elektronsko bančništvo na primeru rešitev halcom

Transcription

elektronsko bančništvo na primeru rešitev halcom
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA
MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU
REŠITEV HALCOM
Študentka: Sonja Kolar
Naslov: Lokarje 13a, 3230 Šentjur
Številka indeksa: 81585427
Redni študij
Program: visokošolski strokovni
Študijska smer: Finance in bančništvo
Mentor: dr. Samo Bobek
Šentjur, oktober, 2006
PREDGOVOR
V današnjem času se banke in druge finančne institucije soočajo z velikimi razvojnimi izzivi.
Konkurenca na področju bančništva je vsak dan močnejša in vse bolj razširjena, kar sili banke
v iskanje novih rešitev in možnosti za pridobitev dodatnih konkurenčnih prednosti. S tem si
pridobijo možnost razširitve obstoječega trga.
Sodoben način življenja narekuje ekonomičnost in udobnost. To ponuja elektronsko
bančništvo, predvsem pa spletno bančništvo z precej nižjimi stroški in opravljanjem storitev
kar od doma. Banke se tako približajo svojim komitentom in jim omogočijo preglednost,
udobnost in prihranek časa.
Elektronsko poslovanje je banki ponudilo nove načine in poti komuniciranja in možnost
uvajanja novosti. Danes banka brez podpore elektronskega bančništva in predvsem spletnega
bančništva ne bi mogla preživeti. Banka bi počasi začela izgubljati komitente, klasično
poslovanje bi predstavljalo velike stroške, ki jih ne bi mogla minimizirati in tako bi izgubila
konkurenčno prednost.
Pogoj za uspeh je pripravljenost na hitro in konstantno prilagajanje spremembam na trgu,
izkoriščanje novih priložnosti in prisluhniti željam komitentov.
Uporaba Interneta čedalje bolj narašča ter dopolnjuje, na nekaterih področjih pa celo
izpodriva stare tržne poti. Razvoj novih tehnologij posledično povzroča tudi spremembe v
načinih zagotavljanja storitev odjemalcem. Tudi banke kot storitvene institucije so s svojo
ponudbo finančnih storitev soočene z dejstvom, da je uporaba Interneta kot nove tržne poti
neizogibna. Banke morajo preusmerjati del svojega poslovanja na novo tržno pot, še pred tem
pa dodobra preučiti, kaj je tisto, kar bodo ponudile svojim uporabnikom preko spleta, in
predvsem, na kakšen način jim bodo ponudile te storitve. Tu jim je v veliko pomoč podjetje
Halcom, ki bankam ponuja družino programskih izdelkov Hal E-Bank, ki predstavljajo
celovite in učinkovite rešitve za področje elektronskega bančništva.
Pri spletni ponudbi morajo banke upoštevati specifične značilnosti storitev, saj storitve v
primerjavi z izdelkom ni mogoče fizično prikazati, morajo banke poiskati načine da prikažejo
svoje storitve kot čimbolj atraktivne. Predvsem pa morajo biti usmerjene k temu, da
uporabnikom ponujajo tisto kar si želijo.
2
KAZALO
1. UVOD .................................................................................................................................... 4
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA .................................................... 4
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE ..................................................................... 4
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE .......................................................... 5
1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKAVE ........................................................................ 5
2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE ........................................................................................ 6
2.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ................................................. 6
2.2 KRATKA ZGODOVINA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA................................... 7
2.3 UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ........................................................ 8
2.4 ELEKTRONSKO POSLOVANJE IN ZAKONODAJA................................................ 12
2.5 PREDNOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA .................................................... 15
3. ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ...................................................................................... 16
3.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ............................................... 16
3.2 STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ....................................................... 17
3.2.1 SAMOPOSTREŽNO BANČNIŠTVO..................................................................... 18
3.2.1.1 Bančni avtomati.................................................................................................. 18
3.2.1.2 Samopostrežni kioski ......................................................................................... 21
3.2.2 Telefonsko bančništvo.............................................................................................. 21
3.2.3 Mobilno bančništvo .................................................................................................. 23
3.2.4 Plačilne kartice ........................................................................................................ 24
3.2.5 Spletno bančništvo.................................................................................................... 27
3.3 Storitve naših bank na daljavo ........................................................................................ 30
3.4 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva............................................................... 32
3.5 Varnost v elektronskem bančništvu ............................................................................... 33
4. REŠITVE PODJETJA HALCOM NA PODROČJU ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
.................................................................................................................................................. 37
4.1 Predstavitev podjetja Halcom ......................................................................................... 37
4.2 Sistem za poslovanje e-banke Hal E-Bank .................................................................... 38
4.3 Elektronsko shranjevanje dokumentov Hal E-Archive................................................... 41
4.4 Elektronski obrazci Hal E-Forms.................................................................................... 45
4.5 Spremljanje likvidnosti bank .......................................................................................... 46
4.6 Pametna kartica ENA ZA VSE....................................................................................... 47
5. SKLEP.................................................................................................................................. 48
6. POVZETEK ......................................................................................................................... 50
7. SUMMARY ......................................................................................................................... 51
8. SEZNAM LITERATURE IN VIROV................................................................................. 52
9. SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC............................................................................... 55
3
1. UVOD
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA
Danes skoraj ni več podjetja, ki ne bi imelo elektronske povezave s svojo banko. Spremembe
v poslovnem svetu so prisilile banke, da pregledajo svojo spletno ponudbo in jo ustrezno
nadgradijo. V zadnjih nekaj letih se v bankah dogaja revolucija, saj je internetna ponudba
prinesla izredne prihranke stroškov, uvedla nove tehnike za pridobivanje novih strank in
odlična orodja za izboljšanje odnosov s strankami. Tako imajo praktično vse banke uvedene
internetne rešitve, ki podpirajo elektronsko bančništvo.
Z uvedbo elektronskega bančništva se v bankah zmanjša pritisk na bančna okenca. Čakalne
vrste v banki so obremenjujoče tako za bančne uslužbence, kot tudi za komitente banke, z
elektronskim bančništvom pa jih banka postopoma krajša. Tako jim ostane več časa da se
posvetijo strankam, se jim predstavijo in ponudijo nove bančne storitve.
Banke z elektronskim bančništvom komitentom ponudijo hitro, varno in cenovno ugodno
rešitev, 24 urna dostopnost do storitev banke dnevno, vse dni v letu in vzpostaviti
infrastrukturo, ki omogoča hitro podporo novih storitev. Prednost banke, ki ponuja
elektronsko poslovanje s svojimi komitenti je visok nivo storitev, ki ga nudijo distribucijski
kanali ter integracija v obstoječi sistem banke.
Informacijska tehnologija, telekomunikacije, zaščita podatkov, arhiviranje dokumentov v
banki, vse to so storitve, ki jih za banke podpira podjetje Halcom.
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
Vse več bank se močno nagiba k elektronskemu bančništvu, ki naj bi sčasoma prevzelo
izvajanje transakcij. Na ta način je elektronsko bančništvo postalo najhitreje rastoči in
razvijajoči se segment v bančništvu.
Namen diplomskega dela je predstaviti rešitve, ki jih za potrebe elektronskega bančništva
ponuja podjetje Halcom.
Cilj diplomskega dela je spoznati elektronsko bančništvo in rešitve na tem področju. Da bo
podoba teme diplomskega dela čimbolj celovita, smo jo razdelili na tri sklope. V nalogi bomo
najprej predstavili elektronsko poslovanje, njegovo uvedbo in vrste, ter na kratko nekaj o
zgodovini. Prav tako si bomo pogledali zakonsko podlago elektronskega poslovanja. V nalogi
si bomo podrobneje pogledali elektronsko bančništvo, ki sledi v drugem sklopu. Pregledali
bomo storitve, ki se pojavijo na tem področju od samopostrežnih avtomatov, plačilnih kartic,
telefonskega in mobilnega bančništva ter do spletnega bančništva, ki mu bomo namenili več
pozornosti. V nadaljevanju bomo več prostora namenili prednostim in slabostim, ki jih ta
oblika bančništva prinaša. Ustavili se bomo pri vedno bolj pomembni varnosti v elektronskem
bančništvu, opozorili bomo na kaj moramo biti sami pozorni in kako nam pri varovanju
pomaga banka. Zadnji del bomo posvetili osrednji temi naloge, to je rešitvam, ki jih ponuja
podjetje Halcom. Podjetje bomo najprej predstavili, nato pa bomo raziskali posamezne rešitve
k elektronskemu bančništvu.
4
Trdimo, da elektronsko bančništvo pomeni prihranek dragocenega časa, je enostavne uporabe
in hkrati prinaša posodobitev bančnega poslovanja. Na ta način se z uvajanjem novih
tehnologij odpirajo nove tržne poti, preko katerih se lahko stranka poveže z banko. V
današnjem času banka brez podpore elektronskega bančništva ne bi mogla več preživeti.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE
Ponudba elektronskega bančništva se je v zadnjih nekaj letih zelo razširila in dopolnila z
novostmi. Uporaba storitev kot so spletno bančništvo, mobilno bančništvo, pametne kartice,
ter podpornih storitve banki kot je arhiviranje elektronskih obrazcev, je relativno nizka. Zato
lahko predpostavljamo porast uporabnikov novih tehnologij elektronskega bančništva, ki jih
bodo v koristnost uporabe prepričale hitrost, kakovost, varnost, nenehna dostopnost in
ugodnejša storitev.
V diplomskem delu smo se osredotočili na nove tehnologije elektronskega bančništva, ki jih
podpira podjetje Halcom. Pri pridobivanju gradiva smo bili omejeni z literaturo, ki jo v
knjigah primanjkuje. Zato smo definicije posameznih storitev elektronskega bančništva,
varnosti, rešitev na tem področju črpali iz Interneta in strokovnih revij. Omejeni smo bili prav
tako glede določenih podatkov, ki se nanašajo na rešitve podjetja Halcom in so poslovna
skrivnost.
1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKAVE
V diplomskem delu smo uporabili poslovno raziskavo problema. Raziskali smo storitve
elektronskega bančništva in rešitve, ki jih na tem področju ponuja podjetje Halcom.
Pri nastajanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivni pristop. Omenjeni pristop se
nanaša na opis strukture elektronskega bančništva in definiranje pojmov, kot so npr.:
elektronsko bančništvo, bančni avtomati, spletno bančništvo…
Metodo klasifikacije smo uporabili pri navajanju storitev elektronskega bančništva.
Elektronsko bančništvo ponuja širok izbor storitev in rešitev, ki smo jih definirali na podlagi
razpoložljivega gradiva.
Pri povzemanju ugotovitev in rezultatov drugih avtorjev iz strokovnih revij in knjig smo
uporabili metodo kompilacije.
Storitve elektronskega bančništva prinašajo veliko prednosti, pa vendar na drugi strani tudi
slabosti. Z komparativno metodo smo primerjali določene storitve elektronskih bank nasproti
klasičnemu poslovanju.
5
2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE
2.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA
Pojem elektronskega poslovanja izhaja iz angleškega izraza »electronic commerce« (EC), ki
je nastal v trgovini in industriji oz. se je v začetku nanašal na vsa gospodarska področja.
(Toplišek 1998, 4)
Pojem elektronsko poslovanje, ki izhaja iz angleškega izraza electronic commerce, pa danes
zamenjuje izraz ebusiness, ker bolj pravilno odseva vsebino. Elektronsko poslovanje obsega
veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov in delovanje spletne trgovine,
obsega namreč vse kar delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških
aplikacij in računalniških omrežij.
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu definira elektronsko poslovanje
kot poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske
tehnologije. Gre za kumulativen pogoj, saj je za elektronsko poslovanje potrebna tako
uporaba informacijske kot komunikacijske tehnologije in gre za preplet dveh množic, kjer ena
temelji na procesiranju informacij, druga pa na njihovem prenosu. Danes, ko so te tehnologije
združene, jih poimenujemo informacijsko-komunikacijske tehnologije. (Pavliha, Jerman
Blažič 2002, 24)
Elektronsko poslovanje je postalo eno od najučinkovitejših orodij, da si podjetje pridobi
konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji. Elektronsko poslovanje je pripomoglo k
raziskavi novih trgov, razvijanju stikov s strankami, komuniciranju s poslovnimi partnerji in
nenazadnje k boljšemu in uspešnejšemu poslovanju.(e-Everything 2001, 260)
Termin elektronsko poslovanje je v ZEPEP uporabljen kot prevod dveh angleških izrazov
»electronic business« in »electronoc commerce« . Termin »electronic business« naj bi se
uporabljal v najširšem smislu, ko gre za vsakršno ravnanje subjektov v informacijskem
okolju, tudi državni organi, sodišča, neprofitne organizacije. Pri izrazu »electronic
commerce« pa gre za ožje usmerjeno poslovanje, ki se ga lahko prevaja tudi elektronsko
trgovanje. (Pavliha, Jerman Blažič 2002, 24)
V Beli knjigi o elektronskem poslovanju v majhnih in srednjih podjetji (White book,
European Commision, 1997) naletimo na eno najširših opredelitev: EP je proces poslovnih
aktivnosti, kjer se uporabljajo elektronske tehnologije, metodologije in postopki, pa tudi na
eno najožjih: EP je poslovni odnos, kjer partnerja uporabljata računalnike in omrežja, pri
izvedbi prodaje ali nakupa storitve ali blaga.(www.ris.si)
Pomembni elementi teh dejavnosti so:
-
način dela: gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi odprtih omrežij, kot je
Internet;
vsebina poslovanja: plačevanje, prodaja blaga in storitev, bančne transakcije, prodaja
informacij, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja in medosebnega
komuniciranja, podpora porazdeljenemu poslovnemu organizacijskemu sistemu
organizacij, nakupovanje v spletnih trgovinah, opravljanje dela na daljavo, nudenje
6
-
pomoči na daljavo, izvajanje pouka na daljavo, storitve državne uprave na daljavo in
podobno;
udeleženci poslovanja: posamezniki (podjetniki, raziskovalci, managerji. Občani, kulturni
delavci, študenti, učitelji, dijaki, upravni delavci), podjetja, bolnišnice, muzeji, galerije,
univerze, izobraževalne ustanove in državne ustanove.. Gre za poslovanje znotraj
posameznih skupin in za poslovanje med skupinami. V zadnjem času je vse več
poslovanja med posamezniki ter med posamezniki in podjetji in pa že dolgo prisotno v
poslovnem svetu, poslovanje med podjetji.
Preprosto povedano elektronsko poslovanje pomeni »poslovati elektronsko«, takšno
poslovanje pa je pomembno predvsem na štirih področjih:
-
povezovanju med potrošniki in organizacijami
notranjem poslovanju organizacije
poslovanju med organizacijami
poslovanju državne administracije med seboj in z občani (Jerman Blažič 2001, 11-13)
Če obravnavamo vprašanja, ki se tičejo le določenih vrst elektronskega poslovanja, je bolje
uporabiti izraze, ki takšno poslovanje označujejo bolj funkcionalno, kot na primer:
-
elektronsko bančništvo
elektronsko trgovanje
elektronsko plačevanje
elektronski finančni prenosi
delo na daljavo
elektronsko založništvo
elektronska arbitraža
elektronska ponudbe
elektronske vloge
elektronsko zavarovalništvo
elektronsko naročanje
»nematerializirano« poslovanje z vrednostnimi papirji
elektronsko borzno poslovanje
elektronska prodaja
notranje elektronsko poslovanje
poprodajne dejavnosti (Toplišek 1998,5)
2.2 KRATKA ZGODOVINA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA
Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in Interneta,
združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardom za
računalniško izmenjavo podatkov, katerega začetki segajo v leto 1968. V sedemdesetih se je
s pojavom elektronskih finančnih poti med bankami prek varnih zasebnih omrežij spremenil
način poslovanja na finančnem trgu. V osemdesetih se elektronsko poslovanje razširi v okviru
podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske
pošte, ter se tako poveča avtomatizacija pisarniškega poslovanja. Sredi osemdesetih sledi
pojav elektronskih konferenc, kot nova oblika družbene interakcije, ter prenosi znanja.
Devetdeseta leta so z razvojem in razširjenostjo Interneta ter pojavom svetovnega spleta na
Internetu prinesla preobrat, ki je sprožil razvoj elektronskega poslovanja, ki smo mu priča
danes. Elektronsko poslovanje je dobilo nove razsežnosti, nove tehnologije in aplikacije so
7
zagotovile prijaznost do uporabnika in enostavnejšo uporabo. Svetovni splet je poslovanje
pocenil in tako zagotovil ekonomijo obsega ter omogočil raznovrstne poslovne aktivnosti.
Dostopen je tako organizacijam kot fizičnim osebam. Vsako majhno podjetje tako stopi prek
Interneta na več milijonski trg z minimalnimi potrebnimi investicijami v informacijsko
infrastrukturo. (Jerman Blažič 2001, 13-15)
Vrste elektronskega poslovanja1
Glede na interakcije subjektov v elektronskem poslovanju so se v literaturi in na samem
področju oblikovale tri glavne vrste poslovanja:
1. podjetje - podjetje ali B2B (Business to business)
Elektronsko poslovanje med podjetji (B2B) predstavlja največji del elektronskega poslovanja.
Zajema vse, od vzpostavljene povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji ter
elektronskega bančništva do sodelovanja na skupnih projektih.
2. podjetje - potrošnik aliB2C (Business to consumer)
Elektronsko poslovanje s končnimi porabniki (B2C) zajema veliko vedno novih področij, ki
večinoma temeljijo na poslovanju z uporabo Internetnih spletnih strani. Te potrošniku
omogočajo opravljanje raznovrstnih opravil prek domačega računalnika, od bančništva in
nakupovanja do izobraževanja in dela.
3. javna in državna uprava – javnost in ljudstvo (podjetja, posamezniki)
Pri poslovanju z državno upravo ločimo njeno poslovanje s podjetji (registiranje vozil,
pobiranje davčne napovedi, javne nabave) in poslovanje s prebivalci. Poslovanje s prebivalci
je zahtevnejše področje, saj zahteva lokalni dostop do teh storitev vseh državljanov in članov
skupnosti.
2.3 UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA2
Elektronsko poslovanje je pomembna sestavina gospodarskega razvoja, ki omogoča velike
priložnosti racionaliziranja procesov gospodarskih družb in vladnih organizacij ter
povezovanja potrošnikov s prodajalci in državo. Na elektronsko poslovanje se je potrebno v
podjetju miselno, organizacijsko in tehnološko pravočasno pripraviti, ker se z uporabo
informacijske tehnologije v povezavah med organizacijami in potrošniki organiziranost
poslovanja izrazito spreminja.
Uvajanje elektronskega poslovanja zahteva usklajenost akcij v posamezni organizaciji, med
organizacijami in na ravni vlade. V organizacijah je potrebno proučiti in prenoviti procese in
hkrati poslovne procese med organizacijami. Potrebno je, da uporabimo mednarodne
standarde računalniškega izmenjavanja podatkov in standarde Interneta, saj bi bilo sicer
povezovanje poslovnih partnerjev preveč zapleteno in drago. Elektronsko poslovanje je po
svoji naravi medorganizacijsko in globalno. Povezati pa ni potrebno samo tehnologij, ampak
1
Jerman Blažič 2001, 17
2
Lesjak, Dušan 2003a
8
zlasti ljudi, tiste ki že poslujejo elektronsko in tiste, ki bodo poslovali jutri.(Prvo posvetovanje
diplomantov in magistrantov s področja elektronskega poslovanja 1999, 12)
Danes se torej ne sprašujemo več zakaj, temveč KAKO elektronsko poslovati, da bodo
rezultati čim boljši. Pričakujemo, da se bo elektronsko poslovanje na nabavni strani
(elektronsko oskrbovanje) širilo predvsem med velikimi podjetji.
Na uvajanje elektronskega poslovanja v velikih slovenskih podjetjih se morajo dobro
pripraviti tudi mala in srednja podjetja. Ob odločitvi za elektronsko poslovanje pa je potrebno
najprej urediti notranje poslovne procese in pripraviti informacijski sistem za povezavo s
partnerji.
Uvedba elektronskega poslovanja pomeni v 80% spremembo organizacijskih procesov in le v
20% uvajanje nove informacijske tehnologije.
