
neposredno ob reki Dravi (Javniški graben). Vnuki znanih dravskih splavarjev (družina
Šarman) so po izvirnih načrtih izdelali originalni splav »talijanšek«. Na zlato obdobje
splavarstva v teh krajih pa spominja splavarski muzej z bogato zbirko fotografij in splavarskih
pripomočkov.
2.1.3.4 Vaška skupnost Kapla
Središče območja Spodnje in Zgornje Kaple je vas, ki s svojo lego nedaleč od slovensko avstrijske meje kaže obiskovalcem pristno arhitekturno oblikovanost in urejenost ter ponuja
razgled na planinski svet. Na hribčku stoji neobaročna cerkev sv. Katarine z baročnim
župniščem, ki se prvič omenja leta 1372. Cerkev so prizadeli turški napadi, leta 1813 je
cerkev pogorela, vendar so jo domačini vedno znova obnovili in jo tako ohranili. Svojo
pripadnost in skrb ji izkazujejo tudi v zadnjih nekaj letih, ko so jo celoviteje obnovili. Poseben
ponos vasi je podružnična osnovna šola, zgrajena v letih 1999 in 2000. Harmonijo posebnosti
ji dajejo še dve mogočni kmetiji, gostilna, nekaj posameznih stanovanjskih hiš, gasilski dom
in preurejena mrliška vežica s pokopališčem. Svojevrsten pečat dajejo vasi igrišče in trikotna
zelenica v središču, kapelica, lipa slovenske osamosvojitve in panoramska tabla o razgledni
poti po Kapli. Posebnost vasice je tudi manjše vodno zajetje, kje je izvir Ožbaltškega potoka.
Pod vasjo Kapla sta še izvira dveh potokov: Čermenice na južni strani in Potočnikovega
potoka na severni strani. Vsi trije potoki se vsak po svoji dolini zlivajo v reko Dravo.
Vas leži na nadmorski višini 780 m.
7
2.1.3.5 Vaška skupnost Lehen
Središče vaške skupnosti Lehen predstavlja nova podružnična šola, zgrajena 1995. Nova šola
stoji ob cesti, ki je hkrati obvoznica za Maribor. Novogradnja se spogleduje z več kot 100 let
staro šolo. Spominska plošča na njenem pročelju spominja na padle borce in druge žrtve
fašizma. V kraju sta še dve trgovini in gostilni.
2.1.4 Gospodarska usmeritev
V naši občini se prebivalstvo ukvarja predvsem s kmetijstvom in gozdarstvom. Večji tovarni
sta v Podvelki, in sicer Marles (hiše, lesena okna) ter Pololes (kuhinje in druga stanovanjska
oprema). Nekaj je tudi samostojnih podjetnikov (prodaja avtomobilov, gostinci, trgovina,
gradbena dela, mizarstvo…). V vaški skupnosti Ožbalt se nahaja tudi HE Ožbalt, kjer je
zaposlenih kar nekaj ljudi iz naše občine.
2.1.5 Turizem
V naši občini deluje odbor za turizem, ki mu predseduje ga. Slavica Pečovnik Urh, s katero
smo opravili tudi intervju.
2.1.5.1 Intervju z go. Slavico Pečovnik Urh
Učenci 4. razreda smo izvedli intervju s predsednico odbora za turizem in podžupanjo Občine
Podvelka go. Slavico Pečovnik Urh. Gospo Slavico smo povabili v šolo in se z njo pogovorili
o turizmu v naši občini. Odgovore na zastavljena vprašanja lahko preberete v priloženem
intervjuju v prilogi (Priloga 4).
Po pogovoru z go. Slavico smo ugotovili, da je naša občina zelo atraktivna z njenimi
znamenitostmi za obiskovalce, vendar pa smo turistično neprepoznavni. Kot je povedala go.
Slavica, v naši občini nimamo turistične pisarne, kjer bi lahko turisti dobili informacije o
organiziranih izletih ali celo šli na
takšen izlet, kar nas je spodbudilo, k
uresničitvi ideje za našo turistično
nalogo. Prizadevali si bomo, da bi
privabili turiste v našo občino, z
organiziranimi izleti pa si želimo
povezati naše krajane ter s tem
obogatiti turistično
ponudbo.
Vir: lastni arhiv
8
3 RAZISKOVALNO DELO
3.1 Vsebinska izhodišča raziskave
Naše raziskovalno delo smo razdelili na dva dela, in sicer na intervju (Priloga 3) ter anketo
(Priloga 5).
