Minimalni standardi znanja

Predšolska vzgoja
MINIMALNI STANDARDI
STANDARDI PV
USI/G od 1. do 3. letnika, UME 1. letnik, PDO 3. letnik, INS (klavir, kitara) od 1.
do 4. letnika,
GD in GLI za 4. letnik in PT
Za dosego pozitivne ocene
ocene naj
naj dijaki dosežejo spodaj navedene minimalne standarde znanja:
NAČIN OBLIKOVANJA KONČNE OCENE
Dijaki v šolskem letu pridobijo vsaj dve oceni, le-te so pisne ali ustne ocene. Oceni sta enakovredni.
Za pozitivno oceno morajo biti vsa ocenjevalna obdobja ocenjena pozitivno oz. vse negativne ocene morajo biti popravljene.
Končne negativne ocene se popravljajo pisno ali ustno, v dogovoru z dijaki.
Končna ocena je povprečje vseh ocen iz ocenjevalnih obdobjih.
POPRAVNI, PREDMETNI IN DOPOLNILNI IZPITI
Predmetni izpit opravljajo dijaki, ki hitreje napredujejo, izboljšujejo končno oceno ali se želijo prepisati iz drugega izobraževalnega
programa.
Dopolnilni izpit opravljajo dijaki, ki do zaključka pouka niso bili ocenjeni.
Popravni izpit opravljajo dijaki pri predmetu oz. programski enoti, kjer imajo ob koncu pouka zaključeno nezadostno oceno.
Popravni in predmetni izpiti obsegajo snov celega šolskega leta, dopolnilni pa le del neocenjene ali nepredelane snovi.
MINIMALNI STANDARDI pri USI/G (od 1. do 3. letnika) in GD
Dijak:
•
razvija pozitiven odnos do ustvarjalnega izražanja otrok v vrtcu,
•
zaveda se pomena ustvarjalnega izražanja predšolskega otroka,
•
razvija glasbene sposobnosti, odnos do glasbene kulture in smisel za spodbujanje aktivne glasbene
ustvarjalnosti,
•
razvija ustrezen odnos do glasbene kulture in se zaveda njene vloge v življenju posameznika in skupnosti,
•
bogati glasbene izkušnje, razvija glasbeno izraznost in ustvarjalnost,
•
razvija zmožnost poslušanja in analize preprostih glasbenih del z namenom vnašati bogato glasbeno dediščino v
delo z otroki
•
zaveda se pestrih ustvarjalnih možnosti za komunikacijsko in ustvarjalno glasbeno vzgojo v vrtcu,
•
razvija zavest, da vztrajnost in vaja izboljšata rezultate,
•
zaupa v lastne zmožnosti, a je hkrati kritičen do svojih stvaritev,
•
razvija lastno kreativnost, išče izvirne rešitve, razvija samostojnost in iznajdljivost,
•
razvija poklicno usposobljenost v smislu strokovnosti ter strokovno in poklicno odgovornost,
•
razvija ljubezen do poklica, se poklicno socializira,
•
razvija pozitiven odnos do dela, gradi samozavest, se sprošča in osebnostno bogati,
•
razvija občutek za lepo,
•
razvija estetski čut in loči umetnost od kiča,
•
s svojimi stvaritvami se vključuje v kulturne dejavnosti šole in v druge prireditve,
3
•
analizira in vrednoti lastno delo,
•
razvija in spodbuja razvoj estetske senzibilnosti,
•
razvija glasbene sposobnosti: osvoji teoretična znanja, razvija ritmični in melodični posluh, čut za estetsko
oblikovanje, glasbeno pomnenje ter sposobnost za glasbeno izražanje za poustvarjalnem in ustvarjalnem
pomenu ter za estetsko doživljanje glasbe,
•
razvija tehniko igranja na ritmične in melodične instrumente.
MINIMALNI STANDARDI UME za 1. letnik
Minimalni standard znanj je poznavanje osnovne terminologije posameznega tematskega sklopa na ravni poznavanja.