Lastniki in direktorji malih podjetij se pri odločitvah o elektronskem poslovanju najpogosteje
opirajo na naslednja merila:
¾ stroški,
¾ koristi,
¾ enostavnost uporabe,
¾ učinke informacijske tehnologije. (Regionalni tehnološki center Zasavje 2003)
Mala podjetja so informacijsko zelo različno opremljena. Tveganje za prehod v elektronsko
poslovanje je za mala podjetja večje kot za velika. Ne morejo si namreč privoščiti neuspešnih
projektov z relativno visokimi vložki v tehnologijo. Zato si še posebej želijo standardizacije
elektronskega poslovanja, ki bo omogočala:
¾ da je rešitev enaka za več poslovnih partnerjev
¾ da lahko daljši čas uporabljajo enako informacijsko tehnologijo
¾ da uporabljajo storitve ponudnikov elektronskega poslovanja. (Regionalni tehnološki
center Zasavje 2003)
Medtem, ko je oprema potrebna za razvijanje na informacijski tehnologiji zasnovanih rešitev
je vse cenejša in na voljo v vse večji meri, je ljudi, ki take rešitve razvijajo in uspešno
uporabljajo premalo.
Pojav globalizacije prinaša s seboj večjo konkurenčnost , manj ovir v trgovanju in hitrejši
tehnološki razvoj. V globalnem okolju, ki je informacijsko zasnovano, postajata znanje in
pridobivanje izkušenj sestavini konkurenčnosti države. Nezadosten dostop do podatkov in
informacij ter prenizka raven sistema izobraževanja sta lahko temeljna razloga za povečevanje
razlik med tistimi, ki bodo uspešni in tistimi, ki ne bodo.
Uvajanje sodobne informacijske tehnologije (IT) zahteva večjo usposobljenost in večje
naložbe v ljudi, in se je pokazalo kot potreba po prenovi izobraževanja in usposabljanja
zaposlenih. Tako bo znanje zaposlenih skladno s sedanjimi in zlasti z novimi ter
izpopolnjenimi IT. Organizacije morajo omogočiti učenje med delom, zaposlenim omogočiti
dodatno izobraževanje, prešolanje…
Uvajanje elektronskega poslovanja spreminja organiziranost poslovanja in potrebna znanja.
Uvajanje na Internetu zasnovanih IT odpira svet, omogoča in izsiljuje povezovanje
organizacij, vnaša konkurenčnost z dodatno ostrino in še bolj pospešuje uporabo IT. (Prvo
posvetovanje diplomantov in magistrantov s področja elektronskega poslovanja 1999, 18)
9
Dejavniki uspešnega e-poslovanja:
• zavzetost vodstva,
• organizacijsko mesto enote e-poslovanja,
• zahteve, pričakovanja, potrebe kupcev,
• odzivnost dobaviteljev,
• povezanost partnerjev,
• usposobljenost,
• pravna urejenost,
• varnost,
• zaupanje.(Regionalni tehnološki center Zasavje 2003)
Dejavniki uspeha elektronskega poslovanja (e-poslovanja):
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vsebina, ki jo ponudite na spletu, je ključna.
Pripravljenost podjetja, da vstopi na e-globalni trg.
Okolje podjetja, ki zagotavlja dovolj potrošnikov oz. poslovnih partnerjev in ki lahko z
rastjo prodaje opraviči investicije v e-poslovanje.
Spremembe v poslovanju so nujne (še posebej, če je obseg e-poslovanja večji), zato je
pomemben nadzor in upravljanje.
Tehnološke osnove e-poslovanja.
Tržno zanimiv izdelek ali storitev.
Ustrezna konkurenca in tržne razmere.
Sprejemljivost potrošnikov oz. poslovnih partnerjev.
Zaupanja med kupci in prodajalci ter partnerji.
Podpora top managementa.
Projektna skupina z različnih funkcijskih področij.
Tehnična infrastruktura.
Uporabniku prijazen spletni vmesnik
Varnost in nadzor sistemov e-poslovanja.
Pilotski projekt in znanje v podjetju.
Promocija in notranja komunikacija.
Stroški in koristi projekta e-poslovanja.
Podjetje mora pred uvajanjem elektronskega poslovanja ugotoviti in si odgovoriti na določena
vprašanja.
• Ali imate »strast« za svoj e-podvig?
• Ali ste prepričani, da je to to, kar bi radi počeli?
• Ali imate za to »podporni« sistem?
Ko podjetje pritrdilno odgovori na vsa tri vprašanja, se pojavijo pred njim naslednje dileme
uvajanja elektronskega poslovanja:
• Katero obliko in vrsto e-poslovanja bi bilo smiselno uvesti v podjetje?
• Kako bo e-poslovanje spremenilo poslovanje s kupci oz. potrošniki ter poslovnimi
partnerji?
• Kako zagotoviti varnost e-poslovanja?
• S katerimi podjetniškimi viri lahko uresničimo e-poslovanje (strokovnjaki, oprema)?
• Kako bo e-poslovanje vplivalo na podjetje in IS?
10
E-poslovna strategija je opredelitev pristopa, kako lahko uporaba zunanjih ali notranjih
elektronskih komunikacij podpira ali vpliva na poslovno strategijo podjetja.
Deset korakov aktivnosti uvajanja e-poslovanja:
1. Izvedi potrebno izobraževanje in usposabljanje.
2. Preglej sedanje distribucijske modele in modele nabavnih verig.
3. Ugotovi, kaj pričakujejo potrošniki in poslovni partnerji od Interneta.
4. Ponovno oceni naravo svojih izdelkov in storitev.
5. Spremljaj nove konkurente in tržne deleže.
6. Razvij internetno tržno strategijo.
7. Sodeluj pri oblikovanju in razvoju virtualnega tržišča.
8. Daj novo vlogo oddelku človeških virov.
9. Uvedi managerski stil e-poslovanja.
10. Razširi in odpri svoj sedanji IS in upravljalni sistem navzven.
Pri uvajanju in razvoju elektronskega poslovanja je v podjetju potrebno napraviti načrt. V tem
načrtu morajo biti opredeljene naslednje postavke:
♦ financiranje e-podviga
♦ načrt za prihodnost , za jutri in za naslednjih pet let, kako lahko uresničimo e-podvige
♦ metodo za ocenjevanje, kako lahko najbolj učinkovito uporabljamo posel in tržne izdelke
ali storitve
♦ način opisa razvoja podjetja, izdelkov in storitev, finančnih napovedi, kot tudi metod kako
se bomo spopadli s konkurenco, vse kar potrebujemo še preden pričnemo z uvajanjem
elektronskega poslovanja in njegovim samim delovanjem
Ko je načrt e-poslovanja v podjetju narejen sledi njegovo ocenjevanje. V sklopu ocenjevanja,
preučimo:
♦ kateri so potrebni izdelki oz. storitve,
♦ človeški in drugi viri, ki jih lahko zagotovi podjetje,
♦ potreben čas za zasnovo strani,
♦ potreben čas za snovanje in programiranje strani
♦ dodatni stroški razvoja računalniških rešitev
♦ stroški za standardne računalniške rešitve
Podjetje je naredilo načrt in ga ocenilo. Ocenjevanju sledi samo uvajanje e-poslovanja,
rezultati pa so lahko različni. Zato mora podjetje oceniti uresničitev načrta e-poslovanja.
Preveriti moramo kaj je še tisto kar potrošniki želijo, podjetje pa tega še ne ponuja in kakšen
učinek bi uresničitev potrošniških želja imela na sedanje stanje v infrastrukturi. Podjetje ne
sme pozabiti na konkurenco, ki ponavadi intenzivno sledi, potrebno je ugotoviti kaj so
naredili konkurenti, kar bi lahko vplivalo na to kar skušamo uresničiti. Odločili smo se
dodatno izobraževati in šolati naš kader, sedaj nas zanima ali je bilo šolanje zaposlenih
ustrezno. Ob preverjanju in ocenjevanju nastale situacije lahko v podjetju opazimo novo
nastale notranje potrebe, ki so se pojavile in jih je potrebno upoštevati.
11
2.4 ELEKTRONSKO POSLOVANJE IN ZAKONODAJA3
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Ur.l. RS, št.57/200) in Uredba o
pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (Ur.l. RS, št.77/200 in 2/2001)
urejata novo področje poslovanja gospodarskih subjektov, državljanov in državnih organov.
To področje do leta 2000 ni bilo urejeno, vendar zaradi velikega tehnološkega razvoje hitro
pridobiva na pomenu. Pomanjkanje njegove pravne ureditve bi lahko predstavljalo znatno
oviro pri razvoju elektronskega poslovanja poslovnega in javnega sektorja in s tem pri razvoju
Republike Slovenije nasploh.
Elektronsko poslovanje vključuje uporabo vseh vrst informacijske in telekomunikacijske
tehnologije v poslovnih procesih med trgovinskimi , proizvodnimi in storitvenimi
organizacijami, ponudniki podatkov, državno in javno upravo in potrošniki. Spreminjajo se
načini ustvarjanja proizvodov in storitev ter njihovega posredovanja od proizvajalcev do
potrošnikov. Spodbudo razvoju elektronskega poslovanja prinaša, poleg Interneta, tudi
liberalizacija telekomunikacij.
Elektronsko poslovanja prinaša veliko koristi:
- hitrejše odkrivanje najugodnejšega ponudnika želenega proizvoda ali storitve na poljubni
lokaciji v svetu ob poljubnem času
- pocenitev poslovnih transakcij v zvezi s trženjem, oblikovanjem, proizvodnjo,
pridobivanjem naročil in transportom
- odpirajo se možnosti interaktivne komunikacije tudi med strankami, ki še nikoli prej niso
bile v poslovnem ali podobnem razmerju
- ponujajo se nove poslovne priložnosti, tako da ustvarjajo nove načine približevanja
strankam
Elektronsko poslovanje tako ponuja Republiki Sloveniji priložnost za hitrejši gospodarski
razvoj in njenemu gospodarstvu enakopravno tekmovanje z veliko večjimi državami, saj
ravno v elektronskem svetu velikost izgublja svoj pomen.
Prav zaradi tega je pomembno, da smo v Sloveniji v letu 2000 zagotovili varno pravno okolje
za elektronsko poslovanje v domačem in mednarodnem poslovanju. Pravne norme, zasnovane
in sprejete izključno v času klasičnega papirnega poslovanja, ki so elektronskemu poslovanju
do tedaj postavljale ovire, so bile z novo ureditvijo odpravljene. Tako od sprejema zakona
niso več problematične tiste določbe slovenskih predpisov, ki urejajo pisno obliko
dokumentov., predložitev izvirnikov, podpisanih dokumentov. Ob tem je bilo vzpostavljeno
tudi varno okolje za preverjanje pristnosti elektronsko oblikovanih, shranjenih, poslanih,
sprejetih ali kako drugače obdelanih podatkov. Med zahtevnejšimi vprašanji, ki so urejena z
zakonom in uredbo, je tudi podpisovanje in s tem zagotavljanje pravnega učinka podatkov v
elektronski obliki.
Elektronsko podpisovanje omogoča prejemniku, da preveri izvor podatkov v elektronski
obliki. Prejemnik torej preveri pristnost izvora podatkov, hkrati pa preveri ali so podatki
celoviti in nespremenjeni ter na ta način varuje njihovo nespremenljivost. Prejemnik zahteva
zanesljive informacije o identiteti podpisnika, saj preverjanje pristnosti in nespremenljivosti
podatkov ne dokazuje identitete podpisnika, ki ustvarja elektronske podpise. Takšne
informacije lahko posreduje podpisnik sam, tako da prejemniku izda zadovoljive dokaze ali
pa njegovo identiteto potrdi tudi neka tretja oseba.
3
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu 2001, 3-11
12
Potreba po zanesljivem in predvidljivem pravnem okolju za elektronsko poslovanje je
sprožila svoje zahteve tudi drugod po svetu. V Evropski uniji je Evropska komisija aprila
1997 v svojem poročilu »Evropska pobuda v elektronskem poslovanju« zapisala, da je
elektronsko podpisovanje bistveno za povečevanje varnosti in zaupanja v odprta omrežja.
Bonska vladna deklaracija pa je elektronsko podpisovanje ravno tako definirala kot ključno
vprašanje elektronskega poslovanja. Tudi druge mednarodne organizacije se ukvarjajo s
podobnimi vprašanji, zato je bil sprejem ustrezne zakonodaje v Republiki Sloveniji nujno
potreben za vključevanje v svetovno informacijsko družbo.
Zakon za uveljavitev elektronskega poslovanja je moral poleg splošnih zahtev zadostiti še
dvema zahtevama. Prvič, upoštevati je moral svetovne izkušnje in odločitve na tem področju
in mora biti enotno urejeno, saj elektronsko poslovanje izrazito ignorira državne meje, ne
samo na evropski ravne, temveč tudi na svetovni. Druga zahteva pa izvira iz same narave
elektronskega poslovanja, ki temelji na skokovitem tehnološkem napredku. Razvoj
informacijske komunikacijske tehnologije je izredno hiter in skoraj dnevno prinaša
revolucionarne novosti, zato dobra zakonodaja na tem področju ne sme imeti namena s
podrobnimi določbami slediti tehnološkemu razvoju, ampak mora ostati tehnološko nevtralna.
Država je z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu dosegla vrsto
ciljev. Z zakonom je spodbudila hiter tehnološki razvoj elektronskega poslovanja in odstranila
normativne ovire za elektronsko poslovanje s posebnim poudarkom na izenačitvi zanesljivih
elektronskih oblik s klasično papirno obliko in izenačitvi varnih ter zanesljivih elektronskih
podpisov z lastnoročnim podpisom. Zakon je namreč vzpostavil jasna in predvidljiva pravila
za izmenjavo elektronskih sporočil ter pravila za uporabo elektronskega in za delovanje
overiteljev elektronskega podpisa. Prav tako zakon zagotavlja, da je slovenska pravna
ureditev elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa usklajena s podobno tujo,
predvsem evropsko in mednarodno ureditvijo, ter tako zagotavlja mednarodno priznavanje
elektronskih podpisov.
Zakon tako daje slovenskemu gospodarstvu in državni upravi pomembno konkurenčno
prednost. Ob sprejemu zakona se je namreč Slovenija s sodobno pravo ureditvijo tega
področja uvrstila med prvih deset evropskih držav, ki so skladno z novimi pravili Evropske
unije uredile elektronsko poslovanje in tudi z ustrezno zakonodajo odprle pot v novo,
tehnološko podprto tisočletje.
Zakon je v celoti usklajen z določili Modelnega zakona Komisije OZN za mednarodno
gospodarsko pravo (UNCITRAL) o elektronskem poslovanju in Enotnimi pravili za
elektronske podpise ter z določili primarne evropske zakonodaje, prevzema pa tudi vse
določbe Direktive 1999/93/ EC Evropskega parlamenta in sveta EU z dne 13. Decembra 1999
o skupnem okviru Skupnosti za elektronske podpise.
Načela Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu temelji na sodobnih načelih:
-
Načelo nediskriminacije elektronske oblike pomeni, da sta papirna in elektronska oblika
smiselno izenačeni ter sodišča in državni organi pri presoji dokazov ne smejo zavreči
dokaznega gradiva zgolj zaradi njegove elektronske oblike.
Načelo odprtosti oziroma tehnološke nevtralnosti zagotavlja, da se zakon ne nanaša zgolj
na eno od vrst tehnologije ali zgolj na sedanje rešitve, temveč ostaja splošen in zato
13
-
-
uporaben za daljše obdobje in nove tehnologije. Hitremu in raznolikemu tehnološkemu
razvoju sledi načelo dvojnosti, ki dovoljuje uporabe različnih tehnoloških rešitev z
različno zanesljivostjo in posledično različnimi pravnimi posledicami uporabe le teh.
Načelo pogodbene svobode strank omogoča strankam, da se dogovorijo in svoja razmerja
uredijo drugače. Pogodbene stranke tako pri elektronskem poslovanju v zaprtih sistemih
niso vezane zgolj na v zakonu predvidene rešitve.
Načeli varstva osebnih podatkov in potrošnikov. Načelo varstva osebnih podatkov sledi
najnovejšim pravilom uveljavljenem v Sloveniji in Evropski uniji glede varstva osebnih
podatkov, ki so v elektronskem svetu še bolj izpostavljeni. Načelo varstva potrošnikov
varuje povprečnega potrošnika, ki brez veliko tehnološkega znanja v zapletenem
elektronskem poslovanju težje uveljavlja pravice in nalaga ponudnikom storitev posebno
skrb za potrošnika.
Načelo mednarodnega priznavanja omogoča enostavno medsebojno priznavanje
elektronskih dokumentov in podpisov ter s tem omogoča enostavno vključevanje
slovenskega v mednarodno gospodarstvo.
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP)
Ta zakon ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z
uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v
pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih
podobnih postopkih, če zakon ne določa drugače.
Struktura ZEPEP
Prvo poglavje opredeljuje področje, ki ga ureja: elektronsko poslovanje ter uporabo podatkov
v elektronski obliki in elektronskega podpisa v pravnem prometu ter določi pomen
posameznih pojmov uporabljenih v zakonu. ZEPEP dopušča svobodo strank pri urejanju
svojih razmerij pri ustvarjanju, pošiljanju, prejemanju, shranjevanju ali drugi obdelavi
elektronskih sporočil, v kolikor zakon ne določa drugače.
V drugem poglavju zakon ureja elektronsko poslovanje. Podrobneje je urejeno poslovanje z
elektronskimi sporočili. Sledijo mu določbe, ki urejajo uporabo podatkov v elektronski obliki
oziroma njihovo veljavnost in dokazno vrednost.
V tretjem poglavju zakon širše ureja elektronski podpis in delovanje overiteljev, ki so nujen
pogoj za uporabo elektronskih podpisov. Zakon v celoti sledi evropskim in svetovnim
usmeritvam in uporablja dvojni pristop. Zakon tako dovoljuje delovanje overiteljev brez
predhodnega dovoljenja in tudi ne postavlja posebnih pogojev za njihovo delovanje, temveč
omogoča delovanje overiteljev pod zelo različnimi pogoji in opravljanje različnih storitev
overjanja, ki jim glede na njihovo zanesljivost daje različne pravne učinke.
Kršitev posameznih norm lahko resneje ogrozi zanesljivost elektronskega poslovanja in
poseže v pravice drugih. Četrto poglavje se nanaša ravnanja kot prekrške in določa tudi kazni
zanje, ki se gibljejo od 500.000 tolarjev do 5.000.000 tolarjev.
14
2.5 PREDNOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA
Glavne prednosti elektronskega poslovanja:
¾ nižji stroški pri procesih, povezanih z zbiranjem, obdelavo, analizo in distribucijo
informacij (transakcijski stroški),
¾ časovno neodvisna izmenjava poslovne dokumentacije,
¾ manj pisarniškega dela,
¾ nižji stroški za telefonske komunikacije,
¾ zmanjšanje obsega navadne pošte,
¾ zmanjšanje obsega vnosa podatkov,
¾ manjšanje/odpravljanje izvorov pisarniških napak,
¾ zmanjševanje zalog,
¾ večja zvestoba poslovnih partnerjev,
¾ večja produktivnost,
¾ boljše storitve poslovnim partnerjem
¾ lažje spremljanje in prilagajanje trgu.
Koristi od elektronskega poslovanja imajo tako kupci kot dobavitelji. Med seboj si morajo
stalno izmenjevati podatke, kar jim omogoča lažje načrtovanje in hitrejše odzivanje na
spreminjajoče se potrebe, zahteve in pričakovanja kupcev.
Prve prednosti elektronskega poslovanja lahko spoznavamo takoj po vključitvi na Internet.
Raziskujemo trg, iščemo ponudnike, si ogledamo spletne strani potencialnih kupcev,
preverjamo tečaje tujih valut, si izračunamo anuitete za najete kredite in podobno. Vse našteto
in še veliko več informacij in znanja, pa tudi zabave, so brezplačne vsebine, dostopne vsem.
