Bori v botaninem vrtu

Comments

Transcription

Bori v botaninem vrtu
MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2009
26. SREČANJE
NASLOV:
BORI V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU
PODROČJE: BIOLOGIJA
Raziskovalna naloga
LETO 2009
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................ 6
1.1. Cilji raziskovalne naloge................................................................................ 7
1.2. Predpostavke - hipoteze ................................................................................ 8
1.3. Metode in tehnike dela ................................................................................... 9
2. TEORETIČNI DEL RN .................................................................... 10
2.1. Zgradba borov .............................................................................................. 10
2.2. Življenjski krog borov..................................................................................... 14
2.3. Sistematika golosemenk .............................................................................. 16
3. PRAKTIČNI DEL RAZISKOVALNE NALOGE ................................. 17
3.1. Navodilo za uporabo določevalnega ključa .................................................. 17
3.2. Prirejen dihotomni določevalni ključ borov ................................................... 18
FOTOGRAFIJE ..................................................................................................... 20
4. REZULTATI RAZISKOVALNE NALOGE......................................... 33
4.1. Rezultati ankete ............................................................................................ 33
4.2 Povzetek ankete: .......................................................................................... 41
5. ZAKLJUČEK ................................................................................... 42
6. LITERATURA .................................................................................. 43
7. SLIKOVNI DOLOČEVALNI KLJUČ ................................................. 44
2
KAZALO SLIK, GRAFOV, FOTOGRAFIJ
Slika 1: Zgradba rdečega bora ................................................................................. 12
Slika 2: Dvokrpi ginko ............................................................................................... 13
Slika 3: Življenjski krog borov ................................................................................... 15
Foto 1: Pinus halepensis .......................................................................................... 20
Foto 2: Pinus sylvestris ............................................................................................. 21
Foto 3: Pinus nigra ................................................................................................... 22
Foto 4: Pinus mugo .................................................................................................. 23
Foto 5: Pinus wallichiana .......................................................................................... 24
Foto 6: Pinus strobus ................................................................................................ 26
Foto 7: Pinus cembra ............................................................................................... 28
Foto 8: Pinus jeffrey .................................................................................................. 30
Foto 9: Pinus leucodermis ........................................................................................ 30
Foto 10: Pinus parviflora ........................................................................................... 31
Foto 11: Pinus pinea ................................................................................................. 31
Foto 12: Pinus ponderosa......................................................................................... 32
Grafikon 1: Kaj je značilno za cvetnice ali semenke? ............................................... 33
Grafikon 2: Katere semenke so se najprej razvile? .................................................. 33
Grafikon 3: Kakšna je razlika med golosemenkami in kritosemenkami? .................. 34
Grafikon 4: Obkroži poimenovana drevesa, ki jih uvrščamo med golosemenke ....... 34
Grafikon 5: V čem se razlikujejo bori od jelk? ........................................................... 35
Grafikon 6: Ali so iglavci enodomne ali dvodomne rastline? ..................................... 36
Grafikon 7: Kdaj je rastlina enodomna? .................................................................... 36
Grafikon 8: Kdaj je rastlina dvodomna? .................................................................... 37
Grafikon 9: Ali so iglavci žužkocvetke ali vetrocvetke? ............................................. 37
Grafikon 10: Naštej tri znane bore ............................................................................ 38
Grafikon 11: Zakaj uporabljamo les iglavcev? .......................................................... 38
Grafikon 12: Ali je storž nastal iz moškega ali iz ženskega cveta (socvetja)?........... 39
Grafikon 13: Kakšnega pomena je Botanični vrt Univerze v Mariboru (trije pomeni)?
................................................................................................................................. 39
Grafikon 14: Ali si že obiskal Botanični vrt izven naravoslovnih dni? ........................ 40
3
POVZETEK
Skozi svojo raziskovalno nalogo smo želeli raziskati kaj in koliko devetošolci vedo o
golosemenkah in njihovem pomenu za ekosistem. Zanimalo nas je ali se učenci
zavedajo pomena Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki prikazuje domačo in tujo
floro in omogoča pristen stik z naravo, poglabljanje in širjenje naravoslovnega
znanja. Čeprav učenci naše šole redno, od same otvoritve botaničnega vrta leta
1997, obiskujemo v okviru naravoslovnih dejavnosti botanični vrt, zvemo da so le
redki obiskali botanični vrt kasneje še sami. Kakšna škoda, saj ima botanični vrt tudi
rekreacijsko in sprostitveno vlogo.
V svoji raziskovalni nalogi smo poskusili izdelati prirejeni dihotomni ali alternativni
ključ za določitev izbranih vrst borov. Vsak osebek – takson, smo predstavili tudi s
fotografijami. Izdelali smo še slikovni določevalni ključ in pano z izbranimi vrstami
borov.
4
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju Ludviku Vičiču, prof. biologije, za sodelovanje, pomoč in
vodenje pri pisanju raziskovalne naloge.
Zahvaljujemo se Marku Galiću, prof. računalništva, za tehnično izdelavo raziskovalne
naloge.