Najprej smo intervjuvali go. Slavico Pečovnik Urh, ki je predsednica odbora za turizem v
občini Podvelka. Vprašanja so bila vezana na turizem v naši občini. Zanimalo nas je, kaj vse
si lahko turisti ogledajo, kje dobijo turistične informacije, kje lahko prenočijo in ali lahko
turisti poskusijo naše domače jedi.
Nato smo izdelali še anketo. Anketa je bila namenjena našim krajanom. Osnovni namen naše
raziskave je bil pridobiti informacije o prehranjevalnih navadah naših krajanov. Povprašali
smo jih, kakšne prehranjevalne navade imajo, ali pridelajo hrano doma, ali kuhajo marmelade
in vlagajo zelenjavo, na koncu anketnega vprašalnika pa smo jih prosili, da navedejo domače
jedi z narečnimi izrazi ter nam zaupajo kakšen »babičin« recept. Odgovori so nam pomagali
pri načrtovanju naših izletov in jedilnikov.
Rezultate našega raziskovalnega dela smo predstavili v grafikonih.
3.2 Potek raziskave
Z našo raziskavo smo začeli jeseni. V družinah in pri krajanih smo povprašali o tradicionalnih
jedeh in narečnih poimenovanjih le-teh, nato smo začeli iskati informacije o našem kraju na
spletu. Porodila se nam je ideja za izlete po štirih letnih časih, zato smo vključili domačine, ki
so bili pripravljeni sodelovati. Izdelali smo anketo in pripravili vprašanja za intervju. Zadnje
dni v letu smo izkoristili za izvedbo ankete in prosili go. Slavico Pečovnik Urh za intervju.
Nato smo zbirali podatke, jih oblikovali, naredili analize in sredi januarja zaključili našo
turistično projektno nalogo.
3.3 Analiza anketnih vprašalnikov
Anketirali smo 48 krajanov naše občine. Namen naše ankete je bil izvedeti kakšne
prehranjevalne navade imajo prebivalci ter recept za kakšno tipično domačo jed. Anketa je
imela 10 vprašanj. Na anketo nam je odgovorilo 18 moških in 30 žensk. Pri tretjem in petem
vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Zadnji dve vprašanji sta bili odprtega tipa. Pri
devetem vprašanju so anketiranci zapisali domače jedi z domačim izrazom, deseto vprašanje
pa je zahtevalo recept za tipično domačo jed. Več kot polovica anketiranih na ti dve vprašanji
ni odgovorila.
9
Spol: moški
ženski
37%
moški
ženski
63%
1. Ali zajtrkujete?
31%
da
ne
69%
2. Koliko glavnih obrokov zaužijete dnevno?
1 obrok
17%
6%
19%
2 obroka
3 obroke
58%
4 ali več
obrokov
3. Ali pridelujete hrano doma?
13%
da
ne
87%
10
3.1 Katero hrano pridelate doma?
sadje
zelenjavo
9% 1%
0%
19%
32%
meso
mlečne
izdelke
kruh
39%
4. Kakšno hrano najpogosteje kuhate doma?
v naprej
pripravljeno
0% 6%
domačo,
tradicionalno
94%
ne kuhamo
doma
5. Kaj najraje pijete?
voda
kava
7% 0%
28%
45%
sok
gazirane
pijače
20%
alkoholne
pijače
6. Koliko krat na teden zaužijete alkohol?
vsak dan
0% 4%
27%
3-krat na
teden
redko
69%
nikoli
11
7. Ali kuhate doma marmelade?
34%
da
66%
ne
8. Ali vlagate doma zelenjavo?
29%
da
ne
71%
9. Naštejte katere domače jedi, ki so značilne za naše področje, kuhate doma in jih
poimenujte z domačim izrazom.
Seznam domačih jedi je v prilogi (Priloga 6).
10. Spodaj lahko zapišete recept za kakšno tipično domačo jed, ki ste ga nam
pripravljeni zaupati.
Recepti so navedeni v prilogi (Priloga 7).
3.4 Rezultati
Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da večina vprašanih ne zajtrkuje in ne zaužije tri
glavne obroke dnevno. Ker živimo na podeželju, večina anketirancev prideluje hrano doma,
kar je potrdilo našo hipotezo. V glavnem doma pridelujejo sadje in zelenjavo, manj jih
prideluje meso, nekateri pečejo doma kruh. Veseli smo, da v naši občini ljudje še vedno
kuhajo domačo, tradicionalno hrano in ne vnaprej pripravljene kupljene hrane, ki je manj