Dijaki:
• obvladajo repertoar pesmi slovenske in tuje ljudske ter umetne glasbene zakladnice,
• poznajo skladbe različnih oblik in vsebin za vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe,
• poznajo temeljne značilnosti glasbenega razvoja ter glasbeno sedanjost v slovenskem in svetovnem prostoru,
poimenujejo stilna obdobja,
• poznajo nekaj del domačih in tujih ustvarjalcev posameznih obdobij ter sodobne poustvarjalce,
• poznajo različne glasbene zvrsti in žanre (ljudsko, umetno, glasbeno-gledališko, filmsko, plesno, džez, folk,
popularno glasbo,
• poznajo imena glasbenih oblik,
• razlikujejo absolutno in programsko glasbo,
• vrednotijo svoje in druge glasbene dosežke.
4
Dijak je sposoben preprostega ritmično melodičnega ustvarjanja, izvajanja (pevskega s poudarkom na točni intonaciji
in dirigiranju, ter inštrumentalnega (igranje na kljunasto flavto in orffova glasbila) , poslušanja, vrednotenja, branja, ter
zapisovanja glasbe. Ob izbrani literaturi poglablja razumevanje zakonitosti glasbenega jezika in oblikoslovja v glasbi.
Spoznava nekatere slogovne značilnosti umetnostnih stilov in zvrsti glasbe s poudarkom na uporabi v vrtcu.
Načini ocenjevanja:
Sprotno opravljanje obveznosti iz petja pesmi iz PSP, igranja pesmi in skladb na
kljunasto flavto (15 pesmi po načrtu). Dijaki osvojijo tudi 15 glasbeno didaktičnih
iger, ter reproduktivne in ustvarjalne inštrumentalne vsebine. Priprava zbirke
malih inštrumentov po navodilih učitelja. Zapis in izvedba referata iz zgodovine
glasbe ali pa ustna/pisna ocena iz snovi. Pri tem dijak upošteva tudi kritično
mišljenje, ter aktivno udeležbo ostalih dijakov ob podajanju. Preverjanje je ustno.
4. LETNIK
MINIMALNI STANDARDI pri GLI in GD
Dijak:
•
nadgradi teoretično in praktično znanje, ki ga je pridobil v okviru obveznega modula,
•
bogati izkušnje na področju glasbenega ustvarjanja in doživljanja glasbe ter razvija svoje glasbene sposobnosti,
5
•
zave se pomena glasbe za spodbujanje otrokovih čustev in bogatenje njegove domišljije,
•
razvija zanimanje in veselje za igranje instrumenta,
•
razvija zavest, da kakovostno delo zahteva veliko časa in napora,
•
zaveda se pomena tolerance do raznolikih zmožnosti sošolcev in otrok,
•
razvija natančnost, kreativnost, samostojnost, izvirnost,
•
razvija veselje do glasbe in odnos do lastne kulturne dediščine,
•
zaveda se pomena ohranjanja ljudskega glasbenega izročila,
•
analizira in vrednoti lastno delo ter ga predstavi na izvirne načine.
Dijak je zmožen:
o Spodbujati ustvarjanje predšolskih otrok na glasbenem področju.
o Uporabljati sodobne pedagoške metode in oblike dela pri glasbeni vzgoji.
V okviru predmeta GD in GLI se dijak seznani s teoretičnimi izhodišči in praktičnim
izvajanjem glasbenih dejavnosti, ki izhajajo iz glasbe kot umetnosti. Vokalnoinstrumentalni pouk vključuje dejavnosti petja, ustvarjanja in instrumentalnega
izvajanja s poudarkom na skupinskem muziciranju. Osnove dela v razredu so
obravnavane z vidika praktične uporabe pri snovanju novih glasbenih zamisli,
analizi skladb in načrtovanju glasbenih dejavnosti.
Dijak pozna naslednje glasbene dejavnosti
•
Petje. Oblikovne značilnosti pesmi za otroke. Oblikovanje pevskega
6
repertoarja. Metode učenja nove pesmi. Pevska poustvarjalnost in
ustvarjalnost.
•
Glasbila. Seznanjanje otrok z novim glasbilom. Ustvarjalno in poustvarjalno
igranje na glasbila.
•
Poslušanje glasbe. Metode poslušanja glasbe. Ustvarjalno izražanje doživetij
ob poslušanju.
•
Ustvarjanje glasbe. Ustvarjanje kot potreba po raziskovanju in izražanju.
Načrtno spodbujanje pevskega in instrumentalnega ustvarjanja. Ustvarjanje
v in ob glasbi.