Za lektoriranje se zahvaljujemo Heleni Pečovnik, prof. slovenskega jezika.
Zahvaljujemo se vsem anketirancem, ki so odgovarjali na naša anketna vprašanja.
5
1. UVOD
»In več kot vemo o naravi, ki nas obdaja,
bolje jo bomo razumeli in vzljubili.«
(Seneca)
Za raziskovalno nalogo smo se odločili, ker ima naš mariborski Botanični vrt
najbogatejšo zbirko družin borovk v Sloveniji s številnimi rodovi, ki vključujejo
domače in tuje predstavnike (Evrope, Azije, Afrike, ZDA, Kanade,…). Navdih za
raziskovalno nalogo je bil, da bi poglobili znanje o borih in se poskusili pri izdelavi
prirejenega določevalnega ključa. Zaradi obsežnosti vseh golosemenk, smo se
odločili za rod borov, ki so trdoživa drevesa, kot so trdoživi Kraševci, katerih najbolj
značilna drevesa so bori.
Danes najbolj razširjeni predstavniki golosemenk so iglavci ali storžnjaki, ki jih je okoli
600 vrst na zemeljski površini in pokrivajo ogromne površine, zlasti v hladnejših
območjih in gorah. Odlično so prilagojeni na hladna in suha podnebja in so se
obdržali tudi, tam kjer listavci propadejo. Semena iglavcev vsebujejo zarodek nove
rastline, ki pa je obdan z močnim semenskim ovojem, ki omogoča, da lahko dolgo
počaka na ugodne razmere in šele takrat vzkali. Iglavci so zelo pomembni kot stavbni
les, surovina za pridobivanje terpentina, eteričnih olj, ki jih uporabljamo v zdravilstvu
in kozmetiki. Les nekaterih iglavcev je odličen za izdelavo starinskega pohištva.
6
1.1.
•
Cilji raziskovalne naloge
Z
anonimno
anketo
ugotoviti
znanje
učencev
o
golosemenkah
in
kritosemenkah.
•
Pripraviti pano z najbolj tipičnimi predstavniki borov, s poudarkom na domačih
vrstah (cemprin, rdeči in črni bor, pinija, ruševje).
•
Izdelava prirejenega dihotomnega ključa izbranih vrst borov in prikaz ustreznih
fotografij.
•
Izdelava slikovnega ključa v obliki zloženke.
•
Vzpodbuditi sovrstnike, da bi še sami večkrat obiskali tako čudovit botanični
vrt in jih vzpodbuditi za raziskovalno delo na področju naravoslovja.
7
1.2. Predpostavke - hipoteze
Postavili smo sledeče hipoteze:
•
Zakaj je dvokrpi ginko (Ginko biloba), golosemenka in ne kritosemenka, saj je
listavec.
•
Za določanje vrste borov zadostuje, da poznamo kakšne iglice ima bor in
kakšna je oblika storža.
•
Ali lahko določevalni ključ Mala flora Slovenije (Martinčič – Sušnik, letnik1999)
uspešno uporabljajo tudi učenci osnovnih šol?
8
1.3. Metode in tehnike dela
Metodologija naše raziskave temelji na metodi ankete in metodi proučevanja
posameznih borov. Uporabili smo metodo fotografiranja in tehniko izdelave panoja z
izbranimi vrstami borov.
Podatke, ki jih navajamo v nalogi, smo dobili na osnovi ankete. Vzorec zajema sto
anketirancev. Anketirali smo učence sedmošolce iz OŠ Kamnica in učence iz OŠ
Dušana Flisa, Hoče.
9
2. TEORETIČNI DEL RN
2.1. Zgradba borov
Najstarejše, še danes ohranjene semenovke so golosemenke, ki so se razvile iz
davnih praprotnic v permu, pred 280 ali 300 milijoni let. Golosemenke so
predstavljale pomemben del vegetacije zemeljske oble že v minulih geoloških
obdobjih. Njihove ostanke uporabljamo še danes kot premog. Za golosemenke je
značilno seme. Semena nastajajo prosto na površini semenskih lusk in niso skrita v
plodnici, od tod izvor (golosemenke). Cvetovi so brez cvetnega odevala – brez
čašnih in venčnih listov, so majhni in združeni v socvetja. So vetrocvetke. Vse
golosemenke so lesnate rastline, večinoma drevesa, ki imajo smolne kanale. Cvetovi
golosemenk so izredno raznoliki, večinoma so enospolne in enodomne rastline. Pri
borih (macesnih) ločimo dolge poganjke z neomejeno rastjo in kratke poganjke z
omejeno rastjo. Moški cvetovi so na dnu dolgih poganjkov. Pridobitev, ki je omogočila
golosemenkam tak razmah, je storž. Storž (storžnjaki) je žensko socvetje s številnimi
semenskimi luskami. Ženski storži, v katerih nastaja seme, so občutno večji od
moških storžev, v katerih nastaja pelod ali cvetni prah, ki ga raznaša veter
(vetrocvetke).