zdrava. Iz anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da naši krajani najraje pijejo vodo in sok, med
pogostejšimi odgovori pa se je pojavila tudi kava. Zanimalo nas je, kolikokrat na teden naši
občani zaužijejo alkohol. Rezultati so spodbudni, saj večina redko zaužije alkoholne pijače.
Večina vprašanih prideluje sadje in zelenjavo doma, zato tudi zelenjavo vlagajo in kuhajo
marmelado. Pri zadnjih dveh vprašanjih so anketiranci napisali tradicionalne jedi z domačimi
izrazi ter recepte zanje. Te tradicionalne jedi smo vključili tudi v naše izlete.
12
4 PREDSTAVITEV IZLETOV
Sestavili smo izlete za vse štiri letne čase, ki smo jih v nadaljevanju podrobneje predstavili.
Vsak izlet smo posebej opisali, in sicer tako, da smo ga najprej poimenovali, nato povzeli
splošne informacije, sestavili program, oblikovali ceno ter dodali kakšno zanimivost.
4.1 Pomlad: S flosom po reki Dravi
Splavarstvo po reki Dravi je znano po dolgi tradiciji. Prvi viri navajajo letnico 1280, takratni
splavi so bili namenjeni predvsem prevozu vojakov in vojaške opreme. Prve splave,
namenjene transportu lesa, pa viri omenjajo leta 1371.
Preprosti splavi, najbrž s trtami povezana debla v obliki pravokotnika in z vesli, so gotovo bili
podobni tistim, ki še vedno plujejo po reki Drini. Šele s "šajkami" (solidno grajeno plovilo,
dolžine 14 in širine 6m, ki ga je upravljalo 6 splavarjev) je postal možen transport večjih
količin lesa in tudi drugega blaga na daljše razdalje. Postopoma je potekal tudi prehod iz
"šajke" na splave, kot posledica vse večjega povpraševanja po tesanem lesu, največ v 20.
stoletju.
Vrhunec razcveta splavarjenja se ujema z razcvetom trgovine z lesom v 19. stoletju in še bolj
v prvi polovici 20. stoletja. Največji splavi prevažali tudi do 120m3 lesa, kar je dosti več, kot
prej omenjene "šajke", ki so bile v primerjavi s splavi negospodarne. Splavi so bili narejeni na
"podu", spredaj širokem 6m in zadaj 5m, dolgem pa tudi do 33m. Splave so splavarji
sestavljali v t.i. "lenštatih". Po letu 1934, ob močnem porastu lesne trgovine, so po Dravi
splavili več kot 1000 splavov ali prek 100.000 m3 lesa na leto.
Po II. svetovni vojni je splavarjenje v gospodarske namene po reki Dravi zamrlo zaradi
konkurenčnosti transporta po železnici pa tudi nove hidroelektrarne na Dravi niso imele
sistema zapornic za prepuščanje splavov.
Splavarjenje tako ostaja aktualno za razvoj turizma v Dravski dolini, kar potrjuje tudi vse
večji obisk nadvse zanimive plovbe po zgornjem toku reke Drave med Dravogradom in
Vuzenico.
Vir: www.flosar.com
13
ZANIMIVOST: FLOSARSKI BONTON
Danes flosarji upoštevamo nekaj preprostih načel, da bi ohranili
lepote našega kraja in poskrbeli za varnost naših obiskovalcev.
Priporočamo jih tudi vam:
1. Koromoniš , flosasrki gospod. Je »kapa di mulo« na splavu!
2. Splavarji se radi veselimo in zaplešemo. Obvezno s seboj prinesite
veliko dobre volje.
3. Drava naj ostane čista. Hvala, ker nam jo pomagate ohranjati čisto.
4. V splavarski pristan se pripeljite pravočasno.
5. Skakanje v vodo je prepovedano!
6. Na Dravi je vedno nekaj stopinj manj kot na kopnem. Oblecite se vremenu
primerno.
7. Splavarske frajlice vas bodo postregle s hrano in pijačo, tudi s flosarsko
kavico zato prinašanje hrane in pijače na splav ni zaželeno.
PROGRAM
• sprejem splavarjev v splavarskem pristanu
in pogostitev s kruhom, soljo
ter brezalkoholnim aperitivom,
• izdelava splava na tradicionalen način s
flosarskim orodjem,
• pričetek plovbe s predstavitvijo flosarjev,
• zanimiv animacijski program, flosarski