•
Glasbene didaktične igre. Elementi igre in razvrstitev v skupine glede na
možnost doseganja ciljev. Pomen pri razvijanju glasbenih zmožnosti otroka.
•
Glasbeni kotiček ter pomen spodbudnega glasbenega okolja.
Vokalno – instrumentalni del zajema:
•
Petje: razvijanje vokalne tehnike, eno- in večglasno petje, poustvarjalno
petje in vrednotenje pevske literature in izvajanja.
•
Kljunasta flavta: razvijanje tehnike igranja. Igranje v komorni zasedbi.
•
Ustvarjanje in izvajanje spremljav k peti pesmi.
•
Orffovi inštrumenti: razvijanje tehnike igranja, komorno muziciranje.
•
Improvizirana glasbila: možnosti uporabe
Načini ocenjevanja:
Sprotno opravljanje obveznosti iz petja pesmi iz Pojemo 4 in interne literature,
igranja pesmi in skladb na kljunasto flavto in orffova glasbila. Poznavanje
7
reproduktivnih in ustvarjalnih inštr. oblik, spremljavo govorjenega besedila in pete
pesmi, smotrov in metod predšolske glasbene vzgoje. Priprava in izvedba dveh
glasbenih delavnic (pri GD), ter aktivne glasbene zaposlitve na ljudsko temo, ter
na eno od izbranih tem, ki se dotikajo letnih dejavnosti v vrtcu po kurikulu.
Preverjanje je ustno.
KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA ZA 4. letnik (GLI) IZ IGRANJA NA INŠTRUMENT (FLAVTO in orffova
orffova glasbila), ter PETJA
otroških in ljudskih pesmi
Odl(5):dijak/inja
odlično pozna in obvlada tehniko igranja, skladbe, pesmi in spremljave pesmi na flavto in orffova
Odl(5
glasbila, ter izvaja/poje otroške in ljudske pesmi s točnim besedilom, intonančno, ritmično, melodično, brezhibno z
doživeto interpretacijo, pri čemer pozna in upošteva vse interpretacijske elemente in je pri izvajanju, ter pripravi
glasbenih zaposlitev na različne teme samostojen, ter kritičen.
Pd(4): dijak/inja dobro poznava in obvlada tehniko igranja na flavto in orffova glasbila, skladbe, pesmi in spremljave
pesmi, ter izvaja/poje otroške in ljudske pesmi z pravilnim besedilom, intonančno, ritmično, melodično dobro z dokaj
doživeto interpretacijo. Pripravi vsaj dve zaposlitvi na različni temi, ki ju izvede z razredom. Ob tem je samostojen.
Db(3):
Db(3) dijak/inja tehniko igranja na flavto in orffova glasbila, skladbe, pesmi in spremljave pesmi, izvaja/poje otroške
in ljudske pesmi z pravilnim besedilom, intonančno, ritmično, melodično pozna, a le deloma obvlada , interpretacije,
ter nastopi so smiselni, ne pa poglobljeni.
8
Zd(2):
Zd(2) dijak/inja slabše obvlada tehniko igranja na flavto in orffova glasbila, skladbe, pesmi in spremljave pesmi,
izvaja/poje otroške in ljudske pesmi s površno izvedenim besedilom, intonančno, ritmično, melodično netočno, z
slabšo interpretacijo, ter nastopi z glasbenimo zaposlitvijo.
Nzd(1):
Nzd(1) dijakinja zelo slabo ali sploh ne obvlada tehnike igranja skladb na flavto in orffova glasbila, petja in spremljav
pesmi, izvaja/poje otroške in ljudske pesmi z napačnim besedilom, intonančno, ritmično, melodično napačno,
interpretacija je zelo pomanjkljiva, nedoživeta ,sodelovanje in znanje je minimalno. Ne opravi vsaj dveh glasbenih
zaposlitev.
Načini ocenjevanja za GD in GLI:
GLI:
Sprotno opravljanje obveznosti iz petja pesmi iz Pojemo 4 in interne literature,
igranja pesmi in skladb na kljunasto flavto in orffova glasbila. Poznavanje
reproduktivnih in ustvarjalnih inštr. oblik, spremljavo govorjenega besedila in pete
pesmi, smotrov in metod predšolske glasbene vzgoje. Priprava in izvedba dveh
glasbenih delavnic (pri GD), ter aktivne glasbene zaposlitve na ljudsko temo, ter
na eno od izbranih tem, ki se dotikajo letnih dejavnosti v vrtcu po kurikulu.