Rod Pinus ali bori imajo dolge in kratke poganke, ki nosijo le po 2/3 ali 5 iglic, zato
ločimo dva tipa:
a) HAPLOXYLONTNI TIP:
Ima v šopih po 5 iglic in v iglici po eno žilo
Sem spadajo:
•
PINUS CEMBRA – CEMPRIN
•
PINUS STROBUS – GLADKI, ZELENI BOR ALI VAJMUTOV BOR
•
PINUS EXCELSA (P. WALLICIANA) ŽLAHTNI ALI HIMALAJSKI BOR
•
PINUS PARVIFLORA – JAPONSKI BELI BOR
10
b) DIPLOXYLONTNI TIP:
Ima na kratkih poganjkih po 2 iglici in v iglici po 2 žili
Sem uvrščamo:
•
PINUS SYLVESTRIS – RDEČI (GOZDNI) BOR
•
PINUS MUGO – RUŠEVJE
•
PINUS PINEA – PINIJA
•
PINUS HALEPENSIS – ALEPSKI (BELI) BOR
•
PINUS NIGRA – ČRNI BOR
11
Slika – zgradba bora
(SEEWALD, BIOLOGIE UND UMWELTKUNDE FUERHAS, oh. 35)
Slika 1: Zgradba rdečega bora
12
Slika – dvokrpi ginko
(SEEWALD: BIOLOGIE UND UMWELTKUNDE,
FUERHAS – SALZBERGER JUGEND – VERLAG, 1980)
Slika 2: Dvokrpi ginko
13
2.2. Življenjski krog borov
Spomladi se razvijejo na istem drevesu moški in ženski cvetovi (enodomno drevo).
Rumeni moški cvetovi, ki se razvijejo na dolgih poganjkih, izrastejo posamič ali več
skupaj, tako da delajo videz socvetja. Na cvetni osi moškega cveta so številni
spiralasto razmeščeni prašniki. Vsak prašnik ima dve pelodni vrečici v katerih
nastajajo pelodna zrna. Vsako pelodno zrno ima dva zračna mešička, da jih veter
lažje raznaša.
Ženski cvetovi stoje na vrhu mladih, dolgih poganjkov in so združeni v reducirana ali
zmanjšana, storžasta, ženska socvetja. Na osi ženskega socvetja so številne,
spiralasto razvrščene krovne luske, v zalistju pa je po ena semenska luska, ki nosi
dve semenski zasnovi (ženski cvetovi dvokrpega ginka imajo tudi dve semenski
zasnovi, kar kaže na sorodnost z iglavci).
Žensko socvetje dozori šele jeseni drugega leta in šele spomladi tretjega leta se
semenske luske razmaknejo in veter raznaša krilata semena. Semenska zasnova
izloča polinacijsko kapljico, na katero se lepijo pelodna zrna, ki prodirajo po
oprašitvi v notranjost semenske zasnove. Ko pade pelodno zrno na semensko
zasnovo, skali v pelodno cev. V pelodnem zrnu sta dve spermalni celici. Ena
spermalna celica se združi z jajčno celico v ženskem spolnem organu arhegoniju, ki
je stekleničaste oblike. Nastane oplojena jajčna celica, iz katere se razvije kalček s
kličnimi listi (od 4 do 13). Po oploditvi semenske luske olesenijo, nastanejo zreli
storži, krovne luske propadejo.
14
Slika – preporod ali metageneza rdečega bora
(L. DETELA: BOTANIKA, DZS, 1970)
Slika 3: preporod ali metageneza rdečega bora
15
2.3. Sistematika golosemenk
Deblo semenk ali Spermatophita delimo na dve poddebli:
•
PODDEBLO: golosemenke ali GYMNOSPERMAE
•
PODDEBLO: kritosemenke ali ANGIOSPERMAE
Golosemenke so filogenetsko ali razvojno starejše. Razvile so se iz davnih praprotnic
semenjač.
K Gymnospermam prištevamo 5 družin.
1. DRUŽINA: GINKOVKE – GINKGOACEAE
2. DRUŽINA: BOROVKE – PINACEAE
3. DRUŽINA: CIPRESOVKE – CUPRESSACEAE
4. DRUŽINA: TAKSODIJEVKE – TAXODIACEAE
5. DRUŽINA: TISOVKE – TAXACEAE
V raziskovalni nalogi smo se omejili na rod PINUS ali bore iz družine Borovk.
16
3. PRAKTIČNI DEL RAZISKOVALNE NALOGE
3.1. Navodilo za uporabo določevalnega ključa
Najprej moramo določiti družino, nato rod in nazadnje, kar je za botanike najtežje,
vrsto ali species.
Uporabili smo dihotomni ključ z dvema alternativnima možnostima. Obe možnosti sta
druga pod drugo označeni z isto številko (1.a, 1.b,…) ko določimo golosemenke,
preidemo takoj na isti strani na določanje družine. Začetno iskanje nam je
prihranjeno, ker vemo, da določamo družino borovk in rod Pinus.