Seveda pa je na Internetu na voljo tudi veliko plačljivih informacij: npr. bonitete podjetij,
seznami stečajev in prisilnih poravnav... (Regionalni tehnološki center Zasavje 2003)
Elektronsko poslovanje je prineslo veliko sprememb v življenje in družbo:
- dematerializacija poslovanja, vztrajna rast storitev
Med storitvami, ki se izvajajo brez papirja in drugih otipljivih elementov, so pisarniško
poslovanje, elektronsko bančništvo, digitalizacija slik, optimizacija transporta, elektronsko
zavarovalništvo, elektronsko svetovanje…
- vztrajna rast mobiliziranosti ljudi, storitev in izdelkov
Najsodobnejša tehnologija Interneta omogoča brezvrvični dostop do storitev Interneta, ki
omogoča mobilnost uporabnika, delo na daljavo, nakupovanje na daljavo, videokonference,
sisteme za računalniško podprto delo…
- spremenjen način dela
Elektronska pošta in računalniško podprto sodelovanje postajata že vsakdanjost in
nepogrešljiv komunikacijski pripomoček. Olajšan je prenos znanja, ki ni shranjeno samo v
dokumentih, temveč tudi v procesih in postopkih.Poslovni procesi v podjetjih so podprti s
tehnologijami Interneta in tako je mogoče več dela opraviti kjerkoli po svetu posamezno ali v
skupini.(Jerman Blažič 2001, 18)
15
3. ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
3.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
Elektronsko bančništvo v vsako slovensko vas in za vsakogar - vodilo, ki v zadnjih letih
intenzivno narekuje in usmerja pripravo sodobnih bančnih storitev, ki kar najširšemu
segmentu komitentov omogoča racionalizacijo poslovanja, pogojeno z zahtevami sodobnega
načina zasebnega in poslovnega življenja. Pričakovanja po varnih, zanesljivih in dostopnih
rešitvah pogojujejo takšno tehnološko zasnovo storitev, ki omogoča zanesljivo in dosledno
uporabo. Prav zato so informacijske rešitve za podporo poslovanju različne za različne tipe
komitentov. (Mušič, Šenk 2003, Sioug 2003)
Besedna zveza elektronsko bančništvo je v zadnjem času zelo pogosto uporabljana, vendar
tisti, ki jo uporabljajo, razumejo pod tem pojmom različne stvari: od raznovrstnega
komuniciranja bančnih komitentov z banko do pravih denarnih in finančnih transakcij, vsem
pa je skupno to, da poteka s pomočjo elektronskih medijev. (Hernaus 1997, 143)
Elektronsko bančništvo je področje, ki pokriva informacije o prilivih in odlivih na računu,
dvige in pologe denarja, plačilne storitve, kreditne storitve… Uporabljeni so različni načini, ki
množici uporabnikov približajo storitve elektronskega bančništva. Z naraščanjem potreb po
takšnih storitvah, nove in že obstoječe institucije razvijajo njihove spletne storitve, da bi se
približale pričakovanjem strank. V ta namen je prav tako potrebno zahtevam navkljub
primerno nadgraditi njihov informacijski sistem. Elektronsko bančništvo je hitro razvijajoče
področje v bankah in zanje predstavlja zelo pomembno področje. Zadnja leta pa prihaja v
ospredje predvsem bančništvo preko Interneta, ki je omogočilo opravljanje bančnih storitev
kar od doma in tako bankam razširilo paleto storitev in pridobilo več komitentov, ki jim tak
način poslovanja najbolj ustreza.(Fight 2002, 61-62)
Da bi ločili storitve elektronskega bančništva od zastarelih nestandardnih sistemov, morajo
storitve elektronskega bančništva ustrezati naslednjim kriterijem (Kovačič 1997, 133):
- neprekinjena dosegljivost 24 ur na dan, 7 dni v tednu;
- dosegljivost od kjerkoli;
- morajo biti popolnoma avtomatizirane;
- morajo biti varne.
Elektronsko bančništvo je način opravljanja bančnih storitev preko Interneta, pogostokrat ga
imenujejo tudi spletna poslovalnica, ki ima za razliko od fizičnih poslovalnic kar nekaj
prednosti - ni dolgih čakalnih vrst, storitve lahko opraviš vsak dan, 24 ur na dan, udobno pred
domačim računalnikom, storitev je opravljena hitreje, omogoča ti večjo zasebnost. (Kavran
2002)
Med zelo koristnimi storitvami, ki jih lahko opravljamo preko Interneta, je zagotovo
elektronsko bančništvo. Večina slovenskih bank to storitev že omogoča, tako za prebivalstvo
kot za pravne osebe. Tako lahko danes od doma ali iz pisarne plačujemo račune, nakazujemo
denar, preverjamo stanje na računu, ter se izognemo gneči na cesti in pred bančnimi okenci. V
zadnjem času pa lahko preko elektronskega bančništva plačujete tudi v elektronskih
trgovinah, saj vse več elektronskih trgovin v Sloveniji omogoča tudi ta način plačevanja.
(Menea 2005)
16
3.2 STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
V zadnjih dvajsetih letih je bančništvo ena od panog, ki se je najbolj spreminjala in
spremenila. Pri nas tudi zaradi družbenih sprememb, povsod zaradi tehnoloških. Najprej za
okenci, česar uporabniki nismo neposredno občutili, v zadnjem času pa se spremembe vse
bolj uveljavljajo tudi navzven, torej se tičejo neposredno samih uporabnikov. Seveda bančniki
pri tem ne razmišljajo samo o nas, pač pa tudi in predvsem o zmanjševanju stroškov, hkrati pa
se zavedajo, da je bančni trg vse bolj odprt in konkurenčen.
Vse več je novih prodajnih in komunikacijskih poti. Telefonskemu bančništvu kot prvi
nadgradnji poslovalnicam je sledilo samopostrežno bančništvo in z njim bankomati ter
infoterminali. Pozneje je razcvet doživelo internetno bančništvo, pred katerim je še veliko
razvojnih možnosti. Na pohodu je tudi že mobilno bančništvo.(SRC.SI 2005)
Z bankami poslujejo praktično vsa podjetja in večina občanov. Bančno poslovanje je za
marsikoga pomenilo obisk bančne poslovalnice in čakanje v vrsti, najprej eni, nato v drugi. Ta
slika se je za mnoge spremenila že več let nazaj, ko so začela podjetja in posamezniki
poslovati z bankami preko »digitalnega okenca«, to je ustrezno opremljenega računalnika v
podjetju ali doma. Še preden se je začela komercializacija Interneta smo lahko posle z
bankami opravljali s pomočjo »daljinskega bančništva« (telebankinga), torej s telefonom. Ta
storitev je posredna, ker je po identifikaciji naše ustne zahteve delo opravila uslužbenka v
banki. Sedaj vse te transakcije lahko opravljamo kar sami s pomočjo elektronskih bančnih
programov in svojega oz. kateregakoli računalnika kjerkoli po svetu.
Banke v različnih državah Evropske unije delajo poda različnimi pogoji, ki so odvisni
predvsem od zgodovine njihovega bančnega sektorja. Manjše banke, kot so slovenske, nimajo
druge izbire, kot da s previdnim kombiniranjem kanalov nenehno povečujejo vlogo
elektronskih, ki so cenejši. Dolgotrajno vzdrževanje večkanalnega bančništva je finančno
požrešno in za manjše banke ekonomsko nesprejemljivo. Dr. Torris pravi, da bo
preusmerjanje na elektronsko bančništvo (e-bančništvo) vsekakor hitrejše in uspešnejše, če
bodo podjetja razbijala mit o navzkrižju človeka in stroja, povečevala število pametnih
elektronskih stikov in tržila koristi do elektronskega bančništva namesto samih storitev. Na
prehod na e-bančništvo ne smemo gledati kot na »slab«, toda »nujen« kompromis med
klasičnimi storitvami in avtomatizacijo, ampak je treba izkoriščati njegove prednosti. Kanali,
kot so Internet, bankomati in mobilno bančništvo nudijo velike neizkoriščene potenciale za
ustvarjanje še bolj aktivnih, prilagojenih in enostavnih stikov s strankami. (Jakupović 2004,
74-76)
Prihranek časa je skupen pri vseh bankah, saj komitentu ni treba hoditi v banko in tako
prihrani še denar, ki bi ga plačal za višjo provizijo plačevanja v banki. Poleg tega je sama
storitev enostavna, saj komitenet ne potrebuje računalniškega predznanja, potreben je le
dostop do Interneta. Internetno bančno okence je odprto štiriindvajset ur na dan vse dni v letu,
bančne posle pa lahko komitent opravi kjerkoli: doma, v službi, v šoli, na počitnicah, na
potovanju…Takšno poslovanje prinaša številne prednosti kot so stalen pregled stanja,
neodvisnost od poslovnega časa bančnih enot in zasebnost.(Kacjan 2005, 56)
17
3.2.1 SAMOPOSTREŽNO BANČNIŠTVO
3.2.1.1 Bančni avtomati4
Bančništvo doživlja v obdobju informacijske tehnologije mnoge korenite spremembe.
Medtem ko je implementacija večjega dela visoke tehnologije bančnim komitentom skrita
(strežniki, omrežja, podatkovne baze, delovne postaje, elektronske knjižnice itd.), prihaja na
področju samopostrežnega bančništva do interaktivne povezave med banko, visoko
tehnologijo in komitenti. Prevladujoči dejavniki v tem procesu povezovanja so: prilagajanje
bančne ponudbe posameznim skupinam komitentov, naraščajoča konkurenca bankam s strani
nebančnih institucij, zahteva po 24-urni storitvi, krajšanje čakalnih vrst pred bančnimi okenci
ter večja učinkovitost bančnega poslovanja in večje zadovoljstvo bančnih komitentov.
Prvi korak v samopostrežnem bančništvu je bil narejen že pred desetletjem z uvedbo bančnih
avtomatov. O samopostrežbi pa ne razmišljajo le banke, ampak tudi mnoga druga podjetja in
ustanove, kjer je prisotna težava z okenskim poslovanjem (kinematografi, državna uprava) in
kjer se čuti potrebo po 24-urni storitvi (javna prevozna sredstva, letališče, operaterji mobilne
in stacionarne telefonije). (Intertrade ITS d.d. 2001).
Bankomat je stroj, ki omogoča bančni stranki, da ta opravi različne bančne storitve. Bankomat
sestavljajo mikroračunalnik in ostale naprave. Bankomat deluje kot oddaljeno delovno mesto
in je zato povezan z bančnim računalnikom oz. z računalnikom centra za procesiranje
poslovnih dogodkov, ki potekajo preko bankomata. (Bobek 2003)
Prvi bankomat je bil postavljen leta 1967 v Londonu, zanimivo pa je bilo njegovo delovanje:
komitenti so prejeli bone v vrednosti 10 funtov in ko so jih vstavili v bankomat, jim je le ta
izplačal gotovino. Danes je v svetu nameščenih več kot milijon bankomatov.
Od začetkov samopostrežbe in do uvedbe samopostrežnih storitev v bančništvu je minilo kar
nekaj desetletij. Viri navajajo različne datume za začetek samopostrežnega bančništva, a ker
so zanesljivost virov in razlike med navedenimi datumi majhne, lahko mirno trdimo, da je bil
prvi bankomat nameščen leta 1967 v Londonu, postavila pa ga je Barcleys Bank. Stopnja
varnosti je bila nizka, saj je izgubljene ali ukradene bone lahko unovčil vsak, se je pa s tem
prvim bankomatom banka izognila povečanim dvigom gotovine pred vikendi. Ob koncu tedna
je bila banka namreč zaprta, ljudje pa so potrebovali več gotovine in so se z njo za vsak
primer tudi dodatno oskrbeli. Bankomat je to "povpraševanje za vsak primer" nadomestil;
gotovina je bila na voljo, kadar so jo komitenti potrebovali, banka pa je zmanjšala stroške
dvigov in pologov ter hkrati povečala svojo likvidnost.
Danes so bankomati del našega vsakdanjika. Na svetu jih je krepko čez milijon. V Sloveniji je
Nova Ljubljanska banka postavila prvi bankomat 8. februarja 1990, od takrat pa je število
bankomatov naraslo na več kot 1.300, kar nas uvršča v sam svetovni vrh glede števila
bankomatov na milijon prebivalcev.
Storitve, ki so pri nas na voljo, so pretežno nespremenjene od samega začetka: dvig gotovine,
vpogled v stanje, polog gotovine in položnic; pozneje se je uveljavila sprememba številke
PIN, nakup predplačniških telefonskih kartic ter možnost uporabe tujih kartic (kreditnih in
debetnih). Zadnja pridobitev bankomatov v Sloveniji je možnost neposrednega plačila
položnic, ki pa še ni povsem vpeljana.
4
SRC.SI 2005
18
Slika: Bančni avtomati
Vir: Abanka
Bančne avtomate odlikujejo naslednje lastnosti:
• najširši spekter produktov,
• inovativne tehnologije,
• inteligentna depozitna enota,
• unikatna tehnologija izplačevanja,
• inovativna tehnologija recikliranja,
• modul za kombiniran depozit bankovcev in položnic,
• najboljša ergonomija,
• odprta programska platforma za programiranje in nadzor,
• modularna in razširljiva oblika,
• nizki stroški lastništva,
• najboljši varnosti elementi,
• univerzalen koncept zamenjav,
• zagotovljena kakovost in
• ekologija. (SRC.SI 2005)
Široka mreža bankomatov, po vsem svetu jih je že 1,5 milijona, v Sloveniji pa več kot 1300,
omogoča, da s svojo bančno kartico pridemo do gotovine prav zares kjer koli in kadar koli.
Bankomati ponujajo vse več dodatnih storitev, tudi plačila ali nakupe predplačnih kartic za
mobilne telefone. Na drugi strani je v Sloveniji sila uspešno tudi elektronsko bančništvo.
Plačevanje računov od doma, 24 ur na dan.
Uvedba novih storitev na bankomatih
Pričakujemo uvedbo dveh skupin storitev: bančne in zunanje storitve. Bančne storitve sodijo
v portfelj storitev, ki jih (ali pa jih še bodo) banke ponujajo komitentom preko svoji prodajnih
poti. Prevladujoč kriterij je seveda strošek posamezne storitve in samopostrežni sistemi bodo
prevzeli tiste storitve, ki jih bodo opravljali stroškovno učinkoviteje od obstoječe prodajne
poti. V prvi vrsti gre za direkten polog gotovine na račun, plačevanje položnic, prenos
sredstev med računi, tiskanje bančnih izpiskov, naročila za izvedbo transakcij, prošnje za
izdajo kartic in kreditov itd.
Zunanje storitve, ki bodo na voljo na samopostrežnih sistemih, predstavljajo t.i. "crossselling" ali navzkrižno prodajo. Primer obstoječe tovrstne storitve je polnjenje predplačniških
mobilnih telefonov, v prihodnje pa pričakujemo preboj loterije in iger na srečo,
zavarovalniške in borznoposredniške storitve, kombinacijo poštnih in bančnih storitev itd. Gre
za storitve, ki bankam prinašajo dodatni prihodek iz nefinančnega področja. Banke se bodo
morale odločiti (seveda na podlagi svetovalno-analitičnih orodij), katere od teh storitev
19
ponujati na bankomatih in katere na kioskih ter kako različne lokacije opremiti z ustreznim
samopostrežnim sistemom.
Naslednji korak v razvoju samopostrežnega bančništva bo uvedba sistema za upravljanje
odnosov s strankami (t.i. CRM ali Customer Relationship Management). Njegova uvedba bo
del integracije prodajnih poti in bo enakomerno uporaben na vseh stičnih točkah med banko
in komitentom. Takšen sistem bo omogočal posamezniku prilagojene samopostrežne storitve,
ki bodo ciljale na njegove specifične potrebe.
Banke bodo vzporedno z uvajanjem novih storitev morale intenzivno obveščati svoje
komitente. Le tako bo zagotovljen njihov tržni uspeh. Tako bodo komitenti zvedeli za nove
storitve, ki jih ponuja banka, o spremenjenih pogojih poslovanja, spoznali prednosti
sodobnega samopostrežnega bančništva.
Kakšna je korist novih storitev, če jih nihče ne uporablja? Kako naj komitenti vedo, da jim za
oddajo vloge za pridobitev posojila ni treba predčasno iz službe in da lahko izkoristijo 24urno samopostrežno bančno cono, ki med drugim ponuja tudi storitve v zvezi s posojili?
Komitente bo treba obvestiti o spremenjenih pogojih poslovanja in jih izučiti. Najprej se bo v
njih prebudil odpor do sprememb, a gotovo bodo kmalu spoznali prednosti sodobnega
samopostrežnega bančništva.
Življenje brez bančnih avtomatov si danes težko predstavljamo. 24 urni dostop do gotovine,
možnost vpogleda v stanje na računu ali možnost dviga GSM vrednotnic so nam v veliki meri
olajšale urejanje finančnih zadev. V prihodnosti nas čaka še nekaj novosti:
- plačilo posebnih položnic
- izpis prometa po TRR
- možnost dostopa do e-banke
- nakup vstopnic za razne predstave
- naročilo za dvig limita
- polog gotovine s takojšnjim štetjem
S pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij iz bankomatskega poslovanja so se banke
dogovorile, da si bodo medsebojno omogočale, da lahko stranke na vseh bankomatih
povezanih v mrežo bankomatov, katerih lastnice so, s pomočjo plačilne kartice in osebne
identifikacijske številke (PIN) opravljajo razne storitve.(Rugelj 2004, 38)
Uporaba je zelo preprosta. Potrebujete le svojo plačilno kartico in osebno številko (PIN). V
posebno režo vstavite svojo bančno kartico in vtipkate osebno številko. Na ekranski sliki
izberete želeno storitev in postopek nadaljujete v skladu z navodili, ki se izpišejo na ekranu
bankomata. Če želite opraviti več storitev zaporedoma, vam ni treba znova vnesti osebne
številke, temveč samo nadaljujete postopek. Na bankomatih lahko dvigujete gotovino v
vsakem trenutku. Preverite lahko stanje na računu in si ga tudi izpišete, kupite GSM
vrednotnico. Na bankomatih z depozitno enoto pa lahko s kartico Activa/Maestro opravite
tudi storitev depozit.(Banka Celje d.d. 2005)
20
3.2.1.2 Samopostrežni kioski
Samopostrežni kioski so povezani z negotovinskim poslovanjem. V osnovi imajo dve
funkciji: informativno in storitveno. Informativna funkcija nudi uporabnikom (ne)omejeno
količino informacij, predvsem iz bančne ponudbe - gre za tečajne liste, pogoje varčevanja in
kreditiranja, dogajanje na borzi vrednostnih papirjev in podobno. Vse informacije si
uporabniki lahko natisnejo, kar pomeni, da je verjetnost, da se bodo po tehtnem premisleku
doma v banko vrnili, mnogo večja, kot če informacije odnesejo "v glavi". Druga funkcija
samopostrežnih kioskov predstavlja konkretno storitev, za katero banka (lahko) zaračuna
provizijo in predstavlja na eni strani manjši strošek za opravljanje te storitve, po drugi strani
pa je to prihodek iz poslovanja. Te storitve običajno obsegajo vloge za odprtje računa, prošnje
za odobritev kredita, naročanje in tiskanje raznih dokumentov (izpiski) ter telefonsko,
mobilno in internetno bančništvo, ki vključujejo plačevanje položnic in prenos sredstev med
računi. To pa sta dve storitvi, ki predstavljata največji delež med bančnimi prihodki od
provizij za opravljene storitve. (Intertrade ITS d.d. 2001)
3.2.2 Telefonsko bančništvo
Telefonsko bančništvo, ki tudi pri nas ni več novost, ima različne pojavne oblike. Od najbolj
enostavne, ko nam avtomatski telefonski odzivnik pove stanje na osebnem računu ali devizni
tečaj, do prijazne, ko nam osebje na drugi strani žice posreduje informacije in izvaja bančne
posle, pa vse do zapletene, ko se nam oglasi avtomat in s prepoznavanjem glasu omogoča
izvedbo različnih bančnih storitev. Uporaba telefonskih bančnih storitev še vedno narašča,
vendar jo bo po napovedih strokovnjakov pri stikih ujela uporaba osebnih računalnikov.
Eden novejših telefonskih sistemov je interaktiven glasovni odzivnik (IVR, Interactive Voice
Response). Le-ta omogoča bančnim strankam dostop do njihovih bančnih računov, različna
plačila in nakazila vse do izračunov kreditov oziroma njihovih parametrov ter tudi poslovanje
z vzajemnimi skladi. Sistem IVR zajema prepoznavo govora, govor pretvori, pošlje odgovor
prek faksa, snema klice, beleži pa tudi statistiko uporabe. Ta sistem lahko stranka upravlja s
tonofrekventnim telefonskim aparatom, če ga nima, pa preprosto s svojim glasom .
