Razumevanje označb na živilih - Ministrstvo za kmetijstvo

Comments

Transcription

Razumevanje označb na živilih - Ministrstvo za kmetijstvo
R A Z U M E VA N J E
OZNAČB NA ŽIVILIH
oznaËbe na æivilih
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
RAZUMEVANJE OZNAČB NA ŽIVILIH
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Izdalo:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58, Ljubljana
Telefon: 01 478 90 00
Telefax: 01 478 90 55
zanj: Marija LUKAČIČ, ministrica
Gradivo so pripravili delavci Sektorja za varnost in kakovost hrane in
krme, Direktorat za varno hrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje
Uredila: Alenka Poljanšek
Lektorirala: Neža Perko
Oblikovanje, priprava in tisk: Birografika BORI d.o.o.
Naklada: 5.000 izvodov
Leto izdaje: 2006
2
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
658.62:003.29
663/664:003.29
RAZUMEVANJE označb na živilih / [uredila Alenka Poljanšek]. Ljubljana : Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2006
ISBN 961-6299-78-6
1. Poljanšek, Alenka
227904768
RAZUMEVANJE OZNAČB NA ŽIVILIH
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
oznaËbe
na æivilih
3
V prodaji je na razpolago cela vrsta raznovrstnih prehrambnih izdelkov. Izbiro izdelkov
potrošnikom omogočajo označbe na živilu.
Vsako živilo, ki je vnaprej pakirano v embalažo, se imenuje predpakirano živilo in mora
biti ustrezno označeno. Označba na živilu
vsebuje informacije, ki so namenjene potrošnikom. Informacije na označbi morajo biti
točne, nedvoumne, dobro vidne in ne smejo
biti zavajajoče. Način označevanja živil je
predpisan v različnih zakonih in podzakonskih aktih, nadzorujejo pa ga državni organi.
Namen te brošure je olajšati razumevanje
mnogih označb, ki se pojavljajo na živilu.
obvezni podatki
OBVEZNI PODATKI NA OZNAČBI
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Ime izdelka
4
Ime izdelka je osnovna informacija, ki potrošniku pove, kakšen izdelek kupuje. Ime, pod katerim se izdelek prodaja oziroma trži, je lahko
določeno s predpisi (npr. sadni sok, sadni nektar, maslo, hrenovka
itd.). Če ime izdelka ni predpisano, je dovoljeno uporabiti ime, ki je v
Sloveniji običajno, lahko pa se uporabi tudi opisno ime, ki potrošnika
ne sme zavajati ali zmesti.
V primeru, ko je živilo obdelano po posebnem tehnološkem postopku ali pa je v fizikalnem stanju, ki
bi lahko bilo zavajajoče, mora biti ob imenu izdelka
dodana tudi ta informacija (npr. v prahu, zgoščeno,
pasterizirano, ohlajeno itd.).
Uporabljajo se lahko tudi blagovne znamke ali domišljijska imena, vendar le pod pogojem, da so
poleg imena živila. Ta imena ne morejo in ne smejo
nadomestiti imena živila.
opis tehnološkega postopka
opisno ime
opis fizikalnega stanja
ime izdelka
domišljijsko ime
Seznam sestavin
Seznam sestavin živila je bistveni element pri označbi živila. Na njem
morajo biti vse sestavine, ki so prisotne v končnem živilu. Za sestavino štejejo tudi aditivi in dodana voda. Sestavine izdelka morajo biti
napisane v padajočem vrstnem redu glede na količino, ki jo vsebuje
izdelek. Na prvem mestu je sestavina, katere je v živilu največ.
Če je sestavina vključena v ime izdelka
(npr. sadni jogurt, jetrna pašteta itd.) ali
s sliko prikazana na embalaži, je obvezna
tudi navedba količine te sestavine. Odstotek take sestavine je lahko naveden v
imenu izdelka ali pa v seznamu sestavin.
Pri aditivih je obvezna navedba kategorije,
v katero aditiv spada, in navedba specifičnega imena ali E-številka (npr. konzervans
natrijev benzoat ali konzervans E 211).
navedba količine
sestavine, ki je omenjena
v imenu izdelka
Skupine E-številk:
E 100-181: umetna barvila,
E 200-290: konzervansi,
E 296-385: antioksidanti in sredstva za uravnavanje kislosti,
E 400-495: zgoščevalci, emulgatorji in stabilizatorji,
E 500-585: sredstva proti zgoščevanju in zlepljanju,
E 620-640: umetne arome oz. umetni ojačevalci vonjav,
E 900-1520: umetna sladila, loščila in glazure.