17
3.2. Prirejen dihotomni določevalni ključ borov
(Mala flora Slovenije, Martinčič – Sušnik, leto 1999)
1. Iglice večinoma po 2 v šopih na kratkem poganjku.
2
a
1. Iglice po 5 v šopu na kratkem poganjku.
6
b
2. Iglice svetlo zelene po 3 storži skupaj na visečih pecljih.
3
a
2. Iglice trde, zašiljene, sabljasto ukrivljene, drobno napiljene, storži
4
b
posamezni ali po 4 skupaj.
3. Gladka, svetlosiva skorja, pozneje rdeče rjava, razpokana, storži 6 – 10
a
cm dolgi, po 2 – 3 skupaj, iglice dolge 7 – 15 cm, zašiljene, zavite in
vitke.
1. PINUS HALEPENSIS
(ALEPSKI BOR)
FOT
O1
3. Skorja lisičje rdeča, kasneje rjavo rdeča do črnikaste barve, iglice
b
mehke, spiralasto zavite, zašiljene, 4 – 7 cm dolge, storži 2,5 – 7 cm
dolgi, zaviti navzdol, sivo rjave barve.
2. PINUS SYLVESTRIS
FOT
(RDEČI BOR)
O2
4. Iglice 3 – 4 cm dolge, skorja pepelnatosiva, rahko rdečkasta ali temnejša
a
kot smrekova, nizko polegla grmičasta rast.
3. PINUS MUGO
(RUŠEVJE)
FOT
O3
4. Iglice dolge, vrh iglic rumenkast in bodeč.
5
b
5. Iglice 8 – 16 cm dolge, 1 – 2 mmm debele, skorja sivočrna, storži 4 – 8
a
cm dolgi, pravokotno na veji, svetlorumene barve, piramidasta krošnja.
4. PINUS NIGRA
FOT
(ČRNI BOR)
O4
5. Iglice 10 – 20 cm dolge, skorja siva, gladka, rahlo rdečkasta, storži 8 -15
b
cm dolgi, dežnikasta krošnja.
5. PINUS PINEA
(PINJA)
FOT
O5
6. Mlade veje gole, 15 – 20 cm dolge, viseče iglice, storži posuti s smolnimi
a
kapljami.
FOT
O6
6. PINUS WALLICHIANA
(HIMALAJSKI BOR)
6. Mlade veje dlakave.
7
b
7. Mlade veje neenakomerno, gosto dlakave, posebno pod listnimi šopi,
a
iglice tanke, mehke, malo ukrivljene, drobno napiljene, dolge od 6 – 14
18
cm, skorja sivorjava, viseči, ozki storži cilindrične oblike, ukrivljeni.
7. PINUS STROBUS
7.
b
FOT
O7
(ZELENI, GLADKI BOR)
Mlade veje gosto dlakave, iglice toge, temnozelene barve, s trikotnim
prečnim prerezom, dolge 5 – 8 mm, skorja sivo zelena in gladka,
kasneje črno rjava, razpokana, storži do 8 cm veliki.
8. PINUS CEMBRA
(CEMPRIN)
19
FOT
O8
FOTOGRAFIJE
(Fotografije so posneli avtorji raziskovalne naloge)
PINUS HALEPENSIS
Foto 1: Pinus halepensis
Razširjenost
V Sloveniji ne raste samoniklo. Domovina je Sredozemlje. Sadimo ga kot parkovno
drevo, ki potrebuje toploto in svetlobo – največ ob morju.
Velikost
Alepski bor je do 20 m visoko in do 1 m debelo vednozeleno iglasto drevo.
Iglice
Iglice so svetlo zelene, zelo tanke, mehke na robovih fino napiljene, upogljive, dolge
okrog 10 – 15 cm.
Skorja
Sprva srebrno siva, kasneje rdečkasto rjava, globoko razbrazdana.
Storži
Jajčasti, rdeče rjavo bleščeči s svetlo sivimi popki na luskah, do 10 cm veliki, po 3
skupaj na kratkih in upogljivih pecljih.
Krošnja
Sprva valjasta krošnja, pri starejših široko zaobljena.
Vrstno ime ima po antičnem sirskem mestu Aleppu. Dobro prenaša sušo in vročino,
toda nizke temperature, slana in sneg ga hitro poškodujejo.
20
PINUS SYLVESTRIS
Foto 2: Pinus sylvestris
Razširjenost
Samonikel v srednji in severni Evropi, mali Aziji in Sibiriji. Ima največjo geografsko
razširjenost. V Sloveniji raste od nižin do montanskega pasu.
Velikost
Je do 40 m visoko drevo. V sestojih nima vej na spodnjem delu debla.
Iglice
Iglice so do 8 – 10 cm dolge, modro zelene, zasukane in v parih.
Skorja
Skorja na zgornjem delu debla in vejah rdeča, lisičje rdeča, ki je značilna za to
drevesno vrsto. Skorja se lušči v tankih luskah.
Storži
Storži so od 2,5 – 6 cm dolgi in dozorijo v drugem letu. Spreminjajo barvo od zelene
do rjave ali rdečkasto rjave.
Krošnja
Sprva ima stožčasto, nato dežnikasto krošnjo.