K telefonskemu bančništvu sodi tudi dostop do bančnih storitev prek telefonov z ekrani.
Ekranski telefon je posebna vrsta telefonskega aparata, ki ima majhen ekran (kot smo jih
vajeni pri žepnih računalnikih) in pomnilniške enote, ki dovoljujejo, da si telefon tudi
marsikaj zapomni. (Abanka)
Telefonsko bančništvo
• preko telefona (tudi mobilnega) brezplačno povežeta z komitentovimi denarnimi
zadevami,
• na brezplačni številki telefona bančni svetovalec opravi skoraj vse storitve, ki jih je
mogoče opraviti prek spleta,
• avtomatskega odzivnika komitenta vsak trenutek seznani s stanjem na računu.(SKB
Banka)
21
Uporabnik telefonskega bančništva lahko postane vsak lastnik transakcijskega računa pri
banki ter pooblaščenci računa, ki se jim odobri uporaba.
Kot lastnik enega od računov se izpolni zahtevek za uporabo storitve telefonskega bančništva,
banka pa izda identifikacijsko kartico Activcard in začetno osebno geslo. Začetno geslo nato
uporabnik spremeni v samo njemu znano osebno geslo. Opravljanje bančnih storitev po
telefonu je preprosto in hitro. (Banka Celje)
Storitve telefonskega bančništva so (Banka Celje):
• plačila položnic in računov
• prenos sredstev med računi
• nakazila v tujino
• vezave tolarskih in deviznih sredstev
• naročilo čekovnih blanketov po transakcijskem računu
• naročilo potovalnih čekov
• posredovanje vloge za dovoljeno prekoračitev sredstev - limita
• posredovanje vloge za izdajo plačilnih kartic
• naročilo izpisa prometa na računu.
Telefonsko bančništvo je v bankah najpogosteje prisotno kot klicni center (angl. call center).
Telefonsko bančništvo temelji na povezovanju telefonskih in računalniških tehnologij (angl.
computer telephone integration – CTI). (Bobek 2003)
Computer telephone integration – CTI
CTI je skupna oznaka za tehnološke rešitve, ki povežejo računalniške tehnologije s
tehnologijami telefonije. Pogosteje gre le za t.i. funkcionalno integracijo in ne za dejansko
(fizično) integracijo obeh tehnoloških področij. Področja funkcionalne integracije so:
• podatki v računalniku so pomembni pri usmerjanju vhodnih in izhodnih klicev
• klicu pripadajoči podatki iz telefonske centrale se lahko uporabijo za iskanje podatkov v
računalniku
• računalniške naprave (tipkovnica) postanejo sredstvo za vzpostavljanje telefonske zveze
• računalniške naprave (zaslon) omogočajo nadzor klica
• telefonska tehnologija postane sredstvo za zajemanje podatkov
• podatki se lahko usmerjajo skupaj s klicem
• računalniki lahko obdelujejo podatke, ki prihajajo iz telefonije
Osnovno izhodišče CTI-ja je klicanje s pomočjo zaslona, tipkovnice, miške, in prikaz
obvestila o prejetem klicu na računalniškem zaslonu.
Glede na vlogo računalnika pri povezovanju računalniških in telefonskih tehnologij ločimo:
♦ neposredni CTI – računalnik se obnaša kot uporabnik (vključen je med celotnim klicem)
♦ posredni CTI – računalnik se obnaša kot operater (ko je zveza vzpostavljena se več ne
vključuje) (Bobek 2003)
22
3.2.3 Mobilno bančništvo
Mobilno bančništvo temelji na uporabi WAP tehnologije za posredovanje bančnih storitev. Z
vidika funkcionalnosti je mobilno bančništvo zelo podobno internetnem bančništvu; razlike so
v tehnologiji. Mobilni telefon bančne stranke postane prenosna delovna postaja (zaslon in
tipkovnica), ki preko omrežja mobilne telefonije pristopa do bančnega strežnika na katerem
deluje računalniška rešitev za mobilno bančništvo.(Bobek 2003)
Z razvojem mobilnih telefonov postajajo tudi bančne storitve del ponudbe, ki jo lahko
elegantno in ceneje izkoristimo s pomočjo svojega mobilnika. Le nekaj slovenskih bank danes
že ponuja celotno storitev mobilnega bančništva, nekatere pa so se v predhodnem obdobju
odločile le za možnost vpogleda stranke v stanje na računu. (Valher 2003, 24)
Razmah digitalne mobilne telefonije postavlja dobre temelje za nastanek tržne poti na temelju
sporočanja v obliki kratkih sporočil (SMS). Obliko in obseg sporočil lahko uporabniki
nastavljajo s pošiljanjem kratkih sporočil ali prek interneta, lahko pa naročijo prejemanje
želenih sporočil neposredno v klicni center banke. Obseg sporočil lahko obsega informacije o
spremembah na posameznem računu (prilivi, odlivi), stanju na računu, tržnih sporočilih banke
in podobnem. Tehnične omejitve z vidika varnosti omogočajo sporočanje podatkov le v smeri
iz banke proti bančnim strankam.
Prodor prenosne telefonije bo dosegel nov zagon z uveljavitvijo protokola WAP, ki združuje
spletne tehnologije s sodobnim bančništvom. Z vgraditvijo sodobnih varnostnih mehanizmov
bo mobilna telefonija nadgrajena z možnostjo bančnega poslovanja. (HERMES SoftLab)
Vzporedno s splošno rastjo mobilnih tehnologij se povečuje tudi pomen
uporabe mobilnih telefonov v bančništvu. Najpomembnejša oblika
mobilnega bančništva je plačevanje s pomočjo premijskih SMS sporočil,
pri katerih se zneski na koncu meseca vnesejo v naročnikov račun za
telefon.
Danes je že v uporabi ali se razvija več različnih sistemov mobilnega
plačevanja , kot je pri nas Mobitelov sistem eMoneta.. Mobitel je v
povezavi z banko omogočil naročnikom plačevanje večjih zneskov, saj
naročnik sam izbira, ali želi stroške računa poplačati skupaj z računom mobilnega operaterja
ali pa kar s svojega osebnega ali poslovnega računa.
Nova Kreditna Banka Maribor je kot prva slovenska banka ponudila svojim komitentom tudi
mobilne e-bančne storitve na osnovi programa EPP3 Mobile, mobilne različice storitve
Poslovni Bank@net. Program EPP3 Mobile, ki ga je razvilo podjetje Zrcalo, je možno
uporabljati na vseh mobilnih telefonih, ki omogočajo namestitev spletnega brskalnika Opera,
neodvisno od operaterja mobilnih storitev in tehnologije internetnega dostopa.
EPP3 Mobile nudi uporabnikom podroben pregled stanja, vključno s knjižnim in
informativnim stanjem. Omogoča tudi podroben pregled plačilnega prometa, prilivov,
odlivov, informativnih prometov in tekočega prometa, delno podpisanih paketov, avtorizacijo
plačilnih nalogov/paketov in dokončen podpis plačilnih nalogov/paketov.(Revija Kapital
2004, 77)
23
M-bančništvo
M-bančništvo omogoča komitentom bank, ki imajo z Mobitelom sklenjeno pogodbo za
uporabo storitve M-bančništvo, opravljanje različnih bančnih storitev prek GSM omrežja. Mbančništvo omogoča izmenjavo šifriranih kratkih sporočil SMS med uporabnikom in banko
prek novega menija v uporabnikovem mobilnem aparatu.
Sistem mobilnega bančništva je sistem, ki sta ga razvili družba Mobitel, d. d. in Nova
Ljubljanska banka, d. d. ter omogoča varno posredovanje kratkih sporočil SMS (Short
Message Service je storitev mobilnega operaterja, ki omogoča izmenjavo kratkih tekstovnih
sporočil prek omrežja GSM), s pomočjo katerih lahko banke, ki imajo z Mobitelom sklenjeno
ustrezno pogodbo in njihovi komitenti – uporabniki storitev M-bančništvo, opravljajo bančne
storitve.
Uporabnik je oseba, ki razpolaga z ustreznim GSM aparatom in ustrezno Mobitelovo SIM
kartico ter ima pri Mobitelu vključeno storitev M-bančništvo. Hkrati mora biti pri banki, s
katero ima Mobitel sklenjeno ustrezno pogodbo za uporabo storitve M-bančništvo, lastnik
temeljnega računa ali njegov pooblaščenec. Uporabniku se omogoči ali onemogoči uporabo
storitve M-bančništvo v skladu z Mobitelovimi pogoji uporabe storitev M-bančništvo in s
Splošnimi pogoji uporabe storitev GSM omrežja družbe Mobitel d. d. ter Mobitelovimi
navodili za uporabo storitve M-bančništvo.
Bančna osebna identifikacijska številka (Bank Personal Identification Number, bančni PIN ali
B-PIN) je številka, ki uporabniku zagotavlja varnost v postopkih prijave in uporabe sistema
mobilnega bančništva.(Mobitel d.d. 2002)
Prednosti mobilnega bančništva (NLB 2005):
♦ uporaba kadarkoli in kjerkoli, tudi iz tujine,
♦ prihranek časa in denarja,
♦ hitrost, varnost in diskretnost poslovanja.
Obveščanje preko SMS sporočil omogoča prejemanje SMS sporočil o stanju in prilivih na
transakcijskem računu, glede na kriterije in časovne termine, ki jih določi sama stranka v
zahtevku za uporabo storitve. Poleg tega se lahko uporabniki naročijo na opozorila, kot so
obvestila o spremembi stanja, poteku veljavnosti kartic in pogodb, o spremembah tečajnice.
Na SMS storitev se lahko prijavijo vsi, ki uporabljajo storitve mobilne telefonije kateregakoli
od treh ponudnikov mobilnih storitev v Sloveniji.(Kacjan 2005, 56)
3.2.4 Plačilne kartice
5
Plačilne kartice ali plastični denar so se, glede na vse novosti, ki jih doživljamo v zadnjih
dveh desetletjih, še posebej intenzivno pa zadnja leta, v svetu pojavile že zelo zgodaj,
»davnega« leta 1950. Zaradi njihovih očitnih prednosti, število izdanih kartic v svetu nenehno
narašča in je danes že preseglo 1,672 mrd. V Sloveniji smo jih začeli uporabljati že v 60.
letih, resničen razmah pa so doživele v zadnjem desetletju, ko so na trgu začeli delovati tudi
domači izdajatelji in ponudniki kartic.
Plačilna kartica nam omogoča poravnavanje obveznosti brez gotovine ali zamudnega pisanja
čekov, da nam v denarnici ni potrebno prenašati bolj ali manj zajetnih šopov bankovcev,
5
Mojdenar.com 2001
24
odpadejo tudi problemi z drobižem, da bi poravnali znesek, ki se ne konča z okroglo številko
in tudi problemi, kako priti do denarja, ko so bančne ustanove zaprte. Nekatere plačilne
kartice nam omogočajo nakupe ali dvige gotovine tudi, ko na svojem računu začasno nimamo
dovolj denarja, z nekaterimi pa lahko na preprost način najamemo kredit.
Do gotovine se najenostavneje in najhitreje pride z uporabo bančnih kartic. Še enostavneje pa
je plačevanje z njimi. Tako je imetniku kartice gotovina vedno pri roki, saj je z njo možen
dvig gotovine na bančnih avtomatih in bančnih in bančnih okencih tako pri nas kot v
tujini.(Kacjan 2005, 56)
Vrste kartic
Plačilnih kartic je več vrst, ločiti pa se jih da po različnih kriterijih. Glede na to, da pri
razvrstitvi in predstavitvah posameznih plačilnih kartic uporabljamo različne termine, jih na
tem mestu na kratko pojasnjujemo.
Glede na izdajatelje se da plačilne kartice ločiti na:
• bančne kartice (izdajajo jih banke - v Sloveniji: večina bank)
• podjetniške kartice (izdajajo jih podjetja - v Sloveniji: večja trgovska podjetja)
• partnerske kartice (izdajajo jih podjetja v sodelovanju z bankami – v Sloveniji:
MERKUR, ADRIA AIRWAYS, DELO, NAMA in druge)
• licenčne kartice (izdajajo jih banke ali podjetja v sodelovanju s podjetji v tujini, ki so
nosilci kartic – v Sloveniji: kartice Eurocard/Mastercard, Visa, Diners, American
Express)
Glede na funkcijo, ki jo plačilne kartice opravljajo ločimo na:
• predplačne kartice (lahko jih v naprej kupimo in po izrabi zavržemo - telefonske
kartice ali pa jih v naprej napolnimo in jih nato uporabimo za plačevanje različnih
storitev - telefon, parkirnina, cestnina, avtobusni prevoz)
• debetne kartice (kartice, vezane na tekoči račun, kjer nas izdajatelj kartice za nakup
blaga oz. storitve oz. za dvig gotovine obremeni takoj – npr. BA in MAESTRO)
• kreditne kartice oz. kartice z odloženim plačilom (izdajatelj kartice nas obremeni s
stroški nakupov oz. dvigi gotovine samo enkrat v mesecu, do plačila pa nas izdajatelj
kreditira – primeri kartic: ACTIVA, VISA, EC/MC, DINERS CLUB)
• posojilne kartice (izdajatelji - banke oz. podjetja - nam z njimi omogočajo nakupe ali
porabo gotovine na obročno odplačevanje – npr. posojilna KARANTA, posojina
VISA ).
Danes je vse več kartic kombiniranih, saj združujejo več kot le eno funkcijo.
Poslovanje s karticami
Plačilne kartice v najširšem pomenu nudijo dve temeljni storitvi:
• dvig gotovine in
• nakup blaga in storitev.
Dvig gotovine je v Sloveniji mogoče opraviti na bankah, izdajateljicah kartic, na poštah in
prodajnih mestih z oznako «gotovina« ter na bankomatih z oznakami kartic, ki jih
uporabljamo.
Nakupe na prodajnih mestih opravljamo s kartico preko POS (Point of Sale). POS-i nudijo
ugoden način plačevanja, ki je precej varen tudi za prodajalca oz. za izdajatelja kartice, saj se
vsaka transakcija preveri na STOP listi, obenem pa se opravi še identifikacija uporabnika in
ugotovi njegova plačilna sposobnost.
25
POS tehnologija
POS (point of sale) tehnologija predstavlja avtomatski prenos oz. izmenjavo podatkov prek
terminala, ki je nameščen na prodajnem mestu, do računalnika v banki, ob uporabi javnega
omrežja.
POS terminali so namenjeni prodajnim mestom, ki v plačilo sprejemajo plačilne kartice.
Prodajno mesto sklene z banko pogodbo o uporabi in najemu POS terminalov.
Prednosti, ki jih POS tehnologija nudi prodajnim mestom:
• Avtomatska kontrola veljavnosti kartice
• Preverjanje, ali se kartica nahaja na STOP listi, se izvaja računalniško
• Avtomatska avtorizacija
• Izpisovanje potrdil o nakupu
¾ Terminal samodejno natisne potrdilo o nakupu
¾ Podpis na potrdilu nadomešča PIN kodo
• Sprejemanje kartic različnih izdajateljev
• Enostaven zaključek poslovanja
• Ni več dolgotrajnega seštevanja potrdil o nakupu in pisanja specifikacij
¾ Z enostavnim pritiskom na tipko se izpišejo zbirne vsote po različnih karticah
Odpadejo vse fizične povezave z banko - nič več poti ali pošiljanja dokumentov. Vse se začne
in zaključi prek komunikacije med terminalom in osrednjim računalnikom. Obračun prometa
med trgovcem, banko in imetnikom kartice poteka nevidno.
Ob nakupu na prodajnem mestu se po vložitvi kartice v POS terminal vzpostavi zveza preko
servisnega centra z računalnikom izdajatelja kartice. Opravi se identifikacija in ugotovi
plačilno sposobnost kupca. V kolikor podatki o lastništvu in veljavnosti kartice ter podatki o
zadostnih sredstvih na računu uporabnika pokažejo odstopanja, POS terminal kartice ne
sprejme in nakupa ni mogoče opraviti. Če so podatki ob transakciji primerni, POS terminal
izpiše potrdilo o nakupu, katerega mora uporabnik podpisati. Nakup večjih vrednosti z
običajnimi karticami prodajalci posebej avtorizirajo.
Isti podatki kot na potrdilu se registrirajo tudi v servisnem centru. Ob določeni uri, običajno
pa enkrat dnevno in v nočnem času, servisni center pošlje prodajnemu mestu rekapitulacijo
vseh transakcij tistega dne, ločeno po vrstah kartic in izdajateljih. Plačila za opravljene
transakcije opravijo izdajatelji kartic v pogodbenih rokih, običajno dvakrat ali trikrat
mesečno, razen pri plačilih z debetno kartico, kjer se nakazila opravijo v 2 dneh po
transakciji.
Banka si pri nakazilih zadrži določen odstotek provizije kot nadomestilo za izvajanje
plačilnega prometa. Provizija je pri različnih podjetjih različna in znaša od 2 do 5 odstotkov,
odvisno od obsega poslovanja, vrste blaga oziroma storitev, ki se plačujejo s karticami ter
vrste kartic.
Postopki uporabe POS terminalov v tujini so enaki postopkom v Sloveniji, pri čemer se
transakcije opravljajo preko tujih servisnih centrov, ki pa so prav tako elektronsko povezani z
računalniki pri izdajateljih kartic.
Plačilne kartice danes predstavljajo ugoden način poslovanja in se zato hitro širijo, nove
funkcije uporabe pa jim koristnost le še povečujejo.
26
3.2.5 Spletno bančništvo
Internetno bančništvo je del širšega področja »oddaljenega« bančništva, ko bančna stranka
uporablja bančne storitve preko svojega računalnika. V svetu obstajajo štiri oblike takšnega
bančništva:
™ bančništvo od doma (angl. home banking), kot oblika bančništva, ki je potekalo preko
računalniških rešitev katerih lastnik je bila banka in ki so delovale v računalniku bančne
stranke, ki je bil preko komunikacijske povezave (najpogosteje telefonska linija) povezan
z bančnim računalnikom
™ uporaba bančnih storitev s pomočjo računalniških rešitev, ki jih je mogoče kupiti v
računalniških trgovinah; gre za standardne pakete za upravljanje osebnih financ kot sta
npr. Microsoft Money in Intiut Quicken
™ uporaba bančnih storitev preko t.i. on-line storitev, ki jih ponujajo nekatera podjetja v
svetu; npr. America on line (AOL), Prodigy ipd.
™ internetno bančništvo (angl. internet banking) ki omogoča uporabo bančnih storitev preko
svetovnega spleta(Bobek 2003)
Štiri faze razvoja internetnega bančništva:
™ prisotnost bank na svetovnem spletu
™ selektivno opravljanje nekaterih bančnih storitev preko svetovnega spleta
™ opravljanje večine bančnih storitev preko svetovnega spleta in inoviranje ponudbe
bančnih storitev
™ pojava naprednih bančnih spletnih strani (Bobek 2003)
Spletno bančništvo omogoča, da lahko kot bančni komitent, opravimo vse svoje bančne
obveznosti neposredno od doma ali s svojega delovnega mesta. In vse to brez neposredne
pomoči bančnega uslužbenca, kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni na leto. (Bank Austria
Creditanstalt):
Spletno bančništvo nudi (Bank Austria Creditanstalt):
¾ Spremljanje stanja in prometa na vseh računih, ki jih imate odprte v banki do dveh let
nazaj
¾ Pregled prometa MasterCard kartic do enega leta nazaj.
¾ Opravljanje vseh vrst plačil kot so plačilni nalog in posebna položnica ter nujni nalog.
¾ Priprava nalogov z datumom plačila vnaprej
¾ Priprava predlog za hitrejše opravljanje plačil.
¾ Opravljanje prenosov med računi, odprtimi v eni banki in pri drugih bankah v Sloveniji.
¾ Odpiranje trajnikov
¾ Pregled direktnih bremenitev
Z vidika tehnologije ločimo dve vrsti internetnega bančništva:
™ spletne različice
Spletne različice internetnega bančništva temeljijo na tem, da je celotna računalniška rešitev
za internetno bančništvo na bančnem strežniku kot spletni portal, do katerega pristopajo
bančne stranke preko spletnih brkljalnikov na svojih osebnih računalnikih.