Preverjanje je ustno.
MINIMALNI STANDARDI
STANDARDI pri PDO (projektno delo za otroke)
9
Dijak:
•
bogati izkušnje na področju glasbenega ustvarjanja in doživljanja glasbe ter razvija svoje glasbene sposobnosti,
•
zave se pomena glasbe za spodbujanje otrokovih čustev in bogatenje njegove domišljije,
•
razvija zanimanje in veselje do skupinskega muziciranja
•
razvija zavest, da kakovostno delo zahteva veliko časa in napora,
•
zaveda se pomena tolerance do raznolikih zmožnosti sodelujočih v glasbeni skupini
•
razvija natančnost, kreativnost, samostojnost, izvirnost,
bogati izkušnje na področju glasbenega ustvarjanja in doživljanja glasbe ter razvija svoje glasbene sposobnosti,
•
• uresničuje vsa štiri glasbena področja:glasbeno izvajanje, poslušanje glasbe, ustvarjanje v glasbi in glasbeno
didaktične igre.
• uporabi glasbena spoznanja, znanja in spretnosti pri pripravi projekta
• s pomočjo mentorjev med predmetno načrtuje, pripravi in skupinsko ali posamezno
• sodeluje in izvede projekt, v katerem prikaže povezanost ustvarjalnih dejavnosti v vrtcu: (gre za pripravo plesno –
glasbene dramatizacije z likovno in tehnično opremo ali pripravo predstave, lutkovne igrice, koncerta, glasbenih
iger, delavnic ali podobnega projekta)
• svoje delo predstavi v javnosti, ga analizira in vrednoti
Za projekt glasbena skupina pripravi:
pripravi:
10
- skladbe, pesmi, zvočne slike pod vodstvom mentorja v dogovoru s
celotnim timom, ki pripravlja predstavo
- Po igrici pripravijo glasbeniki različne dejavnosti za otroke:
NPR:
• kratko predstavitev inštrumentov v glasbi in besedi
• glasbene igre, ter spremljavo z malimi inštrumenti, ki jo izvajajo otroci
• ob interesu lahko spodbudimo otroke še k petju ali inštrumentalnem ustvarjanju, ter izdelovanju inštrumentov.
MINIMALNI STANDARDI
STANDARDI ZNANJA PRI KLAVIRJU na PV (od 1. do 4. letnika)
Posebnosti v izvedbi
Delitev dijakov v skupine
Pouk instrumenta (klavir) poteka individualno 15 minut tedensko oziroma 11, 3 ur letno na dijaka.
CILJI PREDMETA:
Klavir
· Razvijati zanimanje za instrument (klavir).
· Seznaniti z osnovami tehnike igranja na klavir.
11
· Ob igri na instrumentu uporabljati, širiti in poglabljati glasbena spoznanja. Oblikovati glasbeni okus z izvajanjem
vrednih del iz glasbene literature.
· Glasbena dela, ki jih izvajajo, doživljati in svoje doživljaje izraziti z ustrezno interpretacijo.
· Igrati otroške in narodne pesmi enoglasno in k njim ustvariti preproste spremljave ter jih izvajati ob petju.
· Igrati lažje skladbe za poslušanje.
· Razvijati zmožnost glasbenega ustvarjanja, zmožnost glasbenega improviziranja in zmožnost ustvarjanja zaključenih
lastnih skladb, ki jih znajo tudi zapisati.
OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA PRI KLAVIRJU na PV
Sprotno preverjanje igranja klavirja (tehničnih prvin, etud, skladb, spremljav k pesmicam s petjem, glasbenih pravljic.