Rdeč bor je svetloljubna drevesna vrsta, ki dobro prenaša mraz, sušo, vročino. Je
gradbeni les vseh vrst in za izdelavo vezanih plošč in papirja.
21
PINUS NIGRA
Foto 3: Pinus nigra
Razširjenost
Je iglavec južne Evrope in Male Azije. Razširjen na številne otoke. Na Krasu ne raste
samoniklo, prinesli so ga z pogozdovanjem v 19. stoletju.
Velikost
Hitro rastoče drevo, ki zraste od 30 – 40 m. Je vednozeleno iglasto drevo, ki doživi
starost do 500 let.
Iglice
So črno zelene barve, na robovih drobno zobčaste, dolge do 20 cm, trde, močne,
bodeče, z rumenkasto konico, v šopu rasteta po 2 iglici skupaj.
Skorja
Skorja je sivočrna (od tod tudi ime), debela in globoko razbrazdana, se lušči.
Storži
Temno rjavi, jajčasti storži, od 5 – 7 cm dolgi.
Je svetloljubna drevesna vrsta, zelo uporabna za ozeljevanje Krasa. Je odporen proti
zmrzali in mrazu.
22
PINUS MUGO
Foto 4: Pinus mugo
Razširjenost
V Sloveniji raste v Julijskih in Kamniških alpah ter Karavankah do višine 2200 m.
Kaže veliko raznolikost oblik, katerih naravna razvrstitev je zelo težavna.
Velikost
Rušje je najmlajši evropski bor, ki zraste lahko do 10 m visok grm, vendar ga vidimo
bolj kot nizek grm.
Iglice
Igličasta, po dve v šopu, so svetlo do temno zelene, kratke do 5 cm dolge, trde,
zašiljene a ne bodeče.
Skorja
Skorja je rdečkasto pepelnato siva in odstopa v luskah.
Storži
Storži so valjasti, pecljati ali brez peclja, rastejo posamezno ali po 4 skupaj, dolgi do
7 cm, zreli so rjave barve.
Krošnja
Stožčasta krošnja, če je deblo ravno, sicer polegla, grmičasta.
Rušje predstavlja živo ograjo pred snežnimi gmotami in vetrovi. Je skromna
drevesna vrsta, ki prenaša tudi revna tla, je svetoljubna drevesna vrsta.
23
PINUS WALLICHIANA
Foto 5: Pinus wallichiana
Razširjenost
Sajen po parkih in vrtovih. Domovina so visokogorski predeli Himalaje, do višine
4000 m. V gozdovih raste s himalajsko smreko in himalajsko cedro. V Evropo so ga
zanesli okrog leta 1820.
Velikost
Je od 15 – 30 m visoko drevo s širokim obsegom debla (8 – 20m).
Iglice
Iglice so zelo dolge, tudi do 20 cm, ki se povešajo iz vej, so modro zelene, izraščajo v
skupinah po 5.
Skorja
Le-ta je v mladosti gladka, temno siva, pozneje pepelnato siva do temnorjava in
razpokana.
24
Storži
Storži so dolgi od 15 – 30 cm, upognjeni, pokapljani s smolo (»solzno« drevo).
Krošnja
Široka, stožčasta krošnja z dolgimi, ravnimi vejami.
Vrstno ime ima po angleškem botaniku Wallicha. Je med bori najlepši,
najelegantnejši (od tod tudi ime excelsa). Je svetloljuba vrsta, ki je v mladosti zelo
občutljiva za zmrzal, kasneje je bolj odporna na mraz.
25
PINUS STROBUS
Foto 6: Pinus strobus
Razširjenost
Gladki ali zeleni bor je najpogostejša vrsta v Sloveniji. Sajen je v parkih, gozdovih,
vrtovih. Najdemo ga na SV delu severne Amerike, Kanade.
Velikost
Je do 30 m visoko drevo.
Iglice
Iglice so tanke, sivo zelene do 15 cm dolge, v šopih po 5, po robu drobno napiljene.
Skorja
Skorja je tanka, gladka (gladki bor), lubje zelenkasto (zeleni bor), v visoki starosti
dobi temnejšo, sivo rjavo barvo ki razpoka in tvori pravokotne ploščice.
Storži
Storži so viseči, podolgovati, cilindrične oblike, ukrivljeni (kot banane), sprva zeleni, v
drugem letu rjavi, s svetlim oprhom, dolgi do 15 cm.
Krošnja
Sprva stožčasta, starejša drevesa so široko razvejana z manj nepravilno ali
sploščeno krošnjo.
26
Vrstno ime Weymoutov bor je dobil po angležu Weymoutu, ki je raziskoval obale na
severovzhodnem delu severne Amerike. V mladosti je pol sencozdržno drevo in v
starosti svetloljubno drevo. Je odporno drevo proti zmrzali, nizkim temperaturam in
suši.
27
PINUS CEMBRA
Foto 7: Pinus cembra
Razširjenost
Cemprin je doma v Evropi in Aziji. V Evropi raste v Alpah in Karpatih do višine 2000
m. Pri nas so gozdni nasadi na Pohorju in na Peci proti avstrijski strani.