27
™ namestitvene različice
Namestitvene različice temeljijo na tem, da je sicer osrednji del računalniške rešitve za
internet bančništvo na bančnem strežniku, del računalniške rešitve pa je nameščen na
računalnike bančnih strank.(Bobek 2003)
Standardi elektronskega poslovanja s podjetji na področju plačilnega prometa
Na področju plačilnega prometa obstajata dva standarda, ki urejata formate sporočil:
1. SWIFT
SWIFT standard izhaja istoimenskega globalnega omrežja, ki omogoča izmenjavo podatkov
med bankami širom sveta. Pogosto elektronsko sporočilo, ki se pojavlja pri elektronskem
poslovanju podjetij z bankami je sporočilo MT100 (prenos sredstev).
2. in EDIFACT.
Standard EDIFACT (Electronic Data Interchange for Administration, Commerce and
Transport) je zelo širok svetovno veljaven standard, ki določa elektronska sporočila, ki
nadomeščajo večino papirnih dokumentov v poslovanju med podjetji (175 finančnih sporočil,
ki so razdeljena po področjih).(Bobek 2003)
V bankah ponujajo storitve spletnega bančništva za fizične osebe oz. prebivalstvo in za
pravne osebe oz. podjetja. Rešitve , ki jih banke ponujajo za prebivalstvo so:
ƒ izvedbo plačil: izvajamo lahko tudi plačila z datumom v naprej,
ƒ interne prenose med računi,
ƒ sklenitve pogodb o vezavi sredstev (deviznih, tolarskih, tolarskih z valutno klavzulo,
kratkoročnih in dolgoročnih)
ƒ prekinitev avtomatskega podaljševanja vezanih depozitov
ƒ preverjanje stanja na tolarskih in deviznih računih in knjižicah,
ƒ vpoglede v tolarske in devizne vezane depozite,
ƒ vpoglede v vaše kredite, ki so še v odplačevanju
ƒ izpisovanje prometa na računih,
ƒ preračun skupnega razpoložljivega stanja na računu v želeno tujo valuto, ki upošteva
stanja vseh tujih valut in tolarjev na računu skupaj z morebitnim limitom,
ƒ enostavnejša ali zahtevnejša iskanja ali vpoglede v arhiv plačil in naročil,
ƒ naročanje večjih dvigov gotovine,
ƒ naročanje potrdila o izvedenem plačilu,
ƒ povečanje limita za dvig gotovine na bankomatu. (Hypo-Alpe-Adria-Bank)
Rešitve bank spletnega bančništva za podjetja:
ƒ vpogled v ažurirano stanje na transakcijskem računu
ƒ izpis izpiskov
ƒ sprejemanje prilivnih nalogov v plačilnem prometu v državi in s tujino (vračanje šifre
osnove)
ƒ vpogled v vse potencialne prilive pri plačilnem prometu s tujino, ki imajo valuto vnaprej
ƒ pošiljanje plačilnih nalogov za plačilo v državi ali v tujino (vse naloge lahko shranite kot
predloge in jih pri naslednjem nakazilu uporabite)
ƒ za naloge poslane v tujino si lahko sami izpišejo SWIFT obvestilo
ƒ pošiljanje razporeda sredstev (na SIT, depozite, na druge račune, interne prenose,..)
ƒ pri nalogu sami določijo, kdaj naj bo izvršen
ƒ nižji stroški poslovanja (Hypo-Alpe-Adria-Bank)
28
Najsvetlejšo prihodnost ima v sodobnem bančništvu opravljanje bančnih storitev prek osebnih
računalnikov. Tudi osebni računalnik, če ga znajo banke uporabiti na pravi način, lahko
stranki omogoča vpogled v svoje račune, opravljanje denarnih prenosov, poslovanje z
vrednostnimi papirji in še marsikaj. Banke, ki razvijajo to vrsto elektronskega bančništva, pa
ta medij uporabljajo tudi za informiranje svojih strank.
Opravljanje bančnih storitev prek računalnika je uspelo iz dveh razlogov:
• Banke so želele na ta način odstraniti vrste, znižati stroške poslovanja in masovne
posle prenesti iz poslovalnic, da bi se bančniki lahko posvetili strankam s svetovanjem
in zahtevnejšimi bančnimi storitvami.
• Želele so ugoditi strankam, ki tako lahko opravljajo bančne storitve doma iz
naslanjača. (Abanka E-poti 2002)
Banke so prepoznale potencial široko dostopnega javnega omrežja, kot je Internet in so se
postopoma prilagodile zahtevam novega distribucijskega kanala. Običajno se je banka najprej
predstavila s svojo spletno stranjo, ki je vsebovala predstavitev dejavnosti banke ter opis
klasične ponudbe bančnih storitev, vključno z kontaktnimi naslovi in telefonskimi številkami.
Banke so nato dopolnjevale storitve in tako danes banke ponujajo najrazličnejše elektronske
bančne storitve preko Interneta.
Banke so z uporabo Interneta kot distribucijskega kanala veliko pridobile. Komitentom so
omogočile lažji in hitrejši dostop do svojih storitev ter tudi širšo ponudbo le teh. Povratne
informacije o komitentih so tako takoj na voljo. Najbolj pomembno pa je, da banka s
poslovanjem preko Interneta racionalizira svoje poslovanje, kar se kaže v prihrankih časa,
osebja, računalniške opreme ter v hitrejši obdelavi podatkov.(Majcen 2000, 238-239)
V Sloveniji smo z razvojem elektronskega poslovanja lahko umerjeno zadovoljni ali pa
umerjeno razočarani. Optimistično izjavo dr. Pavla Gantarja, ministra za informacijsko
družbo, da “dve tretjini slovenskih podjetij že uporablja ali razmišlja o uporabi e-poslovanja”,
lahko obrnemo v pesimistično, če namesto “že” v sredini navedka dodamo “komaj” na
začetku, še posebej zaradi besede “razmišlja”. Podobno bi verjetno lahko rekli tudi za
elektronsko bančništvo pri nas, ki je izjemno pomemben segment e-poslovanja.
E-bančništvo je pri nas v zadnjih treh letih hitro raslo, posebej pod vplivom ukinitve Agencije
za plačilni promet (APP) v letu 2000, ko so morala vsa podjetja preiti na finančno poslovanje
prek poslovnih bank. Za banke je bila to priložnost za uvajanje e-poslovanja, za njihove
stranke pa možnost za prenos “digitalnega bančnega okenca” v podjetje oziroma dom. Za ebančništvo so se najprej opredeljevala velika podjetja, nato manjša, medtem ko se v mikro
podjetjih, to je z pet ali manj zaposlenimi, v večini niso odločali za e-bančništvo.
Pri nas vse banke ponujajo vsaj osnovne storitve e-bančništva, kot so preverjanje stanja na
računih, plačevanje računov in nakazovanje denarja. Pogoji uporabe in ponujene storitve so
med bankami bolj ali manj podobni.
Obstaja precejšnja razlika med e bančništvom za pravne osebe in tistim za fizične osebe, saj
so tudi potrebe teh dveh skupin uporabnikov povsem različne.
Po mnenju Gartnerjevih analitikov se bodo zahteve strank v naslednjih povečevale in zato
bodo banke morale nuditi nove poceni ali brezplačne aplikacije, kot so “samopostrežne
storitve za stranke, avtomatska včlanitev, povezovanje različnih plačilnih načrtov in
uporabniški vmesniki, ki naj ne bi vsiljevali strankam lastnih potreb banke”. Bančništvo na
svetovni ravni doživlja radikalne spremembe, med katerimi so najbolj pomembne
povečevanje potreb uporabnikov, rast cenovnega pritiska in nove konkurenčne strategije.
29
Po Gartnerju potrebujejo uporabniki bolj poosebljeno svetovanje in optimiziran odnos med
stroški in koristmi. Ponudniki finančnih storitev preizkušajo nove modele avtomatskega
delovanja. Poslovni procesi in podporne pisarniške operacije postajajo vse bolj standardizirani
ter se prenašajo na transakcijske banke, ki jih izvajajo v večjih obsegih in po ugodnejših
cenah. Vse bolj pomembna postaja možnost opravljanja bančnih storitev prek mobilnih
telefonov in dlančnikov, za kar so seveda bolj primerni GPRS povezava in novi spletni
brskalniki. (Jakupović 2003, 21-22)
3.3 Storitve naših bank na daljavo
S storitvami elektronskega bančništva so nam banke resnično poenostavile običajne opravke
kot so različna nakazila in prenosi, pregled stanja na računih, pregled prometa s kreditnimi
karticami… Vse banke ne ponujajo enakih storitev, zato so tudi različno uspešne pri
privabljanju novih uporabnikov elektronskih bančnih storitev. To je odvisno predvsem od
njihove tehnološke opremljenosti in »ozadja«, ki skrbi za nemoteno delovanje.
Pri pregledu ponudbe storitev elektronskega bančništva, bomo preverili kaj in na kakšen način
ponuja storitve na daljavo dvanajst večjih slovenskih bank. Vse banke ponujajo bolj ali manj
enake storitve, najdemo pa tudi take, ki izstopajo po večjem in tudi manjšem obsegu
elektronskih bančnih storitev. Pri vseh bankah zasledimo: možnost spremljanja stanja in
prometa na svojih računih, tako tolarskih kot deviznih, povsod lahko preko spleta izvajamo
transakcije oz. plačujemo položnice, vse banke ponujajo možnost nastavitve plačila vnaprej.
Večina bank iz preglednice omogoča vsaj vpogled dogajanja na računu preko Interneta. V
primeru uporabe mobilnega telefona pride do izraza ponudba Nove Kreditne banke Maribor
d.d., Nove Ljubljanske banke d.d. in Banke Koper d.d., ki imajo veliko prednost pred
ostalimi. Nova KBM d.d. je uvedla posebno novost, ki se imenuje Moneta. Ta nam omogoča
da o finančnih zadevah preverimo preko mobilnika. Banke, ki sodijo v vrh ponudnikov
bančništva na daljavo so uvedle različne možnosti telefonskih storitev, bodisi preko
avtomatskega odzivnika ali pa kjer v živo spregovorimo z osebo, ki za nas uredi finančne
zadeve.
30
+
+
+
+
Pregled
stanja/promet
a na računih
Pregled
kreditov,
varčevanj,
naložb
Transakcije
Vir: Revija Kapital, julij 2005, str.58, 59
31
Wap
-
+
-
Sms
Avtomatski
odzivnik
-
Telefon
-
-
-
-
-
-
-
+
-
-
-
-
-
-
-
+
+
-
-
-
+
+
-
-
+
+
-
+
+
+
-
-
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
-
+
+
+
-
+
DBS NET
Deželna
banka
Slovenije d.d.
+
i-Net Banka
Banka Koper
d.d.
+
Nakup in
prodaja tujih
valut
Vezava
sredstev
Vloge za
prekoračitev/
podaljšanje
Pregled
poslovanja s
karticami
Odpiranje
trajnikov
Naročanje
čekov
Naročanje
plačilnih
kartic
Možnost
nastavitve
plačil vnaprej
Online
Abanet
NAZIV
SPLETNIH
STORITEV
b@nka
Bank Austia
Creritanstalt
d.d.d
Abank
a d.d.
IME BANKE
-
-
+
-
-
+
+
+
+
+
-
+
+
-
+
Link
Gorenjska
banka d.d.
-
-
-
-
-
+
-
-
-
-
-
+
+
-
+
HYPOnet
Hypo Bank
d.d.
+
+
+
+
-
-
+
+
-
+
-
+
+
+
-
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
Klik
NLB d.d.
+
Bank@Net
Nova KBM
d.d.
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
+
+
+
+
Prosplet
Probanka
d.d.
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
+
+
+
+
Raiffeisen
NET
Raiffeisen
Krekova
banka d.d.
+
+
+
+
+
+
+
-
-
+
+
+
+
+
+
SKB NET
SKB banka
d.d.
-
-
-
-
+
-
-
+
+
+
+
+
+
+
Volksbank
Online
Volksbank
d.d.
Slika: Storitve naših bank na daljavo
3.4 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva
Uvajanje novih tehnoloških rešitev zahteva analizo vseh prednosti in slabosti, še posebej v
sektorju kot je bančništvo. V tem poglavju bomo skušali ugotoviti, kakšne prednosti nudi
elektronsko bančništvo za banke in komitente, prav tako pa bomo prikazali tudi vse
potencialne slabosti.
Prednosti za banke( Premil 2005, 58-59):
- nižji stroški bančnih transakcij, ki so posledica avtomatizirane obdelave plačilnih nalogov
- zmanjšanje administrativnih stroškov in stroškov informiranja komitentov
So posledica prehodov na elektronske kanale. Prehod na informacijske sisteme in s tem
opuščanje klasičnih papirnatih poti, prihrani banki veliko stroškov. Prav tako se prihranijo
stroški informiranja komitentov, stroški klasične pošte so višji od elektronske pošte, saj
vsak komitent želi prejeti izpisek stanja o prometu na njegovem računu. Preko elektronske
pošte so komitenti lahko informirani v trenutku nastanka vsake spremembe na računu, pa
tudi informiranje o ostalih storitvah, spremembah in novostih.
- zmanjševanje števila klasičnih poslovalnic
S tem ko banke ponujajo možnost opravljanja večine storitev po elektronski poti,
komitenti ne bodo obiskovali poslovalnice več tako pogosto. S tem upade potreba po
veliko bančnih poslovalnicah.
- večji pregled nad poslovanjem
Banka ima vsak trenutek pregled nad poslovanjem in takojšnje informacije glede
poslovanja komitentov, s tem lahko bolj točno določa rezerve in ocenjuje tveganja.
- več komitentov
Elektronsko bančništvo je dostopno povsod, tudi tam kjer so poslovalnice zelo oddaljene,
s tem je omogočen dostop širšemu krogu prebivalstva in pridobivanju več strank.
- boljša kvaliteta storitev in večje zadovoljstvo komitentov
Komitenti si preko elektronskih poti sami izberejo storitve, ki jih zanimajo in potrebujejo.
- večanje ponudbe ostalih finančnih storitev
Z elektronskim poslovanjem se ne razširi samo ponudba bančnih storitev, temveč se
ponudijo še možnosti opravljanja borzno-posredniških, svetovalnih in zavarovalniških
storitev.
Prednosti za komitente (Opportunity Wales2005; Premil 2005, 58, PBS 2005 ):
- odprava čakalnih vrst
V poslovalnici se redko zgodi da ne obtičimo v vrsti pred bančnim okencem, prav to je
eden izmed poglavitnih razlogov, da se komitenti raje odločijo za opravljanje bančnih
storitev preko digitalnih okenc.
- opravljanje bančnih storitev 24 ur na dan, vse dni v letu
Ljudje imamo ob delavnikih poleg službe nešteto opravkov, ki nam vzamejo čas za obisk
poslovalnice. Elektronsko bančništvo nam ob kateremkoli času omogoči da opravimo še
finančne storitve.
- možnost dostopa kjerkoli
Internet, bankomati, samopostrežni kioski, telefon, mobilniki nam omogočajo da lahko
kjerkoli smo, doma, v službi, na dopustu opravimo bančne storitve.
- zmanjševanje transakcijskih stroškov in provizij
Cene transakcij s pomočjo elektronskega bančništva so bistveno ugodnejše od tistih s
klasičnim plačevanjem. Prav tako so zaradi paketnega avtoriziranja plačilnih nalogov
provizije nižje.
- nadzor nad osebnimi financami
32
-
-
-
V vsakem trenutku lahko preverimo vse sproti ažurirane trensakcije, ki so se zvrstile na
našem računu, s tem nam je omogočeno večje planiranje in informiranost.
dostop do finančnih informacij
Preko Interneta si lahko v vsakem trenutku pridobimo najrazličnejše finančne informacije,
kot so obrestne mere, devizni tečaji, stroški poslovanja, borzni podatki in vse to na enem
mestu.
zasebnost pri bančnem poslovanju
Poslovanje od doma omogoča visoko stopnjo zasebnosti. Pri obisku banke se lahko pojavi
nelagodnost, saj se marsikdaj zgodi da kdo radovedno posluša in pogleduje za hrbtom
komitenta.
pametne kartice
Komitentom omogoča dostop do računov na različnih bankah z isto kartico in istim
programom za e-banko, ki nam omogoča skupni prikaz stanja in prometa na vseh računih.
Poslovanje je tako bolj preprosto, saj nam ni treba upravljati z več karticami, saj lahko
vse postorimo z eno samo.
Slabosti za banke (Vučić 2005, 66-68):
- visoki stroški začetne investicije
Ponavadi je potrebno nadgraditi celotni informacijski sistem banke. Poleg tega se pojavijo
stroški izobraževanja kadra, uvajanje novih kadrov in sama promocija novega
distribucijskega kanala.
- uvedba elektronskega poslovanja ne nadomesti potrebe po klasičnih poslovalnicah
- spletno bančništvo ni primerno za vse komitente
Veliko ljudi sploh ne pozna prednosti Interneta ali pa sploh nimajo možnosti dostopa do
njega.
- možnost tehničnih napak in nezanesljivost sistema
- možnost vdora v sistem in zloraba podatkov
Slabosti za komitente (Vučić 2005, 66-68):
- psihološke ovire
Nepoznavanje novih načinov poslovanja in strah pred računalnikom povzročajo
nezaupanje do elektronskega poslovanja.
- onemogočen dostop do Interneta
Vsi še nimajo možnosti priključitve Interneta, vendar bo ta problem kmalu rešen.
- pomisleki glede varnosti
Sčasoma upada zaradi večjega obveščanja o varnosti uporabe elektronskega bančništva.
3.5 Varnost v elektronskem bančništvu 6
Internet je danes moderno orodje, ki nam prihrani pot v banko. Kako varno je poslovanje z
banko, je odvisno od njenega varnostnega sistema in našega nezaupanja. Kljub temu da banke
uporabljajo najmodernejše sisteme varnosti in načeloma želijo dobro poskrbeti za varnost
poslovanja komitentov, se napake dogajajo. Sistemi varovanja elektronskega poslovanja z
banko so zelo različni. Varovanje ni povezano samo za poslovanje preko računalnikov ampak
morajo v banki poskrbeti tudi za ustrezno arhiviranje podatkov. Kljub temu da se banke
trudijo dvigniti nivo varnostne politike na najvišjo raven se lahko še vedno najde varnostna
6
Lesjak 2003
33
luknja, to je človek. Poleg vseh varnostnih sistemov bomo za varnost najbolje poskrbeli sami.
Pred izbiro banke je priporočljivo preveriti osnovni sistem varovanja, ki ga banka ponuja.
(Vučić 2005, 66-67)
Škodljivi programi:
ƒ Virusi
Programi, ki se samodejno razmnožujejo (okužijo neokužene programe, startni zapis
računalnika) in izvedejo uničujoče delovanje.
ƒ Črvi
Posebna oblika virusa, ki podvajajo sami sebe na prazne dele diska.
ƒ Trojanski konj
Program, skrit v drugem programu. Se ne razmnožuje.
ƒ Logična bomba
Program, ki se izvede ob določenem pogoju (npr. datum). Se ne razmnožuje.
Način varovanja in zaščita
Vsebina sporočil, ki se prenašajo med komitentom in banko, ter med stranko in trgovino je
zaupne narave. Temu ustrezno jo je potrebno varovati:
ƒ Fizično (alarm, varnostniki, omare, ograje...)
ƒ Logično (sistemsko)(računalniške rešitve za varovanje)
Pet nasvetov za varno spletno bančništvo (Turban 2001, 289):
1. Nikoli nikomur ne razkrijte kode, ki vas poveže s spletno banko. V primeru da sumite, da
jo je nekdo videl jo nemudoma spremenite.
2. Nikoli ne zapuščajte računalnika ko ste v procesu opravljanja bančnih storitev preko
spleta.
3. Ko zaključite delo preko spletne banke, se vedno prepričajte, da ste se res odjavili iz
sistema spletne banke preden obiščete ostale spletne strani.
4. V primeru da še kdo drug uporablja vaš računalnik, vedno zbrišite vnesene pojme v
brskalniku in izbrišete kopije spletnih strani katere ste obiskali in shranili na vaš
računalnik.
5. Zelo priporočljivo je uporabljati 128-bitno enkripcijo za zaščito finančnih transakcij preko
Interneta.