krst s sprejemom nadloge v splavarski ceh,
• pogostitev s tradicionalno flosarsko
malico (polenta s friko),
• ogled splavarskega muzeja,
Odhodi po planiranih terminih:
začetek maja
Potrebne so predhodne
rezervacije.
Cena na osebo: 12 €
Kontakt:
PŠ Lehen 02 88 79 722
• ogled domačije kralja dravskih splavarjev
– Franca Šarmana.
14
4.2 Poletje: Šprancir po Kapli
Neokrnjena narava je naša neprecenljiva dota. Ponosni smo nanjo, zato jo skrbno čuvamo.
Vsakemu, ki se nameni obiskati naše kraje, se bo odprl čudovit svet, ki ga bo popeljal skozi
žuborenje narave, užival pa bo v prelepih razgledih.
1. POT ZA SRCE NA KAPLI (krajša pot)
Primerna telesna aktivnost je poleg zdrave hrane pogoj
za zdravo življenje vsakega posameznika, zato je
pešačenje še kako priporočljivo.
Vir: https://sites.google.com/
OPIS POTI:
Pot se prične v samem osrčju vasi Kapla na Kozjaku, pri Štrablekovi kapeli. Potem pot
nadaljujemo ob župnijskem vrtu pod cerkvijo mimo župnišča vse do cestnega križišča
pri mrliški vežici. Tu se pot priključi Razgledni poti po Kapli. Po župnikovem
travniku krenemo navzdol mimo dveh ribnikov in naprej do kmetije Žumer. Kaj kmalu
smo pri Odomovem jezeru. Od jezera nas pot ZA SRCE usmeri po cesti navzdol do
Čumanovega jezerca. To jezerce nas neverjetno pomirja, saj je na tem mestu mnogo
pozitivne energije. Po krepkem zaužitju svežine in pozitivne energije, skrenemo na
cesti levo, preko travnika, mostiča in po lagodno vzpenjajoči gozdni cesti ob kmetiji
Greger do križišča. Tu se pot spet priključi Razgledni poti po Kapli. Pri kmetiji Pohnik
gremo po cesti naprej in kmalu smo spet sredi središča čudovite vasice Kaple na
Kozjaku, kjer pot tudi zaključimo.
Pot je lahka in primerna za vse. Brez postankov in v zmerni hoji prehodimo pot v eni
uri in pol.
2. RAZGLEDNA POT PO KAPLI (daljša pot)
Pohodniki po RAZGLEDNI POTI PO KAPLI se
orientirajo po 20 točkah razgledne poti.
1. Začetek Razgledne poti po Kapli – opisna tabla.
2. Klop nad vasjo z razgledom na središče vasi.
3. Jezerce ob izviru Potočnikovega potoka.
4. Kmetija Žumer – kostanj (obseg debla 390 m).
5. Klop ob gozdu z razgledom na cerkev sv.
Katarine.
Vir: http://pro2.si/novice/
15
6. Odomovo jezero z lovsko kočo.
7. Čumanovo jezerce.
8. Kmetija Čuman – lipa, kostanj.
9. Klop z razgledom na Kaplo nad
Čumanom.
10. Ledijenkov studenec.
11. Kmetija Topajšenk, razgledna klop.
12. Razgledišče s pogledom v Avstrijo.
13. Kmetija Močivnik in kapela.
14. Močivnikov mlin in žaga.
Vir: http://www.rhv.si/tabor2010.html
15. Tolmun v Potočnikovem potoku.
16. Domačija Čevnik, tri lipe in kapela.
17. Kmetija Zgornji Čebasnik.
18. Razgledna klop – pogled na Uršljo goro, Peco, Pohorje itd.
19. Kmetija Pohnik, možnost ogleda Pohnikove žage z mlinom, Sp. Čebasnikovega
mlina.
20. Cerkev svete Katarine.
3. ODOMOVO JEZERO
Med Kaplo in državno mejo z Avstrijo (na začetku Potočnikovega jarka) se nahaja
Odomovo jezero. Najprej je bilo namenjeno zajetju za pogon mlina in žage, kasneje pa
je lastnik z različnimi idejami preoblikoval velikost in vsebino jezera. Ob njem je
zrasla lovska koča s streliščem, v vodo so naselili ribe, okoli jezera so postavili
klopi… Z občinsko pomočjo so leta 2000 očistili in uredili jez ter obrežje.
Kdor se odloči za obisk tega jezera, se lahko nadeja tišine, ptičjega petja, ribolova,
vožnje s čolnom, piknika v naravi in sprostitve.
Vir: www.petrol-energetika.si
16
ZANIMIVOST: JEZERSKA BREZZOBKA
V jezeru so našli našo največjo sladkovodno školjko,to je jezersko
brezzobko, ki spada med zaščitene školjke.
Vir: www.aquanubis.com
Program