E-številka
specifično ime aditiva
sestavine, ki lahko
povzročijo alergijo
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Sestavine, ki lahko povzročijo alergijo, morajo biti navedene v seznamu sestavin ali pa v imenu izdelka. Takšne sestavine so: žita, ki vsebujejo gluten (tj. pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut ali njihove
križane vrste), raki, jajca, ribe, arašidi (kikiriki), soja, mleko in mlečni
proizvodi (ki vsebujejo laktozo), lupinasto
sadje (oreščki), listna zelena, gorčično
seme, sezamovo seme, žveplov dioksid in
sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali
10 mg/l, izraženi kot SO2.
5
Živila, ki vsebujejo sladilo, morajo biti dodatno označena z navedbo
»s sladilom«. Živilo, ki vsebuje sladilo aspartam, mora biti dodatno
označeno z navedbo »vsebuje vir fenilalanina«.
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
NASVET:
6
Pozorno preberite seznam sestavin, ker lahko na
tak način med seboj primerjate podobne izdelke ter
se seznanite s sestavo živila, kar je zelo pomembno
v primeru občutljivosti na določeno vrsto živila.
Neto količina
Neto količina je količina izdelka v času pakiranja. Označena mora biti
v enotah mednarodnega merskega sistema: za tekoča živila z volumnom (l, ml), za ostala živila z maso (kg, g).
Če se trdno živilo nahaja v tekočem mediju (voda, slanica, kis, raztopina sladkorjev itd.) mora biti označena tudi neto količina trdnega živila,
ki se označi kot neto plod.
Za živila, ki se običajno prodajajo po kosih (jajca itd.) in se jih zlahka
prešteje z zunanje strani ali pa je število kosov navedeno na označbi,
navedba neto količine ni obvezna.
Navedba količine ni potrebna pri izdelkih, katerih masa je manjša od
5 g ali 5 ml, razen za začimbe in zelišča.
Označba »e«, ki se nahaja ob navedbi neto količine, predstavlja zagotovilo proizvajalca za navedeno neto količino. Sistem polnjenja
proizvodov, označenih s črko e, je meroslovno kontroliran s strani proizvajalcev in nadzorovan s strani državnih kontrolnih inštitucij.
označba »e«
Primeri označb neto količine
Rok uporabnosti
Z navedbo »uporabno najmanj do
…« so označena živila, ki niso mikrobiološko pokvarljiva. Ta označba pomeni datum, do katerega živilo ohrani svoje značilne lastnosti,
kadar je primerno shranjeno.
Z navedbo »porabiti do« so označena živila, ki so mikrobiološko
hitro pokvarljiva (na primer: pasterizirano mleko, skuta, jogurt …). Tej
navedbi morajo slediti podatki o
pogojih shranjevanja živila.
Besedam v navednicah sledi datum ali podatek, kje na embalaži je
datum naveden.
Primeri označb roka uporabnosti
Datum je sestavljen iz dneva, meseca in leta v tem zaporedju. Na
izdelkih z rokom uporabnosti do
treh mesecev je dovolj navedba
dneva in meseca. Na izdelkih z
rokom uporabnosti od treh do 18
mesecev zadostuje navedba meseca in leta. Na izdelkih z rokom
uporabnosti več kot 18 mesecev
pa zadostuje samo navedba leta.
Navedba roka uporabnosti ni obvezna za živila, kot so sveže sadje in
zelenjava, pijače, katerih prostorninska vsebnost alkohola je 10 % in
več, vrste peciva, ki se običajno zaužijejo v 24 urah po izdelavi, kis,
jedilna sol, sladkor, žvečilni gumi itd.
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Vsako predpakirano živilo mora
imeti rok uporabnosti jasno in
vidno označen. Rok uporabnosti
pomeni rok, do katerega je živilo
lahko v prodaji.
7
Ime in naslov proizvajalca
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Na embalaži morata biti navedena ime in naslov ali firma in sedež
proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov oziroma sedež v Evropski Skupnosti. Za živila, uvožena iz držav,
ki niso članice Evropske Skupnosti, je treba navesti državo, v kateri je
bilo živilo proizvedeno.