Zaščita:
1. Enkripcija - šifriranje vsebine sporočila – zasebnost
¾
¾
-
Testni ključ
Doda vrednost na koncu sporočila
Ohranitev celovitosti – sporočilo (ne)spremenjeno
Simetrični ključ
Enostavnost in učinkovitost
Uporaben v zasebnih, varnih okoljih (npr. geslo za odpiranje datoteke)
Internet – preveč uporabnikov
34
2. Digitalni podpis
- Potrjuje istovetnost podpisnika.
- Zaradi varnosti se podpis šifrira.
Digitalno potrdilo je računalniški zapis, ki vsebuje podatke o:
¾ Izdajatelju potrdila
¾ Imetniku potrdila
¾ Javnemu ključu imetnika
¾ Obdobju, za katero je ključ izdan
Šifriranje je postopek, s katerim zaščitimo vsebino sporočila pred vpogledi s strani
neavtoriziranih oseb. Kako varna so zaščitena sporočila, je odvisno od vrste uporabljenega
šifrirnega postopka, predvsem pa od velikosti šifrirnega ključa (merjeno v bitih). Daljši je
ključ, težje je zaščito zlomiti in prebrati vsebino sporočila.
Osnovni postopek šifriranja je v obeh primerih enak. Bistvena razlika med 40- in 128-bitno
zaščito je v številu možnih ključev, s katerimi je 'zaklenjeno' sporočilo:
• 40-bitna zaščita pomeni, da je med prenosom sporočilo šifrirano z enim od 240
različnih možnih ključev,
• 128-bitno zaščito imenujemo tudi močna zaščita, saj je možnih 2128 različnih ključev,
pri vsakem prenosu pa je sporočilo kodirano le z enim od njih.
Pri 128-bitni zaščiti je pravi ključ praktično nemogoče odkriti, zato je sporočilo med
prenosom bistveno bolj varno pred neavtoriziranimi vpogledi. Po navedbah Netscape-a bi z
današnjo
tehnologijo
128-bitno
šifrirano
sporočilo
razbili
kar
309.485.009.821.345.068.724.781.056-krat težje od tistega, ki je kodiran s 40-bitnim ključem.
Za ustrezno stopnjo varnosti in zaupnosti poskrbimo z uporabo posebnega protokola,
imenovanega SSL – Secure Sockets Layer Protocol. (protokol je množica pravil, ki jih
računalniki upoštevajo pri medsebojni izmenjavi podatkov.) Računalnika, ki za
sporazumevanje uporabljata SSL protokol, imata med seboj zagotovljen varen kanal za prenos
digitalnih podatkov; med prenosom so podatki opremljeni z digitalnim podpisom in ustrezno
šifrirani.
Digitalni podpis
Digitalni podpis preprečuje spreminjanje in zlorabljanje sporočil; zagotavlja, da tok podatkov
med banko in uporabnikom ostane nedotaknjen. Ob začetku transakcije pošljemo preko
brkljalnika v banko varno sporočilo. Banka vrne certifikat, ki vsebuje njen javni ključ.
Brkljalnik preveri certifikat in generira sejni ključ, s katerim se šifrirajo nadaljnja sporočila;
banka lahko ta sporočila dešifrira s svojim zasebnim ključem. Kadarkoli se lahko tudi sami
prepričamo, da res komuniciramo z banko, če izberemo možnost za prikaz lastnika certifikata.
Šifrirni ključ
Vsebina sporočil, ki si jih izmenjavata uporabnik in banka, je zelo zaupne narave, zato so
sporočila šifrirana. Stopnja zaščite je odvisna od velikosti (dolžine) šifrirnega ključa.
Tehnologije za zaščito zaupnih podatkov in transakcij, ki potekajo preko Interneta:
• usmerjevalniki,
• požarni zidovi,
• interne kontrole,
• uporaba aktivatorjev dostopa oziroma identifikacijskih kartic.
35
Požarni zid se v kombinaciji z usmerjevalniki uporablja za zaščito bančne računalniške
mreže pred nepooblaščenimi dostopi. Ves promet je naslovljen na požarni zid, ki preverja vir
in cilj za vsak podatkovni paket. Proxy servis spremeni naslov paketa in ga spusti naprej v
omrežje. Na ta način so vsi notranji naslovi zaščiteni pred zunanjimi vdori.
Interne kontrole varujejo uporabnike, pred nepooblaščenimi transakcijami. Vsak uporabnik
lahko uporablja le tiste račune in transakcije, za katere ima vpisano dovoljenje v skrbniški
aplikaciji.
Identifikacijska kartica je varnostni pripomoček, ki zagotavlja pristnost uporabnika
elektronskega bančništva. Velik je kot kreditna kartica, ima numerično tipkovnico in LCD
zaslon. Na zahtevo uporabnika generira časovno spremenljivo varnostno geslo, ki omogoča
varno identifikacijo ob prijavi v sistem elektronskega bančništva. Identifikacijska kartica je
zaščitena z osebnim geslom in tako neprenosljiva.
Uporaba identifikacijskih številk in identifikacijskih kartic omogoča preverjanje pristnosti
uporabnika.
Cookie
Cookie je informacija, namenjena izmenjavi podatkov med bančnim strežnikom in
uporabnikovim brkljalnikom. Uporablja se v primeru, ko si mora brkljalnik zapomniti
specifične informacije, potrebne za uporabo določenega elektronskega produkta.
Do prve izmenjave podatkov pride ob prijavi v spletno bančništvo, ko bančni strežnik
brkljalniku pošlje cookie. Ta ga shrani v pomnilnik računalnika in ga ob naslednjem kliku, na
primer pri zahtevi za opravljanje določene storitve, pošlje nazaj. Aplikacija ob prejemu
preveri pravilnost prejetega cookija in ga primerja s poslanim. V primeru, da podatka nista
usklajena, je nadaljnje delo v spletnem bančništvu onemogočeno.
36
4. REŠITVE PODJETJA HALCOM NA PODROČJU ELEKTRONSKEGA
BANČNIŠTVA7
4.1 Predstavitev podjetja Halcom
Podjetje Halcom Informatika d. o. o. je bilo ustanovljeno leta 1992. Čez dve leti je Halcom že
postavil prvi internetni sistem za Telekom Slovenije - Siol. Prihodnje leto pa je začel z
razvojem programske opreme za elektronsko bančništvo. Leta 1995 je Halcom v okviru
programa Phare začel sodelovati tudi pri projektu reforme plačilnega sistema v Sloveniji.
Halcom je dve leti kasneje (leta 1997) razvil novo filozofijo in koncept žiro kliringa, na njeni
osnovi pa še izdelek, ki je oktobra 1998 pričel delovati za vse slovenske banke. Izdelek se je
izkazal kot zelo kakovosten, izjemno stabilen in preprost za uporabo. Da je izdelek uspešen,
se je potrdilo tudi leta 2000, ko je Halcom zmagal na mednarodnem razpisu za postavitev žiro
kliringa Centralni banki Bosne in Hercegovine med 7 ponudbami iz 6 držav. Halcom je
komunikacijsko infrastrukturo za delovanje žiro kliringa za vseh 43 bank postavil v
rekordnem času in sicer v samo štirih mesecih in pol po podpisu pogodbe.
Halcomovo elektronsko bančništvo pa deluje v praksi že od junija 1997, ko so Halcomovo
rešitev Hal E-Bank začeli uporabljati samostojni podjetniki. Oktobra 1997 so se jim pridružile
fizične osebe, aprila 1998 neporavnalne banke, aprila prihodnje leto pa še pravne osebe v
okviru projekta Pilotsko usposabljanje bank.
Novembra 1999 je rešitev zaživela tudi za področje plačilnega prometa s tujino. Gre za prvo
rešitev elektronskega bančništva v Sloveniji in eno izmed prvih v svetu, ki je bila zaščitena s
pametnimi karticami po načelih tehnologije PKI (Public Key Infrastructure). Halcomovi
strokovnjaki pa so kot svetovalci sodelovali tudi v projektu Reforme plačilnega prometa.
Kakovosti Halcomovega delovanja sledijo tudi finančni pokazatelji, ki uvrščajo Halcom med
najhitreje rastoče firme v Sloveniji. Halcomova rast med leti 1997 in 2000 je bila 12-kratna.
Halcom-CA deluje kot samostojna certifikatna agencija že od leta 1999 in je najstarejši in tudi
največji overitelj v Sloveniji, ki uporablja za shranjevanje digitalnih potrdil najvarnejšo
tehnologijo – pametne kartice. Tovrstna tehnologija omogoča, da zasebni ključ nikoli ne
zapusti kartice, saj se šifriranje izvaja v sami kartici.
Halcom-CA za izdajanje digitalnih potrdil uporablja celotno infrastrukturo podjetja
SmartTrust, ki je v svetu vodilno na področju rešitev za javne in množične overitelje
(certifikatne agencije). Infrastruktura zadostuje vsem zakonsko določenim regulativam in
zagotavlja visoko stopnjo varnosti. Medtem, ko izdajanje digitalnih potrdil prek interneta v
odprtem sistemu ni dovolj varno, saj varnost onemogoča kup pretečih dejavnikov, pa je
varnost vgrajena v sam koncept SmartTrustove tehnologije. Pametne kartice z digitalnimi
potrdili se pripravljajo na podoben način, kot je že preverjen in uveljavljen sistem za izdajo
bančnih plačilnih kartic.
Halcom-CA se je vpisal v javni register overiteljev Republike Slovenije in tako postal prvi
overitelj v državi, ki deluje v okviru gospodarske družbe.
V skladu s 34. členom Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ima
overitelj Halcom-CA sklenjeno zavarovalno polico, za zavarovanje svoje škodne
odgovornosti.
7
Halcom 2005a
37
Rešitve, ki jih ponuja Halcom:
¾ Hal E-Bank:
družina programov za elektronsko bančništvo - celovita in učinkovita rešitev za vsa
področja elektronskega bančništva
¾ Hal E-Forms:
družina programov za učinkovito in preprosto izdelavo elektronskih obrazcev
¾ Hal E-Archive:
družina programov za revizijsko varno elektronsko shranjevanje
¾ Hal E-Clearing:
sistemi za medbančno poravnavo nenujnih kreditnih plačil malih vrednosti
¾ Spremljanje likvidnosti bank:
sistem za sprotno spremljanje stanja na računih bank na poravnalnem računu pri centralni
banki in pri drugih institucijah
¾ Halclient-Halserver:
družina programov za varen in hiter prenos in izmenjavo vseh vrst datotek
¾ IPS:
integrirani pisarniški sistem
¾ Storitve:
Halcomove storitve
4.2 Sistem za poslovanje e-banke Hal E-Bank8
Družina programskih izdelkov Hal E-Bank
je celovita in učinkovita rešitev za vsa
področja elektronskega bančništva. Hal E-Bank je zaokrožen sistem za poslovanje
elektronske banke, ki ga sestavlja paleta programskih izdelkov. Ti so med seboj tesno
povezani in usklajeni ter omogočajo delovanje celovitega in varnega sistema za elektronsko
bančništvo s preprostimi in jasnimi uporabniškimi vmesniki, tako v čelnem delu sistema
(front-end), kot pri osrednji obdelavi vseh podatkov v zaledju banke (back-office).
Skupne lastnosti vseh izdelkov Halcomove družine Hal E-Bank so :
• možnost dostopa do vseh svojih računov v različnih bankah z isto pametno kartico;
• izmenjava podatkov z računovodskimi aplikacijami;
• podpora računovodskim servisom;
• kompleksni sistem pooblastil;
• plačilni promet v domovini in s tujino;
• izmenjava digitalno podpisanih dokumentov;
• podpora različnih standardov;
• vpogled v finančne podatke med potovanjem;
• možnost potrjevanja in pregleda nalogov v tujini;
• možnost priprave in potrjevanja nalogov na ločenih mestih (kot sta na primer
računovodski servis in podjetje);
• visoka stopnja varnosti pri identifikaciji;
8
Halcom 2005b
38
•
možnost elektronskega shranjevanja vseh tipov dokumentov, ki so digitalno podpisani
in časovno žigosani.
POMEN Hal E-Bank ZA BANKO
Uvedba Hal E-Bank v banko pomeni predvsem:
¾ Razbremenitev bančnih uslužbencev: z uvedbo kakovostnega in množičnega
elektronskega bančništva se v banki močno zmanjša pritisk na bančna okenca. Čakalne
vrste pred bančnimi okenci, ki so najbolj problematične za podjetnike, lahko banka v
kratkem času povsem odpravi. Bančni uslužbenci za okenci so tako razbremenjeni, zato
lahko več časa namenijo strankam in jim predstavljajo ter prodajajo nove bančne storitve.
¾ Zmanjšanje stroškov: stroški obdelave plačilnih nalogov in reševanja drugih zahtev se
opazno zmanjšajo. Cena obdelave elektronskega plačilnega naloga je 10 do 15-krat nižja
od cene klasične obdelave. V ceno obdelave elektronskega naloga namreč ni potrebno
vključevati stroškov uslužbenca za bančnim okencem, stroškov prostora in opreme,
stroškov poštne storitve, papirja in drugih manipulativnih stroškov. Pomembna pridobitev
je tudi kakovost zajetih podatkov, saj elektronska obdelava praktično ne dopušča napak.
¾ S Hal E-Bank so vse sodobne tržne poti združene v en sam kanal bančnih obdelav.
¾ Hal E-Bank je mogoče preprosto prilagoditi obstoječim zalednim bančnim aplikacijam.
¾ Kakovostno trženje drugih bančnih storitev.
¾ Hal E-Bank razbremenjuje zaposlene v banki, povečuje kakovost obstoječih storitev ter
zagotavlja učinkovitejše trženje novih storitev.
Poleg pomembnih prednosti za uporabnike in občutno nižjih stroškov za banko, lahko
banka, opremljena s Hal E-Bank, neprimerno učinkoviteje trži svoje storitve. To ne velja
samo za obstoječe storitve, temveč tudi za vse nove, ki jih banka sedaj enostavneje
vključuje v svoje poslovanje.
¾ S Hal E-Bank je lahko trženje storitev usmerjeno na posameznika in ne več samo na
množico. Uporabniki se lahko na novo posebno ponudbo banke odzovejo takoj.
¾ Hal E-Bank na primer omogoča uporabniku vezavo sredstev v zanj najbolj primernem
trenutku. Pri tem je pomembno, da uporabniku za to storitev ni več treba hoditi v banko.
Uporabnik tako prihrani čas in denar, banka pa postaja vse bolj učinkovita.
POMEN Hal E-Bank ZA KOMITENTE
¾ Družina programskih izdelkov Hal E-Bank, ki je ustvarjena po meri uporabnikov, prihrani
komitentom čas, denar in številne bančne opravke.
¾ V njej so programski izdelek za osebno rabo in trije izdelki namenjeni podjetjem, ki
ustreznega izberejo glede na svoje potrebe in velikost. Prav za vse uporabnike Hal E-Bank
pa velja, da imajo svoje bančno okence na računalniškem zaslonu, doma ali na delovnem
mestu.
¾ "Bančno okence" deluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Odprto je tudi med
dnevnimi obdelavami podatkov in popravili (remonti) v banki. Ker uporabnikom ni več
treba hoditi v banko, tako prihranijo čas in denar.
¾ Prenos podatkov med uporabniki in elektronsko banko je zelo hiter. Kratki časi prenosa
ugodno vplivajo tudi na uporabnikove stroške. Uporabnike navduši preprosta in cenovno
ugodna namestitev programske opreme, ki se kasneje samodejno posodablja prek omrežja.
¾ Negotovinske bančne storitve, ki jih lahko opravljajo uporabniki programskih izdelkov
Hal E-Bank:
39
-
vpogled v stanje na računih, pripravljanje plačilnih nalogov, ki so valutirani vnaprej,
vpogled v izpis prometa na računih v različnih časovnih intervalih, pripravljanje vseh
ostalih zahtevkov za banko (na primer dvig limita na računu, naročila čekovnih blanketov,
nakazilo deviz in drugih), ki jih banka ponudi komitentu, izmenjava elektronskih sporočil
s skrbnikom računa, elektronsko povpraševanje glede reševanja reklamacij, možnost
povezovanja priprave nalogov z imeniki pravnih in fizičnih oseb, vpogled v predvideno
provizijo za vsak vpisan nalog, ki jo bo za izpeljavo naloga zaračunala banka,
shranjevanje že pripravljenih plačilnih nalogov za večkratno uporabo (redna ali podobna
mesečna plačila), postavljanje plačila, ki bi bilo zaradi nezadostnega stanja zavrnjeno, v
čakalno vrsto, kjer ostane vse dokler se stanje na računu ne uredi, izpisovanje podatkov iz
vpisanih plačil, prometnih postavk in podobno, pripravljanje trajnih nalogov, sprejemanje
nalogov iz datoteke s plačilnimi nalogi, ki je zapisana v standardiziranem formatu APP,
izmenjava nalogov in prometnih postavk z uporabnikovimi računovodskimi programi.
Komponente rešitve Hal E-Bank:
‰ Hal E-Bank/Personal je namenjen podjetjem, ki jim zadošča eno delovno mesto za delo
z elektronsko banko. Uporabnik (pravna oseba ali podjetje samostojnega podjetnika) ima
lahko tudi za delo s Hal E-Bank/Personal pooblaščenih več delavcev. Pooblastila
dodeljuje banka na osnovi zahtev uporabnika s Hal E-Bank/Admin. Vsak pooblaščeni
delavec se ob zagonu programa Hal E-Bank/Personal prijavi v sistem s pomočjo svoje
pametne kartice in mu je na osnovi pooblastil, dodeljenih s strani banke, omogočeno delo
samo s tistimi funkcijami, za katere je pooblaščen. Hal E-Bank/Personal se lahko
povezuje z bančnim strežnikom po Internetu ali klicni povezavi. Hal E-Bank/Personal
deluje v okoljih Windows 95, 98, NT in 2000. Računalnik mora biti opremljen s
čitalnikom pametnih kartic.
‰ Hal E-Bank/Corporate je namenjena podjetjem, ki želijo imeti več delovnih mest
opremljenih z elektronsko banko. Ima enake funkcije kot Hal E-Bank/Personal, vendar
medtem ko Hal E-Bank/Personal uporablja lokalno relacijsko podatkovno zbirko na
računalniku, na katerem je nameščen sam program, Hal E-Bank/Corporate uporablja
osrednjo relacijsko podatkovno zbirko za elektronsko banko podjetja, do katere dostopajo
vsa delovna mesta. Pooblastila delavcev so v Hal E-Bank/Corporate podprta na enak
način kot v Hal E-Bank/Personal. Vsa delovna mesta uporabljajo skupen imenik računov
prejemnikov.
‰ Hal E-Bank/B2B je namenjena povezovanju informacijskega sistema velikega podjetja z
informacijskim sistemom banke za avtomatsko izmenjavo podatkov (plačilnih nalogov iz
IS podjetja in spremembe na računu podjetja iz bančne zaledne obdelave podatkov). Hal
E-Bank/B2B je zasnovana na MQ Series middlewaru, ki povezuje informacijski sistem
podjetja s programom za povezovanje z bančnim strežnikom. MQ Series-sporočila (npr.
plačilni nalogi) se v Hal E-Bank/B2B odlagajo v čakalne vrste. Na osnovi konfiguriranih
prožilcev se vzpostavlja povezava z bančnim strežnikom. Komunikacija med Hal EBank/B2B in bančnim strežnikom je šifrirana in zaščitena s pametno kartico na enak način
kot pri Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank/Corporate. Osrednja relacijska podatkovna
zbirka, na katero so vezana delovna mesta Corporate E-Bank, je nameščena v okolju
Windows NT ali Windows 2000, in se povezuje z zalednimi aplikacijami pri uporabniku.
‰ Hal E-Bank/B2B Channel dopolnjuje opremo bančnega centra za elektronsko bančništvo
z dostopno potjo za neposredno (STP) povezavo bančnega informacijskega sistema z
informacijskim sistemom uporabnika. Za vzpostavitev poti Hal E-Bank/B2B Channel
mora uporabnik v svojih aplikacijah podpreti povezavo z bančnim strežnikom po
dokumentiranih standardih in na strani uporabnika ni potrebno vzdrževati nobenega
programskega proizvoda banke.