Za dosego pozitivne ocene naj dijaki dosežejo spodaj navedene minimalne standarde znanja:
1. LETNIK
1. TEHNIČNE PRVINE
Uvod v klavirsko igro
Nevezana igra (non legato, staccato), vezana igra (legato)
12
Priprava za lestvice: seznanjanje z instrumentom, sedenje pri klavirju, postavitev rok in prstov
Durove lestvice: vaditi podlaganje palca
lestvice igrati v eni oktavi posamezno, do štirih predznakov
Priprava na akorde: igrati tonični kvintakord v durovih lestvicah do štirih predznakov, posamezno, razloženo in
sozvočno
2. MUZIKALNE PRVINE
oblikovanje tona, motiva in fraze: ugotoviti enodelno, dvodelno, tridelno pesemsko obliko
dinamična diferenciacija: izvajati mf, p, f
tempo: tempo uskladiti z naravo skladbe ali pesmi
intepretacija: pri tehničnih vajah tempo prilagoditi zmožnostim (zmerno počasi),
3.. PESEMSKO GRADIVO
slovenske ljudske in otroške pesmi: igrati slovenske ljudske in otroške pesmi po posluhu, enoglasno posamezno in
enoglasno z menjavanjem rok, skupno v oktavah, vzporednih decimah in sekstah; izvedba pesmi je združena s petjem
2. LETNIK
1. TEHNIČNE PRVINE
13
vaje na petih tonih: igrati vaje na petih tonih legato, non legato, stacatto, skupaj z obema rokama v istem
artikulacijskem načinu
durove lestvice: igrati durove lestvice skupaj v eni oktavi vporedno in proti postopno do štirih predznakov
igranje akordov: igrati durov kvintakord z obrati v eni oktavi razloženo in sozvočno, posamezno
2. MUZIKALNE PRVINE:
dinamična diferenciacija: izvajati p, mp, mf, f, crescendo in descescrendo
tempo: tempo uskladiti z naravo skladbe ali pesmi , pri tehničnih vajah tempo prilagoditi zmožnostim (hitreje)
3. PESEMSKO GRADIVO:
slovenske ljudske in otroške pesmi: igrati slovenske ljudske in otroške pesmi po posluhu in po notnem zapisu; k
pesmim oblikovati in zapisati spremljavo v oktavi z ritmično in ritmično melodično variacijo v obeh rokah in le v levi
roki; v decimi z ritmično in ritmično-melodično variacijo; v kombinaciji decimske in sekstne lege; izvedba pesmi je
združena s petjem
3. LETNIK
1. TEHNIČNE PRVINE:
vaje na petih
petih tonih: igrati vaje na petih tonih skupaj, vsaka roka igra drugačen artikulacijski način
14
durove lestvice: igrati durove lestvice v eni oktavi vzporedno in protipostopno v različnih artikulacijskih načinih
molove lestvice: igrati molove lestvice v eni oktavi, posamezno
igranje akordov: igrati durov kvintakord z obrati v eni oktavi skupaj, vzporedno, razloženo in sozvočno
igranje kadenc: igrati vezavo glasvnih stopenj skupaj:
T-S-T, T-D-T, T-S-D-T
vaje za pedal: igrati vaje za pedal
2. MUZIKALNE PRVINE:
dinamična diferenciacija: upoštevati fraziranje, dinamiko in agogiko v skladu z notno sliko
tempo: tempo uskladiti z naravo skladbe ali pesmi
3. PESEMSKO GRADIVO:
slovenske ljudske in otroške pesmi: igrati slovenske ljudske in otroške pesmi po posluhu in notnem zapisu; oblikovati
in zapisati spremljavo v doslednem in nedoslednem protipostopu ter v proti postopu z ritmično in ritmično-melodičano
variacijo; z ležečim tonom in melodičnim ostinatom; izvedba pesmi je združena s petjem
4. USTVARJALNOST:
15
glasbena pravljica:
pravljica: oblikovati več lastnih skladb za glasbeno pravljico; skladbe muzikalno, pianistično in oblikovno
izčistiti pod vodstvom učitelja, jih zapisati in uporabiti v glasbeni pravljici na literarno predlogo; glasbeno pravljico v
celoti izvesti pri učni uri
4. LETNIK
1. TEHNIČNE PRVINE:
vaje na petih tonih: igrati vaje na petih tonih skupaj, vsaka roka igra drugačen artikulacijski način
durove lestvice: igrati durove lestvice čez dve oktavi vzporedno in protipostopno
molove lestvice: igrati molove lestvice čez eno oktavo skupaj
kromatična lestvica: igrati kromatično lestvico čez eno oktavo posamezno
igranje akordov: igrati durov kvintakord čez dve oktavi, razloženo in sozvočno, skupaj
igranje kadenc: igrati kadence v duru, vezava glavnih in stranskih stopenj; in v molu, vezava glavnih stopenj
vaje za pedal: igrati vaje za pedal
2. MUZIKALNE PRVINE:
dinamična diferenciacija: upoštevati fraziranje, dinamiko in agogiko v skladu z notno sliko
tempo: tempo uskladiti z naravo skladbe ali pesmi
16
3. PESEMSKO GRADIVO:
slovenske ljudske in otroške pesmi: igrati slovenske ljudske in otroške pesmi po posluhu in po notnem zapisu;
oblikovati in zapisti spremljave; izbirati pesmi v duru, molu in pentatoniki; ugotoviti harmonsko osnovo in oblikovati
spremljavo na tej osnovi z uporabo glavnih in stranskih stopnej v duru ter glavnih stopenj v molu; kombinacija različnih
že znanih načinov med seboj; izvedba pesmi je združena s petjem
4. USTVARJALNOST:
glasbena pravljica: oblikovati glasbeno pravljico po literarni predlogi, ki jo dijak sam izbere; za glasbeni del dijak
uporabi skladbe različnih avtorjev, instrumerntirane pesmi in tudi lastne skladbe; glasbeno pravljico v celoti izvesti pri
učni uri
MINIMALNI STANDARDI NA SREDNJI VZGOJITELSKI ŠOLI PRI PREDMETU INSTRUMENTINSTRUMENT-KITARA
KITARA
Razred: 1., 2., 3. In 4. letnik
17
1.LETNIK:
LESTVICE IN KADENCE (MLADI KITARIST 2 – TEHNIČNE VAJE IN ETUDE):
- lestvice in lestvične vaje čez eno ali dve oktavi z različnimi ritmičnimi načini (C-dur in A- mol lestvica čez eno in pol
oktavo-I. lega, G-dur lestvica-I. lega)
AKORDI:
- spoznavanje osnovnih akordov v I. legi (dur, mol)
- posamezno, razloženo in so zvočno igranje akordov v počasnejšem tempu
SKLADBE (MLADI KITARIST 1):
-
sedenje in pravilna drža kitare, pravilna postavitev prstov v levi in desni roki
-
skladbe od št. 1 do št. 149
PESEMSKO GRADIVO
-
oblikovanje vsaj petih osnovnih spremljav preko akordov z akordično igro v desni roki, petje ob spremljavi kitare
(vsaj desetih poljubnih skladb iz knjige Majhna sem bila)
2.LETNIK:
LESTVICE IN KADENCE (MLADI KITARIST 2 – TEHNIČNE VAJE IN ETUDE):
18
-
ponavljanje že poznanih lestvic ter kadenc z razširjenim obsegom, nove lestvice in kadence (D-dur in H-mol)
AKORDI:
-
kombinirana igra po spodnjih in zgornjih strunah, dvoglasje (uporaba palca z in brez naslona)
-
akordična postavitev prstov
SKLADBE (MLADI KITARIST 1):
-
skladbe 140 do 232 (uporaba dvoglasja)
PESEMSKO GRADIVO:
-
vsaj 10 novih skladb iz knjige Majhna sem bila ter ponavljanje nekaterih starih skladb
-
osnovna akordična spremljava pesmi s petjem
3.LETNIK:
LESTVICE IN KADENCE (MLADI KITARIST 2 – TEHNIČNE VAJE IN ETUDE):
-
štiri nove (A-dur in F#-mol, E-dur in C#-mol) in štiri stare lestvice čez dve ali tri oktave
AKORDI:
19
-
poznavanje ter igranje vseh osnovnih akordov (DUR, MOL, SEPTAKORD) na pamet, postopna vpeljava barre akordov
čez 5 in 6 strun preko osnovnih šablon (Edur/Emol in Adur/Amol -primerjava akordov med seboj)
-
igranje vaj z akordičnimi kadencami
SKLADBE (MLADI KITARIST 1):
-
skladbe od št. 232 do 260 (uporaba triglasja)
OSTALE SKLADBE:
-
lažje skladbe za solo kitaro, kitarski duo ali trio
PESEMSKO GRADIVO
-
igranje in petje vsaj desetih pesmi iz pesmarice Piške sem pasla