8
ime in naslov ali firma in sedež
proizvajalca
ime in naslov prodajalca
V primeru, ko podjetje proizvaja živilo pod trgovsko blagovno znamko,
se lahko navede le ime in naslov lastnika trgovske blagovne znamke
(npr. Mercator, Spar itd.).
Označevanje gensko spremenjenih organizmov
Če živilo vsebuje gensko spremenjen organizem, je iz njega sestavljen ali proizveden v deležu več kot 0,9 odstotka posamičnega živila
ali živila iz ene sestavine, mora biti na etiketi vidno zapisano “Ta proizvod vsebuje gensko spremenjene organizme” ali “Ta proizvod vsebuje
gensko spremenjeni [ime organizma(-ov)]”.
Serija oziroma lot
Serija oziroma lot je obvezna v primeru, kadar
ni naveden rok uporabnosti izdelka z dnevom in
mesecem. Za serijo (lot) se šteje enota živila v
prometu, ki je predelano, izdelano ali pakirano
pod enakimi pogoji. Omogoča identifikacijo serije nekega živila.
Država porekla
Navedba države porekla je obvezna
v primeru, če bi bil lahko potrošnik
brez tega podatka zaveden.
Pogoji shranjevanja
Pogoji shranjevanja
Navodila za uporabo
Navodilo za uporabo živila se mora
navesti v primeru, da potrošnik brez
tega podatka ne bi mogel pravilno
uporabiti živila.
Vsebnost alkohola
Vsebnost alkohola se označi, kadar je prostorninska vsebnost alkohola v pijači oziroma živilu več kot 1,2 %.
Kontrolirana atmosfera
Navedba »pakirano v kontrolirani atmosferi« je obvezna, kadar je rok uporabnosti živila podaljšan s
pomočjo uporabe plinov za pakiranje.
Ionizirajoče sevanje
Vsako živilo, ki je bilo obdelano z ionizirajočim sevanjem, mora biti ustrezno označeno.
Razred ali kategorija
Razred ali kategorija se navede, kadar se živilo razvršča v razrede ali kategorije.
kategorija
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Pogoje shranjevanja je potrebno navesti v primeru, če so bistveni za
uporabnost, varnost oziroma senzoriko živila.
9
Informacije o hranilni vrednosti
Označevanje hranilne vrednosti živila je obvezno, kadar se proizvajalec pri predstavitvi ali oglaševanju živila z izjavo o hranilni vrednosti
živila sklicuje na posebno hranilno lastnost živila.
Podatki o hranilni vrednosti morajo biti navedeni na 100 g ali 100 ml
živila.
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Energijska vrednost je izražena v kilo joulih (kJ) in kilokalorijah (kcal).
10
Izvor energije so predvsem beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati,
ki so navadno izraženi v gramih.
• 1g beljakovin = 17 kJ (4 kcal)
• 1 g ogljikovih hidratov = 17 kJ
(4 kcal)
• 1 g maščob = 37 kJ (9 kcal)
Osnovne informacije
o hranilni vrednosti
Poleg teh osnovnih informacij so
lahko na embalaži navedene tudi
druge snovi, ki jih živilo vsebuje:
• sladkorji (saharoza, glukoza
fruktoza itd.);
• polioli – alkoholni sladkorji, ki
imajo nižjo energijsko vrednost od navadnih sladkorjev
in se lahko uporabljajo za njihovo nadomeščanje (ksilitol,
manitol, sorbitol itd.);
• vlaknine – rastlinska vlakna,
ki so neprebavljiva;
• maščobne kisline - sestavni
del maščob: nasičene maščobne kisline, nenasičene
maščobne kisline;
• holesterol;
• vitamini in minerali.
Živila za posebne prehranske namene
Živila za posebne prehranske namene so živila, ki se zaradi posebne
sestave ali načina predelave bistveno razlikujejo od običajnih živil, ki
ustrezajo označenim prehranskim namenom in se dajejo v promet
tako, da je njihova ustreznost posebej označena. Namenjena so osebam z motnjami v prebavi in presnovi (diabetiki, ljudje z visokim pritiskom, ljudje s previsoko telesno težo itd.), za ljudi
z določenimi fizičnimi posebnostmi (starostniki,
športniki itd.) ter za dojenčke in male otroke.