40
‰
‰
‰
Hal E-Bank/Web je namenjena elektronskemu bančništvu za domačo rabo, torej
najširšemu krogu prebivalstva za opravljanje plačilnega prometa in za uporabnike
profesionalnega elektronskega bančništva na potovanjih. Rešitev Hal E-Bank/Web je
izdelana na osnovi spletne tehnologije. Delo s to programsko rešitvijo je preprosto, saj
uporabniki potrebujejo le dostop v Internet in spletni brskalnik, ki podpira protokol SSL
(Secure Socket Layer). Manj občutljive aktivnosti so v Hal E-Bank/Web dostopne z
uporabnikovim imenom in geslom, bolj občutljive, kot so na primer pošiljanje plačilnih
nalogov, pa s pametno kartico z digitalnim potrdilom kot pri ostalih Halcomovih izdelkih.
Hal E-Bank/Web je za profesionalno rabo še posebej dobrodošla za oddaljeno
podpisovanje nalogov, ki so bili pripravljeni v Hal E-Bank/Personal ali Hal EBank/Corporate. Halcomova rešitev za Web ima od drugih tovrstnih rešitev zdaj dodatno
funkcionalnost, saj poleg podpisovanja na drugi lokaciji omogoča tudi potrjevanje
nalogov na potovanjih.
Hal E-Bank/SMS je namenjena bankam, ki želijo svojim komitentom ponuditi dodatno
funkcionalnost - in sicer možnost dostopa do računov prek mobilnih telefonov GSM.
Komitenti tako lahko z najrazličnejših lokacij plačujejo registrirana plačila, poizvedujejo
o stanju na računu in prejemajo obvestila o stanju ter spremembah na računu.
Komunikacija med komitentom in banko je zelo preprosta, saj poteka preko kratkih
logičnih besed. Plačevanje registriranih plačil je dodatno zavarovano z vnosom gesla pri
potrjevanju plačevanja.
Cash Management je rešitev za bolj učinkovito upravljanje s sredstvi na vseh računih
(cash management) in združevanje sredstev (cash pooling). Z možnostjo lastnega
upravljanja sredstev vseh povezanih podjetij lahko podjetje, ki ima v svoji skupini več
podjetij, ustvari velike prihranke, saj se lahko z ostalimi podjetji (tudi tistimi iz tujine) iz
skupine učinkovito dogovarjajo za poljuben pretok denarja in si tako zagotavljajo ustrezno
likvidnost. Podjetja tako najprej pogledajo, kaj lahko skupaj z denarjem naredijo,
namesto, da bi najele posojilo. Uporaba kakovostne in enotne rešitve za elektronsko
bančništvo pa jim omogoča tudi neprekinjeno planiranje in kontroling.
Halcomovo rešitev Hal E-Bank uporablja že 40 bank in 55.000 uporabnikov na šestih trgih:
Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Nemčija, Slovenija in Srbija. Mesečno se preko
Hal E-Bank posreduje več kot 2.300.000 plačilnih nalogov. (Revija Kapital 2005, 64)
4.3 Elektronsko shranjevanje dokumentov Hal E-Archive
Pomembne stvari pri elektronski hrambi poslovne dokumentacije so tri: visoka varnost,
zanesljivost in nadgradljivost. Zaradi usodnih posledic vdora v sistem, ki hrani poslovno
dokumentacijo je varnost v smislu varovanja dokumentov in dostopa do dokumentov kritična
postavka takšnega sistema. Prav tako pomembna je tudi varnost dokumentov z vidika
potvorb. Tako je potrebno hranjen dokument opremiti z digitalnim podpisom in časovnim
žigom. Nezanesljivost delovanja lahko pomeni usodne posledice za podjetje v primeru, ko
dokumenti niso dostavljeni na zahtevo.
Arhiviranje e-dokumentov je pomemben del e-poslovanja, saj mora arhiv, kjer hranimo edokumente, biti sposoben dokazati verodostojnost ali pa neverodostojnost nekega dokumenta
v celotnem obdobju hrambe. Za arhiviranje e-dokumentov ni dovolj le hramba tega
dokumenta na disk, Cd ali disketo. Dokument mora biti revizijsko varno arhiviran.
Dokazovanje in verodostojnost dokumenta zagotovimo tako, da poleg dokumenta samega v
arhiv shranimo še digitalni podpis dokumenta, certifikat podpisnika dokumenta in časovni
žig, ki opredeljuje čas obstoja dokumenta. Pogoj, ki določa razpoložljivost arhiva in v njem
41
hranjenih dokumentov, dosežemo s pravo izbiro strojne in sistemske programske opreme.
(Tinauer, Gomilšek in Odar 2004, 165)
Hal E-Archive je rešitev za elektronsko shranjevanje vseh tipov dokumentov, ki so obenem
tudi digitalno podpisani ter časovno žigosani, in temelji na sodobni, preverjeni tehnologiji.
Zaradi zaščite revizijskih sledi, ki zagotavljajo avtentičnost elektronskih dokumentov, čas
sprejema in veljavnost certifikata, lahko banke z rešitvijo Hal E-Archive dosežejo, da so
njihovi elektronski plačilni nalogi na sodiščih verodostojni tudi po 10 letih in več. Enako kot
so banke po zakonu dolžne shranjevati ročno podpisane papirne plačilne naloge 5 let in pri
tem izpolnjevati kriterije izvirnosti, morajo shranjevati tudi elektronske plačilne naloge. Ker
so elektronski nalogi še bolj podvrženi spreminjanju, potvarjanju in dupliciranju, jih morajo
hraniti v arhivu, ki omogoča popolno revizijsko varno sledenje dela z elektronskimi
dokumenti. To lahko zagotovijo z digitalnim podpisom in časovnim žigom, saj le digitalno
podpisanih elektronskih podatkov ni mogoče spreminjati tudi znotraj banke. Če banka uvede
tako rešitev, kot je Hal E-Archive, posluje v skladu z zakonom in ji ni treba več skrbeti za
verodostojnost shranjenih elektronskih plačilnih nalogov. Hal E-Archive je tako prilagojen
Zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, in tako tudi zagotavlja bančno
zakonsko obveznost arhiviranja ročno podpisanih papirnih plačilnih nalogov, saj je po
ZEPEP-u digitalno podpisani dokument izenačen z ročno podpisanim papirnim dokumentom.
Rešitev Hal E-Archive je lahko samostojna ali kot nadgradnja elektronske banke Hal E-Bank,
ki tako lahko po želji uporabnika samodejno elektronsko shranjuje vse naloge.
Učinkovit način za elektronsko shranjevanje
• Hal E-Archive izpolnjuje vse kriterije za revizijsko varno shranjevanje.
• S šifriranjem dokumentov Hal E-Archive zagotavlja preprečitev vpogleda v
dokumente tretjim osebam oziroma zaščiti dokumente pred vdori v sistem.
• Z avtorizacijo Hal E-Archive omogoča vstop v arhiv le registriranim
uporabnikom.
• Z avtentikacijo Hal E-Archive omogoča registriranim uporabnikom dostop le
do tistih dokumentov iz arhiva, za katere imajo ustrezna pooblastila.
• Omogoča shranjevanje poljubnih dokumentov (tako po vsebini kot po formatu).
• Prepozna računalniški format dokumenta in omogoča dostop do njega.
Nekatere prednosti rešitve Hal E-Archive:
• revizijsko varno hranjenje e-dokumentov skladno z zakonom;
• natančno shranjevanje e-dokumentov, ki so digitalno podpisani in časovno žigosani;
• izboljšanje preglednosti poslovanja;
• manjši stroški hranjenja ter upravljanja dokumentov;
• preprosta uporaba in nadzor nad elektronsko dokumentacijo;
• ničelna verjetnost izgube ali založenosti pomembnih papirjev;
• najvišja stopnja varnosti in zaščite podatkov...
Pregled možnosti Hal E-Archive
• možnost shranjevanja vseh tipov in oblik dokumentov;
• hitro in preprosto upravljanje e-vsebin;
• z uporabo sodobnega odprtega standarda XML možnost shranjevanja dokumentov, ki
bodo nastali v prihodnosti;
42
•
•
•
•
različni načini shranjevanja (shranjevanje nespremenjenega dokumenta, na primer
notranja politika, shranjevanje skupaj z digitalnim podpisom, na primer pogodba, ali
shranjevanje skupaj z digitalnim podpisom in časovnim žigom, na primer plačilni
nalog);
možnost iskanja med dokumenti po tipih in atributih;
možnost ustvarjanja povezav iz enega dokumenta na drugega (na primer nek aneks
vežemo na neko pogodbo);
možnost preverjanja identitete in veljavnosti digitalnih potrdil ter časovnih žigov...
VARNOST PODATKOV 9
Ena izmed glavnih skrbi tako s strani podjetij, kot s strani uporabnikov pri e-poslovanju je
potencialna izguba dokumentov zaradi vlomov v informacijske sisteme. Takšni vlomi zelo
omajajo zaupanje v informacijske sisteme in podjetja. Zaupnost informacij v podjetjih mora
biti zelo visoka, še posebej v primeru, kadar podjetja varujejo dokumente za tretjo stran.
Večina današnjih elektronskih komunikacij ni zaupna in tudi če je, v večini primerov ni
varovana. Digitalne vsebine so še posebej podvržene zamenjavi, spremembi in podvajanju.
Podjetja, ki vstopajo v digitalni svet obdelave informacij morajo nujno zadostiti pogoju
visoke potrebe po varovanju elektronskih informacij.
Varovanje informacij potrebuje tri pristope, ki so ključni za prehod iz papirnega sveta v
domeno elektronskih dokumentov :
‰ usposobljenost
‰ zagotavljanje odkrivanja vdorov in politika reagiranja na vdor
‰ obseg izvajanja kontrol
Usposobljenost podjetja za vstop v digitalno domeno
Pod usposobljenost podjetja za vstop v digitalno domeno nedvomno spadajo digitalno
podpisovanje in PKI infrastruktura. Usposobljenost zahteva od podjetja pripravo načrta, kako
bo podjetje izvedlo migracijo ter vzpostavitev infrastrukture za podporo uspešni
implementaciji migracije, torej kdo bo sodeloval, kaj bo počel, kateri poslovni procesi in
katere tehnologije so vsebovane v tej migraciji, da bo podjetje kot rezultat tega lahko varno in
z zaupanjem poslovalo. Vzpostavljena infrastruktura mora zagotavljati storitve kot so:
zaupnost in integriteta podatkov, avtentifikacija in avtorizacija uporabnikov, ne-zanikanje
transakcij in sledenje uporabnikom oziroma tako imenovane revizijske sledi.
Za preprečitev nenadzorovanega izbrisa dokumentov, je potrebno voditi revizijske sledi (audit
trail). Revizijske sledi sestavljajo dve vrsti sledi. Prvi tip predstavljajo tehnične sledi, le-te
vodijo evidenco o aktivnostih operaterjev, nedelovanju, napakah. Drugi tip pa predstavljajo
uporabniške sledi, to so sledi, ki so povezane z dokumenti, ki vodijo evidenco o postopkih
nad dokumenti. Revizijske sledi nam povedo, kateri uporabnik in v katerem času je izvršil
dostop do določenega dokumenta. Revizijske sledi morajo biti dobro zaščitene pred vdori v
sistem in nenadzorovanim spreminjanjem.
9
Tinauer, Gomilšek in Odar 2004, 165
43
PKI infrastruktura
PKI tehnologija temelji na matematičnih konstruktih na način, ki pokriva vse zgoraj naštete
potrebe. Matematični preračuni pri kriptografiji z javnimi in zasebnimi ključi omogočajo
udeležencem, da samo oni poznajo svoj zasebni ključ ali skrivnost. PKI kriptografija
nasprotno omogoča, da ima vsak zasebni ključ tudi nasproten ključ, to je javni ključ, ki ga
distribuiramo nasprotni strani s katero želimo komunicirati. Tako potekajo komunikacije
varno brez skrbi, da bi se razvedel zasebni ključ na katerem sloni šifriranje, seveda pa je vsak
lastnik zasebnega ključa odgovoren za varovanje le-tega.
Digitalni podpisi
Namen digitalnih podpisov je zagotoviti enakovredno reprezentacijo podpisa v elektronski
obliki nasproti ročnemu podpisu. Proces podpisovanja vključuje uporabo zasebnega ključa, ki
se preko matematičnih formul enolično poveže s podatki, ki se bodo podpisali. Javni ključ na
drugi strani pa se uporablja kot digitalno potrdilo (lahko bi ga enačili z elektronsko osebno
izkaznico) s katerim lahko preverimo kdo je podpisal podatke in ali prejeti podatki še vedno
ustrezajo podatkom v času podpisa.
ZAŠČITA SISTEMOV ZA VARNO HRAMBO
Za varno hrambo dokumentov v digitalni domeni je potrebno v rešitvah zagotoviti varnostne
mehanizme, ki preprečujejo možnost vdorov, nepooblaščenih dostopov in manipulacije nad
dokumenti.
Mehanizmi, ki jih mora sistem zagotavljati, da mu lahko priznamo zanesljivost in varnost:
‰ Avtentikacija
V poslovnih okoljih je najpomembnejša stvar prepoznavanje identitete s kom poslujemo, najsi
bo to oseba iz podjetja, aplikacija, strežnik, kupec, ali dobavitelj, skratka kdorkoli s katerim
potekajo poslovne transakcije. Postopku preverjanja identitete entitete na drugi strani
pravimo avtentikacija.
Zaupnost podatkov
V transakcijah, kjer se izmenjujejo zaupni poslovni podatki, dokumenti, je potrebno
zagotoviti varnostni mehanizem, ki bo onemogočal vpogled v izmenjane dokumenta
nepooblaščenim osebam in programom. Tako med samo izmenjavo ter tudi potem, ko so
dokumenti že shranjeni pri prejemniku.
‰
Integriteta podatkov
Preverjanje integritete podatkov je mehanizem s katerim preverjamo verodostojnost
dokumentov. Torej ali so prejeti dokumenti še vedno takšni, kot so bili pred samim
pošiljanjem, oziroma v danem trenutku preverimo, ali so dokumenti po določenem času
hrambe še vedno isti, kot so bili v trenutku hrambe. Pri tem nam pomaga tehnologija za
digitalno podpisovanje. Digitalni podpis ne zagotavlja le identitete podpisnika te, več vsebuje
še zmožnost dokazovanja verodostojnih podatkov.
‰
44
Nezmožnost zanikanja
Nezmožnost zanikanja je mehanizem, ki omogoča preverjanje tako integritete podatkov, kot
dokazovanje identitete podpisnika dokumenta tretjim osebam. Prejemniku dajo varnost pred
tem, da bi lahko pošiljatelj uspešno zanikal pošiljanje oziroma podpisovanje tega dokumenta,
saj ima le pošiljatelj dostop do zasebnega ključa.
‰
Avtorizacija
Avtorizacija je sistem, ki po uspešni avtentikaciji prijavljenemu uporabniku sistema pusti
upravljati samo z omejenim naborom funkcij, dokumentov in informacij, ki so mu bile
dodeljene. Uporabnik torej vidi in dela lahko le to, za kar je pooblaščen. S tem mehanizmom
dosežemo onemogočitev vpogleda v dokumente nepooblaščenim osebam.
‰
4.4 Elektronski obrazci Hal E-Forms
Hal E-Forms je rešitev, ki bankam in podjetjem omogoča, da z njo preprosto razvijajo nove
nestandardne elektronske storitve, ki jim prinesejo dodatne primerjalne prednosti in
omogočijo ustvarjanje novih prihodkov. Elektronski obrazci so ena od še neizkoriščenih in
obetavnih možnosti elektronskega poslovanja, saj banke in podjetja lahko z njimi prenovijo
svoje poslovne procese, s katerimi lahko dosežejo večjo konkurenčnost.
Različne storitve podjetij, bank, vladnih institucij in drugih organizacij, se v vsakdanjem
svetu manifestirajo skozi obrazce. A s stališča sodobne družbe imajo papirni obrazci nekaj
velikih pomanjkljivosti, kot so predvsem visoki stroški prenosa informacij v informacijske
sisteme, neučinkovitost in nezanesljivost tega prenosa, trajanje vpeljave novega obrazca… S
Hal E-Forms se je pokazala učinkovita rešitev ravno za obvladovanje tovrstnih težav, saj so
primerni, ko želimo:
• prenoviti in izboljšati organizacijske in medorganizacijske procese;
• izboljšati oskrbovalno verigo podjetja;
• izboljšati učinkovitost komunikacij s komitenti;
• zbirati informacije tako zunaj kot znotraj podjetja;
• oskrbovati z informacijami brez nepotrebnih vmesnih korakov prepisovanja podatkov
iz papirne v elektronsko obliko;
• vpeljati nove storitve.
Hal E-Forms je sodoben koncept snovanja informacijskih rešitev, saj uporabnikom omogoča
dodajanje novih elektronskih obrazcev za poljubne elektronske storitve brez posredovanja
programerskih hiš. Uporabnikom rešitev Hal E-Forms omogoča, da poljubne elektronske
obrazce preprosto:
• izdelujejo (tudi na osnovi že obstoječih dokumentov Word, Adobe PDF, …),
• obdelujejo,
• izpolnjujejo,
• digitalno podpisujejo,
• časovno žigosajo.
45
Elektronski obrazci tako na široko odpirajo možnosti za nadgradnjo elektronskega bančništva,
ki jih lahko banka ponudi svojim komitentom. Med te nove storitve elektronskega bančništva
lahko banke uvrstijo:
• borzno posredništvo,
• zavarovalništvo,
• varčevalne in posojilne pogodbe,
• direktne bremenitve,
• trajne naloge,
• "cash management" …
Poleg tega lahko banke svojim komitentom prek že obstoječe infrastrukture ponudijo tudi
nebančne storitve (gre za tako imenovane G2B "Government to Business" aplikacije, ki
pravnim osebam poenostavljajo poslovanje, upravnim agencijam pa omogočajo skokovit
prehod od zbiranja papirnih obrazcev v prevzem verodostojnih elektronskih obrazcev), ki so
povezane z oddajo najrazličnejših digitalno podpisanih obrazcev za e-upravo, kot so:
• obrazci za DDV,
• pokojninsko in invalidsko zavarovanje ...
Prednosti rešitve elektronskih obrazcev Hal E-Forms:
™ preprosta in racionalna vpeljava elektronskega poslovanja brez dodatnih vlaganj v
infrastrukturo in razvoj;
™ možnost poslovanja s pravno veljavnimi elektronskimi dokumenti;
™ hitra vpeljava novih elektronskih storitev brez programiranja;
™ uporaba najvišjih varnostnih standardov, ki temeljijo na najvarnejši tehnologiji za zaščito
podatkov - pametnih karticah;
™ digitalno podpisovanje elektronskih obrazcev;
™ uporaba svetovno priznanega odprtega standarda XML;
™ preprosta avtomatizacija obdelave zajetih podatkov;
™ neodvisnost od programerskih hiš;
™ hitro in preprosto delo z novimi vzorci;
™ uporaba iste infrastrukture kot jo uporablja Hal E-Bank;
™ možnost uporabe rešitve tudi za dokumente v formatu PDF ali skenirane dokumente.
Rešitev Hal E-Forms pa ni primerna le za banke, temveč tudi za zavarovalnice, javno upravo,
podjetja in druge uporabnike, ki se zavedajo, da je prišel čas za selitev v elektronsko okolje.
4.5 Spremljanje likvidnosti bank
Sistem "Spremljanje likvidnosti bank" je namenjen sprotnemu spremljanju stanja na računih
bank na poravnalnem računu pri centralni banki in pri drugih institucijah. Podatki o stanju
vseh bank so na voljo operaterjem v centralni banki, podatki o računih posameznih bank pa so
tudi sproti dostavljeni bankam.
Sistem nad pridobljenimi podatki izračunava posebne kriterijske funkcije. V primeru
negativnega odstopanja od funkcij, ki je posledica negativnih likvidnostnih kazalcev za
posamezno banko, se v centralni banki sproži "alarm". Parametri za kriterijske funkcije so
definirani za vsako banko posebej.
46
4.6 Pametna kartica ENA ZA VSE
V primeru, da imamo račune pri več različnih bankah, ki imajo uporabljajo Halcomovo
rešitev: Proklik, Abacom, Multi SKB Net, E-Bank, ne potrebujemo za vsako banko svoje
kartice, temveč se lahko le z eno pametno kartico ENA ZA VSE povezujemo v različne
banke brez dodatnih stroškov.