zbirališče ob panoramski
tabli v središču vasi,
ogled table in proučitev
poti,
pohod (samostojen ali z
vodnikom) po izbrani poti,
ob koncu poti prevoz do
Odomovega jezera,
lovljenje rib (krapi,
postrvi, klen, ostriž) in
ribji piknik,
plavanje, vožnja s čolnom,
možnost kampiranja.
poletje
Potrebne so predhodne rezervacije.
Cena na osebo:
• karta za lovljenje rib (celodnevna
karta 14 €, poldnevna karta 7 €)
• voden pohod 2 € (po želji)
Kontakt:
Anton Gril (Odomovo)
Tel.: 02 87 60 689
17
4.3 Jesen: Čebelice in Kuharca Tinca
Čebelarstvo je pomembna gospodarska panoga, zaradi opraševanja pa je izrednega pomena
zlasti za kmetijstvo, sadjarstvo in gojenja semen.
Matica, čebele (tudi do 80.000 v enem panju) in troti predstavljajo čebeljo družino. Čebelji
pridelki so: med (nastane iz medičine, nektarja ali mane), vosek, zadalevina (propolis), cvetni
prah (pelod ali obnožina), matični mleček in čebelji strup.
Vir: http://www.storzek.net/cebelarstvo-ma-ja/
Le kdo bi si mislil, da:
 velika čebelja družina letno potrebuje okrog 40 kg medu in nekaj kg
cvetnega prahu,
 za kilogram akacijevega medu je potrebnih 120.000 poletov, kar pomeni
obisk štirih milijonov cvetov,
 čebela leti s hitrostjo 24km/h, med vračanjem v panj pred dežjem lahko
tudi do 40km/h,
 med letom opravi s krili do 300 utripov na sekundo,
 s polno medno golšo lahko leti čebela 15 minut in opravi približno 7 km
dolgo pot,
 v 1 g voska je do 1250 voščenih lusk, ki jih pri čebelah delavkah izločajo
voskovne žleze na spodnji strani zadka,
 čebele, čmrlji in metulji so tako rekoč ustvarili cvetje. Cvetoče rastline so
se razvile šele za razvojem žuželk.
18
Nekaj o medu
MED NARAVNO ZDRAVILO
Športniki vedo, da je med takojšna hrana
za mišice. V vsakdanji prehrani ga poznajo
tudi planinci in smučarji ter vsi, ki
premagujejo
napore.
Z
medenim
napitkom, limonado z medom, se lahko
postavimo spet na noge tudi takrat, ko smo
utrujeni in nerazpoloženi. Slabokrvni
ljudje morajo uživati hrano z veliko železa.
Ob tem pa naj ne pozabijo na med, saj
pomaga pri čiščenju in nastajanju krvi.
MED ZA RAZLIČNE BOLEZNI
Med se razlikuje po geografskih značilnostih kot tudi po načinu pridobivanja.
Odkašljali se boste najlažje s smrekovim ali hojinim medom, saj vsebuje
izvlečke dreves, ki mehčajo sluz. Pravijo, da pri prehladu najbolj pomaga
lipov med in če ga boste pili z lipovim čajem, bosta skupaj pospešila potenje.
Za srčne bolnike je najprimernejši gozdni med, ti bolniki naj se izogibajo
lipovega medu. Kostanjev med ima tudi lastnost, da pospešuje odvajanje
vode, zato naj ga ne zanemarijo oboleli na sečilih, koristi tudi jetrnim
bolnikom, katerim bo najbolj pomagal, če bo vanj primešan cvetni prah.
Aromatični cvetlični in akacijev med pomirja zato ga priporočajo tako
odraslim kot otrokom.
19
Čebelar Marko Glazer
V čebelnjaku Marka Glazerja, v katerem je 60 čebeljih družin,
dobi obiskovalec ob strokovni razlagi osnovna vedenja o
čebelah in čebelarjenju. Čebelar je poznan po medu, ki se na
državnih ocenjevanjih uvršča v sam vrh. V letu 2000 je njegov
med prejel kar dve zlati medalji. Poleg različnih vrst medu je v
čebelarstvu možno poskusiti še propolis in cvetni prah za
različne priložnosti, medeno vino, medeno žganje in žganje z
medom.
Kuharica Tinca
Sem Tinca Vomer. V osnovno šolo sem prva 4 leta in seveda vrtec hodila v Lehen na Pohorju,
ostala 4 leta pa sem obiskovala Osnovno šolo Brezno Podvelka. Ker sem že od malega rada s
kuhalnico skakala okoli babice, sem se po končani osnovni šoli vpisala v srednjo šolo za
gostinstvo in turizem. Po njej sem študij nadaljevala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in
turizem Maribor, ker me gostinstvo zelo veseli in se res vidim v tem.
Lansko leto je bil tudi na televiziji najbolj gledan resničnostni šov v Sloveniji z imenom
Gostilna išče šefa. Ker so moje prijateljice vedele, kako rada kuham, so me prijavile. In čez
1000 prijavljenih se mi je uspelo prebiti med 12 in prišla sem v oddajo. Bila sem zelo vesela,
kajti to je bila izjemna kuharska in osebna izkušnja v mojem življenju.
Vesela sem, da me je Podružnična šola Lehen na Pohorju povabila k sodelovanju za njihov
turistični projekt, kjer bom z veseljem sodelovala.
Program