Primeri označb na živilih za posebne prehranske namene
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Primeri navedbe
informacij
o hranilni vrednosti
11
drugi podatki
DRUGI PODATKI NA OZNAČBI
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Blagovna znamka in oznaka za izdelke posebnega značaja
Blagovna znamka je namenjena prepoznavanju in razlikovanju izdelkov ali storitev enega ali več konkurenčnih proizvajalcev. Znamka je
zaznaven grafični prikaz, ki služi za razlikovanje izdelkov ali uslug fizični ali pravni osebi. Lahko je individualna ali kolektivna. Individualno
znamko uporablja navadno samo en proizvajalec, medtem ko kolektivno znamko uporablja več proizvajalcev, ki se morajo dogovoriti za
režim in način uporabljanja.
Oznake za izdelke posebnega značaja so namenjene prepoznavnosti
izdelkov, izdelanih po posebej določenih postopkih oziroma načinih
pridelave ali predelave. Lahko jih dobi vsak, ki izpolnjuje predpisane
zahteve za posamezno oznako.
12
Različne blagovne znamke
Črtna koda
Črtna koda je sistem za identificiranje izdelka.
Sestavljena je iz vertikalnih črnih črt, ki predstavljajo 13 številk in omogočajo optično branje.
• Prvi dve številki predstavljata državo, v kateri je bil izdelek narejen oziroma kodiran.
• Naslednjih 5 številk so šifre proizvajalca ali
distributerja v tisti državi.
• Naslednjih 5 številk so šifre za identifikacijo
izdelka.
• Zadnja številka je ključ za kontrolo.
Druge navedbe
• »nizka energijska vrednost«, ko živilo ne vsebuje več kot 170 kJ
(40 kcal)/100 g in manj kot 80 kJ (20 kcal)/100 ml živila;
• »zmanjšana energijska vrednost«, ko je energijska vrednost
zmanjšana za vsaj 30 % glede na osnovni izdelek;
• »brez energijske vrednosti«, ko živilo ne vsebuje več kot 17 kJ (4
kcal)/100 g živila;
• »nizka vsebnost maščobe«, ko živilo ne vsebuje več kot 3 g
maščobe/100 g oziroma 1,5 g maščobe/100 ml živila;
• »brez maščobe«, ko živilo ne vsebuje več kot 0,5 g maščobe/100
g oziroma na 100 ml živila;
• »nizka vsebnost nasičenih maščobnih kislin«,
«, ko živilo ne vsebuje več kot 1,5 g nasičenih maščobnih kislin/100 g ali ne več kot
0,75 g/100 ml živila.
• »brez sladkorja«, ko živilo ne vsebuje več kot 0,5 g
sladkorjev/100 g oziroma na
100 ml živila;
• »brez dodanega sladkorja«, ko
živilu niso dodani mono- oziroma
disaharidi oziroma druga živila, ki
»brez
se uporabljajo kot sladila;
sladkorja«
»brez dodanega sladkorja«
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Navedbe, ki dajejo specifične informacije o živilih, namenjenih za posebne prehranske namene, v EU še niso točno določene. Pripravlja
se nova Uredba, ki bo to področje uredila. Zato bomo omenili samo
nekatere navedbe, ki se bodo lahko uporabljale:
13
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
oznaka »lahko«
• »lahko/malo«, ko živilo izpolnjuje
iste pogoje kot za navedbo »zmanjšana vsebnost«, označba mora vsebovati tudi lastnost (značilnost),
zaradi katere je živilo lahko;
• »brez nasičenih maščobnih kislin«, ko živilo ne vsebuje več kot 0,1
g nasičenih maščobnih kislin/100
g ali oziroma na 100 ml živila;
• nizka vsebnost sladkorja, ko živilo
ne vsebuje več kot 5 g sladkorjev/
100 g oziroma na 100 ml živila.
nekaj priporo~il
14
NEKAJ PRIPOROČIL
• preberite seznam sestavin na embalaži;
• preverite rok uporabnosti;
• preberite navodila za uporabo, pripravo
in skladiščenje.
To gradivo je zgolj informativne narave glede katerega Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Primeri, ki jih gradivo vsebuje, so navedeni samo za ponazoritev.
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
Opomba
15
R A Z U M E VA N J E O Z N A Č B N A Ž I V I L I H
16
Izdaja: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za varno hrano, Dunajska 58,
Ljubljana • telefon: 01 478 91 26, telefaks: 01 478 90 55 • Zastopa: Marija Lukačič, ministrica
Uredil: Direktorat za varno hrano • Oblikovanje, priprava in tisk: Birografika Bori d.o.o.,
Ljubljana • Naklada: 5.000 izvodov • Ljubljana, 2006