Poslovanje bo bolj preprosto, saj nam ni treba upravljati z več karticami, saj lahko vse
postorimo z eno samo.
Imetniki kartice ENA ZA VSE lahko upravljajo z likvidnostjo svojega portfelja pri vseh
bankah, kjer imajo račune. Istočasno imajo omogočen tudi prikaz vsote vseh računov skupaj
in sicer v poljubni valuti, kar naredi poslovanje preglednejše.
Isto kartico ENA ZA VSE lahko uporabljamo tudi za druge vrste elektronskega poslovanja
oz. za druge aplikacije, ki zahtevajo visoko stopnjo varnosti in zaščito podatkov, na primer:
•
•
•
•
digitalno podpisovanje dokumentov, elektronskih obrazcev, datotek in podobno;
za medsebojno varno poslovanje z javno upravo, v aplikacijah, ki jih bo le-ta
ponudila;
za preverjanje identifikacije pošiljatelja
v aplikacijah za varno poslovanje med samimi pravnimi osebami;
Pri kartici ENA ZA VSE je zagotovljena visoka stopnja varnosti in tajnosti plačilnih
transakcij, saj so pametne kartice, ki jih uporablja Halcom CA za shranjevanje digitalnih
potrdil, trenutno najvarnejša dostopna tehnologija.
47
5. SKLEP
Vedno bolj konkurenčno okolje in hitrejši tempo življenja tako bankam kot ostalim
storitvenim organizacijam narekujeta preusmerjanje na nove načine poslovanja. Tudi v
bančnem sektorju se je zgodila revolucija, ki jo morajo banke poskušati izkoristiti sebi v prid.
Nujnost uporabe Interneta ni več vprašanje ali priložnost, saj je za uspešno poslovanje
pomembno, da je prilagojeno ponudbi in zahtevam trga.
Pojav Interneta je povzročil, da se postopoma brišejo meje na bančnih trgih. Vse večja
konkurenca med bankami povzroča, da banke znižujejo stroške procesiranja finančnih
operacij in prav elektronsko bančništvo je tisto, ki močno zniža stroške finančnih operacij.
Zato se vse več bank močno nagiba k elektronskemu bančništvu, ki sčasoma prevzema
izvajanje transakcij. Na ta način je elektronsko bančništvo postalo najhitreje rastoči in
razvijajoči se segment v bančništvu.
Rast popularnosti Interneta omogoča bankam uveljavljanje novih bančnih storitev.
Opravljanje storitev na elektronski način je za komitente veliko lažje, cenejše in bolj udobno,
bankam pa prestavlja bolj ekonomičen in kvalitetnejši način poslovanja. V ta namen mora
banka skrbeti za nenehen razvoj informacijske tehnologije, učinkovito izkoriščanje svojih
virov in stalno dopolnjevanje svojih storitev, da ostane komitentom zanimiva. Tako imajo
banke možnost slovensko bančništvo držati v koraku z razvitim svetom in s tem navdušiti
prebivalstvo da preko Interneta preizkusijo še ostale storitve, ki jih ponujajo druga podjetja in
zavodi.
Napredek informacijske tehnologije je omogočil, da fizična prisotnost stranke na kraju
poslovanja ni nujna. Stranki so storitve dosegljive neprestano, tudi izven uradnih ur, opravke
lahko uredijo v udobju, zasebnosti in varnosti svojega doma, pisarne oz. kjerkoli kjer se lahko
povežejo s spletom. To pomeni prednost tako za stranko kot tudi za ponudnika storitev.
Banke morajo razvijati tiste storitve, ki so za uporabnike pri elektronskem bančništvu
najpomembnejše in tako bodo dosegale zadovoljstvo komitentov.
Elektronsko bančništvo je tako za banko kot tudi za komitenta mnogo cenejše od poslovanja
na klasičen način. Prihranki so tako v denarju kot tudi v času. Kljub številnim prednostim, s
sodobni načini poslovanja uveljavljajo počasneje kot je pričakovano. Vzrok je v pomanjkanju
ustreznega znanja in posledično nezaupanje sodobni tehnologiji in varnosti poslovanja preko
Interneta. Noben sistem sicer ne zagotavlja popolne varnosti, vendar pa banke zelo dobro
skrbijo za varnost svojih sistemov. V kolikor tudi uporabnik obvladuje in skrbi za varnost na
svojem računalniku, potem je možnost vdorov in zlorabe minimalna. Večina finančnih
transakcij je povezana z denarjem, zato je naloga bank da pri opravljanju finančnih transakcij
preko spleta zagotovijo ustrezno varnost. Zato morajo v bankah uporabiti najsodobnejše
rešitve za zaščito prenosa podatkov (požarne pregrade, tehnologije javnih ključev, šifriranje
podatkov, pametne kartice, elektronske certifikate, elektronski podpis..) V ta namen je bilo
potrebno v bankah nadgraditi informacijske sisteme, tako da so pripravljeni na varen in
zanesljiv način podpirati opravljanje storitev preko spleta.
Večino rešitev na zgoraj omenjene postavke nudi podjetje Halcom. Halcom ponuja družino
programskih izdelkov Hal E-Bank, ki je celovita in učinkovita rešitev za vsa področja
elektronskega bančništva. Programski izdelki so med seboj tesno povezani in usklajeni in tako
omogočajo delovanje celovitega in varnega sistema za elektronsko bančništvo s preprostimi
in jasnimi uporabniškimi vmesniki v čelnem delu sistema (front-end) in v zaledju banke
(back-office).
Hal E-Bank ponuja: možnost dostopa do vseh svojih računov v različnih bankah z isto
pametno kartico; izmenjava podatkov z računovodskimi aplikacijami; podpora
48
računovodskim servisom; kompleksni sistem pooblastil; plačilni promet v domovini in s
tujino; izmenjava digitalno podpisanih dokumentov; podpora različnih standardov; vpogled v
finančne podatke med potovanjem; možnost potrjevanja in pregleda nalogov v tujini; možnost
priprave in potrjevanja nalogov na ločenih mestih (kot sta na primer računovodski servis in
podjetje); visoka stopnja varnosti pri identifikaciji; možnost elektronskega shranjevanja vseh
tipov dokumentov, ki so digitalno podpisani in časovno žigosani.
Prav tako je ena izmed rešitev Hal E-Archive, ki omogoča elektronsko shranjevanje vseh
tipov dokumentov, ki so obenem tudi digitalno podpisani ter časovno žigosani, in temelji na
sodobni, preverjeni tehnologiji. Zaščite revizijskih sledi zagotavlja avtentičnost elektronskih
dokumentov, čas sprejema in veljavnost certifikata, banki omogoči da so njihovi elektronski
plačilni nalogi na sodiščih verodostojni tudi po 10 letih in več.
Rešitev Hal E-Forms bankam in podjetjem omogoča, da z njo preprosto razvijajo nove
nestandardne elektronske storitve, ki jim prinesejo dodatne primerjalne prednosti in
omogočijo ustvarjanje novih prihodkov. Halcom ponuja veliko rešitev, ena izmed zelo
uporabnih za komitente je pametna kartica Ena za vse, ki imetnikom omogoča upravljanje z
denarjem na vseh bankah, kjer imajo odprte račune. Omogoča nam tudi prikaz vsote vseh
računov v poljubni valuti.
Elektronsko bančništvo je pomemben dejavnik razvoja banke, ki ga je potrebno umestiti v
celovito razvojno strategijo in je za razvoj bank v Sloveniji ključnega pomena. Banke morajo
rešitve elektronskega bančništva sprejeti in vnesti v svoj način poslovanja ter slediti razvoju,
saj lahko v nasprotnem primeru ostane na obrobju in ne konkurenčna na evropskem in
mednarodnem trgu.
49
6. POVZETEK
V diplomski nalogi smo predstavili rešitve, ki jih na področju elektronskega bančništva
ponuja podjetje Halcom. Elektronsko poslovanje predstavlja nov pristop v poslovanju tako
danes kot v prihodnosti in je izjemno pomembno za soočanje z novimi izzivi in evropsko ter
mednarodno konkurenco. Predvsem zaradi tega smo izbrano temo raziskali in pregledali
rešitve, ki jih na tem področju bankam ponuja podjetje Halcom.
Diplomsko delo je v osnovi razdeljeno na dva tematska sklopa. Takšen način opredelitve
omogoča bralcem, da se najprej seznanijo z elektronskim bančništvom na splošno, nato pa so
jim predstavljene konkretne rešitve na področju elektronskega bančništva, ki jih ponuja
podjetje Halcom.
V prvem delu diplomske naloge smo spoznali sam pojem elektronskega poslovanja in
elektronskega bančništva. Pozornost smo namenili tudi opredelitvi vrst elektronskega
bančništva in razvoja le-teh. Nekaj besed smo namenili tehnologiji, ki omogoča samo
elektronsko bančništvo. Dotaknili smo se tudi prednosti in slabosti elektronskega bančništva,
tako za banke kot tudi za uporabnike. Predstavljena je tudi vloga varnosti in zaščite na tem
področju. Vse skupaj povezuje zakon, zato smo prav tako opredelili Zakon o elektronskem
poslovanju in elektronskem podpisu.
Drugi del diplomske naloge je posvečen izključno rešitvam podjetja Halcom. V njem smo
predstavili samo podjetje, nadalje pa smo se posvetili njegovim rešitvam. Osrednjo vlogo
naloge smo namenili sistemu za poslovanje elektronske banke. Del je namenjen tudi rešitvi za
elektronsko shranjevanje obrazcev in varstvu podatkov, prav tako smo omenili sistem za
spremljanje likvidnosti bank in elektronske obrazce. Nismo mogli mimo novitete, ki je za
komitente banke zelo priročna, to je pametna kartica.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, bančni avtomat, telefonsko
bančništvo, mobilno bančništvo, plačilne kartice, varnost elektronskega bančništva, Hal EBank, Hal E-Archive, pametna kartica
50
7. SUMMARY
In this diploma we introduced solutions that are being offered on the field if electronic
banking by the Halcom company. Electronic business is presenting a new approach in
business nowadays as well as in the future. A new approach is exceptionally important in
dealing with new challenges and for both, European and international competition. That is the
main reason why we looked into the chosen theme above and checked solutions which are on
this field being offered to the banks by the Halcom company.
Dissertation is in base divided into two parts. Such a manner of definition makes it possible
for the readers to be informed with electronic banking in general as well as the solutions on
the field of electronic banking by the Halcom company.
The first part is assigned to the explanation of the concept of electronic banking. We also
touched the types of electronic banking and its development. It is also assigned to technology
that enables electronic banking. The important submission introduces advantages and
disadvantages of electronic banking for banks as well as for the users. Moreover, we
introduced safety and security that are regulated by the Law about the electronic business and
electronic regulations.
The second part pays attention to the solutions by the Halcom company. First of all, the
company with its solutions is introduced. Our focus is on the operating system of electronic
banking. Furthermore, one part is also assigned to the solutions how to save electronic forms
and to the security of data. We also mentioned the system for following the liquidity of banks
and electronic forms as well as the attractive new card, the so-called smart card which has
been very practical for the users.
Keywords: electronic business, electronic banking, cash machine, telephone banking, mobile
banking, payment cards, safety of electronic banking, Hal E-Bank, Hal E-Archive, smart card.
51
8. SEZNAM LITERATURE IN VIROV
LITERATURA
1. Esichaikul, Vatcharaporn. 2001. Electronic Commerce and Electronic Business. V eEverything. Fourteenth Bled Electronic Commerce Conference. Uredniki: B.O'Keefe, C.
Loebbecke, J. Gričer, A. Pucihar in G. Lenart. Kranj: Založba Moderna organizacija.
2. Fight, Andrew.2002. E-Finance. United Kingdom: Capstone publishing.
3. Gričar, Jože. 1999. Vpliv uvajanja elektronskega poslovanja na vsebino in obliko
podiplomskega študija. V Prvo posvetovanje diplomantov in magistrantov s področja
elektronskega poslovanja. Urednika: Jože Gričar in Uroš Hribar. Kranj: Založba Moderna
organizacija.
4. Hernaus, Mitja. 1997. Elektronsko bančništvo v Hipotekarni banki d.d., Brežice. V Banke
in tveganja. Zbornik 3. Strokovnega poslovanja o bančništvu. Urednik: Neven Borak.
Potrorož: Zveza ekonomistov Slovenije.
5. Jakupović, Esad. 2004. Denar na internetu. Kapital april.
6. Jerman Blažič, Borka. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: GV Založba.
7. Kacjan, Janja. 2005. Bančna orodja hitrosti. Kapital september.
8. Kovačič, Matevž. 1997. Storitve elektronskega bančništva. V Banke in tveganja. Zbornik
3. Strokovnega poslovanja o bančništvu. Urednik: Neven Borak. Potrorož: Zveza
ekonomistov Slovenije.
9. Majcen, Rajko. 2000. Online Banking – The Next Generation. V Zbornik
Telekomunikacije, konferenca 2000. Ljubljana: Mobinet d.o.o..
10. Pavliha, Marko in Borka Jerman Blažič.2002. Zakon o elektronskem poslovanju in
elektronskem podpisu s komentarjem.Ljubljana: GV Založba.
11. Plavec, Stanislav. 1999. Spodbudimo usmeritev v elektronsko poslovanje na ravni
dodiplomskega in podiplomskega študija. V Prvo posvetovanje diplomantov in
magistrantov s področja elektronskega poslovanja. Urednika: Jože Gričar in Uroš Hribar.
Kranj: Založba Moderna organizacija.
12. Premil, Ivana. 2005. Denar na počitnicah. Kapital julij.
13. Revija Kapital. 2004a. Celovita podpora poslovanju bank. Kapital februar.
14. Revija Kapital. 2004b. Halcom Digitalna potrdila. Kapital marec.
15. Revija Kapital. 2005. Hal E-Bank. Kapital julij.
16. Revija Kapital. 2004c. Preusmerjanje na e-bančništvo. Kapital april.
17. Rugelj, Tomislav. 2004. Škatla v steni. Kapital oktober.
18. Silič, Marin. 2001. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Ljubljana:
Vlada republike Slovenije, Center za informatiko.
19. Tinauer, Rikardo, Boštjan Gomilšek in Igor Odar. 2004. Varna hramba elektronske
poslovne dokumentacije. Halcom informatika d.o.o. V OTS 2004,Objektivna tehnologija
v Sloveniji. Zbornik prispevkov devete konference. 2004. Maribor: Fakulteta za
elektroniko, računalništvo in informatiko.
20. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje.Ljubljana: Atlantis.
21. Turban, Efraim in drugi. 2000. Electronic commerce. New Jersey: Prentice-Hall.
22. Valher, Anita. 2003. Banka na dlani. Kapital maj.
23. Vučić, Nenad. 2005. Varno e-bančništvo.Kapital marec.
52
VIRI
1. Abanka d.d. 2002. E-poti. Dostopno na: http://www.abanka.si/pomoc.asp?MapaId=556
2. Bank Austria Creditanstalt. 2003. Kaj je online banka? Dostopno na: http://online.baca.si/slo/kaj_je_online_banka.asp
3. Banka Celje d.d. 2005a. Bančni avtomati. Dostopno na: http://www.bankacelje.si/vsebina/osebneFinance/poslovanjeZBanko/bancniAvtomati
4. Banka Celje d.d. 2005b. Telefonsko bančništvo. Dostopno na: http://www.bankacelje.si/vsebina/osebneFinance/poslovanjeZBanko/telefonskoBancnistvo
5. Bobek Samo. 2003. Informatika v bankah. Dostopno na: http://epfoi.uni.mb.si/clani/bobek/FI/ISStoritve.pdf
6. Halcom Informatika d.o.o.2005a. Dostopno na: http://www.halcom.si/
7. Halcom Informatika d.o.o. 2005b. Hal E-Bank. Dostopno na: http://www.eb2b.org/company_service_view.asp?cid2=272&invtid=510
8. Hermes SoftLab. 2003. E-bančništvo za Občane.Dostopno na: http://www.hermessoftlab.com/SLO/industries/ebanking/ebanking.html
9. Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. 2004a. Elektronsko bančništvo za fizične osebe. Dostopno
na: http://www.hypo-alpe-adria.si/index.htm
10. Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. 2004b. Elektronsko bančništvo za podjetja. Dostopno na:
http://www.hypo-alpe-adria.si/index.htm
11. Intertrade ITS d.d. 2001. Prva slovenska bančna poslovalnica z oddelkom
za
samopostrežno
bančništvo.
Dostopno
na:
http://www.its.si/press/pr_010309_wincor.htm
12. Jakupović,
Esad.
2003.
Digitalno
bančno
okence.
Dostopno
na:
http://www.portalino.it/nuke/modules.php?name=News&file=print&sid=4523
13. Kavran, Tanja. 2002. E-bančništvo v Sloveniji http://www.gfk.si/lnovice.php?NID=368
14. Lesjak, Dušan. 2003a. Strategije in uvajanje elektronskega poslovanja. Dostopno na:
http://www.fmkp.si/studijski_programi/dodiplomski_studij/management/vsebine/predmetnik/2001/pred
meti/lesjak/dig_ekonomija%20in%20elek_poslovanje/gradiva/eP%20P6%20Strategija.pd
f
15. Lesjak, Dušan. 2003b. Varnost elektronskega poslovanja. Dostopno na: http://www.fmkp.si/studijski_programi/dodiplomski_studij/management/vsebine/predmetnik/2001/pred
meti/lesjak/dig_ekonomija%20in%20elek_poslovanje/gradiva/eP%20P5%20varnost.pdf
16. Menea.
2002.
E-bančništvo
v
Sloveniji.
Dostopno
na:
http://www.menea.com/aktualno.asp?aktualnoPriporocamoID=56
17. Mobitel d.d. 2002. Pogoji uporabe storitev M-bančništva. Dostopno na:
http://www.mobitel.si/images/pripone/m_bancnistvo.pdf
18. Moj
denar.com.
2001.
Plačilne
kartice.
Dostopno
na:
http://www.mojdenar.com/BANKE/plac_kart_splosno.asp?language=
19. Mušič, Matjaž, Zoran Šenk in SKB Banka d.d. 2003. Elektronsko bančništvo v SKB
banki. Dostopno na: http://www.sioug.si/sioug2003/presentation.jsp?id=21
20. NLB. 2002. Mobilna banka Moba NLB. Dostopno na: http://www.nlb.si/cgibin/nlbweb.exe?doc=5393
21. Opportunity
Wales.2002.
On-line
Banking.
Dostopno
na:
http://www.opportunitywales.co.uk/txt/0-0-0/2-0-0/2-2-0/2-2-7/2-2-7d.htm
22. PBS d.d.2003a. Elektronsko bančništvo za prebivalstvo. PBSnet. Dostopno na:
http://www.pbs.si/html/ebancnistvo/prebivalstvo/predstavitev.htm
23. PBS d.d. 2003b. Ponudba za prebivalstvo. Bankomati. Dostopno na:
http://www.pbs.si/html/ponudba/prebivalstvo/bankomati.htm
53
24. Regionalni tehnološki center Zasavje. 2003. Elektronsko poslovanje. Dostopno na:
http://www.rtcz.si/dokumenti/ePoslovanje.pdf
25. SKB d.d. 2001. Mega ponudba za študente in dijake. Kaj je SPLET KOMPLET.
Dostopno na: http://www.skb.si/preb/preb-mladina-sbp.html
26. SRC.SI
d.o.o.
2005a.
Produkti
za
bančništvo.
Dostopno
na:
http://www.src.si/programi/wincornixdorf/bancnistvo.asp
27. SRC.SI
d.o.o.2005b.
Nove
storitve
v
banki.
Dostopno
na:
http://www.src.si/library_si/pdf/infosrc/InfoSRC.SI%20-%202005-40.pdf
54
9. SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC
B2B – Business to Business ali podjetje – podjetje
B2C – Business to consumer ali podjetje – kupec
CA – Certification Authority – overitelj
CTI – Computer Telephone Integration
EDIFACT – Electronic Data Interchange for Administration, Commerce and Transport
IT – Informacijska tehnologija
PIN – Personal Identification Number
PKI - Public Key Infrastructure
POS – Point of Sale
RIS – Raba Interneta v Sloveniji
SMS – Short Message Service
WAP – Wireless Application Protocol
ZEPEP – Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu
55