-
uporaba različni akordičnih spremljav v desni roki
-
harmonska analiza skladb preko osnovnih stopenj v durovi ali molovi lestvici
GLASBENA PRAVLJICA:
-
spoznavanje, izdelava in izvedba glasbene pravljice z avtorskimi skladbami
harmonska in melodična analiza skladb
4.LETNIK:
20
LESTVICE IN KADENCE :
-
razširjene lestvice do XII. polja na kitari
-
lestvične vaje čez dve do tri oktave
-
kadence z različnimi spremljavami desne roke
AKORDI:
-
ponavljanje in utrjevanje že poznanih akordov ter osnovnih dur/mol barre akordov
-
uporaba barre akordov v praksi
SKLADBE (MLADI KITARIST 1/2):
-
skladbe od št. 260 do konca (M.K. 1) ter št. 1 do 5 (M.K. 2)
OSTALE SKLADBE:
-
lažje skladbe za solo kitaro, kitarski duo in trio
PESEMSKO GRADIVO:
-
petje in akordična spremljava starih skladb po posluhu in na pamet
-
igranje in petje vsaj desetih novih pesmi iz pesmarice Piške sem pasla
-
uporaba različni akordičnih spremljav v desni roki
-
harmonska analiza skladb preko osnovnih stopenj v durovi ali molovi lestvici
21
GLASBENA PRAVLJICA:
-
samostojna izdelava glasbene pravljice z izborom skladb iz predpisane literature, uporaba zvočnih slik
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA IN NAČRT OCENJEVANJA
za predmet
USTVARJALNO IZRAŽANJE –
GLASBENO IZRAŽANJE
GLI 1,2 IN GLI 3,4 pri poklicnem tečaju
22
CILJI PREVERJANJA ZNANJA
Sprotno preverjanje znanja vsako učno uro je način zbiranja informacij o poznavanju in razumevanju učne snovi in se ne ocenjuje.
CILJI OCENJEVANJA ZNANJA
Po obravnavanju in utrjevanju učne snovi se znanje preverja ustno in pisno.
Ustno preverjanje znanja se vrednoti z ocenami od 1 do 5. Dijak odgovarja na najmanj tri različna vprašanja in za to dobi oceno. Dijaki so pred
tem seznanjeni z obsegom učne snovi in z začetkom ustnega preverjanja. Pogoj za ustno preverjanje znanja pri GLI 3,4 je pozitivno opravljen
pisni test.
Število pisnih preverjanj znanja se sklada z učnim načrtom po zaključnih temah in se vrednoti z ocenami od 1 do 5.
PREVERJAMO IN OCENJUJEMO
Ustne odgovore (mali instrumenti, dirigiranje),
pisne teste (glasbena teorija, glasbeno didaktične igre, metodika predšolske glasbene vzgoje, zgodovina glasbe),
samostojno petje pesemskega gradiva,
igranje na kljunasto flavto,
ročno izdelane male instrumente,
osnutek glasbene delavnice,
sodelovanje pri pouku.
ELEMENTI IN KRITERIJI OCENJEVANJA
Znanje in razumevanje,
23
analiza, sinteza in interpretacija,
uporaba znanj,
intonančna in ritmična točnost izvedb.
NAČIN OBLIKOVANJA KONČNE OCENE
Dijaki v šolskem letu pridobijo vsaj dve oceni, le-te so pisne ali ustne ocene. Pisne in ustne ocene so enakovredne.
Za pozitivno oceno morajo biti vsa ocenjevalna obdobja ocenjena pozitivno oz. vse negativne ocene morajo biti popravljene.
Končne negativne ocene se popravljajo pisno ali ustno, v dogovoru z dijaki.
Končna ocena je povprečje vseh ocen iz ocenjevalnih obdobjih.
POPRAVNI, PREDMETNI IN DOPOLNILNI IZPITI
Predmetni izpit opravljajo dijaki, ki hitreje napredujejo, izboljšujejo končno oceno ali se želijo prepisati iz drugega izobraževalnega
programa v tega.
Dopolnilni izpit opravljajo dijaki, ki do zaključka pouka niso bili ocenjeni.
Popravni izpit opravljajo dijaki pri predmetu oz. programski enoti, kjer imajo ob koncu pouka zaključeno nezadostno oceno.
Popravni in predmetni izpiti obsegajo snov celega šolskega leta, dopolnilni pa le del neocenjene ali nepredelane snovi.
24