Sprejem v čebelnjak.
Ogled čebelnjaka.
Predstavitev pridelave
medu.
Degustacija medu.
Kratka vožnja do Brezna.
Ogled kratkega filma ter
fotografij o čebelarjih.
Peka medenega peciva s
»Kuharico Tinco«.
Pokušina pečenega peciva.
jesen
Za ogled so potrebne predhodne
rezervacije.
Cena na osebo: 5 €
Kontakt:
PŠ Lehen 02 88 79 722
20
4.4 Zima: Gremo po furavš
V starih časih so se ljudje zelo veselili kolin, saj so se ob tej priložnosti najedli mesa, ki ga v
preteklosti ni bilo vsak dan na krožniku. Praznik kolin na kmetih še danes velja za enega
izmed največjih praznikov. Na dan, ki ga določijo za zakol prašiča, se na kmetiji običajno
zbere množica ljudi. Hkrati je to dogodek, ki povezuje vso družino, saj morajo za delo
poprijeti prav vsi družinski člani. Tudi otroci so se včasih veselili kolin. Prašiča so držali za
rep,
saj
bi
sicer
po
starem
verovanju
lahko
ušel.
Četudi koline nimajo točno določenega datuma, je najprimernejši čas zanje hladna pozna
jesen ali pa zima. V hladnih dneh, se meso tudi težje pokvari.
Priprava in potek kolin
Da koline potekajo tako, kot je treba, je potrebno vse pripraviti že dan pred zakolom. Prašiča
se dan pred zakolom ne hrani, da se v njem ne nabere preveč odpadnih snovi. Na dan kolin je
treba vstati zelo zgodaj in pripraviti krop, začimbe in vse preostale pripomočke. Po usmrtitvi
prašiču najprej prerežejo vratno žilo, da iz njega izteče kri. Kri prestrežejo v veliko skledo in
jo nenehno mešajo, da se le-ta ne strdi. Nato prašiču previdno odrežejo glavo, prašiča pa za
noge obesijo na klin. Trup razkosajo po sredini in očistijo. Kožo polijejo s kropom, da lažje
odstranijo vse dlake in druge nečistoče. Zatem prašiča postopoma razkosajo. Gospodinje,
medtem ko moški delijo in razporejajo meso, perejo svinjska čreva in drobovino. Proti večeru,
ko so vsa čreva dobro očiščena in je pripravljen nadev za klobase, se začne izdelava klobas.
Po običaju dan po zakolu poteka izdelava krvavic in oddaja (ali prodaja) kolin. Pripravljene
rahlo prekajene klobase moramo skuhati, če pa visijo šest tednov v dimu, jih lahko jemo
surove.
Slovenska posebnost so znane mesne domače klobase. Naredijo jih tako, da svinjsko meso
dobro zmeljejo, solijo in poprajo, dodajo nekaj domače slanine (špeha) ter primešajo česnov
sok. Maso dobro premešajo, nadevajo v
posebno brizgalko in nato meso nabrizgajo v
čreva. Zelo znana je tudi zaseka. Zaseko
naredijo tako, da prekajeno ali svežo slanino
sesekljajo in zmeljejo. Masi dodajo česen in sol
po okusu. Maso nadevajo v posodice in
prelijejo s stopljeno mastjo. V zaseko dodajo še
suho klobaso ali drugo prekajeno meso.
Vir: www.cvetkovci.net
21
ZANIMIVOST: Kaj jemo na kolinah?
Na dan kolin gospodinje pripravijo nekaj za pod zob, da ljudje, ki pomagajo pri zakolu,
ne bi bili lačni. Med delom so na mizi vedno na voljo domača potica, keksi, vino in voda.
Po končanem delu se vsi zberejo za mizo, na katero gospodinje prinesejo sveža pražena
svinjska jetrca in pražen krompir. Ponekod iz mesa sveže zaklanega prašiča naredijo
pravo pojedino. Tako goste pogostijo s svinjsko pečenko, pečenim krompirjem in drugimi
dobrotami.
Včasih, ko so meso jedli le ob večjih praznikih, je bil vsak kos mesa namenjen za določen
dan v letu, npr. za veliko noč šunka, za pusta spodnja čeljust itd.
Kolin se vsi veselimo, saj vemo, da bomo dobro jedli, pili, se veselili in še za domov
dobili furavš.
Po vsakih kolinah dobimo za domov
Program
Vir: www.bolha.com