Velikost
Srednje veliko, do 25 m ali več visoko drevo.
Iglice
5 iglic v šopu, ki se le delno odpre, na zunanji strani so zelene, na notranji strani
modro sive. Vejice so pokrite z oranžnim puhom.
Skorja
Skorja je sivo zelena, gladka, pozneje črno rjava in razpokana.
Storži
Ima macesnu podobne storžke, ki so v začetku modrikasto vijoličasti, z drevesa
odpadejo po treh letih. Po obliki so lahko okrogli ali jajčasti, veliki od 5-7 cm. Semena
so užitna.
Krošnja
Ima stožčasto ali nepravilno krošnjo z vejami, ki segajo do tal.
28
Ime bora izvira po kraju in dolini Cembra v Italiji. Les cenijo rezbarji, saj izdelujejo
rustikalno (okrasno, starinsko) pohištvo in livarske kalupe.
29
OSTALI BORI V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU:
PINUS JEFFREY (JEFFREYEV BOR – ZDA, MEHIKA)
Foto 8: Pinus jeffrey
PINUS LEUCODERMIS – MUNIKA (BALKAN, ITALIJA)
Foto 9: Pinus leucodermis
30
PINUS PARVIFLORA (JAPONSKI BELI BOR)
JAPONSKA
Foto 10: Pinus parviflora
PINUS PINEA (PINIJA)
HRVAŠKA ISTRA, SREDOZEMLJE
TURČIJA, BALKAN
Foto 11: Pinus pinea
31
PINUS PONDEROSA (RUMENI BOR)
ZAHODNI PREDELI SEVERNE AMERIKE
Foto 12: Pinus ponderosa
32
4. REZULTATI RAZISKOVALNE NALOGE
4.1. Rezultati ankete
1. Kaj je značilno za cvetnice ali semenke?
35%
pravilni odgovori
nepravilni odgovori
65%
Grafikon 1: Kaj je značilno za cvetnice ali semenke?
Na vprašanje, ki je sorazmerno lahko, je pravilno odgovorilo samo 35% anketirancev
iz obeh šol.
2. Katere semenke so se najprej razvile?
1. kritosemenke
2. golosemenke
3. razvile so se istočasno
80
70
60
50
40
30
20
10
0
razvile so se
istočasno
kritosemenke
golosemenke
Grafikon 2: Katere semenke so se najprej razvile?
70% učencev je pravilno odgovorilo, 25% se jih je odločilo za kritosemenke in 5% je
bilo prepričanih, da so se istočasno razvile golosemenke in kritosemenke.
33
3. Kakšna je razlika med golosemenkami in kritosemenkami?
1. golosemenke imajo:
2. kritosemenke imajo:
15%
obe vprašanji
50%
samo
kritosemenke
ni odgovora
35%
Grafikon 3: Kakšna je razlika med golosemenkami in kritosemenkami?
50% je pravilno odgovorilo na obe vprašanji, 35% je pravilno odgovorilo samo za
kritosemenke, 15% na to vprašanje ni odgovorilo.
4. Obkroži poimenovana drevesa, ki jih uvrščamo med
golosemenke
1. jelka
2. bor
3. macesen
4. dvokrpi ginko
5. javor
6. breza
10%
jelka, bor,
macesen
0%
javor ali breza
90%
dvokrpi ginko
Grafikon 4: Obkroži poimenovana drevesa, ki jih uvrščamo med golosemenke
34
90% je uvrstilo med golosemenke jelko, bor, macesen, 10% anketirancev je obkrožilo tudi javor
ali brezo, nihče od anketirancev ni obkrožil dvokrpega ginka med golosemenke.
5. V čem se razlikujejo bori od jelk?
1. po obliki iglic
2. po storžih
3. nič od zgoraj naštetega
70
60
50
40
30
20
10
0
3. odgovor
1. in 2. odgovor
nepravilni
odgovor
Grafikon 5: V čem se razlikujejo bori od jelk?
65% je nepravilno odgovorilo, 33% jih je pravilno odgovorilo- odločili so se za prvi in
drugi odgovor, 2% se je odločilo za 3. odgovor, kar je skoraj nerazumljivo.
6. Ali so iglavci enodomne ali dvodomne rastline?
1. so enodomne
2. so dvodomne
35
10%
dvodomna
30%
enodomni
60%
ni odgovora
Grafikon 6: Ali so iglavci enodomne ali dvodomne rastline?
60% je odgovorilo, da so iglavci dvodomne rastline, 30% trdi, da so enodomne
rastline. 10% ni odgovorilo na vprašanje.
7. Kdaj je rastlina enodomna?
5%
15%
pravilni odgovor
nepravilni ali
nepopolni odgovor
ni odgovora
80%
Grafikon 7: Kdaj ja rastlina enodomna?
15% je pravilno odgovorilo na vprašanje, kar pomeni, da so pri prejšnjem vprašanju
samo ugibali. 80% je odgovorilo nepravilno ali pa je bil odgovor nepopoln. 5% na
vprašanje ni odgovorilo.