 Ogled kmetije.
 Ogled živali (divje
svinje, jeleni
lopatarji, domače
živali…).
 Ogled
predelovalnice
mesnin.
 Peka domačega
kruha.
 Prekljauzn.
zima
Potrebne so predhodne rezervacije.
Stroški na osebo:
5€
Kontakt:
PŠ Lehen 02 88 79 722
22
5 TRŽENJE
Med raziskovanjem za našo projektno turistično nalogo z naslovom Jejmo, pijmo in se
veselimo! smo prišli do zaključka, da so naši kraji zelo bogati z znamenitostmi, ki bi jih lahko
pokazali obiskovalcem. Imamo tudi zelo pestro kulinariko, vendar smo turistično premalo
prepoznavni in dejavni.
Učenci turističnega krožka PŠ Lehen smo zato oblikovali svoj turistični produkt in prizadevali
si bomo, da bi ta tudi zaživel. Z našimi izleti želimo tudi mi prispevati k razvoju turizma v
občini Podvelka, seveda pa se zavedamo, da je zelo pomembno kako jih tržiti. Izdelali smo
načrt za trženje naših izletov, ki so prilagojeni in namenjeni predvsem učencem drugih
osnovnih šol, seveda pa bomo veseli tudi vseh drugih obiskovalcev, ki bodo prišli v našo
občino. Slednjim bomo prilagodili naše izlete njihovim željam. Upamo, da se bodo naši izleti
dobro tržili, saj so primerni za vse starostne skupine. Učenci jih lahko izkoristijo za dneve
dejavnosti ( naravoslovni dan, športni dan, tehniški dan…) ali pa za zaključne ekskurzije,
ostali obiskovalci pa za družinske izlete, sindikalne izlete, nedeljske izlete…
Izlete smo oblikovali po letnih časih, vendar je možno prilagajanje. Sedaj imamo izdelan izlet
»S flosom po reki Dravi« za pomlad, seveda pa je ta izlet možno izvesti tudi poleti in v
jeseni. Časovno prilagajanje velja za vse naše izlete.
Potrudili se bomo, da se bodo gostje dobro počutili, da se bodo dobro najedli, napili in se z
nami poveselili.
Naš turistični produkt želimo predstaviti čim večim ljudem, zavedamo pa se, da je za uspešno
izvedbo izletov pomembna dobra organizacija. Zato smo v naše izlete vključili domačine, ki
so pripravljeni sodelovati in so zanesljivi.
V letošnjem šolskem letu bomo naš turistični proizvod, s pomočjo občine Podvelka,
predstavljali brezplačno in upamo, da bomo s tem povečali njegovo prepoznavnost ter
prepoznavnost naše občine. Prav tako nam bo občina Podvelka finančno priskočila na pomoč
pri tiskanju brošur, v katerih bomo naše izlete natančneje predstavili.
23
Zavedamo se, da je dobra promocija ključnega pomena, da bodo naši izleti zaživeli, zato se
bomo zanjo zelo potrudili. S promocijo bomo začeli na turistični tržnici v Mercatorjevem
centru v Mariboru, nadaljevali bomo na turističnem dnevu v naši občini, predvsem pa nam bo
pri promociji pomagala občina Podvelka, še posebej odbor za turizem. Za oblikovanje brošur,
plakatov ter stojnice, smo za pomoč prosili fotografski studio Foto Anka. Da bi obiskovalci
tržnice tudi okusili naše dobrote, bomo na stojnici ponudili nekatere naše tradicionalne jedi,
prav tako pa bomo za vsakega obiskovalca pripravili tudi manjše darilce, ki je vezano na naš
turistični proizvod. Učenci bomo, v sodelovanju s Kuharico Tinco, predstavili naš turistični
proizvod v obliki kratke igre v našem narečju.
Pripotujete na našo stojnico, poskusite naše dobrote in prisluhnite našemu domačemu jeziku.
Poskrbeli bomo tudi za oglaševanje naših izletov. Naš turistični proizvod bomo oglaševali na
spletni strani občine Podvelka, na informacijskih točkah po naši občini, na spletni strani naše
šole, brošure bomo poslali na ostale osnovne šole, izlete pa bomo promovirali tudi ustno med