36
8. Kdaj je rastlina dvodomna?
80
70
60
50
40
30
20
10
0
pravilni odgovor
nepravilni ali
nepopolni odgovor
ni odgovora
Grafikon 8: Kdaj je rastlina dvodomna?
10% je pravilno odgovorilo, kar je ponovni dokaz, da so na 6. vprašanje ugibali. 70%
je nepravilnih odgovorov, 20% jih na vprašanje ni odgovorilo.
9. Ali so iglavci žužkocvetke ali vetrocvetke?
1. žužkocvetke
2. vetrocvetke
10%
20%
vetrocvetke
žužkocvetke
ni odgovora
70%
Grafikon 9: Ali so iglavci žužkocvetke ali vetrocvetke?
70% jih je odgovorilo, da so vetrocvetke, 20% trdi da so žužkocvetke, 10% pa jih na
vprašanje ni odgovorilo.
37
10. Naštej tri znane bore.
20%
40%
tri vrste borov
dve vrsti borov
ena vrsta bora
40%
Grafikon 10: Naštej tri znane bore
Samo 40% anketirancev je naštelo tri znane bore, 40% anketirancev je naštelo samo
dve vrsti borov in 20% je navedlo samo eno vrsto bora. Poimenovani bori so bili
rdeči, črni in ruševje.
11. Zakaj uporabljamo les iglavcev?
50
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
samo en odgovor
pravilni odgovori
Grafikon 11: Zakaj uporabljamo les iglavcev?
50% je pravilno odgovorilo, 50% je bilo takšnih, ki so navedli samo eno uporabo.
38
12. Ali je storž nastal iz moškega ali iz ženskega cveta (socvetja)?
1. iz ženskega cveta
2. iz moškega cveta
10%
20%
iz ženskega cveta
iz moškega cveta
ni odgovora
70%
Grafikon 12: Ali je storž nastal iz moškega ali iz ženskega cveta (socvetja)?
Samo 20% je pravilno odgovorilo, da je storž nastal iz ženskega cveta. 70% je
napisalo, da iz moškega cveta. 10% ni odgovorilo na vprašanje.
13. Kakšnega pomena je Botanični vrt Univerze v Mariboru (trije
pomeni)?
30%
40%
pravilen pomen
nepopolen pomen
ni odgovora
30%
Grafikon 13: Kakšnega pomena je Botanični vrt Univerze v Mariboru (trije pomeni)?
40% je pravilno poudarilo pomen Botaničnega vrta za Mariborčane in šolarje. 30% je
takih, ki so odgovorili nepopolno. 30% jih ni znalo odgovoriti.
39
14. Ali si že obiskal Botanični vrt izven naravoslovnih dni?
1. da
2. ne
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
da
ne
Grafikon 14: Ali si že obiskal Botanični vrt izven naravoslovnih dni?
Samo 20% je odgovorilo z da, 80% se je odločilo za ne. Kakšna škoda, da ni
odgovor obraten.
40
4.2 Povzetek ankete:
Ugotovili smo, da anketiranci premalo vedo o golosemenkah in njihovem pomenu.
Ne vedo, da so se golosemenke prej pojavile v razvoju, saj so prve preprostejše
cvetnice z manj razvitimi cvetovi, ki so skoraj vedno enospolni. Golosemenke so
vetrocvetke. Učenci ne razlikujejo med enodomno in dvodomno rastlino. Naše
ugotovitve so, da učenci, kljub temu, da so se o obravnavanih temah učili pri pouku
biologije in naravoslovja, tega znanja v anketi ne pokažejo. Menimo, da bi bilo znanje
trajnejše, če bi ga večkrat uporabili v naravi sami oz. v Botaničnem vrtu Univerze v
Mariboru.
41
5. ZAKLJUČEK
Slovenija je bogata z gozdovi. Botanični vrt Univerze v Mariboru je še posebno
zanimiv, saj prikazuje domačo-avtohtono in tujo floro. Za raziskovalno nalogo nas je
zanimala zbirka golosemenk, ki obsega okrog 60 drevesnih vrst, od tega je 53 vrst
prinešenih od drugod, kar omogoča spoznavanje borovk na enem mestu.
Učenci naše šole redno obiščemo enkrat letno Botanični vrt v okviru naravoslovnih
dejavnosti. Ekskurzije so strokovno vodene, toda zaradi omejenega časa in velike
površine (8 ha) jo končamo s prehitrim sprehodom po botaničnem vrtu. Za
poglabljanje ni časa, zato smo si zadali nalogo, da se sami poglobimo v spoznavanje
borov.
Na samem terenu (Botaničnem vrtu univerze v Mariboru), smo se s pomočjo
določevalnega ključa »Mala flora Slovenije« (Martinčič-Sušnik, letnik 1999),
poskušali v določanju nekaterih vrst borov. Delo smo nadaljevali v računalniški
učilnici. Odločili smo se, da še sami pripravimo prirejen ključ za določanje borov.
Ugotovili smo, da je potrebno veliko znanja, da določiš vrsto bora, saj ni dovolj, da
poznaš samo kakšne iglice ima in kakšna je vrsta – oblika storžev. Upoštevati moraš
vrsto in število iglic, dolžino, barvo in obliko iglic, obliko skorje, razpokanost in barvo
skorje, dlakavost vej – trihome, dolžino in obliko storžev, obliko krošenj. Po novem
ključu (Mala flora Slovenije, – letnik 1999), celo krilatost semen, smolnate in
nesmolnate popke, smolne kanale na prerezu iglic ali so ti v sredini ali blizu roba.
Zato zavračamo hipotezo / ali določevalni ključ: »Mala flora Slovenije« Martinčič,
Sušnik, letnik 1999, lahko uporabljajo tudi učenci (devetletkarji). Ključ je prezahteven
in preobsežen za učence osnovne šole, morda pa tudi za srednješolce, zato menimo,
da je bolj primeren slikovni določevalni ključ.
Na predstavitvi v šoli smo želeli naše učence vzpodbuditi, da bi tudi sami kdaj
kasneje poskušali na drugačen, izviren način spoznati in določiti še kakšno drevesno
vrsto ali druge rastline.
Naš namen je tudi bil, da bi pri posameznikih dvignili estetsko raven ali smisel za
lepoto pokrajine. Krajina brez dreves, brez gozda, brez ostalih rastlin in živali je
funkcionalno in estetsko pusta, zato je izjemno dragocena vsaka rastlina - vsako
drevo in lep občutek je, da takšno drevo (rastlino) lahko prepoznaš.
42
6. LITERATURA
1. Brus.R.: Spoznajmo drevesa, Gea, MK 1995-2001
2. Detela, L.: Botanika za I. letnik gimnazij, DRS, LJ 1972
3. Godicl, L.: Sistematska botanika (zapiski predavanj za PA, MB 1980)
4. Greenaway, T.: Znanje v žepu – drevesa, MK 1997
5. Martinčič, A.: (et.al.) Mala flora Slovenije, Teh. zal. SLO 1999
6. Mlakar, I.: Dendrologija, drevesa in grmi SLO, Teh. zal. SLO, LJ 1990
7. Mlinšek, D.: Zapiski predavanj, Biotehniška fakulteta, 1970-1975
8. Seewald, F.: Biologie und unweltkunde fur AHS, Salzburger Jugend-Verlag,
1984
9. Sušnik, F.: Biološki sistemi – rastlinski sistem, DZS, LJ 1982
10. Zauner, G.: Iglavci, Cank. založba, LJ, 1988
43
7. SLIKOVNI DOLOČEVALNI KLJUČ
44
45
Priloga: SLIKOVNI KLJUČ
ANKETNI VPRAŠALNIK
ANKETNI VPRAŠALNIK O SEMENKAH ALI CVETNICAH
Smo učenke sedmega razreda in pripravljamo raziskovalno nalogo o borih v
Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Zato naprošamo vas učence, da bi sodelovali
pri anonimni anketi.
NAVODILA: V anketi je štirinajst vprašanj. Obkroži pravilen odgovor ali pa
odgovori na kratko zastavljeno vprašanje.
1. KAJ JE ZNAČILNO ZA CVETNICE ALI SEMENKE?
2. KATERE SEMENKE SO SE NAJPREJ RAZVILE?
a) kritosemenke
b) golosemenke
c) istočasno
3. KAKŠNA JE RAZLIKA MED GOLOSEMENKAMI IN KRITOSEMENKAMI?
a) golosemenke imajo:
b) kritosemenke imajo:
4. OBKROŽI POIMENOVANA DREVESA, KI JIH UVRŠČAMO MED
GOLOSEMENKE?
a) jelka
b) bor
c) macesen
d) dvokrpi ginko
e) javor
f) breza
5. V ČEM SE RAZLIKUJEJO BORI OD JELK?
a) po obliki iglic
b) po obliki storžev
c) več od naštetega
46
6. ALI SO IGLAVCI VEČINOMA ENODOMNE ALI DVODOMNE RASTLINE?
a) enodomne rastline
b) dvodomne rastline
7. KDAJ JE RASTLINA ENODOMNA?
8. KDAJ JE RASTLINA DVODOMNA?
9. ALI SO IGLAVCI ŽUŽKOCVETKE ALI VETROCVETKE?
a) žužkocvetke
b) vetrocvetke
10. NAŠTEJ 3 ZNANE VRSTE BOROV.
11. ZAKAJ UPORABLJAMO LES IGLAVCEV?
12. ALI JE STORŽ NASTAL IZ MOŠKEGA ALI ŽENSKEGA CVETA (SOCVETA)?
a) iz ženskega cveta
b) iz moškega cveta
13. KAKŠNEGA POMENA JE BOTANIČNI VRT UNIVERZE V MARIBORU ZA NAS
UČENCE IN MARIBORČANE? ZAPIŠI VSAJ 3 POMENE.
14. ALI SI ŽE OBISKAL BOTANIČNI VRT IZVEN NARAVOSLOVNEGA DNE?
a) da
b) ne
Najlepša hvala za tvoje sodelovanje.
47

Similar documents