naše vrstnike ter znance. Izdelali bomo plakate, ki jih bomo izobesili na oglasnih deskah,
letaki pa bodo v prihodnje na voljo v prostorih občine Podvelka in na naši šoli.
Zelo si želimo, da bi naši izleti prešli iz teorije v prakso, da bi se zanje odločilo čim več
obiskovalcev, ki bi bili zadovoljni z našo ponudbo ter bi se z veseljem vračali nazaj, saj vemo,
da je najboljša promocija beseda zadovoljnega gosta.
Cene izletov so navedene v turistični nalogi za vsak izlet posebej, podrobnejši obračuni
stroškov izletov pa so navedeni v prilogi (Priloga 8).
24
6 ZAKLJUČEK
Cilj naše turistično projektne naloge je bil pripraviti zanimive izlete po naši občini za vse štiri
letne čase in jih kulinarično obarvati. Pri tem smo si najbolj prizadevali, da bi pritegnili k
sodelovanju naše krajane, ki imajo doma veliko dobrot, ki jih po našem mnenju premalo
tržijo. Z načrtovanimi izleti si želimo povečati obisk turistov v občini Podvelka in s tem
prispevati k njeni večji prepoznavnosti.
Za izdelavo naše naloge smo morali zelo aktivirati naše možgane, da smo sploh prišli do
okvirne ideje. Informacije smo iskali na svetovnem spletu, v knjigah, brošurah, pogovarjali
smo se s krajani, naredili smo anketo, izvedli intervju, k sodelovanju pa smo povabili tudi
Kuharico Tinco in z njo oblikovali inovativen recept za našo sladico, ki smo jo poimenovali
Lehnške kroglice, naučila pa nas je narediti tudi osvežilni metin sok.
Skozi to nalogo smo si pridobili veliko novega znanja. Zanimivo nam je bilo sodelovati in se
pogovarjati z go. Slavico Pečovnik Urh, nekaj težav nam je povzročala anketa, tako sestava
kot obdelava podatkov, vendar smo s strpnostjo in sodelovanjem nalogo pripeljali do konca.
Presenečeni smo bili, da so vsi, ki smo jih povabili k sodelovanju, bili pripravljeni pomagati
in nas ni nihče zavrnil.
Veseli smo, da smo podrobneje raziskali našo občino, sodelovali z našimi krajani in vse to
strnili v naš turistični proizvod, ki smo ga kulinarično obarvali.
Želimo si, da bi naš turistični proizvod zaživel in bi s tem tudi mi pripomogli k razvoju
turizma v naši občini.
Upamo, da smo vas navdušili za obisk naše občine, saj bi z veseljem z vami delili naše lepote
in dobrote. Potrudili se bomo, da se boste na naših izletih dobro okrepčali, dobro počutili ter
se radi ponovno vrnili.
25
7 VIRI IN LITERATURA
1. Lebar, Z. idr. (2001). Turistični katalog Občine Podvelka. Koroška tiskarna Slovenj
Gradec d.o.o.
2. Radovanovič, S. (2004). Podravje. Kapital Maribor.
3. www.podvelka.si
4. http://www.storzek.net/cebelarstvo-ma-ja/
5. http://www.splavarjenje.com/
6. http://www.flosar.com/
7. http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/koline-so-bile-vcasih-praznik/298130
8. http://okusno.je/clanek/domace/koline.html
9. http://www.kapla.si/web/
10. http://www.genspot.com/blog-12454/kapla-na-kozjaku-odomovo-jezero.aspx
Opomba: Viri fotografij so navedeni v nalogi pod fotografijami.
26

OŠ Brezno Podvelka, PŠ Lehen, Jejmo, pijmo in se veselimo

Transcription

Similar documents

Letopis vrtca Podvelka - osnovna šola brezno

Publikacija

ZAPISNIK 2. redne seje VS BREZNO

R A Z G L A S - Slovenka.net

Občinsko glasilo FLOSAR 2015

Jamski objekti v Grgarju Lanko Marušič (Kolonov) Grgar leži v

ZAPISNIK 2. redne seje OS

Razpisane teme - geodetski tehnik

Projektno delo pri kemiji

Mularija

Vodnik - Občina Ribnica na Pohorju

Intervju s predsednikom KS Šmarje

Doplačila : - GRC Zapolje